UDK 830.09:92 Mann T.: 05 + 07 (497.12) Darko Dolinar Ljubljana T H O M A S M A N N I N S L O V E N S K A J A V N O S T GI us on i o Thomasu Маппи v slovenskem periodičnem tisku med obema vojnama Na podlagi podrobnega pregleda vesti in sodb o Thomasu Mannu, kot so se pojavljale v slovenski publicistiki med leti 1919 in 1941. in ob upoštevanju prevodov njegovih del, podaja razprava prvi celovit prikaz usode nemškega pisatelja na Slovenskem med vojnama. Thomas Mann je razmeroma vidno vplival na politični in l i terainokri t ični del slovenske kul turne publicistike. On the basis of a detailed survey of notes and opinions about Thomas Mann as they appeared in the Slovene periodical literature from 1919 until 1941 and on the basis of considering the translations of his works, the study represents the first comprehensive presentation of the fate of the German writer on the Slovene territory during the inter-war period. Thomas Mann exercised considerable influence on the political and literary-critical part of the Slovene cultural periodical press. O d m e v T h o m a s a M a n n a v s lovenski javnos t i j e po j av , k i se z a č e n j a v p r v i h dese t l e t j ih tega s to le t ja in t r a j a vse do danes . P r v e glasove o n j en i bi b i lo t r e b a i ska t i že v našem t isku p r e d p r v o sve tovno vojno. V e n d a r vse kaže , da j ih je bi lo zelo malo. Zato je pod roč j e p r i č u j o č e r a z i s k a v e o m e j e n o na čas med v o j n a m a . Га časovna omej i t ev pa je tud i d r u g a č e vsebinsko u p r a v i č e n a . O g r o m n e s p r e m e m b e v po l i t i čnem, d r u ž - benem, k u l t u r n e m ž i v l j e n j u Slovencev in sploh vse Evrope , ki j ih je povzroč i la p r v a sve tovna v o j n a , so n e d v o m n o v p l i v a l e tudi na po t ek in znači lnost i s t ikov m e d n e m š k o i n s lovensko l i t e ra tu ro i n ku l tu ro , ki so pos l e j po teka l i v b i s tveno d r u g a č n i h okol i šč inah kot p r e j . Spr ičo tega p a č ni t reba še posebe j u t eme l j eva t i zače tne le tn ice 1918; is to ve l j a t ud i za leto 1941, s k a t e r i m se konča o b d o b j e p r i č u j o č e raz i skave . N a t ako ome jenem časovnem o b m o č j u bomo zasledoval i odmev I honiasa M a n n a p r i Slovencih, k a k o r se j e izražal v naš ih n a j p o m e m b n e j š i h časopis ih in revi jah . 1 N a j p r e j nas bodo zan imal i posamezni glasovi 1 Pri tem je na jveč ja pozornost posvečena revi jam; raziskava upošteva tudi drobne omembe, ki so bile doslej še neznane in neobdelane. Pri časo- pisih pa so prišli v poštev le pomembnejši članki, ki so večinoma navedeni v Jugoslovanski bibliografiji Leksikogralskega zavoda v Zagrebu. o I liomasu Mannu. ki jih obravnavamo po kronološkem zaporedju . Na podlagi tega pregleda bomo poskušali z različnih vidikov prikazat i celoten odmev tega avtor ja pri nas in sintetično orisati proces spozna- van ja in odnos naše javnosti do njega. Seveda pa bodo glede na p r e j omenjene omejitve področja raziskave vsi sklepi izrečeni s pr idržkom, da ve l ja jo samo za pregledane publ ikaci je v izbranem časovnem razdobju. lo r azp rav l j an je nas bo privedlo do obširnega in zapletenega pro- blema, ki ga v okviru pr iču joče raziskave ni mogoče rešiti, temveč le bežno naznačit i njegov obseg in pomen — namreč do vprašan ja o glob- ljem stiku, o učinkovanju ali vplivu I homasa Manna na našo javnost, našo l i teraturo ali n jene posamezne predstavnike. Ta problem je po eni s trani povezan z Mannovim živl jenjem in javnim delovanjem, z idejno iin umetniško problemat iko njegovega opusa, po drugi strani p a z razvojem slovenskega kul turnega in javnega živl jenja med vojnama in zato daleč presega okvir pr ičujoče raziskave. Pač pa se ob začetku ne bo mogoče popolnoma Izognili nekemu drugemu vprašanju — vpra- šanju o odmevu I homasa Manna v evropski in svetovni javnosti. Glasovi o I honiasu Mannu pri Slovencih namreč niso nastajal i Izolirano, temveč kot del širšega evropskega l i terarnega in kul turnega d o g a j a n j a ; bili so odvisni od mesta in vloge Thomasa Manna v nemški in evropski ja vnosti.2 Glede na to bi bilo mogoče pri njem ločiti več obdobij. Kot prvo tako obdobje bi lahko označili čas od začetka njegovega literarnega ustvarjanja do prve svetovne vojne. Prve pomembnejše uspehe je dosegel Thomas Mann ob začetku stoletja z novelami in z romanom Buddenbrooks. Tu knjiga je kmalu postala prava duševna lust nemškega meščanstva, ki je v n je j videlo prikazano svojo podobo. Odslej stu občinstvo in kritiku pazljivo spremljala njegov pisateljski razvoj. Skoraj vsaka njegoya knjiga je zbudila velik odmev, zlasti v dnevnem tisku; manj zanimanju so kazale zanj revije, predvsem tiste, ki so bile glasila raznih literarnih skupin s točno določenim programom, s katerimi ni imel kuj dosti stika. Četudi je Thomas Mann sum priznaval svojo sorodnost z duhovnimi in literarnimi tokovi svoje dobe. se namreč ni izrecno opredelil zu nobeno literarno strujc* ali skupino. Vse- kakor je s svojim pripovednim delom dosegel velik uspeh pri občinstvu, in dasiravno je napisal v tem času tudi nekaj esejev, je bil znan predvsem kot prozni pisatelj. Razumljivo je torej, du se je tudi inozemstvo pričelo ! Podatki o evropskem odmevu Thomasa Manna se v glavnem opirajo na naslednji deli: Bürgin llums: Das Werk Thomas Manns. Eine Bibliographie unter Mitarbeit von Walter Л. Reichart und Erich Neumann. Berlin: Aka- drinie-Verlag 1959. Jonas Klaus: Fifty Years of Thomas Mann Studies. Л Bi- bliography of Criticism. University of Minessotu Press 1954. zanimati zanj s tega vidika. Njegova dela so na jp re j prodrla v Avstrijo in Švico. V Avstriji, ki je spričo svoje posredniške vloge za nas še posebej zanimiva, je zbudil s proznimi deli precejšen odmev, razen tega pa je tudi sam že od leta 1902 občasno sodeloval v dunajskem tisku z novelami in publicističnimi prispevki. Prvo tuje jezikovno območje, na katero so v tem času prodrla njegova dela, je bilo v Skandinaviji in na Holandskem. Temu so takoj zatem sledili prvi glasovi v Rusiji; nekoliko pozneje so pričeli prevajati dela Thomasa Manna na Češkem in Poljskem, po letu 1910 pa tudi na angleškem jezikovnem področju. Prva svetovna vojna, v kateri je Thomas Mann videl svetovnozgodovinsko spremembo največjega pomena, je tako močno vplivala nanj, da je za nekaj let prenehal z umetniškim ustvarjanjem in se lotil razjasnjevanja svojih političnih in svetovnonazorskih stališč. Zlasti s knjigo Betrachtungen eines Unpolitischen, ki je nastala v polemiki s pacifistično in demokratično usmerjenim delom nemške inteligence in še posebej s Heinrichom Mannom, se jo predstavil nemški javnosti kot izrazit ideološki in politični publicist. V nemškem tisku je delo takoj zbudilo vrsto najrazličnejših odmevov, evrop- ska javnost pa je govorila o njem dosti manj in to šele v prvih povojnih letih, kar je treba nedvomno pripisati splošni kulturni izolaciji med vojno, pa tudi polemični protifrancoski in protidemokratični usmerjenosti dela. Tako je torej v tem času prišlo v ospredje zanimanja Mannovo politično delovanje. Po vojni se je njegov položaj v nemški javnosti precej spremenil. Njegova pisateljska slava je bila zagotovljena, veliki uspeli romana Der Zauberberg (1924) jo je le še utrdil. Njegovi medvojni eseji še niso bili pozabljeni, ko se je znova pričel publicistično udejstvovati. V tem času se je politično preusmeril in se angažiral za demokracijo in republiko. Ta sprememba je v javnosti zbudila mnogo pritrdilnih in morda še več nasprotujočih glasov, dasiravno je do n je prišlo le po logičnem razvoju nekaterih silnic v njegovem miselnem svetu. Vsekakor si je Thomas Mann s publicističnim in esejističnim ude j st vo van j em pridobil nekakšno osrednje mesto v nemški javnosti. Vedno bolj se jo razvijal v kulturnega reprezentanta weimarske republike. Ta nje- gova vloga je vsekakor pospeševala njegove stike z inozemstvom. Ze v za- četku dvajsetih let je pričel sodelovati v tujem tisku, prirejati pre- davateljske turneje in se udeleževati mednarodnih srečanj. Vsa ta aktivnost seveda ni ostala brez odmeva v inozemski javnosti. Spoznavati so ga pričeli tudi na tistih področjih, k jer prej skoraj niso vedeli zanj. Razen pripovednih del je pričela zbujati odmeve tudi njegova esejistika. Nobelova nagrada za literaturo, ki jo je dobil 1. 1929, pa je napravila iz njega svetovno znanega in priznanega pisatelja. V dvajsetih lotih je Thomas Mann vedno pogosteje posegal v politično življenje weimarske republike. S članki in javnimi nastopi si je pridobil sloves nasprotnika fašizma, zato je po Hitlerjevem prihodu na oblast odšel v emigracijo. Vendar mu njegova vloga kulturnega reprezentanta nemštva ni dopuščala, da bi takoj pretrgal vse stike z Nemčijo. Kljub temu je počasi izgubljal možnost objavljanja v nemškem tisku; zato pa je več objavljal v avstrijskih in švicarskih časopisih, v nemških časopisih na Češkem in se- veda v nemškem emigrantskem tisku po vsej Evropi. Y Nemčiji mu je nacistično usmerjena kritika vedno bolj poskušala odrekati umetniško vred- nost in ga uničiti ali pa ignorirati, zlasti še potem, ko so mu zaradi simpatij do emigrantske književnosti odvzeli nemško državljanstvo. Po letu 1У56 so glasovi o njem torej izginili iz nemške javnosti, pa tudi v italijanski so postajali vedno bolj redki. Zato pa je tem bolj narasel njegov odmev v pre- ostalem delu Evrope in v Ameriki. Y teli letih je končno odkrito nastopil proti fašizmu z vrsto polemičnih spisov, ki so zbudili veliko odmevov, pre- vodov in komentarjev povsod po svetu in postavili v ospredje pozornosti Mannovo politično vlogo. Z vsem svojim delom, v katerem je razvijal vizijo socialno prenovljene, demokratične in humanistične družbe, je postal nekak predstavnik širokih krogov evropskega meščanstva in inteligence, ki so bili protifašistično usmerjeni in so se zavzemali za sporazum s socialističnimi silami. Po preselitvi v ZDA se je spet bolj posvetil literarnemu ustvarjanju. Vendar v vseh vojnih letih ni prenehal s političnim delovanjem. Po vojni se mu je spet odprla pot v Nemčijo. Tu pa je njegovo medvojno delovanje naletelo na mešan sprejem in zbudilo obširne polemike okrog problema t.i. zunanje in notranje emigracije, ki so mu onemogočile vrnitev. Njegovo politično prepričanje je postalo sporno tudi v javnosti zahodnih dežel. Toda vsi ti spori niso več mogli prizadeti odmeva in uspeha njegovih literarnih del. V tem času je bil že splošno priznan kot eden največjih nemških pri- povednikov v dvajsetem stoletju. Z njegovo smrtjo (1935) se je perspektiva, v kateri ga je videla evropska in svetovna javnost, spremenila. Njegovo življenjsko delo je bilo zaključeno, kar je dalo pobudo za drugačen pristop in za drugačno vrednotenje. Njegova aktualna politična in kulturna de- javnost ni bila več neposredno zanimiva, marveč je postajala že del pre- teklosti. V ospredje pozornosti je sipet stopilo njegovo umetniško delo, ki če lahko sodimo po rastočem številu prevodov ter po znanstveni literaturi — še vedno intenzivno živi v zavesti literarne publike. V času med vojnama je bil Thomas Mann torej že t ako znan v ev- ropski javnosti , d a je njegov odmev moral pr ispet i tudi k nam. Sicer je res. d a so se glasovi o n jem pričeli p r i nas pogosteje pojavl ja t i šele prot i koncu dvajse t ih let; doslej vemo samo za en citat izpred p rve svetovne vojne.® Kl jub temu je mogoče domnevati , da so imeli Slovenci že pred vojno dovolj možnosti, da bi ga spoznali. Splošno je znano, d a je spr ičo nemške vzgoje in prevladujočega nemškega kul turnega vpliva zavzemala nemška l i tera tura na jveč j i del našega l i terarnega obzorja. 3 Po gradivu, ki je zbrano v Inštitutu za literature SAZU, se je v Ljub- ljanskem Zvonu pred prvo svetovno vojno pojavilo njegovo ime samo enkrat, ko je Janko Lokar v članku Naš narodni boj v nemškem slovstvu (LZ 1911, št. 9, sti. +61) citiral neko mesto i/, romana Königliche Hoheit, ki je bil ob- javljen v Die Neue Rundschau istega leta. Dom in svet pu ni v vseli teh letih niti enkrat omenil Thomasa Muiuiu. Po 1 etil 1918 je la neposredna zveza z avstr i jskim in nemškim Literarnim živl jenjem sicer popust i la , vendar se ni popolnoma pre t rga la ; večina inteligence, ki je igrala vodilno vlogo v našem kul tu rnem živl jenju v dvajset ih letih, je bila nemško vzgojena, ka r pomeni, da je bila p r i nas še vedno številna nemško beroča knj ižna publ ika. Te misli po t r ju j e dejstvo, d a so naše javne knjižnice v času med obema vo jnama imele od vseh inozemskih kn j ig največ p r a v nemških. Tako so bi la okrog leta 1950 v raznih l jubl janskih knj ižnicah zbrana glavna pr ipovedna dela Thomasa Manna izpred vojne, to zalogo p a so pozneje sprot i izpopol- njevali z novejšimi deli.4 Mannova dela so bila torcvj p r i nas dostopna. Njegov odmev v ev- ropski javnosti je bil tako velik, da so naši publicisti lahko dobivali svoje znan je o n jem tudi po posredni poti. Še ena možnost spoznavanja se j im je nudi la prek srbske in hrvaške javnosti: srbski in h rvašk i tisk sta namreč že v dvajset ih letih pr iče la redno sp reml ja t i Manmovo de- javnost, komentirat i pomembne dogodke iz njegovega živl jenja in po- ročati o njegovih novih delili. Razen tega je od leta 1929 da l je izšlo več prevodov novel v knj ižn i obliki, t ik pred začetkom druge svetovne vojne pa je bil preveden še roman Buddenbrooks.4 3 Možnosti za spozna- van je so bile torej vsekakor dane, vendar to dejstvo samo po sebi še ne pove veliko o Mannovem odmevu v naši javnosti ; več je mogoče ugotoviti le s pregledom glasov o n jem v našem tisku. 4 Skoraj v vseli knj ižnicah so imeli romana Buddenbrooks in Königliche Hoheit ter novele v različnih izdajah; ponekod so dobili tudi že roman Der Zauberberg, Šentjakobska knjižnica pa je nudila svojim bralcem skora j vsa Mannova pripovedna dela in tudi neka j esejističnih knjig. Precej teli izdaj je bilo starejšega datuma, tako da bi utegnile biti nabavl jene že pred letom 1918. — Glej : Imenik knj ig javne dvorske knjižnice v Ljubl jani . L jub l j ana 1929. — Imenik knjig ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani. Ljubljana 1950. — Imenik knj ig Šentjakobske knjižnice v Ljubl jani . L jub l j ana 1928 (z dodatki 1. 1930. 1935. 1941). 4" Prvi članek o n jem pii Srbih je bil objavl jen leta 1910 v listu Pravda; to je bilo poročilo o romanu Königliehe Hoheit, ki je izšel komaj leto dni pre j . Naslednji članki so se pojavili šele po prvi svetovni vojni. Precejšnjo pozornost so mu srbski in hrvaški poročevalci posvetili ob njegovi petdeset- letnici; leto dni zatem so poročali tudi o njegovi pariški turneji . Seveda so večje število člankov sprožili še podelitev Nobelove nagrade, odhod v emi- gracijo in odvzem državljanstva. O Thomasu Mannu je precej pisal tudi zagrebški nemški tisk. — Prevodi v knj ižni izdaji : lzabrana dela. (Izbor novel. Prevedla Anica Savič-Rebae. Beograd 1929.) — Mali gospodin Fridenian. (Novele. Beograd 1931.) — Bajuco. (Novela. Beograd 1931.) — Težak čas. (Novela. Zagreb 1933.) — Biiddenbrookovi. (Beograd 1939.) II Ime 1 homasa Manna je bilo prvič zapisano v slovenskem povojnem tisku že leta 1919. Takra t je namreč izšel v Večernem listu prevod nje- gove novele Čudežni otrok.5 Prevod je očitno nastal popolnoma slu- čajno: Večerni list je bil namreč političen dnevnik , ki je približno iri četrt ine svojega obsega posvečal politiki, ostanek pa raznim zanimi- vostim in fel j tonu. Prevaja lec se je podpisal s psevdonimom Savin, ki ga ni bilo mogoče razrešiti . Prevod je slab in mu je videti. du je pri- ložnostno delo. ^ naslednjem letu je Thomasa Manna omenil Ivan Pregelj v Času." Ko je pregledoval vpl iv vojne na tu je l i terature, je posvetil nemški samo naslednji s tavek: »Med neštetimi Nemci sta najlx>lj krvižel jna Tomaž Mann (»écrivain le plus chauvin«) in Richard Dehmel ( t l920)r . Iz vsebine In formulaci je s tavka je razvidno, da je Pregelj lo sodbo povzel po nekem francoskem viru. Nedvomno se nanaša na medvojne Mannove eseje, zlasti na Betrachtungen eines Unpolit ischen. Pregel j po vsej verjetnosti lega dela ni sam poznal, saj sicer na jb rž ne bi prevzel tako enostranske sodbe (dasiravno se je ta u jemala s splošnim p roti nemškim razpoloženjem naše javnosti). Tem prv im glasovom je sledilo obdobje molka, ki je t r a j a lo vse do leta 1925. Takra t je Josip Vidmar v svoji reviji Kr i t ika citiral neko mesto iz knj ige Betrachtungen eines Unpolit ischen, ki obravnava raz- merje med impres i jo An ekspresijo kot dvema neobhodnima elemen- toma umetnosti.7 in poskušal z n j im podpret i oziroma utemeljit i svoje po jmovanje realizma. Taka funkc i j a ci tata opozar ja na dejstvo, da Vidmarjev odnos do Thomasa Manna ni bil samo odnos poročevalcu, marveč da je nostul globlji stik med Mannovim in njegovim estetskim nazorom, ki ga bo treba še podrobneje obravnavat i . Ne glede na to je bil Vidmar prvi , ki je opozoril našo javnost na Mannovo esejistično 5 Tli. Mann: Čudežni otrok. Poslovenil Savin. Večerni list I. 1919. št. 215 str. 4. št. 221 str. 4. — Izvirnik j e bil ob jav l jen n a j p r e j v časopisu (Dus Wunderkind. Novelle. Neue Freie Presse, Wien. Nr. 14I2H. 25. 12. 1903) in potem v knj ižni izdaji z istim naslovom: Das Wunderkind. Novellen. Berlin: S. Fischer (1914). Naslednje izdaje so izhajale v letih 1916, 1917, 1918. " Dr. Ivan Pregelj: Svetovna vojna in slovensko slovstvo. Čus XIV, 1920. št. 1—3, str. 72. 7 (Josip Vidmar): Opombe k naši kritiki. Kritiku 1925, 8. zv„ str. 121. Citirano mesto izviru iz Betrachtungen eines Unpolitischen, Berlin, Fischer 1922, str. 600-601. delo. Tudi v naslednjem letniku Kri t ike je še dvakra t nava ja l Mannove misli.8 Y letu 1926 so se naši časopisi večkrat ustavljali ob Thomasu Mamnu. Tako je Jutro že v j a n u a r j u objavilo kra tko vest o njegovem potovanju v Pariz.9 V istem časniku je bil preveden tudi odlomek iz Mannovega dnevnika Pariser Rechenschaft , v katerem opisuje avtor svoje s rečanje z voditeljem panevropskega gibanja , grofom Coudenhove-Kalergijem.1 0 Ta prevod je sledil vrsti člankov, ki so pr ikazoval i Coudenhove-Kaler- gijev načr t za politično uredi tev sveta, in je bil zamišljen kot ilustra- tivno dopolnilo, ki na j bi preds tavi lo našemu občinstvu avtor ja tega načrta . O bolj neposrednem zan imanju za Manna priča prevod odlomka iz knj ige Betrachtungen eines Unpolit ischen, ki je bil p r a v t a k o objavljen v Jutru.1 1 Odlomek z naslovom Nel i terarna dežela (prevedel ga je Josip Vidmar) p r ikazu je zgodovinsko vlogo Nemčije, ki je v vsem svojem obstoju protest irala proti zahodni, latinski civilizaciji in n jenemu izrazu — literaturi . V njem je torej v skrčeni obliki podana osrednja teza vse knjige, ki ponaza r j a politično in idejno usmerjenost svojega avtor ja med prvo svetovno vojno. Na izbiro odlomka je ver je tno vplivalo dejstvo, da je to poglavje eno n a j k r a j š i h in n a j m a n j osebnih v vsej knjigi. Vsekakor p a je presenetlj ivo, d a se je uredništvo odločilo p r a v za odlomek iz Betrachtungen v času, ko se je politično p repr i čan je in delovanje Thomasa Manna že davno spremenilo, t akoj p o par i škem gostovanju, ki je bilo ena najvidnejš ih manifes taci j njegove nove usmerjenosti . Nekoliko nas lahko preseneča tudi dejstvo, da se naše revije sploh niso ustavile ob tem dogod'ku. V tem letu se je ime Thomasa Manna pojavilo le v Mladini, k j e r je bil kot aforizem pod črto objavljen neki njegov citat o razmerju med staro in mlado generacijo.12 » Josip Vidmar: Cankarjeva človečnost. Kritika 1926/27, 1. zv., str. 3. — Isti: Nova lirika. Kritika 1926/27, 2. zv., str. 30. Ta citat izvira iz enega naj- pomembnejših Mannovih povojnih esejev o umetnosti (Goethe und Tolstoi, poglavje Natur und Nation). 11 Thomas Mann v Parizu. Jutro, 23. t. 1926. št. 18, str. 3. '« Coude n hove-K u le rg i. Narodni dnevnik 111. 1926, št. 177, str. 2. Odlomek je bil verjetno povzet po Die Neue Rundschau, kjer je bil 1. 1926 prvič ob- javljen Mannov pariški dnevnik. 11 Tli. Mann: Neliterarna dežela. Jutro VII, 1926, št. 31, str. 12. 13 Mladina III, 1926/27, št. 1. str. 2. V letu 1927 je odmev Thomasa Manna prodrl v osrednje slovenske revije. T a k r a t je Jakob Šolar л- Domu in Svetu objavil članek o nje- govem romanu Der Zauberberg:1 3 to je bil prvi glas o n jem v D S in sploh prvi članek o n jem v slovenskih .revijah. Šolar ugotavlja, da si je J lmmas Mann s tem romanom osvojil mesto v svetovni književnosti . K temu sta pripomogli dve lastnosti romana, ki ju Šolar imenu je »zunanja znaka dobe«: kozmopolitizem in sinteza živl jenja. Na kra tko obnavl ja fabulo in poskuša pr ikaza t i zlasti idejno problematiko. Umetniško kvali- teto dela ocenju je s kr i ter i jem umetniške ali no t ranje tvorne sile, ki d a j e p r ikazanemu svetu živl jenjsko svežost i n pomembnost. Posebna odlika dela je po njegovem mnenju v tem, da za j ema vso življenjsko pestrost. Taka sinteza ž ivl jenja je značilna za novejšo smer v l i teraturi ; t a sicer uporab l j a vse dobre strani natural is t ične šole, a jo v sintetičnem pogledu presega, ka j t i na tura l izem se je poglabl ja l le v posamezne kosce problemov. S to kategori jo sinteze živl jenja , ki mu postane splošno vel javen umetniški kr i ter i j , u temel juje Šolar svojo pozitivno oceno Mannovega romana. Šolarjev članek je nastal razmeroma zgodaj, koma j tri leta po izidu romana. Njegove pomanjkl j ivos t i je mogoče pojasnit i z dejstvom, tla avtor ni namerava l napisat i podrobne analize romana, temveč samo prvo poročilo o njem. Članek je očitno nastal kot rezultat neposrednega st ika z delom in ni obtežen s p re j šn j imi preds tavami in znanjem o pi- satel ju. Vsekakor je ta prvi stik pusti l ugoden vtis; v skladu s tem je avtor č lanka tudi poskušal pr ipisat i romanu s svojo sodbo t ra jne jšo , nadčasovno vrednost. V istem letniku DS je o svojem odnosu d o Thomasa Manna .spre- govoril Josip Vidmar, in sicer v in terv ju ju Janka i ravna s preds tavniki mlade slovenske l i terarne generacije.14 Vidmar je povedal, da visoko ceni Thomasa Manna, katerega dela so m u da la izdaten pouk . in javno pr iznal svojo pr ipadnost k njegovim estetskim nazorom; obenem je tudi omenil Mannov odnos do Zolaja v zvezi s problemom novega realizma. Ta izjava je potrdi la sorodnost njegove in Maronove estetske miselnosti, o kateri so pričali že p re j šn j i ci tat i In omembe v Krit iki . V istem letu se je ime Thomasa Manna prvič pojavilo tudi v L jub- l janskem Zvonu, k je r je Miran Jarc omenil njegov vpl iv na sodobno 13 Jakob Solar: Thomas Mann: Der Zauberberg. DS XL, 1927, št. t, str. •56—57. 14 Janko Traven: Obraz mlade slovenske literarne generacije. Angelo Cerkvenik, Miran Jarc, Tone Seliškar, Anton Vodnik in Josip Vidmar o našem času in o sebi. DS XL, 1927, str. 94. f rancosko književnost.1 5 Znači lno pr i tem je le. da je ta odmev prodr l k n a m iz f rancoskih virov. Mannu je bila posvečena tudi k r a t k a omemba v Mladini ; t u je Bra tko Kre f t zapisal dvomlj ivo t rd i tev , da je tud i Thomas Mann, t ako ko t sko ra j vsi veliki sodobni romanopisci , našel v Zolaju svoj vzor.16 Y letu 1928 je Josip V i d m a r ob jav i l v LZ obširen polemični članek Umetnost in svetovni nazor; v n j e m je sistematično pr ikaza l osrednje teze svojega umetnostnega nazora. Ko je razprav l j a l o umetn iškem doživet ju , je c i t i ra l neko misel Thomasa Manna o posebnem umetniko- vem razmer ju do vsega človeškega, ki omogoča umetniško us tvar janje . 1 7 Vidmar se s to mislijo seveda s t r i n j a in jo n a v a j a v razlago svojemu p rep r i čan ju . V is tem le tniku LZ je tudi Miran Jarc bežno omenil Man- nov.o u redn i ško oziroma izda ja te l j sko delovanje.1 8 Istega leta je F r ance Koblar objavil v D S dal jš i č lanek ob stoletnici rojs tva L. N. Tolstoja.1* S k o r a j polovico č lanka je posvetil novejši lite- ra tur i o Tolstoju in p r i tem med drugimi deli p r ikaza l tud i Mannov esej Goethe und Tolstoi. Povzel je g lavne Mannove ugotovitve, vendar jih ni spravi l v medsebojno zvezo in ni p r ikaza l njegovega miselnega sistema. T a k o je t a esej, ki je eno na jpomembne j š ih Mannovih del te vrste, zbudil v naši javnosti le posreden odmev. 15 Miran Jarc: Evropski didi v sodobni francoski književnosti. LZ XLVII, 1927, št. 4, str. 242. 10 Bratko Kreft: Emil Zola. (Literarna skica ob 25-letnici smrti). Mladina IV, 1927/28, št. 1, str. 3. — Vsaj kar zadeva Manna, je ta trditev sporna, dasi- ravno je bilo to mnenje v takratni evropski javnosti precej razširjeno. Tho- mas Mann ga je sam zanikal na več mestih in se je zlasti v Betrachtungen eines Unpolitischen izrecno distanciral od Zolaja. To vsekakor dokazuje, da Kreft ni poznal njegove esejistike. 17 Josip Vidmar: Umetnost in svetovni nazor. LZ XLVIII, 1928. št. 2, str. 99. Glede na kontekst zbuja citat vtis. kakor da bi bil prevzet iz kakega eseja; v resnici pa izvira iz novele T on i o Kröger; gl. Thomas Mann, Aus- gewählte Erzählungen, Frankfurt , Fischer 1954, str. 131. 18 Miran Jarc: Knjige Vodnikove družbe za leto 1928. LZ XVLIII, 1928, št. 3, str. 181. Jarc je ocenjeval program knjižne zbirke Vodnikove družbe in pri toin kot zgled poljudnih in privlačnih, vendar dobrih del navedel zbirko Romane der Welt, ki jo je izdajala založba Knaur, urejala pa sta jo Thomas Mann in H. G. Scheffauer. Uvodna beseda, v kateri je Thomas Mann razlagal program in namen zbirke, je bila objavljena v prvi knjigi serije, razen tega pa še v listih Berliner Tagblatt, Prager Presse in Neue Zürcher Zeitung. (Glej: Hans Bürgin: Das Werk Thomas Manns, str. 65—64.) '» France Koblar: Ob stoletnici L. N. Tolstoja. DS 1928, št. 7, str. 219—220. Y letu 1929 je d n e v n i k Slovenec posve t i l Thoii iasu M a n n u k r a t k o notico,20 v ka te r i je n j e n av to r Si lvester Sker l ugotovil , d a se M a n n vedno bol j r a z v i j a v t ip bodočega k n j i ž e v n i k a . Šker l n a m r e č po razn ih z n a k i h pni sodobnih p i s a t e l j i h sk lepa , da bodo v bodočih l i t e r a rn ih de l ih poleg epsk ih , 11 rekih in dramatski ih e lementov v e d n o bo l j v idni t u d i f i lozofski , es te tski in et ični , m o r d a t u d i h is tor ičn i ; bodoča de l a bodo to r e j s in teza vseli t e h e lementov. Z a d n j a M a n n o v a de l a so za Š k e r l a v te j not ici p r i m e r , k i reprezenit i ra s m e r bodočega r azvo ja l i t e ra ture , š k e r l je t u d i p r v i omeni l novo M a n n o v o epsko delo — ciklus romanov na sve top i semsko temo. V istem le tu se je LZ večk ra t v r az l i čn ih zvezah us tav i l ob I homasu M a n n u . O m e m b i Jos ipa V i d m a r j a 2 1 in S t a n k a Lehna 2 2 s ta m a n j p o m e m b n i . O n j e m je spregovor i l tudi F r a n Albreh t , ko j e v č l a n k u o b set! em deset le tn ic i K n u t a H a m s u n a n a k r a t k o orisal p o l o ž a j sodobnega ev ropskega romana . 2 3 O novost ih n a t e m p o d r o č j u je bil dob ro poučen , s a j je n a v a j a l med d r u g i m tud i Hala Sveva, J amesa Joycea i n Virginio Woolf . P o n j egovem m n e n j u se v e v r o p s k e m r o m a n u razv i j a n o v a smer — sodobni ps ihološki r ea l i zem: n jegov p r e d s t a v n i k je med d r u g i m tudi T h o m a s M a n n , ki je, t ako kot G a l s w o r t h y , »besednik sodobnega ev rop- skega meščans tva v romanu«.2 3" Vsekakor je A l b r e h t z i z r a z o m »sodobni ps ihološki rea l izem« p rv i v naš i j avnos t i poskuša l oprede l i t i p r i p a d n o s t M a n n o v e g a de l a k neki l i t e ra rn i smer i . I l l Pode l i t ev Nobelove n a g r a d e le ta 1929 je od loč i lno pospeš i l a spozna - v a n j e T h o m a s a M a n n a v Inozemstvu in t u d i p r i nas. V e n d a r je bil od- m e v tega d o g o d k a v n a š i h r e v i j a h p r o t i p r i č a k o v a n j u p r e c e j s k r o m e n ; LZ in D S ga na p r i m e r sp loh n i s t a zabeleži la . Pač p a se m u je d o k a j h i t r o odzvalo d n e v n o časopis je . 10 s. š.: Ka j novega pr ipravl ja Thomas Mann? Slovenec 1929, št. 52, str. 7. 21 Josip Vidmar: Slavko Savinšek: Milica, otrok bolesti. LZ 1929, št. 1, str. 60. « Stanko Leben: Knjižni program Vodnikove družbe. LZ 1929, št. 5, str. 515. 23 Fran Albreht: Knut Hamsun. Ob njegovi sedemdesetletnici. LZ 1929, št. 8. str. 471. Takšne primerjave med Galsworthyjem in Mannom so bile priljubljena tema zlasti v tedanji anglosaški kritiki. Dnevnik Jutro se sicer ni us tavl ja l ob tem, pač pa je v njegovi te- denski prilogi Živl jenje in svet izšel članek o Thomasu Mannu.24 Anonimni avtor č lanka si je očitno zastavil cil j poročati o živl jenju in delu Nobelovega nagrajenca. Pri tem je res navedel n e k a j podatkov, zlasti biografskih, ki dot le j še niso bili objavl jeni v našem tisku. Po njegovih iz javah je mogoče sklepati , da je poznal nekatere Mannove eseje. O njegovih pr ipovednih del ih je bil doka j slabo poučen; romana Der Zauberberg očitno n i sam bral , pač pa mu je bilo znano, kakšne polemike je sprožil. Vsekakor je negativno sodil o njem. Znana mu je bila t akra tna republ ikanska polit ična orientaci ja 1110111 asa Manna, vendar ni omenil njegovega medvojnega nacionalističnega obdobja. Prišteval ga je med meščanske pisatel je in omenil zl ivanje romanskega in nordijskega elementa v njegovih delih. Obširneje je spregovoril o romanu Buddenbrooks, ki ga je ocenil kot najbol jše Mannovo delo; tudi s to sodbo se je p r id ruž i l t akra t splošno razš i r jenemu mnenju . Iz vsega članka je razvidno, d a je bil avtor jev odnos do Tlionnasa Manna žunudist ično površen. Njegovo zanimanje za tega pisatel ja je izviralo iz čisto zunanj ih vzrokov, njega samega p a Mannovo delo ni prizadelo i.11 n i mogel vzpostaviti globljega s t ika z n j im. Zato je njegov članek samo informativne narave in v n jem ni mogel povezati posameznih dejstev v celotno podobo pisatel ja i n njegovega dela; zato ga tudi ni mogel samostojno oceniti, marveč se je pr i tem bistveno opiral 11a šved- skega akademika Bööka, ki je uradno utemelji l podeli tev Nobelove nagrade. Na d o k a j višjem nivoju je članek, ki je bil objavl jen ob isti prilož- nosti v dnevniku Slovenec.25 Tud i tu začenja anonimni č lankar z glav- nimi biografskimi podatki . Thomasa Manna p r imer j a z bratom Hein- richoini i,n poskuša orisati n june nasprotujoče si idejne in politične pozici je med vojno, vendar ugotavlja, da se nacionalno občut je pri Thomasu Mannu ni nikoli sprevrglo v šovinizem. O m e n j a tud i njegovo povojno esejistično udejstvovanje, v katerem vidi izraz njegove bistvene osebne poteze — intelektualizma. Ta poteza se kaže tudi v njegovih pr ipovednih delih, zlasti v tistih iz poznejših let. i n j im je v umet- niškem pogledu škodljiva. Umetniško najlx>lj čiste so po člankarjeveni mnenju Mannove novele, v kater ih je pr ikr i ta . Njegova sodba o umet- niški vrednosti romana Buddenbrooks je nejasna, če ne celo proti- 24 Thomas Mann. Letošnji odlikovanec z Nobelovo nagrado. Življenje in svet 1929, št. 22, str. 597—598. 25 Letošnje Nobelove nagrade. Slovenec 1929, št. 262, str. 7. slovna. Der Zauberberg p a kaže po njegovem mnenju že izvršeno spoji tev avtor jevih umetniških in intelektual is t ičnih s t remljenj . C lankar označi to delo kot novodobni vzgojni roman; od psiholoških romanov, ki jim je sicer podoben, se loči v tem, ker temelji na strogo razumskem spoznavanju in dojemanju skrivnosti ž ivl jenja. Poglavitno črto dela pa vidi č lankar л- razglabl janj ih in pogovorih nas topajočih oseb. Avtor č lanka je bil očitno prece j dobro poučen o Thomasu Mannu. Kl jub ' temu, da hoče biti njegov članek samo poročilo, zbu ja jo posamezne oznake vtis, da so nastale kot rezultat samostojnega u k v a r j a n j a z Man- novim delom. Zlasti njegova obsodba romana Buddenbrooks, ki je bila objavl jena p r a v v času, ko jc bila z an j podeljena Nobelova nagrada , priča o recenzentovi samostojnosti. Uspeh) mu je, da se ni ustavil le pr i posameznih delih, marveč si je ustvaril celotno podobo Thomasa Manna, katere osrednja točka je teza o njegovem intelektualizmu. Z njo so v zvezi t ud i sod 1>е o umetniški vrednosti posameznih del: po avtorjevem mnenju namreč p o u d a r j a n j e intelektualne plat i škoduje estetski vred- nosti dela. Ta misel p a predpos tavl ja p repr i čan je o bistveni različnosti umetniškega in intelektualnega, ki jc skr i ta v osnovi pr ičujoče recen- zije in jo uvršča k nekemu določenemu estetskemu prepr ičan ju , ki je bilo tudi v t ak ra tn i slovenski kr i t ik i p rece j razširjeno. Najpomembnejš i odmev, ka r jih je v naših revi jah zbudila podeli tev Nolxdove nagrade , je bil esej Josipa Vidmar ja o Thomasu Mannu v prvem letniku Modre ptice.26 V prvem delu eseja našteva Vidmar pr ipovedna in esejistična dela Thomasa Manna, spregovori nekoliko obširneje o Betrachtungen eines Unpolit ischen, nato p a omenja njegovo povojno publicist iko in javno nas topanje ; zaradi te vsestranske aktiv- nosti je Mann ])o njegovem mnenju osrednja osebnost l i terarnega živ- ljenja v povojni Nemčiji . V drugem delu poskuša Vidmar označiti Mannovo delo. N a j p r e j razlaga njegovo razmer je do predhodnikov Schopenhauer ja , Nietzsche j a in Wagner j a — s pomočjo daljšega avto- biografskega ci ta ta iz Betrachtungen eines Unpolitischen. Po Vddmar- jevem mnenju je Mann pisatel j dekadence, to se pravi p ropada stare neevropske, nedemokratične, nepolitične in meduhovne Nemčije; s tenu p ropada joč im svetom siinpatiziira, a je hkrati v svojem delu že v do- ka j šn j i meri p reds tavnik nove evropske civilizacije, demokratičnega in kozmopolitskega duha . Ta osrednji problem nemškega živl jenja — kon- flikt srca, duše, narave zoper d u h a — se vleče skozi vsa njegova dela od romana Buddenbrooks dal je . Rešitev tega problema je našel v etično 211 Josip Vidmar: Thomas Mann. Modru ptica I, 1929/30, št. 2, str. 27—29. pojmovani sintezi obeh elementov; to mu je omogočilo, d a je po vojni ustvaril svoj prvi »optimistični« roman Der Zauberberg, katerega junak obvlada svoj organski pesimizem, svoje nagnjen je k bolezni in smrti, in se spremeni v človeka z voljo do živl jenja. Ta sprememba se izvrši v razumski in spoznavni sferi , kar velja nasploh za vso Mannovo umet- niško problematiko. Zato je za njegovo l i terarno delo značilna neka nepol judnost ; vendar se ji pisatel j ne more izogniti, ka j t i svojo proble- matiko mora preds tavl ja t i v človeških sferah, ki so dostopne zavesti. Josip Vidmar je v času, ko je pisal ta esej, dobro poznal Mannovo delo. sa j se je že več let ukva r j a l z nj im. Zato je lahko navedel skoraj popoln seznam njegovih knj ig; razen tega je podčrtal pomen njegove esejist i ke in javnega delovanja. Zlasti pomembna pa je njegova oznaka Mannove umetniške problematike. Pri tem se je oprl na njegove avto- biografske spise in odlomke; tako mu je uspelo, da se je približal njegovemu idejnemu in umetniškemu svetu, .prišel v stik tudi z njego- vimi globljimi plastmi in si ustvaril o njem kompleksno podobo, ki jo je posredoval slovenski javnosti. Te pr ipombe seveda še zdaleč ne na- kazuje jo vseh razsežnosti Vidinarjevega odnosa do Ihomasa Manna, marveč zadevajo predvsem informat ivno vrednost njegovega eseja. A tudi kot informaci ja je ta esej nekak višek dotedanj ih odmevov I homasa Manna pri Slovencih, ki mu ma jhne stvarne napake ne morejo zmanjša t i pomena . " V isti številki Modre ptice je obenem z Vidinarjevim esejem izšel krajš i Mannov pr ipovedni tekst z naslovom Gladujoči.2" Ta je nastal približno v istem času kot novela Tonio Kröger in ji je tudi tematsko soroden: p r ikazu j e umetnika v njegovem razmerju do normalnih ljudi in meščanskega živl jenja, iz katerega je izobčen in h kateremu ga vleče ironična ljubezen. Tekst je torej blizu osrednji problematiki Mannovega zgodnjega pr ipovedniš tva, ki na j bi ga očitno predstavl ja l v Modri ptici. Na izhiro je nedvomno vplival tudi zunanj i faktor : tekst je bil zaradi 27 Vidmar trdi. da je dobil Mann Nobelovo nagrado za roman Der Zau- berberg. v resnici pa mu je bila podeljena predvsem za Buddenbrooks, llazen tega navaja napačen čas nastanka novele Das Wunderkind. ïN Thomas Mann: Gladujoči. Prevedel Božo Vodušek. Modra ptica I. 1429/30. št. 2, str. 29—34. Novela je bila prvič objavljena v reviji Die Zu- kunft 1. 1903. nato pa v novel ist ičnili zbirkah Der kleine Herr Friedeinann und andere Novellen (1906 in še v vrsti poznejših izdaj), Novellen (1922 v okviru zbranih del) ter še v več različnih izdajah )w I. 1930. Prevod je kontroliran po izdaji: Thomas Mann, Novellen I. Berlin, S. Fischer 1922 (= Gesammelte Werke). 20 - S l n v i s t i f n n r e v i j n m a j h n e g a obsega posebe j p r i m e r e n za o b j a v e v revi j i . N e d a b i s e spušča l i v podrobnos t i , l ahko ugotovimo, d a j e v p r e v o d u cela v r s t a mest , k i bi j im bilo mogoče u g o v a r j a t i . Posamezn i i z raz i so p reveden i ne rodno in netočno, t a k o da v p o m e n s k i h o d t e n k i h ne u s t r eza jo or ig ina lu . N e k a t e r a p o d o b n a mes ta ne p r i z a d e v a j o o r ig ina la toliko p o pomensk i p la t i , am- p a k bo l j p o svoj i s t i ln i f u n k c i j i . Seveda vseh t a k i h mest ne gre ocenje - v a t i samih p o sebi, t emveč p o n j ihov i f u n k c i j i v sk lopu celote. K j e r je p r e v a j a l e c zgreši l p o m e n p r i v a ž n e j š e m izrazu , ima to l a h k o h u d e po- sledice za p r e v o d , bana l i z i r a vseb ino i n p r i z a d e n e delo p r a v v n j egov i os redn j i točki.29 T u d i na p o d r o č j u s i n t a k s e je p r e v a j a l e c p r e c e j svobodno r a v n a l z o r ig ina lom. K j e r je bi lo mogoče, j e nadomešča l vezn ike z ločili in se izogibal z loženim s t a v k o m . P o d r u g i s t r an i p a se je s k u š a l iz- ogni t i k o p i č e n j u subs tan tdvno r a b l j e n i h a d j e k t i v o v in p a r t i c i p o v 1er epi te tov , n o m i n a l n e iz raze p a j e p o s k u š a l nadomes t i t i z odvisn ik i . Z vsem tem se seveda ni s p r e m e n i l a le s t a v e n a s t r u k t u r a , a m p a k t u d i s t r u k t u r a p r i k a z a n e g a u m e t n i š k e g a sve ta : odnosi meti p o s a m e z n i m i p r e d m e t - nos tmi t ega sveta , k i so v or ig ina lu s k l e n j e n i in p reg ledni , se zamegl i jo in o d m a k n e j o v ozad je . Pos ledice t a k e g a p r e v a j a n j a se p o z n a j o tud i v r i t m u p r e v o d a , ki je p r e c e j bo l j r a zč l en j en k a k o r u m i r j e n i r i tm ičn i tok or ig ina la . P r e v a j a l e c s e j e t o r e j p o s k u š a l izogniti n o m i n a l n e m u i z r a ž a n j u in do lg im p e r i o d a m , ki v e l j a j o za znači lnos t nemščine , p r i tem p a se je v e r j e t n o p r e v e č o d m a k n i l od s t r u k t u r e or ig ina la . V is t i š tevi lki Modre p t ice j e b i l o b j a v l j e n še en t eks t I bom asa M a n n a — p i s m o K n u t u H a m s u n u o b n jegov i sedemdeset le tnic i . 3 0 V t em spisu j e M a n n p o s k u š a l označi t i H a m s u n a kot p i s a t e l j sko osebnost in i n t e r p r e t i r a t i n j egove g lavne težnje , r azen t ega p a j e t u d i p o j a s n i l svo je osebno r a z m e r j e d o n jega . P i smo n a j bi v Modri p t ic i oč i t no zas topa lo " Tako na primer govori tekst o nekem glasbenem odlomku, v katerem se izraža »die leidende Einheitssehnsucht«, p reva ja lec pa ga je nadomestil z izrazom »razbolelo h repenen je po ženski«. Neposredni predmet junakovega h repenen ja v tem tekstu je sicer res ženska; vendar to. umetnikovo hrepe- nen je po enotnosti ni usmer jeno samo vanjo, marveč zajema vse normalne, preproste, srečne l judi, od kater ih je ločen, za jema tako rekoč ves nasprotni pol sveta. V tem izrazu je pravzaprav zaobsežena ideja d e l a Razen tega je treba upoštevati, da to mesto opisuje izva janje odlomka iz Wagner jeve opere Tristan in Izolda. V Mannovi interpretaci j i Wagner ja pa je »Einheitssehn- sueht« eden osrednjih pojmov. 30 Thomas Mann: Knutu Hamsunu k sedemdesetletnici. M