17
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Nel presente saggio vengono presentati i risultati di alcune ricerche fatte dal Dipartimento di 
Italianistica della Facoltà di Studi Umanistici dell’Università del Litorale e alcuni esempi di buone 
pratiche. Le ricerche sono state effettuate partendo dalle esigenze che si sono verificate nelle scuole del 
territorio bilingue dell'Istria slovena.
Parole chiave: apprendimento/insegnamento della lingua italiana, lingua della minoranza, ricerche, 
plurilinguismo, diversità
V prispevku so predstavljeni izsledki raziskav, ki jih je Oddelek za italijanistiko Fakultete za humanistične 
študije Univerze na Primorskem izvedel v desetih letih svojega obstoja ter nekaj predlogov za delo 
v razredu. Raziskave so bile izvedene na podlagi potreb, ki so se pokazale v šolah na narodnostno 
mešanem območju Slovenske Istre. 
Ključne besede: poučevanje/učenje italijanskega jezika, manjšinski jezik, raziskave, večjezičnost, 
različnost
Poučevanje in učenje italijanščine na narodnostno mešanem 
območju Slovenske Istre
Metka Malčič, Nives Zudič Antonič 
Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem 
metka.malcic@fhs.upr.si 
nives.zudic.antonic@fhs.upr.si
Na narodnostno mešanem območju Slo-venske Istre je učenje in poučevanje ita-lijanskega jezika kot manjšinskega je-
zika vedno aktualna, a tudi posebej občutljiva 
tema, ki se je je potrebno lotevati z veliko mero 
odgovornosti in sistematičnosti. Spremembe v 
družbi vse vpletene v vzgojo in izobraževanje ne-
nehno spodbujajo k temu, da sledijo odkritjem 
in izsledkom raziskav ter novostim na različnih 
področjih človekovega udejstvovanja. Na podla-
gi tega si na svojih področjih delovanja postavlja-
jo nove cilje in iščejo inovativne poti za njihovo 
uresničevanje.
Globalizacija in sodobni migracijski tokovi 
ter posledično nove razmere nas v večjezikovnih 
in večkulturnih družbah postavljajo pred nove 
izzive in nam v večjezikovnih in večkulturnih 
razredih določajo nove cilje, ki se lahko uresni-
čujejo le s sledenjem novih smernic za poučeva-
nje in učenje jezikov, s pripravo ustreznih gradiv 
in s permanentnim izobraževanjem učiteljev in 
drugih zaposlenih na področju vzgoje in izobra-
ževanja.
Na območju Slovenske Istre, ki je uradno 
dvojezična, v resnici pa že stoletja večjezična in 
večkulturna, se veliko raziskovalcev/k posveča 
raziskovanju dvojezičnosti, večjezičnosti in med-
kulturnosti in razvija nove modele in strategije 
za učenje in poučevanje jezika in razvijanje med-
kulturne sporazumevalne zmožnosti.
Oddelek za italijanistiko Fakultete za hu-
manistične študije Univerze na Primorskem (v 
nadaljevanju FHŠ UP) svoje poslanstvo uresni-
čuje preko povezovanja z okoljem in v sodelo-
vanju z institucijami, ki delujejo na področju 
učenja in poučevanja, promocije in zaščite itali-
janskega jezika v Sloveniji, v Italiji, pa tudi v ne-
katerih drugih evropskih državah, kjer se pouču-
doi: ht t ps://doi .org/10. 26493/2350-54 43. 4(1)17–32
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
18
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
18
Rezultati nekaterih raziskav so pokazali,4 
da so pri poučevanju italijanskega jezika kot dru-
gega jezika prisotne naslednje težave: neustrezni 
učbeniki, premalo motivacije za učenje jezika, 
preveliki razredi (28 učencev, na srednjih šolah 
tudi nad 30), neustrezne učilnice (predvsem na 
srednjih šolah) in neustrezne metode poučeva-
nja (ponavadi tradicionalno frontalno učenje), 
premalo uporabljane informacijske tehnologije, 
premalo sredstev za promocijo jezika v Sloveni-
ji s strani Italije.
Vzgoja za dvojezičnost in večjezičnost 
Pot do dvojezičnosti in večjezičnosti je postopna 
in izjemno zapletena. Uspešna dvojezična oziro-
ma večjezična vzgoja je rezultat različnih dejav-
nikov, notranjih in zunanjih. Med notranje de-
javnike uvrščamo nevro-cerebralni in psihološki 
vidik. Prvi vpliva na razvoj jezikovne inteligence 
in se odraža predvsem v stopnji razvitih sposob-
nosti in zmožnosti. Psihološki vidik pa vključuje 
učenčevo samopodobo, interese, pa tudi odnos, 
ki ga ima do večjezičnosti in medkulturnosti. 
Med zunanje dejavnike pa spadajo: odnos učen-
čeve družine do večjezičnosti, učno okolje, vpliv 
družbe, demografska sestava prebivalstva in nje-
gova jezikovna komponenta. 
Razvijanje medkulturne sporazumevalne 
zmožnosti 
Razvijanje medkulturne sporazumevalne zmož-
nosti je druga pomembna sestavina jezikovnega 
kurikula in je nedvomno temeljna komponen-
ta poučevanja/učenja jezika v našem prostoru, 
zato smo se preko raziskav želeli posvetiti tudi tej 
komponenti. Različne spremembe v družbi spre-
minjajo našo družbo v večkulturno, zato se raz-
vijanje medkulturnega zavedanja kaže kot vedno 
bolj pomembno. »Če želimo preseči večkultur-
nost in narediti družbo medkulturno, se mora-
mo načrtno in sistematično posvečati razvija-
nju medkulturnega zavedanja že na prvi stopnji 
4 Mednarodna projekta Comenius 2.1 »Info« – opredelitev modela 
za usposabljanja učiteljev v večjezičnih okoljih (2004-2007) in med-
narodna projekta Comenius 2.1 »Promocija manjšinskih jezikov v 
večjezičnih območjih s poudarkom na izobraževanju učiteljev in 
učiteljic« (2003-2006), nosilka Nives Zudič Antonič.
jejo manjšinski jeziki, organizira izobraževanja 
za učitelje in sodeluje pri raziskavah in pripravi 
učnih gradiv za šole vseh stopenj, kjer se pouču-
je italijanski jezik kot materni jezik (J1), drugi je-
zik (J2) in tuji jezik (TJ).
Teoretski okvir: dvojezični model 
izobraževanja v Slovenski Istri, vzgoja 
za dvojezičnost in večjezičnost, razvijanje 
medkulturne sporazumevalne zmožnosti
Dvojezični model izobraževanja v Slovenski 
Istri
V Slovenski Istri delujejo vzgojno-izobraževalne 
ustanove v slovenskem in italijanskem učnem je-
ziku, v vseh šolah pa se poučuje tudi drugi jezik, 
tki. jezik okolja. Na osnovnih in srednjih šolah 
sta oba jezika kot druga, nematerna jezika učen-
cev, obvezna učna predmeta.
Za uresničevanje čim ustreznejšega mode-
la dvojezičnega izobraževanja so bile v preteklo-
sti izvedene različne raziskave, tako na ravni sis-
tema kot na ravni vsebin, organizacije pouka in 
didaktike. Cilj raziskav je bil zagotovitev takega 
modela, ki bi uresničeval izbrane izobraževalne 
in socializacijske cilje učencev o sobivanju raz-
ličnih jezikovnih/etičnih skupnosti v mešanem 
okolju. Rezultate raziskav lahko strnemo v tri 
sklope: 
1) jezikovno znanje prvega in drugega jezika 
(J1 in J2), 
2) védenje o sobivajoči narodni skupnosti, 
3) raziskovanje stališč. 
Za ugotavljanje učinkovitosti modela so se 
raziskave opirale predvsem na Cumminsov in-
terakcijski model dvojezičnega izobraževanja,1 
Gardnerjev socialno izobraževalni model2 in Ba-
kerjev model stališč do dvojezičnosti.3
1 Jim Cummins, Language, Power and Pedagog y. Bilingual Children in 
the Crossfire (Clevendon: Multilingual Matters, 2001).
2 Robert C. Gardner, Social psycholog y and second language learning. The 
role of attitudes and motivation (London: Edward Arnold, 1985). 
3 Colin Baker, Attitudes and Language (Clevendon: Multilingual Ma-
tters, 1992). 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
19
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
19
politike glede regionalnih ali manjšinskih 
jezikov in kultur (22.1);
- enakovredno upošteva in spoštuje vse jezi-
ke in kulture posameznega večjezičnega in 
večkulturnega območja na način, ki otro-
kom vseh narodnih skupnosti omogoča raz-
vijanje govorne in pisne komunikacije v je-
ziku svoje skupnosti, ter obenem omogoča 
razvijanje razumevanja in spoštovanja je-
zika in kulture druge narodne skupnosti 
(22.2);
- na območjih, ki ponujajo dvojezično šola-
nje, razvija pristno medkulturno zavedanje 
in zagotovi možnosti za učenje ostalih jezi-
kov (22.3);
- na obmejnih območjih omogoča in spodbu-
ja učenje jezikov sosedskih držav (24).
Če želimo razumeti drugo kulturo v svo-
jem okolju oziroma tujo kulturo v tujem okolju, 
je potrebno te kulture primerjati s svojo lastno. 
Primerjava kultur in odkrivanje drugačnosti 
nam pomaga razmišljati o svoji kulturi in jo bolj 
poglobljeno spoznavati ter razvijati zavedanje o 
drugi/h kulturi/ah in jo/jih sprejemati. V šoli 
moramo torej stremeti k razvijanju kulturnih 
modelov kot najmanjših enot analize kulture. 
Učence obenem vzgajamo za opazovanje kultu-
re in za opazovanje sprememb, ki so v sodobnih 
družbah zelo pogoste.
Ustrezna in učinkovita medkulturna vzgoja 
mora biti skrbno načrtovana; za razvijanje med-
kulturnega zavedanja pa ni potrebnega veliko 
teoretičnega znanja, saj je le-to pogojeno pred-
vsem z dejavnostjo in ne zgolj z opazovanjem, 
pozornim poslušanjem in pomnjenjem večje ko-
ličine podatkov v kratkem času. Aktivna dejav-
nost učenca se lahko odvija z različnimi oblika-
mi dela, kot so skupinsko delo, projektno delo, 
integrirani pouk ipd. Za ustrezno razvijanje me-
dkulturnosti v šoli je potrebno na novo opredeli-
ti delo in metodologijo pedagoškega dela. Med-
kulturna vzgoja se lahko izvaja pri kateremkoli 
vzgojno-izobraževalnega sistema in jo razvija-
ti skozi celoten izobraževalni proces. Temeljno 
poslanstvo medkulturne vzgoje je namreč raz-
vijanje sposobnosti sobivanja z ljudmi različnih 
jezikovnih in kulturnih izvorov, tako z ljudmi, 
ki že ves čas živijo v našem okolju (avtohtone 
in druge etnične skupine), kot z ljudmi, ki so se 
nam pridružili v zadnjem času. Poznavanje, ra-
zumevanje in sprejemanje drugačnosti omogo-
ča človeku, da sprejema prisotnost več kultur v 
lastnem prostoru kot vrednoto in kot možnost 
za nadaljnji razvoj svoje osebnosti.«5
 Z uvajanjem medkulturne vzgoje tudi v do-
kumente, ki urejajo področje vzgoje in izobraže-
vanja, se Republika Slovenija približuje jezikovni 
politiki Evropske unije (EU) in uresničuje ukre-
pe, zapisane v dokumentih EU ter Sveta Evrope 
(SE).6 Tak primer so Priporočila št. R (98) 6 Mi-
nistrskega sveta državam članicam glede moder-
nih jezikov (1998)7, ki vladam držav članic pri-
poročajo, da v okviru razpoložljivih sredstev in 
v skladu z njihovo ustavno ureditvijo ter šolskim 
sistemom na dvojezičnih in večkulturnih obmo-
čjih sledijo politiki vzgoje in izobraževanja, ki: 
- upošteva predpise Evropske listine o regio-
nalnih in manjšinskih jezikih (ETS št. 148, 
1992),8 in ukrepe Okvirne konvencije SE o 
varstvu narodnih manjšin (1995),9 v katerih 
so opredeljeni zaželeni parametri izvajanja 
5 Lafayette, str. 55, navedno po: Nives Zudič Antonič in Anja Zor-
man, ur., Prepletanja : didaktični priročnik za medkulturno vzgojo brez 
meja (Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskoval-
no središče, Univerzitetna založba Annales, 2014b). Dostopno na: 
http://www.eduka-itaslo.eu/, 5.
 Robert C. Lafayette, “Integrating the Teaching of Culture into the 
Foreign Language Classroom,” v Toward a New Integration of Lan-
guage and Culture, ur. A.J. Singerman, 47-62 (Middlebury: VT, The 
North-east Conference, 1997).
6 Poleg priporočil, ki jih omenjava v besedilu, sta EU in Svet Evrope 
oblikovala različna besedila, pri tem med pomembnejše publikacije 
s področja razvijanja medkulturnosti prav gotovo prištevamo Belo 
knjigo o medkulturnem dialogu (Strasbourg: Svet Evrope, 2008). 
7 Recommendation No. R (98) 6 of the Committee of Ministers to Member 
States concerning Modern Languages (1998).
8 Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, ETS št. 148 (Stras-
bourg: Svet Evrope 1992). Dostopno na: http://www.svetevrope.
si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/148/
9 Okvirne konvencije SE o varstvu narodnih manjšin (Strasbourg: Svet 
Evrope, 1995). Dostopno na: http://www.svetevrope.si/sl/doku-
menti_in_publikacije/konvencije/157/
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
20
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
20
še bolj predani svojemu delu;12 potrebujejo nova, 
drugačna, sodobna gradiva; z učenci in s sodelav-
ci morajo vzpostavljati uspešne medsebojne od-
nose; povezovati se morajo z okoljem in iz njega 
črpati informacije, odgovore, spodbude in izzi-
ve.13
Sodobni pouk jezika temelji na komunika-
tivnem pristopu in razvijanju medkulturne spo-
razumevalne zmožnosti: pouk je osredinjen na 
učenca in izhaja iz učenčevih komunikacijskih 
potreb; usmerjen je na proces učenja in upošte-
va različne sloge učenja; upošteva dejstvo, da so 
jezik, kultura in družba povezani in da je torej 
posameznikov mikrokozmos odraz družbene-
ga makrokozmosa; med učitelji in učenci vladajo 
enakopravni odnosi, kar pri učencu spodbuja in 
krepi odgovornost in samostojnost; pouk vklju-
čuje rabo informacijske komunikacijske tehno-
logije (IKT).
Prva učenčeva potreba pri usvajanju jezika 
in vzgoji za različnost je sprejemanje vrstnikov 
in učiteljev. Učitelji naj bi v prvi vrsti zagotavlja-
li mirno, varno in spodbudno okolje, ki ugodno 
vpliva na učenje.14 Zanimiv in skrbno pripravljen 
pouk, ki je v skladu s starostjo, potrebami, inte-
resi, predznanjem in sposobnostmi učencev, bo 
dodatno prispeval ne le k motivaciji, ampak tudi 
k razvijanju samostojnosti in sprejemanju odgo-
vornosti za lastno učenje. V varni in na spoštlji-
vih odnosih temelječi šolski skupnosti bo učenec 
lahko nadgrajeval svoje znanje, razvijal talente in 
potencial, kar bo prispevalo tudi k njegovi oseb-
nostni rasti.
Zaradi naštetih razlogov je potrebno v pou-
čevanje/učenje jezikov vnesti spremembe. V vseh 
metodoloških pristopih, ki so bili v veljavi v pre-
teklosti, lahko najdemo konstante, katerim se je 
v različnih obdobjih dajalo različen pomen. To 
12 Nives Zudič Antonič in Anja Zorman, »Izobraževanje učiteljev in 
medkulturna vzgoja,« v Vzgajati k različnosti: interdisciplinarna pri-
merjalna raziskava med Italijo in Slovenijo, ur. Norina Bogatec in Ni-
ves Zudič Antonič (Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-
-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2014a). 
13 Nives Zudič Antonič in Metka Malčič, »Bisogni emersi,« v Pro-
getto Info: La ricerca e il modello di formazione europeo , ur. Olimpia Ra-
som (Bolzano: Istitut Pedagogich Ladin, 2007b).
14 Glej Anna Ciliberti, Glottodidattica: per una cultura dell ' insegnamento 
linguistico.
predmetu, pri katerikoli vsebini in v okviru učn-
ih načrtov prav vseh predmetov.10
Sodobno poučevanje jezikov: izzivi 
za prihodnost (vzgoja za večjezičnost 
in diferenciacija)
Poučevanje italijanskega jezika kot manjšinske-
ga jezika ima na območju Slovenske Istre dolgo-
letno tradicijo, na katero smo lahko upravičeno 
ponosni. Časi in razmere v družbi (migracijski 
procesi, globalizacija, vloga in pomen angleške-
ga jezika,…) so vplivali tudi na učenje in pouče-
vanje italijanskega jezika in na delo v razredu, saj 
se je spremenil odnos do jezika, njegova vloga in 
znanje le-tega. Za vse več učencev v šolah z itali-
janskim učnim jezikom ta mnogokrat ni več ma-
terni jezik (J1), v šolah s slovenskim učnim jezi-
kom pa za vse več učencev ni več jezik okolja (J2), 
ampak tuj jezik (TJ).11
Sprašujemo se, kakšen pouk organizirati, če 
želimo slediti ciljem sodobne šole, ki so tudi ci-
lji sodobne družbe (med šolo in družbo vlada di-
alektičen odnos: šola naj bi izobraževala in vzga-
jala na način, ki ga velevajo potrebe družbe). Šola 
kot odraz širše družbene skupnosti učiteljem na-
laga, da uresničujejo izobraževalne in vzgojne ci-
lje, a učitelji so v heterogenih razredih postavlje-
ni pred zelo zahtevno in kompleksno situacijo, 
saj morajo, če želijo motivirati svoje učence, biti 
10 Primerjaj Nives Zudič Antonič, »Italijanščina kot prvi jezik v 
manjšinskih šolah Slovenske Istre,« v Izobraževanje za dvojezičnost 
v kontekstu evropskih integracijskih procesov: učinkovitost dvojezičnih mo-
delov izobraževanja v etnično mešanih okoljih Slovenije, ur. Lucija Čok 
(Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sre-
dišče, Založba Annales, 2009); Nives Zudič Antonič in Anja Zor-
man, »Izobraževanje učiteljev in medkulturna vzgoja,« v Vzgajati k 
različnosti: interdisciplinarna primerjalna raziskava med Italijo in Slove-
nijo, ur. Norina Bogatec in Nives Zudič Antonič (Koper: Univer-
za na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzite-
tna založba Annales, 2014a); Neva Čebron, »An Investigation into 
Intercultural Communication Issues in High School Curricula in 
Italy, Slovenia and Turkey,« Journal of foreign language teaching and 
applied linguistics (2014).
11 Glej Čok, Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu evropskih integra-
cijskih procesov. Nives Zudič Antonič, »Razvijanje medkulturne in 
sporazumevalne zmožnosti pri pouku tujega/drugega jezika v Slo-
veniji,« v Brez spopada: kultur, spolov, generacij, ur. Veronika Taš-
ner et al. (Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
21
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
21
stavlja konec za globalno didaktično koherenco. 
Tako prehajamo v obdobje eklekticizma, kjer se 
prepletajo različne problematike heterogene na-
rave, ki dobivajo središčno vlogo. Središčne di-
skusije pri poučevanju/učenju tujih jezikov se 
tako vrtijo okrog didaktike večjezičnosti in dife-
renciacije pouka.
Vzgoja za večjezičnost spodbuja učenje več 
jezikov in si zastavlja več ciljev: kulturne, jezi-
kovne in kognitivne. Diferencirana didaktika pa 
se ukvarja s številnimi faktorji diferenciacije, ki 
so prisotni pri poučevanju/učenju: z diferencia-
cijo psiho-socialnega vidika učencev in učiteljev 
in statusa vsakega posameznega jezika.16
Didaktika večjezičnosti:  
kulturni, jezikovni, kognitivni cilji
Po priporočilih Evropske skupnosti, bi mo-
ral vsak državljan poznati štiri jezike Evropske 
skupnosti: poleg maternega jezika še tri evropske 
jezike, na različnih nivojih. Da bi evropski dr-
žavljan postal večjezičen, bi morali od didakti-
ke določenega jezika preiti na didaktiko jezikov, 
oziroma še bolje, na didaktiko večjezičnosti.
Cilji, ki naj bi jih dosegali v večjezičnih in 
multikulturnih razredih, so kompleksni in jih 
lahko razdelimo na tri skupine: 
a) kulturni cilji: vzgoja za medkulturnost in 
za različnost; razvijanje sposobnosti ra-
zumevanja in interpretacije drugih kul-
tur v primerjavi s svojo; ti cilji zamenjuje-
jo cilj komunikativne zmožnosti, kot so ga 
pojmovale metodologije, ki so bile v veljavi 
pred tem in se nanaša na upravljanje proce-
sov pri jezikovnih stikih med različnimi je-
ziki/kulturami
b) jezikovni cilji: razvijanje poznavanja jezikov 
in vsaj nekaterih funkcijskih zvrsti (odvisno 
od stopnje znanja jezika in zastavljenih ci-
ljev);
c) kognitivni cilji: razvijanje fleksibilnosti, ra-
dovednosti, zmožnosti prilagajanja in usva-
janja strategij za učenje jezika na različnih 
stopnjah.
16 Ciliberti, Glottodidattica. 
so npr.: aktivna, direktna in ustna metoda, me-
toda imitacije, induktivna metoda, metoda po-
navljanja,… Druga sledljiva konstanta v metodo-
loških pristopih, ki so si med seboj tudi precej 
različni, je tki. osnoven didaktičen proces. Me-
todološki pristopi so odvisni od zunanjih in not-
ranjih faktorjev, ki vplivajo na izobraževalni 
proces. Zunanji dejavniki vpliva so predvsem na 
področju kulturnega in političnega ozračja do-
ločenega zgodovinskega obdobja v posamezni 
državi, ki do neke mere določa zahteve izobraže-
valnih ustanov. Notranja dejavnika pa sta pred-
vsem razvoj posameznega predmetnega področ-
ja in pozornost, ki jo teoretiki poučevanja jezika 
in avtorji didaktičnih gradiv posvečajo različ-
nim komponentam procesa poučevanja/učenja.
Na našem območju sta zunanja razloga ak-
tualnih sprememb predvsem dva: evropeizacija 
nacionalnega šolskega sistema, ki se želi uskladiti 
z drugimi državami Evropske skupnosti (Skupni 
Evropski referenčni okvir, temeljni dokument za 
vse države članice Evropske skupnosti za pripra-
vo letnega delovnega načrta, za pripravo učnih 
načrtov za jezike, za izpite, za učbenike …); po 
drugi strani pa drugačna populacija v obveznih 
osnovnih šolah, ki se je spremenila zaradi migra-
cijskih procesov v naši državi in zaradi katerih 
je potrebno upravljati procese jezikovnih stikov 
med slovenskim in italijanskim jezikom/kultu-
ro in med jeziki/kulturami priseljencev.15
Notranji razlogi za metodološke spremem-
be pa izhajajo neposredno iz razvoja področij 
različnih ved, ki so pomembna za poučevanje – 
predvsem gre tu za področje poučevanja jezikov 
in pozornost, ki jo različni udeleženci posveča-
jo različnim komponentam procesa poučevanja 
in učenja. Sodobna teorija poučevanja tujih jezi-
kov se osredotoča predvsem na posameznika, na 
različne načine, na katere se posameznik uči jezi-
kovnih vsebin, na različno motivacijo, predzna-
nje in izkušnje ter strategije za učenje.
Zaradi naštetih posebnosti je potrebno or-
ganizirati metodološko diferenciacijo, ki pred-
15 Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtec in šole (Ljubljana: Za-
vor RS za šolstvo 2012). Dostopno na: http://eportal.mss.edus.si/
mssw w w/programi2015/programi/media/pdf/smernice/cisto-
pis_Smernice_vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
22
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
22
Izhajajoč iz Evropskega referenčnega okvi-
ra,20 učenci ne morejo doseči pričakovanih kom-
petenc iz kurikula enkrat za vselej, saj gre za 
fleksibilne kompetence, ki se uresničujejo pri 
uporabi jezika/jezikov v realnih komunikacij-
skih situacijah, za kar je potrebna sposobnost 
prilagajanja in dogovarjanja. Različni konteksti, 
raznoliki problemi, ki jih moramo reševati, nove, 
nepredvidljive situacije, v katerih se znajdemo, 
od nas zahtevajo ustrezno soočanje. V opisanih 
situacijah je potrebno znati uporabljati/prilaga-
jati jezik, torej moramo usvojiti kreativno, dina-
mično jezikovno zmožnost. Če za komunikacijo 
znamo uporabljati enega ali več jezikov, to po-
meni, da moramo poznati aktivne strategije, biti 
moramo odprti, fleksibilni, prilagodljivi. Prip-
ravljeni se moramo znati učiti, kar pomeni, da 
moramo:
- usvojiti dinamično poznavanje stvari (jezi-
kovno in kulturno znanje) 
- znati delati določene stvari s pomočjo 
ustreznih strategij 
- znati biti, biti vešči na kognitivni, čustveni 
in kulturni ravni (v Referenčnem okviru21 
tki. eksistencialna kompetenca).
Izobraževanje učiteljev/-ic
Da bi razvijali vse naštete kompetence, je ključ-
no ustrezno izobraževanje učiteljev/ic. Učitelj/
ica, ki poučuje jezik v večkulturnem in večjezič-
nem razredu, mora v prvi vrsti odlično pozna-
ti jezik, katerega poučuje, opremljen/a pa mora 
biti tudi z novimi znanji s področja poučevanja 
in učenja jezika, zato se mora permanentno iz-
obraževati na področju jezika, učenja in pouče-
vanja le-tega. Učitelj/ica, ki želi uspešno organi-
zirati pouk, ki je osredinjen na učenca, mora biti 
opremljen/a z ustreznim znanjem in védenjem, 
iz okolja pa mora dobivati ustrezne spodbude in 
pomoč. Za sodobnega/o učitelja/ico tako ne za-
20 Council of Europe, Common European Framework of Reference for 
Languages: Learning, Teaching, Assessment (Cambridge: University 
Press, 2001).
21 Council of Europe, Common European Framework of Reference for 
Languages: Learning, Teaching, Assessment (Cambridge: University 
Press, 2001).
Kulturni cilji:
Medkulturno vzgojo in vzgojo za različnost je 
potrebno razvijati pri vseh predmetih, saj le tako 
lahko uresničujemo interdisciplinarnost, vzgojo 
za razumevanje, za upravljanje kompleksnih po-
javov in za reševanje konfliktov. Cesari17 razlaga, 
da gre za »pojav, ki ga je potrebno obravnavati v 
vsej svoji kompleksnosti in ga uresničevati preko 
globalnih pedagoških projektov.« 
Jezikovni cilji: 
Za doseganje jezikovnih ciljev je nujno potreb-
na diferenciacija učnih načrtov in diferenci-
ran pouk, pri katerem nam je lahko v veliko po-
moč informacijska komunikacijska tehnologija 
(IKT) in integrirano učenje jezikov (CLIL). Po-
leg tega je potrebno diferencirati zmožnosti pri 
usvajanju različnih jezikov in pri doseganju raz-
ličnih spretnosti.
Kognitivni cilji: 
Glede na to, da je temeljni cilj sodobnega pou-
čevanja jezikov ”učiti se učiti”, je potrebno pri 
učencih razvijati in krepiti zavedanje vloge, ki jo 
imajo kot učenci, razvijati spretnost samostojne-
ga učenja in zavedanje njegovega pomena, razvi-
jati odgovornost do učenja, kritično razmišljanje 
in samovrednotenje.18 
Diferenciacija pouka oziroma koncept pe-
dagoške variacije predpostavlja, da si v razredu 
zastavljamo za različne učence različne cilje, izbi-
ramo različne vsebine, naloge, dejavnosti in upo-
rabljamo različne pristope, tehnike, pripomoč-
ke in upoštevamo različen ritem dela (v skladu z 
osebnostjo, interesi, motivacijo, cilji, kulturo, na-
vadami, uspehom in stopnjo znanja jezika posa-
meznega učenca). Povezovanje različnih podro-
čij, pogledov, ugotovitev »je praktičen odgovor 
/…/ na drugačnost, heterogenost, spremenlji-
vost, nestabilnost, množičnost«.19 
17 Vittoria Cesari Lusso, “La dimensione interculturale nell’educazio-
ne: riflessioni e riferimenti per l’azione pedagogica,” v L’educazione 
interculturale, ur. Fulvio Poletti (Firenze: La Nuova Italia, 1992), 100.
18 Ciliberti, Glottodidattica. 
19 Louise Dabène et al., Variations et rituels en classe de langue (Paris: 
Hatier-Crédif, 1990), 96.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
23
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
23
Oddelek za italijanistiko Fakultete za hu-
manistične študije Univerze na Primorskem 
zgornje cilje uresničuje preko: 
- študijskih programov in prenovljenih učnih 
načrtov, 
- raziskav v okviru projektov, 
- organizacije simpozijev, izobraževanj, pre-
davanj, okroglih miz, delavnic, srečanj, pri-
reditev,…
- udeležbe na simpozijih, izobraževanjih, pre-
davanjih, okroglih mizah, delavnicah, sre-
čanjih, prireditvah,…
- mobilnosti osebja in študentov/k,
- povezovanja z okoljem. 
Oddelek za italijanistiko se od začetka svo-
jega delovanja trudi pripravljati študijske progra-
me v skladu s potrebami sodobnega izobraževa-
nja, na področjih svojega delovanja (v skladu z 
novimi spoznanji stroke), prenavlja učne načrte 
in v vsakodnevno pedagoško prakso vnaša novo-
sti in spremembe, uporablja sodobna didaktič-
na gradiva ter sodeluje s šolami, kjer se italijan-
ski jezik uči in poučuje kot J1, J2, TJ.23 Sodeluje 
z okoljem in z institucijami v Sloveniji, Italiji, pa 
tudi širše, ki se ukvarjajo z učenjem in poučeva-
njem, z zaščito in s promocijo italijanskega jezi-
ka. Osredotoča se na raziskave, kjer je pouk osre-
dinjen na učenca in organizira usposabljanja, 
osredinjena na učitelja. Izsledke, rezultate in di-
daktična gradiva preko različnih oblik izobraže-
vanj širi med študente, učitelje, učence.
Izobraževanja učiteljev se je Oddelek za ita-
lijanistiko lotil na dveh ravneh: na regionalni/
nacionalni ravni z organizacijo različnih oblik 
izobraževanja in usposabljanja (pogosto na teme, 
ki so jih predlagali učitelji/ice) in na ravni nepo-
srednega dela z učitelji (v obliki nastopnih preda-
vanj, predstavitev novih gradiv in uvajanja novih 
23 Glej Zudič Antonič in Malčič, »Bisogni emersi;« Nives Zudič An-
tonič, »L'educazione letteraria in prospettiva interculturale,« v Stu-
di interculturali : interferenze linguistiche, didattiche e culturali nel terri-
torio istroquarnerino, ur. Rita Scotti Jurić e Tarita Štokovac (Pola: 
Univerza Juraj Dobrila, Oddelek za italijanski jezik, 2011b); Zu-
dič Antonič in Zorman, »Izobraževanje učiteljev in medkulturna 
vzgoja;« Zorman in Zudič Antonič, »Pojmovanje medkulturne 
vzgoje med učitelji in njihova medkulturna občutljivost.«
doščajo več tradicionalni seminarji in bivanje v 
tujini, ampak se mora soočati z raznolikimi si-
tuacijami, v katerih uporablja jezik, se preizkuša 
in deluje v lokalnem, pa tudi nacionalnem, čez-
mejnem in mednarodnem okolju. Le široko iz-
obražen/a učitelj/ica bo kos nalogam, pred ka-
tere ga/jo postavlja sodobna družba in bo svojo 
pozornost pri pripravi pouka, gradiv, pri načr-
tovanju in pri izvedbi učne ure vseskozi usmer-
jal/a na učenca in na njegove potrebe, želje, in-
terese,… in pripravil/a sodoben, inovativen in 
zanimiv pouk. Institucije morajo pri temu pod-
pirati učitelje/ice tako, da prisluhnejo potrebam 
učiteljev/ic, učencev/k in okolja. Motivacija, sa-
mospoštovanje in vzajemna pomoč, ki prispeva-
jo k strokovni in osebnostni rasti učitelja/ice, bi-
stveno vplivajo tudi na vsakodnevno pedagoško 
prakso, na uresničevanje učitelja/ice in na ude-
janjanje sprememb v šolah in posledično tudi v 
družbi.
Vloga univerze
Univerza ima v našem okolju nalogo in dolžnost, 
da zagotavlja ustrezno izobraževanje bodočih 
učiteljev/ic, a tudi drugih zaposlenih na podro-
čju poučevanja, promocije in zaščite manjšin-
skega jezika, da poskrbi za vseživljenjsko izobra-
ževanje zaposlenih na omenjenem področju, da 
krepi sodelovanje ne le med šolami s slovenskim 
in z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji in 
Italiji, temveč tudi med drugimi institucijami, ki 
delujejo na področju poučevanja, zaščite in pro-
mocije manjšinskega jezika, in sicer na nacional-
ni, čezmejni, pa tudi na mednarodni ravni. Poleg 
tega je ključnega pomena, da spodbuja razisko-
vanje, ki odpira in odkriva nove, inovativne poti 
in strategije za učenje in poučevanje, zaščito ter 
promocijo jezikov v večjezičnem okolju.22
22 Glej Lucija Čok in Ana Beguš, ur., Prerez jezikovne politike Univerze 
na Primorskem (Koper: UP, 2011); Monika Kalin Golob, Marko Sta-
bej, Mojca Stritar, Gaja Červ, Primerjalna študija o učnem jeziku v viso-
kem šolstvu v Republiki Sloveniji in izbranih evropskih državah (Ljublja-
na: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 2012); 
Zudič Antonič, »Vzgoja za dvojezičnost in večjezičnost;« Zu-
dič Antonič in Zorman, »Izobraževanje učiteljev in medkulturna 
vzgoja.« 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
24
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
24
ti ustrezne rešitve, organizirati permanentno iz-
obraževanje učiteljev/ic ter ponuditi sodobna 
in ustrezna didaktična gradiva, ki bi služila kot 
zgled za delo v razredu.26 
V okviru nacionalnih, čezmejnih in medna-
rodnih projektov, v katerih smo sodelovali, smo 
tako raziskovali: 
- pomen večjezičnosti in razvijanja medkul-
turne sporazumevalne zmožnosti,
- strategije za vzgajanje k različnosti,
- iskanje inovativnih in ustvarjalnih pristo-
pov v vzgoji in izobraževanju,
- strategije za promocijo manjšinskih jezikov 
v večjezičnem okolju,
- iskanje modela za usposabljanje učiteljev v 
večjezičnih okoljih.
Predstavitev dveh mednarodnih projektov 
Comenius 2.1
Za začetek predstavljamo dva mednarodna pro-
jekta Comenius 2.1: Promocija manjšinskih jezi-
kov v večjezičnih območjih s poudarkom na izo-
braževanju učiteljev in učiteljic (2003-2006) ter 
projekt Info – opredelitev modela za usposablja-
nje učiteljev v večjezičnih okoljih (2004-2007). 27
V prvem projektu so sodelovali partnerji iz 
različnih dvojezičnih območij v Avstriji, Italiji, 
na Madžarskem in v Sloveniji in se je osredoto-
čal na zgodnje učenje in poučevanje manjšinskih 
jezikov (za otroke 6-10 let) in na analizo dobrih 
praks. Temeljni cilj projekta je bila prepozna-
va možnosti za izboljšavo didaktičnih strategij, 
pristopov k učenju in poučevanju manjšinskega 
jezika ter priprava ustreznih gradiv za dvojezičen 
pouk na zgodnji stopnji šolanja.28
Drugi projekt, v katerem so sodelovali par-
tnerji iz različnih dvojezičnih območij v Avstri-
ji, Italiji, Veliki Britaniji in v Sloveniji, si je za 
temeljni cilj zadal opredelitev modela za izobra-
26 Zudič Antonič in Malčič, »Bisogni emersi.« 
27 Nosilka obeh projektov je Nives Zudič Antonič.
28 Glej Josef Hieden in Karl Heinz Ieden, ur., Expertisen, Förderung von 
Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung, 
Bd. 1 (Klagenfurt: Pädagogische Akademie des Bundes in 
Kärnten, 2005).
praks, preko refleksije pred in po izvedenih uč-
nih urah in preko svetovalnega dela).
Izobraževanj se udeležujejo učitelji/ice, ki 
so zaposleni na šolah s slovenskim in z italijan-
skim učnim jezikom, kjer se poučuje italijanski 
jezik kot J1, J2 ali TJ, pa tudi zaposleni na Od-
delku.24 Pri komunikaciji uporabljamo sloven-
ski in italijanski jezik, si izmenjujemo informaci-
je, izkušnje, primere dobrih praks, spoznavamo 
težave, probleme in si zastavljamo nove cilje ter 
iščemo rešitve. Ta oblika sodelovanja učiteljem/
icam Oddelka za italijanistiko omogoča per-
manentno izobraževanje v stroki, poleg tega pa 
omogoča stik z učitelji/cami šol s slovenskim in 
z italijanskim učnim jezikom vseh stopenj, ko-
munikacijo v slovenskem in italijanskem jeziku, 
vpogled v realno situacijo ... 
Oddelek za italijanistiko spremlja in spod-
buja učitelje/ice pri usposabljanjih, motivira pa 
tudi študente/ke, ki se redno udeležujejo različ-
nih oblik izobraževanja na različne teme. V letih 
delovanja smo uspeli vzpostaviti mrežo šol s slo-
venskim in italijanskim učnim jezikom (ne le na 
območju Slovenske Istre, ampak celotne Sloveni-
je, pa tudi iz drugih dvojezičnih območij, v dru-
gih državah (Italija, Avstrija, Madžarska, Veli-
ka Britanija) ter z institucijami, ki se ukvarjajo z 
vprašanji ohranjanja, zaščite in promocije manj-
šinskih jezikov.25 V prihodnje bi bilo smiselno 
sodelovanje še okrepiti in ga razširiti na druga 
območja.
Raziskave v okviru projektov
Raziskave, katere smo v zadnjih letih izvedli na 
področju poučevanja in učenja italijanskega je-
zika kot manjšinskega jezika, so izhajale iz po-
treb okolja in so bile usmerjene v ugotavljanje 
dejanskega stanja v šolah, v odkrivanje težav, po-
treb in izzivov, na katere so nas opozarjali vodil-
ni delavci/ke, učitelji/ce, učenci/ke in starši. Na 
podlagi ugotovljenega stanja smo skušali poiska-
24 Zudič Antonič in Zorman, »Izobraževanje učiteljev in 
medkulturna vzgoja.«
25 Glej Norina Bogatec in Nives Zudič Antonič, ur., Vzgajati k različ-
nosti: predhodna poročila interdisciplinarne primerjalne raziskave med Ita-
lijo in Slovenijo (Trst: Slovenski raziskovalni inštitut SLORI; Koper: 
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 2015).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
25
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
25
kovo domišljijo, obenem pa mu nudijo užitek in 
sprostitev.
Gradivo spodbuja kritično mišljenje; be-
sedilo in dejavnosti spodbujajo k izmenjavi 
mnenj, izkušenj med sošolci, vrstniki iz drugih 
šol, držav, z odraslimi,… Na ta način prispevajo 
k ustvarjalnemu učenju, otrokom pa omogoča-
jo tudi možnost izbire (med individualnim de-
lom, delom v dvojicah, v skupinah). Tudi doda-
tna gradiva, ki so na voljo, zagotavljajo možnost 
izbire in nadgradnje glede na posameznikovo 
znanje, potrebe, interese.
Otroci so gradivo sprejeli z navdušenjem, 
predvsem so pohvalili zgodbi, s katerima so se 
lahko poistovetili, všeč jim je bilo, da so bili ak-
tivni in da so na njim prijeten način spoznavali 
sebe in druge. Pritegnilo jih je tudi delo z raču-
nalnikom. Izrazili so željo, da bi tudi v prihod-
nje imeli možnost delati s tovrstnim gradivom, 
ki ga lahko uporabljajo tudi na domačem raču-
nalniku. Opazili smo tudi, da so sami brali bese-
dili v obeh jezikih (v prvem primeru) oziroma v 
več jezikih (v drugem primeru), primerjali bese-
dišče in se spraševali, za katere jezike gre, kje jih 
govorijo itd.
Evropski model za usposabljanje učiteljev/ic, 
ki poučujejo v večjezičnih območjih
V nadaljevanju izpostavljamo izsledke raziskave, 
ki smo jo izvedli v okviru mednarodnega projek-
ta Info in predstavlja evropski model za usposa-
bljanje učiteljev/ic, ki poučujejo v večjezičnih ob-
močjih. Ciljni jeziki projekta so bili slovenščina, 
italijanščina, nemščina, furlanščina, valižanšči-
na, ladinščina, sardščina.
Na podlagi intervjujev in vprašalnikov, ki 
so jih izpolnili učitelji/ce, ravnatelji/ce, starši 
in svetovalci/ke iz različnih evropskih večjezič-
nih področjih, so sodelujoči/e v projektu opre-
delili/e elemente, ki naj bi jih vseboval Evropski 
model za usposabljanje učiteljev/ic, ki poučujejo 
v večjezičnih območjih. Skupina Info je na pod-
lagi ugotovitev in dognanj pripravila, organizira-
la in ob pomoči povabljenih predavateljev izved-
la izobraževanje, ki so se ga udeležili/e učitelji/
ce iz različnih evropskih dežel. Po končanem iz-
ževanja učiteljev, ki poučujejo v večjezičnih oko-
ljih in o katerem bo tekla beseda v nadaljeva-
nju.29
V okviru obeh projektov smo izdali dve in-
teraktivni didaktični gradivi za zgodnje pou-
čevanje italijanskega jezika kot manjšinskega 
jezika. Prvo gradivo, Citronček in Giovanin/Gi-
ovanin e la farfalla je dvojezično (v slovenščini in 
v italijanščini), avtor zgodbe je Vanja Pegan, pi-
satelj iz Pirana, ilustracije pa so delo akademske 
slikarke iz Pirana, Fulvie Zudič.30
Drugo gradivo, Arabella, je večjezično (v 
italijanščini, slovenščini, nemščini in dveh razli-
čicah ladinščine), avtorji zgodbe so otroci osnov-
ne šole z italijanskim učnim jezikom iz Pirana, 
ilustracije pa so delo akademske slikarke iz Pira-
na, Fulvie Zudič.31
Cilji obeh didaktičnih gradiv so učenje in 
poučevanje manjšinskega in večinskega jezika, 
razvijanje bralne kulture, vzgoja za večjezičnost 
in za različnost, promocija jezikov in kulturne 
dediščine. Zgodbi govorita o otrokovem vsakda-
nu in sta v skladu s starostjo, interesi, okoljem, 
ki pa je v marsičem podobno okolju in vsakda-
nu otrok, ki živijo v drugih, drugačnih okoljih; 
izhaja iz potreb otrok in jim želi približati knji-
ževno besedilo. Besedilo, ilustracije in dejavno-
sti spodbujajo branje, motivacijo za branje in 
bralno kulturo, hkrati pa razvijajo medkulturno 
vzgojo. Ob branju zgodbe, ki izhaja iz otrokove-
ga sveta in njegovega doživljanja le-tega, se otrok 
uči jezik, hkrati pa razmišlja o dogodkih v svo-
jem vsakdanu, pogovarja se z drugimi, išče po-
dobnosti in razlike, ozavešča določene vrednote 
in pomen znanja jezikov.32 Didaktično gradivo je 
privlačno na pogled, ilustracije spodbujajo otro-
29 Olimpia Rasom, ur. Info project : designing a training model for teachers 
working in multilingual areas with minority language. Part 1, The research 
and the European training model (Bolzano: Istitut Pedagogich Ladin, 
2007).
30 Vanja Pegan, Nives Zudič Antonič in Anja Zorman, Citronček in 
Giovanin = Giovanin e la farfalla (Koper: UP PeF, 2006). 
31 Metka Malčič, Sonia Mugherli Imperl, Vesna Vojvoda, Meri Šču-
lac, Nives Zudič Antonič, Arabella (Koper: Fakulteta za humani-
stične študije, 2007). 
32 Nives Zudič Antonič, »Za različno vizijo in zaznavo sveta: jeziki, 
kulture in medkulturnost,« Šolsko polje, letn. 19, št. 3/4, (2008).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
26
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
26
Čezmejni projekt Interreg Slovenija/Italija: 
EDUKA Vzgajati k različnosti/Educare alla 
diversità (2011-2015)35
Temeljni cilj projekta je bila promocija medkul-
turnih vrednot kot temeljev oblikovanja in raz-
vijanja odnosov v večetnični in večjezikovni 
družbi. Za dosego tega cilja smo želeli ustvari-
ti znanje in orodja (didaktično in informativno 
gradivo, priročnike, publikacije, igre …) za vzga-
janje k različnosti in medkulturnosti ter jih pos-
redovati šolajoči mladini in učnemu kadru na 
vseh stopnjah izobraževanja. V ta namen so de-
lovale mreže čezmejnega sodelovanja med šola-
mi na vseh ravneh, med raziskovalnimi ustano-
vami in univerzami, med javnimi upravami in 
ustanovami, ki delujejo na področju medkultur-
ne vzgoje, ter med organizacijami znotraj tradi-
cionalnih in novih etničnih manjšin. Te so izva-
jale izobraževalne, informativne, promocijske in 
raziskovalne aktivnosti.36 
V nadaljevanju predstavljamo dvojezično 
(v slovenščini in v italijanščini) didaktično igro 
Igra burje/Il gioco della Bora, ki je namenjena ot-
rokom petega razreda osnovne šole. V elektron-
ski obliki je dostopna na spletni strani projekta 
http://www.eduka-itaslo.eu/. Njeni cilji so slede-
či: 
- učiti se materni/drugi/tuji jezik, spoznavati 
in odkrivati sebe in druge, svoje ožje in širše 
okolje, 
- razmišljati, se poslušati, sodelovati, si poma-
gati in na podlagi starih in novih izkušenj 
uzaveščati podobnosti in razlike ter preko 
igre na prijeten in zabaven način, usvajati 
medkulturno sporazumevalno zmožnost. 
Igra je nastala v okviru delovne skupine, v 
kateri so sodelovale učiteljice iz osnovnih šol iz 
Slovenije in Italije, iz šol z italijanskim in slo-
venskim učnim jezikom, z obeh strani meja, pod 
mentorstvom ene izmed avtoric pričujočega pri-
spevka. Delovno skupino je vodila misel, da bi 
na otrokom zanimiv, privlačen in primeren na-
35 Nosilka projekta je Nives Zudič Antonič. Dostopno na: http://
eduka-itaslo.eu/pagina.php?p=projekt&lang=slo.
36 Bogatec in Zudič Antonič, Vzgajati k različnosti.
obraževanju je delovna skupina Info analizirala 
komentarje udeležencev/k (intervjuji, vprašal-
niki). Udeleženci/ke so po izobraževanju v svo-
jem okolju (in izhajajoč iz potreb učencev/k in 
usvojenega znanja na izobraževanju ter v sode-
lovanju z mentorji/cami) izdelali/e in v razredu 
preizkusili učne materiale za sodobno poučeva-
nje v manjšinskih jezikih/manjšinske jezike. Le-
-te so predstavili/e na dvodnevnem srečanju uči-
teljem/icam, ki so sodelovali/e pri izobraževanju 
in predstavnikom delovne skupine Info.33
Učitelji/ce, ki so sodelovali/e v raziskavi, so 
izpostavili/e sledeče potrebe učiteljev/ic, ki pou-
čujejo manjšinske jezike:
- vpetost in sodelovanje okolja,
- uporaba manjšinskega jezika v vseh dejav-
nostih,
- promoviranje timskega dela,
- izmenjave med strokovnjaki, učenci, šolami,
- promoviranje rabe učnih tehnologij,
- ustrezna finančna podpora.
Učitelji/ce so izpostavili/e tudi pomen kon-
tinuiranosti in vztrajnosti pri različnih dejavno-
stih v manjšinskem jeziku, skrb za jezik in za pra-
vilno izražanje v manjšinskem jeziku. Poleg tega 
je bil izpostavljen problem ustrezno izobražene-
ga kadra, ki pozna okolje in njegove specifike in 
je z njim povezan. Zelo pomemben dejavnik pa 
so tudi kvalitetna in ustrezna didaktična gradi-
va, ki naj bi bila ustrezno dokumentirana in lah-
ko dostopna, predvsem pa sodobna. 
Učitelji/ice menijo, da bi že upoštevanje 
vseh naštetih elementov imelo pozitiven vpliv 
na sprejemanje posameznega manjšinskega jezi-
ka in na upoštevanje in spoštovanje različnosti.34
33 Rasom, Info project.
34 Nives Zudič Antonič in Metka Malčič, »Bisogni emersi.«
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
27
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
27
Projekt Labicum: Jeziki kot most 
za medkulturno sporazumevanje 
in razumevanje 
V okviru ARRS projekta Labicum: Jeziki kot 
most za medkulturno sporazumevanje in razume-
vanje (2004-2007) je Univerza na Primorskem so-
delovala z Britanskim svetom Slovenije. Razisko-
valci/-ke, vključeni/-e v projekt, smo imeli/e več 
izobraževanj mednarodno priznanih strokovnja-
kov s področja razvijanja medkulturne sporazu-
mevalne zmožnosti in državljanske vzgoje. Poleg 
tega smo na študijskem obisku v tujini obiskali/e 
univerzo v Durhamu, Strasbourgu in Benetkah, 
kjer smo imeli/e organizirana izobraževanja, de-
lavnice in oglede univerzitetnih jezikovnih cen-
trov. Usposabljali/-e smo se za delo v razredu in 
pripravljali/-e didaktično gradivo za poučevanje 
jezika in razvijanje medkulturne sporazumeval-
ne zmožnosti na univerzitetnem nivoju. 
Za poučevanje italijanskega jezika na uni-
verzitetnem nivoju smo izdali/e učbenik za po-
učevanje italijanskega jezika in razvijanje med-
kulturne sporazumevalne zmožnosti Il vicino 
diverso, Bližina drugosti. Učne enote obravna-
vajo večno aktualne teme, ki so posebnega po-
mena tudi za stične prostore. Raznolika avten-
tična gradiva (avdio in video posnetki, članki iz 
časopisov in revij, odlomki iz romanov, poezija 
...) osvetljujejo večne dileme človeštva iz več zor-
nih kotov in že sama po sebi spodbujajo diskusi-
jo in kritično razmišljanje. Vaje vodijo študenta 
skozi slušno in bralno razumevanje (za opazo-
vanje novega kulturnega okolja), ustno sporoča-
nje (za izmenjavo mnenj, razlag, zamisli ...), utr-
jevanje in širjenje besedja (za lažje razumevanje) 
in pisno sporočanje (pri učnih enotah z lažjimi 
besedili). Delo v dvojicah in manjših skupinah 
spodbuja komunikacijo, študenti odgovarjajo na 
vprašanja, ki imajo (v določenih primerih) lahko 
različne odgovore, primerjajo različne poglede, 
posredujejo doživetja, lastne izkušnje, si izme-
njujejo informacije in tako skupaj rešujejo pro-
bleme. S samostojnim delom (predvsem za iska-
nje novih informacij) razvijajo samostojnost pri 
iskanju informacij in odgovornost v odnosu do 
lastnega izobraževanja.
čin približali teme čezmejnih in stičnih prosto-
rov in jih popeljali v svet odkrivanja posebnosti 
in lepot okolja, v katerem živijo. Pri pripravi igre, 
pri izbiri tem in vprašanj, pa tudi pri oblikova-
nju vrste in oblike igre, smo sledile temeljnim ci-
ljem projekta. Na začetku smo se posvetile pred-
vsem iskanju podobnosti in skupnih elementov 
čezmejnega prostora, ki se jih mnogokrat niti ne 
zavedamo, saj so del našega vsakdana, o katerem 
le redko razmišljamo. Igra je zasnovana kot po-
tovanje, kot izlet z ladjo po Tržaškem zalivu, kjer 
nas burja premetava »sem ter tja«, iz slovenske 
na italijansko stran čezmejnega območja. Na po-
stankih morajo igralci odgovarjati na vprašanja 
o jezikih in narečjih, o značilnostih in posebno-
stih okolja, o navadah in običajih, o tradicijah … 
Igra je zastavljena kot življenje: omogoča, da se 
otroci učijo in utrjujejo znanje, da poslušajo drug 
drugega, se spoznavajo, med seboj sodelujejo in si 
pomagajo … V igro smo vključili dva skupna na-
ravna elementa, morje in burjo, značilna za naše 
območje, ki nas v marsičem določata in vplivata 
na življenje, običaje in navade. Zdela sta se nam 
še posebej pomenljiva prav za razvijanje medkul-
turne sporazumevalne zmožnosti, saj sta to dva 
elementa, ki ne poznata meja.37 
Na tem mestu bi izpostavili pomen, ki ga je 
imelo za strokovno in osebnostno rast učiteljev/
ic sodelovanje in delo v skupini. Znotraj skupine 
smo skušale doseči cilje, ki smo jih zastavile tudi 
pri didaktični igri. Na delovnih srečanjih smo 
uporabljale oba jezika, slovenskega in italijan-
skega, izmenjavale smo si znanje, stališča, izku-
šnje, vrednote, se medsebojno spoznavale, spoz-
navale oba šolska sistema, prednosti in slabosti, 
primerjale jezike, narečja, se pogovarjale o nava-
dah, običajih, tradiciji ... Gradile smo na odpr-
tem in poglobljenem dialogu, zato so naša sre-
čanja predstavljala dragoceno izkušnjo, ki nas je 
vsestransko obogatila.38 
37 Metka Malčič, »Educare alla diversità attraverso il gioco: predava-
nje na konferenci,« AATI International Conference Abroad (Na-
poli: Università degli Studi di Napoli »L'Orientale« e Università 
degli Studi di Napoli »Federico II«, 2016).
38 Malčič, Metka »Educare alla diversità attraverso il gioco: 
predavanje na konferenci.«
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
28
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
28
V prihodnosti bi morali še okrepiti različ-
ne oblike sodelovanja in poskusiti vključiti v 
raziskave šole, učitelje/ice in učence/ke ter in-
stitucije, s katerimi še nismo imeli priložnosti so-
delovati in poskušati najti in razviti nove poti za 
povezovanje in širjenje znanja. Področji, ki bi ju 
veljalo v prihodnosti razvijati, sta predvsem pou-
čevanje nejezikovnih predmetov v tujem jeziku 
(CLIL) in računalniško podprto učenje jezikov 
(CALL). 
Povzetek
Na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre je 
učenje/poučevanje italijanskega jezika kot manjšinskega 
jezika posebej občutljiva tema, ki se jo je potrebno lote-
vati z veliko mero odgovornosti in sistematičnosti. Uni-
verza ima v tem okolju nalogo in dolžnost, da zagotav-
lja ustrezno izobraževanje bodočih učiteljev/učiteljic, 
da poskrbi za vseživljenjsko izobraževanje že zaposlenih 
učiteljev/učiteljic, da krepi sodelovanje ne le med šolami 
s slovenskim in z italijanskim učnim jezikom v Sloveni-
ji in Italiji, temveč tudi med drugimi inštitucijami, ki 
delujejo na področju poučevanja, zaščite in promocije 
manjšinskega jezika. Ključnega pomena je izhajati iz po-
treb, ki se pokažejo v okolju, odreagirati in skušati iska-
ti rešitve ter nove, drugačne poti. V prispevku se bomo 
osredotočili na izsledke nekaterih raziskav in predstavi-
li nekaj predlogov za izboljšanje dela v razredu, preko 
katerih bi na vseh stopnjah izobraževanja uresničevali 
model, ki že obstaja. V okviru nacionalnih, čezmejnih 
in mednarodnih projektov, v katerih smo sodelovali, 
smo raziskovali: pomen večjezičnosti, razvijanje med-
kulturne kompetence, strategije za promocijo manjšin-
skih jezikov v večjezičnem okolju, iskanje inovativnih in 
ustvarjalnih pristopov v vzgoji in izobraževanju, iskan-
je modela za usposabljanje učiteljev v večjezičnih okoljih 
ter strategije za vzgajanje k različnosti. Izsledke raziskav 
in predloge za delo v vsakodnevni pedagoški praksi smo 
preko simpozijev, seminarjev, delavnic in neformalnih 
srečanj predstavili pedagoškim delavcem/kam, študen-
tom/kam, učencem/kam. 
Ključne besede: poučevanje/učenje italijanskega jezika, 
manjšinski jezik, raziskave, večjezičnost, različnost
Cilj učnih enot je pridobivati si jezikov-
no znanje, spoznavati in uzaveščati podobno-
sti in razlike med kulturami, pridobivati si nova 
znanja, razvijati spretnosti in kompetence, ki 
bodo služile pri medkulturnem sporazumeva-
nju. Zastavljene so tako, da ponujajo študentom/
kam možnost diferenciranega in samostojnega 
dela. Na koncu vsake učne enote je vprašalnik, 
kjer si študent/ka vzame čas za razmislek in od-
govori na vprašanja o lastnem razvijanju med-
kulturne sporazumevalne zmožnosti. Na ta na-
čin spremlja lastno učno pot, se vse bolj zaveda 
svojih prednosti in pomanjkljivosti ter tako po-
staja protagonist/ka svojega učenja in svoje oseb-
nostne rasti.
Študentje/ke so pohvalili gradivo, saj so se 
prvič srečali s tovrstnimi gradivi, všeč jim je bilo, 
da so bile določene teme, ki so še vedno preveč-
krat tabu teme, o katerih se skoraj nihče ne želi 
pogovarjati, predstavljene iz različnih zornih ko-
tov in z uporabo video posnetkov in odlomkov 
iz slovenskih in italijanskih filmov. Po njihovem 
mnenju naj bi jim obravnavane vsebine koristile 
ne le pri študiju, ampak tudi pri vsakdanjem živ-
ljenju in delu. 
Sklepne misli
Zdi se, da je poučevanje in učenje manjšinskih 
jezikov, kljub prizadevanjem Evropske skupnos-
ti in posameznih držav članic, v današnji druž-
bi mnogokrat postavljeno na stranski tir, saj se 
učenci velikokrat raje učijo druge tuje jezike kot 
manjšinske. Oddelek za italijanistiko Fakulte-
te za humanistične študije Univerze na Primor-
skem Koper želi s sodobnimi študijskimi pro-
grami, z vsakodnevnim pedagoškim delom, 
osredinjenem na učenca, z izobraževanji za uči-
telje/ice in študente/ke ter s sodelovanjem v naci-
onalnih, čezmejnih in mednarodnih projektih, 
zagotavljati znanje, spodbujati in motivirati vse 
vpletene v vzgojo in izobraževanje ter dokazova-
ti, da lahko z novimi, sodobnimi, učencu prija-
znimi gradivi, metodami in strategijami, omo-
gočimo drugačno učenje in tako promoviramo 
učenje manjšinskih jezikov.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
29
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
29
Bela knjiga o medkulturnem dialogu. Strasbou-
rg: Svet Evrope, 2008. 
Bennett, Janet M. et. al. “Developing intercultu-
ral competence in the language classroom.” 
V Culture as the Core: Integrating Culture 
into the Language Classroom, ur. R. Micha-
el Paige in Dale L. Lange, 237-270. Minnea-
polis: University of Minnesota, 1999.
Bogatec, Norina in Nives Zudič Antonič, ur. 
Vzgajati k različnosti: predhodna poroči-
la interdisciplinarne primerjalne raziskave 
med Italijo in Slovenijo. Trst: Slovenski raz-
iskovalni inštitut SLORI; Koper: Univer-
za na Primorskem, Fakulteta za humani-
stične študije, 2015. Http://eduka-itaslo.eu/
uploads/analize_slo/uploadsanalize_slo36.
pdf#SLOED_low.pdf.
Byram, Michael. Cultural Studies and Foreign 
Language Education. Clevedon: Multilin-
gual Matters, 1989.
Byram, Michael. Teaching and Assessing Inter-
cultural Communicative Competence. Cle-
vedon: Multilingual Matters, 1997.
Byram, Michael in  Geneviève Zarate. Définiti-
ones, objectifs et évaluation de la compétence 
socio-culturale. Strasbourg: Report fort he 
Coucil of Europe, 1994.
Cesari Lusso, Vittoria. “La dimensione inter-
culturale nell’educazione: riflessioni e rife-
rimenti per l’azione pedagogica.” V L’edu-
cazione interculturale, ur. Fulvio Poletti, 87-
111. Firenze: La Nuova Italia, 1992.
Ciliberti, Anna. “Language Ideologies and the 
Current State of Language Teaching in 
Italy.” V Fuzzy Boundaries? Reflection on 
Modern Languages and the Humanities, ur. 
R. Di Napoli, L. Polezzi, A. King, 95-109. 
London: CILT Pubblications, 2001.
Ciliberti, Anna. Glottodidattica: per una cultura 
dell' insegnamento linguistico. Roma: Caro-
cci, 2012.
Council of Europe, Common European Frame-
work of Reference for Languages: Learning, 
Teaching, Assessment (Cambridge: Univer-
sity Press, 2001).
Summary
The purpose of this paper is to present some results 
of the research in the field of learning and teaching 
of the Italian language as a minority language and to 
encourage new initiatives and research that will connect 
even more schools and institutions. The presented 
studies were conducted in collaboration with selected 
schools at all levels, in which the teaching of the Italian 
language as a mother tongue, the second language and 
a foreign language and selected institutions dealing 
with promotion and protection of the Italian language 
as a minority language (national, cross border and 
international level).
In the article some fundamental theoretical principles of 
modern language learning and teaching are presented, 
followed by the description of the characteristics of 
modern training for teachers and the role it plays in 
the process of ensuring an appropriate study, teacher 
training and protection of the Italian language as a 
minority language University of Primorska and the 
Italian Department of Faculty of Humanities. At the 
and some of the projects are presented together with 
the main goals and findings.
Key words: teaching/learning Italian language, minority 
language, researches, multilingualism, diversity
Literatura in viri
Armellini, Guido. Come e perché insegnare let-
teratura. Strategie e tattiche per la scuola se-
condaria. Bologna: Zanichelli, 1987.
Balboni, Paolo E. Tecniche didattiche per l’edu-
cazione linguistica. Torino: UTET, 1998.
Balboni, Paolo E. Educazione bilingue. Perugia: 
Guerra, 1999.
Baloh, Barbara. »Slovenščina kot drugi jezik v 
šolah z italijanskim učnim jezikom v Slo-
venski Istri.« V Slovenščina in njeni upo-
rabniki v luči evropske integracije, ur. Ve-
sna Mikolič in Karin Marc Bratina, 131-147, 
295-296. Koper: Univerza na Primorskem, 
Znanstveno-raziskovalno središče, Založba 
Annales, 2005. 
Baker, Colin. Attitudes and Language. Cleve-
don: Multilingual Matters, 1992.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
30
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
30
Gardner, Robert C. Social psychology and second 
language learning. The role of attitudes and 
motivation. London: Edward Arnold, 1985. 
Grosjean, François. Studying Bilinguals. Oxford: 
University Press, 2008.
Hieden, Josef in Karl Heinz Ieden, ur. Experti-
sen, Förderung von Minderheitensprachen 
im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbil-
dung, Bd. 1. Klagenfurt: Pädagogische 
Akademie des Bundes in Kärnten, 2005. 
Kalin Golob, Monika, Marko Stabej, Mojca 
Stritar in Gaja Červ. Primerjalna študija o 
učnem jeziku v visokem šolstvu v Republi-
ki Sloveniji in izbranih evropskih državah. 
Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, 
znanost, kulturo in šport, 2012.
Kramsch, Claire. Context and Culture in Lan-
guage Teaching. Oxford: Oxford Universi-
ty Press, 1993. 
Lafayette, Robert C. “Integrating the Teach-
ing of Culture into the Foreign Language 
Classroom. V Toward a New Integration of 
Language and Culture, ur. A.J. Singerman, 
47-62. Middlebury: VT, The North-east 
Conference, 1997.
Lange, Dale L. »Implications of theory and re-
search fort he development of principles 
for teaching and learning culture in second 
language classrooms.« V Culture as the 
Core: Perspectives in Second Language Edu-
cation, ur. Dale L. Lange in R. Michael Pai-
ge, 271-336. Greenwich: IAP, 2003.
Malčič, Metka. »Educare alla diversità attra-
verso il gioco: predavanje na konferenci .« 
AATI International Conference Abroad. 
Napoli: Università degli Studi di Napoli 
»L'Orientale« e Università degli Studi di 
Napoli »Federico II«, 2016.
Malčič, Metka, Sonia Mugherli Imperl, Vesna 
Vojvoda, Meri Ščulac in Nives Zudič Anto-
nič. Arabella. Koper: Fakulteta za humani-
stične študije, 2007. 
Mikolič, Vesna. “Slovene and Italian Languag-
es in Contact in the Ethnically Mixed Area 
of Slovene Istria.” Annales, Serie Storia e So-
ciologia, št. 12/2, (2002): 421-436.
Cummins, Jim. Language, Power and Pedagogy. 
Bilingual Children in the Crossfire. Cleve-
don: Multilingual Matters, 2001.
Čebron, Neva. »Medkulturno sporazumeva-
nje kot kritičen pogled na lastno kulturno 
identiteto.« V Brez spopada: kultur, spolov, 
generacij, ur. Veronika Tašner et al., 19-28. 
Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009.
Čebron, Neva. »An Investigation into Inter-
cultural Communication Issues in High 
School Curricula in Italy, Slovenia and 
Turkey.«  Journal of foreign language tea-
ching and applied linguistics (2014): 149-
189. Http://j-fltal.org/storage/j-fltal-15.pdf. 
Čok, Lucija, ur.  Bližina drugosti = The close 
otherness. Koper: Univerza na Primorskem, 
Znanstveno-raziskovalno središče, Založba 
Annales, 2006.
Čok, Lucija, ur. Izobraževanje za dvojezičnost v 
kontekstu evropskih integracijskih procesov: 
učinkovitost dvojezičnih modelov izobraže-
vanja v etnično mešanih okoljih Slovenije. 
Koper: Annales, 2009. 
Čok, Lucija in Ana Beguš, ur. Prerez jezikovne 
politike Univerze na Primorskem. Koper: 
UP, 2011). Http://www.upr.si/index.php?-
page=static&item=82.
Dabène, Louise, et al. Variations et rituels en 
classe de langue. Paris: Hatier-Crédif, 1990.
Dell’Aquila, Vittorio in Gabriele Iannaccaro. 
La pianificazione linguistica. Roma: Carro-
cci, 2004.
Demetrio, Duccio in Graziella Favaro. Didatti-
ca interculturale. Nuovi sguardi, competen-
ze, percorsi. Milano: Franco Angeli, 2002.
Evropske listine o regionalnih in manjšinskih je-
zikih, ETS št. 148. Strasbourg: Svet Evro-
pe 1992. Dostopno na spletni strani: http://
www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_pu-
blikacije/konvencije/148/
Fabbro, Franco. Il cervello bilingue. Neurolingui-
stica e poliglossia. Roma: Astrolabio Ubaldi-
ni, 1996.
Francescato, Giuseppe. Il bilingue isolato. Studi 
sul bilinguismo infantile. Bergamo: Miner-
va Italica, 1981.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
31
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
u
č
ev
a
n
je
 in
 u
č
en
je
 it
a
li
ja
n
šč
in
e 
n
a
 n
a
ro
d
n
o
st
n
o
 m
eš
a
n
em
 o
bm
o
č
ju
 s
lo
v
en
sk
e 
is
t
r
e
31
sme méthodologique.« LEND, posebna 
številka, Modena: Lend. (1996): 14-27. 
Rasom, Olimpia, ur.  Info project : designing a 
training model for teachers working in mul-
tilingual areas with minority language. Part 
1, The research and the European training 
model. Bolzano: Istitut Pedagogich Ladin, 
2007.
Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vr-
tec in šole (Ljubljana: Zavod RS za šolstvo 
2012). Dostopno na: Http://eportal.mss.
edus.si/msswww/programi2015/programi/
media/pdf/smernice/cistopis_Smernice_
vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf.
Zorman, Anja in Nives Zudič Antonič. »Prvi 
koraki pri razvijanju medkulturnega zave-
danja: seznanjanje z jezikom okolja na na-
rodnostno mešanih območjih v Republi-
ki Sloveniji.« Sodobna pedagogika, letn. 57 
(2006): 232-245. 
Zorman, Anja in Nives Zudič Antonič. »Poj-
movanje medkulturne vzgoje med učite-
lji in njihova medkulturna občutljivost.« 
V Vzgajati k različnosti: interdisciplinarna 
primerjalna raziskava med Italijo in Slove-
nijo, ur. Norina Bogatec in Nives Zudič An-
tonič, 101-118. Koper: Univerza na Primor-
skem, Znanstveno-raziskovalno središče, 
Univerzitetna založba Annales, 2014. 
Zudič Antonič, Nives. »Za različno vizijo in za-
znavo sveta: jeziki, kulture in medkultur-
nost.« Šolsko polje, letn. 19, št. 3/4, (2008): 
111-129.
Zudič Antonič, Nives. »Razvijanje medkultur-
ne in sporazumevalne zmožnosti pri pouku 
tujega/drugega jezika v Sloveniji.« V Brez 
spopada: kultur, spolov, generacij, ur. Vero-
nika Tašner et al.,  29-42. Ljubljana: Peda-
goška fakulteta, 2009.
Zudič Antonič, Nives. »Italijanščina kot prvi 
jezik v manjšinskih šolah Slovenske Istre.« 
V Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu 
evropskih integracijskih procesov: učinko-
vitost dvojezičnih modelov izobraževanja v 
etnično mešanih okoljih Slovenije, ur. Luci-
ja Čok, 75-88. Koper: Univerza na Primor-
Mikolič, Vesna, Susanna Pertot in Nives Zudič 
Antonič. Med kulturami in jeziki = Tra lin-
gue e culture. Koper: Univerza na Primor-
skem, Znanstveno-raziskovalno središče, 
Založba Annales, 2006. 
Nalesso, Marilena in Metka Malčič. “La pratica 
didattica.” V Progetto Info: Il corso di forma-
zione e la pratica didattica, ur. Olimpia Ra-
som, 20-25. Bolzano: Istitut Pedagogich La-
din, 2007.
Nećak Lük, Albina. »Jezikovni pouk v dvoje-
zični šoli: predstavitev učinkov inovacije.« 
V Učiti drugi/tuji jezik: kje, koga, kako = 
Teaching second/foreign languages: where, to 
whom, how = Enseigner les languages secon-
des/étrangères: où, à qui, comment (Tem-
pus Joint European Project 3767), ur. Lucija 
Čok, 131-146. Ljubljana: Pedagoška fakulte-
ta, 1994. 
Novak-Lukanovič, Sonja. »Dvojezična vzgoja 
in izobraževanje: vloga v družbi in stališča 
posameznikov: (prikaz rezultatov raziska-
ve),« Razprave in gradivo, 28 (1993): 38-45. 
Novak-Lukanovič, Sonja, Nives Zudič Anto-
nič in Štefan Varga. »Vzgoja in izobraže-
vanje na narodno mešanih območjih v Slo-
veniji.« V Bela knjiga o vzgoji in izobraže-
vanju v Republiki Sloveniji, ur. Janez Krek 
in Mira Metljak, 347-367. Ljubljana: Zavod 
RS za šolstvo, 2011. 
Okvirne konvencije SE o varstvu narodnih manj-
šin. Strasbourg: Svet Evrope, 1995. Dosto-
pno na spletni strani: Http://www.sve-
tevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/
konvencije/157/.
Pegan, Vanja, Fulvia Zudič, Nives Zudič Anto-
nič in Anja Zorman. Citronček in Giovanin 
= Giovanin e la farfalla. Koper: Univerza 
na Primorskem, Pedagoška fakulteta, 2006.
Pertot, Susanna. Dvojezični otrok: priročnik za 
starše = Il bambino bilingue: manualetto per 
i genitori. Trst: Slovenski raziskovalni inšti-
tut; Špeter: Zavod za slovensko izobraževa-
nje, 2004.
Puren, Christian. »La problematique de la for-
mation dans le contexte actuel de l'écleti-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
32
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 4
 (2
01
6)
, š
t
ev
il
k
a
 1
32
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
ves Zudič Antonič, 197-212. Koper: Univer-
za na Primorskem, Znanstveno-raziskoval-
no središče, Univerzitetna založba Annales, 
2014a.
Zudič Antonič, Nives in Anja Zorman, ur. Pre-
pletanja: didaktični priročnik za medkul-
turno vzgojo brez meja. Koper: Univerza 
na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno 
središče, Univerzitetna založba Annales, 
2014b. Dostopno na spletni strani: Http://
www.eduka-itaslo.eu/.
Weinreich, Uriel. Languages in Contact: Findin-
gs and Problems. Paris-New York: Mouton 
Publishers – The Hague, 1979.
skem, Znanstveno-raziskovalno središče, 
Založba Annales, 2009.
Zudič Antonič, Nives. »Vzgoja za dvojezičnost 
in večjezičnost.« V Slovenski jezik v stiku: 
sodobne usmeritve večjezičnega in manjšin-
skega izobraževanja, ur. Sonja Novak-Luka-
novič in Vesna Mikolič, 52-70.Ljubljana: 
Društvo za uporabno jezikoslovje Sloveni-
je, 2011a.
Zudič Antonič, Nives. »L'educazione letteraria 
in prospettiva interculturale.« V Studi in-
terculturali: interferenze linguistiche, dida-
ttiche e culturali nel territorio istroquarneri-
no, ur. Rita Scotti Jurić e Tarita Štokovac, 
113-146. Pola: Univerza Juraj Dobrila, Od-
delek za italijanski jezik, 2011b. 
Zudič Antonič, Nives in Metka Malčič. »Razvi-
janje medkulturne sporazumevalne zmož-
nosti pri poučevanju tujega jezika.« V Bli-
žina drugosti: poti do medkulturne sporazu-
mevalne zmožnosti = towards intercultural 
communicative competence in Europe and 
beyond, ur. Lucija Čok, 311-321. Koper: Uni-
verza na Primorskem, Znanstveno-razisko-
valno središče, Založba Annales, 2006.
Zudič Antonič, Nives in Metka Malčič. Il vici-
no diverso : percorsi di educazione intercul-
turale di lingua italiana = Bližina drugosti: 
poti italijanskega jezika do medkulturne ko-
munikacije. Koper: Znanstveno-raziskoval-
no središče, Založba Annales, 2007a.
Zudič Antonič, Nives in Metka Malčič. »Bisog-
ni emersi.« V Progetto Info: La ricerca e il 
modello di formazione europeo, ur. Olimpia 
Rasom, 88-92. Bolzano: Istitut Pedagogich 
Ladin, 2007b.
Zudič Antonič, Nives in Anja Zorman. 
»Predstavitev pogledov otrok in staršev iz 
različnih držav na nekatere vidike učenja 
in poučevanja manjšinskih jezikov.« Šolsko 
polje, 17/1-2, (2006): 127-142.
Zudič Antonič, Nives in Anja Zorman. »Izo-
braževanje učiteljev in medkulturna vzgo-
ja.« V: Vzgajati k različnosti: interdisci-
plinarna primerjalna raziskava med Itali-
jo in Slovenijo, ur. Bogatec, Norina in Ni-