th-e oldest and most POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITEQ STATES OF. AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. 1 f| ™ geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! 1 - ? ' "" - v - ; -7-7—*--- glasilo slov katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu, — s. p. družbe sv. mohorja v chicagi in zapadne slovanske zveze v denver, colorado. NAJSTAREJŠI . IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN : SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DR2AYAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 122. J. M. Trunk: k- Rich. Zavrtnik - nova slovenska luč ali kaj? chicago, ill., sreda, 5. avgusta — wednesday, augusta, 5, 1925. LETNIK XXXIV. Ako bi mogla duševna nadutost komu pripomoči, do nekaj, potem bi iz Rich. Zavertnika 3 _ lahko se nekaj postalo. V svojem članku v Prosveti št. 164 navaja sicer rek: "Spoznaj samega sebe," pomagalo. Ta človek se prej niti najmanje ni brigal za cerkev, vem celo, da je bil iz vaših vrst. Zdaj, ko je bil v zadregi, se je pa na enkrat spomnil, da je katoličan, ker je upal, da bi mu spričevalo duhovnika nekaj pomagalo. Dal sem spričevalo, in pomagalo je. Statistika bo pa zločin prištela a se vreže, ako [na rovaš katoličanu, ki je bil pripisuje ta rek vse drugo, le ne katoličan. Rev. Father Trunk. Sokratu. Modrijan Sokrat je imel drug rek, k a t e rega bi mlademu Zavertniku prav posebno priporočal, in ta res, Sokratov rek se glasi: "Največja "Biti katoliške vere," to ni nič, vse pa je "držati se katoliške cerkve" t. j. njenih naukov. Statistika. Kaj še? V Teksasu, Kaliforniji, pri nas v Koloradu so ukradli in kradejo mi-ljone ljudem iz žepov. Znajo vse lepo prikriti, pa je navad- Živel -- Amerikanski Slovenec. Star je — ni mlad, 34 let i-ma že. A vendar se je v izdaji za 4. avgusta tako prijazno mladenško prismehljal ob 3. uri popoldne (3. avgusta), ko sem stopil v tiskarno. Prvi sem bil izmed naročnikov, ki sem ga dobil v roke. Pogledam načelno stran, ali je res, ali se mi le zdi, da ni na vrhu dveh naslovov kot zadnji petek Edinost & Amerikanski Slovenec. Oho, sem si mislil, pravo so zadeli tvoji prijatelji. Čeravno ljudstvo, spodbujaj ga k na-že 34 let stopaš med slovensko} predku na vse strani, bojuj se ljudstvo, vendar danes mlade-] za krščanska niško Čil stopaš pred nas Slo- vence po volji svojih prijateljev. Zato te jaz prvi v imenu vseh naročnikov pozdravljam. Želim ti srečno pot po obsežni Ameriki. Božji blagoslov naj bo s teboj. Osvoji si poleg že tebi udauih src se tisočera nova srca. Drami slovensko modrost je, da jaz vem, da nič ne vem." Nasprotno od Sokra- j na tatvina, zločin. O teh miljon-' ta-misli Mr. Zavertnik, da on ,skill zločinih ne govori nobena vse ve, ali se vsaj baha, kakor statistika, statistika pa registri-bi vse vedel. Ni čuda, da je ta- ra, ako je ubogi Meksikanec u-kemu modrijanu Dr. Krek ni- , kradel iz lakote kos kruha, in čla. Vsi so se motili, ko so proslavljali Dr. Kreka, motil se je pred vsem tudi socialist in pi- statistika konstatira, da je bil Meksikanec — katoličan. Kakor v zgorajšnjem slučaju, se satelj Cankar, liberalec Dr. mnogi prav pri zločinu šele Tavčar in še drugi. Počakali i spomnijo, da so katoličani, o-naj bi bili na — Rich. Za vert- ziroma pravijo, da so, ako se nika, to je duševni velikan, j Jih upraša, a "držali se kato-pred katerem se mora vse u-!'iške vere" nikdar niso. S sta-kloniti. Poglejmo malo natan- tistiko se greste lahko solit, je čneje to novo luč. navaden "bunk". Glede Dr. Kreka je dobil! Brezverce hvali, ker jih,ni v modrijan nekaj batin, kakor statistiki. Pravi: "Ta skupina (brezvercev) vključuje jih zasluži. Nekoliko moram večji IZ OBUPA —- BANDITKA. Chicago, 111. — Mlada steno-grafistinja, Josephine Keating, stara 17 let, je pred dobrim mesecom prišla ob službo, katero je imela v neki trgovini. Najti drugo delo ji ni bilo mogoče. Brez sredstev, brez prijateljev je pograbila revolver in se podala — mislila si je kakor pač drugi — na roparski pohod. Pokliče avto in veli šoferju naj jo pelje na 210 Albany ave. Prišedši na določeno mesto, šofer, Louis Falick ustavi, takoj na to pa gleda v cev samokresa, katerega je držala v roki njegova potnica, ki je s tresočim glasom zahtevala, naj dvigne roke. Šofer je takoj spoznal, da ima opraviti s začetnico, jo prime in odvede na policijo. pa tudi jaz posvetiti v to luč ' odstotek oseb, ki mislijo zase kot služabnik katoliške cerkve. in ne sprejemajo varuštva Napad na cerkev in njene nau- nobene verske organizacije. . . ke je naravnost gorostasen in To dejstvo je visok inteligentni nad vse perfiden. i kakor naobraženi standard, ki Navaja nekaj avtorjev. Ka- se običajno ne spaja s krimi-kor mladi ljudje sploh, zgrabi kalnostjo/' Brezverci se ne reza eno in drugo, in prežvekuje,. krutirajo iz nižjih, temveč iz ker prebaviti ne more. Doda višjih krogov. Gotovih zločinov nekaj opazk in duševno, skrpu- morda tam ne bo, a ravno inte-calo je gotovo. jligenca teh krogov je tisti čini- Kdor hoče razpravljati o ta- telj, ki tem krogom pomaga, ko važnih uprašanjih, mora bi-!da vejo svoje zločine zakriti, ti pred vsem točen. Veroizpo- da jih ne morejo na zločinu za-ved sv. Atanazija pravi: "Kdor sačiti, kaknor je razvidno iz hoče biti izveličan (ne odre- tatvin, kjer gre za miljone, ne sen, ker objektivno odrešeno je i za kak cent. Tako je in naj vse človeštvo), se mora pred Pr»vi statistika, kar ji drago, vsem držati katoliške vere" — Navaja nekaj od laškega kri- GRŠKA MOBILIZIRA NAPASTI NAMERAVA BOLGARIJO. KRIŽEM SVETA načela odkrito povej nasprotnikom, v boj se postavi proti njim, ne prizanašaj njim, kot oni ne prizanašajo tebi. Učakaj petdesetletnico, zlatega jubileja pod okriljem sv. križa in svete vere. To ti želi tvoj prijatelj, Rev. John Miklavčič. UMORIL TRI OSEBE. Denver, Colo. — Denverska policija, kateri pomaga večje število prostovoljcev, išče po o-kolici Fort Logan bandita, kamor se je zatekel, ko je usmrtil z revolverjem dve ženski in e-nega moškega, drugega pa ranil, ko se mu je zoperstavil pri napadu. Napadeni so polagoma vozili z avtom po South Federal bou-obsodi na smrt. j levardu, ko nenadoma skoči k — Havre De Grace, Md. — šoferju bandit in zahteva denar Veteran svetovne vojne John ali življenje. Ker so se mu zo- — Hickory, N. C. — Pravd-nik R. L. Huffman, zahteva, naj se pozove pred poroto poveljnika konjeniš. oddel. H. B., ki je na sumu, da se je pregrešil zoper neko 12-letno deklico. Huffman pravi, ako se bo dokazalo, da je sum opravičen, bo porabil vso silo, da se ga Iz Jugoslavije. ameriški slovenski romarji prispeli v, domovino. — na veliki Šmaren bodo na Brezjah imeli skupni sestanek. — druge zanimive vesti. JLi Ameriški slovenski romarji v domovini. ni točno, ako pravi Zavertnik: "Je zanj potrebno, da je katoliške vere." Iz netočnega citata veroizpovedi, izvaja potem Zavertnik tudi — netočne posledice. Umevno. Kaj izvaja? Pravi: "Pred vsem ni potreb- minologa Lembroso, ki piše: ". < .Čim mlajša je religija, to-i liko večja je njena moralna, si-1 la, kajti spisi še niso škodovali njenemu duhu, ker navdušenje za nove ideje še vedno preveva v mislih in jih privlači proč od zločinov. . Lombroso toraj no. da mora biti dober, pošten, ■■■■ ■■ usmiljen, dobrodelen in pravi- pripozna, da ima religija močen. Pri katoličanih je vera ralno silo. . . da privlači proč bolj važna, kakor obnašanje. Najbolj važno je, da jq človek katoliške vere." To je zgolj iz trte zvito. Kje, Mr. Zavertnik, ste slišali ali videli, da katoliška cerkev uči, da "ni potrebno, da bi bil kdo pošten. . . samo ako je le katoličan V9 To trditev zavrnem kratko z besedami apostola, ki pravi: "Vera brez dobrih del je mrtva." Vsa zgodovina in vse delovanje katoliške cerkve priča proti taki naduti trditvi. Mr. Zavertnik hoče svojo trditev podpreti s — statistiko. Ta baje priča, da je med katoličani največ zločincev. Ali ne veste, da se s statistiko lahko vse dokaže? Pravite, glavno je, "da je kdo katoličan"... ne veroizpoved pravi, "da se drži katoliške vere." En sam uzgled. Ni se davno od tega, ko sem bil naprošen, naj dam nekomu kot duhovnik spričevalo, keit so ga zasačili pri zločinu in bi mu morda moje spričevalo nekaj od zločina, pristavi pa tudi resnično. , . "spisi še niso škodovali njenemu duhu. . Prav peklensko se dela v spisih, med temi je tudi Prosveta, da bi škodovalo duhu religije (v tem slučaju katoliške), veri se hoče vzeti podlaga resničnosti, katoličani se smešijo na vse načine. . . mnogi so katoličani samo po imenu več, vera pri njih nima več moralne sile, za to so poskrbeli spisi, in če taki zločin na rovaš katoličan-stva, kakor dela Mr. Zavertnik, mesto na rovaš spisov, ki so veri moralno moč porušili. Lombroso priča proti vam, vaše početje tudi pri tem članku, Mr. Zavertnik, je absurdno, igno-rantno in kruto. Lastne svoje besede si utaknite za klobuk. Zdaj sledi točka o "pogubljenju." Skoroda vsak stavek bi bilo treba zase obdeJavati; toliko je zmot, kolikor stavkov. Objektivno ima cerkev prav, (Dalje na 2. strani.), . Grška se pripravlja na vojno z Bolgarijo in pošilja svoje čete na mejo. — Tožijo, da Bolgarska grdo postopa z Grki, umorili so grškega trgovca. Pariz. — Gen. Pangalos se pripravlja napasti Bolgarijo. Do spora je privedlo dejstvo, da imajo v Bolgariji živeči Grki silno veliko za prestati pred Bolgari. Število Grkov v Bolgariji semeni na 6000. Pred kratkem je bil v Bolgariji umorjen neki prominentni grški trgovec. Pangalos je takoj odposlal dve diviziji vojaštva na mejo, obenem je tudi izročil bolgarski vladi ultimatum, v katerem zahteva, naj se morilce trgovca takoj kaznuje. Grški obmejni poveljniki 1-majo povelje prekoračiti bolgarsko mejo in sicer se utabo-riti tri milje od meje v notranjosti Bolgarije, kot prvo svarilo. Bolgarska vlada bo apelirala na Društvo narodov, a Pangalos se ne bo nato oziral in tudi nemara predložiti spora v li-gino arbitracijo. -o-- hamiltonski župan kršitelj prohibicijske postave. Des Moines. — Neal Daug-herty, župan iz Hamiltona Hancock okraja, je bil aretiran na podlagi obdolžitve, da trži s prepovedano pijačo. Prohibicij-ski agenti so vdrli v njegov hlev, kjer so našli veliko zalogo žganja. Župana so odvedli seboj in spustili na proste noge pod varščino $1000. -o- — Moskva, Rusija. — Ruski brezverci so silno dobrodušni. Sklenili so, da bodo oni "na-kolektali" svoto, za katero je sodišče kaznovalo evolucijoni-sta Scopesa. Buongore je bil od prohibicij-skega agenta ustreljen do smrti, ko je hotel pobegniti ko je bil zasačen, da je prodajal žganje. — Pariz. — Alan North iz Ridge, N. Y., je bil v Parizu pri neki avtomobilski nesreči ubit, njegov spremljevalec, Roger Kearney iz New Yorka, pa je dobil težke jJoškodbe, a -je upanje, da bo okreval. — Wagon Wheel Cap, Colo. — Poročajo, da se naš podpredsednik Charles Dawes na počitnicah dobro počuti. V soboto je imel izvanredno srečo I pri lovu na ščuke, kajti ujel je ribo, ki je tehtala 14 in pol funtov. — Marquette, Mich. — Leo December, 24 let in njegov 10-letni brat Thimothy iz Lost Branche sta lovila ribe v reki Chocoley, pri tem pa padla v vodo in utonila. — Chicago, 111. — V soboto ob 9. uri zvečer se je kopajo-čim v jezeru nudil krasen prizor. Utrnila se je namreč zvezda in ko je izginila je pustila na nebu za nekaj trenotkov neko svetlobo, izvanredne krasote. Avgust je mesec.v katerem se zvezde največ utrinja-jo. — Eau Claire, Wis. — Ole Halberg, je zavozil s svojim avtomobilom v reko. Voda je tam tako globoka, da je zakrila vozilo, v katerem bi bil Halberg gotovo zgubil življenje, da ni bilo okno avtoja razbito, skozi katero odprtino se je rešil. — Berlin. — Nemški državni zbor je izključil iz svoje srede dva komunistična poslanca. ŽENSKA UTONILA DOMA V kopalni, bani ker ji je prišlo slabo. Chicago, 111. — Miss Mary Helen Barg, na 1513 Orain st. stara 33 let se je kopala doma v bani, prišlo ji pa je slabo in je utonila. Ker jo dolgo časa ni bilo iz kopalne sobe gre njen oče pogledati po vzroku in jo najde v banji mrtvo. -o- banditi oropali salu-nerja v avto za $3200. East St. Louis, 111. — Šest banditev v avtomobilu je ustavilo salunerja A. S. Truebloo-da na ulici vozečega se z avtomobilom in mu odvzeli $3.200. Trueblood je bil tako prestrašen, da ni mogel podati nikakih perstavili in niso dali denarja, so postali žrtve brezvestneža. Žrtve so: Mrs. Mary McCor-mick, 25 let, njena sestra, Miss J. Stearns, 23 let in Fred Fun-kner, 25 let, dočim je doCtfl Carl Berry strel skozi roko. FRANCIJA IN ŠPANIJA ZA MIR Z ABD-EL KRIMOM. Poveljniku Maročanov so predložili mirovna pogajanja, po katere je poslal svoje zastopnike v španski glavni stan. — Pogoji težko izvedljivi. Pariz. — Primo de Rivera, španski diktator je ponudil Abd-el Krimu mirovne pogoje. De Rivera se pogaja v prid Srečno so prispeli naši ameriški Slovenci v domovino. Njih želja, po skupnem ameriškem slovenskem romanju na Brezje k Mariji Pomagaj se je izpolnila. Kakor poročajo iz domovine, se bo to romanje vršilo na Veliki Šmarn dne 15. avgusta. Ob 10. dopoldne bo slovesna sv. masa, katero bo služil Rev. John Oman, duhovni vodja KSK. Jednote in slovenski župnik iz Clevelanda ob asistenci Rev. J. L. Zaplotnika, slovenskega župnika iz Omaha, Nebr. in Rev. P. Kazimira Zakrajška, OFM. iz Chicago, III. Pridigo bo imel P. Kazimir. Popoldne ob štirih bodo imeli pete litani-je. Na predvečer pred 15. avgustom bodo omenjeni gospodje pomagali v spovednici. Pri obedu bo pozdravil navzoče romarje g. Anton Grdina, vrhovni predsednik KSK. Jednote. Naši ameriški slovenski arji .so po čudnem naključju prišli na vlaku v Rim skupaj s papežkim nuncijem msgr. Pel-legrinettijem, o katerem pripovedujejo, kako je bil odlični gospod prijazen z njimi in kako jim je veliko pomagal v Rimu. Izposloval jim je vstop v cerkev sv. Petra za beatifika-cijo 78 korejskih mučencev in vstop k papeževi sv. maši. Posebno so mu pa hvaležni, da jim je izposloval posebno avdi-jenco pri sv. Očetu. Sv. Oče se je z njimi jako ljubeznivo raz-govarjal v nemščini. Ko so mu izročili krasno vezane zadnje letnike ameriških slovenskih listov, je med njimi vzel v roke "Ave Maria'* in rekel: "Ta list sem pa že videl. Lep list je. Št. Peter pri Novem mestu. Naša prijazna Trška gora je doživljala lep dan. Za tamoš-njo cerkev so slovesno krstili 4 nove bronaste zvonove, ki jih je poklonil cerkvi blagopokoj-ni gosp. Košiček. Zvonove je vlila v splošno zadovoljnost mariborska zvonarna Buhl. Redka slavnost je privabila na Trško goro veliko ljudstva. Zastopanih je bilo tudi več odličnih ljubljanskih družin, ki imajo na Trški gori vinograde. Novim zvonovom sta kumovala gosp. Robert Germ, graščak v Bajnofu, in njekova gospa soproga. Več nego 300 let je stara zgodovinska vez med cerkvijo na Trški gori in ljubko graščino Bajnof ob njenim vznožju. -o---? 25 letnica Slomškove zveze. Nepričakovano lepo se je izvršila 25 letnica "Slomškove zveze" ob sijajni udeležbi učite 1 jstva, duhovništva in svetne r?i inteligence, kakor tudi po krasnih govorih. Dvorana Akademskega doma je bila nabito polna udeležencev in vladalo je izredno navdušenje. Videlo se je, da nasilja nikdar ne rode tistih sadov, ki jih masilneži pričakujejo. Francije in Španije. Krim jej Blagoslavljamo ga še posebej !" poslal svoja dva zastopnika v Ob tej priliki so mu romarji iz- španski glavni stan v Tangier-ju, kjer sta sprejela pogoje, katere so poslali nemudoma po brezžičnem brzojavu Krimu. Maroški poveljnik se posvetuje s svojimi svetovalci glede spre jema pogojev, kateri so za jav nost tajnost. Znano je pač, da obe vladi pripoznati Krima kot emirja neodvisne države Riff, pod oblastjo sultana Moulay Youssefa v Fezu. Država bi o-stala pod španskim protektora-tom. Francoska vlada se tudi zaveže, da bo rifijanskim rodovom pustila prosto pot do reke Ouergha. Umevno je tudi, da bo Krim zahteval večjo svoto gotovine. Španija je plačala banditu Raisuli velikansko svoto, da je prenehal z napadi. šest banditov oropalo klub in tam se naha-jajočega detektiva. New. York. — Sest maskira-nih banditov je prišlo v prostore, kjer je imel neki klub sejo v Bronx in napadlo tam se nahajajoče člane, med njimi tudi neki detektiv in jih olajšali za $1000 v gotovim. Pobrali pa so jim tudi vse dragocenosti. Ko so opravili svoj posel, so se rokomavharji odpeljali z avtom — neznano kam. podrobnosti o zunanjosti roparjev. _ _______ ročili tudi večji dar v znamenje svoje udanosti. Izročili sc mu tudi posebno spomenico, v kateri so ga prosili posebnega blagoslova za KSK. Jednoto, za Društvo sv. Družine, za vse katoliške časopisje in za vse a-meriške Slovence. Sv. Oče je bil silno prijazen in se je pokazalo, kako se zanima tudi za nas. St. Jurij ob j. ž. Ob 13. do 14. julija je med močno nevihto treščilo v kozolec posestnika Krofliča v Črno-lici. Kozolec je bil ves naenkrat v plamenu, stal je tik visokega lepega gospodarskega poslopja, v katerem je bilo shranjeno že vse letoš. seno. Iz hleva je bilo mogoče rešiti živino, iz kleti vino in jabolčnik, gospodarski stroji in deloma vozovi pa so zgoreli. Stanovanjsko hišo so rešili. Zavarovalnina niti najmanje ne krije škode. Iz Solčave. Sprejem naših zvonov je bil pravi izraz splošnega veselja in navdušenja. Od Gornjega grada pa do Solčave so jih ljudje veselo pozdravljali, njim so se pa radostno pridruževali farni zvonovi, kjer jih že imajo. Srbski prijatel vesoljnega cerkvenega edinstva. Živojin Perič, profesor na pravni fakulteti belgrajske univerze, v svojih znanstvenih spisih vedno naglaša krščansko versko idejo. Večkrat omenja tudi načela katoliške cerkve. Iz vesoljnosti Kristusovega nauka, ki je za vse čase in vse narode, sklepa, da mora biti tudi prava Kristusova cerkev vesoljna in edina. V razpravi: "Religija u srbskom- gradjanskom zakoniku" piše, da mu je katoliška cerkev vedno imponirala po svoji vesoljni edinosti, po dobri organizaciji in disciplini ter po veliki vesoljni avktoriteti rimskega papeža. S svojo vesolj-nostjo katoliška cerkev najbolje odgovarja duhu krščanske vere, je vesoljna, ki ne pozna narodnosti in objema vse otroke božje na zemlji. Pravoslavna cerkev, razcepljena v ločene narodne cerkve, pa potrebuje v tej točki važne iri resne reforme. DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Nasi banka ima svoje lastne ms« s pošto in zanesljivimi bankami | Starem krajn in naie posiijatve kv4#< stavljene prejemniku na dom aU al zadnjo poito točno in brez vsafcefil odbitka. Naie cene za poifljke v dinarjih la rah so bile včeraj »ledeJe: Skupno ■ poitnino: 500 — Din..................$ 9.55 ' 1,000 — Din..................$ 18.75 < 2,500 — Din..................$ 46.75 5,000 — Din..................$ 93.00 10,000 — Din.........$185.00 100 — Lir ................$ 4.45 200 — Lir ................$ 8.55 500 — Lir ................$ 20.50 1,000 — Lir ................$ 39.75 Pri poiiljatvah nad 10.000 Din. Kfl nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m#* nja. dostikrat docela nepričafroTMPi je absolutno nemogoče določiti eaM vnaprej. Zato ae posiijatve nakdbii po cenah onega dne, ko ml spreisH" mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TU91 V JUQOSLAYUO IN SJC POSTI KAKOR TUDI B NO. Vse po&ljatve naslovile na SLO VENSKO BANKO zakrajSek * ceSarek 455 W. 42nd ST., NEW YORK CITY JAY- -o-- • • "AMERIKANSKI SCOVENF^" \ Slovenec Amerikanski PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. ' — PUBLISHED BY -4 Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rate« on application. N^SfOČNINA: SUBSCRIPTION: Za Zedinjene države za celo leto..................54.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo sa pol leta.........$2.50 For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 ______For Chicago, Canada and Europe pet' half year____$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate Ust plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi Važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan m pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ^e ozira. Entered as second class matter October 11th, 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd, 1879. Zapadna Slovanska Zveza. V današnji številki je objavljeno polletno poročilo Zapad-ne Slovanske Zve^e. Poročilo je zanimivo in to zlasti iz vzroka, ki pokazuje pri organizaciji lep napredek tekom zadnjega pol leta. RICH. ZAVERTNIK — NOVA SLOVENSKA LUC ALI KAJ? (Nadaljevanje s 1. strani.) da bo pogubljen, kdor si ni o-hr^nil vere. Krist se izrazi kratko: "Kdor veruje, bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen." 'Druga stvar je subjektivno prepričanje. Pagan nima resnice, a je subjektivno prepričan, da ima prav, nevednosti tudi ni zakrivil sam, živi in dela po svojem, dasi krivem, prepričanju, in, Mr. Zavertnik, tak pagan bo lahko zveličan. To je katoliški nauk. Upraša-nje je, ako ima po svoji najboljši „vesti zadostne razloge za svoje prepričanje. Tega pa ne razsodi niti cerkev, temveč Bog sam, ki bo vsakega sodil. Pravite: "Nič ne more biti bolj in-famno, kakor pogubiti človeka, ki je dovolj inteligenten, da se upira tistemu, kar je napačno". Hočete reči, da ne morete biti pogubljeni, ker zavržete vero, katera je po vašem inteligentnem prepričanju napačna. Ali pa imate za vašo inteligentno mišljenje zadostne razloge, ki bodo vas mogli opravičiti, da ste vero zavrgli ? ? O tem bo sodil Bog, a nekoliko pa laho tudi jaz presodim vaše razloge, vsake obsodbe in pogubljenja pa vzdržim, vori papež proti svobodi človeka, proti napredku človeškega rodu, je za porušenje civilizacije. . .»• Kje je Mr. Zavertnik našel raco, da je cerkev učila nečistost zakona, in to še po sv. Pavlu ? ? Preden Človek kaj takega zapiše, naj bi se vendar malo informiral, ako noče slediti samo goli strasti in nebrzdanemu srdu. Ali ne govori ravno sv. Pavel o zakonu "kot velikem zakramentu V9 O Kristusu govori veliki Zavertnik kot "o nekom, ki je ponudil nagrado na mislecev" pa nima "moralnih naukov in naobrazbe," treba ji je to podati, in to je delo konvencije in seve Mr. Zavertnika, "da mladina razume starše in se izvzame moralnih naukov dežele, a ob enem pa obdrži podedovan altruizem (ljubezen do bližnjega) svojih prednikov, njih čednosti — poštenost in gostoljubnost. . ." To je višek nadutosti. Najprej se mora pri starših vse podreti potom "samostojnega mišljenja," a ker mladina nima morale, je zopet treba učiti tem svetu in večno veselje na'mladino poštenosti, ki je bila onem soprogom, ki bi zapustili svoje žene in otroke in sledili njemu." Če se Mr. Zavertnik sklicuje na razne avtorje, naj pogleda, ako sam ne razume Zveličarjevih besed, vsaj tudi o tem kakega avtorja, in videl bo, kako grozno se on moti. E-nako je tudi glede celibata. "Celibat je doktrina, ki zagovarja uničenje človeškega rodu," kaj takega more zapisati le človek, ki v svoji brezmejni nadutosti misli, da je ves svet čakal na njega, da bi prinesel svetu — luč. Vsak pameten človek pa bo rekel, da je ta luč smrdljiva leščerba." Prvi zagovornik celibata je bil prvi anar- se niso doma pri starših, ko "samostojno mislili." Skoroda edini pameten stavek v dolgi kolobociji je tale: "Sam sem še mladenič.'' ——o- POSLAHO! Vabilo k svetišču Matere Božje v Carey, O. Že petdeset let obstoji svetišče na čast Matere Božje pod imenom: "Tolažnica žalostnih v Carey, O.'* Tisoč in tisoč romarjev prihaja semkaj iz vseh narodov in jezikov, med temi tudi veliko število slovenskega ljudstva. Njihovo število je od leta do leta večje, ki prihajajo hist. . J' to veruje edinole Mr. semkaj, da prosijo pomoči v Zavertnik, vsak drugi človek se svojih stiskah pri Jezusu, sko-mu mora smejati. Kdor tako zi priprošnjo Device Marije* Številke so pri vsakem podjetju ali organizaciji najboljša pa vzdrzim> ker sodnik bo priča, ki jasno povedo, ko se jih navede, ali je napredek ali na- . zadovanje. V poročilu Z. S. Z. kažejo navedene številke lep na- bkIlcujete • se na nauk o _ ________ predek tekom zadnjih šest mesecev. Organizacija ima zazna-|Sfe?V* Tr0J1CK To J*e skrivnost, prekucuje, se samo blamira. "Tolažnice žalostnih." m/»v«H nflnr»H0if v Aiono+tm i« „ jbkrivnosti so v naravi, nihče jih Opozoriti sem hotel samo na Romanje tu sem se vrši več ne preseže, naj bo še tako inte- j nekatere točke v članku Mr. krat v letu. Prihodnjo in naj-ligenten, pa naj bi ne bilo v ve- Zavertnika, ki se tičejo kato- večje pa je dne 15. avgusta na ri. kakor pa vi sodite, pa ni. hške cerkve in njenih naukov, j čast Marijinega vnebovzetja Bogu nočete pnpoznati časte- Ves dolgi članek je napirjen Na ta dan bodo posebni vlaki nja, Pa zahtevate, da bi čita- proti izvajanjem Dr. Kerna. vozili v Carey iz Clevelanda in tel ji castih vaše skrpucalo! Go- Zdi se, da hoče mladenič Za- Toledo, 16 avgusta pv iz Co vonte o "treh bogovih," ko vertnik Dr. Kerna spodriniti in lumbus, Youngstown, Akron in vendar ze vsak otrok ve, da so je zajahal vran ca učenosti. Ta- Barberton. Vsak dan se služijo le tri božje osebe, "zakaj najjke "učenosti" je res malo in zaporedoma tihe in pete sv mishmo tn bogove, mislimo pa'ako ta "učena" razmotrivanja maše, pridige, procesije in bla-na enega,* to mislite samo vi, Dr. Kerna ne ubijejo, potem je goslov. vsi drugi verniki ne mislijo ta- neumrljiv. Med delegati pri- Zlati jubilej, ali petdesetletno Ali more to povečati sre- hodnje konvencije S. N. P. J. | niča tega svetišča se je sloves-co (namreč češčenje) ?" Bogu bo vendar še nekaj mož, ki si no obhajala in nova cerkev je ne morete ne povečati niti zma- ne bodo dali take kaše postaviti bila posvečena od škofa dne *>8 njsati sreče, ako vi tako misli-j na mizo. junija t. 1. Ta cerkev je jako te se zopet motite . . . Govorite Pristno Zavertnikovo dušev- velika in lepa. Razum« se da celo "o snovi". . . Bog je duh, no blago je pri koncu. Za mla- j je stala veliko denarja. Ker pa to ve vsak otrok, in ko govorite^dino hočejo nekaj storiti * na je na njej še veliko dolga se pri Bogu o "snovi," se mora konvenciji in Mr. Zavertnik bo obračamo na dobra srca. d^ bi vam vsak otrok muzati. . .še zdravnik, ki bo podal zdravilo, nam s svojimi darovi prišli na več je, še več4 . ., da lahko re- Kar so starši prinesli iz stare pomoč. čem z vašimi besedami: "Ali je domovine, to se mora poplno- Namerava se naročiti velik mogoče zapisati še večje proti- ma ubiti in pisatelj članka se altar, kamor se bode postavila Konvencija Zapadne Slovanske Zveze je pred durmi. Za- flovje ?" Na take razloge, ka-|haha, da je glasilo S. N. P. J., čudovita podoba M. B. — Ime- movati napredek v članstvu in v financi. Vsak pameten in prevdaren človek se pobriga predno investira, kaj kupi ali se zavaruje, kako obstoji organizacija ali podjetje, v katero bo pristopil. Ko vidi, da organizacija ali podjetje izkazuje v svojih računih lep napredek, dobi veselje in pristopi. Zapadna Slovanska Zveza je v preteklosti dosegla tak napredek v članstvu in financi in zato lahko z gotovostjo zre v bodočnost še na večje napredke in vspehe.omo videli. Ako se pri tem za-učujte druge organizacije, mislite sami, kako bi se dalo zbolj-',iašate sodbo ingersolla, se šati in postaviti še na boljši višek vašo ugledno slov^sko pod-, e z .,ljim vred urezali. porno organizacijo. Pred konvencijo in na konvenciji je čas, - da se dela. Po konvenciji je zastonj, je zamujeno. Zato mislite in delajte sedaj, ko je čas. dobrotnikov, kateri bi v ta namen darovali $100.00, bodo __________________da so se otresli pa- vsekana v posebno tablo, kate- ... imenujete take blodnje "pošte-; farjev'' in ne vem še če- ra se bo vzidala blizu altarja. kateri ne misli." i" mislite, da vas Bog ga. Mladina teh "samostojnih Imena dobrotnikov, ki bodo dane more obsoditi. "" " bomo -— Razmotrivajte o tem v javnosti.. Kolone našega lista so Vam vsako sredo na razpolago. Podajajte eden drugemu nasvete, premlatite vse to in klena zrna poberite, slamo pa odstranite. Tako boste zgradili vaši ugledni slovenski organizaciji nov temelj, na katerem bo vaša organizacija še bolj napredovala, rastla in cvetela! Izvajanja Rich. Zavertnika o Bogu so gole blasfemije. Moti se, ali pa zlobno natolcuje, da so taka naziranja nauk katoliške cerkve. To so zlobne fantazije nadutega duha, ki se pri takem natolcevanju sklicuje še na resnico. Obratno je res. Fraz gre cela kopa na funt. P>aza je, nič drugega, da "go- Kaliforniško grozdje!! Kakor že zadnji šest let, bom tudi letos od tam razpošiljal izvrstno kaliforniško grozdje, ako želite dobiti karo ali več dobrega kaliforniškega grozdja, tedaj se obrnite na: i JOSEPH P. KRISTAN General Delivery, FRESNO, CALIFORNIA Splošno priznanje in vsestransko zadovoljstvo zavlada med odjemalci "Schramm A Schramm izdelkov. V zalogi imam sledeče izdelke: — KXTRA SPECIAL: — Schramm & Schramm preparacija, — vsaki paket vsebuje 4 predmete: importirano nemško hmelje, najboljši sladki malt, steklenica Flavorama cvet, kateri da pivi pravi pristni okus in Gelatinum. Iz vsakega paketa se lahko naredi 8 galonov najfinejšega domačega piva. Cena $2.00 paket. CO PO MBA) Vsaki paket vsebuje coupon, katerega vrednost je 20c. Dalje imam v zalogi special Heidelberg Brand Mall & Hops, ki je med ljudstvom jako prijubljeno. Cena: Set $1.00 Na razpolago imam dalje "Krambambuli" to je prepara* cija za fino pivo, katerega ni potreba nič kuhati. Cena: $1.00 za preparacijo. Pri naročbi 6 ali več gori — omenjenih predmetov dajem znaten popust. Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše extracte (svete) kot Bourboun, Rye, Scotch, Cognac, Kimel Rum, Dry Gin, e. t. d. Cena: $1.00 steklenica. Pri večjih naročilih pa dam znaten popust Naročilom iz naselbin izven Chicage je pridjati potrebno svoto Money Order ali draft čeku. Moj naslov je- LEO JURJOVEC Edini Slov. Zastopnik za "SCHRU1IM * SCHRUMM" izdelki ▼ Zdruz. Državah. 1840 West 22nd Place, I«. Chicago, Illinois Phone Canal 3839 il 9 B SI S D S S s SI Rosegger — Jos. Vole: Kmetje iz Lučne vasi. Na trgu v Lučni vasi je bila zbrana cela 4ropa ljudi. Vsi so tiščali proti oglu neke hiše. Tam na oglu hiše je bilo nekaj nezaslišanega — na zid nabito skrivnostno pisanje, ki ga je vsak lahkci bral, razumel pa nihče. Prejšnjo noč je moral kdo tja-nabiti tjsto reč, in po jutranji maši je tisto pisanje opazil mlad človek, ki je imel slučajno nekaj malega opraviti za tistim oglom in so mu pri tem oči padle na %o bra^' nje. ' . ^ ; Tako so postali ljudje pozorni. Eden, ki je bolj zadaj pritiskal, je vzel pipo iz uet in rekel: "Če se ne razume, potem je pisanje iz kanclije!" "Nekaj laškega ali kaj takega mora biti!" je menil oni, ki je stal poleg njega. "Mor^a pride spet Francoz?" "Meni se pa zdi, da bo to kakšen zagovor zoper copernice in tako drhal," je rekel spet drugi, t . "Vendar eden na glas preberi!" "Počakaš! Da nas vse skup zacopra!" "Zastran mene V9 je zavpil znan potepuh. "Samo po ti poti bi jaz kapital-lump spet iahko postal pošten kristjan." Tedaj je stopil eden pogumnejših naprej in je jecljaje prebral z zidu besede: "Riunione Adriatica di Sicurta!" *) "Brrrrr, to se čudno sliši! Meni gredo kar mravlje po hrbtu." Tako so razpravljali med seboj v res-nobi in šali. Končno so šli v hišo. V nji je bival knjigovez Tonej. Tam so vprašali, kaj naj pomenijo te besede zunaj na oglu? "Riunione Adriatica di Sicurta! to je zagovor," je pojasnil Tonej. "Zagovor zoper požar in hudo uro." Zdaj so se hoteli zagovor vsi naučiti iz glave. Toda, ki se; jim je pojasnilo tudi *) Ime tržaške prevajalca). zavarovalnice (Op. to, da to pot z zagovorom še ni vse opravljeno, ampak da je treba tudi nekaj plačati, so se razšl^ gor in dol. "To že ne bo prava reč," je poučil črevijar svojega soseda, "pri pravi coprni-ji denar dobiš, nč pa, da bi plačeval. Dušo zapisati — to je kaj drugega. Jaz že nič ne dam za tako novošegno copernijo." "Ce rž tako dobro kaže kakor letos,*' je zatrjeval kmalu potlej stari Krivec v gostilni, "bi bil potreben kakšen zagovor ali kaj takega. Mene je že strah misliti na tisti dan in uro, ko se bodo jele dvigati temne megle. Slabost me najprej obhaja. Je nimaš mirne ure, dokler ni zrnje v kozolcu. Ko bi jaz vedel, da bo zagovor res kaj pomagal, primaruha, pa ga kupim.'' Kmalu potlej je dregnil neki sosed s komolcem v Krivca. Temu sosedu so rekli Vrag. Ta vrag je delal malo časti svojemu imenu. Imel je širok dobrovoljen obraz in dvoje malih svetlih oči v njem in je tako rad dobro svetoval, da ni spominjal na nikogar manj, ko na itstega, čegar ime je nosil. Urban Vrag je imel v Lučni vasi velja- vo za šest parov volov. Pridobil si jih je z last no pridnostjo in varčnostjo. Zupan je imel veljavo samo za štiri pare volov. Vrag je torej dregnil v starega Krivca. "Meni se je že včasih zazdelo, da ti nisi čisto puhle glave, sosed," je ogovoril Vrag Krivca. "Toda danes bi bil pa že pametnejšo besedo pričakoval iz tvojih ust, bi človek sodil. Zagovor da bi kupil! Ali*si kristjan? Čemu imaš pa roženkranc? Ali nič ne veš o njem? Kaj? Človek bi sodil, da malo že. No torej, potem boš pa tudi vedel, kaj je za rž na njivi najboljše, bi človek sodil. Požegnan roženkranc potresaj po njivi! To pomaga zoper točo. Zmiraj ! To bi moral vedeti, bi človek sodil." Krivec ni rekel k temu nič, kmalu je vstal, šel k Toneju, knjigovezu, in zavaroval svojo setev proti toči pri zavarovalnici. Riunione Adriatica di Sicurta" v Trstu. Malo kasneje, ko je šel tudi Vrag svojo pot in je ravno premišljeval, kako bi svojo bogatijo na volih najhitrejše pomnožil, je danes pritekel Kuštrin za njim. Kuštrin je bil kajžar in je prej od sosedne mize v L • .... . .. . _ •„ gostilni poslušal razgovor. "Počasi, počasi, boter!" je vpil za Vragom. "Človek bi sodil, da tako ne grem prenaglo," je dejal oni in obstal. "Vroče je spet danes !'* je omenil Kuštrin. "Da bi le ne prišla kakšna nevihta!'* "Kar bati se je, tako je soparno.*' "Lej, kar vprašati te moram zaradi onega, kar si prej pravil Krivcu," začne Kuštrin. "Ali je to resnica — od roženkran- ca?" "Pri takih rečeh ne smeš dvomiti, bi človek sodil," ga zavrne Vrag. "2e stari ljudje so to trdili, pa tudi izkušali. Moj stric, Kordin v Krtini, je to storil vsako leto: požegnan roženkranc potresM po njivi, pa vsa leta mu ni bilke pobila toč V* "Moram tudi poizkusiti?' vesel prista*-yi Kustnn, "samo, če se je zanesti." "Par volov stavim," zakriči Vrag. "Lej, šeto!'» "Toliko zaupanja že še imam v božjo rec, bi človek sodil." v ' J.ako je trdil V™*- Pri tem je stal častitljiv in čvrst pred Kuštrinom. Kako lep je mož, ki ima trdno prepričanje! -. Aodeveit 822