Delavska enotnost
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
V. d. glavnega urednika Franček Kavčič | V. d. odgovornega urednika Marjan Horvat
Ljubljana, 15. septembra 1989 številka 36, letnik 48, cena 9.000 dinarjev ,
M
II
»Ne« stečajem, ki gredo na rovaš delavcev
zvršilm odbor RO delavcev kovinske in fsktroindustrije je na svoji zadnji seji oravnaval uresničevanje sklepov s 16.
ROS, ki so zadevali sindikalne aiiteve glede razbremenjevanja gospodarstva in problematiko viškov oeiovne sile. Vse to v luči novih “tečajnih postopkov, tistih, ki so v teh nejavnosti že v teku ali napovedanih. Po °lgi in na trenutek burni razpravi j e r^šni odbor sprejel naslednje Zaključke.
veza sindikatov Slovenije ima že dobri ve leti natančno razdelana stališča in ujtivnosti, kijih zahteva pri reševanju presežkov delavcev tako v primerih ganizacij skih, strukturnih in v^ttoloških sprememb kot v primerih, 2? Sre za likvidacijo ali stečaj podjetja.
asti natančno so razdelana merila deu°ma kriteriji za razvrščanje Dntt Gev med presežke in seveda 'aht°Pki oziroma aktivnosti, kijih }®vamo pri reševanju presežkov. m 111 tudi danes ne nasprotuje
čaju, razume ga kot nujen skrajen
~krep, katerega posledica pa seveda ra biti nastanek novega zdravega gospodarskega subjekta in bna^P-0811^ delavcev. Še zlasti na izioT^1 nekaterih negativnih preteklih Rušenj sindikat vztraja, da se sttL^dstečajnih postopkih in v samem razril emP°st°Pkupravočasno dela e^° kadrovski plani razreševanja n0 a7cev in da se ne glede na veljavno do rti110 zakonodajo stečajni upravitelj GreTavcev obnaša kot do »upnikov«. zatO. da se tnrii riel stečnine mnae
nameni za potrebe morebitne prekvalifikacije delavcev, za dokup let delovne dobe in podobno.
Vsa ta stališča zveze sindikatov, ukrepi in aktivnosti, ki jih zahteva, in s katerimi so natančno seznanjeni tudi drugi odgovorni subjekti v družbi, zlasti izvršni svet, gospodarska zbornica in družbeni pravobranilec samoupravi] anj a ter skupnosti za '
zaposlovanje, so bile v zadnjem času, še zlasti v naši dejavnosti, v posameznih organizacijah že uporabljene. Ti pozitivni primeri reševanja teh problemov nas še bolj podkrepljujejo v tem, da moramo odločno obsoditi in zavrniti takšna ravnanja, ko v bistvu s stečaji zgolj na skrajno neustrezen način zmanjšujejo število delavcev.
Torej gre za stečaje, ki so namesto drugih ustreznih instrumentov uporabljeni zato, da se neko podjetje »reši« presežka delavcev. Jasno nam je, da prestrukturiranje in nova kvaliteta gospodarjenja zahtevata produktivno zaposlene ljudi, kar marsikateri danes ni, in da torej nujno prihaja in bo prihajalo do presežkov delavcev. Temu ne nasprotujemo, nasprotujemo pa načinu reševanja. Stečaj zaves ekonomsko razviti in pravno urejen svet in tudi za nas pomeni akt propada firme, propada nekega nekvalitetnega in nerentabilnega proizvodnega programa, ki pa se odvija na način, da se delavce prezaposli, če pa to ni mogoče takoj, pa da so sočasno seznanjeni z načinom reševanja njihovega problema. Tudi začasna brezposelnost je po naše zgolj priprava delavca na novo delo in usposobitev novega delovnega mesta.
10 ROS je tudi poudaril, da Republiški izvršni svet še ni pripravil pregleda nad perspektivnimi programi v Sloveniji, zahteval pa je od njega, da pripravi tudi programe prestrukturiranja velikih delovnih organizacij. Odbor je predlagal, naj bi v panožnih sporazumih dejavnosti namesto naj nižjega osebnega dohodka uporabili več naj nižjih OD za vrsto profilov. Posebej je poudaril pomen zaščite sindikalnih aktivistov v bazi, hkrati pa od njih terjal, da ocenijo, kaj v njihovem podjetju pomenijo programi prestrukturiranja (ali sanacijski) in kaj presežki delavcev, in da o tem poročajo ROS.
Boris Rugelj
Tomos v stečaj! Za obrazi delavcev se skriva vprašanje: kako in kaj zdaj.

Premalo za odpoved splošne stavke
Čeprav so bila zamišljena kot ponujanje roke in poskus umirjanja strasti, pa so pogajanja, ki so jih zdravstveni delavci ponudili ustreznim institucijam, ko so se odločali za splošno stavko, prvo na področju zdravstva in socialnega varstva v naši republiki, prinesla premalo in se končala z neuspehom. Na tiskovni konferenci minulo sredo so zato sporočili, da morajo pristojne republiške ustanove do ponedeljka, 18. septembra, pisno odgovoriti na zahteve stavkovnega odbora, ki ga je ustanovil republiški odbor sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu Slovenije, in ugotoviti dejanske možnosti za premagovanje težav v slovenskem zdravstvu.
Pogajanj, ki so potekala minulo sredo, 13. septembra, na sedežu slovenskih sindikatov v Ljubljani, so se z ene strani udeležili predstavniki stavkovnega odbora, na drugi pa so biti predstavniki republiškega izvršnega sveta, republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, zavoda za planiranje, zdravstvene skupnosti Slovenije in skupnosti socialnega skrbstva. Predstavniki teh inštitucij so se sicer strinjali, da so razmere v slovenskem zdravstvu težke, trdili pa so, da si jih prizadevajo ves čas izboljšati.
Vendar pa predstavniki inštitucij v teh pogajanjih niso mogli ponuditi kaj več kot 295 milijard dinarjev dodatnih sredstev za ublažitev trenutnih finančnih težav. Toda stavkovni odbor je ocenil, da s tem ni mogoče zagotoviti niti nemotenega sprotnega poslovanja v zdravstvu do konca leta, kaj šele kakšne sistemske rešitve. Prav tako s tem denarjem ne bo mogoče pokriti izgub iz minulih dveh let.
Zato se je stavkovni odbor odločil, da bo počakal do ponedeljka. Še istega dne popoldne se bo sestal in se odločil, ali 20. septembra bo napovedana splošna stavka v slovenskem zdravstvu ali pa jo bodo preložili. »Če stavka 20. septembra bo, niti ne pričakujemo, da bo dan pozneje, to je 21. septembra, že vse rešeno. Pri napovedani stavki gre predvsem za pritisk na javnost in na inštitucije sistema, da bi se stvari hitreje reševale,« je povedal dr. Jože Arzenšek, predsednik stavkovnega odbora.
Čeprav so se nekateri v inštitucijah očitno nadejali tega, da bo prišlo med zdravstvenimi organizacijami do neenotnosti in da bi to lahko pripeljalo do ne-upeha stavke, pa so na tiskovni konferenci povedali, da se je večina osnovnih organizacij sindikata v zdravstvenih delovnih organizacijah pisno izjasnila, da stavko podpira. Dr. Jože Arzenšek je tudi povedal, da je splošno stavko oziroma zahteve stavkovnega odbora zdaj podprlo tudi slovensko zdravniško društvo.
Splošna stavka torej še naprej visi v zraku. Opaziti je sicer večjo pripravljenost inštitucij, da se lotijo premagovanja nakopičenih težav v slovenskem zdravstvu, toda zdravstveni delavci od samih obljub ne morejo živeti - kdo bi lahko zagotovil, da se čez mesec ali dva zdravstvo ne bo spet znašlo v hudih težavah, če ga bomo zdaj reševali le po kapljicah, z dodatnimi finančnimi sredstvi, ne da bi zagrizli v sama sistemska in organizacijska vprašanja.
Marija Frančeškin
DRUGA STRAH	Ljubljana, 15. septembra 1989 DfilcIVSlO 6IIOtllO$t	2
	
Razhajanja
France Popit, dolgoletni slovenski politični prvak, je prejšnji teden dokončno odstopil kot član CK ZKS. Po znanem pismu Centralnem u komiteju seje nanj usul plaz kritik, upravičenih in neupravičenih, na račun poveljevanja slovenski partiji v tako imenovanih »svinčenih letih«. Najprej so ga »naskočili« njegovi sodelavci, na seji CK tudi bližnji, enemu iz akademskih krogov pa se je razlil žolč, kot daje pozabil, da so minili časi, ko je bilo treba pohoditi vsakogar, ki drugače gleda na družbeni razvoj, četudi je to Popit. France Popit je jasno povedal, da se ne strinja z vodenjem prenove ZK, ki ga uveljavlja sedanje partijsko vodstvo, ni mu všeč njegovo paktiranje mimo članstva z drugimi zvezami, poleg tega pa temu vodstvu zameri, da nima jasne samoupravne socialistične opcije družbenega razvoja. Kljub konfuziji, ki jo je moč opaziti v pismu in v Popitovem nastopu na seji CK, njegovega stališča do samoupravljanja in soodločanja delavcev sploh že na bližnjem kongresu verjetno slovenski komunisti ne bodo mogli zaobiti; samoupravljanje in soodločanje da ali ne, koliko in kakšno bo to slej ko prej, ne glede na to, da gresta pojma mnogim na živce in zaradi preteklosti v praksi nimata prave vrednosti, bo postalo še aktualno vprašanje. Če je vse zrelo za ropotarnico zgodovine, potlej je to treba jasno povedati. In če kaj ni, prav tako ubesediti. Tega pa v razpravi o Popitovem pismu, žal, ni bilo. Popit je odšel v zgodovino. Ta pa je neusmiljen sodnik.
V minulem tednu se je zbral tudi jugoslovanski najvišji partijski vrh. Razpravo so namenili idejnopolitičnim osnovam statutarnih sprememb. Za to imenovana komisija je gradivo pripravila, očitno pa so na seji že člani komisije preklicali svoja prejšnja mnenja in doseženo soglasje o osnovah za statut ZKJ in po republiško-pokrajinskem nareku govorili drugače. Zato je odstopil hrvaški član komisije Ivo Družic. Seveda pa bi bilo naivno pričakovati, da se bo v sedanjih družbenih razmerah jugoslovanska partija kaj hitro dogovorila o statutu. Dokler nima jasne smeri prenove najprej sama sebe in potlej tudi političnega sistema, je pisanje statutarnih norm jalovo.
Ko smo že mislili, da bo Centralni komite brez posebnih preglavic sprejel kompromisarsko oblikovan predlog za stališča predsedstva CK ZKJ do mednacionalnih odnosov, se je oglasil Celestin Sardelič in brez ■ dlake na jeziku povedal, kaj misli o nekaterih potezah vojvodinskega partijskega vodstva. Temu je očital, da pacifira nastop znanega društva Sava, ki je bilo kot »udarna pest« tako imenovane protibirokratske revolucije v Vojvodini poslano v kninsko pokrajino, kjer je politično predrzno zlorabljalo gostoljubje tamkajšnjega ljudstva, popolnoma zakonito, versko in ljudsko manifestacijo pa hotelo grobo politično zlorabiti in provocirati.« Hrvaška je bila ta teden pravzaprav središče napadov iz južnih delov države, saj je končno glasno spregovorila o intervjuju Dobriče Čosiča za italijanski časopis, v katerem menda zanika pravico Hrvaške do dela jadranske obale in obžaluje, da so morali Italijani zapustiti ta predel, kar je po njegovem mnenju civilizacijska škoda. Sardelič je dejal, da nekateri s svojimi stališči še bolj dramatizirajo politične razmere na Hrvaškem (najprej seje to nanašalo na vojvodinsko partijsko vodstvo) da bi z vprašanji o pojavih v tej republiki in zahtevami po takojš-njem ukrepanju predsedstva CK ZKJ povzročili navidezno zaskrbljenost za človekove in narodne pravice na Hrvaškem. Njegov partijski šef Stojkovič je hotel umiriti žogo, ker ta tema ni bila na dnevnem redu, Vojvodinci so Sardeliča celo povabili, naj pride na pogovor z njihovim partijskim predsedstvom ...In tako kot ponavadi je bilo tudi tokrat: namesto da bi se pogovorili, kot se za ljudi in komuniste spodobi, so se spet kompromisno ločili od Celestina Sardeliča in njegove razprave.
Igre in igrice v našem političnem življenju, še posebej pa v jugoslovanski Zvezi komunistov, postajajo vse manj zanimive. Še bolj pritiskajo na ljudi in jih morijo, ti pa ostajajo brez dela in kruha. Tudi v minulem tednu je bilo precej stavk. Na njih niso zahtevali kruha in iger, temveč delo in kruh. In kakor raste inflacija denarja, raste inflacija sestankov, sklepov, izstopov, odstopov in ločevanj. To umazano politično morje prav nič ne koristi rakovškim delavcem, ki so zborovali minuli teden, še manj Tomosovim, ki so dobili delovne knjižice zaradi stečaja primorskega gospodarskega velikana in prav tako ne bo koristilo delavcem Tama, SIP Šempeter, Litostroja, Iskre in številnim drugim, ker so se njihova podjetja znašla na robu prepada. Nekatera pa so že v njem.
Marjan Horvat
Velenjski rudarji za prizadete v neurju
Rudarji Rudnika Lignita Velenje se še kako zavedajo, kako prav pride hitra pomoč. Zelo živahno dejavnost vodi sindikat, da bi rudarji namenili enodnevni zaslužek prizadetim krajem v občini Laško in Šentjur. Tudi udarniške akcije za pomoč prizadetim v KS Breze v občini Laško že potekajo. Rudarji so poprijeli za lopate, strokovne službe pa pripravljajo načrte za sanacijo dveh stanovanjskih hiš in enega gospodarskega poslopja, vse na območju zelo hribovite krajevne skupnosti Breza v občini Laško.
No, kar spomnimo se, ko so Velenjčani z udarniškim delom v Zbiki na Kozjanskem zgradili v pičlih dveh mesecih osnovno šolo; tudi tam je bil velik delež rudarjev. Tako tudi zdaj rudarji ne držijo križem
rok, poleg udarniške akcije takoj po neurju so iz sklada samopomoči namenili 45 milijonov dinarjev trem zelo prizadetim družinam, seveda v dogovoru s štabom, ki usklajuje delo na tem prizadetem območju. Tako so izročili dva milijona dinarjev kmetu Slavku Pelku za nakup strešne opeke; njemu je v neurju pogorelo gospodarsko poslopje do tal in v njem vsa krma za osem glav živine; to so sosedje in gasilci rešili.
Milijon dinarjev so izročili 75-letni Alojziji Gobec za škarpo ob potoku Kozarica, ki si je ob neurju poglobil dno za dva ali tudi štiri metre. Milijon in pol dinarjev bodo dali za nakup gradbenega materiala za hišo Janku Gučku, njemu bodo tudi pomagali dograditi in prenoviti hišo.
Lojze Ojstršek
Kmeta Slavka Pelka (na levi) so obiskali sindikalni delavci iz RLV in mu ponudili pomoč.
Kljub dežju živahno
V soboto, 9. septembra pa je s številnimi avtobusi pripotovalo v Celje sWai 3000 obrtnih delavcev, ki so si dopoldan ogledali sejem, popoldan pa so se kljub ne najbolj prijaznemu vremenu zbrali na Teharjah, pri domu štorskm železarjev, Mlinarjevemu Janezu. Najprej je več kot 2500 delavcev pozdravu3 predsednica celjskega občinskega sindikalnega sveta Majda Meštrov, sl®v' nostni govornik pa je bil član predsedstva republiškega sindikata Jank° Goleš. Napovedal je nove tokove v sindikalnem gibanju, ki jih narekuje!3 politične in gospodarske razmere pri nas. Uresničevanje teh prihodnjik nalog, ki so izredno zahtevne, pa bo zahtevalo mnogo več znanja tudi o” delavcev v družbeni in zasebni obrti in seveda od vseh nas, če bomo hotel’ doseči cilj, to je preobrazbo v sodobno, pravno urejeno in tržno usmerjen0 državo, ki bo lahko nudila boljši kos kruha tudi delavcem. Ob tej priložnost’ so podelili tudi vsakoletna priznanja najbolj prizadevnim organizacijam i$ posameznikom, ki jih je na 13. seji določil republiški odbor sindikata delav: cev obrti Slovenije. Letošnja priznanja s plaketo so tako dobili: Osnov1” organizaciji sindikata delavcev Avto Celje in Kranj, sklad za izobraževati6 delavcev Žalec, sindikalna konferenca OOZS delavcev pri obrtnikih Maribo” med posamezniki pa sindikalne aktivistke Marija Lovrenčič, Marta Mihelo’6 in Angelca Haramija. Priznanja jim je izročil predsednik republiškega odbor3 sindikata delavcev obrti Slovenije Marjan Prinčič.
Remigij
Koncentracija moli_______________________
Nesporno je, da potrebujemo sodobno, tržni naravnanosti prilagoje”0 državno upravo. Gospodarstvo prehiteva preobrazbo v državni upravi. To s nekatere trditve predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja na posvet” s predsedniki občinskih izvršnih svetov. Z ustavnim zakonom bodo konj: tega meseca v skupščini SRS določili roke za prilagoditev normativne uredj tve, ki bodo veljale le prehodno obdobje, do sprejema novih ustavnih rešitev Po predlogu IS bi se z ustavnim zakonom razveljavila določila republišk”1 zakonov o obveznem ustanavljanju sisov in do začetka prihodnjega leta 0 morali določiti financiranje skupnih družbenih potreb z republiškim zak°' nom. To bi bil namreč prvi pogoj za graditev sistema javnih financ, k33 praktično pomeni, da se bo odločanje o skupnih družbenih potrebah preneS’0 iz prek 500 mest v skupščino SRS. V zdravstvenem varstvu, zaposlovati”: socialnem skrbstvu in otroškem varstvu bi do oblikovanja drugih oblik dela” po starem. Zato bi morali podaljšati mandat delegatom do maja. Na druS>” področjih družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture in kmetijsk* zemljiški skupnosti pa bi že v začetku leta prenesli samoupravljanje na rave” I republike, torej na republiški IS, na občinski ravni pa na občinske izvrš”6 svete.
Nove izhodiščne vrednosti osebnih dohodkov
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o dohodku v SFRJ je na seji 14. 9. 1989 sprejel nove izhodiščne osnove bruto osebnih dohodkov v letu 1989.
Dejanski bruto osebni dohodek znaša za čas od januaija do avgusta 1989 je 57,405.000 dinarjev. Rast osebnih dohodkov po tem računu v primerjavi s povprečjem lanskega leta pa znaša 515% (indeks 615).
Ocenjena vrednost bruto osebnega dohodka za čas od januarja do septembra 1989 znaša 76,650.000 dinarjev. Rast osebnih dohodkov v gospodarstvu SR Slovenije pa je ocenjena na 360% (indeks 730).
Omenjeni kazalci so osnove za uveljavljanje družbenih usmeritev v gospodarstvu in negospodarstvu.
Brane Mišič
Cena obroka med delam »a avgust
Po modelu za računanje iz strokovnih podlag (Knjižnica Sindikati št. 58/83) je veljal normirani obrok med delom po povprečnih cenah v Sloveniji avgusta 1989__
Vrsta obroka glede na težavnost dela
Materialni stroški na dan
Cena v din. Vključno z režijo za pripravo
60%
80%
100*
“Tšušojj
24.60” 29.60” 23.4””
435.60” 541.20” 651.2”” 756$!$
V	skladu s sindikalno listo in spremembami in dopolnitvami družbenega dogovora o skupj”j
osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Sr (Uradni list SFRJ št. 36/89) je avgustovski regres za prehrano med delom znašal 20% povprečne* osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje april, maj. junij. To je 788.929 din. Poda je bil objavljen v Sindikalni listi (DE, dne 18. 8.1989)	^
Primerjava kaže, da je v tistih organizacijah, kjer so uveljavili regres za prehrano za avgust.v avgustovski sindikalni listi le-ta zadoščal za ekonomske cene normativnega obroka za vse vrste deti
V	tistih organizacijah, v katerih so avgusta obračunavali regres za prehrano po julijski sindikalni j’3 le-ta ni zadoščal za pokritje ekonomske cene normativnega obroka za delavce, ki opravljajo težko oe ko se hrana pripravlja s 100% režijskim pribitkom in tudi ne za delavce, ki opravljajo zelo težko de v primerih ko se hrana pripravlja s 60 in več odstotnim režijskim pribitkom na stroške živil. £
Strokovna služba RS
I. lahko (2100 KJ)	9.900	15.840	17.820
II. srednje težko (3140 KJ)	12.300	19.680	22.140
III. težko (3780 KJ)	14.800	23.680	26.640
IV. zelo težko (4620 KJ)	17.200 na mesec	27.520	30.960
I.	217.800	348.480	392.040
II.	270.600	432.960	487.080
III.	325.600	520.960	586.080
IV.	378.400	605.440	681.120
Življenjski stroški delavskih družin avgusta
Življenjski stroški, ki jih objavljamo po sklepu predsedstva RS ZSS so valorizirani aprilski izdatki. Izračunamo jih tako, da aprilske izdatke povečamo za podražitev posameznih skupin življenjskih potrebščin od aprila do vkjučno avgusta 1989, kar v indeksih prikazujemo v zadnji koloni tabele.
Življenjske stroške izbrane tričlanske (oba zaposlena starša in devetletna hči) in štiričlanske (oba zaposlena starša, šestletni sin in štirinajstletna hči) prikazujemo na dveh ravneh: na povprečni in na minimalni ravni porabe. Poleg tega prikazujemo še nujne mesečne stroške, to je tisti del minimalnih izdatkov za življenje, ki jih je treba plačevati vsak mesec sproti.
Hrana predstavlja v povprečni porabi tričlanske družine 31,5% stroškov, pri minimalni porabi 39,7%, v nujnih mesečnih izdatkih pa že 56,1%. Pri povprečni porabi štiričlanske družine pa predstavljajo stroški za hrano 32,4% življenjskih stroškov, pri minimalni porabi 40,0%, v nujnih mesečnih izdatkih pa kar 56,6%. Aprila je znašal delež stroškov za hrano v povprečni porabi tričlanske družine 28,9, v minimalni porabi 36,4 in v nujnih mesečnih izdatkih 53,6%. Istovrstni deleži pri porabi štiričlanske družine so bili aprila naslednji: 29,7; 36,7% in 54,0%.
Na drugem mestu so izdatki za prometna sredstva in PTT storitve. Njihov delež v povprečni
porabi obeh družin znaša 13,7%, v minimalni poa Stroški ogrevanja in razsvetljave pa predstaviL, 10.3. Stroški za stanovanje v povprečni porabi	v povprečni porabi tričlanske družine 4,8%. š”ti
obeh ružin predstavljajo 4,9%, v minimalni pa	članske pa 4,9%, v minimalni porabi dosega)”
5,7% pri tričlanski in 5,6% pri štiričlanski družini, stroški 5,3% pri obeh družinah.
OCENJENI ŽIVLJENJSKI STROŠKI TRI- IN ŠTIRIČLANSKE DRUŽINE AVGUST 1989_________________________^
Skupina dobrin iz košarice tričlanska delavska družina	štiričlanska delavska družina indeks
povprečni minimalni nujnimes. povprečni minimalni nujnimes. življeti3^ stroški	stroški	stroški	stroški	stroški	stroški potr6 ,g8” 	^TtO							
1. Hrana	5523405	4319976	4319976	6993480	5317319	5317319	976-””
2. Pijača	672646	376029	376029	685373	379742	379742	3S
3. Kgjenje	130010	96902	96902	130010	96902	96902	3.” 1
4. Oblačila	1413057	1011338	46351	1692773	1234915	49774	U
5. Obutev	246569	192635	0	322346	224296	0	O.” !
6. Stanovanje	864564	616726	569819	1057120	743951	687169	M
7. Ogrevanje, razsvetljava	848966	581225	357588	1049915	705944	437354	38
8. Gospodipjska oprema	1744108	873323	0	2029987	1003206	0	2 71 !
9. Higiena, zdravstvena nega	846301	648641	584951	1032175	786861	715465	•m
10. Izobr., kultura, razvedrilo	1555237	564713	409848	1887770	723700	470693	
11. Prometna sr. in storitve	2407299	1124229	680783	2966138	1374622	767616	A
12. Razni predmeti in storitve	344664	193700	0	741070	431692	223358	•A \
13. Drugi izdatki	959582	272875	253430	1013542	278430	253430	
SKUPAJ (v din)	17556408	10872311	7695679	21601600	13301580	9398821 __	
stopnja rasti 7./4.89	170.98	170.31	181.27	170.80	170.35	181.24	
Najnižji osebni dohodek, izračunan na podlagi življenjskih stroškov avgustaje 5,450.000 dinarjev

Pripravljen je osnutek zakona o stavkah
ALI BODO STAVKAJOČI OSTALI BREZ PLAČ
Pravica do stavke ostaja le načelo
V naši republiki, že leto dni vejajo in se uporabljajo sindikalna stavkovna pravila, ki nadomeščalo del zakonske praznine, ker pač se nimamo posebnega zakona 0 stavkah. Slovenski sindikati so v"erjetno zato v svoja stališča celo Napisali, da poseben zakon o stavbah sploh ni potreben, položaj pa Je povsem drugačen v drugih republikah (ne samo na Hrvaškem), kjer gre za pravo stavkovno stihijo, ki ima ponekod tudi politične Razsežnosti, zaradi česar so makedonski sindikati obsodili stavko Pred poslopjem sobranja Makedonije.
Sindikati na zvezni ravni, ki so Slede stavk dozdaj skrivali glavo v Pesek, so menili, da bodo minimalni stavkovni kodeks (pravila faVnanja stavkajočih, nasprotnikov in drugih pogajalcev) dobili z zakonom o delovnih razmerjih. Računali so, da se bodo tako izognili sprejemu svojih stavkovnih Pfavil, s tem pa v bistvu odložili razpravo o tem, ali bodo sindikati Postavljali zahteve v prid delav-Cem, se o teh - zlasti plačah, tudi pogajali in organizirali stavko, če ne bo šlo drugače.
v dneh, ko je naše glasilo objavo poziv republiškega odbora , 'ndikata za splošno stavko r zdravstvu, ki bo po predhodnih Pogajanjih, če ne bodo uspešna, Potekala po scenariju, ki ga je samostojno in odgovorno postavil mdikat, je zvezna vlada pripra-ua predlog za izdajo zakona za e,°vno besedilo zakona o stav-
kah. Takšen zakon je zanesljivo potreben, ker v pogajanjih o najnižjih ali normalnih plačah ali o drugih zahtevah, ki jih, večinoma v DEM, postavljajo delavci po Jugoslaviji, ni nobene kulture dialoga. V predhodnih razpravah bo treba preučiti zlasti tista določila, s katerimi zakon spreminja sedanje stavkovne navade in uspešno sindikalno akcijo.
V predlogu za sprejem zakona piše, da so se v državi zaostrile družbenoekonomske razmere in da zaradi tega prihaja do vedno večjega števila (organiziranih) prekinitev dela. Razsežnosti le-teh in njihove posledice so takšne, da je treba pravico do stavke primerno urediti. Zakonodajalec še vedno uporablja preživelo formulo o prekinitvah dela, ki bi jih lahko šele zdaj, na podlagi ustave in zakona preimenovali v stavke. Zakon, naj bi po mnenju predlagateljev varoval pravice delavcev do stavk, pa tudi preprečeval zlorabe te pravice.
Kot primer neodgovornega odnosa do stavk se v naši republiki omenja, napoved stavke gostinskih delavcev zaradi položaja v panogi, ne pa zaradi plač delavcev v gostinstvu. Kopičijo se očitki, da so posamezniki v republiškem odboru sindikata, brez mnenja in zahtev v bazi (letos v panogi ni bilo nobene stavke) sami oblikovali pobudo za slošno stavko v gostinstvu. Ta primer, o katerem so se javno razpisali tudi nekateri časopisi, bi bilo tre-
'ba temeljito razčistiti in oceniti ter javnosti povedati pravo resnico, ugotoviti pa tudi odgovornost za morebitno zlorabo pravice do stavke.
Osnutek zakonskega besedila se začenja s formulacijo, da je stavka odgovorna in organizirana oblika prekinitve dela delavcev, zaradi varstva njihovih pravic in interesa iz dela in v zvezi z njim. V drugem stavku pa piše, da je nezakonita stavka, ki je organizirana in vodena v nasprotju z zakonom, in če je usmeijena k ciljem, ki niso vezani na delo. To lahko razumemo kot prepoved stavke, ki bi imela takšne ali drugačne politične cilje, verjetno tudi morebitnih solidarnostnih stavk.
Odločitev o stavki sprejemajo delavci samoiniciativno ali na predlog sindikata. Za odločitev mora biti večina delavcev v delovni organizaciji ali drugi obliki organiziranja združenega dela, ki se o tem odloči z osebnim izjavljanjem.
Ce primerjamo napovedano stavko v slovenskem gospodarstvu z delovnim besedilom zakona, lahko rečemo, da bo stavka (če sploh bo), če malo zamižimo, skladna z določbami zakona. Tako bo tudi v primeru, če bodo nadaljnja pogajanja in dejanja tistih, ki morajo dati rešitve, pokazala, da so zahteve delavcev v zdravstvu uresničene in da stavka ni več potrebna.
Povsem drugače je bilo, po nepopolnih ocenah, na primer ob zadnji stavki v Železarni Štore, kjer je delo ustavila skupina nezadovoljnih delavcev, ki je onemogočila delo tudi tistim, ki so hoteli delati. Ta stavka bi bila po inten-ciji zveznega zakona nezakonita oziroma takšna, kot so tiste divje stavke v kapitalističnih deželah, ki jih ne organizira sindikat.
Zakonski predlog zelo omejuje praktične možnosti za stavko v velikih tehnoloških sistemih, v dejavnostih, ki predstavljajo nenadomestljiv pogoj za delo in življenje in delo drugih organizacij v družbenih dejavnostih, ki so bistvenega pomena za zdravje in življenje ljudi, za varnost države in za dejavnosti posebnega družbenega pomena. V zvezi s tem omenja energetiko, promet, zveze, komunalo, vojno industrijo, proizvodnjo živil, proizvodnjo in trgovino z zdravili, zdravstvene storitve, vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Stavke v teh dejavnostih so mogoče le, če so ohranjene vitalne funkcije delovnega procesa, zadovoljiva raven storitev za prebivalstvo, jamstvo za varovanje opreme in instalacij, itn.
Predvidena je najava stavke 14 dni pred njenim začetkom. Ta
mora vsebovati tudi odgovor na zahteve po zagotovitvi vitalnih delovnih funkcij oziroma minimalnega obsega delovnega procesa. Po zakonu naj bi se takoj po najavi stavke oblikoval pomirje-
^akšno ozimnico nam pripravlja zvezna vlada
Konec septembra spet - junij
izvršni svet očitno ne odstopa od svojega koncepta za izhod iz Zakte: namesto s protiinflacijskim programom, ki ga vse glasneje Vjje eva zlasti »jugovzhod«, bo 29. t. m. stopil pred Skupščino Jugosla-IjiZf Prenovljenimi predlogi iz svojega junijskega programa. Z glob-t lih rezi.v sistemu, s povečevanjem discipline (zlasti finančne) in v eralizacijo gospodarskih dejavnosti torej, razmišlja Borba Wfoi -u * Junij v - septembru« in takole opisuje nekaj najbolj ri»gičnih točk:
septembru«
oit' monetarna politika:
Worii^e obnovljenega programa vlade tit) ir Predlogi za prehod na nov na-s*ehia°ne*arne Poetike, davčnega si-?sebnik sPl°šne in skupne porabe, ^ekn dohodkov, socialne politike hj onomskih odnosov s tujino. kaJZJa na^°6a in največji odpori se v kreditno-monetamem ksu. ZIS išče in predlaga reši-harja Prenehanje tiskanja lažnega de-^er6a) n? zvezni in republiški ravni.
Jo koli !? J,e nnmreč pričakovati kakrš-?*stiij ‘dravitev, dokler ne bodo raz-!?vneh p fmančnih dubioz na vseh Je končn^delno potijenih, gotovo pa konp * Podatkih, je razvidno, da j dru^k ? Junija nepokrite izgube **6tibe tolern gospodarstvu, sprotne ’ ajne razlike, ki so nastale
zaradi deponiranega deviznega varčevanja, in izgube v družbenih dejavnostih znašale 234.258 milijard dinarjev ali skoraj 13,5 milijarde dolaijev! Povsem jasno je torej, koliko lahko vse to vpliva na inflacijo. Za vse to bi morali do konca leta najti rešitve, ki so lahko tudi v likvidacijah bank, podjetij in tistih delovnih organizacij družbenih dejavnosti, ki ne bodo pokrile izgub.
9 LIBERALIZACIJA UVOZA: Z nadaljevanjem politike liberalizacije namerava ZIS omogočiti znatno večji uvoz blaga za široko porabo, s čimer bi znižal cene domačih izdelkov. Išče tudi nov zakon o kontroli cen, nelojalni konkurenci in preprečitvi monopolov. Pri tem je zanimiv podatek, da je v prvih osmih mesecih letošnjega leta za-
beležil največjo rast cen prav v dejavnostih, ki so pod neposrednim nadzorom, sem pa sodijo elektrika, nafta, železnica, PTT... Tu so se cene od januarja do konca avgusta povečale za 539 odstotkov, pri izdelkih s popolno liberalizacijo cen pa »samo« za 459,1. Za konkretno antimonopolistično akcijo naj bi imeli že uveljavljeno odločitev o znižanju carinskih dajatev na uvoz trajnih potrošnih dobrin (hladilnikov, televizorjev, pohištva...) za 12,3 odstotka.
9 OSEBNI DOHODKI: Pri osebnih dohodkih, ki že uhajajo vsakršnemu nadzoru, zahteva ZIS spoštovanje družbenega dogovora; najbrž zato, ker tudi v najbolj tržnih gospodarstvih obstaja dogovor o plačah med zainteresiranimi dejavniki.
Najobčutljivejša točka reforme - socialna politika - je še vedno zunaj dosega zvezne vlade, ko so pravice in obveznosti s tega področja prenesene na republike in pokrajine. Je pa že slutiti, da bo prenova to vprašanje še zaostrila: samo na železnici je za 25.000 delavcev presežka, torej naj bi ostali
brez dela že na prvem koraku k ureditvi razmer! Zato bo vlada podprla vsak program drobnega gospodarstva v klasičnih oblikah, pa tudi v kmetijstvu in turizmu, pri čemer bo skušala olajšati vlaganja tako domačega kot tudi tujega kapitala.
V tem vladinem paketu bo tudi nekaj predlogov, ki so na začetku leta naleteli v skupščini SFRJ na precejšen odpor: odpravljanje jugo menic, večkratno izplačevanje osebnih dohodkov, prosta odločitev pri sprejemanju čekov itd.
9 DELOVNO RAZMERJE: Med
večje zalogaje, ki jih bosta skupščina in družba nasploh morala požreti, če naj se reformira, vlada uvršča tudi kar najhitrejši sprejem zakona o delovnih razmerjih, o devizah in o ekonomskih odnosih s tujino.
Kot poroča Borba, se bo predsednik ZIS Ante Markovič javno potrudil natančneje predstaviti ta program ne le 29. t. m. v skupščini SFRJ, temveč 3. oktobra tudi pred jugoslovanskim televizijskim avditorijem.
Priredil: D. K.
valni organ (v njem naj bi bili predstavniki stavkovnega odbora, delodajalcev, sindikata, gospodarske zbornice in družbenopolitične skupnosti), ki bi moral v tridesetih dneh rešiti spor, če pa to ni mogoče, pa izdelati predlog, o katerem bi morali tajno glasovati vsi delavci.
Če delavci ne sprejmejo predloga pomirjevalnega organa, mora stavkovni odbor med stavko sodelovati z organi, ki morajo zagotoviti nemoteno proizvodnjo oziroma delovni proces. Organ družbenopolitične skupnosti pa lahko sprejema potrebne ukrepe, da bi zagotovil delo in delovni proces, če bi zaradi stavke prišlo do težkih posledic (delovna obveznost torej ostaja).
Strojevodje na železnici bi morali po zakonu hkrati z napoved-njo stavke pripraviti načrt za prevoz drugih delavcev na delo in tudi načrt za prevoza iz luk v tovarne, ki ne smejo obstati, in še bi lahko naštevali. Tisti, ki bodo morali odločiti o delavskih zahtevah, bodo morali vedeti, na čigavo škodo bo knjižen s stavko izgubljeni dohodek. Če bo zakon s takšno vsebino sploh sprejet, bo v bistvu vodil k pogajanjem in pomiritvi sporov, ker bodo, na primer strojevodje, zelo težko zagotovili vse tisto, kar zakon zahteva. Če pa bodo to zagotovili, splošna stavka sploh ne bo več mogoča. Marsikaj od tega velja tudi za zdravstvo, kjer pa je ob dikciji, da je treba poskrbeti za zdravje in življenje ljudi, težko vnaprej predvideti potrebno organizacijo in obseg dela zdravstvene službe, zlasti pa skrb za bolnike, ki bivajo v zdravstvenih ustanovah. Vprašaj moramo zapisati zlasti pri nalogah stavkovnega odbora, da predvidi organizacijo nujnega dela in delovnega procesa ter zavarovanje proizvodnih sredstev. Takšne obveznosti imajo bolj drugi udeleženci v sporu, zlasti pa organizatorji delovnega procesa, ki najbolj odločajo o delovskih zahtevah.
Najbolj kruto in neskladno z dosedanjo prakso je določilo, da naj bi stavkajoči delavci imeli vse pravice iz delovnega razmerja, razen osebnega dohodka. Ta pa naj bi pripadal delavcem, ki ne stavkajo, pa ne morejo delati zaradi stavke drugih delavcev. Varianta dopušča možnost, da bi vprašanje te in drugih pravic stavkajočih delavcev drugače uredili s kolektivno pogodbo ali s samoupravnimi akti. Delavci so namreč s stavko dozdaj praviloma dosegli večjo plačo in to tudi za dni, ko niso delali, praviloma pa so obljubili, da bodo nadoknadili s stavko izgubljen dohodek. Predvidevamo, da takšen predlog v zakonu ne bo obveljal, v nasprotnem primeru pa bo sindikat, ki je eden od partnerjev pri sklepanju kolektivnih pogodb, to vprašanje skušal rešiti v teh listinah. Če partnerji na te zahteve ne bodo pristali, pa sindikatu, ki.po-vede delavca v stavko, preostane le oblikovanje posebnih stavkovnih skladov, iz katerih bodo stavkajoči delavci dobivali socialno pomoč. Zdi se, da je vprašanje osebnega dohodka (ali vsaj socialnega nadomestila) osrednje vprašanje, na katerem se lahko uveljavi ali izčrpa sindikalna stavkovna strategija. Takšen, po svetovnih izkušnjah utemeljen člen v delovnem besedilu zakona, pa je v neposrednem nasprotju s sindikalnimi stavkovnimi pravili, sindikalno listo in tudi delovnim osnutkom kongresne listine. Zakon pa, kot vse kaže, noče delavcem in sindikatu vzeti iz rok glavno orodje njihovega boja.
Franček Kavčič
v središču pozornosti	iw,,, is **«,>■* ■»» Delavska etiotnost 4
Ostra gonja proti Sloveniji v SR Srbiji
SLOVENIJA Sl ŽELI SVOJO DRŽAVO TAKO KOT DRUGE REPUBLIKE
Odziv na osnutek sprememb slovenske ustave je v jugoslovanskih krogih milo rečeno, dokaj nenavaden. Najbolj kričavi nasprotniki so se našli kajpak v SR Srbiji, kjer so pred časom odločno zahtevali, da se nobena republika ne sme vmešavati v urejanje Srbije bolj kot se lahko Srbija vmešava v urejanje odnosov v drugih republikah. Toda očitno eno velja za Srbijo, drugo pa za druge republike, tokrat za Slovenijo, proti kateri se je začela nezaslišana gonja v znanih srbskih krogih ob predlogu dopolnil srbske ustave. Ciril Ribičič, član predsedstva CK ZKS, je v Delu zanikal vse trditve o tem, da predlog ustavnih dopolnil Slovenije ni skladen z zvezno ustavo. Še posebej pa se je ustavil ob pravici do samoodločbe, o urejanju odnosov znotraj federacije in o takoimenovani asimetričnosti jugoslovanske federacije.
Pravica do samoodločbe
Zanikanje pravice do samoodločbe kot pravice, ki izhaja ne le iz številnih dokumentov iz NOB in povojne Jugoslavije, ampak tudi iz mednarodnih dokumentov, gre tako daleč, da se poskuša kot argument proti samoodločbi uporabiti določbe, ki so naperjene zoper tujega agresorja. Ali ni malo čudno, da se določbe, ki naj bi branile Jugoslavijo pred zunanjim sovražnikom, uporabljajo zoper svobodno izražanje volje jugoslovanskih narodov in ljudi. Zanikanje pravice do samoodločbe je izraz strahu pred lastnimi narodi in ljudmi, ki lahko vodi k vzpostavljanju federacije kot »ječe« svojih narodov.
Določbe Ustave SR Slovenije o pravici do samoodločbe je bilo nujno dopolniti zaradi neustreznih tolmačenj in izrecnega zanikanja te pravice kot trajne, celovite, aktualne in neodtujljive.
Podobne razloge za dograditev posameznih ustavnih rešitev lahko navedemo tudi, ko gre za nekatera druga vprašanja, ki so v teh dneh pod udarom ostrih kritik. Tako je opredelitev o nujnosti upoštevanja enakopravnosti jezikov, ko gre za delovanje zveznih organov v SR Sloveniji, med drugim posledica negativnih izkušenj zaradi neustrezne uporabe srbohrvaškega jezika v procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani.
Varovanje pravic republike
Tudi določbe o tem, da morajo organi SR Slovenije varovati z ustavo določen položaj in pravice republike, kadar so le-ti ogroženi z odločitvami zveznih organov, bržkone ne bi bilo, če v praksi ne bi bilo poskusov
kršitve ali ogrožanja ustavnih pravic SR Slovenije.
Eden od očitnih svežih primerov je odločanje o financiranju JLA v zveznem zboru, čeprav je bilo lani ob sprejemu ustavnih amandmajev izrecno opredeljeno, da je to pristojnost zbora republik in avtonomnih pokrajin. To je bil tudi eden od izrecno zapisanih pogojev, pod katerimi je skupščina SR Slovenije dala soglasje k amandmajem Ustave SFRJ. Prav tako menim, da sta določili o tem, da lahko razglasi izredne razmere in odredi posebne ukrepe v SR Sloveniji samo Skupščina SR Slovenije na predlog predsedstva republike in da je mogoče uporabiti oborožene sile v miru v SR Sloveniji samo ob soglasju skupščine SR Slovenije, posledica nesporazumov, povezanih z nedavno uporabo izrednih ukrepov v SAP Kosovo. Ne gre le za vprašanje ustavne podlage teh izrednih ukrepov, ampak tudi za močno razširjene in nesmiselne primerjave razmer na Kosovu in v Sloveniji in bolj ali manj odkrite grožnje tako imenovani slovenski pomladi s tanki in vojaško represijo sploh. Še veliko več primerov bi bilo mogoče navesti kot utemeljitev za to, da se v predlogu dopolnil ustave v SR Slovenije opredeljuje upoštevanje materialnih možnosti republike in potreb njenega razvoja kot podlaga pri prevzemanju finančnih obveznosti za uresničevanje funkcij federacije. Mislim na vse tiste primere, ko je v preteklosti prihajalo do pretiranega zajemanja dohodkov in skrajno neracionalne porabe teh sredstev. In še bi lahko naštevali ...
Navedeni razlogi za predlaganje novih pogumnih rešitev v predlogu amandmajev
Ustave SR Slovenije kažejo na slabosti, zaradi katerih pada zaupanje v jugoslovansko federacijo znotraj SR Slovenije, pa tudi znotraj drugih republik in avtonomnih pokrajin.
Kdor misli, da bo jugoslovanska federacija trdnejša, če se bo v njej zanikala pravica do samoodločbe njenih narodov, kršila pravica do enakopravne uporabe jezikov v zveznih organih, nekaznovano kršile in ogrožale pravice socialističnih republik, uvajale izredne razmere in predpisovala uporaba oboroženih sil v miru v posameznem delu Jugoslavije brez soglasja najvišjih organov prizadete republike, ter zajemala finančna sredstva ne glede na materialne možnosti in potrebe posamezne republike - se hudo moti. Federacija bi morala povečevati svoj ugled in si ustvarjati pri državljanih, podjetjih, narodih, republikah in avtonomnih pokrajinah drugačen image na ta način, da bi zvezni organi uveljavljali zah-
tevnejše standarde in izražali večjo skrb za enakopravnost državljanov pred zakonom enakopravnost podjetij na enotnem jug°" slovanskem trgu ter enakopravnost narodov in narodnosti, kot pa so to sposobne m hočejo same republike in avtonomni P°" krajini. To je pot, da federacije ne bomo občutili kot breme, obremenitev in oviro za hitrejši in uspešnejši razvoj, ampak ko1 spodbudo, pomoč in zagotovilo za spoštovanje državljanskih in narodnih pravic.
O asimetrični federaciji
Navedene določbe predloga amandma- : jev Ustave SR Slovenije so take narave, da bi jih bilo koristno čimprej zapisati v zvezno ustavo. Dokler tega ne bo, bodo te rešitve, če bodo sprejete, pomembno zagotovilo, ki utrjuje in varuje z Ustavo SFRJ opre; I deljen položaj republike. Če se v federacij1 ne bi mogli dogovoriti za takšne skupn6 opredelitve, bi to seveda pomenilo, da bi imela SR Slovenija v jugoslovanski federaciji drugačen položaj, kot bi ga imele drug6 republike. Pri tem nikakor ne bi šlo za pri" vilegiran položaj, ker gre izključno za do- , ločbe, ki varujejo posamezne ustavne pravice in položaj SR Slovenije, ne ogrožajo Pa | položaja, pravic in dolžnosti katere k ob ! druge republike ali avtonomne pokrajin6: Takšna ureditev bi pomenila, da v SFRJ določen posebni položaj nima le SR Srbija s svojima dvema avtonomnima pokrajinama, temveč tudi SR Slovenija. S tega vidika se kaže strinjati s tistimi kritiki, ki opozarjajo, daje predlog ustavnih amandmaje'' SR Slovenije začetek graditve asimetričnosti v položaju posameznih federalnih člani6 jugoslovanske federacije, vendar le s tem dodatkom, da takega razvoja ne gre vnaprej napadati kot nekaj nesprejemljivega in negativnega, ampak kot izraz upoštevanja številnih posebnosti različnih republik, ki s° bile v dosedanji ustavni ureditvi močno podcenjene.
Asimetričnost torej ni tista perspektiva, v razvoju našega federalizma, ki bi se je morali vnaprej bati ali se je izogibati. Re* pa je, da si je težko predstavljati, da b1 katera koli republika v Jugoslaviji, vštevši SR Srbijo, želela dopuščati, da se zanika pravica narodov do samoodločbe, dopušča nespoštovanje enakopravnosti katerega koli jezika v zveznih organih, kršijo ali ogrožajo z ustavo SFRJ opredeljene pravice republike, uvajajo izredni ukrepi br6^ soglasja naj višjih republiških organov al* oddeljujejo materialna sredstva za potreb6 federacije brez upoštevanja gmotnih možnosti republike in potreb njenega razvoja-Takim določbam lahko nasprotuje samo tisti, ki meni, da lahko prek svojega odločenega vpliva na odločanje organov federacije povsem zagotovi uresničevanje ustavnega položaja in pravice svoje republike. Sv Slovenija gotovo nima takšnega vpliva, n v položaju »močne Slovenije v močni Jug0' slaviji«, ampak je le ena od zveznih člani6 ki si želi zagotoviti in obraniti svojo drža'-nost, samostojnost in enakopravnost.
Utensilija včeraj, danes in jutri
OD REALSOCIALISTIČNE USEDLINE DO PODJETJA
Ljubljanska Utensilija je pred meseci zašla v resne gospodarske težave (dolgovi so se kopičili, zmožnost njihovega odplačevanja pa seje bližala ničli), tako daje bil izvršni svet občine Vič prisiljen zaščititi kolaps družbene (ne)last-nine v tej tovarni in na njeno čelo postaviti novo prisilno upravo. Ko se te dni člani izvršnega sveta obravnavali poročilo o dvomesečnem delu začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki ga po njihovih besedah uspešno vodi direktor Plutala Ivan Koželj, smo zgolj lahko zabeležili, da Utensilija v naših gospodarskih zablodah ni nič posebnega, nič boljša in nič slabša od pretežnega dela našega (slovenskega) gospodarstva in da gre pač na Dolenjski cesti, kjer ima ta organizacija svoj sedež, za eno realsocialistično usedlino
več. Človeku se že prav neumno zdi, da bi vnovič vrtel to pokvarjeno ploščo, s katere tudi v tem primeru odzvanjajo znani refreni: razvoja ni bilo, proizvodni program je postajal zato vse bolj zastarel, tovarna ni sledila razvoju sodobnih statev na tekstilnih strojih, namesto tega pa delala vse mogoče, od nosilcev za radiatorje do opeke za ljubljanski grad. Da bo slika popolna, je seveda potrebno dodati še zgrešene naložbe, cilje, ki nikoli ne bodo prinašali dobička itd., itd. So se prestrukturirali v popitovskem pomenu te besede.
Zdajšnje vodstvo se pač trudi, da bi se »odstrukturirali«, se pravi, da bodo poskusili opustiti ves proizvodni in programski balast, se lepo povrniti k osnovnemu programu utensilij, ki pa ima edi-
no možnost, če bo ujel proizvodnjo sodobnih tekstilnih statev. Utensilija naj bi postala podjetje, kakršno podjetje pač mora biti. O tem bi lahko na široko razpredal, toda kot sindikalni časopis nas v tej zgodbi zanima predvsem, kaj bo s približno sto odvečnimi delavci.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da sem se v podjetniški levitvi naših delovnih organizacij (beri socialnih ustanov) prvič srečal s kolikor toliko normalnim menedžerskim prijemom. Ivan Koželj je predsedniku viške vlade brez ovinkarjenja dejal: »Zdaj bi se seveda lahko na veliko pogovarjali o tem, kdo je kaj zafural, kdo ne dela, kot je treba itd. Predvsem pa o tem, kako vse te ljudi spraviti iz firme. Mislim da je čas, ko moram povedati, da nikogar
ne bom lovil na ne fair štose, da nikogar ne bom čakal z alkotestom, ker sem pač direktor in ne policaj. Število odvečnih delavcev z imeni in priimki bom namesto tega raje preprosto izročil tistemu, ki me je najel, da rešim to tovarno. To pa je izvršni svet...«
Kako preprosto, normalno in predvsem pošteno. Popolnoma drugače od številnih tistih primerov, ko so prisilne uprave v dogovoru z lokalnimi oblastniki šikanirale ljudi, ki so bili tehnološki ali ekonomski presežek, jih za prazen nič ovajali policiji, dajali v suspenze, skratka, povzročali prevcate tragedije. Nekako ni šlo drugače, kot da sem se v tem trenutku spogledal z Alojzem Fincem, članom prisilne uprave v Utensiliji in menda sposobnim finančnim strokovnjakom, vendar tudi človekom, ki se je v Agrostrojevi sanacijski ekipi drugače loteval presežka delavcev.
Koželjeva ekipa si želi, kot rečeno, iz Utensilije narediti podjetje. Ali to pomeni, da bo v tem novem podjetju od 302 delavcev kakih sto preprosto ostalo brez dela in da bo za njihovo socialno varnost hočeš nočeš morala poskrbeti ob-
e podjetniški način res laj1, 10 takšen in človeško kiti ^
liko in toliko dopuščen* v? Načrti sanacijske ek*P liliji govorijo drugače.
ianje vodilne ljudi v Ute°
Lmoni	Di'-' .
[n v Utensiliji so ugot° gne biti prenekatera TL donosna, če bodo lju9£ zaposleni, kot so biti. ^
n) delavcev, zgoY°‘Lj to trditev. In nik)e6 e i čez kakšno leto ati % ne bi nudila kruha rcem, kot jih je J K )a je dokaz več, da L i in tržno gospodar5 j.
le to je pot, ki L, kakovost
Kakšni naj bi bili po novem sindikati stanovanjsko-komunalne, gradbene in energetske ; dejavnosti Slovenije
OBRISI SE ZE KAŽEJO, CELOSTNA PODOBA PA ŠE NE
^iprave na kongres Zveze sindikatov Slovenije postajajo »prihajajočo jesenjo čedalje intenzivnejše, saj je nerešenih še Precej vprašanj, na katera bo treba zadovoljivo odgovoriti, ^o izmed njih je gotovo tudi to, kako naj bi bili po novem ?rganizirani panožni sindikati. O tem smo se tokrat pogovarjali s sekretarji republiških odborov sindikatov komunalcev, gradbincev in energetikov Slovenije.
Sindikat delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodariva Slovenije združuje okoli
14.000	članov, povezanih v 150 osnovnih organizacij. Kot že samo Pfie pove, tvorijo večino v njihovi družbi delavci, zaposleni v komunalnih delovnih organizacijah ln stanovanjskih podjetjih, številčno pa k tej »glavnini« spadajo še člani delovnih skupnosti sisov stanovanj sko-komunalnega gospodarstva, vendar ne vsi, ker so se nekateri že zaradi narave svojega dela raje povezali s sindikatom družbenih in državnih organov. H »komunalcem«, kakor v aktivističnem žargonu pravijo sindikata delavcev stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pa so ?e pridružili tudi poklicni gasilci m delavci Varnosti, ker pač še Najbolj spadajo pod to streho po-Sebnega družbenega pomena.
vanjske in komunalne skupnosti oziroma s kom se bodo povezovale.«
Pa še nečesa ne ve Miloš Mikolič. Namreč, ali bodo direktoiji lahko člani sindikata ali ne. Dilema je gotovo upravičena, s^j je predsednik njihovega republiškega odbora - direktor, do direktorskega stolčka pa je prišel skozi - sindikat!
Več profesionalcev
V sosednji pisarni sedi Jernej Jeršan, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije, ki je s svojimi
70.000	člani in več kot 450 osnovnimi organizacijami tretji najmočnejši sindikat na Slovenskem. »Pred kratkim smo bili na tej lestvici še tik pod vrhom; zdaj so nas prehiteli zaposleni v dejavnostih prometa in zvez, kmalu pa
zaposlujejo samo štipendiste. Od tod upad. Se bo pa gotovo zmanjšalo tudi število osnovnih organizacij, saj se bodo nekatere firme organizirale v enovite delovne organizacije, druge pa spet v samostojna podjetja.«
Najdejavnejših iz te množice je bilo 147 aktivistov, članov plenuma, njegovega izvršnega odbora in 11 komisij. Priznavajo, da so imeli srečno roko pri njihovi izbiri, saj so v tem mandatu zamenjali samo pet delegatov. In če so v prejšnjih obdobjih poslušali očitke, da so delovali preveč fo-rumsko, so se zdaj toliko bolj angažirali v svojih okoljih: prek občinskih odborov so navezali pristnejše stike z osnovnimi organizacijami, »vrh« pa je igral bolj koordinacijsko in svetovalno vlogo.
»Že lanskega septembra, ko se je začelo bolj glasno govoriti o prenovi sindikata, smo šli na teren. Obiskali smo skoraj vse regije in se na srečanjih z odbori dogovorili, da je treba v prehodnem obdobju do kongresa okrepiti njihovo vlogo. Če se bo taka metoda dela izkazala za O. K., jo bomo uveljavili tudi za naprej. Po
Konico njihove stanovske organizacije predstavlja 37-članski republiški odbor, ki ga sorazmerno ^številčnostjo zastopajo vse veje njihove dejavnosti, udarno ost pa ^-članski izvršni odbor in 5 komisij, ki oblikujejo strategijo in Pedijo nad taktiko svojega sindikalnega stanu.
direktor — predsednik s‘ndikata?
Miloš Mikolič z delom posa jeznih članov republiškega od-°ra ni zadovoljen, saj pravi, de predsedniku in njemu prepuščajc vpveč odprtih zadev, namesto da i 12 svojih okolij prinašali predse. ki bi jih z družno obravnavo .jnrda lahko celo uresničevali. vpO pa... Tako pa so v Kranju, ^ °vem mestu in Ptuju zamrli od-svn njihove dejavnosti, ljubljan-§ ' nikakor ne pride do sape... Ploh je pa vprašanje, ali naj se še Q .Prej zavzemajo za regionalne W °re’ k° Pa medobčinskih sve-h.v.P° prenovi sindikatov menda e bo več.
-	jP na osnovnih dveh p
-	n m.Unalnem in stanov šljaPa._še nismo razčistili
kepn - terr|vec m ha Š , °dbora skliceval
%irčen° tem°v p°
Wlh ln tam skušali n
Miloš Mikolič
nas utegnejo še,trgovci*, ker so za sabo potegnili tudi .turiste*,« Jeršan v slogu športnih reporteijev predstavi svoj stan, v isti sapi pa postreže z rezultati ankete, ki kažejo, da jih je v panogi tri odstotke manj kot jih je bilo še pred kratkim. »Pa ne zavoljo izstopanja iz naših vrst, da ne bo pomote, temveč predvsem zaradi naravne selekcije. In ker že v Jugoslaviji pravijo, da nas je 30 odstotkov preveč - Slovenci trdimo, da le 15 - delovne organizacije na novo
Jernej Jeršan
vseh diskusijah sodeč se je,« nadaljuje Jeršan. »Tako naj bi tudi v bodoče plenum štel 50 članov, izvršni odbor 13, drugi pa bi delovali v komisijah. Ali bomo imeli še naprej 11 komisij ali ne, tega še ne vem. Najbrž bomo njihovo število zmanjšali; komisija za proizvodna tekmovanja, denimo, verjetno ne bo potrebna, ker za te reči ne bo več denarja, bomo pa zato okrepili druge, recimo tisto za življenjske in delovne razmere. No, to bomo še videli; je pa goto-
vo, da se bomo prilagodili zahtevam članstva.« Tem zahtevam pa bi se - mimogrede - morale prilagoditi tudi hišne strokovne službe. »Ustrezno lahko ukrepaš le, če imaš v rokah argumente. S takimi podatki, ki se stroke tičejo, nas pridno zalaga naše poslovno združenje. Tistih sindikalnih pa v hiši nikoli nisem dobil dovolj. Če naj da naša osrednja organizacija v prihodnje res več poudarka delovanju panožnih sindikatov, potem morajo te stvari v hiši dobro »pošlihtati*. Drugače ne bomo sposobni za družbenopolitično akcijo,« pravi Jeršan, ki je tudi prepričan, da bi se morali kadrovsko okrepiti, ker je en profesionalec za vse naloge pač premalo.
Kar se profesionalizacije tiče, slovenski gradbinci menijo, da bi potrebovale poklicne sindikalne delavce vse tiste firme, ki imajo od 1.000 do 1.500 zaposlenih. Prek odborov bi se obojestransko povezovali z republiškim odborom. O medobčinskih odborih pa niso razpravljali, ker ne vedo, kaj bo z njimi. »Ja, laže bi nam bilo, če bi RS ZSS izpolnil obljubo in nam do maja posredoval neka izhodiš-
Ivo Miglič
ča bodoče organiziranosti. Pa nič...,« končuje Jeršan.
Od »špricerja« k »škropcu«
Tudi v sindikatu energetike so o drugačni organiziranosti razpravljali že davno prej, predno so teze za prenovo, sindikata zagledale luč sveta. »Že v pripravah na deseti kongres ZSS sem se zavzemal za okrepljeno vlogo sindikatov dejavnosti, saj sem trdil, da morajo avtentični interesi panog bolj prihajati do prave veljave.
Toda tedaj za taka razmišljanja še ni bilo nobene prave .štimunge*; nasprotno, ker se nismo mogli enakovredno vključevati v .politiko*, smo ostali na neki ničelni točki,« se spominja Ivo Miglič, sekretar 24.000-članskega sindikata slovenskih energetikov. »In ko sem zagledal teze za prenovo sindikata, sem videl pred sabo vse tisto, kar smo že prej hoteli, pa tega nismo mogli uresničiti.«
Prenove so se lotili na moč zavzeto, še zlasti temeljito pa so dah pod lupo vse tiste teze, ki so po-udaijale vlogo dejavnosti. Dogovorili so se, naj razprave o njih tečejo po osnovnih organizacijah in konferencah, republiški odbor pa naj bo mesto, kjer bi zbirali in sintetizirali pripombe. »Doslej se nam je redno dogajalo, da smo zaradi dosedanje organiziranosti prihajali zgolj do konferenc, dalje pa naš glas ni segel. Tako v neposrednih okoljih največkrat niti vedeli niso, kakšne zadeve imamo na tapeti, kakšna so naša stališča in kaj kanimo storiti, da bomo bolj zadovoljni,« pravi Miglič.
In kako naj bi bil po novem organiziran sindikat njihove dejavnosti? »Skladno z novooprede-Ijeno vlogo bomo morah opredeliti tudi pristojnosti dejavnosti. Ali bo naš vrhovni organ izvršni odbor ah republiški odbor, se bomo še dogovorih; lahko pa že rečem, da nas vse več misli, naj bi bil ta-glavni izvršni odbor,« Miglič komentira shemo bodoče organiziranosti. »Sedanjo sestavo RO (47 članov) bi zmanjšali na 35 ah 37; glede na večje pristojnosti pa bi izvršni odbor s sedanjih 13 okrepili na 15 članov, saj si hočemo zagotoviti večjo strokovnost. Naj poenostavim: RO je bil doslej nek .špricer* s politiko in stroko, odslej pa nqj bi bil močnejši .škropeč* z več stroke torej.
V konferenci RO nag bi imeli odbore za elektrogospodarstvo, rudnike, naftno-phnsko gospodarstvo in stranske dejavnosti. Sestavljeni naj bi bih tako, da bi imeh v njih enakovreden delež tako člani RO kot tudi zastopniki podjetij. Komisije naj bi imele povsem strokovni značaj. Izvršni odbor ah kakor se bo že imenoval izvršni organ pa naj bi bil potem sestavljen iz predsednikov teh odborov in komisij.
Velik poudarek dajemo organiziranju naših organizacij po vseh občinah, če le obstajajo možnosti za to; kjer pa ne, bomo ustanavljali medobčinske organizacije. Mi-shm, da bo slednjih več. Poglejte: Elektro Kranj se razteza po vsej Gorenjski, pogoje za občinsko organizacijo pa izpolnjujeta le Kranj in Jesenice. Zato menim, da bi bila ena medobčinska organizacija kar dovolj za vso Gorenjsko.«
Ivo Miglič je na koncu še dodal, da bo nekaj sprememb tudi v sami strukturi njihove organiziranosti, saj je zdaj elektrogospodarstvo preveč poudarjeno. Na dokončno podobo sindikata delavcev elektrogospodarstva Slovenije pa bo treba počakati vsaj do kongresa, ker v zdajšnji fazi priprav vsa bodoča notranja organiziranost ZSS še ni povsem jasna.
Damjan Križnik
Referendum je mimo — in kaj smo izglasovali?
»KAVELJ 22« PO MARIBORSKO
Maribor je spet ena občina - tako smo novinarji malce neprevidno sporočili slovenskemu občestvu, takoj ko so bili minulo nedeljo nekaj pred polnočjo znani izidi referenduma, s katerim se je štajerska prestolnica odločala, ali želi še naprej imeti šest občin ali ne. Navsezadnje je bilo v tistem hipu vse bolj ali manj jasno: v štirih mestnih občinah so se večinsko odločili za vnovično združitev v eno, tako kot je bilo pred letom 1980, v Rušah in v Pesnici pa je za samostojno občino glasovalo manj od polovice vseh volilnih upravičencev, kar je bilo glede na prejšnje pravne razlage premalo za odločitev o samostojnosti.
Po zdravi kmečki pameti, ki bi morala biti predvsem v kmetijski Pesnici še posebno močno razvita, je potemtakem referendumski izid za obe primestni občini pomenil, da ostaneta pod mariborskimi krili. Če nista samostojni, sta pač del enotne občine Maribor.
Toda že v nedeljo zvečer so iz Ruš prišli glasovi, da je večji del občanov res proti samostojnosti, o tem pa, ali bodo »šli nazaj v Maribor«, se bo »treba še odločiti«. V ponedeljek je v kontaktni oddaji mariborskega radia nekaj podobnega izjavil pesniški župan, eden od najvnetejših predreferen-dumskim zagovornikov pesniške avtonomije. Kar je bilo jasno tistim, ki so glasovali proti njej, očitno ni bilo jasno funkcionarjem, ki naj bi izpolnili njihovo voljo. Maribor torej še ni enotna občina - referendum gor ali dol!
Inovacije v referendumu
Ironija je v tem, da je bilo takšen poreferendumski zaplet, če bi se občini Ruše in Pesnica, kot se je v nedeljo zgodilo, izrekli proti samostojnosti, bilo mogoče že vnaprej napovedovati. Kajti mariborski referendum je bil glede na vsebino glasovnic, ki so jih dobili volilci, prava inovacija v naši razvejeni in že doslej nadvse inovativni demokratični praksi. Človek je pač na referendumih navajen, da ga sprašujejo »za« in »proti«, pri čemer mu je jasno, kaj zanj pomeni eno in kaj drugo.
Toda v Mariboru smo se dvigni-
li na višjo raven demokracije, ki še na volišču človeka sili v ustvarjalni premislek.
V mestnih občinah je namreč glasovati »za« pomenilo glasovati za odpravo sedanje občine in za njeno združitev z drugimi. V Rušah je glasovati »za« pomenilo glasovati za nadaljnji obstoj občine, »proti« pa, da se občina združi s štirimi mestnimi v eno. Najbolj dvoumno je bilo postavljeno vprašanje v Pesnici, kajti tam je glasovati »za« pomenilo glasovati za samostojno občino, »proti« pa samo po sebi še ni pomenilo glasovati za združitev s preostalimi.
Ljudje so namreč spraševali le, »ali ste za samostojno občino, ki ne bo več povezana s posebno družbenopolitično skupnostjo mesto Maribor«. »Kavelj« je v tem, da »proti« sicer logično pomeni, da so Pesničani za nadaljnjo povezanost »s posebno družbenopolitično skupnostjo mesto Maribor« - le da te skupnosti v prihodnje ne bo več! Z novo enotno mariborsko občino organiziranost na mestni ravni odpade.
Na ta »kavelj« se zdaj Pesničani lahko s pridom obesijo, saj to, da niso glasovali za svojo samostojnost, zares formalno še ne pomeni, da so glasovali tudi za združitev v enotno občino. Pravzaprav bi bil potreben še en referendum, na katerem bi jih to tudi formalno vprašali.
Seveda ta logika deluje tudi v nasprotni smeri: nihče ni obča-
nov štirih mestnih občin na referendumu vprašal, ali so sploh za to, da se Pesnica in Ruše pridružita njihovi enotni občini. Torej bi formalnopravno tudi v tem primeru potrebovali še en referendum, na katerem bi se ljudje odločali, ali sprejmejo Rušane in Pes-ničane medse ali ne. Kolobocija na kvadrat!
Funkcionarji brez prave volje
Zdaj mnogi trdijo, da so občinske strukture stvari namenoma tako zapletle oziroma so zgolj izrabile priložnost, da lahko same pripravijo referendum, ki naj bi odločal o njihovi odpravi - in so
skušali poskrbeti, da se to ne bi zgodilo.
To pa bi pomenilo, da jim pripisujemo naravnost genialno šahovsko daljnovidnost: organizirajo referendum, pa že vnaprej vedo, da bodo zmagali, tudi če bodo navidez izgubili. Veliko bolj je verjetno, da se jim je kratko malo »posrečilo« iz vsega skupaj napraviti takšno zmedo, in to predvsem, zato, ker niso imeli niti interesa niti volje niti znanja, da bi stvari temeljiteje pripravili. Človeško jih je mogoče razumeti, kajti le kdo bi se z vsem srcem zavzemal, da bi samega sebe spravil ob (dobro) službo.
Nasploh je bilo zanimivo, kako se je v zadnjih mesecih, pred 10. septembrom, v mestu ohlajevalo ozračje, naklonjeno odpravi šestih občin. Potem ko je bila po lanski junijski stavki to še nekaj časa tema številka ena - razgrele so jo tudi ugotovitve iz tedanje raziskave mariborskega javnega mnenja, v kateri se je 80 odstotkov ljudi izreklo za vnovično združitev občin v eno - je nenadoma postalo o tem vse tiho.
Resda je posebna komisija vmes pripravljala gradivo za referendum in se odločila, da namesto ene občine ponudi volilcem različico s tremi. Toda vse pogostejši so bili nastopi posameznih občinskih funkcionarjev, ki so menili, da sedanja organiziranost navsezadnje sploh ni slaba. (Niso se seveda mogli izogniti ciničnim pripombam v javnosti, naveličani osemletnega čakanja, da bo šest občin »končno zaživelo«, češ, za vas funkcionarje, najbrž res ni slaba).
V dneh pred referendumom so najbolj nedvoumno nastopili funkcionarji Pobrežja, ki so odkrito agitirali, da njihova občina ostane, ker se bodo po njihovem mnenju interesi tega dela Maribora v eni občini spet izgubili in da bo tudi mesto kot celota imelo v republiki manjši vpliv (šest glasov pač več velja kot eden, so argumentirali).
Strah pred samostojnostjo
Še bolj odločni so bili v Pesni^1 in Rušah, kjer so poleg uradn* vabil na referendum ljudem prha' gali tudi propagandno gradivo, v katerem so jih prepričevali. “ se bo z večjo samostojnostjo kra) hitreje razvijal. Pravzaprav je bil za vse v Mariboru nekoliko prese: netljivo, da tam referendum n uspel. To velja zlasti za Ruše, ki5 nikoli niso posebno čutile kot sestavni del Maribora, so industrijsko močne in imajo zagotov z dosedanjo občino malo slabi izkušenj, neprimerno manj ko prebivalci mestnega območja-A najbrž je ljudi predvsem Pre' strašilo, da samostojna občina P°' meni dražjo upravo od sedanje, saj bi morala prevzeti vrsto opravil in z njimi vred uradnikov, ® so zdaj na ravni mesta.	.
Še bolj je to verjetno vpliva* na Pesničane, ki imajo že zdaj sta-
tus nerazvite občine. (Dejstvo, jih je splitski ekonomski inštitd v krvavoresni raziskavi razglas* za gospodarsko najuspešnejšo jd_ goslovansko občino v letu 1988, J večina na srečo sprejela samo ko dobro šalo in kot žalostno slik ravni naše ekonomske znanosti).-
Čeprav so bili izidi v obeh občinah tesni: v Rušah jih je za samostojnost glasovalo 46,6 odstotk (proti 36,2 pa ostalih ni bilo j1 volišča), v Pesnici 45,4 odstotk" (proti nekaj čez 40 odstotkov) le obojim le malo manjkalo do P°' trebnih petdesetih odstotkov. T*1' di na takšnem izidu, sodeč po d°! sedanjih odzivih iz obeh občin,5 nekateri funkcionarji še vedi* obetajo, da bo poraz vendar* zmaga.
In prav zato v času, ko to PiSefL še nisem povsem prepričan, da b iz šestih občin res nastala spe* ena sama. Ne samo da mora rep11' bliška skupščina na predlog vS*j ke od dosedanjih občin sprej^ ustrezen zakon, temveč bo treh v teh dneh tudi v Mariboru razč stiti, kaj so ljudje sploh izgla5
V3h'	Milan Pred&
da
PREJELI SMO
Plače ne bi smele biti samopostrežno blago
Po svetu dobro vedo, kako se da zmanjševati inflacijo, pa to, kot kaže, pri nas nikogar ne zanima. Letos smo imeli priložnost poslušati dva znana svetovna ekonomista o vzrokih za inflacijo: Johna Gailbraitha in guvernerja Narodne banke Izraela Michaela Bruna. Oba sta dejala, da je vzrok za inflacijo nepravilna delitev dohodka oziroma neustrezni podjetniška in družbena poraba, ki presegata ustvarjeni dohodek. Zato - pravi Bruno
-	je treba: doseči družbeni sporazum o znižanju plač, zmanjšanju dobička podjetij ter stroškov družbene nadgradnje. Tako so v Izraelu, potem ko je inflacija
-	po prvotnem znižanju od 1600 na manj kot 10 odstotkov - letos ponovno začela naraščati in se približevala dvajsetim odstotkom, znižali plače za 20%. povečali tečaj dolarja prav tako za
20% in odpustili 6000 državnih uslužbencev.
V zvezi s tem je zanimiv tudi primer iz Italije, kjer so letos plače naraščale za odstotek hitreje kot inflacija (8%:6%) in že so sprožili alarm. Sestali so se predstavniki sindikata in delodajalcev ter sklenili, da smejo plače povečati samo za toliko, kolikor znaša inflacija, torej za šest, ne pa za sedem odstotkov. Pa to pravzaprav še ni nikakršna inflacija, zlasti še če jo primerjamo z našo. Pri nas, ko dosega že 2500 odstotkov letno, pa se predsednik ZIS celo hvali s tem, da se osebni dohodki realno hitreje dvigujejo kot inflacija!?
Pri nas so plače res že izredno nizke, vendar bi pri tolikšni inflaciji objektivno ne smele redno naraščati, temveč bi morale v najboljšem primeru realno ostati enake, če že ni mogoče dovoliti njihovega zniževanja. Poleg tega pri nas sploh nimamo sistema plač, kakršnega imajo - družbeno urejenega - po vsem razvitem svetu, s pomočjo družbenih pogodb med združenji sindikatov in delodajalcev. Pri nas imamo samoupravno svobodno delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki je pripeljala do nesmotrnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in do tolikšnih razlik v osebnih dohodkih med enakimi kategorijami delavcev, da to postaja ne samo ekonomski, temveč tudi politični problem. Ker v sistemu družbene lastnine ni nosilca interesa za dobiček - prav vsi samoupravljalci se skupaj z vodstvom zavzemajo predvsem za plače - si v podjetjih, ki imajo kakršen koli mono-
političen položaj, delijo pretirano visoke plače, ne da bi se seveda s tem racionalnost gopodarjenja kaj prida povečevala. Pri drugih, ki toliko denarja nimajo, pa zaradi tega štrajkajo in se pogrezajo v izgube. Tako imajo, na primer v nekaterih podjetjih celo snažilke in navadne administratorke večje plače kot v drugih - zlasti proizvodnih podjetjih - inže-nirji.
Glede dobička v gospodarstvu že tako vemo, da ga pravzaprav ni več, saj so po letošnjih polletnih rezultatih izgube večje kot akumulacija neizgubarjev. Pa še ti rezultati niso zanesljivi, saj skoraj povsod ugotavljajo, da obračunski sistem omogoča prikrivanje izgub in s tem prikazovanje namišljenega dobička. Tako v gospodarstvu ni več kaj vzeti, da bi s tem denarjem plačevali ceno za znižanje inflacije, kot je svetoval g. Bruno. Pa ne samo to: gospodarstvo mora plačevati še pretekle zunanje in notranje dolgove, nepokrite izgube, tečajne razlike ipd., pa še lastnih obratnih sredstev nima dovolj (90% posojila : 10% lastnina), kar vse je treba poravanti iz lastnega ustvarjenega dohodka. Kako potem zmanjševati inflacijo z zniževanjem dobičkov podjetij, ki ne samo da jih ni več, temveč je treba še več akumulirati, da bi poravnali prejšnje lastne in sistemske grehe?!
Ostanejo tako le še stroški za vsemogoče družbene službe, s katerimi bi morda lahko plačali ceno za znižanje inflacije. Toda ker se ta bliža skoraj polovici izplačanih osebnih dohodkov, bi morali tudi stroške za družbene
službe znižati najmanj za toliko
-	če so neto osebni dohodki približno enaki vsem družbenim prispevkom, davkom, carinam ipd. To pa seveda pomeni, da bi se moral skoraj za polovico zmanjšati obseg vseh družbenih služb, od državne uprave na vseh ravneh (občine, republike, zveza) do raznih sisov, zdravstva, šolstva in kulture, pa še kaj podobnega, če resnično hočemo znižati stroške družbene režije. To pa seveda pomeni prav toliko manj zaposlenih delavcev v teh službah. Kdo bo, na primer, po izraelskem vzorcu zniževanja stokrat manjše inflacije kot j e zdaj naša, odpustil
42.000	državnih uradnikov - če pa vemo, da je pri nas petkrat več prebivalstva kot v Izraelu?! Samo zniževanje družbenih prispevkov, kot je pri nas v navadi govoriti, nič ne pomeni, če se hkrati z nižjimi prispevki ne odpusti tudi ustreznega števila zaposlenih delavcev v družbenih službah, pa seveda še kaj drugega, kar bi za polovico zmanjšalo obremenitev gospodarstva s prispevki in davki. Samohvala predsednika zvezne vlade, da je uspel znižati državni proračun za nekaj odstotkov, je le kaplja v morje primanjkljajev, ki nas bremenijo in povzročajo tolikšno inflacijo.
Kdo bo tak protiinflacijski program izvedel v naši državi oziroma ali ga je objektivno - da ne govorim tudi subjektivno
-	sploh mogoče izpeljati; na to vprašanje naj odgovorijo tisti ljudje, ki so nas v tak položaj pripeljali. Žal je nekaj najbolj odgovornih za to že pokojnih, toda nekaj jih je še živih, pa jih le pov-
prašajmo. Prav njihova tako imenovana »teorija« delitve, ki nima niti v pravi marksistični ekonomski teoriji niti v praksi sodobnega razvitega gospodarstva nikakršne podlage, nas je od leta 1961 sem, odkar je bila vgrajena v naš samoupravni ekonomski sistem, pripeljala v ekonomski in s tem seveda tudi politični propad.
Žal se tega krutega dejstva vse doslej tudi Zveza komunistov Slovenije ni zavedla. In tako
-	namesto da bi se z vsemi silami uprla proti nadaljnjemu razglašanju te »teorije« kot bistva samoupravljanja - nekritično podpira povsem isto »teorijo« delitve predsednika Zveznega izvršnega sveta, ki temelji na svobodni delitvi dohodka in osebnih dohodkov kot - sedaj - menda podjetniško tržnem principu. Toda v razvitem tržnem svetu, s katerim se mi lahko primerjamo, imajo obvezne družbene pogodbe med sindikati in delodajalci (med njihovimi združenji, ne pa znotraj posameznih podjetij!) o delitvi dohodka, to je o plačah za posamezne, natančno določene kategorije zaposlenih delavcev, na kar pa vsi - ekonomisti in politiko - pozabljajo ali pa sploh nič ne vedo. Delitev dobička na morebitni delež delavcev pa je večji del prepuščena lastnikom, ki v svojem interesu tudi pri tem skrbijo za čim večji svoj dobiček, ne pa za čim večje splošno razdeljevanje dobička
-	tako kot pri nas. Žato pri nas svobodne delitve dobička sploh ne morejo biti, saj nimamo niti lastnika, ki bi zanj skrbel, niti
-	namesto njega - v obstoječem
samoupravnem sistemu ni nilj ■ gar, ki bi opravljal to, za obs* vsakršnega ekonomskega sis ma tako pomembno ekonorns funkcijo. Prav zato se svobodno razdeljevanje dohod in osebnih dohodkov mora ( j jektivno) spremeniti v sampP^ | strežno razdeljevanje plač o vsakršnega interesa za podJe in družbeno lastnino. Tega vp jj šanja pa ne rešuje trg, kot d) »tržna vlada«, temveč le oW , tivno ustreza organizacija d*“:} bene oblike lastnine. Vsega * naša zvezna vlada »ne ve<^Lz3 paj z njo pa tudi ne naša Zv komunistov.	■ Q^
Da ne bo potrebnega nesp.^j, zuma, še tole: naj nihče ne & da sem po vsem tem, kar 6° r. rim o delitvi dohodka, zag° j. nik zamrznjenja osebnih dot ,£ kov. Nikakor ne, zato pa skoraj tri desetletja bojevnice besedno!) za obvezno in k°Pytve
no družbeno usmerjanje d yv
dohodka in osebnih dor>o“ v lihdogof1 ■
in samoupravnih
s pomočjo družbenih dogo' 0v in samoupravnih sporazd v0. panog. Takšne družbene dos ^ re (pogodbe) imajo v vseh razvitih kapitalistm** erji žavah - torej v pravem tr,^en6 \ gospodarstvu - kot dt1* jni' dogovore med zainteresi ■ ^ stranmi. Vendar to ni m® »dogovorna« ekonomu®- ^ takšno obliko razpletanja^^'
križnih objektivnih
iz-
raznih družbenih slojev P ^d-tvi dohodka in osebnih -pU' kov nekateri pri nas radi ^ jejo in s tem njene zagm ^ proglašajo za nasprotni® gasospod„»u.a_^jJ
Kakšna naj bodo javna podjetja *
SPREMINJAMO OBLIKO, VSEBINE PA NE
Potem ko smo s tako imenovano svobodno menjavo dela, ki nikoli ni bila nobena menjava, kaj šele svobodna, do skrajnosti za-meštrali javne državne funkcije, tudi zdaj, ko je zakon o podjetjih vpeljal pojem javnega podjetja, nič ne kaže, da bi se ta vozel kaj hitro, predvsem pa učinkovito razpredel. Zagata seveda ni nova, dotika pa se glavnega vprašanja Pri graditvi modela tržnega gospodarstva: tako imenovane operacionalizacije družbene lastnine. Prišlo je tako daleč, da zdaj že vsak zase, ne glede na naravno ali poglavitno funkcijo gospodarske prganizacije, razmišlja in celo vleče konkretne poteze, ki naj bi mu Pomagale iz te godlje. Tako smo ua nekem posvetu pred kratkim lahko slišali, da so se delne operacionalizacije družbene lastnine v Luki Koper lotili tako, da so svojim delavcem prodali del poslovnega sklada in iz njih naredili ueke vrste interne in socialistične uelničaije. Nekdo, ki sicer ni imel nič proti takšni operacionalizaciji v Luki, se je ob tem zelo resno vprašal: »Bomo zdaj tudi neko elektrarno kot kapitalno intenzivno energetsko napravo in strateški objekt razprodali šestim delavcem, ki v njej delajo?
Zanimivo je, da so na posvetu 0 zasnovi našega javnega podjetja Pred dnevi v slovenski skupščini 'gradivo zanj je pripravil dr. Ja-flez Šinkovec) ugotavljali podobne absurde in ob njih zgolj lahko Ugotovili, »da so tam, kjer so se še spremenili v navadna podjetja, ravnali napak«. Zakaj so tako ravnil pa je mogoče še najbolj prepričljivo odgovoril predstavnik ^SMS Janez Kopač, ki je ugoto-X1!' da so »čas prehitevali tisti, ki p vznemirja zakon o podjetjih«. 0 njegovem mnenju gre vzroke 3 takšno ravnanje iskati v polifonem boju, ki se odvija prav na ransformaciji lastnine. Odveč je eveda poudarjati, da gre v večini
takšnih primerov zgolj za trdovratno vztrajanje pri konceptu družbene (ne)lastnine, ki omogoča socialistični birokraciji ribariti v kalnem oziroma ji ponuja poglavitne vzvode njene oblasti. To pa je razlog več za ugotovitev, kako nujna bi bila v tem času velika jugoslovanska operacija, s katero bi iz nelastnine dobili lastnino kot tudi za to, da za kaj takšnega v Jugoslaviji očitno še ni vsesplošnega političnega konsenza. O tem zelo jasno govori skupna seja komisije predsedstva CK ZKJ za družbenoekonomske odnose in delovne skupine za pripravo dokumentov o gospodarski reformi za bližnji partijski kongres, kjer so se prav ob tem vprašanju najbolj lomila kopja. Medtem ko se je, na primer Zoran Popov zavzel za to, da se končno otresemo zablod in jasno povemo, dajetitular družbene lastnine lahko samo država, pa se je vodja delovne skupine za izdelavo dokumentov in član predsedstva CK ZKJ Stanko Radmilovič vsaj v tem pogledu izkazal kot ortodoksni kardelje-vec. Ponovil je staro retorično dilemo, »da se mora ZKJ tudi v tem
dokumentu opredeliti, za kakšno družbo se zavzema in bori ali za bogato, učinkovito in demokratično ali za bogato, učinkovito, demokratično in socialistično družbo. Če je komu ušla ta pojmovna distinkcija, potem je treba reči, da gre za to, ali bo ZKJ vztrajala pri izrecni opredelitvi graditve socialistične družbe«. Čeprav ni bilo jasno, v čem je »večja kakovost« te druge družbe, kot se je pronicljivo vprašala Ekonomska politika, je Radmilovič kljub temu razložil, v čem je njegova »di-ferencia specifica«. »Opuščanje pojma socializem bi pomenilo, da se implicite opuščata družbena lastnina in samoupravljanje ter da se opredeljujemo za privatizacijo, ki na srednjo ali daljšo dobo pomeni izključno zasebno lastniško družbo brez samoupravljanja, temveč zgolj s participacijo.«
Ali to pomeni, da bi moralo tudi naše javno 'podjetje še naprej ostati v družbeni lasti? Če bi pritrdilno odgovorili na vprašanje, potem bi se skupaj z Radmilovičem in z vsemi tistimi, ki so na vrat na nos pohiteli z odpravljanjem si-sov, znašli v nepremostljivi kon-
tradikciji. Tembolj, če vemo, da so bili na tem področju prav sisi tisti zunanji izraz oziroma forma samoupravljanja in družbene lastnine. Po vsem tem seje verjetno zelo upravičeno vprašati, za kakšno gospodarsko prenovo oziroma socializem se zavzemajo v Srbiji?
Vse bolj očitno torej postaja, da pri rešitvi tega vprašanja, ki zadeva samo bistvo gospodarske prenove in uspešnega uveljavljanja tržnega gospodarstva, ni pričakovati velike pomoči od naj višjega partijskega organa v državi. To pa nam lahko govori samo nekaj, in sicer, da bo moral Markovič (verjetno že v najkrajšem času) priti s predlogom za to operacijo kar naravnost v skupščino SFRJ ter v medijskem in še kakšnem pogledu aktivirati jugoslovanske reformne sile kot sile pritiska.
Glede na takšen položaj seveda ne preseneča, če so se na omenjenem skupščinskem posvetu gibali v začaranem krogu in ostali brez odgoyorov na poglavitna vprašanja. Že res, da bodo javna podjetja po zakonu o podjetjih ustanavljale družbenopolitične skupnosti, vendar na posvetu niso znali odgovoriti, kdo bo pravni naslednik sisov, kakšni bodo vložki in pravice starih in novih ustanoviteljev.
Popolnoma nepotrebne zagate. To pa samo zato, ker v Jugoslaviji očitno še ni dozorel tisti čas, v katerem bi se bilo moč vsaj pri javnem podjetju zakonsko posloviti od koncepta družbene lastnine in prav tako določiti, daje to podjet-
TRŽENJE KOT EDINA PRIHODNOST
Odločitev o trgu in tržnem ravnanju vseh nas, še posebej pa podjetij na naših in tujih tleh, je stara že nekaj let. Še največ se je o tem govorilo in pisalo letos,ko-naj bi novi zakon o podjetjih prinesel svežino v tržno delovanje. Res pa je, da so podjetja na ta preobrat različno pripravljena. Eden izmed dejavnikov pripravljenosti na tržno delovanje je tudi
marketing. Marketing ali trženje, kot ga nekateri prevajajo, lahko opišemo z besedami Philipa Kot-lerja, znanega ameriškega strokovnjaka na tem področju: Trženje je znanost in umetnost, kako pridobiti in zadržati kupca in dobiček, tako da so porabniki zadovoljni. To znanost in umetnost v Združenih državah Amerike poučujejo že skoraj 80 let, pri nas pa
si le (z redkimi izjemami seveda) utira pot v mišljenja in odločitve gospodarstvenikov.
Da bi vsaj malo zmanjšali zaostanek za razvitim svetom in da bi se začeli tudi trženj sko vesti, sta jugoslovanski časopis za trženje in tržno komuniciranje Media marketing in Gospodarsko razstavišče v Ljubljani pripravila prvo srečanje ponudnikov in porabnikov tržnih storitev, materiala in opreme Marketing Klub 89. Ta je potekal od 11. do 15. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, na njem pa je sodelovalo 60 razstavljalcev iz Jugoslavije in tujine. Ti so na izjemno lepih in domiselno okrašenih razstavnih prostorih prikazali svojo bogato paleto ponudbe, ki sega od opremljanja prodajnih prostorov, foto, audio in video storitev, oblikovanja propagandnih sredstev, snovanja tržnih in propagandnih akcij, tržnih raziskav do organizacije kongresov, srečanj in vsega, kar spada v uspešno tržno storitev. Skratka, vse za trženje na enem mestu.
Sam sejem ni bil odprt za širšo javnost, temveč je bil namenjen samo za profesionalce, strokovnjake in interesente, ki so bili pripravljeni plačati visoko ceno vstopnic (1 dan 300.000; 5 dni
1.300.000	dinarjev). Zato je sejem ohranil strogo poslovni značaj, s tem pa so tudi omogočili normalen potek marketinškega foruma. Ta je potekal v okviru Marketing kluba, na njem pa so udeleženci predstavili svoj način uporabe trženja v konkretnih primerih. Tako je Teniški sklad Slovenije predstavil športno trženje, predstavnik Radia Študent je govoril o možnostih radia v ekonomski propagandi in Varianta je prikazala svoj način političnega trže-
je vsaj v prvi fazi preprosto državna last, se pravi državno podjetje. To, da so razvite države v svoja javna podjetja spustile tudi zasebnike, da so se jim na posameznih sektorjih razvila mešana podjetja itd., to je že drugo vprašanje, ki zadeva (ne)učinkovitost njihovih javnih podjetij. In če smo že pri skupščinskem posvetu in »pametnem razmišljanju«, za katerega so se zavzeli na njem, velja reči, da je to pametno tudi pri nas šele od tu naprej in da šele od tu dalje lahko razmišljamo o »državi kot partnerju in ne kot patronatu v takšnih podjetjih«.
Vse torej kaže, da gre za zdaj spričo nedorečenih stvari glede (družbene) lastnine tudi pri koncipiranju javnega podjetja bolj za spremembo forme kot pa njegove vsebine (naslov v Delu: O javnih podjetjih za zdaj še vrsta popolnih neznank, je zelo zgovoren) kot tudi, da o kakšnem resnem uveljavljanju tržnega gospodarstva ne more biti govora, dokler se v slehernem podjetju (ne glede na njegovo lastninsko naravo) ne bo zelo jasno vedelo, kdo v njem je dolgoročno zainteresiran za maksimiranje akumulacije. To pa v javnem podjetju gotovo niso delavci, ki težijo bolj k delitvi te akumulacije, temveč je lahko le država. Vse drugo so lahko še naprej naše fiksne ideje in največje možne zablode, kot je to na seji omenjenih partijskih komisij v Beogradu imenoval Zoran Popov.
Ivo Kuljaj
nja. Seveda brez sodobne tehnologije tudi ni šlo. Predstavljene so bile računalniške zmogljivosti in njihova uporaba v trženju. Na okroglih mizah, na katerih so sodelovali tudi gostje iz tujine, pa so skušali odgovoriti na mnoga vprašanja v zvezi s podjetništvom in o uporabi sejmov, designa ter industrijskega oblikovanja v trženju. V bistvu pa so se vsi pogovori sukali okrog osnovnega vprašanja: kako uporabljamo trženje pri nas.
Marketing Kluba 89 v Ljubljani se je udeležil tudi Feri Horvat, zvezni sekretar za ekonomske odnose s tujino. V pozdravnem govoru, ki gaje imel v ponedeljek na otvoritvi srečanja, je poudaril, da bo z novimi spremembami v razvojni politiki trženje postalo nujni, sestavni del poslovanja vsakega podjetja. Brez njega ne bo mogoče zagotoviti učinkovitega razvoja in poslovanja, usmerjenega na svetovni trg. Zato, je še dejal Feri Horvat, vidi velik pomen v Marketing Klubu, saj spodbuja, izobražuje, ustvarja tekmovanje in podjetništvo. To pa lahko predstavlja pomemben prispevek na poti naše družbe iz krize, na poti v sodobno Evropo in sodobni svet.
V čem je torej pomen Marketing Kluba 89! To je bilo prvo profesionalno sejemsko srečanje z vsemi strokami, ki se ukvarjajo s trženjem. Videli smo lahko vse, ki kaj pomenijo v trženju. Pohvaliti velja tudi zelo profesionalno pripravo srečanja, saj so izdali priložnostni katalog z vsemi potrebnimi informacijami o sejmu, natisnili so rokovnik za udeležence, deloval je tudi tiskovni center, vsak dan pa je izšel informativni sejemski bilten. Vse to pomeni novost vsaj pri nas. Poleg vsega tega pa je imel Marketing 89 še eno globljo željo, da bi trženje končno dobilo tisto mesto, ki mu pripada. Ali je v tem uspel, je težko reči, vendar je to le spodbuda vsem tistim, ki so doslej z nezaupanjem gledali na trženje.
Robert Peklaj
Če primerjamo načelne izjave vodilnih slovenskih in srbskih politikov, ki naj bi v najbolj zaostrenih oblikah izrazili te razlike (npr. izjave Milana Kučana in Slobodana Miloševiča), lahko z velikim presenečenjem ugotovimo, da v najbolj pomembnih vprašanjih razlik ni, pač pa je v njih moč najti naravnost izjemno skladnost. Eni kot drugi soglašajo s tem, da z administrativnim vodenjem gospodarstva ne gre in da je treba preiti na tržni sistem; da je prvi pogoj za rešitev gospodarske krize prenova političnega sistema, ki mora biti demokratičen in politično pluralističen; da je treba zagotoviti volilni sistem, v katerem bo mogoče nastopati z več kandidati z različnimi pogledi na politična in družbena vprašanja; da je treba postaviti neodvisno sodstvo; da je birokratizem eden glavnih vzrokov za krizo; da je večstrankarski sistem za našo državo nesprejemljiv; da mora biti Jugoslavija enoten gospodarski prostor; daje treba o najpomembnejših vprašanjih v državi odločati s soglasjem itd., predvsem pa o samem najbolj temeljnem vprašanju - da je v interesu vseh republik in vseh jugoslovanskih narodov, da Jugoslavija obstaja, preoblikovati pa jo moramo vsi skupaj, predvsem enakopravno. Eni in drugi trdijo, da stojijo odločno na poziciji socializma, da so komunisti, vendar so za socializem, ki naj bo demokratičen, ukrojen po meri človeka, za socializem blaginje torej, ne pa revščine.
Zato pa se pojavijo razlike takoj, ko gre za konkretizacijo teh pogledov. Še najbolj jasne so v ocenah ekonomistov, ki najpogosteje nastopajo v javnosti.
Glavni kamen spotike je
(družbena) lastnina
Najgloblje so te razlike v pogledih na vlogo lastnine v naši družbi. Ali naj še ohranimo (krepimo) družbeno, ali še kakšne druge? Katere?
Ko je »Mikuličeva komisija« začela reformo, še ni bilo jasno, da ne gre le za klasičen poskus prenove socialističnega gospodarstva, s katerim naj bi povečali njegovo učinkovitost in kakršne smo poznali že prej. Šele ko so »reformatorji« načeli problem lastnine in bolj ali manj priznali, da je temeljni razlog neučinkovitosti socialističnih gospodarstev prav oblika lastnine, je postalo jasno, da gre za mnogo več. Pri tem pa se je takoj stavilo vprašanje, kaj narediti z njo?
O vlogi družbene lastnine pravi dr. Jože Mencinger naslednje:
- Morda pa na vprašanje, kam z družbeno lastnino, sploh ne bo treba odgovarjati, saj kaže, da bo razgrabljena, še preden bomo rešili zadrego Aškerčevega mejaša. Razgrabili jo bodo najbolj »podjetni in iznajdljivi«. To ne bo težko. Nacionalizacije, ekspropriaci-je, kolektivizacije, agrarne reforme in drugi nasilni odvzemi zasebnega premoženja so močno omajali veljavo mnogih moralnih norm, ki so se jih držali ekspro-priirani eksploatatoiji. Razmejitve med družbenim in privatnim so v štiridesetih letih »kraje« družbenega premoženja s posojili, s plačami za nedelo in s podobnimi stvarmi povsem zakrite. Manjka nam tudi zakonodaja, ki bi družbeno lastnino varovala pred »podjetneži«, ki bi, na primer, preprečevala raznim komercialistom ustanavljati zasebna podjetja kar tako - da s seboj vzamejo še poslovne zveze. Res pa je tudi, da družbene lastnine pred njenimi »lastniki« sploh ni mogoče varovati drugače kot tako, da jo spremenimo v državno.
Če smo družbeno lastnino »kradli« že doslej, se pojavlja vprašanje, kaj v to sploh prinaša reforma? Predvsem to, da poleg dosedanjega prelivanja produktivnega družbenega premoženja v neproduktivno zasebno omogoča še prelivanje produktivnega družbenega v produktivno privatno. To pa je pravzaprav manj škodljivo kot prvo, odpira pa naslednje vprašanje... Ker mora imeti trg prodajalce in kupce, ki
Ukrepi vlade padajo na neplodna tla
LASTNINA MORA IMETI GOSPODARJA
so bili oziroma ki bodo postali lastniki tistega, kar se prodaja in kupuje, je očitno, da za trg kapitala in dela potrebujemo lastnike kapitala in lastnike dela. Če pa imamo lastnike kapitala, se uveljavi tisto, kar imenujemo »kapitalski odnos«, pa naj se še tako sprenevedamo, da ni tako. Nič torej ne pomaga govorjenje o »novem socializmu«, o »socializmu po meri človeka« in podobno, saj je socializem definiran kot družbena ureditev, v kateri ni zasebne lastnine proizvodnih sredstev. Ureditve, ki uveljavlja lastninski pluralizem, res ni mogoče imenovati socialistična. Posebno ne, ker bi zaradi večje učinkovitosti drugih lastninskih oblik, na katere se opirajo reformski upi, družbena lastnina prav hitro iz prevladujoče postala obrobna. Tako pa pridemo do pravzaprav edine trditve, to je, da so vsi poskusi takšne prenove socialističnega gospodarstva, da bi postalo ekonomsko učinkovito in ostalo socialistično, obsojeni na neuspeh; takšno gospodarstvo bo ali prenehalo biti socialistično ali pa bo ostalo neučinkovito.
Ali bo zvezna vlada zdržala
Po mnenju tega in še drugih ekonomistov je torej prav veljavna lastninska podlaga našega »samoupravnega« sistema glavni krivec za njegovo ekonomsko neučinkovitost in tako tudi za hiperinflacijo.
Dr. Bogomir Kovač pravi o tem: Ekonomski boj proti inflaciji zahteva najprej politični konsenz, kakšen ekonomski razvoj in ekonomski sistem si pravzaprav sploh želimo in kdo bo v prvem krogu plačal »inflacijski davek«, ki ga bodo zahtevali protiinflacijski ukrepi. In tu je očitno jedro spora in osrednja ekonomska ost politizacije o vladni odgovornosti za jugoslovansko krizo.
Šedanji politični napadi na vlado predvsem s srbske strani (inflacija, klirinški izvoz, kmetijstvo in socialna beda so najpogostejši
povodi za kritiko) so očitno del globalne srbske politične strategije, podobno kot je obrambna in prizanesljiva drža Slovenije in kritika vlade iz Hrvatske predvsem nasprotovanje prvim. Pri Srbih gre očitno za politično strategijo osvojitve vseh temeljnih vzvodov jugoslovanske politike v imenu globalnih strateških srbskih interesov: partija naj bi klonila na izrednem kongresu, skupščina ob napovedanih novih spremembah prenove federacije in vlada s sprožitvijo vladne krize in njeno zamenjavo. Obstoj vlade v vroči politični jeseni tako ne bo toliko odvisen od njenih politično ekonomskih sposobnosti kot od delitve politične moči ob njej, in s tega vidika bi pomenila vladna kriza in njen morebiten padec predvsem politični poraz za slovensko in hrvaško politično vodstvo in bistveno prerazdelitev politične moči v korist Srbije.
Doslej predvsem blažilni ukrepi
Ne glede na takšno relativno ugodno oceno in prepričanje dr. Bogomira Kovača pa se kritike na račun zvezne vlade vendarle množijo. Večina kritikov misli, da je dosedanje delo vlade v zvezi z inflacijo zaradi več vzrokov neuspešno — tudi če upoštevamo institucionalne omejitve. Pripombe bi zlasti lahko imeli v zvezi s pričakovanji, da bodo spremembe v gospodarskem sistemu zmanjšale inflacijo, zaradi česar do mnogih ukrepov, ki bi lahko bili uspešni v prvih mesecih letošnjega leta, ni prišlo. Tako ni bil izkoriščen ugoden položaj za preobrat, ki se je ponujal do konca lanskega leta, ko so bili izčrpani inflacijski pritiski uravnavanja relativnih cen po njihovi junijski odmrznitvi. Drugič, ZIS seje vnaprej odrekel politiki dohodka, brez katere v sistemu, v katerem ni »naravnega sovražnika« njihove rasti, ni mogoče stabilizirati gospodarstva. Tretjič, sedanji ukrepi, preračunani na prepreče-
vanje vgrajevanja pričakovane prihodnje inflacije v tekoče cene, kot sta npr. prepoved vračunavanja stroškov financiranja v ceno, prepoved uporabe čekov za kreditiranje ipd., so bolj malo koristni v splošnem pravnem neredu in ob premalo omejevalni denarni politiki ter od 30 do 40 odstotkov mesečno povečevanih osebnih dohodkov. Nekateri ukrepi, kot so napr. intervencije z blagovnimi rezervami, so bili nepotrebni ali pa zgrešeni, tako da ni prišlo niti do majhnih ugodnih ekonomskih in socialnih učinkov. Zadnje dni je ZIS končno začel napovedovati sveženj ukrepov proti inflaciji. Zdaj še ni povsem jasno, kaj bo vseboval, težko pa se je znebiti vtisa, da želi ZIS z napovedjo ostrih ukrepov v zvezi z denarjem in posojili ustreči predvsem vse glasnejšim protestom v javnosti zaradi nebrzdanega divjanja cen. Za to dejanje pa je v glavnem krivo tiskanje denarja.
Zvezni proračun — sod brez dna
Ali je bil zvezni proračun — kot smo lahko prebrali v tisku — nedavno res zmanjšan?Kako je to možno trditi, če je NBJ 31. marca od federacije terjala 92.000 milijard din, v istem trenutku pa ji je od nje prispelo v plačilo 513 milijard?! Načrtujejo celo, da se bo letos vsota posojil, s katerimi se zadolžuje federacija, povečala s 1545 na 10.659 milijard dinarjev. Proračun je sicer formalno zmanjšan, porablja pa se znatno več. Denar se še naprej tiska za potrebe države, zunaj dejanskega nadzora javnosti. Verjetno je odveč poudarjati, za kakšno reko »sive emisije« gre.
Če mora NBJ popuščati pred takšnimi zahtevami in pritiski, potem je jasno, kdo dejansko narekuje igro in koliko je zamisel o neodvisni monetarni oblasti v sedanjih razmerah čista utopija. Iz primarne emisije prihajajo ogromne vsote denarja, veliko pa ga je »ustvarjenega« z internimi ustnimi dogovori in na druge načine, ki so daleč od zakonitosti. Dolžniki pogosto pravočasno ne vračajo niti glavnice niti ne plačujejo obresti, medtem ko država kratkoročna posojila spreminja v dolgoročna ob smešno nizkih obrestnim merah. Da bi vse to financirali, se stalno povečujejo obvezne rezerve poslovnega bančništva pri NBJ, s čimer se ves račun — med drugim tudi skozi razlike v višini obresti — sproti zvrača na gospodarstvo. Po neki oceni je deficit javnega sektorja za lansko leto dosegel vsoto, ki ustreza približno 80 % družbenega proizvoda države. Če to primerjamo z izkazanimi 7 % tekočih izgub gospodarstva, potem postaja jasno, da inflacijo podpihuje predvsem država.
Kaj šele zunanje finance! Če je treba na osnovi meddržavnih pogodb izplačati podjetja, ki izvažajo na klirinško področje, v menjavi pa se na naši strani pojavi sufi-cit, potem to mora nekdo pokriti. Emisija je edini vir za to, kar pomeni, da se odpira še eden izmed ventilov inflacije. O tem »vemo skoraj vse«. K rasti inflacije pa po istih ali podobnih mehanizmih prispevajo tudi neporavnani dolgovi s konvertibilnega področja. Konec lanskega leta je šlo za 1,5 milijarde dolarjev dospelih, vendar neporavnanih dolgov naši državi.
Bodo prišle vse karte na mizo?
In kaj mora Markovič storiti, da ne bodo dogmatske sile ponovno
zmagale in »rodile« podobnega monstruma inflacije? Prvo j® vprašanje, ki ga mora Markovič na skupščini postaviti jugoslovanski javnosti, namreč ali se dejansko želi iztrgati iz krempljev birokratsko-voluntarističnega sistema in zgraditi »novi socializem«.
Če bo jugolovanska javnost Markoviču ponovno odgovorila, da želi »novi socializem«, poten) to pomeni, daje treba dati vsebin' koncepta vlade vso podporo ali, drugače povedano, ni prenove, zlasti ne takšne, kot si jo zamišlja Markovič, brez političnega konsenza vseh: nacionalistov, liberalcev in komunistov.
Možnosti Markoviča so, p° mnenju komentatorjev skupščinskega dogajanja minimalne. Ce želi iz tega minimuma izvleči maksimum, mora najprej poveda-ti jugoslovanski javnosti, kdo hoče samo po 150 dneh trajanja mandata zrušiti njegovo vlado, Ali ima Markovič toliko poguma, da bo skupščini SFRJ postavil tudi vprašanje, zakaj Srbija (enotna) ; ruši ZIS?!
Bistvo kampanje birokratov »antibirokratske revolucije« je, da se protiinflacijski program Markovičevi vladi podtakne kot kukavičje jajce. V trenutku, k° j poskuša ZIS speljati velik podvig in popolnoma spremeniti model socializma, mu očitajo blago stališče do inflacije. To bi lahko primerjali z vlado, ki se ukvarja z izumitvijo letala za polet na luno in z organiziranjem življenja na njej, njeni politiki in državljani pa se razburjajo, da je v mestnem prometu vsak dan gneča in da je najprej treba to urediti.
Vse to pa nikakor ne pomeni, daje treba inflacijo pustiti, da gre, kot gre, in da Markovič ni napravil tudi napak v svojem programu, predvsem metodoloških. Kajti spremembe po delih prinašajo več škode kot koristi. Na primer: sprostiti cene in OD brez vsakršnega nadzora, ob hkratnem dopuščanju finančne nediscipline podjetij in možnosti njihovega obstoja tudi ob izgubah, je za gospodarstvo neke države samomo; rilska poteza. Torej Markovičevi vladi ne moremo oprostiti dela krivde za visoko inflacijo.
Kljub temu pa so največji krvc' zunaj nje. In že tu mora biti drug' del Markovičevega obračanja na jugoslovansko javnost. Z argumenti, ne s čustvi, mora delegatom povedati, koliko državo stan6 vrzel, ki jo je v konceptu ZIS povzročila skupščina SFRJ. Tu gre predvsem za prestavljanje datuma odprave menic, zavračanj3 predloga vlade, da imajo obveznosti do dobaviteljev prednos pred izplačilom OD itd. S tak-' nim ravnanjem se je zvezn skupščina postavila na stran **' stih, ki dejansko preprečuje) spremembe, torej upajo, da bo Y »novi socializem«, če že mora P':, ti, prišel vsaj kasneje. Je pa tu6, res, da poskuša Markovič P11 v »novi socializem« s staro drža no administracijo in s staro tebn ko pisanja gradiv...
Lastnina — preizkusni kamen vseh reform
Naj ocenjujemo sedanje raz m6
re v državi tako ali drugače, - , stvo je, da prav naš odnos do la5 nine pomeni preizkusni kamen 3 vso našo družbeno preobrazb^
V javnosti vse bolj prevlad^ zahteva po vpeljavi pluralizn lastninskih oblik — privatne, ^ družne, kolektivne, mešane . javne lastnine, kakor tudi za ™ hovo enakopravnost in med bojno konkurenčnost. Zagot Ijena naj bo pravica svobodn gospodarskega delovanja ne S de na lastnino na vseh gosp0"^, skih področjih, razen v prirnpL0 ko bi takšna dejavnost ^(0-ogrožala varnost življenja in Ija in siromašila kakovost zhu,a nja. ZK Slovenije se zavzema^ neomejeno rast zasebne lastm^j
dej'
Zasebna in družbena lastnina j. zavzameta takšno mesto, kalnega zmoreta doseči v ko -
renčni tekmi gospodarske usf )(1 nosti. Ali je takšna pot pra edina, lahko pokaže še le <~as-0 Vinko Bia
kako gospodarimo
Ljubljana, 15. septembra 1989
Delavska enotnost 9
MARATONSKA STAVKA SEVNIŠKEGA BETONA

V torek, 5. septembra ob 13. uri je začelo stavkati od 60 do 65 delavcev 125-članskega tozda Gradbeništvo v Sevnici zasavskega Betona. V ponedeljek, 11. septembra, še vedno niso delali, čeprav so postavili stavkovni odbor na čelu s predsednikom Stankom Blagojevičem. Niso delali na gradbiščih sevniškega hotelsko-trgovskega centra, Mercatorjevi hladilnici na Blanci in KPD Bobu pri Mirnu.
Prejšnji petek se je v Zagorju sestal tudi osrednji delavski svet in gladko zavrnil zahteve sevniških delavcev. O tem in vsem drugem je tekla beseda na posebnem sestanku vodstva tozda, stavkovnega odbora, kolektivnega poslovodnega organa iz Za-Soija) sestanka se je udeležil tudi sekretar občinskega sindikalnega sveta Košar in Predsednik komiteja za družbeni razvoj pri |S sevniške občine Jože Kovač. Sestanek je bil izredno mučen in dolg. Stavka, sevniški tozd Betona je nasploh rekorder pri tem, je Pila maratonska za to občino. Vmes je bila delovna sobota, tako da potemtakem niso delali od torka do vključno ponedeljka. '' krizi, v kakršni je gradbeništvo, je to hud udarec. O odgovornosti je razpravljalo tudi Predsedstvo občinskega sindikalnega sveto- Nesprejemljivo je bilo predvsem to, kar Jim je sekretar občinskega sindikalnega sveta Košar tudi povedal v brk, da so kljub sprejetim stavkovnim pravilom zavračali delo, zato je upravičeno vprašal, kaj je še todaj. Mimogrede, o stavki je poročala tudi beograjska Borba.
Bdeča nit, ki se je vlekla skozi večurno tozpravo, je predvsem slaba obveščenost in toedsebojno nezaupanje. Direktor sevni-kega tozda Karel Makari jim je nekajkrat Ponudil avto, telefon in drugo, naj se predajo o tem in onem. Ne želimo prilivati e nadaljnjega olja na ogenj, vendar organi-ran kolektiv to vsekakor ni, če imajo, de-
nimo v Zasavju, kot je bilo večkrat rečeno, delavci na voljo tudi po dvanajst vozovnic za pot domov (delavci iz drugih republik), da ne govorimo o domala brezplačnem bivanju v samskem domu. Še najbolj pošteno bi bilo, če bi vse skupaj pregledala služba družbenega knjigovodstva in morda" tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Ne da delavcem ne bi privoščili tega ali onega priboljška, temveč vse skupaj diši po odtujevanju družbenega premoženja. Ce npr. kdo ne zmore stanarine, je prav, da gre na stanovanjsko skupnost po subvencijo, saj stanovanjski dinar združujejo vsi, tako revni kot bogatejši, zakaj bi to šlo iz bolj kot ne prazne vreče tozda, čeprav so gradbinci in torej svoje strehe kovači, mar ne?
In kakšen je razplet? Pravzaprav je nenavaden. V torek, 12. septembra, so sicer ponovno delali tudi na omenjenih gradbiščih, čeprav velja poudariti, da so vseskozi delali v kamnolomu Log, boštanjski betonarni in vzdrževalci. Za normalen učinek naj bi delavci dobili 4,06 milijona dinaijev (Borba je pisala o 2,6 milijona!). Po enem sklepu osrednjega delavskega sveta naj bi prejeli še 30 odstotni povišek tisti, ki do lestvice delovodje tega ne dosega, pa naj bi dobil draginjski dodatek 1,5 milijona dinaijev. Domenili so se tudi, da za stavkovne dneve dobijo le 70-odstotno plačilo. Če zahteve do konca meseca ne bodo izpolnjene, naj bi 1. oktobra ponovno stavkali.
Vse skupaj je torej še zelo nejasno. V zahtevah stavkovnega odbora je pisalo o zahtevi po stoodstotnem povišanju osebnih dohodkov. O tem so na omenjenem sestanku mnogo govorili. Sevniški tozd niti matični kolektiv nimata toliko denarja. Zato so začeli govoriti celo o tem, da bi, če bi toliko izplačali, podjetje pripeljali v propad. Ne moremo tudi mimo vtisa, kot bi nekateri hoteli ribariti v kalnem, sklicujoč se na raz-
Skupnost jugoslovanskih železnic
SINDIKAT NAM NI
pomagal
gr , ne<tovn° končani stavki vlakovodij ŽTP Za Je C* Je javnost bolj ali manj obveščena. To potiju n °rez razprav sprejet govor Nikole Zurkoviča
na ljubo je treba povedati, da je bilo vzrokoi van??Pcavo precej, čeprav je prvi človek Jugoslo vprai'h železnic v izčrpnem poročilu pojasni natrtiJa’ ki so’ kot nekateri pravijo, predme icevanja raznih sredstev obveščanja. stavt.rkov?č Poudaril, da sta od desetih zahte\
0	k« samo dve v domeni ŽTP Zagreb, pre
Pa Je treba ugoditi enotno, na vsej mrež. ve6 ,sl°vanskih železnic. Gre predvsem za zahte loyn:a ®e.Pri upokojitvi upošteva beneficirani de Ha ]R staž strojevodij in deli prejemke na 12 in ne dve 1 ™esecev, zdravniški pregledi naj bodo vsak: klicnfk 1 u ne vsako leto, natančno določitev poslej. obolenj, uzakonitev radijskih dispečar-hil v_ , ln drugo. Nikola Zurkovič je nato_pojas-Za qhi °v® za solidarnostno pomoč drugim ŽTP in 0ba „£1 ev 31. 8. letos o delovni obveznosti, tovani, -temeljita na določilih zakona o zdru-Se breiU v. in sicer na 10. in 19. členu, po katerih en0tn lzjenj ureja obvezna »tehnično-tehnološka hi, (ja tat v Jugoslovanskih železnicah. To pome-hejf, *. b, ki so »priskočili na pomoč«, v nobe-ŽTq 5nrneru ne moremo imeti za stavkokaze, tih v, og^je prevzela pet prog in nekaj tovor-P0|hapavV’ Novi Sad nekaj tovornih vlakov, hjubifa*1 Pa 50 tudi železničaiji iz Sarajeva. ŽG s stavko;3 j® odklonila pomoč in se solidarizirala Posin°Ciimk Jurkovič je na koncu povedal, da beznic »°dm odbor Skupnosti jugoslovanskih *kih str ■ avzema za to, da bi vprašanja zagreb-^tovni nit^0dli hitreje rešili po redni samou-Steb Usr°u ln, da je skupnost skupaj z ŽTP Za-^žroke 0vila poseben odbor, ki bo preučil vse
1	krat nJtaVko *n toene posledice, seveda tudi NščiniilT116 dolgove med ŽTO in bo že na , "Ne strin- ko da' coiovito informacijo.
<l Za neroJ3111,®6 5 trditvijo v ocenah, da so vzro-Beogr°j°Jstvo strojevodij naše terjatve d'
hUkaC
ja ŽTP Zagreb. Vzroki za nezadovoljstvo, in to ne samo železničarjev, so predvsem mnoga nerešena vprašanja v družbi, v nerešenem statusu železničarjev nasploh. Prav zato tudi poklici na železnici niso atraktivni, čeprav veliko naredimo, da bi pritegnili mlade. Osebni dohodki so skromni, ljudje so primorani stanovati zunaj mestnih naselij, saj jim v Zagrebu, denimo, zaračunajo za sobo tudi po 250 mark na mesec. Zato smo že januarja sestavili nov pravilnik, po katerem imajo železničarji večje plače. Na žalost pa tega pravilnika na referendumu niso sprejeli. Zaman je bila tudi podpora delavskega sveta, da morajo biti strojevodje bolje plačani.
Čupkovič je brez pomislekov tudi povedal, da so zagrebški strojevodje negodovali, ko so zvedeli za prejemke beograjskih in novosadskih sodelavcev in jih primerjali za prejemke beograjskih in novosadskih sodelavcev in jih primerjali s svojimi. To je bil lahko samo eden izmed povodov za stavko, zameril pa je ŽTO Beograd in Novi Sad, da o dvigu osebnih dohodkov niso obvestili vodstva Zagrebčanov.
Na koncu je Čupkovič omenil tudi terjatve in omenil, da jim dolgujejo na dan 4. 9.1989 jugoslovanske železniške organizacije 327,9 milijarde dinarjev. Z načrtom terjatev za avgust pa dolgovi preseglo 507 milijard, je povedal Čupkovič, vendar ni omenil, kdo koliko dolguje ŽTP Zagreb in se strinjal s predlogom Nikola Zurkoviča, da bi počakali,na izsledke delovne skupine.
Luku Čupkoviču smo postavili samo dve vprašanji: kako bo v prihodnje ravnalo vodstvo ŽTP Zagreb in kakšno vlogo je imel sindikat v tem znanem štrajku. Koliko je ta delovna organizacija pripomogla k reševanju vprašanj strojevodij?
Takole je odgovoril: »Vodstvo ŽTP Zagreb še naprej zagovarja stališče, da je treba takoj pripraviti novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, po katerem bo bolje vrednoteno delo izvršilnega osebja in tudi vseh delavcev naše organizacije. Na drugo vprašanje pa ne vem, kako bi odgovoril. No, kljub temu bom tvegal: sindikat ne samo da nam ni pomagal, temveč nas je med stavko celo oviral.«
B. Stamatovič, Rad
lična stališča sindikalnih forumov, seveda tistih, ki jih na sestanku ni bilo. Pritrditi velja stališču sevniškega sindikalnega sekretarja, ki se je zavzemal za avtomatizem v skladu s sindikalno listo, red pri stavki, če že mora do nje priti, to je spoštovanje stavkovnih pravil, ravno tako tudi red pri preostalih izplačilih, terenskih dodatkov, obrokov hrane, vozovnic itd. Za četrtek, 14. septembra, je bil razpisan tudi referendum o preoblikovanju v enovito delovno organizacijo. V Sevnici je bilo glede tega precej negodovanja.
Letos se jim je že primerilo, da je v občino prišla konkurenca: Gradis na gradbišče impoljškega doma počitka. Za prevzeta dela jih vežejo ostri penali. Za hotel v trgovskem središču zmanjkuje denarja, saj Savske elektrarne zapirajo gradbišče na HE Vrhovo, kar pomeni, da tudi hotela ne potrebujejo in z njim povezanih stanovanj za strokovnjake. Ce bodo sevniški veljaki zbrali denar vsaj za streho tega nesrečnega hotela, bo ta spomenik megalomanstvu vsaj pokrit. To z drugimi besedami pomeni, da se tem gradbincem hudo maje veja, na kateri bi, roko na srce, raje sedeli kot delali.
Alfred Železnik
Malijev
ščit
Po seji novomeške SZDL, ki je ugotovila, da političnega obračuna v novomeški gradbeni aferi ni bilo, vendar je SZDL pripravljena popraviti svojo napako (ne vem, kako gre to dvoje skupaj), postaja vse bolj jasno: rehabilitacija da, vendar tako, da bodo po možnosti vsi glavni akterji te afere še naprej lepo sedeli v svojih foteljčkih. Nakana postane tembolj prozorna potem, ko zvemo, da SZDL ne podpira^ napovedanega odstopa župana Franca Šalija.
To pa pomeni, daje bil napovedani Šali-jev odstop zgolj prefinjen politični manever, v katerem Šali na koncu ne bo odstopil, ker bi »tako želeli ljudje«. Vse v redu in prav, le to je treba reči, da nekako v ta sklop ne sodijo razlogi, ki so Šalija pripeljali na župansko mesto, »za katerega seje odločil (prej je 14 kandidatov zavrnilo kandidaturo, op. p.) zaradi takratne nerazrešljive skupščinske krize in občutka dolžnosti do ljudi in skupščinskega sistema (Šali za Delo, 12. septembra). Če je namreč Šali resno mislil s tistim svojim občutkom dolžnosti, potem bi bilo logično pričakovati, da ga ta občutek ne bi smel zapustiti tudi sedaj, ko gre za žrtve te stalinistične farse in ko je zaradi nje očitno na pomolu še večja kriza od tiste, ki jo je tako nesebično pomagal reševati. Šali bi vsej svoji naivnosti navkljub moral uvideti, da njegovo županstvo nikakor ni tako čisto, kot razglaša. In to vse dotlej, dokler se bo pajdašil in užival politično podporo ljudi, ki so (tudi njegovo) partijo spremenili v sodišče, čemur primerna je bila tudi njihova sodba. Šali zdaj hočeš nočeš predstavlja ščit, za katerim se skrivajo vsi Dularji, Florijančiči, Štamcarji, Briclji...
Če Šali resnično misli z rehabilitacijo po nedolžnem »obsojenih« ljudi, potem bi moralo biti jasno, da tega res ne morejo storiti tisti, ki so sodili, ker jim je v vsaki kolikor toliko normalni politiki potrebno to pravico vzeti. To pa se zgodi lahko le če Šali umakne z njih svoj ščit in (če hoče biti ponovno župan) nastopi na novih in svobodnih volitvah.	jvo Kuljaj
SEMINAR ZA VODJE OBRATOV DRUŽBENE PREHRANE, VODJE KUHINJ IN GLAVNIH KUHARJEV V OZDIH V SLOVENIJI
V DOMUSU pripravlj aano seminar o novostih v družbeni prehrani »SODOBNI VIDIKI PREHRANE«, ki bo 24., 25. in 26. oktobra 1989 na Otočcu v HOTELU GARNI. Začel se bo ob 17. uri.
Program seminarja:
-	jedilniki za ODP
-	delovni normativi za kuharsko osebje iz ODP
-	načrtovanje prehrane
-	sanitarnohigienski in zdravstveni pomen prehrane
Predavali bodo priznani strokovnjaki za prehrano.
Pripravili vam bomo tudi degustacijo znanih proizvajalcev živil. Pokrovitelj seminarja je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Natančnejša pojasnila dobite v Izobraževalnem centru DOMUSA, Ljubljana, Poljanska 6, tel. 061/316-753.
Kotizacija je 1.700.000 din na osebo. Prijave sprejemamo do 10.10.1989.
Samostojna strokovna sodelavka Ivana Jankovič
Rezervacijo za hotelske storitve sprejema HOTEL GARNI OTOČEC, tel. 068/85-150.
PRIJAVNICA ZA SEMINAR________________________________________
SODOBNI VIDIKI DRUŽBENE PREHRANE, HOTEL GARNI OTOČEC, od 24. do 26. oktobra 1989.
Prijavljamo DO (tozd)_______________________________________
ime in priimek______________________________________________
opravlja dela in naloge_____________________________________
Prosimo, da prijavnico pošljete ali dostavite na naslov: DOMUS (CZNG), Izobraževalni center, Poljanska 6, Ljubljana, tel. 061/316-753, št. žiro računa 50100-603-40776.
Pripravila: Lučka Bohm
Kako se v Sloveniji obnese skrajšani delovni čas (5)
POD 40 UR Sl NIHČE NE UPA
Dvoletni preizkus skrajšanega delovnega časa v Sloveniji je torej za nami. Leto 1989 je bilo namenjeno zbiranju rezultatov in njihovi analizi. Pripravljeno je bilo zaključno poročilo, ki ga bo marsikdo, posebno v sindikatih, z zanimanjem vzel v roke. Jesen 1989 pa bo čas, v katerem ga bodo obravnavali pristojni organi Zveze sindikatov Slovenije, izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in kar je najpomembneje, delegati skupščine SR Slovenije, ki so preizkus v letu 1986 tudi uzakonili. Preizkus bo pomemben zlasti pri pisanju novega republiškega zakona o delovnih razmerjih, ki mu bo, kot vse kaže, zvezni zakon glede delovnega časa prepustil zadnjo besedo.
Delovne organizacije, ki so poskusno skrajšale svoj delovni čas, so bile pri tem popolnoma samostojne. Nihče jih ni silil, naj delovni čas na primer skrajšajo prav na 40 ur. Imele so možnost tudi 36 ur, a večina je izbrala 40 ur. Danes ocenjujejo, da je 40 ur spodnja meja, pod katero si ne upajo. Le dve delovni organizaciji (EP Kolinska iz Ljubljane in Konus iz Slovenskih Konjic) razmišljata o nadaljnjem krajšanju. Le ena delovna organizacija je obupala in razmišlja o tem, da bi se morda vrnila na 42 ur, preostale pa prisegajo na 40 ur. Večina misli, da bi vsa Slovenija lahko brez težav naredila tako. Pomisleke imajo le glede prozvodnje ob tekočih trakovih.
Seveda pa moramo vedeti, da bi v zahodni Evropi našemu delovnemu času rekli, da ne traja 40 ur, temveč le 37 ur in 30 minut na teden. Odšteli bi namreč vsakodnevnih 30 minut za malico: 37 ur in pol pa je že lep evropski dosežek.
Zahodni Evropejci, ki so se v maju 1988 zbrali v Ljubljani na mednarodni konferenci o skrajšanju delovnega časa, niso bili navdušeni nad tem, kako so naše preizkusne delovne organizacije skrajšale delovni čas. Trdili so, da je takšen način skrajšanja delovnega časa ekstenziven in ekonomsko neracionalen. Obratovalni čas podjetij na Zahodu podaljšujejo tako, da delavce nagrajujejo s krajšim delovnim časom, če so pripravljeni delati v manj ugodnih izmenah ali celo ob koncu tedna. Pri nas pa seje marsikje s skrajšanim delovnim časom delavcev (ki se nepravilno enači z obratovalnim časom delovne organizacije) v bistvu marsikje skrajšal obratovalni delovni čas delovne organizacije. V Zahodni Evropi sicer skrajšujejo delovni čas delavcev, vendar ne obratovalnega časa podjetij. Pri nas pa smo odpravili delo ob sobotah in sedaj marsikje delamo ob sobotah nadure, ker mora biti delo opravljeno do ponedeljka.
Zame najbolj zanesljivo spoznanje v tem preizkusu pa je, da se pravzaprav veliko ljudi pri nas navdušuje za zahodnoevropski delovni čas. Kar 6 preizkusnih delovnih organizacij nam je sporočilo, da bi se po njihovem delo moralo začeti ob 8. uri zjutraj do 13. ure, z nekajurno prekinitvijo za kosilo, in nato popoldne do 17. ure. Menijo, da je tak delovni čas nujen, če se hočemo vključiti v Evropo in tako bi kmalu odpadli vsi tisti, ki v službi varčujejo svoje moči, da popoldne lažje de-
lajo na domači kmetiji ali v neprijavljeni obrti.
Zanimivo je, da zakonu o delovnih razmerjih že več kot leto dni dopušča, da delovne organizacije brez iskanja kakršnihkoli soglasij skrajšajo delovni čas 2. in 3. izmene. To, kar je na Zahodu uveljavljeno, se pri nas ne prime. Morda tudi zaradi težav pri prevozu delavcev na delo in z dela.
Kako bomo v Sloveniji urejali delovni čas v prihodnje, je danes težko zatrdno vedeti. Končno poročilo o preizkusu pa nam ponuja nekatere rešitve. Pri tem so bili predvem upoštevani predlogi
preizkusnih delovnih organizacij.
Delovni čas bi bilo treba skrajševati selektivno in ne s splošnim skrajšanjem, kar bi ogrozilo zlasti podpovprečne. V okviru z zakonom določene gornje in spodnje meje trajanja delovnega časa naj bi bilo mogoče v posameznih dejavnostih določiti tisti obseg delovnega časa, ki je glede na njihove značilnosti ustrezen. To pa hkrati pomeni, naj bi delovni čas upoštevali kot element gospodarjenja in določitev njegovega trajanja bi temeljila na popolni odgovornosti podjetij za tako odločitev. Za gospodarske dejavnosti bi
bil trg zadosten regulator določanja potrebnega in primernega obsega delovnega časa, v družbenih dejavnostih pa bo še nadalje pomemben element določanja obsega delovnega časa splošen družbeni interes. Posamezna gospodarska podjetja se bodo verjetno lahko odločala tudi za delavce ugodnejšo ureditev od tiste, ki bo dogovorjena v panogi.
Vse to pomeni, da se bomo morda kmalu v okviru dejavnosti dogovarjali o normalni dolžini delovnega časa in prav nič čudno ne bo, če bo v eni dejavnosti daljši kot v drugi. Tako je tudi v svetu,
kjer trg določa takšne odločitve; Tam v delovni čas prištevajo tudi izobraževanje med delom.
To pa seveda za nas v sindikatih pomeni naloge, ki se jih doslej nismo lotevali. Svojo vlogo bodo prav gotovo morali odigrati Pa; nožni sindikati, ki bodo sklepal* kolektivne pogodbe, ki bodo urejale položaj delavcev v podjetjih z različno lastnino. V republiki se bi morali dogovoriti tudi o merilih za različne obsege delovnega časa.
Prav gotovo pa pri tem gre za nalogo, ki se ji sindikati ne bom° mogli ah hoteli izogniti. Delovni čas je poleg osebnih dohodkov in drugih pravic, ki izhajajo iz dela. eden izmed osnovnih razlogov, zaradi katerih se delavci sindikalno organizirajo. Učinkovito zastopanje delavskih interesov pa bo cilj prenove sindikata na naslednjem kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
Konec
CD
>o
• i—I +-»
O
M
O
<ti
>
O
ti
RAZVOJNA SLUŽBA V PODJETJU
Razvojni politiki in razvojni službi v podjetju namenjamo premalo časa in pozornosti, za raziskave in razvoj pa premalo denaija. Številna podjetja, zlasti manjša, sploh nimajo svojega razvoja ali pa ga imajo v sklopu drugih sektoijev. Posledica tega je zastoj v razvoju novih izdelkov in tehnologije, kar povzroča nekonkurenčnost na tržišču in životarjenje podjetja, ki ga nazadnje pripelje do stečaja. Do nedavnega je o podjetjih, ki so bila nenehno v izgubah in so nazadovala, odločala socialna politika. V industrijsko razvitem svetu gredo tudi čez noč v stečaj vsa tista podjetja, ki niso uspešna in konkurenčna (ki si ne zagotavljajo enostavne in razširjene reprodukcije). Zato skoraj nikogar ne boli glava, saj se obenem nanovo ustanovi primerno število novih podjetij. Razvojna politika in razvojna služba v podjetju morata opredeljevati, spremljati in nadzirati razvojne cilje. Hkrati mora razvojna služba spremljati razvoj znanosti in tehnike v svetu in se čimbolj zavzemati za prenos omenjenih dosežkov v podjetje. Razvojne cilje moramo času in okolju primerno vsebinsko na-tačno opredeliti. Zato ima razvojna služba posebno vlogo, mesto in pomen v poslovni politiki podjetja. Razvojne cilje in programe moramo določiti objektivno, pravočasno in dolgoročno. V vsakem primeru mora razvojna služba podjetja načrtovati dolgoročno vizijo razvoja in poslovanja (razumljivo je, da se v podrobnosti ne more vtikati, ker se tehnika, tehnologija, tržišče in okolje hitro in nenehno spreminjajo. To pomeni, da morata biti razvojna služba in njena politika prožna in dinamična pri napredku in širjenju podjetja. Razvojni cilji izhajajo iz družbenega položaja, nalog razvoja podjetja ter njegovega proizvodnega
programa. Najpomembnejši cilji razvojne politike podjetja so:
-	stalno izboljševanje ekonomike poslovanja, donosnosti, produktivnosti, kar dosežemo z inoviranjem dela in sredstev,
-	utrjevanje doseženega na tržišču, s težnjo, da bi bili z nekaterimi izdelki vodilni vsaj na domačem trgu,
-	izboljševanje družbenega in individualnega standarda.
Te cilje sproti preverjamo, dopolnjujemo in poslovne dosežke primerjamo s sorodnimi podjetji ali panogami. Če hočemo od razvojne službe dobiti, kar želimo, moramo za raziskave, opremo, kadre in druge potrebe razvojne službe zbrati in vlagati dovolj denaija. Pregled najpomembnejših stroškov razvoja (ali sklad za razvoj) je mogoče strniti takole:
1.	Investicijski stroški v ožjem smislu: za gradbene objekte, nakup opreme, nadzor, energetske objekte, za montažo, za izboljšavo organizacije dela in drug potrebni inventar.
2.	Stroški za raziskovanje: izdelkov, tehnologije, opreme, izdelave projekta, recenzija - konzalting, raziskave trga, za licence in dokumentacijo, laboratorijsko opremo itd.
3.	Stroški za razpečevanje, in za razširitev prodajne mreže, propagande, večjo nabavo, opremo v prodaji in za povečana obratna sredstva.
4.	Stroški za zaposlovanje novih delavcev, njihovo izobraževanje prilagajanje kadrov novim programom in vlaganja v stanovanjsko zidavo za nove delavce.
5.	Stroški za organizacijo, reorganizacije, inženiring in podobno.
6.	Drugi stroški (davki, prispevki, obre-
sti, provizija, sredstva za odkup zemljišč3 itd.).
O tem, kje naj bi bila v organizacijah zgradbi in komu naj bi bila odrejena raZ' vojna služba za izdelke v podjetju, obstaJ3 več različic: Ne glede to in na moč poS3j meznih »grup« v podjetju, ki bi želele im*-1* razvoj čim bliže, je najpomembnejše, razvojna služba učinkovito deluje, da i°/ jasne kratkoročne in dolgoročne načrtez3 razvoj podjetja in da je tako organiziran3' da po eni strani spremlja razvojne in druS. tokove, v domovini in tujini in jih po dri**: mora prenašati v svoje delo. Nekateri / razvoj oprli na proizvodnjo, drugi na tri/ nje. Ne glede na to, ali podpiramo prvi a drugi pojem, moramo povedati, da ‘r splošne formule, ki bi natančno določa* organiziranost, podrejenost ali nadrejen0 . razvojne službe v podjetju. Predvsem P izdelkih za široko porabo mnogi priporo0 jo, naj bo ta služba v sklopu marketing Tako je tesneje povezana s trgom in dri1^ mi subjekti na relaciji trg-razvoj-proizv°^ nja-prodaja razpečevanje in poprodaJ storitve. V večjih podjetjih ima razvoj
1 VI	1	• V	1	.	_X „ tT}
služba pomembnejšo vlogo, mesto in Pj* men (po zakonu o združenem delu je
lahko organizirana kot temeljna organ cija združenega dela).
Po novi zakonodaji o podjetjih si b°n„t prizadevali za čimbolj šo organiziran | razvojne službe v tesni povezavi s v njem, načrtovanjem in razvojem. Urerrij, bo po sodobnih načelih in prijemih. ^ ( mer bo zagotovljen razvoj podjetja, to P3,g i lastni interesi in tudi družbeni (ker m,, razvoj temeljiti na takih razvojnih Pltgrf mih, s katerimi zadovoljujemo druz -g, j potrebe in ustvarjamo dobiček za razs ^ no reprodukcijo).	Gabrijel Deve.
j RAZVEDRILO
Ljubljana, 15. septembra 1989
Delavska enotnost 11
I
/
*


Glosa
Sanatija določenih profilov bo boleča (ali pa je ne bo!)
■ ~ Pa bo končno le prišo do napovedanih določenih premikov, ne?
■ G - Ja, resje!
-	Ne bo ostalo le pri besedah, ne? Es - Ne, ne boj se!
Om ~ In kar je najpomembnejše: linija ;,Je končno povsem jasna. Treba je pre-:	.fekati premike določenih profilov po
horizontali in v krogu ter odpreti perspektive za mlade, perspektivne in Ustvarjalne nosilce dela in znanja po Vertikali. Tudi ključni položaji ne smelo biti izvzeti...
-	In misliš, da res ne bodo izvzeti?
-	Ne, ne bodo! Terja se odkrita konfrontacija z realnostjo naše pretekle kadrovske politike, saj ima ignoriranje sli. toleriranje negativnih pojavov in teženj na tem področju vedno težje posledice.
. - In kaj je treba v tej zvezi storiti?
~ Otresti se moramo še zadnjih ostankov tako grobega kot tudi bolj Prefinjenega kadrovskega manipulirala, zatem z usposabljanjem omenje-hih novih nosilcev omogočati njihovo kadriranje v različne organe in vodstva, nato s pravo mero postopoma pomlajevati vse naše strukture, in konč-ho, v kadrovanju najdosledneje upoštevati načela javnosti, množičnosti, kolektivnosti itd., itd.
-	Lepo, lepo! A, če se posameznim subjektivnim faktorjem ne da kar tako čez noč ni s povešeno glavo, oditi? Kaj Potlej?
~ Potem pa je treba stvari primerno mostriti!
~ Težko bo šlo, dragi moj! Nosilci dela in znanja so v naši socialistični samoupravni praksi vse premalo afirmirani, da bi v tem trenutku lahko Uspešno odigrali vlogo ustreznega ob-__________________
jekta naše napredne kadrovske politike.
-	In kdo je kriv, da niso ustrezno afirmirani?
-	Jaz že ne! Kriva je naša nesamo-kritična kadrovska inertnost! Krivo je tudi to, da nismo pravočasno realizirali potrebe po deakumulaciji različnih vodstvenih funkcij!
-	In kakšen je naš skrajni doseg? Do kot smemo renovirati oziroma demontirati dosedanje kadrovske strukture?
-	Jaz si ne bi postavljal limitov na pamet. Mislim, da bi morali iti od primera do primera. Drugače je treba sanirati tiste kadre, ki sede deset in več let na enem in istem položaju, in spet drugače tiste, ki se vrte v krogu, po horizontali, namesto da bi se občasno vračali v produkcijo, če že niso izkoristili bolj ugodnih šans...
-	Strinjam se! Vendar: kako naj človek sploh ve, kateri subjektivni faktorji vse so ustrezni prenovitveni profili in kateri birokratski? Kako ločiti ene od drugih?
-	Nič lažjega, dragi moj! Delavski profil je samo človek, ki dela!
-	To že, to že! Toda, kaj naj takšen delovni človek dela, to je vprašanje. Ni dovolj, da človek le dela. Veliko ljudi dela, ampak delati je treba koristne stvari, če problem prav razumem, mar ne? Šele potem si lahko delavski profil...
-	Oprosti, nisem bil dovolj natančen. Reči sem hotel: delavski profil je človek, ki fizično dela...
-	Kaj pa inženirji?
-	Nekje sem res bral, da se tudi tehnične inteligence ne sme zapostavljati. Tudi zdravniki, na primer, so lahko zelo koristni. Tudi takšne in podob-
ne profile je torej možno uvrstiti med ustrezne nosilce koristnega dela in znanja.
-	Vidiš, pa smo spet tam, kjer smo bili: le kako realizirati ustrezne kadrovske premike v praksi?
-	Bodi no bolj konkreten, prosim te! Kaj te skrbi?
-	Kam naj na primer, damo Jako?
-	Zakaj pa Jako?
-	Kaj ne veš, da pride k nam Štefan.
-	Ne, ne vem!
-	Ta je pa dobra! To je vendar že dogovorjeno z Mihom. In kam naj damo tebe, prosim te?
-	Zakaj pa mene?
-	Kaj res ne veš, da se ti mandat izreka!?
-	To vem, vendar sem mislil...
-	Kaj me briga, kaj si mislil! Tako je in nič drugače, če se gre v to stvar konkretno. Treba bo iti, dragi moj. In kam naj grem jaz?
-	Kaj si tudi ti na vrsti?
-	Jasno, saj za to gre. Zato pa mislim, da ne smemo ozko gledati na te stvari. Mislim, da gre v naših sedanjih razmerah za relativno veliko bolj kompleksen in celovit problem kot je videti na prvi pogled. Mislim tudi, da vsi vemo, kaj je delavski profil, kaj ustvarjalni profil in kaj profil nosilca ustreznega znanja, le povedati to po domače, ljudem razumljivo, je hudirjevo težko, ne?
-	Ja, resje! Zelo težko je! Prav imaš!
-	Še bolj težko pa bo določene profile sanirati v praksi, ne?
-	Ja, zelo težko bo!
-	Mislim tudi, da nas bo zaradi pre-velike prenovitvene ihte še hudo glava bolela.
-	Tudi jaz tako mislim!
Tone Pakar
PRED IZIDOM:
INOVACIJSKA
PRAKSA
Priročnik—zbornik za organizatorje inovacijske dejavnosti
Vsebina:
-	mag. Ivan Grebenc: POMEN INOVACIJSKE DEJAVNOSTI ZA USPEŠNOST DELOVNE ORGANIZACIJE.
-	Franček Ribič: INOVIRANJE V PODJETJU.
-	dr. Matjaž Mulej: INOVACIJA UPRAVLJANJA, POSLOVANJA IN TEHNOLOGIJE.
-	Janez Kovačič, Marjan Odar: EVIDENTIRANJE IN FINANCIRANJE INOVACIJ IN DRUGIH OBLIK USTVARJALNOSTI.
-	Janez Železnik: OD IDEJE DO REALIZACIJE INOVACIJE.
-	dr. Krešo Puharič: PRAVNA UREDITEV PRAVIC INDUSTRIJSKE LASTNINE.
-	Friderik Javornik: NAVODILO ZA PRIJAVO IZUMA PRI ZVEZNEM ZAVODU ZA PATENTE.
Računamo, da bo izšel oktobra letos, v zbirki Knjižnica Sindikati založbe ČZP Enotnost.
Prednaročila pošljite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel.: (061) 320-403.
; c U
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
---- izvod(ov) knjige INOVACIJSKA PRAKSA, več avtorjev. Knji-
go(e) pošljite na naslov:_________________________
ulica, poštna številka, kraj:____________
ime in priimek podpisnika, naročnika: _ Račun bomo plačali v zakonitem roku.
Naročeno dne:	žig:	(podpis naročnika) i
U------------------------------------------------------------------1
NAGRADNA KRIŽANKA	ŠT. 3č															r	Rešitev nagradne križanke številka 36 pošljite 1 do 26. septembra na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ST.
AVTOR KRIŽANKE R. NOČ	ŽENSKA, KI DAJE NASVETE	POPULARNI NAZIV REFORME V SOVJETSKI ZVEZI	SKANDIN. MOŠ. IME	RAZPON PRI GLASU OD NAJNIŽJEGA DO NAJVIŠJEGA TONA	OLIMPIJSKE IGRE	UDELEŽENEC MLAD. DELOVNE AKCIJE	PREMO- GOVNIK BLIZU DRNIŠA	STARO- RIMSKA MITOL. NIMFA	NAGON	Delavska enotnost	TELUR	STLftNTSt« OCEAN	IGRA N4 SREČO	SPASSIO ŠAHOVSRl VELE- MOJSTER.	36. Nagrade so: 200.000, 120.000 in 100.000 dinarjev Rešitev nagradne križanke številka 34 SPORADI, KISIK, POLOVIČARSTVO, OLIVER, KATRAN, KIVI, KORK, DNO, OKAN, PA-AR, MP, JL, JARO, RUSI, NIL, MULA, MINA, ONEMELOST, GAL, SIRENA, TRENTA, TKON, DERIVATI, ASA, AVA, ALIN Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 34 1.	Milanka Lange, Pohorskega bat. 243, 61113 Ljubljana, 2.	Igor Vozel, Golovec 23, 61420 Trbovlje, 3.	Alenka Lipičar, Pristavška c. 14, 64290 Tržič Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo •	Izdaja ČZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 •	V. d. direktorja in glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956 •	V. d. odgovornega urednika: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 » • Člani uredništva: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev), Sonja Seljak (redaktori-ca-lektorica), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih). Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Jožica Anžel (tajnica), telefon 311-956, h.c. 310-033 •	Naročnina 321-255 •	Posamezna številka Delavske enotnosti 9.000 din •	Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo •	Poštnina plačana v gotovini •	Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 •	Žiro račun: 50101-603-46834 •	Časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Bančič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Silvester Drevenšek, Ivo Grilc, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik
SELSdO. KOndENO										ZAKONČEV OČE					
				FRANC. ŽEN. IME						SINTET. MAMILO					
tr. skladatelj in njegova .OPERA (GIUSEPPE)					'										
OVOJE JE-'ZERNA severnem inskem					NIZOZEM. REŽISER DOKUMENT. FILMOV ANCONA						HIŠNI BOG PRI RIMU. ZGORNJA OKONČINA				
najstnik,. mlado- letnik									REKA,KI TEČE SKOZI MARIBOR						
			VELIKO FINSKO JEZERO ODLOMEK IZ FILMA						NAJVEČJI . KITAJSKI FILOZOF	OSEBA IZ KRŠČ.MIT. NEM.GLED. REŽISER (ERICH)					
■S,					NAREČJE ŠOSLKA OCENA								/MLETI-ŠČE.DEL SMUČ. SKAKALNICE	AZIJSKA PALMA	
te Jonovi«)								MESTO V S. ARABIJI BELGIJ. MESTO V BRABANTU							
SEVERNI jelen				ERBIJ FR. SKLADATELJ ZAB. GLASBE (FRANČ0IS)			GAJ, NIZEK GOZD OHIŠNICA				STARORIM. NARAVO- SLOVEC KRAU ŽIVALI				
Janški *BMEr						PRIPRAVA ZA DVIGANJE REKA V SEV. ITALIJI						LUDVIGER EMIL DARJA ALAUF			
GANE					PRAZEN PROSTOR, PREKINITEV NIZA										
^•avska [SSjJjjost	UMRLI SL. GLASBENIK soss				ZADNJE PREDIVO, TUUE					PREČIŠČEN BOMBAŽ					
Pogovor z Biserko Davidovič iz Žita
V KRIZI VSE BOU ŠTRLI
»Na socialnem področju so v naši delovni organizaciji v zadnjem času še najbolj pereča stanovanjska vprašanja. Prej smo namreč stanovanja kupovali, zdaj pa se je vse to ustavilo,« nam je v pogovoru o socialnih problemih povedala Biserka Davidovič iz Žita. Drugače je industrijska psihologinja, vendar pa so ji delo razširili in se zdaj že šesto leto ukvarja tudi s socialno politiko v svoji delovni organizaciji. »Stanovanjska posojila sicer že odobravamo, vendar pa so cene stanovanj tako grozljive, da jih po tej poti ni več mogoče kupovati.«
Biserka Davidovič je za ljubljanskiv prehrambeni kombinat Žito pripravila program socialne politike. Tega poprej namreč sploh niso imeli. To je pravzaprav nekakšen poskus celovitega obravnavanja te problematike in torej ne več po kosih, kot je bilo to dozdaj pri njih v navadi. To področje je bilo namreč razdrobljeno po posamičnih tozdih. Še vedno pa ne bi mogli reči, da je postalo enakovredno z drugimi poslovnimi funkcijami podjetja. Ekonomska in politična kriza, v kateri smo se znašli, je bržčas prispevala svoj delež k temu, da v tej delovni organizaciji šele zdaj z nekoliko večjim posluhom obravnavajo socialna vprašanja.
Več socialnovarstvenih pomoči
-	Kako ocenjujete življenjski standard pri vas zaposlenih delavcev?
»Opažamo predvsem, da se je povečalo število tistih, ki uveljavljajo socialnovarstvene pomoči, prav tako pa tudi narašča število mater, ki prejemajo otroški dodatek. Čedalje več je tudi prošenj delavcev za zdraviliško zdravljenje. Pomagamo si s počitniškimi objekti, kijih imamo na voljo, predvsem prikolicami, ki jih imamo v Atomskih toplicah.«
-	In kakšni so pri vas osebni dohodki?
»To ni nobena skrivnost. Najvišji osebni dohodek za prejšnji mesec, to je tisti, ki ga je prejel glavni direktor, je bil nekaj več kot 20 milijonov dinarjev, medtem ko je bil najnižji, to je dohodek snažilke v našem podjetju, 5,8 milijonov dinarjev.«
-	Kateri problemi pa vas najbolj prizadenejo?
»Mislim, da so to vse tiste tegobe, ki jih s seboj prinaša alkoholizem. Števila alkoholikov pri nas ne beležimo, tako da natanko ne vem, koliko tega zla imamo. Vseeno bi re-
kla, da je tega v zadnjih letih več. Pri nas uveljavljamo koncept boja proti alkoholizmu, ki izhaja predvsem iz spoznanja, da je alkoholizem problem delovnega okolja, torej kraja, kjer se pojavlja, ne pa zdravstvene ali kadrovske službe. Nekoč je do alkoholizma vladala večja strpnost. Če je okolje urejeno in če ljudi to moti, potem je problem mogoče rešiti. Takšnega človeka pošljemo na zdravljenje. V zadnjih dveh letih smo imeli nekaj uspešnih primerov zdravljenja. V to vedno vključimo tudi družino.«
-	Kako občutite pri vas te krizne čase?
»S tem, ko se kriza zaostruje, tudi socialna vprašanja bolj izstopajo. Prej se je vse skupaj nekako skrilo, zdaj pa vse to bolj štrli. Pri nas imamo veliko mladih družin, ki se spopadajo s težavami, veliko je bolniških, prav tako je precej invalidske problematike.«
Največ invalidov med peki
-	Koliko invalidov pa imate v Žitu?
»V vsem Žitu je približno 80 delovnih invalidov, medtem ko za 20 primerov še teče postopek. To ni tako malo. Žito ima enajst tozdov in eno delovno skupnost z 2626 zaposlenimi. Med njimi je 1273 moških, drugi, torej dobra polovica, pa so ženske. Problem je v tem, da ti invalidi niso enakomerno porazdeljeni, praviloma bi jih moralo biti največ štiri odstotke zaposlenih. Vendar pa v nekaterih tozdih ta odstotek presegajo. Največ jih je v pekarstvu in v tozdu Mlini. Problem je zaposlitev invalidov. Zaradi svoje bolezni stanja so namreč pri delu omejeni in jih je težko prerazporediti.«
-	So pri tem kakšne značilnosti?
»Najbolj žalostno je to, daje veliko invalidov med mladi-
mi. Po navadi nimajo ustrezne izobrazbe in jih je težko prekvalificirati ali dokvalifici-rati. Veliko je hrbteničnih obolenj, medtem ko je v tozdu Mlini veliko tudi obolenj dihal«.
-	V takšnih primerih radi pravimo, da bi bilo treba izboljšati delovne razmere, tako da do invalidnosti ne bi več prihajalo. Kako pa to rešujete pri vas?
»To je seveda povezano z vlaganjem precejšnjih finančnih sredstev. Rešitev je v izboljšanju tehnologije dela, a to veliko stane. Do zdaj seje v tem pogledu tudi vse premalo razmišljalo. Napravili smo analizo invalidske problematike, pa tudi analizo bolniškega staleža, da bi se v Žitu s tem bolje seznanili, saj tudi to veliko stane.«
-	Pravite, da pri vas zadnji čas narašča število ljudi, ki imajo takšne ali drugačne socialne težave. Kateri med njimi se pri vas najbolj pogosto oglašajo?
»Pri meni se največ oglašajo invalidi, ki iščejo ustreznejša dela zase, pa tudi zaradi te-
žav, kijih imajo z nadomestili osebnega dohodka. Nadomestila so sploh zelo pereče vprašanje. Načelno naj bi namreč prejemali enak osebni dohodek, ko so ga pred nesrečo. V primerjavi z drugimi pa imajo invalidi vendarle nižje osebne dohodke, saj se ti izračunavajo na osnovi tistih pred nastankom nesreče.«
Ljudem ni več vseeno
- Vprašanje presežkov delavcev je dandanes čedalje bolj aktualno. Se s tem vprašanjem srečujete tudi pri vas v Žitu?
»Za zdaj se z vprašanjem presežkov delavcev še ne srečujemo. Vendar pa ljudi skrbi, kako bo z zaposlitvijo. Če prej kdo ni bil zadovoljen, je rekel, da bo šel pa drugam. Zdaj tega ni več. Iz pogovorov je čutiti, da ljudem ni več vseeno. Zdaj pri nas dajemo večji poudrek kakovosti dela. Čeprav je pri nas veliko delavcev iz drugih republik, kar 804, to je skoraj tretjina, pa ni opaziti nobenih nacionalnih izpadov.«
vr:
LIPE SVEDER: NADOMESTEK
•:v.
-	Ali lahko na kratko razložite program socialne politike v Žitu?
»Na področju socialne polh tike si prizadevamo zastaviti enoten koncept reševanja invalidske problematike na ravni delovne organizacije in sv cer tako, da bi vzpostavili enotno evidenco delovnih invalidov. S tem potem seznanjamo kadrovske službe. Nadalje spremljamo zdravstveno stanje delavcev oziroma obolevnosti, pripravljamo analize začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in porodniških dopustov. Najpomembnejše pa je tole. Menim, da bi morali na ravni delovne organizacije opredeliti, kateri elementi socialne politike so pomembni za Žito, katere bomo enotno določali in jih kljub ekonomskim težavam uresničevali - pa tudi to, kdo jih bo izvajal. Veliko bo odvisno tudi od nove zakonodaje, ki prinaša v delovno organizacijo novo organiziranost. Dozdaj smo imeli na področju poenotenja v socialni politiki veliko težav. Pri socialnovar; stveni pomoči smo poskušali uveljaviti enaka merila, žal pa nam to ni uspelo, saj je dozdaj vsak tozd to urejal po svoje. Delavci so se pač navadili na določen način urejanja tega področja in nočejo, da bi se to spremenilo«.
-	Kako pa ocenjujete delo sindikata na področju socialne politike v vaši delovni organizaciji?
»Sindikat ne daje programov. Z določenim problemom, denimo z invalidom, se začne ukvarjati šele tedaj, ko do invalidnosti pride, ne razmišlja pa o tem, kaj bi bilo treba storiti, da do tega ne bi prišlo. Lahko bi rekla, da je bila vloga sindikata na socialnem področju majhna. Ukvarjal seje s posameznimi primeri pomoči, ni pa izdelal nikakršne strategije oziroma programov delovanja.«
— Kaj bi bilo treba narediti?
»Sindikat bi moral obravnavati analize o invalidih in bolezenskih izostankih. Konferenca sindikata bi morala biti tista, ki bi sprejela enotna merila socialne politike. Nasploh lahko rečem, da so se v okviru delovne organizacije s socialno politiko ukvarjali premalo načrtno, čeprav, denimo, ni; koli ni bil problem, da ne bi šli na roke starejšemu delavcu in mu omogočili lažje delo-Šele ekonomska kriza, ki vla; da v naši družbi, je tudi Prl nas to vprašanje tako zelo zaostrila, da ga je bilo nujno zastaviti drugače kot nekdaj-Predvsem pa bolj celovito, enotno in sistematično«.
Marija Frančeškin

o