EALOŽBAt ItfHETNI^KA PROPAGANDA
LJUBLJANA
Sto let slovenske lirike.
Od Vodnika do moderne.
Uredil
CVETKO GOLAR.
-f/^7
Založila Umetniška propaganda v Ljubljani.
Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
Stran
Popotnik....................39
Povsod ni sreče..............39
Sramežljiva ljubica..........40
Prazna prisega..............41
Prvi poljub ................42
Tiha žalost..................42
Boječnost....................42
Utvi ......................43
Razst&nek . ...............43
Jutro ......................44
Kmetsko znamenje..........45
Živa cvetlica................46
Srečni mrak................46
Deklica in ptič..............47
Tihe želje..................48
Obletnica........'• •	49
Vihra......................49
Čakanje ..................50
Nagla usoda................50
Prazni sklepi................51
Ljubezenski jarem..........52
M. Vilhar.
Kras........................53
Darilo ............54
Prstan......................54
Fr. Cegnar.
Rojakom....................55
Kosec......................56
Na grobih..................56
A. Umek-Okiški.
Mornarska..................58
S. Jenko.
Pomlad......................59
Po slovesu..................59
Ptici........................59
Obujenke....................60
Obrazi ..................61
Slovenska zgodovina ....	63
Na Sorskem polji............63
Strsvn
Po smrti..................64
Želja........................64
Trojno gorje..........64
Zimski dan..................65
Roža........................65'
J. Stritar.
Pri oknu....................66
Popotne pesmi..............66
Lastovki....................68
Nazaj!......................68-
Mojemu narodu..............71
Mladini....................72
Na Jenkovem grobu ....	7$
Prešernova oporoka .....	74
Dunajski soneti..............7&
Simon Gregorčič.
Mojo srčno kri škropite ...	80
Sam........................80
Mavrica....................81
Dekletova molitev..........81
Vinski duhovi..............82'
Soči..........- •	83
Ujetega ptiča tožba..........85
Domovini .... .....80
Človeka nikar . . . ....	87
O nevihti..................8»
Kmetski hiši................90
Nazaj v planinski raj ... .	92'
Pastir......................93
Oljki........ • • •	»4
J. Cimperman.
Pod kostanjem..............98
Usehlo cvetje..............98
Kristali ....................99
Jetnikova tožba . v.....100
J. Pagliaruzzi - Krilan.
Na planine.........102'
Vprašanje ......................102
Mladi hrast ..... . ...	103
Stran
A. Aškerc.
Javor in lipa .......104
Svetinja..........104
.Jaz............105
Iz popotnega dnevnika:
Mujezin..........108
Pred spomenikom Petfifijevim	109
Na Velegradu ......109
Na hribu Burgurlu.....110
Božična pesem siromakova	111
Dva pogreba .....112
Delavčeva pesem o premogu .	113
J. Freuensfeld -Radinski.
Sonet........................117
Temne oči........117
Travniki dehtijo......118
Slovenski svet.......118
Fran Gestrin.
Trioleti...........119
Z nesrečnim srcem.....120
Ecee dolor.........121
Balada o prepelici.....123
I. N. Resman.
Mesec jasno je sijal.....124
Dekletce, podaj mi roko . .	124
Vzdihljaji .........125
Življenje..........125
Bil razgnal na vse vetrove	126
Studenček.........126
D. Jesenko-Doksov.
Nje podoba.........127
Molitev ..........127
Smrti...........128
Zamejski -Fr. Trinko. JJazpršeno listje......130
Stran
A. Medved.
Moja ljubav....... .	133
Poslednji dan........133
Volovsko..........134
V gozdu..........135
Gazele...........137
Bršljan in bodičje......138
Pevčev poklic.......141
Sonet...........141
A. Funtek.
Na tujih tleh........142
Čas-slikar.........143
Gozdno svetišče......144
Potujoče misli.......144
Mihael Opeka.
Na tuji zemlji.......146
Al. Peterlin-Batog.
Rispeti...........148
Engelbert Gangl.
Bog . ■.........150
Golobici..........150
Dom............151
Ks. Meško.
Pridem k tebi.......154
Jesenska romanca.....155
Ljudmila Poljanec.
Pred Madono........156
Narodna..........157
Intermezzo.........157
Epilog...........158
Pozdrav . . "........159

Pesniki.
Anton Aškerc se je rodil 9. januarja 1856. v siromašni bajti v Globokem pri Rimskih Toplicah, fare Sv. Marjeta. L. 1881 je pel novo mašo, služboval kot kaplan do 1. 1898., ko je bil imenovan za arhivarja pri ljubljanskem magistratu. Umrl je 10. junija L 1912 v Ljubljani. — Aškerc je v prvi vrsti pesnik balad in romanc, epika je'bila njegovo polje; krepek izraz,, plastika, lapidarno pripovedovanje, narodna dikcija, to so bile njegove glavne vrline, in kot pripovedni pesnik je zavzel prvo mesto med Slovenci. Knjiga „Balade in romance", ki je izšla 1. 1890. in jo je najprej izdal, je bila zaeno tudi najboljša;; kasneje so se opažali znaki umetniške stagnacije in propada. Ko je prišel iz kmečke okolice v mesto, se Aškerc kot pesnik ni znal več najti. Izdal je sicer mnogo knjig pa malo pesmi. Kot lirični pesnik Aškerc ni mnogo ustvaril, in se tudi v liriki pozna njegov epski slog. Prve njegove pesmi so bile sicer lirske, v njih je slavil dom in rod in naravo, a Leveč je zaslišal njegovo epsko struno in ga privel v naročje bdlad in romanc. Lepi so tudi njegovi socijalni motivi, ki so mu svoj čas prinesli mnogo priznanja. — V„Popotnem dnevniku" pa je včasi zelo vsakdanji. Vplival je tudi nekoliko na moderno, dasi njegov vpliv ni bil dolgotrajen.
Fran Cegnar od Sv. Duha pri Škofji Loki, 1828—1892,, poštni uradnik, največ v Trstu. Svoje „Pesmi" je izdal 1.1860. in je bil o svojem času eden boljših slovenskih pesnikov, čeprav Levstika ni zadovoljil. Oblika je gladka, a kaze jih ko-seskizmi. Prevel je več Schillerjevih tragedij.
Josip Cimperman je bil siromak, je zgodaj popolnoma ohromel, a kljub temu dovršil gimnazijo. Živel je od 1. 1847. do 1. 1893. v Ljubljani. Pesnikoval je pod vplivom starejših lirikov, zlasti Levstika, in se imenuje začetnik epigonske lirike in formalist. „Pesmi" iz 1. 1888. so oblikovno dovršene, tudi vsebinsko precej bogate, se odlikujejo po jedrnatem jeziku, a ne navdušijo čitatelja in ne govore k srcu. Pridno so delane in piljene, a nimajo žvenka; vijolice, ki ne diše. Njegovi soneti, večinoma z akrostihom, so formalno na višku. Imel je tudi svoje učence. Ko se je Anton Medved iznebil njegovega vpliva, je postal pesnik.
i
Josip Freuensfeld — Radinski je bil rojen 1. 1861. pri Kapeli blizu Radgone v Slov. Goricah; bil je ljudskošolski učitelj in je umrl 1. 1893 v Pragi, kamor je šel k operaciji. Zbirka njegovih pesmi „Zvezde ugašajo" je izšla 12 let po njegovi smrti. Njegova lirika je bolj priprosta, večinoma kratke pesmi erotičnega značaja ali slike iz narave. Lahko in brez globljih misli in čuvstva.
Anton Funtek je rojen 1. 1862 v Krakovem v Ljubljani. Učil se je pri Cimpermanu pesniške tehnike in ima tudi od njega lepo zunanjo obliko. Več pa mu učitelj ni mogel podati. Jezik njegov je pravilen ali brezbarven, brez prave plastike, ker pesnik ni mnogo občeval s preprostim narodom. Pesniko-vati je začel zelo- zgodaj in objavil sila dosti verzov po „Kresu" in „Lj. Zvonu". L. 1895. je izdal svoje „1 zbrane pesmi", ki se bero zelo gladko m jih je nekaj prav zvočnih. Lahka refleksivna lirika. V zadnjem času se skuša poglobiti, in zato postajajo njegove pesmi idejno bogatejše. Izdal je tudi venec lirsko-epskih pesmi „Smrt". spesnil je daljšo epsko pesnitev „Godec" in napisal nekaj dram. Odlično mesto zavzema v naši prevodni literaturi.
Engelbert Gangl je rojen 1. 1874. v Metliki. Šel je v učiteljski stan in je zdaj pri višjem šolskem svetu v Ljubljani. Tudi on izhaja iz dobe po Cimpermanu; gladak po obliki, manj bogat po čuvstvu, sonate z akrostihi so njegova posebnost. Izdal je že 1.1897 zbirko pesmi „Iz luči in teme" in 1.. 1914 svojo drugo zbirko „Moje obzorje", ki kaže velik napredek v njegovem pesniškem razvoju. Poglobil se je in se razmahnil. Zelo zaslužen je kot mladinski pisatelj; izdal je že več pesniških
in prozaičnih zbirk za deco. Poskusil se je tudi na polju drame, povesti in novele.
Fran Gestrin se je rodil 1. 1865 in je umrl kot gimnazijski suplent za sušico v Ljubljani 1. 1893. Malo pred smrtjo je izdal svoje pesmi pod naslovom „Iz mladih let". V svojem času je bil eden boljših »Zvonovih" pesnikov, a poznali so se mu zunanji vplivi. Njegova erotična pesem ni dovolj čuvstvena, da bi veljala za pristno in resnično. Pisana je v hipnem razpoloženju brez realnega temelja; odtod šablonska nakičenost sloga. S svojim pesimizmom je nanj vplival nekoliko Stritar, a nekoliko je to bila njegova osebna nota, ki je imela svoj vzrok v bolezni. V domoljubni pesmi se mi zdi bolj iskren. Velja kot pesnik najboljših slovenskih „Trioletov".
Simon Gregorčič se je rodil 15. okt. 1. 1844 v Vršnem pod Krnom in je 1. 1867 pel na Libušnjem novo mašo. Umrl je 1. 1906 v Gorici. — Gregorčič je najpriljubljenejši slovenski umetni pesnik, ki ima mnogo sličnega narodni pesmi v mišljenju in čuvstvovanju. Posebno ga ljubi mladina, ker je zmeraj mil in nežen in rahločuten. Oglasil se je najprej v Janežičevem »Glasniku" 1. 1864 z domoljubnimi pesmimi, kasneje se je razvijal pod Stritarjevim vplivom in je postal vsebinsko mnogo-vrStnejši in bogatejši. Mladi duhovnik se je boril za notranji mir in srčno zadovoljnost, ki mu jih ni dal izbrani poklic. Pesniku so očitali celo panteistično svetovno naziranje zaradi ode »Človeka nikar", ki je ena najlepših njegovih pesmi, in v kateri se zrcalijo njegovi duševni boji in dvomi. L. 1882. je izšla prva knjiga njegovih „Poezij", ki jih je slovenska kritika in občinstvo pozdravilo z navdušenjem in ljubeznijo, kakor še nobene druge pesniške zbirke. V njej je vse najlepše, kar je Gregorčič napisal, v njej je ves in cel. V poznejših-knjigah se ni več povzpel na isto višino, in čeprav se nahaja v poezijah drugega zvezka, ki so izšle 1. 1888., še marsikak biser, ga je kritika vendar malone prezrla. Nekoliko vsled napadov iz duhovniških krogov, nekoliko pa vsled lastnega spoznanja nemoči in stagnacije je Gregorčič umolknil za dolgo časa. In ko se je spet oglasil 1. 1902. ni bil več Gregorčič. Bavil se je tudi s svetopisemsko poezijo in prevedel „Joba" in žalne pesmi proroka Jeremija. — Njegovi verzi so melodijozni, lepo zveneči, časih preveč spiljeni, in dikcija ni zmeraj tekoča.
Urban Jarnik je bil rojen v Spodnji Zilski dolini 1. 1784. Dovršil je celovško gimnazijo in vstopil v semenišče. Umrl je kot župnik v Blatogradu 1. 1844. Nekaj njegovih pesmi je natisnjenih v »Kranjski Cbelici" in drugod. Imel je lep pesniški talent, a ga ni olikal in izrabil. V poznejši dobi je Jarnik pustil pesem in se posvetil zgodovini in jezikoslovju.
Simon Jenko je bil rojen 27. okt. 1835 v Podrečah pri Mavčičah na Sorškem polju. Študiral je gimnazijo v Novem mestu in Ljubljani, šel na Dunaj učit se pravoslovja in je umrl kot odvetniški koncipient 1. 1869 v Kranju. — Jenko je začel zgodaj pesniti, že kot četrtošolec, a resneje se je posvetil poeziji v osmi šoli v družbi sošolcev, mladih literatov. Svoje „Pesmi" je izdal 1. 1864 v Ljubljani, a niso vzbudile pozornosti, ki so je bile vredne. Jenko je bil tisti čas prvi pesnik za Levstikom, dasi ni imel močne lastne kritike in se je naslanjal zlasti na Heineja, s katerim ima nekaj sorodnega v motivih, sentimentalnosti, cinizmu. A kljub temu je njegova pesem pristno slovenska, jasna in čista. Globoko čuvstvo diha iz nje, tiha žalost, vroča ljubezen. Nekaj jih je čisto narodnih po duhu, razlikujejo se le po zunanji obliki, ki je gladka in bistro zveneča. Samorodna moč in lepota, dih prave poezije, lahek a plastični izraz so lastni Jenku, ki je zavoljo tega klasičen naš pesnik. — Prvo zbirko njegovih pesmi je pregledal in gotovo po svoje popravil Levstik, a njegove individualnosti mu ni vzel, ki se zelo loči od drugih tedanjih pesnikov. Mnoga Jenkova pesem ostane večno lepa.
Dragotin Jesenko - Doksov se je rodil v stari bolnišnici v Ljubljani 1.1864. in je bil kmalu sirota brez roditeljev. Dobri ljudje so ga vzprejeli in dali v šole. Študiral je nekaj gimnazije, pa kmalu vstopil v banko „Slavijo" za uradnika. Umrl je 1.1902. Sodeloval je pri „Lj. Zvonu" in se razvijal v času, ko je cvetelo epigonstvo in formalizem. Jesenko je ostal sam svoj, v erotiki brez posebnega čuvstva, poskusil se je tudi v socijalistični pesmi in skušal tuintam napeti moderne strune. L. 1908 so izšle njegove izbrane „Poezije".
Fran Levstik je rojen 28. sept. 1.1831. v Sp. Retjah pri Vel. Laščah. Učil se je na gimnaziji v Ljubljani, bil nekaj časa domači učitelj, publicist, politični delavec, tajnik, urednik in je umrl kot skriptor na ljubljanski licejski knjižnici dne 16. nov. 1.1887
Levstik spada med najmarkantnejše pesnike in kritične osebnosti v našem slovstvu in za Prešernom največji naš pesnik od Vodnika do moderne. Zgodaj se je začel razvijati njegov pesniški dar. Svoje prvence je objavil 1. 1850 v „Slovenijia, pozneje v „Ljubljanskem časniku" in Janežičevi „Slovenski Bčeli". L. 1854. je izdal svoje mlade pesmi v Ljubljani in pozneje se je oglašal v Vodnikovi spomenici, v Janežičevem „Glasniku% v „Mladiki", v dunajskem in ljubljanskem „Zvonua in v „Vrtcu". Levstik je drugi naš klasični pesnik, ki se odlikuje zlasti po jasni plastiki svojih podob,, sili pesniškega izraza, po notranji moči, jedru in bistvu poezije in polno doneči in kipeči obliki. Vse njegove pesmi so resnične in življenske, so odmev realnih doživljajev, njegovo čuvstvo je neponarejeno. Verzi so mu zveneči in kot izklesani, in rime so „ribniške", katere so edine veljale pri njem. A svojih dovršenih pesmi ni stvaril zlahka, kakor pripoveduje Leveč. „Dasi je imel jezik v oblasti kakor nihče pred njim je produciral počasi ter dolgo časa, nekatere-krati je po več let prenarejal pesem, predno jo je objavil. V zapuščini njegovi se nahaja nekatera pesem po desetkrat, po petnajstkrat popravljena in prenarejena." — Njegove pesmi so zdrave, vesele in sočne, žive so in kipeče ko čvrsto in rdeče dolenjsko dekle. Svoj čas je imel največji vpliv na sodobne pisatelje, ker je bil ne samo v vzgled in kritik, temveč je tudi popravljal in pilil njihove proizvode. Sam je dejal o sebi, da je vsega sveta Pilatuž. Njegov vpliv se pozna tudi pri moderni..
Anton Medved se je rodil 19. maja 1869. v Kamniku. Po ljudskošolskih naukih je stopil v ljubljansko gimnazijo in šel nato v bogoslovje. Umrl je kot župnik na Turjaku 12. marca 1910. — Medved je bil Cimpermanov učenec, in od njega se je učil zunanje oblike in stroge uinerjenosti verzov, Irot je bila lastna učitelju. Medvedova lirika je večinoma refleksivnega značaja, to je lirika premišljevanja. Odlikuje se po klenem in bogatem jeziku, kot se ga je učil v Cimpermanovi šoli in pri Levstiku, v njegovih pesmih prevladuje pesimizem, ki je osnovna nota * njegova, le da mu je dal moški izraz v trpljenju očiščenega srca. Radost, brezskrbna mladost sta mu tuji, povsod sega v globino bolesti in smrti. Življenje mu ni bilo prijazno, nezadovoljnost z duhovskim stanom, ga je privedlo do težkih notranjih in zunanjih borb, in odtod trpkost in grenkoba v pesmih. Napisal jih je veliko množino in je eden najplodovitejših slovenskih
pesnikov. Ni vse čisto zrno, dosti je blaga, ki ne sega čez povprečnost, ker mu je poezija često hladna, trda in formalnega značaja. Cikli „V gozdu", „Gazele", „Bršljan in bodičje" spadajo med najboljše, kar je ustvaril, in bodo ostali. Poizkusil, seje tudi na dramskem polju; napisal je tragedijo v jambih „Ivan Kacijanar" in „Za pravdo in srce", ki sta bili tudi uprizorjeni, a se nista obdržali na odru. Njegovih poezij sta dva obsežna zvezka.
Fr. Ksaver Meško je rojen 1. 1874 pri Sv. Tomažu v SI. Goricah, zdaj župnik v Tinjah na Koroškem. V prvi vrsti je prozaist in piše psihologično novelo; spada h katoliški moderni. V poeziji se je razvijal pod vplivom starejših pesnikov; sicer pa pesem ni njegovo polje.
Mihael Opeka je rojen na Vrhniki 1. 1871 in je doktor svetega pisma. On je cimpermanovec; izdal je 1. 1916 svoje pesmi „Rimski verzi", večinoma v klasičnih oblikah. V mlajših letih je sodeloval — pod raznimi psevdonimi — tudi pri „Lj. Zvonu". Nad formalizem se ni povzpel.
Valentin Orožen se je rodil na Sevnem blizu Št. Jurja pod Rifnikom ob juž. železnici dne 31. jan. 1. 1808. Na Veliki Šmaren I. 1835 je pel novo mašo. Umrl je kot duhovnik v pokoju 1. 1875. — Njegovih pesmi je malo čisto originalnih, temveč so narejene večinoma po nemških vzorcih, n. pr. „Kje so moje rožice," „Lastovki v slovo i. t. d. „Napitnica", mislim, je čisto njegova. — „Slovan bil je z dušoj, s telom," za majko Slavo gorelo mu je celo življenje srce. Njegovemu rodoljubju bile so pretesne meje slovenske; željno oziralo se je njegovo oko vsikdar tja doli po slovanskem jugu. — Jugoslavija velika in edina bila je zadnja njegovih želj na svetu." Tako piše o njem njegov životopisec, Mih. Lendovšek, ki je zbral in priredil njegove spise. Izšli so 1. 1879 v Celovcu.
Josip Pagliaruzzi = Krilan se je rodil 1. 1858 v Kobaridu. Posvetil se je advokaturi, a že 1. 1885 je umrl. — Pisal je romance, idile, balade po motivih ali vzorcih narodne pesmi. Opeval jo tudi balkansko rajo in Bolgare. Posebno je nanj vplival Gregorčič; sioer pa je vzel pesništvo bolj z lahke strani.-Ni se iskal in pilil pesmi, ki sta jih dva zvezka.
Al. Peterlin = Batog, rojen 1.1874 v Kamniku je bil župnik v Istri, od koder je pobegnil pred ital. arditi. Zdaj je učitelj
na meščanski šoli v Murski Soboti. — Izšel je iz Cimper-manove šole in velja, da je vvedel v naše slovstvo klasično obliko: rispeti.
Ljudmila Poljanec je rojena pri Kapeli pri Radencih v Slov. Goricah in je učiteljica v svojem rojstnem kraju. L. 1906 so izšle njene „Poezije", ki jih diči lep, narodni ton, pesniški jezik ^n nežno čuvstvo. Potem je utihnila.
Blaž Potočnik se je rodil v Struževem pri Kranju 1. 1799 in je umrl župnik v Št. Vidu nad Ljubljano 1. 1872. Sodeloval jo pri prvem letniku „Kranjske Cbelice", pozneje pa je objavljal svoje proizvode v »Novicah", „Zgodni Danici" i. t. d. Njegove pesmi so preproste in poljudne, nekaj jih je ponarodelo, ker jim je pesnik in zaeno skladatelj sam zložil napeve.
Dr. France Prešeren kralj slovenske poezije, se je rodil dne 3. dec. 1800 v Vrbi, ki spada v brezniško župnijo, na Gorenjskem. Rojstni kraj z idiličnim blejskim jezerom in starim gradom v bližini inu je ostal za zmeraj v spominu in krasoto gora in jezer, blejskega in bohinjskega, ter gorenjskih planot je slavil v svojih poezijah. V sedmem letu je zapustil „drago vas domačo" in šel k stricu - župniku v Kopanje na Dolenjskem, ki ga je dal v Ribnico v ljudsko šolo. Odtod je prišel v Ljubljano kjer je obiskoval gimnazijo in potem na Dunaj; tam je bil 1. 1828. promoviran za doktorja prava. V Ljubljani je služil kot advokaturski koncipijent do 1. 1847, ko je odprl svojo pisarno v Kranju; tu je umrl 8. febr. 1. 1849. — V dunajsko dobo spadajo prvi začetki njegovih pesmi; tu jih je napisal cel zvezek, a pozneje vse uničil z malimi izjemami. Šele v „Kranjski Cbe-lici", ki jo je ustanovil tedanji največji učenjak slovenski, Matija Čop 1. 1830., je Prešeren začel objavljati v večji meri svoje pesmi. Začel je z elegijo „Slovo od mladosti", balado po škotsko - angleškem vzorcu »Povodnji mož" in prevodom Biir-gerjeve „Leonore". V naslednjih zvezkih se pojavljajo njegovi sonetje in druge romanske pesniške oblike: oktave, tercine, orientalske gazele i. t. d. Zadnja leta svojega življenja je Prešeren zbiral in urejal svoje pesmi, ki so izšle 1.. 1847 pri Blazniku v Ljubljani. — Visoko se dviga Prešernova pesniška osebnost nad svojimi sodobniki, pevci Čbelice. Nastopil je kar nenadoma, zakaj pri Vodniku se ni imel Prešeren ničesar učiti. Pesniški jezik je bilo treba šele ustvariti, dasi sta mu v tem oziru pri-
pravljala pot jezikoslovec Kopitar in M. Ravnikar, prevajalec svetega pisma, ki sta prenovila naš literarni jezik. Prešeren ni omejen na malo naše obzorje; kakor vsi veliki pesniki se je tudi on mnogo učil in sicer od rimskih in grških klasikov, italijanskih in angleških pesnikov. V sonetu je posnemal Pe-trarko ali samo oblikovno, vsebina je čisto samostalna, izvirna, Byrona, glavnega zastopnika romantike, je poznal dobro, saj ga je vzbudilo vprav novo gibanje evropske romantike. A četudi se je od tujih pesnikov učil umetniške dikcije in tehnike ter je širil svoje estetsko obzorje z učenjem svetovnih pesniških prvakov, sta vendar vsebina in duh Prešernov slovenska. Zajemal je iz studenca slovenske narodne individualnosti in zasijal kot „zvezde luč" iz noči in teme naše preteklosti in zaostalosti. Le pravi genij je mogel ustvariti to, kar je storil Prešeren. Kakor v lirični, ljubezenski ali elegični pesmi, enako dovršen je Prešeren v baladi in romanci ali v pripovedni pesmi „Krst pri Savici", kjer opisuje boje Črtomirove za svoboda in stare bogove. Vse pesmi Prešernove pričajo o ženijalnosti svojega očeta* povsod je isti visoki duh, globoko čuvstvo, plemenit izraz, kipeč, poln jezik. Kako je zablodel um tistih naših ljudij, ki so slavili svoj čas Koseskega in ga stavili nad Prešerna,. „pevca po milosti božji!"
Ivan N. Resman se je rodil 1. 1848 na Zgornjem Otoku na Gorenjskem. Bil je uradnik južne železnice, umrl 1. 1904. Pesniška zbirka „Moja de ca" je izšla 1. 1901 v Celju. — Njegova pesem je erotična, diši po narodni pesmi, in hoče biti nežna, a je premalo moška in nima toliko čuvstva, da bi bila pristna.
Anton Martin Slomšek je bil rojen na Ponikvi ob južni železnici 1. 1800. Gimnazijo je študiral v Celju, bogoslovje v Celovcu, 1. 1846 je postal lavantinski škof. Umrl je 1. 1862. — Pisal je vzgojne, poučne in nabožne knjige, v veselih urah tudi pesmi, ki so zelo priljubljene pri narodu vsled svojega lahkega tona. Nekaj narodnih je samo zapisal, nekaj prosto poslovenil iz nemščine.
Josip Stritar je bil rojen dne 6. marca 1836 v vasi Pod-smreka blizu Vel. Lašč. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po osmi šoli je šel na Dunaj študirat klasično filologijo, se učil modernih jezikov, prepotoval zapadno Evropo in se vsestransko
izobrazil. — Med prvimi njegovimi spisi je bila klasična razprava o Prešernu, ki je izšla kot uvod v Levstikovi izdaji Prešernovih pesmi, kjer je Slovencem pravzaprav odkril Prešerna, jih prvi opozoril na velikega pesnika in podal podrobno analizo njegovih poezij. Največjo zaslugo za naše slovstvo pa sije Stritar pridobil z ustanovitvijo dunajskega »Zvona" L 1870. V njem je zbral okoli sebe ves svobodomiselni mladi rod slovenskih pisateljev, vzgajal je pesnike in bil sploh nekaj let središče našega literarnega gibanja. — Svoje »Pesmi" je izdal Stritar 1. 1869; vzbudile so veliko pozornost med občinstvom, ker so bile nove po obliki in mislih. V njih je dal ;Stritar v pri vrsti izraza svojemu svetovnemu naziranju, pesimizmu, ki ga je imel od nemškega filozofa Schopenhauerja. Sicer pa ni pesem Stritarjevo življensko delo; kljub vsej spretnosti in uglajenosti in idejam, ki so položene vanje, nas puste hladne. Preveč je v njih fraze, retorike, in ako pravi Stritar o sebi, da nosi „vsega človeštva gorje", se mu čitatelj samo prijazno nasmehne. V pesmi je Stritar kozmopolit, je izšel iz francoske romantike, odtod ima svoje glavne nazore in „šlagerje". Epohalna za razvoj našega slovstva pa so njegova »Kritična pisma" in „Literarni pogovori". Tudi v povesti in romanu je Stritar prinesel svojobol; na glasu je kot duhovit pripovednik, časih nekoliko dolgočasen. Zato ga Slovenci bolj spoštujejo kot čitajo.
Fran Svetličič (1814—1881) se je rodil v Sp. Idriji, bil mašnik, župnik in je umrl v skrajnem uboštvu v Ljubljani. — Njegova lirika je refleksivna, v sonetih se mu močno pozna Prešernov vpliv. Pisal je tudi pripovedne pesmi. Bil je so-trudnik »Novic" in Janežičevega »Glasnika".
Ivan Trinko = Zamejski rojen 1. 1863 v Tarčmanu v Beneški Sloveniji, profesor v Vidmu. Bil je sotrudnik „Lj. Zvona" in je izdal svoje pesmi 1. 1894 v posebni zbirki v Gorici. Pozna se mu vpliv ital. poezije: Bujna fantazija, krepka plastika.
Davorin Trstenjak je bil rojen 1. 1817 v Kraljevcih pri Sv. Jurju na Ščavnici v Slov. Goricah. Bil je župnik in umrl 2. febr. 1. 1890 v Starem trgu pri Slov. Gradcu. — V mlajših letih je bil Ilir in je pisal v Gajevo »Danico Ilirsko". V »Novice" je začel pisati 1. 1846 in je napisal vso silo starinoslovskih, zgodovinskih in bajeslovnih sestavkov, v katerih je hotel do-
kazati in svet prepričati, da so že pred Kristom med Adrijo in Karpati stanovali Slovani. Pesnikoval je izza mlada.
Anton Umek = Okiški roj. 1838 v Okiču pri Boštanju ob Savi, umrl gimnazijski profesor 1. 1871 v Celovcu. „Pesmi" izdal 1. 1865, ki pa niso ostale. Pesnil je mnogo, tudi dva epska spisa sta njegova »Slovenska blagovestnika" in „Abuna So-liman".
Matija Valjavec - Kračmanov roj. v Srednji Beh 1. 1831 pod Storžičem. Študiral v Ljubljani in na Dunaju, postal profesor v Varaždinu in Zagrebu, kjer je umrl 1. 1897. Valjavec je v prvi vrsti epik, pesnik legend in basni, zloženih v heksa-metru. Lasten mu je narodni ton pripovedovanja; v liriki ni ustvaril znamenitega. Pesmi je izdal 1. 1855 v posebni knjigi; vdrugič jih je izdala „S1. Matica".
Miroslav Vilhar se je rodil na Planini I. 1818, bil je graščak narodnjak in slovenski pesnik. Umrl je na Kalcu 1.1871. Pesmice je zlagal za zabavo, da mu ni bilo dolgčas. Zaeno je zložil tudi svojim pesmim napeve, da jih je prepevala vesela družba, zbrana pri njemu v gosteh. Pod vplivom Levstikovim, ki je živel nekaj časa na Kalcu, je nastala 1. 1860 zbirka „Pesmi".
Jovan Vesel - Koseski rojen v Kosezah 1. 1828, Umrl v Trstu kot fin. svetovalec 1. 1884. — Svoj čas je njegova politična pesem navduševala in bodrila Slovence, a danes je Koseski pozabljen, in to po pravici. Bombažem, kopičenje nenavadnih izrazov, samovoljno potvarjanje besed, strašen patos, neznanje slovenščine, vse to nam je odtujilo Koseskega, dasi je imel pesniški talent. Posebno njegovi heksametri so zveneči in dosti pravilni. Mnogo je prevajal Schillerja, tudi Dantejevo „Paklo". Ali kako!
Valentin Vodnik, častitljivi starosta in začetnik slovenske umetne pesmi, se je rodil v Zgornji Šiški dne 3. febr. 1758. Latinsko šolo je obiskoval pri jezuitih v Ljubljani od 1.1770 do 1775 in je stopil nato v red sv. Frančiška ter pel novo mašo. L. 1784 ga ljubljanski škof pošlje na deželo, „duše past". Že prej se je seznanil z očetom Markom Pohlinom in je zakrožil nekatere pesmi, med katerimi je „od zadovoljnega Kranjca komaj enmalo branja vredna", kakor sam pravi in pristavlja:
»Vselej sem želel kranjski jezik čeden narediti". — Ko so Francozi 1. 1809 zasedli Kranjsko, so napravili Vodnika za gimnazijskega ravnatelja, za nadzornika začetnih šol in za vodjo umetniške in rokodelske šole. Čez nekaj let so zopet zasedli Avstrijci naše kraje in Vodnik je moral v pokoj, največ zaradi pesmi »Ilirija oživljena". L. 1806 je izdal svoje »Pesme za posku-šino", 1. 1809. »Pesme za Brambovce". Ti dve zbirki začenjata novo dobo našega pesništva. Umrl je 1. 1819. v Ljubljani.
Anton Žakelj = Rodoljub Ledinski iz Ledin pri Žireh (1816—1868). Je bil mašnik in je kaplanoval po raznih krajih. Umrl je pri Sv. Duhu nad Leskovcem. Nabiral je slovenske narodne pesmi in nekaj najlepših priobčil, ko jih je prej močno po svoje prenaredil. Zložil je tudi nekaj sonetov pod Prešernovim vplivom.
Pesem na moje rojake.
Kranj'c, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava; polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija, tebe rede.
Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave; išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan.
Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi; lenega čaka strgan rokav, paPca beraška, prazen bokal.
Zadovoljni Kranjec.
Od straže hrvaške -gor' solnce mi pride, v vinograde laške popoldne zaide; z beneškega moi-ja jug čelo poti, od Štajerca burja pri del' me hladi.
Mi brazd'jo konjiči za ajdo, pšenico, nevtrudni dekliči pa bel'jo tenčico;
kaj maram, se kruha prisluži zadost', ni sile, trebuha okoli mi nos't.
Imam oblačilo domač'ga pad'vana, ženica pa krilo iz prav'ga mezlana; se sveti na lice ko pirh moj škrlat, njen šapelj, iglice, njen modre je zlat.
— 1 —
1
Rad plešem okrogle,	Na žgancih tropine
s petami glas dajem,	pa kislega zelja,
premetem vse vogle,	bob, kaša, vse mine,
se v cepa dva majem;	ko pridem od dela;
nožica pa Min'ce	al bodi pogača,
za mano drobni,	klobasa, al sok,
pobira stopinj'ce,	al kar se obrača
se v kroge vrti.	na ražnju okrog.
Za vsako povelje 'mam židano voljo, za brambo dežele, al hoditi v šolo; povsodi se maham ko čvrst korenjak pa delam pa baham pa pijem tabak.
Moj spominek.
Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel? Ne žvenka, ne cvenka, pa bati se nič; živi se brez plenka o petju ko tič. Kar mat' je učila, me mika zapet', kar starka zložila, je lično posnet'.
Redila me Sava, Ljubljansko polje, navdale Triglava me snežne kope. Vršaca Parnasa zgolj svojega znam, inacega glasa iz gosli ne dam. Latinske, helenske, tevtonske učim, za pevke slovenske živim in gorim.
Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.
133®
Ilirija oživljena.
Napoleon reče:	Počasi pa Rimljan
Ilirija, vstan'!	na vojsko ravna;
Vstaja, izdiha:	se morja navaja,
Kdo kliče na dan?	premaga oba.
0 vitez dobrotni.	Široko razgraja
kaj ti me budiš!	do sedemsto let,
Daš roko mogočno,	al sprave sosednje
me gori držiš!	ni hotel imet'.
Kaj bodem ti dala?	Od severa pride
Pogledam okrog,	na njega vihar,
izločit' ne morem	nevredne gospode
skor' svojih otrok.	iz viškega vdar'.
Kdo najde Metulo	Zdaj Branci in Gotje
in Terpo moj grad?	in Nemci slove,
Emona, Skardona	Ilir pa v temnice
sta komaj poznat'.	pozabljene gre.
Nazaj spet junake	Dve sedemsto solnec
kdo bode mi dal,	zarašča ga mah,
ki jih se špartanski	Napoleon trebit'
je vojvoda bal?	ukaže mu prah.
Od nekdaj snežniki	Ilirsko me kliče
so najina last,	Latinec in Grek,
odtod se je riaša	Slovensko mi prav'jo
razlegala čast.	domači vsi vprek.
Je Galijan hraber	Dobrovčan, Kotoran,
na.Padu, pred njim	Primorec, Gorenj'c,
doraščen je tresel	Pokolpljan po starem
v ozidju se Rim.	se zove Sloven'c.
Že močen na morju	Od prvega tukaj
Ilir'jan je bil,	stanuje moj rod,
k' se ladije tesat'	če ve kdo za druj'ga,
je Rimljan učil.	naj reče, od kod?
Z Bilipom in Sandrom so 'meli trd boj, Latince po mokrem strah'val je njih roj.
Zveličana bgdem, zaupati smem, godi se eno čudo, naprej ga povem.
Oprto eno roko na Galijo 'mam, to drugo pa Grkom prijazno podam.
Na Grecije čelu Korinto stoji, Ilirija v srcu Evrope leži.
Duh stopa v Slovence Napoleonov, en zarod poganja prerojen, ves nov.
Korintu so rekli helensko oko, Ilirija prstan Evropini bo.
Pod oknom.
Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že; pred neznane srčne rane meni spati ne puste.
Ti si kriva, ljubezniva deklica nevsmiljena! Ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat' doma.
Obraz mili tvoj po sili mi je vedno pred očmi; zdihujoče srce vroče vedno k tebi hrepeni.
K oknu pridi, drug ne vidi, ko nebeške zvezdice; se prikaži, al sovraži me srce, povej, al ne.
Up mi vzdigni, z roko migni, ak bojiš se govorit'. — Ura bije, k oknu ni je, kaj sirota čem storit'!
V hram poglejte, mi povejte, zvezde, al res ona spi; al posluša, me le skuša, al za druzega gori.
Ako spava, naj bo zdrava! Ak me skuša, nič ne de; po nje 'zgubi, ako ljubi druz'ga, poč'lo bo srce.
Kam?
Ko brez miru okrog divjam, prijatli prašajo me, kam?
Prašajte raj' oblak neba, prašajte raji val morja,
kadar mogočni gospodar drvi jih semtertje vihar.
Oblak ne ve in val ne, kam, kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smem,
in da ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. —
mm Izgubljena vera.
Nebeško sijejo oči, ko so sijale prejšnje dni.
Rudeča lica zorno še cvetejo, ko so pred cvetle.
Se usta smejajo ko pred, sladkost ni manjši 'z njih besed.
Otemnil ni ga časa beg,
nič manj ni bel prs tvojih sneg.
Život je tak, roke, noge so, kakoršne so pred bile.
Lepota, ljubeznivost vsa je, kakoršna je pred bila.
) Al ver'vat' v tebe moč mi ni, kakor sem ver'val prejšnje dni.
Le sveta, čista glorija, ki vera da jo, je prešla.
En sam pogled je vzel jo preč, nazaj ne bo je nikdar več.
Ak bi živela vekomej,
kar si mi b'la, ne boš naprej.
Srce je moje bilo oltar,
pred bogstvo ti, zdaj — lepa stvar.
Mornar.
Nezvesta, bodi zdrava, čolnič po mene plava, na barko kliče strel! Po zemlji varno hodi, moj up je šel po vodi, mi drug te je prevzel.
Pri Bogu sem obljubil, da pred bom dušo 'zgubil,
ko nehal te ljubit'. Si z desno v desno segla, pri Bogu si prisegla, mi vedno zvesta bit'.
Morja široka cesta peljala me je v mesta,
kjer lepe deklice; obrazov njih lepota, sneg beli njih života zmotila nista me.
Spet so se jadra bela od južnih sap napela, prinesla me nazaj;
dekleta moj'ga ženo sem našel poročeno, — prestal, sam Bog ve kaj!
Le jadra spet napnimo, valovom se 'zročimo, kak je čisto morje! Kaj njemu upat' smemo, mornarji dobro vemo,
dekletom kaj, — kdo ve?
Ne straši moč viharja, ne grom valov mornarja,
se smrti ne boji. Spomin v potopu mine, ljubezni bolečine
vsak dan spet oživi.
Po morju barka plava, nezvesta, bodi zdrava, sto tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi, moj up je šel po vodi. Le jadrajmo za njim!
Zdravljica.
(Ob novini leta 1844.)
Spet trte so rodile, prijatli, vince nam sladko,
ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.
Komu najpred veselo zdravljico,bratje, č'mo zapet'?
Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom!
Prost ko je bil očakov naprej naj bo Slovencev dom! Naj zdrobe njih roke si spone, kjer jih še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, obilnost bodo naša last! —
Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice!
Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov!
Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup! Ker po nas bode vas jo srčno branit' klical čas. —
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder solnce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
Na zadnje še, prijatli, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrafii, ki dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi! —
mm
V spomin Andreja Smoleta.
Črne te zemlje pokriva odeja
v grobu tihotnem, naš bratec Andrej! Vince zlato se v kozarcih nam smeja, v tvojo opombo pijemo ga zdej.
Zbrani prijatli v spomin ga pijemo
tvojih veselih in žalostnih dni; zraven si take zdravljice pojemo, da ni nesrečen, kdor v grobu leži.
■Čedna postava bila ti je dana,
bistri ti um je z bogastvom bil dan; bolj'ga srca ni imela Ljubljana,
kak si za srečo človeštva bil vžgan!
Kratko sijale so zvezde prijazne,
v sanjah prijetnih te zibal je up; jezo si sreče občutil sovražne, zgodaj okusil življenja si strup.
Deklica druz'ga moža je objela,
ki od ljubezni do nje si bil vnet; trešč'la v bogastvo nesreče je strela, kranjski v obupu zapustil si svet.
Videl si Nemško, Francosko, Britansko,
videl si Švajca visoke gore, videl si jasno nebo italjansko; sreče ni ranjeno našlo srce.
Videl povsod si, kak iščejo d'narje, kak se le vklanjajo zlat'mu bogu; kje bratoljubja si videi oltarje?
S srcem obupnim si prišel domu.
Mogla umreti ni stara Sibila,
da so prinesli ji z doma prsti; ■ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.
V zemlji slovenski, v predragi deželi,
ki si jo ljubil presrčno ves čas, v kteri očetje so naši sloveli,
ktera zdaj ima grob komaj za nas.
Težka človeku ni zemlje odeja,
vzamejo v sebe ga njene moči; — trčimo, bratje, še vince se smej a,
dolgo Smoletov spomin naj živi! —
mm
Nezakonska mati.
Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo, meni mladi deklici, neporočeni materi? — ,
Oče so kleli, tepli me, mati nad mano jokali se; moji se mene sram'va]i so, , tuji za mano kazali so.
On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi oče tvoj, šel je po svetu, Bog ve kam, tebe in mene ga je sram.
Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo! Al te je treba bilo, al ne, vender presrčno ljubim te.
Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmejaš se, -kar sem prestala, pozabljeno je.
On, ki ptice pod nebom živi, naj ti da srečne, vesele dni! Al te je treba bilo, al ne, vedno bom srčno ljubila te. —
mm — 10 —
Pevcu.
Kdo zna
noč temno razjasnit', ki tare duha! Kdo ve
kregulja odgnati, ki kljuje srce od zora do mraka, od mraka do dne!
Kdo uči
izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet' spred oči, praznoti vbežati, ki zdanje mori!
Kako
bit' hočeš poet, in ti pretežko je v prsih nosit' al pekel, al nebo!
Stanu
se svojega spomni, trpi brez miru! —
Slovo od mladosti. *
Dni mojih lepši polovica kmalo, mladosti leta, kmalo ste minule! Rodile ve ste meni cvetja malo, še tega rož'ce so se koj osule, le redko upa solnce je sijalo, viharjev jeze so pogosto rjule; mladost, vender po tvoji temni zarji srce bridko zdihuje, Bog te obvarji!
Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje l Veselja dokaj strup njegov je vmoril: Sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje svet zanič'vati se je zagovoril, ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko se je dan zazoril, modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žal'vati videl sem samice..
:Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača, kak veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli vid'la je berača, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z golj'fijami, ležami.
Te videt', grji videti napake, je srcu rane vsekalo krvave; mladosti jasnost vender misli take si kmalo iz srca spodi in glave, gradove sVitle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave, povsod vesele lučice prižiga ji up golj'fivi, k njim iz stisk ji miga.
Ne zmisli, da dih prve sap'ce bode odnesel to, kar misli so stvarile, pozabi koj nesreč prestanih škode in ran, ki so se komaj zacelile, dokler, da smo brez dna polnili sode, 'zuče nas v starjih letih časov sile. Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zdih'valo bo mi, Bog te obvarji!
mm
Sonetni venec, i.
;Poet tvoj nov Slovencem venec vije, "'z petnajst sonetov ti tako ga spleta, da „magistrale", pesem trikrat peta, vseh drugih skupaj veže harmonije.
Iz njega 'zvira, vanjga se spet zlije po vrsti pesem vsacega soneta; prihodnja v prednje koncu je začeta. Enak je pevec vencu poezije:
Vse misli 'zvirajo 'z ljubezni ene, in kjer po noči v spanju so zastale, zbude se, ko spet zarja noč prežene.
Ti si življenja moj'ga magistrate, glasil se 'z njega, ko ne bo več mžne,, ran mojih bo spomin in tvoje hvale.
2.
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencem se prihodnje čase, ko mi na zgodnjem grobu mah porase,.. v njem zdanje bodo bolečine spale.
Prevzetne kakor ti dekleta zale, ko bodo slišale teh pesem glase, srca železne d'jale proč opaše, zvesto ljubezen bodo bolj spošfvale.
Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,, jim milši zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile.
Vender te bodo morebit' ostale med njimi, ker njih poezije mile iz srca svoje so kali pognale.
3.
Iz srca svoje so kali pognale, ki bolečin molčati dalj ne more; enak sem pevcu, ki je Leonore pel Estijanke imenitne hvale.
Das' od ljubezni usta so molčale*, ki mu mračila je mladosti zore, ki v upu nič imela ni podpore, skrivaj so pesmi jo razodevale.
Želja se ogenj v meni ne poleže. Das' upa tvoj pogled v srce ne vlije, strah razžaliti te mi jezik veže.
Bridkost, k' od nje srce več ne počije, odkrivajo njegove skrivne teže mokrocveteče rož'ce poezije.
4.
Mokrocveteče rož'ce poezije očitajo to, kar se v prsih skriva. Srce mi je postalo vrt in njiva, kjer seje zdaj ljubezen elegije.
Njih sofnce ti si. V oknu domačije ne da te najti, luč ti ljubezniva, v gledišču, na sprehodih sreča kriva, ne v krajih, kjer plesavk vrsta se vije.
Kolikokratov me po mestu žene zagledat tebe želja; ne odkrije se men' obraz lepote zaželjene.
V samoti iz oči mi solza lije, zatorej pesmi tebi v čast zložene iz krajev niso, ki v njih solnce sije.
5.
Iz krajev nisot ki v njih solnce sije, kjer tvoje milo se oko ozira, kjer vsa v pogledu tvojem skrb umira, vseh bolečin se pozabljivost pije.
Kjer se vesžlje po obrazu zlije, kjer mine jeza notranj'ga prepira, kjer petje 'z polnega srca izvira, zbude se v srcu sladke harmonije.
Kjer porošeno od ljubezni čiste kali, kar žlahtnega je, žene zale, kot, ko budi dih pomladanjski liste.
Od tamkaj niso pesmi tvoje hvale, pomladi srečne, blagodarne tiste cel čas so blagih sapic pogreš'vale.
6.
Cel čas so blagih sapic pogreš'vale, od tebe, drage deklice prevzetne, prinesle niso božicam prijetne, ki bi bila jih oživila, hvale.
Bile so v strahu, da boš ti, da zale Slovenke, nemško govorit' umetne, jih bote, ker s Parnasa so očetne dežele, morebiti zanicVale.
Kamene naše, zapuščene bož'ce, samice so pozabljene žaPvale, le tujke so častile Kranjcev množ'ce.
Cvetlice naše poezije stale
do zdaj so vrh snežnikov redke rož'ce,
obdajale so vtrjene jih skale.
7.
Obdajale so vtrjene jih skale, ko nekdaj Orfejevih strun glasove, ki so jim ljudstva Tracije surove krog Hema, Rodope bile se vdale.
Da bi nebesa milost nam skazale! Otajat' Kranja našega sinove, njih in Slovencev vseh okrog rodove, z domač'mi pesmam' Orfeja poslale!
Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod s!ovenšč'ne cele T
Da b' od sladkote njega poezije potihnil ves prepir, bile vesele viharjev jeznih mrzle domačije!
8.
Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokraj'ne naše so, kar, Samo, tvoj duh je 'zginil, kar nad tvojo jamo pozabljeno od vnukov veter brije.
Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužno ramo; od tod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije.
Minuli sreče so in slave časi, ker vredna dela niso jih budile, omolknili so pesem sladki glasi.
Kar niso jih zatrle časov sile,
kar raste rož na mladem nam Parnasi,
izdihljaji, solze so jih redile.
9.
Izdihljaji, solze so jih redile s Parnasa moj'ga rožice prič'joče: Solze 'z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske se ljubezni lile.
Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srce mi napolnile.
Želje rodile so prehrepeneče, da s tvojim moje bi ime slovelo, domače, pesmi milo se glaseče;
želje, da zbudil bi slovenšč'no celo, da bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo.
10.
Jim moč so dale rasti neveselo, ko zgodnja roža raste zapeljana od mlad'ga solnca kopnega svečana, ak nekaj dni se smeja ji veselo;
al nagne žalostno glavico velo, megla k' od burje prileti ptignana, in pade iz nebes strupena slana, pokrije sneg gore in polje celo.
Sijalo solnce je podobe zale, pogleda tvoj'ga pil sem žarke mile, ljubezni so cvetlice kal pognale.
Nad žarki solnca so se te zmotile, na mrazu zapuščene so ostale, ur temnih so zatirale jih sile.
11.
Ur temnih so zatirale jih sile vse pevca dni, ki te ti pesmi poje; obup, življenja gnus začela boje, Erin'je vse so se ga polastile.
Kot v veži je Orest Dijane mile zadobil spet bil zdravje duše. svoje, tak bi bile se od ljubezni tvoje vmirile prsi, lica se zjasnile.
Zbežale so te sanje kratkočasne, bilo blisk nagel upanje je celo, ki le temnejši noč stori, ko vgasne.
Od tod ni več srce bilo veselo; kako bile bi poezije jasne! — Lej, torej je bledo njih cvetje velo.
12.
Lej, torej je bledo njih cvetje velo, in redke so in slabe, nebogljene, v zideh tak podrtije zapuščžne rastejo včasih rože neveselo,
ki jim kropiv krdelo rejo vzelo, in kar nežlahtnih zelišč kal tam žene al, ak v gredice vrta jih zelene kdo presadi, cvetčjo koj veselo.
Tak blizu moj'ga bi srca kraljice, bi blizu tebe, solnca njih, dobile moč kvišku rasti poezij cvetlice.
Ak hočeš, da bi zaljši cvet rodile, veselo vele vzdignile glavice, jim iz oči ti pošlji žarke mile!
13.
Jim iz oči ti pošlji žarke mile, mi gledati daj lic svitlobo zorno! Le nji teme kraljestvo je pokorno, samo njo bogajo viharjev sile.
Skrbi verige bodo odstopile, odpadlo bo železje njih okorno, s preblago tvojo pomočjo podporno vse njih se rane bodo zacelile.
Zjasnilo se mi bo spet mračno lice, spet upanje bo v srcu zelenelo in ustom dalo sladke govorice;
na novo bo srce spet oživelo, v njem raslle jasnih poezij cvetlice, in gnale bodo nov cvet bolj veselo.
14.
In gnale bodo nov cvet bolj veselo, ko rože, kadar mine zima huda, in spet pomlad razklada svoja čuda, razsipa po drevesih cvetje belo;
in toplo solnce vabi ven čebelo, pastir rumčne zarje ne zamuda, v grmovji slavček poje spet brez truda, vesžlje preleti naturo celo.
O vem, da niso vredne take sreče; od straha, da nadležne poezije bi ne bile ti, mi srce trepeče.
Naj pesmi milost tvoja saj obsije, ki 'z njih, hladiti rane si skeleče, pošt tvoj nov Slovencem venec vije,
15.
Magistrate.
Poet tvoj nov Slovencem venec vije, Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, Iz srca svoje so kali pognale Mokrocveteče rož'ce poezije.
Iz krajev niso, ki v njih solnce sije; Cel čas so blagih sapic pogreš'vale, Obdajale so vtrjene jih skale, Viharjev jeznih mrzle domačije.
Izdihljaji, solze so jih redile, Jim moč so dale rasti neveseio, Ur temnih so zatirale jih sile.
Lej, torej je bledo njih cvetje velo; Jim iz oči ti pošlji žarke mile, In gnale bodo nov cvet bolj veselo. —
/
O©
Sonetje nesreče.
O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača!
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe 'vzeta, ne bil viharjev notranjih b' igrača.
Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico.
In mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet' Marka.
Popotnik pride v Afrike puščavo, steze mu zmanjka, noč na zemljo pade,-nobžna luč se skoz oblak ne vkrade, po mescu hrepeneč se vleže v travo.
Nebo odpre se, luna da svečavo; tam vidi gnezditi strupžne gade, in tam brlog, kjer ima tigra mlade, vzdig'vati vidi leva jezno glavo.
Tako mladenča gledati je gnalo naključje zdanjih dni, dokler na poti prihodnosti bilo je zagrinjalo.
Zvedrila se je noč, zija nasproti življenja gnus, nadlog in stisk ne malo, globoko bršzno brez vse resne poti.
Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne, ko toplo solnce pomladanjsko seje, spet ozelenil sem ter tje bo veje, naenkrat ne 'zgubi moči poprešne;
al vender zanjga ni pomoči resne; ko spet znebi se gozd snega odeje, mladik le malo al nič več ne šteje, leži tam rop trohljivosti požrešne:
Tak siromak ti v bran, sovražna sreča, stoji, ki ga iz visokosti jasne na tla telebi tvoja moč gromeča;
ak hitre ne, je smrti svest počasne, bolj dan na dan brli življžnja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne.
Komur je sreče dar bila klofuta, kdor je prišel ko jaz pri nji v zamero, ak bi imel gigantov rok stotero, ne spravi vkup darov potrebnih Pluta.
Kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta, kjer si poišče dom, nadlog jezero nabSre se okrog in v &no mero s togotnimi valmi na stene buta.
Okrog ga drvita skrb in potreba, miru ne najde revež, ak preiše vse kraje, kar jih strop pokriva neba;
še le v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba, pocije, smrt mu cžla pot obriše.
Zivljžnje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kes čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi.
Prijazna smrt, predolgo se ne mudi: Ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;
tje, kamor moč preganjavcev ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže;
tje v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami.
Cez tšbe več ne bo, sovražna sreča, iz mojih ust prišla beseda žala; navadil sem se, naj Bogu bo hvala, trpljenja tvojega, življenja ječa!
Navadile so butare se pleča, in grenkega se usta so bokala, podplat je koža čez in čez postala, ne straši več je trnjevka bodeča.
Otrpnili so udje mi in sklčpi, in okamnelo je srce preživo, duha so vkrotili nadlog oklžpi.
Strah zbežal je, z njim upanje golj'fivo; naprej me sreča gladi ali t£pi, me tnalo našla boš neobčutljivo. —
Memento mori!
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena prat'ka.
Pred smrtjo ne obvar'je koža gladka, od nje nas ne odkup'jo kupi zlata, ne odpodi od nas življenja tata vesžlja hrup, ne pevcev pesem sladka.
Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od vesžlja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.
Znabiti, da, kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo: »memento mori!"
(r-=?
ANTON MARTIN SLOMŠEK
I	—	~>
Veselja dom.
Preljubo veselje, oj, kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljub če k srca? Po hribih, dolinah za tabo hitim, te videti hočem, objeti želim.
Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, na plesu pri godcib, kjer sladko pojo, al prav'ga veselja na rajanju ni, pijance, plesalce veselje beži.
Te iščem po polju, kjer rož'ce cveto, po logu zelenem, kjer ptičke pojo: pa ptičke vesele in rožice vse le imajo veselje za mlado srce.
Poslednjič veselje šele zasledim, na vaško ledin'co pridirjam za njim; glej, tamkaj z otroki prijazno igra, jim kratek čas dela,, pri njih je doma.
Oh, blažena leta nedolžnih otrok! Vi imate veselje brez težkih nadlog. Oh, kako vas srčno nazaj si želim, ali vi ste minula, zastonj se solzim.
Le eno veselje še čaka na-me v presrečni deželi, kjer mlado je vse; trpljenje v taisto deželo ne zna, le tamkaj je pravo veselje doma.
URBAN JARNIK
----ji
Zvezdje.
Tukaj gori se neznani vel'ki sveti sučejo, z lučjo solnca so obdani, krogle pota tekajo; zvezda zvezdi je soseda, njih za nas števila ni, ena v drugo svetlo gleda, vsaka v božjo čast gori.
Svetla cesta je razpeta čez brezkončni neba zid, tam se vozi čast Očeta, vodi pote zvezdnih rid: vse je kroglo, vse se miga, vse od ognja sveti se, vse oznanja, da velika roka svet stvarila je.
Tvoje veličastvo, Večni! Trume zvezd nam pravijo, kako bomo šele srečni, če mi k Tebi pridemo! Skoz teh svetov svet bo pela naša duša Stvarniku, zvrhu svetov bo sedela, pila petje angeljsko.
- —^
BLAŽ POTOČNIK M
-__->J
Dolenjska.
»Pridi, Gorenj'c, z mrzle planine!" vabi Dolenj'c v gorke doline. »Mrzel je led, pridi se gret!
Solnce gorko tukaj nam sija, trta ljubo gor se ovija; vince z gore greje srce.
Brati nas rod, brati nas Sava; pridi na brod Krški s Triglava! Bratec, bod' moj, pij ga z menoj!
Trta rodi, trud pozabimo! Vince blešči, Slovencem napijmo, bratom okrog: Živi jih Bog!"
A. Žakelj - Rodoljub Ledinski
—
Sonet.
Ljubezni bog, Lelj, Erot, al kar dano ti je imen — neposajeno dete! Tak dolgo sluša pevec tvoje svete, da mu zasekaš v srce smrtno rano.
Kako zdraviti se, ni njemu znano; Ker vidi veniti vse svoje cvete, objemlje ga bridkost nevolje klete, se smrt miru mu bliža neprestano.
Al tak spolnjuješ, krivnik, ti obljube za zvesto službo tolikrat mu dane, za čast, ki jo je tebi speval vedno?
Pač slep je, kdor se peljati v pogube od tebe da! Ne ve, da take rane in tolikanj nesreče nisi vredno.
\
v
Življenje,
Potoku kamne oineči mahovje, ljubo šumlja in se po trati vije, sosednih dolov manjše vire pije, na polje lahko brani mu vrbovje.
Šumeči reki stavi jez skalovje, zastonj nje val n* trdne stene bije; zmed njih se zopet mirna zlije, ker ji vso moč vzelo je slapovje.
Enaka je po zemlji pot človeka, kjer sreče spremenljiva je zvestoba. Ko se zave, na nežnih prsih veka.
Odraščenega stiska rev tesnoba, življenje kratko dosti ran nam vseka, zaceli jih pokojno spanje groba.
©S
Zdihljaji.
Če čuti žalost mlada pastirica, ko vidi, da na rosnih tleh vsa vela, ki včeraj med sestrami je cvetela, leži ponoči zlomljena cvetlica;
in če zalije ji oko solzica, ko ne zagleda kaplje, kjer mezela spod senčnega grmovja in šumela po belem pesku hladna je vodica:
Kdo bode branil žalovati,
ko vidim, da v košatih hrastov senci
— ne vem zakaj — suši se lipa zala;
ko slišim, da tihota je postala, kjer pesmi so prepevali Slovenci, da jih je b'la vesela Slava mati.
DAVORIN TRSTENJAK
Zvezda.
Tam za goro zvezda sveti, oj, kak jasno se blešči! Sveti zvezda, daj upreti v tebe vsako noč oči!
Ti spominjaš me tak' milo, kaj za goro svetlo je; kaj za goro je svetilo, kaj glasilo milo se.
Dekle, kakšna je danica, tak je bil nje duše žar, ljubeznivosti cvetlica srca krasila oltar.
Pesmi ko srebrne strune 'z njenih prs se zlivale, b'le so vse ljubezni polne, vsakega tolažile.
Ivan Vesel — Koseski
Vojaška.
Kaj bliska se v jasnem, kaj votlo doni pred nami na levi, na pravi? Od sela do sela v okrogu vrši, kot jeka v zaprti dobravi. Orožje se sveti, vojaški je šum, nabira se čuda okinčenih trum. Vitezi cenjeni, kam ste namenjeni, kaj vam zažiga v obrazu pogum?
Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj za pravdo, za dom, za cesarja, zakonu domačemu viteški roj, protivniku groza viharja. Obraze bojari nam hrabrosti blesk, desnica, če vdari, razruši ko tresk. Ude trum ločimo, grade naskočimo,
tabor pred nami drobi se ko pesk.
Podravske, posavske planjave so nas iz krepkega jedra rodile, neplašba, svoboda in zmaga tačas so tri rojenice nam bile. Železo je prva nam dahnila v dlan, svoboda domovja naročila bran, zmaga le gledala, nekaj povedala, slišali boste, ko bliža se dan.
Več ljubega naše domovje ima ko celega sveta države; bogastva neskončno v naročju gora, na vidu cveteče dobrave. In deklice naše so limbarja cvet, so tenke ko jelke, njih usta so med; mi jim odrečemo, snubiti nečemo, gremo ostudnega tujca objet.
Ko solnce nam sveti pradedov spomin na nebu človeškega djanja, dva Rima sta sinom slovanskih planin f pod mečem se vdala mašč'vanja. Horule — gorane — Otokar junak zapadnemu hrabro postavi na tlak; drugi mogočnemu zmaju iztočnemu bili so treska neskončen oblak.
Kaj Samo junaški v odgovor je dal ošabnemu tujcu, ste brali; da Svatopluk ni se protivnika bal, od Balte do Jadre, so znali. Do nas, ne čez nas, je prisilil MahonT na bukve slovenske prisegel Burbon, Galija sliši ga. Treba ni višiga,
rotu zaupa — v zavetju je tron.
Naj bo ga ko listja sovražnika broj, ko trave po gorah slovenskih; srdito razkačen privodi ga v boj, sam vojvoda brezdnov peklenskih. Če trdega snopja skrbi te nasad, mlatiče slovenske povabi na mlat. Radostno vrisnejo, krepko pritisnejo, udrijo srčno — ne štejejo klad.
Nabita je risanca, oster je meč, obilno v kartušu je blaga,
v junaškem je srcu poguma še več, na vraga, o bratje, na vraga! Stoleten raztrgati v migljaju hrast, je dana nevihti gotova oblast; hujše mi planemo, urnejše zmanemo,
v prah spremenimo sovražno pošast!
mm
Bravcem „Novic" h koncu 1. 1845 v spomin.
Z Bogom, bravci „Novic", na potu prihodnjega leta! Blag nam ostani spomin, upanje vam zanaprej. Kar govčrile smo petkrat deseterno in trikrat, bodi rečeno v korist rodu domovju in vam, bodi ko zrnja izmet, poženi obilno klasovja.
Rekle bi, zvesto da smo namembo dosegle tečaja, toda služabnici molk, sodba se vam spodobi. Sodite! Le dovolite nam sledeče besede, dobro prevdarite jih, vredne pomisleka so; če bi še manjkalo kaj, iz lastnega blaga dodajte.
Bogu dušo in vest, vladarju zvestobo do smrti, veri zaupa poklon, glasu zakona posluh, starosti čast, mladenču poduk, otroku ljubezen, ženi prijazno pomoč, bratu slovesen objem, veri edinstva krepost — so naše prve naročbe.
Marno poglejte potem na polje slovenskega djanja, mnogo ledine je še, mnogo je križema rok. Ganite jih, otrebite mah domovini do jedra, duhe zarotite v beg dvombe, nemarnosti, tmin, dvignite srčno zaklad slovenske dlani ino uma.
Svetu pokažite lik domače navade in misli, biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos! Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, cenite vrednost sicer roda sedanjega tud'; kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira, jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel, pričal vašo modrost na desno, na levo narodom.
Res začetek je trud, okorna beseda detinstva, tega ne strašite se, moč neizmerna je sklep. Volja poprav vam bodi in skrb, izida ni dvombe, glejte košati ta hrast, hrastič še oču je bil, zakon narave je tak, da iz malega rase veliko.
Napomenljivo leži peška nevažna na grivi, padla otroku iz rok bila nevedoma je; kliti začne, narase drevo, se kroži, se širi, krona prostre se mu v zrak, jablan na grivi stoji, važno devet rodovin z obilnim sadjem založi.
Mlada zavržena dva pobegneta v hrib aventinski,
reven osnujeta stan, komaj pastirju se vda,
dvigne se stan, premeni se v grad, se množi, se krepi,
žezlo prime držav, morja si skuje trizob,
Roma ponosna slovi, kraljici zemlja se vklanja.
Tako iz malega stvar narase velika in slavna, volja se vzbudi tedaj, truda ne strašite se! Krasno bo sad slovenske reči ob uri dozorel, gani se, vrli ratar! Sin bo veselo sejal, cvetju se čudil bo vnuk, a vnučič se radoval žetvi.
VAL. OROŽEN
Napitnica.
To žlahtno vinsko kapljico zdaj hočemo popiti, zavezo staro bratovsko želimo ponoviti; na zdravje pij ga bratu brat, da bi veseli bili! znabiti da je zadnjikrat, da skupaj bomo pili!
Tekoči čas beži ko zver, nam kratko da živeti, in naglo hoče ljubi mir nam ljuta smrt zatreti; zato ne dajmo dolgo stat' ' te čase, bratje mili! znabiti da je zadnjikrat da skupaj bomo pili!
Sem zmeraj verno ljubil vas, četud' ni b'lo poznati; do vas je srce vsaki čas gorelo, dragi brati! al danes dajmo si spoznat', da smo si dobri bili — znabiti da je zadnjikrat, da skupaj bomo pili!
In pride dan in pride noč, ko v kolu bomo stali, in desne roke si drugoč ko stari bratje dali; zapeli bomo tistikrat: Oj, hvala, Oče milil Saj ni bilo še zadnjikrat, ko skupaj smo ga pili!
Matija Kračmanov Valjavec
Brezgorje.
V Podunavskem mestu huda sapa piše, kranjskemu učencu črne lasce više.
Pihaj, pihaj, burja, saj sem te -navajen, Kras še od močneje vendar le je glajen.
Pihaj al ne pihaj, mi ne delaš sile, nisi ti, ki zmika srcu vzdihe mile.
Kamorkoli gledamr. al zidovje biva,, al pa dolga, dolga plan neprevidljiva.
Ni življenja ribam urnim brez vodice, kjer ni drevja, petje se ne zlega ptice.
Kjer ni strmih stanov,, travnate planine, al veselje biva tam za gorske sine?
Izgubil vero, upa ni, oboje vzela si mi ti. V pekel verjel sem in nebo, podrla ti si vse mi to.
Ko cvel mi je veselja raj, poprašam: Si li moja kaj? Trdila si: Čigava pak?...
Jaz sem verjel ti, siromak Poteče voda, odšumi, beseda z vetrom odbuči.
Kje je pekel, kje. je nebo, kdo, dekle, tebe sodil bo?. O, ni pekla in ne neba, podrla si mi ti oba.
n*
Pesmi in pesnik.
Pesmi.
Bil zleteti nam si velel;	Zbral oblak je vihre svoje,
me smo bile izletele,	strele so nas razbijale
dvignile se, v slast zapele,	in v trepetu pribežale
kar si rekel, kar si želel.	k tebi spet smo, hčere tvoje.
Pesnik.
V tihem srcu sem vas hranil, v prsih nosil mnoga leta in umikal luči sveta; vse nesreče sem vas branil.
Kadar v skalah orel vzrase, mati z gnezda ga izvabi; krme brati mu pozabi, da perot ga svoja pase.
Bog in sreča tudi z vami! Izletite in zapojte; strel grajočih se ne bojte, naj vas hvale dim ne mami!
Ne boji se zrelo klasje slane, žitom neprijazne; kjer so bili zrna prazne, ne doda ga hvaloglasje.
mm
Pred mlinom.
Voda kolesa z ropotom vrti; mlinarska hčerka pri jezu stoji, inlinarska hčerka tako govori:
Hladna si, čista si, bistra vodica! Teci. in skači, da bodeš mi lica, bodeš oči mi svetlo izpirala: Naj bi se zdela jaz dragemu zala!
Goniš tečaje in stope, vodica! Grmi šumeča, da moja pšenica hitro na beli se kamen bi mlela, moka sneženim pritokom letela: Ljubcu v kolač bi medeni jo dela!
Zemljo poleti oživljaš, vodica! Blizu pri tebi je moja gredica; rada bi vanjo ti pot nakopala, da bi jo v solncu hladu napajala, da bi mi kitica vzrasla vesela: Jaz na klobuk bi jo njemu pripela.
mm
Duša draga, tu ostani!
Od svita že vidi se gora, prepevati čujem že ptico, nad nama zbujena je zora, jaz grem, da bom žela pšenico.
„Duša drsga, tu ostani, kaj ti je pšenice mar? Ptičice neba ohrani vendar božji gospodar, ki ne žanjejo nikoli, dnes za jutri ne skrbe, v brstju skačejo okoli in po sencah se hlade."
Pastirska trobenta je pela, oh, klicala mati me bode, svitlost se bo dneva unela, jaz grem do potoka povode!5
„Zjutraj mrzle so stezice, do potoka blizu ni, jutro brije v mehko lice, dokler solnce ne gori. Solnce pa ne bo gorelo, saj še zvezda trepeta, objemiva se veselo, v miru potok naj šumlja!"
mm
Popotnik,
Dovolj sem, ljuba, živel z vami; zdaj zopet v roko grčav les! Ce imam torbico na rami, ne briši ti oči zares! V te hribe zrem ves dragi teden, a dalje se mi v svet mudi; ni moškega imena vreden, kdor videl tujih ni ljudi.
Kdor ima v pravem koncu glavo, on ve v Jeruzalem in v Rim; premaga solnce, dež, težavo,-in zadovoljnost hodi ž njim; izkuša mnogo si po sveti ter srečo tehta vse zemlje; navaja ga veselje peti, a trdi žalost mu srce.
Kjer sever goni jadra bela do ledovitih mej sveta; kjer južna sapa razgorela telesu dihati ne da; kjer vesne konec ni cvetoče: popotnik je doma povsod; nikjer si ne postavi koče, nikdar se mu ne utrga pot.
Oblak nebeški ga odeva, a v posteljo ima zemljo; ko zopet beli dan ogreva, obrača solnce mu nogo; po stezi suhi peš koraka, zibeva ga po mokrem val; stvari nove mu ura vsaka podaje vrhu novih tal.
Ori ne sadi, nikdar ne seje, nikdar mu polje ne rodi; pri svoji peči se ne greje, za svojo mizo ne sedi: Dobrote mnoge vendar vžije; sadi in seje mu ves svet; od vsake lože vino pije, njegov je ves dekliški cvet.
Nemoder je, kedor pokriva branečega poslopja stan! Nikoli zemlja ne počiva, ne vodi, solncu mir ni dan; i potnik suka se brez teže, povsod poznan, nikjer doma; a kjer poslednjo uro leže, tam smrt mu domovanje da.
@JI§J
Povsod ni sreče.
Kadar očaki sivi za mizo se zbero, kako je nekdaj bilo, modrovati začno: Kako so sol nosili tam od primorskih mest, in z vinom tovorili, ko bilo ni še cest.
Drugačni so klobuki^ drugačen novec bil, in vsako stvar na svetu ceneje si užil; a kaj bi zdaj govoril! Na svetu ni moštva, odkar je konec storil in v grob šel tainta.
Če sedem jaz k očaku, boječ mu ne molčim, k besedam njega modrim modrostno govorim. Ponuja mi kozarec, posluša mene rad, četudi nisem starec, Matuzalemov brat.
Možem o kmetovanju razgovor se začne: -Da z vero zemlja peša, a davki vendar ne; da baba točo vodi, kadar zavre oblak, da zajec v zeljnik hodi, a v vas neznan prosjak.
Na vrsto pride tudi ime bogatih glav, ter da leži gospoda brez dela, brez težav. — A ko se menim ž njimi, kedo me vpraša zdaj, če nisem bil še v Rimi, na vojski ne kedaj?
In kadar na veselje priteče mladi rod, zvenče kozarci polni kot na cerkveni god, in struna zvonka poje, za struno moški glas, ter deklice vse svoje k plesanju pošlje vas.
A v društvu mladem vedno moj uk je spoštovan; če rečem: „Vino pijmo!", to pijemo ves dan; kadar želim besede, vsi naglo obmolče ter iz vesele srede neradi me dade.
Pri vseh ljudeh po svetu povsod sem izprejet, le ko se ženskam bližam, na gotov idem led. Če biti čem prijeten in streči jim želim, to vselej neokreten, boječ izpodletim.
0
Sramežljiva ljubica.
V nedeljo v blagem mladoletju, v prijazni čas popoludne sedeče videl v travnem cvetju mladenič deve je lepe. „Klobuček vzamem si s peresom, da mimo tenkih srnic smem; da z ljubeznjivim me očesom pogleda vsaka, dobro vem."
Tako dejal, tako je storil, in vse tako se mu zgodi — „0j, hitro čas ga je dozoril, ves bister, vitke je rasti!1' devic je ena govorila. „Imela srečo bi sladko, katera njega bi ljubila!" izrekla druga je za njo.
ki tu sedi, kjer vi sedite, ljubezni skrivati ne zna." In res tam ljubica sedela v pokoju sence je hladne; boječe se je zardela,
A tretja: „Meni verjemite, izbrano ljubico ima,
hitreje tolklo jej srce.
Ko ljuba se je zardela in tolklo jej srce glasno, plašno s trepalnico odela nedolžna lice je mlado. „Ni treba se ti sramovati! Plamen v deviški duši vnet, ljubezni prvi dnevi zlati nikdar ne povrno se spet."
Prazna prisega.
V oblak teman oko strmi, grenke solze v očeh blišče; na roki mi glava sloni,
f
viharne misli jo teže.
Zaklel sem se, zarotil — vem, da ž njo ne smem več govorit', da videt' je celo ne smem, da v srcu je ne smem nosit'.
Tam smeh, tam glas, sladak ko med To njen je glas, to njen je smeh! Prišla je spet, oh, tu je spet! Ne vbrani k njej mi smrt in greh!
|2?J|§J
Prvi poljub.
J
Bedim samoten, sveča mi gori; ropot kolesni se iz mlina čuje; v pokoju davno vas in grad leži, po dolgi hiši vse okrog miruje.	)
Prisrčna deva moja, spi sladko, nebeški mir naj v prsih ti prebiva! Zatisni, draga, blaženo oko, ker duša moja nad teboj počiva!
Poljubil žensko prvič sem nocoj; zdaj v meni z radostjo bori se želja, da oster meč bi nagloj vzel rokoj in dušek dal obilnosti veselja.
Tiha žalost.
Nebo svetlo, oko mokro; oblaka ni, meglice ni; megle solze so iz oči, oblak težak je srca dno.
Ak silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sam trpim, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel.
Zato molčim mračan, potrt, gorje mi žre tesno srce, zakaj je žre, nihče ne zve, molčim,, želim, naj pride smrt.
Boječnost.
Svetle očesi dve ima ko luči dve, ko ognja dva.
Če se ozrem sirota v nje, trepeče v prsih mi srce, trepečeta roke obe.
Kadar samoten kje sedim, o njej se menim, govorim, da jej porecem to in to, če bodem spet kedaj pred njo.
Oh, kadar pa pred njo sem spet,, pa kar ne upam si začet', izpred oči mi gine svet.
Svet gine mi izpred oči, srce iz ust nazaj beži.
Utvi.
Dve utvi sta prileteli	Premišljam iz okna dve utvi,
v jezero pod skalni grad;	a v meni utriplje srce,
tam plavata družno po vodi, zamakneno v dneve nekdanje veslata v kristalni hlad.	na lice usiplje solze.
•	mm
/
Razstanek.
Obračati na dva oči,	Prišel sem zdaj samo zato —
to zdravo ni, to dobro ni:	dekle, ne gledi me v oko!
Iz tega se gorje rodi.	Bog ve, če zopet ni mokro?
Da tudi on, ki je izbran, preklinjal ne bi te solzan, umičem jaz korake v stran.
Mokro si bodi ali ne, v srce naj tebe to ne žge^ molče podaj roko, dekle!
Molče ti jo podajem jaz, topim se zadnjič v tvoj obraz — in zdrava bodi večni čas!
mm
Jutro.
Tam po nebu sinjem zvezda plava, svetla zvezda blažena danica, kadar božja vzbuja se narava ter si mije s hladno roso lica.
Solnce rano h goram se dviguje, po oblacih živo luč razliva, da Snežnikom glave ozarjuje ter zlati se potlej gozd in njiva.
Jutro dahne, brzo vse zagiblje, ptica trebi si v grmovju krila, odletevši v vejah spet se ziblje, glasovito prepevaje čila.
Zvon cerkveni v sveto pesem brenkne, dol in gora z jekom odgovarja; nakovalo s kladivom zazvenkne, ki je v roci trdi gospodarja.
V dvor petelin z družbo prikoraka, trepne dvakrat, trikrat s perotnico; kur zapoje, kura kokodaka, razkopava po smeteh z nožico.
Mače kvišku v lok se nagrbljava z repom, priskakavši, maha psiček, v hlev pastirček še zaspan pritava, čaka paše krava in voliček.
Žena tukaj, mož se tam pokaže, sodar glasni že nabija sode; vozu hlapec len kolesa maže, pojde v goro p^o jelfive hlode.
A z motiko dekla v polje zeha, potoglave delajoč korake; vsaka v dimu zakadi se streha, dim se vije nebu pod oblake.
Kar je spalo v sladko tihi noči, v šum zbudi se, v hrup in ropota nje, a človeka zopet skrb naskoči, prej vtopljena v dobrodejno spanje.
mm
Kmetsko znamenje.
Stara pesem, malo popravljena.
Leži, leži ravno polje, po ravnem polju cesta gre, ter s ceste vidi se okrog snežnik in brdo, gozd in log.
A kaj stoji tam slavnega pri cesti polja ravnega? Tam kmet je zložil kamenje, sezidal belo znamenje.
Napisati je vanje dal od stropa vse do samih tal, na desno plat, na levo plat, podobe znotraj, zunaj vrat.
Ko strop še ni bil dobro suh, prišel je gori sveti Duh: Golobček bel z nebes leteč, v noge rdeč je, v kljun rdeč.
Na srednjem zidu sveti Vid, ki vselej bodi črešenj sit, k molitvi roke v sklep drži, pod kotlom zubelj hud gori.
A sveti Peter plešast nam nebeške ključe kaže tam; do njega sveti Nikolaj, otročjih jabolk raznošaj.
I
Na desni ima sveti Rok prepasan plašč, klobuk širok; na stegnu v ranah prst drži, pesek mu hlebček v dar moli.
V gorenjskih škornjih Izidor kleči zamaknen v rajski dvor; dva angelca orjSta zanj, ozirata se lepo nanj.
Od zdolaj medved, sveti Galr s poleni drv prikosmatal, pokonci tudi on je vspet, saj ve, da tudi on je svet.
Na levo sveti Boštijan brezbožnikom je v roke dan,, privezan k deblu, ostreljen, pušic krvavih nasajen.
Pod njim je sveti Valentin ter bratec njega Peregrin;. ljudem dobrote nosita, živini zdravja prosita.
O človek, vzdigni zdaj okof Nad vrati zunaj — kdo je to? Gorečo streho pri nogah gasi s keblico sam v rokalu
45 —
A zadaj polno je dušic v plamenu, mokrih od solzic, ječe premilo noč in dan: „Priteci v pomoč, o kristjan!"
Vse to nam priča, govori, da dom človeški tukaj ni: Človeški dom je sveti raj, ki Bog vsem vkupe nam ga daj!
S cvetlicami igraš v nedolžnosti se svoji, ne veš, da si cvetlica tudi sama ti, in da nikjer podobne sveti zarji tvoji ni v gori, ni na ravnem polji, v vrtu ni.
Iz luči tvojega velikega očesa žehti nevedoma v otročjih dneh uže žar začrnele rože,-kadar nje peresa cvetno-dišeča v gredi solnčni plamene.
mm
Živa cvetlica.
mm
Srečni mrak.
Mrak je padal, luna je vstajala; moja draga šla je proti domu..
„Saj ni dana
glasna jim beseda!" —
„A1 so dani
bistri jim pogledi!"
»
„Naj grem s tabo, naj te spremim, duša! Solnce davno že je za gorami."
„Pot je dolga, deve ste boječe; tam za vrboj vselej rado straši."
„Kaj bi mislil, kdor bi srečal naju? Luna sveti, zvezde se budijo."
„Dragi, molči! Kaj se izmišljuješ? Saj se plašim sama brez potrebe."
»Draga moja, bati ni se treba! Z mano pojdeš, i jaz pojdem s tabo."
Spremim devče preko vrtov sadnih in iz vrtov polju na ravnine.
Luna, zvezde tiho lesketajo; njej in meni srce glasno kuje.
Tam na hribci stal je hramec beli, v hramu sod je, v sodih vince sladko.
Vre je vzela, vinca natočila, sama pila, meni piti dala.
Pa sva pila v bistri kaplji vinski šalo, radost, pila sva ljubezen.
Al v nje dvoru oh, je luč brlela proti nama skozi okno malo.
„Srce moje! Stara mati čaka; pojva urno, da ne vgasne sveče!"
Sla sva v mislih tiho in počasi; dragim dušam bridka je ločitev.
Srce k srcu, ustna pa sva k ustom pred nje dvorom trdno pritiskala.
„Mati čuje, iti moram, zbogom! Dobro spančaj, dragi, misli name!"
„Sladko spančaj, lepo moje zlato! Misli name, ki te v srcu nosim!"
Deklica in ptič.
Dekle je zajemalo v vedro vode, v kovano vedro vodice hladne; pogleda se v vodo, uzre si obraz, začudi se svojemu licu ta čas: „Lepote, ki jo na obrazu imam, za tri gradove bele ne dam!"
Po vejici skakal je ptiček vesel ter deklici mladi peti začel: „A kadar bi eden pravi prišel, vso tvojo lepoto zastonj bi imel!"
„Kar poješ mi, ptiček, to sama je laž, a vjeti ne morem te, perje imaš".
„Da moje peruti imela bi ti, danes preletela bi hribe, doli; a kjer bi se tebi po volji dobil, in najsi ubožec največji bi bil, pod tremi gradovi mu streho podaš, katere na svojem obrazu imaš."
To rekel je ptiček ter letel iz vej, iz vej pod nebo, pod nebom naprej.
Dekle za njim gleda in reče mu to: „A kaj, ko bilo vse res bi tako? Ptič leta nad nami ter vidi ljudi, ve dobro, kako se po svetu godi."
mm
Tihe želje.
Srce vsak dan ljubezni radost pije, a radost moja solncu je enaka, ko se prikaže iz deževnega oblaka ter kratko uro v solzni luči sije.
Ko spet meglena mreža je pokrije, polje in gozd obili dež namaka: Tako i meni, ker me vedno čaka
po kratkem solncu žalost, solza lije.
•
Ljubezen bila mi je še neznana, dejal sem, da je v njej samo veselje; zdaj vem, kakova nje je grenka hrana.
Ne more up mi prsi vzdigovati; zato ne smete se na dan kazati, na skrivnem le za njo gorite, želje!
Obletnica.
Nocoj to noč mi leto je preteklo, kar iskra v srce vržena — ljubezen — plamen je bila mi užgala jezen, in dolgo v strasti me kovala jeklo.
r
Dovolj se od tedaj vode izteklo, in poknil je nekteri sklep železen; pa, hvala Bogu, tudi jaz sem trezen, umrlo je, kar me je v prsih peklo!
Na grobu novem tu ljubezni stare nocoj pričenjam spet ljubezen novo; naj jarem, jedva sprežen, spet me tare!
Ljubezen meč je, ki hladi in reže, in kdor je kdaj okusil ost njegovo, ko v luč metulj, tako on sili v mreže.
mm
%
Vihra.
Pod nebom burje besno so vihrale, oblake trgala nebeška strela, ogrozno tromba gromova rohnela, trepet majal je v korenini skale.
Zverine so po jazbah se skrivale, pod streho množica ljudij hitela; le meni, ki si ti v brezup me dela, boječe niso misli trepetale!
Odkril sera prsi, tekel v piš viharno, z oblakov bliske v smrtni klical sili, stero, sežgo da mojo dušo žarno!
Po tleh so hrasti grčavi ležali, macesni stare glave uklanjali; nebeška mene moč se ne usmili!
mm
1
Čakanje.
Ko se obraz odkrije lune blede, popotnik, ker steze izmanjkovati začne mu, v gozdu mora sam ostati; na skalo pod drevesom truden sede.
Dviguje tam željan vso noč.poglede: Kdaj zvezde mu jemo ugasovati? Od kod začne mu zlati zor sijati? Kje solnce pot odpre iz temne srede?
Tako sedim na klopi jaz na vrti; in tja pogledi so mi vedno vprti, odkoder tebe, srce, pričakujem!
• Po tebi, deklica preljubezniva,
ki daljni kraj očem te mojim skriva, v trepetu, strahu, upanju vzdihujem!
. mm
Nagla usoda.
Zidovi starega so Herkulana godove nekdaj glasne praznovali: Na ples mladeniči se pripravljali, poguba bližnja bila je neznana.
Odpro goreča brezna se Vulkana:
Plameni v zrak s pepelom so vstajali,
potresi, gromi steno gor majali —
in glej, dežela v smrt je zakopana.
i
Tako v narodu časih hrup se vname — Vse mesto spi, drže zapore ključi; kar vzdrami strel, ropot ljudi iz spanja.
Tako prišla ljubezen bridka name, iz mirnosti vsakdanjega dejanja v gorje pehnila me je, v noč brez luči.
Prazni sklepi.
Ta kraj sem hotel često že pustiti, bežati plah če? brda in ravnine; ugasnil morda bridke bolečine, utegnil morda spet bi mir dobiti!
Neumnež jaz, ki morem to meniti! Prehodim naj vse hribe in doline in preveslam vse morske globočine, srca se živ rje morem iznebiti!
Srca, ki nosi tvoje lice v sebi, srca, ki vzdiha noč in dan po tebi, ker v tebi le si najti upa srečnost.
Tri dni si skrita mojemu očesu, in trije dnevi so mi dolga večnost! Oh, menim se priklenen o slovesu!
Ljubezenski jarem.
Ubijalcu, ki očeta je umoril; prokletniku, ki skruni božje hrame; hudobnežu, ki trge, mesta vname: kesanje vse izbriše, kar je storil.
Še Kajn bi se lahko bil izpokoril, iznebil Sisip teže svoje rame: le, kdor brezup ljubezni nase vzame, ni ga, da strup bi njemu zagovoril!
Po božjih potih v Rim in dalj naj hodi,, gorje, tovariš v kopnem in na vodi, iz tujega se ž njim domov obrne.
Plamenu, ki ga v žarnih prsih nosi, hladila noč in dan želi in prosi; v srce se zaželeni hlad ne vrne!
\
f
Kras.
'Od planin, kjer dob in bukev, -smreka krije naša tla, Kras na golem se prostiraš do Jadranskega morja.
Skale, tvoje gole hčerke, dvigajo v nebo roke, ino za odgovor z neba smrt ti vihre rjove.
Ko te Rimljan je premogel, krasen, silovit si bil, in po sencah tvojih vrhov boge je Slovan častil.
Rožice sem videl mile, ki cvetele so ljubo; ali solnce je palilo, rože umirale so.
Tebi je zeleno krilo vgrabil tržni Bsnečan, in sedaj si solnčnim žarkom, vihram si v oblast podan.
Kjer neurniki deževni niso sprali ti kosti, tam te glodajo viharji, burja pije tvojo kri.
Sreča sladka ni ti dana, dan ti je pretep in strah! Sapa meče v morje pesek, tebe pa usoda v prah!
Po dolinah valovito klasje tvoje šepeta; z neba se utrga ploha, smrt in groza ž njo divja.
Sadje gledal sem na drevju, že je zorel blagodar; preden je vtonilo solnce, vstal, pogubil je vihar.
Nikdar več ne upaj sreče; več pokoja ti ne bo: Ali mene čaka pokoj, ko zaspal bom pod tabo.
mm
Darilo.
Minka pritekla,	še tako krasno,
Minka prezala,	še tako milo,
rožo dišečo	jaz ga ne maram!
mi je podala.	Kaj si storila,
Rožica mila	da si ob roži
trne imela,	trnje pustila?
v roko me zbodla,	Ak si prebodla
kri je privrela.	srce globoko,
Mimica zala!	pa ne zabadaj
Tvoje darilo,	trna mi v roko!
Prstan.
„Milka, ljuba moja hčerka! Jutri pojdem v belo Reko. Kaj iz Reke bi želela, da bi tebe veselilo? Kadar vidim, da zdihuješ, ' tudi jaz bi zdihovala; kadar vidim, da se jokaš, tudi jaz bi se jokala. Ali hočeš srebra, zlata, ali krasne svilovine? Ali hočeš dragih kamnov, dragih kamnov, svetli biser, ali druge trgovine?" Odgovarja lepa Milka:
„Sladka moja stara mati! Nočem zlata, nočem srebra,, nočem lepe svilovine. To vas prosim, stara mati: Imam prstan Jaromirjev, ki se mi je izneveril; v srce žge me nezvestoba. Nate sabo svetli prstan, ako greste v belo Reko; tam zlatarja poiščite, naj stopi ga, naj prelije, naj izkuje ostro iglo, da si srce ž njo prebodem."'
Rojakom.
Hej rojaki, opasujmo, uma svetle meče! Plemenita kri po krepkih naših žilah teče, * Bog nam dal je um in pamet zdravo; povzdignimo krepke glase domovini v slavo.
Iz pšenice, vrli bratje, ljulko populimo, zdravo seme v brazde" rojstne njive zaplodimo, da se krepi ona od zaroda do zaroda, da na zemlji diči se od vzhoda do zahoda.
Dovršujmo nam od zgoraj dano naročilo, da ne bo nam solnce za gorami zatonilo, da sijalo vedno lepše bo pred naša vrata, nej, rojaki, kvišku, da nam pride doba zlata.
Populimo trnje, leinež naj ledino reže, dokler temna noč na naše grobe se ne uleže! Vreme se zjasnuje, ne bučijo več vetrovi, taja se ledina, vzeli so slovo mrazovi.
Drami se prebela vila na zeleni gori, sveti se ji lice in oko v rumeni zori; hej, rojaki, kako poje, poje in prepeva, da se gora trese, da nebeški strop odmeva.
Kosec.
Sklepal, nabrusil sem te, o kosa! Zvoni zeleni travi k pogrebu, dokler se bliska biserna rosa, dokler ne peče solnce na nebu!
Zrela za košnjo, zrela si, trava! Kaj bi se bala kose jeklenfe? Kar je rodila mati narava, v krilo globoko smrt ji zaklene.
Taka postava svetu je dana, taka usoda njega oklepa: Seme zabranja-časova brana, časova roka zrnje otepa.
Žena mogočna dirja po svetu, nizko, visoko s koso podira, maha po pleši, maha po cvetu, večnosti, grobu vrata odpira.
V grobu telesa grudi trohnoba, v večnost neskončno duša se dviga; novo življenje klije iz groba, novo življenje večnost užiga.
Sklepal, nabrusil sem te, o kosa! Zvoni k pogrebu travi zeleni! Ko bo oblila mrzla ine rosa, takrat zvonila bodeš tud' meni.
Na
Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi! Lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni.
grobih.
Tiha zemlja ga ne drami, strasti ne buči vihar; bratoljubje vlada v jami, greje prah ljubezni žar.
Bridke toge, bolečine, duhomorni trop skrbi, žalovanje grenko mine, potok solz se posuši.
Ne slepi rumeno zlato, čast, ime, naslov in stan; smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan.
Zezla, palice beraške, kdo med temi izbiral bo? Krona, krila siromaške, komu mar je tam za to?
Krije vse odeja ena, v reve in škrlatnike, zgrinja travica zelena vsem enake prtiče.
Kar je črna zemlja dala, vzame črna zemlja spet, duša je iz ječe vstala, vzpela se nad zvezdni svet.
Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi! Lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni.

)
Anton Umek - Okiški
__ .»i
Mornarska.
Ladija meni domovje, polje — neskončno morje, klasi rumeni — valovje, kadar je žarki zlate.
Ladijo veter poriva, mokri odpira se tir; jasno nebo se odkriva, luči neštetih izvir.
Mnoga mi znana dežela, zemlje široke okrog, znana na nebu krdela — celi neskončni oblčk.
Boj silovito mi geslo sredi nemirnih vetrov, roka obrača mi veslo, gledam grob temnih valov.
Ladija hipoma plava, vstaja, odhaja vihar, čvrsta je moja postava, zdrav in vesel je mornar.
SIMON JENKO
Pomlad.
In srce, ti se ne zbudiš! In jezik, ti ne govoriš! Zdaj klije tebi dvojni cvet, pomladi cvet, čas mladih let.
Poglej, obrni se okrog, zelena gora, živ je log; povsodi pomladanski cvet vesoljni v svate vabi svet.
Podaj mi, ljubica, roko, pod milo pojdeva nebo, kjer njiva zopet zeleni, nad njo škrjanec žvrgoli.
Al spet si tukaj, znanec moj ? Le dvigni se, n& glas zapoj; ljubezni glas, veselja klic naznanja prihod naj cvetlic.
\
Po slovesu.
Teman oblak izza gore, privlekel se je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal.
To ni oblak izza gore, to .tudi ni ravno polje; to misel le je žalostna na sredi srca mojega.
Zapoj mi, ptičica, glasno, zapoj mi pesem žalostno, ki bo mi v srce segala, občutkom se prilegala.
Po travnikih sprehajam se, prelepe trgam rožice; oj, rožice diše lepo, al zame duha nimajo.
Ljudje krog mene se vrste, se smejejo, se vesele; moj duh teman je in molči, nikomur nič ne govori.
Star sedemnajst še komaj let zaničeval že ves sem svet, in vem, da v srečo to mi ni, pa mi srce tako veli.
Obujenke.
IV.
Trgal rože sem rdeče, tebi venec iz njih vil, bodlo trnje me bodeče, roko sem s krvjo rosil.
S tvojega obličja lile radost žive,so oči, pa srce so mi ranile ko pušica, ki leti.
j
Jenjale so bolečine, ki jih trnje obudi; rana v srcu pa ner mine, vedno huje krvavi.
VI.
V ljubem si ostala kraji, jaz pa šel sem daleč preč; morebiti sreča naj i oh, ne združi nikdar več!
Ves čas, kar si mi odvzeta, štejem ure, štejem dni; 'z ur so mesci, 'z dni so leta, mescev, let pa konca ni!
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni!
(I-X.)
IX.
Tak si lepa kakor zora ko pripelje beli dan, da zbudi zelena gora se iz težkih nočnih sanj.
Da glave dviguje cvetje in obrača v njo oči; da po vejah glasno petje o ljubezni zadoni.
Draga! bodi zora meni, oznanjuj mi lepši čas; žalost mi iz prs odženi, zbudi v ustih pesmi glas!
X.
Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi; meni pa nekdanjo rano vsak dan zopet ponovi.
V teku, ki teko ga leta, ti se premenila boš v modro ženo iz dekleta, jaz bom iz mladenča mož.
Srce bo se umirilo, ■zginil čas bo sladkih sanj; nič ne bo se ohranilo, neg solze v spominu nanj.
Obrazi.
(i—XX.)
Vrtala je narava ter se giblje živa; znane čute kaže, kar nebo pokriva.
In srce urneje čudne govorice, ki jih govorijo zvezde in cvetlice.
Kamenje budi se in občutke moje z mano čuti, z mano glasne pesmi poje.
I.
Roži mlado lice zardi ko zarja, fantu njeno listje tiho spregovarja:
Danes tvoja ljuba bo se poročila, mene pa v rumenih kiticah nosila.
Ko ljubezni palo bode zagrinjalo, moje zadnje perje bo na tleh ležalo.
VI.
Z glasnim šumom s kora orgle so donele, druži se s donenjem glas soseske cele:
„Bodi počeščena rajska ti devica, vseh nebes in zemlje, naših src kraljica!"
Tak soseska poje in na prsi bije. Skoz visoka okna jasno solnce sije.
VII.
Zelen mah obrasta zrušene zidove, veter skoznje diha žalostne glasove.
Povej razvalina, v solncu zatemnela! Kaj je moč človeška, kaj so njena dela?
In življenje naše, ki tak hitro teče, al so same sanje? — Sanje — jek mi reče.
VIII.
Mlad junak po polji s težkim srcem hodi, zvestega konjiča na povodcu vodi.
„Pasi spet se mirno, travo jej zeleno; trud in boj in rane, vse je izgubljeno!
Zlomljena je sablja, bratje pokopani, kar jih je ostalo, tujcem so podani!"
IX. -
Ko zaspal bom v smrti, ne kopljite jame, kjer vrste se križi; tam ni mesta zame.
^ Na visoki Tatri jamo izkopljite, tri drevesa sveta nanjo zasadite.
Tam moj duh bo gledal na vse štiri strani, dokler bela zora dneva ne oznani.
i
XIII,
Med borovjem temnim mlada breza rase, v lastnem svetu tuja stoji sama zase.
Tuja dolga leta rase sredi lesa, vetra moč jo maje, listje jej otresa.
/Veter nosi listje sestram v daljne kraje,
tam jim o samici sporočila daje.
XV.
Leži polje ravno, v polji rože krasne; dviga se škrjanec, poje pesmi glasne.
Pesem glasna stresa pisane glavice, sestra k sestri stiska zardelo lice.
\
Šepetanje tajno nosi zrak čez njivo, sluhu nerazumno, srcu razumljivo.
XVI.
Zida drobna mravlja varno si mravljišče, dan na dan ukvarja se za blagor hiše.
Dolgo pot nastopi, , sto pedi od doma, z blagom obložena spet domu priroma.
Gnezdo svoje stavi orel na višine, svet s perutjo meri čez vrhe, globine.
Slovenska zgodovina.
Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.
V zlatin črkah v zgodovini se bero narodov čini; le od našega ni glasa s prejšnjega ne zdanj'ga časa.
Kdo spominja se nekdanjih v revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka čez grob borega očaka.
In ko ura nam odbije, črna zemlja nas pokrije; kdo bo še po nas poprašal, kdo se z nami bo ponašal?
Kako rod za rodom gine, to povest je domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.
Na Sorskem polji.
Pozdravljeno bodi Sorško polje, kjer moji očaki v grobih leže.
Kjer zibelj je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji še hiša mi zdaj. \
Še Sava grmeča v strugi šumi, ko leta nekdanja liže peči.
Al sem, ti še znanec, Sorško polje? ker dolgo se nisva videla že.
Triglava visoko snežno glavo še v sinji daljavi vidi oko.
Jaz sem premenil misli, obraz, kar naju ločila kraj sta in čas.
Po smrti.
Ko bodo v grob me d j a I i sto let bom tiho spal, da več ne bodo znali, kje križec moj je stal;
da kar živelo z mano nekdanje jih je dni, v deželo vsi neznano počivat bodo šli.
Takrat mi zaigralo srce bo živo spet, z orjaško silo gnalo nazaj me bo na svet.
Po dragi domovini ogledovat bom šel, ko sinov naših sini, nov, rod bo v nji cvetel.
Bom gledal, al spolnile želje so se mi v tem, al mirno v dnu gomile naprej počivat smem?
Sava znad pečine goni bele pene, pere stare stene in hiti v doline.
Želja.
Kakor moč neznana, ki valove žene, v daljo sili mene želja neprestana.
Šel bi čez planjave, šel bi čez višine, da me žalost mine in srca težave.
mm Trojno gorje.
Gorje, kdor nima doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod; naj križem svet preroma, saj vendar tujec je povsod.
Gorje, kdor se useda za tujo mizo žive dni; vsak grižljaj mu preseda, požirek vsak mu zagreni.
Gorje, kdor zatajiti prisiljen voljo in srce, bedakom posoditi čas mora, glavo in roke.
Zimski dan.
Solnce se od daleč skriva, vrana leta okrog hiše, tenek veter zunaj piše, tla pa debel sneg pokriva.
Tam na klancu je vse živo, vkup so iz vasi otroci, vsak seui v premrli roci vozi in drži se krivo.
Starec zre iz gorke hiše in spomin se mu posili, dni premišlja, ki so bili, in na tihem solze briše.
mm
Roža.
Sred vasi so lipe tri,	Zame roža ta cvete,
hišica pri njih stoji.	zame le, za druge ne.
Hišica lesena je,	Kdor bo trgal rožo to,
roža zlata v njej cvete.	dal mi bo roso glavo.
Pri oknu.
Pri oknu sva molče slonela, sladko je kos v goščavi pel; sladko je v cvetju seč dehtela, ko mrak jo tihi je objel.
Na polje hladna rosa pad^, po nebu vnema zvezd se žar; ljubezen diha zemlja mlada, ljubezen diha vsaka stvar.
Molče ozre se ona name, molče ozrem se jaz na njo; oko z očesom tu se vjame in z usti usta se vjemo.
O®
Popotne pesmi.
' (1-18.)
1.
Danes tukaj, jutri, tam druge gore, druga mesta! Če mi všeč ni tu, drugam urno me odvede cesta.
Kannstadt poleg Neckarja.
Kakor tica, ki leti čez gore in čez ravnine, kraje gledam in ljudi, kaj ini mar njih bolečine?
Kdo tolaži mi srce, ko tolažbe milo prosi? Kakor svoje jaz gorje, vsak gorje naj svoje nosi!
Na Boulogne poleg morja.
Pozdrav moj čuješ, zlata domovina, poslan iz daljne ti dežele tuje, kjer sladki glas se tvoj nikdar ne čuje? — Atlantskega se morja tam širina,
tu Pikardije spenja se ravnina;
srce, oko pa meni ne miruje,
obrača v stran se, kjer Triglav kraljuje,
krog njega nižjih, znanih gor družina.
>
O zdrava bodi, nate božja roka izlije sreče mero naj obilo in skoro s tabo združi naj otroka,
ki srčno ti pošilja pozdravilo, ki, koder hodi, za teboj se joka ko dete, ki je mater izgubilo.
Rena voda, lepa voda, oj tako se ne smehljaj tujcu, ki ga je usoda v rajski tvoj zanesla kraj.
Tujcu, ki po svetu roma, v srcu roma ž njim gorje, zvesto ga spremljaje z doma čez doline, čez gore.
Čez gore in čez doline, pa do tvojih sem bregov, kjer najhujše bolečine teši bistrih šum valov. — —
6.
Koblenz.
Le šumljajte, le skakljajte-, vi valovi krog čolna! Mehke sapice pihljajte, polne sladkega duha!
Jasne ob straneh gorice, petje krog po njih doni! Se mladost mi žari lice, gorka vre mi v žilah kri.
Žalost in skrbi, v globoko potopite se vodo; ti pa dekle črnooko, belo mi podaj roko!
Po valovih, ladja moja, lahno, rahlo plavaj ti, da iz sladkega pokoja srce se mi ne zbudi.
Pozdravi Bog te, belo mesto, nad tabo sivi, stari grad; iz daljnje sem dežele zvesto prišel te pozno obiskat.
Ti pač si mene pozabilo; let mnogo je preteklo že, kar sem zapustil tvoje krilo, zapustil tvoje sem gore.
Ljubljana.
Gore spet gledam zaželjene, veselje mi rosi oko; oh! bo še kdo se spomnil mene saj sem spremenil se močno.
Obličje se mi spremenilo, ostalo kakor prej srce; ljubezen verno ohranilo do mile rojstne je zemlje:
Lastovki.
Visoko čez gore in čez planjave tja v južne kraje poneso te krila; ko mene tu drži sovražna sila, slovenskih gor boš zrla znane glave.
Tedaj postoj, pozdravi mi z višave moj dom, poroči srčna mu voščila: da srečo bi nebesa mu rosila in dar miru in med sinove sprave.
Otrok njegov po širnem svetu tava, za tujo mizo tujec s tujci seda, pod tujo streho tuj popotnik spava.
Ne ve, kaj slast je srčnega pogleda, prijaznega iz ljubih ust pozdrava — domača mu je tujaNže beseda!
mm Nazaj!
Nazaj, nazaj, moj duh, v deželo sveto, v deželo misli mojih in želja, kjer vedno jasno je nebo razpeto,
kjer mir in pokoj, sreča je doma. Kraj rojstni moj je, prava domovina dežela ta, to čutim zdaj, edina!
Odkar zapustil tiho njeno krilo, zašel sem v tuji mi viharni svet, srce nikjer se ni upokojilo, sadu noben mi ni obrodil cvet; zaman okusil sem življenja slasti, nič želj srca ni moglo mi napasti.
Vse ničevo, vse votlo, puhle pene, le prazna paša srca in oči; če se trenotje ti smehlja — premene, nesreče boj se, ki poleg preži. Nesreča sama nam je zvesta — sreča na bilki rosa jutranja lesteča!
Blaga posvetnega me lesk ne mika, naj noč in dan se trudijo za njim; vsi molijo naj zlatega malika, od daleč jaz jih gledam in molčim. Človeku rado blešči se od zlata, da več trpečega ne vidi brata.
Najboljših mož oči sijajna slava obrača, vleče silno za sebo; ponosno dviga venčana se glava, ko druge vse se klanjajo pred njo; vse to priklanjanje in praznovanje otročje meni vidi se igranje.
V svetišče pribežim prijazne koče, za mano hrup je tržni in prepir; otroka lice zorno mi cvetoče zašije, blagi me objame mir. A ko naj se radujem tihe sreče, v skrbeh in strahu srce mi trepeče.
Ko čujem smeh nedolžnega otroka, in mislim: Bog mu zdravje, srečo daj! na steco piše mi nevidna roka:
Gorje ti, srečni! v sreči trepetaj! Kedor ima, on more izgubiti, kako se moreš veseliti? — —
Kako sem sam! Na vsem širokem sveti nihče, da moje bi umel srce; in jaz zastonj se silim nje umeti, tuj mi je jezik, ki ga govore; po tuji zemlji kot pregnanec tavam, bridkostim vsem v oblasti in težavam.
Ko sam sedim zamišljen v tihi koči, kaj poje, vabi, čuj! tako ljubo? O, jaz poznam ta glas! V božični noči zvonovi mili vabijo tako. Oko se mi rosi, srce se taja, in domotožje sladko me obhaja.
Po domu zapuščenem se mi toži, po njem nemirno hrepeni srce; spominov broj se bolj in bolj mi množi, podobe jasne dvigajo glave, se znanim glasom govorijo meni: Domov se vrni, brat nam izgubljeni!
In jaz se vračam. K vam, podobe vzorne, resnice svete ve, moj duh hiti; k vam, kjer vse sile rade so pokorne lepoti večni, meni se mudi: v deželo, kjer ljubezen je kraljica, kjer solza bledega ne moči lijca.
Že vidi jo oko, deželo sveto, deželo misli mojih in želja; kjer vedno jasno je nebo razpeto, kjer mir in pokoj, sreča je doma. Moj duh peruti čile že razvija, tvoj, tvoj sem zopet, sveta poezija!
tmm
Mojemu narodu.
Narodi boje bijejo krvave, oblastno z mečem zemljo si delijo; narodom z jeklom pišejo postave, ki v sužnjih sponah žalostno medlijo; krvavi lavor si vijo krog glave, pridobljen z jokom vdov in s podrtijo; brat z bratovo krvjo si piše dela, da slava njih na veke bi živela!
In ti moj rod? — Kjer sodijo usode narodov se, tam glas se tvoj ne čuje; trobojna tvoja kdaj zastava bode vihrala tam, kjer bojni bog kraljuje? — Kdaj ti ponosno vodil boš narode, kdaj pride doba, da Slovan kraljuje? — Oj tiho, če ti zdaj je sreča kriva, Slovana slava čaka nevenljiva!
Po svetu, koder se oko ozira, razsaja maščevanje, srd, krivica; mogočni brata slabjega zatira, trpi človeštva večja polovica. Sovraštva svet je poln in poln prepira, v temo zavita sveta je resnica: kdo v bran se stavil bode sili jezni, kdo luč prinesel bratovske ljubezni?
Ti rod moj, mili rod, ti hudobije, sovraštva razdejal boš carstvo kleto. Komu pač v prsih blažje srce bije, komu za bratov srečo bolj je vneto? Ti boš pomiril smrtne razprtije, prinesel ljudstvom bratoljubje sveto; tvoj bode venec zmage nekrvave: Naprej moj rod — »Naprej zastava Slave!"
mm
Mladini.
Na tujem, zgodaj ločen že od doma, živim med glasnim hrupom tihe dni; a duh mi brez miru po svetu roma, pretekle in sedanje zre stvari; človeška gleda trudapolna pota, povsod trpljenje, siromaštvo, zmota!
Golobu trudnemu enak, pokoja, tolažbe žejen vrača se domu; a lice tvoje, domovina moja, tolažbe mu ne daje in miru. Dežela lepa, ljudstvo krepko, zdravo! A kdo mu kaže pot do sreče pravo?
0 naj molčim, kaj srce tu mi čuti, da huje ne razvnamem starih ran; obup zagrinja v temne me peruti : kedaj zašije nam rešenja dan! V tej žalosti me glas tolažit hodi, sladak, dobrikav glas: Ti miren bodi!
O tebi govori mi, oj mladina, da tebe ni okužil smrtni strup; obupati ne sme še domovina, ti cvet si njen, ti sladki njen si up; za vse, kar lepo, blago je in sveto, za dragi dom srce je tvoje vneto.
Čuj milo prošnjo brata v tuji zemlji, dasi neznan, po rodu brat je tvoj; nikar mi upa zadnjega ne jemlji, ko vse se maje, ti mi trdno stoj! Da ti ne vgasne v prsih ogenj sveti, o hrani, brani ga, skrbno ga neti!
Um bistri si, srce si blaži — v čisli srce ti bodi vedno in povsod; ko ljubiš domovino svojo, misli:
človeku brat je človek, rodu rod; preganjanja se varuj in razpora, sovraštvu v srcu ne dajaj prostora
Pot ravna, vedi, prava je edina, nje v vsem dejanja drži se zvesto, — hinavstvo, laž je grehu korenina, resnica naj nad vse ti sveta bo! Kar misliš v srcu, to y dejanju kaži, ni sebi se, ni drugim se ne laži.
V katerikoli kdaj se ti podobi približa izkušnjava, trdno stoj! Ko boj divja, ne omahuj v zvestobi! To prošnja moja je, to nauk moj. Dokler ji bodeš zvesta ti, mladina, ničesar ne boji se domovina.
mm
Na Jenkovem grobu.
Grob se za grobom vrsti, visoka pokriva jih trava,
eden med njimi še ni bilke zelene rodil.
Ta je tvoj dom; srce, brat, v njem ti nemirno počiva,
v grobu tu našlo je mir, konec je našlo želja.
Grom naj bobni, viharja buči naj sila srdita,
vojska, nemir nad zemljo — pokoj, tihota pod njo.
Jasnega lica ti ni življenje kazalo, grehkosti
kupo ti polno si pil, sladkega malo užil.
Dom, ki gorel si zanj, goste so krile temine,
jasnega dneva ti ni zlati oznanjal še zor.
Solza mi sili v oko, a solza naj zopet se skrije,
pokoj našel si ti, v boju se trudimo mi.
Blag že sad si rodil, ko drugim še cvet se osiplje,
sad, ki ga uživamo mi, užival ga pozni bo rod.
Tebi zdaj toči solze na grob Slovenija mati,
točijo grenke solze bratje in sestre ti nanj.
V-zemlji domači ležiš, v najlepši tu družbi počivaš, tebi na strani leži pevčevo blago srce. Blažjega ni srca slovenska nam zemlja rodila, ti si po krvi mu brat, brat si po duhu mu bil. V zemlji domači ležiš, predragi ti zemlji slovenski, ki si na tujem zvesto vedno ji hranil srce. Stražijo dom ti gorenjske gore ob meji koroški, Sava pod tabo šumi, bistre valove vali. Tam pa doli leži s predrago očetovo hišo ravno ti sorško polje, ki si ga ljubil tako! Nova ko pride pomlad, dom z mlado pokrije ti travo, zvončke, vijolice nanj z ljubo vsadi ti roko. In nad njim prijatelj bo tvoj škrjanec žvrgolel pesem veselo z neba, svet bo vesoljni vesel. Zorna pač skoraj pomlad zašije deželi slovenski, tvojega srca" tedaj spolnjene bodo želje! —
01311
Prešernova oporoka.
Mrači se; noč mi skoraj svet zakrije, na veke trudne zamiže oči. Naj bo! Naj beli dan jim več ne sije, dovolj so gledale, kaj svet trpi; čas, da srce ubogo si počije, nemira vednega se oprosti. Končan je trudapolni pot; pokoja željno je truplo, željna duša moja.
A preden v kraj, kjer spijo bolečine, v kraj večnega miru nastopim pot; kjer up in strah, srca nepokoj mine, kjer hrepenenja ni, strasti in zmot: povzdignem še iz srca globočine glas tebi, mili moj slovenski rod! Čuj pevca, ki umira, oporoko — v spomin, v srce si vtisni jo globoko.
Drevo v domačo vsadil sem dobravo, ki ne rodi ga zemeljska pomlad; sladko ti diha blagi cvet vonjavo, telo in dušo ti oživlja sad; pod njim položi v senco vročo glavo, uteši bolečine njen ti hlad: jaz vsadil sem drevo ti v zemlji tvoji,, ti hrani, brani ga, ti zvesto goji!
Gorje narodu, ako slep zameta nebeške poezije blagi dar; za svetnim blagom vedno spehan leta,, dejanje vodita mu prid in kvar; iz srca globočine pesem peta srca ne dviga, blaži mu nikdar! Gorje Sloven ti, ako pevska vila jokaje bi kedaj te zapustila!
Ti mladi rod! Oči zaupajoče v te vpirajo pogled poslednji svoj; če v tebe ni mi upati mogoče, kako bi mirno ločil duh se moj? Ti boje doživiš duševne vroče — ko pride dan, na mestu svojem stoj! Za dom, svobodo bori se, resnico, za bratoljubje gori in pravico!
Nikdar te v boju slepa strast ne vodi,, ne moti te, kaj dela ona stran; orožje v svetem boju sveto bodi, srce naj čisto bo in čista dlan! Ti druge milo, sebe ostro sodi: vzgled blagodušja bode naj Slovan! Sovraštvo naj ti bode vedno tuje, brat brata naj nikdar ne zaničuje !
Prikaže se na svetlem ti prestoli malik — zlata ti kaže blesk, rekoč: „Glej, to ti dam, poklekni ter me moli!^ Tedaj kreposti svoje kaži moč!
Nikjer nikdar v krivico ne privoli, sovraži dela, ki rodi jih noč: Pravice domovine svoje brani, nji v izkušnjavi vsaki zvest ostani.
Ime slovensko tebi sveto bodi — ne srami ga, sramiti ga ne daj; da bode spoštovano med narodi, sirovosti, podlosti ne poznaj; povsod naj plemenitost tebe vodi, ta pravega Slovenca znači naj! To prosi pevec te umirajoči, to mu obljubi — rad potem se loči.
Dunajski soneti.
(1-47.) 2.
-Človekov sin je bil pač duša zlata; on križ za nas je vzel na svete rame; toda ko skrunila mu božje hrame menjavcev, kupcev je druhal nosata,
in kar jih sploh živi o krvi brata — srd, sveta jeza se mu v prsih vname, bič v svojo blago, krotko roko vzame, in zdajci, glej, preozka so jim vrata!
Oj pridi, rešenik, druhal razpodi nesveto nam, ki se redi in pase, a ljudstvo po puščavi lačno vodi.
Kaj bo trpelo to vse večne čase? Gorje! ubogi narod je na škodi, povrhu pa še svet mu krohota se.
5.
Oj ljudstvo ti slovensko, zlata vrednot Pošteno, umno, kakršnih je malo; kako si tem sleparjem v roke palo, ki te v pogubo vodijo dosledno?
Pred svetom sramote, grde te vedno,, in ti za vse jim to še daješ hvalo; s častjo poprej si se imenovalo, zdaj si ne upaš v družbo več sosedno..
Kako ti z blagom tvojim gospodari ta zarod, samopriden in nesramen, ki prid le in dobiček mu je mari!
Ti prosiš kruha — on ti daje kamen;, kaj ti še dosti dolgo ne slepari? Bog te odreši tega zlega — amen!
15.
Vrti, spreminja čas se brez prestanka! Prej časa, novcev bilo je izguba, zdaj rodoljubje pase rodoljuba; skrbi za svoje, kakor mati, stranka.
Temu se grošna v zakon da meščanka, tam onemu je „sinekura" ljuba; in tega uda narodnega »kluba" ravnatelja izvoli nova „banka".
Ko vrže vlada kako jim »koncesijo", huj! zbirajo okolo nje se kavke, ter tiho r lepi zložnosti dele si jo.
In ljudstvo, kake imaš ti opravke? Ti stradaš, moliš, hodiš za procesijo, ti vpiješ: Slava! — ter plačuješ davke!:
Kedor je rodoljub, ne ker je »moda,", črti prepire prazne in razpore, storiti iz srca želi, kar more, v razvoj in srečo dragega naroda;
a zraven sveta mu je luč, svoboda, goji visoke v prsih, jasne vzore, pogled mu čez domače seza gore: Kam tak naj ide? vprašam vas, gospoda!
Dve stranki imate sedaj v Ljubljani — ker tretja noče se še prav roditi — ni mesta mu na tej, ne oni strani.
Tam narod svoj bi moral zatajiti, a k vam svobodoljubje njemu brani; težko človeku je Slovencu biti!
21.
Ko tožil sem o žalostni usodi dežele naše, ki jo sini plenijo, najboljši sini, kakor sami menijo — mi vemo, da jih samopašnost vodi —
Tešili so me znanci: „Miren bodi! Glej nado našo, mlado glej Slovenijo; bodočnost njena je, visoko ceni jo! Rešitev pride nam po mladem rodi.
Ta zarod pojde, z njim njegovi zbori, nesramnost z njim in samopridnost pade; z njim vsi domači minejo razpori.
Krmilo pride v čile roke mlade,
nove moči, visoki, blagi vzori"--
O kje ste, sladke moje srčne nade!
„Možje, zakaj sedimo tu pokojno? Pred nami laž šopiri se, krivica, nesramnost ne zagrinja dnevu lica, grdob krdelo širi se nebrojno!
In ti zastavo dvigni nam trobojno, orožje svetlo suče naj desnica; dom kliče nas, svoboda in resnica, naprej! in zmaga venča sveto vojno! —
Kako? Kaj vidim? — Nikdo se ne gane? Sovražno plaši vas, možje, krdelo? Preveč moči nasproti vam je zbrane?
Borili se ne boste za deželo? Za svojo mater strašijo vas rane? — Naprej! pa naj si sam razbijem čelo!"
43.
Nerodovitna, kakor tla na Krasi, Slovenija je naša matKskopa, pritlikav rod po njej, neslaven stopa; kje mož kaj vreden zdaj se nam oglasi?
Nekdaj so, bratje, bili drugi časi: Prešerna smo imeli, Cojza, Čopa, Kopitarja poznala je Evropa; še pomnijo jih starci sivolasi.
Iz srca mater svojo so ljubili, preblage duše, za vse lepo vžgaii e,
brez prida sebi, zanjo se trudili! •
Na slabje vedno svet se preobrača; kdor zdaj pri nas za dom z mazincem gane, rtioli že roko, da se trud mu plača.
m SIMON GREGORČIČ m
____—	-41
Mojo srčno
Mojo srčno kri škropite
po planinskih solnčnih tleh!
Kakor seme jo vrzite po doleh in po bregeh!
Pomlad iz krvi rodila cvetke tisočere bo
ter prijazno mi gojila svoje nežne hčere bo.
kri škropite!
Deve zorne, dečki zali
brali bodo rože te, v kite bodo jih spravljali devaii jih na srce.
e	>
In srce jim bo ogrelo,
cvetje vzraslo iz krvi, da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni.
000
Sam.
Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam! Imaš -li, brate, mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nikoli. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje. Kedor pa srečo vživa sam, naj še solze preliva sam!
000
Mavrica.
Biserna lestva se vspenja v oblak, spušča se onkraj na zemeljski tlak, mavrica pisana, božji prestol, angelji hodijo gor in pa dol, zlate kropflnice v rokah drže, zžmljo prežejno hlade in poje. Gori na stolu pa Večni sedi, kapljici vsaki on srečo deli: Pade na polje — rodi zelenjad, kane na drevje — obilen da sad, kaplja na njivi — da žito zlato, kaplja na trti pa — vince sladko. Sreča se spušča na sleherno stvar, kadar zaliva nebeški vrtnar.
1100
Dekletova
Pred tabo klečim, izvoljena deva, ihtim in drhtim objokana reva. Saj tebi odprto je moje srce, saj tebi je znano vse moje gorje. Okusila sem u zorni mladosti ljubezni sladkost in, oh, nje bridkosti. Kot solnčece čist moj srčai je žar, ne bo me ga sram pred tabo nikdar. In vendar zakaj
molitev.
ta čisti plamen podžiga sedaj mi pekel ognjen? Trepeče, oh, revi, mi sleherna žila kot listje na drevi, ko bliža se sila, drhtim, oh, drhtim sirota uboga, da v boji zgubim, ki ljubim tako ga. Ko padel bi on — kako bi na sveti sirota potem še mogla živeti? To ubogo srce, to drobno srce,
kako bi nosilo brezmejno gorje? O čuj, o čuj, devica presveta, prošnje in solze sirote-dekleta: Ko smrt bo kosila čez bojno ravan, ti čuvaj ljubljenca
udarcev, ran. Ti skrhaj nad njim preteče jeklenke, odvrni od njega morilne svinčenke! Ti mene in njSga obrani bolesti, ti ženina vrni ljubeči nevesti!
000
Vinski duhovi.
Točaj, le z nova kupo mi napolni, hladila daj, zdravila duši bolni!
Kadar oko otožno v kupo vprein, skrivnostna čuda v kaplji zlati vzrem: Odpre se svet čaroben mi in nov, oko zagleda sto in sto duhov. Duhov ne zlobnih, nego čistih, blagih, trpinom dobrih, tožnim srcem dragih. Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico, nebeško hčer, neskaljeno resnico; tik nje radost — pozna se na očeh — in deca njžna: šala, vtip in smeh! Navdušenost, čuj, poje rajsko pesem, na zemlji še enake slišal nesem. In nade duh naprot šepeče mi, podi obup, skrbi moreče mi. Pogled duhov;, vabljenje krasnih boginj mi vnema v duši čudodelen oginj, up vrača se v srce, na usta smeh in z nova vžiga radost se .v očeh.
Duhovi vinski, hvala vam tedaj! napolni zopet kupo mi, točaj!
000
Soči.
Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti; krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je legak, ko hod deklet s planine; in jasna si ko gorski zrak, in glasna si, ko spev krepak planinske je mladine, — krasna si, hči planin! Rad gledam ti v valove bodre, valove te zeleno-modre: Temna zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav lepo se v njih je zlila; na rosah sinjega neba, na rosah zelenih gora lepoto to si pila, — krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobrav, od doma se mi zdiš poslanka, nesoča mnog mi ljub pozdrav, — Bog sprimi te tu sred planjav! . . . Kako glasno, ljubo šumljaš, kako čvrsto, krepko skakljaš, ko sred gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine,	\
zakaj te živa radost mine? Kaj trudno ležeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov, zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tžčeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? Obojno bol pač tu trpiš!
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a so kot solza — krasna! v
Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte divje srd ne moti!
Pa, oh, siroti tebi žuga
vihar grozan, vihar strašan;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorje, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok,
krog tebe pa svinčena toča,
in dež krvav in solz potok,
in blisk in grom, — oh bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vskipi v tok strašan!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branOve stopi
ter tujce, zžmlje-lačne, vtopi
na dno razpenjenih valov!
Ujetega ptiča tožba.
Oj zšmlja širna, zžmlja lepa, * ti vsa si bila moja last; zdaj ozka kletka me zaklepa, ko vjel sem se v nesrečno past.
Ostrigli, oh, so mi peroti, da ni mi moči v sinji zrak, čez hrib in dol — gorje siroti-— ne nosi več me vzlet krepak.
Ne nosi več me v log košati, kjer mnog prebiva zvest mi drug, ni moči mi v jesšni z brati s teh velih trat na cvetni jug.
Z ognjenim jeklom umorili so mi nebeško luč oči, da božjih čud v prirode krili uživati mi moči ni.
Oko siroti oslepljeni, oko edino je — spomin, a on ni vir tolažbe mžni, spomin mi vir je bolečin.
Za mano ure solnčne sreče, pred mano groza temnih dni, krog mene stene večne ječe, — pa naj spomin me veseli?!
Zdaj senčni gaj se v cvet odeva, oj senčni gaj, moj rojstni raj; glasno tam bratov zbor popeva, tu moj izgublja se vzdihljaj.
Z družico drug tam prosto leta, izbral si gosto je drevo,
in drobno gnezdo skrbno spleta, da spal bi nežni rod mehko.
A m&ni svet je ves ocvetel, zaprt in slep sem samotar, nikdar ne bodem gnezda pletel, gojil^mladičev nikedar.
Mrje mi v ječi srce ubogo, brezcvetna gine mi mladost, . . . pač mnogo vzeli ste mi, mnogo, ko zlato vzeli ste prostost.
A enega mi vzeli niste, pa mi ne vzamete nikdar: To pesmi so srebrno-čiste, to je glasov nebeški dar.
Samotno v kletki bom popeval, doklfer ne poči to srce; vam dušo mrzlo bom ogreval in sebi bom hladil gorje!
mm
Domovini.
O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot, s krvjo, solzami napoj Sna, ki b61 poznaš le, nič dobrot, oj mati vdanega ti sina, oj zlata mati — domovina! Ti krasna si, krasnejše ni, kar jih obseva zarja dneva; krepostna si, vsa vredna ti, da krona venča te kraljeva. A trnjev le tvoj venec je,
in rod tvoj rod-mučenec je; sovražni svet te le prezira, prezira te in te zatira! Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se ok6 ti vjasni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno, kdaj solnce zlato sine ti? O, da z močjč in srečo, slavo, ne s kr<5no trnjevo, nebo ovilo bi ti sveto glavo, — kak6 bi jaz ti pel glasno! A ker nikd6 ne šteje te, ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim tem srčneje te, jaz ljubim tem zvesteje te, a ljubim te — s solzami! Oj mati moja domovina, ljubezen m6ja ti edina, ti m6ja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te;
mm
Človeka nikar!
V	delavnico sem tvojo zrl, ki bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje roka tvoja: Nikjer je stalne ni stvari,
a prah noben se ne zgubi".
V	delavnico sem tv6jo zrl, in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljanje,
iz bitja v bitje presnavljanje, a smrti nisem vzrl nikjer! Brezumni svet plakaje t6ži,
ko pade cvčt duhteči r6ži, ko izmej dragih mu kater duha okfive v grob poldži, češ: rodni brat mu je umrl! In — smrti ni! V delavnico sem bčžjo zrl, tam prestvarjanje sem stvari, a smrti nisem vzrl! ... Začetnik moj, ki si me vstvaril, duha si (skro mi razžaril, v oklep prstšni jo zaprl, — zakaj? Veš ti! — Ko llnato boš ječo stri, ne bom umrl! No duhu poženč peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot, kam? Tžbi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi solčnojasno lice, obraz ljubezni in resnice! . . . To prst pa prsti izroče, in svet ob noč pozabi kraj krijtič ostanke te. In ni mi žal! Svet zabi naj! Ti ga ne zabiš! Za novo stvar moj prah porabiš, za kako? Jaz ne vem, ti sam si gospodar! A eno te prositi sinem: Iz praha vzgoji ti cvetlico, podari 16gu pevko-ptico, katerokoli vstvari stvar; ked6r bi pa ko jaz na sveti imel čutiti in trpeti, mej dv6mi, zmčitami viseti — človeka — vstvariti nikar!
tel®
O nevihti.
Zanesi nam. zanesi Bog, otmi nas rev, otmi nadlog! Grozi sovražnica srdita, v oblakov sivih plašč zavita; beseda njena — grom rohnčč, in nje pogled je — blisk goreč, besede grom in blisk očesa nebesa in zemlj6 pretresa. Pod plaščem nosi bič prikrit, oj bič iz zrn ledenih zvit! Gorje, če jezna ga zavzdigne, če ž njim po polju plodnem švigne, gorje!
Glej tam na polju setev mlada, živilo naše, naša nada, pod težo sklonjeno drev6, glej nežni cvet na mladem vrti, ognjeni sok na vinski trti plahti ozira se v neb6, in vse se vije, vse trepeče, boji vse šibe se grozeče. Zanesi nam, zanesi, Bog, otmi nas rev, otmi nadlog! Oh, saj te kličemo očeta, čuj prdšnjo siromaka-kmeta, sprejmi naš jok in vzdih in stok, ne vnici žuljev pridnih rok! Ti migni — blisku žar se vpihne, le prst zavzdigni — grom potihne, le veli — bič se razdrobi, le želi — led se raztopi, in r6ka, ki je prej grozila, bo blagoslov na nas rosila. Zanesi nam, zanesi, Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog!
Zastdnj!
Neb6 mu prčšnje te ne čuje; vihar strašan
čez drn in strn grme prihruje, ledSno zrnje v setve vsuje oblak teman —
Končan je cvet in sad obran, -gorje!
Ozre se kmet na strte nade, ozrč na sinke, hčerke mlade, in divja bol, skrbi strašne očetu v srcu zabesne, — gorje ti, ubogi kmet, gorje
mm Kmetski hiši.
Mogočna nisi ne prostorna in slavil te umetnik ni, Bolj kot bogata si uborna, preprosta selska hiša ti!
In vendar ne palač ogr6mnih in njih blesku ne bom slavil; a tebi, dom seljakov skromnih, nesmrten venec rad bi zvfl.
Pač res ubog si, mal, neznaten a dasi mal in ne slovit, kak6 ti nam si blagodaten, kak6 za nas si znamenit!
Pomnik le redek še se dviga, ki davnih nam je dni glasnik, ti naša si najstarša knjiga, pravečen, živ nam spomenik.
Pravljice, zgodbe praviš davne, ti v rekih čuvaš pramodrčst,
pradede nam opevaš slavne, in src rad6st in njih bridkčsL
Ti šege stare si ohranil, deduje jih po oči sin; le ti naš jezik si obranil, da ni zatrl nam ga tujčin.
Kar čas nam dal je davna leta, največ občuval nam si ti; kar zdaj nam daje in obeta, . pod streho kmetsko nam zori.
Ta hiša nam je mati krušna, domovju steber je častit. Iz kmetskih hiš nam hrana dušna,, iz kmetskih hiš omike svit!
Ne v hiš mogočnih jasnem sevi, ki marmornat jih krije krov, — pod nizko streho, v skrajni revi rojen rešnik je vseh rodčv.
In ne v dvoranah bogatinov, kjer blesk zakladov te slepi, — kjer dom seljaških je trpinov, rešitve zor se nam žari.
Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otm6 grobčv, — vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli dom6v.
Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam pesniki - proroki, za dom borilci vsi od tam!
In vem, da to jim srečno vspeje,, da spone vse nam razdrobe, da dni nam pribore jasneje ter naše proslave ime . . .
Zatč ti slava peta bodi. oj zibel naših boljših dni, nebtf ti tisoč sreč prisodi, ves blagoslov na te razlij.
Naj vedno mirno bi živela, noben ne vzburjaj te vihar, ogiblji se gromčv te strela, zanašaj grozni ti požar.
Da srečno v vek si bivališče, krepostnih žen, poštenih mož! Daj bog, ti slavnih mož rodišče, da zibel še slavnejših boš!
Nazaj v planinski raj!
Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili, srce pa gor mi sili nazaj v planinski raj; -zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj!
Tu zšlen dol in breg, tu cvetje vže budi se, tu ptičji spev glasi se, gore še krije sneg, — zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj!
Glej ta dolinski svet, te zlate vinske griče, te nič, te nič ne miče njih južni sad in cvet? Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj!
In to ti nič ni mar, da dragi srčnovdani, ti kličejo: „ Ostani, nikar od tod, nikar!" Zakaj nazaj ? Ne prašajte zakaj 1
O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, Nazaj v planinski raj!
mm
Pastir.
Tam gori, tam gori za tretjo goro planina dviguje v nebo se, Iz dalje srce omedleva za njo, obrača na njo mi oko se.
Razmakni gredgorja se temnega zid, zavesa meglena izgini, naj svobodno zopet se pase mi vid po moji, po m6ji planini.
Oj, pašniki solnčni, lesovje temno, vi viri, potčki studčni, ti slap moj grmeči, ti selo mirno, pri srcu ko nekdaj ste meni!
Željno, kakor ded naš v izgubljeni raj, jaz gledam na trate planinske, solzeč se oziram na mesta nazaj, kjer sanjal sem sanje detinske.
Tam, srečen pastirček, sem, glasno pojoč, vesčlje srca razodeval, poslušal je potnik, po dolu gredoč, moj drug mi je z onkraj odpeval.
Bridkosti in bfili tam nisem poznal, pijoč le sladkosti sem rasel; — da bil bi pač vedno tam gori ostal in čede očetove pasel!
A vrgla usoda nemila me je od dfima vže v rosni mladosti, in s kupo modrosti pojila me je, še bolj me je s kupo bridkosti,
Postal sem mej svetom drugačen pastir in čedo zdaj čuvam slovečo;
a vsahnil veselja je prejšnjega vir, izgubil življenja sem srečo.
Onemel je petja veselega glas, srce mi ter6 bolečine; zakaj sem zapustil te, rojstvena vas, zakaj sem vas pusti!, planine!
mm
Oljki.
Drev6, rasttfče v vinskem bregu, lepo zeleno v belem snegu, oj drago oljkovo drevo, pozdravljam te srčnč, srčno! Ko travnat otok u puščavi prijazno tukaj zeleniš; vojak ponfisen se mi zdiš stoječ po bitvi na planjavi: Le njega bojni grom ni stri, tovariše je vse podrl. Čemu je- tebi smrtna sila življenja moč in kras pustila? Da živ nagroben spomenik iz mrtvih tal štrliš navpik? Nikakor! Marveč to zelenje oznanja novo nam življenje, ko spet se bo pomladil svet, ko nov razvil se bo nam cvet. Na te iz g61ih tam grmičev zletava roj nam zvestih ptičev, in glasno v vejah žvrgoli meneč, da svet se vže mladi. In, oj, kak6 mudi rad6 na tžbi moje se oko! — Prijazno oljkovo drev6,
pomnik nekdanjih dni cvet6čih, prordk krasnejših dni bodččih, pozdravljam te, proslavljam te! Ti v rane vlivaš nam zdravila, svettistna nam rodiš mazila, oživljaš nam telesno moč, preganjaš z lučjo temno noč. —
Proslavljam te! — Miru podoba ljuba ti ljudem si vže iz davnih dni. Naš rod se ves je bil pokvaril, in m6dri Bog se je kesal, da je človeško bitje vstvaril. Zat<5 pa vse ljudi končal v pregroznem, splošnem je potopu, zanesel malemu le tr6pu. Ves rešeni človeški rod tedaj en sam je nflsil brod, kdo ve, če ta vbeži pokopu? Nad njim mracnč, temno nebo, in krog in krog brezdanja voda, a rešnega nikjeri proda, —
strašno, strašno! Kdaj ta brezbrežna voda splahne? Kdaj srd neba se vpokoji? Mar Bog na veke se jezi? O ne! Dih božji toplo dahne in voda gine, pada, sahne kakor pred solncem sneg kopni. In glej, iz vode se sušeče drevo priraste zeleneče, golčbček bel se nanj spusti, na drevu kljuva, kljuva, pika, in ko z drevesa odleti, v rudečem kljunu zeleni mu oljkova mladika. Kako je pač brodar vesel goloba z vejico vsprijel! To vejo z oljčnega drevesa
so do človeškega rodu poslala blažena nebesa v poroštvo sprave in miru. — Miru simbol si tudi nam! Glej, prišla oljčna je nedelja, in polne srčnega veselja vrvfjo trume v božji hram. Odrasle zreš in otročiče nesoče oljkove snopiče, če ne, mladike oljčne vsaj, svetišče zdi se oljkov gaj. Skoz okna solnce božje lije v ta gaj svoj zlati žar z nebes,, a bolj še sreče solnce sije otrokom z lic in iz očes skoz senco oljkovih peres. Pristopi starček sivolas, in blagoslov nebeški kliče njegov srčnomoleči glas na oljčne veje in snopiče. O, naj te oljke, kjer bi bile, bi blagoslov in mir delile! Da, oljkove mladike te mir bodo in blagost rodile, ko hiše, vrte in polje blagoslavljaje pokrope. Glej po kropljcnju njivo, trato, kako razvija njih se kras! Kak6 se ziblje žito zlato, kako je poln pšenični klas. Pod srp vže sili, siLi v pas, — in drevje to — kako bogato! O srečni kmetje, srečna vas! Pa, oh, — kaj se temni nebo? Pod njim se megle temnosive vale čez vrte, trate, njive grmeč grozno, preteč strašno. Pred selsko kočico kleče otroci, starčki in žene, z boječim, solznatim očesom
k oblačnim, mračnim zro nebesom glasno ihteč, k Bogu moleč. A hiše skrbni gospodar mladike oljkove sežiga, da vmiril grozni bi vihar: in sveti dim se k nebu dvfga, in, glej, preteči prej oblak na polja vlije dež krotak. — O, da bi ti, mladika mila, Nevihto tudi vtolažila, ki burno hruje mej ljudmi, ki v srcu strastno nam besni, da meni vsaj bi jo, vmirila! Srce mi pravi, da jo boš, če prej ne, ko me boš kropila! Pred duhom vidim nizko sobo, a v sobi bledo sveč svitlobo; mej svečami pa spava mož, bled mož, ogrnen s plaščem črnim, ki s trakom je našit srebrnim; on trdno spi, nevzdramno spi, strudila ga je težka hoja. Moža pa množica ljudi z mladiko oljkovo kropi želeč mu večnega pokoja. Oj, bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja, in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsekdar srca mi in sveta vihar!
/
JOSIP CIMPERMAN
Pod kostanjem.
(1-18)
1.
V svetli se lepoti prikazuje stvarstvo: pčmlad je prevzela svoje gospodarstvo.
Kostanj, mladi kostanj, hitro ozeleni, da hladilno senco delaš zopet meni.
Kaj dejal sem, meni? Dva si je želiva: jaz in golobica moja ljubezniva!
Srcu vlada p6koj, srečno mi utriplje: cvet kostanjev name sape dih odiplje.
Tudi v srcu mojem mladoletje sije: , v njem se je razcvela roža poezije.
Kostanj, dični vetiec tebi že odpada, roža v srcu mojem žčne vedno mlada!
Usehlo cvetje.
(1-26).
16.
Nesrečnik sem, nesrečnik še ostanem do meje dni težke noseč okove, rešitve ni mi upati gotove, nikogar z bolečino vso ne ganem.
Iz sna morečega pokonci planem, ko zor premagal je noči strahove; izgine dan, temč je strah me nove, in truden zjutraj spet oči si manem.
Bolestim zlahka mojim ni primere, in ker ni upa, meni se rešiti, srce tero bridkobe tisočere.
A hujše name še trpljenje pridi, značaj si moški vem jaz ohraniti in potlej dan poslednji meni vzidi.
mm
Kristali.
/
(1-38).
Umirati in vendar ne umreti, človeku, ne tajim, pokora huda, a hujša je vseh dragih dni zamuda, ko delo vidiš svoje v nič bobneti.
To naju peče, kar na božjem sveti izgubila sva vero vanj in v čuda, ki se gode na tebi, stara gruda, odkar začelo solnce ti blesteti
A hladno tvoje nedro vsaj pregreje katerikrat nebeška luč s toplostjo, da vir življenja tebi ne zamrzne.
Midva želela greti sva z blagostjo sobratom srca, oj, želje predrzne, in zdaj obema, čuj, brezum se smeje!
Ljudje v železnem kurniku medveda in gledat hodijo, poslušat leva, kako rohni zverine kralj in — zeva, renčeč kožuhar pleše, lega, seda.
Komu gledalcev je na misli beda, katero gladna in tepena reva pogleduje srdita razodeva in trudna vednega trpinstva reda?,
Tak6v nesrečnik jaz sem v ječi svoji in vanjo le prečesto radoveden oči, ušesa pasti svet se trudi.
A redko razven tebe duši moji tešila kdo prinaša, gosta beden jetnik naj kratkočasim, da se čudi!
mm
Jetnikova tožba.
Krog mene ječe zid teman, življenja blišč mi je zastrt, obup družnik moj noč in dan, rešnico bi pozdravil smrt.
Kakčv sem vendar storil greh, da v bedi tej se pokorim? Da sebi stid, ljudem zasmeh, žigosan in proklet živim?
„Trpi voljnč za greh storjen!" Nedolžnik, ti si kazni prost? Oj, često greh je oproščen in s trnjem plati se krepost.
Iskal naj greha v vesti jaz, odgovora bi ne dobil, srca mi ne pretresa mraz: miran bi kupo smrtno pil.
A strog usodin je ukrep: „Razpad počasen gledaj svoj, za sklepom ti otrpni sklep, po kaplji v srcu kri zastoj!
Zaprl za tabo se je svet: drgoči v peklu bolečin, dokler v tihotnem begu let na zemlji vgasne tvoj spomin!
Kar vroče nekdaj ljubil ti, odtrgal ti je čas pleneč, pokopal vse za žive dni: slepil duha je sen mameč!"
Kaj tožim tebi, gluhi zid, nezgode moje trd svedok? Odvzel s temo si meni vid, tožbam se roga tvoj obok.
„Memento mori" mi glasno utrip oznanja mirnih žil: smiluj dobrotno se nebo, morečih spasi mene sil!
Odleti ječe mi zapah, zdrobite spone se težke! Pogoltni grob me — njega mah zagrni s truplom vse gorje!
F-t)
.Josip Pagliaruzzi - Krilan J
I"-	-H
Na planine.
Gori, gori na planine misel vsaka mi leti, gori mi iz te doline duša moja hrepeni.
Gori, kjer presrečna leta, mlada leta tekla so, tam se sreča mi obeta, tja nemirne misli vro.
Le imejte krasne svoje vi ravnine in vrte, dajte mi planine moje, dajte moje mi gore.
mm Vprašanje.
Rad živel bi kot vi veselo rad z vami radostno bi pel; ko bi srce me ne bolelo, ko mogel biti bi vesel.
Saj kamorkoli mi pogleda oko, povsod, povsod gorje! Človeka skrb preganja bleda, težava tare mu srce.
Kako bi mogel mirno zreti jaz brata svojega gorje? Kako veselo mogel peti, ko njemu bol mori srce?
mm
Mladi hrast.
Mlad se hrast na rebri kvišku je popel, v mladi moči rasel gori je vesel.
Trdno se je v zemljo vglobil mu koren, zdrav in čvrst iz njega je pognal stržen.
Ravno krepko deblo v vrh kipelo je, vejevje košato v zrak molelo je.
Svest moči si mlade in zavzet krasu gledal je ponosno hrast v polje z bregu.
A pod skorjo trdo črv zarije se; do osrčja hrastu črv privije se.
Tam s strupenim zobom gloda dan in noč in pohlepno srka hrastu mlado moč.
Skrhajo se veje, , deblo se skrivi, in koren se hrastu pod zemljo suši.
Smrtno ranjen v rebri hrast stoji potrt; bridke ure čaka, ko podre ga smrt.
Kakor hrast na rebri jaz sem vzrasel bil, kakor on ponosen, raven zdrav in čil.
Strt ko hrast mladostni nem zdaj plakam jaz; težke smrti zgodnje bridko čakam jaz.
ANTON AŠKERC
Javor in lipa.
Od blede oblit mesečine na lazu mi javor stoji, sred nočne mrtvaške tišine vejevje mu čudno šumi.
In listje šumeče se giblje po vejah skrivnostno tako . . . Ne mara, da v sanjah se ziblje ubogo samotno drevo.
Vštric njega tam lipa je v cvetju, krasnejši je nima ta gaj; o njenem presladkem objetju on sladko pač sanja sedaj.
Ne sanjaj o lipi cvetoči, moj javor, tvoj sen je brez nad! Na veke < od ljube te loči preširok, predalek prepad.
Svetinja.
Bogastva ni mogla mi dati, svetinjo pobožno samo; na glas je solzila se mati, pretežko bilo je slovo.
^Svetinjo na zlato!" je dela, „zaklad to čestit je, moj sin! Od dedov sem jaz ga vzprejela, zdaj dajem ga tebi v spomin.
Domače boš kraje ostavil, med tujimi hodil ljudmi, t zaklad pa ta moj ti bo pravil o domu, kjer mati živi.
Rodove boš videl srečnejše, zemljo bogatejšo drugod; svetinja te spomni: krasnejše od svoje ne najdeš nikod.
In ko bi nas tujci grdili, domačo nam smešili last: Svetinja te spomni, sin mili, da matere braniš mi čast!"
Na glas je solzila se mati, ko težko jemal sem slovo; ničesar imela ni dati — svetinjo pobožno samo.
Svetinjo to hranim jaz verno, od matere dano na pot: Ljubezen za dom neizmerno, za dom in nesrečni svoj rod.
mm
Jaz.
Strah pred menoj te mar je, strah? Razuma božjega nositelj, prirode smeli ti krotitelj! o človek, ti trepečeš plah! Sam polboga veličaš sebe —
močnejši kdo je li od tebe? Poglej mi, veleum, v obraz: Jaz moč prirodna, to sem jaz! Veliki človek, kdo pa ti si? Ti meni gospodar — še nisi! Ti meni to si, kar črvič, ti meni majhen, pust si — nič! In s tem ničesom kadarkoli igram se jaz po svoji volji. Če hočem, s tajnoj ti rokoj potresem zemljo pod teboj: in pokajo kosti ji, skale, ki prej so trdno se držale; in tla se zemska zibljejo in majejo in gibljejo ko morska ravan valovita, če burja biča jo srdita . . . In kar gradiš si, „zemlje car" na tleh nestalnih — kaj mi-mar Ta mesta tvoja in palače, po kterih znanost se uči, umetnost sveta se slavi — otročje meni so igrače! Če hočem, samo eden hip — in vse razrušim v prah in sip. Porušim cerkve ti ponosne, pagode stare stolponosne; in džamije razsujein v prah in sinagoge ti na mah. Poderem tvoje žrtvenike in ž njih svetnike in malike; ti sam pa iz razpadlih hiš berač brez strehe mi bežiš . . .
O, ne preklinjaj mi „očeta", o, ne preklinjaj mi — Boga! Ne „oče", ta ni brez srca, brez krivd ne tepe on deteta. Ne! dober oče ne podi otrok iz hiše sred noči,
iz sladkega ne drami spanja, ne goni jih iz stanovanja polnagih venkaj v mraz in mrak! Iz postelje na cestni tlak slabotnih porodnic ne meče, ko dete v krilu jim trepeče. Očetu smili se bolnik, svet mu njegov je žalni krik; čez prag otroka, ki umira, ne vlači oče in ne tira . . . O ne preklinjaj mi Boga! Ne „oče" — jaz sem brez srca, jaz, moč vsemirna, moč prirodna, in tebi, človek, moč usodna . . .
Trepečeš!? Ti se me bojiš? Sovražiš me in me črtiš? Čemu? Ne delaj mi krivice! Kdo sem? Poglej mi bliže v lice! Sedaj sem Brahma, stvarnik tvoj, ustvarjam z modroj ti rokoj svet poln življenja, velekrasja, svet poln razuma in soglasja. A zdaj sem Siva, ki ta svet prevračam v kaos divji spet. A nisem Brahma niti Siva, le moč prirodna jaz sem živa! In ne ustvarjam ti svetov, ne uničujem jaz jih vnov — le gibljem se brez prenehanja, od vekov večno brez prestanja . . . Ne vem, kaj je življenje, smrt, neznana srd sta mi in črt, a tudi ne poznam ljubezni; ne vem, kaj je dobrost in zlost, ne vem, kaj greh je, kaj svetost, poznam le — zakon svoj železni: nepremakljiv, strog, večen je in trd, neoporečen je!
Kdo sem? Le premotravaj me, spoznavaj, proučavaj me — zabava krasna, duhovita — do dna spoznal ne boš mi bita! Jaz sužnja tvoja? Rob ti moj? To večni je med nama boj. Komu na prid, kdaj boj konča se ki z novoj siloj vsak dan rase? Kdo sem? Kdo pač razreši dvom Vesoljnost jaz sem, ti — atom.
mm
Iz popotnega dnevnika.
Mujezin.
Za planino pada solnce, z zlatim ljubi jo poljubom . . . Čuj tam pesem z minareta, pesem ko iz krajev tujih!
»Velik samo ti si, Allah, Mohamed tvoj prerok sveti; molit, bratje verni, molit, komur mar je sreča večna!"
Veličastno se obrača Mujezin na stolpu vitkem, s turbanom na glavi rusi, z vihrajočoj bradoj sivoj.
Na strani se v svet četiri starčeva mi pesem ori . . . Zdaj obstal je zroč na mesto, misli starec misli tožne:
„Kje ste carji Sulejmani? Kje si slava, moč nam silna ?
Džavri vzeli so nam Bosno — A kalif jih gleda mirno!
„Ne utegne . . . Kdo potem pač bi Cerkeske bele ljubil, pušil čibuk, srebal kavo? Da sem jaz car v Istambulu!"
Pred spomenikom Petofijevim.
Tu stojiš mi, pesnik, tukaj sredi parka, ki te obožava Madjar in Madjarka?
Ne, to je le kip tvoj, lik iz mrtve medi; ti živiš nesmrtno ljudstvu v duše sredi.
Pel si o ljubezni, pel o domovini, da bi srečni bili skoro njeni sini.
Pešta.
Zdaj ti lil iz srca slavčji spev opojni, a zdaj spev tvoj bil je spev Tirteja bojni!
In zaman vzdihoval 1 nisi po svobodi! Blagor ti! Tvoj narod prost je med narodi.
A ko duh tvoj z raja doli se ozrl bi, bronasta ti usta valjda tu odprl bi.
Prerok ti svaril bi brate svoje zemlje: „Sam zgubi svobodo, kdor jo drugim jemlje!"
Na Velegradu.
Velegrad!. . . Klobuk z glave, pripognite se kolena! Zemlje bratske sveta tla prejmite poljub Slovena!
Čuj zvonovi zapojo . . . Slušam jih, čarobne glase; po valovih teh zvokov
duh moj plava v daljnje čase. *
„Bodi svetlo!" reče Bog — Slišim ga, ukaz mogočni — Beli dan poraja se, žar pošilja nam ga vztočni.
Vidva hodita mi tod, blagovestnika slovanska! Gledam, slušam in strmim . . . Epopeja velikanska!
„Bodi noč!" zli duh veli: Tema najčrnejša pada, v temi tej pa, v temi tej Vihingova četa vlada . . .
Spet se svita . . . Zarja tam nad obzorjem nova vzhaja — Vzidi, vzidi, solnce že, dan svobode naš brez kraja!
Na hribu Bulgurlu.
Nad Škutarijem v M. Aziji.
Selam alejkum, ti — sen mojih dni, noči! Sedaj te gledam, Carigrad, z bedečimi očmi.
Nebo s svetloboj vsoj smehlja se nad teboj; nemara, da še samo v čar zaljubljeno je tvoj.
Kateri tvoj poet, ves daljnji vztočni svet!
pomore mi, da prav povem, kar čutim v srcu vnet?
Kdo kist mi vodi naj, da bi naslikal zdaj to živo bajko pred seboj, ta čudni vztočni raj?
Zakaj li baš Tatar zdaj tvoj je gospodar? O Allah, ti že veš, zakaj . . . Kaj nam, kaj nam to mar!
OS
Božična pesem siromakova.
V palači svetli nisi rojen bil, zaplakal prvič si v pastirski koči; in v zlato zibel položila ni te mati tvoja revna v hladni noči.
Od Betlehema je trpljenja pot do Golgate se vila tvoja kruta, uboštva, borbe, mučeništva pot z bodečim trnjem, kamenjem posuta.
Bil siromak si žive svoje dni! Tovariš naš zato si na vse čase . . . A, ki žive od žuljev naših rok, imeli bi te radi vsega zase.
Imeli radi bi, da ti igo, v katero vklepajo nas siromake, bi blagoslavljal jim, pomagal jim goniti nas na trudapolne tlake . . .
Ne! Ti si naš — mi bratje tvoji vsi, kar nas zatirancev po svetu tava,
kar sužnjev nas brezpravnih nosi svet,, kar hira nas in strada in zmrzava.
Le kdor občutil sam je kdaj gorje, trpin mu, brat njegov v srce se smili; in v kočah, ne v palačah še vsekdar človekoljubi so se porodili.
mm
Dva pogreba.
To so včeraj zvonili, zvonili! In pomikal se dolg je sprevod; „miserere" prepevali krasno s svečeniki so pevci vso pot.
In pogreznili krsto so drago o vsemi venci do groba globin; in zapeli so spet in zvonili — pokopan je bil mož bogatin.
Tudi danes zvonijo — pa manje, in pogrebcem se skoro mudi; z nepobarvanoj krstoj brez vencev četvorica tja k jami hiti.
Vse je tiho. Mrliča pa spremlja le vdova in dvoje otrok . . . Pokopali ubogo so paro . . . Nič ni petja . . . ihtenje in jok.
mm
Delavčeva pesem o premogu.
Globočje in globočje dol v prepad ... Bojiš — li vožnje se pod zemljo čudne, ko peljal bi v vodnjak se, bratec moj? Kaj, če utrga se železna vrv? In vse to pade z viška zdaj tjadol globoko več sto metrov ... Ni to šala! Otročje misli in otročji strah! Kaj ne, tovariš? Kdor se rad boji, pod zemljo ta ne hodi kruha iskat . . .
Na dnu. Na vse strani gredo hodniki ko rovi krtovi. In delavci ko krti črni se razhajamo. Temnejša in tesnejša pot čimbolj. Soparno je in dihaš tukaj težko. Vročina raste . . . Bližamo se peklu? Da, pekel tu je nekaternikom; hudo se pokorijo v njem za greh, da hočejo živeti in pa jesti . . .
Brlijo lučke blede v zagati,
ko vešče po močvirju ti migljajo . . .
V polmraku pa se gnetejo možje
do pasa nagi, mladi, žilavi;
in kopljejo in izkopavajo
in ga vzdigavajo iz temnih jam —
zaklad podzemski, „črni dijaniant" . . -
Kdaj pač si zelenelo, drevje ti, in kdaj cvetelo — kdo nam to pove ? In kdo bi vedel zdaj imena tebi? A isto solnce kakor naše dni, prav isto solnce grelo ti je debla, in isto solnce ti poljubovalo košate glave, vrhe bujnorasle; in isto solnce barvalo ti listje in naše solnce barvalo ti sad . . .
A v senci tvoji hladni tiste dni počival ni še delavec od truda; ob deblu tvojem slonel ni pastir, da piskal bi na piščal tenko svojo; na klopi pod zelenoj strehoj tvojoj sedelo ni zamišljeno še dekle in pelo pesem o ljubezni mladi. Pod taboj človek ni še mislil mislij velikih, močnih svojih in globokih; uganke bitja večne ni rešaval . . . A človek tudi ni moril človeka . . . Pač mnog vihar drevil je preko tebe, divjal ob tebi, lomil veje tvoje . , r In vekov te pokopal je vihar! Globoko v zemlji zdaj leže ti debla po grobih skritih tisoč, tisoč let, okamenele puste mumije, telesa brez življenja in krvi, ko kralji slavni v piramidah starih . . .
t i
In dalje krti rijejo pod zemljoj in mečejo krtine velikanske iz globočine kvišku dan na dan. Zamazana in črna so jim lica in s čela teče znoj jim curkoma . . . Zamolkel slišiš včasi govor vmes, tu vzdih, tam kletev, smeh in tu dovtip . . Oglaša se iz dalje dinamit . . . A pesem glasna ne odmeva tod . . . Svetiljke blede svetijo pri delu — drugod je tema, tema kakor v grobu. Tam gori pa na vrhu sije solnce; v svetlobe morju koplje se priroda; in trava, žito zeleni in drevje; in rože pisane cveto po vrtih. In človek trudi, peha se za kruhom; a peha se in trudi v žarkih solnčnih. . .
Naprej, naprej! . . . Utrujeni in lačni odhajajo iz jam premogarji,
potrti ko jetniki, bledih lic . . . Molče koraka truma jih po cesti; pomičejo ko senčne se prikazni. In solnce samo njihovim očem, navajenim podzemskega mraku, presvetlo sije že in prebleščeče . . . Kaj mar jim solnce in kaj mar jim dan! Za kruhom svojim mora siromak — svetloba, vžitek, ah, to je za druge! . . . Le idite! Že čaka vas obed. Pod njim se miza sicer ne šibi, ne bo predolgo se muditi treba . . . Le idite krepčat se. in počivat za novi težki trud! . . .
Naprej, naprej! In jama spet požira nove čete spočitih mož v prepad svoj nenasitni. In ista pesem dan za dnevom . . .
Stojte!
Počasi vi premogarji predrzni! Pod zemljoj spava demon silen skrit. Gorje, če ga z razgrajanjem vzbudite! On gospodar bogastev je podzemskih in on lastnik premoga samega. Gorje, če se vzbudi! Osveti se, če vas zasači, vas razbojnike, če najde vas tatove tihotapske, ki prišli ste zaklade mu jemat! Kako jih čuval veke je neštete! On sam je vedel zanje, nihče drug. On sam jih gledal je, on sam zaklepal, on sam s ponosom se jih veselil . . . In zdaj priplazi človek se do njih, ta zvita stvar, prekanjena in zlobna! In z lakomnimi gleda jih očmi, z umazanimi grabi jih rokami in vlači jih na svetlo te zaklade! Gorje, če se predrami skopi škrat! Užge vse pline svoje smrtonosne, ki hrani jih pripravljene za vas.
To bode blisk in grom, potres pod zemljoj In v pekel vam goreč prečara jamo in v hipu vas pobije jezni duh . . .
In tisti dan bo žalosten in grozen . - . In iz prepada temnega na vrh, kjer sije solnce, kjer življenje vtriplje, gor, gor vas spravijo tovariši, mrliče, ki vas težko bo spoznati, vas stokajoče v bolečinah strašnih, umirajoče mučenike dela . . .
In pride večer preturoben, bridek . . . Gorele bodo baklje mnogobrojne in v mrak bo svetil njih krvavi žar . . . Po cesti vil se sprevod bode dolg . . . Pri krsti krsta črna . . . „Miserere" . . . Zastava delavska, zavita v flor vodila vas bo k večnemu pokoju pod zemljo spet. . . Zvonovi bodo peli tako otožno, da bi jokal kamen . . . Ah, kaj porečejo pač žene vaše? In deca vaša kaj poreče takrat?
Josip Freuensfeld - Radinski
Sonet.
Najslajša misel mojega spomina, o, noč ti večnega miru, pokoja, ti neizpolnjena še želja moja, v življenju mojem nada ti edina!
Trikrat mi bodi blažena, temina, kraljestvo, kjer nobenega ni boja, nemir vsak zamori tihota tvoja, in mine vsaka v tebi bolečina.
Četudi v sebi ne trpiš življenja, ter zora v tebi nikdar ne napoči, nobene zvezde ni na tvojem nebi;
čeprav ljubezni ni, ne hrepenenja, čeprav ni konca tvoji trdi noči — srce mi vendar koprni po tebi.
mm
Temne oči.
Temne oči, krasne oči, iz njih ljubezen mi gori.
Oči lepe, oči temne, ko bisera se mi blešče.
Na meni le počivajo v srce mi pokoj vlivajo.
Blešče se mi ko zore svit, po rosnih kapljicah razlit.
Plamtite mi do konca dni, temne oči, krasne oči.
mm
Travniki dehtijo .
Travniki dehtijo, gozdič zeleni, v gozdiču na veji grlica grli.
Čaka me na vrtu, poje si na glas, pripogiblje k cvetkam svoj premili stas.
Ni to grlica mi, ni noben mi ptič, lepa je mladenka, dragi moj deklič.
In rdi jej lice, in žari oko, glasno jej utriplje srčece mlado.
000
Slovenski svet —
Slovenski svet, ti si krasan, ti poln nebeške si milote! Slovenski svet, ti si krasan, ti poln največje si lepote, ti biser meni vse zemlje.
Slovenski svet, ti si krasan, zares nebo te je ljubilo, da te tako je obdarilo — kako bi te ne ljubil jaz!
V bodočnosti jaz vidim dnove, ko težke izgubiš okove; o Bog, to dobo skoraj meni daj! Slovenski svet, krasnejši boš, , kadar vihar ti zdanji mine, ko iznad tebe mrak izgine, povrne se ti sreče dan!
FRAN GESTRIN M
--,„	J
Trioleti.
(1-8.)
V.
Ko spal bom v grobu hladnem smrtni sen, tedaj spomin moj, deva, te ne moti! Kakor sedaj naj jasno zre oko ti, Ko spal bom v grobu hladnem smrtni sen. Čemu naj bo ti v radosti na poti otožni moj obraz, obraz temen? Ko spal bom v grobu hladnem smrtni sen,, tedaj spomin moj, deva, te ne moti!
Usode krute zakon res je trd : Kar se rodi, rodi se, da pogine. Jedva vscvete življenje, že premine Usode krute zakon res je trd. V pomladni dan cvet pisan jedva sine,, z ledeno roko že ga boža smrt. . . Usode krute zakon res je trd: Kar se rodi, rodi se, da pogine.
v	VIL
Oko otožna solza mi rosi, ko tebe gledam, deva osamela! Če v lica se ozrem ti ovenela, oko otožna solza mi rosi. Kot divna roža bajno prej si cvela, sadu zdaj ni, a tudi cvetja ni . . .
Oko otožna solza mi rosi, ko tebe gledam, deva osamela!
Čas je cvetočim rožam slab vrtnar in malo se za zorno cvetje meni; V brzini preko gred hiti ognjeni — čas je cvetočim rožam slab vrtnar. Če zamori jih sape dih strupeni, če krasno se vscveto — kaj njemu mar Čas je cvetočim rožam slab vrtnar in malo se za zorno cvetje meni.
Z nesrečnim srcem ...
Z nesrečnim srcem, z mračno dušo ostavil dom sem mladolet; iskat ljubavi sem uzorne napravil se med tuji svet.
Kakor deseti brat v tujini nemirno blodil sem okrog. Oh, gledal mnogo sem radosti in jok obupen čul sem mnog.
Posetil jasne sem gradove, kjer bajno blaženstvo cvete; prestopil prag sem nizke koče, kjer v siromaštvu človek mre.
A blaženci v gradovih jasnih ljubav imajo le zase, in siromak pod borno streho o nji besedice ne ve.
Občudoval v dvoranah svetlih, v begotnem plesu se vrteč,
krasoto mnogo sem nebeško in mnog pogled žarno goreč.
Prečestokrat pa kras telesa in pogled kakor solnce čist zakriva v prsih trdosrčnih sovražtvo, zlobo in zavist.
Med samostanskimi zidovi otožni mrtveci žive — kedaj, kedaj pa zelenele in cvetle veje so suhe?
Z nesrečnim srcem, z mračno dušo ostavil dom sem mladolet, z nesrečnim srcem, z mračno dušo "povrnil sem domu se spet.
In česar sem po širnem svetu povsodi le zaman iskal, to ozki dom mi milostljivo s teboj, dekle, je daroval.
V očeh ti deva črnolasa, ljubav najčišča se žari . . . Oh, zri name in lek čaroben v nesrečno mojo dušo lij!
Ecce dolor!	/
Aj, zde leži zem ta pred okem
mym s!zy ronfcim, nekdy kolebka, nyni naroda meho rakev. Jan Kollar.
Ecce dolor! — Zelene ravnine, nad ravninami strme gore; kamorkoli zlato solnce sine, vse živi, cvete, le narod gine pod bremenom tujčeve pete!
Kje so časi, ko za dom svoj sveti dedje naši tod so lili kri? Ko drhtel pred njimi je v trepeti prej sovrag, a zdaj gospod nam kleti, kje so? — Bili so in so prošli!
Kje so ure, ko v ljubezni verni ljubil tod Slovenko je Sloven? Ko odmevali so v hlad večerni glasi iz junaških prs stoterni? V veke li bo molčal spev jeklen?
Kje noči so, ko v gozdovih širnih med vejevjem svetih nam dreves dim se dvigal v kolobarjih mirnih v počeščenje biti nedozirnih k jasnemu oboku je nebes?
Vse minulo, kakor pena mine, kadar se valovi umire . . . Ecce dolor! — Kamor solnce sine, vse živi, cvete, le narod gine pod bremenom tujčeve pete!
Svojih dedov grobe razorava v svoji zemlji tlačeni moj rod! Kje je slavnih predcev naših slava? Kam izginila so sveta prava, ki nekdaj so carovala tod?
Vse molči. — Za goro solnce tone, nepio s polja vrača se tlačan . . . Kaj brezupno duh mi slabi klone? Ne! — Razdrobil bode sužne spone, prost bo spet naš tožni Korotan.
mm
Balada o prepelici.
V	poletno noč odmeva: pet pedi r Sicer ni niti šuma, niti klica;
le v tesni kletki drobna prepelica bedi in poje, ko vse mirno spi.
V	polmračni sobi na blazino belo naslanja težko glavo mlad bolnik in vrača se v prežite kratke čase.
Razvije se pred njim življenje celo, mnog hipec lep, mnog jasen gleda liky veselih pesmi čuje znane glase ...
Posluša in smehlja se,
češ, skoro se povrne krasna doba,
saj, če si mlad, še daleč je do groba.
V	poletno noč odmeva: pet pedi!
IVAN N. RESMAN
Mesec jasno je sijal.
Mesec jasno je sijal, jasno zvezde so svetile — tih sem ž njo na pragu stal, le oči so govorile.
Zdaj tam daleč zagrmi, za oblak se mesec skrije, dekle v strahu zadrhti, tesno k meni se privije.
mm
Dekletce, podaj mi roko!
Dekletce, podaj mi roko, poglej mi, poglej v oko — očesce mi tvoje pove, kaj čuti, kaj misli srce.
Če jaz sem za tvoje srce, za ves svet pustim te ne — če upa ljubezni ne bo, srce mi bo žalostno.
mm
Vzdihljaji.
Da videlo ne bi bilo nje rajske podobe oko, pogled bi ljubezni ne vnel, miru iz srca ne vzel.
Da bral bi ne bil iz očes lepote in sreče nebes! Trenotek sladkosti neba mi zdaj je — vir gorja.
mm
v
Življenje.
Vse od jutra do večera zlato solnce je sijalo, v lahkem vetru se je v polju polno klasovje zibalo.
Pripode se v noč vetrovi, blisk rode mi, grom in strelo — oh, nebo po polju usuje smrtne toče na debelo.
V	vrtu vrtnice in mirte zjutraj bujno so cvetele, potlej so v laseh neveste pozno še zvečer bedele.
V	noči sova zaskovika, in zapoje zvon mrliču, ki sinoči za poroko
pel slovesno je dekliču.
mm
razgnal na vse vetrove.
Bil razgnal na vse vetrove upanje sem prevarljivo, bil za upanjem pokopal še ljubezen omahljivo.
V srcu vera je ostala, trdna vera še v resnico — v srcu vera je ostala, trdna vera še v pravico —
Zdaj poznam vero v resnico — S krinko mi po svetu tava! Zdaj poznam vero v pravico: Pest in rnoč sta nje država.
mm
Studenček.
Ni kriv ne studenček, ne hladna vodica, da zvenel je venček, so bleda ti lica.
Oj, slana na lice in venček je pala — še letos plenice v studenčku boš prala.
□ ! = Dragotin Jesenko - Doksov
n	-	-
Nje podoba.
Ko pred seboj zagledam tvoj čarobni sijaj, tedaj miline tvoje prešine ves me slaj.
Tako se zdiš mi čista, tako se zdiš krasna, kot da iz neba božja poslanka bi bila.
©tm
Molitev.
Zemlje prah sem, v prah se spet sesujem, ko pokličeš, zemlje Stvarnik, me odtod. Ce o moči Tvoji premišljujem, strah neznan pretresa mi srce, Gospod.
Človek sem! ... V oblasti mnogi strasti često pota najti pravega ne znam. Zmot ne vidim in ne zle propasti, da bi s krive ceste krenil kam drugam.
Pusta mi je duša, ker blaginje tvoje ne zašije vanjo svetli žar. Oh! upri spet vame lice sinje, silni, vsemogočni zemlje Gospodar.
Če me milost Tvoja ne obsine, kaj iz svoje naj moči storim jaz, kaj ? Ti me čuj, in duševne temine razsvetli ljubezni Tvoje naj sijaj!
Dvome vse mi iz srca odženi, da mogočnost Tvojo duša vso spozna, raj pobožnosti odpri spet meni, vrni mir nekdanji in čistost srca.
Vso nemoč občutim svojo borno . . . Dasi hoče biti duh močan, krepak, moje slabo je meso uporno, ker sem človek, zemlje solzne sin šibak.,
V tebi iščem krepke le opore, ki zaščitnik si, naš up, naš tolažnik! Saj kako brez tebe hoče, more priboriti grešnik večnih lavorik ?
Kar še v svetu dni si mi odločil, spremlja naj ljubezen Tvoja me povsod, ko pa dan poslednji bo napočil, k sebi v sveti raj pokliči me, Gospod!
Smrti.
Mogočno žezlo roka tvoja vlada . .'.
Obseg mu krog je širnega sveta,
v nič človek pred ukazom tvojim pada,
vsemožna vladarica brez srca.
Ime že tvoje s strahom nas navdaja,
da kri nemirna v žilah nam zastaja . . .
Boji se srečnik tajnoslnih domov,
kjer strogost neizprosna tvoja vlada,
obraz zbledi njegov,
če čuje le o tebi iznenada.
A koprni po tebi, komur trnje čas samo
na pot življenja vsiplje,
da srce mu težko
strahu in boli vtripjje —
kako bi duša mu vzkipela,
ko smrt ga z mrzlo bi roko objela!
A ti caruješ . . . Volja naj se ti zgodi,
pa vendar se smiluj ljudi . . .
Oh, prizanašaj srečnikom na sveti,
trpinom daj umreti!
Po dnevu zadnjem jaz ne koprnim,
pa tudi se ga ne bojim,
a čuj, kaj duša moja prosi:
Ko vzorov mojih žar zbledi,
ki mi zlati življenja dni,
tedaj me, smrt, pokosi!
Razpršeno listje.
Kot po temnem nebu žvižgajoča strela, kruta smrt pri meni mimo je letela.
Samo v duši moji mrzla smrt kraljuje, in v ledenem srcu zimska burja rjuje.
Dve cvetoči cvetki potom pokosila, dva mi bridka meča v srce zasadila.
Kot metuljček nežni z iglo zabodeni vztrepetava v prsih bolno srce meni.
Pozno sicer, pozno, vendar si dospela, dol in grič oblekla s cvetjem prevesela.
Vse se živo giblje, vse radostno peva; vso naravo novi, sveži duh preveva.
Strt pobit, nemiren iščem si pokoja in med tihe grobe pot me vodi moja.
Čuj, ciprese temne nad menoj šumijo, so - li mar to vzdihi mrtvih, ki tu spijo?
Tiho, rajnki! Srečni, ki vam je zakrila trudno truplo ozka tajnostna gomila.
List za listom z drevja suh pod zimo pada, vendar novo listje vesna da mu mlada.
Tudi srce moje, zimoj pomorjeno, zopet je na pomlad živo prerojeno.
Listja pa in cvetja v njem cvete množina, a na vsakem čitam:
Bog in domovina!
*
Duša mi trepeče, srce poskakuje, ko na vzhod oziram se iz zemlje tuje.
Tam, oh, tam so bratje, tam so sestre mile, ki so me iz spanja dolgega vzbudile.
K vam na krilih vetra, bratje ljubeznivi, iz dna gorke duše
kličem: „Bog vas živi!"
*
Evo tam na vzhodu črte belordeče: Med košatim drevjem zora mi trepeče.
Zrak se čisti, z gore tiho vetrec veje; zemlja se in nebo ljubeznivo smeje.
Srce se mi širi, jasni se mi lice, in po njem vesele
tečejo solzice.
*
Z vinom, bratje, reši vsako se vprašanje; ono raztolmači najnovejše sanje.
Če za eno druga pije. se zdravica, vse takoj je srečno, draga mi dušica!
Kaj li še! Napij mu, in takoj brez kesa širom sveti Peter
ti odpre nebesa.
*
In če stoka v stiskah domovina mala pred deročo silo tujega navala —
nič skrbi! ih, kaj še! Slavnost, zbor, beseda: Pri banketu skupnem poln bokal, seveda!
Srečna domovina! Vinsko navdušenje skoraj ti prinese
brambo in rešenje.
Ej, ti vince zlato meni bilo zdravo; Ali morebiti res mi ležeš v glavo?
Dejte, bratci, dokler zdrava je glavica, zadnja se oglasi pametna zdravica!
Živeli, Slovenci, na vse večne čase! Vedno se in pridno trgajte za lase!
Moja ljubav.
Kakor noč na stepah tiha, vroča, kakor dan puščav, sama, kakor dom meniha, moja srčna je ljubav.
Zlobna sila je nobena ni za hip ne pogasi, mojim dušam posvečena — kakor večna luč gori.
Nje skrivnostno plapolanje razsvetljuje srčni hram, v solčnate me ziblje sanje, dviga upanje željam.
Skozi srca okno širno gleda zvezdnato nebo, gleda jasno, gleda mirno, kakor detetu oko.
mm
Poslednji dan.
Napočil je poslednji dan, grobov odprlo se nešteto; v dolino jozafatsko sveto prihitel slehern je zemljan,
Trobente angelske ukaz telo je tudi meni vzbudil: pred božji prestol sem se zgrudil, pokril z rokami si obraz:
»Grešil sem mnogo, večni Bog, opustil mnogo del zaslužnih, sveta iskal veselj mehkužnih, zlovoljen nosil križ nadlog.
A dal mi sreče svet ni ves — zato mi bodi sodba mila! Ko smrt mi je oči zakrila, vzel od sveta sem s saboj — kes!"
Priplaval angelj je krilat, name je milo Bog pogledal... Kaj čaka me, sem se zavedal, in prvič srečen bil takrat.
mm
Volovsko.
Morje valovito, tožnolepa slika dobe naše burne.
Grob za grobom diči vzvišena cipresa, spomenik vstajenja.
Na obali solnčni raste tiha mirta, znamenje pokoja
Bodi mi pozdravljen, lepi svet primorski, nekdaj dom Slovanov.
Dviga se ob zidih lovor v vek zeleni, znak nesmrtne slave.
Dom čegav? Slovanov«? Ki zdaj nima tukaj ni miru, ni slave ?
Veter duje z morja, giblje se cipresa, spomenik vstajenja ...
mm
V gozdu.
(i-n.) i.
Samota blagodejna, pokoj varen, vonjava čvrsta po širokem domi, sanjav večer, nikoli dan soparen ped tabo, v tebi vlada, ljubi gozd. Kako se trudna duša mi ustromi! Po vejah pojeta mi kos in drozd, sinica se igra na bukvi beli, visoko volga zlata ždi na jeli in gleda veverico pod seboj. Pero s peresom šepeta mi rahlo, ko veter diha preko mehkih tal črez listje, lansko zimo še usahlo. Vse vabi me v pogovoru z menoj, da mislim v gozdu naj bi duška dal. Kako? Da naj z besedo, polno, živo razkrijem tajnosti prirode večne? Jaz, tajnost velika, največja sam? Jaz, bitje, ki sem sebi neumljivo, jaz majhen člen verige brezkonečne, jaz mislim naj vesoljstva duška dam? O, gozd, o ne! Udobno le, udobno sedeti je prijetno v tvojem hrami, razmišljati, kar pride baš na um. In ko začutiš dušo nesposobno, da misli bi gorela eni sami, prepodi jo iz glave trd pogum! Da modro, zbrano mislil bi in tol'ko! Nemalo modrcev se bliža norcem. Zajemam vodo rajši z drobno školjko, ki ni razbita, kot z razbitim korcem.
5.
Iz zemlje vzklije, plazi se po tleh bršljan zeleni z gladkimi peresi. Približa deblu se po mučnih dneh,
oklene se ga, vstane ob drevesi. Zadružno raste z njim, noben vihar ne vrže ga nazaj na mokra tla — s tovarišem prijaznim mlad in star usahne on, ko pasti mora ta.
A koliko ljudi trpi na sveti, ki svoj živ dan ne najdejo srca, da mogli bi zaupno je objeti in reči mu: Pri tebi sem doma! —
7.
Hvaležen je rdeči kokorik, da palne žarke skriva mu lepenje, hvaležno je lepenje, da navpik nad njim prostira leskov grm zelenje. In grm zahvalja bukev mnogolistno, da nebesno vročino mu prestreza, in bukev hvali streho si koristno, ki nadnjo hrast jo vejnati razteza.
Različna dana je ljudem oblast, rojena v dušni in telesni sili. • Vse prednosti izvirajo razliki. Da smo enako močni in veliki, enako slabi, majhni vsi bi bili. Mirza Schaffy je molil, zviti ptič: „Zahvaljen Bog, da tepce si ustvaril! Ko tudi nje z modrostjo bi obdaril, vsa moja bi modrost spuhtela v nič."
8.
Visoki gozd, svetišče ti prirodi! Zidar te je postavil vseumetni: od vseh strani me vabijo uhodi iz hrupnega sveta v somrak prijetni. Slopovi nosijo obok zelen, dreves nad mano družijo se krone. Na ladij sto je prostor razdeljen,
nad vsako listov strop muzivni klone. Popeva drobnih ptic živahni zbor med listjem, ki se koplje v rosi čisti, iz dalje skočni žubore studenci, vse hvali rojstva svojega izvor. Na tleh počivajo le mrtvi listi, jesenskih viher in mrazov mučenci. Visoki gozd, prirodi ti svetišče, pokoja tudi v tebi duša išče. Bogu neskončnemu se bliže čuti, neskončnost svojo v Njem jasneje sluti. Kot ,shehina' iz starega zakona spominjala ie ljudstvo, Salomona, da tempelj dom je samemu Jehovi in zavetišče od sovragov zlih, tako igra pod temnimi vrhovi sam dih, sladak, svečan in tih.. . .
Gazele.
(1-32.) 16.
Sprelepi Bog, dobrotni Bog, odkleni nebeška vrata vigredi zeleni! Razdmi z oboka žalostne oblake, iz duše, s čela megle mi preženi! Naj gledam zemljo, delo Tvoje roke v obleki, z divnim cvetjem okrašeni! Iz belocvetnih grmov, z vej brstitih, iz viška milo drobni spev mi zveni! Za nekaj ur se zopef mi umiri grizoči črv, ki leta krajša meni . .. Temo, ki me obdaja v topem ždenji, ki poti več ne vem iz nje — razdeni! Sladak spomin naj se objame z upom, da vendarle za srečo smo rojeni!
S®
Bršljan in bodičje.
(1-21.) i.
Ti sam si moj tovariš, duh misleči, in jaz sem stokrat srečnejši s teboj, kot bil sem nekdaj v druščini hrumeču Nad manoj se prostira senca hoj, vsa prepojena čvrstega ozona, z nevidno roko boža obraz moj. O kaj je meni tukaj carska krona in kaj posvetna slava? — Dim lehak.. ki v nič se razgubi iznad poklona!
Pa ni le vonja to, ne rezni zrak,
ni hlad le, ni tema in ni tišina
kar vliva v moje prsi čut sladak;
to moč je govorečega spomina:
kaj duša strastna vt,e trpela je,
na svetu zroč tirana in trpina,
kako po zdravju hrepenela je,
zaprta sama s saboj, brez zdravila
čakala smrti grenke vsa' vesela je .. -
A črna ni zazevala gomila —
ko je obup do vrha prikipel,
megla ji svetlo zoro je odkrila.
Misleči duh, glej, tebe sem imel,
ko bil sem svetu celemu sirota,
ko v družbah sem vzdihaval osamel,
ko vsakdo hujše je obsojal pota
mladosti moje, nego Bog in jaz,
utrujen potnik — jaz in Bog — dobrota .. _
Trpljenje, kje je verni tvoj obraz,
v katerem pristnem govoriš narečji?
Ti govoriš samo: Minil je čas.. .
Ce bolečini nas preda največji
ob dneh nesrečnih srečnih dni spomin, v samoti mirni balzam je najmečji spomin težko prestanih bolečin.
8.
Vi gnocala, vi glupci, starci vi, kdaj rešite vprašanje: kaj je lepo? Mi čakamo nešteto vrsto dni, da mreno strgate z oči nam slepo. Zaman! — A v tem lepota gre nam v slastr ko vi znad bukev gledate n&s srepo. Ne bojte se, ne gremo precej v past, ki skrbno jo z naočniki ravnate — prežarko vi nastavljate nam mast! Od zemlje lepe vseh divot bogate skočili naj bi v jarem mrtvih črk? Od solnca milega, od zarje zlate zapremo naj sevam v problemov mrk? O, to bi bilo suženjstvo pretrdo, priznal bi to nam sam Stagirčan Grk! Gnojišče kmetu, deci cvetno brdo, mladeniču dekle, a starcu peč — po svoje vse je lepo, nič ni grdo... Ko junija procvita gosta seč, popevajo večerne pesmi ptice, nasloni se mladenič krepkih pleč na koso, tiho vpraša nežno lice: — O Manica, kdaj" bodel moja, kdaj? in vroč pogled odgovor je ženjice —. Ko lije čaroviti svoj sijaj nad temnim logom plavajoča luna, mlad vitez gleda bajni nočni raj v blestečih valih grajskega tolmuna, srce mu v čudnem hrepenenju mre,
v	desnici tepeta mu zvonka struna — —
vi	gnocala, vi glupci, starci, he, to lepo je, ni lepo li — recite ?! Ce ni — pa kaj govoril bi še dlje: mi lepo uživajmo — vi učite!
Povedi me, odkoder ni vrnitve, s koščeno roko, dobra žena, smrt! Mar meniš, da se jaz bojim ločitve od vseh ljudi na tvoj pokojni vrt? O ne! V življenja mojega temoti do tebe ves je preminil me črt, četudi kazen naši si grehoti. Popil bom pelin zadnjega kesa in zadnjo solzo bom na zadnji poti potočil iz očesa trudnega — —
Leseno sidro, v korenu trhleno krasijo naj gomile moje tla, železen križ in — srce prebodeno!
13.
Govori jasno mi, srce, zakaj	«
ne znaš, ne moreš, ali nočeš morda pozabiti nekdanjih časov raj?
Oh, ti in svet sta bila mi akorda, ubrana kakor angeljski napev, ki večni Bog mu sam prečist izvor da.
Pozabi ali ne! Strt je moj gnev.
Umrlo prs je vzdihovanje glasno.
Blesti spoznanja ranega odsev
razumu mojemu tako prejasno:
Globoko sta različna ti in svet.	^
V življenja službo sem prišel začasno
z nalogo tiho — mislit in trpet.
mm
Pevčev poklic.
Na brzih krilih drobnih ptic, v vonjivem jutru prerojen, zamaknjen v raj nedolžnih lic, strmeč v večera tihi sen, s trpečim bratom sam trpeč, za domovino v roki meč, v trpljenju mož, v ljubezni zvest, za radost rahel in bolest: vsekdar naj pevec duše vnete Zemljanom kaže vzore svete.
Nad mano lesketajo milijoni nebeških zvezd. Pod njimi sanjam sanje.. Ljubezni mar? Umrl sem davno zanje. Potapljam se v povest o Salomoni.
O da se Jahve tudi k meni skloni in sladko zašepeče mi vprašanje: Kaj si želiš: bogastvo, starost, znanje o vseh močeh, o slehernem zakoni?
Kaj bi zaželel, česa bi ga prosil? Pred njim bi padel na obličje bledo in lepetal s tresočo mu besedo:
O ti, ki sem te v svojih mislih nosil, zahvaljen, da si jasen predme stopil in dvomov temni rdj na vek razkropil.
mm
Sonet
ANTON FUNTEK
Na tujih tleh.
Oj, le šumi, gozd, nad mano, senčni gozd na tujih tleh! Zdi se mi, da pesem znano poješ o nekdanjih dneh!
Daleč plove misel meni čez planine in ravni: Da, to gozd je moj zeleni, ki nad mano spet vrši.
Da, to spet so rodne trate, ki jih lepših nima svet, polja zrem, vrtove plodne, vse, kot bilo prejšnjih let.
Duša se topi od sreče, • saj doma sem spet, doma — Ali kaj sedaj vztrepeče tožno mi na dnu srca?
Sumi, šumi, gozd zeleni, pesem poj o prešlih dneh — Kaj li veš, kako je meni, k medlim na tujih tleh!
mm
Čas - slikar.
•Gori sredi kamenja * proge svoje čas je črtal, proge črtal in izvrtal v skale svoja znamenja.
Cas, kaj snuješ vrhu gor? Ko po zračni dolbeš grudi, plašno moj pogled se čudi, zroč na rok mogočnih stvor.
Morda tu je prestol tvoj, kjer prirodo devlješ v spone, kjer povelja in zakone daješ svetu pod seboj!
Prestol si postavil sam, ali kar si sam iztesal, sam iztesal in izklesal, bodeš strmoglavil sam.
Kaj iz znamenj čitam teh, ki jih roka tvoja piše? Kaj li črta, riše, briše na visokih skalnih tleh?
„Na pečine sive čas pečat lastni svoj udarjam, črtam, dolbem, rišem, stvarjam svojo sliko, svoj obraz!"

Gozdno svetišče.
Rahlo po svetišču gozdnem mlado jutro je hodilo, na glavici zlatolasi krono zlato je nosilo.
„Vstani, vstani, gozd zeleni, in odpri mi čuda lepa! Prihod moj svetišče tvoje solnčnim žarom naj odklepa."
Glej, in hipno v čudih svojih vse svetišče se razgrne; hipno se užgo po drevju luči zlate in srebrne.
Droben spev v prečistih glasih dvigne se po senčnem sveti, vmes šumi vejevje tajno in dehte pogozdni cveti . . .
Dan Gospodov! — V senčnem gozdu duša moja ga praznuje, v gozda tajnem šepetanju ona dih Gospodov čuje!
mm
Potujoče misli.
Šle so misli moje potovat. Lepe kakor pisane igračke so se šle igrat na ozarjene oblačke. Zgolj iz pestrih nad je bilo stkano njih bleščeče krilo;
mavrične so bile sanje vdete vanje. Vil se je za njimi trak, solnčnim žarkom ves enak. Od prostora do prostora so hitele brez odmora, po gradovih zračnih šetale, v sinjih krogih se preletale, solnčne žarke v vence spletale
Misli, lepe bile ste takrat, ko ste še nosile sanjske halje in ste v nedogledne dalje še hodile potovat!
Danes plašče nosite meglene in ne plavate v obsene mladih let.
Zdaj vas nase vleče svet, naš navadni svet vsakdanji, toda z boji, dvomi in vprašanji svet brezkončni in brezdanji. Zdaj strmite mi v njegove najglobočje, temne rove, v nerazrešne preosnove in prodreti vanj se trudite pa stojite in se čudite . . . Divja, smela ti je poezija, ki pred vami se razvija, poezija, ki do dna pretresa! Lepše niti nimajo nebesa . . .
In zato, če greste potovat, misli, po globinah takih, ste mi ljubše kot takrat na ozarjenih oblakih.
Na tuji zemlji.
(1-9.) 4.
Temno, oblačno nebo in žalostne megle po gorah,
dežja nevzdržni naliv — to naj bo zima pri vas?
Vzdrami se, tožni moj duh, na pot čez gore Apeninske —
enkrat še zimski večer morava biti doma!
Sneg po doleh in bregeh, z njim v dalji gore so zastrte,
s snegom zastrta ravan, holm je in sleherni grič.
Zvon je na vasi odpel, umolknili njega odmevi,
zvezde nebeške vabeč, da zableste na zemljo.
Zlati njih žar je razlit po holmih in snežnih ravninah;
grič in sleherni holm z biseri ves je posut.
Zimski pravljični moj svet, kako si krasan v domovini!
V duhu te gledam zavzet, srečen pri tebi sem spet.
Kmečki poznati moj krov slikovito beli se naproti,
njega prostorni je stan kakor nekdaj pred menoj.
Hrastov pri durih zapah ga čuva že leta in leta,
v trdna se okna zaman zimski zaletuje mraz:
blago toploto šifeč smeji se mu peč nagajivo,
v njenem osrčju svetal plamen glasno prasketa.
Plamen ognjen prasketa — ob peči se greje družina,
v živem pogovoru čas brzo ji dalje hiti.
Sedel v zapeček je ded, prižgal starodobno si pipo,
zvedavo v deda oko vnuk je cvetoči uprl ...
Pesem dekliška glasi veselo po kmečki se hiši,
vmes na vretenu se nit gladko izmika iz rok.
Lahko bo tkalec vesel netrgane preje, mladenka,
lepega bodeš blaga ženinu nesla na dom.
Urno, le urno okrog, kolo in dvokrilo vreteno —, stare se ure nocoj vedno oglaša udar. Preslica polna je še, premnogo v stanici povesem, kaj bi dekliška norost vlekla ti usta na smeh! Sanjati čas je drugoč . . . Dremota že mater zmaguje, v kotu zgovorni pastir tudi je kimati jel . . . Pipo ugasnil je ded, umolknila mu je beseda, čase pretekle hvaleč, ki jih preživel je mlad . . . Kladvo udarja deset . .. svetilka pojema, umira . . . zvezde neba se goste . . . tiho je zunaj povsod — Z Bogom, pravljični moj svet! Bilo je. Nikoli več. Z Bogom! Kakor polnočni je sen moja zbežala mladost. . .
«
AL. Peterlin - Batog
--^
Rispeti. i.
Glej, vrba trhla, brazdovita rase na bregu ob valovih vode ciste, obleko svatovsko spet deva nase; zelene živobujne žene liste . . .
Počasi srce moje leta vela z nočjo in strahom so objela .. .
In kar so trhli vrbi listi mladi, to meni je spomin o strti nadi!
Predolgo že si pesem v srcu spala, privri na dan spet iz srca globine: spet jasno sije solnčece z vedrine, in moč njegova je megle razgnala. —
Močno je v srcu rjula viher sila, in ta mi slednji spev je zadušila. —
Zdaj vlada mir, in v tej tihoti sveti glase naj duše moje se — rispeti! —
Iskal sem v svetu vzorov, blaga, sreče, iskal sem bleska solnčnega v nižavi, poslušal nisem, kar mož modri pravi, da nično vse na zemlji je, bežeče.
I
Tako sem dolgo se slepil in motil, obup se je duha že bil polotil.
A glej! Nakrat mi iz višine jasne zasine vzor, ki v veke ne ugasne.
Ci
--=f
ENGELBERT GANGL
Bog.
Iz misli stkan, iz src molitve zlit, kot hrepenenje naše vekovit, srce te sluti, nihče te ne vidi — z resnice lučjo v temo našo pridi!
Kje li živiš? Srce te nosi v sebi, obsodba tvoja je pekoča vest; duh, k tlom pritiskan, išče te na nebi, in k tebi hoče v blaženstva prelest.
Čim više vstaja naše hrepenenje, tem dlje odmičeš se, nevidni kralj. In zopet v temno padamo življenje, peruti stare duši bol in žal . . .
mm Golobici.
Kam se dvigaš, lepa golobica, tjakaj pod oblake v sinji zrak? Tebi je prešibka perutnica, v smrt te nese tvoj polet šibak.
V zadnjih hipih v senci vej zelenih čaka te golobec beli tvoj, prsi krvavečih, prestreljenih več ne sme, ne more za teboj.
Tam v višavah sokol sivi kroži, žejen tvoje vroče je krvi, a po tebi tvoj golobec toži, in srce drhteče ga boli . . .
mm
Dom.
(I-12.)
i.
Krajina bela z vinskimi bregovi, okolica vsa čarovita ti, Metlika stara s tihimi domovi, glasnica zgodovine starih dni:
Na čast naj tebi zakipe glasovi, naj tudi moje srce govori, nad temno ložo, belimi grobovi naj jadrno mi duša poleti!
Dežela ta, pred svetom daleč skrita, svoj narod hrani, svoj ustvarja svet, na trdo dlan rojakov ponosita.
Nikoli nihče v bedo ni zaklet, komur vodnik je volja neubita in svet s poštenim licem hodi zret.
3.
Lepo ste mi, Gorjanci, zagoreli v poljubih solnca jutranjega zdaj, nadaleč ziblje žarkov se smehljaj, glasno v pozdrav so gozdi zašumeli.
V neskončnost pot se vije cesti beli, zagiblje v delu se domači kraj,
in v jutra mladega gorak sijaj spev plava pol otožni, pol veseli . . .
A lepši ste, Gorjanci, tistikrat, ko solnce pade in v somrak izgine in vam grebene vspava sen krilat!
Prečudna luč tedaj po vas zasine, % dan dvigne se, življenja prebogat, iz bajk. čarobnih Janeza Trdine.
6.
•
Trpljenje bič obupnosti je zvilo, zapahnilo, rojak, ti dom je tvoj. Pred tabo sto se potov je razkrilo: Kam? E, v Ameriko! — Za kruhom v boj!
Na vrhu je Gorjancev se zgenilo še v srcu nekaj: 6dkrij se, postoj! V dolini tam je k jutru pozvonilo; bron vabi: Slušaj glas proseči moj!
Bridkost v oči mu hoče — v srce pade Iz njega pesmi se izvije glas, v slovo nad rodne pohiti livade.
Vzravna se mu ponosni, jaki stas,
zaklijejo po prsih svetle nade:
Saj zopet, dekle, pridem k tebi v vas.
7.
Devojka vitkostasa, sinjeoka, kot na majoliki si rožni cvet: iz, tebe srka žejna duša med, gorko prižema te iskrena roka.
Kot ob opori trta si visoka, ki spenja se na živo solnce gret:
nase priklepa te junak razvnet, razgreva kri ljubezen ti globoka.
Devojka sinjeoka, vitkostasa, t p*omlajaš sivi -las in vžigaš kri kot v kresni noči vila zlatolasa.
Kar iz oči ti ognja plameni, kar tvojega vabljivosti je krasa -junaku le so tvojemu dari.
KSAVER MEŠKO M
— ■ --"
Pridem k tebi...
Zatajiti hočem ponos svoj, pozabiti hočem svoj stan, v tihi noči, ko boš sladko snivala, v deviški pridem tvoj stan.
Pokleknem ob posteljo tiho in ti belo poljubim roko, z besedami nežnimi, sladkimi priznam ti ljubezen vso.
Klečeč ob tebi izplakam vse veliko srčno gorje — Posluša ti duša, posluša: je sen, je resnica — ne ve.
Saj veš, da pred svetom ne morem, saj veš, da pred svetom ne smem, a v tihi ti noči na skrivnem skrivnost vso veliko povem.
Skozi okno smehlja se luna, v njenem žaru ti se smehljaš — Posluša ti duša, posluša: ni sen, resnica je, znaš . . .
Zatajiti hočem ponos svoj, pozabiti hočem svoj stan, v tihi noči, ko boš sladko snivala, pridem k tebi in ti vso ljubav priznam . . .
gajgJj
Jesenska romanca.
Nebo krvavi, pod njim gozd rumeni,, na polju zadnje silje zori, na drevju sadje se rdeči — po polju gre kmet, sam seboj govori:
„Ko sem te oral, v črne brazde sejala o žemljica — mati, pa sem se bal, da dobra tako boš, hvaležna tako, da z glavnico vrneš obresti mi sto?
Pa sem se bal, pa sem trepetal: ■ Li nisem ji preveč zaupal in dal? A ti si mati, ki vedno skrbi, a ti si mati, ki stotero rodi.
O hvala ti, žemljica, hvala ti!" In kmetu vse lice se smeji, in staro oko mu plamti in žari kot takrat, ko k dragi v snuboke so šli. . .
Bi Ljudmila Poljanec M
Pred Madono.
Kapelica mala . . . Pred belo kapelo pokleknila deva je zala . . .
Pobožno tam moli . . . Tako ni nikoli ne ljubila, ne verovala.
„0 blaženi hipi, ko v tesnem objemu se čujejo srčni utripi!"
„Darujem vse njemu!
Njegova, njegova
ostanem do hladnega groba!"
In sluša Madona na zlatem prestolu molitev, prisego dekleta —
trepeče ji lilija v roki . . .
In rožna krona
se v trnje ji spleta —
Narodna.
Šla je deklica v beli halji, v beli ha\ji na božjo pot, k cerkvici Sveti Trije kralji, da si od neba izprosi dobrot. . .
Sla je deklica z vencem na glavi, z vencem na glavi — glasno pojoč, pri rimski procesiji k božji slavi bode prepevala pozno v noč . . .
Šla je deklica s svečico v roki. Lepo pristoja ji svečka v rokah . . . Kakor lilija — haljica bela, venček blesti se ko solnčni prah . . .
Moli pobožno pri svetem oltarji, sluša jo mati, Devica devic, milo jo gleda v nebeški zarji s krono na glavi Kraljica kraljic.
—	Vrača brez venca se deklica zala
v haljici beli — brez svečke v rokah .. „
—	Vse si, o deklica, vse darovala! Ali nazaj te ni v srcu strah?
mm
Intermezzo.
(1-22.) XI.
Kje je tista tiha pot, ko kraj naju je nekoč se ljubezen šetala?
Kje je tista mila noč, ko zvestobo do grobov srca sva obetala?
Do grobov je kratka pot . . . A še krajše marsikje svojo pot ljubezen gre . . .
Do grobov je bridka pot — Se bridkejše marsikje svojo pot ljubezen gre . . .
Epilog,
(1-5.) 5.
Opevala sem v srečnih dneh mladosti vse, kar krasi življenja lepe dni: Ljubezni tiho srečo, nje sladkosti — in zdihovanje srca sred noči...
In tožno lira moja se glasi. — Polresna zdaj in polna zdaj bridkosti, le redko dani glasi ji radosti, pomlad ta polna je jesenskih dni!
In davno ni — da pojem zadnji spev ljubezni tej, ugasli v uri zgodnji . . . in zadnji spev — naj tihi da odmev. —
A ko odpojem tihi spev labodji — ugasne duši bol in srcu gnev, in vzlet duha bo višji in svobodnji.
00
Pozdrav.
O Adrija sinja! Krasna trikolora voda si, zemlje in neba . . . Ko rano poljublja blesteča te zora, ko žar te večerni obseva!
O-Adrija sinja! Krasna trikolora — Čigava? Na naše, na tuje sijalo bo solnce, ki mlada ga zora oznanja, da skoro pripluje?!