Glasilo Socialistične zveze delovnega 1 judstva okraja Kovo mest Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 oin, — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, St. 60-KB-16-2-24 Stev. 44 (346) Leto Vil NOVO MESTO, 1. NOVEMBRA 1956 Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casoplsno-raložniško podjetje »Slov poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel ŠIROK ODMEV « UMSKI II PRIREDITEV Po uspeli proslavi 70-letnice kmetijske šole na Grmu, republiškem zborovanju predavateljev slovenskih kmetijskih šol, zborovanju mladih dolenjskih zadružnikov, republiškem zborovanju živinorejcev sivorjavega področja, dvodnevnem zborovanju slovenskih sadjarjev in zborovanju dolenjskih vinogradnikov v Novem mestu sta uredništvo našega Usta in kmetijska redakcija Radia Ljubljana naprosila odgovorne predstavnike Okrajne zadružne zveze in šole na Grmu za krajšo tiskovno konferenco. 27. oktobra popoldne so tovariši Viktor Zupančič, predsednik OZZ Novo mesto. ing. Milan Bračika, direktor šole na Grmu, in ing. Rado Linzner, agronom OZZ, ob sodelovanju ostalih članov pripravljalnega odbora ter kmetijskih strokovnjakov po postavljen'h vprašanjih, takole ocenili uspehe celotedenskih posvetovanj in prireditev v okviru proslav Grmske šole: Namen proslav in prireditev ©b visoki obletnici kmetijske Šole na Grmu, ki je bil predvsem v tem, da pregledamo njeno prehojeno pot, opravljeno delo in dosežene uspehe ter ji postavimo trdne smernice za bodočnost, je bil v celoti dosežen. Proslava na Grmu, kjer se je zbralo poleg 400 nekdanjih absolventov tudi nad 1500 zadružnikov iz vseh dolenjskih krajev, članov upravnih odborov, pospeševalnih odsekov naših zadrug in mladih dolenjskih zadružnikov, je imela š?rok obseg in odmev, ki sega daleč čez me domačega okraja. Grmski šoli ki je opravila za vse pano; dolenjskega kmetijstva častno pionirsko delo, kar velja tudi za ostale slovenske predele, je proslava njenega jubileja vrnila zlasti pravilen odnos skupnosti do kmečkega izobraževanja. Pokazalo se je, da Grm spet dobiva nekdanji ugled. S pomoč.io republiške zbornice xa kmetijstvo in gozdarstvo, Glavne zadružne zveze, OLO in OB LO Novo mesto ter Okrajne zadružne zveze je šola z obnovo, preurejenimi kabineti in učili ttt z darili Glavnega odbora Ljudske tehnike, ki je prispeval opremo za ureditev šolskih delavnic, veliko pridobila. Trm činiteljem gre tudi zahvala za uspelo proslavo in ostale prireditve. Zborovanja v tednu po proslavi so bila pomembna za nadaljnji razvoj vseh kmetijskih panog na Dolenjskem. Zborovanj se je udeležilo nad 1500 najboljših zadružnikov, zadružnih funkcionarjev, članov upravnih odborov KZ, mladih zadružnikov in naprednih gosoodarjev. Tu so ljudje zvedeli marsikaj novega, niso pa vsi udeleženci v celoti razumeli vseh referatov, ki so bili sestavljeni na precej visoki strokovni ravni. Za razpravljanje po referatih ni ostalo skoraj nič časa, prav od tega pa smo si veliko obetali. Nekatpri referati so bili zelo obširni, posamezni predavatelji pa niso vskladili svojega dela. tako da je za razprave ostalo Se manj časa. Brez Škode za celoten uspeh posvetovanj bi iz referatov lahko marsikaj tudi spustili, zlasti snov, ki jo že imamo v stro- kovnih knjigah. "Udeleženci zborovanj so namreč pričakovali, da bo na posvetovanjih moč izmenjati dosedanje izkušnje in uspehe. Tako bi se, n. pr. živinorejci lahko posebno plodno in široko pogovorili o svojih problemih, saj so bili navzoči kmetje in strokovnjaki iz 7 okrajev. Izkušnje, ki smo jih dobili na Dolenjskem v obnovi sadjarstva in vinogradništva, bi prav gotovo zanimale tovariše iz drugih predelov in pod. Nismo se tudi pomenili, kako bomo uresničili vse to, kar smo na zborovanjih ugotovili kot najbistvenejše za obnovo kmetijskih panog. Neglede na to pa so zborovanja dala pobudo za reševanje številnih vprašanj in na domačih činiteljih je zdaj odgovornost, da se bomo teh nalog načrtno lotili. Predvsem se bo treba z vodilnimi tovariši v kmetijskih zadrugah temeljito pogovoriti o našem skupnem bodočem delu. Napore občinskih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug za socialističen razvoj na vasi bo treba tesno vskla-jevati. Zavedati se moramo, da je od kadrov, od 1 j u -d i, ki bodo uresničili sklepe posvetovanj, zdaj največ odvisno. TTeba bo vzgojiti zadružni kader za dvig in obnovo kmetijstva. Zato smatramo, da so proslava na Grmu in celotedenska zborovanja po njej uvod v široko jesen-sko-zimsko izobraževalno delo pri vseh naših zadrugah. Grmske proslave in prireditve, ki so tudi organizacij- sko zelo dobro potekle, za kar gre pohvala odborom, ki so jih pripravili, so prav gotovo široka mobilizacija naših sil za obnovo kmetijskih panog v okraju. Lahko trdimo, da nam je dal Grm obilico napotkov za bodoče delo, o katerih bodo več povedali zaključki posvetovanj in zborovanj. Velika udeležba ljudi na proslavah in vseh zborovanjih pa Je potrdila, da so vsa ta vprašanja na vasi zelo pereča, da se kmetje-zadružniki zanje izredno zanimajo in da jim je treba pri teh naporih Iskreno pomagati. To pripravljenost za gospodarski napredek in dvig naše vasi je treba zdaj načrtno nadaljevati. Kmetijske zadruge imajo tu izredno široko in hvaležno področje dela, O gradivu vseh posvetovanj in zaključkih posameznih zborovanj bomo zaradi njegove zanimivosti in širokega pomena v našem listu še poročali, zlasti pa mu bodo namenjene prihodnje številke naše priloge »Dolenjsko kmetijstvo«. Pred dnevom mrtvih so hile na partizanskem Rogu žalne komemoracije na novo urejenih grobiščih 145 junakov narodnoosvobodilne borbe, znanih in neznanih tovarišev in tovarišic. Spomin nanje in na vse ostale žrtve naše revolucije ne bo nikoli izbledel v naših srcih, hvaležna domovina se jih bo spominjala iz roda v rod, iz veka v vek! I Naši padli španski borci bodo dobili spomenik sko knjiga spominov samih borcev-udeležencev, ki bodo pisali o lastnih doživetjih v tej orjaški borbi proti desetkrat bolje oboroženemu sovražniku. Dejansko je-zelo ma-■ španskimi borci 'lo znano o borbi španskega K temu je zao ljudstva in vlogi mednarodnih brigad ter naših Slovencev v njih. To je zopet velika vrzel, ki jo je bilo treba izpolniti. Sredstva za zgraditev spo- Sekcija bivših, španskih borcev pri GO Zveze borcev se je zadnje čase zaktivizirala. Posebno po zadnji konferenci lanskega julija je sekcija lepo napredovala. Je tes&v povedu-* na z vsemi v Sloveniji. pripomoglo razumevanje GO Zveze borcev s tov. Matijem Mačkom na čelu. Tudi Republiški zavod za socialno zavarovanje je pokazal dovolj razumevanja za njihove težave. Sedaj so si bivši Španski borci zadali dve nalogi: pruo, postaviti spomenik slovenskim borcem, ki so pacfti v borbi za svobodo v letih 1936 do 1939 v Španiji in tistim bivšim španskim borcem, ki so se po borbi v Španiji vrnili v Jugoslavijo in nadaljevali borbo v NOV za svobodo lastnega ljudstva. Spomenik, ki bo stal na Celovški cesti v Ljubljani, je bodoče delo znanega arhitekta ing. Glanca. Spomenik bo iz sivega granita z alegoričnimi plastičnimi figurami, ki bodo predstavljale značilnost borbe v Španiji g povezavo borbe v NOV v Sloveniji. Visok bo okrog 10, širok pa 6 m. S tem bomo izpolnili občutljivo vrzel v zgodovin! borbe našega ljudstva za svobodo. Druga naloga pa je — izdati Almanah bivših španskih borcev, ki ga bodo napisali borci sam.i in bo opremljen s številnimi slikami o borbi v Španiji. Alma.nah bo dejan- menika bodo španski borci nabirali iz prostovoljnih prispevkov tovarn, podjetij in okrajnih ter občinskih odbora?; S1-oven';? Nekateri ljudski odbori so Ve zugdtoviii svoj prispevek, tako tudi nekatera podjetja. Smo prepričani, da nobeno podjetje, tovarna ali ustanova, na katero se bo obrnil odbor za zgraditev tega spomenika, ne bo rekla NE! »MISNA« odprla v Ljubljani poslovalnico Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« v Mirni na Dolenjskem je priredila v soboto, 27. oktobra v Ljubljani, na Trubarjevi cesti 26 (poleg lokala tvrdke »SingCr«) majhno, a pomembno slovesnost. Direktor tovarne šivalnih strojev »MIRNA« je odprl poslovalnico podjetja, v kateri bo moč dobiti v?e nadomestne dele , šivalnih strojev poleg najrazličnejših uslug (popravil) in seveda tudi novih strojev. »MIRNA« se je zadnje leto precej uveljavila s svojimi kvalitetnimi izdelki, zadnji čas pa je tudi znatno pocenila šivalne stroje, ki jih lahko dobite zdaj za 136.000, 98-000 in 86.000 dinarjev, prej pa so stali 160. 112 in 1°3 tisočake. Male otroška šivalne stroje prodaja »MIRNA« po 5800 din. Kako pomembna je nova poslovalnira za naše obrtnike in gospodinjstva, nam pove to, da je doslej take Bffluge nudila samo tvrdka »Singer«, toda samo za šivalne stroje svoje tovarne, medtem ko bo v poslovalnici tovarne »MIRNA« moč nabaviti rezervne dele tudi za najrazličnejše druge-vrste šivalnih strojev. Prizadevnemu kolektivu »MIRNE« čestitamo ob otvoritvi nove poslovalnice, saj bo s takimi uslugami, s šivalnimi tečaji in z načrti, ki jih ima za razširitev svoje proizvodnje, čedalje pomembnejše podjetje v našem gospodarstvu! Enajst in pol let je minilo, odkar so odšli iz. mogočnih gozdov Roga njegovi prebiiml-ci: roditelji narodnoosvobodilnega boja slovenskega ljudstva, številni kurirji in stražarji, zdravniki in drugo zdravstveno osebje partizanskih bolnišnic s preživelimi ranjenci vred. Po globetih in težko dostopnih krajih med skalami so ostale prazne barake, številne bolnišnice in zasilna domovanja. Spretno zakrite steze in prehodi so ostali brez skrivnostnih nočnih prehajalcev, ki so tod več let vodili ali, nosili ranjene partizanske borce, prinašali hrano, čestokrat tudi vodo in druge potrebščine. Mogočni gozd^je tudi njim dajal zavetje* v letih narodnoosvobodilne vojne, svoboda pa jih je potegnila iz gozdov v mesta in vasi. za svobodo in neodvisnost svo- črnem, številni svojci padlih je domovine življenje. To pa junakov, predstavniki ljudske V roških ostale samo hestah pa barake in niso :apu- je dovolj, da jih naš narod nikoli ne pozabi, da spomin na njih živi iz roda v rod. Veliki napori za. obnovo domovine in gospodarski napredek so nas ovirali, da se grobovom padlih in umrlih junakov nismo posvetili prej. takoj po končani vojni. Letos" je Okrajni odbor Zveze borcev Novo mesto ob pomoči Glavnega odbora ZB Slovenije pričel z načrtnim urejevanjem partizanskih grobišč na Ropu. Prizadevna zgodovinska sekcija okrajnega odbora. ZB pod vodstvom tovariša Rada Tau-ferja je opravila do jeseni veliko delo: okusno in trajno so urejena grobišča v Zgornjem Hrastniku, kjer počiva 69 borcev in. bork, od katerih so znana imena za 27 tovarišev, grobišče v Starem logu in Jelendnlu. 145 umrlih bor- oblasti m množičnih organi" zacij, mladina in drugi. Proslav na vseh treh krajih se je udeležilo nad tisoč ljudi. Med toplimi besedami govornikov — predsednika Okrajnega odbora ZB Novo mesto Maksa Valeta na Zgornjem Hrastniku, ljudskega poslanca .Avgusta Jazbinška v Starem logu in sekretarja občinskega, komiteja ZKS Siraža-Toplice Ivana Viranta v Jzlendolu — se je utniila marsikatera solzo, in se pomešala med rom »Svobod« iz Bršljina in Straže. Po trikratni salvi častnih čet borcev JLA sta urejena grobišča cev in bork je tako dobilo ščene steze. Tam so ostanTudi dostojna, tudi na zunaj lepo pozemski ostanki tovarišev, ki ureJe™ zadnja domovanja, jim usoda ni dovolila dočakati Mogočni zgodovinski Rog, cilja, za katerega so se borili ki je v teh dneh pred zimo in spomenike sprejela v -var-in zanj umrli. Njim je postal š> prav posebno lep, je videl stv0 predsednika občin Semi5 gozd tudi zadnje počivališče. 26. oktobra vrihajati v okrilje tn Straža-TopUce. Šopki rde- svnjih gozdov Številna vozila čih in belih rož ter številni od vseh strani, kot jih na nic- venci so pokrili grobove, popovih tleh menda še ni bilo. Prihajal! so ljudje iz Novega mesta. Straž". Dolenjskih Toplic in okolišk'h vasi. i? Črnomlja. Semiča. ii Ljubljane in druoih krajev naše domovin", da se udrlež'io ža'ne svečanosti nri odkritju urejenih grobišč in. snomrnikov. Med njimi so bile žene v Med skalami, pod krošnjami mogočnih dreves so v skromni zemlji zakopane njihove kosti. Koliko^ jih je vseh, ni mogoče ugotoviti, niti ne vemo imen vseh tistih, katerih grobovi so znani. Vemo le to, da so bili do kraja predani stvari neizprosne borbe proti okupatorju in zasužnjevalcem naše zemlje, da so bili sinovi in hčere našega naroda in da so dali tem pa se je spet zgrnil nad nje skrivnostni mit Roga. Gozd je bil vriča zadnjih trenutkov padi hladno vreme ■ mrazom ponoči Proti koncu prihodnjega tedna otoplitev in nadavfie. (N.ipin »-d priredil V. M.) v krožkih Pomladka RK, imeli bodo predavanja o pomenu organizacije RK, predvajali pa bodo tudi filme. V tem tednu bodo še posebej vložili vse-napore za ustanavljanje šolskih kuhinj. Skrb za dobre rejnike otrok br«z staršev in socialno ogroženih otrok, je prav tnko važna naloga v s-krbi za zdrav narod, ki jj v tem tednu posvečajo vso pažnjo. Dohodki od prodaje posebnih listov RK in znamk, ki jih prodajajo ta teden, gredo skoraj v celoti v prid občinskih odborov RK. Iz te bodo med drugim krili potne stroške socialno ogroženih bolnikov TBC, ki morajo na preglede v ambulante. Takim bodo ta teden tudi dodelili pomoč v živilih. Po sklepu posebnega koordinacijskega odbora pri okrajnem odboru RK bodo ta teden tudi pričeli z razpošiljanjem živil, ki jih je dodelil mednarodni RK. Pozabili niso tudi bolnikov "na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice. Njim bodo v soboto, 3, novembra priredi1.-! koncert. Taborniki vabijo Rod Gorjanskih tabornikov v Novem metu, ki je letos, v petem letu svojega obstoja, dosegel lepe uspehe v širjenju te priljubljene mladinske vzgojne organizacije in postal na IV. Zletu Združenja tabornikov Slovenije v Kumiovcu po uspelem partizanskem pohodu republiški prvak v taborniškem mnogoboju, bo v nedeljo 4. novembra ob pol 10. uri dopoJdne imel redni letni občni zbor. Taborniki vabijo na zbor vse prijatelje organizacije in prirode, predstavnike ljudske oblaslii, organizacij, vzgojnih In ostalih društev, zlasti pa starše vseh svojih članov! Občni zbor bo v dvorani Doma JLA, kjer bo tudi manjša taborniška razstava, po občnem zboru pa bodo zavrteli nekaj taborniških filmov. Novi krofa! In šivalni tečaj v Novem mestu Podjetje »MIRNA« z Mirne obvešča dekleta, žene in gospodinje, tla bo začelo 12. novembra z novim dopoldanskim in »opoldanskim krojnim in šival, uim tečajem. Prijave sprejema vodstvo tečaja V Gospodinjskem centru v Novem mestu, .Sindikalni dom. Tečajnice iz okolice s) lahko nabavijo mesečne ie-le/nlftke vozne karte n popustom. Dobro leto 3e> odkar so pri- upravno teritorialni organ! počele poslovati nove teritorialne nekod bolj, drugod manj ures-upravne enote-komune. Zapro- ničujejo načelo družbenega si!j smo tajnika okrajnega ljud- upravljanja prj reševanju skup-skega odbora Novo mesto tova- nih zadev. riša Zvoneta Perca, da nam od- govori na nekatera vprašanja o administrativnem poslovanju novih upravnih enot in njihovih organov. Iz njegovih odgovorov lahko sklepamo, da ALI JE RAZLIKA MED DELOM PREJŠNJIH IN SEDANJIH OBČIN? »Razlika J>, in tq precejšnja. P>avice sedanjih občinskih \0V0 MESTO ZA 29. OKTOBER CetrtlČ je Novo mesto proslavljalo svoj občinski praznik, spominski (lan obletnice ustanovitve Novomeške Čete, ki .le združen s prvo večjo akcijo dolenjskih partizanov, z napadom na nemško postojanko na Pučki. V zastavah, zelenju in slikah je pozdravilo mesto svoj dan, v ponedeljek zjutraj pa je budnica mestne godbe naznanila, da slavimo spomin na naše prve borce in vstajo, ki je že v prvem letu revolucije dvignila naše mesto v vrsto najhorne-nojših krajev domovine. Ob devetih donotdne je predsednik Oh LO Maks Vale v sejni dvorani magistrata pozdravil ljudske odbornike in goste, mod katerimi so bili tndl zvezni tn republiški linijski noslanci Niko Šilih. Jože Horštn.ir. Prane Plrkovlč, Avgust .lazblnšek, Viktor Zupančič. Lojze Alnrcn, Mtane ftmtd. predstavnik .II,A podpolkovnik Bnfo Ci-rovlč. sekretar obe. komiteja ZKS Ludvik Golob, predstavniki osia-lih org.ini7.acij. ustanov, kolekti-,vov ter kullnrni in prosvetni delavci Novega mesta. V strnjenem nagovoru Jc tovariš vale obudil spomin na slavne oktobrske dni leta 19*1, tta povezanost našega ljudstva v ljudski revoluciji % Komunistično partijo in ljudsko armado, ki Jo je vodil od /.mate do zmage tovariš Tito. Čestital je odbornikom za občinski praznik in po govoru povabil vse udeležence slavja, da so se udeležili še žalne komemoracije pred spominsko vežo na Vratih, kjer so trije odborniki ObLO položili vene« pred marmornate plošče z imeni herojev, padlih partizanov, talcev in žrtev fašističnega nasilja Iz Novega mesta. Ze v soboto dopoldne le bila odprta razstava v studijski knjižnici, o kateri poročamo še posebej, /.večer pa -so igralci PO Dušan .Jereb zaigrali na odru Doma ljudske prosvete Petrovičevo Ploho. Obnovljena dvorana Je priteino vzra-clostila vse. ki so Jo videli na sobotni prireditvi in v nedeljo zvečer, ko je bila slovesna akademija, na kateri je govoril o prazniku Novega mesta prof. .Tanko .larc, peli pa so zbori iz Mmihela, Rrš-Mina In Novega mesta pod vodstvom pevovndij Luovika Ahačiča. F.rnesta .lazbeca in Toneta Mark-Ija, medtem ko Je ««rKr.siru dirigiral Ivan Mitag. Številnih športnih srečanj In tekmovanj se je udeležila množica gledalcev, povsod pa smo med njimi opazili tudi vidne predstavnike ljudske oblasti, organizacij In društev, garnizije JLA ter zrstopnike podjetij, ustanov in kolektivov. Zvone Pere, tajnik OLO Novo mesto ljudskih odborov so znatno večje kot so bile prejšnjih. Mnoge naloge, ki smo jih prej reševali na okraju, so sedaj prepuščene občinam. K temu je treba prišteti š*e znatno večje področ-j'e posamezne občine, kar naloge novih občin spet povečuje. Prav te mnogo večje pravice in naloge pa motijo nekatere prejšnje odbornike, da se v njih ne morejo znajti tako, kot bi bilo potrebno. Posamezniki se ne morejo vživetj v samostojno reševanje nalog, k-; so prepuščene v reševanje občinfjrm. Na splošno pa lahko rečem, da se delo v občinah navzlic številnim težavam dobro razvi- ja. Seje občinskih ljudskih odborov so dokaj .redne, dobro pripravljene in kažejo lep napredek.« KAJ PA SVETI IN KOMISIJE? »Nekaj časa se sveti niso uveljavili povsod, sedaj pa se stanje popravlja. Zlasti od prve polovice letošnjega leta dalja opažam0 redno sklicevanje sej svetov za posamezne naloge. Iz gradiva občinskih sej vidimo, da so posamezna vprašanja poprej pretresli sveti in komisije ter dali svoje predloge za sejo občinskega ljudskega odbora- Prisostvoval sem sejam nekaterih svetov v občini Žužemberk in tudi seji obč. LO; videl sem, da so vlogo svetov pravilno razumeli in jim dali pripadajoče naloge. Opažamo pa, da so nekateri svetj veliko bolj delavni kot drugi. Tako skoraj povsod dobro delajo in imajo pravo vsebino dela svet; za kmetijstvo in gozdarstvo, za komunalne zadeve in ostal; svet] gospodarskih panog, medtem ko svetom za prosveto in kulturo, svetom za zdravstvo, za varstvo otroka in matere ter podobnim svetom še manjka vsebine dela, čeprav gi je tudi zanje dovolj. Res je, svet za kmetijstvo in gozdarstvo vidj vsak dan probleme, ki jih je treba reševati, prav tako svet za komunalna zadeve, ven- (Nadaljevanje na 3. strani) Itran 2 »D0EENJ5KI tIST« Štev. 44 (3461 Rastoča dejavnost zadruge v Skocjanu Splošna kmetij sika zadruga Skocjan je med najmočnejšimi zadrugami v okraju. Njena dejavnost čedalje bolj vpliva na gospodarstvo tega področja. Zadruga ima 6 odsekov: hranilno-kreditni, ž/.vinorejski, poljede'.-»ko-semenski, sadjarako-vino-gradniški, strojni m čebelarski, potem pekarijo, gostilno in mesarijo ter tri trgovske posloval-li'ce: v Skocjanu, v Dobravi in v Malih Poljanah. Za vso to delavnost ima zadruga le 16 stalnih uslužbencev. Vredno 33 cmeniti, da je ta zadruga ena od redkih, ki ni imela od ustanovitve do danes noben;h večjih nerednosti ali izgub. S takim poročilom so člani zadruge lahko zadovoljni! 30. septembra je upravni odbor poročal o dejavnosti zadruge v prvem polletju letošnjega leta. Številni zadružniki, katerU. jt bilo na polletnem občnem zboru toliko, da bi bila dvorana kmalu premajhna, so b'.U 8 poročilom lahko zadovoljni'. Dva milijona 63 tisoč 910 din čistega dobička: tak je finančni uspeh polletnega, poslovanja škocjanske kmetijske zadruge. Strojni odsek je dal 22.271 din. trgovina in odkupi 1,995.696 d'n, gostilna 3.214 din, mesarija pa 111.938 din. Sadjarski in živinorejski odsek sta poslovala z izgubo 36.353 din, kar je glede na značaj teh odsekov, razumljivo. Tudi pekai-ija je imela v prvem polletju 32.856 din izgube, to pa zaradi določenih cen kruhu in ker lahko uporablja za peko kruha le drva, ki pa so draga. Podoben primer je bU pri peka-riji tud": lani, vendar je do konca leta izravnala finančno poslovanje. Zadruga je planirala letni prome*t v višini 82 milijonom 155 tisoč din, v prvem polletju pa ga je dosegla v visini 47,852.00o din, kar pomeni 58 odstotkov letnega plana. Pri prodaji blaga je dosegla 51.77 odstotkov letnega plana, pri odkupu kmetij skih pridelkov 67.22 odstotkov, mesarija je dosegla 54.65 odstotkov, peka-rija 44.37 odstotkov in gostilna 48.59 odstotkov. Te številke kažejo, da je zadruga okrepila zlasti odkup kmetijskih pridelkov, ker pa je glavna sezona odkupa v jesen1, bo v drugi polovici leta odkup še močne j šii. Zadruga postaja glavni vnovčevalec vseh kmetijskih presežkov. Pregled prometa kaže, da je zadruga imela večji promet z odkupo>m kot s prodajo blaga. Pohvalno je tud', da ima hranilni odsek kmetij- ke zadruge skoraj pol milijona vlog! Uspehi zadružnih odsekov in njihovi načrti Program dejavnosti po odsekih so v prvem polletju takole izpolniLi: za okrepitev mehan-zac'ije je zadruga kupila Diesel motor, 2 razikuževalna bobna za žito in stroj za čiščenje žita. Hoteli so kupiti tudi poseben čistilnik za žito, ker pa stroj še ni preizkušen, ga niso vzeli. Živinorejski odsek je v redu izpolnjeval svoje naloge. Največji uspeh je bila velika živinorejska razstava v Skocjanu 7. oktobra. Živinorejski odbor pripravlja načrte za zgraditev zbiralnice za mleko, jesena bo pa tudi pregled živine. Odbor za sadjarstvo je nakupit predvideno število mladih ZARADI RAZŽALJENJA POBIL VSO DRUŽINO »Borba« poroča o grozovitem zločinu v vasi Gornji Martiniči v Crni gori. Zločin se je dogodil 28. septembrua ponoči. Kmet Novak Save.jič je sumil, da njegov bratranec David Save-Ijič živi z njegovo že©o. To je pred mesecem napodil od hiše in vložil tožbo za razvezo zakona. V tožbi je navedel tudi pavida. Ker pa mu je ta grozil, da bo zaradi tega z njim obračunal,je sklenil, da bo raje on ubil Davida, ker da mu ie itak napravil sramoto. Ko pa je sklenil Davida ubiti, je pomislil, da bo tudi on obsojen morda na smrt ali dolgoletni zapor- Sam nima potomcev, David pa jih ima. Zato je sklenil, da pobije vso družino. To je tudi izvršil. Davida ustrelil, nato pa vdrl v stanovanje in z nožem poki al njegove tri otroke, ženo in mater. Ženo je zabodel 32-krat z nožem, enega otroka pa tudi 21-k rat. Razen 70 letne matere, so bili vsi takoj mrtvi, mati pa je umrla po štirih dneh. V. »adn'h dreves !n poskrbel za škropljenje sadnega drevja t*r za nakup zaščitnih sredstev. Odbor pripravlja zasaditev strnjenih nasadov. PoJjedelsko-sa-menski odbor je planiral /.a letos nakup 25.000 kg Temenskega krompirja Merkur, 1.000 kg semenske pšenice »Bavarsika kraljica« in 2.000 kg ovsa. Nabavil in razdelil med člane pa ie 20.000 kg krompirja navedene sorte in 600 kg ovsa. Ostale količine semen bo pniskrbei sedaj. Ta odbor je letos organiziral tudi razne gnojilne poizkuse pod nadzorstvom strokovnjakov. Ti poizkusi so ponovno dokazal', da se gnojenje z umetnimi gnojili zelo obnese. Tako je bil pridelek sorte »Salto« pri gnojenih površinah z umetnimi gnojili 3.200 kg na hektar, na negnojenh površinah je pa ista sorta dala le 1.400 kg. Pšenica »Bavarska kra.ljica je dala na površinah, gnojenih- z umetnimi gnojili, 2.800 kg, na negnojenih pa 1.800 kg. Krompir sorte »Merkur« je dal na površinah, pognojenih z umetnimi gnojili, 20.000 kg na hektar, domača sorta pa le 8.000 kg. Skratka, dejavnost kmetijske zadruge Skocjan je pestra in prav gotovo samo v korist zadružnikov in našega celotnega gospodarstva. P.R. IZ NOVEGA MESTA OOCXXXXJCX»OCIOOCXOOOOCIO^ ie »Dobro« varčujemo! List z največjo naklado v Angliji je letos v aprilu z uvodnikoin. ostro napadel neki šolski odbor, ki je kupil bronast zvonec za šolo, namesto, da bi si za naznanjanje začetka in konca pouka nabavil navaden železen zvonec. Britanski proračun ima že dolga leta izreden poudarek na varčevanju, zato članek s tako vsebino za Angleže najbrž ni nič novega. O tem je 5. maja poročala »Ekonomska politika«. Nehote sem se na njeno vest ponovno spomnil, ko smo v Novem mestu prejšnji teden, žal ne prvič, lahko opazovali, kako smo pri nas z varčevanjem še pošteno navzkriž. Delavci občinske komunalne uprave so poleg kažipota na križišču pred stavbo Industrije čevljev iskopali jamo, pripeljali pesek, cement in orodje in v ja- mo zabetonirali približno tri metre visok železen drog. Že naslednji dan so drog izpulili, jamo pa površno zaravnaii. V četrtek 25. maja zjutraj je bilo jama spet izkopana tn ta dan so znova zabetonirah sredi hodnika debelejši drog oz. močnejše cevi, na katere bodo pritrjeni svetleči kažipoti. Ni bilo prvič, da se je v Novem mestu nekaj delalo, podrlo in naredilo na novo. Delo, prevoz orodja in materiala, betoniranje in razbijanje pravkar narejenega, uničevanje cementa in pod., vse to prav gotovo ni zastonj! Kakor koli že, čut za varčevanje in skrb za splošno ljudsko premoženje sta pri mnogih naš'h kolektivih in posameznikih hudo zrahljana. Toda treba je začeti varčevati pri dinarju in ne šele pri milijonih! Tg. Podjetje KREMEN je odprlo nov obrat za kopanje kremenčevega peska v Srebrničah pri Novem mestu. Tu bodo pridobivali odličen pesek za naše livarne in računajo, da ga bodo lahko kopali okrog pet let. Podjetje je doseglo v oktobru rekordno proizvodnjo* o čemer bomo v kratkem obširneje poročali. Na željo potrošnikov je sklenil delavski svet Pekarije, da bo odprl na Cesti herojev novo poslovalnico. Tako bodo v bivši Vovkovi pekariji spet pekli kruh, s čemer bo ustreženo zlasti številnim gospodinjam v Koloniji in ostali okolici proti Ločni. ' Veslaški klub KRKA je v nedeljo dopoldne krstil tri tekmovalne čolne. V imenu tovarišev Nika Siliha, sekretarja Izvršnega sveta LRS, in Franca Kreseta-Cobana je Avgust Jaz-binšek podelil »Krkinun« čolnom imena, znana iz partizanskih bojev na Dolenjskem: Rog, Kira in Jelendol. Naj bi mladina na čolnih s slavnimi imeni dostojno zastopala barve svojega društva! 8 MILIJONOV KREDITA Je dobil občinski ljudski odbor za ellektriiiiikacijska dela v pod-gorjanskih vaseh, v predelu nad Mirno pečjo in šmarješko-grčevskem okolišu- Izmed pri- bližno 30 vasi, ki v novomeški občini še nimajo elektrike, bodo lahko * tem kreditor? pomagali, da bo dobilo električno luč kakih deset vasi. Pomoč bo dana predvsem v tiste kraje, kjer so ljudje že doslej pokazali največ zanimanja za elektrifikacijo in kjer so tudi eami pripravljeni ipomjagati a prostovoljnim delom in materialom/ Prva predstava v kinu z novim projektorjem je bila v ponedeljek zvečer. V primerjavi s prejšnjo »škatlo« v našem kinu so bili obiskovalci zelo zadovoljna s tonom in barvo na platnu, posebno prijetno pa je na vse učinkovala preurejena dvorana, v kateri bodo. kakor smo zvedeli, v kratkem prebarvali še sedanji strop v svetlejši ton. KAJ PRINAŠATA NOVI ŠTEVILKI URADNEGA VESTNIKA Polovico 15. štev. Uradnega vestmka okraja Novo mesto (15. X. 1956) izpolnjuje odlok o okrajnem družbenem planu za leto 195c. Objavljenih je tudi nekaj občinskih odločb in odlokov, med ostalimi tudi odločba ObLO Črnomelj, kj je letos 28. julija sporazumno z ObLO Semič in Metlika ustanovil Komunalno banko v Črnomlju. Za direktorja Komunalne banke je bil imenovan Franc Cimerman, v njenem upravnem odboru pa so Janez Zunič, Anton Dvojmoč, Matija Držaj, Franc Kobe, Gustelj Stefanič in Martin Vindišman. Predsednik nadzornega odbora je Franc Košir. V tej številki so objavljene tudi bilance (za 1. 1955) sledečih podjetij: »Zora«, mlin in lesna industrija Črnomelj, Industrija obutve. Kolodvorska restavracija, Kavarna, mesta), gostilne Srobotnik v Straži, »Remont« Mirna peč, Splošno čevljarstvo v Dol. Toplicah, Kmet. gospodarstvo Struga in Novomeška opekarna Zalog. V 16. številki (23. X. 1956) je objavljen odlok občine Semič o letošnjem obč. družbenem planu, občine Črnomelj, Žužemberk in Šentjernej pa objavljajo odloke o obč. proračunih. Vestnik objavlja tudi nekaj drugih odlokov ObLO Črnomelj, Žužemberk. Kostanje vica-Podboč je in Trebnje. Bilance objavljajo naslednja podjetja: Parna pekarna, Klavnica in mesnica, Slikar-stvo-pleskarstvo, Kino, Briv-sko-frizersko podjetje, vsa iz Črnomlja. To veliko pove Na Bližnjem vzhodu so lani amerišike in ang^eš-ke pe-to-o-lejske družbe načrpale 160 milijonov ton nafte. Proizvodnja teh količin jih je veljala 240 milijonov dolarjev, za prodano naJto pa s0 dobili eno milijardo 900 milii'onov dolarjev! Pa se še kdo čudi, zakaj se tako krčevito potegujejo, da bi še naprej ostali ekonomski gospodarji tega obmeoja. Naročajte in berite »DOLENJSKI LIST«! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED VOLJA LJUDSTVA Začeto se je, kakor se take reči po navadi začno. Z mnd*» žično manifestacijo in zahtevami po neodvisni nacionalni1 politiki, delavskem samoupravljanju, novi politiki na vasi, izločitvi stalinistične Rakosijeve skupine in tajnih volitvah parlamenta. Precej gotovu je, da je govor bivšega sekretarja partije madžarskih delavcev Goreja, (ki je bil po nekaterih nezanesljivih poročilih ubil) spremenil manifestacije v demonstracije in te v oborožen upor. Gore je namreč zahteval čim počasnejši razvoj, da »bi se izognili raznim trenjem«. Toda Madžari niso hoteli več čakati na počasnejši razvoj, ampak so ubrali bližnjico. Prva zadovoljitev ljudskih zahtev jc bila: Nag.v nazaj na položaj ministrskega predsednika. Nagy je postal ministrski predsednik. Toda to še ni v celoti zadovoljilo ljudstva. Tik pred imenovanjem NftgVja za predsednika je vlada peklicala sovjetske čete, naj pomagajo vzpostaviti red in mir. Gore je bil razrešen funkcije sekretarja partije in na njegovo mesto je bil imenovan .Tanos Kadar, ki jc nfkaj let preživel v ječi kot žrtev stalinistične politike. Toda upor se je — žal — že razbesnel in položaj se je zapletel. Vsa resnica ne bo tako kmalu znana in precej je še nejasnosti. Ni jasno, kdo je prvi začel streljati, toda to ni niti tako važno. V najnovejši deklaraciji vlade je rečeno, da je moč v teh dogodkih videti »usodne posledice strašnih zmot in zločinov v minulem desetletju«. Madžarska je v svoji zgodovini pogosto preživljala usodne trenutke, toda takšnega pretresa dežela še ni nikoli doživela. Toda kar je najvažnejše, vlada obsoja mnenje, da je sedanje veliko gibanje ljudstva protirevolueionarno, čeprav so tudi tu škodljivi elementi skušali izkoristiti dogodke, da bi strmoglavili ljudsko demokracijo. Tako stališče je edino pravilno in ustreza dejanskemu stanju. Prav tako stališče imajo tudi Poljaki do poznanjskitl dogodkov, čeprav so bili ti po obsegu manjši in manj krvavi. Madžarska vlada se je zdaj sporazumela s sovjetsko vlado, da se bodo sovjetske čete začele takoj umikati iz Budimpešte. Tako je zdaj intervencija sovjetskih čet postala nepotrebna. Zakaj madžarska vlada je jasno povedala, tla to gibanje ljudstva ni protirevolueionarno. Logična posledica tega stališč* je zahteva po umiku sovjetskih čet na njena oporišča. Tako bodo ustvarjene možnosti za razjasnitev položaja in za pomiritev dežele. Ne glede na to, da je bila vlada sama prvotno poklicala sovjetske čete na pomoč — in to še preden je Imrft Nagy poslal ministrski predsednik — so prav te čete objektivno pomenile zapreko med vlado Imre Nagrvja in takoimenova-nimi uporniki, ki so postavljali demokratične zahteve, katere je vlada tudi sprejemala in jih vključevala v svoj program. »Resnica je — piše »Szabad Nep« — da je bilo med uporniki od začetka mnogo poštenih rodoljubov', med njimi tudi komunistov, ki niso videli zadostnega jamstva za socialistično demokracijo, toda pozneje je resolucija, s katero je bil Erno Gore ponovno imenovan za sekretarja partije učinkovala, kot da hI prilil olje na žerjavico. Ni zaradi sovjetskih čet niti predvsem zaradi njih jenjaval odpor, ampak je jenjaval zato, ker je velik del upornikov uvideval jamstva za demokratične zahteve.« Po najnovejših poročilih so bila prenesena pooblastila na novo partijsko vodstvo šestih članov, ki bo vodilo partijo, ker je centralni komite po mnenju radia Budimpešte »ne samo od včeraj, ampak že dolgo nesposoben, da bi vodil vodilno partijo v skladu z željami in prizadevanji ter odkrito povedano — interesi madžarskega ljudstva«. Zato bo v najkrajšem času sklican četrti kongres partije madžarskih delovnih ljudi, ki bo izvolil takšen centralni komite, ki bo odkrito in dosledno zastopal interese madžarskega ljudstva. V Semiču nekoga preveč jezik srbi Nasmejani obrazi nam povedo dovolj; medtem ko so deklice le bolj od strani ogledovale kmetijske stroje »Agrotehnike« na Grmski šoli, so dečki traktorje kar naskočili ... Seveda, saj so tehnične novosti največji mik posebno za mla dega človeka. Razstavo na Grmskl šoli si je ogledalo v tednu od 21. do 28. oktobra več tisoč ljudi, zlasti pa mladine Iz raznih dolenj. občin. Vedno mora kaj romati čez ocean. Pred leti so potovala v Ameriko pisma, polna laži in obrekovanja, da bi nazaj prihajali paketi. Vse to smo brali. Vse to pa le ni izučilo nekaterih ljudi. Se vedno segajo po svinčnikih in pišejo v Ameriko, da bi prišlo kaj nazaj, kakšna raztrgana srajca ali pa le iz nevoščljivosti. Iz nevoščljivosti je segel po svinčniku tudi nekdo iz Semi-ča. Poslušajmo! Tonetu Iva-netiču je kupil stari oče, ki živi v Ameriki, posestvo, toda brez hiše in gospodarskih poslopij. Brez hiše in gospodarskih poslopij pa ne moremo gospodariti na zemlji. Zato je Tone začel zidati hišo, vsi sosedje pa mu pri gradnji doma nesebično pomagajo. Da si bo lahko do konca postavil dom. se Tone odreka vsaki ugodnosti, spi kar na podu in neprestano gara. Toda ta podjetnost nekomu v Semiču ni všeč. Pa je šlo na pot preko oceana t; Ameriko pismo, približno take vsebine: »Tonetovemu staremu očetu si Jaz, Tvoj prijatelj iz mladih let ti pišem, da si neumen, ko Tonetu pomagaš! Kupil si mu grunt, pa propada, lahko bi si ie sezidal hišo, pa še s prstom ni mignil: eno staro zidanico je podrl. Samo popiva in tvoj denar zapravlja. Pišem ti jaz, prijatelj iz mladih let, se boš spomnil, marsikateri kozarček sva skupaj izpila.* In tako naprej. Hiša pa je že pod streho. Kaj bo nevoščljivi Semičan pa zdaj pisal? Morda ne bo nič več pisal, kajti pava spoznamo po perju, človeka pa tudi le po njegovi pisavi... V TEM TEDNU NABIRAMO: Korenine volčje češnje — beladone (120 din), trobentice (150 din), malega divjega janeža (300 din), velikega divjega janeža (220 din), gladeia (M din), bodeče neže — kompava (100 din), habata — jsmrdljivega bezga dinarjev), baldrijana (360 din). Plodove jerebike (100 din), gloga (40 din), šipka celega (50 din), sipek luščine brez »mena (220 din), punčkovna , da je bil obisk tam, kjer je bila organizacija dobro izvedena, vedno razveseljiv Letos je naša kmečka mladina dobila novo nalogo, ki bo pozivna dosodan,e on.-.tvičeno živ- ljenje mladincev na vasi. Vemo, kako se kmetijske zadiruge iz dneva v dan vse boij uveljavljajo in predstavljajo na vasi gospodarsko strukovno organizacijo, v nji pa niso bili včlanjeni mladi ljudje, tisti, ki bodo danes a4 jutri postali gospodarji in osnovni proizvajalci v kmetijstvu. In za to mladino je ustanovljena nova organizacija — organizacija mladih zadružnikov. Na;oge mladih zadružnikov in dolžnosti so velike. Našiejmo le nekaj vprašanj, ki se sproti porajajo med natam kmečkimi ljudmi. Ker ta vprašanja slabo poznamo, to seveda vpliva.na našo nizko stopnjo proizvodnje. Med glavnimi vprašanji \c r&z-kosanost najih kmetijskih površin, kajti ta razko.sanosl ovira, da ne moremo uvesti nujno potrebne mehanizacije, s čimei bi pocenili proizvodne .stroške. Havnotako je zaradi razdrobljenosti in ne-pravi'ne razdelitve obdelovalnih površin otežkočeno strnjeno ko-iobarjenje. Umetna gnojila si dobro utirajo pot med kmetovd-ce, toda za njihovo pravilno u-porabo in če hočemo doseči kva- litetne pridelke, je potrebno zna. Bji; o prehrani rasLui. Sele potem lahko res spridotn uporabljamo umetna gnojila. Zadnja leta opažamo, haiko se širijo rastlinske bolezni in škod.jivci. Naše tovarne že izdelujejo dovolj zaščitnih sredstev za domačo porabo, toda delo s temi kemikalijami ni tako preprostu. Poznati moramo rastlinske bo.ezni m Škodljivce, pa tudi sredstva, s k.Uerinn jih zatiramo. Tudi herbicidi ali hormonska škropiva za zatiranje plevela se že uveljavljalo. O vsem tem se bo naša zadružna madina poučila na raznih predavanjih, tečajih In seminarjih, kier n bodo kmeti »ki stro-kovniaki po,icdovaii znanje o umnem kmetijstvu in sodobni obdelavi zemlje. Kmečka mladina, včlanjena v organizacijo mladih zadružnikov, bo pa uživala h druge prednosti. Pozimi bo imela predavanja rz raznih kmetijskih panog, opremiiena s filmi in diapozitivi, spomladi pa se bo lahko ukvarjala z raznimi poizkusi na svojih obde ovalnih površinah; spoznala bo delovanje in učinkovitost umetnih gnojil, videla kakšni so hektarski donosi raznili pridelkov, se naučila cepit; sadno drevje, pravi.no krmiti m negovali domačo ž.vino ui tako dai.jc. Do*iej imamo ie dva aktiva mladih zadružnikov, ki sta svoje de.o usmerila v proizvodnjo in delau v povezavi s kmetijsko zadrugo. Aktiv v Šentjerneju je letos začel ,poizkuse * krompirjem sorte Merkur in začel uva-iati tudi nove žitne sorte, ki bogato obrodijo. Aktiv v Sentruper-tu je letos svoie delo usmer*i v poizkuse s krmnimi rastlinami. Ugotoviti hočejo, katera travna mešanica je za njihovo področje najbolj donosna. Delo obeh aktivov ie hvale vredno, njegovi č.a-ni bodo nekoč najboljši gospodarji, dovzetni za napredek in sodobno kmetovanje. Upamo, da bodo tudi ostale k^net,i'' lun SimO rtriii i, J. k! lovci opaziti, ita imamo v loidfleu nepovabljene goste, ki pov*,ro/a,|o vMjfc,, Škodo NaHll smo nistav-lleno /uiKf zajrem, pomiH« p« tudi vrnili; Opreiy»li smo z* neznanim lovskim tatom. Kmalu J* sum padel na R. domačijo v Kontih. Ps4 so kaj pogostokrat ta« vohata okol' te domačije kost* divjačine, splošno Pa te tudj znano, da Je pri tei V*l lovska tatvina Že stara navada. Na Salost smo ugotovili, da se le te navade opH-Jel tudi doma« «1n Ivan Komaj 24 let star fant, ki h| si lahko s pošlentn delom s'iizll kruh. se J* vdat tel grdi raitvadl. Pawlti »ino nanj |n M lani »pomladi zvedeli, da le prinesel domov iz gozda »alea. SIcer ga Je skr'1 pod telovnik, toda rajee le bil velik tn tako so njegove dolg« zadnlo noge Vingljale izpod telovnika. Vedo?, d* s« ukradeno meso kuha samo oonoM, sva se tistega večera • talnlkom droStva Janezom povabila k R. na v»»-Perloi, Cisto prav sva prKla n» pripraviteno nalile meso Seveda na« nl'hfe domafih rti bil vesel Ivan le h trn na**' Ifgovor. da Je 7*1n n»s>' v gozdu. 7a tega »na1-denegn. ra.lra I« bit kannovan samo r»to ker ga n| oddat lovski družini. Ta »naldenl« ralee na Je no-♦vrtu n.i* sum, kdo le d'vll lovee. Na vem, če je kaj vplivala nanj dolga pr'dig« o prepovedanih P°" tUi In dr-janlih, o prav'rah in dolžnostih Inva m podobnih «^-a-reh, k| bi 'iti moral poznali vvik IzroMla sva ga organom I.M. T<*m ie v Izgovor natvezll. da te /*nke nastavljal divjim praJtlcem. Ogled v gozdu le dokazat, d« W rekel se vsem, ki Vh mika prepovedan lov. Vsak dober rospodar le nmiosen, če Ima veliko lene iMn« tako smo tudi ml 'ovci ponOMi!, fP ]e v gotdll vei'lko plemenite divjadi. Zato »aolo »krblmm. 7,e noleittl pripravljamo krmo za zimo. Ko zapade velik site«, gremo s krmo na rami v gozd, d;i reVmo divjačino pogina od gladu Svolo div-|ad ki Je pravzaprav družbena lasinlna, nam pa dana v upravljanje, varujemo tako. kot vs;ik polten gospodar zsupano Imotle. Tudi stane nas gojlrr.rv O vladi precej Kako ""J pMtfal dopusti« mo da bi hoilili taki tatovi v loviiče? Tn k.ir ji- ie bolj vredno vse obsodbe, rtivhd nam uni:'ll,|t'io na nelovski način! Menimo, da bo sod <če l/rekio kazen, ki bo take nepoboljšljive krivce tudi k;ij izučila, r. s. Preureditvena rlela na novomeški poŠti PreiSnJi teden so začeli pre-urejevati sprednje spodnje prostore novomeške poŠte, kar le bilo Je več kot potrebno 7s silo se poStni odde-lki zdaj stiskajo v r.adnlem delu postne stavho. Upa imo. da bomo dobil; t novo ureditvijo bolj praktične in lično urelene oddelke poŠte, v kateri promet iz leta v leto bolj naraSča. s'iska na «<* v neprimernih luknlah, da ne Bovfvrirno o primitivnem prevozu post* s k^'ndvora In k odprem-nim vlakom. KMETOVALCI POZOR! Znižali smo ceno gnojilu — Thomasovi žlindri na 8 din Pohitite, dokVer traja zaloga in izkoristite ugodnost ravno v pravem času gnojenja travnikov, deteljic itd. Na zalogi so tudi gnojila: nitrofOJriul, nitromonkal. superfnsfat in kalijeva sol, po novih, nižjih re-gresiranih cenah, kakor tUdI Škropiva za rimsko škropljenje sadnega drevja. Občutno so znižane cene kmetijskih strojev, ki so na zalogi \ -elikcm sorti-m en tu. " ■•■""»•"■'mike do-hite že za RR00 'Hn. pluge za 8nri >ln re7^ice M inRflO din Itd. Priporoča se KMETIJSKA ZADRUGA v Novem mestu ♦♦♦♦«««*-*«♦«♦«»*♦«-» «-»*♦»♦»♦»♦««»♦-» »«♦♦«»• Stev. 44 (346) »DOLENJSKI LIST« SlTHTi t 0 DELU UPRAVNIH ORGANOV NEPOZABLJENl SO (Nadaljevanje s 1. strani) dar je polno tudi osla.m nujnih nalog, kt bi j.n mora;, ooiav-n&vati sveti za družbena vprašanja. Delo sveta za zdrava.vo ni samo v reševanju pioscnj za p.ačevanje bolniških stros/cov, pac pa skrb za ljudsko zdravje na splošno — zdrava pitna- voda, urejeni studenci, splošna higiena in drugo. Prav tako obširne so naloge sveta za ljudsko kulturo, za varstvo ma.ere in otroka in ostalih. Problemov, s katerimi bi se moralj ukvarjati navedeni sveti, je v v^aki občini več kot dovolj. V zvezi z delom svetov za kmetijstvo in gozdarstvo, za komunalo in podobnih svetov pa postaja vloga gozdarskih svetov odvečna. Ta svet obravnava vprašanja, ki jih mnogo podrobneje in konkretneje obravnavajo ie svel; za posamezne panoge gospodarstva. Tako pravzaprav delo gospodarskega sveta hrom: delo svetov posameznih panog, ali Pa ene in iste stvari obravnavajo na dveh svetih. Osebno menim, da bi bilo delo svetov In kcmi-ij mnogo plodnejše. če bi bili ti drugače sestavljeni. Mislim, da bi v posamezne svete morali voliti njihove člane, ne pa jih Imenovati. V svete naj bi volil; svoje zastopnike delovni kolektiv!, množične organizacije ln ustanove-Voljen'član v svetu bi Čutil večjo odgovornost do dela v <=v"'u, ker bi moral o tem poročati svojim volivcem. Mislim, da bi marsikateri kolektiv želel, da bi •imel voljenega zastopnika na primer v svetu za stanovanjske zadeve občine, v svetu za komunalne zadeve in drugje.« IN ZBOSI VOLIVCEV? »Slej kot prej so to osnovni ljudski parlamenti, vendar z njihovim delom ni?m0 zadovoljni. Občinski ljudski odbori jih ne sklicujejo kot so po zakonu dolžni in zato volivci večkiat niso seznanjeni s stvarmi, ki se tičejo vseh. Zbori volivcev so najbolj šibka piat v delu občinskih ljudskih odborov. Pa ne povsod. Imam0 občine, kjer precej redno sklicujejo zbore volivcev in na njih razpravljajo o vrsti zadev volilne enote in občine. v. ' Eden od vzrokov, da občinski ljudski odbori ne sklicujejo red. no zborov volivcev, je sl&ba udeležba in nesklepčnost mi zboru. Večina zborov volivcev je sklicana da bi obravnavala določeno vprašanje volilne enote ali občine, za kar je treba sprejet; sklep, ki pa je veljaven le, če je navzoča nad polovica volivcev. Tega praktično j»i mogoče nikjer doseči. Zborov volivcev se navadno udeležujejo volivr-i-gospodarj-i. Menim, da so pravzaprav le ti me-rodajnf za sprejemanje kakršnih koli obveznosti, kot so krajevni samoprispevki za določene namene in podobno. Zato tolmačimo zakonitost zborov volivcev tako, da je sklep veljaven za vso volilno enoto, če ga sprejme večina gospodarjev-davčnih zavezancev. ' Za slabo udeležbo na zborih volivcev pa nosijo del krivde tudi politične organizacije, ker v večini primeru«* nt na.raja Za svojo do.zno.sl, oa uj pos.it.-bele za poino udeležbo na zboru. Prav zbor volivcev pa je mesto^ kjer naj se vsi vo.ivc: seznanijo z vsem; vprašanji, kjer naj se najprej obravnavajo poznejši sklepi ljudskega odou-ra, iz njih bi moraia prihajati pobuda za delo svetov, komisij in ljudskih odborov. Naloga nas vseh je, da dobe zbori volivcev pravo vsebino dela in viogo, ki jo imajo v našem aruzoenem upravljanju.« KAKO JE S KADRI \ V ADMINISTRACIJI LJUDSKIH ODBOROV? »Tu so težave, za katere ne vemo ,kak0 jih bomo premagali. Več; del uslužbence^ občinskih ljudskih odborov .ma nižjo šolsko izobrazbo, s srednjo jih je že malo. Zelo primanjkuje strokovnjakov za posamezne panoge, zlasti pravnih referentov in tudi drugih. Nj toliko vprai^njo plač za take strokovnjake, bolj je pereče vprašanje primernih stanovanj Stanovanje je pogoj, da sprejme službo ra občini ali okraju ta ali on\ strokov- njak. 2e tako je težko dobiti strokovno moč iz mesta na deželo ali iz večjega v manjše, če ni stanovanja, pa sploh ne. Nekateri, ki smo jih že dobili, so odpovedali službe prav za-radj stanovanj. Ce sedanji anmmistrativni aparat pr.; ijudskih odborih še kolikor toliko zadovoljivo rešuje tekoče naloge, je to predvsem zato, ker se trudi in deia z voljo, vendar vsem nalogsm ne more biti kos. Te so iz dneva v dan večje. Moram reči, da so zlasti tajniki preobremenjeni z delom. Da bi pomagali posameznim referentom na občinah do večje strokovne usposobljenosti, predvidevamo pozimj tečaje za občinske referente po strokah dela. Prj delu jim sedaj včasih pomagajo referenti okrajnega ljudskega odbora, večkrat pa imamo z njimi tudi konference o posameznih vprašanjih. V nekaterih občinah hočejo povečat; administrativni aparat, za kar pa n; vedno utemeljenih razlogov. Bolj kot za povečanje števila uslužbencev, se je treba boriti za njihovo strokovno usposobljenost. In na koncu še, to: Sveti s« uveljavljajo, še bolj pa se bodo, ko bodo v njih izvoljeni zastopniki množičnih organizacij, delovnih ko'ektivov :n drugih. Tam. kjer je čutiti aktivno delo političnih organizacij, *o je občinskega komiteja ZKS, SZDL in ostalih tam je tudj delo upravnih teles dobro in se razvija v smerj socialistične demokracije. Kjer tega ni. tudi delo upravnih organov šepa. V takih občinah «e dogodi, da na seji občinskega ljudskega odbora odvzamejo besedo tajniku, čeprav ima pravico sodelovati v razprav'., nima pa pravice glasovati. So še primeri, da hodijo posamezni odbornik; na sejo občinskega ljudskega odbora samo tarnati in kritizirajo vsevprek, tudi to. kar so poprej sami sklepali, toda takih primerov je vedno manj. Se manj pa jih bo. ko bodo vse politične organizacije pomagale pri reševanju skupnih nalog in ko se bo vsak odbornik in vsak član sveta ali komisije zavedal, da je dolžan v organu družbenega upravljanja reševati naloge v družbeno korist ne pa v svojo lastno.« Na grobove naših dragih bomo položili pozno jesensko cvetje. In posebej se bomo spominjali hrabr'h borcev, ki so za našo svobodo žrtvovali svoje življenje. Misel nanje ii na našo skupno borbo tn na prehojeno pot po osvoboditvi nam bo dala novih pobud v prizadevanjih za lepše življenje delovnih ljudi. Koliko mladih fantov je bilo med tisoči in tisoči naših borceu. Tudi Milan Pirkovič je bil med njimi. Brez pomišljanja se je odzval klicu domovine, stopil v NOB in za nas vse žrtvoval svoje mlado žh-ljcnje. Med 350 padlimi borci in žrtvami fašizma v metliški občini je tudi njegovo ime. O njem in vseh ima ZB v Metliki že zbrane življenjepise za natisk zgodovinske knjge. Milan je bil rojen 19. aprila 1923 v Metliki kot sin delavke. Tukaj je tudi končal osn. in obrtno šolo. Nekaj časa je služil za hlapca v Metliki. Bil je izredno nadarjen in marljiv in se je izučil dveh obrti: kleparske In vodovodno-inšta-laterske. Kot pomočnik je de- lal pri mojstru Hcazlju v Metliki. V partizane je šel junija leta 1942. Spočetka je bil v Belokranjski četi, ki je taborila na Brezovi rebri. Ko so ga zajeli, je bil komandunt mesta Samobor-Jaska. Bil je na partijskem sestanku z drugimi komandanti uojaskih enot. Opozorili .so ga, naj ne gre naprej (verjetno so slutili izdajstvo). Bil je izdan in zajet v Sopoti. Zraven je bil tudi izdajalec Brzovič. ki je bil prej dve leti v partizanih. Obenem z Milanom so zajeli še nekega drugega partizana. Oba so odpeljali v Šentjernej in nekje blizu župnišča strahotno mučili (zloglasna ustaška in belogardistična trojka). To je bilo 23. junija 1944. Oba so pokopali v eni rakvi. Grob je po naključju našlo tri mesece kasneje neko dek't ste šli, za nas izkrvaveli, zato naš narod živi in boste t i živeli. Spomin in a vas žari, za vas gori ljubezen, vaš grob je hram časti in slava sije čezenj. (Napis na spominskem kamnu grobišča v Jelendolu) Zveze Svobod ln druš'tigv tov. Ivan »...Ta članek srm napisal zato, da se vsaj malo oddolž.m Rapuien družini, posebno pa še materi Nciki, katere gostoljubje sem, kakor toliko drupih partuanov. užival tudi jaz...* nam je pred nedarmrn pisal tovariš Marjan Podobnik iz Ljubljane in provl, da bi objavili njegov spis.-Besede tople tovanške 2ahvale, kt dihajo iz Podobnikovega pisma, pa so namenjene vsem našim partizanskim materam. Menda ni bilo partizana Gub- žo m kuhinjo obenem. Na levo cev* m Otokirj«*« br^ade ter je večja, in naprej še manjša so- DaleniAeg* odredi, da ne bi bil ba. Mitftm, da ,c malo partiza- ooznal in prehodil doline od nov, posebno U * omenjenih Hapuluvi fle$i v $aftva£o vuf.iini nt Y " Mokronoga do Smarjelc Ko prideš po precej strmem klancu i/. Mokronoga . M Slu" lovice, se cesta prevesi v dolino in se zavile po oUti »qtee4i. Po enot, da se ne bi nikoU •gMml prt Rapuševih. Čeprav jc bila hi-II majhna m Icena, jt bilo v njej vedno čislo >n snažno. Zem-)U, kar so jo imeli, )e premalo *n se zavre i«' u;«- ^-------- -- '—• —* *- t, čelrturoi hoji 10 dolinica odpre rodila, da bi od n;c I«*© živela in M desni UcA&J IKi «1 / 1 Gonili l.i-lveiK-. Kmalu pr ' g > Srednjega in nato še do Spodnjega Licenca. Vasi niso strnjene, temveč leze hiše razmetane ob cesti in po poliočiu. Ljudje v teh krajih so d<»bri trr so mtd vojno skora; vd poov.gali parti/a- pieccj številna dru/.ina. Zato Jc hodil stari Rapuš pomagat drugim kmetom, da otroci niso bili lačni. Ko so pa otroci odrasli, sta se starejša dva lvai^a in Polde, zaposlila v tovarni u>iija ▼ Mo" krotM ;u. Ko so Italijani ouupirali Slovenijo, so n.ipiavili po- no fckora; vo pom.igmi ,p«"i"« ; -""""i"« ~ "''r""" k. nom. Seveda »o bile tudi i/jeme, stoianko tudi v Mckrorto„u. Se • l:ii 11. ...n.: t: ... cn v.ll- dosti Drči. kot so se nnijvili v roda bili <<> le redki, ki »o se vd n.ili okupatorju. In zaradi teh izjem «o ljudje omenjenih vasi dosti pretrpeli. Zgodba yam govori o dru/ini i/ Srednjega L*" keiua. ki j.- med vojno »tHfco dopriiv.V' in /rlvov.iln /., NOV K»kih dve sto metrov od glavne cene »roji le«ena hišica.' Po ve&astih stopnicah si pjiiel v ve- '------ . ---- — — r, • — dosti prej, kot »o se pojavili v mokrono^ki do'ini prvi partizani, je Rapuševa družina delala za NOV. Sin Polde jc /c leta 1941 napravi! v tovarni z.bir;,!no akcijo. Zbiral ie denar in ohJt-ko /a parti/ane. Zaradi te^a „, gg Jia-liijani ie v začetku leta 1942 zaprli m obsodili na 25 let zapo» r«. To je njegove domač« trenut- no potrlo, nato pa so se Še bolj zagrizeno vrgli v borbo proli okupatorju. HČi Ivanka je ostala še naprej v tovarni, ln to je bilo dragoceno, ker je lahko še nadalje vzdrževala z_vezo med takrat osvobojenim ozemljem in okupiranim Mokronogom. Ivanka je nadaljeva|.» bratovo delo, Zbirala jc dciur, obitilso, sanitetni material. Dobivala in nosi'la je podatke, ki so bili potrebni na^irn brigadam. Doma jc bilo pravo zbira! Uče pairtirz.anov. Vsak partizan, naj je prišel katerokoli uro ponoči ali podnevi, je dobil pri Rapuševih jesti in pili. Lahko rečem, da so skoraj ves vinski pridelek, ki so ga prideijli Ra-puševi v letih 1942 — 1944, popili partizani. Knllio lačnih parli/anov Se je najedlo pri njih, to vedo le tleti, ki »o uživali gostoljubje te partizanske družine. Rapuševa miti je imela srce za vsakeca parri/a. na, orala jim je, kuhala in šivala. Pri tem ni delala nobene r*z-ike. Samo da ie bil partizan, da *e ir borM proti okuoatoriu, pa četudi le bil nafH<"i k^rec. Kar na kpan je prinesla moževo obleko in perilo ter rek'a. »Na, preobleči se, da ti bom tvoje oprala, saj vem da si ves iiv«. Kolikim jc to naredila, ter jih za nekaj čaja rešila nadležnih uši, IV o Je leto 1943 in z njim italijanska kapitulacija. Ljudje so bili sprva silno veseli in navdušeni. Nekateri so cc,o mislili, da je konec vojne. Toda to navdušenje je ob vesteh, ki so prihajale od bivše italij"nsko-nemške me>je, kmalu splahnelo. Ljudje, ki so pnbčiali od tam, so pripovedovali grozne stvari. Nemci in Kočevarji so vdrli čez mejo in pobijali vse od kraja, pozig»ii in ropali tak>, da se je večina i ju Ji, ki so živeli v teh obmejnih krajih umaknile v gozdove. Po teh vesteh in ker se >e splošno Govorilo, da pripravljajo Nemci ofenzivo, je tudi Rapušcv« (kraltni začela misliti, da bi se kam umaknila. V gozdu nad vasjo ;c nji bunker, katerega so naredili čl«ni Ofcftofati tehnike Novo mesto, ki je de'ovala na tem območ-iu Oh italiiamki okupaciji se j« tehnika preselila v bližino Do-lcnj.A'h Toplic in tako je bil bunker prazen. V ta bunker so se namenili umaknili Rapuševi ter tam počakati tako dolgo, da bi šlo mimo najhujše. Ker je bilo lak rat že hladno in da bi imeli na čem kuhati najnujnejše, je Rapuš zanesel tj« gaiperčik. Bunker je bil v gostem grmovju. Toda pot, ki je peljala v višje ležeče vasi, je bila zelo blizu. Pa tudi bunker sam je bil zelo slabo maskiran. Skozi gosto grmovje si prišel na poseko, pod katero je bil bunker. Vhod je bil prost in polnoma viden. V primeru, da bi bili Nemci le malo globlje prodrli v gozd, bi ga z lahkoto odkrili. Pa kaj, druge jzbire ni bilo. En teden je minu, ne da bi se kaj zgodi'o. Mati in oče sta hodila rsak dan domov knmit živino. Proti koncu tedna ;c pa mati v skrbi za dom in živino rekla; »jaf grem 7 otroci domov. Meni ne morejo nič\ sa.j nisem nikomur nič hudega storila«. Revi-c», premalo je šc poznala Nemce in domače izdajalce, ki so izdali rtio in nično družino. Čas v bunkeru ie tfke! počasi, poleg tega pa je bilo tudi precej mrzlo. predsednik pr« a^krflh Regent. Zbrane goste, drarmk! kolektiv in avtorja dramatizacije >Kloš\-skega žolnirja« je pozdravil predsednik občine Ko-stanjevica-Podbočje tov. Franc Kerin in poudaril izredno vnemo in požrtvovalnost domačega prosvetnega društva Lojze Koša k za kulturnoprosvetno življenje v občini. Med igro je igralcem )n avtorju čestital veterinar Bučar v imenu Kostanjevi-čanov. zastopnik okrajne Zveze Svobod in prosvetnih društev Kuriti so smeli le ponoči, ker bi dim, ki bi ga lahko videli na nisprotnem hriou Malkovcu, bunker izdal. Nekega dne proti večeru pa plane v bunker vsa preplašena najmi.ijša h^rka Nežka in reče: »Ivanka, pojdi takoj domov, Nemci so že v Spodnjem Laken-cu. Pravijo, da bodo, kjer bo kakšen domačih manjkal vse požgali«. Ivanka je prebledeia in le v skrbi za mamo že hotela iti pa je ostali, ki so bili i no v bunkerju, niso pustili. Dobre pol Ure /a lem so Nemci ie prišli do Repuševih. Doma je bila mati, 15-:etna Anica, 12-letni sin Franci, ter osem let stara Nc/i„i. Ko so prihrumeli v hišo, so v polomljeni slovenščini vprašali, kje je hči Ivanka. Ko jim jc mati odgovorila, da ]e Šla v Mokronog, so rekli Anici, da mora iti z njimi, da jim bo pokazala, kje ie. Nič niso pomagale materine prošnie, naj pustijo otroka. Morala jc 7 n;inii. Vso pot so jo tepli in ji gro/iili, da }0 bodo ustrelili, če ne bodo dobili Iv'Mikc-Ivanke seveda ni bilo v Mokronogu. Anico so z grožnjo, da jo bodo dirugi dan ustrelili, zaprli v šolo, kjer ie bilo raprlih že mnogo domačinov. Ko so Nemci in domobranci videli, da Ivanke, pa v imenu okrajne Zveze Svobod in prosvetnih drui; ,;v. Igralci in avtor so prejel; mnogo šopkov in daril. (Oceno ig^e bomo prinesli v prihodnji številki.) Po končani predstavi je spregovoril tov. Ivan Regent in kot pokrovitelj zaključil kulturni teden. Iskreno in toplo je čestital igralskemu kolektivu, vsem članom društva Lojze Košak in ostalim, ki so s tako prizadevnostjo organiziirali kulturni teden v počastitev občinskega praznika in poželi tako lep3 uspehe. »Samo ena stvar je, v bistvu tako preprosta,« je poudaril v svojem nagovoru tov. Regent, »ki nam pomrla k napredku in blaginji na katerem ko!i področju. :n imenire se — delo. Prizadevno, požrtvovalno cseJo. To w.pu!čuje tud: vaia nocojšnja predstava, os-iale prireditve kulturnega tedna in 6ploh vsa dejavnost vašega prosvetnega društva. Z delom ste poželi uspehe in s takim delom boste tudi poslej še bolj rasli in napredovali«. PRVI KOMBINAT ALUMINIJA BO ZGRAJEN V CRNI GORI Na svoji zadnji seji je Zvezni izvrsni svet pretekli teden sprejel zgodovinsko pomemben sklep, da bo prvi kombinat aluminija z letno zmogljivostjo 100.000 ton zgrajen v Crni gori med Nikšičem in Titogradcm. V prvem delu bodo zgradili objekte z zmogljivostjo 50 tisoč ton aluminija letno. Strokovnjaki so ugotovili, da bo gradnja tega inriuištrilskega velikana najcenejša v Črni gori, kjer so največja nahajališča boksita in lignita v neposredni bližini, tu pa bodo najceneje zgradili tudi vrslo vidikih hidrocential taa rekah, ki so še skoraj docela m izkoriščene. Nove tovarn« za aluminij pa bodo verjetno zgrajene tcainejs predvsem blizu Mosta rja in med Splitom ter Šibenikom. katera jim je 'bila kot dobra ak tivistka, posebno slednjim, trn v peti, ne bodo dobili, so se vrnili nazaj, da se maščujejo nad materjo, ker se nad hčerko ne morejo. Tonoči ko je mati vsa v strahu za hčerki ln moža trepetala na peči, so se ponovno oglasil« na kamnitih stopnicah težki škornji. V sobo so planili štirje Nemci z naperjepimi puškami. Prvi ji je nameri! na prsa revolver in rekel: »Če Ukoj ne poveš kje je Ivanka, bomo pa tebe ustrelili«. Ni jih prosila milosti, saj je vedela, da bi bilo zaman. Rekla jc: »Tukaj sem, pa me dajte«. Nato je lisci, ki jI je nastavil revolver, poenigni! drugemu in šel ven. Drugi jo je surovo zvabil in pahnil iz sobe. Otroka sta zajokala in se jo oklenila. Vojak ju je odtrgal od matere ter ju sunil po tleh, n;o pa s pehal skozi vežo in kuhinjo do zadnjih vrat. Zunaj pred vra*i je že čakal tisti, ki ji je prej grozil, da jo bo usjrelil, nameril revolver in sprožil. Na levi strani jo jesprklo, po lii'o'u in prsih ji je spol/.eln ne-V ' i .>!cga. Zde'o se ji ie. da pada nekam globeko, zagrnila jo 'e tema. Ko se je čez čas zaveda, ie i/ hiše še vedno rj.rihai.il ropot. Preiskati sr> hišo od vrha do tal. K*- Wfl I*: vr,~tr (Nadaljevanje na 4. strani) tftran 4 • DOEflTJSKI EIST« Štev. 44 (3461 Oh letošnjem repertoarju novomeškega gledališča Dragoceno darilo umetnikov šola v Kostanjevici ima stalno galerijo umetniških slik Ker je začelo mvomeiko gledali »f-e po dolgem odmoru »pet z rednim delom, Je prav, če seznanimo občinstvo z njegovimi načrti. Upravni odbor PD je v začetku letošnje sezone in tudi že prej gledališče organizacijsko utrdil. Ker je mestna občina pokazala, dosti razumevanja za delo v gledališču, je p<•*<•'.• s i kom-sija sestavila pravila, ki jih je igralski kolektiv na svojem prvem sestanku sprejel in potrdil. Gledališče upravlja poseben lodbor, ki skrbi za pravilno potovanje in organizacijo. Igralski ansambel je izvolil tale odbor: načelnik (T. Trdan) tajnik (T, Gortnar), blagajnik (J. Robe), gospodar (F. Adam), tehnični vodja (L. Ivanetič) in Se-veriM Sali, književnik- Režiserski svet sestavljajo vsi režiserji m dajejo smernice za de- drame O'Neilla »Strast pod bresti« (rež.ja T. Trdan) m pride na oder v decembru aLi v začetku januarja. T^o je drama iz ameriške kolonizacije, ko Je kontinent še preživljal kapitalistično mladost. Ljudje, ki so globoko zasidrani v pojem zasebne lastnine, postanejo zk>-6inci>, če Jim kdo izpodmika tla pod nogami. V decembru bo karjev večer. Povabili smo člana Mestnega gledališča iz Ljubljane J. Titrana. ki bo s svojimi .izbranimi recitacijami izpolnil večji del programa. S tem bo gledališče počastilo 80 lert-nico rojstva našega umetnika — proza'-sta in dramatika. Ker je letos jubilejno leto slovenskega dramatika A. T. Linharta bo gledališče uprizorilo z lo v gledališču. Upravni odbor gledališče priredilo tudi Can je pokrenil vse, da je delo v gledališču zaživelo, zavedajoč se, da najkrajša pot. po kateri prihajajo velike človečanske id^je do človekovega uma in srca —, gre čez oder. Upravni odbor in režiserski svet sta na 1. redni seji doloii-la okvirni letošnji repertoar. Objektivne 'težave, ki se porajajo ob vsakem začetku, so brez dvoma vplivale na izbiro dram-sk:'h del. Gledališče bo koncem oktobra uprizorilo Petrovičevo veseloigro »Ploho« z dobro besedno in situaci'sko kn-mlko. Delo le primerno za vsak čas. Režira St- Hlede. Brusa skvrvna igralcev že š'udira Moliereovo komedijo »Solo 7z žene« v reŽij.i F. Kralja. Pomen velikega komediografa ni treba še posebej pou-darj?iti. Premie-a bo koncem nrvombra. Tretja skupina bo eačela s študijem ameriške mladim; igralci nJegiovo komedijo »Matiček sc ženi« (režija J. Zamljen). Delo je bfto prvič uprizorjeno v Novem mestu. P Cigler bo postavil na oder eno mlad.irssko delo:»Bra. tovščiiia sinjega galeba« . ali »Mogočni prstan« ali pa Robinzona (Defoe: »Robinzon ne sme umreti-t). Obe prideta, na oder v februarju in marcu. Vzporedno s študijem »Maitička« bodo mladi igralci tudi teoretično izpopolnjevali svoje znanje v tečaju, kj bo obsegal osnove deklamacije, dramsko 'fgro. inv scenacijo. stil in osnove režije. Za vse igralce bo prirejen maskerski tečaj. V načntu sta tudi komedija iz sodobnega amenške o tem vprašanju mecenstva temeljito razpravljal. Tako b{ se tudi gledališče postavilo na trdne noge. Igralski kolektiv je prijel za delo, merodajni čini.teljo pa naj ga podprol Prof. Tone Trdar Za varčevanje in zakonitost Občinski ljudski odbor Novo mesto je na seji 12. oktobra obravnaval izpolnjevanje plana v prvem polletju in proračuna do 30. septembra. Družbeni plan je izpolnjen komaj s 40 odstotki, dohodki pa s 30. Ker gredo U-dafki no proračunu, dohodki pa ne dotekajo v redu, je pokazal VOJAŠKI VOJNI INVALID! SO OBISKALI ČRNOMELJ Upravni odbor Zveze vojaškh vojiu.i invalidov terena Tabor v Ljubljani je-prejšnji mesec priredil za invalide NOB, vdove ter matere padlih borcev in vojne sirote iz.et v Črnomelj, v to središče in srce ljudske vstaje. Čeprav je vožnja iz Ljubljane v Belo krajino precej dolga!! jo izletnikom minila, da sajni niso vedeli kdaj — živahni razgovori obujanje spominov, harmonija in paruzamka pesem. Siva meglica še je umaknila in lep dn je sprejel našo družbo v Beli krajini. V Črnomlju so' izletniue sprejeli zastopnic ZKS, ZVVI in ZB. Pr'iTccn pozdrav jc bil namenjen Staran borcem, materam in vdovam. Iziictniki so si ogledali Črnomelj in njegove spomine na NOB (vsak izletnik je imel tiskan spored ogleda mesta) — niso bh-7u postaje, kjer so izdelovali rdravila za partizanske bolnišnice, poslopje nekdanje radijske postaje »Svobodna Slovenija«, spomenik belokranjskim letalcem. Obiskali so internat šo'.e, nemara med najlepšimi v vsej Jugoslaviji, Dom kulture, kjer je bilo prvo zasedanje SNOS. Nazadnje so si ogiedaili še spomenik padlim partizanom vse Bele krajine, ki ga še gradijo m bo za njegovo dokončno izdelavo potrebno še občinski proračun ob koncu septembra 17 milijonov več izdatkov kot dohodkov. Ce bi izpolnjevanje družbenega plana potekalo tudi v drugem polletju tako kot v prvem, bo imela občina okrog 20 milijonov dohodkov manj, kat je predvideno v družbenem planu. Odborniki so poudarili, da je potrebno skrajno varčevanje s proračunskimi sredstvi, hkrati pa je treba napeti vse sile, da se izpolnjevanje družbenega plana izboljša. Med razpravljanjem o davkih, zlasti pa o taksah, so odborniki iz podeželja t rdi'! i, da je vprašanje denarja pri kmetih resna zadeva, češ da ga ni niti za najnujnejše potrebe. Nobeden pa ni omenil, kaj je kot ljudski odbornik napra- je občinski ljudski odbor odločen, da izvaja zakonitost. Odbor je sprejel tudi jamstvo kinu »Krka«, da najame 6,203.000 din investicijskega kredita za nove projektorje in ureditev kabine in dvorane. Enako je prevzel jamstvo Turist biroju za obratni kredit 300.000 din. Več prosilcem je dodelil stavbne parcele za gradnjo hiš in rešil še razne druge tekoče zadeve. precej finirijnjh sre.-tev. Tova- vn v 8VOjem kraju, da bi se r ; Bo'^n, partizan in borec, eden dohodki povečali, in v koliko so od prežive.ih tragedije na Lazah se kmetovalci oprijeli napred- pri Vršnih selih, je potrpežljivo nega, donosnejšega kmetovanja in nadrobno odgovarjal na vsa v okviru kmetijske zadruge. V vpraišanja in pojasnjeval potek drugih občinah, ki so manj vit lodkov NOB v Beli krajini. premožne kot novomeška, so Po ogledu mesta je bilo vseh večino davkov, zlasti pa taks, 75 izletnikov prav lepo postreže- že plačali, v novomeški so pa no za kar gre hvala upravniku edo posamezni odborniki zavla- restavracije tovarišu Kosu ni *evali plačanje taks, kot je strežnemu osebju. Organizacija omenil predsednik Vale. Zveze borcev Črnomelj je pa iz- Na tej seji so odborniki spre- letnikom podarila 300 kilogra- jeli več sklepov in odločb (ob- mov grozdja. javljamo jih na drugem mestu). Od vseh izletov, kar jih je do- Sprejem teh sklepov priča, da slej priredila Zveza VVI terena Tabor, je bili ta najlepši. Tovari-šicam in tovarišem k Črnomlja najlepša hvala za prelep sprejem in gostoljubnost! Franjo Potok ar Ena prvih šol na Dolenjskem, pa menda tudi v Sloveniji, ki je dobila stalno galerijo umetniških slik, je osnovna šola z nižjo gimnazijo v Kostanjevici. Na pobudo ravnatelja Lada Smrekarjia Je Kostanjevica v nedeljo 21. oktobra obogate.a za dragoceno zbirko, ki bo poslej še bolj vabila domačina in tujca, da se v tem našem najstarejšem dolenjskem mestu ustavi in si ogleda njegove naravne m kulturne znamenitosti. Kdor Je v nedeljo po otvoritvi galerije opazoval številne Kostanjevičane In okoliške kmečke matere in očanee, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavJene podobe, pa bo zlahka pritrdil besedam akadem. slikarja prof. Vlada Lamuta, da »bo .razstava približala umetnika občinstvu in na neprisiljen način pomagala spoznavat; ljudem likovna dela«. Zadovoljstvo, ki so ga nad lepo galerijo izražal; prvi obiskovalci kosta-njeviške stalne umetniške razstave, je prav gotovo najlepše plačilo slovenskim umetnikom, ki so za galerijo prispevali svoja dela. Šolski galeriji so podaril; svoje s.ike tile akademski slikarji: t France Kralj}, Božidar Jakac, Tone Kralj, Riko Debenjak, Vlado Lamut, Lojze Perko, Miha Maleš, Fran Tratnik, Zoraoi Didek. Zvonimir Mušič, Mak-sim Gaspari, Elko Justin. Franjo Stiplovšek, Ivan Erbežnik, Franoe Mihelič, Marijan Tomšič, France Godec ln Bogdan Borčič. Več umetniškib de. po-i kojnega slikarja Jožeta Gorju-pa. le galerij; pok^onMa umetni- Odločba, ki zasluži posnemanje Tovarna trikotaže in konfekcije »IsLra« v Zemunu je lani ustvarila sklad za premiranje v višini 4,053.000 dinarjev. Letos prvega oktobra je delavci svet podjetja sprejel sklep, da zaprosi ljudski odbor za dovc'ljenje, da sme iz tega sklada izločiti 3 milijone dina.rjev za investicije in da se premije izplačajo samo v višini 1,050.000 dinarjev. Investicije so potrebne za gradnjo garaž in skladišč za embalažo in nakup manjšega aparata. Tri milijone manj za nagrade kolektiva pomeni v tem podjetju ■ povprečje '10 tisoč dinarjev na enega člana koflektiva. , Razstava na hodniku v I. nadstropju kova sestra Je J ca Korbar, uči-teUica v Zagorju ob Savi. Lahko zapišemo, da je podarjenih 65 umetniških del prav gotovo vrednih precej več kakor pol milijona dinarjev. Ne gre pa za materialno stran zbirke, ki je sicer tudi važna. Veliko bolj je treba pozdraviti pripravljenost naših umetnikov, da so se prošnji tovarna Smre-karja radevolje odzvali in z veseljem podarili šoli dragocena dela. Tako je med ostalimi akademski slikar Božidar Jakac dejal, da je pioC-aščen, ko lahko prispeva stalni šolsk'- galeriji v Kostanjevici (v Slinav-cih pri Kostanjevici je bi'ia doma umetnikova mati) neksj svojih del. Galerijo je zelo lepo uredil akadem. .slika* Vlado Lamut, profesor na novtomeški gimnaziji', k» je na otvoritvi tudi govoril v imenu likovnih umetnikov. Prizadevnosti šolskega vodstva v Kostanjevici lahko k dragoceni pridobitvi, ki sega s svojim pomenom čez meje domače občine, čestitamo .skupno 7. njim pa se tudi zahvaljujemo umetnikom, ki so s svojim da-ri-om omogpčili obstoj prvo stalne šolske galerije. Razstavljen« linorezi, lesorezi, ujedan«-ke, monotipije, risbe, gvaši, olja. litografije in barvne risbe bodo vzgajali mladino ift odrasle, za*o lobisk razstav« toplo priporočamo. Veliko sodobna kuharic spet naprodaj Pravkar je izšla druga, izpopolnjena izdaja težko pričakovane knjige VELIKA SODOBNA KUHARICA ki jo je uredila Andreja Grum, sodelovale pa so pri njej s svojimi prispevki še dr. Damjana Bebler, Josipina Levstek, Mica Pleško, Marjeta Prašnikar, Marija Rapoc, Marica Slajmer in ing. arh. Branka Tancig. Knjiga obsega s slikami vred več kakor 700 strani. Razdeljena je na pet delov. V prvem delu so na kratko podana vsa najvažnejša dognanja znanosti vsebuje osnovna navodila za konserviranje sadja, zelenjave, jajc in mesa. Peti del je posvečen pouku, kako pogrinjamo mizo, kakšno posodo in jedilno orodje uporabljamo, kako etre-žemo in dajemo jedi na mizo, kako se pri jedi vedemo itd. Na koncu knjige- je vsebinsko in abecedno kazalo ter 16 strani •lik. Knjigo bodo s pridom uporabljala zasebna in javna gospodinjstva, namenjena pa je tudi šolam in tečajem kot učni pripomoček. Cena »Veliki sodobni kuharici« je glede na njen obseg in Ta sklep delavskega sveta je o prehrani, ki bi j.ih moral po- okusn0 opremo razmeroma niz- Oimovljena stolpa otoškega gradu Začela se bodo predavanja Ljudske univerze \ Novem mestu kolektiv dodobra proučil in pri- znati vsak, kdor pripravlja hra-stal nanj. Zanimivo ic pri tem še no družini ali celo večjemu koto, da sta sklep podpisali dve to- lektivu. Drugi del vsebuje ku- varišTci: namestnica direktorja in harska navodila, to se pravi predsednica delavskega s-veta. pouk 0 kuhanju. Ta del ne bo (Po Ekonomski politiki) dobrodošel ]e tistim, k; se kuhanja šele uče, temveč se bodo k njemu rade zatekale tudj izkušene gospodinje V tretjem delu, ki obsega blizu 500 strani, Je okoli poldrugi tisoč preizkušenih kuharskih receptov za vse vrste jedi im pijač. Cetrtj del ka, saj stane vezana v polplat-no samo 945 din. Izšlo, je^ tudi nekaj izvodov, vezanih V*cn!o platno; v tej vezavi stane knjiga 1050 din izvod- Naročnice »Naše žene« plačajo lahko knjigo v treh mesečnih obrokih. Tistim naročnicam, ki so »Sodobno kuharico« naročile in plćtčale po prednaročniški ceni že pred i7.idom, knjigo že razpošiljamo. Uprava »Naše žene« Prizor U I. dejanja Kreftovih Celjskih grofov na ponovitvi v Kostanjevici (Franci Kostrevc, Justin Jalovec in Emil Košak). Na predstavi je bilo okoli 600 ljudi. Režija Lado Smrckar. Ljudska univerza v Novem mestu (ustanovljena 1951) je imela 17. oktobra letni občni zbor, na katerem je bil za novega predsednika izvoljen književnik Severin Sali, v odbor Je pa stopilo več javnih kulturnih delavcev. Takoj po zboru je bila seja odbora in so sestavili spored predavanj za sezono 1956/57 (od novembra letos do mala 1957). Predavanja bodo kot doslej vsako drugo sredo v Domu ljudske piosvete. Prvo bo 7. novembra in predaval bo Novo-meščanom že dobro znani predavatelj urednik Ciril Vidmar (govoril bo o svetovnem političnem pregledu). Za kasnejša predavanja so naprošeni kulturni dn politični delavci iz Ljubljane in Novega mesta. Predavanja bodo posegla v umetnost .znanost, zdravstvo, tehniko, gospodarstvo, šolstvo, notranjo in zunanjo politiko, šport. Upamo, da bodo Novomeščani dobro obiskovali predavanja, kajti le tako bo lahko LU izpolnila svojo nalogo splošnega izobraževanja In upamo, da bodo v letošnji sezoni ljudsko univerzo znatno podprle tudi organizacije v Novem mestu, zlasti sindikalne — podprle namreč tako, da bodo med svojimi člani propagirale obisk predavanj. Res ima LU v Novem mestu stalni krog svojih zvestih obiskovalcev, toda manjka prav ljudi, ki bi jim ta predavanja največ koristila; v Novem mestu, kjer deLavstva nI veliko, velja to predvsem za razne uslužbence. (Posebno mlade), ki jih ni malo. Številen obisk je predavateljevi priza- devnosti najlepša nagrada, ljudski univerzi pa tudi. Od prvih dni oktobra so v okviru LU tudi tečaji živih jezikov. Angleški — začetniški ob torkih od 19. do 21. ure; angleški n.ižji nadaljevalni ob sredah od 18. do 20. ure, angleški višji nadaljevalni ob po- Najdaljša vožnja brez presedanja Vožnjo na progi Moskva-Pe-king smatrajo na svetu za najdaljšo vožnjo z v.akjom. na ka- nedeljkih od 19. do 21. ure, vsi teri ni treba presedati. Proga je dolga 10.000 km. vožnja pa traja a dni, 5 ur in 35 minut. (Prenos s 3. strani) odnesli s selooij, dru^o pa razbili na kose. Nacnitr«! je priplaval do n;e trak svetlobe. Zopet so se oglasili težki Škotrnji. Morilec je pr»sel gledat svojo žrtev, če je mrtva, da bi v nasproinem slučaju sprožil šc enkrat in tako dokončal svoje zverinsko delo. Mati je zaprla o<5i jn pritajila dihanje tako, da je bil .švaba, ko je ĐOSVtftl] nanjo z baterijo, prepri-ćan da je mrtva. Ko so hišo povsem i/.ropajj, so odlšli. Otroka st.i, misleč da je mati mrtva, odšla k sosedu. Mati je zopet omedlela. Ko se je ponovno zavedla, jo je stresal mraz. Po.kusila je vstati, pa ni mogla. Strah, da se ne bi švabi vrniJi nazai, ji je dal moči, da se jc splavila [>o trebuhu do bližnjega soseda. Klicala jc na pomoč pa se ji ni nihče oglasil. Vedela je, da mora priti do ljudi, Ce hoče ostati pri ž i v 1 i c n j u. da bi Jo vsaj za silo obvezali. Zato se je splazila do sosedov, na č"ctrt ure odda!;eni Krajni vrh. Pri vsa*-kem premiku, ji je kri bruhni'..! h. p'juč, kjer so bile prestreijene. Nekako v treh urah, se ji je z vc'iko muko le posrečilo pripla-7rh se do prve hiše. Ko so ji prisil i odpret, so se je vidno prestr.t-lili. Rekli so ji. poldi naprej, pri nas ne moreš biti. Bila ie na koncu moči ter je ki -tih niihovem n.l-k»oru le zlez'a v hi:uedicla. Ko se je zavedla, je bila hisa pralna. Domači so se umaknili, da ji ne bi bilo treba nuditi pomoči. Odvlekla se je naprej k drugi hiši. Sprejeli so jo ravno tako. Nato jih je prosila, naj ji dajo vsaj oteo slame in itako odejo, da bo šla v gozd, če se je boje vzeti pod streho. Soseda ji je dala okrog vratu raztrgano odejo in rekla: »Poidi! Čim dalijc boš šla, tem bolje bo za nas in za te«. Ko jc videla, da se je res noče nobeden usnuliti, se je zavlekla do bližnjega gozda m tam obležala. Ko ic je naslednji dan vrnil oče R a po v i, ki se je skrival v bližnji vasi, je našel dom prazen. Najbližnji sosed mu je na vpra<šanije, kje je njegova družina, odgovorili, naj gre na Krajni vrh, da bo že tam zvedel. Pa tudi tam bili R. a puše v i zopet obvcštlemi, da gredo Nemci. OČe in hčerka Anica sta šla v bližnji uozd. Mati z otrokoma pa na njivo, ki je bila tudi blizu gozda. Ko je oče vi-* del, da so Nemci odšli in da je cesta pravna, $e je namenil domov. Hčerka ga jc že svarila: »Ata počaka! $c malo, kaj če še niso vsi odš'i«. On pa prepričan, da se je golazen-odvlekla, je šel domov. Ravno Se je pripravit, da napiše pismo sinu Poldetu v Nemčijo, kamor so ga Nemci odvlekli i/ italijanskih zaporov, ko je za« s'išal ropotanje voz*. Nato je pogledal skozi okno in videl, da se ie voz ustavil ter da tečejo domobranci proti hi?i. Za heg je bilo prepo/no. Pijani belogardisti so prihrumeli v hišo. Začeli so ga pretepa vati * puškinimi kopiti in zmcri'ni s pn-rtizansko svinjo; na/adnje so ga zve/ali. spe-hali jz hiše vrgli na vbz kot sivino in odpel 'ali v Prekopo pri Kostanjevici, kjer so ga po nečloveškem :auČ-iiu. čez dva dni zverinsko umorili- Kar bclogar-disticnim izdajalcem ni uspelo pri materi, jim je uspelo pri očetu. Z delom za NOV pa družina kljub temu ni prenehala. Ivanka jc š'..a najprej v brigado, nato pa je bila poslana v Dolenjsko okrožje. Mati pa ie z otroci vred še vedno delala doma. Zato so hčerko Anico in sina Francija, k'rub temu, da ie bil Še otrok, odpeljali belogardisti. Francija v Tržišče, kjer so imeli belogardisti postojanko, Anico pa v Ribnico, kjer so jih nečloveško pretepali. Anici se je posrečilo tik pred osvoboditvijo pobegniti. Meseca maji 1945, ko je bilo konec vojne, je tudi za Rapuševe prišla tako drago plačana svoboda. Ko sta se vrnila sin Polde h zaporov li Nemčije in hčerka Ivanka iz partizanov, le Rapušc-va mati pozabila na vse bolečine in pres-tanj strah, ter se veselila svobode, katero ie v nemajhni meri pomagala ustvariti tudi ona in njena družina. Vcsclie j| je ka-SU 'le mise! na moža, ki ni Ho-"■ kol tega. ra kar ie p*del. Danes 1e RaouŠeva mati 40*7" Invalid in -eg zlasti od H^ovatove do Tarkove hiše. Ti dve ulici za-cijo od muzejske stavbe. Zemlja se je vsedl« in nastale so precejšnje grbine. T° ?o sotMJ nasiriali K drobnim Peskom, ki ga bo že prvi naliv precej odnesel. KINO »KRKA« — NOVO MESTO: od 2. do 5. 11.: ameriški film »ROBIN-HOOD«. Od J5. do 8. 11.: ameriški film »VEDELA JE, KAJ HOČE«. DOM jla - NOVO MESTO: od 2. do 4. H.': ameriški film »BISTRE GLAVE«. Od 6. do 8. 11.: finski film »MAJA ODKRIVA GLASBO«. KOČEVJE: od 2. do 4. 11.: ameriški barvasti film »NA DALJNEM SEVERU«. 7. in 8. 11.: ameriški barvasti film »NOHO POČETJE.. ČRNOMELJ: 1. in 4. 11.! angleški film »TRI KORAKE DO VESAL«. 6. in 7. 11.: danski film »SE NI PREPOZNO«. METLIKA: 3. in 4. 11.: »BANDIT MUSSOLINO- 7. 11.: »OHOLI«. KOSTANJEVICA: 4. I11. nemški barvasti film »DEŽELA SMEHLJAJA«. ŠENTJERNEJ! 3. m 4. 11,: danski film »-SE NI PREPOZNO-.. TREBNJE: 3. in 4. 11.: italijanski film »OBTOŽBA«. Predstava v nedeljo ob 15. url. Dol. toplice: 1. in 4. 11.« smer. film »Z VRAGOM SO TRIJE«. gradac: 3. in 4. 11.: jugoslovanski film »TRI ZGODBE«. Potujoči kino Novo mesto predvaja angleški film »CIRKUŠKI DEČEK: v pete«, 2. 11/, ob 18. uri v Btrfni vasi; v soboto, 3. 11., ob 18. uri na Otočcu, v nadeljo, 4. 11.. ob 15. uri v Skocjanu in ob 13. uri v Smarjcti. PRODAM VINOGRAD z zidan co in inventarjem, ter stanovanjski prostor v lepi legj Trike gore. KovaĆič Franc. mlin. Novo mesto. . . PRODAM KOMPLETNO MLINSKO GARNITURO (mlinski kamni, sejaina naprava in ostalo) — vse za nizko ceno: j-orbar Albert, Vel. Malence pri Krški vasi. Sejem v Šentjerneju V Šentjerneju bo živinski ln kramarski sejem v ponedeljek. 5 novembra. Kupci in prodajalci vabljeni! Občinski ljudski odbor Šentjernej IZ MATIČNIH URADOV MALI OGLASI GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno, pošteno, ki zna kulrati, sprejmem takoj k 4-čl-an:;!< a rutini. Naslov v upravi i sla . 17.1-5 S) UGODNO PRODAM NJIVO, pri-merno tucl• za stavbišče, oddaljeno 3 km od Novega mesta, ob glavni etsti Ncvo mesto—il'ieži-ce. Naslov v upravi lista. (471-56) UGODNO PRODAM NOV VOZ Z gumijastim: kolesi (20-colski) ;n 4 obroče (20 col). Pavlin Ratael, Trebnje. NOVO MESTO V času od 21. do 27. 11. je bilo rojenih 15 dečkov in 12 deklic. Poročila sta se: Grah Jože, čevljarski pomočnik in Kosedar Marija, natakarica, oba iz Novega mesta. Umrla sta: Brulc aiojz. posestnik, 40 let, iz Siopič in Turk Janez, posestnik, 45 lei, iz Cerovca. G0T.M VAS Umrla le Golobic Terezija, uži-tkarica, 78 let, z Doizn. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Skube Terezija iz Ručetne vasi — dečka; Novinec Cirila iz Dol. Toplic — deklico: Lindic Rozalija iz Novega mesta — deklico; Metež Ana z Nove Lipe — dečka; Lum-pret Frančiška iz fcnnja — dečka; Zamida Ana z Vršnih sel — deklico; Savel J Zlata iz Novega mosta r- dečka; Blažič Jožefa iz Zdi nje vasi — dečka; Stuhne Frančlik« iz Jerneje vas: — dečka: Zupančič Marija iz Zagorice — dečka; Pajk Pepca iz Račjega sela -- dečka; Ra.lakovič Anica iz Ra-jakovičev — deklico; Banovec Ka-rolina lz Doblič — dečka; Štampali ia Angela iz Novega mesta — deklfco; Mišjak Milka z Vrha pri Ljubnem — deklico; Vinter Marija z Deslrtca — dečka in deklico: Planine Anica s Svibnika — deklico; Gričar Milena s Hudenja — deklico; Korelc Ana iz Prelesja — deklico; Kočevar Jožica iz Krl-ževske vasi — dečka: Koce Angela iz Starega trga — deklico: Zabkar Jožefa s Studenca — dečka; Bro-darič Kristina iz Rosalr.ic — dečka; Ucman Marija z Dolf.a — dečka: Plrnar Slavka s Trebelnega — dečka; Majcen Marija z Gaja — deklico; Martinčič Jožefa iz Hrvaškega broda — deklico: Turk Ana s Tanče gore — deklico; Go-renc Ana iz Gor. Gradišča — dečka: Hočevar Frančiška s Poloma — dečka; Grabnar Frančiška iz. Gor. Kamenja — dečka; Brezar Ana s Hmeljčiča — dečka; Safar Son.ta iz Kočevja — deklico; Ostronič Lojzka iz. Novega mest« — deklico; Kastrevc Pepca iz Bre« ške vasi — dečka; Žagar Eva it Novega mesta — deklico. KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Cesar Franc, delavec iz Novega mesta, si je s strojem poškodoval levo roko. Setina Franc, progovnl delavec iz Dol. Lokvice, se je s sekiro vsekal v desno nogo. Jele-ntč Leopold, posestnik iz Gor. Lokvice, je padel z voza in si poškodoval levo noeo. Pate Anton, sin posestnika z Rodin, je spil t decilitra solne kisline. Mlinarica Alojza, živinorejca iz Cvišlerjev, je bik napadel in ga z rogovi poškodoval po telesu. Klcmbas Karel, uslužbenec iz Krmelja, je padel in si poškodoval desno koleno. Tratar Janez, uo^esinik iz Trščice, je padel in si poškodoval desno roko in obraz. Iz Šentjerneja pišejo OCCNI ZBOR DRUŠTVA PROSVETNIH DELAVCEV V soboto 20. oktobra je bil v Orehovici občni /bor sindikalne podružnice dru&lva učiiteijev in profesorjev občine Šentjernej. Udeležba je bila prav dobra. Predsednik društva JMarjan Mis-son, šolE'ki upravitelj v Orehovici, je pripravil tovarišem za uvod prijetno razvedrilo. Njegovi pevci so zapeli dvanajst krasnih umetnih, narodnih Ul borbenih pesCfti. Orehoviki zbor se pod spretno taktirko zborovodje uvršča med naše najboljše dolenjske pevske zbore. 2edi so zasluženo priznanje. Prosvetni Jnšpektor C-rašV.č, ki se je udeležil zborovanja. Je spregovoril pevcem nekaj toplih besed in «e zahvai.il požrtvovalnemu pe-vovodji, Na občnem zboru smo govorih o šolskem in izven-.ols-kem delu, o problemih šol in nadaljnjih načrtih. Odbor je ostal isti, kot jc bil lani. Ob koncu je dal inšpektor Graš-ič učUeljstvu še nekaj smernic za šolsko delo. KOMEMORACIJA ZA PADLIMI Ob obletnici tragične smrti naš-ih talcev je šdkka mladina uredi'la njihove grobove na pokopališču in jih okrasila s cvetjem. V ponedeljek dopoldne ie bila na grobeh žalna spominska svečanost. Pesem »Šent-jt rnejskim talcem v spomin« je lepo in z razumevanjem recitirala Vida Hladinova, pevski zbor nižje gimnazije pa je občuteno zapel »Gozdič je že zelen«. PROSLAVA OZN 24. oktobra, na dan Organizacije združenih narodov, jebi'a v dvorani lepa proslava. Tov. Mara Novakova je govorca mla- dini o pomenu ln delu te za človeštvo prepotrebne organizacije. Sledili sta deklamaciji »Želimo mir« in odlomek iz Prešernove »Zdravljice«, povečani pevski zbor gimnazije pa je prav aobro zapel dve pesmi. Dr. Edgar Leopold, prior samostana Pleterje, ki je poverjenik OZN v našem kraju, požrtvovalno vodi društvo. Zanimanje in razumevanje za to humano svetovno organizacijo je zato vedno večje in imamo že nad 100 članov. V. Nič več vrtanja zob Poročajo, da so v So/jetskl zvez? iznašlj aparat, s katerim je mogioče uničiti zobni živec v nekaj sekundah brez bolečin. To iznajdbo bodo gotovo pozdravili vsi, ki si morajo zdravit* zobovje. Cocta, pivo, malinovec in./ SPORT IN mtSNAVZGODA DVA USPEHA NOVOMEŠKIH ŠAHIST0V V pretekli številki našega lista smo zelo skopo poročali o prvenstvenem dvoboju med šahisti ljubljanskega Železničarja in SD Novo mesto. Iz poročila se ni moglo razbrati, v čigavo korist naj bi bil dvoboj odločen. > Tokrat o tem le na 'kratko: Ljubljanski šali sti so priSli v Novo mesto z upanjem, da imajo zmago že v žepu, zato so bili precej presenečen!, ko so ugotovili, da se obeta poraz. Da bi se temu morda iz-v-n'ii, so poizkusili s pomočjo ocene priti do zrnate. Ker pa proporcija tekmovanja določajo drugače, Je tekmovalna komisija SZS odioeila, da se Ljubljančane na A. d kaznuje m tako so Novo. mehčani z zmago nad Ljubljančani prlSlt v drugo kolo, oziroma polfinaie prvenstva Slovenije. Ki nfn| rrzuvi.i; jp bil 4 ta pol : 3 n pol v korls-t ŠO Nov« mesto. Posamezni rezultati dvoboja: Skerll : Požar 1:0, Prime : Sil« 0:1. Star : Kumelj 1:0. Zabuko-vec ; Gulznik 1:0. Gajskl : Ing. Assejev ():t, Bojan.č : Uehč remi, F nk : ing Ga.šperšič remi in Ver-bč : Debevc remi, V počastitev občinskega praznika m v okvini pol finalni)i tek-movanj za moštveno prvenstvo Slovenije so se preteklo nedeljo novomeški šahisti pomerili s Kranjčani. Tudi Kranjčani so pn. ilj v Novo mesto ';Mno prepričani, ds. Jim zmagi ne uide, saj Je priftla kompletna ekip« moAtvene-p« prvaka Gorenjske n« čelu z mednarodnim mojstrom Pucom s trem! mojitrskimi kandidati 'in *t rmv prvokategorniki. Tudi No. vomeščnni niso imeli večjih želja ko-t tesen poraz, saj Jih Kranjčani prekašajo v kategorijah. Toda v«e to ne pomeni, da se niso potrudili V borbi z močnejšimi nasprotniki so dali vse od sebe in prav zares, le malo je manjkalo, da niso tudi Kranjčani odšl) iz Novega mesta poraženi. Končni rezultat je sicer 5 in pol ■ 2 !n pol v korist gostov, toda pripomniti moramo, da so bili Kranjčani na prvi. drugi in tretji deki kon-tumacirani, ker se niso mogli izkazati z veljavnimi članskimi izkaznicami, Potemtakem bi bil končni rezultat 4 in poil j 3 in pol V korist novomeških šahlsKiv, sad. njo besedo o tem pa bo sp"t :mela tekmovalna komisija SZS. POSAMEZNI RKZUI/IATI DVOBOJA SD KRANJ : SD NOVO MESTO Skcrl.1 : Puc 0:1 (kontumac 1:0). Sitar ; Citdernrum remi (kontumac 1:0), Prime : Sicheri rem (kontumac 1:0), Zabukcvec : Bavdek remi, Verbič : Hren 0:1, dr. Go_ lež : Pogačnik 0:1. Eink : Mlsjak remi, M^čovČ : Bukovac remi Oba dvoboja, tako zmaga nad Železničarjem kot tesen poraz, ali celo zmaga nad Kranjem pred- Nepričakovon poraz rokometašic Ze d"lgo v Črnomlju nismo videli tako nlabe igre kot v nedeljskem srečanju ženskih ekip Rudarja iz Trbovelj ln Partizana iz Črnomlja. V tej tekmi za pokal Slovenije ln Jugocupa »o crno-m.V.ičankc igrale brez vsake vn-lle In *e podile po igršču kar tja v en dan. Poraz, ki so stu na ttiatikl itaSaj 5.000 metrov m rezultat zmagovalca Dokla '* kar dober. '.....vmo tudi rezult.it Kosnrje. ve 1,37 m ter mlade Kotn'kov«, kl ie bila druga z rezu'im mi 1 35 mftra. Zi oho skakalk' 1« to ve-I k moeh ob koncu sezono. 0«tal; rezultati: Ti \ n 11 m m — mo*kt: 1 Zaaar 1.8 2. Fod'č fl.0, 3. Strmftek 8.1 Tek na Mino m — moftkls i Doki 17 1 • 2 Kordnrn JLA. 17:23 OA 1. Tratar I7:?'t.08 T'"k n:i KI) m - žiMivke: 1 Km Bik 8 5, 2 Mlkec 9.0 3. Ahačlč !).0 Trk na uo0s m — mo*ki: 1 Za. far :M 4 2 Potrč 25.5, 9. Strmsek ZC.4. Kot- Tek na 2no m - /ruske: J. n * '"O. 2. Zagore 31.7. mm v vKmo - moški: 1. Potrč ITOem, 2 Zn« udeležilo 12 igralcev namiznega omsa, predvsem iz vrst mladine Po dveh izločilnih kolih «0 s» v f nale plasiral; Sonc. Medic. Mikec in Zure. V finalu le brez poraza zmagal Marjan Sonc. k! ie tako prvi osvojil pokal Ohl.O. Na drugem mestu je bi Med c na tretjem Mikec |n na četrtem Zurc NamiznoteniSki klub Novo mesto obVtica v.,e ljubitelje beJe žogice, da snrejemn nove č'ane vsak ponedeljek, aredo in pet?k, ko bodo redni treningi v gimnazijski telovadnici. 0 D B .0 J K A 3:0 ZA NOVOMKSOANE V počastitev obč'nskega praznika sta bila predvidena dva odbojkarska dvoboja Mo*ka In Ženska vrsta Partizana bi se moral' po. meriti z vrstama ljubljanske Ol.vmpije, toda ljubljansk*h igralk ni bilo in tako je ostalo le pri dvoboju moških. Novomesčani so nastopili brez Pučka in inu. Ber-ganta, ki se je bale poslovil od odbojke, pa so vseeno dobro za. igral: in zasluženo zmagali, ne d« b! izgubili en sam n z. Za Partizana so nastopili: Dolenc. Medic. Sonc, Gole*, Bmser. Lapajne in Breftčak. 1 i rrawiici . gimnazija km U*:l«. 13:15, 15:12. 15:11, 15.12) V sobot« 20 oktobra st* se pomerili moški odboikarskl vistl u.'teliiSčnlkov In gimnazijcev lz Novega mesta Po povprečni Igri so zmagah uč!tel1i*čnlk.. Gralati moramo nesportno ve-denic gimnazijcev Podrenlevanle rvaOprOtnaCS moštva ni n« mestni Kadar are zn čast gimnazije, le treba ooletr znanla pokazati tudi nekat borbenoaf. NaibollSl so bil!; Bamlek ln ftol-lar I učiteljišča ter Potrč in Fuii t gimnazHe -c NOGOMET klan : o Alt m/on jla 1:2 (2:0) Bnajstorico Elana že dolgo n!-smo v'dell tako dobro igrati, kot je igrala z JLA. Moida je b l vzrok velika rivaliteta, saj so jim vo1?Ut obljubljali poraz z najmanl petimi goli razlike Morda so se prav zato tako zagr;z»mo borHi. V prvem po'čam so bili E'anovci povsem enakovredni tehnično boljSim vojakom. Z dvema nenadnima in zelo lepima prodoroma so dosegli vodstvo 2:0, ki so ga uspeli obdržati do konca polčasa, Obe akeji sta bili zelo lepi, kaj podobnega se težko vidi tudi na tekmah vi.šjega ranga. Iz prvega prodora je dosegel gol Kodič Ljubo, iz drugega pa RadojčiC. V drugem polčasu so Elanovl nogometa*' očitno popustili ;n vo> J»k| so terensko nadmočnošt obdržali vse do konca tekme. Dva prodora vojakov sta se zaradi nespretnega posredovanja Članov* obrambe končala z goloma, ki sta rezultat izenačila. Po prejetih golih so se Elanovi nogomoidši jx:_ vle-kli v obrambo, tako da je ostal, del tekme potekal pred golom Elana. »Bunker sistem-* sp je pokazal kot učinkovit m tako Je neodločen rezultat ostal do konca. Moto dirke v Novem mestu Za občinski praznik Novega mesta Je Avto_moto društvo prire^ dilo II. hitrostme dime. Sodelovalo je 13 kolesarjev in 2o motoristov. Troga: Ločna—Novo mesto (Kimnaz'jn). Prvi so nastopili p;„. nirj! s skiroji (100 m). Prvj J0 D.i Franci Krhln V polževi vožnji kolesarjev je zmagal Stane Medved, v polževi vožnji motoi iev MiloS Matko. Na hitros-tn; vožujl kolesarjev (2300 m) je bil prvi Marjan Setina (kolo »Rogo. — Motorji; do 50 cvm prvo mesto Andrej Pleničar (motor Masqito); do 150 cem Jože Vlndisar (Javva); do 250 co m Milo* Matko: do 3iiiccm prv: Dane Rifelj. v tej kategoriji je izven konkurence vozil Tone Vodopivec \i z me. torjem 1)KW dosegel nilbo (fi t'a« dneva. V konkurenci motor stov le- dosegel najboljši čas dnevi MiloS Matko 7. 2.20 min. Ta prire-d iev AMD Novo mesto je bil« ena najlepših jetos. Tekmovnlci so prejeli prehodne pokale n ra. 8!*de. M. o. Strelsko družino v Ortneku dobro napreduje Prerl štirim leti so v Ortneku usi.movilH strelsko družino. Kllub raznim. predvsem materialnim težavam le družina od ustanovitve do danes leoo napredovala Sedal m 1P uredila moderno ftre-Hsea t leno urelen'm nrsobrn-nom In uto z, streljanje. Pri ure-dl'v| ■'-..":Ln. D. S. Def Je iznenada pljusknih po mestu. Nunam dežnika, be/v.i tesno <-b hišah, se skrivam \>oa ko-sit^np. r^'iia'rtnje pa uv'iiim, da boni prišel domov premočen, kaj storlit:/ »Počakaj v gVf«a mesta meddntfttveno tekmovanje mc4k h m ženskih ekip. Nastopila so dru-k pah so !Wv«g«l*! kegl1nc.ee KD Gorjanci t nabclj-so keuliačleo Bnrbič Berto Podrla so 2.-iii kes!lev ter s: tako pnfco. r'le že drugo leto oreborini pokal ObLO V moSkih ekpah so ?.ma«all kegUač, KD Pionir z 277 p"d:':;nl keglji. M« B. Oblečeni sta v lepe črne halje, preipiisani s snežnobelimi predpasniki, na glavah imata snežno bele avblce. V hipu občutim žejo, čeiprav sicer ne zahajam pogosto v gostilne. Natakarica Je že pri meni: »Želite prosim?« Skušam uloviti njen pogied, ictta zaman. Njeni prstki se poigravajo s prtič-kom, njene oči pa gledajo nekako skozi mene. kakor da me pravzaprav ni. Obide me čuden občutek, da sem prazen zrak. Neugodno se prema'knem na stolu in Izrečeni! »Coeto prosim!« Dekle, ki sioJl pred mano, kakor pravlra zavezanimi očmi |n rr.n obenem gleda z očmi preiskovalnega sert-•ilka, odreže z omalovažujoče povezenima kotičkoma ustnic: »Nimamo!« Čutim, da mi v glavo pri. tis,ie kri, grlo se mi je osuiilo, sami ne vem od česa. Zakrakam: • No, pa prinesite malo pivo!« Ona: »Pivo imamo samo v steklenicah!« Pri tem izvede znani na-takarskl manever s iprtifkom. Meni se na čelu nabira znoj. Psihološko uničen. Izdavim: »Pa princ, site malinovec!« Ona, kakor magnetofon: »S sodo, s kislo vodo ati navaden?« »Prinesite kakršen koli!« izdavim s poslednjimi močmi. Dekle Igraje se s prtičkom cdhit| in čez trenutek že postavi predme na svetlečem se pladnju kozarec malinovca. Strmim na kozarec, na zunanji strani pokrit z roso. ki sem ga dobil po dokončanem besednem dvoboju. Roka poseže kakor avtomat ln ga zanese k ustnicam. Po treh pužirkih se mi zazdi grenak, čoprav vem, da je prvovrsten. Moj pogled plava po lokalu: na mizah čisti roža sti prti, z oken v lepe zavese, na vsaki mirt vaza s svežimi rožami, točilna miza se sveti vsa v nlklju. radio igra nalahno, tla so vzorno po. metena. Vse v najlepšem redu, naravnost vzorno. Moj pogled pa išče dalje, Išče deklico, ki mi Je postregla. V mislih ji govorim: •Glej, prišel sein moker, pa vendar žejen, da bi se odžejal. Lepo le pri va-s, in vendar nekaj manjka. Ko si pristopila, si me s pogledom pretehtata, kakor kilogram sladkorja. Želel sem ko-zarec pijace In trohico toplote, ki veje Iz srca. Ti pa si se vrtela pred menoj kakor robot. Lahko hi opazila, da so moji lasje zlepljeni od dež. Ja in zagoslolela!« »Lh. pa vas isj namočilo!« Odvrnil hi ti karkoli, toda vaš lokal bi bil videti to. plejii 111 lepši. Ce bi, ko sem naročil Coclo, »žalostno« povesila glavico In rekla: »Oh, nimamo, lahko ipa vam poslrežemo z mall-nnvcem ali oranžado, imamo pa tudi pivo v steklenicah,« bi bilo pri vas veliko svetleje In ne hI sedaj nervovno pogledoval skozi okno kdaj bo prenehalo deževali. Sed.H »a sedim tukaj kakor potnik lz Mnrsn. k! mu je rrenkn pri srcu, ker ne ve. če sedi po zemeljskih predpisih |n bontonu Majhne so to stvari in vendar važne. Sedi| vendar s»reže človek eloveku. Zakai so ne-kdai ttostli. nlčarji skrbeh, da so dobili naj. lepša dekleta za natakarice? Gostilne so bife kal:or kurntki. toda v njih it vela domnčnrst In bile so polne. Pos^ežba je bila vsiljivo vljudna in marsikateri kosi si ie pr'vnSPll grobe ne'tano'.ti na račun '.treznega osehla. To smo od_ pr«vil| in prav .le tako. Torla člo. veku se vsiljuje misel, da smo zašli v drugo skrajnost. Kaj mar čiit.mo, oif psujemo, dekoriramo in obnavljamo lokale samo zaradi čiščenja, dekoriranja in olepša-vartja. Dekit, mar daješ vazo s rožami na mizo v lokalu zaradi rož in vaze? Mar ne delaš to v želji, da Im biio gostu, ki bo vstopil lačen ali žejen prijetneje pri jedi v snažnem :n svenicm lokalu? Si že kd.i.i pemislila, da je na svetu mnogo ljudi, ki nimajo ne doma ne družine in so prisiljeni preživljati svoje dni tudi po gostinskih lokalih? Vaš poklic Je težak. Tudi vi Imate svoje lastne žalostne ure ln človeku Je takrat težko kazati vesel obraz. V lokal prihajajo ljudje vseh vrst, marsikateri vinjeni gest pride z umazano mi. »iijo in vas z. umazanimi pogledi opazuje, nekateri ceio skuša »govoriti z rokami«, kot pravimo. Toda vsi ljudje niso volkovi! — Opazujte strežno osebje v trgovini. Trgovci j,© vas v tem pogledu že daleč prehiteli! Tudi pri vas ni povsod slabo, toda jaz sem napisal te vrstice v želji, da bi bilo v vseh gostinskih lokalih Novega mesta svetlo in domače in da ne b| bil gost po-strežen kakor od stroja, temveč, da bi mu »tregel živi ln pravi človek. (.c*) Poljanska dolina je dobila vodovod Prejšnjo nedeljo je bila v Sircem t.rgu slovesna otvoritev vodovoda. Ljudstvo je z veseljem pozdravilo težko pričakovano pitno vodo. Tudi ostale vasi v Poljanski dolini čakajo iste pomoči in upamo, da bodo k m ar. u dobile vodovod, kri je nujno potreben. J. R- SOLARNO PRI ZADRU BODO POVEČALI Solarna v Ninu pr; Zadru, ki ima zdaj 70(j tisoč kvadratnih metrov površine, Vodo povečali na milijon kvadratnih metrov, tako da bo lahko dala do 600 vagonov soli na leto. S tem bomo znatno zmanjšali uvoz morske soli v našo državo. POJASNILO V okviru proslav kmetijske šole na Grmu je bilo na pobudo OZZ Novo mesto organizirano predvajanje kmetijskih filmov na terenu. Prosvetni film Je prevzel nalogo organizirali predvajanje, medtem ko bi morah kmetijske s-adrug' obvestiti o tem ln za-• go'ovMi prevez z avtomobilom drugI činitelji. Brez predhodnega obvesti.«, pa 23. in 24. oktobra za prevoz ekipe ni b-.lo, tako da na terenu ni bilo mogoče pravočasno odpovedati predstav. Zaradi tega so bile odpovedane tudi ostale predstave. Prednje) polasnujemo zato, ker Je bilo na terenu precej negodovanja tn »toravičenepa razburjanja Pristavljano, da te predstave niso Imele nobene zveze z rednimi predstavami novomeškega potujočega kina Prosvetni film Novo mesto Sfev. 44 (849 LJUDJE IN DbOODKl V SLIKAH Nad ljudi se je zbralo v nedeljo,21. oktobra, ob proslavi "Ja-lctnice šole na Grmu. Pogled na drl množice na Sol- dvorišču. Zouiova.ije pieu Domom kulture v Kostanjevici ob zadnjem občinskem prazniku. Mladi in odrasli obiskovalci razstave na Grmu so se najraje ustavljali ob strojih. Posebno traktorji AGROTEHNIKE so vzbujali pozornost mladine. Prizidek, v katerem bo bodoča grajska restavracija obnovljenega gradu na Otočcu, je že pod streho. Ugodno vreme omogoča hDro nadaljevanje številnih del v gradu in njegovi okolici. sHriunstO so korakali obvezniki predvojaške vzgoje na zadnji paradi v Tednu tehnike v Novem mestu, na čelu je pa bila konjenica. \a svetu še 60 milijonov sužnjev »Živi čeki«, ki se dajo vnovčiti po potrebi — V 15 deželah je ie v veljavi mnogoženstvo — Možje, ki so sužnji svojih žena — Treba je dvigniti socialno in kulturno raven zaostalih ljudstev Posebni odbori in komisije Organizacije združenih narodov, kj se zavzemajo za rešitev lažnih socialnih, kulturnih in družbenih problemov, so zlasti med razpravami o človečanskih pravicah ugotovili, da je na svetu še približno 60 milijonov žrtev starodavnega suženjstva, k: ga, kakor pri oboroževanju, zaradi razJ/ike med starim in novim, imenujejo tudi »tradicionalno« ali celo »klasično« suženjstvo. Mnogo podatkov o današnjem suženjstvu je zbrala Liga za odpravo suženjstva, U je pod pokroviteljstvom OZN. Starodavno suženjstvo ie še najbolj razširjeno na Srednjem vzhodu, v delih Daljnega vzhoda in v Afriki. Da starši pro-dajajo svoje hčerke, možje pa svoje žene, še ni pravo suženjstvo, temveč samo posledica tudi od vere potrjenega naziranja, da je žena možu popolnoma podrejena,. Praktično pa je tudi prodajanje in kupovanje Žena začetek in posebna oblika suženjstva. Mnoga plemena v Afriki so tudi gospodarsko zavzeta za to suženjsko obliko in zgodilo se je celo to, da je dobila posebna komisija skrbniškega odbora OZN pritožbo od nekega afriškega plemena, ki je revno in se zaradi tega obrača na mednarodno komisijo, naj poskrbi, da bodo pripadniki pismena lahko kupovali žene, kajti dosjej na njihovem področju kupujejo žene samo pripadniki bogatejših plemen. V mnogih arabskih deželah je suženjstvo tako močno razvito, da tudi pobožni islamski romarji v Mekko vzamejo s seboj na potovanje po veo ženskih in mošteih sužnjev, da jih med potjo ob ugodni priložnosti ali pa zaradi pomanjkanja denarja — prodajo. Sužnji so tako živi- čekt za potovanje, ki se dalo vnovčiti po potrebi. Ko so pristojne organizacije OZN razpravljale o ženskih pravicah, so ugotovile, da imajo žene le malo ali pa nobenih pravic v 15 deželah, kjer je ie v veljavi mnogoženstvo. Za odpravo mnogoženstva se je naj-bolj zavzela ženska zveza v Pakistanu, ki ima že nad 100.000 članic. Od pristojnega mednarodnega odbora jo zahtevala, naj posreduje pri pakistanski vladi zaradi prepovedi poligamije. V vseh deželah, kjer je poll-gamija še bolj razvita kot v Pakistanu, pa ni tako. Pooblaščenci skrbstvene komisije so se zanimali za primer nekega afriškega plemenskega veljaka, o katerem so zvedel;, da ima okoli 100 žena kot najcenejšo delovno moč na svojem posestvu. Ko so zadevo preiskali, je pa dobila komisija prošnjo, podpisano od vseh velja-kovih žena, naj ostane, vse pri starem, ker bi jim utegnila vs.ika sprememba škodovati. So pa tudi primeri suženjstva, pri katerem imajo žene vso oblast. Pri nekem plemenu na južnomorskih otokih močno izkoriščajo svojo oblast matere, ki imajo več hčera. Ce zalotijo moškega, ki govori z njihovo hčerko, ga takoj prisilijo, da postane hčerkin mož, hkrati pa tud,i pravcati suženj na domačem zemljišču. Tak sistem je tudi pri ostankih nekaterih indijanskih plemen v Ameriki, zlasi pa na otokih pred zahodno panamsko obalo. Najrazličnejše zapestnice, uhani in drugi okras-ski, ki jih noijo žene, predstavljajo vse družinsko premoženje, možje pa nimajo nobenih dragocenosti, temveč samo težko delo. Pri ostankih nekdanjega mogočnega i nd1 lanskega plemena Poeblo možje tudi pri vsej svoji pokorščini nimajo varne eksistence. Mož-suženj se po težkem delu zvečer vrne domov, pred prebivališčem pa najde svoje sandale, kar pomeni, da je vržen iz doma m družine. Ce ima sorodnike, se zateče k njim, potem pa išče novo ženo, da bo deležen poleg naklonjenosti tudi njene obia-sti... Skrbstveni in socialni odbori OZN so si pridobili s pomočjo Lige za odpravo suženjstva in drugih mednarodnih organizacij veliko gradiva o najrazličnejših oblikah suženjstva; toda ko pošiljajo svoje pooblaščence v razne dežele in pokrajine, da bi po njihovih ugotovitvah mogli sestaviti učinkovite predloge 2a odpravo suženjsva, dobivajo iz mnog'h dežel poročila, ki nagla-šajo, da marsikje tudi nobena mednarodna konvencija proti suženjstvu ne bi mogla biti učinkovita, dokler se ne dvigni kulturna in socialna raven prizadetega ljudstva. Razstava v novomeški studijski knjižnici V počastitev občinskega praznika Novega mesta je bila v soboto 27. oktobra dopoldne cdpna v čitalnici Studijske knjižnice Mirana Jarca razstava »Delež občanov novomeške občine v kulturi«. V imenu ooč. sveta za kulturo in prosveto jo Je odprl prof. Janko Jarc in' pozdravil goste, med katerimi sjriM opazili podpredsednika ObLO Borisa Andrijaniča, za-stopnikt* garn:zije JLA, ravnateljico gimnazije prof. Palmiro Kasesnikovo, književnika Seve-rina Salija, arh. Marijana Mu- šica* s skupino študentov arhitekture :z Ljubljane dn nekatere clruge. Bo razstavi, ki kaže predvsem knjige, nekaj drug.'h tiskov in rokopisov za slovensko kulturo zaslužnih Novome-ščanov od 17. stoletja dalje, je po krajšem nagovoru vod'1 upravnik SK Bogo Komelj, k: je s svojim kolektivom v zadnrh let'h pokazal precejšnjo prizadevnost, da bi zakladi edine dolenjske študijske knjižnice postali kar najbolj dostopni delovnim ljudem. KONCERT ZA 70-LETNIC0 ŠOLE tf \ GRMU Se enkrat Zadkin Podnaslov pod Zadikinovim spomenikom v JRotterdamu v zadnji Številki Dolenjskega lista me j* vzpodbudil, da bora s kratkim člankom akušal odpravita omalovažujoč in neprijeten vtis, ki so ga napravili narekovaji. Nizozemsko mesto Rotterdani so Neimci na začetku vojne katastrofalno bombardirali, čeprav je bilo proglašeno za odprto mesto. V eni sami uri so dobesedno zforisaLi ves center največjega pristanišča na koentn-nentu. Kipar Zadkin, doma is Smoleruskega (1906. je zapustU Ruetijo, študiral v AngMji in se končno naselil v Parizm, kjer živi in ustvarja še danes) je to bombardiranje sam doživel. Po vojni je mestu naredili plastiko, ki predstavlja orjaka v krčevitem naporu, ki so mu izrtrgali srce prav tako kot so Nemci s silovritim letalskim napadom uničili srce Rotterdama, njegove kulturne, gospodarske in upravne ustanove. Simbolika v tem kipu je zelo prepričevalna, vtis nepozaben in pretresljiv. Zato naj članek prispeva k pojasnjevanju novih teženj v likovni umetnosti, ki vedno bolj osvajajo rudi a-te-ljeje naših umetnikov m se postavljajo po robu nalura'lK?rieiiemu okusu. Bogdan Borčič Koncert moškega pevskega zbora pD Dušan Jereb, ki je bil prirejen v počastitev 70-1 et-nice Kmetijske šole na Grmu, Je ze-o dofcro uspel. Pevci so poleg nekaterih že predvajanih pesmi zapali celo vrsto novih, od katerih so nekatere tako ugajale poslušalcem, da so jih Načrt bršljlnske SVOBODE v novembru DPD Svoboda v Bršljinu (Novo mesto) pripravlja za november več prireditev. Tako Tdo dramska sekcija dala dramo »Ugasle luči«, eno igro pa pripravljajo mladinci. Pevska sekcija bo v petek 2. novembra ob 19. uri dala koncert za bolnike na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, v načrtu pa ima tudi koncert v Straži. 25. novembra ob 20. url bo v Bršljinu slovesna akademija v počastitev Dneva republike. Knjižnica društva je nabavila v«Č novih knjig, s čimer bo gotovo pridobila še več obiskovalcev, oziroma bralcev. WWVWvWW Dopisujte v DOLENJSKI LISTI morali ponovit?. Na koncertu je bilo tudi precej bivših absolventov kmetijske šole. Zastopnik kmetijske šole je poklonil zboru *ep šopek iz na-geljčkov, rožmarina in rožen-kravta, kar so poslušalci z velikim odobravanjem pozdravili, prav tako pa seveda tudi vse zapete pesmi. Medtem ko je bila dvorana Doma JLA ob nastopu koroških pevcev premajhna, je bila za koncert domačega zbora mnogo prevelika, čeprav je bil glasbeni užitek na koncertu naravnost izvrsten. Zgodbe iz Mirenske doline Danes se ustavimo prav v Mokronogu. Da »Mokrouajtzarjt« ljubijo saio in potegavščino, je stara resnica. V »dobrih statua časih«, na katere težko pozabljajo stari mokronoŠki asi, je bilo res kar zanimivo. Ze imena raznih delov trga so zanimiva: Paradiž, ikarpa, Fren-ga, Ssvcrga«a itd. Vsak del je imel strogo določene meje. Od starega Mokronoga je danes ohranjen samo stolp, znan pod imenom »Strelov turn«. Za časa turških vpadov in grajskega gospostva je bil Moicronog utrjen z obzidjem, ki je okle pa io samo danasnj« strogo središče trga, od katerega pa \e, kot smo povedali, ostal le še slolp. Ta je imel posebnega upravnika, katerega pozni naslednik bj bil Ivan Setina, kovač v Mokronogu, kateremu že vedno pravijo Turnirjev Žan. Zau vam bo to sam rad potrdil, če ga dobite pri dobri vo'i, kar spo/natc po tem, ie ima kapo po strani. Takrat bo mnogo povedal o poreklu Turen-berjev. Mokronoski grad jc, kakor mnogo drugih razrušila okupacija. Starost gradu sega ti* v ko- nec srednjega veki. Za časa kmečkih uporov je bil požgan, gra-šcaka so ubili, nakar so morali tiačani v potu svojega obraza grad o'booviti. Zadnji gospodar »plave krvi« je bil baron Berk, ki je poplnoma obubožal. Grad in zemlja sta prišla v roke trža-nov in okoliških premožnejših kmetov. Trg ima svojo tradicijo — ali bolje rečeno jo je imel, ker stare rodbine izumiraijo, pri naslednikih pa ni več toliko trškega ponosa. Leta 1911 je spodnji del Mo- kronoga skoraj popolnoma zgorel. Pri zaaidavi pogorišč so sicer lice trga malo izboljšali, vendar bi lahko takrat daj i temu delu trga bolj načrtno obliko. Za časa okupacije je bil Mokronog dvakrat bombardiran — razdejan;« je bilo ogromno. Reči moramo, da se Mokronožani niso tako izkazali pri obnovi trga, kot so se v narodnoosvobodilni vpjni. Se danes ponekod strašijo ruševine, Človek dobi vtis, da jc okurpator šele nedavno odšel od tod, nc pa pred desetimi leti. L. B. NAROČNIKOM DOLENJSKEGA LISTA! Prihodnje dni vas bodo obiskali pismonoše s položnicami nase uprave; pobrali bodo naročnino za druuo polletje 1956, od zamudnikov in nerednih plačnikov pa ludi zaostanke za prvo polovico letošnjega leta. Pri vseh tistih naročnikih, ki svojčas niso plačali razlike ob povišani naročnini, smo prišteli tudi te zaostanke, tako d* bo vsak naročnik imel z vplačilom zdaj Icrjanc vsote v celoti poravnano vso naročnino do konca leta 1956. Vse naročnike, ki naročnine za letos se niso plačali, prosimo, da pismonošem ne ovirajo njihovega dela in da že tako nizko naročnino poravnajo brez odlašanja. — Naročnikom v krajih izven Slovenije bomo opomine poslali posebej. Jože Hartman: Holandiia danes S cr pa imajo tudi Holandci ■voje težave in razmišljanja o svojih lastnostih, kot v»i, ki radi o tem mislijo, ;>o dobri rodoljubi, ceio ncKOliko preveč. Svojemu, danes največjemu holundskemu slikarju n. pr. zelo zamerijo, ker raje thfj v Parizu kot v Hoiandi- Naj omenim, da smo si ogledali tudi cinemaskop v Haagu. Bil je ravno festivui Marlvn Monroe in smo si ogledal: predstavo. Pa' smo se zmotili. Film nismo razumeli niti tisti, ki smo angleško znali) niti oni, ki niso znali * tako neumna >e bila vsebina. Vprašali imo to4iii fjOOtijn ko smo eno^ HsO» U»lovili, da je film "bol; brev vm kot smo sploh kdaj kater.,-a v u.-,r, Co >ma '■ i ten I ' .i p* nam ie odgovori', dn e za n'hove poime Je ka- •• Ji lo /1 veliko slaViih vi '"'i /'osti amerikanskih. V tistem trenutku sem -surevidel, da naša kinn r»od kliub kratkemu :S\včka*. Bomo' videli, če vas re« fnko uboga.'« Močalc je bika ko-rajino odvezal in mu pon"dtl osoljenega kruha.' »Na, sivček. na/« Sivček je po nnradi res ubopal, ampak fokrat gn 'e nekaj oičilo. Sklonil je glavo v tla in se zapodil za $vo'''r~ prijateljem Možak pa v dir Na sreto je zagledal vred seboj oreh z nirko. debelo vejo se ko blisk pop/nnt nanjo, navzlic revmat'zmu, in »e jp oprijel z rokami fn nopami Vendar ga je Sivček kol'1 tr't'ko še dosegel z plai;o te» nimsmiljpno prernikasttl in pretnasiral. »Hm. neko ko ~t sem pa le potegnil iz te ne-vSečsie prigvde«, je dejal možak, ko so ga, reiiH: »Sivček tn( ie ve» revmatirem vre- OPRAVIČILO Neka i:e!etrofot;!na v ZDA, ki 'si veliko dopisuje z odjemalci, si je nabavila štampilj-ko, ki jo pritisne na koncu vsakega pisma. Odtisnjeno besedilo se glasi: »Tajnica, ki je natipkala ta pismo, grdo mrcvari slovnico, je pa lepa.'« fcUZEMBERCAN PRI ZDRAVNIKU Pride 2užemberčan k zdravniku z razbito glavo. Na vprašanje, kdo ga je, pove, da ga je udaril sosedov osel. Zdravnik se hoče malo pošaliti pa pravi: »To mora biti pa velik osel, ko je vas, ki ste močan hrust, tako grdo udaril!« »Je, je, gospod zdravnik, ni veliko manjši od vas!« •i ■ « * n i« s t' il