Št. 31 Maribor, cine 13. junija 1907. Tečaj ZCJLK. Kmetje v boju. Naši sotrpini vinogradniki na Francoskem bijejo velik in hud boj za svoj obstanek. Z velikimi žrtvami so si prenovili • svoje vinograde, upostošene od trt-ne uši, in zadnja leta so jim vinogradi bogato rodili. .Toda kmetje vinogradniki niso mogli prodati svojega pridelka, ker se na Francoskem pridela izredno mnogo umetnega vina, kojega krčmarji in vinski kupci rajše kupujejo, ker je — ceneje. Pristno vino pa leži neprodano v kleteh vinogradnikov. Kmetje že delj časa zahtevajo postavo, da se za-brani pridelovanje in uvoz umetnega vina. Toda zaman. Francoska vlada je liberalno-socialistična, in ona nima časa, delati za ljudske koristi, ampak njeno glavno delo je: boj proti klerikalizmu. Namesto da bi pomagala kmetom, izganja redovnike, zapira samostanske šolo in bolnišnice ter si osvaja cerkve. Kmetje pa gladujejo med tem bojem proti klerikalizmu. Toda beda med francoskimi vinogradniki je zrastla tako, da je ne morejo več mirno prenašati. Na velikanskih shodih zahtevajo svojih pravic. Zadnjo nedeljo so imeli shod v Montpeljeju, na katerem se je zbralo okolu 000.000 vinogradnikov iz cele Francoske. Že v soboto so prihajali neprenehoma vinogradniki v velikih trumah in so se med velikimi slovesnostmi sprejemali in spremljali v mesto. Mesto je bilo okrašeno in v zastavah. V nedeljo je 200 vlakov pripeljalo vinogradnike. V vsel^ulicah soi bile zdravniške priprave; škof je dal odpreti cerkve, da so kmetje lahko tudi v njih prenočevali in v nedeljo so se božje službe vršile na vse zgodaj, da so se vinogradniki mogli pravočasno udeležiti zborovanj. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Govorilo je več govornikov, ki so udeležence navduševali, da vstrajajo v boju za svoje pravice ter naznanjevali in navduševali za nove bbje proti libe-ralno-socialistični vladi. Sklenilo se je, da kmetje ne plačajo nobenega davka več in da odstopijo vsi občinski zastopi na celem Južnem Francoskem. Ako tudi to ne bo pomagalo, šli bodo kmetje v Pariz, da tamkaj pred vrati ministrov povedo svoje mnenje. Po vsem svetu vzbuja ta velikanski boj francoskih kmetov pozornost. Tudi slovtenski kmetje opazujemo francoske sobrate v njih težkih položajih ter jim želimo popolne zmage. Tembolj razumemo njih stanje, ker je tudi izmed nas mnogo vinogradnikov, ¡kateri se moramo istotako z vsemi silami boriti za svoj vsakdanji kruh. Francoska vlada je hotela odvrniti javno pozornost od tega boja ter je začela napadati papeški dvor zaraidi pisem nekega uplivnega rimskega duhovnika v Parizu. Toda to pot se ji nakana ni posrečila. Francoska javnost in posebno kmečko ljudstvo ji ni šlo več na limanice. Slovenski kmetje pa se lahko iz tega boja na Francoskem marsikaj učimo. Tudi nam se slabo godi, zadolžujemo se, izseljujemo se ter prodajamo svoja posestva fabrikantom in meščanom. V tem času pa prihaja med nas celjski dohtari s svojo Narodno stranko ter nam pripoveduje, tia je sedaj najbolj potreben boj proti klerikalizmu in proti duhovniški nadvladi. Savinjska, šaleška in mislinjska dolina so to tudi v zadnjem boju verjele. Toda večina kmetov nas ve, da je sedaj potreben pred vsem boj za naš obstanek, za naše kmečke koristi in pravice, za to pa tudi navdušeno vstrajamo pri Kmečki zvezi. Fran coske razmere nas res lahko dandanes marsikaj nauče. Mednarodno kmetijsko zborovanje na Dunaju. (Ižvirno poročilo slovenskega udeleženca). V tujini se človeku kaj dobro zdi, če najde stare znance, prijatelje, posebno še pa rojake. Pri mednarodnem kongresu sem jih na Dunaju našel nepričakovano veliko. Bili so to s^venski kmetijski strokovnjaki, potovalni učitelji, nadzorniki, zadružničarji itd. Obžaloval pa sem bridko, da moj stari prijatelj izza gimnazijskih let, gospod potovalni učitelj Franc Goričan ni blil na tem shodu. Huda bolezen ga je na posteljo priklenila. V kratkem času nas je bilo kakih 20 Slovencev skupaj; našli smo se v odsekih I., II., IV., in kar se od sebe razume, kot pravi sinovi trto-rodeče slovenske zemlje, v X. odseku pri vinorejskih in kletarskih razpravah. Ce me je že to, da sem vrle znance našel, tako razveselilo, me je še pa bolj veselo iznenadilo to, kar sem tam slišal. Misli, katere nas danes na Slovenskem navdušujejo in tudi združujejo, misli programa naše vrle Slovenske kmečke zveze, te misli in nazore sem slišal razlagati, tolmačiti, priporočati pri zborovanju. Že prvi slavnostni govornik v otvoritveni seji j dne 21. maja, g. nekdanji francoski ministrski predsednik Juli Meline, je klical „nazaj h grudi" prepa- I joč občinstvo, da nas je doba industrijelnega velikanskega napredka zadnjih desetletij zučila, da je treba vendar se grude držati, kmečkemu stanu pomagati. Ne klic „v mesta", ampak „nazaj H grudi" velja danes. Resnične so pač besede pregovora, za katerega uresničenje se zdaj merodajni krogi trudijo:; „Ce se kmetu dobro godi, se ž njim vse, smeji." O kmečkem vprašanju, in sicer o pogojih obstanka kmečkega stanu, je poročal g. dr. Kari Hoff-meister, privatni docent na c. kr. dunajski visoki šoli za poljedelstvo. Bil bi pač sebičen in malo hvaležen svojim rojakom, ako ne bi o tem temeljitem poročilu vsaj na kratko najvažnejše točke podal. Glavni stavek tega poročila je ta: Poglavitni pogoj gospodfarskega in političnega obstoja vsake države je, da se kmečki stan ohrani in ojači. Naj navedem nekatera sredstva za ohranitev!,1 in) ojačitev kmečkega stanu. Pred vsem bo sklrbeti, da se bodo kmetije in kmetijstvo sploh bolj splačale, da bodo več vrgle, kakor dosihmal. Ker se industrija, .in obirti bolj splačajo kakor kmetijstvo, zamorejo ti več obresti plačati za potrebni kapital, med tem ko kmet tega ne more in so mu tako nekako roke zvezane, si ne more pomagati. Da. se kmetijstvo bolj splača, rentira, za to mora skrbeti srečna trgovinska politika, bodisi na zunaj, bodisi v okviru naše avstrijske države. Carinske pogodbe se morajo ozirati na to, da naši pridelki v ceni rastejo in kmetu, poljedelcu sploh, se mora dati priložnost, da on določi več ali manj visokost cene poljskih pridelkov, ne pa špekulanti,! borza, pre-kupci — no skratka — judje. Železniški tarifi naj bodo za kmetijske pridelke nižji kakor za fabriklante. Ustanovijo se naj kmetijske zadruge z namenom, da se blago, ki je na razpolago v enem kraju, skupno v kupčijo spravi, kar .vsekako upliva. na ugodnejše cene. Ce zadruga razpolaga z večjimi množinami kmetijskih pridelkov, lahko stopi, ne da bi bila navezana na prekupee, naravnost v zvezo z vojaško ali mornarsko upravo, z paromlini, veletržci, s konzu-menti dežel, kjer je ravno slabša letina,, oziroma ne pridelujejo dovolj pridelkov te ali one vrste, ter doseže boljše cene. Te zadruge bi se morale od drža,ve podpirati na vsak način, pa ne v toliki meri, da bi se samo na državo zanašale, ampak da bi same v svoj prid ži- Podlistek. Maribor in Slovenstvo. (Zgodovinske črtice.) Predaval na občnem zborovanju „Zgodovinskega društva" v Maribor» dne 25. novembra 1906 profesor dr. Karol Verstovšek. (Dalje). Slovenski mestni pridigarji 17. in 18. stoletja. V prejšnjih stoletjih ne moreš lahko zasledovati delovanja slovenskih mestjanov. Viri nam ne podajo, kakor je tudi umevno, nobenih pravih podatkov. Tudi so v tem času le redki možje, ki so se posebno odlikovali in to) ne sarnjo pri Slovencih, temveč tudi pri Nemcih. Šolstvo je bilo le revno; na Spodnjem Štajerskem sploh ni bilo do srede 18. stoletja nobene prave izobraževalnice; le v Rušah nahajamo zasebno gimnazijo, katero so pa obiskovali le bolj plemenitaši. Ljudsko šolstvo se je za Marije Terezije nekoliko zboljšalo, toda splošna omika se ni nikakor širila iz teh učilnic. Navajamo samo, da je bila ikoncem 18. stoletja v Mariboru le edna šola, ki pa tudi ni bila kaj dobro obiskana. V bližnji okolici, pri Sv. Petru, je bilo n. pr. leta 1805. po letu le po 5, po zimi do 12 učencev. Taka dejstva pač najbolj označijo tedanjo ljudsko izobrazbo. Kako pa naj potem podaje tako ljudstvo mnogo prosvetljenih mož! Čudimo se sploh, da Še njajdemo tuldi v tej dobi precej lepo število slovenskih inteligentnih mož iz duthovskeg|& ia posvetnega stanu. Slovenščina je bila tedaj le govorica pripro-stega kmeta, bila je še okorna; vendar je bila v več-lih čislih nego sedaj; nemški pisatelji navajajo tudi slovenske može, ki so si pridobili zaslug v mestu. Posebno se je odlikoval že v 17. stoletju kot slovenski cerkveni govornik Urban Jamuker, ki je umrl 1.1694, in pozneje Jurij Raglovič,umrl 1. 1701..Poleg teh dveh najvedemo še iz 18. stoletja Jakoba Vrecla, Otiča, Škofa in Fridriha. Torej že v tej dobi se je gojila v Mariboru slovenščina v propovedništvu, žal da nimamo nikakih pridig, ki bi nam lahko označile jezik teh govornikov. Toliko je gotovo, da so bili ti možje vedno v stiki s slovenskim ljudstvom; nemški pisatelji jih priznavajo za goreče, navdušene govornike.. Sloveča gimnazija prva vzgojevalnica štaj. slov. inteligence; slovensko dijaštvo; učiteljišče. Nekoliko se je zboljšalo, odkar se je ustanovila v mestu gimnazija, ki je biila do početka 19. stoletja edini višji zavod za štajerske Slovence. Vsi Spod^ije-štajerci, ki so se odlikovali koncem 18. in začetkom 19. stoletja na slovstvenem polju ali v javnih službah so bili učenci mariborskega zavoda. Naštejemof le nekatere: Rojko Kašper, slovit teolog, pisatelj in vseuči-liščni profesor v Gradci in Pragi; Lešnik. Matija, dekan mariborski; Lipold Jože, župnik v Rečici, slov. pesnik; Cvetko Fran, dekan ljutomerski, slovit slovenski cerkovni govornik; Smigoc, oskrbnik in slov. pisatelj; Krempl, žuftnik, slov. zgodovinar in slov. pisatelj; Kvas, učitelj slovenščine na graškem vseučilišču; Dajnko, dekan v Veliki nedelji, slov. pisatelj;! Robič, vseučiliščni profesor v Gradci, cerkovni pisatelj; Kostanjevec, župnik v Mariboru, dobrotnik slovenskih dijakov: dr. M^ršee, profesor na realki v Gradci, slov. pisatelj; dr. Murko, dekan, slov. slovstveni pisatelj; Matjašič, slov. profesor v Mari- boru; dr. Kočevar Štefan, zdravnik v Celji; Hašnik, župnik v Trbovljah, slov. pesnik; Krajnberger, dr. phil., slov. pisatelj; Vogrin L"., dr. theol., dekan v St. Juriju ob Sčavnici, slov. pisatelj; Košar J., knezoškof. sekr., slov. pisatelj; Miklošič Fran, dr, iur. in phil., vseučiliščni profesor, slov. učenjak; Frass Jakob; Stanko Vraz-Ilirec; Caf Oroslav, slav. pisatelj; Sauperl J., slov. pisatelja Terstenjak M., slov. zgodovinar in pisatelj; Macun J., prof. in slov. pisatelj itd. To je, oziraje se na splošno omiko slovenskega ljudstva za to dobo velikanska armada nadarjenih in učenih mož, ki so si prizadevali povzdigniti svoj ma-terni jezik in priboriti slovenskemu narodu vgled med svetom. Dasi je Jožefipska doba Ilútela zatreti docela k7se slovanske jezike, zapazimo vendar še koncem 18. stoletja, da so uvideli celo v Mariboru merodajni krogi, da se mora poučevati ljudstvo le v svojem jeziku, zlasti v cerkvi. Ko so ustanovili jezuitje 1. 1757, gimnazijo, jo je potrdil solnograški škof,, toda stavil je pogoj, da morata biti vsaj dva jezuita zmožna slovenščine. ker tako zahtevajo razmere, kakor se sam izrazi. Za gojitev materinščine si je pridobil mnogo zaslug na tem zavodu mestni župnik Andrej Kavčič, ki je bil ob ednem ravnatelj zavoda od 1. 1786. do 1. 1795. Že 1. 1790-91 govori v javnem nastopu učenec J. Emenc o vrlinah in koristi slovenskega jezika. Kolikor je znano, so sprejemali sekovski škofje — Maribor z okolico je spadal pod to škofijo — mnogo slovenskih duhovnikov onstran Save. Najbrže jim ti niso vecflno ugajali: toliko je gotovo, da so se jih. branili za francoske dobe in tudi pozneje, ker so se. bali, da bi širili preveč ideje „Ilirije oživljene." Radi Današnjo, števili» i ima „Naš Dom«« Jiot prilogo. ; našega Robleka in Ježovnika k ljubljanskemu Hribarju. V državnem zboru je pričakovati ostrih spopadov med kmečkimi in meščanskimi poslanci. — Dvajset Židov bo v prihodnjem državnem zboru, od teh so 1 cionisti (židovska narodna stranka), 4 so v poljskem klubu, 7 jih je med socialnimi demokrati, 4 med nemškimi prostomisleci in eden je divjak. — Na Ogrskem se je že tudi začela borba za splošno in enako volilno pravico. Posebno socialdemokrati so zato potegujejo, ker so videli, kake uspehle je dosegla na Avstrijskem socialna demokracija po novi volilni postavi. Uprizorili so že v Budimpešti več shodov in obhodov. Tudi ljudstvo na deželi zahteva splošno in enako volilno pravico. Sedajna madžarska židovska vlada ne stori popolnoma nič za kmeta. Za to pa se ljudstvo v taki množini izseljuje zlasti iz Severne Ogrske, da so oblastnije radi tega v skrbeh. Iz same trenčinske županije izselilo se je minolega meseca 1780 prebivalcev. V južnih krajih dežele pošiljajo rumunski agenti delavce v Rumunsko. Doslej je odšlo v Rumunsko 40.000 poljskih delavcev, vsled česar bo Ogrska letos silno trpela, — Povsod kjer vladajo protikrščanski možje, se ne skrbi za nižje sloje ljudstva, — Na Srbskem je odstopilo sedanje ministrstvo, kateremu je načeloval Pasič. To pa zaradi tega, ker je v državnem zboru delala opozicija obstruk-cijo in tako zabranila vsako delo. Pasič ji ni bil kos. Opozicija je zahtevala odstranitev Pasiča, ki se je kot minister notranjih zadev zelo nepriljubljenega storil z različnimi policijskimi odredbami. — Prosta šola na Francoskem. Na Francoskem že imajo prosto šolo, po kateri tako hrepene naši Daprednjaki, tam ne sme več katehet prestopiti praga šole. Pa tudi že občutijo dovolj težko to prosto šolo. V Parizu so morali ustanoviti „društvo proti slabim učiteljem" in sicer je govoril o tem društvu slavni francoski pisatelj in član akademije Maurice Barres tako-le: „Plačujemo te ljudi z našim denarjem in zato nihče ne more od nas zahtevati, da bi trpeli učitelje, ki sistematično zastrupljajo našo mladino! Nočemo, da bi ti sodrugi oropali naše ljudstvo vsega njegovega nravnega bogastva in mu iztrgali iz srca vero v Boga, posmrtnost in odgovornost človeškega življenja. Nočemo, da bi okužili zanikovalci vsega plemenitega in dobrega se tistih 60 odstotkov krepostnih in patriotiških učiteljev, kar jih še imamo. Očetje! Ubranite se jih s tem, da jih napadate!" Naj si te besede posebno dobro premislijo oni slovenski kmetje, ki so pri zadnjih volitvah marširali ob strani liberalnih učiteljev za liberalne kandidate. — Francoska vlada in vinorejci. Francoski finančni minister je predložil ministrskemu svetu načrt proti ponarejanju vina. Osnovne misli tega načrta so nastopne: Vsi vinorejci so dolžni prijaviti uspeh svoje trgatve oblastim, ki bodo potem ta izkaz nadzorovale. Primešavanje sladkorja po drugem pretakanju je prepovedano. Ko se pri prvem pretakanju stavi v vino sladkor, se plača za sto kilogramov sladkorja 40 frankov davka, skupno davka 65 frankov. Počenši od 25 kilogramov je prodaja sladkorja podvržena gotovim predpisom, da bo možno nadzorovati svrho kupljenega sladkorja. — Na Portugalskem vre. Kralj Karol je razpustil portugalski državni zbor in razveljavil ustavo. Vzrok temu je bil, ker se je zbornica uprla vladi, ki ni nič storila za ljudstvo. Zato vlada proti kralju veliko razburjenje in lahko se pripeti, da ga odstavijo. — Turčija. V Skoplju je bil izbruhnil upor turških vojakov, ki so stradali. Ker menijo, da mora sultan radi kristjanov imeti večjo vojsko, ki je pa ne more vzdržavati, zato so zapretili, da morajo pomoriti vse kristjane. Cela vrsta upornikov in arnavtskih zločincev je plenila i", morila no skopeljski okolici. Sultan je zaukazal, da se vojakom L^inča r -^staia mezda in da se pošljejo domov; s tem'je bil vojaški upor končan.: Razne novice. * Slovenska kmečka zveza ima danes dne 13. t. m. v Mariboru odborovo sejo. Isti dan se snidejo tudi poslanci, izvoljeni na programu Slovenske kmečke zveze. * Novomašniki lavantinske škofije postanejo le-j tos sle/deči gospodje: Iz IV. leta: Bratanič Rajmund | iz Luč, Cepuder Vladimir iz Ljubljane, Grošelj Mih. i iz Železnikoiv (Kranjsko), Kramberger Martin iz St. ! Lenarta v Slov. gor., Schiller Janko iz Skočidola (Koroško), Tomažič Martin iz Radgope, Vedečnik Ivan iz Konjic. Iz III. leta: Aiettšfek Ivan iz Ljub-nega, Bogovič Ivan iz Artič, Pečnak Josip iz Žalca, Podpečan Jernej iz Galicije, Skleta Ivan iz Braslovč, Toplak Josip iz Sv. Lovrenca v Slov. gor., * Šolske vesti. Nastavljeni so: kot stalne uči-j teljice: v Koprivnici tamcšnja začasna učiteljica Ma-j rija Kladnik, v Pišecah učiteljica Roza Preskar iz ; Buč, v Blanci tamošnja začasna učiteljica Marija Bostjančič. Za pomožnega učitelja v ptujskem okraju je imenovan učitelj Eduard Ceh iz St.,Lenarta v Slov. gor. Prestavljen je učitelj Fr. Vabič iz Runeč v Ptuj okolica, V začasni pokoj je stopila učiteljica Marija Wrassnig v Muti. * Slovanski poslanci bodo tudi v prihodnjem državnem zboru zahtevali ustanovitev slovenskega vseučilišča. „Narodni List" ne ve nič povedati o tej nakani. Kako tudi, saj so njegovi pristaši celo agi-tirali za več nemškega pouka v ljudskih šolah. Po-nemčevanje ljudskih šol in slovensko vseučilišče, to se seveda ne zlaga! * Vpisavanje v gimnazijo v Mariboru za prvi razred se vrši dne 7. in 8. julija t. 1. od 8.—10. uri dopoldne. Sprejemne skušnje se začnejo dne 8. julija ob 10. uri dopoldne. * Tečaja za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru so se udeležili sledeči gg. učitelji: Oskar Žolnir iz Olimja, Ivan Najžer iz Središča, Fr. Srebrnič iz Zabukovja, Ernest Kompost iz Marnberga, Simon Vodenik iz Št. Jurija ob Pesnici, Peter Loparnik iz Št. Janža na Drav. polju, Ivan Glinšek iz Št. Jurija, Ivan Mohorko iz Št. Janža pri Sp. Dravogradu. * Za pokončavanje strupenih kač da deželni odbor štajerski nagrado in sicer za vsako 1 K. Kače ali vsaj njih glave se morajo poslati v Gradec na kustosa coologičnega oddelka v deželnem muzeju „Joaneum". * V Kozjem so imeli zaupniki Kmečke zveze posvetovanje dne 2. t. m. Udeležba je bila mnogobrojna. Razmotrivala so se važna vprašanja, katera pridejo pred prehodnjo seje Kmečke zveze. Po posvetovanju so se udeleženci veselili pri rujni kaplici zmage Kmečke zveze nad njenimi liberalnimi protivniki. * Robič in dr. Korošec. Liberalni listi pišejo, da je med deželnim odbornikom Robičem in med dr. Korošcem nastalo nesoglasje in da zaradi tega hoče g. Robič odložiti deželno odborništvo. To je vse od prve do zadnje črke zlagano! * Veliko vprašanje je, ali je pri „Narodnem Listu" večja zlobnost ali neumnost. Zlobna in neumna je trditev tega lažnjivega glasila, da je dr. Korošec dobil tisočake podpore za agitacijo od vlade. Seveda, za to so tudi c. kr. orožniki na tolikih krajih delali tako strastno za liberalne kandidate, za to so Nemci in nemškutarji volili Robleka in Ježovnika, za to je toliko poštnih uradnikov bilo glavnih agita- vahno delovale. Te zadruge naj imajo svojo osredno zadrugo, ki naj posreduje in tudi z denarjem razpolaga. Izvrstna je misel, da bi se moralo okraju, ozir. ,v vsaki deželi in državi prav vestno konštatirati, določiti, koliko je tega ali onega pridelka se; pridelalo, in kakšno ceno imajo pridelki. Cene se pa naj ne ozirajo'na borze, ampak na druge kraje in druga mesta. Posamezni posestnik naj dobi potrebni denarf, katerega potrebuje za obdelovanje svoje kmetije, potom zadružniških podjetij (rajfajzenovke). Do neke posebne meje naj bi bilo prepovedano, svoje posestvo z dolgovi obremeniti (hipotekami dolgovi). Obdelovanje kmetije se naj olajšuje potom komasacije. Kaj je pa to? Razkosanje dele enega posestva potom postavne menjave spraviti, oziroma združiti v eno posestno celoto, se pravi posestvo komasi-rati ali zlagati in arondirati. Je pač veliki razloček, če imaš ti vse njive, travnike itd. v eni se skupaj drseči celoti, kakor pa če ti ena njiva tu, druga po \ ure daleč leži. Pomanjkanje delavskih moči znatno ovira kmetovanje in povzroči mnogokrat ubogemu kmetu velikansko škodo, ker ne more dela o pravem času opraviti, oziroma zelo drago plačati. Treba bb urediti posredovalnice za poljske delavce in jim sploh zboljšati njihov položaj z zavarovanjem (proti boleznim, nesrečam, starostni bedi itd.). Pomnoženje samostojnih kmetij namesto veleposestev dobro upliva na razpo-ložno delavsko moč. Citatelj tega kratkega posnetka iz poročila vrlega gospoda profesorja vidi, da je naš spodnješta-jerski kmečki program začrtan v pravilih naše Slovenske kmečke zveze popolnoma opravičen in smemo veselim srcem gledati v sicer temno bodočnost. Politični ogled. — Štiridesetletnico kronanja našega eesaija za ogrskega kralja so na slovesen način praznovali dne 8. t. m. v Budimpešti. — Državni zbor je sklican za dne 17. junija. Ta dan bo predsedoval najstarejši poslanec dr. Funke. Dne 18. junija bo imel cesar prestolni govor, v katerem je povedano, kaj pričakuje od državnega zbora. Dne 19. junija pa si bo zbornica volila stalnega predsednika in podpredsednike. Kot kandidatje se imenujejo krščanski socialci dr. Weisskirchner, dr. Pattai, dr. Ebenhoch. Krščansko-socialna stranka se še za nobenega izmed teh ni končno odločila. Podpredsedniki pa se bodo vzeli iz strank, ki so za krščanskimi socialci najmočneje. To so socialdemokrati, združeni Čehi. nemški nacionalci, Poljaki. Mnogo se govori, da so se pri Čehih združili katoliško- narodni poslanci in liberalci v en klub. To združenje ni stalno, ampak glavno samo zaradi tega, da pridejo Čehi pri zasedanju podpredsedniških mest sploh v poštev. — Jugoslovanski klub. Kaka nestrpnost je v natih štajerskih liberalcih, se razvidi iz tega, da po vseh drugih slovenskih deželah silijo liberalci v skupen jugoslovanski klub, le štajerska liberalna stranka se je izrekla dovolj jasno proti skupnosti vseh jugoslovanskih poslancev. Roblek in Ježovnik hočeta sedeti skupaj z ljubljanskim Hribarjem, čeravno se je ta izrekel za razporoko in prosto šolo ter v občinskem svetu nastopi proti sedanji ceni živine. — Kmečki zastopniki v našem državnem zboru bodo šteli 319 glasov, iz mestnihl okrajev pa je 197 poslancev. Seveda je med kmečkimi poslanci mnogo takih, ki jih vleče srce k meščanskim strujam, kakor tega so vsekakor rano skrbeli za domači naraščaj slovenskeg£"duhovništva. Že 1. 1794. se je ustanovilo n'a gimnaziji 20 štipendij le za dijake, ki so posebno marljivi v pouku slovenščine. Od tega leta do 1. 1804. je Andrej Kavčič sam sprašal koncem leta dijake v slovenskem jeziku. Po njegovem odhodu so se razmere zopet poslabšale. Slovenski pouk se je tu,idi tukaj zanemarjal, mogoče celo opustil. Kajti 1. 1810. so povdarjali nekateri člani odseka, ki je razmotrival vprašanje zaradi slovenske stolice v Gradci, da bi bilo boljše, da se uvede in uči slovenščina na mariborski in celjski gimnaziji. Vsled teh razmer na tukajšnjem zavodu so zahajali Slovenci študirat po največ v Varaždin, n. pr.: Prelog, Rajč; Ilešič piše v „Časopisu", da se je 1. 1835. podalo tja študirat le iz St. Jurija ob Sčavnici kar 6 (dijakov. Do 1. 1848. so pa bile šolske razmere v tostranski Avstriji skoro take, ko v jožefinski dobi, če ne še hujše; saj toži Rajč sam, da se je moral v ljudski šoli pri Sv. Tomažu učiti celo veronauk le po nemški. In to je bilo okoli 1. 1830. Ni čuda, da je bila pri takem šolstvu varaždinska gimnazija nekako zajvetišče za slovenske dijake; zavod je pa vplival neposredno radi p rob uj ene ga slovanstva blagodejno na dečke, ki so se v tujini kmalu zavedali svojega poklica v domovini. To je trajalo do 1. 1848. ¡Med tem Časom se jo pa storil prevrat tudi na mariborski gimnaziji. Nastopil je službo kot učitelj veronauka Jurij Matjašič 1. 1844. Že 20. X. 1. 1842. piše Muršec Stanku Vrazu, da postane Matjašič profesor tako-le: . < . so postavili g. Matjašiča za Religionsprofesora na Marburš-kem gymnasii — zdaj pervence namre provizoriš, ali on nakani konkurs napraviti, ino kdo bo ga obladal pod škofovim štitom? To je velika sreča za našo mla-deš — za našo slovenščino. Kak hitro se bo segrel — bo okoli njega veselo gorelo. Zato dobrovolno potrp-livost. Muršec se ni motil; spodbujal je Matjašič slovensko dijaštvo in je navduševal za materinščino. Že 1. 1846. se jih je več zbrialo v društvo, ,ki je izdajalo slovenski list „Vijolico." Člani so bili Miha Golob, Ivan Kocmut, Luka Hleb, Kari Polič in Ivan Ertl. List so dopošiljali tudi nemškim profesorjem, ki so podpirali lepo delo. Slovensko dijaštvo se je razvijalo in je postalo samozavestno, sicer bi ne mogel Caf 1.1848 priporočati Muršecu v pismu, da se naj oglase tudi dijaki, ki se naj zberejo v „Marburzi" in se posvetujejo o narodnih rečeh. Razmere pojasnjuje pač najbolj stavek: „Kajti od drugod ne vem, da bi nam pomoč došla: duhovnikom je škof roke zavezal, naši uradniki, profesorji so Nemci, mestjan je ponemčen. kmet pak ne utegne, ker gospodo preganja." Dijaštvo je bila torej glavna opora. Koncem leta 1848., 25. XII., toži Caf Muršecu: „Le Bogu bodi potoženo, da je v našem Marburze za Slovenščino vse tako rahlo in leno — onde potrebujemo pač močno Slovenskesra društva — g. Dr. nagovorite — nagnite gg. Matjašiča — Knupleža, da vstaneta o tej reči za Slovenstvo; meni se jega dober tek ino napredek gotov zdi, jaz sem po svojem zamoženji voljen mnogo žertev prinašati. Tudi domo-rodov je vselej po kmetih do vol je." Delalo se je torej rano, da se zopet oživi slovenski žiVelj v Mariboru. L. 1849., 13. januarja, zopet kliče Caf Muršecu v pismu: „Marburg moramo spre-obrnoti." Zares so se spremenili časi, toda še le za desetletje. Najtemnejša doba je i pač od 1850.—1860. za absolutističnega vladarstva. Na zaivodu samem je pridno nadaljeval svoje početo delo Majtjašič, ki je učil tudi slovenski jezik 1. 1850.—1853: ž njim je oral ledino Dav. Terstenjak (1850.—1861), Božidar Rajč, Lipež, Ivan Majcige,r, Jože Suman in Janko Pajk. Imeli so često težavno stališče. Slo se je vedno za pouk materinščine. L. 1860. je bil odslovljen Rajč, toda dobil je celo v spričevalo, „da je posebno znal vnemati in navduševati učence, da' so se kaj radi učili maternega jezika in njegovega slovstva." Ravno tako se je godilo Lipežu; za njima jo je pa prostovoljno pobrisal Dav. Terstenjak. Nič boljše se pa ni godilo desetletje pozneje Sumanu in Pajku. Ti možje so bili pravi bojevhiki za naše 'sedanje vsporednice, v katerih se je dosegel pouk v materinščini vsaj v 4 predmetih. Vsporednice, lahko trdimo, so pravi blagor za naše dijaštvo; če bi teh ne bilo, bi bile povsem druge razmere, o katerih pa nečemo govoriti. Toda to lahko rečemo danes, da slovenski pro fesorji le z veliko težjo branijo, da se ohrani to, kar se je doseglo. Kakor so bili ravno v prejSnjib dobah ravno profesorji tega zavoda marljivi delavci na literarnem in političnem polju, so tudi še sedaj. O teh naj govori poznejši rod, ki bode moral zlasti družiti te pisatelje s tovariši tukajšnjega učiteljišča, ki je iz najnovejše dobe. Zakaj prejšnja preparandija, ki je -ostajala od 1. 1802, in ph tudi učiteljišče v začetki' svojega obstoja od 1. 1874. pač ni imelo nobenega vpliva na slovensko šolstvo; pač se je zavod povzdignil v zadnji dobi, da dela, dasi je še mlad, v čast slovenskemu ljudstvu, kajti malokje je zbranih ravno v učiteljstvu toliko pisateljskih močij, kot ravno tukaj.! To pač dokazuje že sedaj „Slovstvena zgodovina." (Dalje ]>r ho.lnjii.) 13. junija 1007. SLOVENSKI GOSPODAR. torjev za liberalne kandidate in za to tudi c. kr. sodniki postopajo sedaj po volitvi tako neumorno proti našim somišljenikom. Ako „Narodni List" dokaže svojo trditev, potem smo mi pripravljeni, plačati njemu in Narodni stranki vse izdatke pri volitvah in vse dolge. In to je vendar dovolj velika in vabljiva ponudba! * „Narodne" tožbe. Pristaši „Narodne" stranke po vseh volilnih okrajih ovajajo pristaše Slovenske kmečke zveze pri sodišču in politični oblasti. Seveda, „napredni" dohtarji si pri tem kaj zaslužijo in to ni bil zadnji namen, da se je ustanovila Narodna stranka in se uprizoril strasten bratomorni boj na Spodnjem Štajerskem. * Čudno odposlanstvo. Iz Gornjegrada je šlo odposlanstvo k ljubljanskemu Hribarju, potem k Rob- leku in Ježovniku, naj bi ti trije izposlovali, da se okrajna sodnija ne premesti od tukaj v kak drug kraj. Ker na tako premestitev ta čas v merodajnih krosih nihče ne misli, bo sevedia to lahko „izposlo-vaf" m liberalci poslanci si boo pripeli prvi trak na zastavo svojih uspehov. Kdo se pomilovalno ne smeji takemu delovanju? * Neverjetna novica. Povsod vzbuja hinavska pisava „Domovine" veliko nevoljo. Ta list se vedno, kadar ni volitev, svetohlinsko drži nad strankami Toda ob volitvah je vedno najodločnejše ob strani liberalcev. Posebno pa je bila letos „Domovina" vsa besna proti Kmečki zvezi, proti takozvanemu klerika-lizmu in proti namišljeni duhovniški nadvladi ter prinašala skrajno pristranska poročila o različnih shodih. V celjskem Narodnem domu se med liberalci s ponosom govori, da je dr. Josip Sernec letos „Domovini" dajal pravec. To se nam zdi skoro neverjetno in za to dajemo dr. Sernecu tem potom priložnost, da se opraviči. Samo to mu že danes povemo, da smo o vseh „tajnih zvezah" uredništva ž njim dobro poučeni in za to želimo resnice. Tudi mi bomo o njegovem velikem prijateljstvu do kmeta prinesli kmalu popolnoma resnične podatke. * Odgovor v primeri. Bivši socialdemokrat, potem prvaški sluga in sedaj narodni urednik Spindier se z obema komolcema sili v ospredje. Imenoval je pred nekaj časom, brez dokazov seveda, neko trditev o Ježovniku v „Slov. Gosp." kot lažnjivo in opsoval sebnih ljudskih šol. Plačati je na leto le malenkost; ako pa je prosilčevo uboštvo dokazano, tedaj ga sprejme štajerski „Odilien zavod za slepce* v Gradcu" brezplačno. Podučuje se tu vse predmete ljudskih šol; vspešno se goji petje in godba, kakor tudi ročna dela, kakoršna more izvrševati slepec samostojno. Prošnje na tukajšno ravnateljstvo zavoda naj se oddajo najpozneje do konca julija. Pridenejo naj se za-jedno sledeči listi: Krstni list, list cepljenih koz, domovinski list, ubožni list in zdravnikovo spričevalo, ki naj priča, da je otrok slep in da je sposoben za pouk in vzgojo. * Tržne vesti. Nejasnost položaja je kriva, da so tržišča skoraj popolnoma zaspala. Uradna poročila iz Ogrskega se glasijo, grozno neugodno. Vendar kljub temu padajo cene, ker je nastopila Amerika z ugodnimi poročili. Vrh teca je vreme jako ugodno za setve, ki so si že jako opomogle. Pšenica je brez prometa, cene nestalne. Rž istotako. iTuršica. nazaduje v ceni. Svinjska mast je padla v ceni. Cene kož in usnja jako nazadujejo. Hmelj ima neznaten promet. Cena zatčkega hmelja se vrti okoli 140—165 K za 50 klg. Mili darovi za dražbo vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa: Župnija Loka v letu 1906 46 kron, v letu 1907 43 kron. naša urednika, čeprav dopisa, v katerem je ona trditev nrsta pisala, po slavnem starem JC ±UTOM11 „„ kopitu kot „lažnika m obrekovalca." Upal je menda, ' upehan in prepaden, so se čudili dečkovemu pogu- cia se bo sedaj javnost zelo veliko bavila ž njim. To- mu. Deček zasluži rešilno talijo, kajti Drava je tam Mariborski okraj. m Maribor. Geometer Rudolf Hribar je dne 6. t. m. umrl. m Nenadna smrt. Dne 4. t. m. se je peljala trgovčeva mati Lucija Zorklo pri Sv. Antonu v Slotv. gor. v Ptuj. Med vožnjo jo je zadela srčna kap. Spravili so jo v Pacinju na mrtvaški oder ter so jo od tamkaj slovesno spremili k večnemu počitku na pokopališče v Dornovi. Naj v miru počiva! m Brat rešil brata. V petek 7. junija so se štirje otroci igrali pri Dravi, med njimi otroka Ant. Budje, uslužbenca v mariborski železniški delavnici, doma od Sv. Jurija, ob Sčavnici. Starejši, star trinajst let, je trgal bezgovo cvetje. Med tem je mlajši, star 7 let, padel v vodo. Druga dva stajela vpiti in klicati na pomoč. Brat utapljajočega je planil z drevesa in v vodo ter z velikim trudom in naporom rešil brata iz deroče, kalne Drave. Med tem se je nabralo več ljudi, in ko je 131etni deček privlekel svojega brata na suho ves da naša urednika nista odgovorila in gospodje pri „Domovini" in „Narodnem Listu" so že postajali nemirni. Pot za Spindlerjem pa so ubrali sedaj tudi trije neznani ljudje v „Narodnem Listu", in ker so bržkone ti trije možje Ježovnikovi mesarski pomočniki ali vsaj njegovi hlapci, katerim pripisujemo vkljub temu opičjemu nastopu več dostojnosti v političnem boju, nego Spindlerju, za to jim odgovarjamo v tej le primeri : Ce se na. ulici zaletava v nas rtfajhen, par pe-dnjev dolg bsiček, se smejimo in gremo mirno naprej. Ce pa pridrvi nad nas pes velikan, se postavimo v bran. Kje je tertiumi comparationis, o tem naj povprašajo neznani napadalci Spindlerja ali Furlapija. Mi pa Spindlerjem in Ježovnikovim pristašem ne bomo lestvica, da bi ti plezali kvišku. * Odgovor „Domovini" in „Narodnemu Listu." Ta dva lista se kaj rada dregata ob mojo osebo, da-siravno bi morala priti že zdavno do spoznanja, -Ha se zmenim za njuno pisanje toliko, kolikor za lanski sneg. Tudi ne bodeta dočakala od mene popravka, ker se mi ne zdi vredno. Kar sta nedavno poročala, da sem koval zvezo v imenu Kmefike zveze s Stajerčijanci in Nemci, je ravno taka neresnica, kakor če bi jaz trdil, da so se družili v volilni borbi ■sami Kitajci z Narodno stranko šaleške doline. Ce bi •zadelo pri tem neresničnem poročilu samo mojo osebo, bi molčal: toda očita se celi stranki Kmečke zveze pogajanje z narodno nasprotnimi strankami. Primoran sem, to neresnično poročilo odločno zavrniti, tem bolj ker je znano, da ima izmed neštevilnih strank, ki so nastopale v zadnjem volilnem boju, kar se tiče pogajanj z drugimi, celo nasprotnimi strankami, Kmečka zveza na Spodnjem Štajerskem najbolj čiste roke. Ta ravno je nastopala po celi vrsti sama za se, najmanj se je pa naslanjala na stranke nasprotnega tabora, kar se o Narodni stranki trditi ne more. Izmišljeno je tudi poročilo o mojih pogajanjih s šoštanjskim županom Hans Woschnaggom, ki mi piše pismo, katerega podam javnosti prestavljenega do-slovno: „Velespoštovani gospod doktor! Primoran sem izrecno poudarjati, da se niste Vi, cenjeni gospod doktor, pogajali in sklepali zveze z menoj v zadnjih državnozborških volitvah niti v imenu Kmečke zveze niti za svojo osebo. Dovoljujem Vam. da se poslužite te moje popolnoma resnične izjave, kakor Vam drago . .. Z odličnim spoštovanjem Hans Woschnagg 1. r. Šoštanj, 7. VI. 1907." Narodni nasprotnik Hans Wosch-nagg je toliko pošten, da ne prikriva resnice, dasi-ravno dobro ve že od nekftaj, V kolikem narodnem nasprotju sem ravno jaz iz mladih let z njegovo stranko. Toda resnica in poštenjei le še nekaj veljata! Radoveden sem le, če bodeta bratska slovenska lista „Domovina" in „Narodni List" popravila to neresnično poročilo in ponatisnila tudi Wosch|iaJ|ggovo pismo v pojasnilo svojim vernim čitateljem. Dr. K. Verstovšek. * Odilien zavod za slepce v Gradcu sprejme z dnem 15. septembra 1907 vse slepe, 4—12 let stare otroke za odgojo in pouk, ki imajo domovinsko pravico na Štajerskem, prav tako Bprejme otroke, ki zaradi slabega vida ne morejo obiskovati javnih ali zar precej globoka in deroča. m V Poljčanah je padel Žvaganov dveletni otrok tako nesrečno po stopnicah, da se je ubil. m Sv. Barbara pri Mariboru. V nedeljo, 2. t. m., je tnkaj poučeval g. M. Jelo všek, potovalni učitelj živinoreje, izborno v splošno hvaležnost vseh poslušalcev. Najvažnejše se omeni o tem pouku, da se naj držimo le marija-dvorskega plemena, katero je bilo od nekdaj v Slov. gor. domače in vspevalo izvrstno. To pleme govedi pogrešajo kupci, ki pridejo vsako leto k nam. To pleme je dolgega in gostega života in najboljše izmed vse goveje živine. Pri svinjah se mora pa strogo izogibati krvnega sorodstva, katero je najbolj krivo, da prasci crkajo in da se jih nalezljive bolezni tako rade prijemljejo. V poletnem času ne dajajmo svinjam detelje, ker je prevroča, ampak le samo mlado travo, pa ne v korito, ampak v „gare", lestvice, kakor govedi. Tudi kuhano hrano ne smemo svinjam dajati; divje svinje pa žro poleti kot pozimi surovo. Še več zanimivega se je povedlo, le škoda, da niso slišali vsi farani sebi v korist. m Sv. Jakob v Slov. gor. Zadnjo nedeljo so se prvič kazala na. odru naša vrla dekleta, ki so dekla-movala, govorila in igrala, da je bilo veselje. Obširna velika sobana g. Dol&jša, ki nam je dobrohotno šel na roko kljub Matijevim mahinacijam, je bila polna. Fantje pa so nas zabavali s svojim iz-bornim petjem do pozne noči! Nekaj posebnega je bilo, da so nam ugrabili posilinemci slovensko zastavo, proglasivši jo za svojo last, (dasi je šolska ali cerkvena in smo imeli dovoljenje vzeti jo. Tudi napredek, posilinemci se trgajo za slovensko zastavo! Ceste, ki jihl naš župan zdaj lepo popravlja, kažejo vrlo občinsko gospodarstvo, le malo tiste nemškuta-rije se jih še drži. Sicer bi jih ne bila že nedolžna veselica spravila iz ravnotežja, tako da je g. Santelj ves čas jeze pihal s svojim nadebudnim sinom krog Dolajševe hiše, zadržujoč ude od udeležbe. Ljudstvo je bilo ogorčeno nad takim ravnanjem, in ko bi hoteli, bi mu priskrbeli z rekurzom proti njegovi občinski odredbi tudi kako zadrego, pa se nam smili, ker vemo, da prihaja to ravnanje samo od občinskega pisarja Tinča, bivšega žandarja, ki misli, da ima še vedno poprejšno oblast. Ne veš, Tinč, da nimaš pri društvu nič iskati, ker te ne mara. Vsi do-bromisleči St. Jnkobčani pa se oklenite narodnega ognjišča in delujte z nami za izobrazbo šoli odrasle mladine, da je ne pokvari nemškutarija in brezver-stvo naših Marburgerjev in štajerčijancev. Ni je sile, da bi nas podrla, ker delamo postavno, nasprotniki pa s takimi sredstvi, radi katerih bi lahko prišli vsak čas pravici v roke po novem zborovalnem zakonu, /ker nevednost jih pred' postavo ne izgovarja! m Slov. Bistrica. Dne 4. maja na sejmovski dan je agitiral gostilničar Koropec iz Stuklenic v „Narodnem domu" za liberalnega 'kandidata. Bahal se je, da bo vse volilo liberalnega kandidata Glaserja. Ko mu je eden od kmetov malo ugovarjal, postal je g. Koropec hud, kakor puran, kadar mu pokažeš ru-dečo ruto ter začel razkačeno govoriti. G. Koropec, ali je to liberalna olika? Od koga pa vi največ denarja skupite, če ne od nas katoliških' kmetov5 In vendar niste hoteli dovoliti g. Pišeku, da bi v vaši gostilni zboroval. Zakaj torej preganjate tiste, ki Vam nosijo denar? m Narodna godba v Slovenski Bistrici priredi v nedeljo dne 16. junija vrtni koncert na vrtu Narodnega doma pri gospodu Petru Novaku. Sodeluje slovenjehistriško pevsko društvo. Cisti dobiček je namenjen za Narodno godbo. Začetek ob 3. uri popo-ludne. Na veselo svidenje! m Sv. Lenart v Slov. gor. Zanimivo bi bilo vedeti, kako drag je notar Stupica pri zapuščinskih in kazenskih obravnavah. Mi bomo za to poskrbeli, da bodo kmetje videli, kak prijatelj slovenskega kmeta je notar Stupica. Mimogrede naj tudi omenimo, da je hodil Stupica z lenarško nemškutarijo slavit zmago poslanca Malika in je pri Sekolu napadal duhovščino, da so se celo nemške frajle zgražale. m Sv. Anton v Slov. gor. V torek zjutraj dne 4. junija je naglo umrla Katarina Omulec, žena cerkvenega ključarja in kmeta v Cerkvenjaku. Rajna je bila pridna, vobče spoštovana gospodinja. Naj v miru počiva! — V sredo dne 5. t. m. zvečer je gorelo v Andrencih. Ogenj je uničil posestniku Janezu Vršiču hišo in svinjske hleve. Ker je Janez Vršič vrl pristaš Kmečke zveze, še ga posebno priporočamo za podporo. Naslov: Janez Vršič, posestnik v Andrencih pri Sv. Antonu v Slov. gor. m Račje. V soboto zjutraj je zgorela tukaj tovarna za olje Vincenca Bachlerja., Domačim in sosednim požarnim brambam se je. posrečilo omejiti ogenj, da ni začela goreti sosedna tovarna za špiri-tus, kar bi bilo povzročilo velikanski požar. Posestnik ima okoli 50.000 K škode, kajti tovarna za olje je zgorela popolnoma z vso zalogo, samo zidovje je še ostalo. Ptujski okraj. p Matija — Božidar Flegerič, bivši profesor na Hrvatskem, pesnik in pisatelj, je v nedeljo, dne 9. t. m., zvečer ob 10. uri, previden s sv. zakramenti mimo v Gospodu zaspal na svojem domu v Odrancih župnije Sv. Bolfenka pri Središču. Pokopan je bil v sredo, 12. t. m., dopoldne. N. v m. p.! Pokojni je govoril slovensko, hrvatsko, italijansko, francosko, angleško, češko, poljsko in nemško. p Ptuj. V Skorbi pri Ptuju je v noči dne 6. t. m. gorelo- Ptujska mestna požarna bramba je že bila na potu, toda ko jo izvede, a, kje gori, se je vrnila. Tudi tukaj se vidi ljubezen nemških meščanov do slovenskega kmeta! p Ptujčani proti špeharjem. V ptujskem občinskem svetu so se pritoževali mesarji, da jim špeharji škodijo pri obrti. Zadeva se je izročila orbtniškemu odseku, ki bo gotovo sklenil zadevo tako, da bo na škodo kmetu — špe-harju. Ornig, župan Ptuja, če si prijatelj kmeta, kakor te „Stajerc" vedno hvali, kaj praviš ti k temu? p Prazgodovinske najdbe. Na mestu,' kjer se odcepi spodnjehajdinska, občinska cesta od okrajne ceste P tu j-Gorn j a-Ha j d*Ln a, so delavci, klopajoči gramoz, našli v globini enega metra tri človeška ogrodja. Na sencih ene lobanje so našli večji obroček, ki se je končal z zapono v obliki S; na tem obročku je visel drug manjši. Na prstih so dobili nataknjena dva prstana iz srebra, ki mu je primešanega veliko bakra. Ko so kopali naprej, zadeli so še na štirnajst drugih ogrodij, ležečih povprečno po ejflen meter drugo od drugega oddaljena, obrnjenih z glavo proti zahodu. Velika so ogrodja večinoma 1.55 do 1.80 metrov, le eno je otroško, ter so vsa dobro ohranjena. Omenjena prstana sta preiskala dunajska vseučiliška profesorja dr. Hoernes in Szombathy glede oblike in zlitine ter prišla do zaključka, da sta prstana slovanskega izvora, in sicer iz šestega do sedmega stoletja po Kristusu. Važne so te najdbie, ker so prve slovanskega izvora, ki so jih dobili v| jugoslovanskih pokrajinah. — K temu se nam poroča iz Hajdina: Zemlja, po kateri Hajdinci hodimo, so povsodi znamenita tla. Rimski kameni, ceste, grobovi in drugo za nas ni nič novega, ampak nasprotno nekaj čisto navadnega. Prejšnje leto spoznavali smo v izkopinah gosp. Pollaka tudi predrimske stvari. Mislili smo si, da je imel g. Pollak s svojimi starinskimi rečmi večje veselje, kot s ptujsko čitalnico, kateri je predsednik: in res vidimo letos, da njegov trud ni bil zaman, in na Hajdini smo bili čisto začudeni,ko smo slišali, da nam je izkopal naše pradede. Cela vas je pritekla skupaj in posebno otroci, ogledat si te močne ljudi s svojimi zelenimi prstani in že marsikateri sosed je bil hud na te prizore in le spoštovanje do osebe ga je odvr nilo od zmerjanja. Pokopani so bili vsi na enem malem griču pod lipo, obrnjeni proti zahodu, odkoder so prišli. Najimenitnejši med njimi, ki je imel največ prstanov, je bil zelo velik, gotovo blizu dva metra'dolg in je ležal kot nekak čuvaj čisto na vrhul drugi pa, med njimi tudi 1 otrok, pod njim. Pod hribčkom našlo • se je mnogo posode, a večinoma potrte, mnogo oglja in pepel j a, kjer so si kuhali svojo hrano in najbrž skupno obedovali. Orožja niso imeli pri sebi in to kaže posebno slovansko naravo, katera kaže tudi po smrti svoj miroljubni značaj. Večje pokopališče to ni bilo, ker drugače bi se moralo najti več kosti, bila je samo ena višino, kjer so pokopali najbrž v vojski padle tovariše. Okoli tega mesta bili so rimski grobovi in porušena poslopja, katera so se prej gotovo opazila in vsled tega poiskali so si Slovani prostor, ki še ni bil zaseden, ter so tam pokopali svoje brate. p Veselica ..Kmetijskega bralnega društva" v Rogoznici pri Ptuju dne 9. junija se je vkljub temu, da je mnogo ljudi seno sušilo, izvrstno obnesla. Ljudstva je bilo nad 450. Igri: „Dobrodošli, kdaj pojdete domov" in „Berite časnike" sta občinstvu do-padli. posebno zadnja. Diletantje so svojo nalogo vsi zelo dobro rešili, za kar gre hvala najbolj g. Šent-jurcu, ki je igranje vodil in tuidi sam sodeloval, tem bolj, ker so bili štirji novinci, ki so prvokrat pri teh igrah nastopili ter so tudi svoje uloge dobro izvršili. Srečolov je mnogim prinesel lepe dobitke. Pri prosti zabavi ob zvokih slavnoznane. godbe Kocmut-Potrč se je občinstvo s konfetijem, šaljivo pošto, šaljivim ribarjenjem izvrstno zabavalo. Zahvala vsem. p Sv. Lovrenc na Drav. polju. „Štajerc" v št. 23 nas imenuje črne podrepnike in to samo zato, ker nismo hoteli voliti Orniga in smo rajši oddhli glasove za našega vrlo delujočega poslanca dr. Ploja, le par izjem je bilo. Potem napada naše vrle može kakor sta g. J. Tumpaj in St. Osenjak, katera dva pa uživata veliko večje zaupanje od nas soobčanov, kakor ti, dopisnik Štajerčev. Lažeš, da je nas Lovrenčanov malo bilo v Cirkovcah in kateri smo bili, smo bili prisiljeni. M'ar treba Lovrenčane siliti, ali niso povsod prvi kot vrli Slovenci? Nadalje lažeš, da dr. Ploj ni upal zborovati pri nas. Misliš, da se boji tistih par Štajerčijancev. Ali ne vež, ti dopisnik, da je število 170 mnogo večje nego 69. Potejn laže, da nam ni nič za dr. Ploja. O saj vemo, da bi ti in tvoji pristaši rajši videli Zadravca kot dr. Ploja. Se rajši pa bi videl naš Jakee, da bi ga mi Lovrenčani bolj častili. Saj se je sam izrazil pri neki priliki, da še bode enkrat „Gemeindevorsteher in St. Lorencen am Drau-leld." Pa ne boš Jaka! Ali ne veš, da smo še vsi vrli Slovenci. Mi te ne maramo in ti že zdaj želimo srečno pot. Dalje obrekuje dopisun našega vrlega gostilničarja g. Fr. Frasa, ker je Slovenec in ima napis „Gostilna". Ali ni tako prav, saj smo vsi njegovi gostje sami Slovenci. Želeti bi bilo, da bi kateri gg. trgovcev posnemal našega g. Frasa in mi bi lahko uvaževali geslo „Svoji k svojim." Ker vem, da gospod urednik ne sprejme rad dolgih člankov, bom se pa še prihodnjič oglasil. Tebi, dopisnik, pa. ki te dobro poznam, bi svetoval, ne delaj si sramote v „Štajercu", saj si je dobil dosti na Gori. Toliko za danes! Lovrenčan. p Sv. Urban pri Ptuju. Veselica, ki jo je priredilo tukajšnje „Gospodarsko bralno društvo" v nedeljo dne 9. junija 1907, je dobro uspela. Udeležba je bila za sedanji čas lepa. Udeleženci so bili iz domače, pa tudi iz sosednih župnij. Vsem lepa hvala pa iskren pozdrav! Udje mladeniške zveze so igrali igro: „Krčmar pri zvitem: rogu" in „Kmet in fotograf." Udje dekliške zveze pa igro: „Pri gospodi." Igrali so vsi za naše razmere dobro; najbolj je ugajal komičen prizor: „Kmet in fotograf." Kdbr je videl igrati naše'igralce lani in letos, mora reči: lep napredek. Čast torej vsem našim igralcem in igralkam! Nad vse lepo je bilo petje pod vodstvom g. učitelja Josip Cenčiča. Blagemu gospodu izrekamo tukaj za njegov trud najprisrčnejšo zahvalo. Uspeh, ki so ga tokrat dosegli naši mladi igralci in igralke, pevci in pevke po svojem trudu in pridnosti, naj jih bodri k novemu vstrajnemu delu v lastno korist in izobrazbo ini v blagor in čast domovini. Bog jih živi! p Vurbers; je črn, pravijo na Ptuju gotovi gospodje našim ljudem, ki prihajajo v mesto. Res, Vur-berg je bil dolgo časa črn, ker nihče ni skrbel za izobrazbo odraslega ljudstva. Ljudje razen „Štajerca" niso skoraj nič čitali. Zdaj pa izvrstno deluje izobraževalno društvo. Izposodilo se jo od ustanovitve sredi januarja do 9. junija 800 knjig. Vrše se vsak mesec podučna predavanja. In začel se bo celo socialni kurz. A gospodje liberalne stranke pravijo, da smo vse jedno črni. Mi pa pravimo: Vurberg je svetel in bo vedno svetlejši postajal. Seveda črni smo samo za to, ker smo dr. Ploja volili. Ce bi pa Vur-berg ne imel nič bralnega društva, bi se ljudje nič ne izobraževali, bi razen ^.Štajerca" in „Narodnega Lista" ničesar ne čitali ter bi Zadravca in Orniga volili, bi se Vurberžani liberalnim Ptujčanom zdeli gotovo silno izobraženi, zavedni in napredni. Tako je. Bog nas varuj tiste luči, katero razširja na Ptuju g. Kaukler s svojimi naprednimi tovariši! p Polenšak. Odkar se nahaja na Polenšaku neka oseba, nahajajo se v izdajalskem „Štajercu" take stvari o našem g. župniku, ki jih mi župlani v fari Polenški najodločneje obsojamo kot lažnjive izbruhe sovraštva. Vsi iarani smo veseli, da imamo za župnika takega moža, ki vzorno skrbi za svoje farane. Gospoda župnika pa prosimo, da se nič ne ozira na besede takega malopridneža, ki se ne upa pod svoja obrekovanja podpisati, saj je znano, da je častno za vsakega rodoljuba, ki ga napada „Stajerc". Na Polenšaku, 2. junija 1907. Slede podpisi županov v Polenšaku, Polancih, blomih in Hlaponcih ter nekaterih odbornikov. p Pavlovski vrh blizu Ormoža. Umrl je tukaj dne 9. t. m. po dolgi in mučni bolezni posestnik in obč. odbornik g. Anton Bogša, kapelnik godbe gasilnega društva za ormoško okolico. Bil je izvrsten gospodar in kapelnik, nekdaj godec pri voj. godbi c. kr.| 47. pešpolka. Skoda ga je velika, težko ga bodemo pogrešali in težko mu bo-demo našli namestnika N. v ra. p.! p Cirkovce. Naš spoštovani gospod župan Goljat nam je odstopil. Presrčno hvala mu za njegov trud in požrtvovalnost. Upamo, da bo tudi novi župan deloval po Goljatovem načelu in vsi ga bomo spoštovali. Cirkovčani, le vrlo naprej! „ p Ormož. Dne 11. junija plapolala je raz c. kr. okrajnega sodišča bela zastava v znamenje, da ni v njem nobenega kaznjenca. p Iz Majšperka. Po naključju sem dobil v roke ..Štajerca" št. 21. V dopisu iz Majšperka sem bral v 27. vrsti tudi moje ime. Tamkaj mi lažnjivi dopisun bredbaciva, da sem plakat štajerčeve stranke strgal raz plota mladega Waišeka in zraven izrazil besede: Ta hudič pa ne bo na mojem plotu pribit. Nadalje mi predbaciva, da sem pri okraju v službi, da si služim kruh in da g. načelnika psujem itd. Ti lažnjivi dopisun, veš kaj ti povem, lahko bi te tožil, pa kdo mi bode potem tožbene stroške povrnil, menda ti? S čim? Vem, da bi si ti tudi rad kaj okroglega zaslužil, zdaj pa ti je lepa prilika dana, da si v kratkem času prislužiš 100 kronic. Dokaži mi, da sem strgal ovi plakat raz plota in zraven izrazil besede: Ta hudič pa ne bo na mojem plotu, tedaj pa dobiš 100 K, saj bi ti dobro teknile, saj menda še nisi do grla v cekinih zavit. Kar se pa tiče tvojega nadaljnega pso-vanja, ti povem, da na take surovosti ne odgovarjam, ker nisem tako surov, kakor so štajerčevi dopisniki. Le premisli, kaj pravi stari slovenski pregovor, da zasramovanje ne gre dalje kakor od ust do nosa. Za danes dosti, drugokrat pa bode več mičnega na svetlo prišlo. Okrajni služabnik. Ljutomerski okraj. 1 Gorelo je zopet pri Kapeli blizu Radgone v nedeljo po noči dne 9. t. m. gospodarsko poslopje Fr. Markoviča. Zgorela je tudi goveja živina in svinje, grozdna stiskalnica in vso gospodarsko orodje. To je v teku enega leta že četrti slučaj požara v najbližji okolici Kapelski. zategadelj se sumi, da je užgala sovražna roka. 1 Čebelarska podružnica pri Mali Nedelji priredi v nedeljo dne 16. t. m. predavanje v soli, takoj po rani maši. Preda vi g. Jarančič. K mnogobrojni udeležbi vabi Odbor. Slovenjgraški okraj. s G. Vladimir Pušenjak se je vrnil nazaj iz svojega poučnega potovanja po Nemčiji in bo nastopil kot od Zveze imenovani potovalni učitelj za kmetijstvo in zadruge prvokrat kot taki v Št. Ilju pri Velenja dne 23. junija t. 1. ob 3. uri popoldan ter bo tam predaval o mlekarstvu in kako se zamore v zdajšnjih slabih časih kmetu pomagati, da zboljša svoje dohodke. Kdor ga kot izvrstnegav strokovnega govornika pozna, bo gotovo prišel, vsi drugi ste pa uljudno vabljeni, se tega predavanja vdeležiti. s Kako je delala Narodna stranka v Robičevem okraju. Med ljudstvo so razširjali velikanske ooljube; le Ježovnik bode dosegel za kmeta vse; prodajal bode meso po 40 kr.; rešil jih bode prevelikih davkov itd. Videli bomo, kako bode vse izpolnil; besedo ima sedaj Ježovnik. Kmečki zvezi se sploh ni dovolilo nikjer miirno zborovati, da bi bifa lahko pojasnila svoje stališče; vendar so bili povsod vrli kmetje na strani Kmečke zveze. Čast tem zavednim volilcem, zlasti pa v gornjegrajskem in šoštarijskam okraju! Le pogumno naprej in prišel bode dan plačila, katerega bodete Vi delili nasilnikom po svoji volji! Narodna stranka je prav strastno nastopalai. Povsod je grozila pristašem Kmečke zveize, dia bbdo zaprti; in res je tožarila zaradi vsake malenkosti pri sodniji; še na dan pred ožjo volitvijo jih je bilo mnogo poklicanih iz Šaleške doline v Celje, da se zagovarjajo. Povoda ni bilo nobenega; pač pa se krade na ta način poštenim ljudem čas in denar. s Vinko Ježovnik, mesar in državni poslanec, še vedno ni dal svojim agitatorjem povelja, da naj prekličejo vse stotere laži o Robiču. Prosimo naše državne poslance, da mu to povedo tudi na Dunaju, da je dolžen to storiti, ako hoče še nadalje veljati kot poštenjak. s Narodna stranka razglaša po svojih listih, da je dostojno agitirala proti Robiču. Ali je tudi to dostojno: Nek šoštanjski agitator je lagal okoli, daje Robič star duhovnik, in da mu še dve leti manjkata, potem dobi polno penzijo kot državni poslanec. Za penzijo pa blodo morale vse tiste občine vlagati, v katerih bo zdaj največ glasov dobil. Tako so govorili poštenjaki od Narodne stranke. Fej takim propali-cam! Ježovnik, ali Vas ni sram take družbe? s Iz slovenjgraškega okraja. V zadnjem volilnem boju agitirali so slovenjgraški Nemci za liberalnega kandidata, posebno so se pa odlikovali z agitacijo trgovci Reitter, Klinger in Purgarschegg. Kmetje, zapomnite so to dobro in pomislite, da so ti ljudje bili vedno Vaši največji nasprotniki,, če so torej agitirali za liberalnega kandidata, so že dobro vedli, zakaj to storijo. s Lehen pri Slovenjgradcu. Pri občinskih volitvah se je zvezala [Narodna s t n k a z n e m š|k u t a r j i in; kandidati te/ zveze so tudi zmiagali. T£ko\ bodo sedeli odslej vf našem občinskem odboru tudi trije Štajerčijanci. Slovenjgraški krčmar Vrečko se je že pved mesecem hvalil, da bodo liberalci vrgli značajnega in vrlega župana Ro-tovnika. Kaj se ima ta Vrečko mešati v naše kmečke zadeve? Iz mesta torej dobiva liberalna stranka svoja povelja. Mi pa ostanemo zvestll kmečki stranki in slovenskemu narodu! s St. Jan pri Spodnjem Dravogradu. Gospod urednik, moram Vam povedati, kako se je strastno delalo za Ježovnika. tudi v našem kraju. Laži so pomagale pri nevednem ljudstvu, da, je Ježovnik dobil toliko glaso(v. Lagalo se je, da bo g. Robič dobil 8000 gld., t. j. 16.000 kron penzije, če' bo zdaj izvoljen za poslanca. Neki mož je celo npročil svojemu sinu, naj po občini trosi laži, da so se duhovnikom s pomočjo g. Robiča zboljšale plače za 9,000.000 K. Neki župan je tudi nekaterim volilcem pošiljal na dom glasovnice že podpisane z imenom Vincenc Ježovnik, dasiravno je bilo oklicano, da se glasovnice dobijo še le na dan volitve pri komisarju. Za Ježovnika so glasovali tudi socialdemokrati in nemškutarji. Gliha vkup štriha. s Šmartno ob Paki. Hudo se jeze nekateri tu-kajšni liberalni mogotci, ker se je v časnikih nekoliko ožigosalo njih „slavne" čine ob volitvah. Popolnoma umevno, kajti pregovor pravi: Resnica oči kolje. Toda nikar se naj ne jezijo. Potreba je še bolj ojstre metle. Iščejo dopisnika, da bi se nad njim maščevali. Pravijo, da ni nobeden drug, tako „kun-šten", kaktor g. kaplan in g. organist. Menda nas sodijo po svojih zmožnostih. Povemo vam prav tiho na ušesa, da jih je med nami veliko, ki znajo v časnike dopisovati in boido še zanaprej, ko morebiti ne bode g. kaplana in g. organista več med nami, bičali po časnikih vsako nepravilno dejanje in nelianje liberalcev. s Šmiklavž. Dne 2. t. m. zadela nas je nepričakovano velika čast, da nas je obiskal novo izvoljeni državni poslanec Vinko. Velika možica se je se-šla k pozdravu. Med nedolžno zapeljanimi je bilo mnogo drznih ponočnih nemirnežev. Po zborovanju so zopet pregrevali stare neresnice o Robiču, govorili proti duhovnikom m se hudovali čez tiste, ki so volili Robiča. Ti ljudje še sedaj po volitvi ne dajo miru, ampak še nekateri vedno tulijo naprej, kakor jih je naučila liberalna Narodna stranka. Zbuditi človeške strasti je lahko, toda pomiriti jih je težko. s Šmartno na Paki. Tukajšni volilei in pristaši Kmečke zveze so sklenili, da bodo pričeli izvajati geslo: Svoji k svojim, in se bodo zanaprej ogibali liberalnih krčem, trgovin itd. s Šaleška posojilnica v Velenju je tiidi k proslavi svojega načelnika Ježovnika po svojih) močeh pomagala. G. notar Kolšek kot voditelj, prav za prav pa le kot član nadzorstva iste, je na željo Ježovnika tistim dolžnikom, ki so imeli slučajno tudi namen, da bodo RobiČa volili, poslal po dopisnici odpoved posojila in sicer s tako strogo naglostjo, da so vsi še le (strmite) en dan pred ožjo volitvijo (22. maja) dobili nalogo, celo svoto z obrestmi vred dne 23. maja 1.1. za plačati, ako nočejo, biti toženi. Imena več takih dolžnikov volilcev so na. razpolago. Kdo potem tožbe vlaga si lahko mislite in g. not|ar pa vendar pravi, da dela sam vse zastonj, da posojilnica ne potrebuje tajnika, Da, očale pač ne nosi v posojilnici zastonj, to Vam hočem eden slučaj povedati! Vzoren in premožen kmet si je bil za malo časa nekaj izposodil in nameraval itak čez pčl leta vse vrniti, toda človek obrača. Bog obrne, ni dobil denarja vkup. Meneč, Čez eden mesec mi bosta vendar donesla, saj sta rekla, da za gotovo doneseta, kolikor sta mi dolžna. Na to računši, ni šel obresti naprej plačevat, ampak si je mislil, eden mesec bode že čakali, potem pa tako vse nesem. Bilo je pa drugače. Prej ko mesec dni mine, dobi ostri ukaz, posojilo z obrestmi vred takoj vrniti. Slučajno mu drugi dan po istem njegova dolžnika donesek vrneta, namesto katerih se je bil sam zadolžil, da jih ni v zadrego spravil. Vrnil je torej takoj vse, koliko je moral pa za opomin plačati, mi ni znano. Slišal sem pa, da se navadno opominsko pismo računi 1.C0 K. Pred kratkem so baje podnačelnik in dva uda ravnateljstva izstopila, eden je umrl in zdaj gospodari papa Ježovnik kot načelnik, slavno znani bivši šoštanjski občinski tajnik Martin Goršek kot član ravnateljstva, seve di pa imeli hmelj na prodajo, dali bi hmelj zadrugi po pravilni ceni, ne pa pre-kupcem, kateri ga kupujejo za slepo ceno. V to zadrugo bi morali stopiti vsi hmeljarji brez izjeme, če se hočejo otresti teh mešetarjev. Denar, katerega vzamejo sedaj prekupci, dobili bi kmetje. Ako ste Vi, Radišek, res kmečki prijatelj, zakaj ne delujete nato? Zato ne, ker bi potom nič ne neslo. Pred štirinajstimi dnevi je tukaj toča klestala in je naredila na hmelju veliko škodo. Tega ne vidi Radišek, kmečki prijatelj, da bi šel k Robleku, ki bi naj vllado interpeliral za odškodnino ali za odpis davka. Tega ne vidi, ker zdaj ni hmelj zrel; takrat se še le bode on vzdignil. Mi pa smo zmiraj delali po geslu: Vse za vero, dom, cesarja, katerega ima tudi na programu Kmečka zveza. Nje se trdno oklenimo, ne oziraje se. na napade nasprotnikov, kajti ona je prava prijateljica in voditeljica kmečkega stanu. Živela kmečka zveza! Živeli njeni poslanci! Brežiški okraj. b Zaročil se ie v Kozjem vrlo narodni mladenič Jož. Prešiček s kmečko deklico J. Bevc, oba iz Veternika. Obilo sreče! b Brežiški Slovenci so na zborovanju 11. junija sklenili složno postopanje in izrekli popolno zaupanje dr. Benkoviču v narcAJnih vprašanjih. Sava. b „Rajši hudiča kot Benkoviža." S kakšno strastjo se je delalo zoper kandidata Slovenske kmečke zveze, dr. Ivana Benkoviča, v zadnjem volilnem boju, nam kaže med drugjim tudi izbruh zgoraj navedenih besed iz ust nekega gospoda nadučitelja. Po lastni izjavi bi bilo temu vrlemu buditelju slovenskega naroda ljubše, da zastopa naše kmečko ljudstvo v državnem zboru hudič nego Be-nkovič. Pripravljen je bil, na glasovnico zapisati prej ime prvega kot zadnjega. Toda ti nesrečna nervoznost! Ta gospod nad-učitelj ima precej razburjene živce, in na dan ožje volitve so se mu razburili tako, da ni vedel več, kaj dela. Na volišče je prišel malce pred koncem volitve. Se nekaj minut in bi! bi prepozen. Tresočih rok in bledega obraza sprejme glasovnico. Že sedi, že piše: Ferdinand ... Se tri črke, veliko eno in dve mali, in Roš, ljubljenec njegov, bi bil gotov. A gospod nad-učitelj se ni spomnil takoj kratkega imeria zaščitnika slovenskih liberalcev. Razburjenost raste. Ura bije. Cas poteka. Po glavi šumi, le: -ič, -ič, tič, hudič, nič -ič, -ič. Neki hudomušneš, videč veliko zadrego gospoda nadučitelja, mu zašepeče na uho: BenkoviČ. In res! Razumela sta se. V nenavadni hitrosti je stalo na glasovnici še osem črk razvrščenih v lepo ime - Benkovič. Na potu iz volišča domov je gospod nadučitelj bridko tožil svojemu spremljevalcu, da ne ve ie li v svoji nervoznosti zapisal na glasovnico ime kandidata Roša ali BenkoNdča. Da bode na jasnem, mu čisto tiho na uho povemo, Ida je, četudi nehote, volil s Kmečko zvezo. Kmečki pozdrav! b V Župelevcih smo dobili poštno oddajalnico, ki ima vsak dan zvezo s poŠto v Brežicah. b Naš župan Kene na Globokem se je izkazal kot zelo velikega prijatelja kmečkega ljudstva, posebno mlade-ničev. Ker so bili izzvani, je na Telovo jeden izmed naših fantov hotel užngati izzivača, toda imel je nesrečo, in kamen je padel v okno bližnje gostilne, kjer je tudi pošta. Drugi dan so stopili liberalci skupaj ter rekli, da se je izvršil javni roparski napad na pošto, kjer je bilo ravno isti dan precej denarja. To se naznani županu, in župan m ime! bolj nujnega posla nego, da je poklical orožnike, dal naloviti nekaj fantov, jih zvezati in hajd ž njimi v Brežice v zapor. Toda fantje so se morali v Brežicah izpustiti. Zupan Kene je hud pristaš celjske Narodne stranke. b Globoko. V štev. 22. in 23. ptujskega .Štajerca" napada neki nesramen dopisun na prav podli način našega g. kaplana. G. kaplanu Planincu očita, da je pn zadnjih volitvah prav po divje agitiral. To je njegova sveta dolžnost in čast, da je nastopil pota agitacije. Agitiral pa je s pošteno, prepričevalno besedo. Po divje se je pa agitiralo — ne ustraši se „Štajerc", nikdar od tvojih pristašev, ker tukaj niti enega nimaš — pač pa od nekih mlečezobih libe-ralčkov, ki so z „zbiksanimi" čevlji gazili do kolena po blatu, raznašali Roševe lepake ter s silo, lažjo in najgršim obrekovanjem nastopali. Nadalje očita g. kaplanu, da je isti poslal k ožji volitvi nekaj smrkolinov, da so g. Moscona izzivali. Pomilovanja vredno je to človeče, ki mu je ptujski list že vse možgane izpil in jih nadomestil s prazno slamo. Da gosp. Moscon ni bil v nikaki zvezi z ožjo volitvijo, je vsakemu znano, toraj bi bila največja neumnost njega izzivati. Kdor trdi, d.a 86 J® na dan ožde volitye le z 6110 besedo izzivalo od naše stranke, je največji lažnjivec. Nesramna laž je tudi, da bi bili g. kaplan, Gregorevčič in drugi pred istim usoiepolnim liberalnim shodom fante napajali, jih ščuvali itd. Gosp. kaplan in imenovani prišli so na shod, ko so se že voditelji liberalnih kapunčekov od razbitega shoda upijanjeni razhajali vsak proti svojem domu. Vsak napad od strani ptujske cunje nas nikakor ne moti pri našem delovanju. Vam, gosp. kaplan, pa kličemo: le vrlo naprej! Omeniti mi je še dvojno: prvič, da dopis v 22. Št. „Štajerca" ni bil pisan v Globokem in drugič, da ga ni pisala roka štajerčijanca, pač pa je bil skovan v i dobro znani narodno strankarski kovačnici in se je potem kot priporočeno pismo pod imenom nekega štajercijanca poslalo v naročje ptujskega motovila. j . b Sv. Vid pri Planini. Zdaj so se duhovi malo . pomirili, zdaj bode treba zopet pogledati v naše bralno društvo, katero prav dobro uspeva. Že večkrat , se je predlagalo, naj se ustanovi pevsko društvo, uprizori kakšna igra, ali kaj enakega. Toda med volilnim bojem ni bilo nikdar časa. Upamo, da bo zdaj brž kaj! b Imeno pri Podčetrtku. Naši naprednjaki „Prebil in sodrugi" imajo preklicano smolo. Najlepši nameni jim spodlete... Najgrša nehvaležnost se pa žanje na političnem polju. Reklamirali so lansko volitev našega občinskega odbora. Volitev se je vršila popolnoma postavno. Nazadnjaki so ravnali pošteno. Naprednjaška stranka torej v celi volitvi ni našla nobene nepostavnosti. Zato je podprla z golimi sumni-čenji svojo reklamacijo, katero' jim je skrpucal kak škric njihovega kalibra, Na tihem veseleč se svoje zmage so težko pričakovali odločilnega trenutka. Dne 22. aprila 1907 je padla kocka, v Gradcu. Naprednjaki so pogoreli. Reklamacija je ovržena popolnoma v vseh točkah. Se živi poštenost na svetu. O to na-prednjaštvo! Toliko se ta spak naglaša, a naš ier-derbani svet je vdarjen z neizgruntano slepostjo. Naj se pes obesi! Tem nazadnjakom ni mogoče več svetovati, ne pomagati. Žalost prešinja človeka, če gleda v bodočnost naše občine. Nazadnjaški je celi odbor, nazadnjaško bo starešinstvo in joj — če bo izvoljen dosedanji župan zopet — ta zakrknjen poglavar vseh naših nazadnjakov. Brrrr! Sicer pa, fantje naprednjaki, le glavo po koncu, ne vrzite puške v koruzo! Vi greste naprej! Nazadnjaški fant s fare. Narodno gospodarstvo. g Slovansko čebelarsko zborovanje v Bel-gradu. Meseca avgusta bo v Belgradu III. zborovanje srbskih čebelarjev. Takoj nato se otvori I. zborovanje slovanskih čebelarjev. Razpravljalo se bo o sledečih vprašanjih: 1. O zvezi vseh slovanskih čebelarjev, 2. o osnovanju mreže preskuševalnih stanic in 3. o izdajanju vseslovanskega čebelarskega časopisa. Dosedaj so prijavljena sledeča predavanja. Nekoliko opazk o čebeljem življenju, predava Nikolaj Mihajlovič Kulagin, profesor na vseučilišču v Moskvi, o- vosku predava Ivan A. Kalabukov, profesor isto-tam, in o novi teoriji iz čebelarstva, predava G. L. Kondratenko, vseučiliščni profesor v Harkovu. g Boj zaradi mleka. Kmetje okoli mesta Aš na Češkem so sklenili podražiti mleko za 4 h., Kupovalci mleka, posebno mestne gospe, pa so izdali letak na meščane, da se sme dovoliti podraženje samo za 2 h. Nadalje so meščani sklenili, se kolikor mogoče vzdržati uživanja mleka. Vsled tega je uživanje mleka res nazadovalo, kmetje pa so se prehitro udali ter prodajajo mleko samo za 2 ih dražje. Meščan in kmet sta si v gospodarskem oziru nasprotna, naj taji to tudi ptujski listič še tolikokrat. Najnovejše novice. Zborovanja v Mariboru. Danes dhe 13. junija zborujejo v Mariboru a) Slovenska kmečka zveza, b) deželni poslanci, c) Zveza slovenskih duhovnikov, d) Zadružna zveza. Iz Celja so dobili oni 1 i b e-r a 1 n i učitelji, ki so pri posojilnicah, zaupen nasvet, naj se dajo imenovati odposlancem in naj gotovo pridejo na skupščino Zadružne zveze. Pisma so podpisana od odbornika Zadružne zveze. f Hrvatsko-slovenski pedagogiško-katehetski tečaj se vrši od 8,—13. julija t. 1. v Zagrebu. Udeležijo se ga seveda tudi slovenski katehetje. — Madžarska surovost. Madžari strastno zatirajo druge narodnosti na Ogrskem. Romunski poslanec Vajda je v ogrskem državnem zboru zaradi tega Ogrom take pravil, da so bili kar besni. Izključili so ga zaradi tega iz več sej. Ko se je minoli četrtek zopet vrnil nazaj v zbornico, so ga ogrski poslanci sesuvali iz zbornice. Nad tem surovim činom se zgraža vsa Evropa. Dne 10. t. m. je rumunski poslanec Maniu utemeljeval v državni zbornici nujnost predloga, da se je kršila imuniteta poslanca Vajde, katerega so mažarski poslanci pognali iz zbornice. Maniu pravi, da so mu zadnji prizori v zbornici pognali v obraz kri. Klici od mažarskih poslancev: Kateri prizori? Saj Vaj do nismo oklo-futali! Vajda je izdajalec domovine! Maniu : On je pripravljen dokazati, da temu ni tako! Klici: Vajda naj se zahvali, da mu nismo izbili vseh zob! Vajda je lopov, izdajalec, propalica! Nato je zbornica odklonila nujnost Maniu-vega predloga. Čujejo se klici: Prihodnjič vržemo iz zbornice vse nemažarske poslance! LINC i TRST Loterijske Številke. 8 junija 1907. 63 14 6 72 90 68 72 19 Listnica uredništva. Št. Jakob v Slov. gor.: Brez podpisa, v koš! — Ig Slov. Bi- * strice: Nekaj smo sedaj porabili, nekaj prihodnjič. Hvala! -« Velenje : i Istotako! — St. Jan na Vinski gori, Majšperk, Negova. Jurklošter : j Nekaj porabimo prihodnjič 1 — Kozje: Kakor vidite smo nekaj porabili, ; vsega ni bilo mogoče. Prosimo bolj kratko. Pozdravnem! — Trbovlje, Mislinja, Dobova, Sv. Urban nad Ptujem, Velika Nedelja, Št. JAnž na Drav. Dojju, Kapela: Prihodnjič! — Hum: Hvala, smo že imeli poro- j čilo. Prosimo, ostanite naš zvest poročevalec I — Zdole pri Kozjem: Mi- ' slimo, da bo bolje, če to ustmeno naredite. Sicer le zn» kdo užaljen i postati. Somišjjeniki moramo držati skupaj. Pozdrav! — Majšperg: Oprostite, prepozno, ni prostora več. Na svidenje! Šalite vaj te zastonj, da se Vam pošlje ilostrovani cenik z nad 1000 slikami. Št. 865. Srebrna damska 3'50 * Št. 822. Srebrna remon-toar nra za gospode 3"50 St 337. Srebrna anker nra, 15 kamenov, gld. 5, dvojni pokrov gld. 6'50 Št. 341. Srebrna anker nra, dvojni pokrov, 15 kamenov, zelo močna gld. 7-9-50 74 79 Gapancija več let. Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti naisj. Anton Kiffmann, Siika I pol na, velikosti. 2u£a,ri"bor IMI. S, Štajersko. Vinogradniki, pozor! Najboljše in najcenejše sredstvo proti plesnivcu (Oi-dium) na trti je škropljenje s Paurovim pat. perilnim lugora. Izkušalo se je skoz mnoga leta po vzornih vinogradih, pokazali so se najboljši uspehi. Ravnotako je tudi za pri-mešanje k modri galici proti peronospori neobhodno potreben Paurov pat. perilni lug. Dobiva se (poleg pravilnega navodila) po vseh večjih špecerijskih trgovinah ali pa pri izdelovatelju Konrad Pauer 891 (8—1) Polzela (Štajersko). kotlap gsg»sf Ptuj, Poštna ulica ssssis in MARIBOR, Kaserngasse št. 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše briigalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vrst« ceno in hitro. Kupujem stari baker, cink in mesing po najboljši eeni. Mabilo na redni občni zbor posojilnice v pišecah, kateri se bode vršil v nedeljo, 23. junija 1907, ob 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za leto 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane s85 Nafielstvo. Za slučaj, da bi ob 8. uri ne bilu zbrano zadostno število zastopanih deležev, bode se vršil pol ure pozneje t. j. ob y,9. uri isti dan, na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. OATIH' edina hrvaška zavarovalnica , osnovana od ______občine svobodnega in iSmimsijmii™!™«»^ kr. glav. «esta Zayreba. CB0ATIA1, osnovana na temelji: vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, iito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih eenafc. Vsa pojasnila daje: Psdružniea .CROATIT v Trsta, Cen« H. L AL 1 OZ NILA. Vsaka beseda stane 2 vin. Ti isserati m gp ejmejo samo proti predplačilo. — Pij vprašanjih = na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. ===== Štampllje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Maribora, Gosposka ulica št 16. Fino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Lak, trgovec v Kringi, pošta Tinjan (Antignana) pri Fazinu v Istri. Vino pošilja v sodih od ne manje ko 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro Ia belve). Pošlie tudi rad uzorce, 50 ¡¿6—24 Učenca in hlapca sprejme Jožef Dufek, licetar, Maribor. 345 (3-8) Rakete za različne veselice in slavnosti predaja jrav jo ceni M. Faisz, Maribor Domgasse 5. 357 (10—2) Za krojaški obrt .nčenca in pomočnika iz dobre hiše takoj sprejmem, za naročilno in sejmsko delo. Delo bo vedno. Jožef Verd-nik. krojaški mojster v Slovenski Bistrici. 354 (2—2) Kovaškega pomagata in učenca sprejme Alojz Kores, Maribor Koroška ulica št. 84. 363 (3—2) Trgovina z mešanem blagom na ugodnem kraju pri stezi, tik farne cerkve v Halozah se da v najem. Več se izve pri lastniku Ivan Vindiš, Breg pri Ptuju. 352 (2—2) Posestvo, 7 oralov skupaj, gozd, sadonosnik in vrt za zelenjavo, pol ure od Maribora, ob cesti se ptoda. Gospa Knechtl, Počuhova Maribor. 375 (2-2) Tri lepa posestva, pol ure od Maribora, sposobna za mlekarstvo, obstoječe iz sadonosnikov, gozda in njtv, se po ceni in ugodnimi pogoji prodajo. Franc Selinšek, 4. Maribor. 374 (2 - 2) Cena stavbišča 15 minut od južnega kolodvora v Mariboru, za zidanje vil sposobna, se prodajo. Naslov tukaj. 373 (3—2) Motor za plin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen se po ceni proda pri Karlu Sinkovič, ključavničarski mojster v Mariboru. 376 Dobijo se pri Mateju Hočevar, klučavničarju na Kagoznici pri Ptuju vsake vrste ključavnice in železne vezi posebno za kleti; nikjer se ne dobijo take kak pri meni po najnižji ceni. 368 (2—2) Pesestvo ee proda v Studencih pri Mariboru, 4 sobe, 4 kuhinje, 3 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobiem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Več pove upravništvo lista. 372 (8—2) 2 kolarska pomočnika se sprejmeta takoj v trajno delo pri Gašperju Trunkl, kolar v Slov. Bistrici. 370 (3-2) Mizarskega učenca takoj sprejme Nikolaj Benkovič, mizar Tegett-hoffstrasse 44 Maribor. 366 (3—2) Lepo kmečko posestvo na Bočici pol ure od šentjakobove farne cerkve'oddaljeno, ki meri 28 oralov obstoječe iz 5 oralov lepih travnikov, njiv, velikega sadosnika, 6 oralov gozda, kmečke hiše in gospodarskega poslopja se z vsemi premičninami in tuoi z živino po nizki ceni takoj proda. Več pove g. Matija Peklar gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 359 (3—8) Trgovski ičenec oziroma pomočnik. išče se dobro izučen trgovski učenec ali pomočnik mešane stroke za trgovino z mešanim blagom na deželi Prošnjiki samskega stanu ter mvdušen za prospeh trgovine imajo prednost. Kje pove uredništvo. 361 (2—2) Trgovci poaor. Lepa trgovina z mešanim blagom na dež li tik pol«g cerkve in šole ob okrajni cesti se d» s vsem blagom takoj v najem. Prednost ima nčen trgovec samskega stanu in slovenske rodovinc. Kje pove uredništvo 360 (2-1) Hiša s 4 erali zemlje in ciglarno se odda za 3000 gld. Maribor, Oberrotliweinfrstrasse 72. 339 (3-3) Vinarskega učenca močnega iz poštene hifte sprejme v učenje J. Zadravec, paromlinar v Središču 364 (1-1) Lepo posestvo, nova zidana hiša, zidan hlev, 6 zidanih svinjskih hlevov, pod, kozolec, drvarnica, dva vodDjaka, 2i oralov zemlje in med tem je '/3 travnika, '/s njiv> 7s gozda, lep sadonosnik se proda za 90^0 kron in je tudi Š3 nekaj vknji-ženega denarja. Anton Jager, Ce-rovec 16, pošta Dramlje. 397 (3-1) Lepo posestvo, ki obsega črez 36 oralov, lepi sadonosniki, njiv, travnikov, lesov, mlin, ob novi glavni cesti je na prodaj. Več se zve v Partinju pri Nekrepu, pošta Sv. Jurij v Slov. gor. 396 (3—1) Soba na ulico, solnčna stran, poseben vhod, se odda. Maribor, Pfarr-hofgasse 6, pritličje, desno. 395 Proda se hiša, 5 sob, kuhinja, klet, shramba za jedila, veliki vrt, vse v dobrem stanu. Obrt, točenje vina, piva, žganja, trgovina z mešanim blagom, tudi za pekarijo v veliki vasi potrebno, v okolici Pra-gerskem. Naslov pove upravništvo „Slov. Gosp."_382 (2-1) Najemninska hiša, enonadstropna se zaradi bolezni proda. Oberroth-weinerstrasse št. 68. 387 (3—1) Slikarski učenec se sprejme pri g Andr. Pezdiček, slikar v Stude-nicah, Schmidgasse št. 5 389 (3-1) Lepo kolo za dame, dobro ohranjeno, se za 80 K proda. Maribor, Schillerstraase 6, pritličje, desno. 394 (1-1) Kompletna čevljarska nprava se po ceni proda zaradi odpotovanja. Tudi dva dobro ohranjena stroja. Maribor. Sehmidplatz 5. 393 Organist in cerkovnik, krojač, želi spremeniti službo. Sv. Jakob v Slov. gor. 328 (3-1) 2 pridna, poštena fanta, ki imata veselje do kovači e obrti, sprejme pod ugodnimi pogoji Matej Bregant, kovač in izdelovatelj plugov v Ore-hovesi, P. Hoče-Slivnica. 390 (3-1) Nove mline za čiščenje žita vsake vrste, izdeluje po nizkih cenah in popravlja tudi pokvarjene Tomaž Kukec, mizar v Mariboru, Koroška ulica št. 31. 386 (3—1) Držala za časopise priporoča si. druijtvain v vseh velikosti P. Ko-stič v Celju. 343 Objava. Ker sem na dan volitve v Topolšici javno brez vsakega tudi najmanjšega povoda žalil prečast. gosp. župnika Z a-v o d n j skeg a, jih tukaj javno prosim odpuščenja in se jim zahvaljujem, da so mi do-brotljivo prizanesli pred mojo obsodbo pri sodišču. Šoštanj, 6. junija 1907. Janez Globačnik, ofer na Lomu, 388 župnije sv. Mihaela pri Šoštanju. Svarilo. Jakob Rischnig, posestnik pri sv. Lovrencu, in njegova soproga Josipina, vdova Gassner imata skupno vse premoženje ki se nahaja v posesti tega ali onega soproga, bodisi, da je to premoženje na ta ali oni način pridobil ta ah oni soprog. — Vsled tega gospa Josipina Rischnig nima pravice, brez dovoljenja svojega soproga od tega premoženja karkoli prodati, ali pa obre meniti z dolgovi. — Jakob Rischnig svari vsled tega vsakega, naj brez njegovega privoljenja od njegove ao-proge ničesar ne kupuje, ali na drug način ne pridobiva in njej tudi ničesar ne pogojuje, ali prodaja. On bi v nobenem slučaju ne priznal takih, brez njegovega privoljenja z njegovo soprogo sklenjenih opravil, zlasti tudi ne od njegove soproge napravljenih dolgov, ampak bi moral taka opravila, če treba, «tožbo izpodbijati. 358 (3—2) Bllzarski učenec se takoj sprejme pri A. Wiher v Mariboru, Heu-gas« 4. 321 (4—4) Zahvala, Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega sina FRANCA LAH, visokošolca kakor tudi za ogromno udeležbo pri pogrebu, izrekava tem potom vsem prijateljem, znancem in udeležencem najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala še domači prečastiti duhovščini, zlasti častitemu g. kaplanu za preganljivi govor pri odprtem grobu v slovo dragemu pokojniku, slavn. učiteljstvu ter gg. visokošolcem, ki so prihiteli iz dalnega Gradca slovo jemat od svojega tovariša, nadalje vsem pevcem, darovalcem krasnih vencev, ter sploh vsem, ki so blagemu rajnemu zadnjo čast skazali in nama izražali sočutje in tolažbo. Velikanedelja, 29. maja 1907. Žalujoča oče in mati edinega sina. ^ it- M Izjava. Podpisani Rajko Vrečer, učitelj v Žalen, izjavljam s tem, da globoko obžalujem, da sem v smislu notice v „Slovenskem Narodn" z dne 23. marca t. 1. glede g. dr. Ivana Jančič-a, kaplana v Žalen, popolnoma neresnične in neutemeljene govorice razširjal in s tem njega zelo na časti razžalil in v javnosti njegovemu ngledn škodoval. Jaz prekličem popolnoma vse tozadevne trditve in govorice kot neresnične in neutemeljene, kakor tudi popolnoma izmišljene, prosim g. dr. Ivana Jančič-a odpuščenja in se mu zahvaljujem, da mi je vsled moje prošnje odpustil in odstopil od sodnega preganjanja. Celje, meseca maja 1907. 392 Rajko Vrečer, učitelj. Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev Maribor, t*i4ffgasne 9. Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo Climase Bohsel-moforji pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1 '/t do 2 »/, vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkovič, 376 10-2 sastopmlk Climase Bohael-motorjev. Iščem trgovino. Iščem starejšo v dobrem imenu trgovino z mešanim blagom na deželi v lepem in večjem okraju pri cerkvi, katera sme tako velika biti, da jo lahko dva oženjenca z enim učencem sprevidita, jo prevzamem v najem ali pa kupim. Trgovina, katera se dobi iz vzrokov zavoljo starosti ali bolezni lastnika in smrti ene ali druge zakonske polovice, ima prednost. Resne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: A. D. Poštenost 124 na upravništvo tega lista. 338 (4—4) BM* Vabilo na redni občni zbor Okrajne posojilnice v Ormoži registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v petek, 28. junija 1907, ob 10. uri dopld. v prsojilnični pisarji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev v načelstvo. 6. Čitanje revizijskega poročila „Zveze" ter ukrepi vsled istega. 7. Razni predlogi. Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občen zbor sklepčen, vrši se ob 2. uri popoldne v smislu § 32. pravil drugi občen zbor, kateri je pri vsak.m štavilu sklepčen. Ormož, dne 8. junija 1907. 383 Načelstvo. ■MMMMMMMMMM H Edina slovenska trgovina v m | Slovenjgradcu! S Naznanjava, da sva otvorila trgovino z mešanim blagom v hiši „Narodnega doma". Se priporočava za obilni obisk 35* (2—2) Druškovič & Valenčak. i Gostilna in mesarija pri farni cerkvi Sv. Jurja ob Sčavnici, na najpripravnejšem prostoru, je prostovoljno na prodaj, in sicer: 1. Enonadstropni hram, osem sob, tri kuhinje, jedilna shramba, vinska klet, obširno gospodarsko poslopje, svinjski hlevi z 10 oddelki, zidano in vse z opeko krito; 2. Hram, kjer je c. kr. pošta, mesarija z vso opravo, velika ledenica, zaloga za pivo. V hramu 1. se vršijo uradni dnevi c. kr. okraj, sodišča vsaki mesec, c. kr. okrajn. glavarstva pa vsaki drugi mesec. Zraven veliki vrt za zelenjavo, dva lepa sadonos-nika; potem lepa njiva z velikim travnikom in gozdom, skup okoli 15 oralov rodovitne zemlje. Cena in lahki kupni pogoji se zvejo pri lastnici Mariji Trstenjak, tamkaj. 349 (3—3) Pozor! ~ Solnemu zdravje! Čitaj! Slabemu moč! Gostilna ležeča pri postaji, ob tristranski ceeti, zvezano z 41. oralov polja, gozd in travnikov, leena trgovina, se proda za 24.000 kron. Kje, pove upravništvo. 316 (3—8) I ■O žeimlčme kapljice Pnkralke žel&dčne hapUiee delujejo iz vrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlic« nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki ia meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter1 Jurišic, lekarnar v Pakracu štv. 100 ——— Slavonija. ———— Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. C««aje sledeča (franko na vsako pošto): >8 steklenic (1 dueat) A K, »4 stekleni*«« (• ducat») K N i« »« gteklenlčie (S ducati) 1* K. a. sa. j 84 12 stekleulilc se 33. e razpošilja. Slavonska zel s Se rabi s prav sijajnim in najboljšim _____proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za- ^e«a»ieTB»ii«ii»iii ■■■■KNmMBaaar raolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi , proti bodeqju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): * orlglralnl steklenici SKIOv 4 originalne steklenice SE S»v « originalnih gtekleenl „ M tO v. as.] od. dLveia. steklenic so 33. e razpožilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom: 620 26 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. ±©07 Za birmo I Največja izbira raznih batlstov in uolne za dekleta, kakor tndi različno nnkneno iblago za dečke in že izgotovljene obleke. Razun tega tudi največja zaloga svilenih in drugih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni. Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim [in konfekcijskim blagom Burgplafz 2. 2M. EJ. Šepec Grajski fr$ 2. MARIBOR, v lastni liiši. Postrežba točna, in strogo solidna.! Semena raznovrstnai kakor cvetlična, povrtna, deteljna, travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi M. Bertlajn a Maribor, Sofijin trg — --(v gradu) Priporoča tudi svojo zalogo špecerijskega blag-» in Barthelnovo apno 28 p°klaj°> najboljše kako- -1 vosti. w l Jllojz Ske( pozlatar Maribor, Stolni trg 5 se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v it-vrSevanje vseh v to stroko ¡padajočih del in popravil. JB ■M Restavracija,Narodni dom' v Mariboru priporoča sortirana vina dr. Turnrrja. osoblto čisti muškat v steklenicah, Zadravčev ljutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: budijevisko in ob veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi Jedili. O petkih In postnih dneh morske ribe. Trgovina z žeieznino l&Sm Ppsfec Maribor, Tržaška oests 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja s a rokodelee, vse vrste železniiie, traverse, ko««, {ieii, vodovodne naprave itd. Port-and in Roman cement, apno itd. Vse po najnižji ceni I Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, največja eksportna tvrdka! it Prosim, zahtevajte velik! cenik, ki se ^ pošlje zastonj in poštnine prosto! Pozor, kupovale! I H. Suffner urar. Ljubljenci Mestni trg. nasproti rotovža prej v tvranjn priporoča svojo veliko, izborno zalogo flnlli švicarskih ur, briljantov, zlatnine In srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah. Y /i n 1/O 7 da je moje blago ; Ub&CUl, dobro, je to, da je r > res Sno in _____wm___, razpošiljam po oekm sveta. — Na stotine pohvalnih pisora je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Jožef Ulaga vr Mariboru, Tegethofova oesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo taanu fakturnega blaga, ! kakor: dne volnene obleke za spomlad nake barve, velikansko izbiro lepih »vilenib robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tndi jako dobro modno snkao za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za, perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni! Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10 »/o cenejše kakor drugod. r L ,prl sv. Jofefu". t Tovarna za cjlinske izdelke — V Račju — izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za obiske, dimnike, rekontra-opeko, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi r Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Balser-ju. • Nova trgovina z lesom In premogom IVAN LAMPRECHT MARIBOR, Kariovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne. Prodaja vaeh vrst lesa, drv in premoga. Cene zmerne, postrežba točna. Špecerijska trgovina JI. Vertnih Maribor, Koroška cesta št. 9 priporoča svojo veliko zalogo Jpe-serijskega blaga ter raeližnega vina in piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg .r «^r v Ljubljani priporoča svoje 1»« izborno pivo v sodcih in steklenicah. K£**£SS*S*SftMS$&.«S! Franc PleterSek j Maribor, Koroška cesta 24. | Velika zaloga raznega po- m bistva, ogledal in podob. £ Cene jako nizke. « Prodaja tudi na obroke. M perufnlnarjl I 13 A T.M A jamčeno sredstvo, - -«-IJ.ttI_£». ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je dris-ljava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 35, 56 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palmi z navodilom poštnine prosto. I. E. Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, Sofijin trg 3. POSOJILNICA V MARIBORU - ustanovljena 1. 1882. --- e> ♦ ♦ <9 šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4'/0 in 4V«7o- — Obrestna mera za posojila: 5%, 5*/,% za hipotekami, 6% za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v „Narodnem domu". Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopoludne, izvzemSi praznike. FELIKS ROP Mariboru manufakturna trgovina v Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene! Postrežba točna! Alojzij Pintsr trgovina pri farni cerkvi v Slov. Blstrlol (podružnica na Gor. Bistrici) priporoča celemu okraju različna semena: detelj no, travno itd.,galico, ličje trake iz gum\ja, lopate, kose, brizgalnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. drnge reči po najnižji ceni. ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ANTON VIHER stavbeni in umetni mizar Hengasse 4 MaiutlOR* Hengasse i (v lastni hiši) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica: Heugasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. roiirme tam F=rHj;* •ais-i-s. > «r*lj _ a «s K > o ■5 ® g,® ei s*1!?1 lláíi g 3II o? O X. a xoo O i«-" Ía = ?siiti > g V" 8> j¿ S-g"- 8i.a. rt II S|s,&l?8 at Ck «g & a ¿I »«15 js 11 3 S-l.gNfsOstfa S • M CWM »ta ■»►Hi OTVnHWHHHKSVMffKVM I qeuoo q^siuj^AO; od 98A Narodna gostilna ,JPr»i pošti« Maribor, Tegethofora cesta 49 priporoča vedno svaZe pit«, izvrstna domača Vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Med»i. Nova trgovina Mahorič & Šeligo • Ptuj o nasproti pošte In gostilne VrsSk« priporočata slav. občinstvu svoj« najnovejšo zalogo ■anafaktir-nega blaga ter vabita k obilnemc obiska. Izdajatelj in založnik: „Katol. tiskovno društvo". Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru