primorske
novice
Koper, 5. decembra
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
št. 36
Občina Hirska Bistrica
ODREDBA o obveznem trihinoskopskem pregledu svinjskega mesa na območju občine Hirska Bistrica
Občina !zo!a
—	ODLOK o ugotovitvi usklajenosti prostorskih izvedbenih aktov z družbenim pianom občine !zo!a za obdobje ! 986—! 990
—	ODLOK o spremembah odtoka o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin
—	SKLEP o prenehanju ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji S!ovenija)es LP Oprema !zo!a
Občina Koper
—	DRUŽBEN! PLAN občine Koper za obdobje !986—! 990
—	ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odioka o komuna!nih taksah občine Koper
—	SKLEP o objavi podatkov o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Koper po periodičnem obračunu za obdobje januar-semptember !986
—	SKLEP o objavi ocene gibanja sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Koper za obdobje januar-december !986 '
Občina Piran
—	ODLOK o komuna!nih dejavnostih v občini Piran
—	ODLOK o spremembi od!oka o odškodnini zaradi spremembe namemnosti kmetijskega zem!jišča a!i gozda
—	ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran
—	SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestita za uporabo stavbnih zemtjišč na območju občine Piran
—	SKLEP o razširitvi predmeta postovanja Komunatnega podjetja Piran
Občina Sežana
—	ODLOK o priznavalninah udetežencev narodnoosvobodilne vojne
—	ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko zdravstveno skupnost Sežana od !. do .11. decembra 1986
—	ODLOK o spremembi prispevne stopnje za skupnost otroškega varstva občine Sežana in skupnost za zaposlovanje Sežana od 1. do 3 1. decembra 1986
—	ODLOK o spremembi prispevka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe na območju občine Sežana od 1. do 31. decembra 1986
—	ODLOK o matičnih območjih za katera se vodijo matične knjige
—	ODREDBA o ugotavljanju in preprečevanju tnhmeloze v občini Sežana
—	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper
—	SKLEP o povišanju stanarin in najemnin v občini Koper
Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Koper
—	SKLEP o višini in minimalnih pogojih združevanja sredstev uporabnikov ptt storitev po osnovi združevanja deleža od vred-
' nosti izgradnje novega telefonskega priključka
Samoupravna interesna skupnost za komuna!no in cestno gospodarstvo občine Postojna
—	PRAVILNIK o urejanju pokopališč ter opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti
—	CENIK pogrebne in pokopališke dejavnosti
Občinska izobraževaina skupnost Firm
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Piran za obdobje 1986—1990
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske tzobraževalne skupnosti Piran za obdobje 1986—1990
Občinska skupnost socialnega skrbstva Hirska Bi strica
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica za obdobje 1986-1990.
—	SAMOUPRAVN! SPORAZUM o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica za obdobje 1986-1990.
OBČ!NA tURSKA B!STR!CA
Na podlagi 57. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS. št. 37/83) in 221. člena statuta Občine Ilirska Bistrica je Izvršni svet na seji dne 13. novembra 1986 sprejel naslednjo
ODREDBO
O OBVEZNEM TRIHINOSKOPSKEM PREGLEDU SVINJSKEGA MESA NA OBMOČJU OBČINE Ilirska Bistrica
!. člen
Z namenom, da se prepreči širjenje okužbe s trihinelozo v mesu prašičev. klanih za domačo rabo in gostinske obrate v zasebni lasti, se
odreja na območju Občme Ilirska Bistrica obvezen trihinoskopski pregled mesa.
2.	člen
Pregled mesa opravlja Notranjsko kraški veterinarski zavod Hirska Bistrica, ki izda tudi posebno navodilo za odvzem vzorcev.
3.	člen
Odvzem vzorcev ter stroški pregleda bremenijo posameznega lastnika živali.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe izvaja veterinarska inšpekcijska služba Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica. Ilirska Bistrica in Postojna.
\

-Q
Petek. 3. decembra 1986
Petek. 5 decembra !986

274
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 —št. 36
v*.
O'
V)
00
5.	čten
Zoper kršitetje dotočb te odredbe se uporab!jajo kazenske sankcije, dotočene v Zakonu o zdravstvenem varstvu živa!i (Uradni !ist SRS. št. 37/83).
6.	č!en
Ta odredba ve!ja z dnem objave v Uradnih objavah.
Št.: 322-3/86-4/3
!!irska Bistrica. !3. novembra !986
Predsednik izvršnega sveta DUŠAN KERNEL ing. ! r.
OBČtNA [ZOLA
Na podtagi 44. in 82. čtena zakona o urejanju nasetij in drugih posegov v prostor (Ur. )ist SRS. št. !8/84. 37/83) in 2()4. č!ena statuta občine !zo!a je Skupščina občine !zo!a na sejah zbora združenega de!a. zbora krajevnih skupnosti in družbenopo!itičnega zbora dne !3. novembra !986 sprejeta
ODLOK
O UGOTOV!TV! USKLAJENOST! PROSTORSKIH tZVEDBE-N!H AKTOV Z DRUŽBENtM PLANOM OBCtNE !ZOLA ZA OBDOBJE ! 986—1990
!. č!en
S tem odtokom Skupščina občine !zo!a ugotavtja usktajenost prostorskih izvedbenih aktov s srednjeročnim družbenim ptanom občine tzota za obdobje ! 986— ! 990. in kateri deti te-teh se ne morejo izvajati zaradi neusktajenosti.
2.	čten
PLANSKA CELOTA !: Marina — Simonov zativ
Razvetjavi se zazidatni načrt za pomorski de! ter programski de! zàzi-datnega načrta za kopenski de! pristanišča za jahte »Manna« tzota.
Do sprejetja predvidenega zazidatnega načrta se na območju !/! !ahko. na podtagi dovo!jenja za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa izvajajo samo tista dc)a. ki niso v nasprotju z do!oči!i srednjeročnega družbenega p!ana oziroma ne prejudicirajo in ne ovirajo rešitve predvidenega zazidatnega načrta.
3.	č!en
PLANSKA CELOTA !: Marina — Simonov za!iv
Za ureditveno območje !/2 je z družbenim p!anom občine !zo!a za obdobje !986—!990 usk!ajen ureditveni načrt »Simonov za!iv« (Uradne objave št. 6/86).
4.	čten
PLANSKA CELOTA 2: historično mestno jedro — Dctamaris — Avtocamp Jadranka
Za ureditveno območje 2/3 in 2/h je z družbenim ptanom občine tzota za obdobje ! 986— ! 990. usktajen de! zazidatnega načrta »2. Oktober« (Uradne objave, št. 2t/83).
De) zazidatnega načrta »2. Oktober« za območje 2/7 se v tekočem srednjeročnem obdobju ne izvaja.
3. čten
PLANSKA CELOTA 3:
V ureditvenem območju 3/!. kjer je reatiziran zazidatni načrt »Ob Morovi utici« (Uradni gtasnik. št. !4/63) se pravitnik o izvajanju smi-setno uporabtja do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev.
6.	čten
Za ureditveno območje 3/2 je z družbenim ptanom občine za tekoče srednjeročno obdobje usktajen zazidatni načrt »Ob utici Oktobrske rc-votucije« (Uradne objave, št. 3t/8t).
7.	čten
Za ureditvena območja 3/3; 3/4; 3/3; 3/6; je s srednjeročnim družbe-mm ptanom občine usktajen ureditven! načrt »Ob nogometnem igrišču« (Uradne objave, št. 6/86).
8.	čten
PLANSKA CELOTA 4;
Zazidatni načrt Jagodje (Uradne objave, št. 4/69). zazidatni načrt Jagodje H. (Uradne objave, št. tH/7!), zazidatni načrt Jagodje t. in !!. (Uradne objave, št. 20/79. 9/83). zazidatni načrt »Pod vinogradi« (Uradne objave, št. 6/84). se s sprejetimi dopotnitvami. v ureditvenem območju S 4/!. do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev, izvajajo kot je opredetjeno v prostorskih sestavinah družbenega ptana občine tzota za obdobje !986—1990.
9.	čten
Za ureditveno območje 4/4 je z družbenim ptanom občine tzota za obdobje !986—!990. usktajen zazidatni načrt »Livade« (Uradne objave. št. !4/77).
De! ZN Livade za območje 4/3 se v tekočem srednjeročnem obdobju ne izvaja.
!0. čten
V ureditvenem območju 4/3. kjer sta rcatizirana ZN »Ob Kosovi utici« (Uradne objave, št. !2/73. ! 2/76) in de! ZN Livade (Uradne objave. št. !4/77) se pravitnika o izvajanju smisetno uporabtjata do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev.
t!. čten
PLANSKA CELOTA 3;
Za ureditveno območje 3/! je s srednjeročnim družbenim ptanom občine za obdobje !986—!990 usktajen ZN Obrtno-stanovanjske cone ob Kajuhovi utici (Uradne objave, št. 6/84).
!2. čten
PLANSKA CELOTA 6; Vitižan — Botnica
Za ureditveno območje 6/! je s srednjeročnim družbenim ptanom občine za obdobje t986—t990 detno usktajen ZN ožjega območja botnišnice (Uradne objave, št. 3/74).
Zaradi neusktajenosti se ne morejo izvajati nastednji deti:
—	zazidava južno od dovozne ceste za hotnico.
—	izvajanje parkirnih prostorov na površinah, ki posegajo v prvo območje kmetijskih površin.
!3. čten
PLANSKA CELOTA 8; Mata Sava — Montecatvo
Za ureditveno območje 8/! je sktadno s srednjeročnim družbenim ptanom občine za obdobje !986—!990 sprejet zazidatni načrt na območju »Mata Seva« (Uradne objave, št. 29/86).
!4. čten
PLANSKA CELOTA !(); Šared
Za ureditvena območja !0/t in !()/2 je s srednjeročnim družbenim ptanom občine !zo!a za obdobje !986—!990 usktajen zazidatni načrt za nasetje Šared nad tzoto (Uradne objave, št. 26/82). izktjučujoč površine v prvem območju kmetijskih zemtjišč.
!3. čten
Urbanistični red za podežetje občine tzota (Uradne objave, št. 3 !/8 !, 33/82. 3 !/84) se do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev izvaja v nasetjih in območjih, kot je opredetjeno v prostorskih sestavinah družbenega ptana občine !zo!a za obdobje !986—!990.
Za območja nasetij Matija. Vinica. Dvon, Medoši. Draga, za katero je predvidena izdetava prostorskih izvedbenih načrtov so novogradnje stanovanjskih, gospodarskih, pomožnih in drugih objektov možne samo na tistih stavbnih parcetah. na katerih je mogoče zgraditi te posamičen objekt ati napravo kot dopotnitno gradnjo v strnjeno zazidatnem območju nasetja. in so take gradnje nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ati za bivanje in deto prebivatcev teh območij.
!6. čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.
Št.: 300-4/83
!zota. !8. novembra !986
Predsednik OSKAR JOGAN. !. r
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
275
Na pod!agi navodila o merilih za to, kaj se šteje za objekta oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se šteje za pomožne objekte (Ur. list SRS št. 27/85) in 204. člena statuta občine Izola (Ur. objave št. 5/78) in 4/82) je Skupščina občine Izola na seji ZZD in ZKS dne 13. novembra 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin
!. člen
6. in 7. člen odloka o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin (Uradne objave, št. 1/86) se ne izvajata, dokler ne bodo s prostorskimi akti določena območja za ljubiteljsko obdelavo zemlje.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v U radnih objavah in velja 6 mesecev.
Štev.: 350-4/86
Izola, 13. november 1986
Predsednik OSKAR JOGAN, l.r.
Na podlagi 203. člena statuta občine Izola (Uradne objave št. 5/78 in 4/82), 13. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS št. 32/80). je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. novembra 1986 sprejela naslednji
SKLEP
O PRENEHANJU UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI SLOVENIJALES, LP OPREMA
IZOLA
1.
Skupščina občine Izola sprejme poročilo začasnega individualnega organa Slovenijales LP Oprema Izola o izvajanju ukrepa družbenega varstva v času od 26. 6. 1986 dalje.
2.
Na podlagi izvršnega sveta in skladno z mnenjem Družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper, Skupščina občine Izola ugotavlja, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bi! začasni ukrep izrečen, zato z dnem 13. 11. 1986 preneha veljati sklep skupščine št. 428-1/86 z dne
26. 6. 1986.
3.
Prenehanje mandata začasnega organa v Slovenijales LP Oprema Izola se vpiše v sodni register.
4.
Ta sklep se objavi v uradnih objavah.
Št.: 428-1/86
Izola, 13. novembra 1986
Predsednik OSKAR JOGAN, l.r.
OBČ!NA KOPER
Na podlagi 63. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1^0), dogovora o temeljih družbenega plana občine Koperza obdobje 1986—90, 237. in 239. člena statuta občine Koper ter stališča družbenopolitičnega zbora je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. novembra 1986 sprejela
DRUŽBENI PLAN OBČINE KOPER ZA OBDOBJE 1986—1990
1. IZHODIŠČA DRUŽBENEGA RAZVOJA
1.1.	Razvojni problemi širše družbene skupnosti
Družbeni plan za obdobje ! 986— ! 990 predstavlja realizacijo usmeritev in strategije razvoja za dolgoročno plansko obdobje v njegovem prvem srednjeročnem obdobju v katerem se morajo vzpostaviti pogoji za postopno uresničevanje planskih opredelitev iz dolgoročnih planov na vseh ravneh.
To srednjeročno obdobje je predvsem obdobje podaljšanega izvajanja prve etape dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v kateri bomo vzpostavljali tudi pogoje za uresničevanje druge etape. To pa zahteva naše odpiranje v širše družbeno gospodarsko okolje, tehnološko in kadrovsko prenovo gospodarstva, uveljavljanje realnih cen produkcijskih faktorjev ter njihovo gibljivost med proizvodnjami in uveljavitev družbeno ekonomskih odnosov s katerimi bo delavec ključni dejavnik v procesu razširjene reprodukcije. Objektivne omejitve za opredeljevanje planskih ciljev v tem obdobju pa so v širši skupnosti predvsem: nujnost po rednem odplačevanju zunanjih dolgov, dokončanje sanacij v gospodarstvu ter uveljavitev tržnih zakonitosti.
Ta okvir terja od planskih usmeritev, da težijo k izgradnji odprtega gospodarstva, ki se bo na ekonomskih osnovah vključevalo v mednarodno delitev dela ter k tehnološkemu prestrukturiranju, ki bo terjalo za razvoj več znanja, ne pa več energetskih, surovinskih, denarnih in zaposlitvenih vložkov.
Delovanje gospodarstva na temelju ekonomskih kriterijev je nujni okvir za uspešen razvoj samoupravljanja ter krepitev družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi in občanov, kar bo ob drugih oblikah družbene organiziranosti vodilo k izboljšanju kakovosti odločanja, dela ter izdelkov in storitev.
Ob prehodu v tosrednjeročno obdobje soza realizacijo opredeljenih planskih ciljev v federaciji in republiki terza opredelitev konkretnih razvojnih ciljev v republiki pa tudi v občini pomembna sledeča dejstva:
—	V republiki je dosežena polna zaposlenost aktivnega prebivalstva vendar pa kljub izčrpanim virom ekstenzivne gospodarske rasti razvojna strategija pri svojem uresničevanju še ni privedla do prehoda k odločni intenzifikaciji gospodarjenja.
—	Izčrpane vire gospodarske rasti smo v preteklih obdobjih skušali nadomestiti z zadolževanjem v tujini, kar pa danes predstavlja temeljni problem in omejitev razvoja v SFRJ.
—	Kljub nekaterim uspehom je proizvodna struktura gospodarstva še vedno tradicionalna z visoko udeležbo živega dela. z visoko porabo energije in z majhnim deležem razvojnozahtevnih in tehnološko intenzivnih proizvodenj.
—	Začeti proces prestrukturiranja v gospodarstvu terja spremembe tudi na drugih področjih. Zahtevam kvalitetnejšega in bolj učinkovitega razvoja se bodo morale prilagoditi predvsem raziskovalna in inovacijska dejavnost ter izobraževanje.
—	Zmanjšanje deleža investicij v družbenem protzvodu skoraj do ravni enostavne reprodukcije v zadnjih letih je ob hudem izčrpavanju za energetska in druga infrastrukturna vlaganja pretirano oviralo tudi proces obnove in modernizacije obstoječih kapacitet, kar postaja zato pomembnejša zahteva novega obdobja. Vzporedno s tem bo potrebno dosegati ustrezna razmerja v delitvi dohodka s hitrejšo rastjo akumulacije ter ponovno zagotovitvijo realne rasti osebnih dohodkov, kar je pogoj za boljše in ustvarjalno delo.
—	Ugotovitev o izrabljenosti virov gospodarske rasti ne velja za področje pridobivanja hrane
—	Ekonomska nestabilnost z izredno visoko inflacijo na prehodu v novo plansko obdobje močno zavira, če ne celo onemogoča uveljavljanje racionalnosti pri ekonomskih odločitvah. S tem vpliva na gospodarski in družbeni razvoj, povzroča kopičenje Aktivnih virov za porabo, nelikvidnost, nepokrite tečajne razlike predvsem pa otežuje sanacijo velikih zgubašev.
Petek, 5. decembra 1986 — Št. 95

primorske novice



'9H^
^ C
O *=


^	^ e ^ " 8 Ì ^ ' & 3
3*3	B ^	-;'
** -tj n.^ & 35***T3 o $
5 g a^ ^ '' -".	^ a S. &
c y x
3-2 ?
^ -c ž $: S ^ $5 B ?a^'B
^ !r $ ? *? 5 ?
^ s-
Ji !
Ììr^ìj
§!
^ H ^ 3 ^ ^ S 3
i.^
' a o* o h*

^ - -K ! k' c
^ L ^ f' !. 'j ^ ^	Č E
? ^ ^ ^ ^ ^. .. „
anssi§^
8 i:'^B x 8 a
^lÌes*6SÌ
"*7^ K- S q-§ *
"
H M' r ^ '^'
^ S 2 5" s
i7 *S ^ R 1? - "
ìn^&'g '
R *-*
S:hg
3 3 S g 3
&'l ^ ' E
.^3'^ A. 3
?g-^3
^ r Q ^! - K ^ c

- .^ t % ^ H ^	§
' ...
x ? s 2
B ^	?
s;?".r^''p
.j in


^ n. 1C
j e ^ a
, 6* ^ n ^ o . n K S <3 ^ ^ %
!
&<
&S
K'2
$ g
Ti P
^.- ^ o *n
^ a
f! .3
^ E
!' !.!
'3
M
c 5
'' ^
!.. A
2^:5
5$15B
'B r r ? ? ^
5' 5 *3
H g <t o g c


F B '
& 3
I ! ! ! ^" ^.
-t -— —	— c* ^
'i ' ,^.E* i'
:
pR.t-° = ^r. 9#:	7 r 7
$3§'3^&..B

T =3
v g-	5 B
ah'	d -,
:-, ,.- ;.<
^ ^ o .%
f; M O ^ ^
^ !!-'$ a ^ -1 o ^
g'^%-	2 a H
fj « & B ^
J M .. " !7
? È B g ? p ?
M
O)
m
)
}^-
g{
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
277
energijo. Vsa !a vprašanja so se po dokajšnji zanemarjenosti pred de-set!et ji v obdobju ponovnega poudarka družbenega ptaniranja v občini sicer že začeta reševati. Vendar izkušnje kažejo, da smo tudi v tem obdobju v infrastrukturo vtagati premajhna sredstva in da se je razkorak med razpotožtjivim in potrebnim ves čas povečevat. To vetja rtasti za vprašanja, ki smo jim v tem okviru dati prioriteto. Zaradi njihovih dimenzij dokončna rešitev ni možna v enem srednjeročnem obdobju, tudi ob vsestranski prioriteti. Zato je citj opredetjen kot pospešitev reševanja. ki naj pripetje do znatne ubtažitve razkoraka med potrebnim in dejanskim.
2.3.	Popotnitev družbene infrastrukture in uvajanje novih vsebin družbenih dejavnosti
Ta citj družbenega razvoja občine je opredetjen ob upoštevanju nujnega pritagajanja še naprej tesnim materiatnim okvirom za zadovotje-vanje skupnih potreb. Težišče bo v iskanju novih načinov in vsebin izvajanja dejavnosti in na botj racionatnemu izkoriščanju obstoječih zmogtjivosti. V okviru danih sredstev bo tako ob večjem obsegu neposredne svobodne menjave deta mogoče zagotavtjati trdnejšo sociatno varnost detavcev v teh dejavnostih, ob ostatiti naporih pa tudi doseči ustrezno izbotjšanje kakovosti.
Ktjub vetikim pridobitvam na področju družbene infrastrukture smo v zadnjih tetih v občini uspeti detno pokriti te pretežni det prostorskega primanjktjaja na temetjnih področjih, ztasti v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju ter v otroškem varstvu, detno in nezadostno pa tudi v tetesni kutturi in botnišničnem zdravstvu. Uspeti smo tudi pristopiti k obnovi nekaterih kuttumih objektov.
V tem srednjeročnem obdobju bomo ob nadatjevanju prizadevanj za zmanjšanje prostorskega primanjktjaja na ktjučnih področjih v okviru danih materiatnih možnosti usposabtjati in vgrajevati tudi novo družbeno infrastrukturo, ki naj vnese v naše živtjenje nove vsebine, nove kvaktete, ki naj poudarijo naše specifičnosti ter omogočajo bogatejši in privtačnejši družbeni standard pa tudi postopno nadomestijo sedanje improvizirane obtike odvijanja dejavnosti na nekaterih področjih.
2.4.	Uvetjavitev dostedne uporabe načet smotrnosti posegov v prostor ter dostednega varovanja bivatnega in detovnega okotja
Za razvoj dejavnosti bomo v prostor posegati in v njem usmerjati dogajanja tako, da bo raba usktajena s potrebami razvoja tistih dejavnosti, ki so odvisne od naravnih pogojev. Zato bomo vsem zemtjiščem dotočiti namensko rabo. Prednost bo imeto izbotjšanje in varovanje kvati-tetnih zemtjišč za kmetijsko proizvodnjo ter optimatno in utemetjeno varovanje naravnih virov ob smotrnem ohranjanju naravne in kuttume dediščine.
Vzporedno s tem bomo poskrbeti za ohranjanje zdravega okotja ter za ohranjanje in vzpostavtjanje ekotoškega ravnotežja. Preprečevati bomo nastajanja novih žarišč onesnaženja, ter postopno sanirati obstoječa. Te aktivnosti bodo postate prioritetna aktivnost in ravnanje samoupravnih organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju od-točitev ter pri vsakodnevnem detu in živtjenju.
2.5.	Uresničevanje enakopravnosti pripadnikov itatijanske narodnosti ter razvoj njihove narodnostne in kuttume identitete
Ob načrtovanju družbenega razvoja moramo z vidika perspektiv razvoja itatijanske narodnostne skupnosti na območju občine upoštevati vse etemente, ki obtikujejo narodnostno in kuiturno identiteto nekega naroda z dostednim zagotavtjanjem dvojezičnosti na vseh področjih deta in živtjenja.
Vzgoja in izobraževanje pripadnikov narodnosti kot integratni det sistema vzgoje in izobraževanja v SR Stoveniji, ima pri tem izjemen pomen. Ta dejavnost je tudi pogoj za enakopravno sožitje terza dvojezično sporazumevanje, zato bo potrebno še nadatje vktjučevati specifiko vzgoje in izobraževanja šot narodnostno mešanega območja v ce-toviti šotski sistem
Kuttumi razvoj narodnosti kot drugi pomemben etement bo stone! predvsem na čuvanju izvirnih kuttumih značitnosti s citjem varovanja in oživtjanja kuttume dediščine. Med drugim bomo zato potitiko obnove starega mestnega jedra izvajati tako. da bomo ob ovrednotenju stanovanjskega, družbenega in kuttumega prostora z ustreznimi ukrepi v njem obdržati avtohtono prebivatstvo, tako se bo itati janska skupnost v mestu uvetjavita kot eden najpomembnejših demografskih dejavnikov.
Zahtevno področje je tudi nemoten razvoj itatijanske narodnosti v prostoru, ki ga bomo tahko zagotoviti te s trajnim kritičnim spremtja-
njem družbenega razvoja s sociatnega. ekonomskega in prostorskega vidika v kontekstu začrtanega dotgoročnega razvoja. Z izjemno pozornostjo bomo ob razvojnih poseg) h. k) bt utegni h ožiti izvirne pogoje za kmetovanje, zagotavtjati pripadnikom itatijanske narodnostne skupnosti za nadatjevanje kmetijske proizvodnje ustrezna kvatitetna zem-tjišča na narodnostno mešanem območju.
Tako kot dostej bomo tudi preko raztičnih obtik izobraževanja zagotavtjati pogoje, da bodo pripadniki itatijanske narodnosti skupaj z vsemi detovnimi tjudmi v občini nositci družbenega ekonomskega in potitičnega dogajanja, nositci obtasti in upravtjanja vseh družbenih zadev.
2.6.	Zagotavljanje hitrejšega razvoja manj razvitih območij občine in podežetja
Z aktivnostmi za zagotavtjanjc hitrejšega razvoja območij občine, ki so z dogovorom o temetjih družbenega piana opredetjena kot manj razvita ter podežetskih območij sptoh. bomo nadatjevati tudi v tem obdobju. Z izbotjšanjem živtjenjskih pogojev na račun postopnega uspo-sabtjanja komunatne energetske in sociatne infrastrukture ter komunikacij. pa tudi z ustvarjanjem zapostitvenih možnosti na samem podeže-tju, z nadatjnjim razvojem družbenega in samostojnega drobnega gospodarstva ter turistično gostinske dejavnosti, predvsem pa z vspostav-! jan jem pogojev za razvoj sodobnega in dohodkovno zanimivega družbeno organiziranega kmetijstva bomo skrbeti za ohranitev posetitve. Konkretni citj bo zaustavitev padca števita prebivatcev, vendar pa bo to odražato učinek oziroma uspešnost na področju aktivnosti za izbotjšanje sociatno ekonomskih razmer z večptastnimi citji vktjučnoz ustvarjanjem botjših pogojev za vodenje sptošnega tjudskega odpora.
3 MATERIALNA RAZMERJA V DRUŽBEN! REPRODUKCIJ!
Za uresničevanje skupnih citjev in natog družbenega razvoja občine bo v obdobju ! 986— ! 990 potrebno in možno doseči nastednje gtobat-nc, materiatne okvire in razmerja:
—	reatno rast družbenega proizvoda cetotnega gospodarstva s poprečno tetno stopnjo 3.7 %;
—	reatno rast izvoza btaga in storitev bistveno nad 6 % tetno. kar je ptanirana rast v repubtiki. ob največ 3%-ni tetni reatni rasti uvoza btaga in storitev;
—	Ob nujni uspešnosti prizadevanj za ohranitev dosežene ekonomičnosti postovanja, bomo tako uspeti doseči 3,7 %-no tetno reatno rast bruto dohodka (dohodka in amortizacije), kar bo ob nujno hitrejši rasti amortizacije omogočato tetno reatno rast dohodka za 3.4 %;
—	taka rast družbenega proizvoda in ostatiti kategorij bo ob največ !%-ni tetni rasti števita zapostenih zahtevata vsaj 2.7%-no reatno tetno rast produktivnosti, kar istočasno pomeni, da bo ta činitetj omogoča! skoraj 3/4 rasti družbenega proizvoda;
—	v detitvi dohodka bomo težiti za tem. da bo akumutacija svoj detež v dohodku povečata od ! 8,7 % v tetu ! 983 na ! 9.3 % v tetu ! 990, detež ustvarjenih sredstev za reprodukcijo v doseženem bruto dohodku pa bi se tako povečat od 30.8 na 32,2 %, tako razmerje bi še vedno omogočato reatno rast poprečnih osebnih dohodkov po poprečni tetni stopnji t.0%, izdvojena sredstva za skupno porabo v TOZD bi tako naraščata z reatno tetno stopnjo 2.4% in omogočata reatizacijo sprejetih obveznosti iz dogovora o temetjih družbenega ptana občine.
Za doseganje tako postavtjenih citjev moramo predvsem botje izkoristiti obstoječe potenciate, zagotoviti botjšo oskrbo s surovinami, re-promateriatom in rezervnimi deti. Dohodek na detavca in na vtožena sredstva moramo povečati z aktiviranjem investicij v teku. s povečanim detežem izmenskega deta. z izbotjšanjem kvaktete in asortimana ter z novimi investicijami, ki bodo morate ob izbotjšanju učinkovitosti investiranja omogočiti povečanje ztasti izvozne proizvodnje. Pogoj za ohranitev dosežene ekonomičnosti v postovanju bo predvsem racio-natno gospodarjenje z ukrepi za varčevanje pri materiatnih stroških, ob reatnem vrednotenju energetskih in surovinskih vtožkov.
Tudi v tem srednjeročnem obdobju bo med pomembnejšimi dejavnostmi v občini največjo rast družbenega proizvoda tahko dosegta dejavnost promet in zveze (4,3 do 3,5%-na poprečna tetna rast).
!ndustrija mora doseči poprečno stopnjo in ohraniti svoj detež v družbenem proizvodu. Tako kot v Stoveniji bo nižjo reatno rast od poprečne zabetežita trgovina. Med ostatimi dejavnostmi ima pogoje za najvišjo rast obrt, hitreje kot v Stoveniji pa se bo razvijato tudi kmetijstvo. Gradbeništvo ne bo mogto doseči poprečne stopnje rasti gospodarstva. Razvoj gostinstva s turizmom bo ob retativni izčrpanosti kvantitativnih razvojnih možnosti v občini betežit nekotiko nižjo rast kot v
278
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — st. 36
M
M
republiki. vendar z občutno izboljšano kvaliteto ponudbe ter ob večji integnranosti m podrejenost! razvoju turizma v regij!.
Močan generator razvoja v občin!, sev eda v pov ezav ! s prometom m
zvezami, bodo še nadalje poslovne m tehmčne storitve, k! v občim predstavljajo pretežni de! preostalega gospodarstva.
Družbeni plan republike terja b!Stveno povečanje deleža izvoza blaga in storitev v družbenem bruto proizvodu m sicer od 16Ir na 201-. Prihodki iz tujine v raznih oblikah so v letu 1983 v gospodarstvu republike predstavljali 12.3 ^ celotnega prihodka, v občim Koper pa ! 1.3 Zato si mora gospodarstvo občine prizadevati, da bo do leta 1990 ta delež povečalo vsaj za 3 ^č-nih točk. kar pa terja rast izvoza blaga m storitev ter drugih prihodkov z tujine po realm letni stopnji vsaj H %.
Pri razporejanju dohodka bomo še naprej izboljševali relativne odnose med akumulacijo in tekočo porabo ob hkratnem uresničevanju politike realne rasti sredstev za bruto osebne dohodke ter za zadovoljevanje skupnih m splošnih družbenih potreb, v skladu z rastjo dose-ženga dohodka
Obseg sredstev za stanovanjsko izgradnjo bo glede na planiram obseg stanovanjske izgradnje ter predvidenih sprememb v strukturi virov finansiranja v globaluohranil realno raven izleta 1983 Tako pa bo skupna rast sredstev, izdvojemh za sklade skupne porabe v TOZD. ob zadovoljevanju neposrednih potreb delavcev v TOZD. omogočala realizacijo dogovorjenih programov širitve družbene infrastrukture v občim.
Glede na predv ideno rast sredstev za osebne dohodke, ki je nekoliko višja od planirane v republiki, bomo ob nekoliko višjih izdvajanjih iz osebnega dohodka kot v republiki lahko zagotovili vsaj enako rast sredstev za čiste osebne dohodke Nekoliko nižja rast zaposlov anja pa bo v endar omogočila, da bomo lahko dosegb višjo realno rast poprečnih čistih osebnih dohodkov na delavca kot v republiki, kar je seveda eden od pogojev. da bomo lahko dosegli tudi planirano v išjo rast produktivnosti.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana s svobodno menjavo dela. bodo v tem petletnem obdobju naraščala s stopnjo okoli 3.5 poprečno letno Ob skrajno racionalni politiki razvoja in zaposlov anja v družbenih dejavnostih bomo tako lahko omogočili izvedbo uskladitve ravni osebnih dohodkov izvajalcev ter njihovo nadaljno skladno rast z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. V tem okviru bo rast sredstev za posamezne družbene dejavnosti različna m odvisna od dogovorjenih pnontet ter od širjenja raznih oblik svobodne menjave dela.
Sredstva za splošno porabo v občim bodo rasla s stopnjo 3.4 ^ letno. Tako bomo zagotovili izvajanje zakonskih obveznosti, modernizacijo uprave vključno s posodobitvijo družbenega informacijskega sistema, kvalitetnejše funkcioniranje upravnih organov ter uskladitev osebnih dohodkov delavcev v upravi z delava v gospodarstvu.
4 KADROVSKA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE
Razvojna preobrazba ter prehod na višjo tehnično tehnološko raven bosta temeljila na znanju, na ljudeh, na usposobljenih delavcih. To poudarja pomen kadrovske pohtike m kadrovskega načrtovanja, ki si v tem srednjeročnem obdobju morata v praksi pridobiti že zdavnaj deklarirani pomen V tem obdobju bo poudarjen pomen vlaganj v sodobno izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov za tehnološko prestrukturiranje gospodarstva ter za nadaljnji razvoj poslovanja m upravljanja. Povečati bo treba tudi obseg podiplomskega izobraževanja.
Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zasledovali ohranitev polne zaposlenosti delovno sposobnega prebivalstva m to z njegovim produktivnim zaposlovanjem Ta cilj omogoča strategija ekonomskega m tehnološkega razv oja, vendar podprta z ustreznimi ukrep' na področju izobraževanja in politike zaposlovanja.
Demografska gibanja v obdobju 1986—90 terjajo za ohranitev polne zaposlenosti letno zaposlitev približno 620 delavcev, od česar okoli dve tretjine za nadomestitev naravnega odliva, ostanek pa predstavlja letno okoli 1 ^č-no rast števila zaposlenih Objektivno ugotovljeni pogoji na področju zaposlovanja omogočajo oziroma vodijo v sledeče spremembe
zaposleni 1985		struk. v %	! 1986—1990	zaposleni 1990	
izobr stop.	število		letne porabe nadomest. dodatne	štev.	strukt. v%
L. 11	7.488	36	150	—100	6.989	32.0
111.. IV	6.032	29	120	+104	6.352	30.0
V	4 576	ii	91	+133	5.242	24.0
VI	1.456	7	30	+ 36	1.638	7J
VII	1.248	6	23	+34	1.419	6.5
Skupaj	20.800	100	416	207	21.840	100.0
Glavni vir nadomestnega in dodatnega zaposlovanja bodo mladi kadri, ki bodo prihajali iz izobraževalnega procesa. Iz vrst kmečkega prebivalstva v občini Koper ni mogoče pričakovan priliva. saj je proces deagrarizacije v glavnem zaključen. Nujni procesi prestrukturiranja morajo zato težiti za relativnim zmanjšanjem potrebe po delavcih z nizko stopnjo strokovne usposobljenosti.
Ob prestrukturiranju proizvodnje pa se bodo neizbežno pojavili ekonomski m tehnološki presežki delavcev. ki bodo bolj kot doslej povečali povpraševanje po zaposlovanju. Dodatne možnosti prezaposlovanja bomo zagotovili z večanjem izmenskega dela. z razvojem drobnega gospodarstva, predvsem pa preko raznih oblik izobraževanja čakajočih na prezaposlitev, ki jih bomo usposobili za fleksibilnejše možnosti zaposlovanja.
Izobrazbena struktura kot najpomembnejši kazalec prisotnega znanja. potrebnega za gospodarski in družbeni razvoj, se bo morala hitreje izboljševati, da bo znanje lahko postalo vzpodbujevalec novih tehnologij.
Načrtujemo, da se bo delež zaposlenih z višjo m visoko izobrazbo povečal od sedanjih 13 'c na 14 kar nas seveda ohranja v slovenskem povprečju, še zdaleč pa to m dovolj za smelejše premike Ker so kadri rezultat mnogih aktivnosti, še posebej pa načrtne kadrovske politike. je nujno, da delovne organizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju posvetijo tej problematiki neprimerno večjo po almost kot doslej. kajti v obratnem primeru, kadra, ki bi lahko obvladoval zahtevnejše tehnologije ne bo. kadri pa bodo v tem primeru posta-; največji omejitveni faktor razvoja.
Ključna naloga za pospešitev premikov na tem področju m even-tuelno tudi za preseganje objektivnih, prej prikazanih možnosti, je povečanje pomena, obsega oziroma deleža kadrovskega štipendiranja na višjih stopnjah (V.. \T in VII.)
Pn štipendijski politiki bomo posebno pozornost posvetih štipendiranju m usposabljanju kadrov za potrebe dvojezičnega poslovanja državnih. upravnih in pravosodnih organov ter ustanov. ki so posebnega družbenega pomena.
3	RAZVOJNE NALOGE PO PODROČJIH
5.1.	Gospodarstvo
Osnovni cilj gospodarskega razvoja občine v tem srednjeročnem obdobju je zagotovitev dinamične m stabilne gospodarske rash na podlagi kakovostnih dejavnikov.
Hitrejša m stabilnejša gospodarska rast bo možna le s trajnim in odločnejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela. Izv oz kot osnovni generator hitrejše gospodarske rash mora naraščati hitreje od splošne rash gospodarstva.
Komparativna prednost, ki jo občim Koper nudijo Osimski sporazumi in njena lega. se mora valorizirati z učinkovitejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela preko višjih oblik maloobmejnega sodelovanja in gospodarskih aktivnosti preko carinskih con. kar je treba obravnavati v kontekstu politike dobrih sosedskih odnosov m v kontekstu pozornosti in skrbi naše skupnosh do gospodarskega položaja slovenske narodnosti v zamejstvu.
Osnovna naloga v vseh gospodarskih dejavnostih je usmerjanje v intenzivno gospodarjenje, kar je pogojeno s pospešenim spreminjanjem gospodarske strukture m povečanjem kakovosti proizvodnje S tem v zvezi bo osrednja naloga v tem obdobju povečan delež proizvodnje izdelkov in storitev, ki dolgoročneje omogočajo ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva ter s tem tudi večje m učinkovitejše vključevanje v mednarodno menjavo. Načrtno bomo pospeševali proizvodnjo izdelkov in storitev, pn katerih imajo strokovni kadri, tehnologija m znanje odločilno vlogo, zlasti pa še hste. ki so
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
ključnega pomena za splošni dvig tehnološke ravni združenega dela in celotne družbe.
Za intenzifikacijo gospodarjenja bo posebno pomembna kakovost investicijskih odločitev, ki bodo morale sloneti na upoštevanju ne samo podjetniških in sektorskih vidikov, ampak tudi kriterijev, ki vrednotijo ekonomske, socialne, tehnološke, prostorske, ekološke in druge vidike v daljšem časovnem obdobju.
Konstantna naloga v vseh gospodarskih dejavnostih je zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda, kar bo doseženo z racionalizacijo, z modernizacijo. s tehnološko posodobitvijo, z uvajanjem računalniško vodenih procesov, s povečanjem produktivnosti, z večjim izkoriščanjem prostorskih, kadrovskih in drugih kapacitet ter z bolj smotrnim povezovanjem v jugoslovanskem prostoru.
Opredeljeni cilji bodo uresničeni skozi programe:
—	industrije, predvsem kovinsko predelovalne, motorne in bazno kemične,
—	agroživilstva in preskrbe.
—	prometa in zvez.
—	turizma in
—	ostalih dejavnosti.
Vsa prizadevanja bodo pogojena z intenzivnostjo uvajanja informatike v proizvodne in poslovne procese, zlasti pa z uvajanjem računalniškega krmiljenja poslovnih in proizvodnih procesov, računalniško podprtega konstruiranja, planiranja in proizvodnje oz. poslovanja. Vse to mora biti povezano z združevanjem potrebnega znanja in dosežkov raznih dejavnosti in strok ter znanstvenih ved.
Več poudarka bomo dajali razvoju maloserijske proizvodnje in razvoju individualne proizvodnje, kot oblike zadovoljevanja posebnih zahtev kupcev ali v obliki kooperacije z veliko serijsko proizvodnjo. Vse to omogoča fleksibilnost in visoko produktivnost na osnovi najnovejših tehničnih pridobitev ob upoštevanju razvoja informatike ter terja veliko vlogo industrijskega oblikovanja in diverzifikacijo ponudbe.
Prestrukturiranje industrije ter nakazane usmeritve za razvoj gospodarstva, ki se morajo uveljaviti v širši skupnosti, ustvarjajo pogoje za hitrejši in kvalitetnejši razvoj drobnega gospodarstva tudi v naši občini. Drobno gospodarstvo mora prevzeti vse tiste tržmo zanimive in za reprodukcijo potrebne proizvodne programe, ki ne sodijo v vclikoindu-strijski način proizvodnje. Tak razvoj terja veliko znanja in strokovne usposobljenosti.
5.!.!. !ndustrija
V industriji je osnovna naloga in cilj razvijanje tistih obstoječih programov. ki bodo dolgoročno omogočili kvaliteten razvoj in višji dohodek. Uvajanje novih proizvodnih programov in modernizacija obstoječih bo podrejena zahtevam po tehnološko razviti proizvodnji, ki je konkurenčna na svetovnem trgu. Tak razvoj proizvodnje bodo industrijske delovne organizacije dosegale z uvajanjem nove tehnologije in z dviganjem produktivnosti, predvsem pa z razvijanjem lastnega znanja.
Razvoj motorne industrije bo še nadalje slone! na razvoju in izdelovanju motorjev z notranjim izgorevanjem, sodobno zasnovanih specialnih vozi! in kmetijske mehanizacije. Industrija pohištvenega okovja bo še naprej razvijala in dopolnjevala svojo proizvodnjo in tako utrjevala svoj položaj pretežnega proizvajalca tovrstne proizvodnje v državnem merilu.
Kovinsko predelovalna in motorna industrija bosta kot novo kvaliteto v svoji dejavnosti razvijali dopolnilne programe na osnovi razvitih tehnologij, zlasti proizvodno tehniko, ki bo zadovoljevala lastne potrebe. presežek pa bodo plasirale predvsem na tujem trgu.
Kemična industrija bo svoj razvoj usmerila — modernizacijo obstoječe proizvodnje, v proizvodnjo specialnih kemikalij v manjših količinah. kar zahteva več znanja in sodobno tehnologijo Obstoječo proizvodnjo bo sanirala in obnovila v taki meri. da bo zagotovljena ekološka varnost.
Posebnega pomena bo še nadalje razvoj kapacitet, ki bodo namenjene zaposlovanju delavcev z omejeno delovno sposobnostjo. V ta namen se bodo razvijali programi proizvodnje elektroinstalacijskega materiala, obutve ter embalaže. Ta program bo temelji! na procesih sestavljanja in polnjenja proizvodov v kooperaciji in v dohodkovnih povezavah s proizvajalci v drugih dejavnostih.
Ostale, po obsegu manjše industrijske delovne organizacije, bodo s svojimi programi v prvi vrsti težile k izboljševanju akumulativnosti na podlagi uvajanja sodobnih tehnoloških naprav, izboljševanja kvalifikacijske strukture zaposlenih, večjega vključevanja lastnega znanja, nadomeščanja uvoznih surovin in repromatcriala z domačimi, večje
279
izvozne usmerjenosti ter racionalizacije in boljše organiziranosti že obstoječih proizvodnih procesov.
5.1.1 Tomos bo s procesom prestrukturiranja dosege! tehnično-tehnološko in poslovno rast, ki mu bo omogočala večjo programsko stabilnost na svetovnem trgu. To bo dosege! z razvojem štirih obstoječih proizvodnih programov, ki so:
—	program dvokolesnih vozil, v okviru katerega bo razvito novo motorno kolo v razredu do 200ccm, ki bo prišlo v proizvodnjo do konca obdobja. Sedanji modeli bodo spremenjeni in dopolnjeni. Proizvodnja bo slonela na modificiranem avtomatiku A3 in na mopedih AT in BT z izboljšanim menjalniškim motorjem.
—	program krmnih motorjev bo popestren s proizvodnjo novih motorjev do 5 KM ter med 5 in 10 KM. Razvoj bo teke! tudi v smeri družine velikih krmnih motorjev nad 10 KM. Izvedenke motorja T4 bodo še naprej v proizvodnji.
—	program stabilnih motorjev in agregatov bo dopolnjen z novimi
izvedbami 4 taktnega motorja UMO 4T 22/18 in z novim motorjem UMO 04.	4
—	program motornih žag bo razširjen z novo žago MŽ 266 in bo še naprej temeljil na kooperaciji z Elektroluxom.
Program dvokoles bo povečan s poprečno letno stopnjo rasti 3,5 %, ostali programi pa s stopnjami od 9.4 do 13 %. Ta rast bo dosežena z nespremenjenim številom delavcev vendar z bistveno izboljšanim kadrovskim sestavom.
Investicijska vlaganja bodo obsegala manjše povečanje proizvodnih površin ter vlaganja v visokotlačno livarno, v livarno magnezija, v nizkotlačno livarno aluminija, v linije za obdelavo raznih ohišij ter ostalih MG in AL odlitkov ter v obdelavo jeklenih delov (motorne gredi, zobniki), nadalje v opremo za obdelavo pločevine, varjenje, galvansko zaščito in lakiranje. Urejeni bodo montažni trakovi in embalirnica odpreme ter skladišča in tok materiala. S pridobitvijo novih prostorov bodo nekateri oddelki preseljeni ob posodobitvi opreme. Ob nadaljnjih vlaganjih v razvojno in raziskovalno dejavnost bo stara proizvodna hala sanirana vključno z ureditvijo ekoloških ter mikrokH-matskih delovnih pogojev. Za te investicije v skupni vrednosti približno 15 milijard din bo Tomos zagotovi! 35% lastnih sredstev ter 25 % z združevanjem, ostalo pa z bančnimi in komercialnimi krediti.
Na področju vključevanja v mednarodno menjavo je temeljni cilj Tomosa postati pretežni izvoznik, ki bo nad 50% svoje proizvodnje nameni! tujim trgom. Mednarodna menjava bo temeljila na dograjevanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja, zlasti preko kooperacij, skupnih naložb, prodaje licenc itd.
5.!.1.2. V tem srednjeročnem obdobju bo v DO Cimos poseben poudarek dan razvoju in ustvarjanju skupnega prihodka, v čigar realizacijo so vključene vse TOZD DO Cimos. Skupni proizvod bo predstavlja! 90 % celotne proizvodnje. Pri njegovem ustvarjanju je TOZD Proizvodnja avtomobilov Koper finalizator in proizvajalec sestavnih delov, ostale proizvodne TOZD se vključujejo s proizvodnjo sestavnih delov (za izvoz v okviru dolgoročne industrijske kooperacije in lastno vgradnjo), preko TOZD Servis in prodaja pa poteka komercializacija skupnih proizvodov.
Skupni proizvod predstavljajo osebna, tovorna in specialna vozila, kmetijska mehanizacija in komunalni stroji.
Zastavljeni cilji pri skupnem proizvodu za to srednjeročno obdobje so naslednji:
—	povečanje proizvodnje sodobno zasnovanih proizvodov,
—	vlaganja lastnega znanja,
—	izboljšanje kvalitete.
—	povečanje obsega ponudbe na domačem in tujem trgu (povečanje izvoza za 100% v letu 1990) in
—	povečanje dohodka.
V okviru zastavljenih ciljev je poseben poudarek dan izvozni aktivnosti. v okviru katere so zastavljeni naslednji cilji:
—	ekspanzija izvoza in povečanje za 100% v letu 1990,
—	povečanje deleža izvoza v skupni prodaji,
—	povečanje izvoza na konvertibilni trg in
—	nadomeščanje uvoza in s tem izboljšanje pokritja uvoza z izvozom.
5.1.1.3.	V srednjeročnem planskem obdobju 1986—1990 bo DO l ama Dekani posvečala posebno pozornost področju razvoja, dopolnjevanju in proizvajanju okovja s ciljem, da se bo proizvodnja !e-tega povečevala po povprečni letni stopnji vsaj 3 % in da bo izvoz okovja vrednostno predstavlja! 75 % celotnega izvoza delovne organizacije, ki bo leta 1990 dosege! kar 40% celotnega prihodka DO.
Lama bo na obstoječih tehnologijah razvijala še druge programe, ki
'C
oc
3'
$2*
'O
'-vi
M
M
primorske novice
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
280

bodo zagotovili stabilnejši razvoj DO. ob hkratnem zmanjšanju odvisnosti od programa okovja, zaradi nestabilnih tržnih razmer v pohištveni industriji. Tako bo do leta 1988 podvojila proizvodnjo orodij in bo s tem sposobna zadovoljevati pretežni del lastnih potreb po orodjih ter si ustvarila možnost za njihovo prodajo v večjih količinah kot do sedaj.
Z vidika oskrbe lastne proizvodnje s potrebno avtomatizacijo, kakor tudi z vidika tržnih možnosti, ki so dokaj velike, bo kot nov segment programske usmeritve Lama uvedla proizvodnjo strojev in naprav za avtomatizacijo strehe in montaže, navezano na program okovja in za zagotavljanje kompleksnejše ponudbe, s tem pa boljšega trženja programa okovja. Pričela bo tudi s proizvodnjo strojev in orodja za potrebe lesne industrije.
Taka programska raznolikost bo omogočila enakomernejšo zasedbo razpoložljivih proizvodnih kapacitet, doseganje kvalitetnega razvoja in dolgoročno večjo poslovno stabilnost DO.
5.!.!.4. TKG TOZD Šmarje pri Kopru bo povečevala proizvodnjo s poprečno letno stopnjo okoli 4 % s tem. da bo ohranjena struktura med klasičnim programom kovinske galanterije, vključno s cevnimi izdelki ter med proizvodnjo avtomatskih varnostnih pasov in drugih ustreznih izdelkov.
V klasičnem programu bo cilj predvsem doseganje višje tehnološke stopnje ter temu ustrezno višje tehnološke proizvodnje, medtem ko bo proizvodnja varnostnih pasov temeljila na registrirani kooperacijski pogodbi s tujim partnerjem ter na tesnem proizvodnem in poslovnem sodelovanju z avtomobilsko industrijo. TOZD si bo prizadevala krog svojih kooperantov razširiti, zlasti pa se vključiti v konzorcij *JUGO-AMERIKA«.
Izvoz bo raste! z večjo stopnjo kot proizvodnja, tako da bo njegov delež bistveno presegel polovico proizvodnje.
Ob zmemi rasti števila zaposlenih (okoli 1 % letno) bo dan poudarek zaposlovanju visoko ustvarjalnih delavcev. Investicije bodo dosegle 820 milijonov din. usmerjene pa bodo predvsem v opremo za orodjarno in za izboljšanje tehnologije, pa tudi v razširitev proizvodnih prostorov ter v izgradnjo čistilne naprave.
5.1.1.5.	Kemična industrija Iplas bo usmerila svoj razvoj v:
—	modernizacijo in dopolnitev obstoječih proizvodenj, ki so dolgoročno perspektivne;
—	izgradnjo infrastrukture (varstvo okolja, transportne, energetske. požarno varstvene, itd. ). ki je potrebna za nemoteno delovanje sedanje in bodoče proizvodnje;
—	izgradnjo novih razvojno raziskovalnih kapacitet (laboratoriji, polindustrijske kapacitete, itd );
—	izgradnjo novih proizvodnih kapacitet na področju proizvodnje in predelave novih materialov, specialnih kemikalij in katalizatorjev, intermediatov. itd.
Pri vseh razvojnih usmeritvah kemične industrije bo upoštevano: varstvo okolja z uvedbo zaprtih proizvodnih procesov s čimmanjšimi škodljivimi vplivi na okolje in ljudi, z orientacijo v proizvodnjo manj nevarnih kemikalij in materialov, večji delež lastnega znanja, večji delež strokovnih kadrov , dvig produktivnosti, gospodarna raba energije in večji izvoz.
Novi proizvodni programi bodo ob usposobitvi ustreznih kapacitet glede na tržne možnosti in potrebe izbrani izmed programov proizvodnje in predelave novih materialov (SMC in BMC. posebne smole za pripravo novih matehalov. oprema za opredelavo). specialnih kemikalij (agensi za obdelavo vod. pomožna sredstva za papirno in tekstilno industrijo ter aditivi za olja in druga pomožna sredstva za naftno industrijo) in tntermediatov (fumarna kislina, anhidnd maleinske kisline, estri akrilne in ocetne kisline) ter drugih specialnih estrov ftalne. maleinske in fumarne kisline (akrilna kislina, povečanje kapacitet polime-raizacije. upraševanje disperzij). V prvi fazi bodo potekala vlaganja v obrat poliko! ter v energetiko in usposobitev terminala v luki. V tej fazi bodo pričela tudi vlaganja v mehčala, ki bodo v dveh fazah trajala celo srednjeročno obdobje. V drugem obdobju se bodo tem vlaganjem priključila vlaganja v predelavo plastike, v razvojno raziskovalne objekte ter v izdelavo specialnih kemikalij in novih materialov; proti koncu obdobja se bodo tem vlaganjem pridružila še vlaganja v povečanje kapacitet in razširitev programa polisinteze in usposobitev obrata za proizvodnjo akrilne kisline kot programa kontinuitete za naslednje srednjeročno obdobje. V obrate na območju občine Koper bo v tem obdobju Iplas vloži! skoraj ! 2 milijard dinarjev, pretežno v drugi polovici srednjeročnega obdobja, pn čemer mora iz lastne akumulacije zagotoviti nad 45 % potrebnih sredstev.
5.1.2.	Kmetijstvo in živilski industrija
5.1.2.1.	Splošne usmeritve
Na področju agroživilstva. i v naši občini obsega predvsem primarno kmetijsko proizvodnjo, bomo v tem srednjeročnem obdobju morali ohraniti obstoječi tempo združevanja in usposabljanja kmetijskih zemljišč, kar je pogoj za vzpostavitev ekonomske moči in dohodkovnega interesa v tej gospodarski dejavnosti, ki bo še nadalje temeljila na družbeni in družbeno organizirani proizvodnji. Ob tem moralne usposobiti infrastrukturo, ki bo omogočala racionalno, ekonomično in dohodkovno primernejši plasman specifičnih kmetijskih proizvodov našega območja na domačem in svetovnem trgu in s tem enakopraven položaj tega območja. Pri tem se je potrebno ustrezno usmeriti in usposobiti ter vključiti v reprodukcijsko verigo tudi že obstoječe kapacitete ter se ustrezno poslovno povezati z nosilci oskrbe posameznih tržišč. To je pogoj za kvalitetnejši nastop našega kmetijstva na svetovnem trgu. Ob teh nalogah si moramo za to srednjeročno obdobje zastaviti še sledeče pragmatične cilje:
—	oblikovanje večjih produkcijskih enot v družbeno organizirani proizvodnji, ki bodo ustvarjale ustrezno akumulacijo in dohodek ter si same zagotavljale razširjeno reprodukcijo;
—	intenziviranje kmetijske proizvodnje z ustrezno novo tehnologijo ter organiziranostjo, ob uveljavljanju proizvodnje za poznan trg in ob delitvi rizikov med nosila, ki uveljavljajo specializirano proizvodnjo;
—	zaposlovanje večjega števila kadrov s kompleksnim obvladovanjem znanja kmetijskih tehnologij in zagotovitev možnosti prenosa znanja in tehnoloških spoznanj do vsake pridelov alne enote ter kadrov. sposobnih zagotoviti poslovno in tehnično optimalen plasman proizvodov na tržišče;
—	zagotov iti do sredine srednjeročnega obdobja samooskrbo regije s konzumnim mlekom, pn čemer je vloga občine v regiji izredno pomembna;
—	dokorčanje rekonstrukcije Mlekarne in razširitev njenega asortimenta. rekonstrukcija pekarn v smeri posodobitve in razširitve asortimenta ter modernizacije tehnološkega postopka proizvodnje kakovostnih vin;
—	izgradnja silosov in skladišč za potrebe proizvodnje m rezerv
V tem srednjeročnem obdobju je potrebno vzpostaviti pogoje, da se
bo kmetijstvo lahko v naslednjih obdobjih postopoma otreslo potrebe po interventnih ukrepih oziroma finančni pomoči drugega združenega dela za ohranitev in dvig proizvodnje
5.1.2.2.	Agrarne operadje
Z agrarnimi operadjami bomo v tem srednjeročnem obdobju za intenzivno kmetijsko proizvodnjo usposobili zemljišča I. območja ali jih v primerjavi s predhodnim planskim obdobjem povečali na naslednjih lokacijah: Vanganelska dolina. Pridvor-Vanganel. Urbanci. Škofije. Kubed-pred vasjo. Bugari. Boršt. Mikilinica. Buželovica. Dragonja. Sirči. Pavliči. Lopar. Tomaž-Šantoma. Krkavče. Črni kal (višnje m vinograd). Premančan. Marezige-Sabadini. Sermin. Bertoki. Kolombim. Kolomban-Lovran. Kaverljak-Dobrave. Gradm-Vale. Gradm-Zasa-de. Gračišče-Brda. Belvedur. Ankaran-Debeli rtič. Rožar. Trebeše-pred križiščem. Trebeše-nad vasjo. Beli kamen. Pridvor-Kubedska Varda. Plav je-Badiha. Truške-Zabavlje. Dekanska dolina-de! m Pra-disjol. Na teh območjih bodo hidromelioracije izvedene na 350ha zemljišč, agromelioracije na 570 ha. komasaaje 220ha. urejenih bo 100 ha pašnikov in usposobljenih z namakalnimi sistemi 485 ha zemljišč.
Na teh območjih bodo investitorji in Kmetijska zemljiška skupnost izvajali menjavo kmetijskih zemljišč in pridobivali zemljišča v družbeno lastnino za potrebe družbene in družbeno organizirane proizvodnje.
Nadomestna zemljišča za s planiranimi posegi na zemljišča prvega območja se bodo usposobila na območjih agrarnih operacij — v Vanganelski dolini (Žburga in na delih doline v smereh Boninov-Potoka).
5.1.2-3. Živinoreji in vrtnarstvo
Ob zaokrožanju in tehnološkem zaključevanju ter dvigu kvalitete in obsega proizvodnje v objektih za živinorejo, ki so bili usposobljeni ali pričeti v srednjeročnem obdobju 1981 —1985. bo najpomembnejši, iz vseh vidikov najbolj zahteven in obsežen projekt intenzifikacije pridelovanja hrane v dolihi Dragonje V njej bodo vzpostavljeni pogoji za povečanje donosov in števila žetev v letu. ob zagotovitvi stalnosti in varnosti proizvodnje pri pridelavi vrtnin, poljščin in krme ter ob ohranitvi obstoječe vinogradniške proizvodnje Za te namene bo v skladu z
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
281
ubrano vananto mtenzifikacije potrebno zagotoviti ustrezne količine vode za namakanje ter zavarovati dotino pred poplavami. Družbeno najbolj ustrezna varianta bo izbrana v procesu planiranja pred sprejetjem potrebne prostorske izvedbe dokumentacije. Nosilec intenzifika-cije kmetijske proizvodnje in Kulturna skupnost bosta strokovne osnove za ustrezno plansko odločitev pripravila do 15. januarja 1987. 5.1.2 4. Vinogradništvo in sadjarstvo <
Razvoj vinogradništva in sadjarstva, ki sta ob vmarstvu specifični kmetijski panogi našega območja, bo glede na dane tržne in materialne pogoje potekal predvsem v smeri postopnega prestrukturiranja, manj pa v smeri ekstenzivne širitve. V družbeni vinogradniški proizvodnji bomo v okviru enostavne reprodukcije letno obnovili poprečno 20 ha nasadov, s tem da bomo skozi obnovo povečevali delež belih sort. V okviru danih možnosti in v skladu z interesi kooperantov bomo širili predvsem zadružno vinogradništvo. Sadjarstvo bomo v tem srednjeročnem obdobju razvijali izključno na melioriranih površinah kjer bo možnost namakanja, pri čemer bomo poudarjali asortiment, ki je primeren za daljše skladiščenje in za potrošnjo v zimsko-spomladanskem obdobju. Zato je razvoj sadjarstva pogojen z ustreznim usposabljanjem skladiščnih kapacitet v širši regiji. Poseben poudarek bomo dajali sanaciji in usposabljanja novih oljčnih nasadov v družbeno organizirani proizvodnji. Sanacija in usposabljanje teh nasadov bosta potekala v okviru posebnega programa melioracij in kot izvajanje programa ^sanacija oljčnikov v slovenski Istri«, ki ga pripravlja FAO.
5.1.2.5.	Druge naloge
Vzporedno z izboljšavami zemljišč bomo gfadili kmetijske infrastrukturne objekte. Družbeno politična skupnost bo z odloki obvezovala posamezne nosilce za vzdrževanje objektov na območjih melioracij in drugih agrarnih ukrepov.	"H	.r
Zaradi izjemno velike razdrobljenosti kmetijskih zemljišč si bomo prizadevali, da bomo v okviru zakona uveljavljali inožnostL da bi družbeno politične skupnosti samostojno urejale odnose na področju gospodarjenja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči.
Izvršni svet bo z davčno politiko stimuliral vlaganja v dogovorjeno kmetijsko proizvodnjo.	' ' '	'
TOK Agraria bo organizirala družbeno organizirano proizvodnjo hrane po načelih biodinamičnega kmetijstva zlasti na območjih, ki zaradi varovaln'h režimov niso ali ne bodo včč primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo ob uporabi klasičnihintenzivnih tehnologij. Pri tem bo zagotovila specifične prodajne poti za tako pridobljeno hrano.
Izvršni svet skupščine občine Koper bó spdsebhitii òdlokom ddloči! območje za ljubiteljsko obdelavo in sicer področje desno nad novo cesto Koper-Šmarje med obema cestnima zavojema.
Na podeželju bomo oblikovali nove kmetije, takodabodoizrabljene možnosti, ki jih nudi neizkoriščeni družbeni stanovanjski in zemljiški fond.
5.1.3.	Gozdarstvo in lov
V	občini Koper pokriva gozd 10961 ha površine. Lesno proizvodni gozdovi pokrivajo 10706 ha, varovalni gozdovi 137 ha in gozdovi s posebnim pomenom ! 18 ha. Gospodarjenje z gozdovi bo podrejeno zagotavljanju trajnosti donosov gozdov s tendenco njihovega večanja. Večanje donosov bo slonelo na boljši izrabi zmogljivosti gozdnih rastišč, kjer so za to dani pogoji. Pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi bo uveljavljen družbeni interes, kar pomeni, da bo gospodarjenje z gozdovi podrejeno njihovi varovalni funkciji (varovanje ta! pred erozijo, zaščita območij pitne vode. itd ), njihovi pokrajinsko estetski vlogi, rekreacijskemu in obrambnemu namenu. Z upoštevanjem teh zastavljenih ciljev bo Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana v tem srednjeročnem obdobju povprečno letno ódkaza! za posek 7947 m^ lesa. Gozdna proizvodnja bo znašala v zasebnem in družbenem sektorju povprečno letno 6980 rrP neto. od tega boZa domačo porabo namenjenih 3835 m*.
V	tem obdobju bo povprečno letno obnovljenih 42 ha gozdov, s čiščenjem, redčenjem in drugimi ukrepi bo negovanih ! 57 ha, melioriranih pa 228 ha gozdnih površin. Prav'tdk'óbddoìx^ajàm'ùstrezhi ukrepi za varovanje gozdov pred požari ter ža ohranjanje ravnovesja med vegetacijo in divjadjo
Za pospešitev in krepitev lovstva in lovske dejavnosti bo razširjena farma za vzrejo fazanov v Boninih.	i
* 5.1.4. Vodno gospodarstvo
Na področju vodnega gospodarstva bomo takoj izvedli aktivnosti za zaščito virov pitne vode in iskanja možnosti oskrbe obalnega območja iz že obstoječih ali novih virov pitne vode, nadaljevaliž agromelioracijami in hidromelioracijami, vzdrževati naravne vodotoke, nadaljevati s sanacijo morja, nadaljevati z varovanjem poplavnih področtj pred po-
plavami in zagotoviti in zgraditi akumulacije za potrebe intenzivnega kmetijstva.
Najpomembnejša bo investicija s katero bo v skladu z izbrano varianto intenzifikacije pridelovanja hrane v dolini Dragonje zagotovljena potrebna količina vode za namakanje ter izvedeni potrebni ukrepi za preprečitev poplav (zadrževalniki, regulacija melioracije). Ti posegi v prostor bodo opravljeni na način in v obsegu, ki bo v največji možni meri obvaroval naravne vrednote te doline, ki jih bo ob zasledovanju nakazanega osnovnega, cilja možno ohraniti.
Območna vodna skupnost Primorske (OVS) bo na podlagi dogovorjenih nalog v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije in OVS Primorske v srednjeročnem obdobju 1986-1990 na območju občine Koper izvajala naslednje naloge:
—	redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi na nižinskih vodotokih, na hudournikih in na morski obali,
—	odprava eventuelnih večjih škod po visokih vodah na vodno gospodarskih objektih in napravah,
—	redno vzdrževanje naravnih strug nižinskih vodotokov in hu-dourniko, erozijskih žarišč ter morske obale,
—	urejanje vodnega režima, študijsko-raziskovalno dejavnost (za občinske potrebe), spremljanje stanja vodnega režima in zaščito vodnih virov),
—	sofinanciranje novih vodnih virov in objektov vodooskrbe obale ter višinskega vodovoda.
—	regulacija vodotokov za osnovno odvodnjo za potrebe melioracij ih sofinanciranje posegov za zagotovitev potrebne količine vode za namakanje ter za varovanje pred poplavami v porečju Dragonje v skladu s sprejeto varianto programa intenzifikacije kmetijske proizvodnje.
V	okviru redne dejavnosti bo DO Hidro Koper izvajala aktivnosti na področju varstva obalnega morja, predvsem s preventivnim delom na ladjah (opozarjanje, pobiranje vseh vrst odpadkov, varovanje operacij prečrpavanja in prekladanja goriv ter nevarnih in škodljivih tovorov), z rednim nadzorovanjem obalnega morja, s sprotnim odstranjevanjem vseh vrst onesnaženj, s čiščenjem večjih onesnaženj ter z rednim vzdrževanjem objektov in naprav za varstvo obalnega morja.
5.1.5.	Gradbeništvo
Organizacije združenega dela s področja gradbeništva bodo v okviru svojih gospodarskih načrtov za leto 1986 izdelale in sprejele svoje akcijske programe gospodarske stabilizacije, v katerih bodo zlasti razčlenile naslednja poglavja:
—	ocena prilagodljivosti zaostrenim tržnim razmeram in ukrepi za izboljšanje stanja;
—	ocena uspešnosti obstoječe organizacije poslovanja s poudarkom na organizaciji proizvodnje, posodabljanju tehnologije gradnje, dosežene specializacije dela in tehnološke opremljenosti ter ukrepi za izboljšanje stanja s poudarkom na vse širšem uveljavljanju inovativnosti pri delu;
—	ocena stanja na kadrovskem področju, zlasti na področju usposabljanja proizvodnih delavcev in organizatorjev dela; pbseben poudarek bo dan proučitvi osebnega in družbenega standarda delavcev in izobraževanju ob delu in iz dela.
Osnovni smoter, ki naj bi bi! dosežen s pomočjo navedenih aktivnosti je ta, da bi združeno delo v tej dejavnosti z lastnimi silami in znanjem, zlasti pa z inovativnostjo, zagotavljalo svoj nadaljnji razvoj tudi v času gospodarske recesije, ki se dokaj močno odraža v pogojih gospodarjenja znotraj gradbeništva.
Poleg tega bodo OZD s področja gradbeništva na ta način prilagajale svoje zmogljivosti potrebam trga in dosegle kakovostnejšo in racionalnejšo gradnjo stanovanj ter objektov gospodarske in prometne infrastrukture.
Invest biro in druge organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, bodo v skladu z določili novega zakona o graditvi objektov razvija! dejavnost svetovalnega inženiringa in s tem prispeval k racionalni gradnji objektov, zlati pa racionalni rabi energije.
V	tem obdobju bomo postopoma prenesli betonarne gradbenih organizacij iz obstoječih lokacij v bivalnih okoljih ali neposredno od njih na z dolgoročnim planom opredeljeno skupno lokacijo na širšem območju laporokopa Sermin. Ohranili bomo tudi izrabo kamnitih agregatov na vseh obstoječih lokacijah kamnolomov, poleg tega pa bomo ponovno pričeli z organizirano eksploatacijo nahajališča sivega kamna — peščenjaka na območju neposredno ob državni meji v KS Škofije.
5.1.6.	Trgovina in preskrba
Nova naloga na teh področjih bo v tem srednjeročnem obdobju z ustreznimi organizacijskimi spremembami ter z usposobitvijo distribu-
03
primorske novice	P nek. 5. decembra 1986 — Št. 95
282
URADNE OBJAVE
5 decembra 1986 — št 36
a^skega ceni ra zagotoviti na en: si ra n: kv ahtetno m nemoteno preskrbo. na drugi si rani pa b&rveno izboljšati dohodkovni položaj trgovskih organizacij. Trgov ska mreža v trgov :nt na maio se btsiv eno ne bo šinla. pač pa bo na obstoječih mestih modernizirana. Posamezni tok ah bodo razsrjeni m ustrezneje opremljeni Bistvena pridobitev bo izgradnja centralnega skladišča na zato predvidenem območju pod Sermmom Za zagotovitev nemotene preskrbe v najtežjih razmerah, pa tud ob eventuelno zaostrenih razmerah na tržišču pn posameznih osnovnih življenjskih artiklih. bomo večah obseg občinskih blagovnih rezerv ter dog ra jev ah usi rez ne skladiščne kapaatete
Prednost bodo imele kapaatete za sedaj najbolj deóatame artikle , silosi za moko. hladilnice za meso) ter objekti, ki bodo omogočah ustrezno dstnbuajo teh rezerv $.L7. Promet io zveze
Luka Koper bo sledla razvoju sodobne tehnike in tehnologije skladiščenja ter pretovora blaga ob nadaljnji spedahzaaji luških zmogljivosti. predvsem z računalniško vodenimi terminali za RO-RO in LO-LO promet, za promet manj nevarnih razsutih m tekočih tovorov ter manj nev amih kemikalij, za kar bo zagotov ljeno v amo manipuliranje. skladščenje m t ran spon Večjo valonzaajo ugodnega geopro-metnega položaja bo Luka dosegla z uv edbo železniške trajektne linije z lukami Bkžnjega vzhoda, prev sem pa z usposobitv ijo proste cannske cone
Nadaljnji razvoj integralnega transporta bo slonel na pospešenem uvajanju sodobne transportno manipulativne opreme za gibanje m shranjevanje substrata, torej na pospešeni kontejnenzaaji m paletiza-aji. širitvi mreže industrijskih tirov, sodobno opremljenih skladiščno pretovornih zmogljivostih, kombiniranih prevozih cestnih vozi! po železnici. itd \ tem kontekstu imajo špediterske orgamzaaje združenega dela poudarjeni pomen, saj kot kreator družbeno racionalnih prometnih tokov, ob potrebi po pospešeni raaonahzaciji pretoka blaga, morajo pripraviti primerjalne kalkulaaje za izbor optimalnih transportnih poti oziroma optimalnega transportnega sredstv a ter uv e-Ijav iti spremljanje transportnih stroškov po enotni metodologiji za zajemanje teh stroškov v gospodarstvu.
Na področju PTT storitev je potrebno uvajati ob boljšem zadovoljevanju naraščajočih potreb po klasičnih, poštnih m telekomunikaaj-skih storitvah, tudi zahtevnejše obkke medsebojnega komumaranja oziroma uvajati nove m zahtevnejše storitve ob uporabi sodobnih, tehničnih in tehnoloških dosežkov Uvajati je potrebno takoj, oziroma izboljšati sprejem, obdelavo m dostavo pošiljk, teletekst, faksimile m video-tekst storitve m se usposabljati za usposobitev javnega omrežja za prenos podatkov.
DO Luka Koper bo v obdobju 1936-1990 sv oj razvoj usmerila v nadaljevanje izgradnje najnujnejše splošne infrastrukture (dograditev operativnih obaL izkopavanje bazena H m IH . nasipavanje pomola !L m !!! . izgradnja ostale prometne m komunalne infrastrukture*, v izgradnjo silosa za žitarice m živinsko krmo. v povečanje kapaatet za pretovor razsutih m tekočih tovorov. v nadaljnjo tehnološko posodobitev ter v uvajanje mformaajskega sistema na terminalu za integralni transport
Program razvoja skupnega pomena v višini ! 1.1 mldr din bo Luka Koper Bnanarala z lastnimi sredstvi v višini 3J mldr din. za združenim sredstvi temeljnih organizacij združenega dela po enotnih vmh. osnovah m menkh v višini 3.5 mldr din m z neposrednim interesnim združevanjem v višini 0.9 mlrd din.
\ DO Intereuropa bo težišče njenega nadaljnjega razvoja m krepitev njenega položaja usmerjeno na nadaljnjo m postopno širitev mreže ter večji asortiman ponudbe Pn tem bo razvoj temelji! zlasti na pndo-bitv i zemljiških površin m urejevanju le-teh za potrebe ferrv terminala, kamionskega prometa m kontejnerskega, depoja na izgradnji skladiščnih pov ršm za splošne potrebe obale, na pnpravi za izgradnjo poslovnega objekta za operativni center integralnega transporta ter na nadaljnjem posodabljanju voznega parka
DO Slavnik bo do leta !990 na avtobusni postaji v Kopru pokril perone za potrebe potnikov Njegova planska naloga je tudi preselitev servtsmh delavcev, t j servis za vzdrževanje avtobusnega parka m parkiranje avtobusov v kare ob vzhodni vpadnici ter obnova voznega parka za avtobusno m rent-a-car dejavnost
Na področju PTT prometa bo v tem obdobju dan poudarek predvsem kvahteti storitev ter medsebojni uskladitv i kapaatet ob pospešitv i razvoja PTT sistema na manj razvitih območjih občine Tošev eda terja uvajanje sodobnih priprav ter spremembe v orgamzaaji dela Z usposobitv ijo nov e poštne izv ršne enote se bo v občim Koper njihov o štev i!o povečalo na 11 Na področju telegrafije se bo kapaateta centrale pove-
čala od 240 na 360. štev do teleks priključkov pa od 96 na ! 26 Z razširitvijo avtomatskih telefonskih centra! v Ankaranu. Dekanih. Marezigah. Cračšču. Škofijah m ŠL arjah se bodo njihove kapaatete povečale za 1288 številk, število telefonskih naročnikov v občim pa od seda-nph 9191 na 11860. tako da bo dosežen koehaent 24.9 naročnikov na ! 00 prebrv akev Pomembna bo tudi izgradnja ! 3 nov ih javnih telefonskih govorilnic
$.1.3. Drobno gospodarstvo
Nadaljevali bomo z izvajanjem politike, ki naj stimuhra razvoj drobnega gospodarstva Pn tem bomo predvsem pospeševak prestrukturiranje proizvodnje večjih organizacij združenega dela iz katenh naj se izločijo vsi programi, ki jih lahko v bistveno bolj kvahtetni m pnhgod-lpvi obkki prevzame drobno gospodarstvo, naj st bodo to enote, ki ph bodo ustanovile orgamzaaje same. druge enote drobnega gospodarstva v združenem delu ah samostojno osebno delo Še nadalje bomo prvenstveno skrbeli za odpravljanje prostorske stiske za razvoj drobnega gospodarstva, ki v največp men zavira njegov bujnejši razmah Ključnega pomena je pn tem izgradnja obrtnih con \ tem smislu bodo v tem obdobju prednostne naloge zaključevanje izgradnje obrtne cone v Šalan ter gradnja in usposobitev con na Škofijah m v Ankaranu.
\ širši družbeno politični skupnosti si bomo pnzadev ah za uv eljav w tev specifičnih pogojev poslovanja za enote drobnega gospodarstva v združenem delu V okviru pristojnosti občine bomo ob sprotnem spremljanju dogajanj pospeševak z ustrezno davčno, prostorsko m drugimi pohtikami širjenje drobnega gospodarstva, zlasti v samostojnem osebnem delu s poudarkom na večanju števila obratov alme, večanju števila zaposlenih, šintvi drobnega gospodarstva na manj razvita območja občine, na pospešev anju protzv odnje za izv oz ter na vnašanju movaaj in izboljšav v proizvodne m poslovne procese
Od enot drobnega gospodarstv a v združenem delu so posebej razv ne m v reprodukajskem procesu v naši občim pomembne OZD s področja avtoremontne orgamzaaje Specifična OZD v tem okviru je DO Agro-servis. ki poleg tega predstavlja pomembnega izvajalca načrtov za m-tenzifikacjo kmetijstva oziroma meboracijo.
\ tem obdobju si bo ta DO v več fazah usposobila nov sodoben objekt v coni ob tov omi železniški postaji, ki bo omogoči! dv ig kv aktete m obseg obstoječih dejavnosti ter uvajanje novih, tudi proizvodnih dejavnosti
$.L9. Turizem
\ tem srednjeročnem obdobju bo razvoj tunzma usmerjen predvsem v dv ig kv aktete m širjenje ponudbe, manj pa v same šmtv e osnov -mh turističnih kapaatet oziroma ležišč Prostorsko je sicer zagotov -Ijena možnost intenzivne šmtv e turističnih kapaatet na Debelem rtiču, ki pa je v preveliki men podrejena predhodni ureditvi komunalne infrastrukture. kopaliških mest ter izboljšanju kvahtete morja, da bi v danih matenalmh okvmh bila uresničljiva v tem srednjeročnem obdobju. Timav-TOP Portorož bo v tem okviru pnstopib k izgradnji dv eh odprtih plav almh bazenov m sicer v hotelu Adna Ankaran ter v Zustemi S slednjim bo dosežen bistveni kv akteten dvig ponudbe hotelskega kompleksa v Zusterm ter bo zagotov Ijena njihov a nadaljnja pn-vlačnost za tuje tunste Ti objekti bodo usposobljeni na način, da bodo zadovoljevah tudi interese občanov na področju rekreaaje m športa Najpomembnejša vsebinsko dopolnitev ter v bistvu novo sestavino turistične ponudbe v občini predstav lja predv idena izgradnja manne s 550 pnvezi m osnovnimi, potrebnimi, spremljajočimi elementi ob izkvu prestavljene Badaševice v morje
Predv idevamo m terjamo večjo mtegnranost od vseh dejavnikov tu- * nzma v občini Koper v kompleks turističnega gospodarstv a regije, pn čemer računamo, da se bodo specifičnosti občine lahko ustrezno v alo-nzirale m izrabile za popestntev ponudbe tega gospodarstva Pn tem poudarjamo predvsem naravne, kulturne m zgodovinske posebnosti naše občine, ki jih je treba ponuditi staaonamemu tunstu v turističnem centru Portorož-Piran-Izola za obogatitev njegove ponudbe Seveda je potrebno vse te objekte in danosti ustrezno opremiti s potrebno infrastrukturo. ki naj zagotovi potreben dostop, ugodno brv anje ter predv -sem informiranost Prednostno bomo valorizirali zgodovinske m kulturne posebnosti mesta Koper. Hrastovelj. Socerba m Poljan pn Pomjanu. seveda pa s tem ne zapiramo možnosti ureditve tudi drugih območij m objektov Za ureditev te infrastrukture bomo uporabljah sredstva komunalnih taks. sredstva gostinsko turističnih orgamzaaj. sredstva zasebnih obrtnikov, predvsem pa sredstva zainteresiranega tun-stičnega gospodarstva iz tunstičmh centrov v regiji
Z aktivnostmi upravnih organov bomo zagotov ih možnost izgradnje motelov ob magistralni cestah
Nov a karaktenstika tunstičnega gospodarstv a v občini bo speafična
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
283
izraba že obstoječih in nastajajočih športnih objektov za specifične športno tunstične aktivnosti.
5.L10. Energetika
Se nadaije ostaja osnovni energetski vir za oskrbo našega območja etektncna energija. Skrb za zagotovitev zadostnega pokrivanja potreb ter kvahteto m primemo stopnjo zanest,ivosti bo v ospredju. Na tem področju bodo najpomembnejša vtaganja v razdelitno transformatorsko postajo I Ì0/20 kV Dekani in v datjnovod 2 x HO kV srednjena-petnostnega omrežja na 20 kV.
$iri!o se bo tudi skladišče naftnih derivatov Petro! Istrabenza na Serminu. ki je rcpubiiškega pomena, vendar zagotavlja tudi možnosti za bo!jšo oskrbo regije in občine. V zvezi s tem je pomembna tudi izgradnja nove že!ezniške po!ni!nice v okviru instaiacije Sermin.
Skrb za večjo uporabo alternativnih virov energije, — z!asti čiste energije oko!ja tako v stanovanjskem gospodarstvu kot v pos!ovno proizvodnih objektih, ostaja še naprej pomembna na!oga vseh dejavnikov. $c naprej je potrebno dajati prednost uporabi termoizolacij-skim materialom. hkrati pa posvečati večjo skrb racioha!ni rabi vseh virov energije.
5.2.	Komunatno-stanovanjsko gospodarstvo
Opremljenost s komunalno infrastrukturo je v občini še vedno — in to v poudarjeni meri — negativna karakteristika občine, ki zavira sam gospodarski razvoj in ne zagotav!ja ustreznega standarda ter varnosti prebivalcev na eni strani, na drugi strani pa bo še naprej z objektivno nujnim večjim bremenom, ki ga bo potrebno prenašati, da bi se ti pogoji izbo!jša!i. še nas!ednja obdobja hudo obremenilo obstoječo materiato proizvodnjo in jo s čisto ekonomskega vidika hromilo.
G!ede na specifični značaj prob!emov in upoštevajoč odgovorni enotni pristop občin na oba!i k njihovemu reševanju obravnavamo v tem pianu posebej reševanje skupnih problemov oba!e na področju materiate infrastrukture ter posebej osta!e komunalno-infrastruk-tume prob!eme oziroma stanovanjsko izgradnjo.
5.2.1.	Komuna!na infrastruktura skupnega obalnega pomena
V skladu z dogovorjenimi načeti medobčinskega sode!ovanja bomo skupaj z občinama Izola in Piran enotno reševa!i problematiko:
—	vodne oskrbe z zaščito vodnih virov
—	izgradnje magistratih cest ter
—	odstranjevanje oziroma ravnanja s komunalnimi in posebnimi odpadki.
5.2.1.1.	Vodna oskrba
Prioriteta bo vsekakor na pospešenem reševanju problemov vodne oskrbe. V tem srednjeročnem obdobju bomo pristopili k izgradnji prve etape Primorskega vodovoda, ki zajema usposobitev novega zajetja na Rižani s črpališčem, sanacijo obstoječe vodarne in povečanje njenih kapacitet od ISO na 780 l/s ter izgradnjo novega cevovoda (premer ! 300 mm) od vodarne do Kopra. Te investicije bodo terjale 3060 milijonov din. Poleg tega bomo v nadaljnje hidrogeološke raziskave izvira Rižane vložili še 260 milijonov din. Za ostale nujne posege na vodovodnem omrežju, za zmanjšanje izgub vode ter racionalizacijo poslovanja, pa tudi za zagotovitev večje gotovosti vodne oskrbe, bomo zlasti s pripravo tehnične dokumentacije, avtomatizacijo osnovnega vodovodnega sistema ter usposabljanjem lokalnih vodnih virov in refundacijo stroškov prevozov pitne vode potrebovali in ustrezno vložili nad 863 milijonov din. še naprej bomo intenzivno usposabljali primarne vodovodne naprave na višinskih predelih občine, zlasti na območjih KS Črni kal, Gračišče, Škocjan. Marezige in Pobegi-Čežarji, za kar bomo potrebovali 523 milijonov din.
Za vse navedene primarne naložbe bomo sredstva zagotavljali z združevanjem iz čistega dohodka na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za vodno oskrbo, z združevanjem poslovnih sredstev določenih porabnikov vode s področja gospodarstva, s krediti in delom MDB in JLA. s sredstvi amortizacije Rižanskega vodovoda, s sofinanciranjem Območne vodne skupnosti Primorske in Raziskovalne skupnosti SRS ter s prispevki investitorjev za nov in povečani odjem vode.
Vsi ti viri pa ne zadoščajo za pravočasno rešitev problema, ki nastaja z naraščanjem potreb ob radikalnem zmanjševanju dobav vode iz Grado! po letu 1990. Zato bo na obalni ravni razpisan referendum za opredelitev občanov o samoprispevku za te namene.
Poleg primarnih naložb bodo še naprej izjemnega pomena sekundarne naložbe v vodovodno omrežje na višinskth predehh občine Na podlagi solidarnostnega združevanja enodnevnega zaslužka delavcev v združenem delu, s samoprispevki krajanov ter z delom JLA in MDB bo v ta namen na območjih KS (mi kal, Gračišče, Škocjan, Pnsoje m Šmarje vloženih nad 2H() milijonov dm Zagotavljal! bomo tud! sred-
stva in načine za pospešeno sanacijo, usposabljanje in vzdrževanje lokalnih vodnih virov.
Pogoj za varno in dolgoročno zagotovljeno oskrbo občine in obale s pitno vodo iz perspektivno najbolj zanimivega zajetja — Rižane — je ustrezna normativna in tehnična zaščita vplivnega območja tega vira. Zato bomo v okviru skupnosti obalnih občin in v sodelovanju z občinama Sežana in Ilirska Bistrica, kamor ta območja segajo, sprejeli ustrezne občinske odloke ter skupaj z občinama Izola in Piran poskrbeli za izvedbo ustreznih ukrepov za zaščito.
5.2.	L2. Obalna cesta
Ob sodelovanju Republiške skupnosti za ceste bomo na podlagi dogovora o sofinanciranju objektov na obalni cesti v tem obdobju rekonstruirali oziroma razširili odsek obalne ceste od Križišča Akaran do priključka Koper ter nadaljevali z gradnjo na odseku od Rude do križišča Valeta.
5.2.1.3.	Trefiranje odpadkov
Tretiranjc komunalnih odpadkov lahko trajno na območju obale rešimo le z izgradnjo skupne kom postarne z enotno tehnološko rešitvijo. V trenutku priprave in sprejemanja tega plana še niso podani osnovni pogoji za opredelitev konkretne rešitve ter konkretne lokacije objektov in odlagališč. Zato plansko opredeljujemo rešitev tega problema kot skupno nalogo, za katero je treba še sprejeti potrebne odločitve in jih pričeti izvajati še v tem srednjeročnem obdobju. Do pričetka delovanja tega skupnega obalnega objekta bomo v občini uporabljali začasne lokacije odlagališč za klasično odlaganje in zasipavanje odpadkov, ki pa jih bomo zasipali in urejali tako, da ne bodo možni kvarni vplivi na okolje in na katerih ne bomo dovoljevali odlaganja posebnih industrijskih odpadkov. Zanje morajo do nadaljnjega posk rbeti same organizacije, ki jih v svojem tehnološkem postopku ustvarjajo.
5.2.2.	Ostala komunalna in cestna infrastruktura
Samostojno bomo v okviru občine reševali ostalo komunalno problematiko. Pri tem bo težišče na izgradnji ! 1. faze centralne čistilne naprave. ki je sedaj ključni objekt za zagotavljanje ekološke sprejemljivosti našega območja. Znatna sredstva so predvidena tudi za usposobitev sanitarne deponije oziroma za ustrezne oblike reševanja vprašanja odlaganja odpadkov.
Bistveni premik v primerjavi s predhodnim obdobjem nudijo planski dokumenti na področju reševanja komunalne problematike krajevnih skupnosti, zlasti podeželskih oziroma zalednih. Ta problematika je predvsem vezana na širjenje vodovodnega omrežja in s tem na večje nujnosti za ustrezno urejanje kanalizacije ter varovanje virov pitne vode, pa tudi v zvezi s prometnimi povezavami, zagotavljanjem razvoja telefonskega omrežja, energetike ter drugih komunalnih objektov in naprav.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve avtomobilskih in magistralnih cest v SRS za to obdobje bo na Črnokalskem klancu zgrajen tretji pas v dolžini 14,6 km. ki bo bistveno pospešil odvijanje prometa na tem cestnem grlu. Občinski planski dokumenti za to obdobje pa omogočajo tudi rekonstrukcijo križišča Ljubljanska cesta — ogrlica, ureditev cestnega dostopa do luke na bodoči vpadnici na odseku med križiščem Bertoki in odcepom Istra benz, izgradnjo ceste C in ceste A med Žustemo in bolnišnico v Izoli ter izgradnjo mestne obvoznice (Izolanska vrata).
5.2.3.	Stanovanjska Izgradnja
Stanovanjska izgradnja bo v tem obdobju nekoliko skromnejša kot v predhodnih. Tako odločitev omogočajo: bistveno manjši stanovanjski primanjkljaj v tem trenutku, manjši planirani prirast prebivalstva pa tudi izjemno velik obseg nedokončane, zlasti individualne stanovanjske izgradnje, ki ga moramo valorizirati in izrabiti. Vsebinsko pa take odločitve temeljijo na dveh pomembnih dejstvih in sicer:
—	da globalna komunalna in družbena infrastruktura ne zagotavlja pogojev za pretirano večanje števila prebivalcev, ki ga v družbenih razmerah v naši občini stanovanjska izgradnja neodvisna od vseh drugih razmer pogojuje in
—	da materialni okviri razvoja ne omogočajo večanja obsega stanovanjske izgradnje, trenutno prisotni trendi in razmere na tem področju celo dopuščajo možnost, da srednjeročno planirani obseg izgradnje *z tega razloga sploh ne bo dosegljiv. Pri tem pa velja opozoriti, da bi na drugi strani bistveno manjši obseg ogrozi! procese prestrukturiranja in obnove v gospodarstvu, saj bi bili s tem onemogočeni nekateri osnovni pogoji za ustrezno kadrovsko politiko.
Dobra polovica planiranih novih stanovanj, to je 777 od skupno 1406 bo zgrajenih na območjih Žusterna 11, vsa ostala območja pa v bistvu predstavljajo ali individualno gradnjo v Pradah, Hrvatinih, Deka-
'
M
-3
Petek. 5. decembra 1986 — $t. 95
284
URADNE OBJAVE
5 decembra 1986 — št. 36
v*.
3-
V)
O'
r3
-C
E
*3
<r.
?
3-
00
M
mh. Škocjanu ter na območjih drugih KS a!i pa dokončanje načetih zazidav na Vojkovem nab.ežju. v Ankaranu in Za gradom ter manjše piombe v drugih KS.
Z reiativno manjšim obsegom stanovanjske izgradnje postaja izdatnejša potreba po obnovi starega stanovanjskega tonda v mestu in na podežciju. Za te namene bomo izdvojdt 6 % vseh sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo in prenovo.
5.2.4.	Urejanje stavbnih zemijišč
Mesto Koper in vsa nasetja mestnega značaja:
Bertok). Škotije. Ankaran.sosktadnodotgoročnim pianom, op rede -ijena kot ureditveno območje mesta Koper.
Območja za kompieksno graditev so predeijena v:
—	ureditvenem območju mesta Koper.
—	ureditvenem območju naseija Hrvatini.
—	ureditvenem območju naseija Dekani.
—	ureditvenem območju Kampei-Novaki.
—	ureditvenem območju Hrastovlje in
—	obrtni coni Ankaran.
Ta območje so podrobneje s parccinim) mejami opredeijena v grafičnih priiogah piana.
Skiad stavbnih zemijišč občine Koper bo na območjih za kompieksno graditev urejai stavbna zemijišča na podiagi investicijskih programov urejanja stavbmh zemijišč.
Na drugih ureditvenih območjih naseiij bodo stavbna zemijišča. ki jih ne bo urejai Skiad. urejaii posamezni inv estitorji oziroma po dogovoru krajevne skupnosti m samoupravne interesne skupnosti. Na teh območjih bo skiad izvaja! predkupno prav ico vskiadus svojimt ietmmi piani in zemijišča oddaja! prednostnoza potrebe av tohtonega prebivai-stva.
5.3.	Družbene dejavnosti
Upoštevajoč izhodišča ter pogoje družbenega predvsem pa gospodarskega razvoja občine v nasiednjem srednjeročnem obdobju je potrebno pri načrtovanju razvoja družbenih dejavnosti upoštevati na-daijnje priiagajanje omejenim materiainim okvirom za skupno porabo. Predvsem moramo izvajaicem zagotoviti enako raven osebnih dohodkov kot je dosežena v gospodarstv u. Zato bomo v finančnih načrtih zagotavljati sredstva za pokrivanje zaostajanja osebnih dohodkov v pretekiem srednjeročnem obdobju. Da bi kijub temu ohraniti že doseženo raven zadovoijevanja storitev skupne porabe, bomo tudi v na-siednjih ietih morati smotrno uporabijati sredstva m jih usmerjati predvsem v programe oziroma za storitve, ki omogočajo boijše izkoriščanje obstoječih kadrovskih in prostorskih zmogijivosti. istočasno bomo razvijati nove cenejše in posameznikom boij priiagojenc obiike zadovoijevanja potreb
V	nasiednjem srednjeročnem obdobju bo skupna poraba rasia s povprečno ietno stopnjo 3.5 %.
V	nasiednjem srednjeročnem obdobju bo skupna poraba rasia s povprečno ietno stopnjo 3.5 %.
Naiogc iz zagotovijcnih in drugih dogovorjenih programov, kt jth bodo družbene dejavnosti uresničevaie v nasiednjem srednjeročnem obdobju, tcmcijijo na že sprejetih samoupravnih sporazumih o teme-ijih pianov posameznih področij za obdobje !9Mb—!990. Za rcaiiza-cijo sprejetih programov investicij pa bodo v izvajaiskih organizacijah združenega deia pripraviti in sprejeti samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije.
Za pomembnejše večje tnvesticije s področij družbenih dejavnost), ki jih nt mogoče uresničiti s sredstv i združene amortizacije, je bi! prednostni red doiočen z Dogovorom o temeijih družbenega piana občine Koper za obdobje !9M6—- i.990; sredstva zanje bodo orgamzaci je združenega deia združevaie po zakijučnih računih iz čistega dohodka po stopnji 2.M % na osnovo bruto osebnih dohodkov .
Za de! programov oz. storitev, ki ne pomenijo zadovoijevanja dogo-vorjemh potreb vseh občanov, pač pa zadovoijevanje potreb posameznikov. sosesk aii občanov združenih v posameznih asociacijah, bomo vzpodbujati in razvijati.neposredno s svobodno menjavo deia.
5.3.	t. Osnovno izobraževanje
Nov program življenja in deia osnovne šoie ho v tem srednjeročnem obdobju uveden v vse razrede. Za kvaiitetno notranjo preobrazbo moramo vse osnov ne šoie materiaino in kadrovsko usposobit). Zato bomo s smotrmm viaganjem razpoiožijivih sredstev in ustrezno štipendijsko poimko poskrbeti za čimhoij enake vzgojnoizobraževaine možnosti vseh učencev v občim tn zagotoviti pogoje za enakovredno kvaiiteto poučevanja posamezmh predmetov (npr. tudi za giasbeno vzgojo, teie-sno vzgojo, tehnične predmete in podobno).
Največja in prioritetna tnvesticija v tem obdobju je izgtadnja osnov ne šoie Prade. Prot) koncu srednjeročnega obdobja bomo zač^ii z izgradnjo osnovne šoie za raz edno stopnjo v Ankaranu.
Z združeno amorhzacijo nepremičnin bomo zgraditi dodatne učii-nice pri osnovnih šoiah Dekani. Škofije. Dušana Bordona in pri drugih osnovnih šoiah.
Z združeno amortizacijo opreme bomo naoavijaii učne pripomočke in drugo sodobno učno tehnoiogijo. Za izboijšanje kadrovske probie-matike podežcieskih šo). bomo združena stanovanjska sredstva v večji meri usmerjati v izgradnjo stanov anj na podežeiju.
5.3.2.	Usmerjeno izobraževanje
V vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja bomo pri obstoječih programih razvijati predv sem tiste usmeritve, ki so za načrtov ani razv oj našega gospodarstva in družbenih dejavnosti nujno potrebna.
Skupaj s Posebnimi izobraževanimi skupnostmi in izobraževaino skupnostjo Siovcnije bomo skrbeh za ustrezne prostorske pogoje deia. Zato bomo v tem srednjeročnem obdobju zgraditi teiov adnico v starem mestnem jedru in učne deiavnice za potrebe Srednje kovinarske in prometne šoie skupaj z zainteresiranimi organizacijami združenega deia iz drugih občin.
Druge manjše inv esticije bomo izvajati s sredstvi združene amortizacije.
5.3.3.	Otroško varstvo
Skiadno z doigoročmmi usmeritv ami razvoja otroškega varstva v SR Sioveniji in v občini Koper bomo v obdobju !9H6—!990 skrbeti za skiaden razvoj dejavnosti v pnd otrok in družine terza postopno izenačevanje pogojev za razvoj vseh predšoiskih otrok v občini. Pospeševaii bomo nove. kakovostne obiike deia z otroki tn dopoinjevaii sedanjo, dejavnost vzgojno varstv enih organizacij z dodatnimi programi za vse otroke. Večja bo skrb za ceiov it otrokov razvoj od rojstva do vstopa v šo!o terza obnavljanje prebivaistva. V ta namen smo podaijšaii dopust ob porodu bomo to pravico uresničevati čim boij prožno. Otrokom, ki živijo v težjih razmerah, bomo zagotavljati dogovorjeno raven sociable varnosti: obiike pomoči bomo priiagajaii potrebam otroka.
Štcviio otrok v vzgojno varstvenih organizacijah se zaradi veiikega zmanjšanja rojstev v pretekiem srednjeročnem obdobju ne bo pov eče-vaio in bo pianirana izgradnja novih objektov (Škofije, vzgojno varstvena organizacija z ita!, jezikom v Kopru) zagotovita predvsem primerne pogoje za deio in bivanje otrok v teh organizacijah. V novih soseskah bomo organizirati vzgojno v arstveno dejavnost v začasnih prostorih in v družinskem varstv u. opuščati pa bomo take obiike v soseskah. ki so se že ustaiiie.
Zaradi ceiov ite skrbi za otroke, bo v vzgojno v arstvenih organizacijah organiziran staien zdravstveni nadzor in nadzor prehrane Več bo tudi psihotoško-pedagoško svetovainega deia za vzgojiteije in starše. Večjo kv aiiteto deia bozagotavijaiotudi postopno izobražev anje vzgo-jiteijic na višji stopnji. Da bo deio kvaiitetno. bomo zagotavljati ustrezne qscbne dohodke deiavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah in skrbeh, da se ne bo zmanjševat standard za otroke (primerna prehrana. ogrevanje ipd ).
Zaradi podaijšanja porodniških dopustov in razširitve te pravice ter sprotnega uskiajevanja nadomesti! osebnih dohodkov, zagotavljanja ustrezne sociaine ravni otrokom s priznavanjem raziičnih obhk pomoči in tudi zaradi postopnega izenačevanja standarda deiavcev. ki izvajajo dejavnosti za otroke, se bo deiež skupne porabe za dejavnost predšoi-skega varstva poveča! oziroma bo pribiižno tak. kot je bi! v začetku srednjeročnega obdobja !9H! — !9H6.
Prednostne naioge investicijske dejavnosti na področju otroškega varstv a so: ureditev spremijajočih površin pri vzgojno v arstveni organizaciji Prisoje, ureditev prostorov za VVO v Žustcmi iii. izgradnja !. faze VVO. Škofije in VVO z itaiijanskim učnim jezikom v Kopru, urejanje primernih igrainih in drugih pov ršin ter postopno urejanje otroškega tgrainega parka v okviru športno rekreacijske cone v Kopru
5.3.4.	Zdravstvo
Na področju zdravstva bomo. upoštevajoč predvidene možnosti gospodarskega in sociainega razvoja v občini, osnovno skrb nameniti učinkovitemu zdravstvenemu varstvu predvsem z izboijšanjcm dostopnosti ter z izvajanjem preventivnih in vzgojnih ukrepov, tako da bomo z zmanjšanjem oboievnosti oziroma njihovih posiedic dosegati boijše zdravstveno stanje prebivaistva.
Z nadaijevanjem izgradnje sptošne boinišnice v !zo!i. za katero bomo razpisati tud) samoprispevek občanov, bomo ob enakem obsegu boinišničnega zdravljenja zagotavljati kvaiitetnejše in učinkovitejše opravljanje storitev. Na področju osnovnega zdravstvenega varstva v občini bomo do izgradnje novega zdravstvenega doma v nasiednjem
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
285
srednjeročnem obdobju za katero bodo pnprave pričete že v tem obdobju. tzrab.l. vse možnosti za prostorsko, kadrovsko in organizacijsko koncentracijo sedanje razdrobljene dejavnosti. Osnovno skrb bomo namen)!! predvsem pospešenem nadomeščanju izrab!jenc in zastarele medicinske opreme in kadrovski popo!nitvi na najbolj deficitarnih področji. tako da bomo s širitvijo preventivnih in dispanzerskih metod deia ter zdravstvcnovzgojnc dejavnost, omogočali, da osnovno zdravstvo prevzema učinkovitejši nadzor nad zdravstvenim stanjem občanov. Obsegstoritevse bo poveča! z!asti v dejavnostih sp!ošne medicine, medicine de!a. zobozdravstva, zdravljenja in nega na domu in v higicn-sko-epidemio)oških dejavnostih.
Obseg pravic do zdravstvenega varstva se ne bo spreminja!. Do investicij v nove zmog!jivosti in zapos!ovanja zdravstvenih de!avcev bo restriktiven odnos. Le tako bo možno izboljšati družbenoekonomski položaj zdravstvenih organizacij in de!avcev v njih. Širjenje obsega zdravstvenih storitev ni predvideno. Bo!jše zdravstveno stanje bo možno vseeno doseči z večjo odgovornostjo občanov, da bo!j skrbijo za svoje zdravje in imajo aktivnejši odnos do zdravega načina živ!jenja. Zlasti bo potrebna sistematična družbena skrb za izbo!jšanje ter varstvo člo-vekovega delovnega in življenjskega oko!ja z učinkovitejšim obvlado-vanjem ekoloških razmer in rizičnih dejavnikov.
5.3.5.	Socialno skrbstvo
V	socialnem skrbstvu si bomo prizadevati za nada!jnji razvoj social-nega de!a v vseh oko!jih, kjer ljudje živijo in delajo.
S povečanim obsegom in učinkov itostjo svetovalnega in preventivnega socialnega dela bomo uporabnikom storitev zagotovili strokovno pomoč pri urejanju odnosov v družini in širšem okolju, pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma, narkomanije in drugih oblik zasvojenosti. Še posebno skrb pa bomo namenili otrokom in mladostnikom, prikrajšanim za normalno družinsko življenje ter jih z novim) oblikami dela usposabljali za življenje in delo.
Z aktivnejšim vključevanjem prebiv alstva naj bi preprečevali nastajanje socialne problematike, kar pa bo omogočilo le dobro organizirano prostovoljno socialno delo.
Z dobro načrtovano in organizirano pomočjo starejšim občanom na domu jim bomo zagotav ljali pogoje, da bodo čim dlje živeli v svojem domačem okolju. Ko bodo to terjale posebne okoliščine, jim bomo zagotavljali oskrbo v splošnih in posebnih socialnih zavodih.
Z organizirano družbeno skrbjo za duševno in telesno prizadete otroke, mladostnike in odrsle osebe, jim bomo omogočili usposabljanje za živ ljenje in delo (zavodi za usposabljanje), jim omogočili ohranjanje psihofizičnih sposobnosti z vključevanjem v delavnice za delo pod posebnimi pogoji ter jim zagotav ljali celodnevno varstvo.
Z vključevanjem socialnega skrbstva v zagotavljanje celovite socialne varnosti občanom, bomo po določilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih prav ic zagotavljali socialno varnost posameznikom in družinam.
Za uresničitev naštetih usmeritev je potrebna strokovna polivalenza krepitev centra za socialno delo.
5.3.6.	Raziskovanje
V	naslednjem srednjeročnem obdobju bomo na področju raziskovalne dejavnosti intenzivno delali na realizaciji obeh temeljnih raziva-kovalnih projektih, tosta: »Primerjalne prednosti Slovenske obale«, ki naj osvetli temeljne razvojne probleme, s katerimi se srečujemo v tej fazi družbeno-ekonomskega razvoja. Tt problemi zadevajo indentili-kacijo dejanskih komparativnih prednosti obalnega območja in vsake občine posebej za razvoj posameznih dejavnosti ter načina izkoriščanja teh prednosti v naslednjih planskih obdobjih. Predvsem pa bo poudarek na naslednjih področjih: pYestrukturiranje gospodarstva, razvoj agroživilstva, razvoj družbenih dejavnosti, varstvo okolja.
Raziskovalni projekt »Kultura narodnostno mešanega ozemlja Slovenske !stre« naj omogoči predvsem spoznavanje in vrednotenje kulturne dediščine ter utrjevanje zavesti nacionalnih samobitnosti na našem obmejnem in narodnostno mešanem ozemlju. Izvedli bomo študijo razvitosti deželja in njegovih razvojnih možnosti.
Poleg tega bomo skupaj z organizacijami združenega dela nadaljevali in intenzificirali aktivnosti za nadaljnje uveljavljanje inovacijske dejavnosti, da bi kot sestavina združenega dela postala osnova za načrtovanje gospodarskega in splošnega družbenega razvoja. Nadaljevali bomo s stalnim tekočim zbiranjem intormacij o inovacijskih dosežkih, s katerimi je mogoče priti do novega znanja. Na podoben način bomo spodbujali inovatorje pri njihovem delu z nagradami, priznanji itd.
5.3.7.	Kultura
Na področju kulture bomo pospeševali dosedanje in razvija!) se nove
oblike umetniškega ustvarjanja, poustvarjanja in posredovanja kulturnih dobrin in skrbeli za čimbolj popolno predstavitev domače in druge umetniške ustvarjalnosti na področju gledališča, filma, raznih zvrsti glasbe, likovne umetnosti, književnosti idr., pospeševali umetnostno vzgojo in tako prispevali k bogatitvi kulturnega življenja in doživljanja v našem okolju. Pri tem bomo posebno pozornost posvetili prepletanju kulturnih dobrin slovenskega in italijanskega kulturnega prostora.
Pri tem se bomo povezovali s kulturnimi organizacijami in skupnostmi na obalnem, primorsko-istrskem, italijanskem in širšem mednarodnem prostoru s posebnim poudarkom na zamejstvu. Ugodnejši pogoji za kulturne dejavnosti bodo dani z dokončanjem prenove gledališča v Kopru in s postopnim urejanjem drugih prostorov za kulturne dejavnosti na območju občine.
Posebno skrb borno^c naprej posvečali nadaljnjemu raziskovanju, preučevanju, varovanju, predstavitvi in oživljanju zgodovinske, kulturne in naravne dediščine in njenemu vključevanju v sodobno življenje. Pri varov anju naravne in kulturne dediščine bomo posebno pozornost posvečali uporabi, varovanju in oživljanju nekaterih izvirnih imen in nazivov, ki so priča dolgoletnega sožitja Slovencev in Italijanov v tem prostoru. K temu bo v veliki meri pripomogla deja . nost varstvenih kulturnih zavodov pri prenovi in zavarovanju najpomembnejših in najbolj ogroženih kulturnih spomenikov, pri varovanju naravne dediščine in kulturne krajine. Novo pridobitev za spoznavanje kulturne in zgodovinske dediščine naših krajev predstavljajo nove oziroma prenovljene zbirke pokrajinskega muzeja, ki bodo razširjene z oddelkom o delavskem gibanju in NOB.
Ze dolgo vrsto let pereče vprašanje varovanja arhivskega gradiva bomo v tem srednjeročnem obdobju začeli reševati z urejanjem primernejših delovnih in skladiščnih prostorov za Pokrajinski arhiv. Skrbeli bomo tudi za zagotovitev boljših materialnih, prostorskih, delovnih. kadrovskih in drugih možnosti za razvijanje kulturnih dejavnosti pripadnikov italijanske narodnosti, ustvarjalnosti samostojnih kulturnih delavcev, knjižnične, glasbene in likovne dejavnosti ter reproduktivne kinematografije.
5.3.8.	Telesna kultura
Vsebino nalog telesne kulture v tem obdobju bomo uresničevali tako, da bodo v največji možni meri prispevale k nadaljnemu kakovostnemu razvoju množične športno-rekrcativne aktivnosti prebivalcev občine in k večji uspešnosti ustvarjalnih naporov predvsem v intenziviranju prizadevanj za razmah športne aktivnosti otrok in mladine.
Izpeljali bomo povezovanje sorodnih organizacij v enotno zvezo društev, združevali sredstva amortizacije in poenotili sistem upravljanja in vzdržev anja objektov za telesno kulturo. Pričeli bomo z izgradnjo asfaltnih igralnih površin v KS (Gradin. PridvorHrvatini. Škocjan m Žustema). V Žusterni bomo uredili kegljišče, v Ankaranu pa dogradili strelišče in trim stezo.
Večnamenski prostor na sedežu KS Semedela bomo s soglasjem krajevne skupnosti preuredili za potrebe kulturne in telesno kulturne dejavnosti ter zgradili pokrito lopo na rokometnem igrišču v Škofijah. Po programu KS Dekani in KS Marezige bomo dogradili in obnov ili travnati igrišči m nekatere objekte. Obalno-kraška zveza lovskih družin bo razširila strelišče pri Šmarjah.
Na športno rekreacijski coni Bonifika bomo posodobili atletske steze in obstoječa igrišča ter dogradili garderobe, sanitarije, dohodne poti in zaščitne ograje.
Na podlagi samouprav nega sporazuma o združev anju sredstev za investicije v družbenih dejavnostih ter z združevanjem sredstev zainteresiranih delovnih organizacij oziroma republiške telesnokulturnc skupnosti bomo pričeli z izgradnjo večnamenske dvorane in centra športov na vodi kot najpomembnejših investicij v objekte za telesno kulturo v tem obdobju. Izboljšali bomo vzdrževanje in tehnično opremljenost razpoložljiv ih zmogljivosti. Posebno pozornost bomo posv etili realizaciji nalog na področju informacijskega in tekmovalnega sistema, propagande, šolanja in izpopolnjevanja kadrov ter urejanja nekaterih skupnih v prašanj telesne kulture s področja otroškega varstva, izobraževanja m zdravstva.
5.4. Družbeni sistemi informiranja
V tem obdobju bomo z vso odločnostjo na ravni občine v okviru izvajanja samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju izvajali aktivnosti ter v lagali sredstv a v izgradnjo lastnih, skupnih in večnamenskih baz podatkov , kot sestavnih delov tekočih procesov in vsebine dela posameznih organov , organizacij in skupnosti ter razv ijali mrežo za prenos podatkov. S temi ba-
<1.
<0
O
3
o*
5
oc
O'
(/S
'C
Vt
M
to
<Ž5

E
*13
286	URADNE OBJAVE	5. decembra 1986 — št. 36
zamt homo podptratt procese detegatskega obveščanja tn odtočanja ter zagotavlja!) možnost) za obvladovanje družbeno ekonomske reprodukcije. Poveča!) bomo kakovost strokovno po!it)čnega de!a vsakega posameznega organa, organizacije in skupnosti ter vseh kot ce!ote m omogočiti raciona!izacije administrativnega in strokovnega de!a.
Ta sistem bomo graditi takossredstvisptošne porabe in ustreznth interesnih skupnosti na ravni občine kot s postopnim tehnotoškim uskta-jevanjem in povezovanjem že obstoječih oziroma nastajajočih sistemov v posameznih samoupravnth organizacijah in skupnostih
Ta sistem bo med drugim omogoča! kvatitetno deto občinski upraven organizaciji, ki jo bomo za potrebe strokovnega deta na področjih družbenega ptaniranja in prostorskega urejanja ustanoviti v občini do konca teta !9H7. Ta upravna organizacija, ki bo prevzeta tud) strokovna oprav ita. k) jih terja na ravni občine zakonodaja o družbenem sistemu informiranja, bo omogočita dostedno točitev strokovnega in upravnega deta na citiranih področjih deta na eni stran), na drugi strani pa s postopno usposobitvijo za opravljanje vseh vrst ekonomskih, družbenih in sociotoških raziskav dajata detegatski skupščini in njenim organom ter družbeno potitičnim organizacijam tztočnico za sprejemanje odtočitev.
5.5.	Javno obveščanje
Sredstva javnega obveščanja bodo izvajata in dograjevata programske usmeritve, ki so dogovorjene z ustanovitvenim) akti
Zagotovtjeni so osnovni pogoji za dv akrat tedensko izdajo tista Primorske novice terza njegovo vsebinsko rast. posebna pozornost pa bo posvečena izbotjšanju tehničnih pogojev za njihovo izhajanje.
Radio in tetevizija Koper-Capodistria bosta še naprej utrjevata svojovtogo pomembnih sredstev obveščanja v večnacionatnem prostoru Detovata bosta za potrebe itatijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugostaviji ter stovenske skupnosti v zamejstvu. Oba medija bosta dopotnjevata svojo v togo pomembnega vira informacij za širšo itati jan-sko javnost. Za botj kakovostno izvajanje svojih programskih usmeritev. ki so dogovorjene v okviru RTV Ljubtjana. bosta v tem obdobju izbotjšata svojo ekonomsko in tehnično bazo in s tem izbotjšata stuš-nost oziroma vidnost programov. §e nadatje si bomo zagotavljati ustrezne pogoje deta dopisništev osrednjih sredstev javnega obveščanja v rcpuhkki in v državi, ki detujejo v naši občini. S tem bomo ustvarjati pogoje za zagotavljanje ustreznega odraza našega območja v sredstvih javnega obveščanja v širšem stovenskem in jugostovanskem prostoru.
5.6.	Spfosna fjudska obramba in družbena samozaščita
Nadatjev a!t bomo s podružbtjanjcm obrambnih priprav v vseh sredinah. s težiščem na uposabtjanju odgovornih nositcev .z natogamt tn dotžnostmi za krepitev obrambnega sistema. Zagotavljat) bomo ustvarjanje materiatnih pogojev za detovanjc gospodarskih tn drugih dejavnosti v vojn). V krajevnih skupnostih bomo zagotavtjati konstruktivno detovanje vseh subjektov na področju SLO in DS s poseb-ntm poudarkom na samozaščitnem usposabtjanju in utrjevanju potrebnih materiatmh in drugth pogojev.
Matenatno bomo popotnjeva!) organe in enote z manjkajočo opremo. Nadatjevati bomo z obtikovanjem btagovnih rezerv, predvsem pa prehrambenih proizvodov , rezerv v živem, rezerv nattmh derivatov , rezerv v zdravstvu in kmetijstvu.
V	enote tn štabe civ dne zaščite bo v ktjučenih pnbtižno ! 7 % prebi-vatstva. Pospešiti bomo osnovno tn dopotnttno usposabtjanje čtanov. enot tn štabov civitne zaščite ter uvctjavlitt nove programe sodobnega usposabtjanja. V srednjeročnem obdobju bomo skušati doseči 70% opremtjenost z osebno tn kotektivno opremo. posebej pa s sredstvi zvez. Posebni poudarek bo dan zagotavljanju tn vzdrževanju sredstev za osebno in kotektivno zaščito pred vojmmt tn mtmodobnimt nevarnostni!. predvsem z radiotoško-biotoško-kcmičmmi sredstv i (zaščitne maske, posebni zaščitm komptet). kotekttvni zaščitni komptet). tpd. ). Začeti bomo tudi z obtikovanjem rezerv sredstev in opreme CZ za prvih 90 dm vojne. Zagotavlja!) bomo sktaden tn enakomeren razvoj vseh komponent civ itne zaščite.
V	tentonatm obramb) bomo nadatjeva!) tehmčno opremtjanjc. začeto v obdobju 19M ! — ! 9M5 s sodobntmt sredstvi tn opremo, ztasti pa s sredstvi za prottoktepno tn prott!eta!sko borbo, s sredstvi zvez ter potrebnim) rezervamt stretiva. Ohrantti bomo vzajemnost med občtnamt zaradi izenačevanja materiatmh pogojev obrambnth pnprav. Zagotavtjati bomo skupno /atedno oskrbo si! teritonatne obrambe z nastoni-tvtjo na cet()ten ststem zafedne oskrbtjenost) Obttkovatt bomo rezerve tn tzgradnjo sktadiščnega prostora kot sestavnega deta zagotavtjanja teh zmogtjivost) za druge obrambne poprave. Za učinkov ito detov anje tentonatne obrambe in drugih sestav in pa tudi za zagotov itev mtnimat-
nih življenjskih in detovnih pogojev v najtežjih razmerah bomo intenzivira!) aktivnosti za ureditev teritorija, ztasti pa se posvetiti sanaciji, ureditvi in vzdrževanju tokatnih vodnih virov.
Težiščna natoga v tem obdobju bo usposobitev centra za opazov anje in obveščanje na občinsko pokrajinski ravni za neprekinjeno detovanje. Urediti ga bomo v prostorskem smistu ter opremiti z ustrezno vrhunsko tehniko.
Reatizirati bomo direktno povezavo po dohodmh poteh z občinami Južno Pomorske pokrajine ter povezavo z vsaj 10 OZD. ki se v okv iru svoje redne dejavnosti ukvarjajo s stužbo opazovanja in obveščanja. Reatizirati bomo mduktorske tektonske povezave po nekaterih KS tn OZD. ki so pomembnejše za SLO in DS ob nastanku izrednih razmer, neposredne vojne nevarnosti ati vojne. Usposobiti bomo rezervni center zvez in opazovanja in obveščanja vseh v okviru ureditve teritorija z vsemi potrebnimi rezervami
Dokončno bomo izvršiti opremtjanje z zadostnim štev itom radijskih sredstev. kompatibitnih z enotnim sistemom zvez po vertikati do repu-btike in horizontati med občtnami do posameznih KS m OZD. fzpopot-niti bomo tudi sistem vizuatnega opazovanja ter izvršiti posododabtja-nje njegove tehnične opremtjenosti.
Poteg usposabtjanja za posamezne sestavine SLO in DS (CZ. vojne zveze, stužba opazov anja in obveščanja, usposabtjanje mtadine) bomo posvečati posebno skrb usposabtjanju in opravljanju natog narodne zaščite ter usposabtjanja detovnih tjudi tn občanov v temetjnih organizsati združenega deta. ki so predvidene po vojni sistemizaciji Posebna pozornost bo dana usposobtjenosti načetnikov. namestnikov ter pomočnikov načetnikov narodne zaščite v vseh sredinah tzpopotnjevanje organizacije narodne zaščite bo priv edto tudi do sktadnosti njene organiziranosti z novim organizacijsko mobitizacijskim razvojem terito-riatne obrambe. Pri opremtjanju narodne zaščite z materiatnimi sredstv i bomo izrabiti predvsem v občini že obstoječa sredstva, ztasti orožje
Temetj materiatnega opremtjanja vseh sestavin SLO in DS. vzgoje, urjenja, usposabtjanja in speciatizcije njihovih pripadnikov ter same organizacije dejav nosti bo samoupravni sporazum o izvajanju skupnih natog na teh področjih. !5 % tako zagotovljenih sredstev bo uporab-tjeno v samih temetjnih sredinah. Sredstva za osebne dohodke detav-cev ter struktur bo zgotavlja! proračun.
Važen etement in pogoj samozaščitnega ukrepanja bo še naprej za-ktoniščna potitika. ki bo ohromita že uvetjavljenc etemente.
6.	UREJANJE PROSTORA !N VARSTVO OKOLJA
6.!. Citji v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okotja
Realizacija zastavljenih temetjnih družbeno-potitičnih in gospodarskih citjev je neposredno soodv isna tudi od načrtnega usmerjanja prostorskega razvoja in gospodarjenja s prostorom.
Sktadno z dotgoročnimt zasnovam) in dotgoročnih ptanov SR Stovc-nije tn občine Koper bomo prt opredetitvi razvoja posetitve izhajati iz koncepta in pohtike poticentričnega razvoja posetitve.
Na področju urejanja prostora tn varstva okotja bomo nadatjevati v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo najbotj krttičnth komunatnth. prometnih tn ostatih probtemov v prostoru ter onemogočit) nastajanje nov ih
Na osnov i usmentev in gtobatnth okv irov prostorskih sestav in dotgo-ročnega ptana bomo pri organizaciji dejavnosti v prostoru teži!) k uravnoteženi zastopanosti vseh interesov. ki so prisotni v prostoru, ob upoštevanju njihovega družbenega pomena, še posebej pa uvetjav tjati širše družbene interese gtede smotrne rabe tn varstva okotja.
V okv iru zasnov e omrežja nasetij in funkcij nasetij v omrežju nasetij bomo kreptti vlogo nase)ja Koper kot občinskega središča in mesta Koper v somestju Koper-fzota-Ptran kot središče širšega regionatnega pomena
Razvoj tokatnth in pomembnejših tokatnth središč bomo v tem ptan-skem obdobju omogočiti z izbotjšanjem in kv atitativnimi dopotnitv ami oskrbnih tn storitvenih dejavnosti v okv iru potreb in materiatnth možnosti.
Manjša tokatna središča, kot nosilce oskrbnih funkcij širšega gravita-cijskcga območja na podežetju. bomo kreptti s takimt posegi, ki bodo omogočiti ohranjevanje sedanjega vzorca posetitve. zmanjšanje depo-pu! ci j podežetja ter zadržev anje štev ita kmečkega prebivatstva vsaj na sedanji ravni
Pri usmerjanju stanovanjske in komunatne izgradnje bomo usmerja!) novogradnje na razvojno opredetjena območja po načetih intenzi-fikacije rabe prostora tn začete ati zgrajene družbene tn komunatne infrastrukture ter po načetu obtikovanja območij v zaktjučcnc cctote.
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
287
Za uresničevanje planiranega razvoja v naseljih je potrebno pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter preprečevanje neusmerjenega prometa z zem!jišči, kar bodo preprečevah z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike.
Možnosti za pridobivanje novih stanovanjskih površin bomo izkoristili v okviru prenove stanovanjskega fonda v historičnem mestnem jedru, kakor tudi s posegi v obstoječa starejša stanovanjska območja, ki mso racionalno izrabljena z nadzidavami, adaptacijami podstrešij in podob imi posegi.
Za izgradnjo industrijskih in drugih gospodarskih objektov, oziroma razširjanje obstoječih industrijskih kapacitet bodo zagotovljene potrebne površine, prvenstveno v okviru obstoječih industrijskih območij ter deloma na novih površinah, ki jih bo narekoval nadaljnji gospodarski razvoj posameznih dejavnosti, pri čemer bomo dosledno upoštevali vse omejitve, ki jih narekujejo načela varovanja okolja.
Maksimalno bomo varovali kmetijske površine, predvsem pa tista kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bomo dosegli z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov, ki so usmerjeni v tenzi-fikacijo proizvodnje. Kmetijska zemljišča bomo izboljšali z agro in hidromelioracijami ter komasacijami, povečali kmetijske površine, ki so trajno namenjene za kmetijsko proizvodnjo (1. območje).
Pri urejanju prostora, njegovi izrabi in gospodarjenju na območjih in objektih kulturne in naravne dediščine bo prednostna naloga varovanje in delno tudi saniranje posameznih zvrsti kulturne in naravne dediščine.
Nepremične dele kulturne dediščine in njihove pritikline ter nepremičnine dele naravne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, bomo v tem srednjeročnem obdobju razglasili za kulturni in zgodovinski spomenik oziroma naravno znamenitost.
Med temeljnimi nalogami tega srednjeročnega obdobja je opredeljeno tudi varstvo okolja v smislu varovanja okolja pred škodljivimi snovmi in vzpodbujanja razvoja sodobnih surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij terselektivne sanacije obstoječih tehnologij in drugih žarišč onesnaževanja okolja. Skladno s'temi usmeritvami bodo vse investicije preverjene detaljno v fazi priprave investicijskih programov in prostorskih izvedbenih aktov.
Izvajanje nalog varstva okolja bo narekovala nastavitev novih in izpopolnitev obstoječih informacijskih osnov o emisijah škodljivih snovi ter stanju kakovosti okolja pa tudi pripravo drugih strokovnih podlag, ki so bistvenega pomena za izdelavo sanacijskskih programov.
Na osnovi določil dolgoročnega plana občine Koper bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določi! nove prostorske zakonodaje pri posegih v prostor.
V prostorskih izvedbenih aktih bomo obdelali tiste cilje, ki izhajajo po eni strani iz usmeritev dolgoročnega plana, po drugi strani pa iz konkretnih opredelitev družbenega plana kot odraza projekcije prostorskih potreb posameznih uporabnikov prostora.
6.2.	Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora
Organizacija dejavnosti v prostoru, namenska raba prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju, temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana.
Planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so opredeljeni po posameznih področjih dejavnosti.
6.2.1.	Kmetijstvo
Urejanje družbene in družbeno organizirane proizvodnje na kmet))-skih zemljiščih z agrooperacijami na naslednjih območjih.
—	hidromelioracije 390 ha: Mikilinica. Bužetovica. Dragonja. Bertoki. Vanganeiska doiina. Pridvor-Vangane); dei Dekanske doline
-	komasacija 220 ha: Dragonja. Lopar. Kaverljag-Dobrave.
—	namakanje 483 ha: Dragonja, pod Pradami, nad Lamo, Dekan-ska dolina, Bertoki, Vanganelska dolina, Pradisjol;
-	agromelioracije 560 ha: Urbanci. Škofije, Kubed pred vasjo. Bu-
tari, Boršt, Sirci, Pavliči, Lopar. Tomaž-Šantoma Krkavče^ Crm kak Premančan MIL Marezige - Sabadini. Sermm. Kolembim. Kolomban - Lovran, Kaverljag - Dobrave. Gradin. Vale. Grad,n - Zasade. Gračišče. Brda, Belvedur, Ankaran - Debel, rtic. Rozar TV<*ese pred križiščem, Trebeše pred vasjo. Bel, kamen Pndvor - Kubedska varda, Plavje — Badiha, Truške, Zabavlje	.	.	^
Agrooperacije oljčnih nasadov so predvidene na naslednjih območjih: Hrvatini - Elerji. Plavje - Bad,na. Dekanu Osp - Oabr.v.ca. Pečki - Pndvor. Čerej - Zburga. Potok - Montinjan. Sabadin,.
Lopar — Zabavlje — Popetre, Babiči — Centur, Manžan — Grinjan, Gažon — Šmarje — Kaverljak in Krkavče.
Na vseh območjih agrooperacij bodo investitorji in Kmetijska zemljiška skupnost izvajali menjavo kmetijskih zemljišč in pridobivali zemljišča za potrebe družbene in družbeno organizirane proizvodnje.
Za dolino Dragonje bodo, skladno s programom intenzifikacije pridelovanja hrane, pripravljene variantne rešitve in družbeno najustreznejša varianta bo sprejeta v procesu planiranja.
Nadomestna zemljišča opredeljeno za prvo območje se bodo upso-sobila v Vanganelski dolini (Zburga) in na delu Vanganelske doline v smereh Bonini — Potok.
6.2.2.	Gozdarstvo
Naloge na področju gozdarstva bodo usmerjene v obnovo 42 ha gozdov, melioracijo 228 ha gozdnih površin in nego 157 ha gozdov, pri čeme) bo gospodarjenje z gozdovi prilagojeno stopnji varovalne vloge gozda: varovanje ta! pred erozijo, zaščita pitne vode, itd.
6.2.3.	Stanovanjska gradnja
Stanovanjska gradnja bo v srednjeročnem obdobju usmerjena v nadaljevanje začetnih stanovanjskih območij in zaključevanju obstoječih stanovanjskih območij ter prenovo brez odpiranja novih stanovanjskih sosesk. Predvidena izgradnja 1406 stanovanjskih enot na območiih Žustema !!!, Prade, Ankara, Vojkovo nabrežje. Za gradom, Dekani, Škofije, Kampel—Novaki in Hrastovlje ter prenovi in individualni stanovanjski gradnji na ostalem zalednem prostoru občine je opredeljena kot naloga, s katero se bo delno odpravi! stanovanjski primanjkljaj iz leta 1981 in zagotovilo potrebno število stanovanj za povečano število prebivalcev.
Za planirano stanovanjsko gradnjo bomo morali pravočasno pridobiti, pripraviti in opremiti stavbno zemljišče za nemoten potek gradnje, za kar bomo pravočasno izdelali prostorske izvedbene načrte.
Gradnjo posameznih objektov ali skupin objektov v ureditvenih območjih naselij izven ureditvenega območja mesta Koper bomo skladno z usmeritvami dolgoročnega plana usmerjali v oz. ob obstoječi zazidavi in zaključevanju začetih zazidav skladno z racionalno rabo, fn-tenzifikacijo površin ter krajinskimi in kulturno ter naravovarstvenimi izhodišči.
6.2.4.	Centralne dejavnosti
Prednostna naloga v zvezi s prostorsko organizacijo teh dejavnosti je v zagotovitvi primernega stavbnega zemljišča in skrb pred nesmotrno pozidavo, kar bomo lahko dosegli s pravočasno pripravo in sprejemom prostorskih izvedbenih aktov. Z ozirom na omejene materialne možnosti so naloge pretežno usmerjene v kvalitativne izboljšave, manj pa v novogradnjo, in sicer:
—	trgovina, oskrba: izgradnja centralnega skladišča pod Serminom, oskrbno-storitvene dejavnosti v vseh naseljih in območjih, kjer bo izražen interes in potrebe ob zagotovljenih materialnih možnostih, izgradnja prodajnega centra ob Ljubljanski cesti
—	šolstvo, varstvo: izgradnja šole Prade, osnovne šole za razredno stopnjo v Ankaranu, telovadnica v historičnem mestnem jedru, učne delavnice za potrebe Srednje kovinarske in prometne šole, vzgojno-varstvena ustanova v Škofijah ter v Kopru z italijanskim učnim jezikom
—	socialno skrbstvo: adaptacija doma za ostarele občane v Kopru Za gradom
—	sodstvo: nadaljevanje izgradnje 1. faze sodnega poslopja v Kopru
—	družbeno politične organizacije: ureditev območja — naselja mladinskih delovnih brigad — Vanganel
—	kultura: dokončanje prenove gledališča v Kopru, delovni in skladiščni prostori Pokrajinskega arhiva
—	telesna kultura: nadaljevanje izgradnje SRC na Bonifiki v Kopru, izgradnja večnamenske dvorane na Bonifiki, otroški igralni park na Bonifiki, center športov na vodi v Kopru, razširitev strelišča v Šmarjah.
6.2.5.	Proizvodne in servisne dejavnosti
Razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti bo v planskem obdobju usmerjen predvsem v širitev in tehnološko izboljšavo sedanjih proizvodnih organizacij in sicer pretežno na sedanjih območjih. Za prostorski razvoj proizvodnih dejavnosti bomo zagotovili stavbna zemljišča, ki so v ta namen opredeljena skladno z namensko rabo na kartah ter odločili pogoje za urejanje sedanjih stavbnih zemliišč na naslednjih območiih:
—	industrijska cona Sermin
—	obrtna cona Ankarana, Škofije,
—	industrijska cona Lama — Iplas.
—	carinska cona skladno z določili zakonodaje in programi.
priinOrSÌCC novico	Petek, 5. decembra 1986 — Št. 95
Petek. S decembra 19H6 — Št. 93
288
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
M
M
6.2.6.	Gradbeništvo
Prednostna na!oga v planskem obdobju je preselitev betonarn DO gradbeništva na širšo lokacijo laporokopa Sermin skladno z usmeritvami dolgoročnega plana.
Pridobivanje kamnitih agregatov bo potekalo na lokacijah obstoječih kamnolomov z nalogo sprotne sanacije izkoriščenih površin
Za pridobiv anje siv ega kamna (peščenjaka) je opredeljena pov ršina na območju k. o Hribi v KS Škofije in sanacijska dela s sprotnim izko-riščenjem sivega kamna na območju opuščenega obstoječega kamnoloma v KS Hrvatini.
6.2.7.	Turizem
Za razv oj turizma so podane prostorske možnosti na območjuOebe-lega rtiča, za kar je predhodno potrebno urediti komunalno infrastrukturo. izvesti sanacijske posege in ukrepe za zboljšanje kvalitete morja in sanirati obalo za zagotovitev ustreznega kopališkega potenciala.
Razvoj turističnega gospodarstva na območju Žusteme je prostorsko možen in opredeljen ob pogoju usklajenosti z drugimi uporabniki prostora in namenske rabe.
Da bi oblikov ali čelov ito turistično ponudbo, bomo pristopili k urejanju in izgradnji marine v akv atorju Koprskega zaliv a z optimalno kapaciteto in tehnično rešitvijo.
Prednostno bomo valorizirali zgodovinske in kulturne posebnosti mesta Koper. Hrastovelj in Poljan pn Pomjanu.
6.2.8.	Promet in zveze
V planskem obdobju bomo za razvoj teh dejavnosti zagotov ili pov r-šine in izdelali ustrezne prostorske izvedbene akte za realizacijo opredeljenih nalog in posegov v prostor:
!. Luka — nasipav anje pomola H m H. izkopav anje bazena I! in !!!. dograjevanje operativnih obal. izgradnja ostale prometne in komunalne instrastrukture.
Ob posegih na pomolu !!! je sočasno potrebno pristopiti k nadomeščanju odstranjenih kopaliških mest in komunalnih privezov skladno z usmeritvami dolgoročnega plana.
.2. Prometni terminal in tovorna železniška postaja — nadaljev anje izgradnje avtobusne postaje, povečanje zmogljivosti tovorne, loko-tvome in glavne potniške postaje ter ranžirne grupe tirov. gradnja tirnih naprav za čiščenje in popravilo voz na tovorni postaji Koper.
3.	Območje Intereurope — nadaljevanje izgradnje feni terminala, površin za kamionski promet in kontejnerskega depoja, izgradnja skladiščnih pov ršm in pripravljalna dela za izgradnjo poslovnega objekta
4.	Ostala območja — postopna preselitev servisnih delavnic DO Slavnik v Kopru na območje ob vzhodni vpadnici
—	izgradnja 1. faze servisno-proizvodnega objekta DO Agroservis v industrijsko območje pod Serminom.
$. Cestno omrežje — izgradnja odsekov na magistralnih cestah: rekonstrukcija obalne ceste od križišča Ankaran do priključka Koper ter izgradnja tretjega pasu Čmi kal
—	izgradnja in ureditev lokalnih cest:
—	cesta Žustema — bolnišnica Izola (cesta A)
—	ureditev cestnega dostopa na pnključkuBertoki. obalne ceste na lokalno cesto na odseku med priključkom Bertoki do odcepa za Istra benz
—	rekonstrukcija križišča Ljubljanska cesta—Ogrlica
—	Izgradnja ceste C v Žustemi !!!
—	ureditev mestne obvoznice
6.2.9.	Energetika
6.2.9.	L Oskrba z električne enregijo
—	ojačitev obstoječe RTP Koper ! 10^0 KV. izgradnja nove RTF ! 10/20KV Dekani ter uvedba 20 KV napetosti z vgraditvijo transformatorja 110/20 KV ob obstoječi RTP Dekani:
—	izgradnja daljnovoda 2x110 KV Divača — RTP Koper (dvosi-stemski) ob trasi bodočega 400 KV voda
6.2.9.2.	Oskrba z naftnimi derivati
—	širitev skladič naftnih derivatov Petrol — Istra benz na Serminu na jugozahodni in severozahodni strani pod pogojem, da bodo predhodne strokovne raziskave opredelile možnost razvojnih programov.
6.2.10.	Vodno gospodarstvo
Na področju varstva pred škodljivim delovanjem voda je predv ide-no:
—	posegi v dolini Dragonje za zagotovitev potrebne količine vode za namakanje ter izredni potrebni ukrepi za preprečitev poplav, katerih način m obseg bo dokončno opredeljen z izdelavo v anantmh opredelitev možnosti intenzivnega pridelovanja hrane m varovanja območja pred poplavami, tako da bo skozi javno verifikacijo ponujenih
rešitev. po poti samoupravnega odločanja, izbrana najoptimalnejša rešitev:
—	ureditev Dragonje
—	gradnja malega zadržev alnika za zadržev anje visokih v oda in za-drževalnik Tomaž
—	regulacija površinskih vodotokov: Dragonja. Lazaret. Krkavški potok (rekonstrukcija), hudourniki na območju Mikihnca m Buželovi-
ca:
—	ukrepi na območju Ankaranskega hudournika, doline Dragonje, doline Pademe. doline Mahnske. Movraške in Smokv iške v ale za v arstvo pred poplav ami.
—	zavarov anje virov pitne vode:
—	postopna sanacija Škocjanskega zatoka:
6.2.11.	Komunalne dejavnosti:
6.2.11.1.	Oskrba z vodo:
Na področju vodne oskrbe, ki že postaja omejitveni faktor razvoja obalnih občin, so prvenstvene naloge v tem obdobju:
—	zagotavljanje novih vodnih virov z izgradnjo I etape Primorskega vodovoda: novo zajetje Rižane s črpališčem, vodarne in tranzitnega cevovoda Rižana — Kopen
—	gradnja pnmamih vodovodnih naprav na osnovnem vodovodnem sistemu:
—	hidrogeološke raziskav e izv ira Rižane:
—	primarne v odov odne naprav e na v išinskih predelih v KS Cmi kaL Gračišče. Marezige in Pobegi —l^ežarji:
—	izgradnjo črpališč v Žustemi !H. Pridv oru. Ankaranu in pojača-nje črpališč v Semedeli. Pobegih — Cežarjih. Pridvor — Čežarjih m Bošamarinu.
6.2.11.2.	Kanalizacijsko omrežje in naprave
Prednostno nalogo predstavlja izgradnja 11. faze centralne čistilne naprave s kapaciteto 100.000 EE na območju Obstoječe lokacije, pri čemer bo možno zagotoviti 60 čiščenja.
Z izgradnjo te faze čistilne naprave bo omogočena tudi sanacija morja v tem delu koprskega zaliv a. ki je danes onesnažen zaradi neprečiščenih odplak
Izgradnja ali modernizacija naprav za čiščenje industrijskih odpadnih voda je predvidena na industrijskih območjih Lame. Iplasa. Tomosa ter pogoj za vsa nova industrijska območja oz. objekte.
V	okv iru komunalne dejav nosti je opredeljena tudi naloga razširitve pokopališča v Škocjanu.
6.2.11-3. Odlagakšče odpadkov
V	planskem obdobju se bo reševalo odlaganje komunalnih odpadkov z začasnimi odlagališči na Lazaretu in Pndvoru
6.2.11.4. Komunalni phvezi
Izgradnja 1. faze komunalnih priv ezov v akv atorju koprskega zahv a.
6.2.12.	Sakralni objekt
Izgradnja bo na območju Za gradom za približno 130 obiskov alcev .
6.2.13.	Naravna in kulturna detfšdna
Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, so opredeljena v dolgoročnem planu občine ter kot dobrine splošnega pomena predstavljajo tudi tiste prostorske sestavine. ki so zaradi pomembnosti v pliv a na skladen razvoj družbenopolitičnih skupnosti, obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnega plana.
Dediščino obravnav amo v aktivni v logi kot v zpodbudo in možnost kvalitetnega razvoja, ne pa kot zgolj omejitev v možnostih razpolaganja s prostorom: izpostav Ijeni morajo biti v idiki njene specifične uporabe in možnosti vključevanja v razvojne smeri in interese. Razvojne usmeritve v strokov nih podlagah opredeljujejo možnosti razvoja z varstvenega v idika. Soočiti jih je treba strokovno, ustvarjalno, z drugimi interesi v prostoru ter jih aktivno vključiti v načrtovanje posegov m drugih aktiv nosti. Predv sem je treba pn usmerjanju oblike produkcije, rasti in oblike naselij m oblikovanju krajine kot celote težiti k ohranjanju krajinske identitete in kontinuitete ter varov anju objektov in območij naravne in kulturne dediščine Le s pnmemo rabo lahko v aru-jemo in ohranjujemo dediščino, normativ no v arstvo mpra predstav ljati le pravno obvezo za določitev odgovornosti družbenopolitične skupnosti. imetnikov in uporabnikov dediščine
Strokovne podlage za dolgoročni in srednjeročni plan predstavljajo tudi obv ezna v arstv ena izhodišča za izdelavo programskih zasnov , ki pa bodo dopolnjena s strokovnimi osnovami za razglasitev naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov Prav tako je strokovne podlage, dopolnjene z detajlnejšimi analizami in usmeritvami, potrebno upoštevati pri izdelavi izvedbenih prostorskih aktov
Nosilci planiranja bodo v planskih aktih opredelili oceno ogroženosti
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
289
naravne m kulturne dediščine v primeru naravnih nesreč in drugih izrednth razmerah. V srednjeročnem obdobju bo MZVNKD Piran iz-de!a! strokovna izhodišča za ukrepe na območjih in objektih, ki bodo razgiašeni za naravne znamenitosti in kulturne spomenike v primeru .zredn.h razmer. Ukrepe morajo dodehti in vnesti v obrambne in varnostne načrte imetniki upravljalci, krajevne skupnosti in druge skupnosti.
6.2.14.	Naloge v zvezi z urejanjem
Na podlagi obveznih izhodišč dotgoročnega piana SR Siovenije, obveznih izhodišč in usmeritev doigoročncga piana občine Koper in skiadno z dogovorom o temeijih družbenega piana občine bomo v srednjeročnem obdobju 1986—! 990 za uresničitev opredeijenih ciijev in usmeritev opraviti nasiednje naioge:
—	za doiino Dragonje pripraviti variantno opredeiitev možnosti intenzivnega prideiovanja hrane in varovanja območja pred popiavami z ovrednotenjem ekonomskih posiedic in posiedic na okoije vsake od prediaganih variant. Družbeno najboij ustrezna varianta bo izbrana v procesu pianiranja pred sprejetjem potrebnega prostorskega izvedbenega akta;
—	dopoinitev urbanistične zasnove mesta Koper s primerjaino oceno urbanih stroškov za posege na območja, kjer bodo podane alter-nativne rešitve;
—	priprava strokovnih podiagza razgiasitev naravnih znamenitosti . in kuitumih spomenikov;
—	priprava strokovnih podiog za doigoročno rešitev odiaganja komunalnih odpadkov;
—	izdeiava prostorskih izvedbenih aktov skiadno z usmeritvami doigoročnega piana občine;
—	priprava ustreznih geodetskih podiog za prostorske izvedbene akte;
—	na območjih razpršene gradnje izven ureditvenih območij drugih naselij bodo posamezni posegi podrobneje opredeljeni s prostorskimi ureditvenimi pogoji;
—	priprava strokovnih podiag za prostorske izvedbene akte za območja kompieksne graditve aii prenove, ki je predvidena v obdobju 1991—1995.
6.3. Programske zasnove
Na območjih, kjerse bo izvajala kompieksna graditev aii prenova ter drugi večji posegi v prostor in bo zanje izdelan prostorski izvedbeni načrt sprejemamo siedeče programske zasnove.
! HISTORIČNO MESTNO JEDRO Z VPLIVNIM OBMOČJEM
6.3.1.	območje med jadro klubom in semedelsko cesto
Lega: Jugozahodni rob mesta, ki vkijučuje pretežno najožji obaini prostor
Površina 10,5 ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno izgradnji in ureditvi:
—	centra športov na vodi, ki je predviden na nabrežju JM z razvojem maritimnega deia in kopenskega deia v smeri Luke,
—	kopališča s preureditvijo in širjenjem proti zahodu,
—	pomola s sanacijo parkovnega zelenila in ureditev peš povezave ter platoja za prireditve na prostem,
—	parteme ureditve Ukmarjevega trga,
—	ureditve obale pred Triglavom,
—	parka s širitvijo proti jugu,
—	razširitvi tržnice,
—	parkirnih prostorov ob tržnici in taxi službi,
—	večnamenski dvorani na območju med Semedelsko cesto in Ogrlico in
—	benzinskemu servisu.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Potrebna je sanacija obvozne ceste po opredeljenem urbanističnem profilu, ki je predviden za končno rešitev vključno s postajališči. Predvidena je razširitev obstoječega parkirišča za tržnico.
Predvidena je izgradnja telefonske kabelske kanalizacije in položi-tev kabla od Kolodvorske uL preko Ljubljanske do Semedelske vpad-
""predvidena je izgradnja TP za potrebe večnamenske dvorane, izvedba kabelskega razdelilnega NN omrežja, ureditev javne razsvetljave. Obstoječe nadzemno omrežje se pokabli. Za območje Ukmarjevega trga je potrebna izgradnja TP, ki nadomešča obstoječo TP Koper II, s tem se povezuje sanacija VN omrežja za to območje.
Vodna preskrba je možna z navezavo na razdelilno omrežje ob Semedelski vpadnici in $RC Zavarovanje obravnavanega območja pred
poplavami je potrebno na območju od Ukmarjevega trga do tržnice. Predvidena je sanacija in dograditev komunalnih naprav Usmeritve
Pri oblikovanju objektov se morajo upoštevati značilni elementi au-tohtone arhitekture.
Ob robu mestnega jedra morajo tlorisi stavbnih mas upoštevati funkcijske povezave z historičnim mestnim jedrom.
Upoštevati je treba varstvene režime za naselbinsko in vplivno območje historičnega mestnega jedra Koper, ki vključuje tudi de! koprskega akvatorija.
Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Predvidena je etapna izgradnja in urejanje območja, ki mora izhajati iz smiselnega zaključevanja funkcionalnih in prostorskih enot. Načini urejanja Ureditveni načrt
6.3.2.	Obvoznica
Lega
Obravnavano območje s traso obvoznice se nahaja na severnem robu mesta, med Vergcrijevim trgom in trgom pred dijaškim domom. Površi na
Območje obvoznice vključuje poleg cestnega telesa tudi najožji obcestni prostor s skupno površino cca 5ha Prostorska organizacija in program Programska zasnova obravnava:
! obvoznico, ki daje s predlagano traso možnost povečane in izboljšane dostopnosti mestnega središča,
2.	ureditev najožjega obcestnega prostora na območju luke v katerega posega obvoznica in
3.	ureditev najožjega obcestnega prostora na južni strani ceste, kjer obvoznica tangira mestne površine.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Obravnavan odsek obvozne ceste predstavlja de! nove trase obvozne ceste, ki se navezuje na obstoječo cesto P. Lumumbe in na Cankarjevo cesto pri dijaškem domu. Peš hodnik je predviden na zunanji strani obvoznice. Komunalne naprave se navežejo na obstoječe komunalno omrežje.
Zaporednost izvajanja
1.	faza obvozne ceste je odsek med Vergerijevim trgom in trgom pred dijaškim domom. Končna faza (po planskem obdobju) je podaljšanje obvozne ceste do vhoda II, kjer se naveže na vzhodno vpadnico. Us meritve
Urbanistični profil obvoznice je 7 m široko cestišče s hodnikom na zunanji strani, kjer se odpirajo vedute na morje. Na notranji strani v kontaktu z mestom je predvidena ureditev odprtega prostora kot likovna in funkcionalna dopolnitev obcestnega pasu skladno s predvidenimi funkcijami. Z ustrezno tehnično izvedbo ceste mora biti zagotovljena ohranitev mestnega obzidja.
Način urejanja Ureditveni načrt
6.3.3.	Posamezni kareji v historičnem mestnem jedru
Lega Območje historičnega mestnega jedra Površina Manjša območja za posamezne objekte Prostorska organizacija in program Na posameznih območjih je predvidena:
—	izgradnja telovadnice za potrebe šol usmerjenega izobraževanja,
—	ureditev poslovnih in skladiščnih površin za potrebe Pokrajinskega arhiva,
—	izgradnja vrtca za otroke z italijanskim učnim jezikom in
—	drugi manjši posegi.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Posamezni objekti se bodo navezovali na obstoječo prometno omrežje historičnega mestnega jedra. Potrebna je sanacija obvozne ceste, ureditev mirujočega prometa ter razširitev peš con.
Telefonsko omrežje se navezuje na obstoječe omrežje. Za posamezne posege bo možna navezava na obstoječe električno omrežje. Za območje Ukmarjevega trga in Verdijeve ul. je potrebna izgradnja TP, ki bo nameščala obstoječo TP Koper II v Luki. Z izgradnjo te TP je po- . vezana tudi sanacija VN omrežja za to območje.
Za vodno oskrbo je potrebna postopna obnova razdelilnega omrežja in izgradnja krožne povezave po obvoznici.
Predvidena je priključitev posameznih objektov na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
ns
e
?
x*
un
CL
fS
n
o
3
3"
S
OC
O'
c/^
'V)
M
M
Pt!*h. V dcn*m!mt l^M^
^RAD\E OBJAVE
5. decembra * 986 — $L 36§

!


M
290 .
L smerna e
\ a poseg: v nrstoncnem mestnem jedri- morajo p ra Mìccia upošte-^au Like honzomalne gabarre. h tvdc ohranjat uh črn črte. uhčne razsuje, rge n: značbo tionsoo mreže nase ha. \*ertkaha zabann morajo bn: rak:, da se vklaphajo v značino členjeno strukt-ro. ohranjajo značilno a hr Jero mestnega jedra ter karakteristične \ edule Ob dahnem uhčnem knž- :n trgih morajo brt: roseč s tako vserm- . k: ohranjajo identiteto posameznih ambiento! skladno z rabo ceiotneza mestnega jedra Pn obbkovan;- objektov se morajo upoštevan značilni element: tipološko :n matenainc - autohtoce arhitekture Pn posech je treba upoštev ati 1! v arst*. eni režun m : % aionzaajsko stopajo za arheološko območje, ki obsega celotno historično mestno jedro
L pošten ati je potrebno varstvene režime za naseibmskoobmočje hi-stončnega mestnega jedra.
\ačnovar: je treba -strežno štev:o zakloniščiuh mest Zaporednost majanja
Izgradnja naj h se izdajah tako. da h se smiselne zaključevale načete prostorske strukture \ačim -rejania Ureditveni načrt
6-3^4. Obab Koper — Sbvnik
Lega
Območje najožjega obalnega prostora med nese Semedelsko cesto m staro Semedelsko cesto s pripadajočim ak van črnim prostorom < izvzeto je območje, k: ga obrabna! a ureditven: načn za območje od Jadro kluba do Semedelske ceste z večnamensko dvorano v SRC). Površina !4ha
Prostorska organizacija m program Območje je namenjeno za
—	ureditev obalne promenade s spremljajočimi objekti (gostinski program).
—	ureditev prostora za javne prireditve.
—	ureditev komunalnih pnv ezov za potrebe domicilnih prebrv alcev ob starem mandraču v Kopru.
—	marmo s kapaciteto 330 pnv ezov m spremljajočimi objekti v skrajnem jugozahodnem delu Semedelskega zaiva. Funkaonalna po-vTŠtna kopnega deb leži med staro Semedelsko cesto m novo Semedelsko vpadnico Žanovanje plovil in servisiranje je predvideno izven obravnavanega območja.
Potrebna je izgradnja TP :n \ S priključka v marini Območje se naveže na obstoječe razdehlno vodovodno omrežje Kvaktetna oskrba z vodo je pogojenaz izgradnjo rezervoarjev mčrpahščza potrebe širšega območja ter ojačitvijo in rekonstrukcijo omrežja.
Kanalizacijsko omrežje se priključi na obstoječi glavni zbiralnik Kopra. Urejena mora biti dokončna obramba območja pred visokim nivojem morja z izgradnjo obrambnega naspa na koto 2.3 m od hotela Triglav do Dadaševice Usmeritve
Predv idene ureditve morajo bui sestav Ijene v smislu obogatitve prostora obalne promenade ter logičnega nadaljevanja razvoja mesta Poudarjena mora biti atraktivnost javnega partemega programa. Glede na omejitv e. ki shajajo c v arov anja krajinske skke Kopra, ki ležijo v vpttnem območju ne smejo presegati gabariti vtšine pntličnih objektov
Pri posegih je treba upoštevati varstvene režime za naselbinsko in vpkvno območje historičnega mestnega jedra, ki vključuie tudi de!
Koprskega akvarija.
Potrebno je načrtovati ustrezno število zakloniščnih mest skladno z veljavno zakonodajo m predpisi Zaporednost izvajanja
Izgradnja naj bi se sv ajala etapno in sicer ! etapa bi obsegala urejanje akvatonja za izgradnjo manne in komunalnih pnv ezov ter obalne promenade biačin urejanja Zazidalni načn
6-3.3. Športao-rtkrtadjska cona iŠRC)
Lega
Del območja ŠRC in sicer površina, ki leži ob Ljubljanski cesti. Ogr-ha in uhci maja ter območje igralnega parka na zahodni strani ŠRC
Površina !!.73ha
Prostorska orgamzaoja in program
Program ureditve območja obsega
ureditev spremljajočih objektov ob obstoječem stadionu (tri-
buna v gradnji za kapa at et o cca 2.200 gledalcev t.
—	poslovne prostore z javnimi program: v pnthčph. k: ustvarjajo poslovni rob ob Ljubljanski cesti.
—	parkirišče za osebna v ozila.
—	parkovno zelenilo.
—	igralu: park s površino 2 ha za organizirane :n vodene igre otrok do starosti 12 let :n
—	dovozne pon ter osrednjo glavno peš komunikacijo, ki p3teka skozi ŠRC.
Infrastrukturno omrežje m naprave
Prometno je ŠRC dostopna z uhce 13 maja. kjer ;e neposredno ob vstopu predvidena večja površina za mirujoč premet. Glavn: peš dostopi so predviden: s smeri Semedelske ceste ogrkce m Ljubijanske ceste ter iz s men Semedela ob parku 23 maja. Peš dostopi so onentram na glavno peš pot. k: vodi skozi ŠRC ter povezuje športne terene v smeri vzhod—zahod.
.Obleč^ se bo nav ezov alo na obstoječe telefonsko omrežje ob Ljubljanski uka.
Območje se ho nav ezov alo na obstječo W omrežje ob Ljubljanski -hci. Predvidena je izgradnja transformatorske postaje Območje te priključi na obstoječe razdehlno vodovodne omrežje Predvidena je navezava območja na obstoječe kanalizacijsko omrežje m naprave Us meri tv e
Urbanistična ureditev mora upoštevan urbanistično obkkovalska izhodišča za obkkovanje prostora ob glavni mestni vpadnic Ljubljanski cesti v smislu obhkovanja homogene urbane cekte
Pnthčja objektov, ki so orientiram na Ljubljansko cesto nosijo javne programe ter ustvarjajo poslovit: rob ob mestni vpadnic \ erti-kaim gabarit je max P-Z
Posebna skrb mora brti popečena partemim ureditvam odprtega prostora Prostor med v pa dm co m med objekti je potrebno ozelenit: na mestih, kjer dopuščajo prostorske možnosti je predviden drevored Upoštevati je potrebno varstvene režime za naselbinsko in vpkvno območje historičnega mestnega jedra.
\ačnov ati je potrebno ustrezno število zaklomščmh mest skladno z zakonodajo m predptsi Zaporednost izvajanja
Območje se bo urejalo v več fazah Prv a etapa reahzacje programov vključuje ureditev tribun ob stadionu, dokončanje športnih terenov, ureditev mirujočega prometa ter ureditev igralnega parka \ačini urejanja Zazidalni načrt 6-3.6. Prometni termina!
Lega
Območje leži med Ljub!jansko cesto. Ankaransko cesto. Kolodvorsko cesto in priključkom Koper Površina 22.'5ha Prostorska orgamzaaja in program
Območje prometnega terminala je namenjeno razvoju dejavnostim, ki so v ezane na potniški promet, kakor tud drugim jav mm programom ob Ko!odv orski cesti m .Ankaranski cesti \ srednjeročnem obdobju bo reakziran program DO Slavnik, ki obsega poslovni objekt Slavnika, parkirišče avtobusov in negov almco (dnevna nega ) avtobusov Predvidena je tudi razširitev obstoječe avtobusne postaje.
Poslovni prostori z javnimi programi so predv idem v nizu ob Kolodvorski cesti. Ankaranski cesti in deloma ob Ljub!janski cesti Ta bo tudi v ključen poslovni objekt DO Tomos s prodajno servisnim programom Za ostalo območje programi mso podrobneje definiram, reahzaaja tega dela je predv :dena kot nadaljev an je izv ajanja zazidalnega načita v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Prometno se območje terminala navezuje na mestno vpadnico — Ljub!jansko cesto Ankaransko cesto in Ko!odvorsko cesto katera povezuje prometni termina! direktno z mestom Predvidena je ureditev Kolodvorske ceste, del .Ankaranske ceste — odsek Ljubljanske ceste — Kolodvorska cesta in semafonzaaja Križišča .Ankaranska cesta — Ljubljanska cesta Predv idena je priključitev območja na obstoječ; telefonsko omrežje, delno pa bo potrebno položiti nov kabe! tz centra PT Predvidena je dopolnitev visokonapetostnega omrežja m gradnja TP Območje se navezuje na obstoječe razdehlno vodovodno omrežje, ki je priključeno na cevovod Škocjan —prometni terminal — Ogrkca Ob ureditvi Kolodvorske ceste bo potrebno zgraditi fekalni zbiralnik od prometnega terminala do črpališča. Potrebno bo urediti de! meteornega kanala Ji v zaprti izvedbi. Celotno območje bo potrebno nasuti na koto + 2.3 m.
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
291
Usmeritve
Urbanistična arhitektonska zasnova mora upoštevati enoten oblikovalski koncept, kar velja predvsem za objekte ob Kolodvorski cesti.
V pritličju objektov, ki so orientirani na prometnice: Ljubljanska. Ankaranska in Kolodvorska cesta, so predvideni javni programi.
Zasnova mora biti fleksibilna in dopuščati smiselno etapno gradnjo.
Odprti prostor zahteva skrbno oblikovanje parterja predvsem na območjih skupnih javnih površin. Upoštevati je potrebno varstvene režime za naselbinsko in vplivno območje historičnega mestnega jedra Koper. Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest. skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Izgradnja naj bi se izvajala etapno. Prva etapa bo predvidoma obsegala: ureditev Kolodvorske in de! Ankaranske ceste, izgradnjo objekta za dnevno nego avtobusov, parkirišče avtobusov, poslovni objekt DO Slavnik in poslovni objekt DO Tomos.
Načini urejanja.
Zazidalni načrt
6.3.7.	Kare vb Ljubljanski cesti
Lega Območje omejuje Ljubljanska cesta. Obvoznica, Kolodvorska cesta in Ankaranska cesta
Površina 6,5ha
Prostorska organizacija in program
Območje je pretežno namenjeno trgovskim in poslovnim površinam in vključuje obstoječo zazidavo Nanos in Intereuropo ter nove programe: Lesnine. Elektrotehne in Slovenijalesa za izgradnjo prodajnih centrov s predvideno kapaciteto:
Lesnina — $.000 m? bep; Elektrotehna ! .000 m^ bep in Slovenijales $.300 mi bep.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Območje se prometno navezuje na obstoječe prometno omrežje. Predvidena je rekonstrukcija križišča Ljubljanska cesta — Ogrlica in Ureditev Kolodvorske ceste, de! Ankaranske ceste — odsek Ljubljanska — Kolodvorska.
Območje se bo navezovalo na obstoječe telefonsko omrežje ob Ljubljanski in Kolodvorski ulici.
Električno omrežje se bo navezovalo na TP kare ob Nanosu. Za vodno oskrbo je potrebno izgradnja cevovoda po Ogrlici ter rezervoarjev na Škocjan kot pogoj za kvalitetno vodno preskrbo širšega območja
Območje se bo priključilo na obstoječi zbiralnik, ki je priključen na C2.
Predvideno je nasipavanje terena na koto + 2,$0.
Usmeritve
Na ulično stran so orientirana pritličja z javnimi programi. Višinski gabariti se morajo prilagoditi obstoječi zazidavi. Manipulativne površine je potrebno locirati na notranji — dvoriščni strani objektov.
Peš komunikacije morajo biti javno ločene od motornega prometa in ne smejo potekati skozi parkirišča.
Upoštevati je treba varstvene režime za naselbinsko in vplivno območje historičnega mestnega jedra.
Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Gradnja objektov se bo podrejala investicijskim potrebam delovnih organizacij.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
6.3.8.	Kare ob vzhodni vpadnici
Lega
Kare ob vzhodni vpadnici obsega območje vzdolž vzhodne vpadmee, med Otrli co na severni strani in železniškimi tirnimi napravami na južni strani.
Površina 2$ha
Prostorska organizacija in program
Površina je pretežno namenjena servisnim in parkirnim površinam in vključuje naslednje programe:
V	južnem delu obravnavanega območja je predviden sklop servisnih objektov s spremljajočim poslovnim programom za DO Slavnik, Ke-moteks, IMP Elektrotehno in gasilce.
V	severnem delu obravnavanega območja je predvideno parkirišče za DO Intereuropa, skladiščne in manipulativne površine DO Intereuropa, operativni center DO Intereuropa, de! parkirišča za tovornjake DO Vektor in parkirišče za osebna vozila.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Obravnavano območje se navezuje na mestni cestni sistem, ki je neposredno vezan na regionalni in magistralni sistem. Telefonsko omrežje bo treba povezati od kabelske kanalizacije ob Kolodvorski preko Ankaranske ceste oz. Ogrlici in Vzhodni vpadnici, v primeru, da Ankaranska cesta ne bo zgrajena. Območje se naveže z VN priključkom na obstoječo TP — kontejnerski terminal.
Za preskrbo z vodo je potrebna izgradnja novega razdelilnega omrežja, izgradnja rezervoarja na Škocjanu in cevovoda od rezervoarja do vhoda II Luke Koper.
Potrebno je zgraditi kanalizacijski zbiralnik, ki bo priključen na glavni zbiralnik pri Intereuropi ter de! meteornega odprtega kanala J2. Celotno območje bo potrebno nasuti na koto + 2,$ m.
Usmeritve
Poslovni prostori so orientirani proti prometnicam, manipulativne površine in servisni prostori so orientirani na dvoriščno stran objektov.
Posebno skrb je treba posvetiti ozelenitvi ob vpadnici. Upoštevati je treba varstvene režime za naselbinsko in vplivno območje historičnega mestnega jedra Kopra.
Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Izgradnja se bo izvajala etapno po posameznih krajih znotraj območja. V prvo etapo je predvidena ureditev severnega dela območja in nasipavanje južnega dela območja.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
II.	OBMOČJE SEMEDELA — ŽUSTERNA
6.3.9.	Center za gradom
Lega Območje leži ob obstoječem objektu Preskrba na kompleksu, ki je bilo z ZN »Za gradom«, namenjeno za center soseske.
Površina I,7$ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno izgradnji in ureditvi centralnih dejavnosti in sicer:
—	gostinsko trgovski program
—	javni program, ki je namenjen kulturi in zabavi in
—	servisna dejavnost.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Prometno je center dostopen s ceste Vena Pilona ter ceste C. Mirujoči promet je predviden v neposredni bližini centra ter na površini parkirne hiše. Peš povezave so predvidene v smeri vzhod — zahod (glavna peš ulica ob kateri so nanizani objekti centra) ter v smeri sever — jug
Za telefonsko omrežje je potrebna položitev kabla od novega centra v prometnem terminalu do Žustema III na katero se bo navezovalo obravnavano območje.
Električno omrežje se priključi na obstoječe omrežje.
Kvalitetna oskrba z vodo je pogojena z ojačitvijo in rekonstrukcijo obstoječega omrežja in izgradnjo rezervoarjev za širše območje. Obravnavano območje se navezuje na obstoječe vodovodno omrežje.
Na obravnavanem območju je ločen kanalizacijski sistem, na katerega se priključi obravnavano območje.
Usmeritve
Predviden je enoten urbanistično arhitektonski koncept z mak. fleksibilno zasnovo, ki omogoča smiselno etapno in postopno graditev. Zaradi razgibanosti terena morajo biti objekti centra dobro vklopljeni v teren. Maksimalna dopustna višina gabaritev je P + 2.
Načrtovati je treba ustrezno število zakloniščnih mest. Skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Zaporednost gradnje se bo podrejala investicijskim možnostim delovnih organizacij.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
6.3.10.	Območje sakralnega objekta za gradom
Lega
Območje zajema površino ob južnem robu stanovanjske cone Semedela — Žustema in južno od ceste Semedela — bolnica Izola.
Površina l,0ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno izgradnji sakralnega objekta s spremljajočimi objekti ter funkcionalnimi površinami, ki obsegajo: zbirni prostor, park, parkirišča in dostopne poti.
Infrastrukturno omrežje in naprave
o-
2
3
o*
S
'C
oc
O'
(/*
'C
M
en
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
!
to
M
292
Območje je prometno povezano na zahodni strani na primarno cesto Semedela — bolnica Izola. Priključitev območja na komunalne naprave je predvidena na obstoječo komunalno infrastrukturo, k: ie v neposredni bližini. Predvidena je položitev telefonskega kabla od centra v prometnem terminau! do Žusteme III na katero se bo navezovalo obravnavano območje. Električno omrežje se naveže na omrežje in naprave v Žustemi III na cesti A Kanalizacija se naveže na obstoječi kanalizacijski sistem. Usmeritve
Objekt mora biti koncipiran tako. da je omogočena fazna izgradnja in se mora prilagajati reliefnim značilnostim ter upoštevati značilne vedute (silhueta Markovega hriba). Dostopne poti. podporni zidovi in okolica morajo imeti poudarjeno hortikulturno ureditev.
Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest. skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izgradnje
V 1 fazi je predvidena izgradnja objekta, zbime ploščadi, parkirišča in dostopne pod. ostali programi so predvideni v naslednji etapi. Načini urejanja Zazidalni načrt.
III	OBMOČJE LUKE
6-3.11. Pomoì II
Lega Obstoječi pomol II in njegova širitev prod zahodu Površina Površina za izgradnjo objektov obsega 19.0ha in površine za nasipavanje 18 ha.
Prostorska organizacija in program
Območje je de! kompleksa luke Koper in se s programom predvideva:
—	z nas!pavanjem pridobitev novih površin ter utrjevanje s flišnim kamnium materialom.
—	izgradnja II faze razsudh in tekočih tovorov.
—	izgradnja II faze silosa.
—	poglobitev bazena II in
—	izgradnja obale.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Prometno se območje navezuje na vhod II. vzhodno vpadnico, ogrlico ter na Ankaransko cesto. Širitev narekuje dograjevanje internega prometnega omrežja, prometno omrežje in dme naprave.
Telefonsko se območje priključuje na obstoječe omrežje ob Vhodu II
Območje se priključuje na obstoječi VN priključek ob Vhodu II. Za vodno preskrbo je potrebna izgradnja rezervoarja v Bertokih ter gradnja cevovoda do rezervoarja proti Serminu in Luki. Območje je potrebno postopoma komunalno uredid z ločenim kanalizacijskim sistemom. ki bo pravtako prispeva! k sanacij! morja Za celotno območje je predvideno nasipavanje na koto + 3.0m Usmeritve
Pred nasipavanjem materiala je potrebno zgradid obrambni zid za preprečitev splakovanja nasipnega materiala v morje. Z notranjo razporeditvijo dejavnosti in tehničnimi ukrepi je potrebno zmanjšan ne-gadvne vplive (hrup. prah) na tako raven, da ne bodo obremenjevali bivalno in delovno okolje nad dopustno mejo.
Načrtovan je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest. skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Izgradnja na obravnavanem območju je predvidena v več etapah. V
1.	fazo je opredeljena poglobitev bazena II in nasipavanje za pridobitev novih površin.
Naslednja faza izgradnje objektov m naprav se bo prilagajala inve-sdcijskim potrebam delovne organizacije.
Način urejanja Zazidalni načrt.
6-3.12. Pomo! III
Lega
Med pomolom II in Ankaransko obalo Površina
Površina za nasipavanje obsega z 70 ha Prostorska organizacija m program
Območje je predvideno za razvoj Luke Koper Program obsega: poglobitev bazena 111. izgradnja pomola III za dejavnosti ( Irmina! za les. kontejnerski terminal, železniški ferrv promet ter večnamenski termina! za kosovni tovor), ki se bodo realizirale v naslednjih srednjeročnih obdobjih
Infrastrukturno omrežje in naprave
Prometno bo območje nav ezano na Ankaransko povezovalno cesto.
Telefonsko omrežje območja se priključuje na obstoječe omrežje ob \*hodu II.
Območje se priključuje na obstoječi VN priključek ob vhodu II. Za vodno preskrbo je potrebna izgradnja rezerv oarja v Bertokih ter gradnja cevovoda od rezervoarja proti Serminu in Luki. Odvodnjavanje območja je predvideno preko meteornih zbiralnikov v moreje. fekalna kanalizacija pa se bo postopoma urejala in vezala na čistilno napravo. Območje je potrebno nasuti na koto + 3.0 m.
Usmeritv e
Pred nasipavanjem materiala je potrebno zgraditi obrambni zid za preprečitev splakovanja nasipnega materiala v morje. Z režimom notranje razporeditv e dejav nosti in z gostimi sestoji zelenja proti najbolj ranljivim delom kontaktnih območij je potrebno zmanjšati jakost hrupa in ostale eventualne negativne vplive. V čim večji meri se mora ohraniti javni značaj parka ob bolnišnici in ohraniti njegova integriteta in rastlinstvo Nadomestiti se morajo izgubljene možnosti za rekreacijo z ureditvijo obale za kopanje in komunalnih privezov v neposredni bližini. S posegi se morajo v kontaktnem območju v največji možni meri ohraniti naravna obalna linija kot pomembna krajinska vrednost. Predvidene dejavnosti ne smejo predstavljati večjih motenj za okolje in ne obremenjevati bivalnega in delovnega okolja nad dopustno mejo.
Načrtovati je treba ustrezno število zakloniščnih mest. skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
6-3.13. Kontaktno območje med luko in turistično cono Ankaran
Lega
Območje leži med pomolom III. regionalno cesto, avtocampom Ankaran in morjem.
Površina 5.73ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno rekreaciji, manjšemu družbenemu centru in komunalnim privezom za domicilno prebivalstvo.
Rekreacija: igrišča, parkovno zelenilo, sprehajalne in rekreacijske poti.
Javni programi: gostinstvo, klubski prostori, večnamenska dvorana.
Privezi: do 130 privezov za domicilno prebivalstvo Zaščitno zelenilo.
Infrastrukturno opirežje in naprave
Območje je vezano na regionalno cesto Bivje — Lazaret m na interno cestno omrežje Adria Ankaran Mirujoči promet je predviden v zalednem prostoru Peš povezave potekajo v smeri sever - jug (povezava stanovanjske cone skozi rekreacijsko območje z morjem) in v smeri vzhod — zahod ob obali.
Potrebna je izgradnja telefonskega kabla od ATC Ankaran do obr močja in izgradnja TP in VN priključka.
Za preskrbo z vodo je potrebna izgradnja cevovoda Bertoki ( Ankaranska veja) — Debeli rtič ter razdelilnega omrežja z rezervoarjem v Ankaranu.
Kanalizacija se navezuje na obstoječi primarni zbiralnik Ankaran — Čistilna naprava Ankaran. Nižje ležeči objekti se priključijo preko črpališč
Usmeritve
Pn posegih v prostor je potrebno z ozirom na lego območja med Luko in turistično cono Ankaran, posebno skrb posvetiti ob'*kovanju stičnih objektov in površin.
Upoštev ati je treba južno lego. značilne poglede in obstoječo vegetacijo.
Načrtov ati je potrebno ustrezno štev ilo zakloniščnih mest. skladno z veljavno zakonodajo in predpisi
Zaporednost izvajanja
Izgradnja bo potekala v več etapah. V prvo etapo sodi urejanje obale in komunalnih privezov, ostali programi pa se bodo realizirali postopoma skladno s potrebami, in investicijskimi možnostmi delovnih organizacij.
Načini urejanja
Ureditveni načrt.
IV	OBMOČJE INDUSTRIJSKIH CON
6-3.14. Industrijska cona Sermin — Petrol
Lega
Širitev obstoječega območja skladišč na jugozahodni, zahodni in severozahodni strani Sermina.
Površina 7.75ha
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno razširitvi skladiščnih površin naftnih derivatov Petro!—Istra benz. Izgradnja 2 rezervoarjev po 5.000mi. 1 rezervoarja za 10.000 m3 in modernizacija skladišča za tekoča goriva.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Prometno se območje navezuje na obstoječo cestno omrežje. Predložiti je treba nov kabel od centra v prometnem terminalu do Bertokov in po Bertoški vpadnici do območja. Potrebna je prestavitev obstoječega daljnovoda, ki poteka preko obravnavanega območja. Območje pa se priključuje na obstoječe interno omrežje. Za kvalitetno preskrbo z vodo je potrebna izgradnja novega razdelilnega omrežja ter cevovoda z rezervoarjem v Bertokih; območje se priključi na vejo za Sermin in Luko. Kanalizacija se veže na obstoječe omrežje.
Usmeritve
Objekti naj bodo locirani na čim manj izpostavljenih mestih, umikajo naj se dominantnim pogledom in naj bodo locirani tako, da bodo njihovi vplivi na krajino in okolje minimalni.
Pred posegi je potrebno upoštevati določila 1. valorizacijske stopnje za arheološko območje Sermin.
Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Izgradnja bo potekala fazno, skladno z investicijskimi potrebami in možnostmi delovne organizacije.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
6.3.15.	Industrijska cona Sermin — Gradbena cona
Lega
Širše območje laporokopa Sermin
Površina 7,75
Prostorska organizacija in program
Površina je namenjena za ureditev skupne lokacije za betonarne in spremljajoče objekte gradbenih podjetij, ki obsega betonarne s funkcionalnimi površinami in objekti.
Infrastrukturno omrežje in naprave.
Dostop do območja bo fazno reševan skladno s prometno rešitvijo rekonstrukcije obalne ceste do križišča Ankaran — Koper. Dostop do območja bo možen iz dveh smeri:
—	iz magistralne ceste križišča Ankaran — Koper in
—	iz smeri Bertoške vpadnice.
Predvidena je izgradnja TP in navezava območja na predvideni (projektirani) daljnovod za obravnavano območje. Energetsko zahtevni objekti pogojujejo izgradnjo RTP Dekani. Potrebna je izgradnja razdelilnega omrežja ter cevovoda z rezervoarjem v Bertokih.
Usmeritve
Pri oblikovanju objektov in lociranju naprav in deponij je potrebno predvsem posvetiti pozornost vizuelni izpostavljenosti območja. Funkcionalne zelene površine je treba urediti kot zaščito pred onesnaževanjem zraka in hrupa ter kot sanacijo na eksploatiranih površinah laporokopa. Pri posegih je potrebno upoštevati 1. in II. stopnjo varstvenega režima oz. I. valorizacijsko stopnjo za arheološko območje režima oz.
1.	valorizacijsko stopnjo za arheološko območje Sermin. Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Zaporednost gradnje se bo podrejala investicijskim potrebam delovnih organizacij.
Načini urejanja
Ureditveni načrt.
6.3.16.	Industrijska cona Sermin — Blagovni center
Lega
Del Bertoške bonifike zahodno od tovorne postaje in med Bertoško vpadnico in Ankaransko cesto.
Površina 29ha
Prostorska organizacija in program
Program vključuje izgradnjo:
1.	Centralnega skladišča gotovih izdelkov s funkcionalnimi in manipulativnimi površinami HP Droga na površini 20.000 m^ od tega 8.000m3 pokritega prostora.
2.	Skladiščnih površin DO Jestvina Emona, ki vključujejo centralno skladišče, skladišče mesnih izdelkov in svežega mesa na površini ca. 15.000mi.
3.	Nadaljevanje gradnje (II. faza) DO Agroservis. V okv.ru območja blagovno — distribucijskega centra so podane prostorske možnosti za realizacijo programov sorodnih organizacij, katerih programi
293
še niso detajlneje opredeljeni (Ferotehna, Surovina Maribor in drugi).
Infrastrukturno omrežje in naprave
Prometno bo območje navezano na predvideno Bertoško vpadnico. Predvidena je povezava z železniškimi tirnimi napravami. Za prvo etapo realizacije območja bo možna navezava na obstoječi telefonski kabel, ki poteka ob obalni cesti in prometnicah do območja. Nova prometna rešitev bo narekovala prestavitev obstoječega kabla. Potrebna je izgradnja TP in priključitev VN omrežja na obstoječo TP Istra benz. Za preskrbo z vodo je potrebna izgradnja razdelilnega območja ter cevovoda z rezervoarjem v Bertokih. Fekalno kanalizacijo bo treba priključiti na obstoječi kanal Prade — Bertoki — ind. cona. ki je priključen na čistilno napravo. Odvodnjavanje je predvideno preko odprtih kanalov v melioracijski kanal 8.
Usmeritve
Pri dispoziciji objektov v prostor in oblikovanju objektov je posebno pozornost potrebno posvetiti vizuelni izpostavljenosti območja. Smotrno bi bilo grupiranje zazidave v organizacijske in vizuelne celote. Z gostimi sestoji zelenja je potrebno zmanjšati možne negativne vplive iz okolja in v okolje. Upoštevati je treba 1. varstveni režim — 1. valorizacijska stopnja za arheološko območje Sermin. ki se nahaja na severozahodnem delu območja. Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Gradnja bo potekala v več fazah. V prvo etapo je opredeljena izgradnja skladiščnih površin HP Droge in DO Jestvine ter faza izgradnje Bertoške vpadnice.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
6.3.17.	Carinska cona
Lega
Carinska cona leži na območju med obalno cesto, Bertoško vpadnico, ankaransko cesto in vzhodno vpadnico.
Površina 70ha
Prostorska organizacija in program
V	carinski coni se opravljajo naslednje dejavnosti:
—	industrijska proizvodnja blaga za izvoz in storitve oplemenitenje blaga;
—	nakladanje, razkladanje in prekladanje neocarinjenega blaga namenjenega izvozu in blaga v tranzitu ter druge luške storitve ter storitve v blagovno transportnem centru;
—	skladiščenje neocarinjenega blaga, ki se uvaža, domačega ocarinjenega blaga in neocarinjenega blaga, namenjenega izvozu in blaga v tranzitu;
—	običajno pripravljanje neocarinjenega blaga za trg;
—	oskrbovanje ladij in drugih prevoznih sredstev v mednarodnem pomorskem prometu;
—	bančno in drugo finančno poslovanje ter zavarovalni posli.
Prometna in komunalna infrastruktura
Izgradnja objektov in naprav v carinski coni zahteva sočasno izgradnjo infrastrukture:
—	izgradnjo dela vzhodne vpadnice;
—	izgradnjo dela ankaranske ceste;
—	izgradnja industrijskih tirov;
—	dograjevanje komunalne infrastrukture vodnogospodarske ureditve nasipavanje terena na koto 2,5 m in ureditev odvodnih kanalov.
Usmeritve
Zahtevnejše pogoje urejanja terja predvsem območje ob obalni cesti, ki je vizuelno tudi najbolj izpostavljeno. Objekti morajo biti enotno oblikovani. Prostor med železnico in obalno cesto mora biti hortikulturno urejen. Ob vpadnicah — ankaranski cesti in vzhodni vpadnici so predvidene poteze (zeleni pasovi).
Zaradi ekoloških razlogov ni dovoljen razvoj tistim industrijam, ki so onesnaževalci okolja, veliki porabniki vode ter dejavnostim, ki jih je Zvezni izvršni svet prepovedal opravljati v carinski coni.
Zaporednost izvajanja
Zaporednost izvajanja bodo narekovali pogoji zasipavanja Škocjanskega zaliva in smiselno dograjevanje zahtevne prometne infrastrukture: bertoškega priključka, vzhodne vpadnice in ankaranske ceste. Gradnja na območju carinske cone ne bo potekala v več planskih obdobjih.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
6.3.18 Industrijsko območje Lama Dekani
Lega
Območje zajema površino severno od magistralne ceste Ljubljana
M
-3
Petek, 5. decembra 1986 — Št. 95
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
v.
O'
<2)
'C
3C
c?'
2
.o
E
o
*o
v
A.
00
M
294
— Koper s širitvijo obstoječega območja proti zahodu
Površina 40ha
Prostorska organizacija in program
Območje, ki vključuje tudi obstoječe industrijsko — poslovne objekte Lame, je namenjeno zaključevanju industrijskega kompleksa s kompletiranjem poslovnih in proizvodnih objektov. Program obsega dva nova proizvodna objekta s cca 3. ! 00 m^ bruto etažne površine, poslovne površine predvidene z nadzidavo 270 m^ Bep ter objekta za proizvodnjo in plinsko postajo, ki sta v gradnji 2050 m^ Bep.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Območje je navezano na magistralno cesto M — 10 Ljubljana—Koper. Z nadaljnjim širjenjem območja bo potrebno delno izvesti lokalno cestno povezavo od sedanjega priključka na cesto M 10 Koper—Ljubljana proti Škofijam za potrebe lokalnega prometa. Potrebna je ureditev cestnega omrežja znotraj območja zaradi požarne varnosti in ustrezno zavarovanje območja pred poplavami. Za telefonsko omrežje je potrebna razširitev centrale v Škofijah in povezane iste s Koprom ter položitev kabla od centrale do območja. Predvidena je izgradnja TP in navezava omrežja na obstoječe intemo omrežje. Energetsko zahtevnejši objekti so vezani na izgradnjo nove RTP Dekani ! 10/20 kV. Kvalitetna preskrba z vodo bo zagotovljena z izgradnjo rezervoarjev v Bertokih in cevovoda od rezervoarjev proti Ankaranu. Območje se bo navezovalo na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
Us meri tve
Orientacija objektov mora biti z daljšo stranico obrnjena v smeri vzhod-zahod, objekti morajo biti enotno oblikovani ter prilagojeni reliefu. Območje mora biti členjenoz vertikalnimi zelenimi cezurami, vse nezazidane površine morajo biti skladno z namensko rabo in funkcijo prostora ustrezno ozelenjene in urejene. Predvideni program ne bo kvarno vpliva! na okolje, s čistilno napravo pa bo doseženo popolno čiščenje odpadnih voda. Načrtovati je pootrebno ustrezno število za-kloniščnih mest skladno z veljavno zakonodajo in predpisi
Zaporednost izvajanja
Predvidena je etapna izgradnja, ki vključuje v prvo etapo kompleti-ranje poslovnih in proizvodnih objektov; v naslednjo etapo pa realizacijo zastavljenega nadaljnjega programa
Načini urejanja
Zazidalni načrt
6.3.19.	Industrijsko območje Ipbs
Lega
Območje med železniško progo, predvideno traso magistralne ceste energetskim koridorjem in obstoječim obžočjem DO Iplas
Površina 5ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno postopnemu zaključevanju obstoječih kompleksov severno in južno od magistralne ceste Ljubljana—Koper. V tem srednjeročnem obdobju je predvidena rekonstrukcija in gradnja naslednjih laboratorijskih, polindustrijskih in industrijskih objektov s skupno površino 4—5ha:
—	rekonstrukcija in preureditev hale Poliuretanov za potrebe proizvodnje lepi! (višja stopnja avtomatizacije proizvodnega procesa, gradnja nove čistilne naprave) — investicija v teku;
—	rekonstrukcija obstoječega obrata Mehčal: s spremembo tehnologije bo odstranjena celotna količina procesne odpadne vode, izboljšana bo kvaliteta izdelka in obnovljen obrat, ki je bi! zgrajen leta ! 969;
—	gradnja nove kotlarne in dveh linij za kmijsko pripravo tehnološke vode (obstoječa kotlarna zaradi dotrajanosti in prenizke kapacitete ne omogoča zanesljivega in tekočega poteka obstoječih in predvidenih novih procesov) investicija je v teku vzhodno od prostrojenja AFK;
—	dograjevanje ostale infrastrukture za varstvo okolja ter energetske transportne požamovarstvene naprave in opremo, ki je potrebna za nemoteno delovanje sedanje in bodoče proizvodnje;
—	gradnja razvojno-raziskovalnega objekta s sintetskimi analitskimi in polindustrijskimi laboratoriji in spremljajočo opremo;
—	H, faza rekonstrukcije Mehčal, širitev spektra mehča! na novi lokaciji bo omogočila proizvodnjo mehča! brez negativnih vplivov na okolje;
—	dograditev obrata AMK. Z dograditvijo bo obrat usposobljen tudi za proizvodnjo fumarne kisline iz odpadih vod AFK terza sintezo AMK iz benzena;
—	podvojitev kapacitet PVA in akrilatnih disperzij in gradnja obrata za upraševanje disperzij (1.000 ton letno);
—	obrat za malotonažno proizvodnjo specialnih kemikalij (agensi
za obdelavo tehnoloških in odpadnih vod, pomožna sredstva za papirno in tekstilno industrijo, aditivi za čistilne naprave)
Infrastrukturno omrežje in naprave
Območje bo priključeno na magistralno cesto z novim priključkom ter internim cestnim omrežjem skladno z etapnostjo gradnje regionalnih ter magistralnih cest. Za telefonsko omrežje je potrebna razširitev centrale v Škofijah in povezave iste s Koprom ter položitev kabla od centrale do območja. Območje se navezuje na interno obstoječe VN omrelje — obojestransko napajanje. Energetsko zahtevnejši objekti so vezani na izgradnjo nove RTP Dekani ! 10/20 kV. Vodna preskrba bo omogočena z izgradnjo ankaranske veje iz rezervoarjev v Bertokih. Območje bo priključeno na obstoječe kanalizacijsko omrežje
Usmeritve
Posegi se morajo prilagajati obstoječim prostorskim in oblikovanim značilnostim celotnega industrijskega območja. Gradnja večjih ali zahtevnejših gospodarskih objektov naj bo taka. da bodo njeni vplivi na okolje čim manjši. Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju zunanjega prostora urejanju zelenih površin in večjim zelenim sestojem kot protihrupno vizualno in drugo zaščito do kontaktnih območij. Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja Izgradnja bo potekala v več etapah
Načini urejanja
Zazidalni načrt
V OBMOČJE OBRTNIH CON
6.3.20.	Obrtna cona Ankaran
Lega
Območje leži izven ureditvenega območja mesta Koper. Omejeno je z regionalno cesto Bivje—Lazaret in lokalno cesto za Hrvatine.
Površina 2,65ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno ureditvi obrtne cone z izgradnjo 64 obrtnih delavnic in gostinskega objekta. Tipična prostorska enota obsega delavnico in skladišče ter funkcionalne zunanje površine.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Prometno je območje navezano na cesto za Hrvatine in preko nje na regionalno cesto. Za priljučitev predvidenega telefonskega omrežja na ATC Ankaran je potrebno položiti telefonski kabel od območja do telefonske centrale. Preskrba z električno energijo bo možna z izgradnjo nove transformatorske postaje. Za redno preskrbo z vodo je potrebno zgraditi cevovod od Bertokov do Ankarana.
Za območje je predviden ločen kanalizacijski sistem s povezavo na čistilno napravo.
Usmeritve
Predvideno je enotno oblikovanje objektov in zunanjih površin. Pri despoziciji objektov izoroma nizov objektov je potrebno upoštevati terenske razmere. Pri zasnovi zelenih površin je treba izhajati iz njene funkcionalne vizualne in krajinske vloge, pri čemer naj se upoštevajo avtohtone drevesne vrste kot osnove povezovanja s krajino. Načrtovati je potrebno ustrezno število zakloniščnih mest skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Izgradnja in ureditev obrtne cone je predviden v širših fazih.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
5.3.21.	Obrtna cona Škofije
Lega
Območje leži ca. ! 50 m vzhodno od magistralne ceste Koper—Škofije, na severni strani meji na obstoječo in delno predvideno zazidavo, na vzhodni strani pa meji na območje predvidene RTP Škofije.
Površina 20 ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno izgradnji obrtniških delavnic pretežno storitvene obrti in le v manjšem obsegu proizvodni obrti te^ manjšem gostinskem lokalu. Število obrtnih delavnic je 51.
Infrastrukturno omrežje in naprave
Predvidena je izgradnja ceste ter priključka na magistralno cesto M 2 Škofije—SRH. Izgradnja telefonskega omrežja je vezana na položitev kabla od centrale v Škofijah proti Lami in Iplasu ter razširitev centrale v Škofijah ter povezave iste s Koprom. Potrebna je izgradnja TP. prestavitev obstoječega daljnovoda izgradnja VN priključka in NN omre-lja. Preskrba z vodo bo možna z izgradnjo rezervoarja v Bertokih in
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
295
povezovatnega cevovoda. Za območje je predviden iočen kanaiizacij-skt ststem z !oka!no btološko čisti!no napravo.
Usmeritve
Predvideni so eno in dvoetažni objekti z delovnimi in skladiščnimi proston. Območje je namenjeno izključno obrtni dejavnosti in sprememba namemenobsti ni dovoljena. Izjemna vizualna izpostavljenost območja pogledom s ceste Koper—Škofi je zahteva skrben odnos glede dispozicije objektov v prostor. Obstoječi gozd na zahodni strani območja z močnejšo ozelenitvijo južnega roba obrtne cone je potrebno vključiti v območje. Poseben poudarek je potrebno dati ozelenitvi prostora kot dejavnika širše krajinske podobe in odprtega prostora znotraj cone. Na območju ni evidentiranih objektov ali območij naravne in kulturne dediščine. Načrtovati je potrebno ustrezno število zaklonišč-nih mest, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
Zaporednost izvajanja
Predvidene $o tri etape izgradnje območja pri čemer vsaka etapa predstavlja zaključevanje posamezne skupine objektov s prometno in komunalno infrastrukturo.
Načini urejanja
Zazidalni načrt
Vi. OBMOČJA INDIVIDUALNE GRADNJE
6.3.22.	Individualna gradnja Dekani
Lega
Območje leži na severozahodnem delu naselja Dekani
Površina 8,0ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno izgradnji ca. 50 individualnih stanovanjskih objektov
Infrastrukturno omrežje in naprave
Območje se bó z ureditvijo internih cest navezovalo na obstoječo prometno ureditev naselja Dekani. Območje se bo priključilo na obstoječe telefonsko omrežje. Za preskrbo z električno energijo je potrebna izgradnja TP, VN omrežja in razdelilnega omrežja. Za preskrbo z vodo bo treba zgraditi cevovod od Bertokov. Območje se bo priključilo na obstoječo kanalizacijo.
Usmeritve
Predvidena stanovanjska gradnja naj v svoji zasnovi izhaja iz naslednjih prostorskih opredelitev:
—	grupiranje zazidave v organizacijsko vizualno celoto
—	višinski in vertikalni gabariti morajo biti taki. da se vklapljajo v strukturo naselja in ohranjajo značilne vedute,
—	ob stiku območja z naseljem morajo posegi izhajati iz funkcionalne povezave območja z naseljem
—	pri oblikovanju objektov se morajo upoštevati značilni elementi avtohtone arhitekture.
Zaporednost izvajanja
Zaporednost gradnje bo podrejena potrebam in možnostim investitorjev.
Načini urejanja
Zazidalni načrt.
6.3.23.	Individualna gradnja ŠkoBje
Lega
Območje leži ob Tinjanski cesti na območju tretjih Škofij.
Površina 7,25 ha.
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno izgradnji približno 50 stanovanjskih objektov
Infrastrukturno omrežje in naprave
Prometno se bo območje navezovalo na obstoječo prometno omrežje. Območje se bo navezovalo na predvideni telefonski kabel Škofije—Tinjan. Za preskrbo z električno energijo je predvidena izgradnja nove TP in razdelilnega omrežja ter uskladitev zazidave z obstoječim daljnovodom. Za vodno preskrbo je potrebna izgradnja cevovoda od Bertokov proti Ankaranu. Območje se bo navezovalo na obstoječi kanalizacijski sistem.
Usmeritve
Zasnova stanovanjske izgradnje naj zasleduje naslednje usmeritve:
—	pri oblikovanju objektov se morajo upoštevati značilni elementi avtohtone arhitekture
—	ob stiku območja z ostalo pozidvao se morajo posegi prilagajati funkcijski povezavi.
—	višinski in vertikalni gabariti morajo biti taki, da se vklapljajo v strukturo naselja in ohranjajo značilne vedute
Zaporednost izvajanja
Zaporednost gradnje bo podrejena potrebam in možnostim investitorjev
Načini urejanja Zazidalni načrt.
6.3.24.	Kampe!—Novaki
Območje leži na južni strani ceste Koper—Vanganel Površina 7 ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno individualni gradnji s spremljajočimi objekti oskrbno storitvenih dejavnosti. Kapaciteta individualnih objektov za potrebe v srednjeročnem obdobju je ca. 20.
Prometn a in komunalna infrastruktura.
Območje se navezuje na lokalno cesto Koper—Marezige. Telefonsko omrežje je v izgradnji. Izgradnja razdelilnega vodovodnega omrežja bo potekala skladno s programom izvajanja višinskega vodovoda za KS Škocjan. Priključitev kanalizacijskega omrežja je predvidena na kolektor Šalara.
Usmeri tve
Zasnova zazidave mora biti prilagojena terenskim značilnostim in upoštevati razgibanost terena. Objekti morajo biti oblikovani tako, da poudarjajo elemente tradicionalne regionalne arhitekture.
Urejanje odprtega prostora mora upoštevati značilne avtohtone elemente krajine Zaporednost izvajanja
Gradnja individualnih objektov pogojuje sočasno izgradnjo vseh načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav
Objekti oskrbno storitvenih dejavnosti so predvideni v 2 etapi po planskem obdobju.
Način urejanja Zazidalni načrt.
6.3.25.	Hrastovlje
Lega
Naselje Hrastovlje leži v dolini na neplodnem pobočju, pod znamenitim taborom.
Površina 9 ha
Prostorska organizacija in program Programska zasnova obravnava:
—	obstoječe, naselbinsko območje z možnostjo dopolnitve gradnje,
—	območje za novo individualno gradnjo na zahodni strani naselja.
—	gostinski objekt s spremljajočimi programi v smislu poživitve turistične ponudbe.
—	ureditev okolice tabora — hortikulturo in partemo ureditev,
—	komunalno ureditev.
Komunalne naprave
Prometno se navezujejo predvideni posegi na obstoječo lokalno cesto, ki poteka skozi naselje. Za mirujoči promet je predvidena površina ob obstoječem avtobusnem obračališču. Predvideno je dograjevanje obstoječega komunalnega omrežja. Kanalizacijsko omrežje bo potrebno zgraditi v skladu s programom ukrepov in zaščito vode na izviru Rižane.
Usmeritve
V	naselju je dovoljena dopolnilna stanovanjska gradnja in drugi posegi z namenom rekonstruirati in sanirati naselje.
Pri poseganju v prostor ohranjamo:
—	tradicionalno komunikacijsko mrežo z značilnimi skupinami objektov,
—	širše vaške prostore — razširitve osrednje komunikacije.
—	motive uličnih podhodov in
—	enotnost višinskega gabarita.
Neposredno okolico, dominante tabora na katerega je naselje vizualno in organsko vezano, varujemo pred posegi.
Spomeniško varstvena izhodišča
—	v neposredni okolici tabora posegi niso dopustni,
—	za posege v vplivnem območju naselja izda pogoje pristojen zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine,
—	I. varstveni režim za objekt tabor,
—	I. in H. varstveni režimi za posamezne objekte in elemente v naselju.
Zaporednost izvajanja
V	I. fazi je potrebno urediti kanalizacijo po pogojih podanih v Odloku o varovanju vodnih virov.
Načini urejanja Ureditveni načrt.
M
<o
Petek, 5. decembra 1986 — Št. 95
296
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
O'
)
'C
3C
O'.
s
-C
E
8
o
*o
v!
A.
O
Vil. OSTALA OBMOČJA
6.3.26.	Gojišče školjk ob Debe!em rtiču
Lega
Za!iv Sv. Jemej ob Debelem rtiču, omenjen na južni strani s počitniškim naseljem Debeli rtič s predvideno urejeno oba!o za kopanje, na zahodni strani z mejnim prehodom in na severni strani z 200 m pasom od državne meje.
Površi na
Pribhžno S,5 ha morske površine in !000 kv. m kopenske površine.
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno ureditvi gojišča in eksploatacije školjk (klapavice) V akvatoriju sta določeni dve polji velikosti !00x !00m in 100x730 m ter na obali manipulativne površine lOOOkv. m z objektom in pomolom.
Infrastrukturni objekti in naprave
Dostop do območja je iz regionalne ceste Bivje—Lazaret, dostop do gojišč pa s pomola. Na komunalne naprave bo mogoče kopenski de! območja priključiti skladno z rešitvami zazidalnega načrta počitniško naselje Debeli rtič.
Usmeritve
Objekt ob pomolu je začasnega značaja in se mora, v primeru spremenjenih pogojev vzgoje školjk, odstraniti. Objekt mora biti lociran tako, da nima negativnih posledic na okolje — vizualno čim manj moteč. Ohraniti je potrebno vso vegetacijo ob polotoku z izjemo samega dostopa. Poseg in dejavnost ne sme poslabšati razmer v akvatoriju ter negativno vplivati na dejavnosti v kontaktnem območju. Gojitvena polja morajo biti oddaljena 350 m od obale in 200 m od morske državne meje.
Pri posegih je potrebno upoštevati 1. valorizacijsko stopnjo arheološkega območja zaliva Sv. Jemej.
Zaporednost izvajanja: Zaporednost gradnje in urejanja bo prilagojena investicijskim potrebam delovne organizacije.
Način urejanja
Ureditveni načrt.
6.3.27.	Kamnolom Škofije
Lega
Severno od naselja Elerji in zahodne od mejnega prehoda Škofije v k. o. Hribi KS Škoti je. Območje leži izven ureditvenega območja mesta Koper.
Površi na 4—3 ha
Prostorska organizacija in program
Območje je namenjeno izkoriščanju sivega kamna —peščenjaka za tlakovanje zahtevnejših mestnih površin.
Infrastrukturni objekti in naprave
Priključitev na obstoječe prometno in komunalno omrežje ter izgradnja razdelilnega vodovodnega omrežja.
Usmeri tve
Potrebna je sprotna sanacija kamnoloma ter ozelenitev v skladu z avtohtono vegetacijo.
Pri posegih je potrebno upoštevati varstvene režime za naselbinsko in vplivno območje naselja Elerji. ki sc nahaja južno od obravnavanega območja.
Zaporednost izvajanja
Zaporednost gradnje bo podrejena investicijskim potrebam delovne organizacije.
Načini urejanja
Ureditveni načrt.
Načini urejanja s prostorskim) izvedbenimi načrti so opredeljeni za območja opredeljena s programskimi zasnovami; druga območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev: Hrvatini. Žustema 111. in Prade se urejajo na podlagi že sprejetih zazidalnih načrtov.
7.	URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA
Za usmerjanje pospeševanje in sprotno usklajevanje družbenega razvoja občine začrtanega v tem planu bomo sprejemali letne resolucije o njegovem uresničevanju
V primerih bistvenih sprememb družbenoekonomskih pogojev gospodarjenja, ki bi onemogočali uresničevanje posameznih, s planom predvidenih ciljev, nalog ali aktivnosti, to pa bi zaradi nastajajočih neskladij v družbenem razvoju narekovalo družbeno utemeljeno potrebo po odstopanju od usmeritev tega družbenega plana, bomo ustrezne spremembe in dopolnitve plana obravnavali in sprejeli po postopku, kot ga določa zakon
Za vsa območja, za katera so izdelane programske zasnove, bomo sprejel) prostorske izvedbene načrte (P!N), medtem ko bomo izdelali in sprejeli prostorsko ureditvene pogoje (PUP) za posege v srednjeročnem obdobju skladno z usmeritvami dolgoročnega plana
H GRAFIČNE PRILOGE
Sestavni de! tega plana so grafične priloge — karte, ki obsegajo tematske karte s planskimi odločitvami v merilu 1.25000) na osnovi preglednega katastrskega načrta (PKN) ter kartografska dokumentacija k planu v merilu 1:5000 in v merilu 1:2000 (programske zasnove). Posamezni sklopi grafičnih prilog obravnavajo sledečo vsebino:
L Topografske karte v merilu 1:25000 s sledečo vsebino:
—	namenska raba
—	kmetijska zemljišča
—	vodnogospodarske ureditve
—	varstvo naravne dediščine
—	varstvo kulturne dediščine
—	prometno omrežje
—	PTT omrežje
—	energetsko omrežje
—	vodovodno omrežje
—	kanalizacijsko omrežje
—	ohranjanje in izboljšanje naravnih virov
—	načini urejanja
—	ureditve prostora za obrambo in zaščito
H. Kartografska dokumentacija k planu
—	karta PKN 1.5000.
!!!. Kartografska dokumentacija k planu
—	Karta 1:2000 s programskimi zasnovami skladno s točkami od
6.3.1.	do 6.3.27.
Grafične priloge tega srednjeročnega plana so izdelane v šestih izvirnikih. ki so namenjeni oziroma jih hranijo:
—	arhiv Skupščine občine Koper,
—	Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance Koper,
—	Občinski komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Koper,
—	Kmetijska zemljiška skupnost Koper,
—	Delovna organizacija Invest biro Koper in
—	Upravni organi socialistične republike Slovenije
Za potrebe drugih uporabnikov se po potrebi izdelajo dodatni izvodi posameznih grafičnih prilog, v okviru možnosti pa se lahko izdajo pu-blikacijske karte, ki pa nimajo uradnega značaja.
Št.: 30-3/84
Koper, 12. novembra 1986
Predsednik JANKO KOSM1NA. l.r.
Na podlagi 98., 107., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS. št. 15/86) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. novembra sprejela
ODLOK
O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA
1.	člen
Občani lahko v občini Koper na podlagi dovoljenja za ustanovitev obratovalnice oziroma potrdila o priglasitvi, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško, brodarsko dejavnost ter druge gospodarske in negospodarske dejavnosti pod pogoji, ki jih določa obrtni zakon in ta odlok.
2.	člen
Obratovalnica sme praviloma prodajati svoje izdelke v svojih po-slovnth prostorih. Obratovalnica lahko prodaja svoje izdelke, oziroma opravlja storitve v sezoni ali priložnostno tudi zunaj poslovnih prostorov na za to predvidenem prodajnem mestu in če dobi za to dovoljenje občmskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo.
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
297
3.	č!en
Občani smejo v svojih gospodinjstvih in hišah oziroma stanovanjih za počitek in rekreacijo na območju občine Koper sprejemati na prenočevanje goste-turiste in jim nuditi hrano in pijačo na podtagi potrdita o prigtasitvi te dejavnosti, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo.
Za pridobitev takega potrdita morajo občani predtožiti:
—	dokazito o izpotnjevanju sanitamo-tehničnih pogojev za oprav-tjanje dejavnosti in
—	sktcnjene pogodbe z organizaci jo združenega deta s področja gostinstva in turizma, s katero organizacija prevzame vse obveznosti v zvezi s prijavtjanjem in odjavtjanjem gostov ter s ptačitom vseh storitev, ki jih občan nudi gostom.
Vetjavnost potrdita o prigtasitvi se veže na vetjavnost pogodbe med občanom in organizacijo združenega deta. Organizacija združenega deta in občan sta dotžna takoj obvestiti občinski upravni organ o prenehanju vetjavnosti pogodbe, ne gtcde na raztog prenehanja.
tzdana potrdita o progtasitvi dejavnosti iz prvega odstavka tegačtena se vpišejo v register potrdi! o prigtasitvi sprejemanja gostov na prenočevanje.
4.	čten
Detovni tjudje tahko v svojem imenu in na svoj račun opravtjajo prodajo na drobno pod pogoji obrtnega zakona ter zakona o btagov-nem prometu na cetotnem območju občine Koper. Na ta način se tahko prodaja:
!. mešano industrijsko btago (v to skupino spadajo predmeti za dnevno gospodinjstvo in osebno rabo) iz nastednjih btagovnih skupin:
—	tekstitno, kratko in pteteno btago ter konfekcija,
—	gatanterijsko in bazarsko btago in igrače,
—	vrvarski izdetki ter izdetki iz konoptje in jute,
—	obutev ter izdetki iz gume, kaučuka in ptastičnih snovi.
—	žeteznina in kovinski izdetki, kmetijsko orodje in umetna gnojita ter sredstva za varstvo rast ti n,
—	naftni derivati in ptin za gospodinjstvo v jektenkah,
—	etektrične napetjave za gospodinjstvo in materia! za etektrično razsvettjavo,
—	barve, taki. kemikatije in potrebščine.
—	parfumerija, parfumerijsko in kozmetično btago,
—	stekto, porcetan in keramika,
—	papir, pisatne in šotske potrebščine,
2.	živita in gospodinjske potrebščine.
3.	sadje in zetenjava,
4.	tobačni izdetki, vžigatice in potrebščine (sem štejejo tudi znamke, razgtednice ipd.)
5.	časopisi in periodični tisk.
Detovni tjudje tahko v občini Koper na podtagi zakona o btagovnem prometu in obrtnega zakona opravtjajo tudi dejavnost prodaje rabtje-nega btaga v svojem imenu in za račun komitenta-komisijska prodaja. Prodajo rabtjenega btaga v svojem imenu in za svoj račun tahko detovni tjudje opravtjajo pod pogojem, da je za usposobitev btaga za prodajo potrebno vtožiti njihovo tastno deto.
5.	čten
V sktadu z obrtnim zakonom in tem odtokom smejo osebe, ki imajo tastnosti detavcev v združenem detu, upokojenci, študentje in gospodinje opravtjati kot postranski poktic:
—	obrtno dejavnost, opredetjeno v 97. čtenu Obrtnega zakona
—	brodarsko dejavnost, opredetjeno v ! !4. čtenu Obrtnega zakona
—	gostinsko dejavnost opredetjeno v !06. čtenu Obrtnega zakona in prodajo na drobno, po 4. čtenu tega odtoka, vendar samo na območjih kjer ni redne obtike dejavnosti in samo na manj razvitih območjih občine, opredetjenih z ustreznim ptanskim dokumentom občine ter ne na neposrednem območju magistratnih in regionatnih cest.
Občani tahko opravtjajo prevoze šotoobveznih otrok v šote in iz so! na podtagi pogodbe s samoupravno interesno skupnostjo za izobraževanje, občino ati šoto kot postranski poktic.
6.	čten
Imetnik dovotjenja po prejšnjem čtenu mora imeti predpisano strokovno usposobtjenost po 87. čtenu obrtnega zakona in za opravtjanje dejavnosti primemo urejen postovni prostor. Primernost postovnega prostora ugotavtja pred pričetkom opravtjanja dejavnost pristojni inšpekcijski organ.
Osebe, ki imajo tastnost detavca v združenem detu morajo za pndo-
bitev dovotjenja predtožiti tudi sogtasje organa upravtjanja svoje organizacije združenega deta oziroma druge družbeno pravne osebe ati samostojnega obrtnika, pri katerem so zapostene
7.	čten
Dovotjenje za zapostitev več kot sedem detavcev. toda ne več kot deset detavcev, tahko izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, samostojnemu obrtniku v okviru dovotjenja iz prvega čtena tega odtoka pod nastednjimi pogoji:
!. da se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popraviti, vzdrže-vatnimi deti, izdetavo posameznih izdetkov po individuatiti naročitih, merah, načrtih in zahtevah naročit, ipd.) ati v tem okviru opravtja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega deta,
2.	da ima primemo urejene postovne prostore 'n da ima zagotovtjen higiensko-tehnično varstvo detavcev,
3.	da detavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovtjene vse pravice, ki jih dotoča zakon, kotek-tivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi,
4.	da redno izpotnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti.
Pred izdajo dovotjenja, s katerim upravni organ dovoti povečanje
števita zapostenih pri samostojnem obrtniku, si mora te ta pridobiti mnenje občinskega sindikatnega sveta in obrtnega združenja v Kopru.
8.	čten
Za kršitev dotočb tega odtoka se uporabtjajo kazenske dotočbe obrtnega zakona.
9.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Z uvetjavitvijotega odtoka preneha vetjati odtok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradne objave, št. !8/79 in 17/82).
$t.: 3!3-5/86
Koper, !2. novembra !986
Predsednik JANKO KOSMtNA, t. r.
Na podtagi !. čtena zakona o komunatnih taksah (Uradni tist SRS,št. 29/55, 7/70 in 7/72), 25. čtena zakona o prekrških (Uradni tist SRS, št. 25/83 in 42^5) in 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne !2. novembra !986 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI KOPER
!. čten
V odtoku o komunatnih taksah v občini Koper (Uradne objave, št. 8/85 in 33^5) se 5. čten spremeni in se gtasi:
"Za pobiranje in izterjavo komunatnih taks je pristojna Uprava za družbene prihodke.
Komunatno takso ptačujejo taksni zavezanci pravitoma vnaprej. Če taksni zavezanec ne ptača takse vnaprej pred izdajo odtočbe ustreznega upravnega organa, se mu ptačito takse natoži z odtočbo. ki jo izda občinska uprava za družbene prihodke.
Takse po tarifah št. 2 in 3. ki so navedene v temiti zneskih, se ptačujejo v roku 30 dni po prejemu odtočbe. Takse po tarifah 4, 5 in 6 se ptačujejo,predno pristojni upravni organi izdajo dovotjenja za uporabo taksnih predmetov.
Pravica izterjave komunatnih taks zastara v dveh tetih po preteku teta. v katerem bi morata biti taksa ptačana. pravica do povrnitve preveč ptačane takse pa zastara v dveh tetih po preteku teta. v katerem je bita ptačana.*
2.	čten
7.	čten se spremeni in se gtasi:
»Komunatna taksa po tarifnih števitkah t (turistična taksa se v sktadu z dogovorom o namenski porabi turistične takse v SR Stoveniji namenja za pospeševanje razvoja turizma v občini. Sredstva turistične takse razporeja izvršni svet občinske skupščine na predtog dejavnikov, ki načrtujejo in uresničujejo programe razvoja turizma v občini in v regij*.
296
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36!
Komunalne takse po vseh ostalih tarifah so dohodek družbenopolitične skupnosti in se v skladu z aktom, s katerim se v repubhki usklajujejo splošna poraba po občinah, uporabljao za financiranje posebnega programa, ki ga sprejme izvršni svet občinske skupščine *
3.	čl^n
V	8. čknu se v prvem in četrtem odstavku številki * 500* spremenita v *2000*. številka *15.000* pa v *50.000*.
V	drugem in tretjem odstavku se številki *2000* spremenita v *6000*. številki *60.000* pa v *300.000*.
V	tretjem odstavku se številka *15.000* spremeni v *50.000*.
4.	člen
V	posebnem delu — poglavje II — Tarife komunalnih taks — se tarife št. 1. 2. 3. 4 in 5 spremenijo tako. da se glasijo:
TARIFA št. !
*Za vsak dan začasnega prebivanja na območju občine Koper plačajo:
!.!. tuji gostje — 250 din 1.2. domači gostje — 120 din
Za začasno bivanje se šteje neprekinjeno bivanje do 45 dni *
K tej tarifi se vnese nova opomba pod oznako d):
*d) (e gostinsko turistična organizacija s pogodbo določi turistično takso za tuje državljane v tuji valuti, obračuna in odvede dinarsko protivrednost celotne tako pobrane takse po uradnem tečaju na dan obračuna. ki pa ne sme biti manjša, kot je določeno v tarifi !.!.*.
TARIFA št. 2
*Za uporabo glasbenih avtomatov in igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno:
2.1.	za glasbeni avtomat — 15.000 din
2.2.	za igralne avtomate z elektroniko — 25.000 din
2.3.	za kegljišča, balinišča in mini golf — 8000 din
2.4.	za druga igralna sredstva — 12.000 din
TARIFA št. 3.
*Za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih se plača:
3.	!. letno, če so trajnega značaja, glede na velikost 3000 din za kv. m površine, vendar najmanj 1000 din za posamični kos.
3.2.	za plakate, transparente ter druge taksne predmete, ki niso trajnega značaja od vsakega izvoda, glede na velikost. 40 din od k v. m po-vrštne. vendar ne manj kot 5 din od vsakega izvoda oziroma kosa * Opomba k tej tarifi pid oznako g) se spremeni tako. da se glasi: *g) Za svetlobne napise oziroma oznake iz točke 3.1. se plača dvojna višina predpisane takse *
TARIFA št. 4
*Za priložnostno uporabo ozvočevalnih sredstev za sporočila, objave in razglase se plača dnevno:
4.1.	za stacionarne ozvočevalne postaje — 3000 din
4.2.	za mobilne ozvočevalne postaje — 6000 din*
TARIFA št. 5
*Za začasno uporabo javnih površin pred stanovanjskimi, poslov-mmi m drugimi objekti se plača dnevno, če ni s sklepom izv ršnega sveta v posamičnem primeru drugače določeno:
5.1.	za gradbene namene — ureditev gradbišč za potrebe gradnje, rekonstrukcije ab adaptacije
—	stanovanjskih objektov od m^ — 10 din
—	poslovnih in drugih objektov od m^ — 12 din
5.2.	za gostinstvo, trgovino in podobno — 30 din (razen na javnih tržnicah) od m^
5.3.	za vse ostale namene (zabavišča, luna parki in podobno) od m^— 30 din.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, tarife, ki jih predpisuje pa se uporabljajo od 1. januarja 1987 dalje.
Št.: 423-2/85
Koper. 12. novembra 1986
Predsednik JANKO KOSMIN. L r
Na podlagi 273. člena statuta občine Koper in resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slov enije za obdobje 1986—1990 v letu 1986 je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 25. novembra 1986 sprejel
SKLEP
O	OBJAVI OCENE GIBANJA SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V GOSPODARSTVU OBČINE KOPER ZA OBDOBJE JANUAR—DECEMBER 1986
I.
Izv ršni svet skupščine občine Koper ocenjuje, da se bodo v gospodarstvu občine Koper razporejena sredstva za osebne dohodke v obdobju januar—december 1986 pov ečala za 115 % v primerjavi z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke po zaključnem računu za leto 1985.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 113-14/86
Koper. 25. novembra 1986
Predsednik izvršnega sveta MILAN VERGAN. I r.
Na podlagi 273. člena statuta občine Koper in resolucije o politiki uresničev anja družbenega plana SR Slov eni je za odobje 1986— 1990 v letu 1986 je izv ršni svet skupščine občine Koper na seji dne 25. novembra 1986 sprejel
SKLEP
O	OBJAVI PODATKOV O DOSEŽENI RASTI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V GOSPODARSTVU OBČINE KOPER PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA OBDOBJE JANUAR—SEPTEMBER 1986
I.
Razporejena sredstva za osebne dohodke v obdobju januar—september 1986 so v primerjavi s tremi četrtinami razporejenih sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu v letu 1985 v gospodarstvu občine Koper porasla za 86.6%.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradmh objavah.
Št: 113-14/86
Koper. 25. novembra 1986
Predsednik izvršnega sveta MILAN VERGAN. I r
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
299
OBČINA PiRAN
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 3. člena, tretjega odstavka
6.	člena m 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS. H/H2). ! 0. člena zakona o cestah ( Uradni list SRS. št. 38/8 ! ). drugega odstavka 9. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 33/S ! ) in 22 !. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82 in 4/86). je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne H. novembra 1986 sprejela
ODLOK
O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH V OBClNt PtRAN
1.	člen
Komunalne dejavnosti na območju piranske občine se. poleg predpi sanih z zakonom, določijo še:
1.	urejanje in vzdrževanje ulic. trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste s pripadajočimi napravami, opremo m objekti.
2.	oskrba naselij s toplotno energijo iz zgrajenih lokalnih omreži).
3.	plakatiranje, obešanje transparentov in okraševanje naselij z zastavami.
4.	čiščenje obalnega morja in vzdrževanje neurejene morske obale.
6.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in naselij.
7.	urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij v naseljih.
8.	opravljanje dimnikarskih storitev in merjenje dimnih emisij
2.	člen
Komunalne dejavnosti iz 1. člena tega odloka so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
3.	člena
Objekti, naprave in oprema, ki služijo za opravljanje komunalnih dejavnosti iz 1. člena odloka se. glede na rabo in vrsto določajo kot:
a)	komunalni objekti in naprave individualne rabe. ki so:
—	objekti in naprave za oskrbo naselij s toplotno energijo.
—	javne tržnice in njihova oprema:
b)	komunalni objekti in naprave skupne rabe. ki so:
—	objekti in naprave za nameščanje plakatov, transparentov in zastav.
—	objekti in naprave neurejenih kopališč, ki niso v upravljanju organizacij združenega dela.
—	javne sanitarije v naseljih.
—	javna odlagališča.
4.	člen
V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi komunalnih skupnosti, v statutu, planskih dokumentih in drugih splošnih aktih se določi razmejitev med komunalnimi dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami, s katerimi gospodarijo komunalne organizacije združenega dela in tistimi, s katerimi gospodarijo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
5.	člen
Uporabniki so dolžni plačati komunalne storitve individualne rabe komunalni organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti, ki gospodari z objekti in napravami, če storitve koristijo ali jih lahko koristijo.
S tem je mišljena tudi obvezna uporaba in plačilo oskrbe naselij s toplotno energijo iz zgrajenega lokalnega omrežja.
izvajalec sme komunalne storitve zaračunavati po cenah, ki jih je oblikoval v skladu z veljavnimi predpisi.
6.	člen
Začasno, do ureditve celotnega sistema toplotnega ogrevanja v stanovanjskem naselju v Luciji, se povečani stroški centralnega ogrevanja, ki nastajajo zaradi sanacije obstoječega omrežja in naprav, pokrivajo iz združenih sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti in Samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran.
Podlaga za kritje povečanih stroškov so posebni, vrednostno in rokovno opredenem program) sanacije sistema m naprav toplotnega ogrevanja, ki jih v okviru lastnih programov sprejmeta skupščini Sa-
moupravne tanovanjske skupnosti občine Piran in Samoupravne ko-munalno-ccstne interesne skupnosti občine Piran
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
—	odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradne objave, št. 7/76) in
—	odlok o določitvi, da je vzdrževanje ulic. trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja v občini Piran komunalna dejavnost (Uradne objave, št. 7/83).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Številka: 352-6/83-86 Piran. 11. november 1986
Predsednica TATJANA KOSOVEL. 1. r.
Na podlagi petega odstavka 13. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 17/86), 1. člena spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (UradniJjst SRS, št. 7/85).
1.	člena odloka o valorizaciji najmanjšega zneska odškodntne zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS. št. 29/86) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82 in 4/86), je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ! 1. novembra 1986 sprejela
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O ODŠKODN!N! ZARAD! SPREMEMBE NAMEMBNOST! KMET!JSKEGA ZEMLJ!Š(A AL!
GOZDA
1.	člen
Tretji odstavek 5. člena odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradne objave, št. 9/82) se spremeni tako. da se glasi:
»kot merila sc upošteva naslednje zneske:«
—	1.100.- za m3 obdelovalnega zemljišča ! kat. raz..
—	990 - din za m^ obdelovalnega zemljišča !!. kat. raz.,
—	880 - din za m^ obdelovalnega zemljišča !!!. kat. raz..
—	330 -din za m^ obdelovalnega zemljišča !V. kat raz..
—	163 - din za m? obde!ova!nega zemljišča V. in V!, kat. raz.,
—	! 10.- din za m^ obdelovalnega zemljišča V!!, in V!!! kat. raz..
—	! 65 - din za m^ neobdelovalnega zemljišča od !. do ! V. kat. raz.,
—	110.- din za neobdelovalnega zemljišča od V. do V!!!, kat. raz.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradne objave, št 4/84).
Številka: 420-2/79-86 Piran. ! 1. november 1986
Predsednica TATJANA KOSOVEL. 1. r.
Na podlagi 38., 59., 60. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS,št. 18/84), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25M3, 42/83 in 4/86) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82 in 4/86) ter Dogovora o usklajevanju meri! za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meri! za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS. št. 19/86) je skupščina občine Piran na ločenih sejah
300
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti dne ! !. novembra !986 sprejeta
ODLOK
O	NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
I.	Splošne doiočbe
!. člen
Za uporabo stavbnega zemljišča na območju piranske občine se pla-čuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem bese-di)u: nadomestilo).
2.	č!en
Nadomestilo iz !. člena se plačuje na območju mesta in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, na območjih, ki so opremljena z vodovodnim kanalizacijskim in električnim omrežjem in na območjih, ki nimajo kanalizacije, imajo pa drugo komunalno opremo.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se določi mesečno od kvadratnega metra koristne površine stanovanjskih ali poslovnih prostorov.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom ter zemljišča, ki so namenjena poslovni dejavnosti: nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže.
4.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje in znaša 60% točk zazidanega stavbnega zemljišča.
II.	Zavezanci plačila nadomestila
5.	člen
Nadomestilo je dolžan plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe, lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice.)
III.	Oprostitve plačila nadomestila
6.	člen
Poleg primerov navedenih v prvem in drugem odstavku $9. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč.
Delno so oproščeni plačila nadomestila občani, če izpolnjujejo pogoje merila iz Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic, določena za delno nadomestitev stanarine (Uradni list SRS, št. 26/84).
IV.	Določitev višine nadomestila
7.	člen
Pri določanju nadomestila se upošteva naslednja merila:
—	opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami
—	lego in namembnost ter smotrno uporabo stavbnega zemljišča
—	izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
8.	člen
Za določitev višine nadomestila se uporablja metoda točkovanja. Nadomestilo se določi na podlagi skupnega števila točk glede na merila, ki jih določa 7. člen in je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke.
9.	člen
Vrednost točke se določi na osnovi stroškov, ki so izkazani v srednjeročnem planu in letnem programu Sklada stavbnih zemljišč za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč.
Skupščina občine določi vrednost točke za vsako leto posebej s sklepom do konca decembra za prihodnje koledarsko jeto.
Zbrana sredstva nadomestila se zbirajo na žiro računu Sklada stavbnih zemljišč in z njimi razpolaga Sklad v skladu z zakonom in programom dela Sklada stavnih zemljišč.
10.	člen
Območja za določitev višine točk posameznih objektov:
1.	Obala Piran, Oljčna pot, Bernardin, Razgled, Beli križ, Portorož, Lucija do ceste »A« in (okove ceste
2.	Fiesa-Pacug, Šentjane, Kampotin, Seča, notranjost Pirana, Strunjan zahodno od magistralne ceste
3.	Vinjole, Strunjan vzhodno od magistralne ceste, Parecag, Sečovlje — vas, Loncan, Lucan
4.	Dragonja, Raven, Nova vas, Padna
Glede na namembnost zemljišč so opredeljene v teh območjih vrste objektov in sicer:
1.	Stanovanjski objekti
2.	Objekti za družbene dejavnosti
3.	Objekti za proizvodne namene
4.	Objekti za poslovne namene in turistično gostinski objekti
5.	Počitniški objekti (počitniški domovi, počitniške hiše in počitniška stanovanja)
6.	Poslovni objekti za turistična posredovanja in trgovine, ki poslujejo pod posebnimi pogoji (agencije in duty free shop-i)
Za ! m^ površine objekta se točkovanje določi po naslednjih kriteri-
jih: Št.	Območja	1	Število točk 2	3		po namenu 4	5		6
1. Obala Piran, Oljčna pot, Razgled, Bernardin, Beli križ, Portorož, Lucija do ceste »A« in (okove ceste	100	150	300	400	800	2000
2. Fiesa-Pacug, Šentjane, Kam-polin, Seča, notranjost Pirana, Strunjan zahodno od magistralne ceste	70	110	220	350	700	1600
3. Vinjole, Strunjan vzhodno od magistralne ceste, Parecag, Sečovlje-vas, Loncan, Lucan	40	70	160	250	500	1200
4. Dragonja, Raven, Nova vas, Padna	20	50	120	150	300	800
Območja so grafično pnkazana na geodetski kani št. 420-4/50-86 v M ! : 5000, katera se nahaja v prostorih Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Piran.
Upravni organ pristojen za odmero nadomestila zniža višino nadomestila za uporabo parkirišč, v kolikor le ta presegajo 20 % skupne poslovne površine.
V tem primeru se višina nadomestila odmeri, kot da znaša 20% skupnih ostalih površin poslovnega prostora.
V.	Odmera nadomestila
11.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri zavezancu ob-čmski upravni organ pristojen za družbene prihodke z odločbo.
12.	člen
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obrest! od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporablja določbe Zakona o davkih občanov.
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezana nadomestila v roku 30 dni po uveljavitvi odloka dati za komu-
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
301
na!ne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu točne podatke, k! so potrebm za odmero nadomestil, kakor tudi podatke o spremembah pri osnovah za odmero nadomestila.
VI.	Kazenske določbe
14.	člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek pravno osebo, ki je zavezanec plačila nadomestila, če:
a)	v določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila
b)	prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.
15.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki stori prekršek iz 14. člena tega odloka.
VII.	Končne določbe
16.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran (Uradne objave, št. 6/82).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 420-4/60-86 Piran, 11^ novembra 1986
Predsednica TATJANA KOSOVEL I. r.
Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 9. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82 in 4/86) je Skupščina občine Piran na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 11. novembra 1986 sprejela
SKLEP
O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.
Za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran se odloči vrednost točke 0,0784 din mesečno.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in velja za leto 1987.
Št.: 420-4/60-86
Piran, II. novembra 1986
PREDSEDNICA TATJANA KOSOVEL, I. r.
Na podlagi 26. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS št. 8/82) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82 in 4/86) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. novembra 1986 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Komunalno podjetje Piran je dolžno, skladno z odlokom o komunalnih dejavnostih v občini Piran, v svojem ustanovitvenem aktu razširiti predmet poslovanja še na naslednje komunalne dejavnosti:
—	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste s pripadajočimi napravami, opremo in objekti,
—	oskrba naselij s toplotno energijo in zgrajenih lokalnih omrežij,
—	plakatiranje, obešanje transparentov in okraševanje naselij z zastavami,
—	vzdrževanje neurejenih javnih kopališč,
—	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic v naseljih,
—	urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij v naseljih.
2.
Vodnogospodarska organizacija )>Hidro« iz Kopra je dolžna skladno s 35. členom zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38<81 ) in odlokom o komunalnih dejavnostih v občini Piran razširiti predmet poslovanja na:
—	čiščenje obalnega morja in vzdrževanje morske obale.
3.
Opravljanje dimnikarskih storitev in merjenja dimnih emisij se skladno z obrtnim zakonom opravlja po zasebnih obrtnikih.
4.
Uskladitve ustanovitvenih aktov s tem sklepom so zavezane komunalne organizacije dolžne izpeljati v 30 dneh po uveljavitvi tega sklepa.
5.
Ta sklep stopi v veljavo z dnem objave v Uradnih objavah.
St.: 352-6<H5-86
Piran, II. novembra 1986
PREDSEDNICA TATJANA KOSOVEL
OBČtNA SEŽANA
Na podlagi 161. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) in 22. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV, je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1986 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE
1.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stalno bivališče na območju občine Sežana se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV ob pogojih in na podlagi določil tega odloka.
2.	člen
Priznavalnina je lahko:
—	stalna
—	občasna
—	enkratna
+
3.	člen
Do priznavalnine so upravičeni:
I.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po p.edpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oz. 13. oktobrom 1943,
7ZZ
a^AZ\E 06^ AVE
5	^ 366 — st 36
.v ox a njtrvxi	xji!ne *oyne ki $o 'Stopth % Mrud)M>-
-	. ^ x ^ - . rhcA m- *	y —	-
x m )MH! . .dyssih Lr pokojninski :	- xi d-
ii\3xx - .; v oo"ooj \ xodr^x *o^xxiix- X' do '7 d* o o \<t: \ xxo \ d^w 7 7\-a:.i^d\x**o-xx'i v* ^	- ^ ^	—do-
a^oyn!^!2	' *xx o-*x^d7i . roa
**OX'	* ^.\d	\	* dicx'.' a
^ den
L r*u\ oo*o* do r^ox^ax -e ^ i-di
.	^	^	r ^	^	.--
.... \	;	- *	^...	7 o
k^kl
' axa \ j j * rad * ' * vi ' 7oxt' n ^-* -"	**e o ** s-7*e**-
\	* * xox. x
x _	.	- -	71 r 7-1*1- ' i .*.	i.*-* * . . -
*J^OO* O XXV x
. v r^w :x' *x**od* X 7x1*	.
j j x x xoxzi x*x J. __—ezi .deoàt-oa ^\7\ a 7 do x x^j .v OM v xoZxTJ u ax- eri rx xa n v- i —. —e o * s o-- j ^xdri .veri aoox -.* rj * v x e*: : X -. i dit.'f^^ reae da-x Tree .v * ^ x.xoe x x w x^-. e-a mer J .oeioev a: šx-jwtxv- ->.^ee^ri d.*OJae*iii
JJ - dis. . X	^ ^.XX	* x -	r "
.XX7?J^JV
5 dei
^*-ax i nx* ra o r\*jx*^t 7'Xor
.oe exiv xxxrxxx*^xxxn rx v x t sr * st re i . rarTdxxi-
- -x	*	*	.'	......	^	. .
^7*^ -	ri-ax**n . x x ddhoo^ xrTdrxxx. .codi m
x x* * x o —	^ x o x-%7	drco
-	* xxx j a . x^xx ^ cxxn rx^i r 'd.* a v	x
* ix x^. '	XX -;	x^ -	* "r*	.L!-Jxn j ** :u i'.	jr . rrwirx' x
X ^ * - .*	-^-	. ' **	.*	X 'X * *-x	r- -.	- -	j. . , . X
'	* *'*^* *-x.x: xr. r':.* d. x rrj ..* x.*
x*xxxx* x.xx d* . x-n r*d jrr i ^ rr-^var- mr
-	:	JXXL VX	.TJ	*Jx j :	r-d' - xxx xrxr v- iddrx*^ <.*. i
x d^X'r	.	d -r x^\.	c	rd r . d	r j' xic -xi ^r<ii	xd"*dd x ZL\ *ru. r
c- :r*t ' udì *	.* x
?. de?
v trTXTTTu xr xxx ì	iimrrd
^^xxdd^xt-T? x xxrrxx- xxxn rx r x ^ v rr^imjiimr x-'X n!	*	wrrxxx xxx:	x*ir	x	d dì	v xu dAr	-* ^xx j	d	idr.x-
xxx	.xxxn rxdri	r V- * d.	d	x^x xx d^xx	r- xn	d:	de drr-
x r ir * x.x *: *x^. ^	: Jx^. ;u i' * :-
? u ix.* *x .. - .	. ..	*	- v ' :	dix- '*	^ d. jtr - *' ir ^ Id d ^
E rr d X X ' sn
1 ^\x wrxY-r Tdx dixx^* xxxn rx r ix. t: v *rrimdinmr dtr--V di d xxrxxx dxxr rx-r x* d di x "-n i^r *r, x^x d d idrx-
-	. *	x	i ix ;	;--d d	- -^	-
x	x ^ -.	- .	.	.	ix	r-% .	* *x id	d^d.* . .. *	. A *'
' X V	*'*X-'ìId XTX X *	-	*	.	. *
nrr*i xd*xd x rrr -t-id^nr rrrdnxr *nxr r^!U' ii di e d * '	* * *.. d '	^ **.. * '. * . * d—^--1 * i x v . *.. x d ^
rrx nxr d%X-i	j
* -dd xx nx^ ** im dixrr x n dix mnx Dxr.-dTmr xx . xd	r. x ** .	. dxnr
x . jriip i jdid. ^r n rd dmx: *	'-*...? d^*	' x r<"*rd-
' * xx i *' *x. _:*n ^ -p dì<d^^'*rr ru in* m d n r-rx <ux x td-nuT^d xtx
- i^Xd*-'Xdrr ^ ,	„	'* 1	^ ddd d^'id x *md diurni ..*rs
xxt : x *^ di..v xi d ^ nx-dxidK' . -xd x^.dd xix*n ELIE x.j* t :	^ .dì. ddl X
dCT
- dt:*crrxd XV*. ^ rr 1 xrtd ' ddm er indirai dum d x%d - dcx rrr^ ^ rry xi* d.* cunx rtxmr dnrx. n -^ irm ixxrm
m emd	x * x: d d. .	* d	* * rxj\: 1.1* X
imr dd-Tvd. d^ rx r nnrr* nx jmdirrsn^ ddmr x -xx--. u x rxx^u x *xx r\x r nrx x 'ì x xx . 'mr^ i .xixr d u di-
k\n Sk.'J^rd< p\Tàvnnsàe^a m rr- didskčid zd*< ir d m-<tnp jj :e^^ìc teto !\ njiHljntem besediid r^jmzp pr.ài<*nr:^^
Bonn za $e\emo rnew m sk^enski **ojt3 d^:w .'^ iz * icéke r -nki tz 2. točke -L iien3 tega odMn povioo Jo sidLne pxna^iinne. če skurr: diesetri pre exx ipravčenea m
.	. - 7 X - I :	x -	* :
ìddrie^ìre dnirnske 3ire 36 prt-sezajo ^	^ ^ i^;3Ó;e po-
kojne
Zd	ire družrd^ke iìire se šteje o ctrcc ' erx starsi n
- - * * * * * * * * * - - * - - - * di ' ** xn!id istmi r i exk x di se :d<x fe^dn: d^e enx. mii -*-..7* XIX:	.1::^	'
-mistXA jotxiie*. te r xseii rres&i d3;n±e d'ix :jn:re ^ deiemcx . x l	XI	1.7 X X X"	I Xx .IX:*
7 'X'	.	. 7' -d' X .
y ilen
. de eit-dix XQ\ d xéker rexi. ^ xrx 'i n<rrid rre e ***. dx rosdeir stivi rxridxLnr*: "xn re xede r3 dr'i c e* ir e
7X**'X1' -A : x X X - X 1 r* :X l'I	XX
?- x vi- . ; rxx-d dr stive rrddi unre .deererder* *. d r'e 'sr edi rvstixi se .restr i ixsn ixs derevre r * w isenr r*rsre* e^ xrxr ex rcreì v : n
- : er
L de ex 'XX ^ J'\ iv disiti-ire-di 13^ i i-seran id f ri de-- 'e -Ad vndei e ivi rxrx*- xxrv de rede nxsterer xteri XX-XI JTX r - :	.
mx3 d ** r m reen da so do r-rdra*- mre irn*; txn rede ra - ì -. - 7 venivo - rdx - sf' ero star e e- rede ra ias id^erre % W\
* * der
7x er*v r v dd'i'sti i r 7* roloear i : rrr v do i xrvi.rire v x xdn 7X errti *ider rx errx x re r rrm rxrxnd : : astir ". u di ' r ove v x dmre - d iea xa da rostr—r*o n n o r'ncoe re rxdxe-	-	- i - x d l'ddx *' x * * . ' ' -
x dxr t rxdn^d x x xv d*-v i r x exa 7 ri nrere e re^er-rxi rxdxo i * oei-'* x -e 7* -dir^ _ * . *	* : x .. x .
re ireste* a e
Za doo-ioe\ d oxer sAi de a rost: v sre e tacastrsr donooe^ r 7'iwedi era. ra xv do * ioe\ d oxex svr ivirv en re de ar-^ I-* d * v\ . z 7xxx eri era. c e reei^da x mnex x n. Je e exo^ A xx. ve low dirt v de vx ixmx r 1 asti e tir doeoee* xevdx drese* x* irmre.
Ze e x xared ir -over x* ia 10 oxer sr r se nxstx*: decodes m*- tima re irošrv a
-x ex.si -< visti* ^ '. - neve : z de*dexcxi rxr^s eri era. -uree vrxeri d'*'* *'dka. e v vi^rr-1 xese*drex re*m*di i zxxres.eda
era.
.. xec
Stava nesevra rrrxr iwa x wr- *eeree z ni oke ' reca x 0 o\ 1 - aera T=s*nsea x ' : 1 1	x x--
iia ra mz*e ro^ vi re. ra im* *eenee z 7 reke 7 zena n z Z xtrte - XX 'XX . de evil-x .	' I— : xvv^r. '.	*	* *
iex -di idi 10^ x -a' ed x* 7 osrx^	ries^^
> - -tvx rrzra axra e a*exonx 1 xv va.
-x exmk un stame rxxa' mirre — ioe eidene^n ^Z - z n Z ex : * aera xx i-d-K^ o ^ 'eriv *- ^vro x*stixdro .1 x o r-aiioe r- im :an . sei -i t-dxe ovo* * * r* eri sodi rorrer n V-r a - 0 rxr c a xx 1	x 10 ns<n	^
W: rooone 7 x x 7 dxai 1 * 'ivo * v v..x rxrTz* vn x x-i-v di *	' dineata x mz*^ Tox mie o ri doìoo: Zdix * ide erei-
X* wreneda do**x ira 1 7ma amia* .oeux-idr ^7'
Z den
7 un vaie 71VL- -mie idì^ioa ^ .nrv - a diax ax *dìo*a v vrsta* m - v*imi rimomis^Li mix	onoa dasmdi
1 rdrre* w -ixmw . aio* rax* v oxx <aii - am armai n iedc*x dixdie. aax .de care 1 ^oxiex Tr^ve^o . .vr xxmai xrrdroo-* ^ xd-ri * m * v -i di ** v 7&x * mir * v\a- ** * 7* usai, rr amen ramivi x rast: ma wxt
là den
7^ ^ ^rrcnem c rsj'^ne. Tj rvxd^	e	7
mine.
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
303
Spremembe iz preteklega !eta v prejemkih in v drugih okoliščinah od katerih je odv.sna podelitev staine priznavalnine in njena višina se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od !. januarja tekočega leta dalje.
V	primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremembe tega odloka ali spremenjenih socialno ekonomskih razmer stalno priznavalnino ob-čutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo prizna-valnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem žfvi.
14.	člen
Ne glede na določbe 13. člena tega odloka je uživalec stalne priznavalnine dolžan obvestiti občinski upravni organ pristojen za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov o vsaki spremembi, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine in sicer v enem mesecu po nastali spremembi.
(e pristojni upravni organ ugotovi, da je nekdo prejema! priznavalnino dlje kot je bi! upravičen, ker ni prijavil sprememb, lahko izterja neupravičeno izplačani znesek priznavalnine.
15.	člen
Stalne priznavalnine se med letom valorizirajo v skladu z merili, ki jih odloči Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV.
16.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas ali v enkratnem znesku dodeli večkrat letno.
Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialno-zdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ ! 50 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz !. člena tega odloka.
17.	člen
O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine odloča na zahtevo prosilca ali na predlog krajevne ali občinske organizacije ZZB NOV komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Sežana na podlagi odločb tega odloka.
(e je zahtevo za priznanje pravice do priznavalnine vložil prosilec neposredno, je treba pred odločitvijo pridobiti mnenje pristojne organizacije zveze združenj borcev NOV.
Zahtevke in predloge za dodelitev priznavalnine se vložijo pri občinskem upravnem organu pristojnem za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov. Odločbo o podelitvi, spremembi in ukinitvi priznavalnine izda po sklepu komisije za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Sežana občinski upravni organ pristojen za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov.
18.	člen
V	postopku za uveljavljanje pravice do priznavalnine se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide.
19.	člen
Udeležba v NOV se v primerih iz l in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno ali organizirano dela! v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je odšel v NOV. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalnini. Pri izdajanju takih potrdi! se uporabljajo navodila s predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV.
Potreba po postrežbi in tuji pomoči, ki je pogoj za povečanje priznavalnine po 3. odstavku 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlag! izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 17. člena potem, )cp sc predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
20.	člen
Priznavalnine gredo upravičencem od prvega dne naslednjega me seca po vložitvi zahtevka.
21.	člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine.
22.	člen
Priznavalnine in druge pravice se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve.
23.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencev narodnoosvobodilne vojne (Uradne objave, št. 10/85).
24.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnih objavah in začne veljati 1. januarja 1987.
Št.: 191-2/84-4
Sežana, 26. novembra 1986
PREDSEDNIK IVAN VODOPIVEC. 1. r.
Na podlagi 29. člena Zakona o osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 53. člena Zakona ozdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82) v skladu z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 150., 162. in 169. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1986 ter na seji skupščine zdravstvene skupnosti Sežana dne 3. decembra 1986 sprejela.
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST SEŽANA OD I. 12. DO 31. 12. 1986
1.	člen
V 1. členu odloka o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko zdravstveno skupnost Sežana za obdobje od !. 8. ! 986 do
31.	12. 1986 (Uradne objave, št. 21/86) se prispevna stopnja iz dohodka 11,70% nadomesti s stopnjo 7,36%.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. decembra 1986 do 31. decembra 1986.
Št. 402-4/85
Sežana, 26. novembra 1986
Predsednik IVAN VODOPIVEC, 1. r.
Na podlagi 29. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 30. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 43. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) v skladu z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispev-
304
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
ko' za zadov o! je' am e skupnih potreb na področju družbenih delavnost: 'E radm hg SRS. št 55 SO !n 25 S5) in ! 50 . !62 in !6^ člena ga-tuta ^àne Sežana (E radne obja'e. št 25 S5 je Skupina občine Sežana na se?! zbora združenega deta m na sen zbora krate\mh skupnogi dne 2o no\embra ! ter na seji skupščine skupnogi solatnega \ar-st'a. dne 5 decembra sprejeia.
ODLOK
O SPRE\IE\IB! PR!SPE\ NE STOPNJE ZA SKUPNOST OTROŠKEGA \ ARSTV A OBČINE SEŽANA IN SRE PNOST Z.A ZAPOSLOVANJE SEŽANA OD !. !2 mso DO 5!. !2. I9S6
!. člen
člen od!\.Aa o sprememb: pnspe'ne gopnje za občinskoskupnog otroškega 'arg' a za obdobje od ! ! ! do 5 ! ! 2. !	) E radne obja-
me. št 55 Sp' se spremem tn se glasi
^za občinsko >kupnog otroškega 'arg'a občine Sežana se od !. decembra ! do 5 !. decembra ! določi pnspe\na stopnja iz bruto osebnega dohodka in sicer
—	po donna!u 0.0S ^
—	^ delo'nem megu !.
2.	eten
Spremeru se 5 odga'ek odloka o določitvi pnspe'ne gopnje za skupnog orrv^škega \arst\a občine Sežana, občinsko skupnog soaal--ega s\*bst'a Sežana - skupnog ra zaposlovanje Sežana od ! * do 5: '2	E radne objame, št sSo':n se glase
Zask^mog ra zaposlo'ar. e Sežana se cd l decembra I^So do 5!. decembra ! doRdi prispevna gopnja iz dohodka ' 'igni 0.0S *č.<
5 člen
Ta ediok začne \elian nasiedne dan po obja'! v E radmh objavah, ^p^'rab a ruse od decembra ^PPdo5! decembra
Štev.lka ^.'2-S5
Sežana. 2p novembra ^p
Predsednik D AN \ ODOPD EC. E r
Na ^dlag 2 odstavka - člena Zakona o komunalnih de avnogih E ar- gSRSšt N2 r ^2 čica statuta občine Sežana Eradne rr e g 25^5 eSkrK *a .xd*-e Sežana na se zNrra združenega '	-	. * ' ^-r* . < r*. 2 * *	.-..	- ' * '7 *. -
teh.
ODLOR
O SPREAIEMBI PRISPEA RA Z.A GOSPODARJENJE S RO\tL -'ALMMI OBJEKTI IN N APR^A\ AMI SRE PNE RABE NA OBMOČJE OBČINE SEŽANA ZA OBDOBJE OD 2	-'?D0 5I
12 I^Sb
L
\ ren,cdokaodc!cvhr. prspevuzagospedarjenveskomunal-o-r ek* * -arra'am sk-m*e rabe na območ u obàne Sežana za leto -sr E nadre obuve. g ^ sp se spremen
'^ocr a cd 1 cd osnove osebmh dohodke^ ^ dohedka na <
i	a dok začne 'e ar nasiedr dan ob av : ' E ra dr-h obuvam -zv'-ab a ra se cd decembra -sr do 5 decembra ^s-
Predsedmk
D AN \ ODOPD EC. L r
Na podlap 2 člena zakona o matičnih knjigah ( Uradni lig SRS. št. Ib**4. 2&SI in 5&S6) je skupščina občine Sežana, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnogi. dne 26. novembra 19$b sprejela
ODLOR
O MATIČNIH OBMOČJIH ZA KATERA SE VODIJO MATIČNE
KNJIGE
1.	člen
Ta odlok dokda matična območja, sedeže matičmh območij, naselja, ki spadajo ' posamezno matično območje, matične knpge. c se vodijo za posamezno območje m naselje. ' katerem se sklepajo zakonske zveze.
2.	člen
Matična območja so:
I.	Statično območje Di'ača. s sedežem ' Dnaó za naselja:
Barka. Betanja. Brežec pn D:' ači. Dane pr Dr. ad. Dr. ača- Dolenje Ležeče. Dolenje \ reme. Famlje. Conce pri Famljah. Goreti e Ležeče Gorenje Vreme. Gradišče pn Divači. Račiče. Pared. Kozjane Like* Mata'un. Mishče. Naklo. Podgrad pn Vremah. Preloée r r Likr.u Škocjan. ŠkoOje. \ areje. \ atovlje. \ remsk: Brnet m Zar. m ek
2	\Iatično območje Hrpelje, s sedežem ' Hrrel;ar za raser à
Art'če. Bač pn Matenji. Beka. Brezovca- Breze*, c br^z- G*:laa Gradišče pn Slatenn. Gradišči ca. Hotična. Hrpe e Jr- :re Klanec pr Rozini. Kovčice. Rna': potok. Rozina. Marke*.ičma- \ta:er a-\Iihe!e Širše. Nasirec. Obro'. Oazia. Odokra. Orebe^ r * ^Eaie* Ogro' !ca. Petnnje. Podgorje. Poljane pr Pcdgrad— ?rviane Prešnica. Rakitosec. Ritomeče. Rodik. Rožice. Skadanščina Si*.^=- Sarge Tatre. Tubhe pn Hrpehah. Vebke Lede. \rbp<l e m Zamd.
5 \Iančno območje Re^men. s sedežem *. Krmna za rasel a.
Bregov tea pn Komnu. Brje pr Romn — Colja*, a. Dr.ači- Gar-r rca pr Kociru. Gorjansko, hanj: grad. Klanec pr Rrrnm- Rrmem Rre-gcčšče. Mac doLNadrožica. Preserje pr N:rm-R.r S-e" S re
:. Škon. Škrbina. Tomače':ca. Tublje pr Krmn-. \ ije *- rlč : z ra c r Zagrajec:
a Matično območje Sežane, s sedežem ' Sežani za naselja.
A'ber. Bogo. Bregovica pn Povirju. Brje pr Rrprr.u Ceho^mi C:pn e. Dane pr Sezam. Dobra ! e. Ekrlam. e* a ' as^ 2Nre* e. Dol pr \ og! ^n. Dutov l e E cpč e brdo. Garrče. Godzr e. Gr-e* e p** Divači. Gradišče pr Št aku. Gradne Granovc rrdo. Grče Hrbu Hruševica. Jako%ce Racl e Krbdil Rrb egla a. K rr' i K oren Ropnva. KosovIje. Kra na 'as. Kreplje. Rrž. Rmnovica. Laže L.giim Lsjaki. Lukovec. Mahmž Slajom. \!erče Nova '^ Otošče. Ortek-Pieg'ioa. Pkskovica. Podbreže. Poijane pr Š-t ak- Po&kve. Poteče. Pov n. Pr ga'a Rasa. Ra'n'e. Razgur Sela. Selo Senadoke. Senadok-ce. Senožeče. Sežana. Skopo. Stonai. Šep-1 e. Šmare pr Sežam Sta-njeL Št ak. Štorje. Tomaj. Tabor. Trebčam Ture če E tov ! c. \ ečko-n. Veliki doL \ ecko polje. \ ogl č. Vrarde. \ rbovije m Ž*re
5	člen
N j. 'sakem matičnem območ u se 'od- ro jgna marčna vo ga n matična knjiga umrlih
4	člen
Zakonske zv eze se sklepajo na marčnem obtned - Sežana ' nase. -Lipica.
Poredna matična knjiga se 'ceh na marčnem oomcd t Sežana
5.	člen
Siatene knjige cd: : poob aščem marcar na se^dežm traevnrn .radov m na sedežu upravnega rrgana za not ran zadeve v Sežani
6	čien
Ro začne 'ei ar ta os3ok. preneha 'eljar edìok o doRditv marčnih
o- č: zataterase rd: matične gernase a.^ersesaeru o zakonske zvez^ Uradce objave, št^ 5— ^
Št 4i)2-^S ^. ! . .
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
305
7.	člen
Ta od!ok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporabljati pa se začne !. januarja !987.
Številka: 20-1/81-7
Sežana, dne 26. novembra 1986
Predsednik IVAN VODOPIVEC, I. r.
Na podlagi prvega odstavka 57. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. $RS, št. 37/85) ter 3. in 31. člena Pravilnika o načinu opravljanja veterinarsko sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Ur. 1. SFRJ, št. 12/81 ) ter ! 5. poglavja programa o varstvu prebivalcev pred zoonozami v obdobju 1985/90 (Ur. 1. SRS, št. 40/86) in 193. člena statuta občine Sežana, je Izvršni svet Skupščine občine Sežana sprejel dne 12. novembra 1986
ODREDBO
O UGOTAVLJANJU IN PREPREČEVANJU TRIHINELOZE V OBČINI SEŽANA
1.	člen
S	to odredbo se odreja ugotavljanje in preprečevanje bolezni trihine-loze — zoonoze, zaradi tega, ker je večina prašičev v občini Sežana od-premljenih iz področij, kjer so prašiči okuženi s povzročiteljem — lasnico trihinelo spiralis.
2.	člen
Rejci prašičev morajo od prilike klanja sami odvzeti od vsake svinjske polovice po en vzorec mesa prsno trebušne prepone (diafragme), ža trihinoskopski pregled.
: - '!*1	t-.\
3.	člen
Trihinoskopske preglede opravi Veterinarski zavod Primorske Sežana.
4.	člen
Vzorce trebušne prepone zaklanih prašičev morajo lastniki s področja Krasa dostaviti na Veterinarski zavod Primorske Sežana, Trg
28.	avgusta št. 3, s kozinskcga področja pa v izpostavo veterinarskega zavoda, Hrpelje 21 od 7. do 9. ure vsak dan, razen nedelje in praznikov.
Vzorca mesa zaklanih prašičev na dan nedelje ali praznika se mora dostaviti na isti naslov naslednji dan.
5.	člen
Vzorce morajo lastniki prinesti v plastični vrečki z označbo točnega naslova lastnika.
6.	člen
Trihinoskopski pregledi so obvezni tudi v gostinskih obratih, v obratih družbene prehrane, kjer pitajo lastne prašiče, v kmetijah, kjer se bavijo s kmečkim turizmom in v lovskih družinah pri odstreljenih divjih prašičih.
7.	člen
Stroške pregleda v višini 1.000 din plača lastnik ob dostavi vzorca trebušne prepone v preiskavo.
8.	člen
Informacije o izidu preiskave dobe lastniki na tel. 72-42 ! vsak dan od ! 1. do 14. ure ali ustno na sedežu Veterinarskega zavoda v Sežani.
9.	člen
Zoper kršitelje te odredbe se uporabljajo sankcije, določene v Zakonu o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85).
10.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objava
$t.: 322-15/86-6 Sežana, 12. november 1986
Predsednik BOGDAN FON, 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB&NE KOPER
Na podlagi 7. člena Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 in 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper je zbor uporabnikov skupščine SSS na seji dne 24. novembra 1986 sprejel naslednji
SKLEP
Stanarine in najemnine se v občini Koper s ! .12. ! 986 povišajo za 25%.
Koper, 24. november 1986
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV CIRIL RENER, 1. r
Na podlagi 20. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in 7. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne SIS za ptt promet Koper za obdobje 1986—1990 je Skupščina Območne SIS za ptt promet Koper na seji 28. oktobra 1986 sprejela
SKLEP
O VIŠINI IN MINIMALNIH POGOJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV UPORABNIKOV PTT STORITEV PO OSNOVI ZDRUŽEVANJA DELEŽA OD VREDNOSTI IZGRADNJE NOVEGA TELEFONSKEGA PRIKLJUČKA
1.	Novi telefonski naročniki združujejo določen znesek kot delež od vrednosti izgradnje novega telefonskega priključka (v nadaljnjem besedilu: delež) zaradi zagotovitve hitrejšega razvoja telefonskega omrežja. Višino deleža ugotovi komisija za družbenoekonomske odnose Skupščine SIS za ptt promet Slovenije. Višina deleža za leto 1986 in v letu 1987 znaša 80.000 din.
2.	Združevanje deleža ni v naslednjih primerih:
a)	Če občani, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti v okviru krajevne skupnosti na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov v celoti zagotovijo sredstva (finančna, material, delo) za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja najmanj vključno s povezavo do krajevne telefonske centrale.
b)	Pri preselitvi telefonskega naročnika na območju Slovenije ne glede na to ali je posta! telefonski naročnik pred uvedbo ali po uvedbi deleža. V primeru, če gre za preselitev v krajevno skupnost, kjer se gradi krajevno telefonsko omrežje na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov, območna SIS za ptt promet poravna krajevni skupnosti oz. investitorju delež v višini, ki velja ob podpisu pogodbe oz. sporazuma na podlagi katerega se je telefonski naročnik vključil v izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja. Telefonski naročnik plača le morebuno, razliko med potrebnimi sredstvi na naročnika in višino deleža.
Višina potrebnih sredstev na naročnika se ugotbvi na osnovi projektne dokumentacije.
c)	Dedič, ki prevzame naročniški tetefon v istem stanovanju.
d)	Razvezani zakonec, ki na podlagi sporazuma ali odločbe sodišča postane imetnik stanovanjske pravice pa ni telefonski naročnik, v primeru, če zakonec, ki se izseli in je telefonski naročnik, ne zahteva preselitve telefona.
e)	Uporabnik stanovanja, ki prevzame naročniški telefon pod pogojem, da dosedanji telefonski naročnik ni zahteval preselitve telefona. Za uporabnika stanovanja se štejejo imetnik stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njim stalno stanujejo: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družbenih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj 2 leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti.
f)	Pravni naslednik pravne osebe, ki skupaj s poslovnimi prostori prevzame tudi naročniško telefonske naprave.
31*6

3	Zaruze^artt n: asna' atteri K mr K ' rasteorni pmrtrric i It trzun. 1Z1 zmst samaupipvrt ncaiuzar tt ir s*.upUL*s: ia* o-užnenapaMUzrt aturras: ' :t*'n. cmte^t scupr:^s: m L*sm* n osarmi! ribadì ai f-airzmrat zucat a<n: parreni s-eas*'i ni ri--amici zi zurbar;.: cmtereci leteiansceci am-ezn ^em* mar paezavt > *mte'p: reteiansc: zem^*r iT a utc: zac a a*]ten zrese* nza az a:^a' ntereci ana_^. Piazn: st 'zzici mez aitami rr zt zi^ saia' tteium s*eas*' ni mumici *3smi ra:*einur srecsre' ri ri--ami*^i st usa* n' ri asm" pnvtecirt aacumeinaztt
r inanità A " letesr: a*'ar: usrr. n' rem p: pmuptsir : ini-iascen ra^am^arìL n irvaid : mai ir a ?r tetesn: nèr^arc c pretemn: ansa a* ri rama. ti n^snezr. le* step ranz*L ten à. " ae*eii
- Mar rn^sar zi ie*e ms*. pnt.t'uee* ir C^SIS st ^*.tert spurzzun. f l^ete: rutzn: ra* rarami*: * emi-Biren zresci ai raopiSL smazumi
i	li ^*ter *e:u :^sm Zzi az aria'- ' i-aanii aiutar.
Z aren me:;?' mt :eci s*.ten prerem varai sctei : rnspe* n ri rasitrsei -zr iete*arsceci an.ieru :iin 3	- 'Tt-m.as: zuraai tt
leanarscecipncnuic^ sp'entempam . nan: ar z?' : i.^ lr-^ /il 1/ i— b4 f 1-t i f n 1 *M
^apei 1^ a*rapn
^Tessermi* scupsrirt GC JMIR BC-ZK. . :
^AMOLTRAWA tSTERESSA SCLT^OSI ZA EOW.^* ALSO r\ CESTRO GOSPODARSTVO OBČtAE POSTOJNA
^i p'diic li item Zacm : p:t*:tpučš*: :r mciern atu'pas: le* : riamar u. i':tc:tpzis: 1-azm is* SRS sie* 3-S- ler / rii iteri rdtati : pa*:tpaišcen reai ri armarti annrt ?:*5i:\m -aartt z t š:e' 1-^S* s.i at u s* s e* ^-'nm.zmeci raztegu r :*n m.	^nrur.um se**^ii ri s^ : ì *ear sei aitt 1*
le* sAiupšiiri s4 urr:^ n unrui.inr: ir resne ri^paarrrv: irermt ?i^sirrm ri stum se: neri upnippinEn rre*i miu.tLe art f rn^emm -*?i sr*ateii rastear:
FpLA3H.^3,
O T/Ré-*A.\J1 P14.1^^1Z>( rEfv l^RA^ZZ^.r. Fl^rtp^-UŠ^E ^l*-EREB^E 13EJA ^C?m
*	SPLIŠ^E 1^1 :-ÌSE
L iter
S ien m - met an aneti e me-n n aaai un tt pr m : ir rrr-ie aitt iritpa nte-u n unii*.n aru rei n ureiar: p:^:tpaLšt. nrtetr:* rr rarrn le* :tpH' ;at*t a*uc.r sume' ' r'er : npr u-rten p:t* apabšt t n pap^eni t at u ras: ie*rm u : pasta* ar i p -stpt imen ar teeiu
1. iter
? at :ru.Lst. r r*rr. sp-em u .ai ir tttr ' ra?; m n * e. Ir:^ i s: urni :č.iri.:muriiii'eiap:'rte*;i?:*&:';ri.
:i ^ERJl^A ZA -l^Z AJ AAJE- ?*3Jr*LA*.0	* ZZ/RŽTt ASTE
GRC'BO^
3	itet
i^ S" -T* ri prr t apri i iten : ritenre pacadp: n aire te:
*	: pai et . a:r^t r ri tenrnt pasadpt ^ n-i.i izitt : paaz ;ši n erua àop:
4	étea
rnp ae: a: ri tem entri cri tt ri tennut rne r L tt p:**Trvi.a sin-š*.t : a< api pm<r: tt irapart r eites: ri i-uaeci iu temr.a.i sant: p:sn§eie n padus -sn a r erteci rap sn ei
1	ì%*t — y 36
5 iéCT
*Sitemnu mrt t iiitenne pa^ath^ ^	otti*' t ert&t sett pt
pmetn mira' amt oart i te
Ai r: rararra ret^api stitem	* ^teen	rutentr:
paeadp: ai ite st neri aagannr *-*t	t.où^trstm^
arrié pa*.api adtai. ci rt re ^eteu i ^tentitt	tt aai^at ar
s:TPŠcn p:t*.api rueur. m-spe e^ ti y.! ^t ^ctrie ar.^i pat.apaùsii iT p:*.apaùi*.ÌT itr tecia e* cia! i eraaa iten irest.t ^ Jee mm-
'um: aant
f i^ei
Aitenma. t. st teie : ui'ti* Tueen p jt.apaù*^ fui tenne parada: mar cntr uieàr* ' -at:i erteci teu -e arte* i pot^api n reare '*ra?-re ai le* put—' ai ri tenerne
farama pa^api t Ttt st teie ritenne pi^adie jfie a: remn citi tt ; iipstan racrtimm rranter ten prarmci li t.n
" iter
^ai -ear: 'pairr' are cnnu st srna.n aasurte' artt per e& le* a**ucii aapadt t asrs :ra:t ' t alt :r e c?Pi ra.n* en tJ ^itei e n ncapp' antt pmrenur lasiur
*	E ahi a* n temna :tpuy. an er ' raire^ ai' u rateieci entri n* st ran a' §.am:s !3< : :rap?smt an. iart uini :t.te:p:tt apai^n ao-ppt e ritenne p:tga±e n ie puret-i mira arre aartt una a an citi arucemintenmici .punite: pat.aparsn iant. napa t ritenne pacadre ntemrMa. :ud mnte-i. rt iu.ttmnm ritemnne rt putne
^ iter
*v itenm.t cin int aart -eai. naire ai e pimi upi?' :nn p:<t :tpaisn n tur st teiteu paseme pagadit- mire am entri
^ iter
papad^e t ramare e ai 'mreaim pntpi e a a: ' ter a duca: te ran namesrert p:*saat ai paseite uretere aducai^rt aapadt.a'
3( iter
itennn* ir ed enti ^.utaL : adtat an : pa* rtpačš^en -ear en pn-' imì*. :tn ir ram an ìredr* t p:t* itpabšcn aaat k a n c*:vpa' rr reme* s: rurar tt nten entra' nastear te
—	eram enti — a r EJ' n
—	ovi ni enti — 13 : 1J^[ n
—	amšc enti — ( r( y n
—	iam. crai — . r( i [ p. n
11 itei
^-acimrc :r rac-am spariten e ^ ras^* ne ai izca !i erari n n na' i ism rt sntt p**t*seca: * n. ci ^e u ind zi irzrt 'net
Sì*àì4
11 iter
"itemni* man p-ei z a: i r racramtci zame'ai az aara an-eci aztt pat. apačš*t ir p:^r*epie at tuasi za* auipj znrari.r me* crani
*	E ali a* ruemm* c*ari rasip racTprrt* raspTa ti i aatazii
adet.i : pa* ani š* en *eai n Teci m	e a acri e ieri aas:rp-
m n raz urie u.tzi se laceri rar^amici ruemm* rt azscian san. ci aasmn uni ice : ra* ar^uìiea re scasct ntemmci
le c*eT
i parami rraienae az aasriar temr rar^am * r* st * are ai ut *asm.c rt nasnn z armar u ra* m*a%zi aeaaiun m zaiz aatact ren ntes. L - e -a*ar iraimta' ieszmc rt rre^parrt -ati r iresezev *'- aos:nnr . *i urn' zar. aa*arz/t-srj r*azu rz uraart^emiPZ'-ruan : ^ srros*- ^ n r-amen z^ ir t: res .a,r s as* a aasrran!'-1 n rn'Zu tt ia*ai ma imita*
14 cšer
.^r*ec : ir npeacse au/ etecmci c z*a^ atteri urararma: tt zi par ert rat arataci r pz^reni z*i u*'-mac
^3 èter
*	-	-	-	-	.	*a.' t 1	-..	.--.* *-: —
crananrz racr-vi urrr* aitrz ra*an^ z*r	^ rasratt ^
z nr<3irx-tar .eir rei ur-^ narteir r^* aaai^u n srn-imuticA
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
307
objektov. Višina !etne najemnine se doioči na podiagi meri! za ohiiko-vanje cen navedenih v 2. pogiavju tega pravitnika
!6. č!en
Praviioma se na pokopaiišču Postojna izvede pokop um rii h iz obravnavanega okoiiša (območje KS Postojna).
Na izrecno žeijo naročnika pokopa, se na pokopaiišču izvede pokop umriega iz drugih okoiišev. V takem primeru je naročnik pokopa doi-žan piačati sorazmerni deicž stroškov za izgradnjo pokopaiišča. Višina sorazmernega deieža stroškov za izgradnjo pokopaiišča se doioči na podiagi meri! za obiikovanje cen doiočenih v 2. pogiavju tega praviini-ka.
! 7. čien
Odgovorni vodja pokopaiiške in pogrebne dejavnosti je doižan zagotoviti vodenje evidence o pokopih in oddaji grobov v najem
Evidenca mora vsebovati:
—	podatke o naročniku pokopa oziroma najemniku groba ter vse spremembe (priimek in ime. nasiov. števiika najemne pogodbe)
—	podatke o pokopanem pokojniku (priimek in ime. zadnje biva-iišče umriega. starost, datum in vzrok smrti, datum pokopa).
—	podatke o grobu (vrsta groba, oddciek in števiika groba)
—	morebitne spremembe.
Evidenca se vodi v obiiki kartoteke.
Hi MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN ZA UPORABO POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER OPRAVLJANJE DRUGIH STORITEV V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI.
!8. čien
Cene za uporabo pokopaiiških objektov in naprav ter opravijanjc drugih storitev v zvezi z opravijanjem pokopaiiške in pogrebne dejavnosti se oblikujejo na osnovi eiementov cen komunainih storitev sprejetih v temeijih srednjeročnega piana Zveze komunainih skupnosti Siovenije.
!9. čien
Ne giede na čas uporabe mriiške veže. se naročniku zaračuna znesek doiočen za enoto storitve po veijavnem ceniku.
Piačiia navedenih stroškov so oproščeni naročniki pokopa iz 7. čicna Zakona o pokopaiiški in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopaiišč (Ur. iist SRS. št. 34/84).
20. čien
V ceno za pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije se iahko vkijuči. v skiadu s sprejetimi programi, tudi dogovorjeni dei cene za soudeiežbo pri financiranju programov razširjene reprodukcije.
2!. čien
Najemnina za grob — stroški vzdrževanja pokopaiišča: Stroški se zajemajo za obdobje enega ieta od ! januarja do 3 !. decembra na podiagi piana. Vsi stroški se deii jo s števiiom grobov tako. da dobimo ietno najemnino, katero piača najemnik na podiagi izstavijenega računa v sredini obračunskega obdobja.
22.	čien
Sorazmerni deicž stroškov za izgradnjo pokopaiišča. oziroma dograditev novih površin za pokope se izračuna tako. da se sedanja vrednost pokopaiišča deii s števiiom grobnih mest. Dobijcna vrednost se za posamezne zvrsti grobov množi s koiičnikom:
—	za enojni grob — ! .00
—	za dvojni grob — 2.00
—	za otroški grob — 0.H0
—	za žami grob — 0.80
23.	čien
Stroški izkopa in zasip groba zajemajo:
—	zakoiičbo in pripravo orodja
—	izkop zemije IV. kateg. siedečih dimenzij raščenega terena z razpiranjem	. ^	.
a) za enojni aii dvojni grob doižina 2.30 m. širina , mtngo ma
!.90m.
b)	za enojni aii dvojni grob s pogiobitvi jo doižina 2.30 m. širina i.OO m. giobina 2.30 m.
c)	za otroški grob doižina !.30 m. širina i.OO m. giobina !.80 m
d)	za žami grob 0.80 m x 0.80 m x 0.80 m
—	predhodna zaščita sosednjih grobov
—	zasip groba z materiaiom iz izkopa
—	obiikovanje gomiie
—	namestitev nagrobnega znamenja in vencev
—	čiščenje okoiice in spraviio pripomočkov.
24.	čien
Pogrebne storitve se izvajajo na podiagi Odioka o pogrebnih svečanostih na območju Občine Postojna (Uradne objave štev. 20 z dne 3. februarja !984).
Pogrebne storitve izvajajo deiavci Komunainega podjetja Postojna TOZD Komunaini servis na podiagi deiovnega naioga. ki ga izstavi odgovorni vodja pokopaiiške in pogrebne dejavnosti aii pa zunanji sodc-iavci na podiagi skienjene pogodbe o deiu.
25.	čien
Cene za pogrebne storitve se obiikujejo na podiagi dejansko porab-ijenega časa s tem. da se upošteva tudi potreben čas za prihod na kraj opravijanja storitev in povratek ter cventuaine stroške dcia izven rednega deiovnega časa. Stroške zunanjih sodeiavcev se obračuna po stroških računov s pribitkom )0% za stroške organizacije.
26.	čien
Prevozne stroške se obračunava z upoštevanjem potrebnega časa za pripravo voziia za vsak prevoz, reiacijo prc .za v kiiomctrih. povečane sttoške za iokaini prevoz do !0 km, n .! e in razkiadanje krste, spremstva pri prevozu ter specifične pogoje za prevoz v pogrebnem sprevodu.
^ 27. čien
Stroške za uporabo pokopaiiških objektov in naprav ko! so: uporaba mriiške veže. uporaba obdukcijske sobe, uporaba hiadiinice, ter stroške opravijanja drugih storitev v zvezi z opravjanjem pokopaiiške in pogrebne dejavnosti kot so: prekop pokojnika, vstavijanje v krsto, preobiačenje ponesrečencev in pd. se obračuna po veijavnem ceniku.
IV. PRAVILA O POSLOVANJU V POSLOVILNEM OBJEKTU
28.	čien
Komunaina deiovna organizacija Komunaino podjetje Postojna. TOZD Komunaini servis opravlja vsa deia, ki so v zvezi z uporabo po-sioviinega objekta pogrebov in pogrebnih svečanosti.
29.	čien
Svojci pokojnika so doižni v smisiu doioči! 6. čiena Odioka o poko-paiiškem redu na območju občine Postojna uporabijati mriiško vežico na pokopaiišču v Postojni.
30.	čien
Vežice se dajo v uporabo svojcem pokojnika toiiko časa. dokier pokojnik ieži v vežici.
31.	čien
Za svojce pokojnika je na razpoiago posebna soba. ki je v zimskem času ogrevana. Prostor pred vežo je namenjen samo za mimohod obiskovalcev in tiho siovo od pokojnika ter namestitev vencev.
32.	čien
Vežice se odpirajo vsakokrat ob 8. uri zjutraj in zapirajo ob 20. uri. Po tem času se opravi čiščenje in prezračevanje prostorov.
33.	čien
Datum in uro pogreba dotočijo svojci pokojnika v sporazumu z vodjo pokopaiiške siužbe.
V koiikor svojci žeiijo izraziti posebne žeije v zvezi s pogrebom sc morajo o tem posvetovati z vodjo pokopaiiške siužbe.
34.	čien
Vso opremo, ki jo svojci pokojnika potrebujejo v zvezi s pogrebom je na razpoiago in jo svojci izbirajo po iastni žeiji. (krste, razna pregrinjata ipd.)
Stojaia za vence so na razpoiago pri vežici.

5	^	^ 36
\ - . - ^ ^
"L x\\^x^x!^^	'^'\**	L*\'	'	"	- \x'\
'\'\ . \* '	--^x . -	\	\	'	-	.' '^ ' x .'- '	* \	* Jx'^
\	* U '	^	x'.'j '	x	\ m ^
^ artt
\ ^ \ k\'	^ \	^ ^	^ ^ * *Y J- m ' ' u\ r X'-
\ y \ ^	^ ^ k\ *
\ ^ < X'^xVx!	^ - X U .' '.	*	X'- m	JtX
x..' ^	XX	x	.
x -	^
xx	-.	\-	^ i.x- t ^	: *r
\ x <\\	X ^V —
zu t
- k -v . .	-	- x ^	^	^ ^ *u mu
*\!	.! XX xXru ^..*^X
ORC)\SK\ !ZOBRAŽEVAL\A SKL F\OST P!RA\
^ U ,	' . * -	*
' ' .	* . * - .	*	- " À .C'*
ui' j ^ srmruu
LWIO^rH' E^I SKLEP
x Sxiirxurrj^rumu sixmr*-mu : umen nana Lhcin^e i^rm-. -x .'^rx ---ir m ''.j. r e - * —	*	*^*-
'- *..*	. .ucum^iu \. izrizu : <	- r:.u —*	m*, mu
S i ** u 'ur* * . r*. **. -C'* *iz -ir m**: c	: ^ '	*
^ - mc ! n .zu uzurz^'-
Si S 3^-
' *i " 2' u.i d '
233 3 EL'- . L^ SKJ.?S33^E IÀ .^'sn VCL-^ A .K X'*34.	-
\ . . ' - ,
^ zk*t
* ! xa th-^ .z-x* -z-u^.	.x" Jur x jcu ^ .Zìi. ' c ^ m
Lz u z jmc m * rrrimzu^ ur :zruzmcr:m ic ^ n it:*. -- *nn zur-?v.^r * jm^ jez^ .u a ^.nzurri' lir mmrzj-j ui r* <mm 'm *mmi - A*i z- ^ -x.	.. immzu;ernu "- r^dn.* *nen:&' .:
ju u x.*i ir^'-r'r-u -r z* i ^-u:	^	: -imcrL. is c
r	nc-z^in-	z^.imz^ -ir ^.cn t. ^ nn
'^	.'	'	X	'	'
< ^
^ V S.^^ -^XY ^	^ S
^	*3 L ^	^ ^ - *
^.c^ršin^
- *uu:^* 3- rei- 3-Ux r:..	* .n r^rr -	-n- i— i mu .
zz* u :ì j?icr3*rr iii:- 3num	ì.
s.^	%4L	^	3.^r.
- .5^*3 I'_2 ^;61.--21' -— 1	^:.^-
xcs-i i^ -	-	-
X	.	-	' '	. .^ -\ z
^	.	r ^ . *v ^x 'r*x - i' ^	„	* J\ u-
.	-	.	^ i,^:^	.	. ?^
\. - . ^
jj' ^ -r-.. -."- A u.' i-.U' -**v " r\^ ^ rr .	u Jt'-.' ^ ^ -'	3
^ Htl*!*&!'	^	\ 'x	^	.	-X	tx.- -
XX< S^XJ ^	^ X ^	x ^
4.	V.LS^Xr
u ".	r- .	^ r ^ \*--.
^	.. -X
1- .*^ ^ ' ^
*^x	"	-	^ ^x	.	x^'x. - r-^ - ^
-B:t Tu e:vr -x -''J
^-x
3 'X*
% im. " ***'
^ ^ XX ^
3 'X	^iuT "y *t-A.*i
. ^ * r^X **u n -T-	" *- ^x * **
JM J3iT
3x
*x
^	' *Uj. "	^	—	^x
^	rxx	xu
3tun	mm
^	3SXJ x^.j - J Sr: .ZT -	.
L. žen
^r\mnrn.n; n z*_____-z - i-ur. r um ^<uz — Jimrr-r mm-
r^3 JtxriTSh; rm-mru* rm	TC r---z^ —tm	— 7'5
' nul. x*rn. -xiur'U ^ — -— mm	^ mmrr*r - mr - ^
^Tv.^ -r^n z'irmzc*--jru. - cn. m mur ^ um..	-4au T^
-xcun c <tr nj -sn^iMr^^rmn mr^
	Si ^in^r	SL ?AJSOVP		-ur**n**r	
					
^nuT	xx # '	,4	-X X-		
- j*rt^	^3'			x^** -	tS*
^TVTlTTir^					Zm
		" X-				
^UAxTT					
^HUTTU				IS	A)
Xr*x: ua-					
XTMìH					
					
mm * -_ -mum u* - '	. .- -
'— mur '- u **mzr=* -tr A u ^	.**-. .
jx Ziri i^zaaac z saamr ^
'S rzr mi ^-rmr i . ^r.*-
c I ^C!C ^-*- **—

uir
c -**
X ^ u*'
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
309
program osnovne šok s prilagojeno vsebino za otroke in mladost -nike z motnjami v duševnem razvoju, vzgojno del. v dimmer program podaljšanega bivanja, program de-lovnega usposab!janja.
V programe vzgojnega zavoda Elvira Vatovec Strunjan bo vključe-nih vsako !eto 26—30 učencev iz Pirana.
Za usposabljanje otrok in miadostnikov z motnjami s!uha in govora ter večvrstnimi motnjami, de!uje v občini Center za korekcijo sluha in govora Portorož, v katerega bo vključenih od62 do 7! otrok. Otrokom bo nudena tudi domska vzgoja in rejništvo.
Center bo izvaja! še nadalje:
—	individuaci s!ušni in govorni trening za vse populacije,
—	ambuiantno 'ogopedsko dejavnost za vse popu!acije,
—	pomoč učencem z učnimi težavami.
Osnovno glasbeno izobraževanje bo izvaja!a Giasbena šo!a Piran. Letno bo vključenih v to izobraževanje 200 učencev.
2.	č)en
Potrebe, opredeljene v !. č!enu. bomo ude!eženci preko izvajalcev združenih v 0!$ Piran, izvajati s:
a)	programom živtjenja in deta onsovne šok, ki se izvaja po predmetnikih in učnih načrtih ter izvajanje fakuttativnih predmetov, interesnih dejavnosti in tečajev ptavanja, smučanja in kolesarjenja; program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za podatj-šano bivanje;
b)	programom storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabtjanje otrok in mtadostnikov z motnjami v teksnem in duševnem razvoju, ter s programi storitev v domovih zavodov za usposabtjanje, programi storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za podatjšano bivanje v organizacijah za usposabtjanje;
c)	predmetniki za gtasbeno šotstvo;
č) prevozi učencev v šoto;
d)	brezptačno oskrbo za učence v domovih ati pri družinah, za katere ni mogoče organizirati prevoze;
e)	programom storitev gtasbene šote;
f)	programom storitev detavske univerze;
g)	programom storitev šote v naravi za 4. in 5. razred;
h)	programom za zagotovitev sofinanciranja učbenikov;
i)	programom storitev vzgojne posvetovatnice;
j)	programom storitev togopedske dejavnosti in nudcjije pomoči učencem z učnimi težavami;
k)	programom storitev društev in humanitarnih organizacij;
t) programom dejavnosti organov skupnosti in skupne stužbe S!S;
m)	programom študija prosvetnega kadra obeh narodnosti za pridobitev visokošotske izobrazbe in študij prosvetnega kadra itatijanske narodnosti;
n)	programom razširitve prostorskih možnosti;
c)	programom vzajemnosti in skupnih na!og v !zobraževa!ni skupnosti S!ovcnije in tudi sofinanciranje zagotov!jenega programa, če bo to potrebno.
3.	č!en
Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov bomo izvajaki upoštevaii standarde in normative v obsegu obveznega predmetnika in učnega načrta iz 28. in 55. čkna Zakona o osnovni šo!i (Ur. !ist SRS št. 5/80) ter normative iz 48. čkna Zakona o osnovni šo!i.
PROGRAM! OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA SE BODO V PIRANU IZVAJALI PO NASLEDNJIH STANDARDIH:
—	upošteva! se bo obvezni predmetnik osnovne šok s s!ovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju, slovensko-italijan-skem (predmetnik št. 3) s povprečno 30,5 ure tedensko na oddekk;
—	obvezni predmetnik osnovne šok z ita!ijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju. slovensko-italijanskem (predmetnik št. 4) s poprečno 30,5 ure tedensko na oddekk,
—	dodatno do 2 uri tedensko na oddekk 7. in 8. razredov za tzvaja-
njefaku!tativncga pouka računalništva;
—	če prostorske in druge možnosti šok to dopuščajo, se organmra za vse učence razširjeni program interesnih dejavnosti oziroma e e mente ce!odnevne osnovne šok;
—	za učence, ki so potrebni posebne pomoči in varstva se .zvaja program poda!jšanega bivanja po načetih, ki ve!jajo za ce o nevno osnovno šo!o, varstvo učencev vozačev;
—	predmetnik in učni načrt osnovne šok s pri!agojenim programom;
—	program de!ovnega usposab!janja. domske vzgoje. poda!jšanega bivanja za učence z motnjami v razvoju;
—	pedagoški delavci z višjo in visoko izobrazbo in drugi strokovni delavci.
UPORABLJALI SE BODO NASLEDNJI NORMATIVI IZ 48. čkna Zakona o osnovni šo!i. v sk!adu s smernicami za de!o osnovnih šo! ter normativi za de!o šol s pri!agojcnim programom:
—	20-urna učna obveznost pedagoških delavcev, oziroma !,525 pedagoškega de!avca na oddekk osnovne šok; pri dc!avcih osnovne šok z ita!ijanskim učnim jezikom se upoštevajo posebni pogoji de!a za prevajanje učbenikov in drugih gradiv;
—	26-uma tedenska obveznost enega pedagoškega de!avca (učite-!ja) na oddekk poda!jšanega bivanja;
—	število učencev
—	v odde!ku osnovne šok do 32
—	v kombiniranem oddelku do 24
—	v oddelku poda!jšanega bivanja največ do 32 in najmanj !6;
—	števi!o učencev v skupini pri izvajanju programa šok v naravi !0 do 12 učencev;
—	ravnatelj na !6 odde!kov oziroma najmanj na 10 odde!kov, če ima šo!a podružnice, dvoizmenski pouk a!i druge specifičnosti;
—	pomočnik ravnate!ja nad ! 6 odde!kov pri čemer se upošteva tudi specifičnost šok;
—	!,4 administrativnih, računovodskih in drugih de!avcev skupnih s!užb na 8 oddelkov; 0.1 vodstvenega in administrativnega de!avca na oddekk podaljšanega bivanja;
—	snaži!ka na 500 m^ čisti!ne površine;
—	hišnik na ! 6. oddelkov, oziroma na manj kot !6oddc!kov,čeima šola dis!ocirane oddc!ke oziroma druge specifičnosti;
—	kuharica na 400 malic;
—	kuharica na 100 kosil v celodnevni šoli;
—	šolski svetovalni delavci na podlagi dogovorjene sistemizacije;
—	knjižničar na šolah z nad 500 učenci, oziroma s 14 do 16 oddelki.
PROGRAM ODDELKOV $ PRILAGOJENIMI PREDMETNIKI IN UČNIMI NAČRTI ZA LAŽJE DUŠEVNO PRIZADETE TER DELOVNO USPOSABLJANJE SE BO IZVAJALO PO NASLEDNJIH NORMATIVIH:
a) število učencev v oddelkih s prilagojenim programom
—	I. razred	5 do 9
—	2.—3. razred	6 do ! I
—	število učencev v oddelkih s prilagojenim programom
od 4. do 8. razreda	6 do 15
b) število učencev v oddelkih delovnega usposabljanja
—	prva razvojna stopnja	5 do 7
—	druga razvojna stopnja	6 do 8
—	tretja razvojna stopnja	7 do 9
c)	število učencev v oddelku domske vzgoje ne more biti večje od 15; izjemcTma je lahko v oddelku manj učencev, kot določa normativ, če gre za večstransko motenost otroka;
d)	program izvajajo pedagogi—defektologi 20-urno učno obveznostjo in 1,58 pedagogov na oddekk s prilagojenim programom ter 1,48 pedagoga v enoti za delovno usposabljanje;
—	strokovnih delavcev ! na 16 oddelkov;
—	ostalo po normativih za osnovne šok.
PROGRAM GLASBENE ŠOLE SE BO IZVAJAL PO NASLEDNJIH NORMATIVIH:
— 22-uma učna obveznost pedagoških delavcev;
pripadajoči de! ravnatelja,
hnančno-administrativnih delavcev,
hišnika,
snažilke.
sredstva za skupno porabo in amortizacijo po merilih za osnovne šok,
delno sofinanciranje materialnih stroškov.
3i0
5	36*6 — šL 36
- . E
A čkt
MERILA Z^A \ REDbOTEbJE PROCR-AM.A
Oosef !r zao:e-*ma .ztr troie tr raže' ai*-epa r dr-reta deia. io: i^d ik^iso' arte odzekD n -.crtr skupit do^kamc *a pr-dìat Aan-dardo' :t normal?* o*
2	\ -rzne^s: capo.-- -enepa r* rpuma k reme^p rk. ezneir r-udmemd - :r. jcoeir račrru osno r e šote se iz**ara r emoio sor?D e. k y! prezsii' ai oddetet
2 Doto-ou^n; merk z* . ecrrte* te -iženepa zeate mimmaun: osebn donodei or upoke'ar.yu "azmer \ zame-tDos: zeia !_<A' za enosu'DO dekt k Dr zabie' a arokotne izcbrari^-.
Sr za deks. k) zabre-' a srezr io arok Dmo crob razor z or raže' an te Di TTili mart kic 4 kaa
1	? zi ceto k zan:e*' i sredr <o arok-O'-DO iz or razor zorrace- ar *e ni ira^a Di mi? - kaa
2	' zi dekz. k. zarte-'i ' srr*o.-*-o zorrazor
3	!3 zi deka k zazce* i 'isokc arc&^DO izobrazbr
deRr'C-detn osno*De šok
Opomba !!
Zi oeto . Dosezr r porr ! t se 4 otcni z r— šr 'eta rosra- Li po e
Ča:
—	zi dek r jžcDz- ' aomonaranem oddelk- z rDen razredo' zi
!3 ^
—	zi dek' i učene ' šolar s rziarr 'emir pri'pramrit zi 15 ^ zi detr i ^tčer-c . eno a* ue toneta uspr*saraara do 2.
—	ar*da*nr " zi pedacošce deuoce na odoetek r etemenr; ce-odne-tDe šok
—	dodarnr 13 5r doda: ek zi pedipoške delavce ni osno'm z naktansknr! učnnn iezikom
—	coca**.; n .	J..:	- ..* .z . - .m : -i .***.
mesečne detO'De -^neznosi
—	dodatne za užte pr.prte dela ra pedarošketa dek'ca ZiiA^pD: p:*riD: D dt uiDsi=*ir àr ^iZiDJ^TLr diìi^zf* 1 ni
dct^*d^i zi izorriži*' ir ^ Zi k * zr- p: ze ;ins&rn: àc^iic diii^ zr^ i
*dr iU:^ * p:^z^. ^da^i ' < š^t rrtž pr^prižrLr OD - SR S^:^ rn. r
^ pmiLk-in k-ru.
Viittr im ar:t^L p: iDinhž krinc d:T^- zr<tDrn: *.za^Liu =^d &-Dc*dLi irr zč' uprta i' ar m p^ rài: m r rcan ZiOìi diii
^iDD^z^zu rT^iiDi * ^ hrr-^rirziZii zrr*čdr dr 2 *^* prdi-UtMkit ^ iJ ^TLZ a^Z ^ih
S^da^i de . * ìT&dnrtaj ì-DÌsLib ažDč-mLj*. zrez dek^Dih z^ez-
Lo^L
Srt-da* i zi 3 iicrr^ si r àrr^ndi tern: zi priomem: a :<Dr *r rrr-rrimi rw^inì i-rL
ELàrud 'i d^ iiri: *in); ni užiDZi
—	zi uč^Dzc cd 1. do ? r izreži do Lm ^ ino anu
—	zi užiDCč od A do ^ razredi de- 13S Lm % mr smer
S-irošt- prr* ozi * šr-k * nari* ier aroaz Zi jž ie e sprem.'r-iari ni !(' d^. 12 učenci' -adiei- i dn Sìrot^z prezzi zi k^o^ine učence'
Pre^aa učence' zi :tDis& i^nrtpredai' ' P ranu
zi reiiiziz *r rrr-cri-mi ce^odne ^ ^* '^* ^ ^
—	L čcnn kj aanuieio ^	kr ie r^d^tet 'eč krt ^ cm od
c^nn.'M !-:.k ^..c pn;v^. d: trwib=^& :-i?- :-a ^ -^--oc M*o -
nari..	____.
__ L ^enz- k aanne^o ^ kri.HL k .^e rtoza- ter mar c or ^ m od
rtsDO'ne šo^e Di ^ i na^ i p ^ do šok ze^c pyrmeina imi K pcir' jcù do t-s- r^ - re-, r zi dr š-* e r nazi . C- uzza 'emm zcer cen D mr-rr^če *-p ? " ? pre-. zzia imair priDjCo d. Diezp' <* *e .^kZDe ì kra a šrtiaz^L
__ L žer-c mzader - rar. o;- a s - e: i or - an zzza tem odzi-
. *di rmrosni od šrue s pmar: teium p r-pramrn it H aarš zaradr tu-dene mo!en:a. dar.ne . onto z a'-rtmo^uom mite pnnw de pii-čaae kdrtmetnae . .	3<* ^ od ceat super ber.zrna če vrg^ ^ šc4r
ninnar 3 rntadece rtrrae
Fmaazrar .e z "r.zramcn * zrr me p'< er rn am je ^eia^ sLe mr- e*rze. rumanrramr rrcamziz; .r crear- ierr dek r^r?^zsae anzr-t pr čemer se zD ^šre^nr cene aorre^ za Dsar^me sok De li- sa znr.erz rr \ ZBi m DO?*eiD. airaz maie name arrtšae . .i-šnn: do ' r doa:<daa Giasaem k i zi macename aroške . - :šnj 2 ^ od dohodka
Opombi (e zarad rmeure*' re bc mr-roče zar rt mir sredae' se začasa: upoàe'ix koLčraa. u rmzrrii -b!—
3	čkt
Sum edener- prspe'i.r
—	zi ačben.te it drere šrusie porrebščrae
—	zi šoisko pnehraao
—	ziš 'j?' nari - n er m ar te učence- c Zi crzce rrtae -rpr mr^ r rr raie-. zmeri ze.a a r reseti r protrarr re * sianzarze zr ar-rrzirr.e ir r*re?ŠBtž i^earn *eti sporazuma
6.	čkn
Cene zrrromi po. rac r za im i.itr te protramm ^traa. zam: zdek-ženz z nastezr am me zi
i zi maienaìne a rr^sa e r zi raza z: m marezahai pr pr .en zek se
-	aiorizriio sredso a r ek ar *err cer ni zroor r pr podarkr Zm :dk SR S^o- en te zi aar^ziko
r sreca , i zi oseor e dr o:<dke r sa upa; piraor ur zi zadm ri te ' ane a.r-r it sk jpitr drzzDerai porrer zaa rtisae it crate oi^o. cf tene oh'sznoa er dei sreza en za režemo se aiomu r raatr pc precn-.r r-seomr donočio. zeiioce' ' trtspozarsD*c oocme ' 'saio-temo 'aiorrzaz )o se poa oporni pnàe. a rud prračur zirsuiarii
:r znaša ^ ] 9S3 kru 9 5r r
: amrrrzuc.i or račun ara p: a rtpr .ar zrtrkemr . zaartra serpc-' ečana amomzazia.
c c^aai aroš^ na pražit reaiizac *e r rrerecir ta rTe.oz učence*' šr.ii . rara' z .er r^ ar.e šoisca s' er O' aura a uzza, s t&r ma pos'e-: carnea k'uòn.cira-r aorr-e orooe-zsie audoe aonme saupoe siuzoe aorrD e si upre sacche SÌS za	cruà' a sreza' a rezen
aeda- a piačiir.eta promera P r^or z rtr raže*' a,n sa upartsa za peza-t rtsk : usme me*' ir pr-crràn razisa o- am stuDDJ^a- . ztJ _te ir izooraie-%atiar
e sreda' a za rr:.trarr saupnir ra*r^ ir 'za temooa pr menit n cenai icooraže- am e sauprtoa: SR Sto. ente
— Pre*' oz -čenče' šo : lai^rsatr tema or s šr iskiir a r oousorr
eter
Ocena --ecno-* o* 'tur. ^ €*!S P u** Dr *- —" z 3 cera------------------------tr*^ * ir- č.era reta sDo^acu.r a rer cena* teia - *-f z * č.era leta a*ouruiTi
^ /!()(' da
\ sebma D"r.irar.a	3 9bn	]9S*	l^šš	1 ùkU		Skupaj 39^6—!990
Osebn dr.^cdk r. a^a.ce. p* -trama r zak .rsatmi Dr.podben:m uo-eimoain ur st uon: porab osnovne šok \ Z Ebira \ ano' er Sirunmn CG\ Roper \ zrr'tru pr^oeir^amtca Deža- saa unoenu	323.^*:		3-^4 e-DŠ	33n 423	3nS r^o	: *13 bS'
\4aunaUr arrbki ir' i;ake'	39 b3^	43 (C!	42..43"	-3	43 4.S3	2110^
Am-omzacoa ztradr 2 * ^	3(kŠ(s&	34*36	43.362	r'-	4 3.324	3 ^2 IS
amrmzao:a rtpume ] o %	6-M*5	* tC9	Š.S63	916!		4]ò4^
skupa	3? 3<^9	4iJk^	S(' <*G3	33^Ž3	3^6*4	2-33-^
ObteznitSL z teu ] - ^3 za otre' ante ' OŠ Lucri m za OŠ z tal uà teizikom Pirat — enr^a Luctia	bXA*(*	—	—			6^^
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE	311
Prevoz) učenčev Oprema za SLO	6.933 M(M)	7!7H 828	7.429 837	7.689 887	7.938 9)8	37 t89 4.290
Logopcdska stužba. šota v naravi, tctovanjc. taborjenje	2.070	2!42	2.2!7	2 293	2.373	!t(t99
Skupna stužba S!S	3.!24	5 303	3.488	3.680	3.879	27.474
Programi društev	620	642	663	669	693	3.289
Kadrovsko štipendiranje za predmetno stopnio	300	906	938	97)	t.003	4!20
Strokovno izobraževanje, posebne akcije šot. nabava učbenikov in druge obtikc sofinanciranja programov ter ostati stroški	4 343	4.704	4.868	3.038	3 2!4	24.369
tzobraževatna skupnost SR Stovenije — skupne na toge	2.H3	2.!H7	2 262	2.340	2.4!7	i!.3!9
— vzajemnost	t.420	!469	!32!	!.374	t.629	7.6!3
SKUPAJ PROGRAM:	428.242	44!.468	463.093	478.832	493.!39	2.306.774
OPOMBA:
Ko! je že navedeno v opombi 4. čtena bomo skušah postopoma obtikovati ceno na oddc!ek programa po novih višjih kohčnikih (za višješotsko izobrazbo namesto 2,3 kotičnik 2,7; za voditne detavce namesto 3,37 kotičnik 3,64).
V programu so obhkovana sredstva za nabavo učbenikov tako, da bi zagotovih !/3 vrednosti vsakega učbenika na učenca.
8.č!en
Za izbotjšanje materiatnih pogojev de!a, oziroma za pridobitev dodatnih prostorov šo! v občini in na Oba!i bomo uporabniki zbrati nastednja sredstva:
v cenah !983 vOOOdin
		L	ETO			
V!R!	!986	!987	!988	!989	t990	SKUPAJ
Sredstva pospešene ( !20%) amortizacije						
nepremičnin	! 8.482	20.842	24.697	23.334	23.994	!!3.349
Sredstva iz čistega dohodka na osnovi BOD						
iz teta !983 in !984	23.000	—	—	—	—	23.000
Sredstva iz čistega dohodka OZD. TOZD. DS na						
osnovi BOD po 0.7% stopnji za investicije v OŠ	!8.738	!9433	20.!34	20.838	2!.239	!00.442
Sredstva iz čistega dohodka OZD, TOZD. DS na osnovi BOD po 0.6% stopnji za usmerjeno izobraževanje	!6.080	t6.660	! 7.236	17.880	!S.222	86.098
Sredstva SR Stovenije za sofinanciranje	37.000	]3.000(*4)	23.400(*4)	38.400(*4)		! ! 3.800
objektov šotstva narodnosti	—	23.200(*t)	—	—	—	23.200
Sredstva TOZD, OZD z neposredno menjavo						
ter presežki S!S in DPS	30.000	30.000	30.000	30.000	30.000	230.000
Sredstva krajevnih samoprispevkov	33.000(*2)			***	***	33.000
in druga sredstva	7.000(*3)					7.000
SKUPAJ ZA BOLJŠE MATERIALNE						
POGOJEŠOL	203.320	!43.!33	!33.487	!32.472	!!3.473	733.889
(^]) — 23.200 din sredstva za tciovadnico in jeditnico pri OŠ Edvard Kardetj Lucija za učence itahjanskc narodnosti;
(*2) — 33.000 din od prodaje objekta gimnazije;
(*3) — 7.000 din od samoprispevka iz !eta !984;
(*4) — isti znesek moramo v !989. !ctu prispevati v OIS Piran iz sredstev združenih po posebnem sporazumu in iz presežkov:
(*4) — isti znesek moramo v tett. !990 prispevati v OtS Piran iz sredstev združenih po stopnji 0.6% za usmerjeno izobraževanje S posebnim dogovorom sc bodo še nadatje zbirata sredstva za nakup računatnikov.
Svet za tjudsko obrambo bo sofinancira! zaktanjanje v Sečovtjah. tako da bodo potrebe po zaktanjanju za učenec razširjene še za potrebe po za-ktanjanju krajanov.	*
Zbrana sredstva se bodo razporedita za nastcdnjc namene:
v cenah !983 vOOOdin
Zap. št.	NALOGA	Predvideno teto pričetka izgradnje	Vrednost investicije
!.	Izgradnja prostorov za razredno stopnjo Osnovne šote z italijanskim učnim jezikom Piran — enota Lucija	!986	70.000
2.	Izgradnja tetovadnice pri Srednji pomorski in prometni šoti Piran	!986	70.000
312	JRADNEOBaHT	I	—6t 3^
o	Pr Osno\n šo!) Sečovlje upradnu leio^adntee		122.^
4	P* Gunom) šoi Ec^aroa Kardehč Lucua izpradma leio^ adntce ler deina aoapracna	***	225 920
5.	izpraanta S*rdntr na*avo^ioMt^maiemanžne sok r iiainanskim učnim tezi^om ^ Ponoret;	—	
6	Za Osno'nr sn. Ciri Kosmač Pirar izpraoma os*eantepa obtekia x Zeienem pan. ^ snremiiatočim n^osior*		99.S40
-	\adaimn oprrmiiantr specializiranih učiintr srranuh šo ir sofinancrante jeio^ama disiocranir ojjr!L" ^ išiir ir \ :so^ir so na Obah	\ sa^otema natrpa	3 9.000
S.	On*emi;ante ^nrciaizoranih učiintr re^ ničema deu za izp*adnt: o.taamih učiintr pn \ PS Pi*ar	\ sahoieina natopi	26^00
	SkLPA.'		940
^ čicn
7^ izboiisante onsiotečih nrosi.iro^ ^o irvrsncijsi.e 'crrzrvante noar ^oie namenite nmosrat. nczcuzem amoicacnr nrn*emirmir. S:ut noj. t r^vra mozno^: iz^rdtL na^trcnia 'ccrr'ama oru
^ 1 i dir
OS	Crt Aosmar Prar
—	J^no.^i'^zcr aria na s:a* ^oi n^ no:r.:*.i.	^ :.
rasaoe zamen 1a va po!i.er. zamenjan žiebot t	^ '
—	Sanacna -utniran ir pa*ar*onnr imnsnurnr n* :et:-
varmtc:	1(! (KK
—	Obnova sier ^ leiovadntc:	h.(MM
—	Zamen ;a^ a oi.er na nov osnovi soil i, ^ fiksna
m zaio n mr^oče zračenje	f <MK
—	1 rednr^ znomzi ir manira* rer ureanes n* sio*a
za sois&o sveio^aino siuzn: na no^n osno^Ti šrth.	if.j.t.
SKt P AJ OS Piran	n^č(K
OSEz- a*. Ka*ar ^ uz;..
—	Lai.r*antr namera ^ srarem ontri.n s*	*.2i
—	Ozvočenje	2.5 ! h
—	Lrcdnet računainiŠKr	učimtze	n.11
—	Pan-avito turche nac sraim onteMom	S l *
—
S^.lP.A.!OŠLuci;a	4?.**!.
OS Sečo\ne
— A: OS ' Srž * ;ar o^* <: sr*enr zame^ia-^a ^rr
phtče^masrihžieb^^ m on*on	strehe:	)( ' *
—	Obnova oi^er ir n 'dn uet na šoi ^ Sečo^ i;an	2 ' i
—	Aaanraciian* o*'- R. na -^t.unn. r or .^i.rn*
vursivom	3(^dO
SALPAJ OŠ Sečo^ita	Zl i '
^ zpoin za' E'vi-a \ n* ' .-. Sr*un:ar
—	- '-'*<	- - * *r..	. ^	*-..-ll(
—	-^nnon^(!iio^"n)Cì m orrevanm	^ t t
—	Orm^Y vainpìasra nac a:**item	]
—	Anan .c a t.onaiin.. z -...n	^ a* zcadn
SRt PAJ \Z Eh rra \ aio ver	Ì? (O!
^ en Ir* Zi t. .'it.Zi'. uZi !T p.^ o*a - :r* ;!*zi manzim ^i.unn.^ '. 'zaanepa'.t ***^'.' r rZon**airn* zrna si.unit 's Stotemu:
— Zunama u*rdnr* z tn.tmm ztarnr	2 ' '
— - '*'*' - - - * *. * . ..	
— .':*.**.. :. . * - ..-- r- ..	f..' '
.: '.j. ,. O: . 'm.'*: .r 'n*.n..	_ * *	...	f. 11.
SK L ? AJ 2 eme* za i. o*ri.zn	b( (%*
Giasbrna šou Pr*ar — *	7' .	'	. ^'O.	- .	. .	.	3 ii
—	^izn^rant: zrnimut t.u-ia'-t r :	:*.	-	-* *
msiaiacite t Godbenem o:nnL	3 .(KK!
SKLPAJ Giasbena šoia Prrar	4.(K$()
LSMERJE^O IZORr^ŽF\ AhJJE
3( ČtCT
Srear jt zara^v en^ s:*ii Pirar n: itrrz aa ' zaotnoizozTzzr' am: oeja\-nos: smer zoiz^ en irnnn ^ onnehar. ^ ona:triL *^*—	te riec' toem nana ^ cetoine :Tzemt zi SLC ir DŠ ler
cap ucn nrrtninnoč*.. ; sre os* ^ leaoct amznizacte Sreorn nomors*^ ir rrinnerrir soi^ Pirar n: opra' nax zpzmoiz:-n*aze' am: aeiavrtog Zt smen
—	pio^zm lennit.
—	ia± !sL"Sir:'!n tenni*.
—	e*e*zroiennk-e*e*zr3nu-
—	rinižna^zk.
—	umri te: ler 3 ožame smer.
—	s^oiit^rir rinnrote; ie*z^iir: * sinaZL nomerani Z^r:*re< Porroroi
Prorram se noar iz^ z;ai 2[-rir oaaekzi ninhzn: ni: ueeDC lemz
Z nmosreoniir samnurrp *nnr snorazume anterr : zaimeresiiannr zzuzennr oetoir n: sna. zmraa zi ornem: ucimz za ir ainrmeise zn a mr te srrr^^mr mrnmeio' ^ i^i.i termini.
'	-nr n: Sreor u nomnrs&a ir rmomema sou. Errar rnceìar z-
craor tz reti" aamce ^ zrmrn * ). 2*^ m y * ir.
S'eosr- zrn craar t: irto aanze noa: zn ram z smsae' i: sezara-o pr si mr ! r ' nr C'ÌSP Pirar z zzarci armodm ZZT ***QZD DS nr ZRL ucnir razunir zt :	ir .^rf terr r nanrozatr on trim zr-
mnaz-te r*imr ir r zrmze^ar teir srez^r e noaocir unorarmiiro^ ieir-
-	arm^ze c 'zsr posnoaarsn y ir neeosnoaarsr^ a
.r esT'Cu t: L' nzem ir^esTiC isir nToerarr žtem ^
5*ear iz narr rnur"*nr-ma'emartCTu sou r irai ^ansimi ucnnr tc-i-on r*r*ar n: naaaoe^au r 'zerin.icon raze ^amiir nniframoir. i: zr te z^ aiau ^ onaoru.	* i nTr^rmir n: irnuzemr n or s)
a zrn er - trm. zi i.a* ru sou nnru usrrcznir nrosiorsirir iranacce-r*rr< 'or- r s: izrraaru not ir soninr nrosroTo Ponoroza ir^rsr-a u te ^i- uzem t im esnc isn n^oerair ' žtenr r.
^ isu nomorsin sou T irar nr C' aiau n^oeramr Prtmonr^ ;	^ smrrm neonke ma isir srTr mhr r re* lennotr^ra
promera
r otrp epi n. ^ou soarto^au o*	r. c i ;r .r .
r:tnrare^amrru nTr^rranu zt n.imozte rurcnu.
—	^ ^isoi.os.i^ s*ua ju nrrviam nomorsrvj D m nrz-memr irimotrv tr.
4-u ^ ainemr m aur te conrazr^ um r nrrvmmr^ nr sou nzcrenz-au uaa*e . usrrezn. sunoson oetirss *r e rru aoaarru orosioK is itnreimr
—	I ucirntc.
ucoraro- c onrrm.^ zu	^ neomeu.
11 imomriz"
n si. .u unrptno-Arimm^rttr^otr rtetz. aoaamr racunain^e ontrn^r
5. decembra 1986 — št. 36
Za ureditev ,eh potreb, se bodo v okv.ru Občinske .zobraževaine skupnost. Piran zb.raia sredstva .z čistega dohodka OZD. TOZD po
0.2	"="-snovi BOD Ta sredstva se bodo združevaia z"os,a-
hm. sredstvi Obe.nsk.h .zobrazevatn.h skupnosti na Obali in bodo predstavila polovico potrebnih sredstev, preostala sredstva pa bodo Vis,, pomorski sol, zagotovili uporabniki ,z področja prometa in zvez.
Sredstva so vključena v program investicij v členu h. tega sporazuma.
Na Obal, se bodose nadalje izvajali dmgi programi višjega m visokošolskega izobraževanja. V okviru sredstev, k, ,,h bomo združeval, ,z čistega dohodka na osnov, bruto osebnih dohodkov, bomo zagotavljali tudi dodatna sredstva za delovanje dislociranih oddelkov višjih oz. vi-šokih šo! na Oha!i.
Dom učencev Batdonurja Sajeta Ponorož je hi! zgrajen za potrebe učencev m študentov usmerjenega izobraževanja iz Srednje zdravstvene šo!e, Srednje pomorske in prometne soie ter Višje pomorske šo!e.
V Domu učencev se bo izvajata dejavnost za 3 do S vzgojnih skupin Proste kapacitete v šo!skem !etu bodo s!uži!e za občasno turistično ponudbo. vendar tako. da bo čim manj moteno vzgojno de!o v domu. V Času ietnih počitnic bo v Domu izvajanja turistična dejavnost. Dom učencev bo sodetova! s sredstvi pri izgradnji tc!ovadnice ob Srednji pomorski in prometni šo!i Piran in bo tako zgrajena tetovadnica s!uži!a tudi za potrebe doma.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
! !. člen
Obalna De!avska univerza Ivan Regent Koper bo v obdobju !9H6—!990 razvijata ztasti nastednje dejavnosti:
—	družbeno izobraževanje odrastih in mtadine.
—	strokovno izobraževanje za deto in detovne funkcije.
—	sptošno izobraževanje in kuttumo estetsko vzgojo.
URADNE OBJAVE	313
—	usposobtjenost enot CZ in štabov.
—	pokticno usposabtjanje in izobraževanj, (v pokticih. za katere bo združeno deto izrazito potrebe in mterese).
—	osnovno sptošno izobraževanje odrastih.
—	razvijanje sodobne učne tehnotogije in njeno širjenje v šote in druge OZD.
—	priprava tastnih programov za potrebe izobraževanja v tast-nih obtikah in za potrebe širšega okotja (fitmski in TV program)).
—	vktjučevanje v programe izobraževatnega turizma.
—	vzgojno svetovanje staršem, otrokom, mtadostnikom in učite-tjem.
Ocenjujemo, da bomo ptanirane natogc uspešno uresničevati te ob ustrezni kadrovski zasedbi v vseh detih Obatnc Detavske univerze.
Pri reatizaciji programov usposabtjanja in izpopotnjevanja bo vktju-čenih še vetiko zunanjih sodetavcev.
Enota Piran ima v najemu postovni prostor, učitnice pa bo najemata še nadatje na srednji šoti
ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SISTEM SOLIDARNOSTI
!2. čten
Ne gtede na gospodarsko moč občine bomo v cctotni Stoveniji zago-tavtjati vsem učencem program, ki ga opredetjuje !4. čten zakona o osnovni šoti.
Pri izvajanju zagotovtjenega programa, bomo izvajatci upoštevati Samoupravni sporazum o skupnth izhodiščih za obtikovanjc samoupravnih sporazumov o temetjih ptanov Izobraževatne skupnosti Stove-nije za obdobje !986—!990.
Sredstva za zagotovtjeni^ program bomo udeteženci združevati soti-damo skupaj z detavci in drugimi detovnimi tjudmt na cetotnem območju SR Stovenije.
Obseg sredstev za zagotovtjeni program v OIS Piran je:
13. čten
v 000 din
					LETO						SKUPAJ
	1986		!987		1988		1989		1990		j 986—1990
VSEBINA PROGRAMA	Štev. odd. ati učen.	Vred- nost progr.	Štev. odd. ati učen.	Vred- nost progr.	Štev. odd. ati učen.	Vred- nost progr.	Štev. odd. ati učen.	Vred. nost progr.	Štev. odd. ati učen.	Vred- nost progr.	Vrednost programa
Oddetki osnovne šote	83	234.424	83	248.406	87	263.001	89	278.481	91	294.658	1.318.970
Kombinir. oddetki dveh razredov	2	412		426	2	442	2	458	2	474	2.212
Pritagojen program	4	13.436	4	13.900	4	14.388	4	14.816	4	15.336	71.876
Dctovno usposabtjanje	!	3.292	1	3.407	1	3.526	1	3.649	t	3.776	17.650
Domska vzgoja	t3	3.613	13	4.735	13	3.870	15	4.005	15	4.100	19.365
Ekskurz. za učenec od L do 3. raz.	832	38	833	62	878	66	900	70	923	75	331
Ekskurz. za učence od 4. do 8. raz.	1018	429	1.042	455	1.072	485	1.100	514	1.127	545	2.428
Prevozi učencev	230	6.933	230	7.178	250	7.429	250	7.689	250	7.958	37.189
SKUPAJ zagotov. progr.		262.601		277.569		293.207		309.682		326.962	1.470.02!
PROGRAM SKUPNIH NALOG OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
!4. čten
Natoge. ki so skupnega pomena za področje vzgoje in osnovnega izobraževanja in se izvajajo v Izobraževatni skupnosti Stovenije so.
—	strokovne in raziskovatne natoge. pomembne za področje osnovnega izobraževanja (raziskovatni projekt: Nekatee psihotoške tastnosti in šotska uspešnost učencev OŠ s pritagojenim programom in dr.)
—	vzgojnoizobraževatno dejavnost strokovnih društev, njihovih
314
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
zvez in družbenih organizacij, ki s svojo dejavnostjo dopolnjujejo osnovnošolsko izobraževanje (Zveza prijateljev mladine Slovenije, Festival Kurirček, Zveza organizacij tehnične kulture Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in Republiški center šolskih športnih društev);
—	sofinanciranje mladinskega periodičnega in pedagoškega tiska (Ciciban, Pionirski list. Pionir, Kurirček, Otrok in družina,Tabor, Tim, prosvetni delavec);
—	subvencioniranje izdaj učbenikov za učence osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, za kolikor so le ti zaradi naklade višji od stroškov izdaj učbenikov za osnovne šole;
—	postopen prehod na celodnevno obliko dela v osnovnih šolah v občinah, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev in sicer največ do 10 % oddelkov v letu 1990;
—	sofinanciranje razvojno-inovacijske in hospitacijske dejavnosti osnovnih šol ter pokrivanje dela stroškov hospitacij na opredeljenih hospitacij OŠ in VVO.
PROGRAM VZAJEMNEGA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA INVESTICIJE
1$. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na celotnem območju SR Slovenije bomo za investicije v osnovnošolski prostor na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih, vzajemno združevali sredstva. Sredstva bomo združevali v obsegu, ki omogoča izgradnjo 200 mi nove površine letno
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMOV IN NALOG
16.	člen
Udeleženci bomo za izvedbo programov in nalog združevali sredstva iz bruto osebnega dohodka v izračunani prispevni stopnji. V letu 1985 znaša ta stopnja 5,0!. Za vsako naslednje leto bo skupščina Občinske izobraževalne skupnosti določila stopnjo z letnim planom uresničevanja tega sporazuma.
Morebitne presežke pri združevanju sredstev za naloge iz tega samoupravnega sporazuma bo OIS Piran namenila skupno z drugimi sredstvi iz člena 8. za pridobitev prostorov v osnovnem izobraževanju.
Za izvedbo v osmem členu navedenih vlaganj, bomo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki imajo sedež na območju občine Piran ob razporejanju čistega odhodka v zaključnem računu za leto ! 986, ! 987.
! 988. ! 989 in ! 990, oblikovali sredstva za ibzoljšanje prostorskih pogojev šol v občini in na Obali v višini 1,3 % od čistega dohodka na osnovi BOD
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačujejo temeljne organizacije, organizacije združenega dela in delovne skupnosti na posebni račun Občinske izobraževalne skupnosti Piran enkrat letno, ob sprejemu zaključnih računov za preteklo leto. Za izboljšanje prostorskih pogojev šol bomo v Občinski izobraževalni skupnosti združevali tudi druga sredstva.
17.	člen
O pravicah in obveznostih glede združenih sredstev iz 8. člena odloča skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Piran na podlagi predlogov, ki jih oblikujeta Odbor za svobodno menjavo dela za področje osnovnega šolstva in Koordinacijski odborza usmerjeno izobraževanje in usmerjanje vpisa za področje usmerjenega izobraževanja.
18.	člen
Če ne bodo združena sredstva v obsegu, ki bi omogočal izvedbo vlaganj v izboljšanje materialnih pogojev šol po 8. členu tega sporazuma, udeleženci soglašamo, da bodo vlaganja potekala po zaporednem vrstnem redu, ki ga bo za vsako leto sprejela skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Piran, vendar tako, da se bodo združena sredstva v posameznem letu uporabila najprej za dokončanje objektov in nabavo opreme pri objektih, začetih v prejšnjem letu.
SPREMLJANJE URESNIČEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
19.	člen
Skupščina OIS Piran sprejema letne plane uresničevanja tega sporazuma. najmanj enkrat letno pa mora analizirati njegovo uresničevanje in o tem obveščati udeležence. 4*.
20.	člen
Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da motenj ne more preprečiti skupščina s svojimi ukrepi, skupščina obvesti udeležence in začne postopek za spremembo tega sporazuma.
Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če:
1.	se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti,
2.	ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini.
21.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor OIS Piran.
Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti:
—	skladnost planov izobraževalne skupnosti z določbami tega sporazuma.
___ uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in
nalog,
—	upoštevanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela,
—	združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog.
22.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in najmanj dveh tretjih samoupravnih organizacij in skupnosti izvajalcev.
Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme skupščina OfS. Sklep o sklenjenem sporazumu in besedilo sporazuma objavi skupščina OIS Piran v Uradnih objavah.
Piran, junij 1986
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ILIRSKA BISTRICA
Na podlagi 58. člena Statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica (uradne objave št. 24/82) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica na seji dne 5. novembra 1986 sprejela naslednji
SKLEP
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva v občini 11. Bistrica za obdobje 1981-1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
Ilirska Bistrica, 5. novembra 1985
Predsednik skupščine skupnosti KARMEN ŠEPEC, 1. r.
Na podlagi ! ! 5. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, štev. 1/80) ter 25. in 29. člena zakona osocialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IL. BISTRICA ZA OBDOBJE 1986—1990
I. SKUPNI CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE
L člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevni skupnosti, organizirani kot uporabniki in izvajalci v občinski skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) določamo s tem samoupravnim sporazumom cilje, usmeritve in naloge razvoja socialnega skrbstva ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti
5. decembra 1986 — st. 36
URADNE OBJAVE
315
2.	č!en
Upoštevaje možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše občine in vse republike v obdobju ! 980-1990 ter potrebe po stontvah. programih in dejavnosti socialnega skrbstva določamo udeleženci sporazuma naslednje cilje:
—	nadaljnjt razvoj delegatskih odnosov družbeno ekonomskih odnosov ter krepitev odločujoče vloge delavcev v procesih svobodne menjave dela;
izvajanje vseh oblik socialnega dela (preventivno, svetovalno, prostovoljno), ki bo temeljilo na smotrni izrabi vseh razpoložljivih virov in na tesnejšem sodelovanju vseh dejavnikov, ki lahko pripomorejo k boljši socialni varnosti ljudi:
—	zagotavljanje dogovorjene ravni socialne varnosti posameznikom in družinam v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah;.
—	izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v Centru za socialno delo 11. Bistrica;
—	razvijanje celovite družbene skrbi za starejše občane;
—	razvijanje družbene skrbi za duševno in telesno prizadete osebe;
3.	člen
Cilje iz 2. člena tega sporazuma bomo uresničevali udeleženci z naslednjimi programi:
—	zagotovljeni program in program solidarnosti;
—	program vzajemnosti in skupnih nalog v SR Sloveniji ter
—	občinski program
4.	člen
Za izvedbo programov iz 3. člena tega sporazuma določamo udeleženci s tem sporazumom tudi:
obseg posameznega programa ter osnove in merila za določanje vrednosti elementov posameznega programa;
—	osnove in merila za oblikovanje cen storitev;
—	osnove in merila za združevanje sredstev;
—	druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju posameznih nalog.
5.	člen
Uporabniki bomo z izvajalci na področju socialnega skrbstva v občini (v nadaljnjem besedilu izvajalci) — sklenili petleten samoupravni sporazum ter v njem določili konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti zlasti pa naslednje:
—	naloge, ki jih opravlja izvajalec;
—	obseg, vrsto in način uresničevanja socialnoskrbstvenih storitev;
—	merila za vrednotenje opravljenega dela;
—	materialne in druge obveznosti udeležencev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi akti.
6.	člen
Ceno oziroma povračilo za izvajanje programov izvajalcev ugotavljamo udeleženci z naslednjimi merili:
—	materialne stroške skladno z dogovorjenim obsegom storitev in gibanjem cen na tržišču;
—	osebne dohodke skladno z dogovorjenim številom delavcev v višini. da se njihova raven izenači z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu;
—	amortizacijo 100 % od zakonsko predpisane;
—	zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti v zakonsko oziroma samoupravno dogovorjeni višini;
—	sredstva skupne porabe skladno z dogovorjeno višino ter sredstev na delavca v združenem delu v občini 11. Bistrica;
—	sredstva rezerve v skladu z zakonom;
—	nabava osnovnih sredstev v skladu z medsebojnim dogovorom.
H. ZAGOTOVLJEN! PROGRAM IN SOLIDARNOSTNE NALOGE
7.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986— 1990 na podlagi določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic zagotavljali vsem upravičenim občanom na območju naše občine po načelu solidarnosti naslednje oblike družbenih pomoči
—	denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje;
—	denarno pomoč kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje.
—	plačilo oz.doplačilo v splošnem in posebnem socialnem zavodu.
Število upravičencev edinega vira preživljanja bo predvidoma znašalo v posameznem letu planskega obdobja 17. dopolnilnega vira preživljanja 120, za celotno in delno plačilo oskrbnih stroškov pa 58 občanov
8.	člen
Sredstva za izvedbo zagotovljenega programa socialnega skrbstva bomo združevali udeleženci solidarno z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani na območju vse SR Slovenije, in sicer po enotni povprečni prispevni stopnji iz brutto osebnega dohodka po domicilnem načelu
9.	člen
Solidarnostna sredstva bodo prejemale občinske skupnosti socialnega skrbstva v katerih udeleženci po enotni povprečni prispevni stopnji za zagotovljen program ne bodo združile dovolj sredstev za uresm-čitev zagotovljenega programa v občini.
10.	člen
Solidarnostna sredstva oblikujejo vse občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji po enotni povprečni prispevni stopnji od brutto osebnih dohodkov po domicilnem načelu Ta sredstva sproti združujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
! 1. člen
Ne glede na določbo 9. člena tega sporazuma ni upravičena do solidarnostnih sredstev občinska skupnost socialnega skrbstva če:
—	družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80 % povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je podatek uradno objavljen;
—	solidarnostna sredstva predstavljajo do 3 % njenega zagotovljenega programa.
12.	člen
Solidarnostna sredstva prejmejo občtnske skupnosti socialnega skrbstva, če izpolnjujejo še tele pogoje:
—	da prevzamejo za uresničevanje zgotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva prispevajo;
—	da programi, ki se zagotavljajo s solidarnostnimi sredstvi, kar zadeva zneske denarnih pomoči in plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov v splošnem in posebnem socialnem zavodu, ne presegajo meril, dogovorjenih s tem sporazumom in drugih dogovorjenih meril v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
13.	člen
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo vsako leto ugotovila obveznosti in pravice do solidarnosti. V ta namen bomo Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije predložili vsako leto poročilo o številu upravičencev do denarnih pomoči in oskrbnih stroškov oskrbovancev v splošnih ir posebnih socialnih zavodih, ki so upravičene do plačila oz. doplačila teh stroškov.
Za ugotavljanje zneskov obveznosti in pravic do solidarnosti bo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije poleg kazalcev iz prejšnjega odstavka upoštevala tudi dosežene brutto osebne dohodke po občinah po stanju september tekočega leta — september minulega leta, ki jih predloži Zavod s SR Slovenije za družbeno planiranje.
Znesek solidarnostnih sredstev, ugotovljen s finančnim načrtom predstavlja dokončni znesek obveznosti in pravic v posameznem letu planskega obdobja.
111.	PROGRAM VZAJEMNOST! V SR SLOVENIJI
14.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 uresničevali po načelu vzajemnosti v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tele naloge:
—	nadomestilo za invalidnost duševno in telesno prizadetih oseb, v višini 35 % osnove;
—	dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb. ki potrebujejo tujo nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, v višini 20 % osnove;
—	dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb. ki potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih funkcij, v višini 10 % osnove;
316
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
— dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb po merilih skupnosti socialnega skrbstva, v višini ! 0 % od osnove.
Osnova za določitev višine nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena je povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu.
IV.	OBČINSKI PROGRAM
15.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo v okviru občinskega programa v obdobju 1986—1990 združevali sredstva za izvedbo naslednjih nalog:
1.	Zagotavljanje sredstev za izplačila enkratnih in začasnih družbenih denarnih pomoči ter rejnin.
2.	Plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov zavodskega varstva odraslih oseb in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
3.	sofinanciranje letovanja otrok
4.	Delo Centra za socialno delo Ilirska Bistrica.
3.	Delo strokovne službe SIS.
6.	Delo Občinske skupnosti socialnega varstva Ilirska Bistrica.
7.	Delo samoupravnih organov Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica.
8.	Sofinanciranje programov humanitarnih organizacij in društev
9.	Izvajanje predzakonskega sv etovanja.
10.	Izvajanje pomoči starejšim občanom na domu.
11.	Izvajanje enotne evidence upravičencev do socialnovarstvenih pomoči.
12.	Razvrščanje in posvojitve otrok.
13.	Plačila stroškov finančnega poslovanja in pobiranja prispevkov.
14.	Plačilo anuitet za Dom upokojencev Postojna.
V PROGRAM SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI
16.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju 1986—1990 združevali v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po načelu vzajemnosti sredstva za izvedbo naslednjih skupnih nalog:
1.	Zagotavljanje sredstev za financiranje oskrbe oseb z neznanim prebivališčem.
2.	Sofinanciranje programov Romov.
3.	Financiranje prevozov slepih in njihovih spremljevalcev.
4.	Sofinanciranje mladinskih sprejemališč.
5.	Raziskov alne naloge skupnega pomena za socialno skrbstvo.
6.	Plačila storitev, ki jih opravljajo družbene organrzacije in društva.
7.	Sofinanciranje mladinskih delovnih akcij.
8.	Publikaciji Naš delavec in Naša žena.
9.	Delo skupnosti socialnega varstva Slovenije.
10.	Storitve Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo.
! 1. Storitve Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana.
12.	Sredstva za nujne nepredvidene naloge.
13.	Delo samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstv a Slovenije.
14.	Delo strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMOV
17.	člen
Za izv edbo vseh programov , navedenih v tem samouprav nem sporazumu bomo združili udeleženci v letih ! 986— ! 990 naslednja sredstva:
— v tisoč din
Program	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1986—1990
— Zagotovljeni program	17.070	17.214	17.358	17.286	17.502	86.430
— Program vzajemnosti v SR Sloveniji	3.761	3.836	3.913	3.99!	4.071	19.572
— Občinski program	32.370	34.073	34.710	36.586	38.174	175.913
— Program solid, v SR Sloveniji	2.046	2.087	2.129	2.171	2.214	10.647
— Program skupnih nalog v SR Sloveniji	436	464	473	483	493	2.369
SKUPAJ	33.703	37.674	38.383	60.317	62.454	294.93!
Stopnja realne rasti	26	3.3	1.6	3.3	3.2	7.3
18.	člen
Sredstva za uresničevanje programov iz 17. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu. delovni ljudje, ki samostojno opra\!jajo dejavnost z osebnim delom in delov nimi sredstv i, ki so last občanov , delov ni ljudje, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost z osebnim delom m delavci, ki so v delov nem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom iz osebnega dela s prispevkom iz osebnega dohodka na osnovi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča. Enotne prispevne stopnje za ugotovljen program, program solidarnosti, program vzajemnosti in program skupnih nalog za vsako leto srednjeročnega obdobja s hnančnim načrtom določi skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
19.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo Službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, da prazni v breme vplačilnega računa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica in prenaša na račun Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ustrezni delež sredstev, zbranih s prispev kom po prispevni stopnji iz osebnega dohodka za izv ajanje programov vzajemnosti, solidarnosti in skupnih nalog v SR Slov eni ji.
bomo valorizirali tako del. ki odpade na materialne stroške skladno z gibanjem cen na drobno. deL ki odpade na osebne dohodke pa skladno z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Ilirska Bistrica v minulem letu:
— sredstva programa skupnih nalog bomo preračunali skladno z določili dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990.
VII. NADZOR NAD URESNIČE\ ANJEM SPORAZUMA
21. čen
Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti. ki jih prev zemamo s sklenitvijo tega sporazuma \ zv ezt s tem pooblaščamo občinsko skupnost socialnega skrbstva in njene samoupravne organe, da redno spremljajo uresničevanje sporazuma in o tem obveščajo udeležence. Ce skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica ugotov i. da sprejetih obv eznosti po tem sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem udeležence, občinsko skupnost socialnega varstva in skupščino občine
20.	člen
Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah leta 1983. Preračun vrednosti v tekoče cene bomo opravili vsako leto takole:
—	zneske družbenih pomoči in zneske za nadomestila invalidnim osebam bomo valorizirali skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Slov eniji v minulem letu:
—	zneske, ki jih oblikujemo v odnosih svobodne menjave dela
22. člen
(e skupščina občinske skupnosti ugotovi presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov .$e za presežek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za naslednje leto oziroma naslednje mesece tekočega leta
Ce skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstv a ugotovi, da z združe\anjem sredstev ni bi! dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih programov v dogovorjeni višini ali če vseh oziroma
5. decembra 1986 — št. 36
URADNE OBJAVE
317
nekaterih na!og ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečata prispevno stopnjo. Če ne bi bito mogoče povečati prispevne stopnje oziroma preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti sociatnega skrbstva obvesti udetežence sporazuma in predtaga uvedbo postopka za spremembo oziroma dopotni-tev tega sporazuma.
23.	čten
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravtja odbor za samoupravno detavsko kontroto občinske skupnosti sociatnega skrbstva na temetju statuta občinske skupnosti.
VIH. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
24.	čten
Ta sporazum je sktenjen, ko predsedstvo Občinske skupnosti sociatnega skrbstva ttirska Bistrica ugotovi, da so ga sprejeti organi upravtja-nja najmanj dveh tretjin udetežencev tega sporazuma.
25.	čten
Z dnem, ko se začne uporabtjati ta samoupravni sporazum preneha vetjati samoupravni sporazum o temetjih ptana sociatnega skrbstva v občini ttirska Bistrica za obdobje t98t —1985.
26.	čten
Ta samoupravni sporazum začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od t. t. t986 datje.
ttirska Bistrica, november !986
318
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — št. 36
5. decembra 1986 —


št. 36
URADNE OBJAVE
319

/









320
URADNE OBJAVE
5. decembra 1986 — §t. 36
*




%