:* ca A O a*« Posamezna Številka 6 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje. • Urejuje ln odgovarja uredniški odbor. * Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. * Naslov uredništva ln uprave: Trbovlje — Zasavski vestnik, uprava rudnika. * Telefon, Št. 54. * Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 614-*T«-146. * List Izhaja vsak četrtek. * Letna naročnina 24o din, polletna 120 din, četrtletna 60 din, mesečna 20 din, posamezna številka 5 dinarjev, na šestih straneh pa 6 dinarjev. LETO VI. — ST. 4. TRBOVLJE. 29. JANUARJA 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRON l E ZASAVJA Skrbno pripravljeni občni zbori sindikalnih podružnic porok za nadaljnje uspehe Letošnji občni zbori se v mnogočem razlikujejo od lanskih. Zbori so dobro obiskani, diskusija na njih je zelo živahna, uveljavlja se kritika o raznih organizicijskih in drugih slabostih, pa tudi način volitev je letos novost za delovno kolektive. Občne zbore so že opravile sindikalne podružnice rudniškega obrata Ko-tredež, Kisovec, zunanji obrat, strojni obrat in apnenice. Ostali občni zbori So določeni za pozneje. Na vseh teh zborih je bila lepa ude-•u a, tudi na delegatskih občnih zborih večjih rudniških obratov je bilo poteg delegatov navzočih večje število ostalih delavcev, kar dokazuje, da se delovni kolektivi zanimajo v večji tneri za svojo strokovno organizacijo. . Opišimo na kratko občni zbor rudniškega obrata v Kotredrežu. Ta obrat šteje okrog 800 članov sindikalne organizacije. Ti so večinoma jamski de-lavci-rudarji. Na občni zbor so poslali HO delegatov, ostalih rudarjev pa. je Prišlo okrog sto. Po skrbno pripravljenih in stvarnih Poročilih se je vnela živahna disku-srja. v kateri so delegati in ostali udeleženci grajali delo organizacije. Poudarili so pomanjkljivo povezavo delavskega sveta z delovnim kolektivom, kjer so navajali, da delovni kolektiv ne izve dovolj o vsebini sej delavskega sveta. Sindikalna podružnica bi morala imeti več stika z delavskim svetom podjetja ter mu posredovati težnje in zdrave predloge delovnega kolektiva. — Sindikalni sestanki, na katerih so obravnavali tarifne pravilnike, s? bile slabo obiskane, zaradi česar sindikalna organizacija ni mogla dovolj energično obravnavati razna vprašanja, ki so s tem v zvezi. Upravni odbor organizacije je bil pri mnogih razpravah o važnih vprašanjih osamljen, ker ni imel potrebne podpore članstva, to pa zaradi tega, ker se članstvo ni udeležilo sestankov, ki so obravnavali tako pereča vprašanja. Na zboru je članstvo zaostrilo vprašanje delovne discipline, grajalo brezvestno izkoriščanje soc. zavarovanja, Poudarilo potrebo politične in ideološke izgradnje članov, opozorilo na nezadostno povezavo z drugimi množičnimi organizacijami in društvi, poudarilo potrebo znižanja nezgod v rudniku itd. Delegati so nadalje ogorčeno zavrnili namero okrajnega zdravstvenega sveta v Trbovljah, ki je predlagal, da bi avtomobili zagorske ambulante bili pod neposrednim vodstvom odbora v Trbovljah, ker bi se ob centralizaciji te službe v Trbovljah zaradi možnih zamud reševalnega avtomobila rodile lahko za bolnika ali ponesrečenca usodne posledice. Zanimiv je bil način volitev novega upravnega in nadzornega odbora. Kandidatska komisija je prebrala imena kandidatov, ki so dobili na že poprej izvedeni anketi od delovnega kolektiva največ glasov. Imena teh kandidatov so potem napisali na tablo in pojasnili, da se izmed njih voli samo 9 članov upravnega in trije člani nadzornega odbora. Delegati so dobili prazne listke in so lahko izbirali med predlaganimi kandidati, ali pa napisali druga imena kandidatov, o katerih mislijo, da bodo dobri sindikalni delavci. Ta način vo- litev je bil rudarjem zelo všeč, ker je z njim zagotovljena najširša demokratičnost brez kakršnega koli posega v volilno pravico delegata. Seveda je imela volilna komisija precej dela, preden je ugotovila rezultat volitev. Zato pa je bil tudi izbran odbor, ki bo sindikalno podružnico gotovo vodil k še plodnejšemu delu, če ga bodo podpirali tudi ostali člani organizacije. Na podoben način so potekali občni zbori tudi v ostalih podružnicah. Videti je, da bodo osnovne sindikalne organizacije po sklepih, ki so bili sprejeti na občnih zborih, postale bolj delavne in da bodo upravni odbori podružnic s pomočjo članstva lahko vršili svoje naloge v korist delovnih kolektivov in naše skupnosti. O naši h frontnih odborih in plačevanju članarine Kakor pri ostalem delu naših'občinskih frontnih odborov ter pri spro-vajanju njihovih nalog v življenje, tako opazimo tudi pri pobiranju in odvajanju članarine v teh odborih več ali manj aktivnosti oziroma pasivnosti posameznih članov odbora Nekateri odbori OF so posvetili v minulem letu pobiranju članarine več pozornosti, spet drugi pa so gledali na to kot na neko postransko vprašanje. Taki ljudje se še vedno ne zavedajo, da je redno pobiranje članarine nujno potrebno ne samo zaradi denarja, marveč tudi zaradi tega, da so člani občinskega odbora OF z ljudmi redno v povezavi, da j ;h seznanjajo s tekočimi dogodki in problemi občinskega odbora, nadalje z dogodki v državi in v zunanjem svetu. Vzporedno s tem pa se odborniki seznanjajo tudi s problematiko vasi in kritiko prebivalcev na terenu. Da pobiranje članarine ni problem, kot ga nekateri slikajo, nam kaže primer vaškega odbora OF na Kalu, ki je eden izmed najboljših vaških odborov v tem pogledu. Ta vaški odbor odvaja frontno članarino najbolj redno; od njegovega blagajnika še ni bilo slišati pritožb, da ljudje z nevoljo plačujejo predpisano članarino. Redno jo odvajata nadalje tudi vaški odbor OF v Cemšeniku ter mestni frontni odbor v Hrastniku, zadnji čas pa so pospešili plačevanje članarine mestni odbor Fronte v Trbovljah, vaški odbori Senožeti, Trojane, Podkum, Borovak, Dol, Marno, Loka, Celovnik, Žirovnica, Breg, Račiča. Na Dolah pri Litiji članarina ni bila odvedena pravočasno zaradi pomanjkljivega čuta odgovornosti funkcionarja občinskega odbora OF, ki je zadrževal članarino za I. polletje do meseca oktobra lanskega leta, medtem ko je bila članarina za II- polletje po tem odkritju poravnana že meseca novembra 1952. V Zagorju in v Radečah imajo članarino za drugo polletje preteklega leta baje že pobrano, vendar jo okrajnemu frontnemu odboru še niso odvedli zaradi nevplačane članarine enega ali več vaških odborov; Kritično pa je stanje s članarino v vaških odborih OF v Jesenovem, Vodah, Padežu, Šledrovcu, Kovku in na Brnici, ki jo dolgujejo še za celo lansko leto. Na zaostanku so nadalje še vaški odbor Tirna, Polšnik, Mlinše, Kolovrat, Št. Gotard, Razbor in Radež, in kot že zgoraj omenjeno — celotni občinski frontni odbor v Zagorju in Radečah. Dolžnost odborov OF, ki so še v zaostanku s članarino za lansko leto, je, da urede to vprašanje čimprej. odborom. ki na tem področju delajo redno, pa smo dolžni izreči priznanje. B. M. Sindikalni pododbori na rudniku Trbovlje so imeli svoje občne zbore Stavka zagorskih rudarjev leta 1934. Pred dnevi so imeli sindikalni pododbori trboveljskega rudnika svoje letne občne zbore. Udeležba je bila še precej zadovoljiva, kar kaže, da so se sindikalne organizacije resno lotile dela. Na skupščinah so člani sindikata razpravljali o stanju rudnika, o pomanjkljivostih higiensko-tehnične zaščite pri delu, o izkoriščanju socialnega zavarovanja, o delovni disciplini, o delavskem svetu in upravnem odboru podjetja, o odnosih sindikalnega aktiva Lekarne naj prevzame Socialno zavarovanje Prejšnji ponedeljek je bilo drugo zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Trbovljah. Sklicano je bilo z namenom, da sprejme proračun dohodkov in izdatkov za letošnje leto. Postanite etan Prešernove družbe dicijo mei Slovenci imamo že stoletno tra- ; od Mohorjeve, Vodnikove, Cankar-Def’ ®*ovenske Matice, Goriške Matice, te -?ysk°-prosvetne in podporne jedno-m — so razdelile na milijone knjig Hom s ovenske bralce, katerim so veči-pQtna postale kniige že prava kulturna dol ^6 . ^se *e ani'Se n‘so bde vedno 7Jre 'n napredne, ker so izdajatelji ]: edovali svoje politično vzgojne ci- > ki niso bili vselej v skladu s tež-nu delovnih ljudi. V znatni meri pa p Prav te družbe pripomogle k dvigu j;uLVe*c med našimi ljudmi, budile ne;sCzen do knjige, nekatere napredke e — zlasti knjige Cankarjeve druž-tud" V. ^ia so v znn*n‘ mcr' pripomogle Več j krepitvi ne le domovinske, tem-V k soc'abie in razredne zavesti, bodoče bodo pri nas, v okviru 1 _ R rn7tm.P rmrnirl inlp tfllcO jSt 'SlUPe'dSt “-s tuH^^xi društva »Prešernova družbac je viinn- n’ ki pravi, da bo družba z raz-trani *eitl socialistične zavesti in dvi-fi„.fo,ni politične in kulturne ravni cini;,8 doprinašnla k izgraditvi so-lon-o ^Tla v državi, s čimer so njene na-ge jasno očrtane. Člani društva bodo lahko ali ustanovni ali podporni ali redni. ša ^n'^'ai*vni odbor je sklenil, da zna-iict„Us‘anovnina 25.000 din in da so • anovni člani lahko fizične in prav-osnk86 , Podporni člani, ki so pravne nor-Tc’ J?laeai° 5000 do 25.000 din, pod-dn , J* so fizične osebe, pa 1000 Čevn?-00 c ’n- Članarina, ki jo bodo pla- zneje čim0/!"' f8ni' b° določena po-znnclITi bo utrjen program in bodo V »A06”® 2” papir in grafične usluge. nnr,J>e'lem Prlfneru pa članarina ozir. 25p %"'» 7n knjige ne bo Dečja od ur)ni!!n,i ^to bodo poverjeniki in za- tacijo' 20o"di>n °b Vp‘SU pobirali akon' Pra?!tnnov,ni ^an' bodo v glavnem oeni ;C °Kbe; podjetja, okrajni, druž- j*tia, ki;--*!"' f"-unV itd' ™eja pod' imajo večje denarne možnosti. bodo lahko vplačevala seveda tudi več ustanovnin. Podporne člane bo zbirala družba zlasti iz vrst pravnih oseb: društev, delovnih kolektivov, podjetij, trgovin, zadrug, ustanov itd. Želeti je, da bi naj ne bilo družbene, gospodarske ali oblastne enote, ki bi_ ne bila podporni član Prešernove družbe. Zato je podpornina določena tudi v takem razponu od 5000 do 25.000 dinarjev. Iniciativni pododbor za osnovanje Prešernove družbe je v Trbovljah že začel zbirati ustanovne in podporne člane. Pozivamo vsa večja podjetja okraja Trbovlje, družbene in oblastne forump ter organizacije, naj se udeleže ustanovitve Prešernove družbe s čim višjo ustanovnino. Večja podjetja, ki imajo večje denarne možnosti, bodo seveda vlagala tudi več ustanovnin. Odbor Prešernove družbe v Trbovljah že deluje V sredo, 2t. januarja, so se v Trbovljah eešli kulturni in politični delavci iz okraja Trbovlje. Razpravljali so o ustanovitvi pododbora Prešernove družbe za okraj Trbovlje. Sestanka^ so se udeležili zastopniki iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, pogrešali pa smo delegate iz Radeč. Kot zastopnik odbora Prešernove družbe v Ljubljani je na ta razgovor prišel tudi tovariš minister Franc Ki-movec-Ziga, ki je navzočim razložil pomen ustunovitve tega pododbora, čigar prizadevanje naj gre za tem, razširiti publikacije Prešernove družbe. Njen uumen je, izdajati vsako leto za široke množice zbirko leposlovnih, poučnih in drugih knjig po nizki ceni, poleg njih pa še druge publikacije. Razgovori so bili seveda zanimivi. Večina navzočih je bila mnenja, da dosedanje izdaje Prešernove knjižnice niso zadovoljile ljudskih množic. Po daljši razpravi je bil izvoljen za okraj Trbovlje širši odbor Prešernove družbe, ki bo storil vse potrebno za razširitev Prešernove knjižnice v našem okraju. Za predsednika je bil izvoljen tov. Dominik Kužnik, Predsednik upravnega odbora tov, Anton Alič je uvodoma poročal o delu upravnega odbora, ki je imel od svoje izvolitve v začetku lanskega novembra devet sej. Poleg obravnavanja tekočih zadev zavoda je upravni odbor sklenil, da začne s 1. januarjem t. 1. poslovati krajevna izpostava zavoda v Hrastniku. Predlogov za zdravljenje v zdraviliščih je bilo 36. Od njih je odbor sprejel 25 predlogov in sicer 24 delavcem ter 1 uslužbencu. Nesreč pri delu je bilo lansko leto 2677, od njih 2595 lahkih, 70 težkih in 12 smrtnih. V primeri z letom 1951 se je število nezgod dvignilo lani za 329 ali za 14°/o. V rudarstvu je bilo 2140 nesreč pri delu, kar pomeni, da se je ponesrečil skoro vsak tretji rudar. Pregled nezgod v rudarstvu je pokazal, da se je ponesrečilo največ rudarjev v starostni dobi do 20. leta in zlasti v prvem letu zaposlitve, kar opominja, da nove delavce premalo opozarjamo na previdnost pri delu. Pregled o vzrokih nezgod nam pove, da se je 1449 nesreč zgodilo zaradi lastne neprevidnosti ali neprevidnosti drugih. Ce smemo verjeti prijavam, je neverjetno majhno število nesreč, ki so se zgodile zaradi pomanjkljivosti ali neurejenosti varnostnih naprav, pomanjkanja ali neuporabe zaščitnih sredstev, neurejenosti tehničnih naprav in orodja ali pa slabe organizacije dela. Od skupnega števila 2140 nesreč je bilo takih nezgod le 177. Predsednik nadzornega odbora tov. Bočko je poročal, da je bilo poslovanje zavoda v redu in da so bili vsi sklepi upravnega odbora v skladu z zakonitimi predpisi. Nadzorni odbor je ugotovil, da zasebni delodajalci še vedno neredno plačujejo prispevke za 6oe. zavarovanje, dasiravno jih zavod stalno opominja, pošilja k njim ekseku-torje, trije dolžniki pa so bili celo prijavljeni sodišču. Zaostanek na neporavnanih prispevkih se je dvignil od 440.725 din v oKtobru na 571.886 din po stanju ob koncu leta. Največ dolgujejo Ivan Cestnik, mizar v Trbovljah (28.534 din), Ilmi Kadrijevid, slaščičar v Trbovljah (29.603 din), Alojz Robavs, mizar v Cemšeniku (54.827 din), Franc Arhi, pečar v Zagorju (19.772 din), Jože Medvešek, mizar v Radečah (17.397 din) in Julij Kovačič iz Radeč (30.203 din). Delegati so sklenili, da se izterjava prispevkov poostri in proti najtrdo-vratnejšim dolžnikom predlaga sodna rubež. Upravni odbor je pripravil predlog predračuna, po katerem l»i dohodki zavoda znašali letošnje leto 194,543.000 din, izdatki pa 191,560.000 din, tako da bi bil presežek 2,983.000 din. Med izdatki je najvišja postavka za bolniško oskrbnino 66 milijonov dinarjev, za stroške ambulantnega zdravljenja 29,245.000 dinarjev, za izdatke zdravljenja v bolnišnicah pa 42 in pol milijona dinarjev. O posameznih postavkah so delegati obširno razpravljali in sklenili, da se zviša postavka za nakup očal in drugih zdravniških pripomočkov od 3 na tri in pol milijone dinarjev, za invalidske pokojnine od 6 na 7 in pol milijonov dinarjev in stroški za materialno preskrbo oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju, od 520.000 na 800.000 din. Tako spremenjeni proračun, ki izkazuje končni presežek 783.000 din, jr skupščina nato soglasno potrdila. Zelo živahna debata se je vnela, ko so delegati obravnavali prevoze z reševalnimi avtomobili; svet za ljudsko zdravstvo in soc. skrbstvo pri OLO Trbovlje je namreč na svojem zadnjem posvetovanju sklenil, da se reševalne postaje v Zagorju, Hrastniku in Radečah opustijo in da se celotna reševalna služba koncentrira v Trbovljah. Temu pa so delegati odločno ugovarjali. Res je — kakor je utemeljeval zastopnik zdravstvene službe — centralizirana reševalna služba v Trbovljah kot središču okraja bi mela neke prednosti, predvsem to, da bi bila ceoejša, ker bi odpadla eden ali dva šoferja. Danes, ko so reševalne postaje v vseh štirih središčih, se pripeti, da se reševalni avto poškoduje. V takem primeru je eden ali drug kraj brez vozila. Ob centralizaciji te službe v Trbovljah pa bi smeli upati, da bi bili od petero reševalnih avtomobilov v Trbovljah vsaj trije vedno sposobni za vožnjo. Ce bi klicali reševalni avto iz Zagorja ali Hrastnika, bi bil lahko v 20 minutah na mestu. Delegati pa so bili mnenja, da vse te prednosti ne morejo odtehtati glavne slabosti centralizacije reševalne službe, ki je v tem, da bi bilo v primeru nesreče treba klicati reševalni voz šele iz Trbovelj. Teoretično drži trditev, da bi bil avto iz Trbovelj v 20 minutah v Zagorju ali Hrastniku in (Nadaljevanje na 2. strani) in uprav posameznih obratov rudnika in podobno. Diskusija je bila precej živahna. Govorili so zlasti o še neurejenih tarifnih postavkah, o delitvi dobička ter odpuščanju delovnih moči; opaziti je bilo, da se delavci zelo zanimajo za sleherno dejavnost na rudniških obratih. Delovni kolektivi so si zadali sklep, naj bi bila povezava med upravami rudniških obratov in sindikalnimi pododbori boljša. Tudi člani upravnega odbora in delavskega sveta podjetja naj bi bili v bodoče v boljšem kontaktu z obratnimi aktivi. Saj je zelo žalosten pojav, da ni bilo glede tega vprašanja doslej niti enega sestanka. Na občnih zborih so nadalje sklenili, da se sindikalni pododbori lotijo vprašanja še neorganiziranih delavcev. Njihovo prizadevanje mora iti za tem, da mora biti sleherni delavec član sindikalne organizacije. Tudi število naročnikov sindikalnega lista »Delavska enotnostc je treba brezpogojno dvigniti, kajti število naročnikov na list nikakor ni v skladu s tako revolucionarnim kolektivom. Volitve so se vršile na zelo demokratičen način. Tako so n. pr. ria Zahodnem obratu rudnika od 31 predlaganih kandidatov izvolili le 11 odbornikov v nov upravni odbor. Novi odbori bodo imeli mnogo dela, kar se bo zlasti odražalo v globokem poglabljatiiu demokratizacije v naši politični in spodarski dejavnosti. D. K. Kultumo-prosvetno delo v Radečah Rultunoprosvetno življenje ▼ Radečah se sedaj razvija v okviru društva »Svoboda«, v katero se je preimenovalo na svojem občnem zboru dosedanje KUD »Ivan Cankar«. Vsi odseki pridno vadijo in se pripravljajo za nastope. Tako ima pevski odsek redne vaje, na katerih se marljivo pripravlja za samostojen koncert. Pridno vadi tudi godba na pihala, in sicer tedensko dvakrat po tri ure. Godba namerava spomladi gostovati po Dolenjskem. V sestavu godbenega odseka deluje tudi salonski orkester, ki ga vadi kapelnik Zupanc z codbeniki-začetniki Orkester bo sodeloval z dramskim odsekom pri uprizarjanju lahkih operet in spevoiger. Marljivo je na delu nadalje jazz-godba »Marjan Nemce«, ki se pripravlja poleg igranja na plesnih prireditvah tudi na samostojen koncert. Med najaktivnejšimi pa so dramski igralci in iaralke. Meseca decembra 60 sodelovali pri proslavi JLA z dvodejanko »Težka ura« in pri silvestrovanju. Dne 18. januarja so uprizorili igro »Stari grehi« v režiji tov. Viktorja Musarja. Urijo se tudi že za igro »Dnevi sreče«, ki bo prišla na oder v začetku februarja, razdeljene so prav tako že vloge za komedijo »Sola za žene«. Dramska skupina »Svoboda« v Radečah pa pomaga tudi ostalim gledališkim družinam. Tako je nudila pomoč novoustanovljeni dramski sekciji v Zidanem mostu, tov. Pešec ml., član ra-deške Drame, pa režira igro »Prevarani soprog«, ki jo bo uprizorila igralska družina radeške papirnice še ta mesec. Mladinski oder društva je z uspehom priredil igro »Petrčkove poslednje sanje«. Deluje tudi Ljudska univerza, vendar manj aktivno. V decembru je imela le eno predavanje, in sicer »O Cankarjevem življenju in delu«. Dne 6. februarja 1953, ob 8. uri dopoldne bo na Okrajnem ljudskem odboru Trbovlje II. SEJA OKRAJNEGA ZR0RA PROIZVAJALCEV in OKRAJNEGA ZR0RA s sledečim dnevnim redom: 1. Družbeni plan. 2. Proračun okraja Trbovlje za leto 1953. 3. Razno. Dolžnost vseh ljuJskih odbornikov je, da se seje polnoštevilno udeleže, izostanek ni opravičljiv. _____ Iz pisarne tajništva OLO Trbovlje. IZJAVE KOPRULUJA OB ZAKLJUČKU OBISKA Turški zunanji minister Kopriilu je med petdnevnim bivanjem v Jugoslaviji imel važne razgovore § sekretarjem za inozemske zadeve Kočo Popovičem in predsednikom republike FLRJ, maršalom Titom. Po uradnem sporočilu so bila med razgovori izmenjana izčrpno vsa mnenja o vseh aktualnih vprašanjih glede stališča razširjenja sedanjega sodelovanja, zlasti pogledu skupne varnosti in ohranitve miru. Ugotovili so tudi popolno soglasje glede konkretnih oblik sodelovanja med Turčijo in Jugoslavijo v interesu ohranitve miru in varnosti. Po izjavah turskega zunanjega ministra je glavna značilnost teh razgovorov popolno razumevanje, zaupanje in odločnost obeh držav, da branita mir v lastnem in splošnem interesu. Minister Koprulii ni izključil možnosti, da bo v prihodnosti prišlo sporazumno z Grčijo do podpisa formalnega pakta o obrambi Jugoslavije, Turčije in Grške. Po njegovem mnenju bo v kratkem prišlo do sestanka zastopnikov treh držav zaradi izmenjave mišljenj o načrtih sodelovanja in da bodo o tem razpravljali že med njegovim obiskom v Atenah. BRITANSKO JUGOSLOVANSKI TRGOVINSKIMI RAZGOVORI V Beograd je prispela britanska trgovinska delegacija, kj se bo raz-govarjala z jugoslovanskimi trgovinskimi predstavniki za določitev novih trgovinskih list na podlagi petletnega sporazuma o blagovni izmenjavi med obema državama iz leta 1949. Britansko delegacijo vodi načelnik ministrstva za zunanjo trgovino More. SOVJETSKO-KITAJSKI SPOR GLEDE KOREJSKE VOJNE? Poročila nekaterih ameriških časnikov trdijo, da sta Kitajska in Sovjetska zveza v velikem sporu glede nadaljevanja korejske vojne. Pripominja se. da želi po »tajnih informacijah« ameriškega državnega departe-menta kitajska vlada končati korejsko vojno, medtem ko Sovjetska zveza z vsemi silami zavlačuje pogajanja o premirju Te vesti poudarjajo, da korejska vojna resno ogroža Kitajsko in jo spravlja pod kremeljsko oblast. Na nedavni seji britanske spodnje zbornice je zunanji minister Eden izjavil, da je stališče britanske vlade glede pogajanj za premirje ostalo nespremenjeno in da si bo vlada še nadalje prizadevala, da se sklene p*emirje. TRUMAN SPET ZASEBNIK Po slovesnem ustoličenju novega predsednika ZDA Eisenhowerja je dosedanji predsednik Truman odšel v svoje rojstno mesto Indipendence v Missouri. Novinarjem je izjavil, da se bo skušal predvsem odpočiti, potem pa se privadil zasebnemu življenju. Izključil je tudi možnost, da bi postal predsodnik univerze, ker zato nima potrebnih akademskih 'pogojev. NASTOPNI GOVOR NOVEGA PREDSEDNIKA ZDA Po slovesni zaprisegi je novi predsednik ZDA Eisenhower imel pred zbrano množico govor, v katerem je poudaril načela svoje bodoče politike. Ta načela izpričujejo, da so ZDA proti vojni In da morajo doseči tako moč, da bodo preprečile vsako napadalnost. ZDA bodo nasprotovale vsakemu navideznemu pomirjenju. ZDA ne bodo nikdar drugim narodom vsiljevale s silo svoje politične alj go spodarske institucije. Eisenhower se" je odkrito izrekel za gospodarsko pomoč drugim narodom, ki jo šteje za neizogibno sredstvo za ohranitev svetovnega miru. Poudaril je potrebo vsake podpore OZN in obrambnega sodelovanja z vsemi sosedi. Zavzema se za enotno Evropo, ker le taka Evropa se lahko z ameriško pomočjo obrani vsako napadalno nevarnosti. SESTANEK TRETI ZUNANJIH MINISTROV? Po vesteh britanskih časopisov se bodo zunanji ministri ZDA, Francije in Anglije verjetno sešli v začetku marca v Londonu. Glavni predmet razgovorov bo evropska vojska in zadnje čistke v Vzhodni Evropi. BEG IZ VZHODNE NEMČIJE Iz Vzhodne Nemčije je v januarju tega leta pobegnilo v zahodni Berlin nad 16.000 oseb. Na dan 23. januarja je pobegnilo nad 100o ljudi. Zadnji čas prihaja iz Vzhodne Nemčije po^ vprečno po 60o oseb na dan. Begunci so večinoma mladi ljudje, zaradi česar vzhodnonemškemu gospodarstvu primanjkuje delovne sile. TURSKI PARLAMENTARCI V JUGOSLAVIJI Turška parlamentarna delegacija, ki je prišla v Jugoslavijo, bo za časa svojega bivanja pri nas obiskala vrsto naših državnih in kulturnih ustanov. Parlamentarna delegacija je prišla na prijateljski obisk na povabilo naše Ljudske skupščine. KAKO SO ZAŠČITENI OTBOCI, KI SO IZGUBILI STABŠE V NOV Neizbrisno nam je v spominu naša narodnoosvobodilna vojna, v kateri je dalo za svobodo toliko naših ljudi svoje življenje. Ob spominu na naše padle borce bi človek mislil, da je naša sveta dolžnost, da skrbimo za njihove otroke, da se zanimamo, v kakšnih razmerah žive ti otroci, saj so njihovi očetje in matere darovali svoje življenje za našo najdragocenejšo vrednoto — za našo narodno svobodo. Ko smo tako spomladi lanskega leta z neko članico ZB v Zagorju obiskale vse partizanske otroke na njihovih domovih v Zagorju, smo naletele na zelo žalosten primer, ki vam ga hočem danes opisati. V Zagorju stanuje skupno s svojo okrog 60 let staro teto v nekem podstrešnem prostoru mladoletna Tatjana Janc, otrok brez staršev, padlih kot žrtev fašističnega nasilja. Prostor, v katerem prebiva mladoletna Tatjana, meri 2X2 kvadratna metra ter je brez vsakršnega okna. Strop te podstrešne luknje je obložen le z deskami, tako da vidiš nebo le med špranjami desk. Poleg tega prostora je še en prostor iste velikosti z razliko, da ima majhno okence. Ta prostor služi za kuhinjo in spalnico Tatjanine tete. Ne morem popisati tega bednega stanja otroka, ki hira v tem prostoru, kakor da je obsojen zaradi kakšnega hudodelstva na bivanje v temnici, kjer živi otrok že približno tri leta. Ko sva se tako pogovarjali s Tatjano in njeno teto, nam je slednja povedala, da že dolgo prosita za dodelitev drugega stanovanja, vendar doslej brez vsakega uspeha. S tovarišico sva se takoj napotili na mestno občino v Zagorju in do predsednika sveta za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo tamkajšnje občine, katerima sva obrazložili ta primer, da bi obe pristojni mesti takoj posredovali pri stanovanjski komisiji za čimprejšnjo dodelitev drugega stanovanja, ker je dosedanje stanje tega otroka obupno. Na naša stalna vprašanja, v koliko je ta zadeva rešena, nam je predsednik sveta za socialno skrbstvo v Zagorju odgovoril, da je takoj po našem razgovoru posredoval pri stanovanjski komisiji, da pospeši rešitev tega vprašanja, kar je stanovanjska komisija tudi obljubila. Toda do danes, ko bo preteklo že skoraj eno leto, prizadeti otrok še vedno ni rešen svoje mrzle temnice ... Na vse intervencije Odbora za zaščito matere in otroka pri OLO Trbovlje, invalidske organizacije kakor tudi organizacije ZB Zagorje ni stanovanjska komisija mesta Zagorje storila v tej zadevi ničesar. Res je, da vlada Se danes huda stanovanjska kriza, toda prepričana sem, da je bilo med tem časom že nekaj stanovanj praznih in dvomim, da so bila ta stanovanja dodeljena ljudem, ki so bili bolj potrebni lepšega stanovanja kot ta otrok brez staršev, ki je zagorski stanovanjski komisiji po vsem videzu deveta briga. Naša ljudska oblast nas stalno opominja, kako je treba ščititi in skrbeti za otroke, katerih starši so padli v NOV, da jim moramo nuditi v vsakem pogledu potrebno pomoč. Zato bi potrkala na srca ljudi v stanovanjski komisiji v Zagorju, da pokažejo končno po tako dolgem času vsaj malo socialnega čuta do tega zapuščenega otroka, ki je zaradi svojega nevzdržnega stanovanja zdravstveno ogrožen, taki primeri pa terjajo prvenstveno rešitev. Želeti bi bilo, da v bodoče posvečamo prav vsi vso pozornost našim otrokom, zlasti pa še otrokom brez staršev, da bi tako v našem okraju ne naleteli več na noben tako žalosten primer kot v Zagorju. Z budnostjo in pazljivostjo nad takimi otroci, kar je naša dolžnost, se bomo vsaj delno oddolžili staršem otrok, ki so doprinesli za našo svobodo tako veliko žrtev. Navedla sem žalosten primer, ki meče senco na ves trboveljski okraj. Se bolj žalosten pa postane primer tega zapuščenega otroka, če povem, da je bila mati mladoletne Tatjane Janc sestra pokojnega mučenika, revirskega heroja Franca Fakina, ki je padel dne 1. junija 1924 v Trbovljah pod kroglami podivjanih fašističnih orjunašev .. Slavka Završnik šir|e se zahval Kute Na lepo obiskanem sestanku OF v Sirju dne 18. t. m. smo zvedeli, da je Okrajni ljudski od-bor v Trbovljah nakazal za elektrifikacijo naše vasi 150.000 din, s čimer se je znesek, ki ga imamo na račun 614-T-94, dvignil na 295.000 din. Tako se naglo bližamo našemu cilju, da nam bo zasvetila električna luč. .Vsi Sirjani — člani j Fronte se okraju za izdatno pomoč najtopleje | zahvaljujemo, 'la pomoč je oaprla oči še poslednjim omahljivcem. Zato so vsi navzoči na ! sestanku sklenili, da bomo čimprej vplačali • vse deleže ter pomagali s prostovoljnim delom ! in vožnjami. j Odbor za elektrifikacijo vasi deluje uspešno | že tretje leto. V zadnjem času smo ga tudi raz-; širili in izbrali za predsednika agilnega tovariša 1 Zvonka Varino. Naročeni so kostanjevi drogovi ! in žica. V kratkem bo proga trasirana ter bodo električni tok lahko dobili vsi tukajšnji vaščani. Upamo, da se nam bosta pridružila tudi Hribšek in Lipovšek, ki Še pomišljata. Tako bo najbolje in najceneje, ali kalcor pravi pregovor: V slogi je moč, vsi za enega, eden za vse! Slišimo, da bo v gorah zasvetila električna luč Že meseca maja. Dobili jo bodo Dolanc, šunta in Sv. Jurij. Tudi na kranjski strani jo že gledamo. Ne dajmo se osramotiti, temveč oklenimo se svojega odbora, plačajmo deleže in pomagajmo z delom. Ce bomo vsi enotni, bomo svetili že prihodnjo zimo. Ne samo svetili, tudi mlatili, rezali, žagali, mleli na motorje. Potem Sirje ne bo več stara zakotna vas, ampak napredno, civilizirano naselje in lepa izletniška točka. Naša državna ekonomija bo s tem dobila možnost, da se razvije v vzorno kmetijsko gospodarstvo, ki bo v korist vsej okolici. Zato — z državno pomočjo napiej do zaželenega uspeha. Se eno. Elektrifikacija podeželja je predvsem stvar občinske komunalno politike. Zato smo prepričani, da bo naše napore še letos podprla tudi naša nova radeška občina. £. Novice iz Litije in okolice Gostovanje ljubljanskih železničarev Važno za upokojence, ki so še zaposleni V petek, 30. januarja t. 1., bo v Delavskem domu v Trbovljah ob 5. uri popoldne predavanje, na katerem se bo pojasnjevala nova uredba o vprašanju zaposlitve upokojencev ter vprašanje socialnega zavarovanja. Gledališko delo Jo v Litiji precej omrtvičeno. Za to so deloma objektivni, deloma subjektivni v/.roki. Zdaj, ko imamo prekrasno gledališko dvorano v Sindikalnem domu na Stavbah, je dana možnost, da se razmahne tudi dramatično delo v našem kraju. Člani Drarnatskega društva Litija so že začeli e študijem nekaterih del in jih bomo menda kmalu videli na odru. Zadnjo soboto in nedeljo pa smo Imeli v gosteh člane Delavskega kulturnega društva »Tine Božanc« iz Ljubljane. To društvo sestavljajo po večini železničarji iz Ljubljane. V soboto so prikazali Nestroyevega »Utopljenca«; s tem delom so nudili litijski publiki veder večer. Igralci so bili deležni pohvale za svoje izvirno podano deilo. Igro je režiral znani gledališki umetnik Valo Bratina. Med najboljšimi so bili Martin Ivanuša v vlogi Bučo, Jože Jager kot Jaka Smola, Zlata Dolenčeva kot vdova Vodetova, trio Štefanovih prijateljev, pa seveda tudi drugi. Lahko zapišemo, da je bil ves kolektiv dobro izdelan V vlogi notarja je nastopil tov. Marjan Veilgoni, litijski rojak, ki je podal svojo vlogo pohvalno. Na njem je ležala tndi vsa teza organizacije gostovanja. Naslednjo nedeljo so igrali Golijevo mladinsko igro »Princeska in pastirček«, ki so jo gostjo prav lepo odigrali in tudi ž njo povsem zadovoljili našo publiko. Pri obeh predstavah so sodelovali tudi godbeniki in tako doprinesli svoj delež k uspehu. Nedeljska popoldanska predstava je bila namenjena prodv6om mladini, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano. Zvečer pa obisk ni bil zadovoljiv. Krivda bo gotovo ta, da je prodilniška dvorana šele novo sezidana in zato precej mrzla. Dosedanja kurjava ne zadostuje in tako prezebajo pri predstavah gledalci, pa seveda tudi Igralci. Zato naj upoštevajo prireditelji željo publike: več kurjave! Kljub mrazu v dvorani (Nadaljevanje s I. strani) pripravljen za prevoz — iz izkustva pa vemo, da bi bilo treba v večini primerov čakati več kot 20 minut, sicer pa je včasih tudi 20 minut usodno za življenje. Delegati so zahtevali, da svet za ljudsko zdravstvo in soc. skrbstvo pri OLO Trbovlje ponovno pretrese vprašanje reševalne službe. Pri razpravi o postavki za prevozne stroške zavarovancem, ki potujejo v bolnišnice, zdravilišča ali na specialne preglede v Ljubljano ali Celje, so delegati navajali, da so sedanje dnevnice, ki znašajo največ 100 din na dan, veji0 Pren’zk-e- Naročili so upravnemu odboru zavoda, da razmišlja o zvišanju dnevnic sedanjim cenam primerno takoj, ko bo Okrajni zavod za soc. zavarovanje finančno popolnoma samostojen. Po sprejetju proračuna so delegati stavili več predlogov. Med najvažnejšimi je vsekakor predlog, naj socialno zavarovanje prevzame vse lekarne v okraju. Kakor kažejo statistike, se 95°/o vseh dohodkov lekarn steka iz social- pa so nas člani drarnatskega odseka DKD cenijo hovo požrtvovalno delo, ker gostujejo v raznih krajih Slovenije. Doslej so igrali že v Višnji gori. Dobrem polju, Šmarju-Sapu in drugod; nadaljnja pot pa jih bo vodila v Dobovo, Kamnik, Črnomelj, Metliko itd. Vsepovsod jim želimo mnogo uspehov! Razveselili so varovance Ob času, ko je bil izvoljen tov. maršal Tito za prvega predsednika FLRJ, so Se litijski preddiničarji spomnili tudi varovancev, ki preživljajo svoja visoka leta v okrajnem Domu onemoglih v Črnem potoku, in so jim darovali SO.OOO din. Del tega darila jo uporabil upravnik doma tov. Slavko Zagorc za priboljšek k hrani na dan, ko so Smola pri radijskem prenosu mladih litijskih pevcev pio* nasto- slavili v domu imenovanje maršala Tita za prvega predsednika FLRJ. Ob tej priliki je imel upravnik Zagorc nagovor, kolektiv doma onemoglih pa je poelal Maršalu čestitko. V četrtek 22. t. m. je nastopil litijski niraki zbor v Radiu Ljubljana. Tega n Pa se je litijska publika veselila, sai smo ga pravočasno napovedali tudi v našem tedniku. Kot nalašč pa ga je ta dan »lomila« naša elektrika in malo pred šesto uro je bila Litija celo v temi — in brez elektrike. Zato Litijani nismo čuli dobršen del koncerta naših vrlih mladih pevcev. Naprošamo Radio Ljubljano, da bi ta četrtkov koncert ponovili in nam tako omogočili, da bi čuli celotni spored mladih pevcev litijske gimnazije. Ta dan smo imeli v Litiji oelo večkrat defekte na električni napeljavi. Zvečer so številni ljudje v temi zaman čakali v kinu na predstavo. Jezni so odšli domov in uprava kina je utrpela izgubo. Prav bi bilo, da bi dežural pri električnem podjetju stalno kak nameščenec, ki bi poskrbel za nujno popravilo. Električni defekti se v našem kraju prevečkrat ponavljajo, zato naj bi uprava DES storila korake, da bi jih odstranila čimprej. Lekarne naj prevzame Socialno zavarovanje nega zavarovanje. Zato bi bilo pravilno, da gre tudi dobiček v prid socialnega zavarovanja. V takem primeru bi upravni odbor zavoda zamogel takoj povišati dnevnice za potovanje bolnikov, dovolil bi lahko večji kredit za zdravljenje zavarovancev v zdraviliščih, toplicah itd. Ponovno je bil stavljen predlog, da zavod in sindikalne organizacije posredujejo na odločilnih mestih, da se uredi vprašanje pokojnin za vdove, ki ob moževi smrti še niso stare 45 let. Delegati so opozorili, da je še precej kmetijskih delavcev, ki jih posestniki niso prijavili v zavarovanje. Sprejeli so predlog, da se preko občinskih ljudskih odborov ugotovi, kateri posestniki zaposlujejo najete delovne moči in da se vsi tisti, ki svojih delavcev nimajo prijavljenih, pozovejo, da plačujejo zanje prispevke za socialno zavarovanje. Lepa udeležba na skupščini in temeljito obravnavanje vseh problemov sta pokazala, da se delegati zavedajo pomena samoupravljanja socialnega zavarovanja. Iz korejskega bojišča Ilinko Wilfan: Tekoče zlato (Petrolej) Leta 1861 je bila o vsej Galiciji huda zima. Vasico Bor/jslato je sneg tako zamedel, da so se komaj uidele strehe iz njega in stebri sivkastega dima. Niti najstarejši ljudje niso pomnili podobne. Sicer so oedeli povedati o hudih zimah, ko so celo volkovi upali v staje; o mrzlih, da je ta ali oni zmrznil; ali da bi naneslo toliko snega — tisto pa res da ne! Kdaj je le že za-medlo okna, zamedlo vrata, zravnalo kap, a? Nikoli še, kar se starine zavedajo. Mraza je že bilo več, hujšega mraza celo, to že, ali snega... Kdaj neki! Sploh ne! Do hlevov so ga morali ski-dati, če so hoteli do živine, okna osvobodili. še izpod kapa ga je bilo treba odmetati, drugače o kleti niso moeli. V kleti pa so morali. V nekaterih od njih se je cedila iz zemlje smrdljiva oljna tekočina, iz katere so izdelovali zdravilno mažo za >se bolezni in poškodbe ter ličilo za opanke in čevlje. Na osak način so morali do kleti. Se-veda, vsaka hiša pa le ni imela kleti in vsaka od njih tudi ne izvirka. Tiste hiše na primer, ki so stale na griču, že ne. Tej gosti, rumenkasti tekočini so rekli smrdljivec. Ti iz doline so ga prodajali onim, ki so imeli domove više od njih. Zdravilo in loščilo so izdelovali v vsaki hiši, a ne le za dom, kajti niso bili n vsaki hiši vedno bolniki, niti niso imeli osi opanke, kaj šele čevlje, iižme ali celo škornje. Delali pa so, delali! in sicer vso zimo. Ko pa je prišla zelena pomlad in so postorili najnujnejše okrog I doma, posejali, posadili krompir, so se | moški odpravili po svetu prodajat obe maži. | Doma so ostale žene, deca in starci in se ubijali na polju in z živino. Na jesen, pa vse tja do zime, so se vračali ■ moški. Iz izkupička so se preživljali do spomladi, včasih poplačali pri Židu Aro-nu čez leto nastale dolgove, a le bolj 1 poredko so si mogli popravili ali celo postaviti nova domovanja. Seveda so li ali oni prinašali iz sveta različne drob-I narije: mladim ženam in dekletom lepše . naglavne robce, lepše janke, lepše obleke in lepšo obutev, kot pa jo je proda-* ja/ Ar on. Kaj vok, njemu ni bilo po volji, da so kupovali po svetu. Vedno ' si je prigovarjal, da on pač edini na j-, bolj ve, kaj je o Borijslavu najbolj potrebno. j • Schreiner je že ves dan delal. Ven ■ komaj da je utegnil. Pa tiuli dalo se mu ni. Tako je bil zaverovan D delo. | Toplo je o hiši. Močnik so kuhali kar I sleherni dan. No — pa je še kar šlo. Saje je zalival s smrajo iz kleti, gnetel in gnetel, pa spet dolival. Res, da ie bil do komolca črn ko sam vrag, toda , ob misli na popotovanje, na vsakoletno vandranje, si je začel požvižgavati. »Saj nismo več v predpustu,* ga je i opozorila žena. »Sveti post je.* I »Post gor ali doli* jo je odrezano zavrnil, »meni se žvižga.< še glasneje, le vesele je je zažvižgal. Žena se je zamislila v njegovo žvižganje pred leti. »Kot nekdaj,t si je dejala, »zna žvižgati. Nobeden ni znal kot on.c Tisti mah mu je odpustila veselost. »žvižgaš, a meni ni do poslušanja,« je nadooezla. »Skoro ni o leščerbi več olja. Žid nam ga ne zaupa oeč.t je bridko končala. Schreiner je pomislil- Ne toliko na olje, ki ga tako rekoč oeč ni, marveč na vosek. Ujel je o svetu — tako mimogrede je ujel na uho — saj ni bilo njemu namenjeno, da drugod sajam dodajajo voska. Le kako bi prišel do njega! Res je, da imajo v vasi neka j košnic čebel, ali vsi prodajajo satje z medom vred, običajno pa kar celo košnioc. Če pa se imovilim zahoče medu, tedaj zažvc pl jajc celo košnico: med izcedijo, o satju pa ostanejo mrtve čebele. Le kako ga očistili! S čebelami in medom ni za loščilo. »Moram letos kod povprašati, kako in kaj je s to rečjo...* »Kaj?* je vprašala žena začudeno. »Eh, vosek mi ne gre iz glave.* Žena je nekaj zagodla. Naj bi raje na olje pomislil, sicer bodo morali s kurami pred spat. Kdo bo le čepel o temi! On pa se z voskom molil O, da bi ga... Vznevoljilo jo je, ker je z žvižganjem prenehal. Nezaposlene misli so se zaustavile ob razsvetljavi. Da, sedaj že lak obraz dela, kot da mu nič ni. Ali ko bo posedal v temi, tedaj bo zaore-ščal, kakor bi ona zakrivila, da ni repičnega olja ne za leščerbo ne za Šober. »Iz prsta olju ne morem izsesati, iz juda še manj. Sneg tudi ne bo gorel. masti pa nimamo. Pa z njo bi drugače kurili... V leščerbi že ne,* je zamomljal obupno. »Kaj pa smrdljivec!* je nenadoma svetovala. Iz te žugate morajo oen. In to kakor koli že. Pri otroku pa vendar mora imeti luč. Prizadet se je zganil. »Poskusil še nisem, poskusim pa lahko. Ne verjamem nič. Veš, da bi se že kdo spomnil, hm.* Lahkoverno se je zmrdnil. »Ifanal* je poklicala mati. Ko se je med vrati pokazala vitka hčerka, ji je rekla: »Prinesi no še smrdljivca iz kleti. 7.manjkalo ga bo.* Schreiner je klel, ko je potiskal to goščavo o leščerbo. Od krpe je odtrgal trakec in ga ovil poševno okrog treščice; da bi pa vendarle gorel, je la sten j na močil v olju. V nemem pričakovanju je kresal. Po nekoliko iskrer se je vsakič utrnilo in za hip bledo ob si jalo njegovo neverno lice. Med razpihanan jem skopega ognjička je zatrjeval, da bodi ta poskus prav ženi na ljubo; ali pravzaprav; če si na skrivaj prizna, pran n jo j na kljub želji, da se ne bi uresničila njena misel. Kam pa pridemo, če bi vse veljalo, kar kateri koli babi o glavo padel Ko je zasmrdelo po tej maščobi Iz kleti in se je plamen dvignil ter se podaljšal o nitastem črnem dimu, sta se pogleda obeh čudeč širila: »Vidiš, da goril* je zavzela zahllela. Krepko ga je mahnila po plečih, ga gibčno stresla, da mu je glava opletala, z nogo po zajčje udarila ob tla, ga široko zajela kot za ples in ga zavrtela nosili. »Goril* je zavpila in udarila oh mizo, cin je leščerbn plaho zaplapolala- Njega je spreletel sram. Na, pa ret gori. In ona je imela prav in ne on. _ . »Gori,* je priznal, glas je izdajal poraz, ki pa ga je bil pripravljen tako] zatajiti, spremenili, da bi bilo videli, je bil on pravzaprav istega mišljenja, istega prepričanja, da bo kletna rumenkasta in smrdljiva tekočina. In »smrdljivec*, tako lepo gorela. Rad bi bil dal svojemu glasu in obrazu videz skrbn° prikritega prepričanja, da bo gorelo. 1* zakaj se je prej zaleteli , »7 i, sedaj pa lahko prodajava smro-, Ijivcc za svečam), repično olje pa naj ima kur Aron...< A še ko je govorilJ. se je spomnila, da imajo tudi druii1 smrdljivec. Zatorej ne bo kazalo, prO’ dajati ga. Le kdo bi ga neki kupili Jezil se je sam nase. ker se je &*—j ženi nedoraslega. I.e kako ga je ugnal" o kozji rog. hnostaono se je zaletela-smrdljivec poskusi prižgali! Kakor d bi ona že davno vedela, da smrdlji,,eC gori, da gori n leščerbi. Kakor da se ute živi jen jč ni marala izdati in da je nosi prav do nocoj hranila. Gori!--’ Seveda gori, ampak! Le kako goriI glej, smrdi, kadi ko najslabša lo]en*a-Goril... Vrabca goril Ej, da mu n'*°l. prej ni šinilo kaj takega o glavoI Goo ie, gori... Precedil bi ga. Mogoče bo bolje. veda bo bolje. Saj blato, primešan zemlja, pesek in — vrag vzemi vso navlako. In goščo/ — ne more Hnrf l Precejen ni kaj lepše svetil. ,F>re*jl hal ga bom,* si je dejal. Ni orabec.Jj mu ne bi bil kosi Gori že, pa l?l*V bolje mora! Žena je menila, Ma-a^eic ali pa kam drugam; poiščejo si Pac teren, kjer je dosti snega. v. Za marsikoga bodo to res lepe počitnice, mnogim pa starši za kazen ne Puste smučati, pač pa se morajo doma upiti,^ ker so prej lenarili in jim je bila šola deveta briga. Joj, kako se jim to sedaj maščuje! Seveda, ne vsem, *ajti mnogo je ostalo nekaznovanih. Prepričana sem, da so tudi taki starši, ki so svojemu sinčku ali pa hčerki kupili celo smuči ali pa sanke, rekoč: pa drugo polletje bolj ,pridkan'c. vedo pa, da so s tako .kaznijo’ zelo Pogrešili. Tolaži nas misel, da takih Primerov m mnogo. . Na naši šoli je priredil tovariš upra-vddj sprejem odličnjakov. Na zaključni dan, 15. januarja, se je zbralo v zbornici 31 teh pridnežev. Posedli so okrog belo pogrnjenih miz in napeto cukali, kaj bo. Ob slavnostnem tre- movine. Ob tej priložnosti je ponovno opozoril pionirje na zasedanje Ljudske skupščine v Beogradu, kjer je naše ljudstvo ponovno izvolilo za svojega vodjo, za predsednika republike Jugoslavije, tovariša Tita in tako spet izreklo zaupnico največjemu sinu naše domovine. Po teh besedah so pionirji odličnjak; posrebali sladki čaj in pojedli pripravljene slaščice. Nato so še zapeli in deklamirali. Ob zaključku pa se je naša pridna Verica v imenu vseh odličnjakov zahvalila upravitelju šole za prisrčen sprejem in pogostitev ter obljubila, da bodo ostali še nadalje takšni in da bodo pridobili za pridnejše učenje še druge učence. Nasmejani in rdečih lic so nato odšli domov. Na te trenutke prav gotovo ne bodo nikoli pozabili, zlasti še, ker tudi vsi drugi vemo, da odličnjaki v bivši Jugoslaviji niso nikdar dobili priznanja. Odličnjaki revnejših staršev niso bili deležni niti takega priznanja, da bi se lahko nadalje šolali in izobraževali, medtem ko so otroci nutku je nato spregovoril tovariš šolski | bogatih staršev, čeprav slabi učenci, upravitelj, pohvalil je pionirje za nji hove uspehe v šoli ter jih vzpodbujal še k nadaljnjemu napredku v višjih i odšli na višjo šolo, kjer je mnogokrat zmagal denar, ne pa pamet in znanje. V. G. Ljudska univerza v Loki Ljudsko univerzo v Loki pri Zidanem mo-®Tu. so odprl. 17. januarja. Zastopnik Ljudske univerze je pozdravil navzoče ter jim pojas-“jl pomen predavanj te ustanove, ki naj si utre pot med širše množice. Pozdravil je na* ?alje predavatelja prof. Mlinarja, domačina z Loke, ki uživa sloves dobrega predavanja. Hkrati je pozval vse prisotne, da se 7.razijo, kakšnih predavanj si žele. da bo •'Jadal pri izbir? predavanj demokratičen na^n in želja ljudstva. Tov Mlinar je imel predavanje »Ljudski uoičaji ju navade«. V več kot enournem predavanju je naniza* izvor naših lepih slovanskih običajev, od katerih so mnogi 6e ohranjeni med ljudstvom po vseh predelih Slovenije tako po Koroškem. Primorskem, Štajerskem m Kranjskem. Zlasti mnogo starih običajev je še ohranjeno ob priliki ženi-tovanj ali »gostiivanjih«, kot pravijo v Prekmurju Predavanje je bilo povsem zanimivo in so poslušalci pazljivo sledili govorniku, dasi je predavanje trajalo dolgo. Drugi del tega predavanja bo imel prof Mlinar v četrtek, 29. januarja ob 19. uri kot običajno. To sezono je Ljudska univerza našla gostoljubje v mali dvorani Doma onemoglih, kjer je toplo in prijetno. Košarkar i Svobode na turnirju v Ljubljani 1» Trbovelj sta se pokalnega koftarkarske-turuirj' v Ljubljani udeležila oba kluba Rudar, in vimnmiiski KK »Svehoda« Eki- Pa jo , , Kom, yy aeieuan J« uv. UU1«U1JH . n.uju Korist. S tem se je uvrstila na 8. mesto iz-"Jed 11 ekip. Za njo »o »Partizan« iz Kranja, c6ljski »Železničar« in »Partizan« iz Medvod, j. Ekipe so igrale v dveh skupinah. KK .ovoboda« je nastopila v močnejši skupini. I “i tekmoval v slabši skupini, bi najbrž ia boljšo mesto v lestvici. Tako pa se tekmi srečal s prvakom Slove-„ "*■ A.SK, ki je tekmo dobil z 89:19. V dru-i,^polčasu sta oba kluba dosegla vsak po ° kar je uspeh z« »Svobodo«. , . •'■Iv »Svoboda« so pozna, da je mlad klub, »Jer igrajo večinoma začetniki: Igralci tre-n,fojo v telovadnici, niso pa vajeni igrati da regularnih Igriščih. Manjka jim še tekmovalne rutine; tako se ve6krat niso znašli J napadu, ali pa niso zadeli na koš. Tako so Komaj komaj premagali ekipo Medvod, ki ff, ravno tako nova, vendar je bila bolj od-J£®tia in napadalna. Končni rezultat je bil *26 za »Svobodo«. M Rotiranemu moštvu »Železničarja« i* liž,Vua »Svoboda« ni mogla do živega, mniltnt tekme je bil 81:16 za Mariborčane. tekma »Svobode« pa je bila sre-ianJ® * »Partizanom« iz Kranja. To moštvo rrL.? 1 KKO-aj vsem ekipam trd oreh; pre-Knrn ? 3° .celjskega »Železničarja« in ga uravilo na predzadnje mesto. Proti tej eki- °BVESTILO Tr>„ obveznike predvojaške vzgoje rudnika rini, ,Je-Hra8tnik in Strojne tovarne »Miha Mari^0** imajo knjižico predvojaške vzgoje pr Q,t apominjamo, da jo takoj vrnejo centru. ‘ *av • 11 ja lil«», uta ju tnauj ■ ■ ■■' J«, Dren •! .° pripominjamo, da jc bilo lansko leto ka eJSnje število zamudnikov predvojaške vzgoje stank V°no‘ za*° P°novno opozarjamo vse izo-To »ar*e» do nad njimi vodimo strogo kontrolo. k0lj8p°ročam tudi vsem tistim, ki na kakršen vaj zadržujejo mladince od predvojaških 0 so predvsem nadzorniki mladincev v doleti t* Pr'zad<*ti naj pomislijo, da jih lahko dr?»ui- 1azen _P° Zakonu o vojaški obveznosti sala 7Jan°* FLRJ, ki sta ga sprejela in podpi-ŠČinn Rvet 'n Svet narodov Ljudske skup- 'Rj- Komandir centra Trbovlje pi je »Svoboda« zaigrala res lepo. Igralci so izkoristili teoretično znanje in ga združili še z borben<»stjo in prodornostjo. Tako je »Svoboda« ves čas tekme vodila z razliko 10 točk. Tekma se je končala z rezultatom 59:40 za »Svobodo«. Pokazalo se je, da »Svobodi« manjka tekmovalna rutina, ki pa si jo bo pridobila z nastopom na regularnih igriščih. — lj — Kmetijsko predavanje v Loki V sredo 21. t m. so imeli v Lola kmetijsko predavanje. Tov. Bantan iz Zadružno zvezo v Trbovljah j© dal nekaj navodil o uporabi umetnih srnoj.il. Poudaril je, da v premajhni mori uporabljamo taka gnojila, ki so potrebna, kadar nam primanjkuje hlevskega gnoja. Predavatelj se j« nadalje dotaknil še poljskih škodljivcev, zlasti fižolarja in navedel sredstva, kako se ga ubranimo. Omenil je tudi molja pri pšenici, ki se zaredi tam, kjer nimamo dobrih žitnih shramb. Navzoči so živo posegali v diskusijo in stavijali razna vprašanja. Nato jo še inž. Lenardič z okraja predaval v živinoreji. V predavanju je omenil potrebo zvišanja rentabilnosti živino. Za dosego tega je prvi pogoj vzgoja krav mlekaric. To je mogoče doseči z dobrim gnojenjem travnikov, pravočasno košnjo in selekcijo živine. Edini kraj, kjer imamo v okraju selekcionirano živino, je Dol pri Hrastniku, kjer dobre krave dajo 1800 litrov mleka na leto. Izboljšanje kakovosti živine je pri nas nujno potrebno V naslednjem je tov. Bantan predvajal poučni film, kako vzgojimo pri govedu parklje, ki Jih tudi treba »negovati«, kar je bilo za vse nekaj novega in poučnega. Tov. Bantan je nato zavrtel šo film »O pravilnem pranju volnenoga perila«, kur je predvsem zanimalo našo žene, pa tudi moške. Na koncu so prišli na vrsto še naši pionirji, ki so glodali film »0 življenju indijskega slona«. Tako so bili vsi zadovoljni. Podobno predavanje je bilo tudi 19. januarja na Kazboru z razliko, da je že tov. veterinar Uršič predaval o živinskih boleznih. Takih poučnih predavanj si naši ljudje žele in so naprosili predavatelje, da bi jih v kratkem, vsaj vsak mesec obiskali, —ir. Filatelisti so zborovali Hranilno-kreditni odseki pri KZ V zadnjem času so začeli z ustanavljanjem hranilno kreditnih odsekov pri Kmetijskih zadrugah v litijski okolici. Za uvedbo varčevanja se je zavzela podružnica litijske Narodne banke. Najbolj so se oprijeli tega dela kri Kmetijski zadrugi v Veliki Kostrevnici. kjer ima hranilno kreditni odsek največ uspeha Da bi poživili delo na terenu, je tov. Tone Matoz, nameščenec NB, obšel nekatere KZ v okolici Litije. Na sestanku na Vačah so sklenili, da bodo o hranilno kreditnem odseku razpravljali na rednem letnem občnem zboru KZ. Kmetje so sprevideli, ds ima varčevanj© v hranilnem odseku mnogo prednosti in koristijo pred- I vsem članstvu. I Malokdo ve, da tudi v trboveljski dolini deduje društvo tihih ljubiteljev slik — podobic, ki jih okvirja belo zobčanje; to so znamke, ki prikazujejo razvoj države in njeno gospodarsko dejavnost. Tihi in skromni smo Lepo število nas je, želja vseh pa je, zbrati čim več in čim lepše vzorce različnih izdaj, pa naj si bo iz tuzemstva ali tujine. Naše znamke pa pošiljamo v inozemstvo. kjer naj prikažejo naš gospodarski razvoj, ki ga prikazujejo razne izdaje naših znamk in tako pripomoremo filatelistom raznih dežel, da si obogate svoje zbirke. Lepe so naše znamke samo žal se mladina ne zaveda, kako bi ji koristilo pravilno zbiranje znamk. Ob takem zbiranju se človeku vzbudi zanimanje za daljne nepoznane dežele, ki na svojih znamkah prikazujejo mesta, reke, velike može in še mnogo drugih »lik .z njihovega življenja živalstva, gradnje mostov, letalstva, mladine itd itd kaj, za kar bo zanesljivo vsak dobil veselje in bo svoj prosti dinar namenil za na«kirp znamk ter se tako izognili zapravljanju in vdajanju v razna zdravju škodljiva izživljanja po gostilnah, zakajenih od dima. Po poročilih, ki so jih dali funkcionarji društva, in po načrtu dela za tekoče poslovno loto lahko vidimo, da si upravni odbor prizadeva zajeti čim večji krog mladine, kateri bi se ravno z znamkami odprl pogled v širne tuje dežele ter bi mladinci tako pridobili na znanja zemljepisa in zgodovine, pri svojem vestnem zbiranju pa bi se mladina navadila reda. Članstvo je izreklo polno zaupanje staremu odboru ter mu zaupalo vodstvo društva še v tekočem letu. Vse ljubitelje znamk vabimo, da se udeležujejo rednih sestankov, ki se vrše vsak ponedeljek od 18. do 19. ure v prostorih kavarne Naše geslo je razširiti krog zbiralcev med tako da lahko mirno rečemo: za vsakega ne- t mladino in ostalimi zbiralci v tujini. Litijski planinci za kočo na Jančah Lansko leto je bila ustanovljena podružnica planinskega društva za Litijo in okolico. Novi odbor je začel najprej z nabiranjem članov. Teh se je prijavilo doslej okrog sto. Prihajajo pa še vedno nove prijave. Odbor je začel tudi s propagando za nabiranje naročnikov za planinsko revijo. Na januarski seji so razpravljali o delovnem načrtu in tudi o gradnji nove koče. Svoj čas je imela predvojna litijska podružnica SPD kočo na Sv. Gori pri Lrtiji, pri gradnji so pomagali tedaj tudi planinarji iz Zagorja; tedaj je bilo Zagorje vključeno v litijski okraj in zato so imeli litijski in zagorski ola-ninci skupno delovno področje. Po osvoboditvi se planinska ideja med Litijani več let ni razmahnila. Takrat so se znašli Zagorjani, ki so prili tedaj v sestav trboveljskega okraja in so si postavili na Sv. Gori planinsko kočo. Ta koča je v dobrih rokah upraviteljice Zofke Cirarjeve, pot na priljubljeno Sv. Goro pa je še zmeraj v programu litijskih planinarjev. Rekord litijskih planinar-jev nosi obiskovalec Sv. Gore turist L., Žene v Čečah so pričele s šiviljskim tečajem Na predvolilnem sestanku žena v Čečah so si žene poleg drugih nalog zadale tudi sklep, da bodo imele v zimskem času trimesečni šiviljski tečaj. Zanj se je zanimalo precejšnje število žena in deklet. Tečaj se je začel 6 januarja t 1 Prav pridno in * veseljem ga obiskuje 19 žena in deklet. Tovarišica Les jakova, ki vodi tečaj, si prizadeva. da bi žene pridobilo čim več znanja na tečaju. Lahko bi rekli, da se je delavnost žena v Čečah zelo razgibala, kar dokazujo izvedba volitev v občinski in v okrajni odbor, prav tako pa tudi uspešno prirejena novoletna jelka. Iz vsega njihovega dela vidimo, da tudi žene iz Čeč nočejo zaostajati za drugimi Dobro se zavedajo, da je le s skupnim in vztrajnim delom mogočo izvršiti vse naloge v blaginjo vseh. Pripomniti je še treba, da se tovarišica Dougulova, ki je edina učiteljska moč na šoli, požrtvovalno trudi za napredek otrok v šoli, obrača pa tudi vso pozornost vzgoji in vedenju otrok izven šole. Na zadnjem roditeljskem sestanku, ki so ga starši otrok in ostale žene nadvse zadovoljivo obiskale, je ta tovarišica poudarila zlasti to, naj bi bila v bodoče dom in šola v najtesnejši povezavi, da bi tako s skupnimi posvetovanji s starši pravilno vzgajali otroke, da bodo ti postali nekoč dobri državljani, ki bodo v ponos naše socialistične domovine. Završnikova Svoboda-center si krepko utira pot V zadnji številki našega lista z dne 22. t m. sta se nam v članku »Sfoboda-center v Trbovljah si krepko utira pot med množico« utihotapili dve neljubi pomoti. V 3. odstavku tega sestavka se mora prvi stavek glasiti sledeče: »Za najaktivnejšo sekcijo v društvu smemo šteti mešani pevski zbor »Slavček«, moški pevski zbor »Zarja« (ne pevski zbor »Zvon«, kot je pomotoma tiskano), godbo na pihala, delno tudi dramsko skupino.« Prav tako se v 9. odstavku tega članka glasi prvi stavek pravilno takole; »Upravni odbor je imel razgovor s starim svobodašem in igralcem Ivanom Pavškom (ne tovarišem Robertom Plavšakom, kot zadnjič pogrešno navedeno), ki je dolga leta režiral igre ter je tudi sedaj obljubil svojo pomoč.« — Uredništvo. NA PETELINAi stejQe«n° lovskih zgodb in doživetij sko ]°.f3udje med tako imenovano »lov-Ves “Uščino«, ker pač ne dožive ur ‘tudiJa' sreSovor°m sem obljubil tovarišu: ga hr,„°m slišal Jutri peti petelina, se OnnVaCUknla na račun..« hušknii sem’ kako Je Franceljnu Šek nasmeh preko lica, Ta nasme- sem si razlagal pač na ta način, da / je bil mož stoodstotno prepričan, da bo dobil stavo. Na Osredku sva se pri tedanjem oskrbniku Janu, dobremu prijatelju in vzornemu lovcu, zadržala v prijetnem razgovoru in marljivem iz-praznjevanju bokala, ki je stal tako izzivalno pred nama. Tovariš Jan je kot dober poznavalec Jatne trdil, da je ta kraj dom petelina, kjer pač ni težko priti do njega. Vse to mi je vlivalo v srce novega upanja, da bom le enkrat slišal petje, o katerem vedo starejši lovci v družbi toliko povedati. Okrog desete ure zvečer smo voščili lahko noč Franci in jaz sva se kar poravnala po klopi, ker sva morala že ob eni uri po polnoči odriniti. Z rahlim sunkom med rebra me je Franci zbudil, rekoč: »Vstani, greva! Noč je krasna, kar slišim ga, kako brusi.« Res malo zaspan, a izredno dobre volje, poln sladkega upanja in pričakovanja, sem si mencal zaspane očL Vzela sva nahrbtnik in puško na ramo. Stopila sva v hladno spomladansko jutro. Bila je lepa, mirna mesečna noč. Po polurni hoji skozi vas Kladje sva bila v Mali Jatni. »Sedaj pa previdno, kadila ne bova več,« pravi Franci, »petelin je blizu.« Ne da bi kadil, še dihati si skoraj nisem upal; previdno sem stopal za svojim prijateljem. Napenjal sem uho na levo in desno. Tišina je bila takšna, da je zvonilo po ušesih. Nekje daleč ie zalajal srnjak, na bližnjem drevesu pa je zaskovikala sova — toliko zaželenega glasu pa ni bilo slišati od nikoder. Tako sva pretaknila Malo Jatno, Sop m Ajdov hrib, toda brez uspeha. »Danes, Franci, boš pa ti odprl svoj mošnjiček,« sem si mislil. Ko se je popolnoma zdanilo, sva krenila iz gozda proti Kladju, namenjena k starini Španu. Naenkrat, kot od strele zadet, obstane Franci ter se obrne ves nasmejan proti meni, rekoč: »Ali ga slišiš?« »Kaj?« ga vprašam. »I, petelina vendar!« In res: na Španovem dvorišču, na velikem kupu gnoja je razkoračeno stal zajeten petelin. S krepkim glasom je pel svojim putkam. Vprašujoče sem ga pogledal, kaj je mislil s svojimi besedami. On pa v smehu nadaljuje: »Joža, stavo si zgubil! Se ti pač pozna, da si v lovu še zelen,« mi pravi. »Včeraj si dejal: Ce te pripeljem tako, da boš slišal peti petelina, se ga bova nacukala na tvoj račun. Upam, da boš kot možakar zvest svoji obljubi. Petelina slišiš in ga celo vidiš — v svoji stavi mi pa nisi omenil, ali divjega ali domačega.« Kaj sem hotel. Po lovsko me je potegnil. Toda tiha jezica se mi je kmalu ohladila pri kozarcu dobre kapljice. S Franceljnom sva postala še boljša prijatelja, ki pa se je na žalost nekaj let pozneje odselil v večna lovišča. po rodu Litijan, sicer pa uradnik hra-:- i vleče po desnem bregu Save med Ljub- Ijano in Litijo. Na seji so se člani odbora izrekli za kočo na Jančah. Da se porazgovore glede podrobnosti, bodo imeli člani PDS Litija množični posvet v nedeljo 1. februarja ob 9. uri v kinu niške Kemične tovarne, in stanu |e Litiji. Ta je bil v preteklem letu stokrat na bv. Gori, kar je gotovo svojevrsten rekord. Zdaj je Sv. Gora na ozemlju trboveljskega okraja, medtem ko je prišla Litija v sestav okraja Ljubljana-okoli-ca. Litijski planinarji so razpravljali na zadnji seji o prostoru za novo kočo na svojem področju. V poštev so prišli kraji Stance Laze na levem bregu Save, Kamplov vrh nad Litijo in Janče nad Litijo, najvišja točka na pogorju, ki se leijo i Litija. Ob tej priliki bodo vrteli tudi planinski film. Na seji PD Litija so ugotovili potrebo društvenega prostora, kjer bi bile na razpolago tudi revije. PD Litija se je oprijela zamisli za ustanovitev čitalnice v Litiji. Gotovo je, da bo našlo pri teh svojih načrtih vso podporo oblasti in javnosti. Rudniški gasilci v Trbovljah so polagali minulo sredo obračun svojega dela v preteklem letu. Udeležba ua občnem zboru je bila polnoštevilna. Od povabljenih korporacij «** je odzvala le Okrajna gasilska zveza in rudniška PLZ. Posebno je bilo razočarano članstvo nad izostankom zastopnika rudnika Ob živahnem vsetranskem zanimanju so podali poročila vsi funkcionarji društva Iz njin povzemamo, da ima društvo težave s preskrbo potrebnega materiala, kot n pr. cevi, gasilskih oblek, prevoznih sredstev in podobno. Tudi s člani samimi, zlasti s pomladkom društva, so težkoče. Med letom je v društvo sicer pristopilo nekaj mlajših moči, ki obetajo postati dobri gasilci, vendar je večina članov društva starih preko 50 let. Resnih oziroma večjih požarov na območju rudnika lansko leto ni bilo. Le pet manjših požarov (na rudniških obratih le dva) je izbruhnilo. pri katerih je dežurna straža takoj stopila v akcijo in ogenj v kali zatrla. Prebivalstvo je v takih primerih pokazalo vse razumevanje ter priskočilo na pomoč, v kolikor je bilo :bno. obhodnih patrulj, ki vse pomanjkljivosti po rudniških obratih m stanovanjskih kolonijah takoj odpravijo, svarijo in opominjajo zaposlene ter ih navaja1* ** *_i" apno gasilskih avtomobilov, motork, cevi in ostalega gasilskega orodja so člani opravili v nadaljnjih 1709 udarniških ur. Članstvo rudniškega gasilskega društva je sprožilo tudi vprašanje, zakaj Republiška gasilska zveza pri razdeljevanju zneska, ki ga DOZ odvaja v gasilske namene, ne npošteva tndi prostovoljnih gasilskih društev pri raznih industrijskih in ostalih podjetjih, ki menda vplačajo večino zavarovanih premij. To vprašanje bodo morali rešiti višje gasilske' oblasti. Ob živahni debati glede v poročilih iznešenih vprašanj so si gasilci zadali za leto 1955 razne naloge, katerih izvršitev ne bo lahka, vendar pa so izvedljive, če bodo vsi, ki bi jim moral biti razcvet in nspeh tako potrebne organizacije pri srca, prizadevanje gasilcev podprli. Vabimo V9e delavoljne v gasilske vrste. V red- potrebno. i Vabimo vse delavoljne v gasilske vrste. V red- Iz števila in obsega požarov vidimo korist niškem gasilskem doma bodo vsi dobrodošli, kjer vpeljave 6talne dežurne službe v gasilstvu in imajo na razpolago časnike, šah in radio. ALI SI ZE PLAČAL NAROČNINO ZA »ZASAVSKI VESTNIK«? Ždiš dobiti zastonj kuhinjsko opravo, cement itd. Uredništvo ln uprava »Zasavskega vestnika«, glasila OF Zasavja, razpisujeta nagradno tekmovanje za svoje naročnika Tekmovanje bo trajalo od 1. januarja do 1. maja 1953. Tekmovanja 6e bodo lahko udeležili vsi stari naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1952 in za leto 1953 Tudi novi naročniki, ki bodo plačali naročnino za celo leto 1953. se bodo lahko udeležili tega tekmovanja Da bomo lahko nudili našim naročnikom tako lepa in praktična darila, so poskrbela naša podjetja in ustanove ki so v ta namen prispevala lepe nagrade. Uredništvo in uprava lista se jim za to najlepše zahvaljujeta. Nagrade bodo sledeče: 1. nagrada- kuhinjska oprava fdarllo Mestnega stroj, mizarstva v Trbovljah) — glej sliko. 2. nagrada moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevljarstva v Trbovljah); 3 nagrada: 10 vreč trboveljskega Portland cementa (darilo Cementarne Trbovlje); 4u nagrada: I kristalni namizni servis (darilo podjetja »Umetnina«, Ljubljana); 5. nagrada- 1 kristalni toaletni komplet (darilo Umetnina, Ljubljana); 6. nagrada- I voziček trboveljskega premoga (darilo rudnika Trbovlje-Hrastnik); 7. nagrada: Isto kot pod 6; 8. nagrada: 1 tono apna (darilo rudnika Zagorje); 9. nagrada pletena jopica (darilo Trg. podjetja »Preskrba«, Trbovlje); 10 nagrada Isto kot pod 9; 11. nagrada: glej pod 9; 12 do 14. nagrada: denarna darila po 1000 din (prispevek Trg. podjetja »Preskrba«, Hrastnik). 15. nagrada:200 kg žganega apna (darilo Kemične tovarne v Hrastniku); 10. do 18 nagrada: S knjižne nagrade (darilo okraj odbora OF Trbovlje), 19 do 23. nagrada: 5 knjižnih daril (prispevek Zasavskega vestnika). 24 nagrada; stekleni servis (darilo Steklarne v Hrastniku). 25 nagrada: Isto kot pod 24. 26. nagrada; 9 kvadratnih metrov plošč »Izolit«, 2,5 cm debeline, za oblogo stropa (darilo Industrije gradbenega materiala, Radeče-Zidani most); 27. nagrada: 5 vreč cementa (darilo pod 26. navedenega podjetja); 28. nagrada: šunka, težka 5—6 kg (darilo Mestne klavnice, Radeče); 29. nagrada: 2 zavitka pisalnega papirja (darilo Papirnice v Radečah); 30. —31. nagrada: isto kot pod 29.; 32. nagrada: 1 vedro za vodo iz pločevine (darilo Strojne tovame »Miha Marinko«, Trbovlje); 33. nagrada: isto kot pod 32.; 34. nagrada: 1 steklena vaza, barvana, brušena (darilo Steklarne v Hrastniku); 35. nagrada: 1 moška srajca (darilo Trg. podjetja »Potrošnik« v Hrastniku); 36. nagrada: 1 steklenica likerja (darilo podjetja pod 35.) Pripominjamo, da se bo v času do 1. maja 1953 število nagrad prav gotovo še zvišalo. Žrebanje bo 3. maja 1953 v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah, ki se ga bodo naročniki našega lista lahko udeležili. Naročniki, pohitite s plačilom naročnine — sreča se vam smehljal Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA VESTNIKA« MALI TIRANI Otroci začenjajo zelo zgodaj gospodovati nad svojo okolico, in sicer podzavestno že takoj po porodu. Ce začne dojenček sredi noči kričati, tako močno in vztrajno, da bi zbudil mrliča, plane mlada mati pokonci, in celo od dela utrujeni oče se zdrami iz sanj. Kaj se je zgodilo? Pogled v plenice ne odkrije nikakšne vlage, trebušček, vrat, vse je v najlepšem redu. Toda otrok kriči in kriči, vzlic zibanju in tolaženju. Mati vzame otroka v naročje in ga nosi po sobi. Otrok kriči dalje. Mož nadomesti ženo in naposled se ljubček pomiri. Po razburljivi uri družina spet leže k počitku. Drugo noč ista pesem. To pot mati že ve, kako mora začeti. Takoj začne otroka nositi po sobi. Cez nekaj časa kričanje utihne, otrok zaspi. In tako se nadaljuje vsako noč. V domovih za dojenčke, kjer otrok ne vzgajajo brezsrčni ljudje, dojenčki tudi kriče. Kriče eno noč, dve noči. Prvič negovalka pogleda, kaj bi utegnilo biti, ko pa vidi, da je vse v redu in prav, pusti otroka, da kriči, dokler se mu ljubi, in ga ne nosi po sobi. In glej; čez nekaj dni se otrok nič več ne spomni, da bi kričal, ker je podzavestno spoznal, da mu to nič ne pomaga. Mirno prespi noč. Pozneje si mali tiran že zavedno zapomni, da lahko gospoduje nad svojo okolico. Recimo, da gre Tonček zgodaj spat. Nekega jutra se zbudi že ob petih m vse je mimo. Dolgočasi se. Tudi lačen je. »Mama, kavo!« zatuli potem v jutranji mir. Mati in oče se zdramita. »Ali ne boš spal?« zagode oče. »Si-romaček je lačen,« meni mati in si po-mane oči. »Vstala bom.« Vstane in skuha kavo. In tako se potem ponavlja dan za dnem, tako žrtvuje mati dragocene jutranje ure spanja iz pretirane materinske ljubezni. Ce bi bila otroka prvič zavrnila, bi se bil navadil hišnega reda. Otrok, ki sicer ne premisli vsega, se hitro zave svoje zmage in jo potem pošteno izrablja. Hoče to in to. in če ne dobi takoj, divja tako dolgo, da njegova volja zrna! ga. Saj je prav, da ima otrok svojo voljo, toda ta volja naj seže samo tako daleč, da se ne bo izpremenila v tiranstvo. Otrok, ki lahko gospoduje nad domačo hišo, bo kmalu začutil potrebo, da bi gospodoval še nad drugimi ljudmi. Ker je vajen povsod zmagovati, skuša vladati tudi nad tovariši v igri. Starši so morda ponosni in navdušeni, ker njun otrok gospoduje nad tovariši istih let. Saj tudi ne škoduje, če zna kdo uveljavljati svojo osebnost. Toda pri tem navadno ne ostane. Moč se iz-premeni v nasilje in surovost. Drugi otroci se boje malega tirana v svojem krogu, uklanjajo se njegovi volji, ker sami niso tako trmasto vzgojeni. Čudijo se predrznosti drobnega možička, ki pa v resnici razen slabe vzgoje nima nobene izrazite lastnosti, ki bi bila boljša od njihove. Nikari ne mislite, da se bo mali nasilnik s pomočjo svoje volje v poznejšem življenju povzpel nad druge ljudi. Najprej se je treba naučiti ubogati, potem šele ukazovati! Nihče izmed ve-velikih mož ni svojega namena dosegel na drug način. Svojemu otroku ne koristite, če mu pustite gospodovati brez kazni. Ko postane življenje resno, se je treba včasih uklanjati in tudi uklanjanja se mora vsakdo zgodaj naučiti hkrati z redom, pravičnostjo in obzirnostjo. Vsi dobri starši ljubijo svoje otroke. Ljubezen pa ne sme seči tako daleč, da bi bila škodljiva. Malemu tiranu je treba že pri prvem poizkusu nasilnosti dati klofute. Potem bo takoj razumel, da je sicer središče sveta, da pa je vendar svet kljub temu tudi last drugih. To spoštovanje pred soljudmi bo v prvi vrsti koristilo njemu samemu. Starši, ki vzgajajo svojega otroka že od začetka v tem smislu, bodo prihranili za poznejša leta njemu in sebi marsikakšno neprijetnost. Na Dobovcu so tekli na 6 km dolgi progi Preteklo nedeljo, dne 25. jan. 1953 je smučarski klub »Kum« priredil tekmovanje v teku. Nastopilo je nad 20 članov, mladincev in pionirjev. Med člani je bil najboljši Bajda Benjamin (28:33); drugi je bil Dolanc Alojz. Pri mladincih pa je bil prvi Skrinar Miha (25:29), drugi pa Krajšek Darko. Med pionirji, ki so tekmovali na 2 km dolgi progi, je zmagal najmlajši Strgar-šek Stanko (9:33) pred Medveškom Ivanom. Avstri/ski film »POTEPUH p 0 POTRPEŽLJIVOSTI »Mamica, daj mi brž nekaj žebljičkov, tako nujno jih potrebujem, da si zbijem zabojček!« »Mama, mama, Janezek me je udaril!« »Mamica moja, punčki bi rada napravila oblekico, poišči mi krpic in mi jih prireži!« »Oh, mama, urezal sem se, poglej kri, zaveži mi vendar prst!« »Mamica, še vedno sem lačna, prosim kruha!« »Meni tudi, meni tudi!« Takole brenči okoli ubogih materinih ušes vse dopoldne. Mama pa je že vsa trudna od pospravljanja in kuhe, tišči pa jo tudi prenekatera skrb, o kateri otroška srca še nič ne vedo. Ni torej čuda, če ji živci popuste, da otroke ostro zavrne: »Pustite me, saj vidite, da ne utegnem!« Toda moledovanje ne neha in mati nejevoljno zakriči: »Spravite se mi izpred oči!« In ko vidijo otroci, da ne bodo nič opravili, se razbeže pa dvorišče. Komaj pa so tam, se že sliši krik in jok, da se razlega po vsej okolici. Prišli so skupaj s sosedovimi otroci in zdaj Janezek pretepa Metko, ki mu udarce zvesto vrača. Mihec lasa Tanjo in Jasna bije po drobnem Frančku, da bunke kar letč na vse strani. Ko so opravili, pribeže objokani k materi, ki jih mora miriti in tolažiti, jim krpati hlače, prati krila in zdraviti praske. Tako je delo podvojeno. Uboga mati pa imej deset rok in železne živce, da pomoreš vsemu temu, kar se ti je zgrnilo na glavo. Toda to je vsakdanje trpljenje žen in nihče ga ne more prešteti. Proti njemu ni zdravila, razen premagovanja in potrpežljivosti. Težko se je premagati, to dobro veste vse, težko je obdržati živce v oblasti. In kadar vam je najhuje, se spomnite, da so na svetu žene, ki so prestale dosti bridkih izkušenj in bolezni, pa niso bile nikdar nestrpne, razdražene in neprijazne. Kljub vsem težavam jih obdaja jasen mir in vsak, kdor pride z njimi v stik, ga je deležen. Gotovo ste že srečali v življenju take žene in morda ste mislili, da se jim sreča smehlja skozi vse Življenje in so zato tako vedre in spokojne. Če ste pa spoznale njihovo življenje bliže, ste zvedele, da so bile najbolj prizadete in da jim življenje ni prizaneslo z nobeno bridkostjo. V tem boju z življenjem pa so dobile svoj čudovit mir in moč, ki so jo dajale tudi svojemu možu in otrokom, svojim znancem in prijateljem. V njihovi bližini so se umirili vsi viharji in kdor jih je poznal, jih je spoštoval in ljubil. Dr. Liesl Kamma je živela že deset let srečno s »vojmi možem, zdravnikom dr. Petrom Kamma- Za desetletnico poroke sta si želoLa otroka, kajti njun dom je bil prazen. Peter je bil hladen do žene. Neka pacientka, pevka Gaby mu je zmešala slavo. Pozabil je na zvesto ženo. Zena je odkrila nje; sovo nezvestobo vendar ni marala beračiti za ljubezen Poznala sa je tn upala, da se bo spet vrini) k njej. Peter je preživel s svojo ljubico romantičen dopust v Italiji, žena pa mu J-----------------J-----------,-*u~ Toda kar je poskusil na sebi: Gaby Našla je filmskesa režiserja, ki ji je obljubil slavo, in pustila Petra na cedilu. Petra je to silno bolelo, njesova praksa je začela trpeti, pričel je piti. Nekoč je pijan povozil otroka in se pri nesreči še sam ranil. Otro- V Turju so ustanovili gasilsko društvo Težke izkušnje je že imela vas Turje s požarom, ki ie leta 1947 uničil večino domov in gospodarskih poslopij. Posledice te velike nesreče so danes s pomočjo in uvidevnostjo naše ljudske oblasti in prebivalcev bližnje okolice večinoma že odpravljene, vendar je še najti sledove te hude nesreče, ki nas opominjajo, da je treba v večji meri misliti na obrambo ljudskega premoženja. Iz tega razloga smo že dali časa govorili o ustanovitvi gasilskega društva. Na iniciativo Zveze komunistov in odbora OF smo v nedeljo, dne 18. januarja, sklicali ustanovni občni zbor tega društva, ki se ga je udeležilo 24 vaščanov, med njimi 11 mladincev. Poveljnik okrajne gasilske zveze in sektorski poveljnik gasilcev za Hrastnik tov. Jelen sta dala navzočim potrebna napotila in nasvete za bodoče delo in naloge društva. Za društvo se je priglasilo že 38 članov. Za predsednika so na občnem zboru izvolili tov. Franca Povšeta, za poveljnika pa tov. Jožeta Novaka. Sprejeli so naslednje obveznosti: 1. da si bodo priskrbeli najnujnejše potrebščine (ročno brizgalno, kavlje, delovne obleke itd.): 2. da bodo pridobili še več aktitvnih in podpornhi Članov; 3. da si bodo priskrbeli potrebne prostore. Okrajni in sektorski zastopnik sta obljubila društvu možno pomoč v materialnem in organizacijskem pogleau, dokler se društvo ne bo osamosvojilo. Društvo upa, da bo šel gasilcem na roko tudi občinski ljudski odbor na Dolu kakor tudi ostale ustanove in organizacije. S pomočjo vseh v poštev prihajajočih in z združenimi napori bo mogoče v primerih nesreče čuvati in braniti naše in splošno ljudsko premoženje, ka je peljal hitro na kliniko in ga tudi sam operiral, » med operacijo so mu odpovedale modi. Njegova iona in prijatelj sta rešila otroku življenje. Peter se je vrnil skesan k ženi, ki ga ni nikoli nehala ljubiti. Našel je doma l.iubkega fantka, svojega potepuhka. za katerega še vedel ni, da ga ima. V filmu igrajo Paula Wessejy, Attila Hor-biger, Adrienne Gessner in Siegfried Brouer. Film bo na sporedu v bližnjih dneh v kinu »Svoboda contr« v Trbovljah (Delavski dom). Prizor iz filma »Potepuhu IZPRED SODIŠČA Pokvarjena jajca je prodajala Pred kratkim se je Trbovljah zagovarjala št. 4, ki je leta 1951 v celji jajca in jih nato prodajali delno pa tudi v Tlrastnili I &£ I bič. na okrajnem sodišču v zagovarjala Julijana Robič iz Jele eljski okolici nakupovala , ila na trgu v Trbovljah, ____ pa tudi v Hrastniku in to z večjim dobičkom. Dne 23. oktobra 1951 je prodala na tr^u v Trbovljah mestni slaščičarni 190 pokvarjenih jajc, s čimer je oškodovala slaščičarno za okrog 3800 din. Kaznovan zaradi nedokazanih očitkov Pred sodiščem je bil obsojen nadalje Franc Žerbec iz Ljubljane, ki je 11. novembra lanskega leta v pisarni podjetja »Beton« očital Emilu Mažgonu, da je vzel iz etanovanjske barake podjetja »Beton» v Zagorju tri električne žarnice in še nekaj drugih predmetov, ki oo zmanjkali. Obtoženi se je zagovarjal, fccš da je bilo v času izvršenih precej ta Obleko in čevlje si je prilastil Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjal Ivan Golob, brez stalnega bivališča in brez stalne zaposlitve, ki je bil že leta 1951 kaznovan na šest mesecev zapora, ker je spet v novembru lanskega leta vzel iz nezaklenjene sobe v Lokah na škodo Jožeta Forteja črno, skoraj novo moško obleko, par moških delovnih čevljev, telovnik modre barve, nov moški plašč, plašč zelenkaste barve in par ženskih škornjev, ki so bile last Helene Forte. Obtoženec ostale pa noi storil to zar&u« icgo, jv wu »p**w w>v*pw-sclnosti v hudi stiski, slabo oblečen in bolan, av tako ni mogel nikjer dobiti stanovanja. ^dišČe tega zagovora seveda ni moglo upoštevati z izjemo, da ie mož svoje dejanje obžaloval. Sodišče mu je prisodilo šest mesecev zapora. ie nekaj teh predmetov odprodal, sil sam. Po njegovih navedbah je • sei I So! Ozmerjal jo je in udaril po glavi Pred sodiščem se je zagovarjal tudi Ivan Go-šte, rudar iz Trbovelj, ki je meseca avgusta lanskega leta ozmerjal Matildo RogliČ in jo udaril po glavi. Obtoženec se je pred sodiščem zagovarjal, da je nameraval na miren način urediti z Rogličcvo neko zadevo, vendar pa je med njima prišlo do prepira. Priča Matilda Roglič pa je tndi potrdila, da jo je udaril in jo ozmerjal, in to toliko časa, dokler ni prišla njegova žena in ga spravila v stran. Sodišče je obtoženca obsodilo na 5000 dinarjev denarne kazni, ki jo mora plačati ▼ roku dveh mesecev. Kino Svoboda-center v Trbovljah Delavski dom bo igral od petka do torka avstrijski film POTEPUHI (v glavni vlogi Paulla Wessely) Naslednji teden pa je od srede do četrtka na sporedu francoski film Parada izgubljenega časa Kino Svoboda, Trbovlje H bo predvajal prihodnje dni ameriški zabavni film GENTLEMAN JIM Spored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric. Vse prebivalstvo Zasavja opozarjamo na naše veliko nagradno žrebanje obsod 'in da je „o. So- ____________________ krivega in ga 2000 din denarne kazni. zadnjem ________ prepričan, da jih ---------— dišče je obtoženca spoznalo idilo __ precej tatvin — _ je izvršil Emil Mažgon. Tatvina zlatnine Prav tako je bil obsojen pred sodiščem Martin Škoflek iz Knezdola št. 42, ker je meseca julija lanskega leta na Reki v ulici »Avtostrada«, kjer je začasno stanoval pri družini Jožeta Rotarja, vzel iz odprte omare v spalnici zlat prstan z briljantom, verižico, par otroških nhanov, nadalje en zlat zob, vse v vrednosti 35.000 din, poleg tega pa še 3000 din gotovine. Obtoženec se je zagovarjal, da je to dejanje izvršil v denarni stiski, ker je bil brez zaposlitve. Sodišče je obtoženca obsodilo na tri mesece zapora, oškodovanemu ložetu Rotarja in njegovi ieni pa mora plačati odškodnino v znesku 38.000 dinarjev. Obsojen zaradi izsiljevanja Dne 13. januarja t. 1. se je zagovarjal pred sodiščem v Trbovljah Rudolf Kovač iz Sklcn-drovca št. 93. Imenovani je 2 februarja lanskega leta na samotni poti proti Zagorju ustavil nedoletnega Otona Poboljšaja, ki je prodajal čevlje, mu pokazal legitimacijo in nato tega preiskal ter mn ukazal, da naj gre z njim postajo LM; med potjo pa mu je dovolil, da lahko odide, če mu plača 500 din. Obtoženec se je na glavni obravnavi zago-varial. češ da ie imel resen namen imenovane" _ «:_____'*.U IVI In, trn a,.mil /tn in i varjal, češ da je imel resen namen imenovanega odpeljati na postajo LM, ker je sumil, da je izvršil tatvino, in pa ker je bil vinjen in nekoliko živčen. . Sodišče je verjelo priči Otonu Poboljšaju, ki je potrdil, da se je obtoženec vedel proti njemu zelo oblastno, inu preiskal nahrbtnik, nato pa je Kovačo izročil še 500 din, da je sploh lahko nadaljeval pot. Sodišče je Rudolfa Kovača obsodilo na dva meseca zapora. V TRBOVLJAH obvešča vse prebivalstvo Trbovelj in okolice, da se je podjetje s 1. januarjem 1953 združilo z Okrajno zadružno zvezo v Trbovljah Za obisk se priporoča V naših poslovalnicah dobite razne mesne Izdelke, zelenjavo in dobro pijačo v bifejih. V naših prodajalnah za meso lahko dobite vsak dan sveže meso in kvalitetne mesne izdelke in sicer: pri Plevčaku, na Tereziji (pri Cerku) in pri Poklšku (pri Dimniku). Prodajalna za meso pri Plevčaku je odprta vsak dan dopoldne in popoldne in sicer od 6. do 12. ure in od 3. do 5. ure popoldne. Mesne izdelke vseh vrst in odlične kvalitete prodajamo iz lastne predelovalnice. Prav tako se priporočamo vsem za obisk naših bifejev »Daj-Dam« v Trbovljah, v Zagorju v Potoški vasi (gostilna Drnovšek) in zadružne gostilne v Loki pri Zidanem mostu. Povsod so na razpolago dobra in kvalitetna vina ter ostale pijače. Razno zelenjavo in sadje vam nudimo v trgovini s sadjem In zelenjavo pri Tomanu v Trbovljah. OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA — TRGOVINSKI ODSEK EARL BIGGERS; Skrivnost EVE DEKANE Zb na« dragocen kažipot, ki mn le P »del Iz roke, ko «e mu Je začela v anirtneni boju krčiti. Je obležal zraven njega. Namreč letno poročilo »Cosmopolltan Ciuha.« Nnatopil Je kratek molk. Chanov glas Je i zvenom pieprlčljivo »Dobro In kaj mudite zato atoriti?« J Je vprašal Flannery . *ltad bi. da bi vi In nadzornik Duff Pr,«» v Coamopolltan Club In bi se tam dobili vsi i trije čez pol ure Biti bomo morali zelo potrpežljivi In »e nekaj časa vesti mirno kakor ledeni kipi. Ne morem vam naprei povedati. kako dolgo bo to trajalo, toda v določenem trenutku vara bom lahko pokazal morilca sira Frederika In dokazal avojo trditev.« Klannery Je vatal; »Pazite, to Je zadnja priložnost, ki se vam ponuja! Če me »e tokrat potegnete za nos. vas bom dal pregnati od tod kot nadležnega tujca Na svidenje čez pol ure v Cosmopoliteu Ciuhu! Tam se dobimo.« »Nadležni tujec vas bo tam čakal pri vho-du.« Je smele »e odvrnil Chan. »In upa, boste spremenili mnenje o njem. Cioepod Kirk, ali b’ bili tako ljubeznivi ln odšli z menoj*« Chan in Kirk sta odA»a. »Obarile »dl .e ml. kakor da nadzornik Flannery ni ravno navdušen nad vami?« Je rekel Kirk. ko sta stala na ulici In čakala ""»Se^hujše lio. boste že videli čez pol ure,« Je odvrnil Chan Kirk sa le začudilo pogledal: »Zakaj? Kaj se bo dogodilo?« »Pokazal mu bom pot uspeha, toda on bo potem hotel vse lovorike pobrati snm tn prav zato mu Je že sedaj moja navzočnost neprijetna. Noben človek, ki ae mu Je po- srečilo povzpeti so navzgor, nima rad tistega, ki mu Je pomagal, da ae Je povzpel kvišku.« Vstopila at. v avtomobil. »Cosmopolitan Club!« Jo ukazal Chan, potem pa se Je ubrnll h Kirku: »In zdaj se moram ponižno prikloniti pred vami ln vas prositi za odpuščanje. Pregrdo sem zlorabil vaše zaupanje.« »Zlorabili ste moje zaupanje?« Je nenadno ponovil Kirk. Cban Je potegnil Iz žepa zmečkano kuverto, ua kateri je bil popackan naslov. Pred nekaj dnevi sem se vtihotapil v vašo pisarno, ko ste pisali neka pisma in ste ine prosili, naj Jih oddam na pošto. Vsa pisma sem vrgel v nabiralnik, le enega ne.« »Glej ga. glej!« »Kakor vidite, to pismo ni odšlo. AH n* to grdo ravnanje z mole strani? In do tako ljubeznivega gostitelja! Zlorabil sem vaše zaupanje.« »Verjetno ste Imeli opravičljiv »Itazlog, ki ga Im čaa tudi potrdil, vendar ml recite, ali se vam ne zdi, da Je bilo to moje ravnunje vendarle nesramno? Prosim vas, da ml oprostite.« »Niti najmanj ai bilo drzno.« »Vi ste najljubeznlvejšl človek, kar sem Jih srečal v svojem življenju,« Je z nasmehom odgovoril Chan. Avtomobil se Je ustavil pred Cosmopo-lltan Ciuhom. »Za hip moram na pošto, da popravim tlato, kar sem zagrešil.« Je rekel Chan. »Kako? Mar ne greva v klub?« Je začudeno vzkliknil Kirk. »Kot sem rekel, grem najprej na pošto. Bodite tako prijazni ln ine počakajte pred vhodom v klub! Vratar ne spušča rad obl čajnih smrtnikov v to svetišče. Nočem se pritoževati nad njim. toda vendar bi vaa prosil, da pazite, da me predčasno ne vrže od tam.« razlog.« rdil. l*a »Pazil bom.« Je obljubil Kirk. Medtem ko je stal pred klubom, se mu je podilo tisoč misli skozi glavo. »Ne • • • ne ... to Je nemogoče. In Cbarlie Cban Je bil tako nekam čuden .. .« . Cez nekaj trenutkov ae le pojavil Chan in Kirk ga Je odvedel mimo dostojanstvenega, z zlatom obšitega vratarja. Potem ata prl-■pela Flannery in nadzornik Duff. Iz Flan-neryjevega vedenja se 1* lahko sklepalo, da Ima malo zaupanja v vso stvar. »Spet smo na sledi svoji lastni senci,« Je rekel namesto »Dober dan«. »Tokrat pa gre samo za našo senco, zagotavljam vam,« Je odgovoril Chan. »Seveda samo pod pogojem, da bomo vsi popolnoma hladnokrvni Ali ste sposobni za tof Možno do polnoči.« Je, da ostanete tukaj »Rest Krasno!« je vzkliknil Flannery. »Dobro, pristanem na čakanje, toda zapomnite sl, Chan, da Je to zadnja priložnost, ki sc vam nudi, da stvar popravite!« »In najlepša v vašem življenju, tega ne smete pozabiti,« mu Je odgovoril Chau. »Ne samo ostati tukaj, kjer nas vsakdo lahko vidi. Našel sem kotiček, lz katerega bomo lahko vse videli, pa bomo navzlic teinu lahko ostali neopaženi. To Je tista mala sobica za pisarno, Iz katere se gre v garderobo.« »Ah, sedaj vas razumem!« Je rekel Kirk. Poiskal Je ravnatelja. Ce* nekaj minut so z ravnateljevim dovoljenjem vsi štirje odšli v tisto poltemno sobo. Sam Chan je bil najbolj vznemirjen. Postavil se »o mogli ____ ________ spelo Tako bom drzen, da ga bom pora čim pogosteje« .i«, *>.'], »In tistega naroda, kjer z« cenijo gledališko umetnost Obraz mu Je : rei od veselja, da se je nenadoma stvo !ak“ dramatičen noložaj Dvignil le rol Kakor bi bil M„ odru. (n vzkliknil, kakor bil znamenit igralec: Veka. *0rnlk Flan,",ry! Zgrabite tega č ne ry0lla ' . ne.... Je zajecljal Fli ,,’ZErablte Duranda.« Je nadaljeval Chi »Primite ga takoj! Mož nosi pod pazdu torbico, v kateri so dragoceni doki1 men To je torbica, ki Jo Je sir Frcdcrlk Bru tisto popoldne tik pred svojo smrtjo izro v garderobi!« Durand le stal /medeno pred zmagovl malim Kitajcem Vsa kri mu )e zginila z da Je bil bled kot zid. Flannery Je prlst k njemu in vzel usnjeno torbico, med ko major sploh ni poskti&al upirati. »Torbica alra Frcdcrlka!« le vzkll-Flannery. "J*™ ni bilo niti trohico zmeden ▼ec HertaJ Je bil namali poln samozavi »Ce Je vse točno, potem bi pomenil* konec vsega tekanja In Iskanja,« le reke začel odpirat’ torbico. (Dalje pr -ibodnjl Štev 4 A N 1 M 1 V O S T I Finančne spletke Vatikana Finančni pustolovec msgr. Cippico — Skozi njegove roke je šle dve in pol mi-‘jarde lir, pol milijarde pa je tizpuh-eio«. Dragulji barona Salerna d'Angeri — V ozadju vsega stoji Vatikan. Mladi monsignor Edoardo Prettner '--Ippico je bil do svoje aretacije, to je dokler ga niso spoznali za navadnega Kpljufa, eden visokih vatikanskih funk-oionarjev, ki je med drugim užival naj-T^je zaupanje vatikanskega prvega sekretarja Montija. Razume se, da je v •eni 6vojstvu bil deležen tudi zaupanja faznih italijanskih kapitalistov, bankir-Jev, veletrgovcev itd. Posebno med voj-"o in v času od leta 1945 do 194? so akupno opravili marsikatero kupčijo, tako mu je med drugim poznani tržaški bogataš, baron Enrico Paolo Salem a Angeri za časa nemške okupacije iztočil v varstvo vrečico draguljev, redko lepih smaragdov, ki so tačas veljali Oajmanj 50 milijonov lir. Ti dragulji so potem, kot bomo še videli, naenkrat izginili, da ni bilo o njih več ne duha He sluha. V relativno kratkem času Cippico-tega »finančnega« poslovanja je šlo skozi njegove roke 2 in pol milijardi •*r. Petina tega, z baronovimi draguiji vred, je skrivnostno izpuhtela neznana kam. S kakšnimi finančnimi posli se je Pravzaprav ukvarjal mladi monsignor, po utegnilo marsikoga zanimati, zato komo to nekoliko podrobneje opisali. Bilo je to v času, ko se iz Italije ni ptogla izvažati valuta. Številni bogataši, ki od strahu pred revolucijo še spati niso mogli, so si noč in dan razbijali Slavo, kako bi spravili svoje imetje na varno v inozemstvo. Pa se je pojavil mlad, simpatičen mož, monsignor Cip-Pioo ter jim s pomočjo vatikanskih zvez in kanalov to omogočil. Seveda proti pri tem mastno zaslužiti. Iz inozemstva I imel razkošno stanovanje in kar pet “ "vntoli „ t*-'-- k,~~~ ---J----- avtomobilov, ki so bili njegova osebna last, vendar je poiskal zatočišče pri nekem svojem prijatelju, kjer se je čutil bolj varnega. Čez nekaj dni ga je policija ponovno staknila, nakar so ga vtaknili v znani rimski zapor Regina Coeli. Tu je dve leti čakal na obravnavo, ki se ie začela okoli leta 1950, pa se ni zaključila. Cippico je bil izpuščen na začasno svobodo. Pretekli sta še dve leti preden se je začelo z nadaljevanjem procesa. Medtem je Va-tikan izključil Cippica iz vrst duhovniškega stanu. Kot glavni tožnik v procesu proti Cippicu nastopajo dediči barona Salem d’Angeri, ki je medtem umrl. Gre za že znane vrečice draguljev, ki jih je bil umrli baron med vojno izročil v varstvo Cippicu in so potem enostavno izginili. Cippico zatrjuje, da so mu bili dragulji ukradeni, in sicer v njegovem stanovanju, kamor jih je bil baje leta 1947 prenesel iz Vatikana. Določene osebe, pa tudi sam Cippico, 60 začeli namigovati, da je dragulje verjetno ukradel znani vlomilec Terribile, že ohsojen na več let zapora zaradi podobnih dejanj, med temi tudi zaradi vloma pri nekem kardinalu. No, in prav zdaj pride najlepše! Ko je namreč Terribile dokazal, da nima najmanjše zveze s Salemovimi dragulji, so se baje našle nekatere zelo vplivne osebnosti, ki so mu ponudile, naj bi prevzel nase tudi ta vlom, za kar bi prejel lepo nagrado, kasneje pa bi mu celo pomagali iz zapora. Medtem je Cippico konsek-vetno zavračal vse obtožbe, češ da je on sam insceniral vlom. so uvažali v Italijo blago, predvsem sladkor, nakar so ga tu z dobičkom prodajali. Tudi pri tem jim je bil v veliko pomoč mladi in spretni monsignor Cippico. Kako, na kakšen način? Zelo enostavno. Pri mladem monsignorju si položil določeno vsoto lir, ki 6i zanjo želel nakupiti v inozemstvu raznega blaga, ta pa je eni ali drugi banki tiste države, ki je iz nje imelo priti zahtevano blago in je Vatikan imel z njo finančne stike, izdal nalog, naj iz vatikanskega računa kreditira vsakokratnemu klientu toliko in toliko funtov, dolarjev, frankov itd., kolikor je pač bilo potrebno za nakup omenjenega blaga. Večkrat je sam Vatikan neposredno uvažal določeno blago (posebno sladkor), ki ga je potem z dobičkom prodajal raznim veletrgovcem. Vse je teklo kot namazano in v najlepšem redu, ko so se naenkrat okrog leta 1947 začeli oglašati ljudje, ki so imeli poslovne stike s Cippicom, zahtevajoč nazaj 6voje milijone. Kakšne milijone? Tiste, ki so mu jih izročili, da bi se jim odprl nekje v inozemstvu kredit v tuji valuti, na kar so zaman čakali, kajti obljubljenih dolarjev in funtov ni bilo od nikoder. Vedno glasneje so zahtevali nazaj svoj denar in marsikatera je padla na račun Cippica in Vatikana. Javil se je tudi baron Salem d’Angeri, zahtevajpč nazaj svoje vrečice z dragulji. Tačas so bile pred durmi parlamentarne volitve. Razumljivo, da je bil takšen škandal skrajno neprijeten i za Vatikan i za De Gasperija, ki sta se zelo trudila, da bi stvar potlačila in zabrisala. Tokrat nista uspela. Del italijanskega časopisja je javno razglašal, I Zdaj se gugata dva KRATKA RESNIČNA ZGODBA Neki pek iz mesta Ketteringa na Angleškem je že več let nosil kruh svojemu odjemalcu gospodu Robertsu. Že več let je vsako jutro našel gospoda Robertsa, starega rentnika, sedečega na gugalniku, kjer se je gugal in sanjaril o beli dan. Skrival je svojo nejevoljo zaradi brezdelnosti svojega odjemalca, kajti naposled je bil le njegov odjemalec in bi lahko, če bi hotel, jemal kruh tudi od kakšnega drugega peka. Lepega dne pa pek ni mogel zatajiti svoje nejevolje zaradi večnega brezdelja in večnega guganja, zato je zjutraj svojemu odjemalcu kar o obraz povedal, da mu to prav nič ne ugaja. Gospod Roberts je vendar mlad mož, saj je star šele šest in šestdeset let; nima pravice svoje življenje takole pregugati! >To je že vse lepo in res,< je dejal gospod Roberts, » a meni življenje preseda; rad bi se poročil, a se ne morem.s Pek je bil silno začuden, in ga je vprašal, zakaj, za božjo voljo, se ne more gospod Roberts poročiti. Gospod Roberts je odgovoril, da zato, ker ne pozna nobene dame, ki bi bila pripravljena z njim skleniti zakon. Pek si je mislil »/f/n/«, menil, da je to več kot smešno in je odšel. Popoldne se je vrnil in je povedal gospodu Robertsu, da je našel zanj primerno družico, in sicer neko vdovo, gospo C. A. Shortovo, ki je stara osem in petdeset let, stanuje pa o Sydney Streetu v Ketteringu. Gospod Roberts se je za trenutek prenehal gugati in je izrazil željo, da bi rad gospo Shortovo takoj spoznal. >Pred vrati stoji,t je dejal pek. Gospa Shortova je vstopila. Gospod Roberts je ostal iz svojega gugalnika. Ogledal si je gospo Shortovo in gospa Shortova si je ogledala gospoda Robertsa. Potlej je boječe dejal: »Vdovec sem in imam sedem otrok.< Sramežljivo je gospa Shortova odgovorila, da je tudi ona vdova in da ima enajst otrok. Pek je menil, da se sijajno ujemata. Tistih nekaj, ki so bili ob tej priložnosti navzoči, je bilo istega mnenja. Kmalu sta se poročila in v cerkvi o Ketteringu je osemnajst odraslih otrok čestitalo svojim staršem. Pek je čez štirinajst dni nehal nositi kruh gospe in gospodu Robertsu. Dejal je, da tega ne mara več, kajti zdaj se namesto enega človeka — gugata kar dva. Glede ostalih poneverb, ki gredo v da ima pri tem svoje prste še »nekdo«, I ^Uijone in milijarde,_pa se mladi mon-s čimer je očitno namigoval na Vati- I s,Rnor. na vsako vprašanje le zagonetno s čimer je kan. Vatikan je bil siljen nekaj storiti. Proti Cippicu je »malenkostni« proviziji, ki je zdrknila i bila uvedeno preiskava, ki io je vodil torej nekako pri- I s,?leh|ia- Milanski tednik »Europeo« v njegov, odnosno vatikanski žep. Vsi Pa se niso zadovoljili samo s tem. da ni varno naložili svoje kapitale v inozemstvu, marveč 60 želeli trgovati in knez Carlo Pacelli, papežev nečak, monsignorja Cinpica so zaprli, kmalu zatem pa mu je uspelo preveriti stražarje ter pobegniti. V samem Rimu je Kava in n’en vpliv na čfoveka Za odraslega človeka ni strup, nevarna pa Je majhnim otrokom Prava kava io po vojni po vsem svetu Jraga in zato jo potrošnja znatno manjša, *s.kor je bila pred vojno. V Evropo je prišla kava okrog leta 1600 in takoj so začeli ljudje Ogibati. ali jo koristna ali škodljiva. Mnogi Jo odločno nasprotovali njenemu uživanju. Minilo je mnogo lot in šole po celi vrsti Okusov so prišli do spoznanja, da je kava **ma po sebi sicer strup, da pa človeškemu Organizmu v normalnih pogojih ne škoduje. A kaj so strupi i-n aJi jih nahajamo v na-*aviT Koza na primer lahko poje tudi 120 gramov morfija, pa ko ji no bo nič poznalo, polna kislima m strup, kor jo človeški že-k>doc nenehoma proizvaja brez ikodl.jivogu Ugotovitev, kaj so strupi, torej ni preprosta. Izkušnje kažejo, da učinek strupov Ji vedno enak. Predvsem gre za vrsto bitja, ki strup už:va. Snovi, ki kozii niso nevarne. JHegnejo biti za človeka smrtonosne ali na- Napad na Lož Nenadoma zadrdra strojnica. Šercer dvigne roko in vzklikne: »Naprej! V hapad!« Spustimo se po hribu. Preskakujemo skale in grmovje, v trenutku smo pred Pošto na trgu. Dakijev mitraljez siplje Ogenj in čisti prostor. Nenadoma se izza oken in podstrešij usujejo na nas laške svinčenke. Vragi so nas predčasno Zapazili, pa so se pripravili na obram-bo. Daki skače po trgu kakor žoga ih siplje rafale v okna in podstrešne iine. Kamor pomeri, povsod laška puška Utihne. V desetih minutah je glavni odpor strt. Z Dakijem planeva v poštno stavbo. Florijan je še prej poslal skozi °kno nemško bombo in zlomil obrambo Potih vojakov, od katerih je eden htrtev, dva ranjena, dva pa se predasta. Lrva postojanka je likvidirana. Vala, jiado in Gabrovec planejo v pisarno °iaba. Izpod postelje izvlečejo za noge »tiri preplašene vojake. Zajeli smo tudi komandanta mesta Loža kapetana Pi-vottija, ki je bled zrl v nas in spočetka bi mogel spregovoriti besede. . Najtežja je bila borba pri konjušnici *h pri gasilskem domu. , , Iz konjušnice so se vojaki dolgo branili, ker so imeli zaslombo za debe-bm zidovjem, okoli stavbe pa je bil brisan prostor. Nenadoma se Florijan odloči. V roko 8tisne bombo in plane čez cesto pod °kna konjušnice. Streli iz vseh fašistiS-bth pušk hkrati so bili prekasni. Florjan je čepel, stisnjen ob zid, v mrtvem kotu in odvijal bombo. Udaril je z bombo ob zid, da je lahno tlesknilo, in jo * širokim zamahom pognal v notranjost. Zamolkel tresk, žvenketanje razbitih šip. Ogenj iz konjušnice je utihnil, ^oši so napadli in z lahkoto obvladali Preostale vojake. »Juriš!« je vzkliknil in skočil iz ‘Sklona preko ceste. Planil je k prvemu bknu in usul rafal v notranjost. Trije “Jreli in komandir je omahnil s prebeljenim vratom na cesto. Iz Starega trga je privozil kamion, b°In fašistične milice, na pomoč po-!Jdki v Ložu. Naša zaseda je vžgala po ?km. v trenutku Je avto obstal in ne-£al fašistov je obležalo mrtvih na kSmionu. Za prvim so prihajali novi jAtomobili in streljali v gozdna pobočja j^Ske doline. Skušali so nam prepredi umik. , Ljubo Šercer je ocenil položaj. Hitro t, zapovedal napad na gasilski dom. 1 je bil takoj osvojen, ukazal pobrati ■ *e orožje, zbrati ujetnike in ves plen b te umakniti proti Knežji vasi. robe. Gre tudi za količino. Ciankalij ni strup v količini, v kateri kroži v človečki krvi. Studenčnica uteune biti nevarna, če bi je nalili človeku pet litrov v želodec. To je bil eden izmed mnogih načinov mučenja ljudi v srednjem veku. Za dojenčka pa je lahko smrtonoson že kozarec studenčnice. Učinek strupa je odvisen tudi od časa, duhovnega razpoloženja itd. Kava je strup, če bi jo uživale miši. Strup je tudi za majhne otroke, ni pa strup za odraslega človeka, zlasti ne, če je ta vajen. Ce popijcta dva človeka enaki skodelici močne kave bomo videli, da se bo tistemu, ki Je ni vajen. zvišal krvni pritisk, da mu bo sroe hitroje utripalo in da postano nervozen, medtem ko bo krvni pritisk drugega padel in kava ga bo pomirila. Redno in zmerno uživanje kave ni škodljivo. Najbolj znana sestavina kave je kofein. V zrnu kave ga je 1%. Specifičnega učinka kave pa ne povzroča kofein, kajti če ga odstranimo Iz nje, vpliva kava na človeka enako kakor e kofeinom. Meja. do katere gre uživanje kave brez škode za organizem, se ne da določiti. Prebivalci velikih zahodnih mest so za kavo mnogo bolj občutljivi kakor Arabci. Na vzhodu pijejo ljudje mnogo več kave kakor na zahodu pa ni videti na njih nobenih znakov zastrupljanja. Nasprotno, izkušnje so colo pokazale da kava človeškemu organizmu koristi. Razen užitka, ki ga ima človek od njenega vonja in okusa, širi žilo v možganih, ds nastane boljša cirkulacija krvi in da se čuti človek bodrejšega. 8 tem da draži živčne celice, povečuje občutljivost, kropi delovanje sroa 'n pospešuje bilo. Izpodbujn tudi želodčne žleze k močnejšemu izločanju sokov in ledvice, da se škodljive soli hitreje in izdatneje izločajo iz krvi. To io eden naj važnejših učinkov kave. PREPOVEDANO JE... piše o tem. »Ko se Cippicu zastavi to vprašanje, se on samo pobožno smehlja. Zraven poudarja: »Ne bi hotel nikogar imenovati. Raje molčim. Odklanjam odgovor« itd. Europeo se vprašuje, koga neki hoče Cippico zaščititi s svojim molkom, pri čemer ponovno namiguje na razne cerkvene ustanove in Vatikan. Monsignor Guidetti, bivši šef vatikanskih financ, ki je bil prav tako vpleten v to afero in odstavljen 6 položaja, je pred smrtjo (umrl je v nekem samostanu, kamor so ga bili za kazen vtaknili) izjavil: »Cippico ni kriv. To lahko zagotovim.« Več pa tudi ni hotel povedati. Na procesu je bil ptečitan tudi zapisnik tiste vatikanske komisije, ki je prva zaslišala Cippica in ji je načeloval papežev nečak Pacelli. V njem izjavlja Cippico, da ni imel Vatikan niti pojma o tem, kako je on izvrševal svoje posle, da je sam falzificiral podpise vatikanskega sekretarja Montija ter zlorabljal vatikanski državni pččat, da zatorej pada vsa krivda 6amo nanj itd. Cippico je pred sodiščem priznal, da 60 to res njegove izjave, ki jih je bil podpisal na zahtevo vatikanske komisije. Nič ne pove, pod kakšnimi pogoji, pač pa še vedno vztraja pri tem, da ni kriv. V javnosti se je na osnovi tega še okrepilo mnenje, da igra Cippico vlogo »nedolžnega jagnjeta«, ki je prevzelo nase grehe pravega krivca, kj bi v tem primeru ne bil nihče drugi kot Vatikan. Le-ta ima že nekdaj neko svojevrstno lastnost in sposobnost, ki je bržčas pri- , šla do svojega polnega izraza tudi v | Cippicovem primeru, namreč, da se s pomočjo že znanega in neštetokrat preizkušenega cerkvenega duhovnega terorja nekoga prisili na nekakšno »prostovoljno« mučeništvo, ko gre za »božjo slavo« in za »čast« Vatikana. Se so med nami nekateri ljudje, ki sanjajo o Ameriki oziroma ZDA kot o *klasični deželi svobode«. Da ta pridevek za ZDA ni ravno na mestu, nam pokažejo zakoni in uredbe, ki so tam v veljavi. Kaže, da imajo tudi pri teh zakonih birokrati svoje prste vmes ... Izvolite nekaj primerov: V državi Louisiana je vlomilcem prepovedano z vodnimi pištolami streljati na blagajnike v bankah. V mestu Fort Madison (država lovoa) je prepovedano sredi ceste igrati na karte. V državi Maine je prebivalcem prepovedano sodelovati pri kakršnih koli tekmovanjih podgan. V mestu Mexiko (Montana) je ženskam prepovedano plesti v sodni dvorani. V mestu Louisville (Kentucky) je prepovedano sprehajati se z mačkami, ki niso privezane na vrvici. V mestu Boise (Idaho) mladeniči pri snubitvi svojih izvoljenk ne smejo uporabljati posetnic. V mestu Springfield (Massachusetts) gasilci ne smejo prodajati preprog. V mestu San Benito (Texas) se čebele ne smejo zadrževati več kot eno uro. V mestu Roderfield (Virginija) je vsem, razen otrokom, prepovedano voziti se v otroških vozičkih. V mestu Bumley (Idaho) moški svojim prijateljicam ne smejo podariti več kot 25 kg težkih bonbonier. V državi Arkansas je prepovedano nepravilno izgovarjati ime *Arkansas*. V mestu Middletoum (Connecticut) je prepovedano spati v cestnih jarkih. V Sacramentu (Kalifornija) je mladini prepovedano sodelovati pri boksarskih prireditvah. V državi North Dakota je prepovedano spati v postelji z obutimi čevlji. V mestu New Hampshire je prepovedano na ulicah nositi obleko v rokah. V mestu Raleigh County je šolskim otrokom prepovedano smrdeti po čebuli. V mestu Detroit (Michigan) je prepovedano zaspati v kopalni kadi. To je samo nekaj od množice nam nerazumljivih zakonov, ki so jih v Ameriki ustvarili najbrž v dobri veri, da bodo komu koristili. Večinoma so stari že desetletja in so odraz življenja, kakršno je bilo nekoč v mestih in državah ZDA. Življenje in običaji so se spremenili, zakoni, ki so včasih imeli svoj smisel in namen, pa so ostali še naprej v veljavi in se nam zdijo le še kot dober dovtip. NAGRADNA KRIŽANKA | ZASAVSKI PIONIR Kotiček za naše pionirje in pionirke I i* :3 U J'_1.. M..L I 7T F ;lu i#rrmiPTT mn ..!...isSčj. r. i' ®Wri*FT11F ■TW"FT..8FT. , .jarmi. 1 L ■12 -13 •14 MUj L... m ari i jas"! j|~ T ; __________________________________ i rmrrmri mr T.I.F1FFT.irj. "••f.wm.ipFt.r sp m : m !.'■icriiri tl74! W5 i76 i«"]..pi...-pr« ]M"tarr ! i .1._....j«!?;_I.. UT? Hfcl ^ I brr :ci ±_ “T )7 : mmFl 8® rw , niri rt Nesreča nikoli ne počiva Večkrat slišimo, da se je tu in tam vedal resnico. Odpeljali so ga takoj k pripetila ta ali ona nesreča. Dostikrat ! zdravniku in nato v bližnjo bolnišnico. Vodo.avno: I. gradbeni material; 4. ša hov»ki izra/., 8. vodopad; 12. žensko ime; 15. poglavar, vodju; 16. tem (rusko); 17. zvezu; 18. gruda; 20. malik; 21. potrebščina pri ranah; 22. vedno (nemško, fon.); 23. ravno tako (latinsko); 24. baieslovni grški junak; 25. pri-ulov časa; 27. predlog (nem.); 28. okrasni kamen; 30. igralna karta; 31. dva enaka samoglasnika; 32. noniačtt žival (množ., 2. sklon); 34. kazalni zaimek; 36. kem. znak; 38. del kolesa; 40. fina. lahka tkanina; 42 tekstilna surovina; 44. lepotilno sredstvo; 46. oseb. zaimek; 47. huda bolezen; 40 veznik; 50 teža nosode; 52. domača žival; 53. izvir; 54. svilena tKanina; 56. azijska država; 57. kurir; 58. lahkoatletska disciplina; 60. žensko ime; 62. nritrdilnica; 64. gora na Dolenjskem; 66. predlog; 67 kratica za ljudsko oblast; 69 tuje žensko ime; 71 čeden, prijeten; 73. kem. okrajšava; 74. zlato (franc.); 75. osebni zaimek: 77. okrajšava za račun (tujka); 78. nikalnica: 79. glej 36; 81. priimek leta 1917 umrlega slovenskega politika; 82 kratica za Ljudsko pro- poglavar; 96. stari oče (2 skl.); 97. član družine; 98. kmečka jed; 100 časovna enota. Navpično: 1. tuje žensko ime; 2. doba; nadstrop-7. nasprot 3. pevci; 4. ubožica (množ , 2. skl.); 5 jo (tuika); 6. moško ime (skrajšano); no od ima; 8. kurirji; 9. lepi (popačenka); 10. 1 zastopnik: 11. dva; 12. kočija (franc.); «a .tl:. ___. »m _ •___< oziv; 1). ozir. zaimek; trgovski —---------, ... V), kovina; 14. oklic, poz 19. predlog (nem.); 26. clcktrotchn. izraz; 2». prostor y cerkvi; 51. glej 56 vodoravno; 52. časovni veznik; 55. znamenje; 55. ploskovna enota; 57. začimba; 59. zveza (srbohr.); 41. veznik: 42. tkanina za brisače; 45. samospev; 45. mrčes: 46. žamet; 48 morska liba; 49. lepa ptica; 51. žensko ime; 52. obrtnik; 55. podveza; 58. tišina; 59. pijača starih Slovanov; 61. prevozno sredstvo; 62. pritrdilnica; 65. nikalnica; 65. poljska cvetica; 67. tiskana bombažna tkanina; 68. clektrotehn. izraz (fon.); 70. grška črka; 71. prislov: 72. avstralska papiga; 74. kmečko povzroči nezgodo nesrečno naključje ali okvare na strojih, v pogostih primerih pa tudi neprevidnost, ali kar je najbolj žalostno — pijanost. Marsikdo se je v pijanem stanju ponesrečil ali celo ubil, morda pa tudi onesrečil svojega bližnjega. Zelo pogosti so primeri, da nesrečo povzročijo otroci v svoji razposajenosti, ali pa zaradi slabe vzgoje doma. V dokaz naj vam napišem dogodek, ki se je pred leti zgodil nekemu dečku, ki je neprevidnost plačal s svojim življenjem. Bil je zelo razposajen fant, star približno dvanajst let. Muti ga je nekoč poslala k nekemu kmetu v sosednjo vas po mleko. Bil je navdušen za konje. Kadar je prišel po mleko, je bil takoj v hlevu pri živini, najraje pa seveda pri lepem konjičku, ki je znal tako lepo rezgetati. Tiho se mu je približal od zadaj ter ga potegoval za njegov košati rep. Konj, že sit fantovih muh, udari z vso silo nesrečnega fanta v trebuh, da se je pri priči zgrudil na tla. Z veliko težavo in ves prepaden od bolečin pride domov k muteri. Mati je opazila, da s sinom nekaj ni v redu; vprašala ga je, kaj mu je. On ji na kratko odgovo-ri, da ga boli trebuh, ker se je bal povedati resnico. Tako se je nekaj dni zvijal v hudih bolečinah. Na številna vprašanja je končno le po- Bilo je seveda že prepozno, ker je dobil zastrupljenje. Zdravnik je kljub temu še izvršil operacijo, vendar je deček med njo umrl. Lahko bi napisal še veliko primerov nesreč, ki so se prigodile samo zaradi neprevidnosti. Če bi bili ljudje pri delu ali kjer koli bolj previdni, bi lahko preprečili mnogo nesreč in gorja. Mirko Gole, 4. c razr. osn. šole v Hrastniku REŠITEV PIONIRSKE NAGRADNE UGANKE Pošta nam je prinesla izredno veliko pravilnih rešitev besedne uganke iz prejšnje številke našega lista. Toliko jih je bilo, da smo kar iznenadeni. Odgovor na uganko se glasi: 12 3 = mir, 3 2 1 = Rim. Žreb je tokrat odločil za nagrado dijaka Jožeta Žagarja v Hrastniku št. 270, ki naj ob priložnosti pošlje po knjižno darilo v naše uredništvo. NOVA NAGRADNA UGANKA 12 3 4 5 = zborovanje, zbor, 5 4 3 21 = neotesan, surov, neolikan. Odgovor dobite, če namesto številk vstavite pravilne črke. — Rešitve nam pošljite do_ ponedeljka, dne 2. februarja 1953. Izžrebani bo dobil lepo knjižno nagrado. upiga: žba; 78. znani šved- 79. iflcj 36; 81. priimek leta 1917 umrlega slo venskega politika; 82 kratica za Ljudsko pro sveto; 84. kazalni zaimek; 85. izraz pri taroku; 87. del telesa; 88. ključavnic, orodje; 90. morska .,raill„ BICU. i i&i; v;;xr,,'nika: 89'oCe; *■donM,fa. delo (glagol); 76. izbrana druž! ski kemik; 80. alkoholna pijača; 81. tekal, šport; | 83. vrsta žameta; 84. padavina; 86. pralno sred- VII. REDNA SKUPŠČINA LJUDSKE PROSVETE OKRAJA TRBOVLJE bo v nedeljo, 1. februarja 1953 ob 8. uri dopoldne v Domu Svobode v Trbovljah Poleg izvoljenih delegatov društev vabimo na skupščino tudi vse ostale Odbor UXQ vv, 9iqcwT 247 športnih nastopov v lanskem letu Z letne skupščine SD „Rudona“ 247 nastopov so imele lansko leto vse sekcije ŠD »Rudarja« v Trbovljah, kar je lepa in pozitivna bilanca tega revirskega športnega društva Na redni letni skupščini ŠD »Rudarja« pretekli petek so člani . Društvo razpolaga z bogatim arhivom, zlasti v knjigah in fotografijah, ki so dokument našega napredka. Zbirka se vsako leto dopolnjuje. Lansko leto smo arhiv izpopolnili z albumom o izletu na Plitvička jezera. Z osnovanjem knjižnic na naših postojankah bomo nudili planincem nekaj razvedrila in kulturnega užitka tudi ob slabem vremenu. Dohodke naših planinskih postojank smo uporabili za gradnjo in izpopolnitev teh domov, nadalje za izlete mladine ter v pomoč po snegu prizadetim planincem PD Bovec. Letos bomo pomagali pri gradnji Zasavske koče na Prehodavcih pod Triglavom. Društvo se ni odreklo vzgojnemu delu, vendar so s predavanji velike težave, ker udeležba ni zadovoljiva. Bolje uspevajo predavanja za mladino, k' kaže zanje polno zanimanje, tako da smo prepričani, da bomo imeli zdrav kader mladih planincev. V. M. Telesnovzsoino društvo Partizan v Zagorju stopa v novo obdobje svofesa delovanja je imelo pred krat- TVD »Partizan« v Zagorju ji kim svoj redni letni občni zbor. Po vsebini ga lahko štejemo med najbolj uspele, kar jih je društvo doslej imelo. Udeležba sicer ni bila najboljša, vendar lahko govorimo o velikem zanimanju javnosti za delo društva, sai ie bilo na zboru mnogo zastopnikov vseh zagorskih množičnih organizacij in društev kakor tudi ljudske oblasti m ostalih ustanov. Iz poročil in bogate diskusije povzemamo, da je TvD »Partizan« doseglo lanski uspehe. Prebrodilo je tudi težave, s je borilo prejšnja leta. Število članstva se ie povečalo, % zlasti močan pa je ženski mladinski leto lepe katerimi »e Število Članstva se merili * • •'“‘>«>1 •• ■»•pov, '■ »viiuau. " vsakim, in sicer prvih šest mest. Tekmovali so na izpad. Pri pionirjih je bilo opaziti veliko zagrizenost in željo, da bi bil vsak prvi, kajti vsako prvo mesto je nagrajeno z novo žogico. Pri mladincih pa je bil vrstni red naslednji: 1. Ličar, 2. PlevčaK, 3. Bartol. Tu je treba predvsem omeniti tretje mesto Bartola, pri katerem je opaziti, da ima smisel za namizni tenis in da celo resno ogroža mladince. Najbolj hude in izenačene borbe pa so odigrali člani. Skoraj vsaka igra se je odločila 2:1, kar dokazuje veliko bojevitost igralcev in napredovanje. Tudi tu je zmagal Ličar, ki ~ . » • 9 bitka zelo huda in bi ob malo večji pazljivosti vedno napredovanje. Tudi tu je zmagal je v finalu premagal Oskarja čamarja 23:23 in 22:20. Sam izid igre kaže, dr 16:21, bila lahko zmagal Camar. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Ličar, 2. O. Camar, 3. Plevčak, 4 Kačnik, 3. Jože Fric. Vodstvo NTS upa, da bo s tem poživil voljo in borbenost tekmovalcev. O nadaljnjih turnirjih bomo Še poročali. —pl— oddelek, ki je nedvomno eden izmed najboljših v okraju. Najštevilnejši so pionirski oddelki, kar ie zahvaliti sodelovanju med šolo in društvom. Lani je društvo imelo svoj javni nastop. Telovadci so se udeležili tudi več tekmovanj ter nastopali na številnih drugih prireditvah, kot na primer na mladinski akademiji, pri Titovi štafeti itd. Društvo je priredilo nadalje novoletno ielko 7 nastopom pionirjev, kjer so se starši lahko na lastne oči prepričali, kako lepa in koristna je telovadbu za njihove otroke. Na zboru so bile ugotovlieie nekatere hibe, ki ovirajo razvoj društva. Najbolj pereče vprašanje je vzdrževanje telovadnega doma in dvorane, ker uporabljajo prostore doma mnoge organizacije za svoje prireditve, s čimer ovirajo redno telovadbo. Tudi disciplina še ni najboljša, zlasti v pogledu čuvanja telovadnega orodja in drugega društvenega inventarja. Največja pomanjkljivost društva pa je v tem, da nima dobrega vaditeljskega kadra; vsi vaditelji so mladi ljudje, ki nimajo ustreznega znanja, zato je nujno, da se pošljejo na tečaje, kjer bodo dobili potrebno teoretično in tehnično znanje, ki je nujno za uspešno izvajanje vaj od osnovnih prvin do težjih telovadnih točk. Na zboru je prišlo na dnevni red vprašanje tesnejšega sodelovanja s športnim društvom »Proletarec«. Predlagali smo, da se bodo sekcije športnega društva vključile v redno telovadbo »Partizana«, kjer bodo imeli posebne vaje, kakor n. pr. nogometna sekcija. Sklenili so tudi, da morata biti moška in ženska telovadba ločeni, zlasti orodna telovadba, s čimer se bo izboljšala disciplina telovadcev. Načelnik okrajnega telovadnega zbora tovariš Rupnik je predlagal, naj se v krajih, kjer so že nekoč imeli telovadne odseke, kot n. pr. v Izlakah, Lokah-Kisovcu itd., ustanovijo telovadni vodi. Predlaga tudi preureditev raznih športnih iger v telovadnicah, s čimer bodo pridobili več mladine k telovadbi. Nadalje je treba organizirati vaditeljske ure. Opozoril je na šestmesečno tekmovanje za pokal »Ljudske pravice«, ki bo trajalo do 29. novembra L 1. Na koncu zbora je tov. Klun, ki je kot delovni predsednik odlično vodil skupščino, spregovoril še o pomenu TVD »Partizan«. Njegove besede so bile sprejete z dolgotrajnim ploska . njem, kar ie dokaz, da je vsem navzočim P[l idek ‘ " srcu napredek »Partizana«. ta* m m s katerimi se je zuključilo zborovanje. Med raznimi sklep** ključilo zborovanje, je tud* sklep o organizaciji »Športnega tedna« -kupno * SD »Proletarcem«, ki je dalo pobudo akcijo. Prepričani smo, da stopa TVD »Partizan« f Zagorju s plodnim delom na svojem letnem obenem zboru v novo, uspešnejšo delovanje v t®* lesni vzgoji naše mladine. TELOVADNO DRUŠTVO »PARTIZAN« V RADEČAH pred novimi nalogami Radoški fizkulturniki so se zbrali v svojem domu ti. januarja t. 1. i„ pregledali svoje delo v lanskem letu. Predsednik dru-stva tov. Zahrastmk j© odprl letno zborovanje telovadcev. Pozdravil j© vse navzoče, zlasti pa zastopnike okrajno telovadno zvo-odT lovnega predsednika skupščine so Poročil© o delu društva jo tovariš predsednik. V njeni jo poutfari?° da bi bilo ♦ ij J društvu lahko boljše. Če bi se vaditeljski zbor v večji mori zavzel za svoje naloge in če bi bila boljša disciplina pri samem članstvu. Društvo je imelo v preteklem lotu lepo število gostovanj. Priredilo je tudi svoj letni javni nastop, ki jo še precej zadovoljivo uspel v pogledu množičnosti, kvalitetno pa je bil slabši. Društvo jo sodelovalo tudi pri raznih prireditvah množičnih organizaoij, jot ja v Hrastniku. Avtomoto društvo Hrastnik MESO TRBOVLJE Pri podjetju »MESO« kupite lahko vsak teden žive svinje za slanino. Trgovci dobe popust. Odkup in prevzem živine vseh vrst vsak dan proti takojlnjemu izplačilu brez odbitka. Priporoča se obvešča vse prebivalstvo Trbovelj in okolice, da spadajo pod podjetje »M E S O« samo naslednje bivše mesnice: MESNICA PRI TRATNIKU MESNICA PRI HOLEŠKU MESNICA PRI DROFENIKU MESNICA PRI GOLOBU MESNICA PRI ŽERKU MESNICA PRI POKLšKU — Vode, odprta vsak dan dopoldne in popoldne od 14: do 17. ure. MESNICA PRI KOVAČU — trg — kakor tudi mesnica na trgu v Trbovljah II in na trgu na Vodah (mesnica za prodajo konjskega mesa). Zgoraj navedene mesnice vam nudijo vsak dan sveže meso in najrazličnejše mesne izdelke najboljše kvalitete s solidno in najcenejšo postrežbo podjetje „MESO*‘ - Trbovlje I>08©bno uspešn© pa pri organizaciji Titčv© štafeto. Prav dobro j© bilo nadalje poročilo dr*1.* st v en e tajnice in blagajinka, ki jo ]*>daJ tudi gospodarsko poročilo društva in žel vs© priznanje članstva zu svojo vestno opruvlj©11^ d°i°. Posebno zahvalo .ie izrekel občni tujnici Zuhrastmkovi, prav tako tudi hi&n^11 Doncaricu za njuno res vestno delo. Društvo šteje dunes 131 članov in član)* aar jo zu Rno imel še preč©! lifvSnri1 °m?TD1i ter 8 preureditvijo letnega t©- lovadišča. Naloge, ki stoje pred našimi t**’ kulturnimi društvi v bodočem letu. ne l***0 majhne, če hočemo zadostiti liniji naše Komunistične zvezo, ustvariti pravega socia^ rnnčinCSrn N^uUurnka za kar se bodo m°* ra-li boriti tudi rudcškl fizkuJ turni ki I). K« KOŠARKARJI »rudarja« na petem mestu Na zimskem pokalnem turnirju najboljših košarkarskih klubov Slovenije je moštvo KK »Rudar« iz Trbovelj me® II udclečenci zasedlo peto mesto, kar je prav lep uspeh. Po nekem nesporazumu Pii prijavi je bilo moštvo »Rudarja« pripuščeno kar k finalnemu tekmovanju. »Rudar« je odigral dve tekmi in * obeh zmagal. Rudar : Domžale 50:4°-Borba proti Domžalam je bila zelo napeta, saj so Domžalčanl od lanske«3 leta očitno napredovali. »Rudarju« Pa se Je poznal zimski trening. V tekmi s »Krimom« iz Ljubljane j® »Rudar« zmagal s 44:27. Uspeh nad »Krimom« je pravzaprav presenečenje, s3) je »Krim« med vodečimi slovenskim* moštvi v košarki. Trboveljčani so Pokazali s svojo Igro dokajšen napredek* treba je iti samo po začrtani poti prej in nadaljnji uspehi ne bodo ostali.