SLOVENSKI T Leto - Año VII. No. 301 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena iü cent. UtedniŠtvo in Upraviiištvo Calle AÑASCO 2322 ü. T. 59 - 3667| Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18 francoski zunanji minister Laval je odpotoval v Varšavo in Moskvo V četrtek zvečer je odpotoval francoski zu-nanji minister Lava] v Varšavo in v Moskvo. Njegovo potovanje je v zvezi z zadnjo pogodbo vzajemne pomoči, ki sta jo prejšnji teden Podpisali Francija in Rusija in da se bo natančneje proučilo kakšne korake bo ta zveza Zavzemala v mednarodni politiki. Pred odhodom na pariškem kolodvoru je bil Uval popolnoma ¡¿astra žen od policije ker se je vlada bala morebitnih izgredov. Predsednik Poljske republike Pilsudski je nekaj bolan in so mu zdravniki vsled tega prepovedali konversirsti ž LaValotn. tfajbrže bo ta prehlad diplom atičnelemenskeca in političnega stališča. v Medtem ko je odpotoval Laval v Moskvo •le napravil francoski minister aeronavtike poet v Italijo. Seveda je tudi tu polet politične-značaja. vsaka posamezna velesila v Evropi lahko po-avi V ^Ojno vrsto 1.500 modernih letal. Če bi *e vP°števala francoska politična poteza, se lah-7° ,P°stavi proti Nemčiji fiÓOO ktáí breM Rnsi-J" m ker po zadnji pogodbi pride tudi sljedna I fcwtév, hi bilo vsako oboraževanje Nemčije orezsmiselno, S tem načrtom ima, Francija nemen prisiliti • emčijo k pokorščini, ne samo na suhem temveč tudi v zraku. Zaenkrat je politična zmaga bori n0°S í Htl'tt,li proti kftleri » Nemčija T h Z ,Vt° S!,l° Hvojefra nacionalnega, ponosa. Lml bo skušal pridobiti * tesnejše sode-loVan,!e s Irartcoskonisko zveao tüdi Poljsko. bi slučajno napadla Nemčija Francijo, bi bi-Pojjska piv:; ki bi prišla med dva ognja Xied NetnČijo in Rusijo ker bi sljedna morala h pogodbi takoj priskočiti napadeni na po->^oČ in če bi bila Poljska v vojaški zvezi z Nem-Ol.jo bi ne bila nič drugega kot vojaška pred-^traža, iste in bi bila takoj v odprtem boju s S°vjeti. Tega se zaveda tudi Poljska in zato 1;p kako bi naredila, da bi bil volk sit in Cvca cela. Hitler pravi da, Nemčija ne želi vojne Hitler je izjavil novinarjem, da Nemčija ne v 2en vojne, če se njenih pravic ne krati in da, je Pripravljena podpisati karšnokoli mirovno pogodbo, nikoli pa ne bo podpisala vzhodnega tropskega pakta. Hitler pravi, da naziranje o Nemčiji, da je ^ilitarističen narod, ni pravilno. ■ V Nemčiji, da ni niti enega človeka, ki bi želel vojne. Nismo pripravljeni podpisati splošnega mi- Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto $ 5.— celo O a K O 0 1 TARIFA REDUCIDA u P i"? FRANQUEO PAGADO O < Concesión 1551 rovnega pakta, je nadaljeval Hitler, ker z boljše viki se mi Nemci ne bomo nikoli strinjali. Tudi je izjavil Hitler, da so z vojno vse države preveč pripravljene, da če bi se pričelo s splošno vojno bi bila evropska mesta v nekolikem času same razvaline, fcato da neben pameten človek nemore želeti vojne. Navsezadnje je rekel Hitler, ni mogoče verjeti v pravičnost Družbe narodov, ker je le kot nekak predmet v rokali zmagovalnih velesil, ter zakaj jo ne tvorijo tudi Združene države, Japonska in Nemčija. Versaljska načela so začasna medtem ko bi morala biti načela družbe narodov splošna. ODNOŠAJI MED ITALIJO IN ABESINIJO ŽADOBIVAJO OSTREJŠE OBLIKE Uradno poročajo, da je Italija mobilizirala ves letnik 1913. Italija utémeljuje svojo mobilizacijo, da je Abesinija naročila mfiogo vojnega materjala iz raznih tvornic municiona v Evropi. Abesinija, da je skrbno pripravila svoje vojaštvo in da govor abesinjskega cesarja, ki ga je nedavno imel na svoj narod, ni bil kar nič naklonjen Italiji. Mussolini je zaenkrat pripravil za v Afriko divizijo Sabaudo v Cal-glare in dve fašistični diviziji. Mobilizirani so tudi fašistični bataljoni v Palermo, Cuneo, Ra-venna in Forli. V Eritreji je Ttalija mobilizirala drugi divi-zijon, ki je sestavljen iz domačinov. V teku so priprave za sestavo divizjona Sabauvdo TT. Enako so v teku priprave za sestavo več fašističnih bataljonov, ki bocio poslani v Afriko. Vse te vojne priprave se vršijo v polnem redu, ysaj tako poročajo. Kolonijalni podtajnik Lessona je imel govor v poslanski zbornici, da se italijanska trgovina lepo razvija v Afriki, medtem ko se ne m,ore istesra trditi o politiki. Abesinija. je pov-darjnl Lessoni, je večkrat nalašč izzivala na abesinisko-italijanski meji in so se vsakokrat izpredi krvavo končali, zato je potrebno da Italija v tem ozirn kaj ukrene. Pogodba, ki je bila podpisana med Italijo in Abesinijo, da jo je prva vedno in povsod spoštovala medtem ko jo je druga kršila. Italija* da v takih odnosa jih ne more več imeti hladne krvi... Italija je že skoro prevozila dve diviziji na afriško obrežje, sedaj ima namen spraviti še tri divizije tja. Italijanske fabrike orožja in municiona delajo s polno paro, medtem ko se je tudi personal za izdelovanje zračne plovbe pomnožil. V Italija je danes opažati splošno vojaško gibanje, ki ni osredotočeno samo v Afriko, temveč tudi na severno stran meje v Alpe, kjer čakajo pripravljeni za dano znamlenje od katerekoli strani. Mussolini menda ne veruje v evropski mir dokler se Nemčija neozirajoč .se na levo ali na desno mrzlično oborožuje in je stalno na delu, da spravi pod svoje okrilje tudi Avstrijo. Pravi, da mogočna armada, za Italijo predvideva en milion, je najzanesljivejša garanti-ja za mir. Tudi je mnenja Mussolini, da razne zveze evropskih držav, nimajo nobene stalne vrednosti in da se lahko vsak čas obnovijo v povsem drugačni obliki. Iz tega razvidimo, da Mussolini malo ali nič ne veruje v iskrenost evropske diplomacije in je vsaj toliko pošten, da to tudi odkrito priznava, medtem ko drugi na razne načine skušajo prikrivati resnico, da so dobro prepričani, da mir ki se gradi na ostrinah bajonetov, je samo pesek v oči nevednemu ljudstvu. ITALIJA PRIHAJA Z BARVO NA DAN Poslanska zbornica je ta teden v torek na svoji redni seji razpravljala o proračunu ministrstva za kolonije. Poslanec Saverio Fera poročevalec komisije ki je proračun proučila je potem ko se je izrazil povoljno slede istega, bavil tudi s snorom z Abesinijo. Četudi, je rekel noslanec Fero, bi se italijansko-abesinski komisiii posrečilo mirnim potom rešiti spor, bi postala Abesinija pozorišče sporov na afriški celini. Nap-Io razvijajoči dogodki so pokazali, da je Abesinija odgovorna zanje. Vojaške mere podvzete od strani Italije so izključni» obrambnega značaja in Italija nima pri tem nikakih pustolovskih, namenov. Na mesto urejene države imamo pred seboj zvezo divjih plemen pri katerih je še dandanes v navadi suženjstvo, ki tudi sovražijo velevlasti sosednjih kolonij. če italija ne reši danes tega problema bo k temu Evropa jutri prisiljena, ker Abesinija ni zmožna zanesti civilizacijo v tiste neizmerne pokrajine. Francija: in Anglija razumevata vso važnost naloge, ki jo prevzema fašistov-sica Ttalija v teh trenutkih — z namenom da brani poleg lastnega tudi ugled vsega civiliziranega sveta. MusoJini, ki se je nahajal na vladnem stolu, je z vidnimi znaki odobraval govorniku in ko je zaključil govor mu je aplavdiral z ostalimi vred. Tako vidite dragi čita.telji. se nismo prav nič zmotili, ko .smo pred časom zapisali v našem listu, da bo Italija, ko bo dovolj pripravljena, že znala dobiti povoda za vojno. Abesinija je mobilizirala splošno vojaško službo Abesinjski cesar Aile Selassie je sporočil nekemu angleškemu novinarju, da je zato dal mobilizirati svojo vojsko, ker Italija kar naprej pošilja čete v Afriko ter mora spričo tega smatrati, da želi na vsak način vojno z Abesinijo, da pa on še vedno veruje, da se bo poteklo bre boja. Če pa Italija le ne bo odnenala, je izjavil abesinjski cesar, nas bo dobila pripravljene, če pa misli, da bo nas tako dobila pod oblast kot ,}e Japonska Mandžurijo, se temeljito moti. Beograd. — Kot poročajo prve vesti iz Jugoslavije so državnozborske volitve izpadle sledeče: Jevtič je dobil 1.640.000 oddanih glasov, Maček 900.000 in Ljotič Maksimovič 30.000. ■M' OKNO V SVET Strasburg. — Francoske oblasti so aretiralo nemškega letalca, ki se je brez dovoljenja spustil na francoska tla. Letalec je 21 letni študent ki je izjavil oblastem, da se je v megli dizorjentiral in je bil tako prisiljen pristati. Washington. — Združene države so določile skóro 460 milionov dolarjev za oboroževanje na morjti; Svoje prekomerno oboroževanje utemeljuje s tem, da so se Anglija, Francija, Japonska, iti Italija po vojni znatno oborožile in je tako "prisiljena" jim tudi Severna Amerika slediti. Dunaj. — Kot poročajo iz Dunaja so se za časa volitev v Jugoslaviji v večjih krajih spopadli prebivalci in orožništvo ter da je vlada nastopala s terorjem proti opozicijonalcem. Ker te vesti prihajajo iz Dunaja nimajo resnične podlage in bomo naše čitatelje podrobneje seznanili z vsem ko dobimo časopisje iz Jugoslavije. Argentinske vesti PREDSEDNIK BRAZILIJANSKE REPUBLIKE PRIDE V GOSTE Vršijo, se velike priprave za sprejem predsednika brazilijanske republike Vargasa ki ima namen v kratkem obiskati Buenos Aires. V njegovo počastitev je dala pošta; tiskati posebne znamke. Vargasa bo spremljalo 542 kadetov ter 18 hidroavionov. KMETSKA ZVEZA Kmetska zveza iz Rosarja je poslala predsedniku Justo noto v kateri naglasa naj jih podpira pri prizadevanju, da se ne bo posrečilo ve-le'trgovcem znižati ceno koruzi kot nameravajo. ¥ 300 turistov .ie prispelo zi Sev. Amerike v Buenos Aires. Ogledali bodo razne znamenitosti našega m'esta in potem nadaljevali pot v Montevideo in Brazilijo. ZBOROVANJE GLEDE CHAC„ Ta teden so se zbrali zastopniki Arcrentinije, Brazilije; Chileja, Peruja in Združenih držav, ki so ^razpravljal glede konflikta med Bolivijo in Paragvajem v Chacu. Če so kaj dosegli bomo v hljižnji bodočnosti videli. Sicer smo prepričani, da bo vojna sama odsebe ponehala, ker sta oba naroda že do skrajnosti izčrpana. fcl.' "-I ftBBT-.............ir>T-mu ■■ —r/NT-.^ I NOVA SLOVENSKA S GOSTILNA NA PATERNALU | Vsako soboto in nedeljo družinski ples, Lepo urejeno kegljišče. O D o Prvovrstna slovenska kuhinja ter postrežba Pivo Quilines Se priporoča lastnik FLORI J AN TURK Ulica Montenegro 1586 (eno kvadro od bolnišnice Tornú) =sa0B0B=a0B0c=: n o o D o Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Lastna palača našega zavoda AV. L N. ALEM 150 BS. AIRES 25 DE MAYO 149-59 ¥ STARI KRAJ! BRZOJAVNA DENARNA NAKAZILA JMM odpošiljamo vsak dan. Izplačuje se v najdaljšem roku od od 5 do 10 dni. AVIONSKA DENARNA NAKAZILA odpošiljamo vsako sredo potom poznanih velikih hidra-vionov "Via Con-dor". Izplačuje se v roku od 10—15 dni. ^iliiMiiiiIlvVva^tiuiltomiiiiiitimutiiti^ &OEXO POŠTNA DENARNA odpošiljamo vedno samo z hitrim paro-brodom. Izplačuje se v roku od 20 do 25 din. NAKAZILA Vsa denarna nakazila se izplačuje naslovljencu brez vsakega stroška in odbitka — prineseno v hišo; in odpošiljatelj dobi lastnoročno podpisano potrdilo od prejemnika. Naše uradne ure so: od 8.30 ure zjutraj do 7 ure zvečer; ob sobotah do 12.30 ure. fiViestna Kronika SLABO IZPADLA TATVINA ^išji uradnik vzhodne železnice je šel po nalogu svojega, šefa pretekli pondeljek na ne-0 bančno poslopje, kjer je vnovčil ček pod-P^an po šefu za svoto 6.000 pesov. Prišedši na-2a3 v urad si je slekel jopič v katerem je imel omenjeno svoto in ga obesil na bližnje obešalo. se je po kratki odsotnosti vrnil v urad in P°gledal za jopičem je na svoje nemalo za-eudenje opazil, da je ta skupno z 6000 pesi izginil. Zadevo je javil oblastim, ki so takoj obrale sum na uradnika V. Baldelli-ja, katerega poklicali k zasliševanju, medtem ko so na njegovem domu izvršili hišno preiskavo in res ftašli ukradeni jopič z denarjem vred. Tatinski uslužbenec se bo zaradi prestopka: zoper sedmo božjo zapoved moral zagovarjati pred sodiščem. IZ LJUBEZNI. .. V svojem stanovanju v ulici Rio Bamba 1083 se je spri 43 letni José Valente z svojo boljšo polovico s katero je živel «así no máa» 36 let staro Roso Alemán, šlo se je menda radi ljubezni in sicer j epostala stvar tako zelo resna 111 huda, da se je Valente tako razburil, da je Pograbil velik kuhinjski nož in z njim ranil Hqso. Po sosedih poklicani stražnik je napa-aretiral in dal žensko odpeljati v bolnišnico. VROČEKRVNE SOSEDE v stanovanjski hiši v Ul. Independencia 1619 se je pretekli teden "encargada" (oskrbnica) sPi'la z najemnicama Marijo Martinez in H. Pueril. Hotela je namreč, da ji sprazneta sta-uovanje, kar se zdi ni bilo tema baš po godu, lvaJti vnel se je med njimi hud prepir pri katerem se je encargada poslužila orožja ki se Vsaki ženski primeri — metle, in začela z njo Udrihati po svojih nasprotnicah, seveda nista lUdi tedve ostali odzadaj in tako se je kmalu napravila z vseh treh ena sama kupica iz katere so zdaj pa zdaj priletavali šopi las in kosov raztrgane obleke. Šele po ostalih sosedih poklicani stražnik jih je konečno razdelil in odpeljal na komisijo, da si bodo tam lahko mirno dopovedale kar imajo na vesti. ŠE O UMORU V UL. CUCHA CUCHA I Kot je našim čitateljem. še gotovo v spominu Je dne 17 aprila, prišla v pósete k svojemu 'jubimcu Hectorju Pereyrai 24 letna Mercedes ^alindez. Malo po polnoči se je med njima dogodila nesreča; pri igranju z nožem je namreč 2adobil Pereyra globoko rano v trebuh in sko-l'a nato izdihnil brez, da bi mogel podati o neteči kako izpoved. Mercedes je takoj poklica sosede in zdravniško pomoč a setakoj nato zatekla k svoji sorodmci, kjer so jo pozne-aretirali. Tekom zasliševanja je vedno zadevala, da se le zgodila le zgolj nesreča kar Sfi je tudi pri rekonstrukciji dokazalo. Vendar Pa smatra sodnik igranje z orožjem za zelo n°varno in protipostavno igro in radi tega sPreineni začasen zapor Mercedes v preventivnega in zaplenitev njenega imetja, do vre- DRUŠTVENE VESTI V deneljo dne 12. t. in. pevske vaje za ženske. Pridejo naj vse, tudi tiste, ki so zaprosile zadnjič, da bi se rade učile petja, in sicer točno ob uri popoldne. Pevovodja. RADIO URA - Zbor SPD. I. bo pel jutri kot ponavadi na L.S. 10, radio Callao med 10.30 in 11 uro. Domača zabava V nedeljo dne 19 maja, .vsi ne, domačo zabavo, ki se bo vršila v Društvenih prostorih Slovenskega, Prosv. Društva I. v ulici Añasco 2322. Poleg običajnega vzporeda., bo veselični odsek iznedalil udeležence z eno točko, ki bo nepričakovanega zanimanja. Pri plesu bo igral slovenski orkester. K obilni udeležbi uljubno vabi Odbor ŠESTO OBLETNICO S.P.D. I Slovensko Prosvetno Društvo I. bo prznova-lo dne 7. julija šesto obletnico obstoja. Opozarjamo vse naše rojake in rojakinje, da se društvo za to Proslavo že sedaj pripravlja. VABILO Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villa Devoto, vabi najuljudnejše vse Slovence in Slovenske k veliki udeležbi ustanovnega občnega zbora ki se bo vršil jutri v nedeljo 12 maja. Želeli bi dragi rojaki in rojakinje, da bi te vrstice ne šle kar tako neopažene mimo vas, temveč da bi jih z vso paznostjo proučili ter tudi po možnosti upoštevali. Dragi rojaki! Datum 12 maja naj pomeni nekaj novega in koristnega v našem izseljeniš-kem. življenju. Pokažimo, da ko pride čas, znamo razumeti ter upoštevati zamisli naše nanovo ustanovljene organizacije. Strnimo se, da bomo kot trden zid in bo 12. maj zapisan s zlatimi črkami v zgodovini našega izšeljeništva. Zbudimo se že enkrat, zavedajmo se in spoza-njamo kaj uam je potreba, da bomo lahko z mirnim srcem t.e.r zadovoljstvom čez nekaj let pregledali naše delovanje in bomo lahko ponosni na delo ki-smo ga izvršili v naš prid in naših zanamcev. Če se ne bomo za vse to samozavestno pobrigali bo čez nekaj let samo še medel spomin, da so nekdaj tudi Slovenci živeli v Argentini ji. Še je čas, da se odločno polj rinemo za naš kulturni in gospodarski obstoj, samo pustiti moramo na strani vse nesmiselne, predsodke, ki nas posamezno in celotno upro-paščajo. Čujte vsi klic upijočega v puščavi ter odzovite se v polnem številu ustanovnemu ,pb-čnemu zboru G. P. D. S., ki se bo vršil jutri 12 maja ob 2 uri popoldne v hiši tov. Ivana Furlan v ulici Calderón 3371. ,lVÍi DNEVNI RED: ^ 1) Nagovor in otvoritev občnega zbora. 2) Citan je pravil. 3) Upisovanje članov. 4) Poročila prov. blagajnika. ;')) Volitev odbora. 6) Slučajnosti. Za pripravljam odbor: " Joško Ukmar in Franp Mihelj ZA TISKOVNI SKLAD Pipan Leopold šuligoj Rudolf Belingar Anica Čebron Vera Stok Albina Od prej $ 1,— „ 1 — ,, 2. „ L— „ 2,-, 122.50 Skupaj $ 129.50 Vsem.se uprava najprisrčneje zahvaljuje. NAŠ ROJAK Andrej llebek je prevzel kegljišče in krog-ljifiče v ulici Dto. Alvarez ter ga tem: potom priporočamo vsem našim rojakom za obilen obisk. Zavod. sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) Osti 10,000 pesov. VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITIIO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI BOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali p?, nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. Pepea Furlan: PRAVA MATI Če res si prava mati, moraš resničnih naukov dati y.u hčerke tvoje in sinove, ki tujina mrzla, jih požira, ker jim ponos slovenski umira! Prav nič mi ni. žal, da sem Slovenka in da Slovenec bo moj sin. Četudi usoda mi je grenak pelin, moj boj, neizprosna bo osveta, da spoznaje zmaga in prosveta! Slovenec bil je oče moj, Slovenka moja mati in to hočem jaz ostati in to bo sinček moj! Mar je to sramota! Anica Jeram: SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. AÑASCO 2322 BUENOS AIRES VABI NA prireditev v Berisso ki so bo vršila v soboto 1 junija ob 9 uri zvečer v dvorani "Israelita" v ulici Río de Janeiro y Valparaíso. Začetek točno ob napovedani uri. PRO GRAM: OSEBE: 1) Hajdrih: "Morje", moški zbor. 2) Adamič: "Tri čaše", moški zbor. 3) "Venček narodnih", moški zbor. 4) Y'i Miar: "Slovencc, Srb, Hrvat", moški zbor. .">) Klaič: '"¿vračanje", moški zbor. (i) F. T.: "Dekle med rožami", moški zbor. 7) "VRTINEC" drama v treh dejanjih spisal »Janez Žagar. Po končanem vzporedu PROSTA ZABAVA IN PLES DO JUTRA Vse prijatelje kulturnega napredka vabimo, da se v velikem številu udeležijo. ODBOR TON, posestnik. ANGELA, njegova ,žena. LENA, njegova mati. PETER, njegov brat. Otrok v zibelki. Tonov sin. w DVE CVETKI Kot cvetki dve v vrtni gredi, čez polje gresta dve krasni devi. Oj srečna ti slovenska vas, ki rožice še take imaš. Srečno tistega srce, ki rožice mu te cvete. V njegovi duši vlada mir življenje mu je svetal tir. — Nekdaj sem srečo to vžil, ko sem med rožicami bil." — Ah, že vlega na zemljo mrak in sili v dušo sen sladak... Tam daleč duhti cvetoči maj ne bo ga več nikdar nazaj! Ostal samó mi je spomin, na rožice, naših planin! Si poravnal naročnino? Če nisi, stor to še danes. 30EX0I aoi EDINI SLOVENSKI RESTAVRANT V CENTRU LUNA se priporoča cen. rojakom za obilan o obisk lastnik o o D o Luka Divič Ulica 25 DE MAYO 482. — Buenos flires aocao Sporočam cen. rojakom, da sem prevzel 8 |f Imvv • ] :|MVV Kegljišče in krogljisce v ulici Dto. ALVAREZ 2251 (La Paternal) - i S Preskrbel bom za točno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk 1LL=« Andrej Rebek IOE IOEXOI O IOE3 Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se nav?4no dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 nre zvečer, ali pa nam pišite. D V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. F. Quiroga 1275 DOCK SUD J D Atelje MARKO RADALJ 9 O ipcaoi .. , IOE3QI ..aocao Trgovina vina in jestvin Cen. rojakom se priporočata brata KURINČIČ ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 BANCO ARGENTINO DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviska kupnei cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA........ Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju, vedno le v Vašem jeziku. Oddelek je v spretnih rokah Vaših izvežbanih rojakov. BANCO ARGENTINO DE AHORRO Y EDIFICACIONES Corrientes 562 Buenos Aires Corrientes 562 Utrinki iz nase Prostoslav Savinjski: V zoološkem vrtu (Nadaljevanje) Zaradi tega je fcilno težko, da skoro nemogoče vloviti odrasle živali; pri lovu na nje se morajo lovci zadovoljiti z mladiči. Njegov glas je kakor strta bocina (rog) kakega automobila. Niso posebno inteligentni pač pa verno udani svojemu pazniku. Vsuženjstvu se lahko doseže njihova oplo-jitev, pač pa se le težko doseže," da bi zarod ostal pri življenju; mati je namreč pretirano ljubosumna na svoje mladiče, ae obrača pri vsakem šumu pri čemur se le prečesto dogodi da s svojim toneladskim trupom povalja one nežne mladiče, ki zgledajo pri rojstvu kakor nežna masa rožnate želatine. * * * Vsi ti mnogoštevilni zastopniki svetovne faune, levi, tigri, sloni, leopardi, hijene, žira-kondorji, opice, kače hipopotami itd. itd. povzročajo ogromne stroške z ozirom na vzdrževanje staveb, pazniškega osobja, ki bi se jih ne moglo kriti, da ni buenosaireško občinstvo, stari in mladi, bogati in revni proglasilo tega vrta za svoje obligatno nedeljsko sprehajališče. Poglejmo koliko pogoltnejo samo sloni na hrani. Tu sta družica Dalia ter Mariana. Dalia, vzlic svojemu imenu je razborit samec, Ma- FEODORA (6) Sonja je položila roko na kozakovo ramo, medtem ko se je hitro ozrla krog sebe, da bi se prepričala, če je s tem kozakom popolnoma sama na dvorišču Petro-pavlovske trdnjave. — Vasiljevič Tarkoj; — mu. je zašepetala tedaj Sonja, — ali se še spominjaš tega, kako sem v tisti vasici na Uralu negovala tvojo ubogo mater, ko se ni nihče upal stopiti v njeno kolibico, ker je v njej kuga strašno gospodarila? Ali se spominjaš tudi tega, kako sem stala ob tvoji postelji in ti stregla, ko je bolezen tudi tebe premagala in. to vrgla na posteljo? — Kako naj bi se tega ne spominjal? — vzklikne mladi kozak in solze so mu zalile oči. — Saj ti si nam bila vsem angel — sama Mati božja te je poslala k nam! Ah, kolikokrat si mi podala hladno pijačo, ko me je vročina strašno kuhala, da sem komaj ostajal v postelji! Sonja, — rešiteljica, — ali si zares ti? -•*- Jaz sem! — odgovori Sonja še enkrat. — Samo sedaj sem v precej kočljivem položaju, če me sedaj ujamejo, sem izgubljena! Toda smrt mi je neizogibna. Izginiti moram iz Petro-pavlovske trdnjave, ti Vasiljevič Tarkoj, pa mi moraš pomagati! • — Vse bom storil zate. rešiteljica moja, — spregovori mladi kozak, omahne na kolena ter se z ustnicami pobožno dotakne roba njene obleke. — Daj mi hitro svoj plašč iz krzna, kozaško kapo in puško! — reče Sonja. Kozak je bil vajen neme ubogljivosti. Ne da bi vprašal, kaj namerava Sonja z njegovo obleko, si je slokel plašč iz krzna in pomagal Sonji, da si ga je oblekla, posadil ji je na glavo svojo medvedjo čepico in ji molče izročil puško in svojo sabljo. ~ Toda vse to še ni dovolj! — vzklikne Sonja, ko je z dopadenjem opazovala svojo obleko, dočim je spravila usodni pivnik v žep svojega plašča. — Vasiljevič Tarkoj, sedaj si moraš sleči tudi čevlje in mi jih dati! — če zahtevaš od mene moje noge, pa ti jih bom tudi dal! — odvrne mladi kozak in si z bliskovito naglico sezujé čevlje in pomaga Sonji, da si jih je natak- nove domovine riana pa nekoliko postarna zastopnica ženskega spola, kajti njena starost — napram paz-nikovim kalkulacijam — doseza dobrih 120 let. Dalia v primeru s svojo družico je v cvetu mladih let, šteje "komaj" 70 pomladi. Paznik me pouči o teh dveh največjih živalih stcarstva, da pogoltneta do 100 kg hrane na dan: sena, detelje, sladkega krompirja in starega kruha Napram slonom, so levi in tigri pravcati pritlikavci kar se hrane tiče, kajti pogoltnejo samo 5—7 kg konjskega mesa na dan. ** * Da je treba vzlic dolgoživosti nekaterih živali vsakih par let misliti na obnovitev "pen-donistov" zoološkega vrta, leži na dlani.. Zato je uprava zool. vrta koncem lanskega leta v dogovoru z buenosaireško medicinsko fakulteto k prirodoslovnim muzejem v La Plati poslala v Južno Afriko glasovitega biologa ter vseuči-iiškega profesorja Dr. Frank Soler-ja, da tam nakupi raznih eksotičnih živali kot naraščaj za zoološki vrt. In tak nakup niso mačje solze. Občinski svet buenosaireški je v ta namen nakazal imenovanemu profesorju 120.000 pesov, da nakupi samo najnujnejše: slone, žirafe, antilope, kače itd. Takšna misija ni nič kaj lahek posel Prvi vzrok so vladne prepovedi raznih južnoafriških kolonij in dominijonov, ki zeló omejujejo ali celo prepovedujejo izvoz živih živali, v očigled dejstvu, da jih belci ta- nila na svoje male noge^ ki so izginile v njih skoraj do kolen. — Ali pa veš, Vasiljevič Tarkoj, — vpraša zdajci Sonja in se bolestno nasmehne, — da te bo ta pomoč meni stala najmanj dvajset pet udarcev s knuto? Morda pa še več, morda te bodo za to poslali v Sibirijo? — Rešiteljica Sonja, — nadaljuje Tarkoj s smehljajem na ustnicah, — čeprav bi me poslali v Sibirijo, bi no bilo to tako hudo, kakor če bi bil tedaj moral umreti radi kuge! — Vidim, ostal si dober in pošten mladenič, kakršnega sem te vedno poznala. Daj ini roko. Vasiljevič, in mi povej geslo, ki odpre danes vrata Petro-pavlovske trdnjave! Mladi kozak prebledi. — Geslo! — spregovori mladi mož z drhtečim glasom. — Kdor ga izda, je obsojen na smrt! — Ti pa se bojiš smrt^ — razumem te, Vasiljevič Tarkoj, mlad si, živel bi rad! In ko bo moral moj brat Vladimir umreti, — nadaljuje mlada, lepa nihillstlca z glasom, ki ni mogel zatajevati solz. — Ah, tako blizu rešitve, pa so kljub temu vse nade izgubljeno! Zdajci pa prime mladi kozak njene roke in čeprav so njemu samemu tekle solze iz oči, vzklikne: — Ne 8onja, rešiteljica, ti ne smeš umreti! Stavila si tedaj radi mene in moje matere življenje na kocko, tedaj je prav, če dam sedaj tudi jaz svoje življenje zate. Beseda, ki odpre vrata, današnje geslo se glasi — "Port Artur"! — Hvala ti, zvesti človek, — reče Sonja in mu stisne roko, —■ in zagotavljam ti, da bom mislila nate in da boš slišal o meni, preden te bodo strašni krvniki odstranili s sveta. Zbogom, ne smem izgubljati časa, — za Vladimirjovo življenje gre! V kozaški plašč iz krzna oblečena , pokrita s kozaško čepico in obuta x težke škornje, s puško na rami in sabljo ob pasu je hitela sedaj Sonja k vratom, ki so vodila iz dvoriča Petro-pavlovske trdnjave v svobodo. — Stoj! — Povej geslo! tt- sta ji zaklicala dva ko-zaka, ki Bta tukaj stražila. — Port-Artur! — odvrne Sonja z izprémenjenim gla- lcó, zasledujejo, da bodo nekatere vrste kmalu iztrebi jene Drugi vzrok pa je, da obstoja v Južni Afriki dobro organizirana trgovska družba, ki kupčuje s temi živalmi in ki ima tozadevno pravcati monopol. Ta trgovski "trust" 3i da včasih plačati po-mnogo tisoč pesov za eno žival in njegov pohlep po denarju gre tako daleč, da pusti večino živali, določenih za "prodajo izven dežele sterilizirati, samo z namenom, da se ne morejo pomnožiti izven de-dežele. kjer so bile kupljene. Ste-li občudovali kedaj solnčno uro, ki sameva v pozabljenem kotu zoološkega vrta? Leta so ko je zapadla v pozabnost iz koje je ne reši več nihče. Je ipak krivično. Solnčna ura zoološkega vrta ni nikaka navadna soha, ni spomenik brez tradicij. V nadnaravni velikosti iz belega niramorja je 1. 1912 argentinski kipar Dubarry ovekovečil svoj talent. Graci-jozna figura ženske, koje nedolžna nagota sim-bolizuje lepoto si z desnico zastrinja vid proti solnčnim žarkom v levici pa drži staroznaini "gnomom" — grški izraz, ki so ga dali stari Grki onemu kazalu, kojega senca izraža na steni aH plošči tok časa. Okrog te soke se je razvila 1. 1912 po argentinskem časopisju silna polemika, za in proti, ki je trajala več mesecev. Hrušča in trušča, krika in vika je bila na1 cente. Cele sode črnila so takrat, posušila argentinska časnikarska peresa. "Tant de bruit pour une omelette" (Toliko trušča za eno malenkost) bi rekel Francoz. Več mesecev je morala spomenik čuvati policijska straža. Pa se je vzlic temu pripetilo, da so ji odklestili roko, ko so stražo odstranili. Postala je slavna kakor som. Takoj so se povesile desnice, ki so držale naperjene puške in Sonja je imela prosto pot proti obali Neve. Tukaj pa je morala še enkrat prestati preizkušnjo; proden je mogla misliti na prevoz. Toda tudi tukaj ji je pomagalo geslo in ni minilo dolgo in sedela je v nekem čolnu, ki je bil pritrjen z žico, v katerem se je vozila na nasprotno petrograj-sko stran. Toda Sonja je bila tako nestrpna, da se ji je zdelo, da se čoln komaj premika, čeprav je precej hitro rezal deroče Nevine valove. Lepa nihilistka ni smela izgubljati časa. V duhu si je preračunala, da je Vladimirjeva rešitev odvisna samo od časa. Na veliki uri Petro-pavlovske trdnjave je videla, da manjka še dehet minut do desetih. Okrog enajstih, — to je vedela, — odide brzovlak iz severne prestolice proti Moskvi. Vladimir se bo brez dvoma poslužil tega vlaka. V eni uri in desetih minutah je morala torej veliko kneginjo Feodoro obvestiti o vsem, kar se je zgodilo, morala ji je izročiti Plovejevo brzojavko, ki jo je imela odtisnjeno na pivniku. Tedaj mora velika kneginja poskušati da ga na poti dohiti in gfi obvaruje. Kajti da bi bilo mogoče Vladimirja dohiteti še na petrograjskem kolodvoru, se je zdelo Sonji nemogoče; čoln je prispel na nasprotno stran obale, preoblečeni kozak pa jo s smelim skokom planil iz koloba-jočega se čolna. Sonja je hitela sedaj v prenapolnjeno mesto, kolikor najhitrejše so jo mogle nositi njene male' noge. Povsod je naletela na silno razburjenost, povsod bo se prerivale velike, da, skoTai nepregledno množice po ulicah in trgih ter se razlivale kakor hudournik. Samo en krik se je razburjeno razlegal po ozračju, iz vseh grl: — Vojna, — vojna z Japonsko! Toda te bosede niso bile izgovarjane s tistim, navdušenjem, s katerim pozdravlja sicer ta zavedni narod vsak začetek vojnega ubijanja, med vsem prebivalstvom širne Rusije je vladalo neko poparjeno razpoloženje. STRAN 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 301 on:al Venera z grškega otoka Milo, ki ji tudi manjka ena roka ter jo čuvajo v pariškem muzeju Louvre. Pa smo tudi v Sloveniji pred leti imeli sli-čen dirindaj. Ko sem bil še dečak se spominjam, da so 1. 1900 odkrili v Ljubljani spomenik našemu pesniku — prvaku Francetu Prešernu. Kipar Zajec, ki je bil stvoritelj spomenika!, je zasnoval neodeto muzo, koja drži la-vorjevo vejo nad pesnikovo glavco. Pa so grmeli topovi po slovenskem časopisju, da je odmevalo od Krasa pa do Pohorja. Danes je vse to pozabljeno. Buenosaireški mestni očetje so vendarle zadevo prav po salomonsko rešili tako, da je bil volk sit ter ostala ovca cela. Odstranili so spomenik? Prazne marnje. Zasadili so ob vznožju spomenika bršljan, in ta rastlina plezalkal gosto pokriva sobo preko bujnih bokov. Soba nam govori o mirnih prelestnih predvojnih časih. Takrat so bili časi sladko za, živeti in človek je še lahko upošteval nenaltanč-no senco solnčne ure. Morda je bil takrat člo- i ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 vek še bližje naravi. Miren ritem je predvodil človeško občestvo in gibanje svetov; solnčna ura, čas in lepota združena v harmonično ne-premičnost, je izraževala neko realnost, ki so jo poznejši časi, mnogo bolj brezčutni, že davno pometli. Prerekanje okrog solnčne ure je zamolklo za vselej. Šla bo pot vseh javnih spomenikov : ljudska brezbrižnost in splošna pozabljivost. Večerilo se je že, ko sem stopil iz botaničnega vrta. Nad solnčno uro ki bo preko noči torišče zaljubljenih netopirjev so se zgrinjale sence. Ni mi mogla napovedati časa. Ali moja žepna ura — čudo moderne tehnike — mi je rekla, da sem prebil 9 ur v kraljestvu živali. Silno mučno mi je, ako moram priznati, da sem zagrizen sovražnik — ure. Ne mislite si, da sovražim uro, kakor sovraži beden suženj okrutnega tirana. Za mene njeno tiranstvo ne obstoja, kajti noben tik-tak vseh ur na svetu ne more pospešiti ne zaustaviti oni tik-tak, ki čutim na levi strani prs, ki poganja ali zavira moj hod. Ne! Sovražim uro, ker je mehaniška enkarnacija rutine ter pomanjkanje domišljije, ki so nam raztrgali ter poteptali življenje. Čas je nekaj svečanega ter pretresljivega; dovolj je, da zamežilcamo, da ga vidimo ■ kako pluje: iz brezdanjih prepadov se dviga; nedoumljivi misterij, ki se počasi in dostojanstveno preliva po njem njegov veletok nam, daje občutek njegove veličine. In kaj dela ura s časom? Razdroblja ga, kakor stroj za sekanje mesa, na sekunde, katere kedar jih je kupček tvorijo minute, in slednje zopet kedar jih je večji kupček predstavljajo ure. In naša člove- ška mizerija se hrani s temi kupčki čatea, ne da bi opazila da se plazi poleg nje ter da prehaja skozi njo — večnost. Ali človek je že takšen, ljubi malenkosti, ker je sam malenkosten. Zato človek vse premeri, pretehta in razčleni, zato je iznašel uro, ter bi ako bi mogel prelil morje skozi rešeto. Raje umrje v eni sekundi ure kot v času brez mej in bregov. Konec. Kojačnica in trgovina MOZETIČ Vam nudi naizbero, čeS-ko in angleško blagc\ kakor tudi od tukaj za obleke in površnike. Velike zaloge zimskega perila za moške po konkurenčnih cenah Rojakom se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 — OSORIO — 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Hitro se je razvedelo, da je prod kratkim časom navalil spretni in pretkani Japonec z velikim uspehom na rusko brodovje in ga poškodoval, tedaj pa--- Kako bi moglo nastati navdušenje pri tem hladnem ruskem narodu za vojno na daljnjem vzhodu? Tudi navadno ljudstvo je vedelo, da bi po zmagoslavni borbi stopila barbarska knuta znova v veljavo in še hujše opravljalo svojo službo, izgubljena voj-na pa, — da, vsi so se zavedali v kakšno pomanjkanje bi'padla težko preizkušena Rusija. Kajti niti car, niti bogataš so ne bosta vojskovala in plačevala neizmernih stroškov, niti dostojanstveniki, plemiči in bogati sloji ne bodo segali v svoje žepe, da bi zdravili straSne in krvavečo rane, ki so posledica vsake vojsko, ti ljudje ne bodo imeli v svojem preobilju denarja, da bi pomagali domovini, ki jo usoda'tako tepe! Da, majhni, izkušeni meščani, siromašni rokodelci, zadnje imetje, zadnja živina mora iz hleva, če mora država kaj plačati. Z drhtečim srcem in z bojaznijo je hitela Sonje mimo teli množic. Kajti kolikor jo je mučilo srce, ni našla sredstva, da bi si skrajšala pot do velike kneginjo Feodore. Zimska palača je bila izredno strogo zastražena. Samo popolnoma zanesljivi ljudje so smeli prihajati vanjo in zopet odhajati iz nje. Lepa velika kneginja so je nahajala v krilu, kjer je stanoval tudi car, tja pa ne pride nobeden navaden kozak. Nepopisna gnječa je vladala na ulicah in ovirala vsak prehod, da, Sonja si je morala s silo delati pot, morala je potiskati ljudi na levo in desno, posebno še se daj ^ ko je prispela do cerkve svete Katarine. Tukaj se je zbrala ogromna množica, stotisofiglava množica, ki jo je vojaštvo, ki je bilo poklicano sera, le s težavo potiskalo od stopnic, ki so vodile h glavnim vratom prekrasno cerkve. — Sedaj bodo prišli iz cerkve! — je slišala Sonja šepetati. — Prva je carica! Ah, kako lepa je! Toda ona druga mlajša je še skoraj lopša! — Ha, ha, ha, poglejte ga kozaka, — je slišala Sonja za seboj rogajoč glas, — že se je nalil z žganjem od veselja, da bo kot topovsko krmilo odposlan na vzhod! Na voglu stranske ulice se je Sonja naslonila na neko hišo. čakala je, da bi prispela kočija velike kne-ginje. V polnem diru so se bližali krasni polnokrvni vran-ci ki so vlekli prekrasno kočijo. Na svilnatem naslanjaču naslonjena je sedela velika kneginja, oči pa je imela zaprte. Ah, ona je mislila na Vladimirja, na svojega ljubljenca, mislila je na to, da ga morda ne bo nikdar več videla! Naenkrat pa se je razlegel strašen krik, ki je prestrašil vse, ki so ga slišali. Ognjeviti konji so v svojem diru planili vstran, ko-čijaž pa jih je komaj potegnil nazaj, tako da so se vzpeli na zadnje noge. — Kaj je, kaj se je zgodilo? — vpraša velika kneginja, ki so je zdramila iz sanjarenja in so dvignila s svojega mehkega sedeža. — V imenu božjem, tam leži človok, človek leži na tlaku! , — Pijan kozak carska visokost, — odvrne kočijaž, — zaletel se mi je pred konje, jaz nisem kriv nesreče. — Ali ukazuje Visokost, da vozim dalje? Toda kneginja je imela v svojih prsih preveč dobro in za nesrečo svojega bližnjega občutljivo srce, da bi mogla nadaljevati pričeto pot, ne da bi pogledala, kaj se je pripetilo nesrečnežu, ki so ga podrli njeni konji, in poskrbela zanj. Stopila je iz svoje kočije in medtem ko so si policaji prizadevali, da bi vzdrževali red med množico, se jo nagnila ona sočutno k nesrečnežu, ki je ležal na tlaku, in ga vprašala z blagim glasom: — Ali ste so težko poškodovali? Menda pa le niste dobili kakšne težje rane? — Jaz nisem to, za kar me smatrate, — je zašepetal preoblečeni kozak s tihim glasom, — ostanite pri meni in poslušajte me. — Gre za Vladimirja Borotina! Z obema rokama se je prijela Feodora za srce, ko je slišala iz kozakovih ust ime svojega dragega. — Vladimir je izgubljen! — je šepetala Sonja s tihim glasom, ko se je sklonila Peodora še globlje k njej. — Vzemite počasi in previdno papir iz mojega desnega žepa, postavite ga doma pred zrcalo in pre-čitali boste pismo ministra Pleveja in vedeli boste vse. — Ha, lopov je poslal Vladimirja v gotovo smrt! Feodori je bilo, kakor da se mora nezavestna zgru- diti na tla. Kljub temu pa se je z nadčloveško močjo premagala, kajti čutila je, da mora sedaj v borbo, da je od nje odvisno življenje njenega miljenca. — Vzemite to denarnico z vso njeno vsebino, ubogi kozak, — vzklikne Feodora glasno, tako da so jo lahko slišali daleč naokoli, — poklanjam vam jo za bolečino, ki ste jih pretrpeli! Ah, saj vi ne morete niti roke iztegniti, počakajte, jaz sama vam jo bom dala v žep! — Velika ku.jeginja — ,ie šlo med množico od ust do ust. — To je angel, da, pravi angel! Feodora spusti svojo denarnico v žep preoblečenega kozaka, pri tem pa vzame pivnik, ki ga je Sonja nosila zloženega v svojem žepu, hitro in skoraj nevidno ga potegne iz njene suknje in si ga spravi v nedrija. — In vi, kdo ste vi, — vpraša kneginja tiho, — kako se imenuje tisti, ki z menoj trepeta za Vladimirje-vo življenje? — Jaz sem žena kakor vi, — se je glasil razburjeni odgovor ki je prišel kakor dih do Feodorinih ušes, — in kakor vi ljubite Vladimirja, ga ljubim tudi jaz iz vsega srca, kajti jaz sem njegova — sestra. — Toda začenjajo naju opazovati, peljite se dalje in rešite Vladimirja, rešite ga usode, ki mu je namenjena! — Tisočkrat ti hvala, sestra mojega Vladimirja, upam, da se bova še videli! S temi besedami se je lepa velika kneginja vzravnala, da se je lahko obrnila k nekemu visokemu policijskemu uradniku, ki jo v tem trenutku prihitel na svojem konju, da bi napravil na mestu nesreče red, in rekla: — Gospod, ta ubogi kozak je brez svoje krivde ustavil mojo kočijo. Hočem, da mu ne povzročite radi te nesreče nikakih neprilik, pustite ga, da odide odtod popolnoma nemoteno! — živela kneginja! — je klicala zbrana množica. — Slava ji, slava angelu Petrograda! Glasno vzklikanje se je razlegalo, čepice so letele kvišku množica jo pritiskala h kočiji, ki je le s težavo vozila naprej. — V nastali gnječ.i pa je Sonja skočila s tal in izginila. (Nadaljevanje) PRIMORSKE VESTI kazenske premestitve FAŠISTIČNIH VZGOJITELJEV IZ AJDOVŠČINE Gorica, marca 1035. — V Ajdovščini so se v zadnjem času izvršile velike izpremembe v o-Spbah, ki so bile na vidnih mestih in v vod-stvu raznarodovalnega dela. Pisali smo že o OorbolojU in 0 njegovi zanimivi pastirski dobi, danes pa bomo poročali o dveh novih do zdaj še ne znanih, a nič manj, "slavnih" možeh. Pred kratkim je namreč bil premeščen učitelj Carlueci, učitelj in upravitelj šole z ženo učiteljico. Ta se je udejstvoval kot vsak italijanski učitelj pri nas, pri vseh mogočih fašističnih ustanovah, zlasti pa je bil živahen tam, kjer je bilo kaj denarja. Končno so preiskave ugotovile .precejšnje primanjkljaje, zlasti pri rdečem križu, društvu "Italia Reden-ta in moral je kmalu nato pobrati šila in kopita ter oditi nekam v notranjost Italije. Kakor pripovedujejo, je bil premeščen v tak zakoten kraj, da ne more niti spraviti pohi-s^va po pošteni poti v svoje novo stanovanje, 'filenovani je bil v svojem delu zelo podel človek. Škodoval je kjer je le mogel. Dohodkov Je imel skupaj z ženo mesečno okoli 1.500 lir, a kljub temu ni svojih služkinj, ki so bile seveda domačinke, izplačeval ali pa jim je dal le'po 40 lir mesečno. Kar je pa najbolj važno, se ima župnik Pon za svoj izgon iz Ajdovščine največ zahvaliti te-niu človeku. Cairlucci je tudi tisti, ki je g. župniku ob odhodu iz Ajdovščine organiziral "ma-«jo muziko". Tesno in v najbolj prisrčnih od-ttošajih je bil z bivšim ajdovskim balilskim Kaplanom Tagninom in nemalo si je prizadeval, da bi ga ohranil za Ajdovščino. V šoli sta °ba popolnoma nečloveško postopala z našimi otroci, jih pretepala in na vse načine mučila, kljub temu da je topo didaktičnih pravilih prepovedano. Dokler je bil Pon župnik je bil najbolj vnet kristjan inn je najbolj pridno hodil k maši. Ko pa je prišel kaplan Tagnin ni čutU več potrebe in ga pri maši ni bilo več videti. Brez dvoma je imei nalogo nadzirati župnika Fona. Carlucci si je dalje pridobil veliko zaslugo za. italijanizacijo ajdovske osnovne osemraz-rednice. Bil je tako več let zagrizen nasprotnik vsega našega življa in kjer je le mogel prizadejal neprijetnost našim ljudem. Ni čudno torej, da ga je moralo občinsko oblastvo s silo pregnati iz šolskega stanovanja; in kraja, kjer je po svoji mili volji počenjal skoro kar je hotel. V Abrucih gotovo ne bo mogel več tako pretepati otrok in jih siliti, da ttiu bodo nosili jajca, masla itd. brezplačno. Tudi ne bo mogel siliti otrok, da mu bodo lovili ptiče, kot je to delal v Ajdovščini. V ilustracijo njegovega značaja naj povemo še to, da so mu morali otroci ulovljene vrabce, lastovice in druge ptiče pred njim ubijati. Malove večjo smolo kot Carlucci pa je imel Uradnik na delavskem sindikatu Pedezzi. Ta mož je stanoval sicer v Lokavcu, kjer je bila žena učiteljica, a uradoval je v Ajdovščini. Radi nerednosti pri razdelitvi in oddaji dela je bil odpuščen za vedno iz službe in izključen iz fašistične stranke, žena pa je bila premeščena nekam v Kalabrijo. Ta mož je klical delavce iz notranjosti Italije, d oiría čine pa podil domov in jim grozil z orožniki, če so se količkaj obotavljali pred uradom. V delo je vzel edino le Lokavce, ker se jih .je bal, da ga ne bi na, poti domov napadli! Kdor je hotel dobiti delo pa je brez drugega moral prinesti šunko ali košaro jajc, ma-sla in sličnega, kar si je seveda odtrgal od ust. Prirejal je vsemogoče skupne izlete delavstva, v Gorico, Trst itd. ob raznih prilikah. Kdor se ni udeležeil teli izletov in ni zvesto sledil zastavi, je bil brezpogojno odpuščen iz dela in ni bil več sprejet, čeprav mu je družina od lakote umirala. Bil je zelo objesten in si često dovoljeval stvari, ki niso nikakor dostojne moža. Nekoč je v družbi z nekaterimi svojimi pajdaši napadel nič hudega slutečega fanta, ki je šel mimo in mu za vedno pokvaril levo uho. Mnogi so tako morali na težko delo pod Nanos ali Javornik, kjer so komaj zaslužili dnevno po 10 lir a še o dtega; so morali za hrano in prenočišče plačati podjetju dnevno po 8 lir, to tudi, če niso delali, kar se je zlasti v slabem vremenu često zgodilo. Ajdovščina se je s tem rešila nekaj oseb, ki so skušale pridobiti za-služenje za fašizem, a so v svojem prevelikem navdušenju zgubile orientacijo in niso več ločile med tem kaj smejo in k.aj ne smejo. PRIPRAVE ZT NOVE VOJAŠKE VAJE Gorica, marca, 1935. — Pred kratkim, so prišli v Gore nad Idrijo, Ledine itd, generali ita- lijanskwe vojske. Kakor smo lahko zvedeli, so prišli proučevat teren ob meji, kjer se bodo po vsej verjetnosti vršile to poletje velike vojaške vaje italijanske vojske. ZOPET SO RAZDELILI MUSSOLINIJEVO MOKO Gorica, 20 marca 1935. — Fašistično časopisje poroča: Pred nekaj dnevi je politični tajnik razdelil v občini Soča med "velikimi manifestacijami" vsega prebivalstva nekaj vrečic Mussolinijeve moke. Seveda ni šlo brez običajnih slavnosti in parad (godbe, zastave itd.). Listi so polni hvaležnosti do duceja. CENE ŽIVIL V GORICI Prinašam,« seznam cen najpotrebnejših živil, katerega je določil posebni fašistični odbor za goriško mesto kot najnižjega in zato so resnične cene nekaterih živil več ali manj dražje. bela moka št. 0 L 1.60 bela moka št. 1 L 1.50 koruzna moka L 0.80 testenine (navadne) L 1.90 fižol L 0.90 domača slanina L 5.60 slanina boljše vrste L 6,— oljčno olje, II vrste L 5.40 riž L 1.25 govedina brez kosti L 4.60 LESENE BARAKE ZA ABESINIJO Gorica, aprila 1935. — Ajdovski podjetnik in podešta Rizatto je dobil naročilo od vojaških oblasti za napravo in dobavo 30 lesenih, zložljivih barak. Posamezna baraka bo dolga S pozornostjo izberemo vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični Najrazličnejša izbera za darove. URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POŠADA Lastna delavnica Točna popravila Uvoz direkten Ustanovljena leta 1907 ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO" S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 o¡o popust. okoli 45 m in 8 m široka ter bo vsaka stalalahko ranil. Odpeljali so ga na dom in kmalu 18.000 lir. Obenem je dobii tudi nalog za do-tudi opazili, da ni več prejšnji, ker je kazal bavo 15.000 komadov neke vrste praktičnih vse znake blaznosti. Vedno in vedno ponavlja, stolic. Barake kot stolice morajo biti gotove vsamo besedo Abesinija ter govori o ženi ter najkrajšem času in odposlane v Abesinijo. otrocih. VSI SLOVANSKI NAPI&I V CERKVAH MORAPO IZGINITI! Nedvomna kršitev konkordata. Trst, 3 aprila. — Italijanske politične oblasti v Pulju so izdale odlok vsem občinam, da takoj izbrišejo vse slovanske verske napise iz Katoliških cerkva. To brisanje napisov iz svetih hramov je prišlo po ukinitvi vseh slovenskih in hrvatskih napisov na nagrobnih spomenikih in križih, ki se nahajajo ob vaških polili, kakor tudi po ukinjenju slovenskih šol in društev in uporabljanju slovenskega jezika v cerkvah. Tako postopanje je v protislovju s predpisi konkordata, katerega sta sklenila i-talijanska vlada in Vatikan. Govori se, da bodo zaradi tega odloka preíekta v Pulju pristojne cerkvene oblasti v Istri protestirale pri italijanski vladi. ZAKAJ JE JOŽE JAŽBINŠEK-JACOBINI POSKUŠAL IZVRŠITI SAMOMOR Gorica, 4.' april 1935. — V zadnji številki našega lista smo prinesli vest, da so se nekateri bolj korajžni ldrijčani "prostovoljno" odločili za junaški boj na divje Abesince. Na prvi pogled se človeku zdi, da je ta prostovoljna odločitev potekla v redu in kot se sploh navadno misli o fašističnih prostovoljnih akcijah. Toda popolnoma drugačne vtise ima človek, če ve za vse podrobnosti, ki so se dogajale ob tem "prostovoljnem" javljanju. Značilen je primer prostovljca Jazbinška-Jacobini Jožeta znanega izdajalca in človeka, ki sproti spreminja svoje prepričanje — imenovani je bil svo-ječasno namreč navdušen sokol, a je po vojni spreminjal mišljenje kakor ga je zanašalo in kakor je bolje kazalo. Že leta 1922 je namreč postal fašist in prvi italijanaš v Idriji, s čemer se je vedno ponašal. Sedaj so ga hoteli za vse te zasluge odlikovati z Abesinijo in so ga pozvali, da se pokaže ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih kot velik fašist in Italijan. Prisiljen je bil torej javiti se neprostovoljno za prostovoljca. S tem so hoteli obenem dati fašisti vzgled drugim. Moža pa je to silno pretreslo in mu ni šlo iz glave, da bo moral končno pustiti vse in oditi v Abesinijo. Nenadoma je dne 30. marca zginil z doma in taval okrog po dolini. Šele 1. t. m. so ga našli lahko ranjenega v nekem jarku blizu Kanomlje pri Idriji. Prostovoljec je hotel tako prej končati življenje, a se je le DELA NA LETALIŠČU PRI DIVAČI Kmetom so odvzeli nova zemljišča Trst, 1 aprila 1935. — Z lepim vremenon so pričeli na letališču pri Divači pod Vreni ščieo z delom. Kakor' znano so to letališče pričeli delati že 1. 1929. Najprej so morali zravnati kamenit svet poln dolinic, da so uredili vsaj deloma nekaj prostora, sedaj pa kot izgleda nadaljujejo z delom, ker letališče razširjajo a vse strani. Tako bo imelo po predvidevanjih ploščino enega kvadratnega kilometra, če ne še več. Prostor so odvzeli kmetom in ga le deloma plačali. Sedaj nadaljuje s tem odvzemanjem. Nekateri kmetje so zgubili sko-ro vso zemljo, zlasti njive in pašnike. Kraj sam sicer ni bil bogve kako dobro obdelan in plodovit, vendar pa je za razmere, v katerih žive kmetje na Krasu, vsak košček zemlje dragocen. Letališče leži pod hribom Vremščica in tik ob železniški progi Postojna—Trst. Ob progi so uredili primerno postajališče s skladiščnimi napravami. Vsako poletje, menda za vajo, sestavijo po nekaj hangarjev kovinske konstrukcije, ki jih pa v jeseni zopet razderejo in Ceste, ki vodijo mimo, so vse preuredili, tako odpeljajo. a letališču je stalno vojaška straža, da bi krajev, kdor pozna prejšnje razmere, sploh ne spoznal. Da ni to letališče namenjeno kakim trgovskim in prijateljskim svrham s sosedi, je gotovo očito. Lega sama niti od daleč ne dopušča take slutnje. Vojaški namen vseh del je jasen, čudno je le pospešeno delo v teli razmerah. TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA NA BAZOVICI Bazovica, 20 marca 1935. — Dne 18. t. m. se je zgodila tukaj težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Le golo naključje je bilo, da ni bilo še več žrtev. Tega dne zvečer je velik kamijon s prikolico peljal 150 q asfalta iz lieke skozi Bazovico v Bergamo. Zaradi prevelike brzine in ostrega ovinka, kriva je bila pri tem tudi šoferjeva nespretnost, je prikolica z vso silo treščila v hišo posestnika in kavarnarja Metlike in podrla zid. Na srečo ni bilo tisti čas v kavarni in drugih prostorih veliko ljudi, sicer bi imela nesreča hujše posledice, tako pa so jo nekateri skupili le z majhnimi praskami in lažjimi ranami. Izmed treh oseb, ki so se nahajale na kamijonu, sta dve bili takoj mrtvi, a tretja je bila težje ranjena. Tudi hiša je trpela znatne poškodbe. HIŠA LEKARNARJA BRELICHA ZGORELA Trst, 29 marca 1935. — Dne 18 marca ponoči se je vnel velik požar v hiši znanega sežanskega lekarnarja Breliclia. Povzročila ga je neka peč, ki je slabo funkcionirala in zanetila požar celi hiši. Takoj so prihiteli domači gasilci in mnogo sosedov, ki so pomagali- z vsemi silami udušiti ogenj. Ker pa niso zmogli prevelikega napora, so poklicali še gasilce iz Trsta. Požar se je v kratkem času razširil na celo poslopje, talco da je bila tudi vsa lekarna z laboratorijem uničena, le nekatere stvari so še v pravem času rešili. Požar je trajal pet ur in bati se je bilo, da se ne zapalijo tudi sosednje hiše. Celokupno škodo cenijo na 100 ti-ioč lir, ki pa je baje krita z zavarovalnino. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 Restavrant "O S O R ¡ t" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent, Se priporoča lastnik EMIUO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL SIFILIS y DEMAt VEHEREAS EL INSTITUTO MAS AN^ BRASIL 923 ANTICUO ATEN DI D O POR MÉDICOS PLAZA CONSTITUCION PE 1Q A 12 DE 15 A 21 IZ JUGOSLAVIJE takšna je kapitalistična anarhija "Zemljoradniška zadruga", organ glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug v Beogradu prinaša v svojem uvodniku od 31. marca 1935 bilanco svetovne kapitalistične gospodarske politike. Bilanca izgleda tako-le: Ženevska komisija za omiljenje bede je izdala svoje poročilo o stanju bede na svetu. Tu stoji zapisano, da je leta 1933 umrlo od lakote in se ubilo radi lakote 2 milijona 400 tisoč ljudi. Istega leta, torej 1933 so kapitalisti, da bi dvignili cene in sebi zagotovili profit, uničili samo življenjskih potrebščin 720 tisoč vagonov. Ako to preračunamo na minute, izgleda reč tako-le: Vsako miuto je bilo uničeno 20.000 kg pšenice. Vsako minuto je bilo uničeno 200 kg riža. Vsako minuto je bilo uničenega 4Vp, kg sladkorja. Vsako minuto je bilo uničeno 50 kg kave. Vsako minuto je bilo uničeno 110 kg konzerv. Ves ta čas uničevanja, da se doseže večji dobiček je vsako minuto umrlo 30 ljudi od lakote. Vsako minuto se je 20 ljudi ubilo radi bede in lakote. In vse to v letu 1933. Da bi kapitalisti tisto, kar so uničili, podelili ubogim, bi rešili vsako minuto 50 ljudem življenje. davščina na avtomobile ukinjena. Nove davščine na riž, kavo, kakao in karbid za razsvetljavo Finančna davčna politika se bistveno še ni izpremenila. zakaj še vedno jp usmerjena na I indirektne davščine. V banovinskih proračunih je finančni minister črtal 20 odst. na direktne davke. V dravski banovini je znižal ra- | čunsko takso na 2 odst. Prenosna taksa za rea-litete je bila znižana na 1 odst. Črtane so tudi takse na premog, i,afto in električno luč. S prvim aprilom je bila odpravljena taksa za avtomobile, za državne in ban*ovinske. Taksa zn avtomobilske vožnje je bila znižana oziroma odpravljena. Zaradi teb popustov pa je uvedena nova banovinska užitnina na kavo, kakao, čaj. riž in karbid. Davek za riž znaša 1 Din za kg, neluščeni 0.50 Din. za kavo 2 Din, za kakao 2 Din, za čaj 20 Din, za karbid 1.50 Din (za razsvetljavo namreč). Industrija bo z novimi davčnimi določbami precej profitirala in pa lastniki avtobusov. Konzumenti pa bodo. zlasti v naprednejših delih znatno obdavčeni. Praktično bi razbremenitev industrije imela pomen, če bi sedaj industrijci znižali tudi cene svojim izdelkom. Če se to ne zgodi, bodo industrijci samo profitirali. To pa ne bi bilo v interesu konznmentov in ne države. Tihotapci saharina. Ko je izginil z meje sneg. se jetihotapstvo z vso živahnostjo spet začelo. Ne mine skoro dan, da ne bi zasačili čuvaji meje tihotapcev. Enega izmed zadnjih večerov je presenetila patrulja dveh graničar-3ev tri tihotapce na meji pri Zgornji Jamnici. Ko so tihotapci ugledali graničarja, so jo u-brali naglo nazaj proti avstrijski strani in niso jih ustavili niti streli, katere sta poslala za njimi oba graničarja. Pač pa so na begu pometali od sebe nahrbtnike s tihotapskim blagom. Graničarja sta na ta način zaplenila 32 kg saharina. Na dosmrtno ječo obsojenega morilca Lom-barja so iz mariborske kaznilnice premestili v Mitrovico v tamošnjo kaznilnico. V soboto popoldne sta ga odvedla tja dva stražnika močno vklenjenega. V desetih letih je v naši državi umrlo pol milijona ljudi za jetiko. Dr. Nedeljkovič, docent zdravniške fakultete v Beogradu, je dal časnikarjem žalostne podatke o razširjenju je-tike v Jugoslaviji. Vsak teden umre za jetiko okoli 1000 oseb. V zadnjih desetih letih je torej umrlo okoli 500.000 .Tugoslovenov za to boleznijo. Če primerjamo umrljivost za jetiko pri nas z umrljivostjo v drugih državah, so te številke še strašnejše. Na vsakih 10.000 prebivalcev umre v drugih prosvetljenih državah osem ljudi za jetiko, pri nas pa 32. Ako hočemo pobijati jetiko. so potrebna zdravilišča, potrebni so dispanzerji. Na Danskem so dosegli v zdraviliščih lepe uspehe. Pred leti je na Danskem umrlo na 10.000 prebivalcev 34 za jetiko. Danes jih umre samo sedem, na deželi eelo samo pet. Podobno je na Angleškem. Na Francoskem je do leta 1921. umrlo letno poprečno 150 000 ljudi za jetiko, leta 1927. pa samo še 75.000. Med tem se je število postelj v zdraviliščih za jetične povišalo za 200 odstotkov. V Ameriki je kar 700 zdravilišč za jetične. "Pravda" navaja, da umre v Beogradu 800 do 900 ljudi na leto za jetiko. To se pravi. da jih oboli za to boleznijo osem' do deset tisoč na leto. V splošni bolnišnici je samo 150 postelj za jetične. Zato so zdaj začeli priprave za novo zdravilišče, ki bo stalo na Avali. Država je dala za to 82 ha zemlje. Dogradila je tudi vodovod. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je dal v ta namen 12.500.000 dinarjev. Že danes je iz vse stare Srbije velik naval na beogradsko bolnišnico. V mejah stare Srbije oboli na leto okoli 150.000 ljudi za jetiko. V teh krajih umre vsako leto 15.000 je-tičnih. Za to ogromno število bolnikov je samo eno zdravilišče, in sicer v Surduljici. Naš tobak za Nemčijo. Iz Berlina poročajo, da so ugodno zaključena pogajanja med zastopniki naše monopolske uprave in nemško tobačno industrijo. Nemške tobačne tvornice iz Hamburga in iz Bremena so kupile od monopolske uprave 1,250.000 kg našega tobaka. To je pi*vi primer, da so nemške tobačne tvornice kupile tobak pri nas. ISKRE Neki francoski časnikar je rekel: — Nobena stvar na svetu ljudi taiko ne združi kakor sleparija. Zato sta — dva sleparja: prijateljski par. Trije sleparji: finančna družba. Štirjfe sleparji: politična stranka. Vet sleparjev — ne, nebom nadaljeval, kajti o Ligi narodov nočem reči nobene slabe besede, Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici RawRon v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistlce, posebno s ltampa. Calle CABRERA 4311 IT. T. Palermo, 2383 Medicina News J,- " :, -..• •__:_;_1 • ■■______-:•■>.■"'*. : ■- ■. Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolest.no, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nace!nica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specialistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioslcopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in nuraN; Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po tu,: i .. Natančni pregled od zdravnike specialista ra.č unamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15- -21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 SUIPACHA ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YU&OESLAVO) Calle AÑASCO 2322 j AüO VII. NÚm. 301 \ BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin Krojačnica "La Confianza" ANTON KL1NC Vam nudi na izb ero najboljša nacionalna in angleška sukna. Svetovne znane tvrdka Camper DELO PRVOVRSTNO Cene ekonomične CALLE ROSETTI 1527 BUENOS AIRES Veliki zavod "RAMOS IEJIA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljeki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po, prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in liesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 1 I0E30E I3B0!I=3Ono DR. s. schavelzon Vodja klinike v bolnišnici Muñís VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, oljuča, želodSc, ( bisti, reumatizem, kri itd. o GOSPE: _ Rezervirani prostiri. D g OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA O D o SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, 'vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, L nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires o 0 o o 0E30 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9 «r Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 C8S-CH3SHS ^ Slovenska gostilna uri leselem Štajercu Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na lcroglje in keglje pod streho. Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba. Prvovrstna domska kuhinja in pijača po zmernih cenah. Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krom» pirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cen j. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto Dr. J. HAHN XOfflOI I0E30I O 3< Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali sakasnjena perioda Beli tok. — Notranje bolezni Želodec in drobovje. — Gonoreja. Mehur. Obi&ti. Zdravljenje z Ultravioletnimi Žarki NIZKE CENE Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejem^ od 3—8 zvečer Tucomán 2Í29, esq. Pueyrredón Ugodno tedensko in mesečno plačevanje Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in o!go vame«? zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-Ijiti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CAN GALLO 1542