Aktualno Slovenija, Podravje • Testirne točke rastejo kot gobe po dežju O Stran 3 Štajerski Aktualno Ptuj • MuziKafe zaprt do marca 2022 O Stran 2 Ptuj, petek, 22. oktobra 2021 Letnik LXXIV • št. 82 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Taya Damjan in Aleksander Pozvek »Oba se znava pošaliti na svoj račun« Podravje • Večina trgovcev z elektriko do novega leta še brez podražitve Elektrika bo dražja naslednje leto Potem ko je Petrol napovedal, da bo z decembrom podražil električno energijo, večina ostalih trgovcev ostaja pri napovedi, da se ta za gospodinjstva letos ne bo podražila. Se pa to utegne zgoditi v mesecih po novem letu. Tako napovedujejo tudi v mariborski Energiji plus, ki z.elektriko oskrbuje več kot 120.000 kupcev. .. .____Več na straneh 6 in 7. Aktualno Dornava • Slabi banki odplačali pol dolga za občinsko stavbo O Stran 2 Podjetništvo Podravje • Popusti Kmetijske zadruge Ptuj le v treh prodajalnah O Stran 5 V središču Ptuj, Podravje • Zanimanje za najem vozil narašča O Stran 7 Podravje Ptuj • Ob avtobusni namesto dixijev kmalu kontejner s sanitarijami O Strani 6 in 7 Izseljevanje iz obmejnih občin Ker ne morejo graditi, se raje odselijo Tuji policisti v Sloveniji Njihovo bivanje bo stalo okrog 624.000 evrov Stran 6 < ^ i Ob dnevu spomina • Kakšne so cene najemov grobov in pokopaliških vežic ! Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 22. oktobra 2021 Dornava • Odplačilo dolga slabi banki Terjatev do polovice odplačana Občina Dornava je pod vodstvom sedanjega župana Janka Merca uspešno zagrizla v sanacijo 400.000 evrov težkega dolga, kiji na plečih leži od leta 2013. Iz glavnice, kije znašala 250.000 evrov, je dolg narasel na dobrih 400 tisočakov. Po dveh letih in pol so obresti v celoti odplačane, začeli so že tudi poplačilo glavnice, je pojasnil župan. Občina Dornava je največji del bremena (obresti) DUTB odplačala. Sedaj odplačujejo še glavnico. Dolg, o katerem pišemo, je zgodba z dolgo brado, njen začetek sega v čas nekdanjega župana Franca Šegule. Občina je gradnjo občinske stavbe naročila pri podjetju Gradis, ki je za investicijo najelo kredit, občina je zanj jamčila s poroštvom. Potem se je zgodilo dvoje: najprej so volitve z županskega mesta odnesle Šegulo, podjetje Gradis pa je šlo v stečaj. Kredit, ki ga je Gradis najel za dornavsko občinsko stavbo, je ostal neodplačan. Morda je ekipa nekdanjega župana Raj-ka Janžekoviča računala, da bo lahko tako tudi ostalo, a so se očitno ušteli. Sodišče na prvi in drugi stopnji je namreč odločilo, da je občina dolžna terjatev poravnati. Ta je bila vmes iz NKBM, kjer je bil kredit najet, zaradi sanacije bančne luknje prenesena na DUTB. Občina Dornava se na pravnomočno odločitev višjega sodišča v Mariboru (2013) ni odzvala, tudi slaba banka jih je očitno nekaj časa pustila pri miru. Spomladi 2018 se je DUTB predramila in začela intenzivno izterjavo dolga, ki je bil zaradi zakonsko določenih zamudnih obresti iz leta v leto višji. Občina pod vodstvom tedanjega županja Rajka Janžekoviča je DUTB zaprosila za sestanek, obenem pa tudi sporočila, da denarja za poplačilo terjatve v proračunu za leto 2018 nima zagotovljenega. Dolg z 250.000 zrastel na 420.000 evrov Jeseni so bile ponovno občinske volitve, Janžekovič za župana več ni bil izvoljen, na njegovo mesto je prišel Janko Merc. Ena od prvih neprijetnosti, ob katero je trčil, je bila prav terjatev DUTB. Ta je zahtevala čimprejšnje poplačilo več kot 400.000 evrov dolga. Nekdanje občinsko vodstvo je župana Merca ob primopredaji seznanilo s tem dolgom, a ne v realni vrednosti. Na primopredajni zapisnik so navedli znesek 250.000 evrov, kolikor je bila višina glavnice. Dejansko je dolg zaradi obresti znašal 420.000 evrov. Župan Merc je ob prevzemu funkcije občinske svetnike in javnost seznanil z neugodno finančno situacijo v občinski blagajni. Konec decembra so nato DUTB-ju nakazali prvi obrok. „Kaj bi bilo, če ne bi šli v poplačilo, je težko napovedati. Lahko Ji ¿3 DUTB Foto: Sta/M24 bi se zgodila blokada računa ali pa prodaja občinske stavbe na dražbi. Odločili smo se, da z odplačilom terjatve ne smemo odlašati, saj so obresti nezadržno rasle. Decembra 2018, ko smo začeli odplačevati dolg, je ta znašal 420.000 evrov: 250.000 evrov glavnica in 170.000 evrov obresti. V dveh letih, do konca lanskega leta, nam je uspelo obresti odplačati, sedaj smo že v glavnici. Avgusta letos je dolg znašal 216.000 evrov. Odplačujemo ga redno, po obrokih. Lani sredi leta smo s plačevanjem vseh obveznosti, ne samo tega dolga, ampak tudi drugih, prišli na tekoče, da jih lahko plačujemo na valuto," je povedal župan Janko Merc. Pripomnil je tudi, da se je na obrestih v minulih letih, ko je občino vodil Janžekovič, izgubilo zelo veliko proračunskega denarja: 170.000 evrov pri dolgu do DUTB ter 188.000 evrov za obresti Cestnemu podjetju Ptuj. Občina je po besedah župana Merca v minulem mandatu izdelala tudi projektno dokumentacijo za energetsko sanacijo javnih objektov, h kateri pa ni pristopila. Za dokumentacijo so odšteli 40.000 evrov. „To bi lahko bila dva lepa gasilska avtomobila," je poudaril sedanji dornavski župan Janko Merc. Mojca Zemljarič Ptuj • Dom kulture obdan z neprehodnimi gradbišči MuziKafe zaprt do marca 2022 Dom kulture (MuziKafe) je praktično že nekaj časa odrezan od zgornjega mestnega območja, saj so zaprti dostopi z Jadranske, Šalamunove in Aškerčeve ulice (zgornji del). Zaprto je tudi območje dostopa po podhodu iz smeri Mestnega kina in tudi pot z Vrazovega trga do Aškerčeve ulice. Skratka, nekoč redna komunikacija območja z ostalimi mestnimi predeli ni več mogoča, ker dela potekajo v vseh fazah oz. na vseh delih projekta, česar pa niso pričakovali. Igor Benčevič je povedal, da so se, odkar so bili seznanjeni s projektom obnove Stare steklarske z Vrazovim trgom in sosednjimi ulicami, pripravljali na oteženo delo, ne pa na to, kar se je sedaj zgodilo. Z ženo Stanko sta velika zagovornika in pristaša vseh pozitivnih premikov v starem mestnem jedru, ker samo to prinaša razvoj mesta, več obiskovalcev, domačih in tujih. Oba se že veselita novih prostorov Stare steklarske delavnice, pomembnih za razvoj kulture, nove podobe Vrazovega trga z drevesi, brez avtomobilov. V zdajšnjih razmerah, sobe so imeli polno zasedene še ves oktober, pa so se bili prisiljeni odločiti, da začasno zaprejo vrata celega objekta, kavarniškega dela z galerijskim pridihom, izjemnega zelenega in sončnega vrta in nastanitvenega dela s sedmimi sobami. Igor Benčevič in Stanka Vauda Benčevič sta ocenila, da bo gradbišče vedno večje. „Že v tej obliki pa so razmere takšne, da ne mo- Foto: Črtomir Goznik Za ponovno odprtje Doma kulture (MuziKafeja) je ključno dokončanje prenove Jadranske ulice od stopnic do podhoda. remo normalno poslovati. Zelo gradbišče, tako da neke dostavne se veseliva te obnove, nikogar ne poti s podesti niso mogoče. Padec obsojava. Okrog in okrog nas je prometa v oktobru je občuten. Po- Kavarno so odprli leta 2008, sobe leta 2012. Odkar jih je odkril Lonely planet, so jih odkrili tudi gosti s celega sveta. To jim je odprlo pot še v pet drugih pomembnih svetovnih turističnih vodnikov po izboru avtorjev. Multikulturno središče sredi Ptuja je tako prepoznal ves svet. Postalo je stičišče številnih kulturnih projektov in festivalov, kjer so gostili tudi do 60 dogodkov na leto. Foto: Črtomir Goznik Dom kulture z vseh strani obdajajo gradbišča, delajo v Jadranski ulici, kamen odstranjujejo na Vrazovem trgu, zaprta je Šalamunova ulica ... vezava z zgornjim delom mesta je pretrgana. To je najbolj problematično. Dokler Jadranska ulica od podhoda do stopnic ne bo prehodna, ni smiselno, da bi imeli odprto. Zato sva se tudi odločila, da bomo s 25. oktobrom začasno prenehali poslovati. Upamo, da bomo vrata Doma kulture lahko ponovno odprli 1. marca prihodnje leto. Če pa Jadranska ulica do podhoda ne bo urejena, bomo imeli zaprto še naprej. Največ ljudi do nas vendarle prihaja iz zgornjega dela mesta. Če je v MG Ptuj gledališka predstava, nas obišče med 10 in 15 ljudi pred predstavo in po njej. S Stanko si želiva, da bi se maksimalno pospešila dela na zgornjem delu Jadranske ulice," je povedal Igor Benčevič. MG Podravje • Lani uradno niti enega primera gripe Zaradi brezplačnega cepljenja večje zanimanje Začelo seje cepljenje proti sezonski gripi. Čeprav se sliši neverjetno, v lanski sezoni po podatkih NIJZ uradno niso zabeležili niti enega samega primera gripe v državi. Tako kot drugod po državi so tudi v Zdravstvenem domu Ormož začeli cepljenje proti sezonski gripi, ki je drugo sezono zapored brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Po besedah namestnice pomočnice direktorice za zdravstveno nego Pavle Govedič je zanimanje sorazmerno veliko, predvsem pri starejših in kroničnih bolnikih. »Na voljo imamo 1.150 odmerkov cepiva proti gripi. V primeru, da količina ne bo zadostovala, bomo naročili dodatne količine,« je povedala in pritrdila, da so v lanski sezoni zaradi uvedbe brezplačnega cepljenja opazili bistveno večje zanimanje za cepljenje. Po podatkih NIJZ v lanski sezoni niso potrdili niti enega primera gripe v državi. Govedičeva pa na vprašanje, kaj pričakujejo letos, odgovarja: »V letošnji sezoni bo stanje odvisno od krožečega seva virusa gripe. Če bo prisoten kot v prejšnjih letih, bo gripe manj. Če bo se pojavil nov sev, bo obolelih primerov več. Svetujemo, da se cepi čim več ljudi.« Na Ptuju lani porabili 4.000 odmerkov V Zdravstvenem domu Ptuj imajo po besedah direktorice Metke Petek Uhan na voljo 2.000 odmerkov, če bo potreba večja, bodo naročili dodatne količine. Tudi oni so v lanski sezoni zabeležili bistveno večje zanimanje za cepljenje na račun brezplačne zdravstvene storitve, porabili so okoli 4.000 odmerkov. Največ zanimanja opažajo med starejšo populacijo. Kakšna bo ta sezona gripe, je po njenih besedah nemogoče napovedati, so se pa že pojavili prvi primeri gripe, tudi re-spiratorne okužbe že krožijo. Kam je izginila gripa? »Lanskoletne okoliščine so bile specifične (vzgojno-varstvene in šolske institucije zaprte precej časa, ljudje so se zaradi epidemije covida-19 manj družili ter upoštevali tudi ostale ukrepe, ki zmanjšujejo pojavnost covida-19 in hkrati delujejo tudi v smeri zmanjševa- nja prenosa respiratornih virusov, vključno z gripo). Letošnjo jesen respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, prevladujejo zlasti okužbe z re-spiratornim sincicijskim virusom (RSV), v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa,« razloge za to, da v lanski sezoni uradno niso potrdili niti enega primera gripe, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Na NIJZ sicer cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, še posebej skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni, to so starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, osebe, ki imajo izrazito povečano telesno težo, majhni otroci (od 6 do 23 mesecev staros- ti) in njihovi družinski člani, nosečnice in drugi. »Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa lahko bolezen poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravita sočasno ali s kakršnimkoli presledkom,« še dodajajo. Monika Horvat Foto: MZ Foto: MH petek • 22. oktobra 2021 Aktualno Štajerski 3 Haloze, Ormoško • Kako zaustaviti izseljevanje prebivalcev v občinah ob južni meji Obmejno območje se iz leta v leto bolj prazni V podravskih občinah, ki mejijo na Hrvaško, število prebivalcev že dolga leta upada. Glede na zadnje aktualne podatke Statističnega urada se v večini občin soočajo z zmanjševanjem števila prebivalstva. Podatki so nekoliko bolj skrb vzbujajoči za ormoško območje, saj je bilo v občini Ormož še leta 2011 nekaj več kot 12.600 občanov, letos pa je to število padlo že pod 11.900. Tudi v Središču ob Dravi se trudijo zaustaviti dolgoletni trend zmanjševanja števila prebivalcev, kar pa je vedno bolj težko. Zaradi zaprtja številnih podjetij na tem območju je vse težje najti zaposlitev, zato se številni posamezniki odločajo za selitev v mesta, kjer je več možnosti za delo. Zaposlitvene možnosti so tiste, ki obdržijo mladega človeka v domačem kraju. To pa ni edina težava obmejnih območij, saj je razvojni zaostanek ponekod viden že na daleč, prav tako so razmere slabše kot na primer v občinah ob avstrijski meji. Med poglavitnimi vzroki za razvojni zaostanek občin ob južni meji so slabša prometna dostopnost, razpršena poselitev, težave pri razvijanju in vzdrževanju infrastrukture ter strožje zahteve pri varstvu okolja. Negativni dejavnik je med drugim tudi schengenska meja, zaradi prisotnosti migran-tov, ograj, pogostejšega nadzora policije in vojske ... Vse našteto prispeva k naraščajočemu številu dnevnih migracij in pospešenemu praznjenju prostora. Velik problem predstavlja tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč. Gibanje števila prebivalcev v občinah ob južni meji: Občine/Leto 2011 2021 Razlika v št. prebivalcev Ormož 12.603 11.886 - 717 Videm 5.605 5.684 + 79 Cirkulane 2.294 2.378 + 84 Središče ob Dravi 2.133 1.919 - 214 Zavrč 1.638 1.527 - 111 Podlehnik 1.876 1.853 - 23 Žetale 1.334 1.303 - 31 Kako zadržati prebivalce? Je pa po drugi strani opaziti, da se v zadnjih letih razmere v nekaterih krajih že izboljšujejo, saj so občine med letoma 2007 in 2013 veliko denarja vložile v urejanje komunalne infrastrukture in izboljšanje življenjskega standarda ljudi. V teh odročnih krajih so urejene šole, vrtci, občani imajo dostop do zdravnika in drugih storitev, ki so v mestih načeloma samoumevne. Vodstva občin se na različne načine trudijo, da bi jim uspelo zaustaviti izseljevanje, za kar pa bo treba več kot Občine ob južni meji se še vedno soočajo s problemom izseljevanja občanov. Mlade bodo v domačem kraju zadržala delovna mesta. očitno storiti še kaj več. Vsekakor ni dovolj, če imaš možnost živeti v lepem in prijetnem okolju, v katerem pa ne moreš »preživeti«. Dosedanji razvoj je po mnenju občine Zavrč pokazal, da lahko z vlaganjem v območje in usmerjevalnimi ukrepi zadržijo prebivalce, vendar brez pomoči države ne bo šlo. Na pristojne so zato že naslovili predloge, ki bi pripomogli k razvoju obmejnih krajev. Tako v Zavrču, Ormožu kot Središču ob Dravi župani velike upe polagajo na izgradnjo hitre ceste Ptuj-Or-mož. Ta investicija bi izboljšala prometno dostopnost, hkrati pa bi se podjetja veliko lažje odločala za investicije in odpiranje novih delovnih mest. Država bi morala priskrbeti tudi sredstva za razvoj vseh področij v teh problemskih regijah, k reševanju številnih težav pa bi bilo treba pristopiti sistemsko. Butolen: »Stroka uperjena proti razpršeni gradnji« »V naši občini imamo veliko težav s pridobivanjem gradbenih dovoljenj, saj so postopki za spremembo občinskih prostorskih načrtov predolgi. Ena izmed težav je tudi razpršena gradnja, ki je pri nas zgodovinsko in geografsko dejstvo, kar bi moralo biti upoštevano, ne pa da sta proti njej uper-jeni tako politika kot stroka. Država bi morala za razvoj občin ob južni meji nameniti več denarja in dopustiti individualno gradnjo. Vključiti bi se moral tudi Stanovanjski sklad RS in se začeti ukvarjati s politiko naseljevanja izven mestnih središč. Problem neposeljenosti obmejnih območij s Hrvaško je nacionalni problem, ki ga država v tem trenutku ne razume,« je kritičen Anton Butolen, župan občine Žetale. Ker ne morejo graditi, se raje odselijo V občini Podlehnik se srečujejo s podobnimi težavami. Največ ljudi je po drugi svetovni vojni odšlo s trebuhom za kruhom s hribovitega predela občine. Tam je po besedah župana Sebastiana Toplaka največji problem ravno razpršena gradnja, ki po naši zakonodaji ni zaželena. Dogaja se, da bi si mlade generacije rade dogradile domačo hišo ali ob njej zgradile novo, kar pa je misija nemogoče. Posledično se raje odselijo tja, kjer so na voljo urejene gradbene parcele in delovna mesta. »Pristojne že zadnjih nekaj let opozarjamo, da bi bilo treba upoštevati lokalne značilnosti nekega okolja. Medtem ko je bila Ministrstvo za okolje »krivi« občine Kot so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor pri sodelovanju v postopkih priprave OPN - občinskih prostorskih načrtov za območje Haloz (Cirkulane, Majšperk, Makole, Žetale, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale) niso zaznali niti povečanega števila pobud za spremembo namembnosti, niti povečanega obsega pobud za lokacijske preveritve na območjih posamične poselitve. Občine bi morale po mnenju okoljskega ministrstva zasledovati dolgoročne cilje ustrezne zemljiške politike. S tem, ko bi same s svojo infrastrukturo zagotavljale boljše pogoje za prebivalce, bi tudi omogočile, da bi se zaradi ustreznejših funkcij in boljše infrastrukture prebivalci večkrat odločali ostati ali pa celo priti v ta območja. Enako velja tudi za poslovne subjekte, so še zapisali na okoljskem ministrstvu. za to območju že stoletja običajna razpršena gradnja, bi bilo treba to dejstvo v prostorskih aktih tudi upoštevati,« je bil jasen Toplak. Druga težava je infrastruktura, saj so ponekod ceste do kmetij še vedno makadamske, tretja pa industrijska cona, ki bi jo želeli umestiti v prostor ob avtocesti, vendar ne dobijo soglasja kmetijskega ministrstva. V zadnjem letu jim je sicer na ravnini uspelo zagotoviti šest stavbnih zemljišč, na katerih gradnja že poteka. »Ključ, s katerim bi uspeli preprečiti trend izseljevanja, so v prvi vrsti nova delovna mesta in okre- pitev turizma,« tako je prepričan Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi. V središču kraja je sicer nekaj večjih in uspešnih podjetij, kjer pa večinoma iščejo manj izobraženi kader. Tisti z diplomami so zato primorani iskati bolje priložnosti izven domačega kraja. Med letoma 2007 in 2015 so za gradnjo komunalne infrastrukture, vrtca in šole namenili okoli 16 milijonov evrov (od tega vsaj 10 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev), kljub temu pa jim ni uspelo zaustaviti izseljevanja, zato je vse več stanovanjskih hiš praznih. Estera Korošec Foto: CG Vir: SURS Foto: CG Slovenija • Testirne točke rastejo kot gobe po dežju Ze več kot 130 zasebnih izvajalcev Testiranja s hitrimi antigenskimi testi na koronavirus opravljajo zdravstvene ustanove po vsej Sloveniji ter že več kot 130 zasebnikov. Preverili smo, kdo lahko izvaja testiranja ter pod kakšnimi pogoji. Odkar je država zaostrila PCT-pogoj, se zdi, da testirna mesta po državi, kjer se izvaja množično testiranje na covid s hitrimi anti-genskimi testi, rastejo kot gobe po dežju. Odvzemi brisov so se tako iz zdravstvenih ustanov preselili tudi pred nakupovalna središča, na parkirišča itd. Samo na Ptuju lahko najdemo testirna mesta na več lokacijah. Preverili smo, kakšni so pogoji za pridobitev soglasja za izvajanje množičnega testiranja, kdo je lahko izvajalec ter kako je z nadzorom. Prostorski pogoji in število zaposlenih nepomembni? Na seznamu izvajalcev hitrih testiranj je poleg javnih zdravstve- nih ustanov že 138 zasebnikov. »Minister je z enotnim sklepom določil, da lahko mikrobiološke preiskave na SARS-Cov-2 opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki dejavnost opravljajo v mreži javne zdravstvene službe (javni zdravstveni zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, javni zdravstveni zavodi, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, izvajalci zdravstvene dejavnosti s podeljeno koncesijo na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in socialnovarstveni zavodi). Za zasebnike pa je izdal ločene sklepe. Trenutno je uvrščenih na sklep 138 zasebnikov,« so povedali na ministrstvu za zdravje. Testiranja tako lahko opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti. Ti morajo imeti dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali odločbo o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev. »41. člen zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 določa, da lahko mikrobiološke preiskave na virus SAR-S-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister za zdravje. Prvi pogoj za uvrstitev na sklep je, da ima izvajalec HAGT izdano dovoljenje ministrstva za opravljanje zdravstvene dejavnosti, imeti mora ustrezen kader s kompetencami za odvzem brisov. Bris nazofarinksa (ta vzorec je zahtevan za izvedbo večine testov, ki so na seznamu medse- bojno priznanih HAG-testov v EU) lahko odvzame zdravstveni delavec ali sodelavec s kompetencami za odvzem vzorca (npr. zdravnik, dežurna medicinska sestra ali druga oseba s pridobljenimi kompe-tencami). Za izvedbo zdravstvene storitve je odgovoren izvajalec,« še pojasnjuje, a natančnega odgovora glede zahtevanega števila zaposlenih in prostorskih pogojev, kjer se testiranja lahko izvajajo, nismo prejeli. Cena testiranja omejena na 9,5 evra Zanimalo nas je še, kako je s cenami testiranj, glede na to, da so te različne. Na ministrstvu so v zvezi s tem povedali, da kadar Foto: Bobo/M24 Pogoj za izvajanje hitrih testiranj je, da ima izvajalec izdano dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti od ministrstva ter ustrezen kader s kompetencami za odvzem brisov, število zaposlenih in prostorski pogoji pa očitno niso pomembni ... izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja teste HAG za samoplačnike, cena storitve ne sme preseči višine povračila stroškov. Minister je s sklepom določil najvišji znesek povračila stroškov v višini 9,5 evra na test. Monika Horvat 4 Štajerski Podravje torek • 19. oktobra 2021 Trnovska vas • Z županom Alojzom Benkom ob občinskem prazniku Največja investicija so kolesarke V Trnovski vasi so letos za razvoj občine porabili 1,413 milijona evrov. Kar je ogromno glede na približno dvomi-lijonski proračun. Največja investicija je bila gotovo izgradnja državne kolesarke Biš-Gočova v skupni vrednosti 582.000 evrov, od katerih je 110.000 evrov vreden delež občine, ki je plačala projektno dokumentacijo, prestavitev vodovoda in del zemljišč. Začela se je že tudi gradnja drugega kolesarskega odseka, in sicer od Trnovske vasi proti Drbetincem v sosednji občini Sveti Andraž. Pogodbena vrednost projekta je 866.000 evrov, s tem da bo šlo kar 80 odstotkov oziroma 680.000 evrov iz regionalnih razvojnih skladov. Župan Alojz Benko pa je najbolj ponosen na obnovo kulturnega spomenika Simoničevo domačijo. »Kar nekaj let so se mnenja kresala, kaj storiti s propadajočo hišo, ali jo obnoviti ali pustiti, sam sem navijal za prvo. Zdaj ko je končana in se tam že tudi marsikaj dogaja, pa mislim, da smo vsi zadovoljni.« Obnova je bila sofinancirana iz evropskih sredstev, občinski proračun pa je stala nekaj manj kot 230.000 evrov. Končana je tudi rekonstrukcija petih cestnih odsekov v dolžini dveh kilometrov in višini 210.000 evrov, v sklepni fazi pa je nakup Mercatorjevih prostorov v stavbi, kjer je tudi občinska uprava. »Kupnina zanje je 58.000 evrov, zdaj bo cela stavba občinska. Končno se bomo lahko lotili prepotrebne energetske sanacije, vmes pa razmišljali tudi o vsebini.« Potrebujejo večji vrtec Med letošnje investicije sodi še nakup stare hiše v Bišečkem Vrhu. Občina je zaradi plačevanja domskega varstva že bila njena solastnica, znesek za preostali del pa znaša 10.000 evrov. »Objekt bomo sanirali in v njem uredili medgeneracijski center, hkrati pa bo na voljo tudi za začasno bivanje. Doslej namreč v občini nismo imeli prostora, ki bi ga lahko nudili ljudem v stiski, če bi nekomu na primer pogorela hiša in bi za nekaj potreboval streho nad glavo.« S kljukico sta označeni tudi javna razsvetljava in priprava na optično omrežje. Po vsej občini so položene cevi, tako da lahko Te- Župan Alojz Benko lekom v naslednjih mesecih začne vpihovati optične kable do vsake hiše. V pripravi pa so že nove investicije. Med njimi je prizidek k osnov- OBCINA TRNOVSKA VAS Vsem občankam in občanom občine Trnovska vas ob 23. občinskem prazniku iskreno čestitam. Le s skupnimi močmi, razumevanjem in strpnostjo bomo kos nalogam in izzivom prihodnosti. Z željo, da bi tudi v prihodnje skupaj ustvarjali sodobno občino, se Vam zahvaljujem za sodelovanje. Letošnjega praznika zaradi virusa, ki je prisoten med nami, žal ne moremo praznovati skupaj na dogodkih, kot je bilo to običajno v preteklih letih. Verjamem pa, da ga bomo praznovali prav vsi, malo drugače: v mislih skupaj, ponosni na občino, v kateri živimo. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl. upr. org. { ni šoli, ki bo pravzaprav služil kot dodatni oddelek vse bolj natrpanega vrtca, v zgornjem prostoru pa bi lahko uredili tudi učilnico, če bi se sčasoma izkazala možnost, da bi Trnovska vas znova dobila samostojno devetletko. Načrtujejo gradnjo športnega parka, za katerega so že pridobili zemljišče, ki ga morajo zdaj umestiti v prostorske akte. Čas je tudi za posodobitev občinskega prostorskega načrta. Kot vsako leto bodo tudi v prihodnjem investirali v ceste in zanje namenili med 250.000 in 300.000 evrov, prestaviti pa si želijo čistilno napravo, ki ne sodi v središče naselja. »A bo marsikaj od naštetega obviselo v zraku, če se dogovorimo za regijsko obnovo vodovoda, saj bomo morali v tem primeru veliko lastnih sredstev prihraniti za ta pomembni projekt.« Senka Dreu Foto: SD Majšperk • Veselje na Kupčinjem Vrhu »Do doma končno po asfaltu« Na Kupčinjem Vrhu v občini Majšperk seje v minulem tednu zbralo okoli 40 domačinov. Veselih in zadovoljnih obrazov so se udeležili svečanega odprtja javne poti Kupčinji Vrh-Reber-nice v dolžini 500 metrov, kije eden od štirinajstih odsekov, ki jih je majšperška občina modernizirala v letošnjem letu. Dela na tem odseku je izvajalec del Jože Žolger začel v septembru in končal v roku meseca dni. Vrednost del skupaj z nadzorom je znašala 45.000 evrov. Ob tem izjemno pomembnem dogodku za ljudi, ki tam živijo, so pripravili prijeten kulturni program, na katerem so nastopale tudi Ljudske pevke iz Stoperc. Barbara Pučko, ki ob tej cesti živi, je izpostavila, da se bodo končno lahko do doma pripeljali po asfaltu. Med drugim se je zahvalila vsem zaslužnim za izvedbo in lastnikom zemljišč, ki so omogočili lastniško ureditev te ceste. £5 Foto: Občina Majšperk Trak ob odprtju so prerezali Darinka Fakin, županja občine Majšperk, Jože Žolger in domačinka Silva Vodušek. Zbrane je nagovorila tudi županja Darinka Fakin, ki je izpostavila, da gre za pomembno investicijo, četudi vodi samo do dveh stanovanjskih hiš: »Bistveno se je izboljšala prometna varnost za otroke, ki hodijo po tej cesti v šolo. Boljši dostop imajo tudi lastniki zemljišč, svojo dejavnost pa tam opravlja tudi čebelarka.« Preden je cesta svečano predana namenu, jo je blagoslovil domači župnik Ciril Čuš, sledilo pa je še prijetno druženje s peko kostanjev in številnimi dobrotami, ki so jih pripravili domačini. EK Ormož • Za zemeljska dela 186.000 evrov Lagune začasno zapirajo vrata Naravni rezervat Ormoške lagune bo novembra zaprt za vse obiskovalce zaradi izvajanja zemeljskih del v vrednosti okoli 186.000 evrov. Dela bo v okviru projekta, naslovljenega Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune, izvajal izbrani izvajalec podjetje VGP Drava Ptuj. Namen projekta je pridobitev novih habitatov za ptice, je pojasnila koordinatorica izobraževanja in stikov z javnostmi Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) Ana Vaupotič: »Na območju Ormoških lagun si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, predvsem za ptice. Tako bomo tudi v okviru teh del vzpostavili oziroma preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst, kot so kostanjevka, čapljica, navadna čigra in druge varstveno pomembne vrste. Prav tako bomo oblikovali tudi plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za poloj-nike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.« Dela v vrednosti 186.000 evrov financira ministrstvo za okolje in prostor. Začetek je načrtovan 2. novembra, končanje je predvideno konec meseca. Ormoške lagune obsegajo 66 ha veliko mokrišče, ki je na območju bazenov za odlaganje odpadnih vod nekdanje Tovarne sladkorja Ormož. Omenjeni rezervat vsako leto privabi vse več obiskovalcev. Po besedah Vaupotičeve so letos doslej vodili več kot 1.000 obiskovalcev. Poleti prevladujejo individualni obiskovalci, med njimi je tudi precej tujcev, v spomladanskih in jesenskih mesecih pa šolske skupine. Monika Horvat Ormož • Popolna zapora ceste v Vičancih še mesec dni V teku gradnja novega mostu V Vičancih v občini Ormož bo cesta za ves promet zaprta predvidoma še dober mesec. Zaradi del je vse od sredine avgusta popolna zapora ceste za ves promet. Tako bo še mesec dni. »Cesta bo zaprta do zaključka izvedbe del, to je 15. novembra. Če bodo dela končana prej, bo promet sproščen prej. Obvozi potekajo po ostalih občinskih cestah in so označeni v skladu z dovoljenjem za zaporo ceste,« so sporočili z občine. V teku je namreč gradnja novega mostu, saj je bil obstoječi dotrajan. V sklopu projekta, težkega slabih 100.000 evrov, bodo uredili tudi strugo potoka v območju mostu ter cesto na vsako stran novega mostu v dolžini približno 50 metrov. »Pogodbena vrednost del znaša malo manj kot 95.000 evrov z DDV, izvajalec del je Komunalno podjetje Ormož. Sredstva za izvedbo del zagotavlja občina iz lastnih virov,« so še pojasnili. MH Popolna zapora za ves promet je zaradi gradnje mostu vzpostavljena vse od sredine avgusta. Štajerski 1 rEDN IK www.tednik.si iJstajerskitednik = - Stajerskitednik Foto: arhiv ST Foto: MH petek • 22. oktobra 2021 Podravje Štajerski 5 Spodnje Podravje • Vse več pripomb glede vzdrževanja kolesarskih stez Čiščenje kolesark v domeni občin Čeprav so bili zaradi zahtevnosti regijskega projekta izgradnje kolesarskih povezav mnogi skeptični, so postopki stekli, dela pa so se marsikje že tudi začela. A kolesarske steze mora nekdo tudi vzdrževati. Zadnje čase je namreč slišati vse več pripomb glede umazanije, ki se nabira na kolesarkah. Polne so peska in kamenja, ki ga nanje odnese s koles avtomobilov ali traktorjev, ki delajo na njivah zraven njih. Foto: SD Kolesarske steze so velika pridobitev za podeželje, njihovo vzdrževanje pa za seboj potegne dodatno delo in stroške. Kolesarjem oviro predstavljajo tudi blatne zaplate in ostanki pridelkov, pozimi jih bo zamenjal sneg. Enako kot javne ceste je treba tudi kolesarsko infrastrukturo primerno vzdrževati. Skladno z 62. členom Zakona o cestah je vzdrževanje prometnih površin, med katere se uvrščajo tudi kolesarske steze in pločniki, v pristojnosti občin, in sicer ne glede na to, ali so speljane ob državnih ali lokalnih cestah. »Občina je namreč odgovorna tudi za tekoče vzdrževanje državnih kolesarskih povezav, ki potekajo po občinskih cestah, saj direkcija RS za infrastrukturo na takih povezavah vzdržuje le prometno signalizacijo in opremo, namenjeno prometu kolesarjev,« pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo (MI) in dodajajo: »Kolesarske povezave morajo biti uporabne ne glede na vremenske razmere in ne glede na letni čas.« Varnost na prvem mestu V času slabših razmer je tudi več avtomobilskih nesreč, zastojev in posledično zunanjih stroškov prometa. Ravno zato morajo biti kolesarji prioritetno obravnavani, saj v kritičnih razmerah znižujejo zunanje stroške prometa. »Kolesarska infrastruktura, namenjena dnevni mobilnosti, mora biti brezhibno vzdrževana v vseh vremenskih pogojih in vse leto, torej jih je treba redno plužiti, da so brez ledu, luž, smeti in peska. Na njih ne sme biti ovir, denimo parkiranih vozil in postavljenih zabojnikov za smeti, kar nadzirajo lokalne redarske službe. Lokalna skupnost je dolžna zagotoviti vir za redno vzdrževanje kolesarske infrastrukture, ki bo torej plužil sneg, jeseni odstranil spolzko listje, pometal pesek, odstranil naplavine in zagotovil prosti profil,« še pravijo na MI in dodajajo, da bo občina, ki ima resen namen spodbujati spremembo strukture prevoznih načinov, za vzdrževanje kolesarskih površin namenila ločena namenska sredstva in s tekočim vzdrževanjem zagotavljala varno kolesarjenje. Pridobitev, a tudi dodaten strošek V Trnovski vasi so zaradi obstoječih in bodočih kolesarskih poti že lani kupili traktorsko metlo. »V preteklosti so bile bolj rezervirane za mesta, z vse bolj urejeno podeželsko infrastrukturo, ki vključuje pločnike in kolesarske steze, pa postajajo nuja tudi na vasi,« razlaga župan Alojz Benko. »Naši delavci občasno kakšne nanose odpihnejo tudi s pihalcem, poleg tega imamo tudi mulčer za košnjo in plug za odstranjevanje snega. Državno cesto torej vzdržuje država, za jarek ali zelenico ob kolesarki in samo kolesarko pa je dolžna skrbeti občina. Zato se dogaja, da je cesta splužena prej kot kolesarka ali obratno, kajti ta dela opravljata različna izvajalca. Kolesarke so vsekakor velika pridobitev za podeželje, njihovo vzdrževanje pa seveda za seboj potegne tudi dodatno delo in stroške.« Pomanjkanje splošne kulture A večjo težavo, kot je vzdrževanje, Benko vidi v pomanjkanju splošne kulture. »Žal se vedno najdejo posamezniki, ki skušajo iz najrazličnejših razlogov uničiti ali ovirati vsako novost. Tudi pri nas so taki: z umazanimi gumami, zlasti traktorskimi, se nalašč vozijo gor in dol po kolesarki in postavljajo ovire. Zato se kar pogosto dogaja, da se kolesarji kljub kolesarski stezi še zmeraj vozijo po cesti, zlasti s cestnimi kolesi, ki imajo ozka in občutljiva kolesa. Nekdo je pred kratkim odtujil celo prometni znak za kolesarsko stezo in pešpot. Delno še lahko razumem, da prometni znaki za omejitev 50 izginjajo kot po tekočem traku, v dveh mesecih smo morali namreč enega nadomestiti kar trikrat. Res pa nimam ideje, komu ali čemu bi lahko koristil znak za kolesarsko pot, zato lahko takšno dejanje pripišem samo nagajanju.« Senka Dreu Čerin:»Kolesarske steze so napačno zasnovane!« Primož Čerin, nekdanji poklicni kolesar in zagovornik varnega kolesarjenja, je že večkrat opozoril, da so pri nas kolesarske poti napačno zasnovane. »Če namreč ne bi bile fizično ločene od ceste, bi jih med drugim veliko lažje in ceneje vzdrževali. Zdaj je za njihovo čiščenje treba kupiti posebno čistilno vozilo, ki seveda stane, če bi bile kolesarske steze na cesti, pa bi jih lahko očistili sočasno z njimi. Idealna kolesarska stezaje na isti ravni in površini kot vozni pas za motoriziran promet. Pri nas projektanti cest te logike očitno še niso prepoznali, saj še vedno gradijo ločene kolesarske steze, ki so tudi precej dražje.« Foto: arhiv Svet24 Spodnje Podravje • Akcija Kmetijske zadruge Ptuj ne velja povsod Popusti le v treh prodajalnah Kmetijska zadruga Ptuj je skupaj s partnerji sodelovala v evropsko sofinanciranem projektu Lokalno v lokalnem. V okviru tega projekta so lani v svojih prodajalnah poleg svojega ustaljenega programa začeli ponujati tudi domače izdelke. Kupcem tako vse od takrat ponujajo sokove, kise, olja, med, marmelade, džeme, jabolka, krompir, čebulo, posušeno in mleto zelenjavo, piškote, testenine in še marsikaj. V prodajalnah v Markov-cih, Dornavi in Trnovski vasi so v ta namen postavili posebne prodajne kotičke z lesenimi kozolci, zanimanje zanje pa je glede na to, da se police kar praznijo, očitno dobro. V oktobru velja tudi akcija, v kateri vsak kupec, ki je starejši od 65 let, prejme io-odstotni popust za nakup lokalnega izdelka, ob tem pa si izbere še darilo: nosilno vrečko iz blaga ali kapo ali pisalo in blok. In prav ta popust je razburil nekaj naših bralcev, saj v ptujski prodajalni KZ tega popusta (in nagrad) Foto: SD Popust za domače dobrote lahko upokojenci ta mesec uveljavljajo samo v prodajalnah Kmetijske zadruge Ptuj v Markovcih, Dornavi in Trnovski vasi. ni. »Res je, da pridelke in izdelke naših kmetov večinoma prodajamo v vseh naših prodajalnah, vendar smo posebne prodajne kotičke s kozolci uredili samo v Markovcih, Dornavi in Trnovski vasi, zato tudi omenjena akcija velja samo na teh treh lokacijah,« je pojasnila Mateja Mikec Brumec, vodja komerciale KZ Ptuj. Ker zadruga v vseh svojih prodajalnah ponuja ene in iste lokalne izdelke, bi bilo vsaj pošteno, če ne tudi poslovno modro, da bi ta mini popust, ki najbrž ne bi povzročil večjega primanjkljaja dobička, tudi upoštevali na vseh lokacijah. Tako bi se zanesljivo izognili slabi volji in nezadovoljnim kupcem. SD Ormož • Prenova centralne čistilne naprave Komunala s številnimi težavami V teku je 3,3, milijona evrov težka rekonstrukcija in nadgradnja centralne čistilne naprave Ormož, zatika se pri sanaciji enega izmed bazenov. Glavnemu izvajalcu pa težave povzročajo tudi podizvajalci, saj jih je zelo težko dobiti, soočajo se tudi z višjimi cenami in dobavnimi roki materialov. KPO Ormož skupaj s podjetjem GH Holding iz Ljubljane na območju nekdanje TSO izvaja rekonstrukcijo in nadgradnjo obstoječe centralne čistilne naprave. Kot sta pojasnila vodja gradenj Lidija Zorjan in vodja ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami Ludvik Hriberšek iz KPO, so objekti v glavnem izvedeni po predvidenem terminskem planu, zatika pa se pri sanaciji enega izmed bazenov. Zatika se pri sanaciji bazena »Gradbeni del vseh treh novih objektov je tako daleč, da se ponekod že montira strojna oprema. Trenutno smo v fazi podbetoniranja bivšega primarnega usedalnika, tako da ves proces čiščenja odpadnih voda poteka v drugi polovici čistilne naprave. Ko smo izpraznili ta bazen, pa se je izkazalo, da obstoječe stanje ni ravno takšno, kot je bilo predvideno v projektih. Treba bo najti projektantske rešitve, kar pa zahteva čas. Pri sanaciji bazena tako za mesec dni zamujamo. Sicer pa ostala dela tečejo v skladu s predvidenim terminskim planom. Pričakujemo, da bomo letos lahko začeli montirati strojno opremo.« Foto: MH Rekonstrukcija čistilne naprave Ormož Kot sta še povedala sogovornika, proces odvajanja in čiščenja komunalnih voda kljub delom poteka nemoteno, kar pa je precej zahtevno z vidika organizacije. »Največji zalogaj je sanacija bazena, kajti istočasno je potrebno, da čistilna naprava deluje. To pomeni kar nekaj usklajevanj ...,« še dodajata. Težave s podizvajalci, cenami in dobavami materialov Sicer pa se soočajo tudi s težavami glede iskanja podizvajalcev, cenami in dobavami materialov. Kljub temu podražitve projekta v vrednosti 3,3, milijona evrov za zdaj ne pričakujejo. Projekt je sicer sofinanciran z 2,8 milijona evri iz kohezijskega sklada, razliko krije občina iz občinskega proračuna. Začetek poskusnega obratovanja čistilne naprave je predviden konec marca prihodnje leto, naprava bo devet mesecev poskusno obratovala. Projekt bo v celoti zaključen konec leta 2022. O težavah in križih zastarele in preobremenjene čistilne naprave s 4.000 PE smo v našem časopisu že večkrat poročali. Ker je preobremenjena, ne dosega zakonsko določenih stopenj čiščenja. Ko bo čistilna naprava dokončno dograjena in rekonstruirana, bo teh težav konec. Obstoječo čistilno napravo bodo povečali na 8.000 PE, prav tako bodo zagotovili sprejem grezničnih gošč in blata iz malih čistilnih naprav. Monika Horvat Slovenija • Obrtna zbornica proti zapiranju NE zapiranju gospodarstva V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ostro nasprotujejo napovedi premierja Janeza Janše o morebitnem vnovičnem zapiranju gospodarstva zaradi slabe epidemiološke slike. Zapiranja si ne moremo privoščiti, poudarjajo v zbornici, kjer jih skrbi tudi zaradi vse višjih cen energentov. Vlado tako pozivajo, naj ne zapira malega gospodarstva. »Kot vemo, so bile posamezne storitvene dejavnosti zaprte več mesecev, s tem pa so podjetja utrpela tudi velike izgube. Zapiranje enostavno ni rešitev, saj se bodo številne dejavnosti izvajale na črno, kjer pa se pogoj PCT niti ne izvaja niti ne nadzoruje,« je izpostavil predsednik OZS Branko Meh. Še dodatno bi lahko obrtnike in podjetnike, ki okrevajo po epidemiji, po ocenah zbornice prizadelo rekordno višanje cen energentov. V OZS, kjer so zaskrbljeni zaradi višjih cen, menijo, da bi morala vlada poseči na trg in sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečila visok dvig cen energentov. 6 Štajerski V središču petek • 22. oktobra 2021 Slovenija, Podravje • Cene električne energije za potrošnike naj bi se dvigovale Večina trgovcev z elektriko do podražitve za gospodinjstva Potem ko je Petrol napovedal, da bo z decembrom podražil električno energijo, v večini ostalih trgovcev ostajajo pri napovedi, da se ta za gospodinjstva letos ne bo podražila. Se pa to utegne zgoditi v mesecih po novem letu, saj nabavne cene električne energije rastejo, v zadnjem letu so se na mednarodnih trgih zvišale za več kot 200 odstotkov. Tuji policisti so na delo razporejeni na območjih policijskih uprav (PU) Novo mesto in Ljubljana, na območju PU Maribor jih ni, so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU). To pomeni, da jih na območju Haloz in ormoškem koncu, kjer Slovenija meji s Hrvaško, ne boste srečali. So pa prisotni v osrednji Sloveniji, Notranjskem in Dolenjskem, kjer je država zanje tudi rezervirala nočitvene kapacitete. Na razpisih so bili izbrani trije ponudniki: BDS Sremič in Terme Krka za nastanitev tujih policistov na območju PU Novo mesto ter Agencija Oskar za nastanitve na območju PU Ljubljana. Z Oskarjem je sklenjena pogodba v okvirni vrednosti 247.000 evrov, pogodba s podjetjem BDS Sremič, ki ima v središču Krškega Hotel City, je težka 202.000 evrov, in pogodba s Termami Krka 175.000 evrov. Dodatnih kapacitet za bivanje tujih policistov, ki so začasno na delu v Sloveniji, država ne namerava zakupiti, je pojasnil predstavnik policije za odnose z javnostmi Drago Menegalija. Zadnja kontingenta odhajata 8. decembra Prvi tuji policisti so se v varovanje slovenske in evropske južne meje vključili maja letos. Bilo jih je 21, in sicer iz Litve, Estonije in Poljske. Trenutno jih je na delu v Sloveniji na južni meji 28. Čas trajanja dela tujih policistov v Sloveniji je različen, od enega do šestih ^TwTT^HH y NK? i v •II mesecev. „Gostujoče policiste smo vključili v delo obstoječih policijskih patrulj, ki varujejo državno mejo, oblikovali smo mešane patrulje (slovenski policisti delujejo v patrulji z enim ali več gostujočim policistom). Trije gostujoči policisti iz Madžarske so vključeni v delo policijske postaje Kočevje, preostalih 25, ki prihajajo iz Poljske, Češke in Francije, dela na policijskih postajah Krško, Brežice, Metlika in Črnomelj. Tuji policisti, ki so napoteni v Slovenijo, v veliki večini prihajajo iz enot mejne policije ali straže ter poznajo taktiko delovanja na tako imenovani zeleni meji. Prihajajo iz partnerskih držav članic EU, kjer tudi sami opravljajo naloge na zunanji Schengenski meji in izvajajo varovanje meje po tako imenovanih Schengenskih t Foto: Sta/M24 standardih, kot to opravljamo tudi v Sloveniji," je dejal Mene-galija. Povedal je še, da se bo projekt pomoči držav članic EU slovenski policiji pri obvladovanju nezakonitih migracij predvidoma končal 8. decembra, z odhodom zadnjega madžarskega in češkega kontingenta iz države. Po pojasnilu MNZ so tuji policisti v skladu s slovensko zakonodajo pooblaščeni, da ustavijo osebe, ki se poskusijo izmakniti mejni kontroli. Prav tako so pristojni za ugotavljanje identitete oseb, izrekanje opozoril in ukazov, iskanje oseb, varnostne preglede, izvedbo cestnih zapor z blokadno točko, preglede oseb, zaseg predmetov in privedbe. „Nosijo svoje službeno orožje in opremo, njihova uporaba bo dovoljena samo v primeru silobrana in skrajne sile, skladno z zakonodajo Republike Slovenije. Pod enakimi pogoji kot slovenski policisti smejo uporabljati sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec, palico, službenega psa in električni paralizator," so razložili na MNZ in dodali: „Predvideno je, da skupno ukrepanje vodi slovenska policija. Pred začetkom dela tujih policistov na ozemlju Slovenije smo izvedli sestanke in usposabljanja." Mojca Zemljarič Kot so povedali v Gen-I, ki je z več kot 190.000 odjemalci po celi Sloveniji največji slovenski dobavitelj elektrike, trenutno cene za njihove obstoječe odjemalce ostajajo nespremenjene. Ob tem so dodali, da so v prvem valu epidemije covi-da-19 ceno elektrike od marca do maja lani znižali za 15 odstotkov. Želja in potreba MO Ptuj je, da se ji povrne avtobusna postaja, v sklopu katere bodo tudi ponovno uredili ustrezna javna stranišča. Zgodba javnih stranišč na ptujski avtobusni postaji oz. postajališču ima dolgo brado, pravih odgovorov o tem, zakaj je do tega prišlo, da smo dobili pomembnejše avtobusno postajališče in postajališče brez ustreznih sanitarij, pa nimajo niti v MO Ptuj niti v Arrivi Štajerska. Nesporno dejstvo pa je, da so pri tem kratko potegnili potniki, ki so ostali prepuščeni sami sebi oz. iskanju nadomestnih lokacij za opravljanje svojih potreb. Postavitev Cene električne energije so se v zadnjem letu na mednarodnih trgih zvišale za več kot 200 odstotkov, a v Gen-I kljub temu poslujejo dobro in skladno z razvojnimi cilji. Z vlaganjem v analitiko in digitalizacijo ter posledično uspešnim zakupom energije na mednarodnih trgih za slovenska gospodinjstva trenutno še uspevajo dobavljati elektriko po nespremenjenih cenah, so pojasnili v družbi, ki za gospodinjske odjemalce cen tarif rednega cenika ni zvišala že več kot sedem let. Mariborska Energija plus: 20-odstotna podražitev po novem letu Tudi v Ece, v katero sta se združili trgovski družbi Elektra Celje in Elektra Gorenjske in je po novem v 51-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, so poudarili, da cen letos ne bodo spreminjali, saj se na drobnoprodajnem trgu odražajo z zamikom. »Bomo pa v to prisiljeni v prihodnjem letu, če ne bo prišlo do znatnega znižanja cen na nabavnih trgih,« so dodali v Ece, ki je s 15,5-odstotnim tržnim deležem drugi največji dobavitelj elektrike končnim kupcem. Tudi v ljubljanski Elektro energiji, ki z elektriko oskrbuje več kot 140.000 odjemalcev, letos niso dvigovali cen tarif električne energije. Dviga cen električne energije v tem letu trenutno ne načrtujejo niti v mariborski Energiji plus, ki z elektriko oskrbuje več kot 120.000 kupcev. »Glede na podražitve energen-tov na globalnih trgih v zadnjem obdobju, ki dosegajo zgodovinsko najvišje cene, je v prihodnje realno pričakovati korekcije cen električne energije in zemeljskega plina,« so povedali. Višina dviga bo odvisna od ravni povišanja cen na nabavnem trgu. Po trenutnih projekcijah bo končni znesek na položnici za električno energijo pri povprečnem odjemalcu po podražitvi višji za okrog 20 odstotkov. Slovenija • Delo tujih policistov na južni meji Njihovo bivanje bo stalo okrog 624.000 evrov Slovenski policiji od letošnje pomladi pri obvladovanju nezakonitih migracij na južni državni meji pomagajo tuji policisti. Trenutno jih je v Sloveniji 28; po deset iz Poljske in Češke, pet iz Francije ter trije iz Madžarske. Komunikacija med slovenskimi in tujimi policisti, ki so vključeni v varovanje slovenske državne meje, poteka v angleškem jeziku. Kljub prihodu tujih policistov na meji ostajajo pripadniki Slovenske vojske. Foto: gov.si Tuji policisti bodo pri varovanju meje med Slovenijo in Hrvaško, ki je tudi zunanja evropska (schengenska), sodelovali od maja do začetka decembra. Čas njihovega dela v Sloveniji je različen, od enega meseca do pol leta. Slovenski policisti v Interpolu, Europolu, Frontexu in civilnih misijah Niso samo tuji policisti na delu v Sloveniji, temveč tudi slovenski v tujini. Šest jih je v mednarodnih civilnih misijah na Kosovu, v Palestini in Ukrajini. V okviru mednarodnih organizacij in agencij jih je angažiranih 28. Delajo za Europol, Interpol in Frontex. Nekatere zadolžitve v tujini so dolgoročnega značaja (večletne) ali pa tudi nekajmesečne. Policisti iz Slovenije so v enoti Europol v nizozemskem Haagu in Interpol v francoskem Lyonu ter Frontexovih enotah po vsej Evropi, od Nemčije in Španije, Italije, Poljske do držav na Balkanu. Slovenija ima v državah nekdanje Jugoslavije in Avstriji pet policijskih atašejev. Dva slovenska policista sta bila razporejena na delo v Litvo, šest pa v Makedonijo, vseh osem jih sodeluje pri varovanju državne meje. Kakšne pristojnosti imajo tuji policisti Foto: Shutterstock/M24 V prvem polletju najvišja podražitev elektrike v Sloveniji Povprečne cene električne energije za gospodinjstva EU so se v prvi polovici leta na letni ravni nekoliko zvišale in znašale 21,9 evra za 100 kilovatnih ur. Največja rast cen elektrike je bila zabeležena v Sloveniji, ugotavlja Eurostat. Cene električne energije za gospodinjstva so se v primerjavi s prvo polovico lanskega leta zvišale v 16 državah članicah EU. Največja rast je bila zabeležena v Sloveniji, kjer seje električna energija podražila za 15 odstotkov. Sledili sta Poljska (8 odstotkov) in Romunija (7 odstotkov), kažejo podatki evropskega statističnega urada. Po drugi strani so bili največji padci cen zabeleženi na Nizozemskem (-10 odstotkov), Cipru (-sedem odstotkov) in v Litvi (-šest odstotkov). Na Nizozemskem je zmanjšanje cen predvsem posledica znižanja davkov. Povprečne cene elektrike za gospodinjstva so bile najnižje na Madžarskem, kjer je bilo za vsakih 100 kilovatnih ur treba odšteti 10 evrov. Sledili sta Bolgarija (10,2 evra za 100 kilovatnih ur) in Malta (12,8 evra). Največ so morala za elektriko odšteti gospodinjstva v Nemčiji (31,9 evra), na Danskem (29 evrov), v Belgiji (27 evrov) in na Irskem (25,6 evra za 100 kilovatnih ur). Ptuj • Z avtobusnega postajališča (končno) odhajajo dixiji Namesto dixijev kmalu kontejner Četudi bosta dixija pri avtobusnem postajališču Ptuj kmalu preteklost, postavitev modularne enote z javnimi stranišči (kot se uradno imenuje sanitarni kontejner) na občinskem zemljišču v neposredni bližini le-tega ne prinaša trajne rešitve. Foto: Črtomir Goznik V zavetju tega drevesa bodo v ponedeljek, 25. oktobra, začeli gradbena in pripravljalna dela za postavitev modularne enote, v kateri bodo moške in ženske sanitarije, sanitarije za invalide in previjalna miza. petek • 22. oktobra 2021 V središču Štajerski 7 v naslednjem letu novega leta še brez ■- ■ tsfiá Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da države lahko zmanjšajo rast cene elektrike z znižanjem davkov in dajatev. Dvig končnih cen je po njihovih navedbah odsev naraščajočih nabavnih cen, ki se oblikujejo na borzah in so odvisne od ponudbe in povpraševanja, cene CO2--kuponov, cene premoga, cene zemeljskega plina, vremena ter drugih dejavnikov. Tako je mejna cena proizvodnje električne energije z vključevanjem stroškov virov začela strmo naraščati in v začetku oktobra na Madžarskem, ki je referenčni trg za Slovenijo, za prihodnje leto presegla ceno 180 evrov na megavatno uro. »To so ključni vzroki, ki vplivajo na trenutne spremembe končnih prodajnih cen,« so poudarili v Energiji plus in dodali, da bodo cene v prihodnje v veliki meri odvisne od drugih energentov (plina, premoga, CO2-kuponov, nafte ipd.), razpoložljivosti obnovljivih virov električne energije, politične rešitve glede obratovanja plinovoda Severni tok 2, polnosti skladišč zemeljskega plina ter temperatur v zimskem času. Podobno menijo tudi v podjetju E3, ki električno energijo dobavlja več kot 115.000 gospodinjskim in nekaj več kot 15.000 poslovnim odjemalcem. Slovenska vlada: »Gre za neobičajne razmere« S problematiko trenutne visoke rasti cen energentov na svetovnih trgih se je ta teden sicer seznanila vlada. Po njenih pojasnilih so razmere na trgih neobičajne in so posledica več dejavnikov: oživitev gospodarstev po pandemiji in povečanega povpraševanja po energiji, zmanjšane dodatne oskrbe Evrope s plinom zaradi tehničnih težav in nižjih naložb, manjše lastne proizvodnje ter nerezer-viranih dodatnih količin plina iz Rusije in manjše proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov kot običajno. Trenutna situacija v Sloveniji je tako posledica dogajanja na mednarodnih trgih energentov. Von der Leyen: »Države lahko znižajo davke na elektriko« Eden od ukrepov, s katerimi bi lahko države zelo hitro odgo- vorile na rast cene plina, je znižanje davka na ceno električne energije, je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Opozorila je, da obstaja več kratkoročnih ukrepov za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki se soočajo s skokovito rastjo cen energentov. Kot je poudarila, je mogoče nekatere med njimi po veljavnih pravilih EU sprejeti zelo hitro, in sicer gre za državne subvencije ter znižanje davkov in dajatev. V tej luči je spomnila, da je tretjina cene električne energije v državah EU večinoma vezana na infrastrukturo, tretjina na trg, tretjina pa na davke in dajatve. V nekaterih državah EU davki in dajatve predstavljajo celo 50 odstotkov cene in prav tam je mogoče najhitreje reagirati, je dodala. Češka vlada se je že odločila, da se novembra in decembra za električno energijo in plin ne bo obračunavalo davka na dodano vrednost (DDV). Sta, sm • i • • • s sanitarijami dixijev, ki se je zgodila tik pred prvim koronskim valom, pa je bila vse prej kot kakovostna rešitev za 21. stoletje in za aktualne zdravstvene razmere, ki zahtevajo najmanj strogo umivanje in razkuževanje rok, da o sami higieni oz. kakovosti čiščenja dixijev niti ne govorimo. Količki na zemljišču MO Ptuj že označujejo, kje se bodo v ponedeljek, 25. oktobra, začela pripravljalna dela za postavitev modularne enote z javnimi stranišči. Naložba naj ne bi presegla 50.000 evrov. Gradbena in pripravljalna dela bodo izvedle Javne službe Ptuj, modularno enoto pa bo dobavilo podjetje E+projekt, elektro storitve, d. o. o., Radenci. Če bo šlo vse po načrtih, bodo javna stranišča redno odprta že v drugem tednu novembra, torej še Foto: Črtomir Goznik Dixija, okrog katerih se vse bolj nabirajo tudi smeti, bodo kmalu odstranili. Morda pa so Ptujčani tudi s smetenjem izrazili svoje ogorčenje nad takšno obliko reševanja človeških potreb v 21. stoletju? pred svetovnim dnevom stranišč, 19. novembrom. Tako bo Ptuj letos ta dan „proslavil" z dostojnimi stranišči za uporabnike pomemb- nejšega avtobusnega postajališča Ptuj. Upravljale jih bodo Javne službe Ptuj. MG Ptuj • Podjetja za izposojo vozil zadovoljna s poslom Zanimanje za najem vozil narašča Na Ptujskem je registriranih kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z oddajo poslovnih vozil v najem. Ta dejavnost je očitno v porastu, prav tako pa povpraševanju po najemu avtomobilov. Najpogostejše stranke so podjetja, ki imajo v tujini zaposlene delavce. Slednje je namreč treba peljati do delovnega mesta, za kar je treba imeti na voljo ustrezno transportno vozilo. Očitno jih najem stane manj kot nakup in vzdrževanje novega avtomobila. Je pa res, daje povpraševanja najverjetneje več tudi zato, ker je vse težje kupiti novo vozilo (čakalne dobe tudi do enega leta) in zaradi podražitev tako novih kot rabljenih avtomobilov. Foto: osebni arhiv Za vožnjo tcslc se največ zanimajo družine in mladi. Poslovna vozila največ najemajo podjetja za prevoz delavcev v tujino. Matic Furjan, lastnik podjetja Rent-A-Car, oddaja vozila v najem od leta 2016. Letos je klicev precej več kot pretekla leta, zato že razmišlja o morebitni širitvi voznega parka (trenutno so na voljo štiri vozila). Največ sodeluje s podjetji, ki izvažajo delovno silo v tujino, ki za mesečni najem plačajo okoli 550 evrov brez DDV. V petih letih delovanja ni imel težav s strankami, le v enem primeru je gospa najela avtomobil za teden dni in ga nato ni pripeljala nazaj. Na srečo so jo našli na zapisanem naslovu, kjer je bil tudi pogrešan avtomobil. Eden izmed ptujskih ponudnikov vozil za najem (tovorni in potniški kombiji, osebna vozila) je tudi Saša Lončar, lastnik podjetja Slotas, d. o. o. V tej dejavnosti je videl priložnost pred šestimi leti in danes v najem oddaja 16 vozil, ki so večino časa tudi zasedena. Njihove stranke so večinoma podjetja, posameznikov, ki bi potrebovali vozilo, je zgolj peščica. Vse avtomobile imajo dodatno zavarovane in opremljene z GPS Foto: osebni arhiv sledilnimi napravami, z najemnikom avtomobila pa sklenejo posebno pogodbo. Kljub temu pa so jim letos ukradli enego izmed skoraj novih poslovnih vozil (staro eno leto) v vrednosti okoli 20.000 evrov. »Skupaj z lastnikom podjetja sva ugotovila, da je eden izmed njegovih zaposlenih ukradel naš avto, ki so ga verjetno razstavili in uporabili kot rezervne dele. Delavca so sicer našli, vendar mu nimajo česa vzeti. Da pa bi dobili avto nazaj, pa je malo verjetno,« je pojasnil Lončar in dodal, da je to prvi tak primer v vseh letih delovanja. Niki Šegula iz Ptuja sedem let Kraje najetih avtomobilov Po neuradnih informacijah pa naj bi se vse pogosteje dogajalo, da »rent a car« podjetja ostanejo brez svojih vozil. Ob tem se vsekakor poraja vprašanje, kako je kljub vsem varovalnim ukrepom to sploh mogoče. Avtomobil lahko odpeljejo s ponarejenimi dokumenti ali pa najamejo koga z ulice, da to stori namesto njih. Večinoma naj bi jih južno od nas razstavili in uporabili za dele. Govori se tudi o primerih, ko zaposleni v tujini (delavci iz Bosne in Hercegovine, Srbije...) niso prejeli plačila za svoje delo, zato so ukradli najeto vozilo in se z njim odpeljali neznano kam. Foto: osebni arhiv Podjetja, ki oddajo vozila v najem, lahko ostanejo tudi brez avtomobila. oddaja v najem tovorne kombije, ki jih ljudje večinoma najemajo za prevoz pohištva ali drugega tovora. Cene za najem vozila na dan znašajo med 35 in 50 evrov. S to dejavnostjo se ukvarja kot tako ,za zraven': »Za najem imamo na voljo največ pet vozil, kar pa je veliko premalo za neki redni posel.« Na Ptuju je mogoče najeti teslo, a cena je zasoljena Na Ptuju pa si je mogoče od začetka letošnjega leta najeti tudi električni avtomobil Tesla. Kot je povedal Stanko Štampar iz podjetja Car4Ride, so se za ta korak odločili, da bi ljudem ponudili nekaj novega, hkrati pa si prizadevajo promovirati zeleno energijo in zmanjšanje onesnaževanja. Avtomobil so kupili pred pol leta in v tem času je bilo zanimanje za najem zelo veliko. »Zanimivo je, da k nam pridejo družine z osnovnošolskimi otroki, ki seveda dobro poznajo teslo in se želijo z njo peljati. Veliko je tudi posameznikov, starih od 20 do 35 let, ki želijo preizkusiti električni avtomobil. Z njim pa se želijo bliže spoznati tudi tisti, ki razmišljajo o nakupu,« je povedal Štampar in dodal, da se stranke iz cele Slovenije največkrat odločajo za kratkoročni najem. Cena za tri ure vožnje je 70 evrov, za 6 ur 110 evrov, za ves dan pa 180 evrov. Možen je tudi vikend najem, za kar pa je treba odšteti 340 evrov. Električno vozilo je opremljeno z GPS sledilno napravo, varščina ob najemu vozila pa znaša 500 evrov. Estera Korošec Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 22. oktobra 2021 Sp. Velovlek• 60 skupnih let zakoncev Hameršak Uživata v delu in z družino V Spodnjem Velovleku 43 živita Anton in Marija Hameršak, ki sta 9. oktobra letos praznovala 60 let skupnega življenja, diamantno poroko. Prvič sta se poročila 20. maja leta 1961, pred desetimi leti sta slavila zlato poroko, zdaj pa sta svojo zvezo kronala še z diamantno poroko. Civilni obred poroke je potekal v Mestni hiši na Ptuju, cerkveni pa v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. V zakonu so se Antonu in Mariji rodili štirje otroci: hčerke Darinka, Marija in Danica ter sin Branko. V jeseni življenja pa ju ob njih razveseljuje še šest vnukov in sedem pravnukov. Dom sta si ustvarila na Marijini domačiji v Spodnjem Velovleku, Anton je po rodu Kicarjan. Foto: Marija Herga Diamantna zakonca Marija in Anton Hameršak Na fotografiji s pričama, vnukom Tadejem in vnukinjo Lucijo. Anton je končal gradbeno šolo v Mariboru. Najprej si je kruh služil v tujini, po vrnitvi na Ptuj pa se je zaposlil v gradbenem podjetju Drava Ptuj, kjer je dočakal tudi upokojitev. Marijina prva zaposlitev je bila v Opekarni Žabjak. Zaradi skrbi za štiri otroke in dom je službo za nekaj časa pustila, nato pa se zaposlila v Bolnišnici Ptuj. Vajena dela od malega tudi v jeseni življenja ne mirujeta. Sta prava deloholika, ki ne vzdrži-ta brez dela, ju opisujejo nujni domači. Okoli hiše, v domu, z domačimi živalmi (kurami, zajci ...) in na travniku se delo vedno najde. Anton še vedno vztraja pri košnji s koso, saj pri strmem bregu, ki ga kosi, tudi ne gre drugače. Hčerka Marija pove, da pri tem še vedno nadvse uživa. Nekaj dela mu bodo sedaj odvzele ovce, ki si jih je nabavil eden od vnukov, „da ata ne bo več toliko kosil". Anton se kot gasilski častnik II. stopnje (veteran) še vedno redno udeležuje srečanj PGD Kicar, skupaj z ženo Marijo sta aktivna tudi pri upokojencih. Vsako leto pa se tudi udeležita romanja na Ptujsko Goro na Marijino vnebovzetje. Diamantna slavljenca si želita, da bi jima zdravje še dolgo služilo, da bi lahko še naprej uživala v delu, drobnih življenjskih radostih ter v krogu svojih najdražjih, družine, ki ju je tudi spremljala pri obredu diamantne poroke. Ob 6o-letnici zakonske zveze Hameršakovima čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Hajdina • Srebrni jubilej KD Skorba Pri 82 druga pesniška zbirka Terezija Filipaja, članica Kulturnega društva (KD) Skorba, je pri 82 letih izdala drugo pesniško zbirko »Ob spominih pesmi se rodijo«. Njeni domačijo naslavljajo kot »superjunakinjo«, saj je Terezija pri svojih letih izjemno aktivna na različnih področjih. Ne samo, daje sposobna napisati unikatno umetniško zbirko, ampak vsak dan deli tudi objave na Facebooku in Instagramu. Prav tako je ena izmed članic Ljudskih pevk Skorba, s katerimi prepeva že 25 let. Terezija je oseba z veliko pozitivne energije in ljubečim odnosom do vseh ljudi, tesno povezana pa je tudi z naravo in svojo družino (otroki, vnuki, pravnuki). Ob 25-letnici KD Skorba je izšla druga pesniška zbirka domačinke Terezije Filipaja. Pesnica Terezija je svoje pesmi že zbrala v prvi pesniški zbirki, ki je izšla leta 2004. Renati Gabro-vec, predsednici KD Skorba, se je v začetku letošnjega leta porodila ideja, da bi bil morebiti čas še za izdajo druge knjige. S to namero je seznanila Terezijo, ki ni predolgo odlašala z odločitvijo in naposled naznanila, da bo tokrat še zmogla sodelovati. Hitro zatem se je začelo izbiranje pesmi, fotografij in drugega materiala. Ob kavici, ki jo je Terezija ob srečanjih vedno radodarno ponudila, je s predsednico Renato Gabrovec in ostalo ekipo razpravljala o tem, kakšen bo zunanji videz pesniške zbirke, katere pesmi in likovna dela domačih umetnic Cecilije Bernjak in Rie Ane Hotko bodo vključili. In tako je oktobra letos končno ugledala luč sveta Terezijina druga pesniška zbirka, ki obeležuje tudi 25-letnico KD Skorba. Kot je na predstavitvi knjige v domu krajanov v Skorbi povedala Gab-rovčeva, je Terezija aktivna članica društva že vse od njegove ustanovitve leta 1996. Ob prepevanju ljudski pesmi najde voljo in čas tudi za ustvarjanje lastnih pesmi: »Zelo ponosni smo, da smo lahko ponovno sodelovali z našo Reziko, kot jo kličejo njeni domači in prijatelji, pa tudi mi. Pri nastanjanju knjige smo upoštevali vse njene želje in priporočila. Vsekakor je njena pesniška zbirka najlepši spomin na 25 let delovanja KD Skorba,« je povedala Gabrovčeva. Klepet ob kavi sredi rožnega vrta Na predstavitvi knjige je bila seveda osrednja nastopajoča Terezi- ja, s katero se je pogovarjala mo-deratorka Tatjana Mohorko. V t. i. rožnem vrtu, ki so ga na odru pričarali člani KD Skorba, in ob kavici sta klepetali o njenih pesmih, spominih na otroštvo, praznikih, ljubeznih, minljivosti, starosti... S skodelico kave so postregli tudi vsem zbranim na dogodku, ki so bili nad to idejo več kot navdušeni. Ob pogledu na oder, poln rož, vonju kave in Terezijinih pesmih, ki so jih recitirali članice in člani KD Skorba, so tudi sami obujali spomine na svojo mladost. Vmes pa smo lahko prisluhnili Kulturno društvo Skorba ima več kot 50 aktivnih članov. V vseh letih delovanja društva se jih je v knjigo članov vpisalo že preko 180. Zadnjih 25 let si prizadevajo za razvoj kulturnega življenja na podeželju in ohranjanje starih ljudskih običajev. Ob tem organizirajo različne dogodke za vse generacije. Trenutno v društvu delujejo: Ljudske pevke Skorba, Gledališki skupini (od otroške do mladinske), etnografska in recitacijska sekcija. Skupaj skrbijo za pisano paleto dogodkov: proslave, koncerti, gledališke predstave, večeri z ljudsko pesmijo, delavnice za otroke in odrasle. Ob 25-letnici si želijo, da jim idej za prihodnje ne zmanjka, predvsem pa še več novih članov in ponovno obuditev odrasle gledališke skupine. Na vse dogodke vabijo čim več obiskovalcev, ki so jim le-ti namenjeni. glasbenim utrinkom mladih članov ter pesmim Ljudskih pevk Skorba. Pesmi o življenjskih spominih S svojo skromnostjo, prijetnostjo in iskrenostjo pa jih je navdušila tudi Terezija, ki je v pogovoru izpostavila, da so vse pesmi o resničnih dogodkih njenega življenja: »Moje pesmi se skrivajo v mojih spominih, ki niso vedno samo prijetni, zato na papir izlijem tudi svoja čustva, doživljanja. Pesmi ne pišem vsak dan, ampak tu in tam. Samo usedem se za mizo, pobrskam po spominu in pišem.« Terezijine pesmi nosijo v sebi veliko spominov na različna življenjska obdobja: njeno mladost, domače, domovino, na praznike in posebne dogodke. Kot je izpostavila Gabrovčeva, je v njih čutiti veliko osebnih izpovedi in izliva čustev (ljubezni, radosti, žalosti). Ob koncu predstavitve se je Terezija vsakemu izmed obiskovalcev zahvalila s podarjeno pesniško zbirko in ga povabila na pogostitev, ki so jo pripravile gospodinje iz Skorbe. Estera Korošec Foto: EK Benedikt • Glasovanje za participativni del proračuna Za lepše okolje in knjigobežnico Zaključena je akcija Fkup stoupmo, s katero občani Benedikta preko participativnega dela proračuna prvič soodločajo o investicijah. Vsak občan je lahko predlagal in glasoval za en projekt iz svoje volilne enote, ki so v občini Benedikt tri. Gre za neke vrste sodobno samoupravljanje, saj tako občani sodelujejo pri izbiranju investicij, ki po njihovem mnenju pomenijo izboljšanje kakovosti življenja. Akcijo so poimenovali Fkup stoupmo, občani, pa bodo tako vključeni v sooblikovanje in razvoj občine. Malo ustreznih predlogov Občina Benedikt je razdeljena na tri volilne enote, in sicer prva V prvi volilni enoti je zmagal projekt Ureditev območja Slatin-skih vrelcev, zanj je glasovalo 15 občanov. V okviru projekta bodo s 7.000 evri namestili primernejše pipe za uporabo mineralne vode pri Slatinskih vrelcih, obenem pa uredili tudi okolico izvira in names- obsega večji del naselja Benedikt, druga Drvanjo, Ihovo, Spodnjo Bačkovo, Spodnjo Ročico in Trste-nik, tretja pa Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Staro Goro, Sv. Tri Kralje, Štajngrovo, Trotkovo in del naselja Benedikt. Za projekte participativnega proračuna za prihodnje leto so skupno namenili 21.000 evrov, torej 7.000 EUR na vsako volilno enoto. Kot pravijo na občini, pa jih bodo dejansko zagotovili le 14.000, saj iz druge volilne enote ni prispel noben projektni predlog, ki bi ustrezal pogojem poziva, zaradi česar tudi glasovanje v njej ni bilo izvedeno. Pri glasovanju za projekte iz participativnega dela proračuna so Benediča-ni izbrali urejeno okolje. tili klopi za obiskovalce. Iz tretje volilne enote je prispel en sam projektni predlog, zato glasovanja ni bilo, saj je bil podprt neposredno. Nasproti Krmekove kapele bodo obnovili vodnjak, tudi tu namestili klopi, postavili pa še tako imenovano knjigobežnico. Nekaj denarja ostalo Kot je znano, gre za hišice različnih oblik, v katerih so shranjene knjige. Takšna knjižnica je živa, saj je izmenjava knjig prosta in brez članarine. Vsak, ki vzame knjigo iz knjigobežnice, v zameno zanjo podari svojo, tako je raznoliko branje različnim generacijam dostopno tudi zunaj knjižnice. Knjige, ki jih torej doma ne potrebujemo več, lahko prinesemo v knjigobežnico in jih tako ponovno vrnemo med ljudi. Za ta projekt je namenjenih 6.500 evrov, oba pa bodo seveda morali še potrditi benediški svetniki, ko bodo sprejemali proračun za leto 2022. Po besedah župana Milana Re-piča bodo nerazdeljena sredstva iz druge volilne enote zadržali in jih namenili morebitnemu primanjkljaju, ki bi lahko nastal zaradi cenovnih nihanj pri izvedbi posameznega projektnega predloga. Če bo kaj denarja še ostalo, pa ga bodo namenili drugouvrščenemu projektu v prvi volilni enoti, to je postavitvi dodatnih igral na otroškem igrišču, igrišču za odbojko na mivki in za nogomet na travi, občani pa si tam želijo tudi motorični in skate park. Senka Dreu Foto: SD petek • 22. oktobra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Gradec, Ptuj • Evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih Izjemen uspeh Ptujčanke Lane Kostanjevec Največje evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih (EuroSkills) je letos potekalo v Gradcu. Na njem je sodelovalo več kot 400 mladih in talentiranih tekmovalcev iz 19 držav. Tekmovali so v 38 poklicnih panogah. Slovenijo je zastopalo 11 tekmovalcev v devetih poklicnih panogah: mehatroniki, kamnoseštvu, pohištvenem mizarstvu, stavbnem mizarstvu, informatiki, cvetličarstvu, aranžerstvu, slikopleskarstvu in strežbi. Na EuroSkills 2021 v Gradcu se je več kot odlično izkazala Ptujčanka Lana Kostanjevec, kije tekmovala za ŠC Ptuj v panogi aranžerstvo. Foto: Črtomir Goznik Lana Kostanjevec je na največjem evropskem tekmovanju v poklicnih spretnostih (EuroSkills), ki je letos potekalo v Gradcu, v poklicni panogi aranžerstvo, osvojila odlično tretje mesto. Za uspeh ji je na posebnem sprejemu čestitala tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Lana je končala Ekonomsko šolo Ptuj, smer Aranžerski tehnik, sedaj pa je študentka Šole za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje. Za aranžerstvo se je navdušila po končanem osnovnošolskem izobraževanju. „V bistvu je bilo tako, da nisem vedela, kaj bi sploh v življenju počela. Veselila pa me je ilustracija, risanje, skratka kreativnost. Zato sem se tudi odločila, da se bom izobraževala v programu aranžerski tehnik v okviru ŠC Ptuj. Ves čas sem imela veliko podporo mentorice Vesne Emeršič. Uspešna sem bila na več tekmovanjih, tudi državnih, uspelo mi je tudi na SloveniaSkillsu. Prva je bila sicer druga tekmovalka, ki pa je sodelovanje na EuroSkillsu sredi priprav odpovedala, tako da sem jo mesec in pol pred samim tekmovanjem zamenjala. Imela sem zelo malo časa za priprave, drugi tekmovalci se na to evropsko olimpijado poklicev pripravljajo leto, tudi dve leti. Sama pa sem morala priprave izpeljati v dobrem mesecu in pol. Bile so zelo naporne. Potekale so od jutra do večera, v šoli in doma, ker je letošnje tekmovanje zajemalo tudi risanje z računalnikom, ilustrator in fotoshop. Na srečo sem vse te programe že imela na računalniku. Veliko je bilo mešanja barv, kompozicije. Samo tekmovanje je trajalo tri dni. Pred tem pa smo imeli tekmovalci na voljo pet do osem ur, da smo si pripravili svoj tekmovalni prostor. V okviru tekmovanja samega pa smo reševali dve nalogi. V okviru tehnične naloge smo morali postaviti prodajni otok. DM pa nam je kot naš delodajalec, sponzor, dal na voljo celo paleto svojih izdelkov, ki smo jih morali predstaviti na najboljši način. Za veliko nalogo pa smo imeli na razpolago 14 ur, v okviru katere smo morali postaviti izložbeno okno. Tudi pri tej nalogi smo imeli delodajalca, to je bil Hervis, avstrijsko podjetje pa je dalo oblačila. Na temo športa Gremo v gore smo morali oblikovati celoten dizajn za to izložbo. Ko smo tekmovalci po treh dneh napornega dela zaslišali žvižg, smo si sicer oddahnili, vendar za kratek čas, saj smo vsi nestrpno pričakovali rezultate. Zame se je izteklo zelo dobro, zelo sem zadovoljna, da mi je po kratkih, a zelo napornih pripravah, uspelo, zasedla sem tretje mesto," je povedala Lana Kostanjevec. Prihodnost, povezana z ilustracijo otroških knjig EuroSkills je bil zanjo velik izziv, zahteval je veliko mentalne in fizične priprave. Veliko je bilo gibanja, dela na višini na lestvi, dela v počepu, ko je delala na tleh. Poznati je treba pravila varnosti, ker se veliko dela tudi z žagami, kladivi, vrtal-niki. Zelo pomembne pa so tudi mentalne priprave, saj gre v bistvu za tekmo, za to, da se izkažeš v svoji panogi, svoje znanje in spretnosti soočiš v konkurenci z drugimi tekmovalci. EuroSkills je največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja ter prikazovanja vrhunskih spretnosti v Evropi, da bi povečali ugled posameznih poklicev oz. celotnega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Slovenija na EuroSkillsu sodeluje od leta 2008, od leta 2010 pa poteka tudi državno tekmovanje SloveniaSkills, ki ga organizira Center za RS za poklicno izobraževanje. »Aranžerstvo je tip oblikovanja oz. ureditve izložb, s katerim na lep način privabimo kupce in jih prepričamo, da kupijo izdelke pri nas in ne gredo drugam. Hkrati pa je tudi neka promocija,« razloži Lana. Za izložbe pravi, da ni nujno, da se v njih predstavlja samo blago, izdelki, ki jih nekdo prodaja, lahko je to tudi scena, ki pripoveduje zgodbo. Že to lahko privabi nekoga, ki ga bo zanimalo več o tem, kaj je za to zgodbo. Tudi tako lahko privabimo stranke. Skratka, kreativnost je ključna. Lana pa se sicer najraje posveča ilustraciji. Svojo prihodnost vidi v ilustraciji otroških knjig. Začetki so več kot spodbudni, ilustrirala je mladinski roman pisateljice Maje Horvat z naslovom Želim si postati ptica. To je bil zanjo velik uspeh ob že omenjenem dosežku na Eu-roSkillsu 2021. MG Cirkulane • Posadili lipo, simbol Slovenije Stara omagala, posadili novo V središču Cirkulan sta ob kapelici sv. Marije rasli dve mogočni lipi. Zob časa je naredil svoje, zato so morali eno, ki se je posušila, podreti. Na njeno mesto so že zasadili novo, dogodek pa zaznamovali s krajšim kulturnim programom. Zbrane je pozdravila cirkulanska županja Antonija Žumbar. „Lipa ima poseben, simbolni pomen za Slovence oziroma velja za središče družbenega življenja pri vseh Slovanih. Lipov list je tudi simbol slovenstva. V mnogih slovenskih vaških skupnostih je bil običaj, da so vaščani na kamnitih sedežih ob lipi obravnavali manjše medsebojne spore, sprejemali odločitve o medsebojni pomoči pri tekočih opravi- lih, volili, pod lipo so se zbirali na praznovanjih, veselicah in plesih. Lipa je pomenila središče skupnosti. Od osamosvojitve Slovenije v spomin na tovrstne običaje vsako poletje poteka tradicionalno družabno srečanje pod največjo slovensko lipo, to je Najevska lipa na Koroškem, ki je bila zasajena pred 700 leti, danes je njen obseg skoraj 11 metrov, visoka je 24 metrov," je med drugim povedala županja. O domači lipi, ki so jo morali posekati in je bila stara okoli 150 let, je dejala, da so jo prizadeli pretekli posegi v njen koreninski sistem. „Po odločbi in oceni arboristov smo jo letos požagali in danes z namenom, da posadimo drugo, spoštljivo stojimo tukaj, kjer bo v prihodnje ponovno šumela krošnja tega mogočnega drevesa." Novozasajeni lipi v Cirkulanah bi lahko rekli kar Maučičeva. Do- niral jo je nekdanji župan občine Podlehnik Marko Maučič, ki se profesionalno ukvarja z gozdarsko dejavnostjo. Zasadil jo je skupaj z bratom Andrejem in sinom Kristijanom, Markov nečak in Andrejev sin Vito sta nastopila v kulturnem programu. S pesmijo in igranjem sta navzočim dušo pobožala tudi Teo Črnivec in Patrik Jurgec. Cirkulančani so se ob sajenju lipe spomnili še ene lepe geste. Občinski svetnik Simon Milošič je na list papirja zapisal posvetilo in imena aktualne sestave občinskega sve- ta. Zaviti list je vstavil v steklenico. Posvetila ob sajenju lipe so zapisali tudi učenci 7. razreda domače osnovne šole, listke pa so dali v pločevinasto posodo. Steklenico in posodo s posvetili sta ob korenine lipe položila županja Antonija Žumbar in Vito Maučič. „Nekoč bo to pisanje pričalo o ljudeh in času, ki ga živimo v tem trenutku," je poudarila županja. Medtem ko sta brata Maučič, Marko in Andrej, poprijela vsak za svojo lopato in drugo orodje ter lipo posadila, so se drugi navzoči pogreli s kuhanim vinom, čajem in kavico. Vino in čaj je postregel Zvonko Bratušek iz Turističnega društva Cirkulane, kavico pa Nada Koren. Županja se je ob sajenju lipe spomnila še ene zanimivosti, in sicer da v Cirkulanah na več mestih rastejo potomke stare lipe, ki so jo požagali. Narava je naredila svoje, veter in ptiči so seme raztresli sem in tja. Nekaj potomk je po obronkih travnikov, nekatere pa je skrbno presadil domačin Anton Kelc. Mojca Zemljarič Foto: MZ Idejo, da bi h koreninam položili steklenico s podatki, kdo so bili vodilni možje in žene v občini, ko se je lipa sadila, je dal občinski svetnik Simon Milošič. Steklenico z vsemi podatki (zapisom) je tudi pripravil. 10 OBDNEVU SPOMINA, oglasna priloga Štajerskega tednika Vse o pokopališčih v regiji: kakšne so cene najemov grobov in pokopaliških vežic Zadnja desetletja so se pogrebni običaji V 19 občinah Spodnjega Podravja je 35 pokopališč. Največ, sedem, jih imajo v občini Ormož. V Maj-šperku jih je pet, v Kidričevem tri, po dve imajo Ptuj, Dornava, Videm in Podlehnik, ostale občine imajo eno pokopališče. Marsikdo je prepričan, da je pokopališče ogledalo občine. Zlasti na podeželju so se v obdubju po odcepitvi od velike ptujske občine bistveno pre- uredila. Iz nekdanjih pokopališč s klasičnimi družinskimi grobovi so se v koraku s časom preoblikovala. Zaradi racionalizacije prostora in stroškov za uporabnike so grobna polja vedno manjša. Klasični pokopi s krsto so bolj redkost kot pravilo. Načeloma se svojci odločajo za upepelitev pokojnika in žarni pokop. Tako so grobovi na pokopališčih vse manjši, urejajo se žarni A Odpiralni čas: Pon-pet: 7.00-13.00 Sobota: 8.00-13.00 SVEČA ^Jiieče vaefwi/o&wati SVEČA d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju Tel: 02/764 05 11, Fax: 02/764 05 10 E-mail: info@sveca.si Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč KAMNOSESTVO KORPAR Z VAMI OD LETA 1955 Obdelava naravnega kamna Plačilo na 24 obrokov » . . □ 040 240 491 ■ kamnosestvo@korpar.si ® www.korpar.si Tel.: 041 731 612 Email: info@vrtnarstvo-iris.com www.vrtnarstvo-iris.com S prodajo pred pokopališči v Juršincih, Mali Nedelji, Križevcih, Ljutomeru in pri Sv. Juriju ob Sčavnici pričnemo v soboto, 30.10. pa do vključno 1. U. ;ni! vs^r ^nagkobni čzahžmaji novost v NE PREZRITE: velika izbira ^VESMlCI okrasnihdrevniningrmičevja i ve sadike ter sadnih sadik v drevesnici Pr 1 „ ArPVia sadnega drevji Preverite ponudbo tudi na spletu: www.vrtnarstvo-iris.com VRTNARSTVO IRIS Dostava na dom! NAJ BO VAS VRT, VAS RAJ UO!>l zidovi, pa tudi prostori za raztros pepela. Te so že uredili na novem ptujskem pokopališču ter na pokopališčih v Kidričevem, Trnovski vasi, Markovcih in Vidmu. Na Ptuju so v minulih dveh letih opravili 33 pogrebov z raztrosom pepela, v Kidričevem doslej štiri, v Markovcih dva. Trnovski vasi še nobenega. V Kidričevem se za raztros pepela plača 38 evrov, napis na plošči (ta je po želji) stane sto evrov. V Trnovski vasi je cena za raztros pepela in vpis na skupno obeležje 280 evrov, vsako leto se potem plačuje še najemnina v znesku 11 evrov. Na Ptuju stane raztros pepela 25 evrov, kasneje se najemnina ne zaračunava. Po izbiri je tudi napis na spominski ploščici, cena je prav tako 25 evrov. V občini Mar-kovci bodo ceno raztrosa pepela predvidoma sprejemali na oktobrski seji. Predlagana je cena 36 evrov. Drugega nadaljnega stroška (najemnine) ne bo. Spominsko tablico lahko svojci pokojnega uredijo in plačajo sami, so pojasnili v občinski upravi. Vse več občin bi urejalo prostor za raztros pepela Nekatere občine imajo prostor za raztros pepela namen urediti v prihodnjih letih, med njimi Destrnik, Cirkulane, Zavrč, Žetale, Podleh-nik, Sveti Tomaž, Ormož (v Ormožu), Sveti Andraž, Majšperk in Hajdina. Pri Sv. Andražu bodo prostor za raztros pepela in žarni zid po besedah županje Darje Vu-dler Berlak urejali v sklopu novega kulturno-prosvetnega prostora. Spomladi prihodnje leto nameravajo pridobiti gradbeno dovoljenje, gradnjo bi izvedli do leta 2024. Občina Hajdina pelje postopek za umestitev prostora za raztros pepela na pokopališču, občine Destrnik, Majšperk in Cirkulane jih nameravajo urediti v prihodnjem letu. ?v Foto: ČG Sedem pokopališč v občini Ormož in pet v občini Majšperk Rekorderka s številom grobov je občina Ormož, ki jih ima na svojem območju kar sedem. To so Podgorci, Velika Nedelja, Ormož, Hum, Kog, Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu. V občini Majšperk je pet pokopališč: Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce, Janški Vrh in Bolfenk. V občini Kidričevo so tri: Kidričevo, Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce; imajo tudi vojaško pokopališče, urejeno kot spominski park. Ptujska mestna občina ima pokopališči v Rogoznici (staro in novo), staro mestno pokopališče na Vol-kmerjevi cesti so pred leti preuredili v spominski park. Občina Dornava ima pokopališči v Dornavi in na Polenšaku, Videm v Vidmu in v Leskovcu, Podlehnik pa na Gorci in Rodnem Vrhu. Ostale občine v regiji imajo po eno pokopališče. Zarni zid na Ptuju, gradnja stala 400 tisočakov Do preloma tisočletja so bili žarni pokopi v podravskem okolju redkost. Tu in tam je imela kakšna bogatejša družina grobnico, večina grobov je bila klasičnih, s pokopanimi krstami. Te so danes vse bolj redke. V zadnjih 20 letih se je uveljavila praksa žarnih pokopov. Temu trendu so sledile tudi občine, bodisi z žarnimi polji za grobove bodisi z žarnimi zidovi. Največji žarni zid v Spodnjem Podravju je na novem ptujskem pokopališču, zgradili so ga leta 2018, naložba je veljala blizu 400.000 evrov. Žarni zid ima 240 niš: 138 jih je manjše dimenzije za štiri žare, 102 sta večji za šest žar. Konec lanskega leta je bilo po podatkih poslovnega poročila Javnih služb Ptuj zasedenih 60 manjših in 25 večjih žarnih niš, skupno torej tretjina vseh. Imajo jih v Kidričevem, Trnovski vasi in Majšperku Po novem imajo žarni zid tudi na pokopališču v Kidričevem, vendar interesa za pokope doslej še ni bilo. Se pa svojci pokojnih v veliki večini odločajo za najem žarnih grobov, ki so na vseh treh kidričevskih pokopališčih (v Kidričevem, Lovrencu in Cirkovcah). V občini Trnovska vas opažajo, da se ljudje večinoma poslužujejo Cene najema grobov in vežic na pokopališčih v Spodnjem Podravju, v evrih Ptuj 50 Družinski 56 25 Vežica 32 / dan brez čajne kuhinje, 80 s kuhinjo Kidričevo 35 H 38 35 35 39 / dan Hajdina občani 17 27 ali 35 10 - 19 / dan, čiščenje 21, hladilna komora 10 Hajdina drugi 21 H 34 ali 44 13 - 24 / dan, čiščenje 23, hladilna komora 12 Markovci 22 36 13 22 žarni pogreb 42, klasični 83 Gorišnica 20 H 25 20 - 60 / pogreb Dornava občani Enotna cena: 36 - - 33 / dan Dornava drugi Enotna cena: 49 - 44 / dan Majšperk 29 59 - 29 30 / dan Videm 22 H 29 22 - žarni pogreb 20, klasični 58 Podlehnik (Gorca) 18 30 - - 40 / dan, 60 / 2 dni, 80 / 3 dni Žetale Letni prispevek za vzdrževanje: 25 38 / dan Cirkulane Enotna cena: 25 - - žarni pogreb 40, klasični 77, čiščenje 20 Zavrč 29 H 39 29 35 / dan Juršinci 36 36 36 20 30 / dan, 50 / dva ali več dni Sveti Andraž 30 H 35 30 - 50 / pogreb Trnovska vas 30 35 25 25 30 / dan, 85 /2-3 dni Destrnik 25 H 35 - 50 / dan, 70 / več kot en dan Ormož Glede na velikost groba: 10 / m2 (42) Ne zaračunavajo. Miklavž Glede na velikost groba: 7,7 / m2 (32) Ne zaračunavajo. Hum Glede na velikost groba: 12,1 / m 2 (51) Ne zaračunavajo. Podgorci Glede na velikost groba: 7,7 / m2 (32) Ne zaračunavajo. Velika Nedelja Glede na velikost groba: 10 / m2 (42) Ne zaračunavajo. Kog Glede na velikost groba: 8 / m2 (33) Ne zaračunavajo. Središče ob Dravi Glede na velikost groba: 12,4 / m 2 (52) 50 / za izvedbo pogreba Sveti Tomaž Glede na velikost groba: 11,2 / m 2 (47) 44, ne glede na število dni Za občine na Ormoškem je okvirna cena letne najemnine prikazana v oklepaju, ob predpostavki, da je velikost groba 4,2 m2. Enojni Vir: občine OB DNEVU SPOMINA , oglasna priloga Štajerskega tednika radikalno spremenili pokopov v obstoječe družinske grobove. Polja za žarne grobove in niše v žarnem zidu so na voljo, niso pa zasedeni, je povedal župan Alojz Benko. Oboje, žarni grobovi in žarni zid, je tudi urejeno na pokopališču v Juršincih, a je zanimanja za najem enih ali drugih malo, so pojasnili v juršin-ski občinski upravi. V občini Zavrč imajo žarni zid, ki je zaseden 60-odstotno. Na pokopališču v Markovcih so na voljo žarni grobovi in žarne niše v pokončnih skupinskih grobovih. Na občini ocenjujejo, da se za najem enih in drugih odločajo zlasti tisti, ki grob najamejo na novo. Manjša grobna polja je moč najeti tudi na pokopališčih v Žetalah in Vidmu. Slednji bodo v kratkem uredili še žarni zid. V sosednjem Majšperku imajo žarni zid na dveh pokopališčih (Maj-šperk in Ptujska Gora), a se ljudje za najem žarnih niš kaj dosti ne odločajo, so razložili v upravi občine: „Ljudje prostor v žarnem zidu najemajo v nekoliko manjšem obsegu." Na Ormoškem žarnih grobov in žarnih zidov nimajo Na pokopališčih v Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu nimajo ne manjših žarnih grobov in ne žarnih zidov. Središki župan Jurij Borko je povedal, da žare polagajo v žarne zaboje v grob. „Če bo interes posebej za žarne grobove ali žarni zid, bomo k temu pristopili. O obeh projektih smo se na občini že tudi pogovarjali." Tudi nobeno izmed sedmih ormoških pokopališč nima posebej oblikovanih polj za žarne grobove, prav tako nimajo žarnega zidu. Bi pa oboje v prihodnje želeli urediti na pokopališču v Ormožu, je povedala direktorica občinske uprave Milena Debeljak. Specifika je tudi pokopališče v Gorišnici, kjer je skupinski grob za žarne pokope, tako imenovana skulptura. Seveda imajo na pokopališču še manjša grobna polja, namenjena žarnim pokopom, ki jih najemniki tudi večinoma uporabljajo. Precej velik interes za najem žarnih grobov opažajo v občini Hajdina. Urejen imajo prostor za večje in manjše žarne grobove. „Večinoma jih uporabljajo ljudje, ki groba še nimajo," so navedli v upravi hajdin-ske občine. Županja Cirkulan Antonija Žu-mbar je povedala, da je v občini prisotna želja po ureditvi žarnega zidu. Da bodo področju žarnih pokopov v prihodnjem obdobju namenili pozornost, so pritrdili tudi v občinah Dornava in Destrnik. Najbolj razdelan cenik ■ ■ ■■■■■v ■ imajo Hajdincani Cene najema grobov se med občinami precej razlikujejo, prav tako stroški, povezani z uporabo mrliške vežice. Podrobno so cene za vsako občino predstavljene v tabeli. Večina občin najemnino vežice zaračunava na dan, Mar-kovci, Videm in Cirkulane glede na obliko pogreba, ali je klasični s krsto ali žarni. Prav tako je praksa glavnine občin, da stroškov govornika, zastavonoše in čiščenja vežice uporabnikom posebej ne zaračunavajo. V občini Ormož se na nobenem od pokopališč za uporabo vežice ne plača nič, medtem ko ima občina Hajdina bolj razdelan cenik, povezan z uporabo vežice in pokopališko opremo. Poleg najema vežice računajo še čiščenje veži- ce in uporabo hladilne komore. Specifika občine Hajdina je tudi ta, da imajo za najem grobov in vežice dvojne cene. Za občane so nižje, za uporabnike oziroma najemnike iz drugih občin pa višje. Pri grobninah se najemnine razlikujejo tudi po tem, ali je grob na starem ali novem delu pokopališča. Za novi del je cena višja. Podobno prakso dvojnih cen (za občane in neobčane) imajo v občini Dornava. Čiščenje vežice najemnikov obračunavajo tudi v občini Cirkulane. Občina Podlehnik zaračunava samo uporabo vežice na Gorci. Vežica na Rodnem Vrhu je župnijska. Prvi zakup groba ■ ■ V ■ ■ ■ V ■ ■ najdražji v Gorišnici Zelo različna je tudi politika lokalnih skupnosti v primerih prvega najema groba. To pomeni, da najemnik najprej plača enkratni znesek, potem pa vsako leto plačuje še najemnino. Nekatere občine to zaračunavajo, druge ne. Med občinami, ki zakupa polja za grob ne zaračunavajo, so Ptuj, Kidričevo, Zavrč, Cirkulane, Markovci, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Ormož, Podlehnik in Juršinci. V ostalih občinah so zneski prvega zakupa zelo različni. Občina Majšperk zaračunava prvi zakup žarnih niš, ne pa tudi klasičnih grobnih mest. Občina Videm ima cene prvega zakupa zelo „socialne": za enojni in žarni grob 10, za dvojni 20 in grobnico 30 evrov. Videmča-ni so cene v tem mandatu znižali. Pred tem so bile bistveno višje. V Žetalah se ob zakupu groba sklene najemna pogodba za deset let, v skladu z njo najemnik občini plača 85 evrov, potem pa vsako leto še prispevek za vzdrževanje pokopališča. Enaka praksa je tudi v občini Dornava, kjer se 10-letni zakup groba plača v znesku 50 evrov, vsako leto pa nato še najemnina. Ta je za obe pokopališči v občini, Dornava in Polenšak, enaka. Občina Sveti Andraž za prvi zakup enojnega in talnega žarnega groba zaračunava 70 evrov, za družinskega 95. Njena soseda, Trnovska vas, ima za enojni grob ceno 60, družinski 95 in žarni 180 evrov. Občina Destrnik ima ceno zakupa za enojni grob 80 evrov in za družinskega 100 evrov. Za prvi najem groba se v občini Gorišnica enojni grob na novem delu pokopališča plača 250 evrov (30 na starem), za družinskega na novem delu pokopališča 350 in na starem 50 evrov. Zakup polja za žarni grob stane 230 evrov, položitev žare v skup- ni grob (skulpturo) pa 220 evrov. Nadaljnjih stroškov, če je pokojnik pokopan v skupnem grobu, svojci nimajo, letna najemnina se za skupni žarni grob ne zaračunava. Na Ptuju za žarno nišo 2.500 evrov Najbolj razčlenjen (ali zakom-pliciran cenik) zakupa grobnih polj ima občina Hajdina. Najemnike pokopališča so tudi pri tej postavki razdelili na občane in neobčane. Zakupnina za enojni grob znaša 116 evrov (142), za družinskega 190 (228), žarnega 70 (85) in enojnega žarnega 44 (47). Zaračunajo tudi kupnino za temelje žarnega groba: za družin- skega žarnega 608 (623) in enojnega žarnega 398 (407) evrov. Cene v oklepajih veljajo za najemnike, ki niso občani Hajdine. Za pokop v žarni niši na Ptuju se plačajo stroški ureditve žarne niše, ki za manjšo nišo, v kateri je prostora za štiri žare, znašajo, 2.500 evrov, za nišo, primerno za šest žar, pa 2.700 evrov. Za primerjavo: v Trnovski vasi zakup žarne niše stane 1.700 evrov, v Kidričevem 1.220 in v Majšperku 408 evrov. V primeru najema žarne niše je treba vedeti, da najemnik nima stroškov s postavitvijo nagrobnega spomenika, se pa, enako kot za preostale grobove, plačuje letna najemnina. Mojca Zemljarič Ivo s.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču Z VAMI VEČ KOT 55 LET nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna ilkos CANDLES 12 Štajerski Črna kronika petek • 22. oktobra 2021 Ormoško • Kaj vse mečejo ljudje v školjko in kanalizacijske odtoke Od plenic in higienskih vložkov do živalskih ostankov Deli oblačil in druge tkanine, živalski ostanki, celo svinjske glave in tačke, pa vlažilni robčki, higienski vložki, plenice... Vse to nekateri mečejo v kanalizacijsko omrežje, zaradi česar prihaja do zamašitve in poškodb na napravah, kar pomeni več tisoče evrov stroškov in tudi precej nejevolje. Delavci Komunalnega podjetja Ormož se zaradi nemarnega ravnanja nekaterih uporabnikov vsake toliko srečujejo z zamašenimi črpalkami in kanalizacijskimi cevmi... »Na glavni biološki čistilni napravi in vseh rastlinskih čistilnih napravah v Ormožu v primarnem usedalniku med odpadnimi vodami najdemo raznorazne tkanine, dele oblačil, tudi živalske ostanke, vlažilne robčke, ki so poseben problem, saj niso razgradljivi, pa higienske vložke ...,« o tem, kaj vse priplava iz domov do čistilnih naprav, razlaga Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož, ki upravlja s kanalizacijskim omrežjem na Ormoškem. Kot pove, so pred kratkim na sila neprijeten prizor naleteli ob praznjenju primarnega usedalni-ka blata v sklopu rekonstrukcije čistilne naprave Ormož. »Sedaj, ko se izvaja rekonstrukcija centralne čistilne naprave, vidimo večletne grehe, kaj vse so ljudje sposobni vreči v kanalizacijo. Med praznjenjem primarnega usedalnika blata smo naleteli na ogromno tkanin in drugih raznoraznih sestavin oz. stvari, ki sploh ne spadajo v kanalizacijsko omrežje. Te mase je nekaj deset kubičnih metrov. Človek se res vpraša, kaj vse je nekdo sposoben vreči v straniščno školjko. Ko se pogovarjamo z drugimi izvajalci javnih služb, pravijo, da v kanalizacijskem omrežju najdejo tudi ostanke živali, svinjskih glav in nog ...« Poškodbe na črpalkah Vsi ti neprimerni odpadki zaustavijo prečrpavanje odplak, prihaja do zamašitev in najtežjih okvar na črpalkah. V črpališčih se namreč ti odpadki naberejo in zaustavijo v črpalkah, se ovijejo okrog njih ter jih poškodujejo in uničijo, proces prečrpavanja kanalizacijskih odplak pa se zaustavi. Posebno škodo povzročajo še zlasti vlažilni robčki in druge tkanine: »Največ škode povzročajo tkanine, ki se nabirajo okrog črpalk, jih ustavljajo. Navije-jo se okrog njih, zaradi česar pride do uničenja ali previtja črpalke, kar seveda pomeni visoke stroške. Osnovni problem pa je poleg vsega, da vse to moti procese čiščenja kanalizacijskih odplak. S tem tako ne prihaja samo do visokih stroškov, temveč tudi do manj kakovostnega čiščenja odplak.« Delavci morajo črpalke ročno očistiti Zaradi nemarnih dejanj nekaterih uporabnikov prihaja do nepotrebnih stroškov in tudi nejevolje. Ob vsaki takšni zaustavitvi morajo namreč delavci upravitelja, KP Ormož, črpalke razstaviti in očistiti, nadaljuje Hriberšek: »Predstavljajte si delavce, ko morajo črpalko, ki se je zaradi neprimernih stvari oz. predmetov zaustavila, popravljati. Čez kakšno uro pa ponovno pride do zastoja. Kako veseli so...« Foto: arhiv KP Ormož Ob vsaki zaustavitvi morajo delavci črpalke razstaviti in očistiti. Komunalno podjetje upravlja skupno 41 črpališč, ki jih redno čistijo. Delavci mesečno očistijo vsaj tri do pet črpalk, na letni ravni jih je zaradi vseh neprimernih odpadkov uničenih tudi do pet, kar pomeni več tisoč evrov stroškov: »Najdražje črpalke stanejo tudi do 7.000 evrov! Ena napaka tako lahko povzroči za več tisočakov škode.« Več intervencij in • i »v»* 1 popravil, višji znesek na ■ v • • položnici Posledica so višji stroški vzdrževanja, kar pa se kasneje odraža pri ceni kanalščine. Z neodgovornim odlaganjem prepovedanih stvari v kanalizacijo si tako uporabniki le višajo stroške. »Če moramo kupiti več strojne opreme, se to seveda pozna tudi na položnicah,« je jasen Hriberšek, ki še opozarja, da so posebej problematični večstanovanj-ski objekti, kjer zaradi neprimernih odpadkov pride do zamašitve celih linij kanalizacijskih cevi: »Stanovalci morajo potem, če naročijo to uslugo čiščenja, zanjo tudi plačati. Zakaj bi si delali po nepotrebnem stroške? Poskušajmo biti zavestni in ne mečimo v odtoke odpadkov, ki tja ne sodijo. Še zlasti vlažilne Foto: arhiv KP Ormož Odpadki, ki v kanalizacijo ne sodijo, povzročajo ogromno težav na kanalizacijskem omrežju in napravah. robčke, higienske vložke . Enako velja za greznice, saj ko greznično goščo pripeljemo na čistilne naprave, prav tako prihaja do težav zaradi neprimernih odpadkov.« Pozivajo k odgovornemu ravnanju V praksi je nemogoče ukrepati zoper povzročitelje, saj enostavno ni mogoče ugotoviti izvora odpadka, zato pozivajo k odgovornemu ravnanju: »Pozivam vse, da res pazimo na to, kaj mečemo v straniščne školjke. Prebivalci bi se morali zavedati, da straniščna školjka ni odlagališče raznoraznih odpadkov, ostankov hran, odpadnih maščob, vložkov, plenic, tkanin itd. Naj kanalizacijsko omrežje in straniščne školjke ne postanejo odlagališča odpadkov!« Momka Horvat Spodnje Podravje • Spor glede uveljavljanja škode od divjadi »Finta« je v načinu prijave Divji prašiči so redno prisotni na Ptujskem polju. V krdelih na njivah koruze povzročajo precejšnjo škodo, in tako je bilo tudi letos. Kmetje so škodo prijavili pristojni lovski družini, ta jo je ocenila in izplačala odškodnine. A ne tudi Francu Obranu, kmetu iz Zabovcev v občini Markovci in enemu večjih pridelovalcev koruze. »Divji prašiči so mi uničili približno 30 arov koruze. Izpolnil sem obrazec za prijavo škode od divjadi in ga po elektronski pošti poslal na pristojno lovsko družino, to je LD Ptuj. Ker se je bližal čas spravila pridelka, smo povzročeno škodo dokumentirali še s posnetki, narejenimi z dro-nom, nato pa koruzo poželi,« razlaga Obran. »Ker od LD Ptuj ni bilo nobenega odziva, sem jih poklical, da vidim, kako daleč je postopek. Na moje presenečenje in razočaranje pa mi je bilo rečeno, da prijave ne morejo upoštevati, ker je bila poslana po elektronski pošti in ne po redni, poleg tega pa je tudi ne morejo več oceniti, ker smo koruzo medtem poželi.« Da ni težava ne v elektronskem pošiljanju ne v spravljenem pridelku, pojasnjuje Srečko Fajt, starešina LD Ptuj. »Sploh ni bila 'finta' v tem, ampak v načinu, kako je bila škoda od divjadi prijavljena. Na moj elektronski naslov jo je namreč s svojega poslala neka tretja oseba, ki v spremnem dopisu ni zapisala, v imenu koga jo oddaja. Poleg tega vloga sploh ni bila pod- pisana. Kako naj potem vem, kdo v resnici stoji za njo in ali je Franc Obran z njo sploh seznanjen? Zato se nanjo nisem odzval. Gospod Obran je v preteklosti škodo že uveljavljal, ima svoj mejl in dobro pozna postopek. Prav vse prijave z izjemo njegove smo obravnavali in že tudi uspešno rešili. V tem trenutku pa težko napovem, kako se bo zadeva Obran razpletla,« še pravi Fajt. (mmm: .. MM ám Foto: AgWeb SD Krdela divjih prašičev so tudi letos povzročala škodo na njivah koruze. Simon in Juda (28.) se s snegom prebudita Danes bo sprva oblačno z občasnim dežjem, ki bo popoldne slabel in do večera povsod ponehal. Oblačnost se bo popoldne ponekod trgala. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 15, na Primorskem okoli 17 °C. OBETI: V soboto bo na Primorskem pretežno jasno s šibko burjo, drugod bo pretežno oblačno, ponekod bodo še manjše padavine. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 22 10 2021 23102021 24 10 2021 25.102021 o * * 10 8 2 -2 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 14 11 12 12 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan Hitrost vetra 3 m/s H1rastvetrs3mfe Hrtrostvelra3m/s Hitrost vefra 3 mfe Foto: arhiv ST Vir: ARSO petek • 22. oktobra 2021 Kultura Štajerski 13 MARJAN TOMSIC ŠAVRINKE Marjan Tomšič: Šavrinke Marjan Tomšič je sicer Štajerec, rojen leta 1939 v Račah pri Mariboru, toda poklicna pot - bil je profesor slovenskega jezika - ga je popeljala v Istro, na osnovni šoli v Marezige in Gračišče, in tam živi še danes. Kot učitelj je s svojimi učenci zapisoval istrske »povedke« - pripovedi o življenju v tistih krajih nekoč. Iz teh pripovedi je nastal roman Šavrinke, ki prikazuje življenje v Šavrinskih brdih - območju severozahodne Istre. Osrednji lik romana so Šavrinke - dekleta in odrasle ženske, ki so vsakdanji kruh za svoje družine služile tako, da so po vsej Istri nakupovala jajca in jih potem vsak teden nosile naprodaj v Trst. Njihovi nakupovalni pohodi po Istri (tudi po sedaj hrvaškem delu Istre) so trajali tudi po več dni skupaj, prespale so pri svojih stalnih dobaviteljih jajc. Jajca so plačevale z denarjem, plačilo pa so bili tudi predmeti, ki so jih potrebovali ljudje po Istri, pa so jim jih Šavrinke prinašale: platno, milo, poper, petrolej, šivalni pribor ali drugo blago po poprejšnjem dogovoru. Jajca so prenašale v košarah, ki so jih nosile na glavah, če so bile uspešne pri svojem delu, pa so si omislile osla, da jim je pomagal prenašati težka bremena. Tudi po 300 jajc se je znašlo v kakšni košari, to je tudi do 20 kilogramov! Dan za dnem, leto za letom ... Nakupovanje jajc je bilo žensko opravilo, možje so med tem časom doma kmetovali, skrbeli za živino (če so jo imeli), preštevilni otroci pa so bili prepuščeni sami sebi in v nenehnem pričakovanju, kdaj se bo mama vrnila s svojega nakupovalnega pohoda po Istri ali prodajnega pohoda v Trst. Zlasti prihodi iz Trsta so bili polni upanja, kaj jim bo mati dobrega prinesla ... Le malokatera Šavrinka je ta poklic opravljala prostovoljno, večino so v to prisilili vsesplošna revščina, velike družine in visoki davki italijanske oblasti. Njihov zaslužek je bil pogosto edini vir preživljanja družine. Ta realna, zgodovinska podoba Šavrink je počasi, tudi zaradi literarnih upodobitev, prerasla v istrsko (danes že slovensko) simbolno podobo neuklonljive, pogumne, skrbne in ljubeče matere in ženske, lahko preberemo v recenziji romana, ki jo je napisala Kristina Sluga v reviji Bukla (Bukla 184). V romanu spoznamo življenje Šavrinke Katine, ki se je prvič odpravila nakupovat po Istri pri 16 letih, potem pa hodila od ene do druge vasi leto za letom do svoje smrti. Dogajanje je postavljeno v čas med obema vojnama, ko je bila Istra italijanska, zato so bili poleg vseh drugih težav nadležni tudi italijanski orožniki, saj so tovrstno prodajo obdavčevali. Ob Katino je pisatelj postavil usodo številnih drugih Šavrink in Istranov - ljudi, ki jim je bila skupna ena stvar: revščina in z njo povezan boj za preživetje. Poleg pretresljivih usod ljudi poseben čar romanu daje slikovit jezik, ki ga je pisatelj obogatil z množico narečnih besed. Danes, ko nam je s pomočjo televizijskih oddaj istrski govor vsaj nekoliko bližji, kot nam je večini bil v preteklosti, je pravi užitek, ko človek kak odlomek iz romana sam pri sebi prebere naglas in poskuša ujeti zvočno podobo jezika Šavrink in Šavrinov ter Istranov. V pomoč pri razumevanju nekaterih nenavadnih besed in besednih zvez je na koncu romana slovarček manj znanih besed in besednih zvez, kjer se boste lahko poučili, kaj so to bacon, baladur, ciba, čučič ali frmenton, kdo sta štriga in štrigon, pa kdo je furbast ali munjen in kaj je nekdo povedal, ko je rekel: »Šajeta hitila vanj!« ali pa: »Ma sm se štufala!« Pa uživajte ob romanu, ki je prvič izšel leta 1986, ponovno pa ob pisateljevi 80-letnici, leta 2019. Jože Šmigoc Ptuj • David Bedrač, nova pesniška zbirka za otroke Igravčki za več igre, gibanja, razumevanja drug drugega Ptujčan David Bedrač, učitelj slovenščine in pesnik za otroke, doktor literarnih ved, je izdal novo pesniško zbirko za otroke z naslovom Igravčki. To je že njegova druga zbirka za otroke v prestižni zbirki Čebelica pri Mladinski knjigi. Izšla je prav v času, ko je pomen igre, svobode, gibanja še toliko pomembnejši. Že z naslovom zbirke želi povedati marsikaj. „Ta motiv igre ni samo v smislu igre same, ampak tudi v smislu medsebojnega druženja, prijateljstva, medsebojnega spoštovanja, razumevanja drug drugega. Knjiga skuša otroke pritegniti nazaj na zrak, na igrišče, dvorišče, travnik, tja, kjer otrok danes malo manjka. Večina pesmi, ne sicer vse, so izhajale v revijah Ciciban in Cicido. Letos poteka tudi moje 20-letno sodelovanje s tema dvema revijama. S zbirko Igravčki na nek način praznujem to 20-letnico sodelovanja z njima. V letu 2022 pa bo pri Mladinski knjigi pa bo izšla anto-loška zbirka z več pesmimi," pove pesnik David Bedrač. Pesniška zbirka Igravčki je plod 20-letnega ustvarjanja. V tem obdobju je nastala množica zanimivih pesmi, iz katere je bilo treba pripraviti nabor, ki je dovolj močan, udaren, ki bo znal nagovoriti, ki ima na koncu tudi nek rep in glavo. Pri tem mu je veliko pomagala Irena Matko Lukan, glavna urednica za otroško in mladinsko literaturo pri Mladinski knjigi, ki je tudi opravila finalni izbor. Za ilustracije je poskrbela znana slovenska ilustra-torka Maša Kozjek. S prijetnimi, družabnimi, prijateljskimi, otročjimi, igrivimi ilustracijami je odlično ujela duh pesmi, je zadovoljen pesnik. V pesmih je naštela kar 83 otrok, jih tudi naslikala, vsakega v malo drugačni podobi, obleki, kar ga je še posebej navdušilo. Igravčki so četrta pesniška zbirka Davida Bedrača za otroke in 14. Foto: Črtomir Goznik Datrid Bedrač knjiga sploh, ki jo je izdal, druga pa v zbirki Čebelica. Pesniku najljubša pesem v njegovi najnovejši pesniški zbirki z letnico 2021 je Prijateljski kamenček, ki tudi najbolj govori o medsebojni solidarnosti, povezanosti, z aktualnim sporočilom za današnji čas, v katerem je vse preveč egoizma. Pesnik David Bedrač je tudi v koronskem času ves čas ustvarjal. „Ostajam zavezan ustvarjanju, spremlja me v tistih najbolj evforič-nih, prijetnih, lepih časih, kot tudi v teh, ki nas na nek način preizkušajo. Ustvarjanje mi pomaga preživeti tudi v dneh, ki so malo bolj turobni in težki," predstavi pesnik svojo muzo, ki ga nagovarja ob vsakem času, vedno in povsod. Motivi in ideje ga vedno spremljajo, tako rekoč na vsakem koraku. Umetnost, beseda, iskanje nekih motivov, ga prežemajo ves čas. Pesniška zbirka Igravčki je tudi svojevrsten nagovor za vse mlade, ki so se po koronskem obdobju vrnili v šolske klopi, da znova odkrijejo igro, se vrnejo na zrak. „Opazno je, da so se premalo gibali, pojavljata pa se tudi dva vedenjska ekstrema: izrazit nemir oz. pasivnost, apatičnost. Slednje zlasti opažam pri devetošolcih. Potrebno je veliko dobre volje, dodatne motivacije, premisleka, kako otroke pritegniti k temu, da vendarle razmišljajo, delajo. Brez dvoma jih je tako koronski čas zelo zaznamoval. Morda se odrasli tega v tem trenutku še premalo zavedamo. Trudim se po najboljših močeh, da se o teh problemih pogovarjamo odkrito, realno, ne sadim jim rožic. Izhajam iz tega, če bom sam motiviran, če bom vstopil v razred z voljo, veseljem, bodo temu sledili tudi učenci. Treba se je dobro pripraviti, razmišljati o raznolikih pristopih, metodah in biti človek. Otrokom je treba dati možnost, da so kdaj tudi slabe volje, da niso zmeraj 100-odstotno pri stvari. Če so odnosi pristni, če vznikajo iz nekega pedagoškega veselja, volje, pridemo do nekih rezultatov," je prepričan učitelj David Bedrač, ki mlade nagovarja tudi kot pesnik. MG Ormož • Likovno-literarna kolonija Malek Ustvarjali so podobe Prlekije Drugi konec tedna v oktobru je na Ormoškem tradicionalno rezerviran za vsakoletno stalnico, likovno-literarno kolonijo Malek. Na dvodnevni koloniji, kjer si roko podata lepota okolice in umetniško ustvarjanje, je nastalo več kot 40 likovnih ter fotografskih in literarnih del. Idilična lokacija z več kot 300 let staro zidanico Malek sredi terasastih goric Jeruzalemsko-Ormoš-kih goric je letos ponovno navdihovala približno 30 ustvarjalcev iz ožjega in tudi širšega območja. Poleg njih so na daljavo ustvarjali še ormoški gimnazijci. Letošnja uspešna, že deveta kolonija, ki jo pripravlja ormoška območna izpostava Javnega sklada za kulturno dejavnost (JSKD) v sodelovanju z or- moškim likovnim društvom Likudo in literarnim društvom Prasila, je bila posebna, saj so na njej poleg likovnih in literarnih ustvarjalcev ustvarjali tudi fotografski navdušenci. Navdiha jim ob čudovitih razgledih zagotovo ni manjkalo, svoje pa je dodala še letošnja, široko zastavljena osrednja tema, ki je ponudila obilo ustvarjalne svobode. »Tema, na katero so ustvarjali, je bila Podobe Prlekije. Kot vsako leto smo tudi letos k sodelovanju povabili dijake ormoške gimnazije. Povabilu so se znova prijazno odzvali, vendar so zaradi epidemioloških razmer ustvarjali na daljavo. Posebnost letošnje likovno-literar-ne kolonije je bila udeležba ljubiteljskih fotografov, ki so delovali pod mentorstvom znanega fotografa Cirila Ambroža. Literarnim ustvarjalcem je bila mentorica pisateljica Helena Srnec, likovnim pa __ HHIHHB^HI^nHHIHLmMHMMM* m mmrm m - ► Udeleženci letošnje likouno-literarne kolonije Malek Foto: arhiv JSKD likovna pedagoginja Janja Rudolf,« je zadovoljna vodja JSKD OI Ormož Barbara Podgorelec. Polni prijetnih vtisov pa so tudi v likovnem društvu Likudo. Kot je povedala predsednica Marjeta Žnidarič, kolonija postaja vse bolj prepoznavna, na njej se nalezljivo širi dobro vzdušje in ustvarjalnost: »Čeravno nam v nedeljo vreme ni šlo ravno na roko, smo dokazali, da je kolonija že utečena, tradicionalna in da je ustvarjalnost tista enota, ki nas združuje. Zelo je prijetno vzdušje, ki se ga kar nalezeš. Kolonija postaja vse bolj prepoznavna, udeležujejo se je tudi iz Ljubljane, Celja, Maribora, do Gornje Radgone in Lendave. Dober glas seže v deveto vas! Navdušeni ustvarjalci nad lepoto okolice, dobro in ustvarjalno družbo ter prijetnim vzdušjem pa so nam že vnaprej najavili udeležbo na deseti koloniji, ki bo prihodnje leto.« Nastala dela bodo luč sveta ugledala na razstavi, ki je tako kot doslej planirana v sklopu Marti-novanja v Ormožu v petek, 12. novembra, ob 18. uri v Beli dvorani Grajske pristave. Monika Horvat 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 22. oktobra 2021 Zdravstveni nasveti Cepljenje proti gripi je v mnogih evropskih državah dostopno tudi v lekarnah S tem tednom se je v Sloveniji začelo cepljenje proti gripi. Slovenija je med državami EU v družbi tistih z najnižjo stopnjo precep-Ijenosti. Kot kaže praksa drugih evropskih držav, ki so uvedle cepljenje proti gripi tudi v lekarnah, je to dober način za dvig stopnje pre-cepljenosti. Zaradi bolezni covid-19 smo tveganje, ki ga prinaša gripa, kar malo zapostavili. Vendar virus gripe obstaja in ne vemo, kdaj se lahko pojavi v obliki, ki bo sprožila epidemijo gripe. V preteklem letu je bilo obolelih za gripo po vsem svetu zelo malo. Seveda so k temu pripomogli vsi zaščitni ukrepi, še bolj pa dejstvo, da so bile zaprte univerze, šole in vrtci ter da je veliko ljudi delalo od doma. Prav tako se nismo družili v restavracijah, gledališčih, na koncertih, športnih prireditvah. Skratka, virus, ki pa še vedno obstaja, je imel zelo malo možnosti, da se širi med ljudmi. Gripo povzročajo trije tipi virusov, A, B in C, ter veliko število pod-tipov. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, tipa B omejene izbruhe npr. v šolah in virus tipa C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Občasno in povsem nepričakovano se pojavijo novi tipi virusa influence, ki povzročijo pandemijo. Čas od okužbe do znakov bolezni je pri gripi kratek, običajno 1 do 3 dni po stiku z okuženo osebo. Za gripo lahko zbolimo vsi. Od našega splošnega zdravstvenega stanja pa je odvisno, ali bo bolezen potekala v blažji ali težji obliki. Na splošno velja, da nas gripa vsaj za en teden položi v posteljo. Značilni za gripo so znaki: glavobol, mrzlica in visoka vročina, izčrpanost, bole- Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič čine v mišicah, kosteh in sklepih ter suh dražeč kašelj. Oseba je najbolj kužna, ko se začnejo bolezenski znaki, saj se virus prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Virus gripe poškoduje sluznico dihal, zato postanejo dihala zelo dovzetna za naknadno okužbo z bakterijami in tako pride do bakterijske pljučnice. Bolj dovzetni za ta zaplet gripe so starejši in kronični bolniki ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje gripe je cepljenje. Zlasti se priporoča starejšim od 65 let, vsem prej omenjenim rizič-nim skupinam ter tudi osebam v poklicih, ki so bolj izpostavljeni za okužbe (zdravstvo, šolstvo). Cepljenje strokovnjaki priporočajo tudi družinskim članom rizičnih oseb, da okužbe ne prinesejo v domače okolje. Po cepljenju se zaščita razvije v enem do dveh tednih. Virusi mutirajo oziroma se spreminjajo, zato strokovnjaki vsako leto razvijejo novo cepivo. In prav zato je koristno, da se cepimo vsako leto. Zaščita pa je tudi dobro splošno zdravje, zato je pomembno, da se tudi v hladnih dneh gibamo na svežem zraku, si privoščimo dovolj spanja ter prehrano, bogato s sezonskim sadjem in zelenjavo. Okužbe preprečujemo tudi z dobrimi higienskimi navadami. Za konec še informacija, da cepljenje proti gripi izvajajo lekarniški farmacevti v 10 evropskih državah. V Angliji in na Irskem že od leta 2011, tudi v Franciji, Švici, Španiji, Danski, na Portugalskem, v Grčiji, na Norveškem ter od tega leta tudi Poljaki in lekarnarji v nekaterih deželah Italije in Nemčije. Precep-ljenost v Sloveniji ne dosega niti 7 %. To je izjemno nizko in ta delež ogrožene populacije ne ščiti. Zaščitene so samo osebe, ki se cepijo. Cepljenje proti gripi je varno, težjih neželenih učinkov niso zabeležili. S cepljenjem v lekarnah se je med ljudmi izboljšalo poznavanje pomena cepljenja, da zaščitimo sebe in druge. Lekarne v Sloveniji pripravljajo projekt »Cepljenje proti gripi v lekarnah«. Za zdaj so tu še določene zakonske ovire in prepričani smo, da jih bomo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in zdravniškimi organizacijami uspešno premagali in vam bomo lahko kmalu ponudili tudi možnost cepljenja proti gripi v slovenskih lekarnah. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Tedenski mikroskop Kako okrepiti telo Močan imunski sistem je kazalnik odličnega zdravja in počutja. Pomaga tudi, da smo manj dovzetni za različne viruse in bakterije, v primeru okužbe pa, da bomo neravnovesje lažje premagali. In pri tem si skušajmo pomagati z naravnimi zadevami. V starosti smo še bolj izpostavljeni raznim virusom, zato moramo krepiti telo, ko je zdravo. In sicer jejmo raznovrstno hrano, predvsem sezonsko, izogibajmo se gaziranim pijačam, saj slabijo vranico in ledvice. V času prehlada si pomagamo z domačimi inhalacijami, ki si jih delamo s slano vodo, ki ji lahko dodamo tudi kakšno kapljico eteričnega olja mete. Z brisačo se pokrijemo čez glavo in paro vdihujemo pol ure. V času izvajanja izolacij se izogibamo bananam, mlečnim izdelkom in krompirju, saj sluzijo telo in se prehlad poslabša. Priporoča se domača kokošja juhica. Saj so že naše babice govorile, da je juha proti prehladu. Telo takrat krepimo z vsaj dvema litroma tekočine čez dan, limono in s tremi kiviji, s katerimi si zagotovimo dovolj C-vitamina, ki pomaga pri tvorjenju belih krvničk in hkrati deluje kot močan antioksidant. Za večerjo se priporoča uživanje stročnic v obliki enolončnic. Uživamo bezgov, lipov in trpotčev čaj, saj ti krepijo pljuča. V prehrano vključimo tudi česen, ingver, med in kurkumo. Česen krepi in uničuje toksine, podpira funkcijo pljuč v jesenskem času. Ingver krepi prebavo, čisti kri in limfo, spodbuja cirkulacijo. Med spodbuja prebavo, pomaga pri izkašljevanju. Kurkuma čisti kri, spodbuja prebavo in skrbi za izločanje toksinov iz telesa, za večji izkoristek jo kombiniramo s črnim Foto: Dreamstime/M24 Naturopatinja Erika Brajnik je na svoji spleti strani zapisala recept protivirusne kurje juhice in še dodaja, da je študija iz leta 2012 v American Journal of Therapeutics pokazala, da bi bila lahko spojina v piščančji juhi, imenovana karnozin, koristna v zgodnjih fazah virusne bolezni. Sestavine: • 2 velika kosa organskih kokošjih prsi, • 3 skodelice organske kokošje zaloge ali kostne juhe, • 1 por, • 1 velik korenček, • 1 steblo zelene, • 1 žlička naribanega svežega ingverja, • 1 žlička ingverja v prahu, • 1 žlica olivnega olja, • česen, • svež peteršilj, stebla drobno sesekljamo na zalogo in liste sesekljamo, da dodamo na koncu kuhanja, • 1 limona, • sol in poper po okusu. poprom in zdravimi maščobami. Na prsni koš si damo topli termo-for ali toplo brisačo, prav tako na hrbet oziroma še bolje med lopaticami. Po tradicionalni kitajski medicini je čas pljuč med 3. in 5. uro ponoči. Če se v tem času zbujamo, nam telo morda sporoča, da prihaja do neravnovesja v pljučih, kar je lahko zaradi nepredelane žalosti ali zasluzenosti. Takrat je čas, da se posvetimo samemu sebi in se soočimo s svojimi čustvi, spremembi prehrane in primernemu gibanju. Imejmo ,močno' telo, da se lahko imunski sistem bori proti in-fektom, kajti ob šibkem telesu se imunski sistem slabo brani in celice zajame panika, takrat pa pride do poslabšanja bolezni. Tea Vrtič, diplomirana medicinska sestra Doma upokojencev Ptuj Pomagajmo si Ko vas zagrabi v križu, previdno, preden posežete po tableti Vsak, ki se je kdaj srečal z bolečinami v hrbtenici, ve, da si v takšnih trenutkih želimo le eno: da bi muke čim prej minile. Temu primerno izberemo tudi svojo rešitev: protibolečinske tablete, kreme, včasih celo injekcije. Ker je pomagala enkrat, protibo-lečinsko tableto vzamemo tudi drugič. In tretjič. In tako naprej, dokler analgetikov ne jemljemo že skoraj tako, kot da bi bili bombončki. Nekje vmes pa ugotovimo, da so bolečine vse pogostejše in morda celo močnejše. A nadaljujemo - dokler gre. Berite priložena navodila V navodilih, ki so dodana vsem lekarniškim protibolečinskim tabletam in kremam z učinkovino diklofenak, jasno piše, da z uporabo ne smemo pretiravati. Znano je, da bi morali biti pri jemanju teh zdravil še posebno previdni ljudje s povišanim krvnim tlakom in tisti, ki jim popušča srce. Podatki s kliničnih preizkušanj in epidemiološki podatki kažejo, da lahko uporaba diklofe-naka, zlasti visokih odmerkov (150 mg na dan) in pri dolgotrajnem zdravljenju, nekoliko poveča tveganje za arterijske trombotične dogodke (na primer miokardni infarkt ali možgansko kap). Previdnost je potrebna tudi pri bolnikih s prebavnimi motnjami, ulceracijami prebavil v anamnezi, z okvaro jeter in porfirijo, okvaro ledvic ali boleznimi srca in žilja. Pri starejših bolnikih, tistih, ki prejemajo diuretike, in bolnikih s precejšnjim pomanjkanjem zunajcelične tekočine se priporoča nadzor delovanja ledvic, saj jih diklofenak precej obremeni, pa tudi jetra, želodec in srce. Vražji naravni trio za odpravljanje bolečin Naravne kreme, ki kljubujejo bolečinam v križu in sklepih, največkrat stavijo na sinergični učinek več naravnih snovi hkrati. Tako sta v njih poleg bele vrbe pogosto tudi arnika in vražji krempelj. Skupaj so pravi vražji trio pri odpravljanju bolečin. Pripravki iz arnike pri bolečinah v sklepih pomagajo tako protivnetno kot protibolečinsko. V nasprotju z arniko začnejo mnoga sintezna protivnetna zdravila večinoma učinkovati šele v poznejši fazi vnetja, ko je reakcija prizadetega dela telesa že razvita in težje obvladljiva. Zunanje se arnika uporablja pri revmatičnih težavah, udarninah, zmečkaninah, izvinih in izpahih. Z vražjim krempljem lahko zmanjšamo vnetja in bolečine v sklepih ter mišicah. Raziskave so celo pokazale, da naj bi bil njegov učinek primerljiv z nekaterimi protibolečinskimi zdravili kemijskega izvora, le da nima neželenih stranskih učinkov. A če se odločimo za mazilo z vražjim krempljem (ali katerokoli drugo naravno učinkovino), se moramo prepričati, da gaje v kremi dovolj, sicer ne bo učinka. Foto: Dreamstime/M24 Pomoč ¡z narave Tudi kadar v lekarni izbiramo protibolečinske kreme, pogosto posežemo po sintetičnih, ker smo prepričani, da bodo bolje učinkovale. Vendar, ali veste, da imajo nekatere naravne snovi dokazano enak učinek pri zmanjševanju in odpravi bolečin? Lubje bele vrbe, denimo, nekateri imenujejo kar naravni aspirin. Vsebuje namreč salicin, ki ga telo pretvori v salicil-ni alkohol in nato v protivnetno snov, salicilno kislino. Ta učinkuje počasneje in je šibkejša kot ace-tilsalicilna kislina (bolj poznana kot aspirin), vendar njeni učinki trajajo dlje in imajo manj negativnih posledic za želodec. Pri revmatičnih težavah se priporoča priprava kopeli, medtem ko bo pri bolečinah v mišicah in sklepih najprimernejše mazilo z belo vrbo. Aspirin je nastal prav na osnovi znanj, kako proti bolečinam učinkuje snov v beli vrbi. Tea Dečman petek • 22. oktobra 2021 Za kratek čas Štajerski 1S STEBRC STRAST INDIANE JONESA SPLETNA POVEZAVA DOBA, EPOHA STEZICA TURŠKA DIŠEČA KLOBUK BREZALKOH. STREMI PIJAČA KRAJCI Z MEDOM Ej HRIBOVJE MED BELO KRAJINO IN DOLENJSKO RASKA MEHURČKASTA SNOV RICKI LAKE POGAN (STAR.) POŽREŠ NICA LADJA ZA KITOLOV 640-INA KVADRATNE MILJE NEMŠKA TOVARNA VOZIL APNENSKA POKRAJINA ZELO VELIK TREBUH OTROK PANIČEN ČLOVEK NEMŠKA IGRALKA (KARIN) STRMI DEL POTI VELIKI TRAVEN MEDOVITA KULTURNA RASTLINA IGRALEC PEŠCI PROZOREN JE HIALIT IGRALEC WALLACH OMER MUJAD2IČ MEDENA ROSA ŽALOSTINKA STRUPEN VNETLJIV PLIN IGRALEC PACINO NINA OSENAR TAYLOR SWIFT NEVENKA (KRAJŠE) OSNUTEK RISBE NADAN PLAČAN KMEČKI DELAVEC JELKA (NAREČNO) □ KON IČIKAVA ŽIVILO IZ MLEKA SEL DIREKTNI POTOMEC GALINA ULANOVA Ameriška dramska televizijska serija, ki so jo prvič predvajali na televizijski mreži A&E od marca 2011 do aprila 2012, govori o dveh veteranskih zveznih agentih, ki skupaj z zaporniki izsledijo pobegle zločince. Seznanjena z dejstvom, da je malokaj bolj nevarno od zapornika, ki je pobegnil iz zapora, ter utrujena od protokola in zastarelih zakonskih metod, se v seriji agenta ter lovca na begunce Charlie Duchamp (Laz Alonso) in Ray Zancanelli (Domenick Lombar-dozzi) odločita za nekoliko nekonvencionalni pristop k nalogi. Angažirata nekdanje ubežnike, da bi jima pomagali ujeti pobegle zapornike. Kaznjenci Shea Daniels, Erica Reed (Serinda Swan) in dr. Lloyd Lowery (Jimmi Simpson) so jima v zameno za zmanjšanje zaporne kazni pripravljeni pomagati, saj najbolje vedo, na kakšen način se skriti pred oblastmi. EHNATON - faraon Amenofis IV., ki se je pozneje poimenoval Ehnaton oziroma Ahen-Aton ('Atonu je všeč'), KOKINELI -svetlordeča grška sorta vinske trte za vino retsina, SPARK, Muriel - angleška pisateljica škotskega rodu Slovenija • Najljubši kotiček Jerneja Kuntnerja »Moja oaza je v planinah« Igralca Jerneja Kuntnerja ta čas gledamo v televizijski seriji Sekirca v med, pa v gledaliških predstavah za otroke in mladino, vmes režira in še sinhronizira celovečerne risanke. Ker je vse dneve zdoma, si vsak prosti trenutek, predvsem pa poletni predah, vzame za pobeg v naravo. Mi smo ga komaj ulovili v odmoru med snemanjem nove serije Za hribom. Včasih je mir in sprostitev našel na morju, z leti pa ugotovil, da ga vročina pravzaprav izčrpava, on pa predah še kako potrebuje za regeneracijo. Opazil je, da mu ve- liko več dajejo gore. »Moja oaza je v planinah, kotiček z mukanjem krav in zvončkljanjem njihovih zvoncev.« Najprej je poleti po več tednov preživljal na planini Laz, Foto: zasebni arhiv Jernej Kuntner v Hlipovem stanu. »Odstopil mi ga je dobri prijatelj Pavli, ki sicer živi v Bohinju.« Z otrokoma so se povsem vživeli v pastirsko življenje. »Vstajal sem ob šestih zjutraj, pomagal sirarjem pomolsti krave in znositi mleko v sirarno, zvečer pa spet pomagal pri molži. Eno uro dela je bilo zjutraj, eno zvečer, vmes pa smo se imeli krasno, ogromno smo se pogovarjali, pa kakšen šnopček za zdravilo srknili.« Ko sta otroka odrasla, je hodil tja sam. »Potem pa je bilo kar naenkrat na planini preveč ljudi in nisem več našel miru, zato sem moral poiskati drugo lokacijo.« Opazoval naravo in bral Ko je obiskoval prijatelje na kmečkem turizmu, spet v objemu gora, je beseda dala besedo in najel je kotiček, kjer se je letošnje poletje naužil miru. »Brez tega ne vem, kako bi preživel napore vsega leta,« priznava. »Po cele tedne sva z ženo preživela tam gor. Zjutraj sva hodila na prekrasne ture. Uro in pol do dve uri pa si že na dvatisočakih. Sčistiš si dušo in telo. Z ženo sva bolj samotarja. Z leti sva namreč ugotovila, da nama druženja in zabave ne prijajo več. V miru na planini pa uživava. Vsak dan po pohodu sva počivala na ležalnikih in opazovala naravo. Na koncu sem že poznal vsako kravico in opazoval, kako hitro rastejo telički. Veliko sem bral in malo prebiral tekste za naslednja snemanja. Branje je zame seveda zelo pomembno, čeprav je tudi strmenje v zeleno, v naravo, zame izredno zdravilno. Ko je sonce zašlo, je zahladilo in zunaj nisi mogel biti več v kratkih rokavih, sva si notri zakurila kamin, malo pogledala televizijo, potem pa greš tako ali tako hitro spat. V planinah je vedno tako, da zgodaj vstajaš in greš zgodaj spat. Hoja in gorski zrak te prijetno utrudita.« V to svojo oazo miru smukne tudi zdaj, kdaj med vikendom, da si na hitro napolni baterije. »Ko se snemanja končajo, pa upam, da bom tam lahko preživel več časa.« Še bolj pa se veseli zimskih dni. Katja Božič Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Nekoliko se lahko osamite in poglobite določena znanja. Duh preteklosti bo močan, ni pa se treba obremenjevati. Pomembno vlogo bo igrala misel, da smo vsi zgolj kapljica v oceanu vesolja. Naredite nekaj zase in najdite mir v sebi! BIK (21. 4. - 20. 5.) Intenzivno obdobje, hiteli boste naprej po poti življenja. Ne smete pozabiti na smerokaze. Sodelovanja vam bodo šla dobro od rok in do izraza bo prišla moč prijateljstva. Nekoliko se varujte posesivnosti in vaš adut bo trma. Skozi pogovor se rešite nekega bremena! Pomembno bo narediti analizo in stvari postaviti na svoje mesto. Obdobje vitalnosti bo nizko in tako je spodbudno, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Osebno potrditev opazite skozi lastno delo in trud. V ljubezni se bo treba prilagajati. RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Kakorkoli boste obračali, pride do istega spoznanja, da se morate postaviti zase. Preteklost bo močna vez in vendarle ni pomembna ne prihodnost, ne preteklost, pač pa sedanjost. V sebi dobite neko močno željo in tako lahko ustvarjate. Bodite prožni, kajti čas novosti je blizu! LEV m J (23. 7. - 22. 8.) Pridobili boste možnost za pohvalo in tokrat si jo resnično zaslužite. Poskrbeli boste za novo energijo in tako boste lažje kos tistemu, kar vam življenje ponuja. Dom bo kot oaza spoznanja in kraj, kjer dobite mir. Popolna sreča vas čaka, ko se počutite varni. Bodite kreativni! t DEVICA il (23. 8. - 22. 9.) Življenje vam ponudi nekaj izzivov in soočenj. Obisk prijatelja iz mladosti bo razpletel dilemo in tako bodo spomini prijetni. Iskanje lastne osebnosti bo obrodilo sadove in dobili boste, kar iščete. Odpravite se po nakupih ali na izlet. Preteklost bo nevidna vez s srečo. TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Pred vami je prijeten teden. Nekoliko boste nihali, a bo kmalu čas, da naredite korak naprej. Signali se bodo stopnjevali in moč, da dokažete, kaj znate, tudi. Zadev ne morete izsiliti, lahko jih sprejmete. Priložnost na delovnem mestu, rezultat bo odvisen od vašega truda. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Obdobje uspeha se bo le še stopnjevalo in pridobili boste možnost, da izrazite, kako močni ste. Ljubezenska sreča bo popolna, seveda se boste morali nekoliko prilagoditi. V vas se bo zbudil dvom, če niste dovolj ljubljeni. Kocke v usodi spoznanja se bodo obrnile vam v prid! DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Jesen je čas zorenja, kar spoznavate tudi sami. Včasih je dobro na poti življenja zastaviti korak in narediti osebno bilanco. Znanja iz sveta ezoterike in duhovnosti so kot biseri. Lotite se lahko nekega osebnega čiščenja. Pred vami je teden duhovne transformacije. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Pred vami je teden, ko boste hiteli plezati po statusni lestvici. Na drugi strani življenje dojemate kot diamant, ki ga je treba zloščiti, da se bo svetil. Seveda se varujte sebičnosti in si vzemite čas za prijatelje. Kajti to bo zgolj prijetna dolžnost in popestritev vsakdana. VODNAR cVV (21. 1. - 18. 2.) Delo vas bo okrepilo s tistim spoznanjem, da ste vendarle pomembni in da so dnevi svetli. Delovne obveznosti se bodo le še stopnjevale, kar je spodbudno. Vzemite si čas zase in se odzovite klicu narave. Jesenske barve narave bodo prinesle novo energijo in motivacijo. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Cveteli boste v vsem pomenu besede, pozitivnosti se vam obetajo tako v službi kot v ljubezenskem življenju. Signali v vas se bodo le še okrepili in tako boste ugotovili, da je dobro, da imate svojo pot. S posebnim občutkom se poglobite v svet kreativne umetnosti. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. oktobra 2021 I GLASBO DO SRCA GREEN LAKE Promocijsko sporočilo Green Lake pri nas se dogaja! nd velikim ogrevanim šotorom. te*** ¡a Dobrote na žlico - pred Ocentrom Ptuj V hladnejših jesenskih dneh boste na Ptuju in v okolici na svoj račun prišli vsi, ki imate radi jedi na žlico. Pred Qcentrom v Puhovi vas namreč čaka okrepčevalnica Na žlico, v kateri ponujajo vsak dan sveže dobrote - goveji golaž, pasulj, pasulj s klobaso, vampe, Krainerjeve klobase ter za sladico še šmorn. GREEN LAKE Prodaja vstopnic: na info točki in v lokalu Green Lake-a < y H f H* Posebnost okrepčevalnice Na žlico je, da hrano pripravljajo z dušo, saj želijo gostom ponuditi golaž po receptu naših babic - torej med drugim upoštevajo dejstvo, da je za dober golaž treba uporabiti isto količino mesa in čebule. Priprava dobrega golaža in pasulja zahteva veliko časa, saj se kuhata tri do štiri ure. Pripravo dobrot na žlico tako začnejo že okoli 2.30 ponoči, tako da je ob 8.30 pred Qcentrom gostom na voljo sveže V nedeljo, 24. oktobra od 10h dalje pa vse do večera celodnevno razvSanje za otroke Dragi starši, vaša nagrada pa bo nekaj urno počivanje na soncu ob dobri hrani in pijači, saj bodo vaši otroci v popolnem varstvu. pripravljena hrana. S svojo ponudbo želijo gostom ponuditi dobrote, za pripravo katerih morda doma sami nimajo časa. Prednost okrepčevalnice Na žlico je tudi dobra dostopnost, saj se brez težav pripeljete do njih, prevzamete izbrano hrano in jo odnesete kamorkoli želite. Dobite lahko tudi večje količine, jih doma hranite v hladilniku ali pa zamrznete, saj za jedi na žlico velja, da so drugi ali tretji dan še boljše. Izbrane dobrote lahko pojeste pri njih, torej si jih privoščite za malico med službo, ali pa jih odpeljete domov. Posodice lahko dobite pri njih, lahko pa pripeljete tudi svojo embalažo in dobrote na žlico domov odpeljete v lastni posodi. Za sladico vam v okrepčevalnici Na žlico ponujajo še šmorn - pripravljajo ga pred Qcentrom, tako da je, prav tako kot vse druge dobrote, svež, dišeč in okusen. Futsal Gostujoči vratar ubranil praktično vse ... in še več Stran 18 Rokomet Šest zapravljenih sedem-metrovkje enostavno preveč Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Strelstvo Prvaki boljši od Mroža, do zmag tudi Juršinčani in Ormožani Stran 19 Namizni tenis Zmaga Cirkovčank v derbiju Stran 18 {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • Pokal EHF, Jeruzalem Ormož Rok Žuran: »Čaka nas popolnoma nova tekma« i !/~v-rr-i| Hi » 11-- I ■ Nrf > k- i— c r-11 rrvcc da» Orij woo RIVERSIDE «RESTAURANT , Ekipa Jeruzalema je na prvi tekmi 2. kroga EHF-pokala na Islandiji zamudila veliko priložnost za zmago z vsaj tremi ali celo štirimi zadetki prednosti. »Odigrali smo najboljšo tekmo v sezoni, vratarja Balent in Skledar sta zbrala letos rekordnih 14 obramb, a smo na koncu iztržili le remi. Menim, da smo zamudili lepo priložnost za zmago. Škoda,« je po nekaj prespanih nočeh in ogledu posnetka tekme v Selfossu povedal Rok Žuran. Po tekmi je bilo jasno čutiti, da so v vrstah Jeruzalema razočarani z neodločenim izidom, čeprav bi tega pred tekmo takoj podpisali. »Selfoss je bil favorit, saj so ekipa z bistveno več mednarodnih izkušenj. So tudi islandski prvaki iz leta 2019. Naša želja in cilj je bil, da v Ormož prinesemo rezultat, ki nam bo dajal upanje za napredovanje. To nam je z rezultatom 31:31 tudi uspelo, vendar po prikazanem čez celo tekmo smo si zaslužili bistveno več. Verjamem, da smo sposobni ponoviti podobno igro in da nas oba 'mrka' na Islandiji ne bosta zaustavila na poti k napre- Pokal EHF, 2. krog, povratna tekma: Jeruzalem Ormož -Selfoss, v soboto ob 18.00 na Hardeku. dovanju v 3. krog,« je dodal kapetan Bojan Čudič. Prvi mrk so Ormožani doživeli v 1. polčasu v obdobju od 7. do 14. minute (3:4 - 7:4), drugega pa minuto in pol pred koncem tekme, ko je na prelahek način zapravila vodstvo treh zadetkov (28:31 - 31:31). Če oboje seštejemo skupaj, je Islandcem uspel v manj kot devetih minutah delni izid 7:0, ki je odpihnil ormoške sanje o zmagi na Islandiji. »Pri prvem mrku smo nespametno odigrali v napadu in izgubili kar tri žoge s podajami na krožnega napadalca. Pri drugem pa mi še danes ni čisto jasno, kakšne bedarije smo delali. To je bil splet neverjetnih napak, ki jih drugače delajo ekipe mlajših selekcij. Tega si ne bi smeli privoščiti, najhuje pa je, da se s takimi nepotrebnimi napakami ubadamo že celo sezono. Prav na ta račun imamo v prvenstvu le dve osvojeni točki in smo zelo nizko na lestvici. Tem napakam se moramo v nadaljevanju sezone izogniti in potem bodo zagotovo prišli lepši rezultati,« je povedal Tilen Kosi, z osmimi zadetki prvi strelec ekipe na Islandiji. Ormožani so iz oddaljene Islandije v Ormož prispeli v torek v zgodnjih jutranjih urah. Prvi trening v tem tednu so opravili v sredo, a žal v okrnjeni zasedbi, saj je zaradi bolezni manjkalo kar nekaj igralcev, nekaj jih je tudi poškodovanih. »Upam, da se bo ekipa do sobotne tekme dopolnila in da bomo zaigrali v najmočnejši zasedbi, ki jo premoremo. Pod vprašaj je nastop poškodovanega vratarja Tomislava Balenta, tako smo ostali le na vratarju Alenu Skledarju. Čaka nas popolnoma nova tekma, kjer obe ekipi ostajata v boju za napredovanje. Tudi naš nasprotnik je po prvi tekmi dejal, da je odigral slabo tekmo in da tako slabe igre v Ormožu ne more ponoviti. Tudi Islandci Ormoška odprava, ki je Jeruzalem Ormož zastopala na Islandiji. prihajajo v naše mesto po zmago in napredovanje. Obeta se nam prava bitka za vsak zadetek in upam, da bo tudi športna sreča na naši strani. Da se izognemo našim zdaj že znanim mrkom, da poberemo odbite žoge, ki jih branijo naši vratarji, da zadevamo iz čistih priložnosti in da odigramo obrambo, kjer ne bomo prejeli več kot 25 zadetkov. Če nam uspe vse to, bo zmaga zagotovo ostala na Hardeku,« je še zaključil Žuran, ki ga muči poškodba, a vseeno poskuša pomagati ekipi po svojih najboljših močeh. Nogomet • 1. SNL, NK Aluminij Zaostanek ni velik, vse je še odprto V 13. krogu so bila moštva iz zgornje polovice lestvice 1. lige zelo uspešna, zmage so dosegli Koper, Olimpi-ja, Maribor in Mura. Šele v zadnji ponedeljkovi tekmi je spodrsnilo Bravu, predajo so morali podpisati v Celju. Grofje so se tako nekoliko oddaljili od zadnjih treh mest, ki jih zasedajo Domžale, Aluminij in Kalcer. Vse tekme 13. kroga so se sicer končale z razliko enega samega gola (dvakrat je bil izid 3:2, oz. 2:3, trikrat 1:0), kar je še en dokaz več o izenačenosti moštev. Dejansko odloča dnevna forma, navdih kakšnega posameznika, kakšna napaka v obrambi ... Derbi naslednjega kroga bo odigran na Bonifiki, kjer bo v sobotnem večernem terminu gostovala Olimpi-ja. Za zmajčke bo to prvi obračun po šestletni eri predsednikovanja Milana Mandariča, ki je med tednom predal posle svojemu nasledniku, Nemcu Adamu Deliusu. Mandaričeva zapuščina sta dva naslova prvaka in tri pokalne lovorike, statistiki pa so dodali še zanimiv podatek, da se je v tem času na klopi Olimpije zvrstilo 14 trenerjev! Sledi stabilnejše obdobje? Kidričani so v soboto izgubili v Murski Soboti, težko pa se je znebiti občutka, da so imeli vsaj točko na dosegu roke. Vodstvo 1:2 in dve zapravljeni priložnosti Tilna Pečnika v sredini drugega polčasa peklita navijače šumarjev . Priložnost za igro je že od prve minute naprej dobil tudi povratnik v rdeče-beli dres Jure Matjašič, na igrišču je ostal do 64. minute. »Za mano je kar težko obdobje brez igranja tekem, nekaj časa tudi treni- ranja v svoji režiji . Vesel sem, da je to mimo in da sem znova zaigral na prvenstveni tekmi, še posebej pa me veseli zaupanje trenerja, čeprav sem se pozno priključil ekipi. V Kidričevem se resnično počutim kot doma, fantje so me lepo sprejeli, ni bilo niti najmanjših težav. Še enkrat lahko poudarim, da gre za res organizirano sredino. Prva naloga vseh v klubu je sedaj dvig krivulje rezultatov,« je dejal 29-letni krilni vezist. V tem tednu se že pripravljate na novo zahtevno nalogo, tekmo s 1. SNL, 14. krog: Aluminij - Celje, v soboto ob 17.00 v Kidričevem Celjem. Bo to zate posebna tekma, ker si nazadnje tam preživel osem mesecev? »Na koncu koncev vsaka tekma s sabo prinaša možnost osvojitve treh točk, tudi tokrat bo tako. Resda gre za moj bivši klub, morda bo zato glede motivacije še lažje, želja pa je nedvomno zmaga. Zadnji dve sezoni je liga izjemno izenačena, tekme so negotove, veliko šteje že nekaj zaporednih povezanih pozitivnih rezultatov. Že v lanski sezoni je bil Aluminij v zelo slabem položaju, pa se je s pozitivno serijo ob zaključku sezone zavihtel celo v boj za 5. mesto. Letos zaostanek za tekmeci sploh še ni velik, potrebujemo le kanček športne sreče in vse se lahko v trenutku obrne navzgor - najbolje bi bilo začeti že v soboto s Celjem,« je zaključil Matjašič. V ekipo se po odsluženi kazni vrača Tim Martič, ki bo zaostril konkurenco v zadnji vrsti, manjkal pa bo Roko Prša, ki je na Fazaneriji prejel četrti rumeni karton v sezoni. JM Selfoss je v sredo odigral tekmo državnega prvenstva in v 5. krogu na domačem terenu zabeležil nov zanesljiv poraz (20:25 je bil uspešnejši Stjarnan). Še en dokaz, da ormoški tekmec v Evropi ni v pravi formi in da imajo Ormožani ob dobri predstavi lepo priložnost za napredovanje v 3. krog. »Seveda smo pospremili tekmo Selfossa v sredo in videli, da so spočili nekaj svojih glavnih adutov. Obenem so v 2. polčasu zaigrali tudi z vratarjem v polju, torej z igro 7 na 6. Tako da so nam tudi najbrž nehote pokazali, s čim bi nas lahko presene- Nogomet • 2. SNL tili na povratni tekmi,« nam je zaupal Čudič, ki kot kapetan verjame v svojo ekipo in v napredovanje. Ormožani bi ob napredovanju od EHF prejeli 7.500 EUR, kar pa je izjemno malo glede na finančni vložek, ki je stal Ormožane ob gostovanju na Islandiji in pri organizaciji domače tekme. Tekma je na sporedu v soboto, 23. oktobra, ob 18.00, uradni del tekme s predstavitvijo igralcev pa se začne že ob 17.50. Karte v predprodaji (cena 7 EUR) grejo solidno v prodajo in v klubu si kljub zahtevam PCT obetajo lep obisk tekme. Uroš Krstič m fmS-i ' / 3; Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič se bo proti Celju znova predstavil v rdeče-belem dresu šumarjev. Težka, a obenem najlažja tekma sezone »Vzdušje v ekipi sploh ni slabo, igralci in strokovno vodstvo se zavedamo, da nismo krivi za nastali položaj. Trudimo se po najboljših močeh, na tekmah tudi trpimo ob negativnih rezultatih, a gremo naprej,« je za uvod dejal kapetan Drave Anton Rogina. Po sedmih zaporednih porazih so dravaši v petek vendarle osvojili točko, do nje so prišli na tekmi brez zadetkov z Ilirijo. »Dobro smo se postavili v obrambi, nekoliko smo spremenili tudi samo formacijo. Prioriteta so bile naloge v obrambi, v napadu pa smo si želeli izkoristiti kakšno od priložnosti, ki na tekmi prej ali slej pridejo. Ko potegnem črto pod tekmo, lahko rečem, da so imeli tekmeci več zrelih priložnosti, mi pa smo bili po vseh teh porazih veseli točke. Pomembno je bilo prekiniti ta negativni niz, naprej lahko gremo vsaj malenkost manj obremenjeni,« je dejal Rogina. Naslednja preizkušnja čaka ptujsko zasedbo v soboto, ko bodo gostovali pri ekipi izpod vrha lestvice - Gorici. Gročani so z dvema tekmama manj (z Jadranom in Nafto) na 2. mestu, šest točk za vodilnim Triglavom. »Tukaj kakšne posebne filozofije ni, lestvica ne laže - vsi se zavedamo kakovosti Goričanov. Naša ekipa je sicer v nič kaj obetavnem stanju, a se vnaprej zagotovo ne bomo predali. Tekmo moramo odigrati po najboljših močeh, morda nas bodo tudi malenkost podcenjevali, pa se lahko hitro zgodi kaj nepredvidljivega,« je dejal starejši izmed bratov Rogina in omenil največjo pomanjkljivost svoje ekipe: »Manjkajo nam izkušnje, nekaj naših igralcev sploh prvo leto nastopa med člani, npr. Bozgo, Penič, v ekipi je konstantno nekaj mladincev. Fantje se razvijajo, a potrebujejo svoj čas, da se popolnoma prilagodijo na članski nogomet, da dobijo konstantnost v svoji igri.« Dravaši si lahko kot primer vzamejo tekmo 9. kroga, ko so Gorico na njihovem stadionu presenetili Beltinčani, izid je bil 1:1. Edini poraz je Gorica v tej sezoni doživela v 1. krogu v Kranju (2:1). V moštvu Gorice je sicer pod vodstvom trenerja Mirana Srebrniča kopica nekdanjih prvoligaških igralcev, omenimo jih samo nekaj: Etien Velikonja, Matija Širok, Nejc Mevlja, Denis Cerovec, Leon Marinič ... Misija nemogoče za Dravo? JM 2. SNL; 13. krog: Gorica - Drava Ptuj, v soboto ob 15.00 v Novi Gorici. 18 Štajerski Šport petek • 22. oktobra 2021 Futsal • 1. SFL j Gostujoči vratar ubranil praktično vse in še več FC Hiša daril Ptuj - KMN Bronx Škofije 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Zajc (3.), 1:1 Pihler (4.), 1:2 Stanič (29.), 2:2 Pihler (31.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Anžel, Caf; U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debe-Ijak, M. Senekovič, Pihler, Bukovec, Gajser. Trener: Robert Grdovic. Ptujska ekipa je v okrnjeni zasedbi pričakala zaostalo tekmo 3. kroga z Bronxom, manjkali so Zdovc, Markic, Fleten in Jelic, prvi trije zaradi službenih obveznosti, slednji zaradi poškodbe. Kljub temu je bila vloga favoritov izrazito na strani domače zasedbe, saj so imeli gostje do tega srečanja na računu zgolj eno točko (za remi z Op-lastom). Na Ptuju so dodali drugo ... Po pričakovanjih so se Primorci podali v popolnoma defenzivni položaj, v katerem so poskušali prejeti čim manj zadetkov. Kljub temu so občasno zapretili s protinapadi, enega takšnih so realizirali za vodstvo že v 3. minuti. Domači kapetan Thomas Pihler je po akciji iz kota izenačil minuto kasneje, kar je položaj znova vrnilo v izhodišče. Pokal Slovenije: FC Ptuj v goste Benediktu V prostorih NZS so opravili žreb parov osmine finala pokala Terme Olimia. Uvodni krog pokalnega tekmovanja bo na sporedu 5. novembra. O potniku v četrtfinale bo odločala ena tekma. Naslov brani ekipa Dobovca, ki je bila najboljša v zadnjih štirih pokalnih tekmovanjih. Ptujska zasedba Hiša daril se bo odpravila v bližnji Benedikt, kjer se bo pomerila z domačim drugoligašem. Iz istega ranga tekmovanja prihaja tudi Kix Ajdovščina, ki bo tekmec ljutomerske zasedbe Meteorplast. Pari osmine finala: Benedikt - Hiša daril Ptuj, KIX Ajdovščina - Meteorplast Šic bar, Proteus Postojna - Bronx Škofije, Futsal Olimpija - Op-last Kobarid, Sevnica - Siliko, Dobrepolje - Dobovec, Miklavž - Litija, Extrem - Mlinše. Že od samega začetka tekme se je videlo, da imajo gostje izjemno razpoloženega vratarja Alena Mordeja. 31-letnik je v karieri z Dobovcem in Bronxom nabral skoraj 200 prvoliga-ških tekem, bogate izkušnje ima tudi z reprezentanco, za katero je zbral več kot 60 nastopov. To je bil njegov dan, saj je ubranil številne zahtevne strele z bližine in razdalje, enostavno je bil v določenih trenutkih nepremagljiv. To se je do drugega polčasa že toliko zasidralo v glave domačinov, da so izgubili samozavest pri strelih, posledično pa so tudi gostje Rokomet • 2. SRL (m) Veliki Nedelji derbi v Novi Gorici 2. SRL (m) REZULTATI 3. KROGA: Drava Ptuj - Pomurje 25:30 (14:17), Nova Gorica - Velika Nedelja 19:24 (12:12), Kočevje - Ajdovščina 28:28 (14:11), Arcont Radgona - Kronos 32:21 (16:12). Prosta je bila ekipa Jadran Hrpelje--Kozina. Drava Ptuj - Pomurje 25:30 (14:17) DRAVA PTUJ: Bedenik, Škorc; Va-sič Krajnc 7, Bezjak 6(2), Žuran 4, Geč 2, M. Letonja 2, Šilak 2, Čuš 1, Pogel-šek 1, Korez, Ž. Letonja, Bukvič, Anžel. Trener: Mitja Žuran. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/2; Pomurje 2/1. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 10 minut; Pomurje 4 minute. V 3. krogu druge lige so na Ptuju gostovali igralci Pomurja, ki jih kot trener vodi Alan Potočnjak, prvi strelec moštva pa je Boštjan Žižek Cvetko, nekdanji član Jeruzalema Ormoža. Ta se je izkazal tudi tokrat, zabil je kar z 12 zadetkov. Domača vrsta je prvi polčas odigrala slabo v obrambi, 17 prejetih zadetkov je nekoliko preveč. Drugi polčas so domačini odprli bolje, v 39. minuti so izenačili na 19:19. Sledilo je obdobje izenačene igre, še v 51. minuti so dravaši vodili 25:24. Zaključek je pripadel gostom, ki so s šestimi zaporednimi goli prišli do (pre)viso-ke zmage. Tudi naslednjo tekmo bodo dra-vaši odigrali doma, v soboto bodo gostili ekipo Kočevja. Mitja Žuran, trener Drave: »V zaključku tekme so imeli gostje kar ne- kaj sreče, v naši mladi ekipi pa se je pojavljala nezbranost, ki je botrovala končni visoki razliki. Ta ni odraz stanja na tekmi, kljub porazu sem igralce pohvalil za borbo in za napredek od prejšnje tekme.« Nova Gorica - Velika Nedelja 19:24 (12:12) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga, Mesarec; Munda 6(5), Borko 5, Ko-vačec 5, Cvetko 2, Zorec 2, Kralj 2, Torič 1, Niedorfer 1, Toplak, Sovič. Trener: Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: Nova Gorica 4/3; Velika Nedelja 6/5. IZKLJUČITVE: Nova Gorica 16 minut; Velika Nedelja 12 minut. RDEČI KARTON: Niko Sovič (59., V. Nedelja). V prvem polčasu je bil izid na dvoboju doslej neporaženih ekip Nove Gorice in Velike Nedelje kar desetkrat izenačen, le v dveh primerih so gostje vodili z dvema goloma razlike (5:7, 6:8). Odločitev o zmagovalcu ja padla na uvodu drugega dela, ko je odlično delovala obramba Velike Nedelje, vratar lan Mesarec pa je ustavil nekaj zaporednih poskusov domačinov. Z delnim izidom 1:6 so gostje v 42. minuti povedli 13:18, v 48. je bilo že 1. VELIKA NEDELJA 2. AJDOVŠČINA 3. NOVA GORICA 4. KOČEVJE S S O O B S 2 1 O 5 S 2 O 1 4 2 110 8 5. JADRAN HRPELJE - KOZINA 2 10 12 6. ARCONT RADGONA 3 10 2 2 7. POMURJE 3 10 2 2 8. DRAVA PTUJ 2 0 0 2 0 9. KRONOS 3 0 0 3 0 14:21. Nedeljčani so v drugem polčasu dopustili domačinom le sedem zadetkov, kar je imeniten obrambni dosežek. V petek se bodo Nedeljčani odpravili na gostovanje k ekipi Pomurja. »Dosegli smo zmagi na zahtevnih gostovanjih pri Jadranu in Novi Gorici, domača zmaga proti Radgoni spada med pričakovane. Še enkrat več smo videli, da na gostovanjih igramo precej bolje, brez pritiska in lažje osvajamo točke. Upam, da bo tako tudi danes (v petek, 22. 10., ob 20.00), ko gostujemo v Murski Soboti pri Pomurju. Žal bomo zaigrali v okrnjeni zasedbi, saj je nekaj fantov poškodovanih, nekaj jih manjka zaradi službenih obveznosti. Zmaga proti Pomurju bi nam na stežaj odprla vrata v boju za najvišja mesta v letošnjem prvenstvu 2. DRL,« je pred gostovanjem Velike Nedelje v Prek-murju povedal Žiga Borko. JM 1. SFL, 7. krog: FC Hiša daril Ptuj - FC Dobrepolje, v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt na Ptuju še bolj garali v obrambi. V sredini drugega polčasa se je ponovila slika iz začetka tekme, gostje so realizirali enega izmed osamljenih poskusov za ponovno vodstvo, Pihler pa je še drugič na tekmi izenačil, tokrat po podaji Bukovca iz bližine. Tretji gol domačinov je visel v zraku, a je ostalo pri remju. V petek bodo ptujski fantje gostili še eno ekipo iz spodnjega dela lestvice, Dobrepolje. Thomas Pihler, kapetan FC Hiša daril Ptuj: »Enostavno je težko opisati, koliko priložnosti smo imeli na tem srečanju, zadeli pa smo le dvakrat. Njihov vratar je bil veliki junak srečanja, ubranil je vse tisto, kar je moral, pa še veliko več. Škoda za ti izgubljeni točki, saj se nam s takšnimi spodrsljaji odmika želeno 3. mesto. V petek moramo storiti popolnoma vse, da točke proti ekipi iz Dolenjske ostanejo doma, takšnih kiksov si ne smemo več privoščiti.« M Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Ptuja proti tekmecem iz Škofij ni uspelo upravičiti vloge favoritov. Rokomet • 1. B SRL (m) Šest zapravljenih sedemmetrovk je enostavno preveč ... Moškanjci-Gorišnica -Butan plin Izola 25:29 (10:18) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratu-ša, Ranfl, Brodnjak; Tement 7(5), Šandor 6(1), Hrupič 3, T. Bedrač 3, N. Bedrač 2, Sok(1), Krasnič 1, Leben 1, Zupanič, M. Geč, Lovrenčič, Ozmec, Lorenčič. Trener: Siniša Radujkovic. SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 13/7; Izola 3/3. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 8 minut; Izola 16 minut. RDEČA KARTONA: Nikolic (39., Izola), Sok (51., Gorišnica). Rokometaši Gorišnice so v soboto gostili Izolčane, ki so še lani igrali v elitni državni NLB ligi, v njihovih vrstah pa najdemo tudi Matjaža Bru- mna, dolgoletnega slovenskega re-prezentanta. Primorci spadajo med resne kandidate za vrh, kar so potrdili tudi z zmago v Gorišnici. Domačini so doživeli prvi poraz v sezoni. Gorišnica je dobro odprla tekmo, do rezultata 4:3 so bili v prednosti. Sledil je delni izid 0:4 v korist gostov (4:7), kasneje je bilo še 6:9. Tukaj so se že nakazovale velike težave domačega moštva, ki je nato med 17. in 20. minuto zgrešilo kar štiri zaporedne 7-metrovke (Sok 2, Šandor, Krasnič), oz. jih je ubranil gostujoči vratar, 40-letni Zoran Puharič! Gostje so ušli na +6 (6:12), do polčasa se je prednost gostov povečala že na visokih +8 (10:18). Vsi kasnejši napori, da bi se Go-rišničani približali tekmecem, niso zalegli. Še najbližje preobratu so bili 1. B SRL (m) Namizni tenis • Državne lige V derbiju kroga pomembna zmaga Cirkovčank 1. SNTL (ž) REZULTATI 2. KROGA: Cirkovce -Arrigoni 5:4, Kema Puconci - Vesna 5:0 (b. b.), Krka - Logatec 5:2, Inter Diskont - Letrika. Prosta je bila ekipa Kajuh-Slovan. 1. NTK CIRKOVCE 2 2 0 10:4 4 2. NTK KEMA PUCONCI 110 5:0 2 3. NTD KAJUH-SLOVAN 110 5:2 2 4. NTK LETRIKA 1 1 0 5:2 2 5. NTK KRKA 2 1 1 7:7 2 6. NTK ARRIGONI 2 0 2 6:10 0 7. NTK LOGATEC 1 0 1 2:5 0 8. NTK INTER DISKONT 0 0 0 0:0 0 9. NTK VESNA 2 0 2 0:10 0 Cirkovce - Arrigoni 5:4 Unger - Paljk 1:3, Krajnc - Kocjan-čič 3:0, Butkovska Tomanič - Ludvik 0:3, Krajnc - Paljk 3:2, Unger - Ludvik 0:3, Butkovska Tomanič - Kocjančič 3:1, Krajnc - Ludvik 0:3, Butkovska Tomanič - Paljk 3:0, Unger - Kocjan-čič 3:1. V prvi preizkušnji za zelenimi mizami v novi sezoni (prvo tekmo z Vesno so dobile brez borbe) so Cir-kovčanke gostile zasedbo iz vrha lanske sezone, ekipo Arrigonija. Derbi kroga je povsem upravičil pričakovanja, po izenačenih srečanjih je Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so držali korak z gosti iz Murske Sobote vse do 52. minute, potem so prevladovali Prekmurci. 1. KRŠKO 5 5 0 0 10 2. BUTAN PLIN IZOLA 6 5 0 1 10 3.KRKA 6 4 0 2 8 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 6 3 2 1 8 5. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 5 3 117 6. MOKERC - KIG 3 2 1 0 5 7. SEVNICA 6 2 1 3 5 8. DOL TKI HRASTNIK 5 2 1 2 5 9. FRANKSTAHL RADOVLJICA 5 2 12 5 10. RUDAR 5 2 0 3 4 11. GROSUPLJE 6 0 1 5 1 12. ALPLES ŽELEZNIKI 4 0 0 4 0 13. ČRNOMELJ 6 0 0 6 0 v 51. minuti, ko je na semaforju pisalo 22:25, za kaj več pa je zmanjkalo moči. Vratarja Izole sta na celotni tekmi zaustavila šest strelov iz 7-me-trovk ... JM odločitev padla šele v zadnjem dvoboju dneva . Domačinkam v postavi Katja Krajnc, Daniela Tomanič Butkovska in Ina Unger ni uspelo presenetiti veteranke Jane Ludvik, ki je vpisala tri prepričljive zmage. Edina naloga varovank trenerja Danila Piljaka je bila tekmo pripeljati v tesno končnico, kjer bi o zmagovalkah odločali tretji igralki obeh ekip, pri domačinkah Ina Unger in pri gostjah Vita Kocjančič. To se je dejansko uresničilo, 19-letna Ina pa je sedem let mlajšo tekmico, sicer zelo nadarjeno igralko, ugnala s 3:1. V prerezu dvoboja vidimo, da sta bili za končno slavje domače vrste zelo pomembni zmagi Katje in Daniele proti drugi izolski igralki Manci Paljk. Katja jo je ugnala z izidom 11:9 v odločilnem petem nizu, Daniela pa povsem suvereno, s 3:0. S tema osvojenima točkama se lahko sedaj Cirkovčanke povsem suvereno spogledujejo z uvrstitvijo med najboljše štiri ekipe lige. 2. SNTL (m) V 2. krogu so se igralci Ptuja odpravili v Velenje, kjer so gostovali pri ekipi Tempo. V njej sta dva izkušena igralca, Tadej Vodušek in Miha Kljajič, ki sta preprečila vsako misel gostov o presenečenju. Še najbližje točki je bil Luka Krušič v dvoboju z Vodiškom (3:2). 2. KROG: Tempo-Ptuj 5:0. Ekipa NTK Cirkovce je odlično začela novo sezono v 1. državni ligi. 1. NTK TEMPO 2. NTK ILIRIJA 3. PPKRAKEK 4. NTK ARRIGONI 5. NTS MENGEŠ II 6. NTK SAVINJA II 7. NTK KEMA PUCONCI II 4 8. NTK SOBOTA 4 9. NTKMELAMIN 3 10. NTK PTUJ 3 B B B B 4 4 4 O O O JM S S S S 2 2 2 O O O petek • 15. oktobra 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Strelstvo • 1. A in l.B lige z zračno puško in pištolo 10 m Prvaki boljši od Mroža, do zmag tudi Juršinčani in Ormožani Minuli konec tedna se je z uvodnimi šestimi dvoboji v vsaki od skupin 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo 10 m začela nova strelska sezona 2021/22. Prvoligaši bodo tudi v letošnji sezoni nadaljevali s prilagojenim sistemom dvobojev. Ptujčanom - aktualnim prvakom s pištolo - je žreb v prvem delu sezone določil dvobojevalce Železnikov, Domžal in Velenja. Ekipa Mrož iz Velenja si je v minuli sezoni kot prvak 1. B-lige zagotovila napredovanje v najmočnejše tekmovanje in za svoje tekmece na gostujoči tekmi v uvodnem krogu dobila prvake iz Ptuja. 1. A-liga pištola, skupina C: Ptujčani z domačo zmago proti novincem iz Velenja V 1. A državni ligi s pištolo so Ptu-jčani na domačem strelišču v Športni dvorani Mladika nastopili v svoji najmočnejši postavi in slavili zanesljivo zmago z rezultatom 5:1. Prvopos-tavljeni dvobojevalec za Ptujčane in tretjeuvrščeni v minuli sezoni, dvakratni prvak Sašo Stojak, se je pomeril z najboljšim Velenjčanom Blažem Kunškom, ki je v letošnji sezoni prestopil iz Maroka Sevnice v Velenje in dvoboj zanesljivo dobil z rezultatom 570:560 krogov. Odlično se je odrezala tudi Majda Raušl, ki je s 567 krogi premagala Aleksandra Ošepa (553). V tretjem dvoboju je domačina Matija Potočnika presenetil Tomaž Borovnik in ga premagal z rezultatom 542:557 krogov ter Ve-lenjčanom priboril dragoceno točko. V ekipnem dvoboju so ptujski prvaki s 1679 krogi dosegli drugi najboljši rezultat uvodnega turnirja in premagali Velenjčane (1670) ter si zagotovili dodatne tri točke. 1. A-liga pištola, skupina A: Juršinci doma premagali Miklavž V A skupini 1. A DL je v spodnje-podravskem dvoboju ekipa iz Jur-šincev na svojem domačem strelišču gostila miklavško ekipo Jožeta Ke-renčiča in jo premagala z rezultatom 5:1. V prvem dvoboju je domačina Davida Kekca (538) premagal Aleksander Ciglarič (546) in gostom priboril edino točko. V preostalih dveh dvobojih sta slavila domačina Ludvik Pšajd (556) proti Boštjanu Si-moniču (550) in Mirko Moleh (552) proti Simonu Simoniču (546). Zelo tesna odločitev je padla tudi v ekipnem dvoboju, v katerem so domačini slavili prvo zmago v novi sezoni, z rezultatom 1646:1642 krogov, in se gostom oddolžili za uvodni poraz v prvem dvoboju minule sezone. Nogomet • 1. ženska liga Za Krim še v drugo premočne REZULTATI 8. KROGA: Doxakey -Krim 5:1 (4:0), Radomlje - Nona Po-murje Beltinci 0:1 (0:1), Olimpija Ljubljana - Ljubljana 5:4 (2:0), Primorje Gaia Naturelle - Cerklje 0:2 (0:2). 1. OLIMPIJA LJ. 8 7 0 1 92:8 21 2. POMURJE BELTINCI 7 7 0 0 56:1 21 3. LJUBLJANA 8 5 0 3 31:21 15 4. CERKLJE 7 4 0 3 17:27 12 5. RADOMLJE 8 3 0 5 25:16 9 6. PRIMORJE GAIA 7 2 0 5 5:32 6 7. ŽNK DOXAKEY 7 2 0 5 14:52 6 8. KRIM 8 0 0 8 5:88 0 ŽNK Doxakey -ŽNK Krim 5:1 (4:0) STRELKE: 1:0 Nuša Forštnarič (3.), 2:0 Anja Lončarič (11.), 3:0 Tjaša Križan (32.), 4:0 Špela Pernek (42.), 4:1 Ema Erman (64.), 5:1 Nuša Štumber-ger (69.). ŽNK DOXAKEY: Neža Forštnarič, Tjaša Križan, Eva Vidovič, Tina Hvalec (od 68. Dragana Dodik), Nuša Štum-berger, Tajda Tušek (od 57. Ana Mi-Ijkovič), Ana Dobrikovič, Pia Cigano-vič, Anja Lončarič, Nuša Forštnarič, Špela Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. Sašo Stojak tretji v skupnem seštevku po prvem turnirju V ekipni razvrstitvi je najboljši rezultat na prvem turnirju dosegla rečiška ekipa podprvakov Dušana Poženela s 1.707 krogi in slavila zanesljivo zmago s 6:0. Drugi najboljši rezultat so dosegli Ptujčani s 1.679 krogi, v skupini Juršincev in Miklavža pa so zanesljivo zmago dosegli tudi Sevničani, ki so s 1.655 krogi na vrhu svoje skupine. V seštevku prvega turnirja je zmago slavil gorenjski strelec Klemen Tomaševič iz Železnikov s 573 krogi, rečiška strelka Jagoda Tkalec je bila s 571 krogi druga, Ptujčan Sašo Stojak pa je osvojil tretje mesto. Aktualni prvak Jože Čeper je bil četrti, pred moštvenim kolegom in aktualnim podprvakom Petrom Tkalcem na 5. mestu in Ptujčanko Majdo Raušl na 6. mestu. Na naslednjem turnirju bodo Ptu-jčani na svojem domačem strelišču gostili gorenjsko ekipo Lotriča Železnikov, ki so jo zanesljivo premagali v minuli sezoni v skupini za prvaka. Ekipi Miklavža in Juršincev pa bosta gostovali v Kamniku in Sevnici. 1. A-liga pištola Posamezno - 1. krog: 1. Klemen Tomaševič, Železniki (573) 30 (1.) 2. Jagoda Tkalec, Rečica (571) 26 (2.) 3. Sašo Stojak, Ptuj (570) 24 (3.) Foto: Črtomir Goznik V 1. krogu 1. A DL s pištolo so Ptujčani - aktualni prvoligaški prvaki - na domačem strelišču premagali velenjsko ekipo Mroža. 4. Jože Čeper, Rečica (569) 22 (4.) 5. Peter Tkalec, Rečica (567) 21 (5.) 6. Majda Raušl, Ptuj (567) 20 (6.) 7. Mario Hološ, Trzin (564) 19 (7.) 8. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (560) 18 (8.) 9. Anja Prezelj, Železniki (558) 17 (9.) 13. Ludvik Pšajd, Juršinci (556) 13 (13.) 18. Mirko Moleh, Juršinci (552) 8 (18.) 22. Boštjan Simonič, Miklavž (550) 4 (22.) 24. Miran Miholič, Miklavž (546) 2 (24.) 25. Simon Simonič, Miklavž (546) 1 (25.) 27. Matija Potočnik, Ptuj (542) 0 (27.) 32. David Kekec, Juršinci (538) 0 (32.) Ormožani Kovinarja doma zanesljivo premagali Postojno V 1. A-ligi s puško so se Ormožani Kovinarja (1857,7) kot tretjeuvrščena ekipa v minuli sezoni na domačem strelišču pomerili s Postojno (1831,5) Po tednu premora zaradi odpovedane tekme s Cerkljami so ptujska dekleta nadaljevala s sezono v 1. ženski ligi. Proti mladim gostjam iz Ljubljane so upravičile vlogo fa-voritinj (premagale so jih že na prvi tekmi v Ljubljani) in so se veselile še druge letošnje zmage. Domačinke so že do odmora poskrbele za udobno vodstvo s štirimi goli, ki so jih prispevale Nuša Forštnarič, Anja Lončarič, Tjaša Križan in Špela Pernek. Gostje so z golom Eme Erman znižale izid, a je Nuša Štumberger s petim golom svoje ekipe razblinila vse dvome o zmagovalkah. »Vsekakor smo po nekaj izgubljenih tekmah veseli zmage, zavedamo se, da lahko pokažemo še boljšo igro. Kljub odpovedani tekmi v prejšnjem kolu (bolezen večjega števila igralk, op. a.) ter zmanjšani ekipi zaradi bolezni in posledično manj opravljenih skupnih treningov so igralke pokazale dobro igro. Do konca zimskega dela je naš cilj prikazati stabilno igro, na kateri bomo lahko v nadaljevanju gradili,« je po srečanju povedal trener ŽNK Doxakey Uroš Šmigoc. JM Nogomet • Mlajše selekcije Šumarji vztrajajo visoko, dravaši na dnu Po reprezentančnem premoru so se tudi mladinci in kadeti v 1. državni ligi vrnili v ustaljene tirnice sezone 2021/22. Mladince in kadete Aluminija in Drave so čakali težki tekmeci ... Mladi Kidričani so gostili muraše, preizkušnjo pa so odlično opravili, saj so na dveh tekmah doma zadržali štiri točke. Na obeh tekmah so odločale podrobnosti, gol ali dva sta odločala o končnem razpletu. Daljšo so tokrat potegnili kadeti, ki so premagali vrstnike Mure z golom Mateja Dvoršaka, ki je pred sezono prišel v Kidričevo iz Maribora. Drava je proti vrstnikom Domžal realno težko računala na točke, saj gre v primeru tokratnih tekmecev za eno najbolje organiziranih nogometnih šol v državi. 1. mladinska liga 9. krog: Nova KBM Aluminij - Mura 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Knaus (43.), 1:1 Hu-ber(45.); Drava Ptuj - Domžale 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Snedic (13.), 0:2 Jakupovič (51.), 0:3 Perc (72.). 1. kadetska liga 9. krog: Nova KBM Aluminij - Mura 1:0 (1:1); strelec: 1:0 Dvoršak (13.); Drava Ptuj - Domžale 1:6 (0:1); strelci: 0:1 Brumec (23., z 11 m), 0:2 Javorič (42.), 0:3 Bukovec (49.), 0:4 Topalovič (53.), 0:5 Nalo (63.), 1:5 Lo-vrec (76.), 1:6 Švigelj (78.). Skupna lestvica 1 SML/1. SKL: 1. ILIRIJA EXTRA-LUX 18 11 5 2 38 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 16 9 2 5 29 3. KOPER 16 8 3 5 27 4. NOVA KBM ALUMINIJ 16 7 5 4 26 5. DOMŽALE 14 7 4 3 25 6. MARIBOR 18 6 6 6 24 7. BRINJE GROSUPLJE 16 6 6 4 24 8. BRAVO MASTERCARD 14 6 4 4 22 9. A2S CELJE 16 6 4 6 22 10. KRKA 16 6 3 7 21 11. MURA 15 4 4 7 16 12. RADOMLJE 17 4 4 9 16 13. TRIGLAV KRANJ 16 4 4 8 16 14. DRAVA PTUJ 18 2 0 16 6 JM in jo zanesljivo premagali z rezultatom 6:0. Prva ormoška puška Urška Kuharič je s 623,7 kroga dosegla najboljši rezultat za Ormožane in premagala najboljšo postojnsko strelko Živo Muhič (603,4). V drugem dvoboju je Nuša Žnidarič z odličnim rezultatom 620,9 kroga premagala Aljaža Gustinčiča (593,3). Zanesljivo zmago je v tretjem dvoboju slavila tudi tretja Petra Vernik (613,1), ki je bila boljša od Petra Radosavljeviča (574,4). Novinci v 1. A DL s puško iz SD Mesto Ljutomer so kljub dobremu streljanju izgubili uvodni dvoboj proti favoriziranim Trzincem, ki so dosegli drugi najvišji rezultat prvega turnirja. Najboljši rezultat je med Ljutomerčani dosegla Sandra Kaučič (612,9). Med posamezniki je zmago na 1. turnirju dosegla aktualna prvakinja Živa Dvoršak (626,6), odlična druga je bila Ormožank Urška Kuharič (623,7), ki je le za desetinko kroga ugnala Grosupeljčanko Klavdijo Je-rovšek (623,6). Na visoko 8. mesto se je uvrstila tudi Nuša Žnidarič. V naslednjem dvoboju bodo Or-možani na domačem strelišču gostili turniško ekipo Štefana Kovača z njihovim najboljšim strelcem Robertom Markojo. 1. A-liga puška Posamezno - 1. krog: 1. Živa Dvoršak, Olimpija (626,6) 30 (1.) 2. Urška Kuharič, K. Ormož (623,7) 26 (2.) 3. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (623,6) 24 (3.) 4. Teja Medved, Trzin (622,9) 22 (4.) 5. Sonja Benčina, Olimpija (622,9) 21 (5.) 6. Urška Hrašovec, Ruše (622,5) 20 (6.) 7. Suzana Lukic, Trzin (622,1) 19 (7.) 8. Nuša Žnidarič, K. Ormož (620,9) 18 (8.) 10. Nejc Klopčič, Trzin (618,2) 16 (10.) 18. Petra Vernik, K. Ormož (613,1) 8 (18.) 19. Sandra Kaučič, Ljutomer (612,9) 7 (19.) 23. Jan Nagy, Ljutomer (610,2) 3 (23.) 24. Brina Stajnko, Ljutomer (609,4) 2 (24.) Ormožani Kovinarja do prve zmage v gosteh pri Kidričanih V 1. B državni ligi s pištolo so Kidri-čani na domačem strelišču gostili ormoško ekipo Kovinarja in izgubili dvoboj z rezultatom 1:5. Za edino domačo zmago je poskrbel Uroš Mohorko (540), ki je premagal Žana Tomažiča (529), v preostalih dveh dvobojih sta slavila Ormožana Gregor Polajnko (543) proti Matevžu Mohorku (531), in Stiven Vočanec (523) proti Milanu Bukšku (511). Za trinajst krogov so bili Ormožani boljši tudi v ekipnem dvoboju in se veselili prve zmage v novi sezoni. Z najboljšim rezultatom vseh strelcev s pištolo na prvem turnirju pa je zab-lestel škofleloški mladinec Sebastjan Kordiš, ki je dosegel osebni rekord in zmagal s 574 krogi. V naslednjem dvoboju bodo Or-možani gostovali v Turnišču pri ekipi Štefana Kovača, Kidričani pa se bodo v gosteh pomerili z novomeško ekipo Gorjancev. 1. B-liga pištola Posamezno - 1. krog: 1. Sebastjan Kordiš, Škofja Loka (574) 30 (1.) 2. Denis Bola Ujčič, Postojna ( 560) 26 (2.) 3. Olga Justin, Gorenja vas (553) 24 (3.) 10. Gregor Polajnko, K. Ormož (543) 16 (10.) 17. Uroš Mohorko, Kidričevo (540) 9 (17.) 24. Matevž Mohorko, Kidričevo (531) 2 (24.) 25. Žan Tomažič, K. Ormož (529) 1 (25.) 30. Stiven Vočanec, K. Ormož (523) 0 (30.) 32. Milan Bukšek, Kidričevo ( 511) 0 (32.) Kidričevski novinci s puško brez uspeha v Železnikih V 1. B-ligi s puško so se Kidričani kot novinci v ligi pomerili v gosteh z gorenjsko ekipo Železnikov in izgubili z rezultatom 6:0, oz. z 1807,6 : 1783,0 kroga. Prvopostavljeni Kidričan Aleš Pernat (597,9) je izgubil proti favorizirani Vesni Markelj (618,1), v preostalih dveh dvobojih pa sta bila blizu uspeha Jan Soto Vargas (600,6), ki je izgubil proti Janiju Šuštarju (602,6), in Mark Berdnik (584,5), ki je izgubil proti Branku Koširju (586,9). Na uvodnem turnirju je z odličnim rezultatom 623,2 kroga zmagala Konjičanka Katarina Fevžer, ki je v letošnji sezoni prestopila v Mursko Soboto. V naslednjem dvoboju se bodo Kidričani sredi novembra doma pomerili z ekipo Gan-čanov. Simeon Gonc Odbojka • 3. DOL vzhod (ž) Ptujske odbojkarice z zmago začele novo sezono Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem stadionu so igralke domačega ŽNK Doxakey proti Krimu vknjižile drugo zmago v sezoni. Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija so z 1:0 ugnali vrstnike iz Murske Sobote. REZULTATI 1. KROGA: ŽOK Ljutomer II - ŽOK GSV Ptuj 1:3, Benedikt - Črna 3:1, Svolley - Mežica 3:0, Dravograd - Celje, Unoforest Prebold -Slovenska Bistrica. ŽOK Ljutomer II-ŽOK GSV Ptuj 1:3 (-18,23, -13, -15) ŽOK GSV PTUJ: Horvat, Boroja, Koren, Čabrian, Mlakar, Hentak, Hren, Ploj, Tomanič, Dežman. Trenerka: Marijana Horvat. S pozitivno tremo, rahlim strahom in veliko želje je mlada ptujska odbojkarska ekipa stopila na parket uvodne tekme vzhodne 3. lige na obračunu z drugo ekipo Ljutomera. Trenerka Marijana Horvat je svojim odbojkaricam pred tekmo podala natančna navodila, naj poizkušajo zaigrati čim bolj preprosto in sproščeno. Navodila so njene varovanke popolnoma upoštevale v prvem nizu, ko so bile ves čas v vodstvu in so ta del odigrale brez večjih napak. Ptu-jčanke so diktirale potek in tempo igre ter so prvi niz dobile z 18:25. V vseh elementih igre so bile zanesljive, kar jim je tudi prineslo pozitiven rezultat. Na tem osvojenem nizu so gradile naprej, a so se v igri celo preveč sprostile, tako da so v drugem nizu Ljutomerčanke držale rezultatski stik. V končnici niza so gostje v odločilnih trenutkih naredile neizsiljeni napaki in domačinke so dobile niz z rezultatom 25:23. Po izenačenju so se članice ptujskega kluba ponovno zbrale, dvignile nivo svoje igre in nato z dobro igro suvereno dobile zadnja niza z izidom 25:13 in 25:15. Priložnost za igro so dobile vse igralke. Domačemu občinstvu se bodo v živo prvič v novi sezoni predstavile v soboto, ko se bodo ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z močno ekipo Črne. David Breznik 20 Štajerski Šport, rekreacija petek • 15. oktobra 2021 Nogomet • 3. SNL vzhod Cirkulane s pomočjo Vidma na 2. mesto REZULTATI 10. KROGA: Zavrč -Dravinja 1:1 (1:0), Podvinci - Korotan Prevalje 4:0 (1:0), Koroška Dravograd - Videm 2:2 (0:2), Šmartno 1928 -Cirkulane 0:1 (0:0), Zreče - Dobrovce 1:3 (0:1), Kety Emmi Bistrica - Šampi-on 3:1 (3:0), Posavje Krško - Šmarje pri Jelšah 2:2 (2:0). 1. KETY E. BISTRICA 10 9 1 0 33:7 28 2. CIRKULANE 10 6 3 1 19:11 21 3. KOR. DRAVOGRAD 10 6 2 2 24:12 20 4. ŠAMPION 10 6 0 4 21:17 18 5. DRAVINJA 10 4 3 3 16:9 15 6. PODVINCI 10 4 3 3 21:15 15 7. VIDEM PRI PTUJU 10 3 4 3 14:15 13 8. ŠMARJE PRI JELŠAH 10 3 4 3 10:11 13 9. KOROTAN PREVALJE 10 4 1 5 13:21 13 10. ŠMARTNO 1928 10 3 3 4 17:16 12 11. ZAVRČ 10 2 4 4 10:21 10 12. DOBROVCE 10 1 3 6 15:26 6 13. POSAVJE KRŠKO 10 1 3 6 14:30 6 14. ZREČE 10 1 0 9 8:24 3 Šmartno 1928 - Cirkulane 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Toplak (61.) CIRKULANE: Zajc, Cesar, Bojnec (od 78. Sitar), Lipavšek (od 46. Erha-tič), Mlakar (od 53. Živič), Kukovec (od 78. Zazič), Travnikar, Ljubec, Cimerman, Majcen, Toplak. Trener: Jura Arsič. RDEČI KARTON: Funtek (6., Šmartno). Lanskoletni drugoligaš Šmartno 1928 je bil visoka ovira nogometašev Cirkulan, ki so se morali zelo potrudili za četrto zaporedno prvenstveno zmago. Že v 6. minuti je Cimerman sam krenil proti domačim vratom, z grobim startom ga je ustavil Funtek in prejel rdeči karton. Gostje se z igralcem več na igrišču niso najbolje znašli, kljub temu pa so v 2. polčasu unovčili eno od priložnosti. Po podaji Živiča je z glavo zadetek dosegel kapetan Toplak. Po zadetku so Cir-kulančani nadzorovali dogajanje na igrišču, v končnici pa preko Cesarja še enkrat zadeli, a na presenečenje vseh je sodnik Radevic zadetek razveljavil. Jura Arsič, trener Cirkulan: »Tekmo smo začeli dobro, po dogovoru, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so bili proti Dravinji blizu zmage, a so se morali na koncu sprijazniti z remijem. a po izključitvi domačega igralca nismo bili več pravi. V prvem polčasu smo sicer dominirali, a nismo bili dovolj konkretni. V drugem polčasu se je slika nekoliko obrnila, saj so domačini za kratek čas prevzeli pobudo. Moji igralci niso zmogli dovolj zbranost in mirnosti v igri. A smo imeli nekaj priložnost iz protinapadov in polprotinapadov ter smo iskali zadetek, ki ga je Toplak tudi dosegel. Po njem smo se osredotočili na branjenje rezultata in iskanje drugega zadetka. Zmaga je na koncu zaslužena, je pa bila to za našo ekipo ena najtežjih tekem v tej sezoni.« Zavrč - Dravinja 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Krajnc (15.), 1:1 Ram-šak (88.). ZAVRČ: Mikic, Pofuk (od 74. Nahberger), Kokot (od 84. Domjan), Predikaka (od 74. Sambolec), Potočnik, Lazar, Koren, Jazbec (od 83. Demiri), Kajzer, Krajnc (od 90. Voča-nec), Stiplošek. Trener: Gorazd Šket. Kakšnih 50 gledalcev se je zbralo na obračunu med Zavrčem in Dravi-njo. Gostje so prišli v Haloze v vlogi favoritov, a so lahko bili po tekmi veseli, da so v Slovenske Konjice odnesli točko. V prvem polčasu je za domačine edino priložnost izkoristil Krajnc po podaji Predikaka. V nadaljevanju so bili boljši gostje, kljub temu pa bi lahko vodstvo domačini tudi povišali. Ni jim uspelo, kazen pa je prišla v obliki izenačujočega zadetka Ramšaka, od katerega se je žoga dobesedno odbila v gol ... Gorazd Šket, trener Zavrča: »Še enkrat se je izkazalo, da se nogomet igra do zadnjega sodnikovega piska in da kdor gola ne da, ga dobi. V prvem polčasu smo bili dominantni, nasprotniku nismo dovolili ničesar, tako da je bilo minimalno vodstvo nerealni kazalnik dogodkov na igrišču. V nadaljevanju so bili gostje nevarnejši, vendar brez prave priložnosti za zadetek. Komaj v zadnji četrtini tekme nam je uspelo vzpostaviti ravnovesje na igrišču in v 76. in 80. Nogomet • Super liga MNZ Ptuij Pet zmag domačih ekip Zadnji jesenski krog tekmovanja v Super ligi je domačim ekipam prinesel vseh pet zmag. Glede na uvrstitev na lestvici je bil najbolj pričakovan obračun Gerečja vas - Markovci. Glavni dogodek prvega polčasa je bil drugi rumeni karton in posledično izključitev domačega igralca Kola-riča. Z igralcem več so v drugem polčasu Markovci napadali, a se je po nevarnih strelih Riberia, Lončari-ča in Krajnca izkazal domači vratar Lovrec. Gerečja vas se je postavila v defenzivno formacijo in čakala na svojo priložnost iz protinapadov. Prva priložnost za zadetek se jim je ponudila iz penala, zadel je kapetan Rozman, drugo priložnost za zmago z 2:0 pa je po odličnem preigravanju v kazenskem prostoru in natančnem strelu izkoristil spretni Hertiš. Največ zadetkov so gledalci videli v Stojncih, kjer so gostje iz Gorišnice ob polčasu vodili z 0:2. Izkušeni Silvo Meznarič je v nadaljevanju izenačil, medtem ko je globoko v sodnikovem podaljšku Petrovič (v prvem polčasu je dosegel avtogol) postal junak domače ekipe z zadetkom za zmago 3:2. V obračunu ekip z dna Super lige so Apače prišle do pomembne zmage nad Hajdino. Zmage z 1:0 so se veselili tudi igralci Grajene proti Bukovcem, katerih forma očitno pada. Po podaji Lebna se je med strelce vpisal Pihler. Prav tako z rezultatom 1:0 so se zmage nad Skorbo veselili igralci Boča. Za domačine v Poljčanah je zadel Škrabl in s tem potrdil naslov jesenskega prvaka. Boč ima jasne ambicije ostati na vrhu prvenstvene lestvice v Super ligi tudi ob koncu prvenstva, s čimer želijo obeležiti 90 let delovanja kluba. REZULTATI 9. KROGA: Gerečje vas - Markovci 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Rozman (78. iz 11. m), 2:0 Hertiš (85.). Rdeči karton: Kolarič (37., Gerečja vas); Apače - Hajdina 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Kitak (72.), 2:0 Ciglar (85.). Rdeči karton: Tibi Pihler (70., Hajdina); Boč Poljčane - Skorba 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Škrabl (23.). Rdeči karton: Grobin (89. Boč); minuti smo imeli dve 'smrtni' priložnosti za odločitev tekme. Nismo zadeli in sledila je kazen v 88. minuti. Nasprotniku čestitam za točko, vzel je to, kar smo mu mi ponudili.« Koroška Dravograd - Videm 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Ž. Plajnšek (18.), 0:2 Adedoja (38.), 1:2 Kovač (72.), 2:2 Ko-gelnik (88.). VIDEM: Milič, Mesarič, Gojzdnik, Zdovc, Cafuta, Alen Plajnšek (od 76. Pavalec), Čuš, Adedoja, Vrbanic (od 46. Aljoša Plajnšek) , Ovčar, Ž. Plajnšek. Predstavnik ekipe: Gorazd Černila. RDEČI KARTON: Aljoša Plajnšek (81., Videm) Z mešanimi občutki zaradi poraza v prejšnjem krogu proti Podvincem in zaradi izostanka trenerja Luke Gaj-ška ter kapetana Sebastjana Krajn-ca so igralci Vidma začeli srečanje z ekipo Koroške. Dravograjčani so bili glede na situacijo na lestvici v vlogi ___ Foto: Črtomir Goznik Gerečja vas je proti Markovčanom večino tekme igrala z igralcem manj, kljub temu pa na koncu dosegla zelo pomembno zmago. Grajena ANpro - Bukovci 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Thomas Pihler (50.); Stojnci - Gorišnica 3:2 (0:2); strelci: 0:1 Petrovič (28. ag), 0:2 Gašparič (44.). 1:2 Meznarič S. (62.), 2:2 Mez-narič S. (71.), 3:2 Petrovič (94.). 1. BOČ POLJČANE 8 6 2 0 22:7 20 2. MARKOVCI 9 5 2 2 20:9 17 3. GRAJENA ANPRO 9 5 1 3 21:14 16 4. GEREČJA VAS 9 4 4 1 14:8 16 5. BUKOVCI 9 5 0 4 30:10 15 6. STOJNCI 8 3 3 2 15:12 12 7. GORIŠNICA 9 3 1 5 16:18 10 8. APAČE 9 2 3 4 12:29 9 9. SKORBA 9 1 1 7 6:32 4 10. HAJDINA 9 0 3 6 6:23 3 David Breznik Veteranske lige MNZ Ptuj: Markovci bodo prezimili na vrhu, v dveh ligah bodo vrstni red krojile zaostale tekme +35 vzhod REZULTATI 7. KROGA: Grajena - Zavrč-Cirkulane 2:1 , Dornava - Rogo- znica Gostilna Muršič 3:2, Podvinci - Borovci 3:2, Gorišnica - Markovci 0:4. 1. MARKOVCI 7 5 1 1 17:8 16 2. PODVINCI 7 5 0 2 20:6 15 3. DORNAVA 7 5 0 2 17:13 15 4. GORIŠNICA 7 4 1 2 15:13 13 5. GRAJENA 7 3 0 4 18:26 9 6. ROGOZNICA 7 2 1 4 14:15 7 7. ZAVRČ-CIRKULANE 7 1 2 4 10:17 5 8. BOROVCI 7 0 1 6 8:21 1 +35 zahod REZULTATI 7. KROGA: Gerečja vas - Podlehnik 3:0, Pragersko - - Hajdina 3:0, Skorba - Leskovec 5:3. 1. GEREČJA VAS 7 5 1 1 21:8 16 2.PRAGERSKO 7 5 0 2 23:16 15 3. SKORBA 6 4 1 1 20:9 13 4. HAJDINA 6 3 2 1 13:7 11 5. APAČE 5 2 0 3 11:15 6 6. TRŽEC 5 2 0 3 7:13 6 7. PODLEHNIK 7 2 0 5 7:16 5 8. LESKOVEC 7 0 0 7 14:32 0 +40 REZULTATI 7. KROGA: Pohorje Op- lotnica - Zgornja Polskava 3:2, Hajdo- še veterani - Mladinec Lovrenc 0:5, Spodnja Polskava - - Majšperk 1:3. 1. MAJŠPERK 7 6 0 1 20:11 18 2. VIDEM 6 5 0 1 28:10 15 3. ORMOŽ 6 4 1 1 13:7 13 4. LOVRENC 7 3 2 2 17:10 11 5. POH. OPLOTNICA 7 3 0 4 14:14 9 6. SP. POLSKAVA 7 2 1 4 10:17 7 7. HAJDOŠE 7 2 0 5 11:22 6 8. ZG. POLSKAVA 7 0 0 7 5:27 0 izrazitega favorita, a predstavnik gostujoče ekipe Gorazd Černila je svoje igralce dobro postavil in motiviral. Domačini so tekmo začeli sila ofenzivno, medtem ko so nogometaši Vidma potrpežljivo čakali na svoje priložnosti. Eno takšnih je z individualno akcijo uspešno izkoristil Žan Plajnšek. Tudi v nadaljevanju se razmere na igrišču niso spremenile, po dobro izpeljani akciji so Videmča-ni povedli že 0:2, po predložku se je v gneči spretno znašel Adedoja. Domačini so v drugem polčasu še več stavili na napad in si ustvarili kar nekaj priložnosti, veliko jih je ubranil vratar Milič. Ta pa je bil nemočen pri strelu Kovača, ki je znižal rezultat v 72. minuti. V času največjega pritiska domačinov se je Nik Pavalec znašel v situaciji ena na ena z mladim mariborskim vratarjem Pridigarjem, ki pa se je izkazal z lepo obrambo. Po tej zapravljeni priložnosti je drugi rumeni karton dobil Aljoša Plajnšek. Z igralcem manj so se gostje trudili obdržati minimalno prednost, a se je v končnici Kogelnik dobro znašel v gneči v kazenskem prostoru in je zadel za končni remi 2:2. Gorazd Černila, predstavnik ekipe Vidma: »Čestitam svoji ekipi za borbenost, pristop in tudi igro proti favoriziranemu nasprotniku. Z nepopolno postavo smo odigrali dobro tekmo in prišli do zaslužene točke. Podoben pristop moramo imeti tudi na domačih tekmah, kjer moramo v prihodnje iztržiti boljše rezultate.« Podvinci - Korotan Prevalje 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Gojkošek (14.), 2:0 Žvikart (67. z 11 m), 3:0 Grešovnik (69. ag), 4:0 Žvikart (89.). PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Rodrigues, Orovič (od 72. Zajko), Žvikart, Eo. Svenšek, Kuser-banj (od 60. Kolenko), Modrič (od 76. Re. Svenšek), Oman (od 60. Šlamberger), Anžel (od 72. Simič); Trener: Aleš Čeh. Podvinci so po zmagi v lokalnem derbiju z Vidmom na svojem igrišču pričakali Korotan. Gostje iz Prevalj so bili do te tekme točkovno uspešnejši in so bili na zahtevni igralni površini v prvem polčasu nekajkrat zelo nevaren nasprotnik. Imeli so tri dobre situacije za zadetek, domačini pa so se ubranili tudi s pomočjo kančka športne sreče. Domačini so povedli v 14. minuti, ko je po kotu Rodrigues v kazenskem prostoru podaljšal žogo, ki jo je na drugi vratnici v mrežo poslal Gojkošek. Podvinci so si priigrali v nadaljevanju še nekaj polpriložnosti, a so na zahtevnem terenu preveč komplicirali v sami igri. Po prekršku nad Rodriguesom v kazenskem prostoru je iz enajstmetrovke na 2:0 povišal Žvikart. Ekipa Korotana je imela smolo tudi v 69. minuti, ko je Grešovnik po predložku Roka Sven-ška dosegel avtogol. Čisto v končnici tekme sta za končni rezultat 4:0 dobro izigrala gostujočo obrambo Zajko in Žvikart. Aleš Čeh, trener Podvincev: »Na težkem igrišču je moja ekipa odigrala solidno tekmo. Igralci so se maksimalno trudili in so bili boljši od tekmecev. Morda je končni rezultat nekoliko previsok, saj so imeli gostje v prvem polčasu nekaj priložnosti, a glede na našo prikazano igro v drugem polčasu, ko smo uredili vse zadeve na zelenici, smo zasluženo zmagali.« David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Bravo - Domžale; OB 17.00: Aluminij - Celje; OB 20.15: Koper - Olimpija; V NEDEDLJO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana - Maribor; OB 17.00: Kalcer Radomlje - Mura. 2. SNL RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Gorica - Drava Ptuj, Vitanest Bilje - Krško, Ilirija 1911 - Primorje, Rogaška - Nafta 1903; OB 19.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Triglav Kranj; V NEDELJO OB 15.00: Fužinar Vzajemci - Rudar Velenje, Beltinci Klima Tratnjek - Jadran Dekani; OB 20.00: Krka - Roltek Dob. 3. SNL vzhod RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Dravinja - Podvinci, Šmarje pri Jelšah - Kety Emmi Bistrica, Dobrovce - Posavje Krško; OB 19.00: Korotan Prevalje - Koroška Dravograd; V NEDELJO OB 10.30: Videm - Šmartno 1928; OB 15.00: Cirkulane - Zreče, Šampion - Zavrč. 1. mladinska liga 10. KROG: Triglav Kranj - Nova KBM Aluminij (v petek ob 18.00), Brinje Grosuplje - Drava Ptuj (v soboto ob 13.00). 1. kadetska liga 10. KROG: Triglav Kranj - Nova KBM Aluminij (v petek ob 16.00), Brinje Grosuplje - Drava Ptuj (v soboto ob 11.00). Liga U-15 vzhod 9. KROG: Drava Ptuj - Mura (v petek ob 18.30), Aluminij - Rogaška--Rogatec (v soboto ob 11.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj - Dobre-polje, Dobovec - Mlinše, Litija - KMN Meteorplast Šic Bar; ob 20.45: KMN Bronx Škofije - Siliko Vrhnika. Rokomet • NLB liga RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 18.00: Celje PL - Urbanscape Loka, Gorenje Velenje - Koper; V SOBOTO OB 19.00: Ljubljana - Riko Ribnica, Slovenja Gradec - LL grosist Slovan, Dobova - Herz Šmartno, SVIŠ Ivančna Gorica - Maribor Branik. Tekma Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož je prestavljena na 17.11. 1. B SRL (m) 7. KROG: Mokerc-Kig - Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.30). 2. SRL (m) 4. KROG: Pomurje - Velika Nedelja (v petek ob 20.00); Drava Ptuj -Kočevje (v soboto ob 19.00). 1. A SRL (ž) 6. KROG: Velenje - ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.00). Odbojka • 3. DOL vzhod (ž) 2. KROG: ŽOK GSV Ptuj - OK Črna (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). JM petek • 22. oktobra 2021 Rekreacija, zanimivosti Štajerski 21 Foto: Črtomir Gozni k V zadnjih dveh. tednih so od petka do nedelje na Ptuju odigrali po tri kroge držaune Članske lige. Šah • Članska državna liga Ptujčani še vedno v boju za najvišja mesta S svečanim odprtjem, na katerem se je zbralo precejšnje število gostov, med njimi predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Brglez, častni predsednik zveze, in ŠD Ptuj Milan Kneževič, direktor občinske uprave MO Ptuj Alen Jevtovic, se je začela članska državna šahovska liga za leto 2021. V športni dvorani Mladika se je pomerilo deset šestčlanskih ekip s številnimi velemojstri tako iz Slovenije kot tujine. Med desetimi najboljšimi slovenskimi klubi in društvi se člani Šahovskega društva Ptuj potegujejo za mesta na stopničkah. V prvih treh krogih ni bilo večjih presenečenj. Najresnejša kandidata za prvaka - ŠK Tajfun Ljubljana in ŽŠK Maribor Poligram - sta namreč zabeležila tri zmage. Enak uspeh je dosegla ekipa ŠD Ptuj, ki je v prvem krogu z rezultatom 4,5:1,5 odpravila ŠK Triglav Krško, v drugem s 5,5:0,5 ŠD Pomgrad ter v tretjem s 4:2 še ŠK Žalec. Skupaj z Ljubljano in Mariborom so si tako Ptujčani po prvem vikendu tekmovanja delili 1. do 3. mesto. Podobno je ostalo tudi po drugem vikendu tekmovanja, po šestih odigranih krogih. Z 11 točkami je v vodstvu prvi favorit za naslov državnega prvaka, ekipa ŠK Tajfun Ljubljana, ki je oddala le en remi, in to prav v šestem krogu proti drugemu najresnejšemu kandidatu za zmago, ekipi ŽŠK Maribor Poligram. Ker je slednji enkrat pred tem že remiziral, so to izkoristili Ptujčani in s petimi zmagami in enim porazom zasedajo drugo mesto. Ob tem velja izpostaviti, da so ves čas nastopili z dvema velemojstroma iz Srbije, domačim velemojstrom Aleksandrom Beljavskim, tremi mladimi mojstrskimi kandidati in edinim domačim mednarodnim mojstrom Danilom Polajžerjem. Slednji je opravil ogromno organizacijsko delo v sami pripravi na začetek državne lige v funkciji predsednika liga odbora kot organizatorja tekmovanja, ob tem pa še kot predsednik ŠD Ptuj, kapetan domače ekipe in ob koncu še uspešen igralec. Skupaj je v prvih 6 krogih nastopilo 81 različnih šahistov, med katerimi je na visokem 3. mestu posamezno VM Ivan Ivaniševič, na 5. mestu pa je MK Andraž Šuta. Oba sta zbrala po 4,5 točke, ob tem je Andraž v 4. krogu premagal VM Duška Pavaso-viča s 311 točkami višjim ratingom. Iz zgodovine članskih državnih ekipnih prvenstev lahko ugotovimo, da so Ptujčani v času od leta 2004 do 2020 osvojili dva naslova državnih prvakov, štirikrat so bili drugi, dvakrat pa tretji. Stopničke na tokratnem prvenstvu bi bila nagrada in spodbuda predvsem za mlade, domače šahis- te, ki vlagajo ogromno volje in časa v naporne priprave in dolgotrajne zahtevne analize. »Šahovsko društvo Ptuj je eno izmed redkih ptujskih športnih kolektivov, ki nastopa v najvišji državni ligi. To vsekakor zahteva resen pristop tako po organizacijski kot strokovni plati. Seveda nam brez podpore širše javnosti in članov domačega društva ne bi uspelo. To se je še posebej pokazalo pri samem odprtju državne lige. Ob tem bi se zahvalil številnim posameznikom in organizacijam, med njimi Zavodu za šport Ptuj in direktorju Sandiju Mertlju za koriščenje prostorov v športni dvorani Mladika, OŠ Ljudski vrt Ptuj in ravnateljici Tatjani Vaupotič Zemljič za prispevek v obliki potrebne opreme in čudovit kulturni program na odprtju, vsem prisotnim gostom ter številnim lokalnim in osrednjim medijem za medijsko podporo. Hvala članom naše ekipe, ki so z odgovornim pristopom dokazali, da vlaganje v mlade tekmovalce na dolgi rok lahko rodi sadove in upam, da bomo prvenstvo uspešno zaključili, ko nas čakajo še ekipe Branika, ŽŠK Maribora in Domžal,« je misli pred nadaljevanjem strnil alfa in omega ptujskega šaha Danilo Polajžer. Vrstni red po 6. kolu: 1. ŠK Tajfun Ljubljana 11 točk, 2. ŠD Ptuj 10 (Ivan Ivaniševič 4,5/5, Aleksander Beljavski 4/5, Nenad Ristic 4/6, David Murko 4/6, Andraž Šuta 4,5/6, Danilo Polaj-žer 3/4), 3. ŽŠK Maribor Poligram 9, 4, ŠD Pomgrad 6, 5. ŠK Branik Maribor 6, 6. ŠD Krka Novo mesto 6, 7. ŠK Triglav Krško 4, 8. ŠK Žalec 4, 9. ŠD Domžale 2, 10. ŠK Impol Slovenska Bistrica 0 točk. Silva Razlag Nogomet • Turnir mladih v Rogoznici Uspel festival nogometa najmlajših Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Rogoznica - Grajena v konkurenci U-9. V Rogoznici je v organizaciji domačega kluba potekal drugi turnir v mlajših kategorijah U-7 in U-9, prva izvedba Rogoznica cupa je potekala lani. Letos je nastopilo 18 ekip, 10 iz selekcije U-7 (ŠN Rogoznica, NK Majšperk, NŠ Korant A in B, Calič A in B, NŠ Corišnica, NK Grajena, NŠ Roho ni NŠ Podvinci) in 8 iz selekcije U-9 (ŠN Rogoznica, Calič A in B, NŠ Roho, NK Aluminij, NK Grajena, NŠ Korant in NŠ Podvinci). »Veseli smo, da si je v Športnem parku Rogoznica dogodek ogledalo približno 400 obiskovalcev, ki so lahko uživali v igrah mladih nogometašev, ki šele stopajo na nogometno pot. Prireditve se je udeležil tudi bivši nogometaš NK Maribor in nekdanji slovenski reprezentant Marinko Calič. Pozdravit nas je prišel tudi direktor občinske uprave MO Ptuj Alen Jevtovič,« je povedal Peter Polanec, predsednik ŠD Rogoznica. Organizatorji so za vse udeležence turnirja pripravili prigrizke in pijačo, s pomočjo sponzorjev pa so med ekipe razdelili tudi darilne pakete, ki mladim veliko pomenijo. JM Od njive do vilice: Vzreja piščancev poteka v sodelovanju z več kot 250 rejci Od masovnih proizvajalcev se Perutnina Ptuj razlikuje tudi po majhnosti farm, razpršenih po podeželju v naravnem okolju Slovenije. Vzreja piščancev poteka na lastnih farmah in v sodelovanju z 250 rejci v Sloveniji. PP vsem svojim rejcem zagotavlja in dostavlja kakovostne krmne mešanice, ki nastajajo v mešalnicah Perutnine Ptuj, v samem procesu nudi veterinarske storitve in storitve lastne tehnološke službe za kooperantsko rejo. Dobrobit živali se odraža v kakovosti mesa Že leta 2015, je kot prva in edina v Sloveniji PP vzpostavila certi-ficiran način reje oziroma t. i. piščancem prijazno rejo. Gre za certificirano rejo, ki način reje približuje reji, kot je potekala na kmečkih dvoriščih ob striktni implementaciji sistema kakovosti, varnost in sledljivosti. Dodana vrednost tovrstne reje se odraža v kakovosti mesa, hkrati pa v Perutnini Ptuj verjamejo, da je takšen način reje korak naprej v smeri sodobnih dognanj o t. i. dobrobiti živali in trajnostnega razvoja. Število rejcev raste, glede na interes in povpraševanje na trgu bodo v Perutnini Ptuj ta segment v prihodnje intenzivno širili. Meso in izdelke iz piščancem prijazne reje na prodajnih policah najdemo pod imenom Natur Premium. Martin Gregorec na družinski kmetiji v Destrniku se profesionalno ukvarja z vzrejo piščancev. Gre za dolgoletno družinsko obrt. Z rejo sta se ukvarjala že njegova starša, in to vse od leta 1981. Danes je to, predvsem pred hlevitvijo, delo za vseh sedem članov družine. Martinu pomagajo oče Anton, mama Alenka, žena Vladka in vsi trije otroci. Še pred dobrim desetletjem bi si Martin kaj takega lahko samo predstavljal. Njihova farma stoji v neposredni bližini središča Destrnika, obdana s čudovito okolico Ja-nežovskega Vrha. »Delujemo po sistemu piščancem prijazne reje. Karje meni pri tem najbolj všeč, je to,da hodijo piščanci ven, se več gibajo. V hlevu je več svežega zraka, več naravne svetlobe, kar vse vpliva na dobro počutje živali. Zelo sem ponosen, da sem se odločil za ureditev farme in vzrejo po pravilih piščancem prijazne reje; da delam doma in da redim res kakovostne piščance. In verjamem, da so ljudje to kakovost prepoznali. Tam, kjer je nadzor, kjer so pravila, z gotovostjo lahko vemo, kaj dobimo,« svoje delo opiše Martin Gregorec. Perutnina Ptuj Promocijsko besedilo ¡ £ Specifike reje Najopaznejša sprememba, ki jo uvaja piščancem prijazna reja, je poseben pokrit nadstrešek ob celotni dolžini hleva. Njegova površina predstavlja vsaj 20 % rejne površine in tla so posuta s kakovostnim nastiljem. Piščancem je tako zagotovljen izhod na prosto, kjer lahko brskajo po nastilju, hkrati pa so zavarovani pred slabim vremenom in z mrežo tudi pred drugimi živalmi in pticami. Certificiran standard opredeljuje še veliko več, od kakovosti naravne krme do dobre osvetljenosti hleva, uvaja posebna plezala v notranjosti za spodbujanje naravnega gibanja in predpisuje številne čisto tehnične parametre. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. oktobra 2021 PISANA - ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 22. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:20 Slovenska nota 2021 1:15 Pogled nazaj 1:35 Utrip MNZ 1 1:45 My Europe, My Future 2:00 Ptujska kronika 2:30 Portal 2:40 Cista umetnost - oktober 3:15 Futsal magazin 3:40 Glasba za vse 14:15 Fotoqrafska razstava: Zlomljena 15:00 Videostrani 17:30 Kuhiniica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Pomurski tednik 19:30 Futsal maqazin 20:00 Ptujska kronika 20:25 Obzornik TV Dravograd 21:10 Utrip MNZ 21:20 Poqled nazaj 21:40 Young EU Voices 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Utrip Ormoža 23:50 Cista umetnost - oktober 00:45 Videostrani SOBOTA 23. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Futsal magazin 8:25 Utrip MNZ 8:35 Cista umetnost - oktober 9:10 Glasba za vse 9:45 Pogled nazaj 10:05 Fotografska razstava: Zlomljena 10:45 Predstavljamo vam 11:45 T' ' 12:00 12:30 F 12:40 Naša Drava 13:35 Young EU Voices 13:55 Charlie Chaplin 14:30 Videostrani 7:35 Kuhiniica 8:00 Ptujska kronika 8:25 Glasba za vse 8:55 Glasbena osmica (slo.) 9:25 Poqled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Obzornik TV Dravograd 21:15 Cista umetnost - oktober 21:50 Animirana pripovedka 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Slovenska nota 2021 01:50 Videostrani My Europe, My Future -Veqled tedna Portal NEDELJA 24. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo) 8:00 Naša Drava 8:55 Glasba za vse 9:25 Pogled nazaj 9:45 Cista umetnost - oktober 10:20 Predstavljamo vam 11:45 My Europe, My Future 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:40 Slovenska nota 2021 15:40 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (tuja) 19:20 Fotografska razstava: Zlomljena 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal 20:40 Obzornik TV Dravograd 21:25 Cista umetnost- oktober 22:00 Ptujska kronika 22:35 Young EU Voices 22:55 Predstavljamo vam 00:15 Videostrani PONEDEUEK 25. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:50 Slovenska nota 2021 11:45 My Europe, My Future 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:40 Pogled nazaj 13:05 Cista umetnost - oktober 13:40 Glasba za vse 14:15 Young EU Voices 14:40 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Obzornik TV Dravograd 19:40 Risanke 20:00 Pregled tedna 20:30 IMasa Drava 21:25 Pogled nazaj 21:50 Animirana pripovedka 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Cista umetnost - oktober 23:10 Predstavljamo vam 00:55 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 88028, info@petv.tv, www.petv.tv * telemach PT!TT»ThLh1 OKNA 'KNAA ^ ENČILA OTRANJA V VRATA 02/780 04 240 i H <8> INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Program TV Ptuj 23. in 24. oktober 2021, sobota ob 21.00, fll.KilMl.ll nedelja ob 10.00: Redna seja sveta Mestne 1 ™a—J občine Ptuj. Odlok o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2021. Odprtje razstave del Rozine Šebetič in branje aforizmov Rudija Ringbauerja. Mesto Ptuj leta 2000 predstavljeno v Washingtonu na predstavitvi mest Narodi v razcvetu. Zaključek projekta Pikina bralna značka v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Ohranitev običaja trgatve, v sedaj že redkih goricah še z lesenimi koli, pri gospodarju Janku Kozelu v Berinjaku v Halozah. Vrisk in pesem trgačev sta odmevala daleč v dolino. Vrata ptujske kleti so odprta in vabijo ljudi dobre volje na ogled dokumentarnega filma izpod peresa Franca Milošiča Ko se kaplja zaiskri. Ličkanje ali kožuhanje koruze je že od nekdaj vesel in družaben dogodek na vasi, ki gre v pozabo. Ta običaj s petjem in plesom ohranja Etnografsko društvo Šurc v haloškem Leskovcu, ki ga vodi Janko Kozel. Preminulemu glasbeniku in prijatelju Televizije Ptuj Jožetu Skubicu, vodji ansambla Slapovi, v spomin pesem Ljubezen druži naj ljudi ... Jože Skubic je bil glavni pevec narodno-zabavne zasedbe Slapovi. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videop-rodukcija Tinček Ivanuša. Lepi spomini ne bledijo! PROGRAMSKI NAPOVEDNIK j Za zdravo pitno vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. PETEK, 22. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 09:00 Zaključni nastopi vrtca Gorišnica 10:40 Utrip Ormoža 11:50 35. Obletnica Maistrovih prireditev 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert il divji Divji večer 20:00 Pesem in ples nas družita v Gorišnici 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani S P sS SOBOTA, 23. oktober H 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Revija odraslih folklornih skupin 10:00 Ptujska kronika 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Starpoint prodajno okno 12:30 Video strani 17:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 18:00 Kronika iz občine Majšperk - 2 20:00 Srečanje potomcev marka Slana 21:50 Ujemi sanje 23:20 Video strani NEDELJA, 24. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Kronika iz Občine Hajdina 11:00 40 let FD Rožmarin Dolena 13:00 Revija otroških PZ Ptuj 2014 14:00 Regijsko srečanje godb Ptuj 15:00 Kronika iz občine Gorišnica 16:00 Sv. maša iz Vidma - prenos v živo 17:30 35. Obletnica Maistrovih prireditev 20:00 Veseloigra - Gazda tote hiše sn jaz 21:30 Video strani PONEDELJEK, 25. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Večer pod zvezdami 09:30 Ptujska kronika 10:00 Ujemi sanje 11:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 40 let FD Rožmarin Dolena 20:00 Srečanje potomcev marka Slana 21:30 Revija odraslih folklornih skupin 23:00 Video strani KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored), revija ZVEZDE • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 15. oktobra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 21. 10. mineva 10 let žalosti, odkar si nas zapustila, draga mama, babica in prababica Marija Lajh 2.12.1934-21. 10. 2011 Draga mama in ata! Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni. S poti, po kateri sta odšla, vrnitve ni. Oh, kako boli, ko ljuba starša, vaju več ni. V SPOMIN 8. 12. mineva 19 let, odkar te ni več med nami, dragi ata, dedek in pradedek Anton Lajh 5. 6. 1939-8. 12. 2002 IZ RJAVCEV 6 PRI VITOMARCIH Ni ugasnil vajin sijaj, ki sta ga vnesla v naša življenja. Še vedno žari v vseh nas, ki sta nam bila draga. Z bolečino v srcu se spominjamo dneva, ko smo ostali brez vaju. Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate svečo na njunem grobu. Vsi vajini, ki vaju imamo neizmerno radi in vaju pogrešamo Ni vaju več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se vajin ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 20. oktobra je minilo osem let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Anton Nahberger 28. oktobra pa bo minilo eno leto, kar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Nahberger S POBREZJA 14A Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu z lepo mislijo ter prižgete svečko. Otroci, vnuki in pravnuki Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci Id. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. POLAGANJE kamna, robnikov, tlakovcev, montaža ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešij ter prevozi do 1,5 tone. Ugodno prodajo sadike lo-vorikovcev. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Gorišnica. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. Nekje daleč na nebu med zvezdami spita, v srcih naših še zmeraj živita. V SPOMIN odkar sta nas za vedno zapustila dragi oče in draga mama. Ivan Furek 26. maja 2021 je minilo 42 let Ivana Furek 24. oktobra bo minilo eno leto Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašata cvetje in prižigate sveče v spomin. Hčerka Darinka z družino www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. BIKCA simentalca, starega 3,5 meseca, teža 175 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Tel. 051 273 093. NESNICE, rjave, črne in grahaste v začetku nesnosti ter bele kokoši, težke 4 kg, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM dve breji kravi in štiri okrogle bale slame. Tel. 041 378 350. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. RAZNO ZARADI upokojitve prodam dobro utečeno tapetniško dejavnost na obali, smer navtika, pohištvo. Informacije na tel. 040 937 239. Marija Mislovič, s. p., Izola. PRODAM zamrzovalno omaro, 163 l, 6 predalov, staro 4 leta. Tel. 041 887 026. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM 8 mesecev brejo telico, lisaste pasme, in kravo, mlečno, simentalko, brejo 8 mesecev, staro 7 let, obe pašni, in prodajo tudi odrasle afriške labodje gosi. Tel. 041 897 584. PRODAM odojke. Tel. 755 31 21. PRODAM filter za vino plošče 20 x 20. Tel. 041 562 100. PRODAM brejo telico simentalko ali mlado kravo po telitvi, A-kontrola. Tel. 031 713 160. KUPIM traktor s priključki ali brez. Tel. 070 116 838. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik arnuš -¡^^ OKNA VRATA d.o.o. ^ > PRODAM dvokrilna lesena garažna vrata v dobrem stanju. Tel. 041 946 178. DOM IN STANOVANJE UPOKOJENCU/-KI nudimo 2-sobno stanovanje za manjšo pomoč pri gospodinjstvu. Tel. 031 542 311. NEPREMIČNINE PRODAM parcelo, 350 m2, na Viru, južna stran, z lepim pogledom na morje z borovci na parceli, cena 12.000,00 EUR. Tel. 070 270 130. PVC okna, vrata, senčila PRODAMO - VIKEND na BELSKEM VRHU, letnik 1980, v izmeri 104 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 2384 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 65.000 EUR. DE/M A Y 041 684 075 ali ^ 02/6208 816. POETOVIO '.re-max.si/Poetovio MOTORNA VOZILA PRODAM osebni avto Audi 2,0 TDI, letnik 2005, srebrne barve, limuzina, zelo lepo ohranjen, in 8-krat alu platišča, 16-col-ska, z gumami. Tel. 070 270 130. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com iinnri/a ai/diai OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiodtednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiodtednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker utihnil je tvoj glas, a bolečina in samota sta pri nas. V SPOMIN 24. oktobra bo minilo leto žalosti, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil, naš najdražji mož, ati, tast, brat, zet, stric, svak in boter Branko Šmigoc IZ MALE VARNICE 15B Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, prinašate cvetje ali se ga z lepo mislijo spominjate. Tvoji najdražji Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ne dneva, ne noči, da z nami ne bil bi ti. SPOMIN 22. oktobra mineva eno leto, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Stanko Šori IZ LEVANJCEV 33 V naših srcih ostaja velika bolečina, ki se je ne da preboleti, a prelepih spominov nate nam nihče ne more vzeti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, prižigate sveče in obujate lepe spomine nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi. (T. Pavček) ZAHVALA 13. oktobra 2021 je v 99. letu za vedno zatisnil oči dragi oče, dedek, pradedek Anton Zafošnik po domače Grilčov Tonč IZ PLETERIJ 27 Bil je eden tistih, ki je delal ta svet lepši, znal ponuditi roko v stiski ter pomagal, ko je le lahko, čeprav mu v življenju pogosto ni bilo lahko. Morda je ravno zato bil in ostal ČLOVEK. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ali mu namenili lepo misel ob slovesu. Posebna zahvala gre zaposlenim v Domu upokojencev v Kidričevem, ki so za »našo ato« tako lepo skrbeli minuli dve leti. Hvala za vso skrb, prijaznost, dobroto, potrpežljivost in možnost, da smo se lahko lepo in v miru poslovili od njega. Hvala, da ste njegovo prijaznost znali povrniti z vašo lastno. Hvala, da ste mu bivanje naredili domače. Hvala, ker ste bili LJUDJE. Hvala vsem. Njegovi najdražji 24 Štajerski Tednikov mozaik petek m 15. oktobra 2Q21 Juršinci • Svetniki o enkratnih finančnih pomočeh Božiček je očitno letos Juršince obiskal nekoliko prej in navdihnil svetnike, da so pozitivno rešili vse prošnje za donacije. Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, ki skrbi za Muzej dediščine kraljic, je ob muzeju postavilo votlino, v kateri bodo tematske razstave. Spomnimo, da je v njej trenutno na ogled razstava o soprogi nadvojvode Janeza, vnuka avstrijske vladarice Marije Terezije, Ani Plohl, ki izvira iz vasi Grlinci. Projekt izgradnje votline jih je stal med 10.000 in 12.000 evrov, investicija pa se je podražila za približno 2.500 evrov, in sicer na račun kamnitega zidu z ograjo, okrog 500 evrov pa znašajo tudi stroški postavitve vsake nove razstave. Člani društva so zato občino zaprosili za dodatno finančno pomoč. Dobili bodo 2.500 evrov. Za gradnjo vaške hiške v Grlin-cih bo vaški odbor prejel donacijo 1.000 evrov, s 700 evri pa bo občina podprla Potovanje od glave do pete. Gre za dobrodelni pohod od Lendave do slovenske obale, s katerim bodo zbirali denar za 21-letno slepo študentko Mihaelo Rojht, ki si želi po zaključku študija pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo maserke in odpreti lasten salon. V Društvu gospodinj Juršinci so se odločili za nakup peči za peko gibanic, saj ugotavljajo, da se vse več prireditev odvija pri kulturnem domu, kjer obiskovalce razvajajo s svojimi dobrotami. Peč je stala 850 evrov, kar je za društvo visok strošek, ki jim ga bo s 450 evri pomagala pokriti občina. Gospodinje so občinski svet obenem zaprosile tudi za postavitev nove peči v kulturni dom, s čimer pa se svetniki niso strinjali, in sicer iz varnostnih razlogov. Ob peki v takih pečeh se namreč ustvarja veliko pare, zato je bolje, da stojijo na odprtem, ne pa v zaprtem prostoru. Za omenjene prošnje bo torej šlo iz proračuna 4.650 evrov, pri čemer je župan Alojz Kaučič opozoril, da ne iz letošnjega, pač pa prihodnjega. »Rebalansa za to ne bomo spreminjali, lahko pa damo postavko v proračunu za 2022. Poleg tega bodo društva kot vsako leto dobila nekaj sredstev tudi iz razpisa o sofinanciranju delovanja.« SD OKNA, VRATA" GARAŽNA VRATA www.naitors.si NATTORS.OO Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE | AKCIJA: Alu vhodna vrata Ptuj • Na OŠ Breg o prometni varnosti Zabavno o prometu Na ptujski Osnovni šoli Breg si skozi celo šolsko leto prizadevajo, da bi učencem predali čim več znanja o primernem ravnanju vseh udeležencev v prometu. Prav zato so v letošnjem šolskem letu znova gostili Društvo za boljši svet. Učenci druge triade so tokrat sodelovali na gledališki predstavi in delavnici na temo prometne varnosti kolesarjev in voznikov skirojev. Tudi slednji morajo namreč pri vključevanju v promet dosledno upoštevati prometne predpise. Po besedah učiteljice Simone Kornik so učenci z zanimanjem spremljali vse like v gledališki predstavi in uživali, ko so se lahko še sami preizkusili v vlogi medicinske sestre, zdravnika ali voznika rešilca. V delavnicah so s pomočjo pantomime in risanjem spoznavali vozila in prometne znake. Peto-šolcem bo vse pridobljeno znanje koristilo tudi pri opravljanju kolesarskega izpita. Vsebino sta sofinancirala Agencija za varnost prometa in Društvo za boljši svet. EK Foto: OS Breg Učenci OŠ Breg so na zabaven način izvedeli več o prometni varnosti kolesarjev in voznikov skirojev Dlje traja «^ O „fe strelja oodai top s polno paro. ICo so demonstracije zares oroce, str 1 „„niti ene rešene slarmce. Polna slame, pa mh en * * * politiki k državnemu koritu, nai ,rod v priuat klavnice. <>^^ Nagradno turistično vprašanje Prostovoljke in prostovoljci - tem dJ cLL cy i s V kleteh vinogradnikov in vinarjev je v tem času živahno. Vsak čas bomo lahko nazdravili novemu vinskemu letniku. Poznavalci pravijo, da bo dober in kakovosten. Največja želja vseh pa je, da bi jim ga uspelo prodati in da se bo covid kriza kmalu poslovila, da bodo turizem in gostinstvo ter povezane dejavnosti lahko ponovno normalno delovali. S kakovostno vinsko kapljico bodo nocoj nazdravili tudi v hotelu Primus na Ptuju, kjer po premoru odpirajo vrata Primusove vinske zgodbe. Na uvodnem večeru 17. sezone bodo sodelovale vinske kraljice, uspešne promotorke slovenske vinske kapljice. Na Dnevih slovenskega turizma, ki so letos potekali v Postojni, je Turistična zveza Slovenija podelila priznanja najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem iz turističnih društev in zveze Slovenije. Srečanja predstavnikov turističnih društev se je udeležilo 170 ljudi, 52 pa so podelili priznanja. Iz TD Ptuj je letos priznanje prejela Jožica Težak, dolgoletna tajnica društva. Priznanja so nagrada za prostovoljno delo, ki je podlaga delovanja turističnih društev in temelj slovenskega turizma. Predsednik RS Borut Pahor pa je posebno zahvalo izročil Turistični zvezi Slovenije ob 30-letnici projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, katerega častni pokrovitelj je bil letos. To je projekt za spodbujanje slovenskih mest in krajev k urejenemu in gostoljubnemu okolju, s poudarkom na zelenem turizmu in trajnostnem razvoju. Predsednik TZ Slovenije Pavle Hevka je ob tej priložnosti poudaril, da je praznovanje 30-letnice nadvse uspešne organizacije in terenskega izvajanja projekta pravzaprav mali turistični čudež. V 29 dneh ocenjevanja so ocenjevalci prevozili več kot 10.000 km in ocenili 79 tekmovalcev v šestih različnih kategorijah. Najvidnejšo uvrstitev s Ptujskega je v 30. sezoni projekta dosegel bencinski servis Moškanjci, ki je bil v kategoriji bencinskih servisov tretji. V okviru Dnevov slovenskega turizma 2021 je bilo ugotovljeno, da ima slovenski turizem dobre temelje, na katerih pa je treba pospešeno graditi. Trajnost je temelj slovenskega turizma, ki ga je treba vtkati v vse pore panoge. Predvsem pa je treba pospešiti strukturalne spremembe. V okviru DST pa je bila predstavljena tudi iniciativa Manj plastike, več trajnosti za izločanje plastike za enkratno uporabo iz slovenskega turizma. Na 68. Gostinsko-turističnem zboru Slovenije, ki je prav tako potekal v okviru Dnevov slovenskega turizma, pa je najvišje priznanje iz Sava turizma, d. d., Terme Ptuj, osvojil Nik Strelec, ki je osvojil zlato v tekmovanju v poznavanju in točenju piva. Že nekaj let pridelek modre kavčine - žametne črnine združuje MO Ptuj ter občini Destrnik in Videm pri Ptuju. To je bilo tudi nagradno turistično vprašanje o tem, katere občine na Ptujskem združuje potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Nagrado bo prejel Nejc Kelc s Ptuja. Danes sprašujemo, kateri ptujski gostilni se ponašata z dvema klobukoma (avtorsko kuhinjo) po vodniku Gault&Millau Slovenija. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 29. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri ptujski gostilni se ponašata z dvema klobukoma (avtorsko kuhinjo) po vodniku Gault&Millau? Ime in priimek:....................................................................... Naslov:.................................................................................... Foto: Črtomir Goznik Davčna številka: Jožica Težak, dolgoletna tajnica TD Ptuj, prejemnica priznanja najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3.2250 Ptuj. TZ Slovenije za leto 2021.