št. 14 Cena 15 din Ptuj, 14. аргНа 1961 Letnik XIV Aprilski dnevi "eta 1961 bodo zaznamovani tv zgodovini člove- štva ko: izelo ipomembni, ркзвеђпо ker je človekova znanost tokrat prvič uspešno izstrelila raketo s človekom in dosegla, da se je prvi vesoljski potnik vrnil nepo- škodovan z višine 302 km. Uspeh znanost: je tolikšen, da v vsem dosedanjem razvoju človeštva ni- mamo pcdobne pnmere. Toda vse ima še drug^o stran. Najprej ne smemo pozatuti. da so dosegli ta uspeh v socialistič- ni Sovjetski zvezi in da bodo v kaipitalistični Amerik; pridjali pr- vemu potniku v vesolje vzdevek »vesoljski vohun št. 1«. S tem je povedano vse. Jurij Aleksejevič Gagarin v teh dneh ne bo prišel v zgodovino le kot Krištof Ko- lumb 20. stoletja, pač pa tudi kct predstavnik vzhodnega bloka, ki je premagal težncst Zemlje, jo obkrožil, bil ves čas v zavesti in imel možnost, da si jo je temeljito ogledal. Kot pri prvem sovjetskem sa- telitu, tako bodo tudi sedaj v ZDA govorili o nujncsti, da se sporazumejo qfetìe_ vesoljskega prost-cra, k: na> bi služil le v mi- roljubne namene. Tisti, ki toL ko zahteva takšno pisalno besedo, se brzda boj( svojih lastnih hotenj, da bi vesolje spremenil le v po- daljšek zakcmpliciranih zemelj- skih cd nosov ter končno razdelil л>е5о1је v dva bloka. Osnovna dolžnost današnje zna- nosti pa mora biti usmerjena v ods*Tanjevanju blokovskih naspro- tij. Služiti mora človeštvu, ki je r teh dneh zapisalo v zgodcivino novo ero — ero vesoljstva. Lju- dje, ki imajo na svetu tohko prc- Hemov, naj pustijo vse zaplete na tem našem planetu in naj pri znanstvenem osvajanju vesolja skrbijo, da bodo vesoljski piloti sltižili člicveštvu, ne glede na dr- žavljanst\-o. narodnost in raso. Sovjetskecja uspeha naj se ve- seli ves svet, ker je v vesolje poietel človek, ne pa držav- liian ZSSR. To je postranska stvar, posebno če se bo človeštvo trudilo in dado vesoljski znanosti pravo humano mesto, kjer ne bo- do hoteli delitt vesoljske neskonč- nosii in ivpreči rakete, satelite in vesoljske ladje v oboroževalno tekmovanje. TASS je sporočil, da je ipotova- nje prvega vesoljskega potnika 27-letnega Jurija Aleksejeviča Ga- garina trajalo 89 minut. I>csegel je višino 302 km. Satelit s člove- kom je tehtal 4725 kg. Gagarin je brez motenj prenesel trenutek, ko je satelit začel krožiti okoli Zem- lje. Nekajkrat se je povezal .s postajo na Zemlji. Po enkratnem obkroženju planeta so na Zemlji pritisnili na gumb in satelit se je začel spuščati. Ko je pristal, je Gagariin pn:lezel iz kabine in spo- ročil, da se počuti ncrmalno. To bi bil kratek cpis poleta v vesolje. ★ Tudi drugi zunanjepolitični do- godki so bili v teh dneh zelo po- membni. Najprej je treba omeniti tiskovno konferenco generala de GauUa, ki je odločno pcivedal, da .je nadaljevanje vojne v Alžiriji nesmiselno in je zato pctrebno zagotoviti Alžircem neodvisnost. Zato lahko pričakujemo, da bodo že v kratkem našli rešitev, v ka- teri bodo zaključili sedemletno vojno. Eichmannov proces v Izraelu se je začel. Kaj bo prinesel in kak- šno vkgo bo od;igral petnajst let po uničenju nemškega fašizma, je odvisno od Izraelcev, ki naj bi dali procesu aktualen prizvok, in od obtoženega zločinca, če je pri- pravljen sp>oročiti javnosti, koli- ko ljudi, ki je sodelovalo .pri li- kvidaciji, zavzema sedaj vodilne a>ložaje, preko katerih naj bi v drugačni obliki začeli uresničevati geslo Adolfa Hitlerja. To so vprašanja in če proces ne bo samo obtožba tega. kar se je zgodilo, pač pa bo tudi opo- zorilo, da so še možnosti za ge- nocid, bo imel svojo veliko vlogo pri urejevanju nekaterih svetov- nih problemov. Ne smemo poza- biti, da je Nemčija postala močna zaradi blokovske opredelitve in da so zaradi tega hote pozabili na marsikateri zločin. Či jih bedo sedaj odkrili ;n pokazali na žive zločince, bo pred svetovno jav- nostjo umazana ne samo nemška, pač pa vsa zahodna politika. Bo- jimo se, da tega no bedo stoni:, ker so posredi interesi kapitali- stičnega razreda. Naša mladina in izbira poklica Nedvomno je izbira poklica med najvažnejšimi dogodki v življenju mladega človeka, saj je od pravil- ne izbire poklica odvisna njegova bodočnost. Delo plemeniti in vzga- ja človeka, ga jekleni, ko prema- guje težave ter ga zavestno vodi k višjim ciljem človeške družbe. V naši socialistični družbi mlade- mu človeku ni težko zadeti pra- vilne izbire poklica, saj je mnogo činitcljev, ki mladini kažejo pot v bodočnost. Že mladinske organi- zacije živahno delujejo na tem po- dročju, ko mladina mladini odpira široke možnosti za po: v življe- nje. Šole seznanjajo mladino z raznimi poklici in dajejo nasvete in napotke po njihovih sposobno- stih, saj so vzgojitelji imeli do- volj priložnosti, da so spoznavali mladega človeka v razredu, v šol- ski delavnici in tudi pri igri. Po- sredovalnice za delo se vedno bolj uveljavljajo s svojimi znanstvenimi oddelki in komisijami, ki prihaja- jo neposredno tudi k staršem, saj so predvsem starši odgov(M-ni za bodočnost svojih otrok, družba pa jim nudi vsestransko pomoč. V mesecu poklicnega usmerja- nja želimo prikazati, kakšne mo- žnosti ima mladina, ki se želi po- svetiti poklicu v Jugoslovanski ljudski armadi. Predvsem moramo jxjudariti, da je JLA nosilec svet- lih tradicij narodnoosvobodilnega boja, ki je prekalil našo armado v ljubezni do domovine in do socia- listične družbe. Služiti JLA pome- ni posebno čast za vsakega držav- ljana, posebno pa še za vodstveni komandni kader. V glavnem vzgajamo vodstveni kader JLA po dveh poteh, in si- cer: z dovršeno osemletko za po- doficirje v podoficirskih šolah, z dovršeno srednjo strokovno šolo ali gimnazijo pa za oficirski ka- der, v vojaških akademijah. Iz obeh šol je možno doseči najvišje vojaške in strokovne nazive. Mladinec, ki uspešno dovrši osemletko in je sposoben za vo- jaško službo, se lahko odloči za eno sledečih šol: 1. pešadijsko podoficirsko šolo, 2. artilerijsko podoficirsko šolo, 5. PA artilerijsko podoficirsko šolo, 4. inženirsko podoficirsko šolo, 5. tankovsko podoficirsko šolo, 6. po- doficirsko šolo ABHO, 7. podofi- cirsko šolo za zveze, 8. prosvetno podoficirsko šolo, 9. sanitetno podoficirsko šolo, 10. tehnično podoficirsko šolo za zveze, 11. tehnično podoficirsko šolo, 12. le- talsko mehaničarsko podoficirsko šolo, 13. letalsko podoficirsko šo- lo, 14. mornariško podoficirsko šolo, 15. mornariško-tehnično pod- oficirsko šolo in 16. vojno glasbe- no šolo. Ko mlad človek prečita te širo- ke možnosti pri izbiri vojaških poklicev, mu res ni težko, da se ne bi odločil za tistega, ki ga naj- bolj veseli. Pri izbiri poklica je važna tudi materialna stran. Naj- prej se vprašajmo, kdo nas bo vzdrževal v času študija. Vsi ve- mo, da starši želijo dobro svojim otrokom in vsi bi jih radi vzgojili za najboljše člane socialistične družbe. V tem pogledu nudijo vo- jaške šole vso prednost pred štu- dijem v ostalih civilnih šolah. Ko je kandidat sprejet pred komisijo in ga prevzame vojaška šola, je že preskrbljen za vse življenje. Star- šem ni treba več skrbeti v mate- rialnem oziru, sin pa je preskrb- ljen z vsem! Ko mladinec dokonča šolo v dveh ali treh letih, je že odslužil vojaški rok in ima svojo službo z lepo plačo. Vedeti mora- mo tudi to, da ima vsak podoficir in oficir osnovno plačo, položajno plačo, armadni dodatek in doda- tek za obleko. Ko se oficir poroči, ima prednost pri dodeljevanju družinskega stanovanja. Še nekaj besed o oficirskih šo- lah. Tu je pogoj uspešno dovrše- na srednja šola. Kandidati se šo- lajo na vojaških akademijah tri leta. Ko slušatelji absolvirajo aka- demijo, dobijo rang fakultetne izobrazbe in redno napredujejo. Z vstopom na vojaško akademijo so kandidati preskrbljeni z vsem. Vse stroške šolanja nosi država. Ofi- cirji dobivajo periodične poviške po vsakih treh letih službe, ki tvorijo sestavni del osnovne pla- če. Komandirji vodov, ki vadijo \ vojski, dobivajo za obleko za 20 " višji dodatek. Za posamezne služ- be v letalski, padalski, potapljaški, obmejni formaciji in pri gardi, do- bivajo oficirji še posebne do- datke. Prav tako dobivajo dodatek za službena potovanja, za ločeno življenje ter plačan dopust, ki tra- ja 25 do 30 dni v letu. Ko slušatelji uspešno končajo vojaško akademijo, dobijo 165.400 din za nabavo obleke. Oficir sme skleniti zakon ne glede na svoj čin. Oficir sme nositi tudi civilno obleko izven delovnega časa. Še podrobnejše informacije, lah- ko dobite pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj, na Oddelku za narod- no obrambo. Starši in mladina! Skrbno pre- berite te vrstice in se odločite za vojaški poklic. Vzgoja v vojaških šolah je pri nas na visoki ravni v strokovnem, družbenem in politič- nem pogledu. R. J. 23. APRILA: VOLITVE ZADRUŽNIH SVETOV Kmetijsko /adriigo z območja mariborskega okraja bodo izvedle volitvo novih zadružnih svetov 23. aprila 1961. V ta namen bodo sedanji zadružni sveti imenovali vrlüne kom/lsije za volitve članov zadružnega sveta izmed članov zadruge nadalje volilne komisije za vclitve članov zadružnefla sve- ta izmed dcfavcev zadruge in nje- nih poslovnih enot tor komisijo za pripravo seznamov volivcev. Vo- lilne komcsije same pa !menuje.io vrlnlno odbore za posamezna vo- lišča. Pi-j izbiri kandidatov za zadruž- П(Г svete bo osnovna morilo, kako kandidat gospodarsko sodeluje z zadrug.n. V zadružne sveto hi naj prišli predvsem mladi ljudje, po možno.sti pa vsaj 20 do 30 odst. kmetijskih proizvajalk. Hazmorje med zadružniki i1n člani kolekti- va bi nai bilo približno 30:50 ozi- roma kot je določeno v pravilih posamezne zadrugo. Organi kmetijskih zadrug so bo- do povezali 7. občinskimi odbori SZDL ter s krajovnimil aktivi gle- de pomoči pri izvedbi volitev in izbiri kandidatov za zadružne svete in upravno odbore. Število članov zadružnega sve- ta jo po uredbi o kmetijskih za- drugah 30 do 80. Vsaka zadruga trna v .svojih pravii'ih tudi dolo- čilo o štovilčnom staniu zadruž- noga svoîa. V orimorih. ko so se zadrugo pripoj Го ali spojilo, bodo določilo novo število s s-^glasjom OZZ Maribor. Vsekakor bi nai za- družni sveti ne biM nrovoMkr in bi nsi šteli v maniših zadrugah do л5, v večjih zadrugah pa do 55 članov. Bujno cvetoča češnja pri ptujskem gì adu Svetovni dan zdravja „Nesrečam se lahko izognemo" V današnjem svetu povzroča- jo nezgode več smrtnih prime- rov kot katerakoli posamezna bolezen, izjemi sfa samo rak in bolezni srca ter ožilja. V mno- gih državah povzročijo nezgo- de smrt več otrok med 5. in 19. letom starosti kol vsi osta- li vzroki skupaj. Nezgode ter- jajo od mladih žiAlienje hujši davek kot ga je zahtevala ka- terakoli vojna, ki jih doslej svet pozna. Imamo dokaze, da se večina nezgod primeri v situacijah, za katere na splošno mislimo, da so »varne«. Približno polovica vseh nezgod se primeri doma in največ žrtev je med otroci. Dve petini vseh smrtnih ne- zgod med otroci od enega do štirih let starosti se zgodi do- ma ali v bližini doma. Po- membni vzroki so opekline in zastrupitve, ki imajo na sploš- no vsaj resne posledice, če niso že smrtne. In vendar bi skoraj vse mogli preprečiti pri malo večji posebni pozornosti in z malimi enostavnimi varnostni- mi ukrepi. Tisoč ljudi dnevno umrje na cestah vsega svela — to je po- lovica vseh smrti zaradi ne- zgod. Od vseh nezgod največ govorimo in največ pišemo o tistih na cestah in vendar v resnici malo poznamo mnogo- številne činitelje, ki medseboj- no delujejo na njihov nasta- nek. Samo nekaj držav je, ki so s sedanjimi preventivnimi ukrepi napravile kaj več kot samo to, da so preprečile, da število nezgod na cestah ne narašča več z isto hitrostjo kot narašča število vozil na cestah in Število prevoženih kilome- trov. Mnogo več moramo še vedeti o načelih, ki bodo zago- tovila varnost na cestah. Nezgode pri delu so bile bolj natančno raziskovane kot ka- terekoli druge ne/gode in v mnogih industrijah so bili uve- ljavljeni natančni predpisi za varnost. Največ ■ upanja za prepreče- vanje nezgod nam danes ne- dvomno daje vzgoja k varno- sti. Neštevilne nezgode moramo danes pripisati, vsaj deloma, dejanjem ali opustitvam, ki jih zakrive žrtve same: pešec, ki se poda čez cesto in ne pogle- da okrog sebe; deček, ki sku- ša menjati varovalko in ne iz- ključi toka; delavec, ki ne upo- števa varnostnih pravil tovar- ne. Pouk o varnosti moramo vsekakor dajati /e v šoli, ven- dar tudi v tovarnah in na kme- tijah, mogočo najbolj važno pa je poučevati o varnosii doma. V gospodarsko razvitih deže- lah je /e dosežen nek napre- dek: objavljajo se statistike o nezgodah, čeprav še ite na eno- ton način: urejena je zakono- daja »» varnosti, imajo društva za |)reprečevanje nezgod, ki imajo svoje delovne odbore tudi |)o občinah: pričenja se z vzgajanjem proti nezgodam. Ob Svetovnem dnevu zdrav- ja 1961 spoznajmo preprosto dejstvo, da so nezgode sedaj vodilni vzrok smrtnosti, inva- lidnosti in gospodarske škode in da se nesrečam lahko iz- ognemo. Zaključek mladinske politične šole v Ptuju V četrtek, 6. aprila 1961, so se slušatelji Mladinske politične šole zbrali, da pokažejo pridobljeno znanje 5-mesečnega šolanja v Mladinski politični šoli. K prever- janju znanja je prstopilo 19 red- nih slušateljev. Znanje, ki so si ga pridobili, so pridno zagovar- jali pred posebno komisijo, ki je imela nalogo, da pravično oceni posamezne slušatelje. Komisi.ja ni imela težkega deàa, saj so mladi slušatelja pokazali, da so kos marsikateremu tudi težkemu pro- blemu. Odgovarjali so nepričakc- vano povprečno zelo dobro. S snovjo, ki so jo podali predava- telji tekem 5-mesečnega šolanja, so dobro seznanjeni. Šoio so obiskovali mladi aktivni člani vTdstev aktivov LMS iz to- varn, vaškh in šolskih aktivov. Sama šola je imela namen, da nudi mladim družbenim delavcem osnovo IZ politično ekonomsk h ved, iz mednarodnega delavskega gtbanja, zgodovine mladinskega gibanja v svetu m-o zgcdovini razvoja in nalogah Ljudske mla- dine Jugoslavije. -cč- RnZP iS Občinski odbcr SZDL E*tuj razpisuje ob sodelovanju TVD Par- tizan, športnih organizacij, LMS in druflih organizacij v spomin na herojski boj Slovenjeflcriške čete v času NOB ter v počastitev 20-letnice pričetka v.staje jugoslovanskih narcdicv PARTIZANSKI POHOD »PO POTEH SLOVENJEGORIŠKE ČETEu Prireditev ima množičen značaj. Tekmovalne skupine: množičen partizanski pchod obsega nac ,■- inje kategorije: 1. tekmovalni pohod za pionirje in pionirke v starosti od 10 do 11 let na 4 km dolgi progi; 2. tekmovalni pohcd za mladinke -cd 14 do 18 let starosti na 7 km dolgi progi; 3. tekmovalni pchod za mlad ince v starosti od 14 do 18 let in članice v starosti od 18 let naprej na 12 km dogi progi; 4. množičen partizanski marš za člane od 18 let starosti na- prej na 20 km dclgi progi. Datum tekmovanja. Prireditev za vse kategorije množičnega pohoda bo v nedeljo, 23. aprila 1961. Tekmovatni pogoji. Ekipo sestavlja pet tekmovalcev, ki morajo prisf>eti na cilj istočasno, sicer se plasma m rezultat ne upošte- vata. Pravico nastopa majo: učenci in učenke, stari nad deset let, vseh osno\Ti;h šol v občini, dijaki vseh srednjih šol. člani vseh športnih organizacij, pripadniki društev TVD Partuzan, mladnski aktivi, člani csnovnih družbenih organizacij, ekipe sindikalnih po- družnic, člani Zveze borcev, gasi-ska društva, člani predvojaške vzgoje, pripadniki Ljudske milice in JLA itd. Proge. Tekmovalna komisija bo objavila načrt in opis prog v ?)Ptujskem tedniku(; in na startu. Zborno mesto za vse kategorije .je na Titovem trgu. pričetek pohoda za vso kategorije cb 8. uri. Tekmovalna proga bo ozna- čena in postavljene bodo številne sodniške kontrole. Nagrade. Zmagovalne ekipe bodo prejele lepe nagrado in praktična darila. Prijave. Pripravljalni odbor je izdal posebne prijave vsem osnovnim družbenim organizacijam, šolam itd. Izpolnjene pri.iave dostavite na naslov: Štab za organizacijo partizanskega pohoda pri občinskem odboru SZDL, EHuj, najkasneje do 20. aprila 1961. ODBOR Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, št. 604-75-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Cfliotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo _____________________ 1250 din. Siran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, rySE 14. АРВТТЈ^ 1Ш Rckonstrohclfa opekarne Žablak Od ponedeljka л. aprila 1961 je v opekami Žabjak pri Ptuju v poskusnem obratovanju del avtomatskega opekarskega stro- ja, ki ga je kupila v zvezi z re- konstrukcijo v tovarni »DALIT« v Daruvarju. Avtomatska napra- va za rezanje gline iz mlina na- reže v 1 uri okrog 25.000 opek. S tem je odpravljeno v tem obra- tu ročno rezanje opeke, pri ka- terem ni bila vsaka »j|peka po- polnoma enaka drugi. Tovairna »DalU« je že dobavila del opekarskega avtcmatskega irtroja za opekarno Žab.iak, drugi deli pa bodo dobavljeni v krat- kem. Dotle.i bo tudi gotov nov od- delek, kjer bo stro i montiran. Z njim bodo izdeloval zidno opeko raznih oblik in velikosti ter streš- П/ike, zlasti pa nosilce rapid. S sledti.iimi bodo laihko oskrbovali vse novo.gradn.io v občini, viške pa dobavljali gradben'm pod.iet- jem na. svo.iem velikem poslovnem obtnoč.ju. V zvezi z novm opekar- skim strojem pride sedaj v polmi m-eri v akcijo bager, ki so ga prej up-irabl.fali p-edvsem za ziimsko кпф. Tak bager je naročen tudi za opekarno Janeževci. Z rekonstrukcijo opekarne Žab- jak so začeli po 1. marcu letos. Tozadevni kredit pri Mestni hra- nilnici je podjetju izpos.oval ob- činski ljudski odbor Ptuj, nekaj sredstev pa je imelo podjetje sa- mo. Že pred leti se je p:kazala potreba po rekonstrukaji, ven- dar še takrat niso mogli doseò' prednosti pri kreditu. Čeprav jo delalo podjetje z zastarelimi stro- ji, je vsaj v glavnem krilo potre- be podjetij »Drava« in »Remont« Ptuj ter pcdjetii »Konstruktor«, »Gradiš« in »Stavbar« v Mariboru ter številnih zasebn h graditeljev. Nov način proizvcdn.le opeke br> po rekonstrukcji in delu novega stroja vplival na .število sezonsko zaposlenih. Na. mchanitacijo obra- ta so je podjetje začelo pravo- čarno pripravljati s pcšiljanirm članov kolektiva na šolanje za kvalificiVaTie cpekarje v Liubljani. Po ureditvi opekarne v Žabjaku bo na enak način urejena tudi opekarna v Janoževcih. Prt obeh je še dovoli kvalitefne ilovice in ni bo.lazni, da bi .ie tudi ob pove- čani kapaciteti strojev zmsnika- lo. V bodoče bodo ilovico zaje- mali tudi v g'obino. S tem bo v Žabjaku in v Janeževcrh nastalo jezero, ki bo lahko spremenjeno v ribnik. Po izjavi direktorja opekarne tov. Marjana Bcrliča organi delav- skega samoupravljanja in sndi- kata ne mislij.-i samo na ilovico, stroje in odjemalce, ampak skr- bi'.jo predvsem za zdravje in iz- obraževanje ter razvedrilo svojih delavcev. Tudi letos bo obiskal celoten kolektiv nekaj lepih pre- delov domovine, ker se je ob prejšnjh izletih pokazalo, da med drugim tudi izleti ugodno vp'iva.jo na marl.jivost in discip'ino vseh ter na tovariško sožitje v pcd- .iet.ju. Poleg vseh skrbi v podjetju ko- lektiv rad prispeva pa svojih mo- čph pri prostovoljnih akcijah v Ptu.ju. M;'d važne prostovoljne ob- veznosti, ki jih je sprejel v zad- njem času, spada skrb kolektiva opekarne za opremo otroškega igrišča izpod grajskega hr'ba. Rekonstruirana opekarna Žabjak in Janeževci ter na novo v pogon spuščena opekama v Medvedcih bodo lahko v celoti oskrbovale s kvalitetno opeko vse krajevne in druge potrebe sedanje pospešene stanovanjske m g'cspodarske gra- ditve. JV Pred vhcdcrn k coekarni POVRTNINA: čebula 100—120, Čebulček 400—500, lusčen; fižol 60—70, liren 100, krompir 18 do 20, korenje 60, motovileč 150, pe- t«-ršilj 60—70, por 50, regrat 150, radič 150, redkvica 10—Í5, solata berivka 150, špinača 100, kislo ze- lje 50 d;n. SADJE IN SADEŽI: beluši 300, jabolka 50—70. ŽITARICE IN MLEVSKl IZDEL- KI: ječmen 50, koruza 40, koruz- na moka 40, ajdova moka 60. pro- se 60, koruzni zdrob 50 din, MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: surovo maslo 500—600, meko 40, smetana 200, sir 100 din. JAJCA 13—15 dm. DRUGO: sadike: zelje 3 dn kos, koleraba 3, solata 1. karfijola 5, ôbrovt 3. Trgovskega naraščaja ne bo primanjkovalo Nedavno j*« bilo sklenjeno na občnem zboru sindikal- ne podružnice »Panonije« trgov- skega podjetja v Ptuju na zboru, da bo tudi v bodoče njegova glav- na skrb za 265 članov podružnice, za njihovo vsestransko .çposobno-st in dejavnost, za njihovo zdravje in razvedrilo. Med akUvn mi člani je bil po- hvaljeo kegljaški krožek podruž^ nice, ki je dosegel uspehe v raz- nih krajih v Sloveniji. Enako no- gometna in strelska sekcija. Zelo *g:len je bi! iiz'vršni odbor podruž- nice, ki je sodeoval z organi de- lavsikega upravljanja. V bodoče bo podružn ca polefl ostale vse- stranske aktivnosti navezale tesne Stike z ostalimi sindikalnimi or- g^nizactjami trgovskih podjetij v občini za izmenjavo raznih iz- kušenj m ra.znih športnih sre- čanj. Vse iis,pešno delo v 1960. letu se je odražalo v izvajanju plan- skih nalog, pn' gcspcdarsikem na- predku pod.jGtja, pri politiki na- írrajevanja in pri vzgo.ji kadra'. Od 1300 milijonov promet a 1955 so jpfišli v I960, letu na 2460 nuli- .jonov prometa ob vsem zadovolj- stvu odjemalcev. Z boljšo organ - zacijo dela je uspelo podjetju opraviti večje naloge celo brea povečanja števila kadra. V bodoče se bo sindikalna or- ganizacija še bolj odločno kot do- slej zavzemala za povečanje po- slovnih prostorov, za nabavo nove opreme in za ureditev samopo- strežne trgovine v Ptuju. Skrbela bo za pravilno nagrajevanje. Vse to zagotavlja kolektivu in podjet- ju večjo storilnost in še boljše gospodarjenje. Glede vajencev je ugotovi zbor, da bo ob skrajšanem «cnem času dotok mladega kadra zadoščal. Povprečno kvalificiranega kadra bo dovolj, za poslovanje pa bo še vedno potrebna večerna poslcvod- ska šola. Že v jeseni bo začel na njej ix>uk, če bo dovolj interesen- tov. V (xjpocilih in diskusiji je bilo dosedanje delo sindikane organi- zacije »Pancn je« ufl'odno ocenje- no in spre.jetih več sklepov, ki zai- gotavljajo podružnioi in podjetju tudi v bodoče nedal.jnje tuspešno d^elo. Pluf Preurejanje gostišča »Pri Rozil |)ra/niij'' od 7. do JI. aprila 1961 pod {ioslom i ^PREPREČUJMO NEZGODE" (inv 14. ai)rila 19()i ol) 20. uri v dvorani komiteja ZKS: l)ri'da vaii ј(> z iiasU-dii jih pro^rraimun; ¡ j 1. PrimariJ dr. Aleksander Kuhar - Nez^rcclc iii n.jilii [)rcpr(4"'rvari je; j 2. Dr. Fran Bnimeii Nr/crocio л- otroških hnili: i Gabimo, da se obeli pr(4l¿ivanj u(l(de/ite v čim večjem] šlcvilu. \ Nczpodam sc lahko izopncmo! i APRILSKI DNEVI Po mobilizaciji k prostovoljcem in njihovi vrnitvi ob kapitulaciji jugoslovanske vojske, so se neka- teri ptujski komunisti zbrali sredi aprila pri Kupčičevih na Ptujski gori. Tam so govorili o položaju pod okupatorjem, o nevarnosti aretacije. Zmenili so se, da se bodo varovali in skrivali, da jih ne bi okupator prijel in tako že v kali uničil možnost organizira- nega upora proti zavojevalcu naše domovine. Okoli 20. aprila je prišel k Zvonku Sagadinu, mlademu komu- nistu, dijaku ptuj.skc gimnazije, njegov prijatelj pekovski pomoč- nik Miha Vidovič iz Jurovec. Po- vedal mu je, da je našel v Halo- zah orožje. Po skrito orožje Miha \'idovič je orožje skril v gozdu nad Dravinjo, ki meji med Jurovci in Gorco. Še tisti dan, ko je Zvonko sprejel to vest, je na večer prišel k Mihu v Jurovce in skupaj sta odšla po orožje. Da bi prišla na drugo stran Drave, sta morala po čoln. Čoln je bil sicer privezan ob bregu Dravinje, a bil je priklenjen. »Moral sem k Bur- gu, lastniku čolna v Jurovce po ključ,« pravi Miha v svojih spomi- nih. Nato pa pravi dalje: »Ko sem vstopil k Burgu na dvorišče, sem zagledal tri nemške avtomobile, pred hišo ob mizi pa skupino nem- ških vojakov in oficirjev. Stopil sem k Burgovi ženi in jo prosil za ključ od čolna, da bi se peljal čez Dravinjo po fižolovke. S ključem v rokah sem hitro mahnil k Dra- vinji in kmalu sva bila na svojem cilju, pri orož,iu. Zvonko sc je na orožje dobro spoznal. Že pred voj- no je učil nas skojevce uporab- ljati puške, sablje, bajonete in pištole. Ob pregledu orožja je bil Zvonko tisti večer zadovoljen. Dva češka mitraljeza »zbrojevki«, sta bila res dobra pridobitev; poleg njiju pa še šest ali sedem pušk, nekaj ročnih granat in municija za puške in mitraljeze. Nevarni plen sva z Zvonkom znosila v čoln in na ргер°Мч'а na 'fvo ptran Dravinje. Ko sem odneeel ključ nazaj, so bili Nemci še vedno tam. Vrnil sem se k Zvonku. Orožje sva znosila na moj dom v Jurovce in ga zakopala v listnjak. Pozneje ga je Zvonko odkopal in ga je Lackov Milan zapeljal z našimi kravami na Hajdino do Skoka. S tem orožjem so jeseni 1941 zma- govali partizani Pohorske čete.« Aprilski spomini V muzejskem okupacijskem ar- hivu leži tudi snopič spominov, ki so jih napisali Ptujčani o april- skih dogodkih. Izpisali smo nekaj odstavkov . .. Mirko O g o r e 1 e C , ki so ga Nemci na listi nujnih ukrepov (Sofortmassnahmen) označili za komunista, je napisal )Dne 8. aprila 1.941 popoldne smo v Ptuju zagledali prve nem- ške vojake. Še tisti dan so me aretirali. Pome je prišel Wallner, po poklicu menda slikar. On je namreč po odhodu jugoslovanske vojske prevzel v Ptuju posle šefa policije. Aretiral me je kar na ulici v imenu »vermaht«, kakor jo izjavil. On in oboroženi nemški dijaki so me odpeljali na žandar- merijsko postajo v Prešernovi uli- ci. Tam je bilo še vse prazno. Prevzel me je nemškutar Stani'z z Brega in zaklenil v sobico na dvorišču. Z desne strani Drave sem še sli.šal strele jugoslovanske artilerije. Za mano so pripeljali v zapor trgovca Lenarta, za njim pa Hin- ka Krefta, nazadnje pa šefa cestne uprave Laha, ki se je zelo razbur- jal, ker aretacija ni bila zakonita. To mu seveda ni nič pomagalo, za kazen so ga zato zaprli v neki bunker na dvorišču, nato pa še nas. Ponoči smo dobili obisk. V bun- ker je stopil nemčur, dentist Ru- dolf Reich in povedal, da so nas zaprli kot talce. Če se tisto noč nobenemu Nemcu ne bo nič zgo- dilo, nas bodo drugi dan izpustili, drugače pa nam bo slaba predla. Ker .so Nemci mirno preživeli ti- sto noč. smo odšli drugi dan na svoje domove. V Ptuj so prišii menda 14. apri- la esesovci, ki so skupaj z vojaki SA in ptujskimi kulturbundovci pričeli z aretacijami Slovencev. Okoli devete zvečer so vdrli v moje stanovanje v pletarni, vodil j h je nemškutar .'\lbercht, zet peka Lczinška. Z brcami in žalivkami so me prisilili, da sem se hitro pripravil na pot. Gnali so me na kazensko sodišče v Prešernovi uli- ci, kjer so me čakali nemški gim- nazijci z zloglasnim Wallnerjem — pozneje jp padel na ruski fronti — in s sinom Lozinška, ki je leta 1938 pomagal obesiti na ptujski mestni stolp hitlerjevsko zastavo. Pretepali so me skoraj do nezave- sti, nato pa odvlekli v celico štev. 11 v pritličju. Na hodniku sta svetila s svečo v roki predstojnik sodišča pred 8. aprilom 1941 — dr. Poznik in sodnik Krambcrger, za kazen, ker v stari Jugoslaviji niso poskrbeli za razsvetljavo hodnika in celic« V celici je Mirko Ogorelec, rav- natelj ptujske plctarne, naletel na advokata dr. Fermevoa in na čev- ljarja Andriča, ki so ga Nemci tudi imeli za hudega komunista; zato so ga tudi pozneje pokončali v taborišču. Celico so polnili nato z novimi zaporniki, med njimi Or- možanci in Središčani, skupaj so van.jo stlačil 21 zapornikov. Pijani gestapovci so jih hodili zasramo- vat. Najbolj so si privoščili »zad- njega jugoslovanskega ptujskega župana« dr. Remca. Od njega so tudi zahtevali da se vsakomur predstavlja: »Jaz sem zadnji jugo- slovanski ptujski župan!« Vse za- pornike so pretepali. Mirku Ogo- relcu so s pištolo zbili dva zoba in ga tako brcali, da so mu poškodo- vali jetra. Od takrat je Ogorelec bolehal do svoje smrti leta 1956. Prijeli so trgovce in obrtnike Trgovec Vrabl je povedal, da so ga aretirali v skupini ptujskih trgovcev in obrtnikov. »Po mene so prišli ponoči ob dvanajsti uri od sobote na nedeljo,« pravi tov. Vrabl. »To je bila nemška vojaška policija, ki je stolovala pri Lenar- tu na Srbskem trgu. Mene in še nekatere, spominjam se na trgov- ca Snoja, mehanika Mara, gostil- ničarke Zupančičeve, trgovca Ra- sla, Petroviča, gostilničarja Miha Brenčiča, pa tudi na študenta Franca Čučka in njegovo ženo, so odpeljali na gostilniški vrt »Pri Roziki«, kjer smo čakali do veče- ra. S šestimi kamioni so nas od- peljali v Maribor v meljsko vojaš- nico. Doma so mi v trgovino po- stavili komisarja Wagnerja, ki jo bil nekdaj za potnika pri Orniggu. Čez teden dni so me spustili do- mov, ker se je zame zavzel neki nemški zdravnik.« V izgnanstvo Ko so bili Nemci v Ptuju terien dni, .so prišli gestapovci po Mirka Protnerja, upokojencu in zavedne- ga Slovenca. Odpeljali so ga z ženo k šefu gestapa dr. Gergerju, ki je stoloval v hiši dr. Jcdlička. Tam bi radi izsilili iz njega izjavo, da je nemškega rodu. Ker je to zani- kal, so zahtevali, naj takoj zapusti svoj dom s 25 kg prtljago, vso stanovanjsko opremo mora pustiti okupatorju. Z ženo sta odhitela domov, pospravila nekaj stvari v kovčeg, se poslovila od sosedov in odšla na Breg, kjer je vlak prista- jal zaradi pokvarjenega železni- škega mostu. Za njima je hodil gestapovce. Stopila sta na vlak. ki ju je odpeljal v izgnanstvo. R. V. PTUJ, DNE 14. APRILA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 OB SKUPŠČINI OBČINSKEGA ODBORA RK PTUJ Vsak 25. občan krvodajalec Več uspeha v borbi proti alkoholizmu Na skupščini občinskega odbo- ra Rdečega kri/a Ptuj v torek, 11. aprila 1961, v Narodnem do- mu je bil skladno z letošnjim svetovnim dnevom zdravja — 7. aprilom poudarek na geslu »Pre- prečujmo nezgode«. V skrbno se- stavljenem poročilu predsednika in tajnice za delo organizacij in odbora RK v 19Ô9. in 1960. letu je bilo -prikazano praktično delo v tej smeri, da bi bilo na ob- močju organizacij RK čim manj nesri^č in nezgod in da bi bila ob hitri pomoči članstva RK nesreče čim manjše in brez posledic. Skupščina je bila dobro pri- pravljena m so se o njej kot ce- loti, zlasti pa o delu organizacij RK ter odbora RK občine Ptuj pohvalno izrazile navzoče pred- stavnice — gostje iz Ljubljane m Maribora ter Ptuja tov. Sveti- na, Ambrožič, dr. PavHčev, Mr- šek, Feidin, Sršen in delegati. Predsednik odbora tov. Sarman je uvodoma povezal delo in uspe- he RK z letošnjim praznovanjem 20-letnice vstaje, tajnica : ova- rišica Kranjčeva pa j© v svojpm izčrpnem, .skrbno sestavljenem poročilu podčrtala predvsem dve nevarnosti, ki ogrožata nekatere na.se delovne ljudi v občini v borbi za zdravo življenje. To -sta kulturna zaostalost in alkoholi- zem, ki najbolj hromita njihovo moč in sposobnost, da bi se ob- varovali bolezni in nesreč. Pre- davanja, zdravstveni tečaji, male asanacije, krvodajalstvo in so- cialna pomoč so le nekatere ob- like izmed dejavnosti organiza- cij RK v skrbi za naše delovne ljudi. Z njimi so dosegle dvojni uspph. Pridobile .so v .svoje vrste ogromno članstva, ki je tudi ak- tivno. Iniciativa 29 osnovnih or- ganizacij RK v 228 vaseh z 11.780 člani in članicami od 64.620 prebivalcev v zdravstveni službi in socialnem varstvu ni ostala brez uspeha. V 11 komisi- jah razdeljeno delo omogoča udejstvovanje vsakega člana in odbornika in zagotavlja u.speh s skupnim in skrbnim delom. Tov. Kranjčeva je opisada delo in uspehe zdravstveno-prosvctne komisije, komisije za pomladek RK, komisije га prostovoljno krvodajalstvo, za borbo proti tu- berkulozi, za borbo proti alkoho- lizmu, za male asanacije, za po- čitniška letovanja, propagandne komrsije in koordinacijskega od- bora. * Med posebne uspehe organiza- cij RK v ptujski občirii spada nedvomno krvodajalstvo. Vsak 25 prebivalec v občini je potom RK prijavljen krvodajalec. Po po- datkih ptujsko bolnišnice je vsak 15 občan krvodajalec. Zlate znač- ke je že lani nosilo 26 krvoda- jalcev in 178 srebrne. Diplome je prejelo 14 organizatorjev kr- vodajalstva in 4 kolektivi. Lani je bilo v občini 2809 odvzemov krvi ali vsaj 7 dnevno. Manj" uspe.šna pa je borba proti alkoholizmu. Na 264 predavanjih je mladima po šolah spoznala zxîravstvene, gospodarske in so- cialne posledice alkoholizma. Mlečne kuhinje in topli obroki hrane so občutna pomoč zletsti tr.stim otrokom, ki bi iim alko- holizem staršev izpodkopal zdravje in normalen razvoj. Več uspeha bo p>otrebnega v borbi proti alkoholizmu pri starejših To zlo je še krivo mnogih nesreč, ki se jim trezni lahko izognemo. Preveč bi bilo naštevati vse uspehe dela organizacij RK v ob- čini Ptuj, ki jih je tako skrbno spremljal in pravilno ocenjeval Občinski odbor RK. Razpoloženje na skupščini je bilo ugodno glede na priznanja za dosedanje uspehe in spodbu- dne misli v F>oročilu in diskusiji za nadaljnje delo. Novoizvoljeni odbor je prevzel odgovornost ob želji, da bi skup- no s članstvom in vso javnstjo dodatno k dosedanjim dosegel nove uspehe in da bi pridobil še nove elane, ki se bodo v službi ljudstva odlikovali po skrbi za delovnega človeka in njegovo zdravo, srečno in lepo življenje. Osebna kronika NA MATIČNEM PODROČJU PTIJ RODILE SO: Štumberger Eliza- beta, Gruškovec 44o— Olgo; Po- lanec Roza i ja. Ljutomerska 22 — Andreja; Mesaric Elizabeta, Sta- rošince 9 — Darjo; Firbas Eliza- beta. Jtršcvci 62 — Franca; čuš Marija. Domava 91 — Jakoba; Lutar Marija, Urban 185 — dekli- co; Kostanjevec Ana, R'cgoznica št. 34 — Drag co; Drcbnak Eliza- beta. Budma 24 — Sonjo; Fijačko Jožefa, Dolane 2 — Nado; Kuž- ner B:gdana, Dragonja vas — Ja- neza; Vogrinec. Neža, Hadoše. 25 — dek'ico; Veit Barica, Štuki 27 — Srečka; Kokcvnik Ivana, Dra- ženci 16 — Jožeta; Bele Ivana, Žetale 45 — Dušana; Valenko Eli- zabeta, Tibolci 5 — dečka; Žgeč Marija. Mariborska 42 a — dekli- co; Horvat Siavica. Vinski vrh 15 — Nado; Gosak Franc ška, Pod- Ichnik 135 — Branka; Tement Knstina. Videm 16 a — Ivana; Rcdič Marija, Jezerišče 11 —Ne- venko; Mere Alojzija. Podlehnik št. 21 — Branrslavo; Vajda An- gela, Bukovci 132 — Zeljka; Kai- sersberger Ant'cnija, Gerečja vas št. 28 — Zdenko; Lampret Ma- rica, Grdma 33 — Rafka; Jarc Zita, Kidričevo 18 — Andreja; Turk Katar na, Gcrca 61 — deč- ka. POROKA: Kovaič Mirko, Krem- pljeva 5, in Pevec Marta, Prešer- nova 33. SMRTI: Emeršič Franc, Paradfž st. 46, rojen 19. 11. 196П. umrl f- 4. 1961; Bratuša Marija. Ra- *>eljčja vas 6. rojena 5. 9. 1876, ;5"rla 6. 4. 1961; Ribic Franjo. ?i-e.sje 4. rojen 10. 5. 1875, umrl ^ 4. 1961. Pcg>T'dnevni pogled na stanovanjski blok TGA Kidričevo TE DNI V OBČINI v .soboto, 15. aprila 1961, ob •16. uri bo letni občni zbcr sindi- kalne podru^n;ce Trgovskega pod- jetja »Merkur«, Ptuj v mali dvo- rani Občinskega kcmiteja ZKJ. Občnega zbora se bo udeležila članica predsedstva Občinskega .sindikalnega sveta Štefka Grdi.ša. * V so'boto, 15^ aprila 1961, ob 16, uri bo v vozovni delavnici ju- goslovanskih železnic v Ptuju pred .spomenikom žrtvam fašizma -prrslava »Dneva železničarjev«, ki' se praznuje vsako leto 15. aprila. * V ponedeljek, 17. aprila 1961. ob 13. liri bo delovna kcnferenca sindikalne podružnice Brivsko- frizer.skega podjetja Ptuj. ki se je bo udeežii član predsed.stva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Alojz Rebernak. ★ .Na Občinskem sind kalnem sve- tu Ptuj se pripravljajo na VI. občni zbor Občinskega sindikalne- ga sveta, ki bo v nedeljo. 23. apri- ia 1961, ob 8. uri. Tekom tedna brdo v.si izvoljeni delegat; prejeli že v Jiaprei pismeno poročiio o delu občinskega sindikalnega sve- ta in izvršena bedo še zadnja p'^- svetovan ja. ★ V četrtek. 20. aprila 1961. bo ob 17. uri na Občinskem sindikalnem .svetu Ptuj zadnja seja predsed- stva Občinskega .sindikainega sve- ta, na kater; bodo proučili še zadnje priprave za občni zb-^r sin- dikatov ptujska' komune. NOVI KRVODAJALCI Dne 4. 4. so darovali kri v ptuj- ski bolni.šnici krvodajalci iz Žetal. Akcija je bila po zaslugi tov. Koj- ca dobro organizirana. Kri so dai'ovali: Mohorko Anica. Vivóla Cilika. Kos Ivan Kos Justi- na. Bukovič Kdvard. Vogrinec An- ton. Zajdela Marija. .Straus Mari- ja, Žerak .Štefanija, Kozel Katari- na, Skela Mirko, Horvat Adolf, Polajžer Janez, Kores Jože, Kojc Andrej. Dne 6. 4. .so se prijavili krvo- dajalci iz Desternika. Akcijo so organizirali predsednik in odbor- niki osnovne organizacije RK De- sternik in je zelo dobro uspela. Krvodajalci .so bili: Trglavčnik Kristina. Potočnik Janez. Kocmut Magdalena, Ornik Martin, Koled- nik Terezija, Šestan Ivan, Potrč Terezija, Mesarec Franc, Satler Marija, Hedl Ivana, Potočnik Ma- rija. Biskxip Alojzija, Biskup Mi- hael, Herega Marija, Zelenko Ma- rija, Bezjak Katarina, Arnuš Jo- žefa, Matjašie Barbara. Simonie Franc, Polanec Alojz. Brumen Frane, Brumen Rudolf, Vindiš Li- zika, Vindiš Marija, Polanec Ama- lija, Letnik Roza. V istem času so se prijavili na- slednji posamezni krvodajalci: Lovrenčič Anica. Regan Antonija, Rižner Marija iz Ptuja: Kranjc Karel. Mala Nedelja; Vorina Lud- vik, Kidričevo; Lovrenčič Franc, Krčevina; Horvat Cecilija. Cirkov-i ci, in Kranjc Rozalija iz Vidma. ' .Vsem darovalcem krvi in orga- mzatorjem .se v imenu bolnikov 'ppo zahvaljujemo. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ E»tuj Topol ob cesti v Juršincih Od kmetijske zadruge bodo mi- mo Zdravstvenega doma do Ri- ton.ievega brega ob cesti rastli toi|>oli, ki jih sedaj sadijo člani množičnih organizacij in šalar.ti- zadružniki. Delo vodi učitelj Ivan Kauôlc, kmeti.jski tehnik. Topoli bodo na obeh straneh. I>o- bavila jih je Gozdarska poslovna zveza Ptuj. ★ Strelska družina Juršinci bo zgradila na šo skem igrišču strel- sko lopo. Temelje bodo zgradili iiz cementa, cstalo pa bo vse le- seno, V Juršincih bedo lahko strelska tekmovanja, ker bo strelišče za to pi-imemo. Po 15. aiprilu bodo začeli z graditvijo in 1. maja letos bo ctvcritev strelišča. Zdravstvena služba v Juršincih se dobro uveljavlja v novem zdravstvenem domu v Juršincih je dnevno precej ljudi, ki prihajajo od blizu in daleč na preglede in na posvetovanja k zdravniku tov. dr. Radu Komadi- na. V fitratkem času se je zdrav- stvena služba v tem delu Sloven- skih goric iz sedeža v Juršincih dobro uveljavila. Vedno več je tudi prijav za zdravniške obiske na domu. Poleg števiTnih pacientov v zdravstvenem drmu in obiskov doma si najde zdravnik tov. dr. Komadina še nekaj casa za raz- govore s orebivalci po naseljih v zvezi z zdravstveno preventivo, z urejanjem stanovprij. izboljša- njem hrane nego otrok itd. Iz aktiva LMS Markovci Aktiv LMS Markovci je bi', pn dolgem premoru ustanovljen na novo decembra lanskega leta. 2e v začetku je začel uspe.šno delo- vati. Izmed svojih članov je aktiv izbral sposobne člane v sekreta- riat. KmahT po u-stanovtvi je aktiv priredil silvestrovanje z zabavnim prcgramom. Na programu jfe so- deloval tudi kvartet »Veseli ba- taci«. Z omenjenim programom smo gostrvali že v petih okoli- ških vaseh. Skupno z ostalimi va- škimi organizacijami smo pripra- vili Prešernovo proslavo. Srdeo- vaM smo tudi na proslavi »Dneva žena«. Aktiv skrbi tudi za razvedrilo ■svojih članov. S kvartetom »Ve- seli bataci« je organiziral že več mlad nskih plesov. V zimskih me- secih se je precej m'adine ude- >žilio predavanja IC Markovci. V minulem mesecu sta odšla dva mladinca v MDB v Južno Srbijo, v prihodnji izmeni bo .število pri- javljencev večje. V pcčastitev 20. cb!etnice vstaje jugoslovanskih narcdrv se bosta dve ekpi' mla- dincev udeležiii partizanskega po- hoda »Po poteh Slovenjegoriške čete«. Aktiv ima .še ve'iko načrtov. 7. estalimi organizacijami bo pripra- vtI proslave rn tekmovanja v p^- časttev 20. obletnico ljudske v.staje ter za »Dan mladosti« snre- jel vec novih članov. Aktiv LMS Markovci ie tesno povezan z osta- limi vaškimi organizacijami, kot so: SZDL. Prosvetn-^ dru.štvo in Partizan. Mladina .si bo tudi kmalu ustanov'a mladinski klub in ga opremila. Tedaj bo dein še bolj zaživelo. Kodrič Franc Revija amaterskih dramskih skupin v Ptuju Naša prosvetna društva delajo v različnih smereh. Med na.ibolj pri.jubljene sodi pnrejan.je gleda- liških iger. Te imajo v mnogih naših krajih že staro tradicijo. V lanski .sezoni .je n. pr. imelo na- ših 26 društev 94 nastopov na do- mačem rdru, gostovanj pa je b lo 71. Obiskalo jih je 42.747 gledal- cev. Te številke dokazujejo, da ima.io naši ljudje mnogo smisla za odrsko dogajanje. Letošnja občinska revi.ja dramskih skupin, ki bo od 15. do 17. aprila v ptuj- skem gledališču, ima namen pri- kazati raven naših na.jboijših ;gralskih .skupin. Medsebojne pn- merjave bodo zelo koristne, ker bodo dale pobude za nadaljnje delo in rast ne le posameznim igraicem, ampak tudi celotnim igralskim družinam. Od 26 aktiv- nih dramskih družin se je k re- vi.jii prijavilo 6. Med temi nasto- pa tud; jeseni ustanovljena mla- dinska dramska sekcija pri DPD Svoboda Ptuj. Sestavlja .j'O skoraj izkl.jučno ucitel.jski naraščaj iz oddelka učiteljišča na ptujski gimnaziji. Učiteljstvo bo namreč tudi še v bodoče vodilo in usmer- jalo ku'turno-prcsvetnn življenje na vas. zato .je potrebno, da se učiteljski naraščaj kar na.i'bolj praktično pripravl.ja tudi za de"o v amaters-kih dramskih ansam- blih. Na reviji bedo nastopile sku- pine po sledečem razporedu: 1. 15. aprila ob 16. uri: M'adm- ska dramska sekcija DPD Svobo- da Ptuj. Leonhard Frank-Jezxiso^-i apostoli. Rež ja: Lojze Matjasič. 2. 15. aprila ob 20. uri: Dram- ska skupina prosvetnega dnjštva Gorišnica Miško Kranjec — Pot do zlocma. Režija: Stane Stanič. 3. 16 aprila ob 10. uri: Dram- ska skupina prosv. društva Vito- marci Peter Petrovič — Ploha. Režija: Boris Toš. 4. 16. aprla ob 16. uri: M'adin- ska dramska skupina Stojnci Mo- lière — Zdrawck po sili. Režija: Mirko Plohi. 5. 16, aprila ob 20. uri: Dramska skupina prosv. društva Hajdina Emil FreÜh — Vrnil se je. Režija: Jože Skck. 6. 17. aprila cb 20, url: Dram- ska skuD»na prosv, društva Ro- ooznica Marin Držjč — Trip>če de Utolče. Režija: Konrad Vela. Predprodaja vstopnic bo v gle- dališču 2 uri pred vsako pred- stavo. Vabimo občinstvo, da ob- išče to zamrravn revijo n s tem DO'časti požrtvovalna prizadevanja naših igralcev amaterjev. H. D. O letošnjih revi- jah mladinskih pevskih zborov in razstavah pio- nirske dejavnosti v n edel,jo. 16. aprila bodo ob 1.0, uri podrocn; revialni nastopi mladinskih pevskih zborov v De- si emiku (za .sole Destemik, Po- lenšak, Juršinci in Trnovsko vas), Crorišnici (za Gonšnico, Markov- ce. Domavo in Zavrč). Kidriče- vem (za Kidričevo. Hajdino, Lovrenc na Dr. p.. Cirkovco m Videm) in Maj.šperku (za Maj- šperK. Ptu.jsko goro. Naraplje, Žetale in Rodni vrh). Naslednjo nedeljo, 23. aprila bo oh 15. uri občinska revija (ob lepem vre- menu na dvorišču vajenske šole za lesno .stroko, v .slabem pa v telovadnici "v Mladiki). Na tej reviji bodo nastopili pevski zbori ptujskih osnovnih šol. gimnazije, glasbene šole in najboljši zbori zgoraj naštetih sektorjev. Letos so se mladinski pevski zbori te- meljito pripravili na te nastope, saj hoče.jo s tem poudariti, da proslavljamo 20. obletnico vsta- je. Na teh revijah bo na.stopilo 27 mladinskih pevskih zborov. Obiskovalci pevskih revij si bodo lahko ob tej priliki ogle- dñili še drugo pomembno dejav- nost na.še šolske mladine, ki .jo pripravljajo šole v okviru letoš- njih pionirskih iger. V prej na- vedenih centrih bodo namreč tudi področne razstave pod mottom »Moj kraj včeraj«. Pionirji bodo razstavili svoje pismene, likovne in tehnične izdelke. Z njimi bodo v pisani besedi in sliki pokazali, kaj .so zanimivega zbrali ob pro- učevanju preteklosti svojega do- mačega kraja. Občinski svet Svobod in pro- svetnih društev kot prireditelj pevskih revij in Ob<-inska zveza Društva prijateljev mladine vabi- ta vse. ki ji m je rast na.še mla- dine pri srcu. da obi.ščejo te za- nimive miRdin.ske prireditve. Značke. ki jih bo prodajala mladna. bodo veljale kot v.stop- nice za pevske revije. H. D SPORT TRET A ZMAGA DRAVE Pohorje : Drava 0:1 (0:0) v nedel.io so gostovali domači nogometaši v Rušah in odigrah prvenstveno nogometno tekmo z domačim Pohor.jem. D-mačini, če- prav na repu tablice, so v nede- ljo prikaza'i lep borben nogome', vendar je bla Drava tehnično mn-go boljša ek pa. Domačini so se vneto borili, predvsem ožja cbramba je bila sta'no na svojem mestu, da napadalci Drave niso uspeli že v prvem delu. Šele v drugem pclčasu so uspeli napa- dalci Drave m doseg'i zmagrno.sni pol. Lepo žogo z levega krila je sprejel spretni Kovač na glavo ter ,jo neubranljivo poslal v mre- žo. Aluminij : Fužinar (Ravne) 1:1 (0:1) Aluminij je na svojem terenu ' odigral prvenstveno tekmo s kan- didatom za najvišjo mesto. Fuž - narjem iz Raven. Želja domači- nov .je bia. da bi Aluminij dose- gel dve točki. Toda gostje so se predstavili kot dobra ekipa in so v prvem delu neko'iko prevlado- vali ter celo dosegli vodstvo. To- da domač ni so se sčasoma raí- da domačini so se sčasoma raz- igrali in prevzei iniciativo. V dru- gem pK^lčasu so stalno prevlado- vali ter stalno nadeg^vaii vrata gostov, toda žoga je le enkrat po Vodušsku zadela mrežo. Sod 1 je zelo dobro pred 200 gledalci Pli- heršek ir/. Maribora. Drava : Varteks (Varaž- din) 1:4 (1:0) v .sredo ie bila odigrana prija- tpl.i.ska nogometna tekma med č a- nom II zvezne lige in fmalfst-'m .lugo-kupa ^er domačo Dravo. Čeprav je b4 delavnik, je bilj prisotnih večje štev;lo gledalcev, ki niso bi'i razočarani. V prvem delu igre so imei domačini več zrelih prilik za dosego golov. Večkrat je pred vrati stal sam napadalec, toda zaradi nervoze ni m'-gel izkoristiti prilike. V 17. minuti je bilo vse na nogah, ko je uspeo Širecu df^seči gol za Dravo. Drugi del pa je bil po- vsem drugaöen. Go.stje v popoln premoči nadigra.io domačine. Ta- ko dosežejo brez ve'ikih težav štiri dragocene gole. Najboljši pri gotstil je bil Pmtarič. ki' je dose- gel dva gola. o.stale pa Rojnik in Svibenj. Pri domačinih se je v celoti od'ikovala obramba na čelu z vratarjem Tropom. Sodil je do- bro Kolenc iz Maribora. Množične pionirske igre v Ptuju v nedeljo je bilo v Madiki ša- hovsko nrvenstvo osnovnih šo' naše občine. Pinnirj sn bili raz- deljeni v šest skunin. in sicer v mla.jše pionirje, m'ajše pionirke starejše oiomr.je. .starejše pion r- ke, v mladinke in mladince. Sku- nai je sodelovalo iz raiznih šol 34 ekin. Posamezni rezultati: V kateo'-riji mlaiših novnjrk je /magala ekioa šole »J. Lacko« Ptuj in se plasirala v višje tek- movanje. V kategoriji mlajših pioniriov S''delovaie osnovne šo'e iz Ki- dričevega,_ Vidma. Ptuja in Bre- oa. Skupaj je sodelovalo 5 ekin Zmagalo je moštva soie 7 Kidri- čevega, sledi šo'a »Žnidarič« Ptip nato šola »J. Lacko« in zadnja j' šo"a Breg. Naj'več šahistov je bilo v katp- n^iri^i stareiših pioniripv ter jf- skupaj sodelovalo kar 14 motšev kar je zelo raz've.seîjivo. Razde- Ho-n,- bili v dve sk-upini. V prvi skupini .so zmagali rwo- -•irji iz šole L'-vrenc, sled. Hai- dina, Markove, Cirku'ane. Dom = vo in Breg. y ^drug i skupini se vnel v°- 'ik boj za r>rva me.sta. рТачтд y hi! znan seJe ne koncu zadnjega j knla. Zmagalo je moštvo šole ;)Žnidarie« z 1б točkami, slede Lovrenc, šola J. Lacko Ptuj. De- stemik, Videm. Ma.jšperk, Vito- marci in FM:u.iska gora. V tej sku- r>ini je bila najuspe-šnejša ek {>a Ptu.jske gore vendar je bila dis- kvalificirana. Zmagnvalec še ni man, ker se mora odigrati še dvoboj Lovrenc : Ptuj. V kategoriji mladink je zmaga- la brez ve' kih težav šola \>ZnJda- rič«, sledi Lovrenc. V mladinski kategoriji je prav tako sodelovalo večje število mla- dincev. Skupina je štela osem ekip. Po hudih bo.iih je bila naj- b>oljša ekipa iz šele Markovci. sle- de Ptuj. Ha.jdina, Ptuj, Cirkovc. Breg. Ptuj III in Lovrenc. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Na koncu so prvaki skupin dobi'i lepa praktična darila. pa Uspešna nedelja rokometašev Pretekla nedelja 9. aprila je bila za rokometase Drave uspeš- na. Člani so zabeležili prvo le- tošnjo zmago. Mladinci nadalju- jejo z uspehi. Članice so odlično zaigrale v Ljubljani, Le drugo moštvo članic je klonilo, MLADINCI: BR.A.V1K—DRAVA 7:18 (4:8) Takoj v začetku so mbadinoi Drave pričeli silovito napadati in preko kril dosegh 5:0. V tem ča- su je bila igra ž;vahna in lepa. Nenadom'a pa je Drava popustila. Drugi polčas se je pričel z ena- kovredno igro. Pri stanju 10:6, se je Drava zopet razživela. Pričela je ponovno hitro igrati in višati rezultat. V tem razdobju so dò- seghi 3 zaporednih golov in šele v zadnjih sekundah igre so Bra- nikovci postavili končen rezultat. Strelci so bili: Ročak 5, Star- ke! 4. Šulek in Strašek po 3, Kramberger 2 in Perga 1. ĆLANI: BRANIK II-DRAVA 10:17 (7:10) Rokometaši Drave so zabeležili v Mariboru svojo prvo letošnjo zmago. V prvenstveni tekmii so porazili rezervno moštvo Brani- ka s precej visokim rezultatom. Rezultat bi lahko bil po prikazani igri še višji. Pohvalo zasluži ce- lotno moštvo. Vidi se, da se počasi tudi člani pripravljajo. Disciplina se je iz- boljšala od'ltniki-tiiristi. Že večkrat sem videl;!, da občii- (iiijcjo lepe nove hiše, z roža- mi na oknih, čista dvorišča in delovne vaščane. Iščejo i)a |)re(lvsem starinske liišc in jih želo fotografirati. Teh pa ni ol) cesti. Če pa gremo 7)ri sta- rem gasilskem domu proti Dra- vi, pridemo v naselio Vopošni- ca. Na koncu naselja stoji naj- starejša hiša v Bukovcih. Zgra- dila jo je nekdanja graščina za svojega valpta. po katerem se na.jhrž imenuje ludi to na- se'ie VopoAmca. Ko so 1'elroTičevlin. ki sta- mrjejo v tej hiši. ])(>i:<>rcli hle- vi, so našli pri reševanju iz podstrešja stanovali jskepa po- slotija zal>(>j z raznimi pismi, načrti in urbarji. Ljudje niso vedeli. kakšno zgodovinsko vrednost imajo le najdninc. zato jih niso izročili Mestnemu arhivu am[)ak so jih pustili, da so se razguhile. V hiši na tramu je izrezana letnica 1807. ki pa najbrž po- meni, da je bila hi.ía tega leta zgra jena. V tej hiši živi marljiva dru- žina Petrovič, ki ima trinajst otrok. Deset otrok se je poro- čilo, doma živijo še samo trije. Najstarejši vaščani vedo po- vedati, da je hiša že iz siarih časov imela številko 1. Vedo tudi. da je v njeni okolici svoj- čas bila vasica Bukove i ob nek- danjem bregu Drave, medtem ko je na mestu današnje vasi bil velik bukov ffozd. Naselje okolice hiše številka 1 je moč- no ogrožala reka Drava, zato sčasoma pričeli graditi hiše na mestu današnje vasi ob glavni cesi i. Seveda Je tedaj bili) še malo hiš. Vas se je naj- bolj razširila pa letu 1400. Te- daj Je imela okrog 100 hiš, da- nes Jih pa ima že 1')0 in se trenutno grade še tri nove jiiše. Da J'^ vas dobila še pred le- tom 1900 novo obliko je pripo- mogel požar, ki \v lela 1845 iipcpelil pol vasi. Tedaj je neko nedeljo popoldne pogorel ironiji konec vasi do Županove kapele. iCiasiti tokrat še ni bilo mopoče. ker še ni bilo gasil- skih pripomočkov. Neža ^íarkovič, 7. raz*-, .osemletke Mćirkovci 3. Laso, ki je lovna priprava ame- riškeh cowboyèv je dolg od 10— 30 metrov. 4. Avtor pesmi »Dvana.j.sta ura«, »V pregnanstvu«, in »Pesnikovo srce« jp slovenski pesnik Igo Gru- den (1893—1948). 5. Telur je odkril Nemec Müller von Richenstein leta 1782, 6. Znani rudnik cinka in svinca blizu Prištine je Ajvalija, kjer se je pričela eksploatacija rudg leta 1951. 7. Odlična marih)orska operna pevka je Otta Ondina-Klasinčeva. 8. Sinopsis je filmska ideja, oziroma filmski osnutek. 9. Soproga francoskega filmske- ga režiserja Rogerja Vadima je filmska igralka Annette Stroyberg poznana iz filma »Topovi iz Nava- rona«, 10. Franc Osojnik (1900—1942) je bil kmet iz Desenc n zadnji politični komisar Lackove čete. ki je padel 29. decembra 1942 v Kt:- čevini pri Ptuju. 1'RVl RADIO V BUKOVCIH Prvi radijski sprejemnik v Bukovcih Je imel tov. Kekec Miha, Bukrvc: 43. Kupil ga je leta 1947. Takrat bukovska vas še ni imela električne* na- jicljave. ampak Jo Je dobila ne- kaj mesci e v pozneje, ko so Kekčevi kupili radijski spre- jemnik. Vsi vaščani so željno čakali tisti dan. ko se je iz Kekčeve hiše zaslišal glas radijskí'ga sprejemnika. Ta dan dobro pomnijo naši vaščani. Bili so navdušeni in so šli večkrat po- slušat poročila, saj so slišali poroČ'ila o raznih dogodkih iz tujih in sosednih držav. Neka- teri ljudje so jim sprva kar za- vidali. Ker je mnogim vaščanom ra- dijski sprejemnik ugajal, so r%\ rekli, da si jih bodo ku- pili. Prvi za njimi ^о si ga ku- pili Horvatovi, Bukovci št. 51. Od leta 1047 do letos pa ima T rasi že 95 vaščanov radijske sprejemnike. Markovič N';v,a, 7. razr. osemletke Markovci SIROTICA Neke<-, v davnih časih, ko še .socialna skupnast ni skrbela za vsakega pomoči poti'ebnega dr- žavljana kakor danes, je živela .siroma.šna deklica. Staršev ni imela in je živela le od pomoči dobrih ljudi. Nekega dne je začela razmiš- ljati, kako srečni so otroci, ki imajo starše. Sklenila je, da bo poiskala mamico in je odšla na pot. Ko je na večer vsa uDTujena sedla ob poti, ni vedela, kdaj je zaspala, niti .se ni zavedala, da jo je objela temna noč. Spala je vso noč. V .jutranjem svitu jo je našla dobra ženica spečo ob poti. Pogladila .ji je kodrčke, na katerih se je jutra- nja rasa lesketala kakor svetli Kristali. Deklica se je prebudila in povedala ženici, kam jo pelje pot. Žena, ki je bila brez otrok, je prijela deklico za roko, .jo peljala na dom in za njo materinski skr- bela. Tako je sirotica našla mamico, žena pa zaman pričakovanega otroka. Zinka ALI VESTE? 1. Kdo je sestavil zrakoplov ))Graf Zeppelin«? 2. Kdaj je bil potres v Dubrov- zadružmiKi. Delo vodi učitelj tov. niku? 3. Kako dolg je laso? 4. Kdo je avtor pesmi: »Dva- najsta ura«; »V pregnanstvu« in »Pesnikovo srce«? 5. Kdo je odkril kemijski ele- ^ment telur? 6. Kateri je znani rudnik cinka ni svinca 11 km jugovzhodno od Prištine ? 7. Katera je znana mariborska operna pevka, ki je odlično odi- grala vlogo Manice v Menottijevi operi >-Medej«? 8. Kaj je sinopsis? 9. Kdo je .soproga francoskega filmskega režiserja Rogerja Vadi- ma ? 10. Kdo je bil Franc Osojnik? OÍXiOVORI: 1. Veliki zrakoplov »Graf Zep- pelin« je sestavil nemški inženir Hugo Lckener in je leta 1929 z njim obletel svet 2. Silni potres v Dubrovniku je hil leta 1667. ki je uničil velik del dtibrovni.škega ladjevja. Magiinr lik 1. predsednik Gane (Kvame), 2. center, 3. pristaši indijskega f»lo- zofsko-reiigi.jvskega nauka, 4. ru- ski šahovski velemo.jster, 5. staro mesto -v severni Italiji, ki ga s treh strani obdaja reka Mincio. Hi.,siTi:v magiCnfx;a lika IZ ŠT. 15: 1. Tolstoj. 2. Plutarh. 3. Ost-, ende, 4. stan ol, 5. córdoba. STUDENTSKA KRONIKA TOpla in zares lepa, cvetoča pomlad je tudi v ptujskih študen- tih sprostila val novega življenja, veselja in delavnosti, katere je predvsem v Klubti pričelo pri- manjkovati. Pa kaj bi onegavil, saj pozimi .še narava počiva. Nak. tako pa že ne, .so dejali in .se zdramili sele v toplih pomladan- skih dneh. Optimisti pravijo, da se da zamujeno še vedno nadome- stiti, Ptujčani pa zares ne .sodijo med pesimiste! Ka¡ se! Pred krat- kim .so imeli prvi delovni .sestanek v letošnjem letu. Bil je ravno takšen, kakor tisoče drugih pred njim — poln načrtov, lepih in včasih tudi hudih besedi, pa kaj tisto, saj je na konai vedno vse v najlepšem redu. Na sestanku jih Sicer ni bilo največ, toda zato pa jih pa je bilo toliko več na prvem pomladanskem izletu ptujskih štu- dentov na Krvavec. Bilo je zelo, zelo veselo in prijetno. Vožnjo tja in nazaj .je finansiral Klub, ostalo pa .sami. V dolinah cvetoča po- mi>id, zgoraj ostra zima in čudo- vito vreme. Ptujski študenti so prinesli v zasnežene višine delček iople pomladi in bilo je zares le- po. Tako so torej otvorili letošnje delovno leto ptujski študentje. Celo leto je še pred njimi in upa- mo, da bo ravno tako uspešno, kakor so bila prejšnja. * Bliža se mesec maj — mesec mladasti, ko bo na.ša mladina 7. raznimi prirpditvami manifestirala svOjO mladost in .svežino. Tej množici proslavljajočih mladih ljudi se bodo pridmzili tudi ptuj- ski študentje, ki bodo doprinesli majhen deleža na športnem po- dročju. V počastitev 1. maja bodo sodelovali v vrsti športnih prire- ditev, ki bodo na ljubljanski uni- verzi. Med kratkimi počitnicami pa bodo v Ptuju organzirali par çportnih dvobojev ali celo turnir- jev. Upajo, da se jim bo gimna- zijska, vajenska in dniga ptujska mladina odz\'ala v pninem številu. * Nova gospodarska reforma je zopet prizadela studente. Prej primerne štipendije .so postale čez noč odločno prenizke in zopet je na dnevnem redu vprašanje honorar- nih zaposlitev. Srednja kvalitetna hrana stane sedaj približno sedem do osem tisoč dinarjev mesečno. Stanovanja pa so se podražila ta- ko, da stanejo sedaj najrevnejše sobice 3—4 tisoč din mesečno. Knjige, obleka itd., kdo bi .šc mi- slil na to, saj postaneš slabe vo- lje ko vidiš, da jih ne moreš ku- piti. Sicer pa se študentje tolažijo z zadnjim sklepom Ljudske skup- ščine LRS, ki priporoča štipendi- torjem, da zvišajo štipendije vsem svojim štipendistom. Precej štipenditorjev je temu priporoči- lu uvidevno sledilo, odprto vpra- šanje za ptujske študente pa so odločitve ptujskih štipenditorjev. ★ Ko so Ptujčani v Ljubljani zve- deli za tragično nesrečo na Bregu, ko je pijani avtomobil ist povozil dva .šolarja, so Izrekli ostro ob- sodbo vsem ti.stim, ki motornim vozilom še niso dorasli, ki niso dorasli vse tistim moralnim in etičnim vrednotam, ki jih mora imeti vsak človek, prodv.sem pa človek na cesti in v avtomobilu. .Študentje takšne ljudi ostro obso- jajo. * Preteklo nedeljo jo gostovala v Ljubljani ženska rokometna ekipa »Drave« iz Ptuja, ki brani naslov jesenskega republiškega prvaka v malem rokometu. Tekma., ki jo je igrala .s Slovanom, jc bila velikega pomena za končno uvrstitev. Tega so se dobro zavedali tudi študen- tje, ki so nekaj oerd tekmo or- ganizirali »navijače«. Na igrišču se jih je res precej zbralo, toda ravno 13. Nekateri pravijo, da je ta številka nesrečna, zato so bili študentje že čisto obupani, češ, saj bodo itak izgubile, ko pa nas je ravno 13. Pa so je končno le v.se dobro končalo. Vratarka To- plakova jo igrala v velikem stilu, igralko v polju so bile požrtvoval- ne, študentje (13 po številu) pa .so prevpili v.so bučno ljubljansko po- bliko. Končni rezultat 9:3 za Dra- vo in prvo mesto na obzorju. Ptujski študentje iskreno čestita- ta jo. ★ Študentski kronist je pred krat- kim komaj odnesel celo kožo pred upravičenim srdom neke kolegice, ker jo je v kroniki vpisal med že poročene. Kronist je namreč nasedel čestitki v malih oglasih in se v kroniki nato široko razpisal. Čestitko pa si je nekdo izmislil »nastradal« pa je kronist. Torej 1 zapišimo v kroniko: tista kolegica je še neporočena! Iz programa RTV Liubliana NEDELJA, 16. APRILA 6.00—6.JO Veder jutranji pozdrav —• vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremen- ska nepoved i«i dnevni koledar. 6.30 Ve- selo na pot! 7.00 Napoved če«a, poro- čila, pregled tiska, vrtmenska napoved :n objava dnevnega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in priredi- tve dneva. 7.35 Uve suiti Joseja Arman- dole. 8.00 Mladinska radijska igra. 9.05 Iz altiuma skladb za otroke. 9.15 ¿ za- bavno glasbo v novi teden. 9.40 Ivan .Matctič-Ronjgov: Koženice. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Radi jih po- slušate. 11.10 Bruno Bjelinski: Serena- da za trobento, klevir, godala in tolkala. 11.30 N'edeljska reportaža. i:i.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo^ved in objava dnevnega sporede. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13..30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas do- ma. 14.15 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - - II. 15.tK) Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Nekaj pri'ljubljenih erij-. 16.0 Humoreska tega tedna. 16.20 Valč- ki v izvedbi velikih orkestrov. 16.40 Peli so jih mati moja. 17.00 Za nedelj- sko popoldne. 17.30 Radijska igra. 18.20 (leorg l-'ricdrich Handl: Koncert za har- to iin orkester. 18.35 Kvintet Borisa Ro- čica s pevci. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila. 20.05 Izberite melo- dijo tedna. 20.50 H;immond orgle. 21.00 Obisk pri skladatelju Alojzu Srebotnja- ku. 22.00 Na.poved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled spored« za naslednji dan. 22.13 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.00 Poročila. 23.05 Od danes in včeraj. 24.00 Zfldnia poročila in zaključek oddaje. PONT.DELJF.K, 17. APRILA 5 00 -8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) - vmes ob 5.05-5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.25 5.45 Ne- kaj domačih. 6.00 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napo- ved in obvestila. 6.30—^.40 Reklame. 7.00—7.15 Neipoved fas«. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Pnroič'.a. 11.00 Po svetu jazza — > iMoovitev) U.30 za otroke. 12.00 Kvin- tet Niko Stritof ob spremljavi Štirih lantC'V. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zvočni kalejdos.kop 12.45 Marijan Li- povšek: Stiri skladbe za violino in kla- vir. 13.00 Nattoved časa, poročila, vre- menska napoved, objava dnevnega spore- da in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Pavel .Sivic: Divertimento za klavir in orkester 13.,50 .4taihn ansambli. 19.00 Obvestila, rekla- me in zabavna giasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Crlasbcni va.riete. 20,45 Kulturna tribuna. 21.00 -23.00 Koncert Zagrebške filharmonije, dirigent Kiril Kondr«šin, solist Rudolf Klepač (lagot). 22.00---22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 18. APRILA 5.00 -8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) vmes ob 5.05 5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10 5.30 Ne- kaj domačih. 6.00 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napo- ved in obvestila. 6.30 6.4o Reklame. 7.00—7.15 Nepoved čas«, poročila, vre- menska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila, 11.00 Melodije iz Wolf- Fcrrarijcvc opere Štirje grobijani. 11.30 Deset minut \7. naše beleJnicc 11.40 Po- pevke na tekočem traku. 12.00 Trio Slevka Avsenika. 12.15 Kmetiiski nasve- ti. 12.25 Poljska in češka zabavna glas- ba. 12 45 Nekaj partizanskih pesmi. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, ohiava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestil« in za- l>avna glasba. 13.30 Zabavni pntpuri. 19.00 Obvestila. reklame in zabavn« glasba. 19..30 Radiiski dnevnik. 20,oo Pnje pevski zbor liloznfskc lakiiliete iz Porto Allegra, 20,30 Radijska igra. 21.45 .NTihovil Logar; Arija za violino in go- dala. 22,00 Vapoved časa. poročila, vre- menska napoved in pregled »poreda za naslednji dan. SREDA. 19. APRILA 5.00 -R.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) - vmes ob 5.05-5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Ne- kaj domačih. R.rto -6,15 Napoved rasa pnrnči'a preiled tiska, vremi^'ki napo- veü ta obve»tiU^e,ae—*.4«L Ä«*ieew. 7.00 7.15 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Godala in orgle. 11.30 Za cicibane. 12.00 Narodne in po- narodcie v priredbi Vlada Goloba. 12.15 Kmetiiski nasveti 12.25 Zabaven opol- danski spored. 13.00 Nap>ved časa. po- ročila, vremenska napoved, objava dnev- nega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.,10 Te- ko je bilo pred 60 leti. 14,05 Radiiska šola za srednio stopnjo, 14.35 Segava klaviatura. 19,00 obvestila, reklame in zabavna glasba, 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Francesco Cilea: Arležanka. opere v treh delanjih. 21.45 Kvartet Jožeta Privška 22,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK. 20. APRILA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pi^an glas- beni spored) — vmes ob 5.05-5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10 5..30 Ne- kaj domačih, 6.00 B.15 Napoved čas«, poročila, pregled tiska, vremenska napo- ved in obvestila. 6,30 6,40 Reklame, 7.00 7.15 NaT)oved časa, poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila. 11.00 Ruski tečaj za za- četnike 15. lekcija (ponovitev) Ti.15 Dve ruski popevki. 11.20 Aleksander Borodin: Simfonija štev, 1 v Es-duru. 12,00 Janko Gregore: Vaška suita. 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Neznani Verdi. 13 00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved, objava dnevnega sporeda ir, prireditve dneva. 13,15 Obvestila in zabavna glasba. Ki,30 Trije veliki plesni orkestri. 13.,50 Poje Slovenski oktet. 19,00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape- vov. 20,45 Literarni večer - Večer umetniške besede, 21. Richard Strauss: Tako je govoril Zarathustra, simfonična pesnitev. 22, Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled spored« za naslednji dan, PETEK, 21 APRILA 5.0O—8.00 Dobro iutro! (pisen elas- beni spored) vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Ne- kaj domačih, 6.00—6.15 Napoved čase. poročila, pregled tiska, vremenska napo- ved in obvestil;:. 6.30 -6.40 Reklam*. 700 - 7.15 Nepoved časa. poročila, vre- menska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Dve sceni iz opere Boris Godunov. 11.30 Človek in zdravja (ponovitev) 11.40 Ciganski napevi. 12.00 Pozdrav iz Bosne. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved, objava dnevnega sporeda in pr'reditve dneva. 13.15 Obvestila »n zabavna giasba. 13.30 Pet pevcev — pe( popevk. 13.45 Sever-Dlesk: Med Savco in Dravco, 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19..30 Radiiski dnevnik. 20.00 Mandoline in godala. 20.15 Te- denski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čaš - 14. CKJdaia. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA 22. APRILA 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan gla«' beni spored) vmes oh 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Ne- kaj domačih. 6.00 6.13 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napo- ved in obvestila. 6.30-6.40 Reklame. 7oo 7.15 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza ..Človek nikdar ne vc" (ponovitev). 11.30 vek nikdar ne ve" (ponovitev) 11.30 Pionirski tednik. 11.50 Otroci izbirajo pesmico. 12.00 Trio Rudi Rardorter. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved rasa. poročila. vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Prvomajske čestitke ob domači glasN. 13.50 Od arije do arije, 19 00 Obvestila, reklame in zabavna glasba, 19,30 Radij- ski dnevnik. 20 00 v domačem ritmu , . . 20.20 7. melodiiami iz de?ele v deielo. 21.00 Za prijeten koner ledna. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.00 Poročila, 23.05 Do polnoči v plesn«m ritmu, ''4 00 Zadnja poročila in »kitu- ček oddaje. PTUJ, DNE 14. APRILA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Občinski ljudski odbor Ptuj Odloki in obvestila OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih Ijiidskili odborili (Uradni list LRS, št. 19-8H/52), drugem odstavka 1. člena te- meljnepa zakona o občinski dokladi in posebnem krajev- nem prispevku (Uradni list FLRJ. št. 19-194/55, 19-241/57, 55-:i{)/57. 52-892/')8 in 32-853/59) 1er "^7. členu zakona o pristoj- nosti občinskih in okrajnih ljudskili f)Hl)()rov in njihovih orgranov (Uradni lisi h'LRJ. št. 52-644/5?) je Občinski ljudski odbor Ptuj na ^eji občinskegfa zbora in na seji zbora proizva- jalcev, dne 51. marca 1961, sprejel ODLOK o določitvi stopenj občinske doklade. ki se odmeri od sta- no\anjskih zjiradb v državljan- ski lastnini v občini Ptuj za leto 1961. 1. člen Občinsko doklado od stavb plačujejo zasebni lastniki zgradb, ki so zavezani plače- Tati dohodnino od stavb (hiš- nino) T občini Ptuj. 2. člen Občinska doklada se plačuje od čistega dohodka letne sta- narine po naslednjih stopnjah: kategorija davčnih osnov do 20.000 din do 50.000 din nad 50.000 din stopnje občinske doklade 10«'» 11 «/e 12''» 5. člen Občinska dokladti od «ta\b je dohodek občinskega sklada za komunalno dejavnost. 4. člen Predpisi uredbe o doli win i- ni ter uredbe o izterjatvi dav- kov in drugih proračunskih dohodkov se primerno uporab- ljajo tudi pri predpisovanju in pobiranju te doklade. 5. člen Ta odlok velja (и1 dneva ob- jave v >Uradnem vestniku окгнјп Maribor^, uporablja pa se pri predpisu občinskih do- klad zn leio 1961. ^itev. 04/I-52-24/I-61. Ptuj. 51. marca 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora Loj ska Stropnik 1. r. OBCI.NSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. I očki 50. člena zakona o občinskih ljudskili odborih (Uradni list LH.S. št. 19-88/52), drugem (xlstavkii 1. člena te- melj negii zakotiii o oi)činski dokladi in posebnem krajev- nem prispevku (Lradni list KLRI. št. 19-194/55. 19-241/57. 55.710/5:. 12-892/58 in 52-855/59) (er 57. členu zakona o |)r¡st(>i- nosii občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (I radni list hI,H j. št. 52-644/5-) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in nn seji zbora proizvn- jnlcev. dne 51. marca 1961. sprejel O D L O K o določitvi stopenj občinske doklade. ki se odmori samo- slojnini poklicem in lastnikom premoženja > občini IMuJ za leto 1961. 1. člen Zavezanci dohodnine (м1 sa- mostojnih poklicev in premo- ženja plačujejo občinsko do- klado po naslednjih slopnjali: a) zavezanci, ki ojiravljajo usluženostno obrt: kategorija davčnih osnov do "O.OtM) din nad 50.000 do 50.000 din nad 50.000 do 80.000 din nad 80.000 do UO.OO'J din nad 120.000 do 150.000 din nad 150.000 do 200.000 din nad 200.000 do 500.000 din na bodo upo- rabi jalo tudi za leto 19()0 za davčne zavezance, katerim se odmerja davek po preteku le- ta. 5. člen Občinske doklade ne plaču- jejo nad 60 let stari obrtniki, /a katere vcdjajo stopnje ob- činske doklade. navedene pod točko a) prvega čl(>n;\ tega ofl- loka. čr opravljajo uslužnost- no obrt brez zaposlitve tuje delovne sile in zn.-iša davčna obnova manj kot 1(M),0(X) dinar- jev. \'fijenci in pomočniki v pr- vem letu poinmnjške dobe se iie smatrajo za tino delovno ч1о. 4. člen Predpi'«! uredbe o doluKlnini 1er uredbe o izurjalvi davkov in drugih proračunskih dohod- kf>v se primerno uporal)lja jo tuiii pri |)r(4lpi>ir>vdnju in po- biranju občin «kill dr-klad. 5. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v ^Uradnem vestniku okraja Maribor . uiiorablja pa se od 1. januarji 1')i)1, ."^ (cm dnem prenehajo ve- Ijitli za (liivčnf' zavezance, ka- terim se odmerja davek po preteku leta. stopnje občinske- doklade. (loloč(Mie рск! točko b) 1. člena odloka <■ določitvi stopenj občinske doklade. ki se odmeri samostojnim pokli- cem in lasnikom premožcmja na obiiKKJu občine Ptuj za leto 1960. ki je bil objavljen v -TVadnem vesnikii okraja Nfaribor.. itev. 14-149/60. Štev. 04/1--12-24/2-61. Ptuj. "il. marca 1961. Predsednik občiu'^kega ljudskega odbora I, o j s k a Stropnik I. r. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LR.S, št. 19-88/52), drugem odstavku 1. člena te- meljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajev- nem j)rispevku (1'radni list VL\\l št. 19-l«>4/55, 19-241/57 55-710/57. 52-892/58 in 52-855/59) ter 57. členu zakona o pristoj- nosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ .št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zl>ora proizva- jalcev, dne 51. marca 1961, sprejel O D L O K o določitvi stopenj občinske doklade, ki se odmeri zaseb- nim kmetijskim gospodarst- vom in zasebnim lastnikom zemljišč Y občini Ptuj za leto 1961. 1. člen V občini Ptuj plačajo v letu 1961 zasebna kmetijska gospo- darstva in drugi zasebni last- niki zemljišč občinsko dokla- do ук) naslednjih stopnjah: Kategorija davčnih osnov ' do 30.000 din nad 30.000 do 50.000 din nad 50.000 do 80.000 din nad 80.000 do 120.0(X) din nad 120.000 do 160.(KK) din nad 160.0(K) do 200.000 din nad 200.000 do 250.000 din nad 250.000 do 500.000 din nad -OO.OtK) do 4(X).000 din nad 400.000 do 500.000 din nad 500.0(H) do 600.000 din nad 600.(K)0 do 700.000 din Stopnja občinske doklade lestvica v % 7 18 23 54 7 19 24 36 8 20 25 38 9 21 2!^ 40 10 22 2S 42 11 25 29 44 12 24 -O 45 13 25 51 46 14 26 52 47 15 27 55 48 16 28 54 49 17 29 34 — Po T. lestvici se predpišejo občinske doklade davčnim za- vezancem v naslednjih kata- strskih občinah: Belavšek, Be ski vrh. Boleč- ka vas, Bolfenk. Brezovec, Cir- kulanc. tCrino/iše. Dc/no. Do- brina. Doklece. Dolena. Dola- ne. Dravci. Dravinjski vrh. Drenovec. Cira>la \ a. I.o/ina. Majski vrh. Mcdrihnik. Meje. Nadóle. .Ma- li Okič. Veliki Okič, Par,tdiž. Pcstiki-. l'cxllchnik. P(mIU>/c. Pohorje. Pristava, /g. Prista- va. Ptujska gora. Repišče. Rod- ni vrh. .S<4llašek. Sestrže. .Siiež. Skoriiiijak. Skrbljc, Slatina, Stanošina. .Stogovci. Stoperce, .Strajna. Sveča, Irdobojci. Ilir- ski vrh. Vareja, Mala Varni- ce. V(dika Varnica. Veliki vrh. Zakl, Zavrč. Žetale. Po H. lestvici se j)rc(lpi> (\jo občinske doklade davčnim za- vezancem v naslednjih kata- strskih občin ali: Biš, B šečki vrh, Bdkovci, Rrati^lavci. Descnci. Desler- nik. Dolič. Dragovič. Drbetin- ci. lOrstelja. (Iradiščak. Cira je- na, (irajenščak. (irlinci. llla- ponci. Hvaletin(i. janežovci janežovski vrh. Jiršovci. liir- šinci. Kicar. Krčevina j)ri Vur- bergu. Kukava. l,evanj(i. Lo- čič. l/očki vrh. M(>s(iii vrh. Vlo- stje, Podvinci, Polenci, Polan- šak. Prerad. Iljavci. Rotman. .Sakiišnk. Senčak. Slavčina. .Slo- mi. Sv(4iii( i. I ibolci. Trnovska va.s. Trnovski vrh, Sp, Velo- vlak. Zg. Ve'-vlak, Vitomarc:, \'imari)V(i in Zagorci. Po III. lestvici se predpišejo občinske doklade davčnim za- venzancem v naslednjih ka- tastrskih občinah. B:rovc!. Brstje, Bukovci, Domava. Formili, (¡ajovci. (~¡o- rišnica, Mala vas. Markovci, Moškanjci, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju. Krčevina pri Ptuju, Pacinje, Ptxivinci, Prvenci. Ro- goznica, Sobetinci, Spuhlja. Stojnci, .Šturmovci. Zabovci. Mezgovci, Zagojiči in Zamuša- ni. Po IV. lestvici se predpišejo občinske doklade dfivčnim za- vezancem v naslednjih ka- tai^trskih občinah: Apače, Sp. Breg, Zg. Breg, Cirkovce. Dragonja vas, (Ge- rečja vas. Hajdina. Hajdoše, Sp. Jablane. Zg. Jablane. Lan- cova vas. Tx)vrenc. Mihovci, Pleterje. Pobrežje, Pongcrci, Ptuj, Sela, Skorba. Slovenja vas. Starošjnci, Stra/gonjci, ii- kole,. Trnovce in Žiipečja vas. 2. člen Občinska doklada od dejan- ske davčne osnove ne sme bi- ti večja, kot bi znašala občin- ska doklada po najbližji nižji davčni stopnji od njene naj- višje osnove, ;povečana za raiz- liko med dejansko davčno os- novo, za katero vel ja neposred- no nižja stopnja občinske do- klade. 3. člen Zasebni lastniki kmetijskih gospodarstev in drugi zasebni lastniki zemljišč, ki dajejo del ali celotno posestvo v zakup gospodarskim, zadružnim ali družbenim organizacijam, dr- žavnim organom, proračunskim in finančno samostojnim zavo- dcmi in prejmejo za to zakup- nino, so oproščeni plačevanja občinske doklade c>d prejete za k u pni ne. 4. člen Predpisi uredbe o dohodni- ni ter uredbe o izterjatvi dav- kov in drugih proračunskih dohodkov se primerno uporab- ljajo tudi pri predpisovanju in pobiranju občinskih doklad. 5. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v >Uradnem vestniku okraja Maribor., uporablja pa se pri predpisu občinskih do-' klad za leto 1961. Ster.: 04/1-32-24/3-1961. Ptuj, 31. marca 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora Lojska Stropnik 1. r. Na moštvenem brzoturnirju v društva Ptui je v splošno prese- nečenje zmagal Miroslav Šorli. Na- bral je 10 točk enako kot Bras, vendar je v odločilnem dvoboju po dveurnem igranju in v osmih par- tijah dosegel naslov prvaka za april. Slede: Bohak 9,5, Rudolf in Studnička po 8, Drofenik 5,5, Než- mah 5 točk itd. Na mnoštvenem brzoturnirju v f>očastitev dneva železničarjev je v Mariboni Šahovsko društvo Ptuj drugič osvojila pkal ;n zmago. Rezultati so bili sledeči: ŠD Ptuj 42,5 točk, Dravograd 35,5, Svoboda Studenci in Kovinar Tezno po 34, ŠS Obrtnik 28, Krilato kolo 25, Ss Ruše 24,5, §S Miklavž 20, ZlŠ 15,5 ter PTT Maribor 9 točk. Pri- reditev je izvedelo Krilato kolo. Lunina sprememba in vremenska napoved ZA ČAS OD 15, DO 22. .^PRIL-A Mlaj bo 15. aprila 1961 ob 6,58, — Vreme bo spremenljivo: speva dež z grmenjem, nato dva dni fepo vreme in proti koncu tedna zopet dež. O BR TNO - PRO I Z V A J A LNO PODJETJE „MESNINE" Ptuj NUDI STRANKAM V POSLOVALNICI NA TITOVEM TRGU DROBOVINO V , ZADOSTNI KOLIČINI OB SREDAH, PETKIH IN SOBOTAH. POSESTVO (4,5 ha) z gospodar- skim poslopjem v Dražencih 68 prodam pod ugodnimi pogoji. — Naslov v upravi. MOTORNO KOLO »Puch« 175 com ugodno prodam. Marjan Strm- šek, Ptuj, Ob Dravi 3. RADIO v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v upravi. HIŠO, takoi vseljivo, 6 km iz Ma- ribora, prodam. Majda Bračko, Limbuš pri Mar boru 42, VELIKO, STOJEČO, TOČNO URO prodam. Tomšič, Maribor, Sme- tanova 47,'n, levo. SUHO KRMO prodam. Naslov v upravi. MOTORNO KOLO »GALEB«, reo dobro ohranjeno, ugodno pro- dam. Naslov v uprav. OPREMLJENO SOBO dam v na- jem starejši upokcjenki za hiš- na dela. Nasov v upravi. i V.AJENCA aa slikarsko in ple- skarsko obrt sprejmem '.akoj. Naslov v upravi. Razpis Občinski sindika ni svet Ptuj raz;pisuje delovno mesto BLAGAJNIKA za honorarno dopoldansko zaipK>- slitev. Pogoj: praksa v finančnem poslovanju in vestnost. Interesenti (interesentke) naj pošijejo svoje fXînudbe s krat k m opisom službo- vanja oziroma strokovne izobraiz- be na Občinski sindikalni svet Ptuj, Trg mladinskih bngad 4/1, najpozneje do 25. aprila 1961. OBVESTILO Turist čno in olepševalno dru- štvo v Ptuju bo priredilo v ne- deljo, 23. aprila 1961, izlet z av- tobusom v Mostje in na Gomilo. Ta izlet je prvi med iz'eti, ki jih bo organiziralo društvo letos ob 20-;etnici ljudske vstaje v razne kraje, pomembne iz NOB. V Mostju s brdo izletniki iz Ptuja ogledali kraj. kjer .se je odigrala bitka med Lackovo četo in Nemci. Tam bo tudi kratek go- vor o pomenu te bitke. Cena izleta je 400 din. Odhod bo ob 13. uri, povratek ob 19. uri. Turistično druStvo Ptui VABILO V začetku maia 1961 ho v Ptu- ju v prosfop-ih Zavoda /a napre- dek gospodinjstva. Ormoška cesta (zraven podjetja Rnmont), začet- ni in nadaljevalni tečai za priuči- tev prikrojevanja in šivanja. Te- čaj organizira tovarna šiva'nih strojev »Mirna« pri Novem mo- stu, ki bo dala na razpolago ši- valne stroje. Tečai bo trajal dva meseca. Pri- jave sprejema tov. Zora Ilovar, upravnica Zaveda za napredek go- spt'dinistva. Ptuj, Ormoška cesta, kjer lahko tečajnico tudi vplačajo vptlsnino. Tovarna »Mirna« na Dofenjskem Mestni kino Ptuj predvaja od 14. do 16. aprila ita- lijanski barvni film »Spomini iz Italije«; 17. tn 18. apria sovjet- ski film »Neposlano pismo«; 19. in 20. aprila nemški film »Dekle Rosemarie«. Kino »Svobodna Kidričevo predvaja 15. aprila nemški barvni film »Spletke in ljubezen«; dne 19. aprila ameriški barvni fùm »Poletni čas«. Kino Zavrč predvaja 16, apriia sovjetski barv- ni film »Letijo žerjavi«. Zahvala Prav i7 vsega src:'a se tem po- tom zahvaljujem vsem tov. zdravnikom, na prvem mestu .sobnemu zdravniku dr. Mitji Mr- goletu in vsemu zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Ptuju, ki so v času mojega daljšega zdravljenja na tem oddelku z vso brezme.jno .skrbjo in neumornim delom skr- belo, da bi se mi vrnilo zopet ljubo zdravje. Hvaležna pacientka Berta Cestnik, predmetna učiteljica na Destemiku Vpisovanje otrok v 1. razred osnovne šole »Franca Osojnika« Ptuj Osnovna šola Franca Osojn ka obvešča vse rodite.je, da bo vpi- sovanje v 1, razred dne Iß- aprila ob 10, un. V p-štev pridejo otro- ct. ki .so rojeni v letu 1954 in v januarju ter februarju 1955. S ifeboi prinesite izpsek iz roj- stne mat:čne knjige, UpravitPljstvo OBJAVA Vse .star,še. ki imajo .šoloobvez- ne otroke, rojene d-."^ konca kole- darskcKja leta 1954, obvešoamo, da bo vpisovanje v 1. rai;^red о5п. šole Jožeta Lacka in Toneta Zni- dariča v nedeljo. 16. aprila 1961, od 8. do 10. ure v p sam i osnov- ne šole. Otroci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev, ki naj pri- nesej"> s seboi izp sek iz matične knjige. Upravitel.istvo osnovno šole Jožeta . Lacka in Toneta Žnidanča POJASNILO Na željo šefa uprave za dohodke občine Ormož tov. Podlesnika da- jemo k našemu članku pod na- slovom »Nepravilnosti pri pobira- nju davka v občini Ormož« in pod naslovom »Knjižne manipula- cije, denar v šefov žep«, ki je bil objavljen v št. 10 našega lista dne 17. marca 1961, pojasnilo in sicer, da se navedbe v podnaslovu kakor v članku nanašajo izključno na Franca Matjašiča. Uredništvo Komisija občinskega ljudskega odbora Ptuj za ra^zpis mesta direktorja obrmo-proizvajalnega podielia »MESNINE« Ptuj po 21. členu Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih liudskih odborov ter n.i hovih organov (Uradm ist FLRJ štev. 32/57) razpisuje delovno mesto DIREKTORJA OBRTNO-PROIZVAJALNEOA PODJETJA »MESNINE« PTUJ Pogoj razpisa: kandidat mora imeti izobrazbo visoko- k'val;ficiranega deiavca — mojster mesarske stroke ali sred- njestrckovno izobrazbo (komercialist) z neka i letno prakso v vodstvu podobne gospodarske organizacije. Interesenti moraio vlož ti prijave v roku 15 dni po raz- pisu pri Občinskem 'judskem od^boru Ptuj. K prošnji je treba priložiti dokaz o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis. Prošnjo ie kolkovati z državr.o takso 50 din. pri oge pa 5 30 din. KOMISIJA ZA RAZPI.S stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 14. APRTLÄ Í96Í Nekaj zanimivih številk iz turizma čeprav lahko trdimo, da imajo bolj dli manj vsa območja naše države že pj naravi za turizem ustvarjene kraje, je stvarni tu- ristični promet v raznih naših republikah in še zlasti v posa- meznih njihovih dehh zelo raz- ličen. Odvisen je pač od tega. kaj smo v posameznih krajih ustvarili, da se turizem res more razviti. Ni pa dvoma, da privla- čuje v povojnem čaeu tako do- mače kot tuje turiste v prvi vr- sti morje in ker pripada morje, razen slovenske in črnogorske obale. Hrvatski, je imela ta naša republika tudi lani največji turi- stični promet. Od 4,230,000 ju- goslovanskih turistov jih je spre- jela Hrvatska skoraj polovico. Isto velja tudi za obisk 864,000 tujih državljanov. Vseh turistič- nih gostov je bilo lani v naši državi 5,094.000 in dali so skupaj 22,511,000 nočitev. Te številke nam dokazujejo, da narašča turizem v naši državi od leta do leta bolj in da se uvrščamo med pomembne turi- stične države Evrope, čeprav smo še zelo daleč za prvimi tako po možnostih, katere smo ustvarili, kakor po obisku in dohodu. Vsa Jugoslavija ima komaj 46.927 le- žišč v hotelih in pensicnih. med- tem ko j:h ima Francija 1,505.000, Velika Britanija 1,059.600, Italija 737.569, Zahod. Nemčija 569.271, .Avstrija 254.859 itd. Tloda glede nočitev je bila lani le prva Italija, saj jih je imela kar 42,585.000 in j( je prinesel turi.stični devizni priliv velikanski znesek 530 mi- lijonov dolarjev. Znaten del tega pa je šel seveda na račun Olim- piade. Vendar tudi priliva tujih deviz v Jugoslavijo ne smemo podcenjevati, saj je dal lani 16,600.000 dolarjev. Od tega priliva tujih deviz, za katere nam ni treba ničesar iz- voziti, kakor v industriji, rudar- stvu in poljedelstvu, imajo ne- posredno korist tudi republike in najbolj posredno še občine. Dr- žava odstopa namreč turističnim občinam devizno razliko kurza in tako je izplačala letos Narodna banka FLRJ za lansko turistično leto skupaj teh razlik za 2.823,000.000 deviznih dinarjev. Od tega je odpadlo na hrva.ske turistične občine 1.964,000.000 din, na Slovenijo 409.000.000 din, na Srbijo 285,000.000 din, na Bosno in Hercegovino 65,000.000 din, na Črno goro 63,000.000 din in na Makedonijo 39,000.000 din. Marsikoga bo pri tem začu- dilo če povemo, da je dobila hr- vatska Istra na teh razlikah več kakor vsa Slovenija skupaj, in sicer 'kar 510,000.000 din, torej 101.000.000 dm več, predvsem po zaslugi Opatije, ki je dobila sa- ma 342,000.000 dm. To nas samo po sebi sili k prizadevanju za povečanje pritoka tujih tunstov na slovensko morje in v Slove- nijo sploh. V. Zaradi televizijskega sporeda ubi! brata Zato, ker ga je mr?t,il prt gle- danju televizijskega prenosa bok- sarske te'kme, je neki mladi Američan ubil brata. Ko je od- vlekel truplo v hodnik, je .sre- čal sostanovaJca, in ko ga je vprašal, /caj se je zgodilo, je z nožem smrtno ranil tudi njega. Ko je prišla v hišo policija, so storilca našli, kako mimo g'eda televizijski program. Zvišanje davka od avtorskih dohodkov s predlogom zakona o spre- membi zakona o davku od do- hodkov od avtorskih pravic in o skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti, ki ga je na zadnji seji sprejel Zvezni izvršni svet, je predvideno, naj bi .se doseda- nji davek od dohodkov od avtor- skih pravio zvišal od 13 % na 15 odstotkov. To je predlagano zato, ker se je tudi stopnja pro- računskega prispevka iz oseb- nega dohodka iz rednega delov- nega razmerja zvišala od 13 na 15 %, zaradi česar je pravilno, da so avtorski honorarji obre- menjeni z enakimi družbenimi dajatvami kot dohodki iz redne- ga delovnega rsizmerja. Politična trenja v Ameriki Politična trenja v vseh državah Latinske Amerike .so očitna. Zdaj je napočila doba, da bodo tudi njej morali priznati več ne- odvisnosti in možnosti do eko- nomskega razvoja. Prebival.stvo je na splošno zelo nezadovoljno, ker živi v bedi in (plomanjkanju zaradi tujih izkori.ščevaloev. Sko- ro vse politične stranke so zelo previdne in zaskrbljene. Nekatere bolj liberalne politične .skupine očitno :n javno odobravajo ku- ban.ske reforme. S tem izražajo mnenje, da je le na ta način mogoče dvigniti ta dol sveta na višjo življenjsko raven. Gorile so dražje Bivša belgijska kolonija Kongo je bila dolga leta edini dobav- ljač goril za evropske cirkuse in živalske vrtove. Odkar pa je pri- šlo v Kongu 7,aradii intervencije belgi.jskih kolonizatorjev do hu- dih neredov, je izvoz goril sko- raj f>opolnorna prenehal in jc njihova cena na evropskem trgu zelo skočila. Tako je prod krat- kim itali jamski' cirkus Buglione enajstletno gorilo Jackie, ki je pred letom dni še 20 milijonov lir, prodal za 80 milijonov lir. Še ena kokošja Na Čihčevem dvon.šcu blizu Drniša ima.io kokoš, ki si je pri- voščila »razkošje« in nesla jaj- ca kar na gnoju pred hlevom. Tega domači niso vedel'. Nekega dne so piščanci pničivkali pred gaspodinjo. Ker je bila kokoš vedno na paši ni n'koli kazala obnašanja koklje, se jim je čud- no zdelo. Ko so v gooju našli lupine, se jinr je fMsvetilo. Gfioj je bil ravno tolikb topel, da so se zvalili piščanci. Okoli 150 največjih naci- stičnih zločincev živi v tujini pod izmišljenimi imeni Po napovedih zahodnonemške službe za raziskovsnje nacistič- nih zločinov bo prišlo prihodnje leto kakih tisoč nacistov ipred sodišče zaradi umorov in drugih zločinov med drugo svetovno voj- no. Kakor pravi sporočilo, so te primere izbrali iz arhiva doku- ment: v o 80.000 ljudeh, k< ie o njih znano, da so sodelovali pri umorih v koncentracijskih tabo- riščih in pri drugih vojnih zlo- činih. Tisoč ljudi, katerih doku- mente hrani arhiv, je že umrlo, nekaj drugih pa je že bilo pred zavezniškim ali pred zahcdno- nemškimi sodišči, tako da prioti njim ne morejo ponovno uvesti sodnega postopka. Ravnatelj centralne službe Er- win Schiele je izjavil, da je v priporu okoli 150 teh ljudi, proti katerim so uvedli preiskavo. Na tiskovni konferenci je povedal, da so izraelske oblasti ptoslale •tej službi tri tisoč imen, vendar ni med njimi nobenega novega. Izraelki preskovalni organi .so po- slali centralni službi v Ludvvigs- hurgu množico dokumentov o na- cističnih zločinih, zlasti še p>o pretaci.'i ',n zasliševanju Ado'.fa Eichmanna, Centralno službo so ustanoviH leta 1958 z namenom, da bi po- magali iskati naci.stične zločince v Zahodni Nemčiji; dotlej so to- žilci posameznih nemškh dežel sami opravljali to delo. Kakor je izjavil ravnatelj te službe, živi do 150 nacističnih zločincev v tuje- ni pod izmišljenimi imeni. Imajo zelo dobro ponarejene osebne iz- kaznice, ki so si jih oskrbeli tik pred nacLst'čnim zlomí'>m, tako da so doslej vsaj v glavnem ostali skriti. Po ravnateljevi iz- javi jih je težko odknt; tudi za- to, kef mednarodna poliajska organizacija Interpol ne zasleduje nekaterih krivoev; njihova deja- nja ocenjujejo kot i>oUtične zlo- čine, ne pa kot umone. E>oslej so le mato govorili o dejavnosti centralne službe, ki je posamezne podatke fxxsredo- vala državnim tožilcem, zanima- nje javnosti za to službo pa je stopnjeval predvsem ta mesec začeti pr-^ces proti Eichman- nu v Izraelu. Borbe na morju v drugi svetovni vojni je bilo »na delu« 2200 podmornic. Po- topile so 570 vojnih ladij in 26 milijonov ton trgovskega ladjev- ja. V bojih je bilo uničenih 1300 podmornic. Najhujše so bile nemške f>odmomice — uničile .so 230 vojnih in 2770 trgovskih ladij (zavezniki so jim poslali na dno 181 podmornic). Ameriške podmornice so potopile 214 voj- nih in 1200 trgovskih .ladij, Specializacija proizvod- nih kmetijskih strojev Po vesti časopisa »Industrie Curier« je nemška tovarna kme- tijskih strojev »Fahr« izpopolnila več novih modelov kmetijskih strojev: za žetev, kosilnih, sti- skadnih za slamo in drugih. Zato da bi znižala proizvodne stroške m si zagotovila čimvečje serije, je firma sklenila sporazume s francoskimi in belgijskimi tovar- nami, po katerih bodo te tovarne proizvajale samo enega ak dva tipa novih modelov. Tako bo to- varna »Fahr« proizvajala samo dva modela lahkih žetvenih stro- jev, medtem ko se bo neka bel- gijska tovarna specializirala za večje modele. »Jugoslavija je kriva!« je priznal Hitler Nedavno so v Angliji objavili pofKîIn testament šefa najhujše diktature, ki jih pozna človeštvo — Adolfa Hitlerja. »Führer« je diktiral ta svoj politični testa- ment pred svojim samomorom 30. aprila 1945. V tem testamen- tu je tudi tale odstavek (ko omenja krivce za pK>raz naciz- ma): »Odpor Jugoslovanov nas je presenetil. Mi smo v Jugoslaviji izgubljali svoje najboljše ljudi in moči. Jugoslovani so nam prav- zaprav vsilili borbo in mi smo morali tam nekaj let prelivati svojo kri. ..« Mehanizirano nasipanje železniških prog Tovarna vagonov v Kraljevu je izdelala drugo serijo 190 tovornih vagonov domače konstrukcije za potrebe Skupnosti jugoslovanskih železnic. To so 4-osm vagoni z. mehanizmom za nasipanje gra- moza na železniške pnoge. Prva serija se je v praksi zelo dobro izkazala, saj vagoni nasujejo na železniško progo 50 m^ gramoza v 10 minutah, medtem ko je bilo prej potrebno za to delo 80 de- lovnih ur. Za vagone se zanimajo tudi druga podjetja. Plesni turnir v Ptuju p lesno-športna sekcija DPD Svoboda Ptuj je pod pokrovitelj- stvom sveta za ku.turo ObLO pri- redila v soboto, 8. aprila 1961, v dvorani Narodnega doma med- klubski kvalifikacijski plesni tur- nir. Tekmovalo je skupno 16 parov iz razredov A, B in C iz plesnih klubov KUD Obrtnik in KUD Jože Hermanko iz Maribora ter PŠS Svoboda Ptuj. Vsi pari so plesali angleški valček, foxtrott, tango in duna.isk valček. A-razredni pari pa še rumbo, sambo in passodouble. Ves čas turnirja so gledalci z na- vdušenim ploskanjem izkazovali priznanje vsem nastopajočim. Pred nastopom omenjenih ples- nih parov je zaplesaJo 11 parov naših pionirjev, ki so s svojim znanjem in ljubkostjo mnogim za- pustili nepcizaben vtis. Plesni turnir je v celoti uspel in vsi prisotni so zapuščali dvo- rano z zadovoljstvom in željo, •da bi v Ptuju tudi v bodoče огдаш- zirali več sličnih prireditev. Prvo- plasrane pare v posameznih rata-i redth so z lepimi in bogatimi dan rili razveselila mnoga naša pod.^- jetja. Tako so tudi nastopajoči odhajali z občutkom zadovcl.jstrva in s prijetnimi spomini na naše mesto. Elea Vidmar Socialni demokrati in Nemčija Problem mirovne pogodbe z Nemčijo, ki je sestavni del re- šitve nemškega problema, je i>o- stal v zadnjem času predmet pobud zahodnonemških socialnih demokratov. Ko je v Moskvi za- sedal varšavski pakt, so poslali socialni demokrati zahodnim si- lam in Adenauerju, ki se izogiba, da bi i>ovedal, kako presoja ta problem, pobude, ki bi morale biti alternativa sovjetskemu predlogu iz januarja 1959 (skle- niti mirovno pogodbo z obema nemškima državama). Temeljna misel načrta socialnih demokra- tov je združitev obeh nemških držav, pri čemer bi Vzhodna Nemčija obdržala gospodarske in socialne pridobitve, ki jih je do- bila po drugi svetovni vojni. V vojaškem pogledu bi določili ukrepe, ki bi preprečili morebitni nemški napad. Po vsem bi lahko sodili, da je ta pobuda socialnih demokratov sestavni del pred- volilne kampanje. Za Ptuj vedno večje zanimanje turistov v petek, 7. marca 1961 do- poldne je obiskala Ptuj s poseb- nim avtobusom na večdnevnem turistično-študijskem pvotovanju po Sloveniji in Jugoslaviji sku- pina 16 informatorjev turističnih agencij in birojev večjih mest y Jugoslaviji ter 8 novmarjev časo- pisov in RTV postaj, v E4uju sta jih sprejela predsednik Turistič- nega in olepševalnega društva Ptuj t)ov. Jože Maučec in ta,1n?k Občinskega ljudskega odbora tov. Ivan Rau, To je že drugi tak obisk pred- stavnikov infonnaoijskih oddel- kov turističnih agencij in birojev v državi. Ti si ogledajo na krož- nem potovanju po državi turi- stične kraje, navežejo stike s predstavniki turistične in gostin- ske dejavnosti v krajih, st ogle- dajo zgodovinske, gospodarske in druge zanimivosti ter osebno na- berejo raznovrstne prospekte in informacije o možnostih spreje- ma gostov pori prebivalcih in v gostiruskih obratih. V Ptuju so si gostje iz vseh republik ogledali mesto in kul- turnozgodovinsko zbirko ter od- delek NOB muzeja na gradu. Tov, Jože Maučec in tov. Lah Anton sta jih vodila po muzeju in jim tolmačila. Nekateri gostje so bili tokrat prvič v Ptuju. S slikanjem in zapiski so hoteli odnesti s .se- hnj čimveč gradiva za turistično propagando, /-a šolske izlete, z-a ljudi, ki odhajajo na dopuste in domačo ter tuje turiste. Kaz.šir- jen oddelek NOB, etnografski oddelek, grajske sobane z gobeli- ni, s slikami lastnikov gradu in njihovih prednikov, viteška dvo- rana in drugi prostori so zgo- dovinsko bogastvo, ki ga in%a malo mest v Jugoslaviji, so izja- vili gostje. Po ogledu muzeja je bil v re- stavraciji na gradu za vse goste pripravljen prigrizek. Ob tej pri- liki je predsednik TOD Ptuj tov. Jože Maučec pK)zdravil goste. Po izročitvi ptujskega albuma turističnih zanimivosti v ptujski občini jim jo priporoči stalno praktčno uporabo tega albuma za širjenje turističnega slovesa Ptu- ja in za usmerjanje domačih in inozemskih turistov v ta lep, zgodovinsko in gospodarsko za- nimiv predel naše domovine. Za lep sprejem v Ptuju sta se v imenu navzočih zahvalila f>rof. Varga iz Ljubljane in Nada Pae~ nič, predstavnica Turistične zve- ze Jugoslavije. Za spomin na Ptuj in restavra- cijo na gradu je prejel vsak gost robček z umetniško sliko. Nad tem načinom spominkov so bili navzoči presenečeni in so se tudi upravi restavracije za izkazano pozornost lepo zahvalili. Iz Ptuja je .skupina odpotovala na Bori in od tam dalje v Ormož in dalje v Radence. V. J. Tov. Jože Maučec med nagovorom gostov Tobrat o pionirjih osnovne šole „Franca Osoíníba ' Morda kdo poreče, da ne dela- mo, ker o samih sebi malo pišemo. Toda kdor obišče naso novo šolo — paviljon na Ljutomerski cesti, se lahko prepriča, koliko smo na- redili. V okviru jugoslovanskih pionir- skih iger smo sprejeli obširen de- lovni program, ki ga s pomočjo tovarišev učiteljev vestno izvršu- jemo. V okviru tega plana smo olepšali našo šolo tako, da je .sedaj lepa ne samo njena notranjost, temveč tudi njena okolica. To smo zasadili s cvetjem, s spominskim drevjem, uredili smo poti in po- dobno. Za šolo urejamo telovadno igrišče, ki ga bomo v mesecu ma- ju svečano otvorili. Na ta način bomo najlepše počastili spomin na 20. obletnico naše vstaje. Tudt na glasbeni festival se prid- no pripravljamo lin vdimo. Želi- mo tudi na tem polju pokazati svoje uspehe. Naša šolska zadruga »Nagelj« nadaljuje s svojim de- lom. No mine dan, da ne bi udar- niško delali. Število udarniških ur pri nekaterih učencih presega 50. Kmalu bomo za.sadili zadružno ob- delovalno površino s hibridno ko- ruzo. Lanskoletni uspehi so nam pokazali, da znamo gospodariti. Letos upamo, da bo še boljše. Naše delo je res vsestransko. Nismo samo dobri učenci, temveč tudi dobri pionirji in mladinci. Na občinskem tekmovanju v pionir- skem mnogobf)ju 18. marca letos so naše pionirke zasedle prvo me- sto, pionirji pa tretje. Zato smo lahko sodelovali tudi na tekmova- nju za okrajno prvenstvo. Pomerili smo se tudi v šahu, kjer je naša mladinska ekipa zasedla v občin- skem merilu tretje mesto. Lahko bi našteli še več takih uspehov, pa o tem še drugič. V našem programu jugoslovan- skih pionirskih iger smo vnesli tudi sodelovanje s pionir.ji drugih šol in krajev. Tako smo se zbližali s pionirji Koroške ter jih povabili na naše pustovanje, saj so jim naši običaji tuji. Pionirji so se radi odzvali in tudi prišli. Bili so zelo zadovoljni, saj so spoznali ne- kaj lepih narodnih običajev, ki so značilni za našo okolico. Drugo vabilo je veljalo pionirjem s Cer- šaka, ki so želeli spoznati naš kraj in njegove zanimivo.sti. Tako smo se v nedeljo veselo pozdravili z 61 pionirji severne meje, ki .so v spremstvu svojih vzgojiteljev obi- skali naše mesto. Prisrčno in lepo je bilo to srečanje. Spoznali smo se, se pogovorili o svojem delu in postali dobri prijatelji, ki nas dru- ži in veže skupna ljubezen do naše lepe domovine. Obljubili smo jim, da jih obiščemo. S pesmijo ob naši severni meji jim bomo pomagali krepiti ljubezen do naše lepo do- movine. Hitro je potekel čas in naši gostje so se poslovili od nas, saj jih je čakal še drug program. Mi smo se pa veseli in zadovoljni vrnili domov, kjer smo svojim staršem pripovedovali o naših no- vih prijateljih-pionirjih s Ceršaka. Pionirji osnovne šole »Franca Osojnika« Aeroklub v novi letalski sezoni v nedeljo, 9. aprila, se je zače- la nova letalska sezona Aeroklu- ba Ptuj. Komaj 6 let je od tega, ko so {Kvleteli ptujski Ikari prvič, z lastnega letališča. Začetki so bili vsekakor težki, kajti gradnja letalske lope z klubskimi prostori ter nabava letalskega parka, so zahtevali precejšnja materialna sredstva. Toda ob podpori LZS in nekaterih aeroklubov, predvsem mariborskega ter ob veliki pomo- či ptujskih ljubitel.jev letalstva, je dobil naš aeroklub trdne te- melje. Vsako leto izšola veliko .število padalcev in jadralcev ter motornih pilotov, da upravičeno spada med vodilne aeroklube v Sloveniji in državi. Število članov je naraslo že nad 560, kar je do- kaz, da postaja aeroklub velika masovna športna organizacija. Tudi letos je bil razpis v le- talsko-oadalsko šolo aerokluba Ptuj. Prijavilo se je okrog 30 mladincev in mladink, večinoma s podeželja, ki sedaj bolj ali manj redno obiskujejo teoretični del tečaja. Trikrat tedensko vlada živahen pogovor med tečajniki in inštruktorjem, ki pri|X)veduje o življenju padalcev in lepotah pod belo kup>olo padala. Ko se zbira- mo ob nedeljah na ptujskem le- taHšču in občudujemo pK>lete mladih, včasih precej »važnih« jadralcev in starih izkušenih pi- lotov, očetov ptujskega aeroklu- ba: upravnika Štalccrja, sekre- tarja Ganza in obeh bivših uprav- nikov Prešerna in Maleka, zremo ponosno ta rod, rod vitezov svo- bodnega neba, ki vceplja v naša mlada srca junaštvo in drznost. Pridite, mladi med nas, vklju- čite se v vrste letalstva in videli boste, da so višave najlepša zi- belka mladih src v sociali-stični Jugoslaviji! (B. J.) Nizozemski festival in edicije vodnikov Tudi na Nizozemskem je že davna tradicija s prirejanjem fe- stivalov. Letos bodo festivali od 15. junija do 15. julija, in sicer najpomembnejši v mestih Den Haag-Sheveningenu, Amsterdamu. Rotterdamu in Utrechtu. Pro- gram teh festivalov je že določen do kraja; sestavljen je iz kon- certov, opernih in gledaliških predstav ter baletnih nastopov z udeležbo domačih in tujih igral- cev, pevcev, plesavcev in dirigen- tov. Inozemske turiste bosta naj- bolj zanimala pol,iski in domači balet. Škoda, da šc pri nas niso znane vsebine najvažnejših turi- stičnih prireditev, predvsem fe- stivalov! Po vojni so na Nizozem- skem in tudi drugod na zahodu in severu izšli številni turistični vodniki za inozemske turiste. Ta- ko je samo v nemščini izšlo že šest vodnikov šestih različnih av- torjev; nekateri seveda skupno z Beloijo in Luksemburgom (Bene- lux). Med temi so najbolj znainj Baedekerjov »Benelux«, Griobe- nov »Niederlande« in Fodorjcv »Reisef.hrer Benelux« in še ne- kateri. Sodobno oblačenje Sredi junija bo v Beogradu posvetovanje o sodobnem obla- čenju, ki ga organizira Zvezni odbor »Družina in gospodinj- stvo«. Posvetovanja se bo udele- žilo okrog 200 podjetij tel