DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Uhaja »večer viak prvi in tretji ietrtek meseca. Ako je ta dan pramik, iiide „DOMOLJUB' dan poprej. Gena mu je SO kr. ta celo leto. — 8pm m» doptn naj »e vohljajo: uredništvu ,DOMOLJUBA", Ljubljana, v semeniških ulicah št. 2. Naročnina m mterati pa opravn\Hvu ,DOMOLJUBA" Vodnikove uliee It. 2. — Naznanila še vtprejemajo »n plačujejo po dogovoru.
Štev. S.
V Ljubljani, 3. marca 1898.
Letnik XI.
Jakob

po usmiljenju božjem in apostolskega sedeža milosti
knezoškof ljubljanski
vsem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa!
Preljubi v Gospodu! Pač zadnjikrat se mi ponuja prilika, da vam govorim kot vaš višji pastir; ker odločen mi je, kakor vam je že znano, drug delokrog.
Ne morem vam povedati, kako čisto nepričakovano mi je to prišlo in kako bridko in milo se mi je storilo, da vas moram zapustiti. Šele tedaj sem čutil prav živo, kako ste mi prirastli k srcu.
Toda, volja božja je, da grem, in zato moram reči: Gospod, „naj se zgodi tvoja volja!" (Mat. 26, 42.) in moram zaklicati z besedami pobožnega Joba: „Gospod je dal, Gospod jc vzel . . . bodi češčeno Gospodovo ime". (Job. 1, 21.) Kadar nas kliče volja božja, ne smemo šele povpraševati, nam je li prijetno ali ne, bo li združeno z žrtvami ali ne, nas li čakajo križi in težave ali ne, ampak iti moramo, kamorkoli nas kliče Gospod prepričani, da je tako najboljše na vse strani, za vas in za mene. Saj more neskončno modri, neskončno dobrotljivi in neskončno sveti Bog hoteti le dobro, in to ne neha biti dobro, čeprav se nam podaje v grenki lupini.
Ko vam pa govorim sedaj zadnjikrat, ne morem si kaj, da bi vam tudi ta pot zopet ne polagal na srce odkritosrčne in dejanjske ljubezni do vaše svete rimsko-katoliške cerkve.
In zai j ? Zato, ker to zahteva večno zveli-canje vaših duš in ker to zahtevajo nevarnosti našega časa.
Sveta cerkev je Kristus, ki na skrivnosten način naprej in naprej živi in deluje med nami. Zarad tega, kakor je brez Kristusa nemogoče dopasti Bogu in se večno zveličati, tako je to tudi nemogoče brez sv. cerkve. Ali pa znabiti kdo misli, da more priti v nebesa brez Kristusa? Naj posluša, kaj pravi o Kristusu sveti apostol Peter: „V nikomur drugem ni zveli-čanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi se mogli zveličati." (Dej. apost. 4, 12.) „Ljudem" ni dano nobeno drugo ime. To velja torej za vse ljudi in za vse čase; velja torej tudi za nas.
Ako je pa Kristus potreben vsem ljudem vseh časov,, da se morejo zveličati, mora tedaj tudi skozi vse čase, in dokler bodo živeli ljudje na zemlji, na kak način živeti in delovati med njimi. On mora biti na nekak način vsem ljudem dosežen in pristopen, da morejo stopiti ž njim v zvezo, da morejo slišati njegove nauke, spoznati njegove zapovedi, se udeležiti njegovih milostij, in da se morejo na nevarnem potovanju skozi to zemeljsko življenje držati njega kot „zveličarja", njega kot „odrešenika" od greha in smrti. In v resnici je tudi tako.
Kristus živi in deluje naprej in naprej in bode živel in deloval do konca dnij v človeštvu. On dela to po svoji sveti cerkvi, in zato je sveta cerkev zares na skrivnosten način med nami živeči in delujoči Kristus.
Premišljujmo ravnokar izrečeno resnico še nekoliko natančneje. Vprašam vas tedaj: kdo je pa ustanovil sv. cerkev? Kristus, naš Gospod. Ker tako je govoril Petru: „Ti si Peter (to je skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev". (Mat. 16, 18.) — In čegavo oblast ima sv. cerkev ? V čegavem imenu in v čegavi moči (sankciji) pa zahteva pokorščino, in kdo plačuje pokorščino ali kaznuje nepokorščino proti sveti cerkvi? Ona ima oblast tistega, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji (Conf. Mat. 28, 18.), in ki pošilja apostole prav tako, kakor je njega poslal nebeški oče. (Conf. Jan. 20, 21.) To jc Jezus Kristus, o katerem spričuje sam oče nebeški: „Ta je moj ljubi sin, nad katerim imam do-padenje; njega poslušajte". (Mat. 17, 5.)
Sv. cerkev ima in izvršuje torej božjo oblast, ker ima in izvršuje oblast sina božjega, Jezusa Kristusa. Sv. cerkev uči; toda Kristus uči po sv. cerkvi, ker on je naročil apostolom: „Pojdite in učite vse narode." (Mat. 28, 19.) Sv. cerkev veleva; toda Kristus veleva po sv. cerkvi, ker on je ukazal apostolom: „učite je (t. j. narode) izpolnjevati vse, kar sem vamza-povedal". (Mat. 28, 20.) Sv. cerkev deli svete zakramente; toda Kristus je deli po sveti cerkvi, ker on je postavil sv. zakramente, in o n je zaslužil s svojim bridkim trpljenjem in svojo grenko smrtjo milosti, ki se nam delč po sv. zakramentih. Sv. cerkev moli in daruje; toda Kristus moli in daruje po sv. cerkvi, ker on sam je v najsvetejšem zakramentu zares, resnično in bistveno pričujoč med nami, on sam se z naših oltarjev poteza neprenehoma za nas kot naš zavetnik in priprošnjik pri nebeškem očetu, in on sam se dan za dnevom daruje na nekrvav način za nas pri sv. maši.
Sv. cerkev je tedaj zares po svoji ustanovitvi, po svoji oblasti, po svojem delovanju Kristus, ki na skrivnosten način živi in deluje med nami. Vsled tega je tudi nepremagljiva kakor on, ki je premagal smrt in pekel, vsled tega bode tudi vedno živela. Nepremagljiva je, ker »peklenska vrata je ne bodo premagale", (Mat. 16, 18.), kakor ji je slovesno obljubil sam Jezus Kristus; bode vedno živela, ker „glej, jaz — Kristus — sem pri vas vse dni do konca sveta" (Mat. 28, 20.), kakor je zagotavljal apostolom v tistem trenotku, ko je je razposlal po celem svetu in ustanovil svojo ,sv. cerkev.
S tem se slaga končno tudi, da, kar sveta cerkev tukaj zapovč ali prepovč, to ve!Jt tudi pred Bogom, in da to tudi Bog zahttva. J(ar-koH bodete zavezali na zemlji — bo zavezano tudi v nebesih: in karkoli bodete raiverali na zemlji bo razvezano tudi v nebesih". (Mat. 18, 18.) Zato ni mogoče, zoper nauke sv. cerkve, zoper njene zapovedi, zoper njeno razsodbo, sklicevati se na Boga, ampak, kdor zaničuje sv. cerkev, je že s tem samim tudi kriv zaničevanja Kristusa in njegovega nebeškega očeta, in zato zapade kazni, ki je za tako zaničevanje odločena. Ker tako govori Kristus: „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, ki me je poslal". (Luk. 10, 16.)
Sv. cerkev je torej zares Kristus, naprej in naprej živeč in delujoč med narrii; in ker razven Kristusa ni zveličanja, zato je neogibno potrebno, da se zvesto drži sv. cerkve, kdor sploh hoče zveličati svojo dušo.
Kakor je pa tolažilno za nas, ako vemo, da, kdor se drži sv. cerkve, se drži s tem tudi Kristusa, tako je z druge strani žalostno, ako vidimo, kako daleč še je že odtujilo toliko ljudij sV. cerkvi in s tem Kristusu samemu, in kolike nevarnosti iz tega nastajajo. In zares, koliko takih, katerih imena so vpisana v katoliško krstno knjigo, katerim pa je, kakor pravi apostol, njihov Bog trebuh (Filiplj. 3, 19.), ki se vdajajo najpodlejšemu materijalizmu, in ki so vsled tega odvrgli sploh vso vero: vero na Boga, vero na neumrjočnost človeške duše, vero na odgovornost in plačilo po smrti, in toliko bolj vero v Kristusa in njegovo sveto cerkev. — Koliko takih, ki nečejo nič vedeti o kaki nadnaravno razodeti veri in torej tudi nič o Kristusu, ki nam je to vero prinesel ter ustanovil svojo cerkev izrecno v ta namen, da jo nam hrani in oznanjuje. — Koliko takih, ki sicer ne odklanjajo že kar naprej vsakega razodetja, ki pa sedajo na sodni stol ter sodijo Kristusa in njegovo cerkev, izbirajoč si izmed verskih resnic in zapovedij le tiste, ki jim ravno ugajajo, dočim druge predrzno zame-tavajo. — In končno, koliko takih, ki sicer zagotavljajo, da pozhajo Boga in, katerega je poslal, Jezusa Kristusa, da poznajo tudi cerkev Kristusovo, ki pa s svojimi deli, s svojim življenjem, zatajujejo Boga in Kristusa in sveto cerkev in, ne pokoreč se sv. veri in nje zahtevam, živč v neprestanem duševnem uporu zoper Kristusa in njegovo cerkev. (Conf. Tit. 1, 16.)
Ih na to globoko odtujenost od Kristusa in nj^goVo cerkev ne naletimo le v gdiovih krogih, kakbrje bilo še ^rfed nekaterih'(Seštet-letji, ampak ta odtujeribst razjeda že samo S
svojim vzgledom vedno dalje in dalje okoli sebe ter popada'vse vrste ljudstva od najvišjih do najnižjih. Nalezljivemu slabemu vzgledu pa pomagajo še drugi, ki se naravnost in namenoma trudijo, da bi navdali ljudi z brezbrižnostjo, z zaničevanjem,da, s sovravštvom proti sv. cerkvi, in da bi je na ta način spravili ob njihovo vero. Tisk, pravica zborovanja, društveno življenje in druge take stvari, kateremu namenu pa morajo pogosto služiti, ako ne prav posebno ravno temu? In tako vidimo, kako je Kristus s svojo sveto cerkvijo že več ali manj odstranjen od raznih strok javnega in zasebnega življenja, tako v marsičem pri pouku, pri vzgoji i. t. d., da, ne redko celo tudi že pri uravnavi družinskega življenja. — Seveda vidimo pri tem tudi še nekaj drugega. Odkar so odpovedali pokorščino sv. cerkvi, od tistega časa sem se odpoveduje pokorščina vedno očitneje in brezobzirneje tudi državi; in odkar se v toliko ozirih branijo priznati in varovati cerkveno veljavo, izginja bolj in bolj tudi državna veljava, in razrahljavajo se korak za korakom in tako hitro, da je groza, tudi vse družabne vezi, tako da utegne nastopiti že v kratkem času anarhija (brezvladje) in popolen razpad človeške družbe, ako se ne zateko odločilni krogi znabiti še v zadnji uri k tistemu, h kateremu so se zatekli tudi apostoli ob grozeči nevihti, proseč ga: „Gospod, reši nas, pogi-njamo" (Mat. 8, 25.), — namreč h Kristusu, kakor živi in deluje v svoji cerkvi.
Ako premišljujemo z ene strani te žalostne, vsakemu očite prikazni, in ako vidimo z ,druge strani neizogibno potrebo, držati se Kristusa in torej tudi njegove cerkve, če se hočemo sploh rešiti in zveličati, bode vam pač umevno, dragi moji, da vas tudi še v svojem zadnjem pastirskem listu vspodbujam k odkritosrčni in dejanski ljubezni do naše sv. rimsko-katoliške cerkve, in da vam vpričo velikih, vsak dan rastočih nevarnostij v verskem, državnem in družabnčm oziru svareče kličem z apostolom: „Kdor mčni, da stoji, naj gleda, da ne pade" (I. Kor. 10, 12.), z drugimi besedami: Kaor še veruje v Kristusa in njegovo cerkev, naj gleda, da se mu ne zgodi, k^r se je zgodilo žalibog že premnogim, naj gleda, da te vere ne zgubi.
In .ta svareči glas moram povzdigniti toliko krepkeje, kolikor bolj lahkomiselno in brezmiselno se svet dandanes nekako šali in igra z verskimi nevarnostmi. Ali se ne pravi, da le eno omenim, res igrati se z nevarnostjo, da, nevarnpčst ,c<?lo predrzno izzivati, ako nekateri ,mislijo, da iflprajo vse slišati, vse brati, kar se kje,govori Jn . tiska, in bodisi še tako sovražno naperjeno zoper sv. cerkev in jijene
služabnike? In vendar kratko malo ni mogoče, da bi tisti, kdor se hrani s tako dušno hrano dan na dan brez prave potrebe, katera bi se dala opravičiti tudi pred Bogom — gola radovednost za to pač ne zadostuje, — da bi tak človek mogel ohraniti si nepokvarjeno svojo vero, ali vsaj trdno versko prepričanje in veselje do sv. vere. Nehotč se mu bodo jeli vzbujati dvomi, najprej o tem in onem, potem o veri sploh in s tem o cerkvi, ki nas uči, kaj moramo verovati, in o Kristusu, ki nam je prinesel sv. vero in ustanovil sveto cerkev, dokler naposled ne zavrže vsega: Kristusa in cerkve in vere. Pa tudi onemu, ki sicer ne konča tako žalostno, bode vsaj opešala vera, versko življenje mu bo pačasi hiralo, če mu naposled celo popolno ne otrpne. Takega nesrečnega izida pa jc tako imenovani „olikanec" prav tako malo obvarovan, kakor „neolikanec", meščan prav tako malo, kakor kmetovalec. Saj je sploh žalibog le premnogim „olika" in „prosveta" naravnost v tem, da se ne brigajo niti za Boga niti za cerkev, in da prezirajo istotako božje kakor cerkvene zapovedi.
In zato, preljubi v Gospodu, ne igrajte se z nevarnostmi, ki pretč veri; zakaj, kakor nas uči sam sv. Duh, „kdor ljubi nevarnost, se pogubi v njej". (Pridig. 3, 27.) Ogibajte se torej skrbno ljudij, kateri imajo usta vedno polna psovk in zabavljic zoper cerkev in duhovnike in,ne prezirajte lahkomiselno posledic takega govorjenja, posledic, katerih ne moremo nikdar dovolj obžalovati. O tem vas ne podučujem jaz, ampak sv. apostol Pavel vas uči, ko piše: „Ne udajte se zapeljivcem: malopridni pogovori skazč lepe nravi." (I. Kor. 15, 33.) In prav tako varujte se tudi spisov, .knjig in časnikov te vrste in prepovejte jim vsak dostop v hišo in družino; zakaj zopet ne govorim jaz, temveč ljubljenec Gospodov, sv.Janez, nam govori, kako naj sodimo o ljudeh in potemtakem tudi o spisih, ki nočejo ničesar vedeti o Kristusu in njegovi cerkvi. Sv. Janez namreč piše: „Če kdo pride k vam, (da bi vas namreč učil, in to hoče storiti vsak časnik, vsaka knjiga) — „če kdo pride k vam in ne prinese s seboj tega nauka (namreč nauka Kristusovega, temveč druge, temu nasprotne nauke), ne sprejmite ga v hišo in tudi ga ne pozdravite; zakaj kdor ga pozdravi, se stori deležnega njegovih hudobnih del." (II. Jan. v. 10 in 11.) Nauka Kristusovega pa pač ne prinaša, kdor se bojuje zoper cerkev, njene nauke in zapovedi, jo sramoti in zaničuje, kal^or to delajo slabi spisi, knjige in časniki; ampak nasprotno, kdor napada cerkev, kije namestnica Kristusova, in ki ima od njega
vso oblast, napada Gospoda Kristusa samega in zato nima, kakor pravi evangelist, nikakega prostora v nobeni krščanski družini. Kdor takega sovražnika vsejedno sprejme v hišo, postane po besedah istega evangelista sokriv njegovih hudobnih del.
Da bi to pač resno pomislili vsi oni, ki si ne štejejo v nikak greh, če kupujejo slabe knjige, naročujejo slabe spise »in časnike ter jih ber6. Pomislijo naj, da najprvo grešč sami, ker se ne ogibajo priložnosti, ki je v škodo njih veri in verskemu življenju, temveč jo cclč iščejo. Pomislijo naj, da pa poleg tega grešč tudi s tem, da s svojim vzgledom in s podpiranjem takih spisov in časnikov — in kupovanje in naročevanje takih spisov jc pač tako podpiranje — pomagajo, iste nevarnosti pripravljati tudi drugim. Med temi drugimi pa moramo pred vsem imenovati domače v hiši in družini: teno. otroke, v skrb izročene. posle, kateri dobč take knjige, spise in časnike r roko. in ki sc po vzgledu svojega očeta, svoje matere, svoie gospdde enako otresejo vsega strahu pred takim berilom in tako trpč na duši škodo, ki sc pogosto nikdar več ne di popraviti.
NI pa dosti, da samo s tem skrbimo za svojo vero, da se vestno ogibljcmo vsega, kar bi ji utegnilo škodovati, tudi naravnost (pozitivno) jo moramo gojiti, to jc živeti moramo po veri. Vsadi najčvrstejšo rastlino v najboljšo zemljo: če je nc gojiš in ji ne pri-livaš, v kratkem ti zamre. Prav tako je tudi z vero, če jc pridno ne gojimo. Poleg tega nas uči skušnja, da svet največ prav zato tako zcld črti sveto cerkev in duhovnike, ker noče živeti po veri, katero mu oni oznanjujejo po Kristusovem naročilu.
Po veri pa živimo, če se voljno uklonimo in izročimo ljubeznivim namenom, katere jc imel Jezus Kristus, ko je ustanovil cerkev; zakaj vsi ti nameni imajo pač za cilj vero in življenje po veri in s tem naše večno zveli-čanje. Kristus pa je ustanovil sv. cerkev, da nas podučuje. Torej se moramo tudi dati podučiti in vsako priložnost v to, kakeršno nam posebno podajajo pridige in krščanski nauki, radovoljnim srcem poiskati in z vnemo porabiti. Kristus je ustanovil sv. cerkev, da nam oznanjuje njegove zapovedi in s svojimi na-redbami pomaga izpolnjevati te zapovedi. Zato moramo tudi biti sv. cerkvi voljno pokorni in se ji ukloniti, da nas vodi in navaja; posebno moramo izpolnjevati cerkvene zapovedi z isto natančnostjo, kakor božje zapovedi. — Kristus je ustanovil sv. cerkev, da nam deli svete zakramente in nas tako posvečuje, da moli za nas in daruje. Zato moramo tudi pristopati
k sv. zakramentom in tudi storiti od svoje strani vse potrebno, da postanemo deležni milostij sv. zakramentov; tudi moliti moramo in se udeleževati daritve sv. maše.
In kakor moramo gojiti vero v sebi, tako jo moramo gojiti tudi pri vseh onih, katere nam je Bog izročil v skrb in katerih duše bo enkrat tirjal od nas. Skrbeti morajo torej za krščansko življenje stariši pri otrokih gospodarji pri domačih, predstojniki pri podloŽnikih itd. Ce apostol Pavel sploh v obče govori, da jc zatajil vero, in da je hujši od nevernika (da jc pagani, kdor nima skrbij za svojce in zlasti za domače (I. Tim. 5, 8.1, velja ta beseda gotovo prav posebno onim, ki pri svojcih ne skrbč za največjo in najpotrebnejšo svetinjo, svetinjo krščanske vere in krščanskega življenja, in ki sc hladnega srca nc menijo, ali jim domači rastejo v ljubezni ali v mlačnosti, morebiti še celd v sovraštvu do sv. cerkve. Odkritosrčno ljubezen imejmo torej do sv. cerkvc. dejanjsko ljubezen, ki se kaži v tem, da se resno prizadevamo. z domačimi zvesto živeti po veri. katero nas uči sv. cerkev.
V svojih pastirskih listih sem vam v teku let prav izrecno polagal na srce nekatere stvari, pri katerih naj bi sc posebno prizadevali, da spravimo življenje v soglasje z nauki in zapovedmi sv. vere. Menim, da pač koristim vašim dušam, če vam jih sedaj, ko sc poslavljam, še enkrat prav na kratko pokličem v spomin Taka stvar jc bila pijanost. Predragi v Gospodu! Zopet vas prosim, prizadevajte sc za zmernost: zakaj pijanost ni le samo na sebi greh, ampak iz pijanosti izvirajo vrh tega tudi premnogi drugi grehi, premnogo gorjd in nadlog po družinah. Zopet vam zato priporočam družbe treznosti. — Druga stvar je bila kriva prisega, veliko zločinstvo, ki sc pa žalibog ne dogaja tako po redkem. Kaj pomaga človeku vse prikrivanje in vse zavijanje; vsevednemu očesu božjemu je vendar vse odkrito. Poleg tega nas uči skušnja, da ga skoro ni greha, ki bi prinašal toliko prokletstva in toliko nesreče v hišo, kakor prav kriva prisega. Govorimo torej zmerom tako, da moremo obstati tudi pred Bogom. — Drugopot sem vam polagal na srce, kako posvečujte nedelje. Kakor takrat, tako vas prosim z nova tudi sedaj: praznujte Bogu posvečene dneve tako, da vam namesto blagoslova ne prikličejo prokletstva in jeze božje. Posebno ponavljam to prošnjo gledč službe božje pri podružnicah, kjer se žalibog kakor uči skušnja, dogajajo pri tej priliki premnogovrstni grehi. Mladino za tem še posebno opominjam, naj nikdar ne zabi, da je cerkev svet, Bogu posvečen kraj. Obnaša naj se torej v cerkvi zmerom boga-
boječe, in naj si dovoljuje stvarij, katerih	apostolom Pavlom — čujte, ostanite trdni v
bi £lpvek ne sipcl vganja,ti cel6 na kakem	yeri" (J. Kor. 16, 13.), v veri, katero nam je
posvetnem kraju. — Ob drugi priliki sem varn	prinesel na syet Jezus Kristus, in katero nas
zpp^t stayil v vzgled sy. družino, po kateri	sy. cerkev!
fliofalp l^iti ufavnan? tupi vaše družne. In	In sedaj §e par besedij. Prva mi bodi
res, kak^ sreča, Že v časnem o?iru, Če sp	beseda ?ahvale. Da, predragi v Gospodu, du-
dr^žjne ia^o urejene; in nasproti, kako ne-	hovniki in ppsvetni, iz celega srca se vam
srečpo je pač le prepogqstp Življenje po drij-	vsem zahvaljujem za vso ljubezen in udanost,
Sipah, ^i nočejo poznatj sv. družine, in ki	ki sta mi jo tako obilno skazovali v letih,
nam mnogokrat kanejo žalostno podobo naj-	katere mi je Bog dal preživeti med vami.
pdurnejšib razprtij, ki so toliko £rši, kolikor	Posebno pa se vam zahvaljujem za vaše mo-
bolj bi mprali biti družinski udje zvezani v	litve; zakaj, dobro vem, mnogo ste molili
ljubezni prav zato, ker so udje iste družine,	zame, posamezniki, cela društva, duhovske
Krščanski očetje, ali najdete zd-sc lepšega	hiše. Za vse te izkaze ljubpzni, ki so mi res
vzgleda kakor je ljubi, priprosti, skromni,	dajali v bridkih urah marsikako tolažbo in
častitljivi, skrbni sv. Jožef? Poznate, krščanske	mi vednp vlivali v srce novega poguma, za
matere, vprašam, z4-sc lepši vzgled kot jc	\se to sprejmite mojo najprisrČnejšo in naj-
vzgled Marije, krotke, ponižne, usmiljene, sra-	iskrenejšo zahvalo. Bog vam vsem najobilnejše
mcžljivc matere Božje? In imate, otroci, mla-	poplačaj, kar ste mi storili,
deniči in dcvicc, lepši vzgled, kot jc božji	Druga moja beseda — in to bodi sklepna
deček Jezus, tako pobožen, U|ko nedolžen,	— pa je prav živa prošnja: Odpustite mi, če
tako pokoren in poslušen Jotefo in Mariji r	sem morebiti koga razžalil. in nc pozabite
Vsi zatorej bodite posnemovalci sv. družine	na me v svojih molitvah tudi v prihodnje. Da,
Še marsikaj drugega *cm vam govoril	molimo drug za drugega, kakor nas opominja
na sred v pastirskih Ustih. česar vam pa nadalje	apostol Jafcob, <|a sc zveličamo (Conf. Jak.
nc navdam. Samo enkrat vasic prosim: Ljubite	5. 16), in sc enkrat snidemo zgong na onem
av. ccrkcv; zakaj kdor ljubi ccrkcv. ljubi tudi	svetu, kjer bo obrisal Bog vse solze od naših
Kristusa; kdor pa liubi Kristusa, ga bo tudi	očij, kjer nc bo več smrti, nc žalovanja, nc
ljubil Oče v nebesih, kakor nam govori cvan-	vpitja, nc bolečine. (Skriv. raz. 21, 4. t
gclist Janez, in Kristus ga bo ljubil in sc	Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in
mu razodel v večni sreči. (Conf. Jan. 14. 21.)	Sina in sv. puha pridi nad vas in ostani vedno
ln „zatD. moji ljubi bratje — vam kličcnj t	pri vas. Amen
V Ljubljani, na svečnico, dnč 2.	fcbruvarja 1898.
t Jakob, knezoikof.
Deželn
JO. seja dpč lfi. februvfrij«. Poslanec Majaron ■tari predlog, da ne fnzSiri občinska voUlna pravica v Ljubljani. — V tfij peji bjl vsprpjet aakon o varstvu l^fvk in k^Uer6 rP*P- Fosjava, ki pptre|>wje le Se ce-
PflM«!* & tiM* v *^av0' PWP°vedVJe 8
tpnjnP i*kopaT(|ti ali ifl»v¥U Plehko (pfHRta pp nem-$kpm popaCejop Jftmppift)	ro2° (P'»Wfv
vol^in) ter tpfce	Wor P'1	ZOfW t0 P°"
l^vp, dolflU ga kaz#o v d^rju pd 1-1P gld, Ce se to zgodi drugi«, do 25 ld. Ce se ne dft iztirjati d?Wpa kazen, ae odmeri primeren zppor.
11. seja dnd W f^ruv. Posl. PovSe poro/* o go-spodinjski <oli,^a% se ijna ustanoviti v Ljubljani v sj>9myi desetletnice vladanja »resvitlega cesa«gf N^e namen ie, vsestransko jzvežbati odrasla de^ za go-
i zbor.
apodinjstvo v hilah, zvezanih z gospodarstvom. — Potem sp razni poslanci priporočali, da se nekatere ceste nared6 ali popravijo ali pa preložč po potrebi dotičnih krajev. Posl^n^c Schvveiger železnico Novo Mesto-Kar-Ipvec, da se Bela Krajina *v«žp z pitalo deželo. Posl. Pappj ip Pfeifer priporočala sta proSnje nekaterih občin za uravnajo Krke, kj napravlja bližnjim kmetovalcem
sila veliko škode.
12. seja dne 21. februvarija- Poslanec Hribar z vspmj slovenskimi poslanci je vložil nujni predlog v varstvo slovanskega naroda povsod, koder je v manjšini. Pri proračunu deželnega gledališkega zaklada grajal je pcfsl. Kalan vladno policijo ljubljansko, ker je prepovedala krščansko-Bopijalni »Zvezi« predstavo igre: »NemSki ne znajo«, dasi s? to igro dp^daj povsod tudi v Sloven-
cem najbolj aovrainih rasmerah smeli predstavljati. Igra je popolooma nedolžna in ni nobenega vzroka aa prepoved — Deželni predaedoik baron Hein odgovarja, da ta igra ni biser slovenskega slovstva (vmes klici: Kaj vam to mar t), ne pove pa nobenega pravega rasloga sa prepoved igre ter konča z besedami, ki ao raz-taljive sa kanonika Kalana. — Posl. Kalan ugovarja proti temu, da bi gospod detelni predsednik na tak način postopal s zastopniki IjuJatva ter tavrne trditev gospoda deželnega predsednika, da je katoliško-n&rodna stranka kriva iigredov, ki ao ae godili pustno nedeljo v Ljubljani; marveč da je ravno ta atranka v avojib liatib svarila mladino, naj miruje.
V 13. a«j i dne 24 februvarija zahtevali ao poelanci kalolišku-nirudne stranke sadoatila zaradi neoanova nega napada na kanonika Kalana. — Baron Hein je pre-
klical svoje trditve, obžaloval, da ae je stvar tsko tolmačila. ter glede osebne žalitve posl. Kalana trdil, da je sadnji stavek tako izrekel, ds ni bilo nobene osebne talitve. Zato je isjavil g. Kalan, da prizoft da ni Imel baron Hein namena, ga osebno žaliti. Posl. Kalan zahteva pa tudi od poal. grofa Barbota, da prekliče avoje žaljive lati, katere je izgovoril med govorom barona Heina grof Barbo. A Barbo tega ne stori, ne preklice svojih žaljivih besedij, dokazati pa tudi ne more, da bi imel on prav. Tako talijo Nemci, kateri imajo sami aebe za olikane nate slovenske poslsnce v slovenski zbornici. Pri zadnji seji pa je moral grof Barbo vendar pripoznati, da je poalancu Kalanu delal krivico ter je aato javno v zbornici obtaloval besede, s katerimi je talil poal Kalana
Razgled po svetu.
To pol nima mm kaj prida aovlc Is oelega sveta. Zalo pa m otlojmo bolj natanko, kako stoje stvari v Avstriji. 15. L prtčee zopet drtavni sbor svoje delo. Prerok moral bi b«ii človek, ki bi bolel natanko in sa gotovo povedati, ali bo njegovo delovanje mirno ali viharno. ab sploh delati ne bo ssr>f»i zaradi hrupa in vrtita, kateri se aopei napoveduj« Liberalni nemiki pre oapouti te froae, da ne bodo dali miru tudi aedaj ne. Kakten namen imajo vsodar ti ljudje a svojim neumnim nagajanjem ? Saj je Vendar vlada te naredila nove jezikovne naredbo in jih ob krotkem objavi. Tudi drugače jim jo to izpolnila maraikalero željo in jim mar-aikaj obljubila. Čemu torej rogoviliti' — Materina ljubezen je vrlo lepa da, najlepla posvetna ljubezen, ali ako prestopi pametne meje, postane slepa ljubezen, ki napravlja materi mnogo križev in tetav z otroci, katere je mati po domaČe rečeno »ickrljala«. Vsega dali joka-jočemu paglaveku, kar teli in bole, naj si je ie tako neumen, to ni prav, to dela slepa materina ljubezen. Gorje taki materi na stara letal — Avstrijska vlada skrbi za Nemca silno pridno, vsega jim dovoli, vsega da. vse dopusti. Zato pa so postali ošabni in oholi, obrnili so ae zoper njo samo. Srastni nemški narodnjaki na ves glas oznanujejo in kličejo: Proč od Avstrije 1 Jasno govore m delajo na to, da naj Avstrija postane podložna pruskemu kralju. Mogočna, slavna Avstrija, ki je toliko atoieiij kljubovala najhujtim sovražnikom, posebno Fracozom in Turkom, ta naj razpade, izgubi svojo samostojnost in postane pokrajina nemškega Cesarstva 1 To veleizdajako misel oznanujejo oni, ki so od Avstrije prejeli največ dobrot. Čudno je to, ali 8e bolj je čudno, da vlada te mirno posluia in gleda. Sklepa materina ljubezen!
Razbiti Avstrijo in jo uničiti popolnoma, to je prvi namen nemških rogovileiev. Računajo
takole: če mi nagajamo v državnem zboru, le ta ne moro nič narediti, mora potem vlada aama vladvti po avoji glavi brez poslancev. To pa je svobodi nasprotno, tega ne smemo trpeti, sato pnot in v splošni smel-njavi razbijemo cesarstvo in postanemo pruski podlo-toikl. Gotovo bode poskrbel ljubi Bog, ki je Avstrijo vedno čuvsl, da kosi ob pravem tau odbije rog. — Drugi namen nemških prenapetih narodnjakov je pauničitiin zatreti Slovane v Avstriji. Mi amo bili vaigdar podpora Avatrije, nikdar se ji nismo izneverili in se ji tudi ne bomo, vedno ostanemo zvesti državljani, zvesti svojemu cesarju. A vendar — kako se nsm godi? Odgovor na to je lahek, a žalosten brez konca in kraja. Od severa Nemci, od vzhoda Mažari, od zahoda in juga Lahi, to so naši sovražniki, zakleti sovragi naše narodnosti in našega jezika. Dobili so po krivici vlado v roke; dasi je nas Slovanov več, gospodarijo oni. Tlačijo nas na vse strani, vse pravice so nam pristrižene, Slovan povsod zadnji! Ko smo se pa začeli zavedati in gibati ter tirjati svoje pravice, zbali so se za svoje prvenstvo in zato nas hočejo kar čez noč potisniti v nemški žakelj, drugače nam ne dado ni živeti več na rodni zemlji 1 In zato razbijanje v državni zbornici, zato nagajanje, ker ae nas boje. To so pravi vzroki naSim sedanjim silno puhlim razmeram v Avstriji. Nemci je ne bodo reSili, pač pa Slovani. Ako je vlada avstrijska pametna, naj nam da iste pravice ko Nemcem, in zopet bo poatala nekdaj mogočna Azstrija trdna in močna, kar zdaj ni, ker jo razjeda notranji boj narodov.
Pravijo, da ni nič tako skrito, da ne bi postialo očito. To se je pokazalo na Ogerskem. Poslanec Bo-honci, ki je doaedaj pripadal vladni, liberalni atranki, razodel je v zbornici, da je prejel pri zadnjih volitvah od vlade 5000 gld., da je bil izvoljen za poslanca, povedal
ja dalje, da so tudi drugi liberalni poslanci dobili velike svote, vlada ogrska izdala je na tak način vsega vskup tri milijone. Tako na Ogrskem kupujejo vladne poslance. Seveda ae vladni motje kar pene jeze, da si je poslanec to upal, pa ksj pomaga, svet vsaj ve, kako je v blaženi Ogrski deželi, koder vlada »prostost in svoboda.« Sedaj pa trobijo v svet, da je poslanec Bobonci slabega uma. O seveda, to bi bila lepa. kdor bo odslej zaoaprej zinil kako besedo, ki ni vladi vSeč in razkriva njene goljufije in sleparje, bode proglaSen slaboumnim I Ogrsko ljudstvo, katero ravno sedaj veliko trpi zaradi socija-liatičoib puntarjev, ki ljudstvo luntajo k uporu, to pač ne bo pozabilo, da vlada raji tri milijone izmeče na lak način, ko da bi pomagala revnim poljedelcem in ro-
kodelcem, katerim manjka vsega kar je za življenje potrebnega.
Na Francoskem konSana je velika pravda zoper piaačs umazanih poveatij, ki je sramotil francosko vojaštvo in ministre. Zola obsojen je na jedno leto ječe ter mora plačati 1500 gld. kazni. Zidje so vsi iz sebe, da je tako žalostno propadel zagovornik židovskega izdajalca Drajfusa, Zola. Temu bodo njegov trud drago plačali in mu dali dobrih »fUstrov«, da ne bo preveč čutil ječe Rudeči rogovileži, socijalni demokratje, napravili so židom vprid velike izgrede ter se povsod zanje potegovali in sramotili francoski narod in vojaštvo. Vlada posegla je vmes z vojaško silo in naredila mir. Zid in soc. demokrat — bratec bratcu gode I
D op
Dobrova, 19. februv. (Zlata poroka) Pred dobrimi tremi meaeoi so ae obhajale tukaj h krati ob enem tri zlate poroke. Četrta slfdila jim je pa pretečeni torek dne 16. t. m., obhajala sta, jo Jurij Zore, rojen doe 13. aprila 1819. in njegova žena Marija rojena Prosen, dne 20. marca 1827. iz Brezja, h. Stev. 24 po domače. »pri Zupanu.« Svete maSo in druge obrede ob zlati poroki opravili so naš p. n. gosp. župnik Anton LovSia,..v po-družni cerkvi sv. Neže v Brezji imenovanega dne. Te službe božje vdeležili so se prebivalci iz Brezja v zelo obilnem Številu ; domače pevke poveličale so jo s petjem primernih cerkvenih pesmi. Po cerkvenem opravilu napravili so hvaležni otrooi svojima častitljivima roditeljema sicer priprosto a prav pošteno gostovanje in ve« selo zabavo, ob čemur veselili so se tudi bližnji sosedje ip kopica živih in čvrstih unukov. Otrok jima živi Se oamero; vsi so pošteno preskrbljeni. Ot>a: starček in starčica, dasiravno sta ob dnevu svoje zlate poroke Stola na svojih hrbtih celih 149 let, 8 mesecev in 27 dni, sta še prav krepka in čvrsta po duhu in ter lesu ter ravna kot sveča. Bog jima daj Se veliko let veseliti se srečne in zadovoljne starosti! Da naSi farani doživljajo tako visoko starost, je najboljši dokaz, da se strogo drže pravila, ki je v dosego tega brezpogojno potreben in se glasi: »Živi natančno po božjih zapovedih in dosegel bodeS visoko starost.« Kdor se tega * pravila drži, ohrani si duSui mir, veselo sroe, zadovoljno časno življenje, a kar je največ vredno, po smrti večno plačilo v nebesih. Bog daj, da bi tako ravnali in živeli vsi Slovenci, olikani in priprosti, pa bi se kmalo pojavil med pjjmi, ljubi mili mir ter pravi srečni zemeljski raj, venčan s časnim in večnim blagrom. — In »tnokraStvu? bi ne bilo prostora med njimi.
Rant.
Iz Mengša. Na pustno nedeljo smo imeli prvi letni občni zbor naSe hranilnice in posojilnice. Da je bila ona pri naa potrebna, uvidel je lahko vsakdo v kratki dobi deset meseoev odkar obstoji. Do novega leta, tedaj v osmih mesecih je imela prometa 46395-33 gld. —
i s i. t IJ^fa^ V M Z
Vložilo je 118 strank 151krat 19.228 gld., vzdignilo 15 strank 21 krat 946 »Id. 15 kr. — Posojil se je dalo 97 strankam 109 krat 15.175 gld. — Vrnilo se je 5 strankam 650 gld. Posojala se je dalo: za plačevanje dolgov 5305 »Id., za nakup posestev 1555 gld., za nakup živine 952 gld., za zidanje in popravo poslopij ll70 gld., za napravo lesenih stavb 250 gld., za razne kupčije 5553 -gld., za razne domače opravke 390 gld. — Danes v desetih mesecih pa ima skupnega prometa 64478 gld. 28 kr. — Čistega dobička je bilo 55 gld. 57 kr. Z delovanjem odborovim so bili vsi udje popolno zadovoljni in ga z nova izvolili. — Po odobrenju letnega računa je tajnik obrazložil velik pomen in potrebo Rajfajzeno-vih posojilnic ozirom na danaSnje žalostne razmere, ovrgel nekatere ugovore, in priporočil tesno mejsebojno združenje. — Teden pozneje, t. j. pretečeno soboto smo pa imeli po dolgem dolgem čakanju občinske volitve. Izid je bil, kakorSnega smo pričakovali, vsestranska naSa zmaga. — 6. Janez Vidali je dobil tudi nekaj glasov, dbmačih prav malo, meij drugimi jednega od mengiske »umazanosti«, kakor je pisano v nekem zanimivem pismu na g. kapelana. Le tako imenovani »mavharji« iz VodiSke župnije so mu skazali nekoliko zaupanja. V dokaz, da si želč takega župana. Popolno ga jim privoščimo, lahko ga k sebi vzamejo in pobaSejo v svoje mavhe, žalovali ne bomo. Pa kakor se govori, so prišli volit samo zavoljo ceste, katere dosedaj niso posipali; »nasipali pa jo bodete, ako ne pridete volite, tako jih je nfeki straSlI grozni »bau, bau«. Neki možic iz Kamnika bi jako rad zmeSal naSe može; rad bi napravil godlo ali močnik, pa se mu ni posrečilo. Svetujemo mu, naj le doma meša godlo in močnik, kar mu bolj diSi. On miqli, da so MengSani vrabci v prosu, on pa s slamo natlačene hlače. — Drugih predpustnih zanimivosti pred volitvami ne navajam, (kakor, da smo delali pridno na vseh straneh, in si tudi nekoliko drug drugemu vest IzgraSali,) da ne porekd, »zopet bujska mirne ljudi.« če bode pa treba, zvedeli bodete. Se vse.
N e m a v h a r.
Iz Rima, 20. februvarija. Dobro mi je znano, dragi »Domoljub«, da v tvojih predalčkih ni ravno preveliko prostora, vender upam, da svojemu staremu naročniku ne bodsS odrekel majhnega kotička, tb pa Se posebno zato, ker ti Seli opiaati lepo slovesnost, katero so obhajali av. Oče papež Leon &M. na drugo predpepelnižno nedeljo t. 1. 81avnost ta vrtila se je po želji romarjev, katerih je došlo iz gorenje Italije nad ŽO tisoč. Sami sv. Oee so imeli opraviti pri tej priložnosti sv. inaSo v baziliki sv. Petra. Seveda je tudi mene silno mikalo biti zraven ob tako redki priliki. Posrečilo se mi je, da sem dobil vstopni listek, katerih ae je izdalo nad 45 tiaoč. Vender bazilika ni bila se vsa polna; a tesnoba je biik vsej ed d o velika, ker je vse tiščalo na sredo, koder so imeli mimo iti sv. Oče. Tudi par tatov ao ugrabili pri tej priliki in to prav blizu mene, ko so ravno hoteli izprazniti nekatere žepe. Po težkem pričakovanju pridejo okolu 10. ure z velikim spremstvom sv. Oče. Vojaki častne papeževe straže so Sli naprej, potem duhovniki, Škofje, kardinali, na to printabjo av. Oč^tk na notni-niči. Ko ga ljudstvo zagledk, vse tfAjtdbiikritt zavpije: »Evviva R6 Papa 1« t. j. živeli l&fo pap^4, in ti klic!i niso prenehali, dokler sv. Oče niso zač'eti brkti aV. kbaita. Sv. maSa je bila tiha in Sicer na grobti Sv. Petfa. Po opravljeni zahvalni pesmi, zopet odneSč SV. Ožfetfc tik
krasnem stolu do srede bazilike, kj'er opravijo nekk molitve. Nato se povrnejo nazaj v kapelico presv. Refinjega Telesa, od koder so prifti, Ijudit^o pa je med tem navdušeno klicalo Živijo in plbskalo z rokami. Ko so izginili naSim očem, Smo Žalostno odhajali, iz marsikaterih ust pa se je Čula besedi: La ultima volta to abiamo veduto, t. j. zadnjikrat smb jih Videli I — Kar z*devh sv. Očeta, 80 srednje velikosti, sicer slabotnega Života vender pri tej visoki starosti Se dosti močni. Ob sprevodu t>o baziliki akoro nič niso Sedeli, temveč Vbdno vstajali in blagoslavljali ljudstvo. Na tretjo pepelnfčnb nedeljo ali 20. febr. je preteklo ravAo 10 Wt, odkar So sv. Oče post&li pajkž ; (o slhVnost pa so Obhajali v stoji kapeli. — Naj vzamSm v misel tudi socialne dei&okttttO, katerih imate tudi pri vaa že nekaj, kakor berem večkrat v »Domoljubu«. V Rimu jih je, kakor aliSim, že nad 15 tisoč in laska vlada ima velik sarah pred njimi. Ta mesec so imeli dva ahoda, sklicuje jih jeden državnih poslancev (seveda rudačkar), a vsako pot jih obdajo vojrici tdptoičarji, in sicer kat celi pdlk. č*0M M, saj pi-avifo da hočejo okrečiti ljudstvo; meni se stfi, da tako, kak6r i*ed sto leti na FVrticoatISrfi 1 — Sprejmi ljbtti »Domoljub« moj pbzdrav is »vOČtaega mesftt« in nesi ga vsSih Stojim č. braloOm in vSem vttrtfika Sto-vtončecn I
■ 'tf *ii 'Mi. ■ i r ■ —
Liste k.
Človek obrača, Bog obrne.
Povest is kmetskega ihrljenja; spisal Vipavee.
(Dalje.)
IV.
Ni ae Se zdanilo, ko je bil. Miha na polu v Trg. Bal se je, da ne bi več dobil biričev doma, zato se je odpravil take zgodaj. Ko pride v grad, so Se vsi spali, zakaj kasno so se vrnili domov s ponočnega lova, kjer so nalovili precej fantov po bližnjih vaseh. Čaka in čaka, slednjič pričaka.
»Kaj č«s, stara pokveka?« zadere se nad njim Bolač, vodja biričev, znan pri vseh Vipavcih po svoji osornosti in trdosrčnosti.
»Ali bi hotel kaj zaslutiti, &,« vpraSa Miha, dobro vedoč, da brez denrfrja ne opravi veliko.
»Kaj, ti me čefi podkupovati ? 1« zavpije Bolač, da bi Miho prestrašil in Se Več denarja dobil. »Najbrže si priSel sina odkupovat, ti prekleti kmet! Ves, da te lahko zaprem, ker me napravljgs na proti postavno početje l"
»N'č, nič proti pt>«Wato, jas isdin vhs priKsl sairto opozorit, da jiri nas vjsmete lahko mhc/fco fantov biNSz težave; če pa vjaiinete jednega. ki si ga jrfz ž^lltn, daih vam povrh Se rtekaj denarja!"
»A, tako, tako 1 Od kod pa si?
„Iz Grivč. Pridite danes po* noč, oelo krdelo lahko odvedete, ter se 8e niso poskrili. Potem jih bodete sa* man iskali po Kolku in gozdu.«
»Kje pa dobimo tistima, ki leži tebi na sten.«
„V moji Štifti, pri Petelinu, tiho pojdite po Vaški pbti m ptitife, da Vas ljudje rte zSpaki/o in te *aswr6 kWka, topite v hajVečjo fciSo, pred katdfo Moji veHka ritiirvk, ih 'ptiček je vtl P«
»koliko pa dfeS ka tb, trfSfec?. VpraSa Bfc/laČ in oči mfu zsiskrt od VtarOlja. Svojim pfbchrtdjtifkotti se prikupi fn te denarja zasluži I
„E, vbliko rte morbm, ker tem sirotnak,« oflVMe Miha. ^DVajbdtico lahko vtrprta."
»Kaj 'se ti 'biede, titfafa tema ! rtkjarl se Bbhtč. »Dvajsetih*, ha, ha! V takem trt razo fn taki butfi ftaj ' hitetifo Za ubbgo dvajdetfcb I Dvtfsedca toft-me ita pet tbvkrrSev I Ne 'griimo'!«
»KOtikb ph hočefe ?«
»M«ni tri dvajsetrče.Ortim pa pb jttdno, \M»em ffvaj rtkic. Nič vVč, rtič mataj 1"
»U, to je Vtiliko! Ne morem, ttidttkm,« Ikfcovttja tO stareo.
„ I »gubi se mi izpred oči i' zarSnČi %&lač,'dobro vedoč. da odbre starca s lakfto rivn*njem.
»Stin dam, več klimam I«
»Vin r« kriči hiric.
»Osem ali nič I«
»E, saj vender ni to aadnja beseda, odjenjajte malo, glejte, koliko sem 2e jaz pridal.
»Naj jih bo Sest in vdariva l< izvija se Miha.
»če mi takoj ne odstejes osem dvajsetio, dal jih boS deset!«
Ždfhujč privleče skopuh moSnjo tz žefpa in tresočih rok naBteje zahtevano vsoto, potem pa Se prittavi: „Saj ne bodete pravili okrog, da vas je prišel kdo klicat. Dajte mi roko, da bodete molčali kakor zid o najini styari I"
»O, tega pa se ntova zmenila,« pravi Boks, te neizrečeno Veselje se mn razlije po obrazu, čel, se ga bttao tega neumnega kmeta I
»Razume ae samo ob sebi, da obdržite vso stvar **>**,« vgovarja Miha prepfaflen.
»Samo ob sebi se razume, da bom vsaeemu povedni, da si nam izdal fanta,« pritMka Bolač na Petelina, zakaj spoznat je, da je starčeva namera nepotteea, sieer se ne bi bal, da se stvar razglasi.
Stane zajeli. »Koliko pa Se hodete?«
»Meni pet dvajsetie, onim pa po dve 1« nareka biriC s satanskim posmehom.
»Ojoj!« vzdihne Miba in omahne na klop. »Ne morem toliko 1
%0e ne more«, hajdi!« pravi birič in se dela, kakor bi hotel Mibo potisniti skosi rata.
Starec se obotavlja nekaj časa, rdibuje, prosi, roti, a v«e easmn, Bolač 'ne odjenja niti petioe. Ko vidi, da vse nič ne pomaga, »dsteje Miha Se pet goldinarjev in pmfcri: *Ojoj, odrti ste me do snhsga!«
»Saj nisi ta drugo, kmet!« odvrne mu birič kro-hoMfe m spravi lahko prrsluženi denar.
•Pa pridete gotovo nocoj ?• vprata Mika pri e>ihodu.
»Gotovo, le pripravi nam kaj pijače, drugače te M bijemo!« saftt-iči Bolač za njim, sam ssbi pa Se za-ttrtam zadovoljno: »Pili bodo eseji fantje, piii, a denar je <pa ves nsoj I«
Sroe je Mihi krravelo od žalosti, ko je domov gredč premišljeval, kako nesrsmao ga je odri birič. ■— Odflrab se ni spomnil, kako brazsrčno >je pestopals svo-jimi dolžniki, koliko vnebovpijočih krivic je prisadel vdbVam ie sirotam, svojih krivienostij se ai domidil, ie na BOlača je klical «rom »in strelo l 'Tudi vest se «e Oglasila V nJem, da je tadal svojega jedinept sorodnika v ekbroi gotovo smrt, toda strast je bila v npem že tako Vfcemniajena, da Je prevpifca notranji svarilni in žugajoči glas. Mi mu bilo «al lega koraka, samo to ga je bolelo, da je bil ob toliko denarja. Tolažil se je s tem, da ne bi mogel drugače Ivana spraviti a peta in da se pač izplača par goldinarjev potrositi za toliko tisočakov.
Metka je bila tisti 'dan zelo <j*bttaiin potrta. Ko je <Kebai zeedsl, kaj se je ugodilo, polastila se ga je Velika <tkrb, zakaj,/bal <se 'je Mihovega maBče*anja. Tudi Ivan ga nt mogel povsem potolažiti, obljuhivSi mn, da tMme Mčtko precej po ev. Treh kraljih in ga reši ode-
. -■ »■
ruhovih krempljev. Kobal se ni nič protivil zvezi, saj je pozaal Irana kot vrlega mladeniča, a vedel je tudi, da človek obrača, Bog obrne. IzkuSeni starec je povedal zaročencema odkritosrčno, da se boji prihodnjosti, zakaj prav lahko se pripeti, da vtaknejo Ivana v vojake, potem jo lepi načrt prekrižan in Kobatovi izgubljeni. — Metko je pekla in morila zavest, da se je samo vsled njene lahkomiselnosti vse na slabo obrnilo. Prosila je Ivana, naj se umakne za nekaj tednov v goid k drvarjem, kjer se mu ni bati birtoev. Ivan je vgovatjal, me-nčč, da ni nevarnosti zanj, in ker bi se težko ločil od Metke in Kobalove prepustil Mrbovi trdosrčnosti in maščevalnosti, nazadnje se je vender vdal proSnjam in solzam svoje neveste in Kobalovem prigovarjanju. Odhod je določil na prihodnji dan.
Metka se vender ni mogla vteOiti fn pomiriti, vsA hip se je ozrla skozi okno; če je le kaj ramigalo na poti, že se je zbala bhričev. TAo se je zgodilo da je videla tudi Miho, prihajajočega domov. V navadnem stenju -gotovo ne bi bila opazila nič posebnega m njem, toda strah vidi v vsakem kotu nevarnost. Opazila je, da J« Miba praznično oblečen. To ji je dalo misliti. — Cemu se je praznično oblekel na delavnik? Biti je moral v Trgu, v gradu, za drugam ni treba boljSe oblbke. Toda kaj je imel opraviti, ko so že vei davno plačali davke in izro«ili| desetino? Vgibala je in vgibrfa, zla slutnja se jo je polastila.
Ko se je znočilo, ni ji dalo več erce miru, v veliko ruto se je zavila in irautnila is hiSe. Hitela je iz vasi proti veliki cesti, stisnila se pod debel braet in pašno gledala na cesto. Silovito burja je tulila, a -deklica je ni COla, zatopila se je v gorečo molitev, zdaj pa zdaj vpria svoj pogled na jamo nsbo, -poanto s mtg-Ijajočimi zvezdami. 'ŽarA Tipa m utehe je Sinil v nje nesrečno sroe, pomirila se je, kakor se UtdSi vsakdo, kdor itče tolažbe pri Begu.
Bita je ie -pri koncu tretjega dela rožnega venca, kar zapazi tropioo moških postav na cesti. Gaka in čaka, da pridejo bližje; ko jih spozni v mesečini po opravi 'm orožju kot -birtSe, Bteče kakor splaSena srna v vas.
Miha ne je ravno Ivanu dobrikal in lagal, kako da je v graSčini že vse poskrbel, da mu izroči njegovo imetje precej po praznikih, kar prileti Metka brez sape v biSo in zakriči: »Beži Ivan, beži, biriči!«
Ivaa skoči prestrašen na noge. «<Kje so?«
»Teoi, teci, takoj bodo tu!«{
Miha atopi nagio z ognji*« in rinrčevito »grabi Ivana, da ne bi uSel, toda krepki mladenič ee mu po dolgem otepanju izvije, a ko mu starec zastavi pot, treSči ga na tla (in plane skozi vrata. Teda i takoj priteče nasaj, ca njim se vsujejo biriči,pohodijo nezavestnega Miho m ihitč ata faanom. I»an ae postavi v kot za ognjišče, prime debelo ipoleno v mike, a predno ne more braniti, zadeae ga težka Solačeva gorjača po'glavi, da se zgrudi > na tla.
(Konec sledi.)
Razgled po Slovenskem.
Nevi knezoikof ljubljanski. Vso ljubljansko 8kcfi;o je prevzela globoka žalost, ko se je zvedelo, da zgubi svojega ljubljenega višjega pastirja, prevzriSenega gosp. knezoSkcfa dr. Jakoba Mtsaio. Istotako pa je vso Škofijo prešinilo vesel;«, ko se je pred kratkim razirila radostna novica, da dobi vrlega mu naslednika, mota njegovega duha. in sicer v osebi g. d r. A n t. J e g I i č a, po motnega Škofa sarajevskega. Novoimenovani knezoSkof ja rojak, doma iz Begunj na Gorenjskem in rojen leta 1850. — Dnč 24. t m. je novo imenovani knezoikof doSel v Ljubljano ter prenočil pri prevz videne m knezo-nadskofu in se drugi dan odpeljal na Dunaj h kaloričnemu procesu. Pri tej priliki poklonil se je stolni ka-pite|j novemu knezoškofu ter mu izrazil svojo uda nos t in pokorščino.
Dubovniike spremembe v ljubljanski ikofiji. Za župnijo P o s t o j i n o je prezentovan Čast. gosp. Fr. Gornik. župnik v Nevljah. Župnija Podbreaje je podeljena gospodu kuratu Mbaelu Ko Sel ju v Pod-kraju. Premeičeni sogg. kapelani: Vincenoij Ci-baSek iz Črnega vrha nad Idrijo v Spodnjo Idrijo* Ivan Gnjezda iz Spodnje Idrije v Črni vrb, Ivan MerSolj iz Preske na Dobrovo pri Ljubljani, Ivaa Ri htarsič iz Horjula na Vrhniko.
Novi grobevi. Dne 17. febr. umrl Je v Nemškem Grade i doktoiand medicine Aaton V o Jaka po kratki, a mučni bolezni vsled zastrupljanja krvi. Truplo blagega mladeniča, za katerim ne plačejo samo njegovi roditelji , ampak vsi, ki so ga le poznali, se je prepeljalo iz Gradca v Novo meato. — Dae 18 febr. umrl je iast. g. Leopold Zaletel, župnik v Gor i ča h pri Kranju, po dolgem bolehanju. — Dne 20. febr. je umrl v ljubljanskem frančiskanakem samostanu P. EvstahijOzime k, eden najvzornejSih redovnikov in ljubljenec vseb, ki so ga poznali ia ki ga bodo zaradi njegove Ijubeznji-v6sti in plemenitosti težko pogrešali. — Dne 21. febr. umrl je v Ljubljani preč. gosp. zlatomašnik in 2upnik v pokoju Anton C i b a S e k, rojen I. 1814 v smleSki župniji na Gorenjskem. Skromni pokojnik je storil v življenji veliko dobrega. Imel je odpite roke povsod, kjer je videl nezadolženo nesrečo, Povsod ja bil priljubljen zaradi svojega blagega značaja in vzglednega duhovnega življenja. Naj v Gospodu počival
Predsednikom deželnega sodlftča kranjskega je imenovan dosedanji podpredsenik, gospod Albert Le-v i £ n i k.	.
Družba sv. Mohorja. Kolika je naSa družba, po-snamemo lahko iz naslednjih Številk: 1. Vse knjige v minulem letu so imele teže 100.156 kilogramov, t j. 10 vagonov (A 10000 klgr.) ali 50 težkih vprežnih voz po 20 kviotalov teže. 2. Knjige za posameznega uda bile so debele 5 cm. Če bi boleli vae knjige drugo vrh druge zložiti, dobili bi stolpec visok 3577 metrov. To je precej več kakor je visok Triglav, ki meriračunjeno
od morja okroglo 3000 metrov v visokost. 3. Ce bi se ves papir družbenih knjig razgrnil vsaksebi, pokrili bi ž njim 1 013.719m\ to je 148 oralov zemlje. 4. Če bi položili knjige po dolgem jedno poleg druge, nastala bi vrsta dolga 87 klm. ali 17 ur, to je le malo manj, kakor je dolga cesta od Ljubljane do Trsta. Pa naj reče kdo, da smo Slovenci zadnji.
Socijalni demokratje — brezverci. 2e večkrat smo imeli priliko pokazati, da so »sodrugi« res brezverci. Tega brezverstva ne kažejo samo po svojih časopisih, marveč tudi dejanski. Zadnji čaa ata se dogodila dva žalostna dogodka, ki jasno pričata, kako daleč je privedlo že nekatere »sodruge« sovraštvo do Boga in njegove svete cerkve. — V Gradcu se je moral zagovarjati pred sodiščem 341etoi hlapec Franc Zsnz radi motenja vere. Šel je v neko gosUlno ter začel razvijati ondi svoje ao-cijalistične natore. Vsled tega se je vnel med njim in nekim drugim delavcem prepir. Prvi je govoril jako bogokletno in zabavljal čez duhovščino. Slednjič js ves vinjen zaspal. Ko se prebud', se napoti domov. Prisedsi do neke h'Se, kjer je viselo na zidu sveto razpelo, gre proti njemu, je odtrga in razbije. Vsled svoje pijanosti se je maščeval nad sv. križem.	i
Jednak dogodek se je izvršil nedavno v neki pro-dajalnici na Glincah pri Ljubljani. Bilo je zbrano več »sodrugov«, ki so metali svoje strupene pufčioe na katoliško cerkev in duhovnike. Nek ealečnati pobalin pokaže na krii in pravi bogokletne besede: »ali ti bo ta prokleti hudič kaj dal«, in pljune vanj. Jednako ostudno je govoril tudi o Materi božji. — Mnogokrat je Bog na čudovit način kaznoval take bogokletneže; ako morda ne sledi povsod kasen takoj — jedenkrat jej vendar ne bodo ubetali. Pošteno ljudstvo pa lahko vedno bolj spoznava avoje .prijatelje,« Vsakdo, kdor le pametno misli se mora obrniti od brezverske socijaloo-demokratične stranke in delovati povsodi na to, da ne pade nihče v njeno odprto irelo.
Zlate peroke. Dae 31. janav. obhajala sta pod Šin-kovim Turnom, fcra Vodice, redko slovesnost alate poroke Lorenc G rine k in Marija roj. Kure-nk — Dne 16. febr. pa na Prežganjem 76 lelni Viljem Reianer in 73 letna Marjeta Reisner ob spremstvu svojih otrok,' vnukov, vnukinj in drugih povabljencev — Dne 13. febr. pa je praznoval v Idriji zlato poroko Janez Rep ar upokojeni c. kr. rudar in njegova iena Neža Rep ar. Ljubi Bog daj vsem slatoporočenoem trdnega adravjm da sebi in svojim vnukom v veselje dočakajo Se de-mantne poroke 1
Nesreča na železnici. Na St. Peterski postaji skočil je 20 febr. is vlaka neki Matej Meršnik is Trsta, namenjen v Ilirsko Bistrico, takoj nezavesten obleial in v par minutah aa to umrl. Mož je po pomoti stopil zopet v tisti vlak« ki je peljal proti Trstu in ko je to tapasil, skočil je iz vlaka, če tudi so mu sopotovalci branili. —
>
Dne 13. feb. pa je na postaji v Klosterneuburgu pri Dunaju brzovlak zgrabil preblizu tira stoječega pravnika Jakoba Zajca in ga s tako silo vrgel ob tla, da je mrtev obležal.
Ustrelil je 25. t m. v Trstu Fr. Pahor iz Opa-tjega sela sorojakinjo služkinjo Fr. Semolič in na to Se sam sebe. Oh je obležal na mestu mrtev, poslednja pa najbržje tudi umrje.
. ",!a rU -•'"•J .«*A'iW»	VV
Raznoterosti.
(Ob priliki petdesetletnice cesarjevega vladanja) se razdeli pet milijonov bronastih kolajn (medalijj med Častnike in moštvo avstrijske armade. Kolajne nosile bodo na jedni strani podobo cesarjevo, na drugi pa letnici 1848-1898.
(Zamena na smrtni postelji.) Na Virtemberskem se je nedavno izvrSila Čudna dogodba: V vas Hsrliko-aen pride novica, da je Andrej Herbst, sin imovitih stariSev nevarno obolel in da se nahaja v bolnišnici v Stuttgsrtu. StariBi takoj odpotujejo, priSedfti v bolnišnico vidijo, da bolnik ne more več govoriti. Drugi dan umrje in atariSi prepeljejo mrliča v domaČo vas. Pokopali so ga s veliko slovesnostjo. Nekaj dnij pozneje pa pride poročilo is Pforcheima, da sin ni umrl, temveC da je popolnoma zdrav. Zvedelo se je, da je nek postopač okradel sina in mu vzel obleko in kovčeg. Bil je to omenjeni mrlič, katerega so pokopali s veliko častjo. M«teri se je sicer nekoliko spremenjen zdel obraz bolnika, a menila je. da ga je bolezen tako spremenila.
(8trah pred veiali.) Na Srbskem so obesili zloglasnega roparja B/kiča in njegove sodruge dn6 15. dec. Kralj je obsodil Brkiča in 5 njegovih tovarišev k smrti na vesala. A obešenih je bilo s Brkičem samo 5. Sesti tovariš je obolel dan pred smrtjo in sicer po poročilu zdravnikov iz strahu pred vefiali. Umrl je v ječi. BrkiČ ia aodrugi so izvršili več kot 200 umorov.
(Mladi usmovlči.) Na Dunaju so prišli nedavno na sled tatinski družbi, obstoječi iz mladeničev, 16, 15, 13 ia 12 let starih Najeli ao posebno sobo, kamor so prinašali ukradeno blago, tu ao ae redno shajali, pekli io jedli ukradene jeatvine. Pri neki taki pojedini zasačila jih je policija in izročila sodišču.
(Primeren odgovor.) V gostilni »pri dvoru« na Nemškem se je ponaSal mlad gospod, da je molitev nepotrebna in da sam nikdar ne moli, kajti Bog ne sliši molitve in ako jo sliif, noče ualiSati prosečega. Na to prazno govorjenje mu odgovori njegov sosed: »Ako jaz zaman čakam pred tvojo hiSo, ne da bi se mi odprlo, meniš 11, da bodem drugo leto tudi čakal? Minulo je pa že 6000 let, odkar človeštvo moli; meniS li, da bi ljudje Se nadalje molili, ako bi ne bili uslišani ? Ker pa ne nehajo ljudje moliti, je to najboljši dokaz, da je njih molitev mnogokrat hitro uslišana.«
(Peš čez atlantsko mprje) Boatonski kapitan Vil. Oldrieve bo potoval pes čez atlantsko morje. Napravil si je »morske čevlje« iz cedrovega lesa, 5 čevljev dolga s pripravo ob straneh, ki je podobna plavutam. Da se ne bo mogel utopiti, dal je narediti obleko iz gumija. Poskušnja se mu je neki dobro obnesla.
(Pri vojaških vajah.) Poročnik (lajtnant): »Kam gremo?« Vojaki: »Proti jugu, gospod poročniki« Poročnik: »Dobro, na čem pa spoznaš to?« Vojak: »Ker mi je pod toraistro vedno bolj vroče!«
(Varčna gospodinja.) Urša: »Kaj pa je to, Jera, tak lep dan že pri oknu gleda, pa si Se vedno v postelji. Ali si bolna? Jera: »0 ne! Prav nič mi ne manjka. Vendar pa moram posteljo varovati.« UrSa: »Moj Bog, saj ne bo nobenega tatu v sobo.« Jera: »če ustanem, bo mož posteljo nesel v zastavljalnico, in potem bom na tleh ležala I«
(Prebrisano.) PoStar pravi prodajalniCarju, ki mu prinese pismo na poŠto : »Vaše pismo je pretežko. Se eno marko prilepite.« Štacunar: »No ta je lepa, že sedaj je pretežko, in potem moram Se jedno marko pritisniti I»
(Tukaj tiči zajec) Prodajalec Lojze k svojemu ko-miju: »Gospod Jernejček, jaz Vas odpuščam iz službe.« Jernejček: »Gospod Sef, kaj sem pa vendar naredil?« Lojze: »Nič, prav nič — in ravno to je vzrok, da Vas odšla vijem.«
(Štirje letni časi.) Učitelj vpraSa Jurčka, kako se razlikujejo štirje letni časi. Jurček ne pom<Slja dolgo ter odgovori: .Jeseni hodimo včasih bosi; po zimi pa ne hodimo nikdar bosi; spomladi hodimo včasih bosi; poletu hodimo pa vedno bosi."
(Hišni pssestnik) vpraSa najemnika: .Imate otroke?" »Imam, gospod, enega sina." — „Hm, ali kadi?" — .Ne, gospod, Se svalčice se ne dotakne." — „Ali kam zahaja?" — »Ne, nikamor ne stopi." — .Ali dohaja pozno domov?" — »Po večerji gre takoj spat." — »To je vzgleden mladenič. Koliko pa je star?" — »Ravno danes tri mesece!"
(Is otročjih ust.) Franica bi rada vlovila kokoS, ki pa ne mara priti v njene roke in s silnim krikom leta po dvorišču. »No, le čakaj«, reče slednjič deklica vsa upehana, »Če te bodo . mati skuhali, te prav gotovo ne bom jedla, da ves!«
Narodno gospodarstvo.
Kako je treba postopati • lanskim vinom, če ima duh po iveplenem vodiku. Lansko leto ne je pokazala t nekaterih vinogradih ie precej posno na trtah neka pleanoba (.Oid»up» Tuekfri.), ki se je začela v kratkem času Uko rszftirjsli, da ae je bilo bati sa ves pridelek. — Vinogradniki so morali sato hitro vporabiti proti tej boleini jedino in najboljše sredstvo, namreč iveplo: iveplali so z i veplenitn cvetom grozdje in treje. — Za časa trgatve ostalo je na grozdm sen ter tja Se nekaj ivepls, ker je bilo med iveplanjem in trgatvijo premalo Časa, da bi se j)"'0 moglo iveplo popolnoma razkrojiti To »ostalo iveplo je tedaj, ko je priSlo i grozdjem vred v preio, pro-vzrofilo razvitek ivrplenega vodika, kateti je dal po zneje moltu, se bolj pa novemu vinu neprijeten duh po jajcih, ali po vodi iveplpnth toplic. Marsikateri vinogradnik ali gostilničar se je ie bal, da bo ta duh ostal v vinu in da ga ne bo mogoče prodati ali točiti.
Ker pa je vsakemu na tem ležeče, da novo vino čim preje ta duh izgubi, hočemo v kratkem navesti, kako je treba ■ takim vinom ravnati.
Žvepleni vodik, ki daje vinu neprijeten duh, je is-hlapljiv in se polagoma sam ob sebi izgublja v srak. — Se bolj ps izhlapeva, sko se mott koj, ko se začne
kissti, pretoči v Škafih v drug sod. — Prav dobro je tudi, sko se pri pretakanju pod pipo postavi pocinjeno reSfto, da se vino po njem razlije in skozi luknjice na fiiroko pdUk*. Na ta način pride žvepleni vodik veliko bolj v dotiko z zrakom io laglje izblapeva.
Ze čW m»|o pA prv«W pretplm ^ izgubi vino ta neprijeten duh tako. da se komaj Se občuti. Da se pa popolnuma izgijbi, treba je; ds vino 8e jedenkrat pretočimo in sicer v sod, katerega smo z iv^plom pod-kadili. Vsled tega iveplanja se nahaja tf fody ufkoliko iveplene k««'"«- Ko p* p/ide iTe.p|pnj v<)iijjfc s pnom v sod, *»čne s« vodik razkrajati tako, da se kisik iveplene kisline spoji s ypd<kom iveplenega vodika. Žveplo od iveplene kislige in ravno tako od iveplenega vodika postane prosto ter pade na dno kot qeraztopl|i? drobfn praftek. — Na ta način izgubi vino popolpotps neprijeten duh.
Žveplajo ps naj se aamo oni podi, v katere preučimo belo vino, h*' rudeče vino izgubi	fveplania nekoliko od svoje barve. Da se ps tudi pri tem pepr-jeten duh popolnoma odstrani, treb» *a i® **to pretočiu. Žveplenje soda pa i»očuoeti vina nikakor pe Mtpduje.
Wtr Prihodnja ifevllka .DOMOLJUBA" Uide fM 17. marca 1896 mier.
LoterUoko srečke.	•	
Dunaj, 19. februvarija: 23 49 60	76	35.
Lise, 26. februvarija 33 48 89	31	46
Trat, 26. februvarija: 63 29 70,	39	23.
Grsiee, 19. februvarija: 14, 45, 78.	62,	49
Tržne cene v Ljubljani.
86 februvarija.
P
Plenica m. st. Rei, » Ječmen, > Oves, » Ajda,
Proeo, » Koruza, > Krompir, » Leča hktL Grah, > Fižol, > Maslo kgr. Mast,
Speb, svež »
12 80 8 80 6
6	50 8 60 8 60
7	50 2
12 12 10
72 66
Speh, povojen, kjr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje t » . Svinjsko » » Koetrunovo » > .
Pitanec.....
Golob.....
Seno, 100 kgr.. . Slama, » » . . Drva trda, 4 kub. mtr. » mehka . . .
gL|kr.	
—	70
T—	86
-	2,
_	lu
—	U G9
_	64
_	40
_	65
_	16
1	96
1	78
7	20 1
6	
Trgovski pomočnik,
v prodajanji meianega blaga popolnoma izveiban, ter slovenskega in nemfikega jezika v besedi in pi^tvi popolnoma vešč, so takoj sprsjms.
ZMem tudi	167 8-1
učencu
sa proda<*lnloo x a«#f#lm bl**om alj pa tudi
spretno prodajalko.
Natančneje po dogovoru pri Antonu Trovn-u na
Jesenicah (Gorenjsko).
Andrej K*l*n
izšel je ravnokar ter ae dobiva ^PFP1^ £0 kr., po poS^l 23 kr. v KatoliSkl Bakvarnl in Tiskarni t IJubljani,
Tudi m., IV., V., VI., vn. in VIII. fvm* so še v t&logi.
jmmmmmmmmmmmvl
^sega ozira vreden
ter domaČ izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin
napravljeni llkčr	272 2
„<Iriglav"
J. KIauer-ja v Ljubljani.
Po svoji Čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je U žganji na vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta Ukčr v vsakem gospodinjstvu.
Na prodaj je v lekarnah gg. a. Ploooll in Ubald pl. Trnk6ozy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajaloih dellkates in v speoerljah	99 25—6
urar v Kamniku,
Velika ulica i priporoča svojo
veliko zalogo iepnlh In •tonskih ur, budil-nlo, verižic, prstanov, uhanov, broiav, zapestnic in vseh v to stroko »padajočih stvsri po najnilji ceni 280 1
Popravila, tudi najteiav-nejša zvršim vestno pod poroštvom.
Stanarinske knjižice
za stranke z uradne potrjenimi določbami biinega roda v slovenskem Ia nemškem jezika, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
Franc Stuplca,
trgovec z železnino in specerijikin blagom v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. I,
zraven Ančnikovega skladišča za žito, priporoča svojo veliko zalogo vseh v
železnino spadajočih reči,
kakor kovanja za oerkve, žnpnliia in hUo, sploh za različne stavbe, dalje kuhinjskega orodja, itedilnlh ognjišč (sparherdov) ter bogato pozlačenih nagrobnih krlžev in različno'orodje za kmetovaloa.
Raznovrstno mizarsko, tesarsko, usnjarsko ia ključavničarsko orodje, traverze in dobro ohranjen« železniške šine za oboke, vodno sesalke, (pumpo), vlite kotle po jako nizki ceni.
riajfinejsi oement za stavbe ln vodnjake, Mi Igorje) za obljanje stropov, in strelni kl«j (Daoh-pappe).	280 1	148 6-1
Nadalje različnega in bogato založenega
špecerijskega blaga.
Mestna hranilnica v Kranji
uradnje za stranke_"s 1. maroem 1808""prlčonii
W vsaki dan,
izvzemil nedeljo in praznike, od 8. dO 13. uro do-
Soludne, ob smanjih in tržnih dnih pa od 9. do; 18. uro
opoludne in od 2. do 4. ure popoludne.
Ta hranilnica plačuje ulagateljem tudi po novem lotn
4°!0 obresti
279 1
od njihovih ulog, torej brez odbitka novega rentnega davka, katerega.J>o hranilnica plačevala iz lastnega. 141 1—1
Mauthner-jevih
slovitih
zeliščnih in cvetličnih semen
t£0
s sodnijsko vpisano
varstveno znamko „medved"
se nahajajo
komisijska skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji
BV~ V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrniti naravnost do tvrdke.
Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andr4ssystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mautliner. Pred ponarejanji se svari. Čas setve: Koncem februvarija in marca. Prostor asa posejatev: 26-30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti.
Kakovost zemlje: Globoko zrahljana, redilna ia ne na novo pognojena.	___
X
X
X *
*
X
X *
X X X X X X X X X X X X X X X
02119108
M II«
jo naprodaj Itv traven tudi žaga in devet oralov posestva
Več po\6 Anton Kiopčič na Vrh p olj i, pošla Moravče na Gorenjskem. 282 2 l
C. Klemt,
tovarna za polkna,
Brflnov na Češkem
priporoča svoja izvirna, Šestkrat odlikovana
polkna
ia lesena za-grinjala na valjcih.
Cenik brezplačno. A g e n t j e za razprodajanje pri privatnikih se vsprejemajo.
166 5 -3
100 flO 300 Eli
lahko poSteno i »služi sleherni ter fl«l«i brez zgube, ako hooe pro-' dajati pastavn« dopuščene srečke in driavna pisma.
Ponndbe na Lidevika Oetterreicher, Budapest VIII, OMtaebeiass« 8. 459 10 6 96 10-4 -
m
i
i	F^sei-lioferjeva
>< »lekarna pri zlatem državnem joboUm"
p	ua Dunaju, I., BlngorutrnMao *t. _^
!
J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice
staroznaao, labao od»ajajo#e in od mnogih zdravnikov priporočeno doma«« zdravilno sredstvo. — Te krogljice so iste, ki so vte več desetlet j pri ob^inatvu dobro znane pod imenom J. Paerhoferjeve kričiatllne krogljice. iu »e edino prutne izdelujejo le t jekarnl pri „zlat«m drtarnem Jabolku" aa Dunaja I , Hligerstras-e li.
Cena tem kroglicam 1 Ikailjlea li krogljle Sl kr., 1 zavoj s « ikatljieaal »Id. X Ako »e svota vnaprej polije, velja s poitmne prosto pošiljatvijo t red: 1 zavitek kroMje gld. 1-25, 2 zavitka gld. 2-30, 3 zavitki g:d 3 36, 4 zavitki gld. 4 40, 6 zavitkov gld. 10 zavitkov gld. 9 20. (Manj kot Jeden zavitek se ne more razpodiljaU.)
Prosi se, izrecno zahtevati ,J. Pserhelerjeve sdvajalne kragijiee"
j se pazi, da ima vsaka škatljica na pokrovu rodeče tiskano ime J. Pserhofer, kakorfno
ter
naj i
tudi na navodila za uporaba.
f Balzam za ozeklno
4 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljat-^ vijo 65 kr.
>< trpotčev sok, i hoferjev balzam za gušo
£ s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
balzam za gnšo
r. * j^^.aLne prosto pošiljatvijo 65 kr.
£ Stollovi kola - preparati
^ izvrstno krepčujoči Želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr.
šoferjeva grenka tinktura za
jralntloi* (preježivljenjska esenca »ClUUCt novana). Lehkntno orlu
<4 točno in po ceni preskrbi. jbT Pošiljatve po pošti zvršž se najhitreje proti pre<_r—___________
fes večje pa tudi proti povzetju. — Ce se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakazal ti), jj Je poštnina dosti niija, nego prt pošlljatvah s povzetjem, -gjfc	226 (6—4)
lme-
Lehkotno odvaja-
Razun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene zemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zaloi '
joče sredstvo, otivlja in krepča ielodee,
ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2 —
balzam za rane Tanuochinin-pomadaJhopf£r
jeva, najboljše sredstvo za rastlša, lonček 2gl.
Zdravilni obliž za rane>
pok. prof. Steudela, lonček 50 kr., s poitnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. ff. Bnlrleha, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. 1-—
tu- in ino-
laujeue iu- in |no- i
)gi, na ztbtavanja J
idpošiljatvi zneska, |

HERBABNV-Jev podfoBfornasto-kisli
Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsnV sirup raztapljajte*, upokojuje kašelj, pomaajftaja p3t, daj« slast do Jedi, pospešuje prebavljanju in redll-n«st, telo Jačl in krepi. 2elezo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolb pospešujejo narejenje keatg.	725 20-10
Cena staklsniol Je 1 gld. 36 kr., po poitl 20 kr. več sa zavijanje. (Polsteklenic ni.)
gV Prosimo, da se vedno & izrecno zahteva Herbabny-Jev g, apneno - železni strop. Kot
5j znak izvora se nahaja v steklu in Ejg. na zamašku ime, ,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in »j nosi vsaka steklenica poleg stoječo
......iji uradno registrov, varstveno
uiw»BAa»ir	znamko, na katera znamenja naj
" se blagovoli paziti.
.239 5 Osrednje skladišče:
IJnnaJ, lekarna „znr Barmherzigkelt"
VIL/1, Kalaerstraase 73 in 76.
Vz»lo|l »kor» v vseh Itkarnah sa Dunaju (n v krpnovlnah.
Okrajni cestni odltior okolice ljubljanske
eestarjjsi
za
_„ okrajno cesto D. M. v Polji-Črnučq-PQd-gorica. Ponudnik mora biti v tem delu že nekoliko izurjen, zdrav, ne prestar in jjo&te-nega vedenja. Mesečna plača je 18 . gold. Službo lahko nastopi takoj. Oglasiti ,se je pri načelništvu cestnega odbora v Med^odgh, ali pa pri g. Luki Strah v D. Zadqbravi.
Da se preprečijo vse prevare, imam odslej to oblastveno registr, varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tine tura* balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana
tovarna balsama
lekarnarja
jI. Tliierry-ja
v Pregradrpri Rogatca.
Pristen samo s to trg.>odno regfstrovano zeleno varstveno znamko.
Celotna pripraTa mojega balsama stoji pod zako-109(24—2) nitim varstvom vzorcev. Najstarejle, najpreizkuSenejSe, najcenejše in najreel-nejSe ljudsko domaČe zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, kr« v želodcu, manjkanje alasti, slab okus, slabo diSečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti
zobobolu, gnjitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Tovarna balzama lekarnarja A. Thlerry v Pregradi pri Rogatca.
Cena franko za vsako postno postajo Avstro-Ogerske je z zabojem vred:
lt malih ali 6 dvojnih »teklenic...... 4 krone,
60 , „ 90 ........13 kron.
V Bosno in Hercegovino 30 novč. veC. Ponarejale« in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fatsiflkatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom.
Lekarna
angelja varuha
Jedino pristno
Centifolijsko mašilo
(balzamsko maziloJz rože centifolia). ITaJkrepkeJže vladno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega učinka. Pri vseh še tako starih vna--- njih bollh, »kodah ln ranah
A Thiflrrv-ia gotov vspeh, — vsaj najmanj
m. i iiioi i J|« zboljšanj« jn olajšanje bolečin pro-
v Pregradi.	uzrojoce.
Manj nego dve Ikatljici se ne razpošiljati; razpošilja se jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Oena s poStnino, voznim listom in zavojem itd. na 3 lonCka 3 krone 40 vin.
Svarim pred nakupovanjem neučinkujodih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku Tžgana zgornja varstvena znamka in firma „Sohutzengel-Apotheke des A. Thlerry In Pregrada". Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsifikatov. Kjer nj nobene zaloge, naroČi se naravnost z naslovom: Lekarna angelja varuha In tovarna balzama A. Thlerry
v Pregradi pri Rogatcu. Razpotja s« brezizjemno 10 proti poprejlnjemu na-874(20—2) kažu aH proti povzetju zneska.
Marijaceljski yrenčeč
(v trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovec Razprodajalol dobi najvltjl popust. Plakati v vseh jezikih za reklamo se dobi zastonj)
OkrepčuJoB, akuten, poživljajoč, ssvsžujot, v dl|ete«8nem szlra blagodejen Js
ftolnitfni llkcr najflnejSega l/tlUUi/Ul vonja (aroma) in najboljšega ukusa, ne zopemo grenek, marveč prijetno pogrenf. — Srežno izbrana sestava izredno dobrih, čistih zeliič, najvrstnejSa priprava z najbolj podatavo alkohola omogoči prirejanje najizvrstnejSega želodčnega gren-čeoa. kateri krepča želodec ia je potrjen po neitevilnih zahvalah. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. 1 gld., 12 stekl samo
2 gld. — Dobiva se v vseh.'prodajal.____
nloah, toda pri nakupovanji: Pozor! Varstvena znanka. Pristen in pravi ima varstveno znamko ■arijlno Celje, katera je oblast-veno*vknjižena. Glavna zaloga:
Lekarna Trn6kczy, Ljubljana, Kranjsko,
katera razpoiilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic z obratno poito po vseh delih sveta	191 24-19.
Otvoritev trgovine v driji.
Anton Jelenec
udano naznanja, da je otvoril svojo bogato zaloteno trgovino
s Špecerijskim blagom
(prej Franc Kos) ter tem potom priporoča
svojo domačo tvrdko
vsem cenjenim Idrijčanom in okoličanom v blagohotno podpiranje.
Poštene cene! O Dobro blago!
Z najodličnejBim spoštovanjem
Anton Jelenec,
27b 3—3	trgovec v Idriji.
Liniment. Capsici compos.
231 9 ls lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodioa po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh prilJnbUeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39-22
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah t znano varstveno marko .sidro" kot pristaš.
Riohter jeva lekarna
pri slatem leva v Pragi.
f
ithreiner
Otfftnral arsdaik hru RaktvM