Elektrotehniški vestnik 78(4): 217-222, 2011 Existing separate English edition
Koncept sistema za odkrivanje vožnje v zavetrju na triatlonih Ironman
Iztok Fister, Iztok ml. Fister
Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova 17, 2000 Maribor, Slovenija E-počta: iztok.fister@uni-mb.si
Povzetek. Eden največjih računalniških izzivov je danes načelo "dostopati do informacij od koderkoli in kadarkoli", ki se je še posebej uveljavilo v t. i. vseprisotnem računalništvu. Z velikim razmahom vseprisotnih pametnih naprav (npr. pametni telefoni) po eni strani in hitrim razvojem spletnega omreZja (to danes postaja tako rekoč edino vseprisotno omrezje) po drugi strani se čedalje širi tudi razvoj vseprisotnih aplikacij v realnem času. V tem članku se osredinjamo na problem odkrivanja voznje v zavetrju na triatlonskih tekmovanjih Ironman, ki danes tezi večino organizatorjev teh prireditev. Na podlagi načel vseprisotnega računalništva postavimo končept sistema za odkrivanje voznje v zavetrju. Rezultati delovanja testnega sistema dokazujejo, da ta končept z nadaljnjim razvojem računalniške tehnologije lahko postane realnost v bliznji prihodnosti.
Ključne besede: vseprisotno računalništvo, Android, mobilne naprave, GPS, spletne storitve, aplikačijski strezšnik, triatlon
Concept of drafting detection system in Ironmans
One of the biggest challenge for Computer Science today represents a paradigm "access to information from everywhere at anytime"that, especially, is put into effect by the pervasive computing. With a growth of this computing smart devices (e.g., smart-phones), on the one side, and a quick development of the Internet (this becomes the really pervasive network today), on the other side, a development of the real-time pervasive applications is broaden. In this article, we are focused on problem of a drafting detection in Ironman triathlons that causes big troubles to majority organizers of such competitions. A concept of drafting detection system in Ironman is developed on paradigms of pervasive computing. Results of performing the test system show that this concept in accordance with the further development of computer technologies could become reality in the near future.
1 UVOD
Vseprisotno računalništvo seje zacelo leta 1991 z Wei-serjevo [22] idejo o racunalniku 21. stoletja. Ta postavlja v ospredje cloveka in njegovo naravno okolje in potiska racunalnik v ozadje (pojem izginjajoci racunalnik). Navidezno racunalniki uporabniku še vedno omogocajo interakcijo z informacijskimi napravami, vendar postajajo majhni in prirejeni namenu, za katerega so narejeni. To pa je v nasprotju s klasicnimi, velikimi in splošno namenskimi osebnimi racšunalniki.
Vseprisotno racunalništvo postaja šele danes realnost, in to predvsem zaradi tehnolosškega razvoja brezzšicšne infrastrukture in mobilnih naprav. Te uporabljajo to infrastrukturo kot dostopno tocko do informacijskih
storitev na spletnem omrežju. Informacija postaja tako dostopna od vsepovsod. Ker spletno omrežje zagotavlja neprekinjeno delovanje storitev, lahko te informacije zahtevamo kadarkoli. Seveda so rezultati teh storitev odvisni od konteksta, t. j. kdo, kje, kdaj in zakaj je v danem trenutku zahteval neko informacijo.
Pametni telefon postaja najpomembnejša mobilna naprava za dostop do spletnega omrezja, saj ima moznost brezzicne komunikacije in zmogljivega procesiranja. Poleg navadnega telefoniranja in dostopa do informacijskih storitev omogoča tudi dodatne zmogljivosti, kot npr. globalno pozicioniranje (angl. Global Positioning System, krajsše GPs), pospesškometer, kompas ipd. v tem cšlanku se osredinjamo predvsem na globalno pozicioniranje, ki ga uporabimo pri razvoju koncepta za odkrivanje voznje v zavetrju na triatlonih ironman.
Ironman je triatlon, sestavljen iz treh maratonov [15]:
•	plavalnega (3,8 kilometra),
•	kolesarskega (180 kilometrov) in
•	tekaškega (42,2 kilometra).
Na progi tekmovalec tekmuje sam, t. j. brez pomoci drugih sotekmovalcev. V zelji po izboljšanju rezultatov pa tekmovalci to pravilo poštenega boja (angl. fair play) pogosto kršijo in si, predvsem pri kolesarjenju, pomagajo z voznjo drug za drugim, pri cemer dosegajo vecje hitrosti in hkrati hranijo moci za poznejše napore. Temu pravimo tudi vozšnja v zavetrju (angl. drafting oz. slipstreaming). V skupini kolesarjev najvec dela opravi vodilni tekmovalec, preostali pa vozijo v zavetrju tekmovalca pred seboj.
Takšno pocetje Svetovna triatlonska zveza (angl. World Triathlon Association, krajše WTC) kaznuje s
petminutnim postankom tekmovalca, ki vozi v zavetrju. Odkrivanje tega početja pa je vse prej kot enostavno. Danes so za odkrivanje zadolZeni sodniki na motorjih, ki pa lahko pokrivajo samo določen del proge in ocenjujejo kršitve zelo subjektivno. Avtomatizirana rešitev, ki bi pomagala sodnikom pri odkrivanju tega pojava, je zato nujna.
V tem članku zelimo postaviti koncept sistema za odkrivanje voznje v zavetrju na Ironmanih. Sistem je sestavljen iz dveh delov:
•	vseprisotne mobilne aplikacije in
•	spletne kontekstno - odvisne storitve na spletnem strezniku.
Pri tem mobilna aplikacija deluje kot posrednik, ki pridobiva podatke o trenutni poziciji tekmovalca na kolesu prek naprave GPS in jo posreduje spletni storitvi. Ta na podlagi pozicij preostalih tekmovalcev izracšuna, ali je dani tekmovalec v zavetrju, in ce je, kako dolgo ta krši postavljena pravila WTC. Trajanje voznje v zavetrju je pomembno zato, da locimo ta pojav od prehitevanja.
Razvoj koncepta za odkrivanje voznje v zavetrju je pripeljal do nastanka testnega sistema. Rezultati tega sistema so se pokazali kot zelo vspodbudni in dokazujejo, da lahko v bliznji prihodnjosti postane sistem tudi prakticšno uporaben.
Struktura clanka v nadaljevanju je naslednja: v drugem poglavju obravnavamo problem vozšnje v zavetrju na Ironmanih. Tretje poglavje opisuje naš koncept sistema za odkrivanje voznje v zavetrju. V cetrtem poglavju predstavimo poskuse in rezultate, ki smo jih pridobili med testiranjem predlaganega sistema za odkrivanje voznje v zavetrju. Clanek koncujemo s povzetkom opravljenega dela in usmeritvami za nadaljnje delo.
2 Vožnja v zavetrju
(Čeprav danes obstaja vec vrst triatlonov, pa ostaja Ironman še vedno eden najbolj prestiznih. Njegovi zacetki segajo v leto 1978, ko je skupina navdušenih športnikov na havajskem otoku Oahu skušala premagati tri maratonske preizkušnje (plavanje, kolesarjenje in tek)v enem dnevu. V pocastitev temu dogodku poteka vsako leto oktobra na Havajih svetovno prvenstvo v Iro-nmanu. Ironman ostaja najtezja enodnevna preizkušnja na svetu [18], ki dobiva iz dneva v dan vec privrzencev.
Klasicna tekma v Ironmanu je prikazana na sliki 2, iz katere lahko razberemo, da tekmovanje po disciplinah poteka zaporedno. Po skupinskem startu tekmovalci najprej opravijo s plavanjem, sledi kolesarjenje in se konca s tekom. Na progi sta tudi dva menjalna prostora (MP1 in MP2 na sliki 1). V prvem tekmovalec odlozi neo-prensko plavalno obleko in se pripravi na kolesarjenje, v drugem pa odlozi kolo in se pripravi na tek. ((asi, ki jih tekmovalec porabi za pripravo v menjalnem prostoru in so obicajno krajši od dveh minut, se skupaj z rezultati preostalih treh disciplin štejejo k skupnemu dosezku.
Voznja v zavetrju se na takih tekmovanjih najveckrat pojavlja pri kolesarjenju in oznacuje pojav, ko en tekmovalec vozi tik za drugim in se tako izogiba uporu vetra. Tekmovalec v zavetrju pri tem lahko povecša pov-precno hitrost voznje in hkrati varcuje s porabo energije. Obicšajno na Ironmanih vozi skupaj vecš tekmovalcev, ki s skupnimi mocmi hitreje drvijo proti cilju. Taka voznja pa ne odraza dejanske sposobnosti nekega tekmovalca in jo zato WTC regulira z naslednjimi pravili [23]:
•	Voznja v zavetrju sotekmovalca oz. drugega vozila ni dovoljena.
•	Tekmovalci morajo drzati razdaljo vsaj sedem metrov (oz. sštirih dolzšin kolesa), razen pri prehitevanju.
•	Prehitevanje nastopi, ko prednje kolo tekmovalca, ki prehiteva, prehiti prednje kolo tekmovalca, ki ga prehitevamo.
•	Tekmovalca prehitevamo po levi strani najvec do 20 sekund, in se nato umaknemo na desni rob cestisšcša.
•	Tekmovalec, ki ga prehitimo, se mora oddaljiti za sedem metrov, preden lahko zacšne napadati spredaj vozecšega tekmovalca.
Primer voznje v zavetrju je prikazan na sliki 2, kjer tekmovalec A vozi neposredno za tekmovalcem B v oddaljenosti petih metrov. Ce tekmovalec B te razdalje do tekmovalca A ne povecša na sedem metrov v 20 sekundah, ga sodnik lahko kaznuje zaradi vozšnje v zavetrju. Iz slike lahko razberemo, da t. i. cona zavetrja za tekmovalcem A ni dolocena samo z linijo sedmih metrov, ampak s pravokotnikom 2x7 metrov, oz. meter levo in meter desno od tekmovalca A. To pomeni, da kjerkoli znotraj tega navideznega pravokotnika za tekmovalcem A se tekmovalec B zadrzuje vec kot 20 sekund, lahko njegovo voznjo razglasimo kot voznjo v zavetrju.
Slika 2: Voznja v zavetrju
Pojav na uradnih tekmovanjih odkrivajo in kaznujejo sodniki na motorjih, ki pa imajo zaradi prevelikega števila tekmovalcev na progi (tudi vec kot 2.000) obilico problemov, kot na primer:
•	sočasno lahko obravnavajo samo del proge,
•	oddaljenost tekmovalcev med seboj lahko ocenjujejo le po obcšutku in
•	tudi trajanje kršitve je prepušceno osebni presoji sodnika.
Vseprisotno racšunalnisštvo nam pri iskanju avtomatizirane resšitve tega problema lahko veliko pomaga, saj lahko socšasno obravnavamo vse tekmovalce na progi, s pomocjo sprejemnikov GPS pa natancneje dolocamo
Plavanje	MP1	Kolesarjenje	MP2
Slika 1: Triatlon Ironman
oddaljenosti tekmovalcev in trajanje kršitev vožnje v zavetrju. Omenjene prednosti skušamo vgraditi v koncept sistema za odkrivanje vožnje v zavetrju, ki ga opisujemo v nadaljevanju.
3 Koncept sistema za odkrivanje
VOŽNJE V ZAVETRJU
Koncept predlaganega sistema za odkrivanje vožnje v zavetrju predstavljamo na sliki 3, iz katere je razvidno, daje osnova sistema mobilna naprava, ki jo tekmovalec vozi s seboj. Ta mobilna naprava s pomočjo sprejemnika GPS dobiva podatke o trenutni poziciji tekmovalca in to pozicijo posšilja prek brezzšicšnega modema spletni storitvi, ki ugotavlja, ali ta krši pravila voznje v zavetrju. Te kršitve lahko spremlja sodnik na motorju sprotno prek podobne mobilne naprave.
Jb
Tekmovalec
Slika 3: Koncept sistema za odkrivanje vožnje v zavetrju
Predlagani koncept sestoji iz štirih delov:
•	sprejemnika GPS,
•	brezžičnega modema,
•	vseprisotnega odjemalca spletnih storitev in
•	spletne storitve.
Poudarimo, da imajo današnji pametni telefoni sprejemnike GPS in brezzične modeme ze vgrajene. Na njih teče operacijski sistem (npr. Windows Mobile, BlackBerry, MacOS, Android, ipd.) s platformo, ki omogoca razvoj odjemalcev spletnih storitev v višjem programskem jeziku. Platforma Android [5], [6], ki smo jo uporabili pri našem delu, omogoca razvoj vsepriso-tnih aplikacij [11] v programskem jeziku Java [4] in razvojnem orodju Eclipse [1]. Ker je natancnost izracuna razdalj med tekmovalci odvisna od natancšnosti sprejemnika GPS, v nadaljevanju prikazujemo navigacijske
tehnologije podrobneje. Poglavje koncujemo z opisom spletne storitve za odkrivanje voznje v zavetrju.
3.1 Navigacijski sistemi GPS, DGPS in Galileo
GPS je globalni navigacijski sistem, ki se je zacel razvijati leta 1973 pod okriljem obrambnega ministrstva ZDA [7]. Temelji na mnozici oddajnih satelitov, ki krozijo v Zemljini orbiti. Sistem GPS uporablja te satelite kot referencne tocke za izracun pozicije objektov na Zemlji. Za ta izracšun potrebuje povezavo z vsaj štirimi oddajnimi sateliti. Vsak satelit sprejemniku pošilja sporocila z informacijo o svoji natancni poziciji. Sprejemnik GPS prejeta sporocila uporabi za izracun svoje pozicije na Zemlji po metodi triangulacije [24]. Ta pozicija je po navadi predstavljena v geografskih koordinatah, t.j. zemeljski širini, dolzini in nadmorski višini.
GPS je sestavljen iz treh elementov: vesoljskega, uporabniškega in nadzornega. Vesoljski segment sestoji iz 24 do 31 satelitov, ki krozijo v konstelaciji GPS z rotacijo Zemlje na višini priblizno 20 km. Uporabniški segment je sestavljen iz sprejemnikov GPS (npr. Garmin, Polar, Suuntu, mobilni telefoni ipd.). Nadzorni sistem skrbi, da sateliti GPS v orbiti delujejo pravilno in ucinkovito.
GPS omogoca dve ravni storitev [13]:
•	standardno (angl. Standard Positioning System, krajše SPS) in
•	natancno (angl. Precise Positioning System, krajše PPS).
Standardna pozicionira objekte na Zemlji do 20 metrov natancšno in je namenjena sširoki uporabi. Drugi je preciznejši, saj umešca objekte do nekaj centimetrov natancno in je namenjen vojaški uporabi.
Standardnega GPS ne moremo uporabiti za na-tancnejše pozicioniranje objektov na Zemlji zaradi razlicnih vzrokov, ki vplivajo na zmogljivost sistema GPS [3]. Ti vzroki se nanašajo na efekte ionosfere in troposfere, rednega vzdrzševanja satelitov, nanacrtovanih okvar satelitov in nedelovanja satelitov zaradi nacrtovanega vzdrzevanja. Te anomalije lahko vplivajo na napake pri sporocanju pozicij satelitov, kar vpliva na zmanjsšano natancšnost, razpolozšljivost, odzivnost in varnost podatkov GPS. Zaradi teh tezav je nastala diferencšna metoda GPS (angl. Differential Global Positioning System, krajše DGPS) [16]. Ta temelji na korekcijskih signalih, ki jih oddajajo oddajniki na
geostacionarnih satelitih. Ta metoda bistveno poveca natančnost (do pet metrov natančno) standardnega GPS.
V	Evropi uporabljamo diferenčni sistem EGNOS, v ZDA pa WAAS.
Galileo je globalni navigacijski satelitski sistem [16], ki je trenutno v izgradnji. Nastaja pod okriljem Evropske unije oz. Evropske vesoljske agencije ESA. Namen projekta Galileo, vrednega 20 milijard evrov, je ustvariti navigacijski sistem, ki bo Evropi zagotavljal visoko natancnost pozicioniranja, in ki bo neodvisen od ameriškega sistema GPS oz. ruskega sistema GLO-NASS. Sistem naj bi zazivel leta 2012 in bi imel dva nadzorna centra, t. j. v Italiji in Nemciji. Galileo bo imel v orbiti 30 satelitov, ki bodo krozili na višini 23.222 km.
V	prosti uporabi bo zagotavljal pozicioniranje objektov do enega metra natancšno, za komercialne potrebe pa bo še natancnejši, t. j. do enega centimetra natancno.
3.2 Spletna storitev za odkrivanje vožnje v zavetrju
Vseprisotnega odjemalca lahko najpreprosteje povezšemo s spletnim strezšnikom prek spletne storitve (angl. Web service). Za izmenjavo sporocšil med spletnimi storitvami je storitveno orientirana arhitektura (angl. Service Oriented Architecture, krajše SOA) de-facto standard [2]. SOA sestoji iz štirih standardov:
•	XML (angl. Extensible Markup Language): namenjen oznacevanju podatkov,
•	SOAP (angl. Service Oriented Architecture Protocol): je protokol za prenos sporocšil,
•	WDSL (angl. Web Service Definition Language): uporabljamo za opis razpolozljivih storitev na spletu in
•	UDDI (angl. Universal Description, Discovery and Integration): omogoca iskanje spletnih storitev.
Zaradi mnozšice protokolov razvoj spletnih storitev ni preprost, zato je podjetje Apache razvilo orodje AXIS2 [12], ki programerjem omogoca delo s spletnimi storitvami na višji ravni. To orodje je integrirano tudi v Eclipse in ga uporabljamo tudi pri razvoju našega koncepta.
Obstaja vecš arhitekturnih resšitev za povezavo med mobilnimi napravami in arhitekturami SOA. V našem konceptu smo uporabili neposredno klicanje spletnih storitev, t. j. vse zahteve iz mobilne naprave posšljemo spletni storitvi neposredno, kar pomeni, da mora za zavijanje in odvijanje sporocil SOAP poskrbeti odjemalec sam. Na operacijskem sistemu Android te funkcionalnosti omogoca knjiznica KSOAP2.
Podatki o pozicijah tekmovalcev, ki jih pošilja vse-prisotni odjemalec z mobilne naprave, so zapisani v geografskih koordinatah oblike (lon,lat,alt}, kjer lon oznacuje geografsko širino (longituda), lat geografsko dolzino (latituda) in alt nadmorsko višino (altituda). Z geografskimi koordinatami je tezško racšunati, zato jih je treba s pomočjo Merkatorjeve projekcije transformirati v tridimenzionalni koordinatni sistem UTM (angl. Universal Transverse Mercator system) [14]. Koordinatni sis-
tem UTM je Merkatorjeva projekcija Zemlje na ravnino in jo deli na 60 longitudnih ter 30 latitudnih con. Vsaka pozicija je v tem koordinatnem sistemu predstavljena kot cetvorka {lon_cona,lat_cona, vzhod, sever), kjer lon_cona in lat_cona pomenita številko longitudne oz. latitudne cone, vzhod predstavlja projicirano razdaljo od centralnega poldnevnika in sever projicirano razdaljo od ekvatorja. Obe vrednosti vzhod in sever sta definirani v metrih. Čeprav so teZišce transformacije geografskih koordinat v kordinatni sistem UTM osnovne trigono-metricšne in algebrske funkcije, pa so transformacijske formule zelo zahtevne [21], [20]. Zato smo pri svojem delu uporabili implementacijo transformacije avtorja Salkosua v Javi [19].
Pri izračunavanju razdalj med tekmovalci uporabimo evklidsko razdaljo med dvema tocškama v ravnini. Ker zajemamo pozicije tekmovalcev vsako sekundo in obravnavamo samo tekmovalce v neposredni blizšini dolocšenega tekmovalca, t. j. v njegovi coni zavetrja, visšino lahko zanemarimo.
Algoritem za ugotavljanje voznje v zavetrju je relativno preprost. Vsak zapis o trenutni poziciji tekmovalca lahko predstavimo kot šestorko {i,x,y, z,t,l), kjer i oznacuje startno številko tekmovalca, x, y, z njegovo trenutno pozicijo v kordinatnem sistemu UTM, t cas nastanka zapisa in l izracšunano dolzšino poti, ki jo je prevozil i-ti tekmovalec. Izracunano dolzino poti l dobimo s projekcijo trenutne pozicije i-tega tekmovalca na premico, ki povezuje tocke, dobljene pri oznacevanju kolesarske proge s precizno napravo GPS v sekundnih intervalih. To oznacevanje proge opravimo pred samim zacetkom kolesarskega tekmovanja.
Dolzina prevozene poti l vpliva na trenutno uvrstitev tekmovalca, t. j. vecja je dolzina prevozene poti, boljsša je uvrstitev tekmovalca. Uvrstitev tekmovalca dolocamo s sortirnim algoritmom glede na padajoco dolzšino prevozšene poti l. Zaradi gostega zajema trenutnih pozicij tekmovalcev na progi se orientiramo samo na uvrstitve tekmovalcev v neposredni okolici i-tega tekmovalca in je zato sštevilo zamenjav, potrebnih pri sortiranju, majhno.
Ko imamo uvrstitev i-tega tekmovalca doloceno, je treba preveriti, kaksšna je njegova razdalja do naslednjega tekmovalca i + 1. Če je ta manjša od sedmih metrov za vecš kot 20 sekund, algoritem sporocši krsšitev vozšnje v zavetrju.
4 Poskusi in rezultati
Čilj eksperimentalnega dela je bil pokazati, da lahko današnje mobilne naprave uporabimo pri ugotavljanju voznje v zavetrju. S tem namenom smo izvedli dva testa:
•	primerjavo referencnih razdalj na Zemlji z razdaljami, ki smo jih izracunali na podlagi podatkov iz sprejemnika GPS in
•	simulacijo voznje v zavetrju.
V prvem poskusu smo na Zemlji označili 14 koli-nernih točk v medsebojni oddaljenosti enega metra. Z različnimi mobilnimi napravami smo se sprehodili po teh točkah in pri tem vsako sekundo izmerili njihove pozicije GPS. Iz teh pozicij smo izračunali razdaljo do izhodiščne točke. Po točkah smo se sprehajali s hitrostjo 1 meter na sekundo. V testu nas je zanimalo, kako občutljive so naprave GPS na razdaljo v okoliči sedmih metrov, kjer zaznavamo voznjo v zavetrju. Uporabili smo naslednje naprave GPS:
•	pametni telefon Samsung Gallaxy,
•	pametni telefon HTC Wildfire,
•	napravo U-blox, priključeno na prenosni PC z vmesnikom USB in
•	napravo Garmin Etrex-H.
Vse naprave zajemajo pozičije GPS v intervalih ene sekunde. Naprava Etrex-H te pozičije shranjuje v pomnilnik. Ta pomnilnik lahko po dejavnosti prepišemo na PC v obliki datotek GPX. Podobno je tudi z napravo U-blox, medtem ko podatke GPS s pametnih telefonov obdelujemo sproti.
Rezultate izračunov prikazujemo na sliki 4. V grafu je s polno črto označena realna razdalja točk na Zemlji, z linijama « 7"pa označujemo čono zavetrja. Iz grafa lahko razberemo, da se najblize realni razdalji priblizamo z napravo Garmin Etrex-H. Od pametnih telefonov je zelo blizu tudi HTC Wildfire, ki je tudi najresnejši kandidat za uporabo v praksi.
<7 cona zavetrja 7
yy^ ..•••"ReaJna.razJalja	-
■•-"	/ U-blox	..........
Etrex-H	-----------
Samsung	--------------
HTC	..............
6 8 10 Merilne točke
12 14 16
Slika 5: Trasa kolesarske dirke (povzeto po Google Map)
Za simulacijo dirke smo razvili agenta, ki cita datoteki in v realnem casu sporoča podatke sistemu za odkrivanje voZnje v zavetrju. Pametni telefon je neroden za voZnjo, potrebuje pa tudi povezavo z javnim brezzičnim omrezjem, ki pa ni zastonj. Zato smo raje izbrali športne ure.
0:20
Čas [min]
2:313:26	6:30 7:34 9:06
3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0
3332
2789 2492
1133 932
100 200 300 400 Čas [sec]
0
500 600
7 E
Slika 6: Simulacija voZnje v zavetrju
Slika 4: Primerjava referenčnih razdalj z izračunanimi razdaljami
V drugem poskusu simuliramo voznjo v zevetrju. Pri tem poskusu dva tekmovalča na dirkalnih kolesih premagujeta progo dolgo 3,332 km (slika 5). Proga je razmeroma preprosta brez vzponov. Oba tekmovalča sta bila opremljena s športnima urama Garmin Forerunner 110, ki imata vgrajene zelo natančne sprejemnike DGPS. Podatke o voznjah obeh tekmovalčev smo prepisali z obeh ur v datoteki v formatu .GPX.
Dirko obeh tekmovalcev prikazujemo na sliki 6, iz katere lahko razberemo, da je tekmovalec A startal 20 sekund pred tekmovalcem B. Tekmovalec B ga je po casu 2:31 minute ujel in po pretecenih 20 sekundah v njegovem zavetrju zacel kršiti pravila voznje v zavetrju. Dogodek je sistem za odkrivanje voznje v zavetrju korektno zaznal. Po dvesto metrih vozšnje v zavetrju je tekmovalec B prehitel tekmovalca A in vozil pred njim v razdalji 20 do 30 metrov. V casu 6:30 minut od starta tekmovalca A se je obrnilo. Tako je tekmovalec A vozil v zavetrju tekmovalca B okrog 300 metrov, ga prehitel in dirko koncal v casu 8:54 minut oz. 12 sekund pred tekmovalcem B. Tudi drugicš je sistem krsšitev vozšnje v zavetrju korektno zaznal. Ker je tekmovalec A startal 20 sekund pred tekmovalcem B je bil zadnji v resnici 8 sekund hitrejsši od prvega.
0
0
2
4
222
fister, fister ml.
Na splošnem lahko povzamemo, da je voznjo v zavetrju mogoče odkrivati s pomočjo današnjih mobilnih naprav z vgrajenimi sprejemniki GPS. Pametni telefoni sičer omogočšajo omenjene funkčionalnosti, vendar so za uporabo na dirkalnih kolesih neprimerni. Problem je tudi velika poraba električšne energije, ki pri polni obremenitvi ne pokrije trajanja čelotne kolesarske dirke (6 ur pri hitrosti 30 km/h). Veliko primernejše bi bile namenske mobilne naprave z vgrajenimi zelo natančšnimi napravami GPS in zmogljivimi brezzšičšnimi modemi.
5 Sklep
V čšlanku smo pokazali, da odkrivanje vozšnje v zavetrju na Ironmanih ni večš iluzija, ampak bi jo bilo mogočše uporabiti v bliznji prihodnjosti. K temu prepričanju nas sili več dejstev, kot na primer: navigačijski sistem Galileo je tik pred dokončanjem in bo omogočal natančnost umeščanja objektov na Zemlji boljšo od enega čentimetra. Z nastopom mobilnih omrezij 4G [17] se povečuje njihova zmogljivost. Vseprisotno računalništvo se naglo vzpenja. Na trg prihajajo ponudniki namenskih vseprisotnih naprav, ki zdruzujejo natančne sprejemnike GPS z brezzičnimi modemi v mobilnih napravah, ki so zelo lahke, počeni in imajo majhno porabo. Takšne vrste naprav so lahko ključ do rešitve naših problemov.
V nadaljevanju dela zelimo integrirati sistem za odkrivanje voznje v zavetrju z merilnim sistemom, ki ga nadzorujemo z domensko-spečifičnim jezikom Ea-syTime [8], [9], [10].
[10]	I. Jr. Fister, I. Fister, "Measuring Time in Sporting Competitions with the Domain-Specific Language EasyTime," Electrotech-nical Review, vol. 78, no. 1-2, pp. 34-41, 2011.
[11]	B. Fling Mobile Design and Development, O'Reilly Media, 2009.
[12]	D. Jayasinghe, A, Azeez Apache Axis2 Web Services, Packt Publishing, 2011.
[13]	P. Misra, P. Enge Global Positioning System: Signals, Measurements, and Performance, Ganga-Jamuna Press, Lincoln, Massachusetts, 2010.
[14]	TM8358.2 The Universal Grids: Universal Transverse Mercator (UTM) and Universal Polar Stereographic (UPS), Defense Mapping Agency, 1989.
[15]	S. Petschnig 10 Jahre Ironman Triathlon Austria (Ironman Edition), Meyer & Meyer Sport, 2007.
[16]	R. Prasad, M. Ruggieri Applied Satellite Navigation Using GPS, GALILEO, and Augmentation Systems, Artech House, Boston, 2005.
[17]	R. Prasad, S. Dixit, R. van Nee, T. Ojanpera Globalization of Mobile and Wireless Communications: Today and in 2020, Springer Verlag, 2010.
[18]	S. Rauter, M. Doupona Topic "Perspectives of the sport-oriented public in Slovenia on extreme sports," Kinesiology, vol. 43, no. 1, pp. 82-90, 2011.
[19]	Coordinate conversions made easy http://www.ibm.com/ develo-perworks/ java/library/j-coordconvert, 2011.
[20]	P.J.G. Teunissen, "A optimality property of the integer least-squares estimator," Journal of Geodesy, vol. 73, no. 11, pp. 587-593, 1999.
[21]	T. Vincenty, "Direct and inverse solutions of geodesics on the ellipsoid with application of nested equations," Survey Review, vol. 22, no. 176, pp. 88-93, 1975.
[22]	M. Weiser The computer for the 21st Century, Scientific American, vol. 3, pp. 94-104, 1991.
[23]	World Triathlon Corporation: IRONMAN Rules, WTC Technical Report, 2010.
[24]	B. Zalik "An efficient sweep-line Delaunay triangulation algorithm," Computer-Aided Design, vol. 37, no. 10, pp. 1027—1038, 2005.
Zahvala
Raziskavo je omogočilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije v okviru programa P2-0041 - Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve.
Literatura
[1]	D. Abbott Embedded Linux Development using Eclipse, Elsevier Inc., Burlington, 2009.
[2]	G. Alonso, F. Casati, H. Kuno, V. Machiraju Web Servi-ces:Concepts, Architectures and Applications, Springer Verlag, 2010.
[3]	D.C. Agnew, K.M. Larson Finding the repeat times of the GPS constellation, Springer Verlag, Berlin, 2007.
[4]	D. Bell, M. Parr Java for Students, Prentice-Hall, 2010.
[5]	E. Brunette Hello, Android: Introducing Google's Mobile Development Platform, Pragmatic Bookshelf, 2010.
[6]	L. Darcey, S. Conder Android: Wireless Application Development, Addison Wesley, Upper Saddle River, 2011.
[7]	A. J. Dierendonck "GPS Receivers," In: B. W. Parkinson, and J. J. Spilker (Eds.): Global Positioning System: Theory and Applications, American Institute of Aeronautics and Astronautics, vol. 1, 1996.
[8]	I. Jr. Fister, I. Fister, M. Mernik, and J. Brest, "Design and implementation of domain-specific language Easytime," Computer Languages, Systems & Structures, 2011, Article in press.
[9]	I. Jr. Fister, M. Mernik, I. Fister, D. Hrncic, "Implementation of the Domain-Specific Language EasyTime using a LISA Compiler Generator," Proceedings of the Federated Conference on Computer Science and Information Systems, pp. 801-808, 2011.
Iztok Fister je leta 1983 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Doktorsko disertačijo je leta 2007 zagovarjal na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru leta 2007. Od leta 2010 je zaposlen kot asistent v Laboratoriju za računalniške arhitekture in jezike na isti fakulteti. Raziskovalno se ukvarja z račšunalnisškimi arhitekturami, programskimi jeziki, operačijskimi raziskavami, umetno inteligenčo in evolučijskim računanjem. Je tudi član IEEE.
Iztok ml. Fister je magistrski sštudent Fakulteti za elektrotehniko, račšunalnisštvo in informatiko Univerze v Mariboru. Poleg sštudija in raziskovalne dejavnosti, je navdusšeni triatloneč. Je tudi sštudentski čšlan IEEE.