■ o
¡ -í :o !o
iP^
TRGOVINA. MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske Instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
RADIOPTUJ
89,8«98.2»I04!3 www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Minister ne obljublja cest v oblakih
O Stran 3
Po naših občinah Kidričevo •
Čistilna naprava končana jeseni
O Stran 6
Po naših občinah Lešnica • Dobri ljudje Petkovima lili dom
O Stran 10
Ptuj, petek, 16. januarja 2009
letnik LXII • št. 4 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Šport
Adnan Zildžovič •
Gentlemen s trdo roko
O Stran 15
Spodnje Podravje • Končno dovolj snega za vse
Zimska služba se je izkazala
Če odmislimo tistih nekaj težav po sredinem ledenem dežju, ki je naše ulice in ceste v hipu spremenil v nevarne drsalnice, nas je sneg, ki je zapadel v noči na četrtek, večinoma prijetno presenetil. Zagotovo pa ni presenetil delavcev zimske službe, saj so svoje delo v glavnem dobro opravili.
Nedvomno je včerajšnji sneg prinesel največ veselja našim otrokom, saj so ga že nestrpno pričakovali. Nekoliko manj veseli so ga morda nekateri očki in mamice, saj je bilo treba že navsezgodaj prijeti za lopato, metlo ali kakšen drug lesen pripomoček in sneg očistiti z dovozov in poti. Še manj veseli pa so ga bili po vsej verjetnosti delavci zimske službe, saj so se v obeh nočeh s svojimi plugi in posipnimi vozili podali na ceste že kmalu po polnoči.
Čeprav so dežurni telefoni veliko brneli in čeprav se je našel še kdo, ki bi rad imel spluženo do vsake pasje uti-ce, lahko rečemo, da so tako na Cestnem podjetju, ki skrbi za glavne, regionalne in lokalne ceste, kot na Komunali, ki skrbi za naše ulice in trge, svoje delo korektno opravili.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podravje • Kdo in kako sanira ostrešja
Ptuj • Meritve sevanj
Ni vsak poceni tudi dober Strah je odveč
Aldo Ino Ilešič •
Prišel, videl, zmagal
O Stran 19
Janez Lah, ki vodi krovsko-kleparsko sekcijo pri ptujski območni obrtno-podje-tniški zbornici, je po letošnjem prvem sestanku članov sekcije opozoril na večplastno problematiko, s katero se ti obrtniki srečujejo še posebej v zadnjem polletnem obdobju.
»Žal je bila udeležba na sestanku slaba, čeprav bi se morali pogovoriti o veliko perečih težavah. V prvi vrsti gre za to, da bi morali oblikovati nek skupen cenik za posamezne storitve naše branže, saj se je zlasti po zadnjem hudem neurju v avgu-
stu lani izkazalo, da smo sami sebi nelojalna konkurenca. Pri tem niti ne gre toliko za razlike v cenah pri specializiranih krovcih kot za to, da se tovrstnih del lotevajo že kar vsi po vrsti, lahko bi rekel tudi laiki in podjetniki, ki jim je osnovna dejavnost grad-
beništvo ali celo trgovina, zraven pa opravljajo tudi kro-vsko-kleparska dela. Cenovne ponudbe za dela so tako zelo različne in gotovo imajo potem pri naročnikih del prednost tisti, ki so pač najcenejši. Nizka cena izvedbenih del se potem praviloma pozna tudi v manj kvalitetno opravljenem delu, ob tem pa ni prav nič skrito dejstvo, da tovrstni podjetniki svojih delavcev velikokrat nimajo zaposlenih in pač delajo na črno. Ti delavci večinoma potem tudi niso ustrezno zaščiteni, prav tako nimajo izkušenj z delom na strehah in pravzaprav je velika sreča, da se že doslej ni zgodilo še več nesreč, kot se jih je,« pravi Lah.
O Stran 7
Tudi Mestna občina Ptuj se je odzvala na pobudo Foruma EMS (elektromagnetno sevanje), s katerim je bilo zainteresiranim občinam omogočeno, da brezplačno najamejo merilni sistem in pridobijo informacije o trajni (24-urni) obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji zaradi baznih postaj mobilne telefonije in iz drugih visokofrekvenčnih virov elektromagnetnih sevanj (radijski, televizijski oddajniki in druge tovrstne naprave).
Meritve so potekale od 22. decembra 2008 do 5. januarja 2009.
Merilno kampanjo so v Forumu EMS pripravili v sodelovanju s Skupnostjo slovenskih občin in Združenjem občin Slovenije. S tem, ko se je MO Ptuj odzvala na omenjeno ponudbo, je svojim občanom omogočila vpogled v dejanske nivoje sevalnih obremenitev, ki so jim izpostavljeni v svojih okoljih, je med drugim povedala mag. Zdenka Bezjak, ko je predstavljala rezultate zaključka meritev elektromagnetnih sevanj v MO Ptuj. Doslej se je
■ 'M
■■"jjjlÇJ
mBn -t
na pobudo projekta Foruma EMS na postavitev avtomatskega merilnega sistema za trajno merjenje visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) sistema mobilne telefonije odzvalo več deset slovenskih občin. Merilna kampanja se bo nadaljevala tudi v bodoče.
O Stran 5
Foto: vki
Foto: SM
Ptuj • Pred 49. kurentovanjem
Bolj je staro, bolj je žlahtno in noro
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše so 13. januarja predstavniki konzorcija Kurent, ki ga sestavljajo Perutnina Ptuj, MO Ptuj in Terme Ptuj, dr. Roman Glaser, dr. Štefan Čelan in Andrej Klasinc, predstavili program letošnjega kurentovanja, ki se bo začelo 14. in končalo 24. februarja. S Kurentovim skokom, ki se bo zgodil v noči z 2. na 3. februar na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija v Budini, bodo kurenti dobili zeleno luč za svoj letošnji demonski pohod, s katerim bodo v deželo vabili pomlad.
Foto: Črtomir Goznik
Člani konzorcija^ Kurent (od leve) dr. Roman Glaser (Perutnina Ptuj), dr. Štefan Čelan (MO Ptuj) in Andrej Klasinc (Terme Ptuj) so 13. januarja predstavili program letošnjega kurentovanja, ki bo potekal pod sloganom Bolj staro, bolj noro dobro.
Letošnji pustni čas bo še posebej naporen, ker bo trajal tri tedne, 10. februarja bodo obiskali tudi parlament. Ptujsko kurentovanje ni samo med največjimi in najpomembnejšimi pustnimi prireditvami v Sloveniji in srednji Evropi, temveč tudi v jugovzhodni Evropi, tudi zato ker združuje karnevalsko in etnografsko vsebino.
Letošnje kurentovanje je v bistvu uvod v 50. prireditev v letu 2010 in zrelostni izpit, ko bo potrebno resno premisliti o prehojeni poti. Gre za abraham prireditve, za pomembno prelomnico, ob kateri se bomo odločali o kakšnih drugih načinih organiziranja, izvedbe in sodelovanja. Moč, ki vleče in privablja, je etnografski del, zato bodo ob 50-letnici po vsej verjetnosti naredili zasuk v tej smeri.
Letošnja ptujska prireditev bo potekala tako kot večina dosedanjih, je povedal ptuj-
ski župan dr. Štefan Čelan.
Odkar kurentovanje organizira konzorcij Kurent, se počasi približujemo tistim nekoč slavnim generacijam, ki so iz te prireditve znale narediti zelo pomemben srednjeevropski dogodek. Celoten projekt je vreden 600 tisoč evrov, s prodajo storitev in programa bodo pridobili 350 tisoč evrov, 250 tisoč evrov pa bo potrebno zbrati pri sponzorjih in donatorjih, kar letos glede na finančno in gospodarsko krizo ne bo lahko. To je tudi cena javnega dela prireditve.
Za dr. Romana Glaserja je pomembno, da je konzorcij Kurent živ in da deluje, deloval bo tudi v bodoče, ne samo ob pustnih, temveč tudi drugih prireditvah. Letošnja prireditev je dokaz, da se na Ptuju znamo organizirati in uspešno delovati tudi v kriznih časih. Skupina Perutnina Ptuj s sodelovanjem
v tem projektu Ptuj prenaša ne samo v slovenski, temveč tudi mednarodni prostor. Neposredno se bosta v projekt vključila gostinstvo, ki bo organizator karnevalske dvorane in aktivnosti v njej tudi letos, ter Ptujska klet, saj si kurentovanja ne morejo predstavljati brez vina in hrane. Dr. Roman Glaser je prepričan, da bo tudi letošnja prireditev dosegla namen in da bo v pustnih dneh Ptuj obiskalo še več ljudi od bli-
od prvih sekund novega leta. Pravzaprav se največkrat niti ne zavedamo, da so čisto blizu nas, tako rekoč del naše realnosti in naše usode.
Preprosto se ne moremo sprenevedati in se delati, da se nas vse skupaj v glavnem ne tiče. Glede na to bi od države, ki je zdaj enakopravna članica Evropske unije, nekoč pa je bila s svojo, nekdanjo državno skupnostjo z nešteto nitmi neposredno povezana prav z državami in območji, ki jih najbolj vznemirja in pretresa tako imenovana bli-žnjevzhodna kriza, pričakovali veliko bolj prizadeto in aktivno vlogo. To, da je predsednik države pozval Izrael in Hamas k zaustavitvi sovražnosti v Gazi, je že nekaj, vendar ne dovolj. Slovenija ima pravico (in upajmo, da tudi vse možnosti), da pri oblikovanju politike EU do tega vprašanja pove svoje mnenje, predstavi svoje ideje in pobude. Ne samo zaradi svetovne (ampak predvsem tudi slovenske)
zu in daleč. To je tudi dobra osnova za izvedbo prireditve v letu 2010.
Karnevalsko dvorano bodo odprli 14. februarja na območju učnega centra Viča-va, bivše vojašnice. Medijska partnerja letošnjega kurentovanja sta Radio-Tednik Ptuj in RTS, komunikacijska podpora pa bo v rokah Dialoga-si. net, d. o. o. Častni pokrovitelj 49. kurentovanja je predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič. Pustno dogaja-
javnosti, bi morali zunanji minister (ali pa kak drug funkcionar) jasno in javno povedati, kakšna so slovenska uradna stališča, za kaj se zavzemamo. Vsekakor je nenormalno, da kot državljani Evrope nemudoma vemo za mnenje Francije, Nemčije in še kakšne druge evropske države, ne pa tudi svoje države. Še posebej, če pomislimo, da se naši voditelji kar naprej (in prepogosto) pojavljajo na televiziji z različnimi, manj pomembnimi izjavami) ...
Hočem reči, da ni nobenega razloga (in opravičila), da bi Slovenija morala (in sprejemala zgolj poglede drugih), ko gre za tako pomembna vprašanja, kot sta svetovni mir in svetovni (pravni) red. Skrajno nevarno bi bilo pristajanje na tezo, da za to skrbijo drugi - večji.
Vsekakor je škoda, da si kot država, ki ima dobre odnose tako z Izraelci kot s Palestinci, v konkretnem primeru Gaze ne prizadevamo za nekaj več, kot pa je trenutno svetovno opredeljevanje za ali proti eni ali drugi strani. Vsekakor je težko kar tako soglašati s kategorično (tako rekoč brezrezervno) podporo Izraelu s strani enih (npr. Nemčije) in Hamasu s
nje bo potekalo na ptujskih ulicah in trgih, največ pred Mestno hišo, v karnevalski dvorani in v hotelu Primus - v klubu Gemina XIII., kjer bo imel 10. princ karnevala, Vegan Turniški - plemeniti Thurn in Valvassina, svojo trdnjavo. V času pusta bo prevzel oblast tudi na Ptuju. V hotelu Primus bodo pripravili številne pustne prireditve, v času pusta pa bo vozil tudi pustni vlakec na relaciji Terme-Mestna hiša-karne-valska dvorana. Med drugim bodo vabili kar na dva gala pustna plesa.
Otvoritvena povorka 14. februarja bo doslej največji prikaz tradicionalnih slovenskih pustnih likov in mask, je povedal predsednik Evropske federacije karnevalskih mest Slovenije Branko Bru-men. Devetim tradicionalnim ptujskim pustnim likom se bodo na 10. srečanju tradicionalnih pustnih mask in likov Slovenije pridružili različni slovenski in tuji pustni liki in društva: Pustno društvo Cerknica, Pust mozirski, Fašenk Dobova (kosci), Pust šoštanjski (koši šoštanjski), šjeme Vrbovo, liški pustje,
strani nekaterih drugih. Tudi če sprejemamo tezo o Hamasu kot skrajni teroristični organizaciji, ki deluje s podobnimi združbami in orientacijami drugod po svetu, zlati pa na Bližnjem vzhodu, se je treba prav zdaj veliko izraziteje spraševati, zakaj se je zgodilo - in kaj vse je prispevalo k temu - da je dobil Hamas prav v zadnjem času tako pomembno vlogo (in tolikšno zaupanje) med Palestinci? Zakaj so propadali drugi mirovni procesi, zakaj je prišlo tako rekoč do popolnih zastojev v reševanju izraelsko-palestinskega problema med zmernimi palestinskimi in izraelskimi političnimi opcijami? Hamas se je nesporno krepil tudi kot odziv na neuspešnost (in indiferentnost) drugih pri reševanju bližnjevzhodne krize.
Žal se znova potrjuje, da se številne odločilne birokratske strukture po svetu zdramijo šele tedaj, ko je že prepozno, ko postanejo posamezna mednarodna kriza žarišča že požar. V Gazi umirajo mnoge nedolžne žrtve in bije se neenak boj. Ubitih je bilo skoraj tisoč Palestincev in nekaj več kot deset Izraelcev. Zdi se, da izraelska zunanja ministrica (ki bolj spominja na ministrico vojne kot na ministrico mednarodnega sodelovanja in sporazumevanja) ne more skriti zadovoljstva nad vsem tistim, kar se zdaj dogaja v Gazi in okoli nje. Govori vzhiče-no - kot da bi šlo za veselico. V
škoromati, Pust Ribnica in pregarske šeme ter tudi letos laufarji. Tradicionalna povorka osnovnih šol bo 20. februarja, osrednja v nedeljo, 22. februarja, na kateri tudi letos pričakujejo okrog 2500 aktivnih udeležencev, povorka otrok iz Vrtca Ptuj pa 24. februarja. Na nedeljski povorki bo letos nastopilo rekordno število tujih skupin, pričakujejo jih iz desetih držav, s poudarkom na kurentu podobnim skupinam. Kurentovanje 2012 pa se bo odvijalo v sklopu mednarodnega Art & Heritage karnevala, to je tudi leto, ko bo Ptuj nastopal kot eden od partnerjev v okviru Evropske kulturne prestolnice leta 2012.
V pustnem času bo Ptuj zaživel kot slovenska pustna prestolnica in evropsko karnevalsko mesto. V enajstih pustnih dneh naj bi Ptuj obiskalo več kot sto tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, v Termah Ptuj bodo letos gostili številne tuje goste, ki bodo ptujsko pustno dogajanje spremljali štiri dni, in to po polni ceni, je zadovoljen povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Prepričan je, da je kurentovanje eden od glavnih turističnih dogodkov na Ptuju in prepoznavna blagovna tržna znamka, na katero stavijo tako v Termah Ptuj kot tudi v konzorciju Kurent, ker gre za pravi turistični produkt.
Letošnji slogan kurento-vanja Bolj staro, bolj noro dobro bo podpiral celotni program letošnje prireditve, pri čemer »bolj noro« vidijo organizatorji kot nekaj pozitivnega.
MG
resnici pa je vse skupaj strašna podoba vojne, žrtev, ruševin. Podoba, ki bi morala opominjati in vznemirjati vse. Predvsem tudi izraelsko zunanjo ministrico in vse politike tega sveta, ki se (pre)pogosto igrajo z življenjem in potrpljenjem ljudi.
Včasih se zdi, da svet prav po zaslugi vrhunskih svetovnih "birokratov", njihove internosti, odtrganosti od dejanskega življenja in predvsem od ljudi, pada v težave, ki bi se jih sicer z lahkoto izognil. Počasno (in predlogo neučinkovito) reševanje zapletov pri dobavi ruskega plina Evropi (preko Ukrajine) nas pravzaprav samo še dodatno opozarja na to. Pol Evrope je zmrzovalo, politiki pa so se brez kakšne posebej vidne skrbi sprehajali med Brusljem, Kijevom in Moskvo in se prepričevali o tistem, kar bi vsi morali že zdavnaj vedeti - in spoštovati: da je treba sklenjene mednarodne pogodbe izvajati, redno dobavljati in plačevati dogovorjeno blago (v konkretnem primeru plin). Ne glede na takšne ali drugačne politične interese bi morala Evropa enotno povedati, kaj je kaj - in brez predsodkov obsoditi vse tiste, ki ne spoštujejo pravnega reda. Pri tem sploh ne gre za to, ali je kdo bolj na strani Rusije ali Ukrajine, ali je bolj kriva Rusija ali Ukrajina. Toda Evropa tega očitno še ne zmore ...
Jak Koprive
Uvodnik
Sprenevedanje politike v vojni vedno plačajo civilisti
Kmalu bo minilo 14 let, kar se je v Bosni uradno končala vojna. Čeprav so bile takrat v dogajanje na Balkanu uprte vse oči sveta, je trajala več kot tri leta. Majhen del sveta, ki se je takrat vključil in poskušal pomagati nedolžnim civilistom, je imel bistveno premajhno vlogo, da bi stvari šle na bolje. Uradniki so se srečevali, podpisanih je bilo nešteto sporazumov, a da se je vojna dejansko končala, je trajalo leta in leta. Tudi medvedja usluga, ki je bila v letih bosanske vojne s strani mirovnih vojaških sil storjena ljudem, je terjala svoj davek. Zgodbe o podkupovanju vojakov in njihovi domnevni neaktivnosti pri preprečevanju pobojev nedolžnih še danes prihajajo na plan. Celo pred pokolom v Srebrenici bi lahko več tisoč ljudi zaščitili. A volja veljakov sveta očitno ni bila dovolj močna. In kot je v vsaki vojni navada, so tudi v Bosni največ pretrpeli nedolžni civilisti. Tisti, ki smo ostali brez imetja, hiš, prijateljev in sorodnikov, nenazadnje preteklosti. Čeprav je večji del sveta takrat trdil, da se kaj takega ne more in ne sme ponoviti, se stvari dejansko nikoli niso umirile. V Bosni se je vojna sicer končala, a nešteto je primerov, ki kažejo na nesposobnost Varnostnega sveta, organa, ki bi pri preprečevanju takšnih dogodkov moral imeti največjo vlogo. Od islamsko fundamentalističnih praks kamenjanja, ubijanja iz časti, vojne v Darfurju in ponavljajoča se vojna med Palestinci in Izraelci, o kateri spet govori ves svet. Prave rešitve pa kot da ni. Skoraj tri tedne dnevno umre več sto otrok, ki niso prav nič krivi, da so se rodili drugačne vere od svojih krvnikov. Žalostno je, da se največji del vojne zmeraj odvija najmanj tam, kjer bi se moral: na bojnih poljih. Zgleda, da temne sence naše preteklosti res ni mogoče izbrisati. Ponavljajoči se vzorci nam sledijo kakor slaba vest, institucije pa ostajajo uspešne le na papirju. Varnostni svet Združenih narodov je pred dnevi sicer pozval k prekinitvi ognja in koncu spopadov v Gazi, a skoraj 10 dni po resoluciji stvari ostajajo nespremenjene. Diplomati »hočejo« konec spopadov, vojna dobiva vse večje razsežnosti, davek na sprenevedanje politike pa plačujejo civilisti. Če to ni dovolj trden dokaz neučinkovitosti, ga nikoli ne bomo niti imeli.
Dženana Bečirovič
Sedem (ne)pomembnih dni
Kje je Gaza
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Poslanski večer s Patrickom Vlačičem in Gregorjem Fickom
Minister ne obljublja cest v oblakih
Na prvem poslanskem večeru, ki ga je 12. januarja v hotelu Mitra na Ptuju organiziral poslanec državnega zbora iz vrst SD s Ptujskega Dejan Levanič, so v prvem delu govorili o prometni politiki na nacionalni ravni, kot jo vidi novi minister za promet dr. Patrick Vlačič, v drugem pa o lokalnih prometnih projektih in problemih, ki jih je predstavil ptujski župan dr. Štefan Čelan, dopolnili pa so jih nekateri župani in nekateri drugi razpravljavci. Upajo, da bodo ti projekti tudi realizirani.
Za izgradnjo ceste Podvin-ci-Ptuj-Murska Sobota preko Juršincev naj bi v letošnjem letu izvedli razpis in izbrali izvajalca, zaključek izgradnje je predviden za leto 2010. Za to cesto so sredstva v proračunu zagotovljena, v MO Ptuj so prepričani, da bo minister stal za tem projektom. Tudi za priprave na rekonstrukcijo Slovenjegoriške ceste oziroma ceste Ptuj-Lenart, skozi Novo vas, so zelo daleč, dela bi bila lahko zaključena v letu 2009. Tudi dela na rekonstrukciji cesti Ptuj-Vurberk naj bi se kmalu začela, izvajalec že ima pogodbo na mizi. Kar nekaj idej je narisanih za krožišče na Mariborski cesti, je povedal ptujski župan, v okviru izgradnje drugega tira, elektrifikacije in posodobitve železniške proge, v tem okviru je izvajalec že izrisal tudi možni podhod, mimo avtobusne postaje, pod Osojnikovo na Rogozniško cesto. Ponovno je bila v ospredju tudi izgradnja hitre ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož, za katero so župani občin ob njeni trasi dosegli konsenz o južni varianti, ki vodi ob južnem delu Ptujskega jezera, ki jo podpirata stroka in politična javnost, ne pa tudi okoljevar-stveniki. Trasa je umeščena v prostor, razlika je birokratska, občina Ptuj jo je po takratni zakonodaji umestila v prostor. Sočasno pa se je takrat sprejemala Natura 2000. Vlada RS je umestitev te lokacije v prostor sprejela en teden pred sprejemom Nature, ko pa je v Uradnem listu objavljala sklepe, je bil sklep o Naturi objavljen štiri dni prej kot cesta. V občinah Hajdina, Markovci in Videm jo bo potrebno čim prej umestiti v prostor. Zaradi Nature 2000, ki sicer ni zid, potrebna je le prava študija po markovškem županu Francu Kekcu, pa bo še bolela glava, je prepričan mag. Gregor Ficko, direktor direktorata RS za ceste. Ustanovili so tudi koordinacijski
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Patrick Vlačič, Dejan Levanič in mag. Gregor Ficko na prvem poslanskem večeru Dejana Levani-ča na Ptuju, ki je pritegnil pozornost županov, gospodarstvenikov in drugih.
odbor za to izgradnjo, ki pa je iz članstva že na začetku izločil župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana in občine Ormož Alojza Soka. S predlogom za južno varianto bodo potrkali tudi pri ministru Vlačiču, ki naj bi sprejel tudi predstavnike občine Trnovska vas, tako vsaj pričakuje župan Alojz Benko, saj imajo v številnih lokalnih okoljih velike težave pri gradnji avtocest in hitrih cest, ker se s temi gradnjami uničujejo tudi lokalne ceste, ljudje se zaradi gradnje srečujejo s številnimi problemi, zahtevajo odškodnine, vse doslej pa iz države ni bilo pravega odgovora na te njihove probleme. Če je bila neka škoda povzročena, jo mora naročnik odpraviti, je bil odgovor mag. Gregorja Ficka na ta problem. Na sprejem pri ministru Vlačiču računajo tudi v občini Središče ob Dravi, je povedal župan Jurij Borko, pričakujejo, da se bo v prihodnjih letih nadaljevala izgradnja hitre ceste v smeri od Ormoža proti Slovenski Bistrici. Na obvoznico računajo tudi v občini Kidričevo, je povedal župan Jože Murko, protokol za izgradnjo
je pripravljen. Župan Marko Maučič je povedal, da bodo v občini Podlehnik organizirali zbore krajanov, na katerih bodo izvedli temeljite razprave dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odsek avtoceste Draženci-mednaro-dni mejni prehod Gruškovje. Razočarani so, ker lokalnega prebivalstva načrtovalci niso vključili v izdelavo dokumenta, predvsem pa želijo dokazati nujnost izgradnje še nekaterih priključkov in nadvozov, ki so nujni za razvoj in povezovanje občin na tem območju. Če se zgradi avtocesta, se ne more odstraniti državna cesta, pa je tako kot minister Vlačič prepričan Anton Butolen, župan občine Žetale. Ceste morajo prinesti razvoj in izboljšanje življenjskih pogojev.
Slovenija kot logistična platforma
Minister za promet dr. Patrick Vlačič je na prvem ptujskem poslanskem večeru povedal, da je bilo področje prome-
ta doslej zreducirano bolj ali manj na gradnjo cestne infrastrukture. To je bilo precej odvisno tudi od političnega vpliva, ki so ga imele posamezne regije v Sloveniji. Ptuja še danes ni na avtocestnem zemljevidu, čeprav so nekateri načrti v preteklosti to predvidevali, med drugim tudi zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe med Republiko Slovenijo in evropskimi skupnostmi, ki je določal avtocestno povezavo od morja proti Madžarski, v kateri je bil napisan tudi Ptuj, danes ga ni. Ptuju je potrebno vrniti nekdanjo pomembno mesto v prometnem zemljevidu Slovenije, ki mora kot celota izkoristiti svojo izjemno lego v Evropi, ki jo je imel že nekoč in jo ima še danes. To je ob velikem tranzitnem prometu potrebno izkoristiti v prihodnjih razvojnih načrtih. Slovenija mora postati bodoča logistična platforma za trge jugovzhodne in srednje Evrope. Razviti se morajo lo-gistično-distribucijska središča, ne le na Ptujskem, temveč tudi v drugih delih Slovenije, ki
mora izkoristiti svojo strateško lego in luko Koper, ki ima lahko z dobro organizacijo veliko prednost pred severnoevrop-skimi pristanišči. Ministrova želja je, da bi v nekem kratkem obdobju postavili med 8 in 10 takšnih logistično-distribucij-skih središč. V tem trenutku je povpraševanje tujcev, zlasti še iz Amerike, Indije in Evrope, za postavitev logističnih centrov na območju Slovenije veliko, je povedal. Naloga države pa je, da zagotovi potrebno infrastrukturo, pri čemer je gradnja takih centrov, kot dodana vrednost tej infrastrukturi, v veliki meri odvisna tudi od lokalnega okolja. Za Slovenijo je izrednega pomena tudi izgradnja petega mednarodnega železniškega koridorja, pri gradnji katerega pa se bo morala Slovenija še zelo potruditi, da se ne bi zgodilo, da bi jo obšel. Na to, kar je doslej Slovenija naredila na področju železnic, ne more biti ponosna, s temi projekti zelo zamuja, zato jim bo v prihodnje potrebno dati večjo pozornost. Za Ptuj je zelo pomembna tudi izgradnja drugega železniškega tira v sklopu petega evropskega železniškega koridorja, s katerim bi bil Ptuj povezan z Barcelono in Kijevom. Glede na težnje, ki so se ponovno pojavile, da bi se ta koridor izognil Ptuju, se od Maribora usmeril proti Gradcu, pa bi bila za Ptuj po besedah ptujskega župana dr. Štefana Čelan katastrofa, pa ne samo za Ptuj, temveč celo regijo in tudi Slovenijo. Če ne bomo pametni, lahko ta koridor obide Ptuj in Slovenijo, opozarja minister Vlačič. V tem in naslednjem letu bo potekala intenzivna razprava o tem, da se nekateri koridorji spremenijo. Lega je naša primerjalna prednost, ki jo moramo znati izkoristiti. Trenutna cena vinjet onemogoča odplačevanje dosedanjih avtocestnih kreditov. Osnovna ideja o izgradnji avtocestnega programa je bila, da
se krediti plačujejo iz pobrane cestnine. Ker se iz vinjet zbere premalo denarja, je nastal velik problem. Ustanovili so skupino, ki naj bi do konca januarja dala odgovore, kako bomo financirali avtocestne zgodbe za nazaj in kako v prihodnje. Ce-stninjenje je v pristojnosti RS, skladno z evropskimi predpisi. Kar zadeva ceno vinjet, bo Slovenija ravnala glede na njene interese in evropske predpise, poudarja minister. Programov je za 5,5 milijarde evrov, med njimi so tudi nekateri cestni projekti, ki se bodo realizirali v tem in prihodnjem letu tudi na Ptuju in v okolici. Denarja pa ni skorajda nič. Proračunski vir je usahnil, zdaj je na voljo le 15 do 16 milijonov evrov letno. Včasih je bilo tega denarja do 170 milijonov letno. Od te skupine pričakuje minister inovativ-ne rešitve, ali bo to bencinski evro, CO2-takse, v tem trenutku še ne ve.
Minister Vlačič je na Ptuju v ponedeljek povedal, da je optimističen, kar zadeva sprejem nacionalnega programa razvoja državnega cestnega omrežja, da se bodo določile prioritete, pri tem pa se bo upošteval uravnotežen infrastrukturni razvoj v Sloveniji. V zadnjih petih letih sta bila pripravljena dva program, a sta oba obležala v predalih ministrstva za finance brez obrazložitve. Država mora dobiti tisto, kar na področju prometne infrastrukture potrebuje, da razvoj cestnega omrežja ne bo več odvisen od trenutne politične prevlade. V tem trenutku bi morali z obvoznicami reševati več kot 40 slovenskih mest, strategije pa ni. Patrick Vlačič na Ptuju ni nič obljubljal, ni sadil rožic, niti cest tam, kjer jih zagotovo ne bo, čeprav pa bodo sodobne ceste slej ko prej morale voditi tudi do krajev, kjer jih še ni, ker tam razvoja ni tudi zaradi cest.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Celan je predstavil prednostne cestne projekte, ki jih bo potrebno izpeljati v tem in naslednjih letih na Ptuju in v okolici.
Ptuj • Zavod za šport še vedno brez direktorja
Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda
za šport še naprej Marjan Lenartic
Ptujski zavod za šport bo imel še eno leto vršilca dolžnosti direktorja. Na razpis, ki je bil objavljen 24. decembra lani v Dnevniku, ni bilo odziva, saj ni bilo kandidata, ki bi kandidiral za novega direktorja. Po vsej verjetnosti tudi zato ne, ker morebitni kandidati niso pričakovali, da bo objavljen v mediju, ki ni tako razširjen na Ptuju. Tako vse kaže, pa odgovorni niti niso posebej vneto iskali kandidata za novega direktorja.
Po razrešitvi Vladimirja Sitarja lansko leto je vse kazalo na to, da bo do tega prišlo. V svetu Zavoda za šport Ptuj so na seji, ki je bila 12. januarja letos, sklenili, da bo v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj še eno leto Marjan Lenartič, ki mu novi mandat prične teči 26. januarja. Svet zavoda mu je za njegovo dosedanje delo v. d. direktorja izrekel pohvalo, saj je uspešno izvedel sanacijski program zavoda, je uvodoma povedal mag. Stanko Glažar, predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj.
Potem ko je bil 23. januarja lani razrešen direktor Zavoda za šport Ptuj Vladimir Sitar, je bil za v. d. direktorja imenovan
Marjan Lenartič, ki naj bi to funkcijo opravljal največ leto dni. Vladimir Sitar je kmalu po razrešitvi z mesta direktorja zavoda vložil tožbo. Najprej, kako se je iztekla tožba?
»Delovno sodišče v Mariboru, zunanji oddelek na Ptuju, je 9. aprila 2008 toženo stranko, Zavod za šport Ptuj, obvestilo o preklicu naroka, ki je bil določen za 10. april 2008, zaradi umika tožbe tožeče stranke, Vladimirja Sitarja. O tem so bili obveščeni svet Zavoda za šport Ptuj in tudi novinarji, ki so predhodno tej problematiki namenjali precej pozornosti. Med Sitarjem in zavodom pa tudi ni bilo sklenjene nobene porav-
Zbiranje odpadnih zdravil
Odpadna zdravila se vračajo v lekarne
Novembra 2008 je v veljavo stopila uredba o ravnanju z odpadnimi zdravila. Ta znova uvaja zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah.
V tem trenutku oziroma do konca letošnjega leta je mogoče odpadna zdravila oddati v okviru akcij zbiranja odpadnih zdravil ali pa izvajalcu javne službe, ki opravlja dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki. Izvajalci javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah zagotavljajo tudi zbiranje nevarnih odpadkov, večina zdravil namreč sodi tudi med nevarne odpadke. Ker nekateri ljudje že prinašajo odpadna zdravila v lekarne, ki v tem trenutku še niso opremljene za zbiranje le-teh, iz lekarn sporočajo, da bodo odpadna zdravila pričeli zbirati šele od konca letošnjega leta. To bodo lahko pričele šele, ko bodo ustrezno opremljeni z opremo za zbiranje
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Stanko Glažar, predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj: »Marjan Lenartič je uspešno izvedel sanacijski program zavoda.«
nave.«
V medijih smo takrat namigovali, da bo novi direktor iz občine Hajdina, kar ste takrat negirali in dejali, da boste novega direktorja iskali skladno s pravili igre, z javnim razpisom in skladno z novo postavljenimi merili pri izbiri direktorjev, s pomočjo katerih boste lahko izbrali tudi
najboljšega kandidata izmed vseh prijavljenih.
»Zakonodaja na tem področju je povsem jasna in opredeljuje izbiro kandidata v skladu z razpisnimi pogoji ter ni odvisna od kraja bivanja posameznega kandidata. Takrat se je v medijih omenjalo tudi moje ime, kar pa sem kategorično zanikal, saj
nisem imel nobenih želja, da se vračam na nekdanje delovno mesto. V septembru 2008 je bil na mestnem svetu MO Ptuj sprejet Pravilnik o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v Mestni občini Ptuj, ki je podrobneje opredelil kriterije za vrednotenje in izpolnjevanje pogojev pri izbiri direktorja omenjenega zavoda.«
Kje ste objavili razpis za novega direktorja, kdaj in katere pogoje so morali izpolnjevati kandidati?
»Glede na to, da je bil vršilec dolžnosti direktorja zavoda imenovan za obdobje enega leta, je svet zavoda omenjeno problematiko obravnaval na svoji 11. redni seji, ki je bila 5. novembra 2008, in sprejel sklep, da se objavi razpis za direktorja. Na osnovi 35. člena Zakona o zavodih se je razpis objavil v sredstvu javnega obveščanja, in sicer v Dnevniku, 24. decembra 2008. Pogoji za zasedbo delovnega mesta so poleg splošnih pogojev opredeljeni v 14. členu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda
Zavod za šport Ptuj: najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu, formalne oblike delovnih izkušenj, neformalne oblike delovnih izkušenj ter program dela in razvoja zavoda. Razpis se je iztekel 5. januarja 2009, na razpis pa ni bilo prijavljenih kandidatov.«
Kdaj ste vloge odprli in ali je novi direktor že imenovan?
»Svet zavoda je omenjeno problematiko obravnaval na svoji 13. redni seji, ki je bila 12. januarja 2009. Ugotovljeno je bilo, da ni prijavljenih kandidatov, zato je svet soglasno, v skladu s petim odstavkom 14. člena odloka o ustanovitvi zavoda, imenoval za v. d. direktorja Marjana Lenar-tiča. Imenovanje začne teči 26. januarja 2009 za obdobje največ enega leta. Dosedanji v. d. direktorja je bil s strani članov sveta zavoda pohvaljen za opravljeno preteklo delo, saj je uspešno izvedel sanacijski program zavoda.«
MG
Ptuj • Poslanska pobuda Dejana Levaniča
odpadnih zdravil. Po uredbi o ravnanju z odpadnimi zdravili jim morajo zabojnike, v katerih bodo zbirali odpadna zdravila, ki morajo biti ustrezne kakovosti in oblike, priskrbeti veletrgovci z zdravili. Tudi njih uredba zavezuje, da morajo zabojnike zagotoviti najkasneje do konca leta 2009.
Skrajni rok, po katerem morajo lekarne pričeti zbirati odpadna zdravila, je torej 31. december 2009. Kot je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, bodo v prvi fazi zbirali le zdravila v originalni, nepoškodovani in čisti ovojnini, zdravila v obliki praškov ali tekočine pa bodo morala biti pri oddaji še zaprta.
MG
Prisluhnil sekciji za cistično fibrozo
Poslanec SD s Ptujskega in hkrati najmlajši poslanec novega sklica državnega zbora Dejan Levanič je prisluhnil članom Sekcije za cistično fibrozo, ki deluje pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije in si prizadeva tudi za spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter Zakona o štipendiranju, ko je predlagal ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku, da se uredi status staršev otrok, ki so zboleli za cistično fibrozo (muskoviscidozo).
Foto: Črtomir Goznik
To bi bilo mogoče doseči z dopolnitvijo in spremembo Zakona o socialnem varstvu v členih, ki se nanašajo na institut družinskega pomočnika. Trenutno je v Sloveniji okrog 70 obolelih za fibrozo, ki je avtosomna recesivna dedna bolezen. Povzročajo jo mutacije v genu, ki povzroči motnjo v delovanju žlez z zunanjim izločanjem. Gre za bolezen, ki za zdaj medicinsko ni ozdravljiva, lahko pa prizadene številne organe in organske sisteme, v klinični sliki pa se kaže predvsem s prizadetostjo dihal in trebušne slinavke, tudi črevesja, hepatobilitarnega sistema in reproduktivnih organov. Bolnik s cistično fibrozo mora imeti zagotovljen izčrpen terapevtski program, ki ga vodi zdravnik. Zdravljenje zahteva 24-urno nego.
Kot je zapisal v pobudi Dejan Levanič, institut družinskega pomočnika za zdaj
določa, da je do družinskega pomočnika upravičena le polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb oziroma invalidna oseba. »Moja pobuda je, da se ti členi spremenijo in se dodajo tudi taki primeri, kot je skrb za otroke s cistično fibrozo, saj tudi ti otroci ne morejo skrbeti zase in za svoje zdravljenje, ker potrebujejo stalno pomoč druge osebe. Takih otrok je v Sloveniji okrog 70. V socialnem smislu bi bilo prav, da se enemu od staršev teh otrok omogoči, da ostane doma in zanje skrbi. Menim, da to število ni tako visoko, da bi preveč obremenilo državni proračun, s tem ko bi se staršem priznalo status družinskega pomočnika. S tem bi jih razbremenili strahu za delovno prihodnost in jim ponudili roko v že tako veliki
socialni stiski,« je Dejan Leva-nič pojasnil svoj predlog za spremembo Zakona o socialnem varstvu v členih, ki opredeljujejo Institut družinskega pomočnika. Slovenija pa se je tudi s podpisom konvencije Združenih narodov o otroko-
vih pravicah zavezala k zagotavljanju varstva in skrbi za otroke, potrebne za blaginjo in korist otrok, še dodaja.
Vsako leto se v Sloveniji rodijo trije do štirje otroci s cistično fibrozo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič, poslanec SD s Ptujskega, je v svoji poslanski pobudi ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku predlagal, da se uredi status staršev otrok, obolelih za cistično fibrozo (mukoviscidozo).
Kidričevo • Potrebe po zemeljskem plinu naraščajo
Od Rogaške do Kidričevega dodatni plinovod
Zaradi povečanih potreb po zemeljskem plinu na tem območju je družba Geoplin plinovodi iz Ljubljane že lansko jesen pričela gradnjo vzporednega plinovoda od Rogatca do kompresorske plinske postaje v Kidričevem, letos pa naj bi nadaljevali izgradnjo plinovoda v smeri proti Ceršaku.
Kot je za Štajerski tednik pojasnil Marjan Eberlinc, direktor podjetja Geoplin plinovodi, so gradnjo dodatnega vzporednega plinovoda iz rogaške smeri narekovale povečane potrebe odjemalcev po zemeljskem plinu na tem območju, ob tem pa dodal: »Na območju občine Kidričevo je v gradnji prenosni plinovod z oznako M1/1 Kidričevo-Rogatec. Trasa prenosnega plinovoda poteka pretežno vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M1. Plinovodna cev notranjega premera DN 800 je iz jekla, nazivni tlak plinovoda je 70 barov, dolžina plinovoda, ki je sedaj v gradnji na odseku Kidričevo-Rogatec, pa je 19.400 m.«
Zakaj je potreben še eden tako rekoč vzporeden plinovod z obstoječim?
»Družba Geoplin plinovodi je pristopila k gradnji vzporednega plinovoda z oznako M1/1 na odseku Kidričevo-Rogatec ter v nadaljevanju tudi na odseku Ceršak-Ki-dričevo zaradi povečanja zmogljivosti prenosnega plinovodnega omrežja za potrebe naraščajočega domačega odjema zemeljskega plina, za priključevanje večjih energetskih objektov ter za zagotovitev ustreznih povezav s sosednjimi prenosnimi omrežji.«
Torej sedanje kapacitete enostavno ne zadostujejo več?
Foto: M. Ozmec
Marjan Eberlinc, direktor podjetja Geoplin plinovodi iz Ljubljane
»Kapacitete obstoječega prenosnega omrežja so v 30 letih obratovanja praktično zasedene in ne omogočajo novih priključitev in širitev omrežij ter vedno večje oskrbe z zemeljskim plinom v Sloveniji. Iz tega razloga je družba Geoplin plinovodi pristopila k realizaciji novih plinovodnih povezav, ki na območjih kjer je že prisotno naše omrežje, poteka praviloma vzporedno z obstoječim plinovodom, ker tako najmanj dodatno obremenjuje prostor.«
Zanima nas ali je investitor le Geoplin, ali sodeluje pri tem še kdo drug?
»Investitor in naročnik gradnje prenosnega plinovoda je izključno sistemski operater prenosnega plinovodnega omrežja družba Geoplin plinovodi, d. o. o.«
Kdaj pa ste dela pričeli in kdo je izvajalec del?
»Dela smo začeli konec drugega kvartala leta 2008,
Foto: M. Ozmec
Delavci podjetja IMP Ljubljana in podizvajalci te dni nadaljujejo gradnjo vzporednega plinovoda čez Dravsko polje proti kompresorski postaji Kidričevo.
pogodbeni rok za dokončanje del in pridobitev uporabnega dovoljenje pa je zadnji kvartal leta 2009. Dela so bila oddana konzorciju izvajalcev, ki jih vodi IMP, d. d.«
Kaj bo to pomenilo za oskrbo s plinom na tem območju?
»Gradnja plinovoda ne bo imela pozitivnih učinkov le na lokalnem območju, temveč na nivoju povečanja zmogljivosti plinovodnega omrežja na nivoju države. Nove
zmogljivosti pomenijo za oskrbo z zemeljskim plinom na tem območju možnost za priključitev in širitev distribucijskega plinovodnega omrežja, za kar mora občina izbrati izvajalca - sistemskega operaterja distribucijskega plinovodnega omrežja, ki bo gradil distribucijsko omrežje. Hkrati naša gradnja omogoča dodatno priključevanje večjih energetskih ali tehnoloških uporabnikov zemeljskega plina.«
Slišati je, da naj bi v kratkem pričeli še izgradnjo plinovoda od Cerša-ka do kompresorske postaje Kidričevo. Kdaj naj bi pričeli novogradnjo in za kakšne potrebe?
»Gradnja na posameznih odsekih plinovoda M1/1 Cer-šak-Kidričevo se bo pričela predvidoma do konca prvega kvartala 2009. Gre za gradbena dela pri zaščiti pred plazovi na Malečniku, pri Ceršaku in v Selnici, kot priprava na
gradnjo celotnega odseka plinovoda M1/1 Ceršak-Kidri-čevo, ki se bo končala predvidoma v letu 2011. Razloge in potrebe za gradnjo pa sem navedel že v odgovoru na prvo vprašanje.«
Zanima nas, kdo je največji odjemalec vašega plina na območju širše ptujske regije? »Na območju širše mariborsko-ptujske regije je največ odjema zemeljskega plina za potrebe široke potrošnje, kjer sta sistemska operaterja distribucijskega plinovodnega omrežja družbi Plinarna Maribor in Adriaplin, sicer pa je med tehnološkimi odjemalci največji Talum.«
Ali je v času zapletov z dobavo ruskega plina dobava zemeljskega plina na našem območju omejena?
»Družba Geoplin plinovodi do danes zaradi rusko-ukrajinskega spora ni izvajala ukrepov zmanjševanja odjema uporabnikom na prenosnem plinovodnem omrežju, je pa pozivala k racionalni in skrbni uporabi zemeljskega plina. Dobavitelj zemeljskega plina, družba Geoplin, pa je poleg pozivov k racionalni rabi in odjemu zemeljskega plina pozvala nekaj odjemalcev, ki imajo možnost prehoda na nadomestno gorivo, da ta prehod izvedejo in na ta način sprostijo nekaj količin zemeljskega plina.«
M. Ozmec
Ptuj • Meritve elektromagnetnih sevanj
Strah je odveč
Tudi MO Ptuj se je odzvala na pobudo Foruma EMS (elektromagnetno sevanje), s katerim je bilo zainteresiranim občinam omogočeno, da brezplačno najamejo merilni sistem in pridobijo informacije o trajni (24-urni) obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji zaradi baznih postaj mobilne telefonije in iz drugih visokofrekvenčnih virov elektromagnetnih sevanj (radijski, televizijski oddajniki in druge tovrstne naprave). Meritve so potekale od 22. decembra 2008 do 5. januarja 2009.
postaj zelo nizke, v povprečju ne presegajo niti 0,5-odstot-ka zakonsko določene mejne vrednosti za I. območje varstva pred sevanji. Največje sevalne obremenitve, ki so jih izmerili v okolici baznih postaj na človeku dostopnih lokacijah, pa ne presegajo dveh odstotkov zakonsko določene mejne vrednosti za I. območje. Povprečna izpostavljenost ljudi sevanjem ba-
znih postaj v Sloveniji je več kot stokrat manjša od predpisanih mejnih vrednosti.
Podatke o izmerjenih vrednostih in o lokaciji merilne naprave si je mogoče ogledati na spletni strani projekta Forum EMS ter na spletni strani MO Ptuj. V Sloveniji trenutno deluje blizu dva tisoč baznih postaj dveh mobilnih operaterjev, od tega jih je največ, 300, v Ljubljani, kjer so bazne
postaje tudi najpogosteje nameščene. Gostejše omrežje baznih postaj omogoča manj skupne oddane moči in manjšo izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju mobilnih telefonov. Bazne postaje mobilne telefonije so po navadi nameščene na strehah stavb ali samostoječih stolpih, visokih od 15 do 30 m.
MG
Merilno kampanjo so v Forumu EMS pripravili v sodelovanju s Skupnostjo slovenskih občin in Združenjem občin Slovenije. S tem, ko se je MO Ptuj odzvala na omenjeno ponudbo, je svojim občanom omogočila vpogled v dejanske nivoje sevalnih obremenitev, ki so jim izpostavljeni v svojih okoljih, je med drugim povedala mag. Zdenka Bezjak, ko je predstavljala rezultate zaključka meritev elektromagnetnih sevanj v MO Ptuj. Doslej se je na pobudo projekta Foruma EMS na postavitev avtomatskega merilnega sistema za trajno merjenje visokofrekvenčnih elektromagnetnih
sevanj (EMS) sistema mobilne telefonije odzvalo več deset slovenskih občin. Merilna kampanja se bo nadaljevala tudi v bodoče.
Od 22. decembra 2008 do 5. januarja 2009 je bila merilna naprava postavljena v neposredni bližini antene, na zelenici za hišo v Vodovi ulici 6 a na Ptuju. Še vedno pa so na info točki v Mestni hiši občanom na voljo brošure, glasilo Foruma ZMS in zloženke z različnimi informacijami o elektromagnetnih sevanjih. Kot so pokazale izmerjene vrednosti visokofrekvenčnih sevanj v MO Ptuj, so sevalne obremenitve v najbolj obremenjeni uri precej pod
zakonsko dovoljenimi mejnimi vrednostmi in tako ne dosegajo niti enega odstotka dovoljene mejne vrednosti glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in bivalnem okolju. Doc. dr. Peter Gajšek, koordinator projekta Forum EMS, je v glavne zaključke merilne kampanje zapisal, da bazne postaje na izbranih lokacijah merilne kampanje ne predstavljajo pomembnega vira elektromagnetnega sevanja, ki bi glede na določila o EMS čezmerno obremenjevale naravno in življenjsko okolje. Na vseh izbranih lokacijah v slovenskih občinah so sevalne obremenitve zaradi baznih
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v MO Ptuj so se odločili za meritve elektromagnetnih sevanj. Pokazale so, da je strah odveč.
Kidričevo • Kljub zimi se investicije nadaljujejp
Čistilna naprava končana do jeseni
V občini Kidričevo kljub zimskemu času in izredno nizkim temperaturam te dni izvajajo ene najpomembnejših investicij v zgodovini občine, ki so vezane na projekt celovitega varovanja podtalnice Ptujskega polja. V Apačah gradijo centralno čistilno napravo, po vsej občini gradijo kanalizacijski sistem, na obstoječem vodovodu pa poteka menjava azbestnih cevi.
Foto: M. Ozmec
Gradnja centralne čistilne naprave tik ob mostu čez Polskava v Apačah poteka kljub izredno nizkim temperaturam po terminskem planu.
Kot je pojasnil podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki zaradi bolezenske odsotnosti nadomešča župana Jožeta Murka, gre za izvajanje 1. faze projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, v katerega je vključenih pet občin, mestna občina Ptuj ter občine Hajdina, Gorišnica, Starše in Kidričevo. V okviru konzorcija omenjenih občin so bili uspešni na razpisu za sofinanciranje iz Evropske unije in državne blagajne. Skupna vrednost celotnega projekta je dobrih 35,5 milijona evrov, v kar je vključena izgradnja 52 km kanalizacijskih vodov, 22 km obnove in povezav vodovodnega omrežja, gradnja dveh čistilnih naprav ter obnova čistilne naprave v Ptuju.
Na območju občine Kidričevo pa ta projekt zajema izgradnjo primarnega kanalizacijskega voda po celotni občini, razen Strnišča in Sta-rošinc, na obstoječem vodovodnem omrežju menjavo primarnih cevovodov na odsekih Trnovec-Apače-Kidri-čevo, povezovalni cevovod Župečja vas-Cirkovce ter primarni cevovod Pongrce-Šikole-Stražgonjca-Spodnji Gaj. Poleg tega pa še izgradnjo globinskega vodnjaka v Župečji vasi ter izgradnjo
centralne čistilne naprave v Apačah. Skupna vrednost investicij na območju občine Kidričevo je 9.610.452 evrov, projekt mora biti dokončan do oktobra 2010, do takrat pa mora imeti čistilna naprava že eno leto poskusnega obratovanja, kar pomeni, da mora biti končana že do oktobra letos. Dela na vseh omenjenih investicijah so pričeli ob koncu lanskega leta, za sedaj pa potekajo po terminskem planu, tudi sedaj, ko so temperature tudi do 14 stopinj Celzija pod ničlo, tako je zelo verjetno, da bodo dokončana do zastavljenega roka.
Trenutno zelo intenzivno poteka izgradnja centralne čistilne naprave v Apačah, ki so jo oktobra lani pričeli graditi na območju nekdanjega vojaškega poligona ob mostu čez Polskavo in je predvidena za čiščenje fekalnih voda 8.500 populacijskih enot. Delavcev Cestnega podjetja Maribor, ki je glavni izvajalec del, ne motijo izredno nizke temperature, saj so na gradbišču tudi te dni in bodo dela nadaljevali tudi vso zimo. Nadzor nad opravljenimi deli opravlja DDC - družba za svetovanje in inženering iz Ljubljane. Projekt, ki bo prispeval k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije, pa sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija. Od novembra lani pa poteka tudi iz-
gradnja kanalizacijskega voda na odseku v Kopališki ulici v Kidričevem, na odseku od Njiverc do Tovarniške ceste in naprej proti Apačam ter na odseku od Čistilne naprave v Apačah proti Lovrencu. Dosedanje salonitne vodovodne cevi intenzivno menjujejo na odseku od Trnovca čez Apače proti naselju Kidričevo,
v spomladanskem času pa bodo nadaljevali še izgradnjo kanalizacije v Cirkovcah, Jablanah in drugod.
V okviru primarnega kanalizacijskega voda bodo gradili tudi sekundarne priključke, ki se bodo navezovali direktno na traso primarnega voda, za vse druge pa že pripravljajo vso potrebno
V dopolniti ovadbe je zapisano, da je 5. 1. letos predsednik uprave Ivan Serec kot novega vodilnega sodelavca za računovodstvo v Jeruzalemu Ormožu VVS prestavil Martina Noseta, ki je istočasno član NS družbe. Krožile naj bi tudi govorice, da je bil zaposlen za nazaj, od 19. 12. 2008, na delovnem mestu pa naj bi se prvič pojavil 5. januarja letos. Pri tej zaposlitvi je po mnenju anonimnega ova-ditelja sporno to, da Martin Nose, kot član NS, nadzira delovanje družbe in predsednika Ivana Serca. Kot zaposleni v podjetju pa je podrejen Ser-cu in v luči tega po mnenju ovaditelja ni možno, da kvalitetno in normalno opravlja svoje delo v NS. Ivanu Sercu se očita, da naj bi s to potezo ponovno zlorabil svoj položaj predsednika uprave in na vodilno mesto brez kakršnega koli razpisa oziroma objave zaposlil Martina Noseta. Po 4. členu Poslovnika NS bi menda Nose moral pred nastopom službe v Kleti, zaradi nezdružljivosti funkcij in okoliščin, ki mu ne omogočajo normalnega opravljanja funkcije, podati odstopno izjavo kot član NS.
projektno dokumentacijo za celotni sistem sekundarnega omrežja po občini Kidričevo. Kot je poudaril kidričevski podžupan Jože Medved, ki je tudi predsednik gradbenega odbora za izgradnjo kanalizacije, gre za eno najpomembnejših in tudi največjih investicij v vsej zgodovini občine Kidričevo, ki je zaradi
Vroče seje nadzornega sveta družbe
Pisanju je priložen tudi zapisnik 14. seje NS, z dne 30. 12. 2008, iz katerega naj bi bilo po mnenju pošiljatelja razvidno, da Franc Rožanc, predsednik NS in hkrati zaposlen v Kleti, svoje funkcije v NS ne opravlja korektno. Predlagal je namreč, NS pa sprejel, da se predsedniku uprave Ivanu Sercu izreče zaupnica in z njim sklene nova individualna pogodba po priporočilu združenja Manager, ne da bi NS prejel osnutek nove individualne pogodbe in se seznanil z njenimi določili. Kaj pa pomenijo priporočila združenja Manager, članom NS Rožanc menda ni pojasnil, kakor tudi ne, kolikšno plačo prejema Serec.
Na tej isti seji je Rožanc za člana uprave družbe brez javnega razpisa predlagal Antona Šalamona, svojega nekdanjega direktorja iz Kmetijske zadruge Ormož. Anonimnež navaja še, da je bil Šalamon s tega mesta krivdno odstavljen s strani UO Zadruge, zadnjega pol leta pa je večidel časa preživel na bolniškem dopustu. Za imenovanje Šala-
okoljske zaščite podtalnice Ptujskega polja več kot nujno potrebna, zato pričakujejo razumevanje krajanov, predvsem v času, ko bodo njihove vasi in kraji razkopani ali pa bo po posameznih krajih občasno moten tudi promet. Za vsak napredek so potrebne določene žrtve.
M. Ozmec
mona za člana uprave družbe sta glasovala Franc Rožanc in Martin Nose, proti je glasoval Davorin Lesjak, Ivan Kure, Robert Žganec in Stanko Plemenič pa so se vzdržali. Sklep je bil po tolmačenju Franca Rožanca sprejet in Anton Šalamon je z začetkom leta nastopil petletni mandat v Kleti.
Anonimnež svoje pisanje zaključuje, da vse navedeno kaže na to, da Ivan Serec, Franc Rožanc, Martin Nose in Anton Šalamon tvorijo zaključen zaprti krog, ki vzajemno zlorablja položaje, korup-tivno deluje in opravlja nezdružljive funkcije v organih nadzora in uprave družbe ter z visokimi plačami povzroča gospodarsko škodo družbi Jeruzalem Ormož VVS, njenim delničarjem in zaskrbljenim zaposlenim.
Kot je videti iz zapisanega, gre za resne obtožbe, ki zahtevajo možnost, da v ovadbi omenjeni nanjo odgovorijo. Anton Šalamon o vsem skupaj izjav ni želel dajati, povedal pa je, da bo Klet prihodnji teden sklicala tiskovno konferenco, na kateri bodo, med drugim, govorili tudi o tem.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Anonimnež dopolnil ovadbo
Ovadb še ni konec
V Štajerskem tedniku smo že poročali, da sta bili policiji podani dve anonimni ovadbi, ki se tičeta lastništva podjetja Jeruzalem Ormož VVS in njegovih zaposlenih. V torek je v naše uredništvo prišlo še eno pismo. V njem je bila dopolnitev ovadbe, ki sedaj zajema še dve imeni - Martina Noseta in Antona Šalamona.
Čeprav je mošt že odvrel, v ormoški kleti še vedno vre...
Foto: vki
Podravje • Kdo in kako sanira ostrešja na Ptujskem
Ni vsak (poceni) krovec tudi dober krovec
Janez Lah, ki vodi krovsko-kleparsko sekcijo pri ptujski območni obrtno-podjetniški zbornici, je po letošnjem prvem sestanku članov sekcije opozoril na večplastno problematiko, s katero se ti obrtniki srečujejo še posebej v zadnjem polletnem obdobju.
Foto: SM
Med krovci, ki sanirajo strehe ptujskih blokov, so po besedah Laha tudi takšni, ki niso (dovolj) usposobljeni za tovrstna dela.
»Žal je bila udeležba na sestanku slaba, čeprav bi se morali pogovoriti o veliko perečih težavah. V prvi vrsti gre za to, da bi morali oblikovati nek skupen cenik za posamezne storitve naše branže, saj se je zlasti po zadnjem hudem neurju v avgustu lani izkazalo, da smo sami sebi nelojalna konkurenca. Pri tem niti ne gre toliko za razlike v cenah pri specializiranih krovcih kot za to, da se tovrstnih del lotevajo že kar vsi po vrsti, lahko bi rekel tudi laiki in podjetniki, ki jim je osnovna dejavnost gradbeništvo ali celo trgovina, zraven pa opravljajo tudi kro-vsko-kleparska dela. Cenovne ponudbe za dela so tako zelo različne in gotovo imajo potem pri naročnikih del prednost tisti, ki so pač najcenejši. Nizka cena izvedbenih del se potem praviloma pozna tudi v manj kvalitetno opravljenem delu, ob tem pa ni prav nič skrito dejstvo, da tovrstni podjetniki svojih delavcev velikokrat nimajo zaposlenih in pač delajo na črno. Ti delavci večinoma potem tudi niso ustrezno zaščiteni, prav tako nimajo izkušenj z delom na strehah in pravzaprav je velika sreča, da se že doslej ni zgodilo še več nesreč, kot se jih je,« pravi Lah in še dodaja, da je hudo sumljiva cenovna ponudba takšnega krovca, ki ponuja dela za, recimo, tri evre po kvadratnem metru za opečno ali betonsko kritino:
Po mnenju župana Alojza Soka gre za začetek intenzivne gradnje hitre ceste - najprej med Ormožem in Gorišnico, kar je lepo predbožično darilo s strani države občankam in občanom.
»Jasno je, da s tako ceno niti približno ne more pokrivati stroškov dela. Res je, da je za stranke takšna cena zelo ugodna, vendar pa je pri takih ekstremih, ki so se na terenu pojavljali, potrebno biti zelo, zelo previden, saj si gotovo nihče ne želi nekvalitetno narejene strehe!«
Najmanj kvalitetna je kritina iz navadne jeklene pločevine
Po ocenah, ki jih imajo v krovsko-kleparski sekciji, naj bi bilo po avgustovskem neurju doslej saniranih približno 65 odstotkov ostrešij, večinoma pa so se ljudje od-
Tudi direktor Darsa Tomi-slav Nemec je bil zelo vesel, saj je viadukt Sejanca prvi pomemben objekt na trasi med Ormožem in Gorišnico. »Sedanje vodstvo Darsa je zadnje leto intenzivno delalo na projektih, ki so bili že začeti in
ločali za pločevinaste kritine: »Praviloma velja pločevinasta kritina za najcenejšo, vendar pa so med njimi precejšnje razlike. Navadna pločevinasta kritina je tudi precej sporna z več vidikov; zlasti če gre za pločevino v večjih kosih, ki segajo od slemena do žleba; ob morebitni ponovni poškodbi, četudi gre za eno samo luknjico, je namreč potem treba menjati celoten kos do kapi, kar pri manjših kosih ni treba.
Sanacija je tako dražja. Nadalje se pod temi velikimi pločevinastimi kosi nabira največ kondenzata, kar trgovci ne povedo ali celo zanikajo; češ da naj ti kosi ne bi pokali in da se pločevina naj
so nekako zastali, takšna je tudi ta trasa. Verjamem, da bo to premaknilo projekt z mrtve točke in bo pripeljalo do srečnega konca. Od Gori-šnice, preko Markovcev, do Ptuja je trasa še odprta, verjamem pa, da se bo v tem letu
ne bi raztezala, vsi pa vemo, da je pri pločevini raztezanje 4-odstotno! Zato se pri pločevinasti kritini veliko bolj priporoča polaganje v manjših kosih, kjer raztezanje ne škodi. Varčevanje na ta način pri strehi je hudo velika napaka, ki se lahko kmalu izkaže tudi kot zelo draga.«
Dejstvo je tudi, kot pravi Lah, da zaenkrat ne obstaja kritina, ki bi zdržala tako močno in veliko točo. »Za tiste, ki so skeptični glede
tudi za to našel kompromis. Problem umeščanja tras je tisti, ki pomeni zavlačevanja del in neke nerazumno dolge pogovore. Čas in življenje pa tečeta, zato je treba presekati Gordijski vozel, začeti investicijo, potem pa tudi vse druge stvari stečejo,« je povedal Tomislav Nemec, ki upa, da bo ta začetek v nekem razumnem času pripeljal do tega, da se zgradi celotna trasa do Ptuja.
Gre za 12 metrov širok in 195 metrov dolg viadukt, ki premošča potok Sejanca in železniško progo Ormož-Pra-gersko. Pogodbena vrednost del znaša 2.257.000 evrov. Dela bo izvajalo podjetje Ve-grad Velenje, ki je bilo na razpisu izbrano kot najugodnejše. Rok za dokončanje 1. faze, ki obsega izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja ter zagotovitev prevoznosti objekta za potrebe gradbiščnega transporta, je 15 mesecev. V drugi fazi je potrebno zaključiti objekt, predviden rok pa je 6 mesecev. Ivan Kroflič je zatrdil, da si je podjetje pridobilo dobre reference na tem področju in so prepričani, da bodo pri delu uspešni in ga bodo zaključili v roku, kvalitetno in v zadovoljstvo investitorja, občine ter uporabnikov.
Viki Klemenčič Ivanuša
pločevinaste kritine, je najbolj priporočljiva še vedno opečna ali betonska kritina, seveda pa je potrebno biti pazljiv tudi pri izbiri proizvajalca, saj ne izdelujejo vsi enako kvalitetnih kritin. Pokazalo se je, da so nekaj manj kvalitetni proizvajalci iz Italije in Madžarske. Sicer pa je dvom o pločevinasti kritini neutemeljen, saj je danes kritina iz alu-cink materiala s posipom izjemno kvalitetna, veliko bolj kot kritina iz navadne jeklene pločevine. Še enkrat pa ponavljam, da kritine, ki bi zdržala takšno točo, kot je bila lani, ni in vsako morebitno prepričevanje trgovcev, da določena kritina to vzdrži, je natolcevanje. Stranke se morajo tudi zavedati, da garancija za kritine ne zajema tako hude toče. Sicer pa bi pri garanciji opozoril še na eno stvar: nekateri proizvajalci garancijo že po nekaj letih zmanjšujejo na račun amortizacije, pri drugih pa se garancija začne zmanjševati šele po 25 letih.«
Tistim, ki se bodo še odločali za sanacijo streh v prihodnjem obdobju, Janez Lah priporoča, naj izbirajo znane izvajalce: »Na terenu se je pojavilo zelo veliko šušmarjev, kar nekaj ljudi je nasedlo, dobili smo pritožbe in reklamacije, celo plačan avans za dela, ki potem sploh niso bila izvedena, zato je previdnost pri izbiri še kako pomembna. Ponudnika je vedno dobro preveriti, predvsem je dobro biti pozoren na to, kako dolgo ima sploh že registrirano dejavnost, saj so se pojavljali tudi taki, ki so 'postali krovci' zelo na hitro in za kratek čas.«
Lah pa opozarja še na eno, ne ravno nepomembno zadevo: »Vsak izvajalec mora interesentu pripraviti ponudbo oz. predračun za dela, končni račun po opravljenih delih, če seveda niso bila naročena kakšna dodatna, kasneje na-
ročena dela, ne sme odstopati od cenovne vrednosti predračuna za več kot 10 odstotkov navzgor ali navzdol!«
Strehe ptujskih blokov v rokah kaznovanih krovcev?!
Sicer pa Janez Lah meni, da je inšpekcijska služba, ki preverja delo krovcev na terenu, kar precej aktivna, kazni za prekrške so visoke, kljub temu pa je po besedah Laha še vedno nekaj izvajalcev, ki se požvižgajo na že izrečene kazni in delo opravljajo naprej: »Na Ptujskem imamo primer krovca, ki mu je bilo delo zaradi prekrškov celo prepovedano do nadaljnjega, a še vedno dela. Problematične znajo biti pravkar tekoče sanacije streh na blokih, saj gre za zelo nevarna dela na velikih višinah. Med izvajalci, ki so dobili in prevzeli dela, so nekateri neprofesionalni in za temi besedami stojim! Nimajo pravega, izkušenega kadra, ne vedo izvesti del, predvsem kar se tiče zaključnih del, in ne skrbijo za varnost svojih delavcev. Ko pride inšpektor, jim opozorilo ne pomaga, ko dobijo kazen, so pa največji reveži, dela na strehi pa se zaradi tega lahko še zavlečejo ali celo prekinejo. Delavci na streh bi morali imeti ne samo čelade, potreben je gradbeni oder, poleg tega morajo biti še privezani z varnostnim pasom za primer zdrsa, kar redko vidim. Upravljavci blokov so pač izbirali najcenejšega izvajalca, če se bo kaj zgodilo, bo p potem samo obtoževanje in iskanje krivca. Govorim o nekaterih, ne o vseh izvajalcih, da ne bo nesporazuma,« poudarja Janez Lah, ki ima za seboj 20-letno krovsko-kle-parsko prakso.
Direktor Darsa Tomislav Nemec (drugi z leve) in direktor inženiringa podjetja Vegrad Ivan Kroflič sta podpisala pogodbo o gradnji viadukta čez Sejanco.
Ormož • Podpis pogodbe o gradnji viadukta
Začelo se je premikati
Direktor Darsa Tomislav Nemec in Ivan Kroflič, direktor inženiringa v podjetju Vegrad, sta pred novim letom v sejni sobi ormoške občine, v prisotnosti župana Alojza Soka in podžupana Branka Šumenjaka, svečano podpisala pogodbo za gradnjo viadukta čez potok Sejanca in železniško progo.
Podravje, Haloze • Denar za LAS je dodeljen
V Halozah z omejitvami, po Ptujskem brez njih
Po prvem lanskem razpisu za dodelitev sredstev iz Leader programa za projekte pod taktirko posameznih Lokalnih agencijskih skupin (LAS) je letos pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bolj pohitelo. Tako sta LAS za Podravje in LAS Haloze za izvedbo projektov z odločbo že prejela denar; in sicer LAS Haloze v višini 90.255 evrov, LAS za Podravje, ki se kot društvo uradno imenuje Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, pa 101.502 evra.
Politika sofinanciranja prijavljenih projektov bo odslej pri obeh skupinah očitno različna; razlog je iskati v dejstvu, da se je na razpis LAS Haloze za pridobitev Leader sredstev lani prijavilo ogromno nosilcev projektov, med katerimi so bili nekateri finančno tudi izjemno zahtevni, medtem ko v LAS, ki pokriva nižinske občine, takšnega navala ni bilo.
LAS Haloze: največ 6000 evrov sofinan-cerskega deleža!
»Zavedati se je treba, da gre za sredstva, ki jih dodeli Evropska unija skupaj z našo državo, Republiko Slovenijo. Kar tudi pomeni, da lahko pričakujemo do leta 2013 za naše območje Haloz iz tega vira skupaj približno 500.000 evrov. S strani upravljavca PRJ HALO smo zagotovili vse tehnične in administrativne pogoje, da se lahko ta ukrep na območju LAS Haloze izvaja, in je to eno od redkih območij v Sloveniji oziroma celo v Evropi, ki se ponaša s tako hitro dinamiko. Vsebina izvedbenih projektov pa je odvisna od prijaviteljev, ki so lahko bodisi občine, društva, podjetniki, kmetije, študentje ipd.,« so sporočili iz PRJ Halo, kjer v teh dneh pričakujejo nabor projektov s šestih halo-ških občin.
Vendar pa so se tudi odločili, da glede na dodeljena sredstva in dosedanje izkušnje razpisne pogoje nekoliko omejijo. Razlog za to pojasnjujejo tako: »Eden od namenov tega ukrepa je predvsem možnost, da se izvedejo na območju LAS Haloze projekti, za katere ni možno pridobiti sofinanciranja na zahtevnejših razpisih. Za ta poziv tako velja minimalna vrednost sofinanciranja 2.000 evrov in maksimalna vrednost sofi-
Upravljavec LAS Haloze, podjetje PRJ Halo iz Cirkulan, je za letošnji razpis za pridobitev sredstev iz Leader programa določilo najvišji in najnižji znesek sofinanciranja, prednost pa bodo imeli projekti, ki nimajo možnosti kandidature na drugih razpisih.
nanciranja 6.000 evrov!«
Tovrstno omejitev je, vsaj glede na lanski razpis in prijavljene projekte, med katerimi so nekateri dosegali tudi preko 150.000 evrov ocenjene vrednosti, povsem razumljiv, saj bi sofinanciranje le enega takšnega projekta v 30- ali ve-čodstotnem deležu odvzelo možnosti skoraj vsem ostalim, preko 20 prijaviteljem.
Na širšem Ptujskem manj zanimanja
Precej drugačna pa je slika v »ptujskem« LAS, ki je konstituirana kot društvo, saj se je tudi na letošnji razpis prijavilo le šest interesentov (dva s po dvema projektoma) iz treh občin. Mojca Metličar je za naš časopis povedala, da so projekte za letošnje sofinanciranje že izbrali, sicer pa je društvu po odločbi kmetij-
Med izbrani projekti, ki bodo po zaključku del pridobili denar iz naslova Leader pod okriljem ptujskega LAS, je tudi ribnik v Zabov-cih v občini Markovci.
skega ministrstva iz naslova Leader programa pripadlo nekaj čez 101.000 evrov.
»Za letošnje sofinanciranje je bilo prijavljenih in izbranih osem projektov. Dva je prijavila KGZ, in sicer gre za projekt z naslovom Intenzivnost izpiranja nitratov v podtalnico pri različnih rabah zemljišč na vodovarstvenih območjih, katerega namen je ugotavljanje stanja nitratov v tleh na osnovi poskusov. Projekt je ocenjen na dobrih 14 tisoč evrov in bo tudi v celoti financiran z leader denarjem, saj gre za popolnoma nepro-fitno raziskavo. Drugi KGZ projekt pa je vezan na mleko oziroma izobraževanje kmetov - pridelovalcev mleka. Ta projekt je ocenjen na 47.500 evrov, sofinanciran pa bo s približno 27.600 evri.«
Nadalje, kot je povedala Metličarjeva, je v naboru izbranih sofinanciranih projektov občina Destrnik s projektom Table in brošure občine Destrnik, vrednost tega projekta je ocenjena na 12.600 evrov, sofinanciranje pa se bo gibalo okoli 10.000 evrov: »Naslednji odobren projekt je projekt Konjeniškega kluba iz Nove vasi pri Markovcih z naslovom Košnja na tradicionalni način. Ocenjena vrednost je 15.200 evrov, sofinanciranje pa bo približno 30-odstotno. Občina Markovci se je prijavila s projektom ureditve ribnika v Zabovcih, kjer naj bi naredili mostiček in sprehajalno pot, skupna vrednost znaša 57.255 evrov, sofinanciranje pa bo naneslo 33.000 evrov.
Dva projekta pa je poleg KGZ prijavila tudi fundacija Nazaj na konja iz Starošinc. Prvi je namenjen ureditvi tematskega didaktičnega parka na območju sedeža ustanove in jahalnega centra, vrednost je 39.900 evrov, sofinanciranje pa bo znašalo 34.000 evrov. Drugi projekt te Fundacije pa ima naslov Priprava programa za usposabljanje kmetovalcev za dopolnilne dejavnosti socialnovarstvenih storitev na kmetiji in zasnova bivalne skupnosti za osebe s posebnimi potrebami na območju vzrejno-turistične kmetije Goljevšček. Vrednost je ocenjena na 39.700 evrov, financiralo pa naj bi se v višini 22.000 evrov. »Zadnji prijavljen in izbran projekt pa je prijavilo društvo VTC 13 za več občin, gre pa za projekt Vinsko-turistične ceste 13, v okviru katerega naj bi predstavile kleti, ponudba in lepote krajev ob VTC 13. Vrednost projekta je ocenjena na 17.300 evrov, odobreno Leader sofinanciranje pa znaša okoli 8700 evrov, nekaj bodo donirale še občine na območju te ceste,« je še povedala Mojca Metličar in dodala, da se bodo sredstva iz Leader naslova delila v skladu s predpisi, kar pomeni, da bodo nosilci odobrenih projektov denar prejeli šele kakšen mesec po vseh zaključenih delih. Zdaj naj bi bili po besedah Metličarjeve v delu lani izbrani projekti, ki se lahko zaključijo najkasneje v dveh letih, se pravi naslednje leto, ali pač prej.
Od tod in tam
Ljutomer • Za začetek 13 plesalk
Na Glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru v tem šolskem letu osnove baleta pod vodstvom strokovnjakinje Ane Tine Petkovšek iz Maribora obiskuje 13 učenk. Novost šolskega programa, v katerega želijo v prihodnje pridobiti še več kandidatov, se izvaja v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru. V pritličnih prostorih ljutomerske glasbene šole, ki jih za svoje poslanstvo uporabljajo nekatere politične stranke, se načrtuje prenova, saj je idejni projekt za baletno dvorano že pripravljen. Za prenovo šolskega poslopja in zagotovitev ustreznih prostorov za strankarsko delovanje se ogreva tudi občina Ljutomer, ki pa finančnih sredstev za adaptacijo v naslednjih dveh letih nima načrtovanih.
NŠ
Ptuj • Tržnica poklicev na OŠ Breg
Prejšnji teden je več šol na Ptujskem organiziralo Tržnice poklicev. Med njimi je tudi Osnovna šola Breg, ki je letos dosegla rekordno število razstavljavcev in tudi učencev in njihovih staršev. Breška šola, ki je Tržnico organizirala petič, je k sodelovanju pritegnila kar 24 razstavljavcev. Največ je bilo srednjih šol, svoje delovanje pa so predstavili še Revivis, Slovenska vojska, Policija, Zavod za zaposlovanje OI Ptuj in CIPS. »Z obiskom smo zelo zadovoljni, tudi šole so bile s številom obiskovalcev ugodno presenečene,« je pojasnil Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg. K izredno velikemu številu učencev in staršev je s pametno in taktično potezo svoj delež prispevala tudi šola. Sočasno s tržnico so namreč izpeljali tudi govorilne ure in si tako zagotovili večji obisk tistih, ki se takih projektov na šolah največkrat ne udeležujejo v velikem številu - staršev.
Dženana Bečirovič
Videm • Letos naj bizadonele orgle
V središču občine Videm že nekaj časa teče dozidava tamkajšnje cerkve Sv. Vida. Prizidek, ki se vklaplja v podobo cerkve, je pravzaprav namenjen ureditvi kora za pevce in postavitvi orgel. Gradbena dela, razen opleska, so zdaj že zaključena, v izdelavi pa so tudi orgle s 16 registri, ki jih izdeluje mojster Tomaž Močnik s Cerkelj na Gorenjskem. Cenovno zanimiva oz. skoraj enakovredna ponudnika za izdelavo tega t. i. kraljevskega instrumenta sta bila sicer dva; poleg omenjene Močnikove orglarske delavnice tudi nadškofijska delavnica iz Hoč, vendar se je cerkveni gospodarski svet odločil za gorenjskega izvajalca predvsem zaradi krajšega dobavnega roka. Nove videmske orgle naj bi v cerkvi zaigrale že letos, pred božičnimi prazniki. Sredstva za dograditev cerkve ter nabavo orgel zbirajo s prostovoljnimi prispevki občanov, ki niso ravno majhni, saj naj bi dar znašal 200 evrov, plačljiv v enem ali več obrokih. Svoj delež pa je in še bo prispevala tudi Občina. Kot je povedal župan Friderik Bračič, je bilo lani iz občinskegapro-računa za gradnjo namenjenih 20.000 evrov, letos pa bo občinaprispevala še 5.000 evrov za nakup orgel.
SM
Foto: NS
Foto: SM
Foto: DB
Foto: SM
Foto: SM
Majšperk • Tožba zoper ravnatelja zaradi mobbinga
Kdo bo novi ravnatelj?
Zgodba o domnevnih nepravilnostih pri imenovanju Rajka Jurgca za ravnatelja Osnovne šole Majšperk se vleče že od leta 2006. S sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, tožbo je vložil njegov protikandidat za ravnateljsko mesto Milan Kumer, je prvega februarja lani postalo jasno, da Jurgec pogojev ne izpolnjuje, nakar ga je Svet zavoda imenoval za vršilca dolžnosti. A s tem se zadeve niso umirile. Tako Jurgec kot Kumer sta oktobra lani ponovno kandirala, a sta bila s strani Sveta zavoda zaradi neizpolnjevanja pogojev v začetku januarja oba izločena.
Kumer se je sedaj odločil, da bo vložil kar dve tožbi, eno zaradi mnenja Ministrstva za šolstvo, da pogojev ne izpolnjuje, in drugo zoper Jurgca zaradi mobbinga in načrtnega maščevanja.
Ozadje: zakonodaja
V začetku leta 1996 je bil sprejet Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki je na novo določil organizacijske in finančne okvire delovanja šol in vrtcev ter izobrazbene pogoje za strokovne delavce in ravnatelje. V skladu s 53. členom ZOFVI je za ravnatelja javne šole lahko imenovan, kdor ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, opravljen ravnateljski izpit, najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja.
53. člen ZOFVI, ki določa, da mora ravnatelj izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca, torej pomeni, da mora imeti ravnatelj visokošolsko univerzitetno izobrazbo. ZOFVI je v prehodnih in končnih določbah za ravnatelje določil roke in pogoje, kdaj so lahko imenovani s 6. stopnjo izobrazbe, in roke, do katerih si morajo pridobiti visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Omenjene roke je vlada večkrat podaljševala in po prehodnih in končnih določbah so ravnatelji, ki niso izpolnjevali vseh pogojev, imeli kar devet let časa, da si pridobijo zahtevano izobrazbo. Leta 2005 pa rok ni bil podaljšan in od takrat naprej je za imenovanje na položaj ravnatelja na osnovni šoli potrebna visokošolska univerzitetna izobrazba za strokovnega delavca v osnovni šoli.
Velika večina ravnateljev, ki niso izpolnjevali 53. člena ZO-FVI, a so na podlagi omenjenih prehodnih in končnih določb to funkcijo vendarle opravljali, je tako leta 2006 ostala brez
Kdo bo novi ravnatelj OS Majšperk?
svojega stolčka. Kljub neizpolnjevanju izobrazbenih pogojev pa so sveti zavodov nekaterih šol ravnatelje ponovno imenovali. 43. člen prehodnih in končnih določb ZOFVI je tako določil, da si morajo ravnatelji, ki so po njem imenovani, do 1. septembra 2005 pridobiti ustrezno visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Med tistimi, ki tega pogoja niso izpolnjevali in jim je zato avtomatsko prenehal mandat, je bil tudi takratni ravnatelj, danes vršilec dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Maj-šperk Rajko Jurgec.
Imenovanje Rajka Jurgca
Takoj po avtomatskem prenehanju mandata je bil Jurgec imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja, marca 2006 pa je Svet zavoda OŠ Majšperk začel nov postopek za imenovanje ravnatelja. Dva meseca zatem so Jurgca ponovno izvolili, k njegovemu imenovanju pa je soglasje podal tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Ni jasno, kako sta Ministrstvo za šolstvo in šport ter Svet zavoda OŠ Majšperk presodila, da Jurgec izpolnjuje vse pogoje, saj je potrdilo o strokovnem nazivu, iz katerega je razvidno,
Višje delovno in socialno sodišče je prvega februarja lani Kumrovi pritožbi ugodilo in v sodbi zapisalo, da Rajko Jurgec ne izpolnjuje pogojev za ravnatelja.
da ima naziv diplomirani ekonomist (UN), pridobil šele 20. 6. 2006, 40 dni po imenovanju za ravnatelja.
Čeprav si je Jurgec univerzitetno izobrazbo pridobil, pa je Kumer trdil, da ni mogoče zaključiti, da je izobrazba, ki jo ima Rajko Jurgec, ustrezna. Temu je pritrdilo tudi drugostopenjsko sodišče: »Pogoj visokošolske izobrazbe ne more biti izpolnjen s katerokoli univerzitetno izobrazbo, prav tako ni mogoče uporabiti prehodnih določb, ki učiteljem dovoljujejo, da lahko poučujejo kljub višješolski stopnji izobrazbe ustrezne smeri. Rajko Jurgec bi lahko opravlja delo učitelja fizike in tehnične vzgoje, ne izpolnjuje pa pogojev za ravnatelja osnovne šole,« je jasno navedeno v sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča.
Kljub sodbi pa je MŠŠ takrat zavzelo stališče, da se za ravnatelje kot ustrezna priznava t. i. sestavljena izobrazba - kar pomeni izpolnjevanje pogojev za učitelja in drugi pogoji - med katere sodi tudi nadgradnja višješolskega študijskega programa s katerimkoli univerzitetnim. Omenjeno pojasnilo pa je v nasprotju z nekaterimi določbami ZOFVI. Po 94. členu morajo imeti učitelji, knjižničarji in svetovalni delavci visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. Na podlagi te določbe je bil sprejet tudi pravilnik, ki določa stopnjo in smer izobrazbe za posamezne predmete v osnovni šoli.
Kumrova tožba
Med prijavljenimi kandidati za mesto ravnatelja OŠ Majšperk je bil marca 2006 tudi Milan Kumer, ki je Svet zavoda konstantno opozarjal, da Jurgec ne izpolnjuje vseh pogojev. Ker je Svet zavoda kljub temu Jurgca ponovno imenoval, je Kumer zadevo predal na sodišče. Vztrajno je trdil, da Jurgec ne izpolnjuje pogojev, med
drugim, da nima ustrezne študijske smeri, pedagoške, kot to zahteva zakon. Na prvostopenjskem sodišču je Kumer izgubil, saj je kot merodajno štelo le ministrovo soglasje.
1. februarja lani pa je Kumer tožbo dobil, saj je drugostopenjsko sodišče Jurgčevo imenovanje, h kateremu je soglasje podal tudi takratni minister dr. Milan Zver, razveljavilo. Nekaj dni za tem je bil Jurgec imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja, mandat pa se mu izteče 1. marca letos. Na sklep sodišča se je majšperški ravnatelj kasneje tudi pritožil, a neuspešno.
MŠŠ: Kumer in Jurgec ne izpolnjujeta pogojev
23. oktobra lani je Svet zavoda OŠ Majšperk spet začel postopek za imenovanje ravnatelja: prijavilo se je pet kandidatov, med njimi tudi oba, ki sta kandidirala že leta 2006: trenutni v. d. ravnatelja Rajko Jurgec in Milan Kumer. Enega izmed kandidatov naj bi po Kumro-vih besedah Svet zavoda izločil iz postopka, ker ni predložil ustrezne dokumentacije. Ker bi ga morali pozvati k dopolnitvi vloge in ne izločiti, je Kumer o domnevnih nepravilnostih pri
Milan Kumer bo Jurgca tožil tudi zaradi mobbinga.
postopku obvestil inšpekcijsko službo. Ta je po Kumrovih trditvah ugotovila, da so pri postopku nekatere nepravilnosti, zaradi česar naj bi Svet pozvala, da kandidata pozove k dopolnitvi vloge. Ker se ta na poziv ni odzval, je bil iz postopka upravičeno izločen. Potem so ostali še štirje kandidati, med njimi tudi Jurgec in Kumer. V začetku novembra lani pa je Svet zavoda na seji pregledal vloge in predsednik Vinko Križanec naj bi po Kumrovih trditvah seznanil Svet z mnenjem Ministrstva za šolstvo, da ne Jurgec ne Ku-mer ne izpolnjujeta pogojev za ravnatelja: Jurgec zaradi sodbe Vrhovnega sodišča, Kumer pa, kot sam trdi, iz nerazumljivega razloga. V zvezi z omenjenim mnenjem je Kumer poiskal pojasnilo tudi na Ministrstvu za šolstvo in se nato odločil, da glede tega mnenja poišče pravico na sodišču, saj je prepričan, da je pojasnilo, ki ga je dobil, nesmiselno. Za pravno pomoč je zaprosil tudi SVIZ, ki bo, kot je zatrdila predsednica Območnega odbora SVIZ Ptuj Danica Zelenik, Kumra tudi zastopal.
Jurgec, županja, predsednica Sveta zavoda na sestanku v Ljubljani
23. decembra lani je Križanec z mesta predsednika Sveta zavoda odstopil, nasledila pa ga je dotedanja podpredsednica, učiteljica Barbara Vedlin.
7. januarja, na prvi letošnji seji Sveta zavoda OŠ Majšperk, je ta Jurgca in Kumra zaradi mnenja MŠŠ, po katerem kandidata ne izpolnjujeta pogojev, izločil in ostala sta le še dva kandidata: mag. Silvestra Kle-menčič in Branko Lah. Istega dne dopoldan so se v. d. ravnatelja OŠ Majšperk Rajko Jur-gec, nekdanji predsednik Sveta zavoda Vinko Križanec, nova predsednica Barbara Vedlin in županja Majšperka dr. Darinka Fakin na svojo iniciativo udeležili sestanka s predstavniki Ministrstva za šolstvo v Ljubljani. O čem je tekla beseda, Jurgec ni želel povedati. Pojasnil je le, da je »po zaslugi točno določe-
r
Vmešal se je tudi SVIZ; na fotografiji Danica Zelenik, predsednica Območnega odbora SVIZ Ptuj.
nega človeka majšperška šola edinstven primer v Sloveniji« in da so zato na ministrstvu želeli poiskati pomoč. »Nima pa to z osebno podporo mene kot kandidata za ravnatelja s strani županje nobene zveze,« je še dodal Jurgec
Sicer pa se bo danes sestal tudi kolektiv OŠ Majšperk in bo razpravljal o preostalih dveh kandidatih za ravnateljski stolček.
Mobbing in
V^ V	■	1	■
maščevanje s strani ravnatelja?
Čeprav niti Kumer niti Jur-gec nista več v igri za ravnatelj-sko mesto, se je Kumer odločil, da zoper Jurgca vloži še eno tožbo, in sicer zaradi mobbinga in načrtnega maščevanja.
»Zaradi zavzemanja za pravice in dostojanstvo zaposlenih ter zaradi sodnega spora, ki sem ga dobil proti Jurgcu, se mi delodajalec že dalj časa sistematično in načrtno maščuje: me diskreditira, žali mojo čast, ustrahuje z grožnjami o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, razdaja moje osebne podatke v zavodu, v kraju in drugod, mi ne plačuje opravljenega dela v celoti, sistematično otežuje in sabotira moje strokovno delo, sabotira sindikalno delo, preprečuje moje sodelovanje v strokovnih organih šole in sodelovanje sindikata v teh organih itd.,« je v prošnji za zaščito in pravno pomoč, ki jo je naslovil na SVIZ, zapisal Kumer, ki trdi, da je veliko dokazov, ki pričajo njegovim trditvam v prid.
Kot je dejal Jurgec, na obtožbe ne more odgovoriti, ker omenjenih dokumentov in obtožb še ni videl. »Moral pa bo to dokazati, sam imam namreč veliko dokazov, da stvari, ki mi jih očita, ne držijo. On je tisti, ki je pošiljal dopise in poskušal vplivati na zaposlene,« je zatrdil Jurgec.
Sicer pa se je v omenjeni primer vključil tudi SVIZ in Kumru pojasnil, da bo moral Jurgca za mobbing tožiti preko civilne tožbe. »Imamo pa kar nekaj prijav, največ anonimnih, da se na majšperški šoli izvaja mobbing,« je pojasnila Zeleni-kova in dodala, da se boji, da obstaja možnost, da Svet ne bo izbral nobenega izmed preostalih dveh kandidatov. »Lahko, da bodo imenovali nekoga izmed kolektiva za vršilca dolžnosti, Jurgec bo ostal kot pomočnik na šoli in bi se lahko domnevni pritiski izvajali naprej,« je še pojasnila Zelenikova.
Po kakšnem scenariju se bo dejansko razvijala zgodba, bo odvisno tudi od današnjega sestanka kolektiva. O tem, ali je Jurgec dejansko izvajal mobbing ali ne, pa bo odločalo sodišče.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Lešnica • Humanost, ki gradi domove
Dobri ljudje povrnili dom Petkovima
Na Lešnici 38 je bila pred božičem uradna otvoritev nove hiše, ki je zrasla iz dobrodelnosti številnih ljudi. Pomagali so z delom, znanjem, denarjem, materiali, uslugami, vsak na svoj način so pripomogli, da imata Konrad in Branko Petek dostojen dom. Marsikdo je za akcijo izvedel tudi iz našega časopisa. Odprtje hiše je še enkrat dokazalo, da humanost med nami še živi in da lahko oplemeniti življenje vseh.
10. marca lani je popolnoma pogorela hiša, ki je bila res že stara in dotrajana, a bila je dom Konradu in Branku Petku. Pogosto se ne zavedamo, kako pomemben je dom, ki povezuje družino in sorodnike, in kako velika je praznina za tiste, ki so dom izgubili. Tega in da je treba nekako pomagati, so se zavedali sosedje, znanci, prijatelji in institucije, ki so že tri dni po požaru ustanovili gradbeni odbor, ki je družini Petek s svojo pomočjo in pomočjo številnih dobrih ljudi njihov dom povrnil, in to v veliko lepši podobi, kot so ga imeli doslej.
Organizirana pomoč premika gore
Kot je ob otvoritvi novega doma povedala članica odbora Sonja Krabonja, so na pomoč priskočila številna podjetja in poskrbela, da Konrad Petek s svojim najmlajšim sinom ni ostal sam sredi pogorišča. »Ljudje ga poznajo kot skromnega, delovnega človeka, ki vsem rad priskoči na pomoč, ko so je potrebni. Pomagal je sosedom, sovašča-
Konrad Petek je bil ob dogodku vidno ganjen kakor tudi njegov sin, ki je povedal, da je zelo srečen.
nom in kmetom, kjer pride vedno prav kakšna krepka roka. Zaradi te pripravljenosti pomagati so se odzvali tudi sokrajani, ko je bil on v stiski. Gre za socialno zelo šibko družino, ki brez pomoči lokalne skupnosti ne bi imela več svojega doma. V gradbenem odboru za gradnjo nadomestne hiše so sodelovali: predsednica RK Ormož, poveljnik CZ Ormož, predstavnik KS oziroma občine, predstavnica Karitasa,
predstavnika vasi Lešnica in Runeč ter predstavnik PGD Ključarovci. Razdelili smo si naloge in dela so stekla. Odprl se je račun pri RK, kamor so se stekala sredstva. Sredstva so se pobirala po vaseh Lešnica, Runeč, Žvab, Lunovec, Šardinje, Spodnji in Gornji Ključarovci, Mihovci, Velika Nedelja, Vičanci, Tr-govišče in še kje. Odziv je bil dober in skupno se je nabralo 13.200 evrov,« je povedala Sonja Krabonja.
Zveza koronarnih društev Slovenije je namreč svojim društvom po Sloveniji podarila več defibrilatorjev. Dva sta prišla tudi v ormoško sekcijo Koronarnega društva Ptuj. Profesionalnega je Franci Golob, predsednik Koronarnega društva Ptuj, na manjši slovesnosti podaril Zlati Vičar Polak, dr. med., spec., ki ga je sprejela v imenu Zdravstvenega doma Ormož, kjer bo še kako prišel
prav pri vsakodnevnem delu. Drugi defibrilator je šolski in bo namenjen usposabljanju čim večjega števila ljudi, da bodo v primeru srčnega zastoja znali uporabiti aparate, ki bodo počasi zgleda prosto dostopni za uporabo tudi laikom in nameščeni na zelo frekventnih krajih. Prostovoljce bo usposabljala Mira Frangež, ki se tudi sicer veliko angažira pri delu društva. Med drugim vodi tudi
Zbranim je spregovoril župan Alojz Sok, ki se je tudi sam precej angažiral pri humanitarni akciji. Potek dogodkov pa je predstavila Sonja Krabonja, predstavnica gradbenega odbora.
Ormož • Defibrilator za Zdravstveni dom
Za hitro pomoč
Pred novim letom je bila v piceriji Park v Ormožu manjša slovesnost, na kateri so člani Koronarnega društva Ptuj Zdravstvenemu domu Ormož podarili defibrilator.
Foto: arhiv društva
Predsednik Koronarnega društva Ptuj Franci Golob je defibrilator predal Zlati Vičar Polak, dr. med., spec., iz Zdravstvenega doma Ormož. Levo predsednik ormoške sekcije društva Zvonko Bešvir.
telovadbo za člane društva, ki poteka enkrat tedensko.
Kot je povedal Zvonko Be-švir, predsednik ormoške sekcije društva, ima sekcija 3 5 članov in kar nekaj se jih redno udeležuje društvenih aktivnosti. Mednje spadajo tudi redna vsakomesečna predavanja, ki jih organizirajo skupaj s ptujsko sekcijo, včasih pa tudi v Ormožu. Teme so zelo zanimive in v veliko pomoč koronarnim bolnikom, saj se tičejo bolezni srca in ožilja, srčnega zastoja, depresije, telesne teže, telesne aktivnosti ipd. Društvo je namenjeno druženju ljudi, ki imajo podobne bolezenske težave. Zelo pomembni so pogovori, v katerih izmenjujejo povsem konkretne življenjske izkušnje, najpogosteje pa se sučejo okrog prehrane, holesterola, tlaka, pogovarjajo se, kako premagovati stres v vsakdanjem življenju, spoznavajo tehnike sproščanja.
V preteklem letu so se odpravili tudi na tri izlete, v letošnjem letu pa nameravajo vpeljati novo dejavnost - nordijsko hojo. Viki Klemenčič Ivanuša
Številni donatorji in mojstri dobrega srca
Ena od zahtevnejših nalog je bila pridobitev dovoljenj za gradnjo, saj je bilo treba pridobiti prav vse papirje. Na Občini Ormož in Upravni enoti Ormož so se potrudili in papirje izdali v dogledno kratkem roku. Hiša se je začela graditi na že prej obstoječo klet, kjer so Petkovi nekoč sami nameravali graditi hišo, pa se je vse ustavilo. Prvi račun, v vrednosti 2197 evrov, je v celoti poravnal Karitas. Prostovoljci so s traktorskimi prikolicami pripeljali gramoz, ki ga je doniralo podjetje Ecoenergetika. Slovenske železnice so dale dva kamiona sekanca, s katerim so utrdili cesto, ki je vodila do gradbišča. Komunalno podjetje je organiziralo odvoz kosovnih odpadkov, naredilo izkop in doniralo 20 kubičnih metrov različnih frakcij gramoza. Prostovoljni zidarji in pomočniki so že 10. maja začeli
delati. Pokojni Metod Belšak je prevzel vso odgovornost v zvezi z gradnjo hiše, pomagali pa so mu številni prostovoljci. Okoliške gospodinje so brezplačno pripravljale hrano za delavce. Podjetje Ži-her je pripeljalo 10 kubičnih metrov betona, ki so ga delno donirali sami, delno pa Občina Ormož. Podjetji Going in IGM sta darovali nova plastična okna, 10 palet opeke, potrebne za zidanje in pripravo strehe, je doniralo podjetje Wienerberger. Župan Alojz Sok pa je družini Petek plačal novo kritino, ki jo je kupil pri podjetju Tondach Slovenija. Les za streho je dala Občina, ladijski pod pa je za simbolno ceno prodal Matija Podgore-lec. Peter Matjašič je večino svojega tesarskega dela doni-ral. Člani PGD Ključarovci so pomagali na vsakem koraku, pomagali so sosedje. Podjetje Hansa je darovalo vodovodni material in tuš kabino. Milan Slana, s. p., je za simbolično ceno dobavil in montiral žlebove. Iz ormoškega župnišča pa so dobili radiatorje za vso
hišo. Elektriko je razpeljal Robert Dežmarič, vodovodno napeljavo pa Beno Obran. V pozni jeseni so se naredili grobi ometi in estrihi, keramiko je položil Stanko Kova-čič. Tarok društva Hoče, Slivnica in Ormož so organizirala humanitarni turnir in izkupiček 470 evrov namenila Petkovima.
Konrad in Branko sta se pred božičem vselila v novi dom. Dobri ljudje so jima darovali dve spalnici. V hiši je še treba veliko postoriti in Petkova še veliko potrebujeta, a sta presrečna, da sta toplino božiča doživela v novem domu.
Zbrane je nagovoril tudi župan Alojz Sok, ki je ljudi poprosil, da še pomagajo, pa tudi sam je obljubil, da bo občina uredila dovoz do hiše, saj je bilo na otvoritev le težko priti preko razmočenega polja. Župan je bil vesel, da solidarnost v teh težkih časih še ni omagala, Petkovima pa je zaželel, naj skrbita, da bo hiša ostala lepa in čista. Viki Klemenčič Ivanuša
Za Konrada in Branka Petka je ob pomoči dobrih ljudi zrasla lepa hiša na Lešnici 38.
Foto: vki
o: vki
Foto: vki
Kmetijstvo • Kako se bo gnojilo spomladi
Kdo bo zmagovalec na trgu z gnojili?
Dejstvo, da so lansko jesen trgovci z gnojili potegnili hudo »kratko«, ni skrito nikomur. Prodaja se je namreč zaradi visokih cen praktično ustavila, jesenska setev je minila brez dognojevanja (ki, mimogrede, za jesensko setev ni nujno), stave in ugibanja, kaj se bo dogajalo s prodajo gnojil za bližajočo se spomladansko setev, pa so na višku.
Kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak: »Visoke cene gnojil bodo lahko znižali manjši podjetniki, ki že ponujajo bistveno cenejša gnojila, sicer pa bo v prihodnje treba gnojiti manj in veliko bolj preudarno!«
Kmetje lahko veliko denarja prihranijo z izdelavo analize tal, ki jim bo natančno pokazala, katera in koliko gnojil naj uporabijo.
Foto: SM
Foto: SM
Spomladi bo namreč dognojevanje nujno in brez nakupa gnojil ne bo šlo. Trenutno na trgu še vlada pat pozicija; trgovci z večjimi ali manjšimi zalogami gnojil, ki so jih kupili lani, večinoma še vztrajajo pri dokaj visokih cenah, zniževanja so bila doslej komaj opazna, če sploh, kmetje pa na drugi strani tudi z večjo ali manjšo zalogo potrpežljivosti čakajo na trenutek, ko naj bi trgovci z zalogami vendarle popustili in znižali cene.
»Res je, da lani jeseni kmetje niso kupili gnojil na zalogo kot vsako jesen doslej, saj so bile v tem letnem času cene najnižje. Za spomladansko setev pa bo nakup določenih gnojil nujen.
Spomladanska setev se začne hkrati z začetkom vegetacije, se pravi, ko bodo vsaj tri dni zaporedoma dnevno-nočne temperature okoli oziroma nad pet stopinj Celzija. Praviloma se to zgodi v drugi polovici ali konec februarja. Trenutne cene za najbolj aktualna in potrebna mineralna gnojila, kot je pri nas recimo nitrofoskal 27/30, so trenutno pri znanih trgovcih okoli 52 evrov za vrečo, kar je še vedno zelo visoka cena. Težava je pač v tem, ker so trgovci kupovali in si naredili velike zaloge gnojil že pred jesenjo, saj so pričakovali še nadaljnje zviševanje cen, a se to potem ni zgodilo. Vprašanje je, ali bodo zdaj ta gnojila lahko prodali po teh cenah ali jih bodo morali prodajati celo pod ceno, če jim bodo
zaloge prehudo finančno breme. Slišati je sicer, da cen ne bodo bistveno zniževali, dokler ne bodo razprodali zalog, vendar osebno priporočam kmetom, da naj z nabavo mineralnih gnojil vseeno še malo počakajo, saj so njihove cene vezane na cene hrane in energentov, ki padajo,« meni kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak s ptujskega KGZ.
Mali podjetniki ponujajo bistveno nižje cene
Sicer pa nakup pri večjih trgovcih, kot kaže, ne bo edina alternativa za kmete; na terenu se namreč pojavlja že kar nekaj manjših podjetnikov, ki ponujajo bistveno cenejša gnojila in jih tudi dostavijo na kmetijo: »Ta informacija je točna, tudi pri meni osebno so se že oglasili takšni ponu-
dniki s ponudbo bistveno cenejših gnojil. Gre za pod jetnike, ki jih ne bremenijo zaloge, delajo z minimalnim maržami, gnojila pa uvažajo direktno iz države proizvajal ke, neuradno gre za proizvajalca Agrolinz iz Rusije, saj so proizvodnjo gnojil v sosednji Avstriji že pred časom ukinili. Znano gnojilo kan, recimo, ponujajo za 14 evrov po vreči, medtem ko je cena na našem trgu okoli 22 evrov. Podobno, za dobrih 40 %, je cenejši nitrofoskal. Kmetje, ki jih ta ponudba zanima, se lahko za kontaktne podatke obrnejo tudi name oziroma se oglasijo na KGZ,« še pravi Brodnjak, obenem pa je prepričan, da je prav višja cena gnojil tudi svojevrstna priložnost za pravilnejše in bolj racionalno dognojevanje zemlje, ki so jo marsikdaj doslej gnojili kar vsepovprek, brez
potrebe.
Posledica: bolj racionalno gnojenje
»Zaradi visokih cen gnojil bo zdaj marsikdo bolj razmislil in dognojeval le s tistim gnojilom in v odmerjenih količinah, kot je določeni kulturi res potrebno. Tako se lahko na kmetiji zelo veliko prihrani! Znano je, da je pri nas dobra petina, morda celo četrtina zemljišč že preveč založena s fosforjevimi in kalijevimi gnojili in jih praktično že ne bi bilo več potrebno uporabljati zaradi preteklega gnojenja. Predvsem so to vrtnarske
kmetije, deloma vinogradi, tudi nekatere njive, ki so bile v preteklosti močno gnojene z organskimi in mineralnimi gnojili. Še vedno pa bodo potrebna dušična gnojila, zlasti kan, za katerega predvidevamo, da se bo pocenil. Za koruzo bo nujna urea, tudi za žita foliarno gnojilo, medtem ko bodo fosforna in kalijeva gnojila potrebna glede na za-loženost v zemlji na posameznih parcelah. Brez gnojenja p nikakor ne bo šlo, saj bi bila v tem primeru kvaliteta krušnih žit nična, pridelek pa nekajkrat nižji kot sicer!«
Pričakovati je, da bo nabava gnojil začela teči v priho-
dnjem tednu, ko bodo kmetje začeli prejemati subvencije; te so se začele izplačevati 15. januarja in seveda pomenijo priliv svežega kapitala na kmetije: »Kljub temu sem prepričan, da se bo v prihodnje poraba gnojil zelo znižala, ne le letos, ampak nasploh.«
Vsekakor pa Brodnjak vsem kmetom, ki tega še niso opravili, priporoča analizo tal. Postopek je enostaven in ni drag, saj stane okoli 25 evrov, na osnovi rezultatov pa je potem mogoče narediti tudi petletni gnojilni načrt za vse površine ter veliko lažje in zelo natančno dozirati potrebna gnojila.
SM
Dravinjski Vrh • Ledena trgatev pri Kramerju
Ledeno vino treh kraljev
Nepremočljivi zimski čevlji, tople hlače, raznih slojev obleke se niti prešteti ni dalo. Pa seveda kapa, šal in rokavice kot del obvezne oprave, »šilček« za pogum in za prezeblo telo. Živo srebro je namreč kazalo deset stopinj pod ničlo, ko so v torek, 6. januarja, ob sedmih zjutraj pri Ropičevih na Dravinjskem Vrhu, kot se imenuje posest vinogradnika in vinarja Ivana Kramerja, pričeli ledeno trgatev.
Grozdje se je sprva komaj videlo, prsti so bili še trdi. A ko se je prebujal dan, so se z njim tudi berači, ki se jih je zbralo kar petnajst, družinski člani in prijatelji. Obrati je bilo potrebno tisoč dvesto trsov laškega rizlinga. Leto poprej so škorci »pozobali« praktično vso pozno letino, tokrat jim Kramer ni pustil tega sladkega užitka. Zaščitne mreže so se izkazale za dobro rešitev. Grozdja je bilo precej, a je delo potekalo hitro. Zmrzal ni nikomur prišla do živega. Ob devetih so bili trsi povsem razgaljeni in berači so se že lahko greli na toplem, za pesem ter dobro voljo je do-
datno poskrbel obisk svetih treh kraljev.
Pogoji za ledeno vino so letos idealni. Pravila narekujejo temperaturo nižjo od šest stopinj pod ničlo vsaj tri dni. Grozdne jagode so bile povsem zamrznjene, saj se termometer v Halozah skoraj dva tedna ni povzpel nad ledišče. Sladkorno stopnjo vsaj 128 oOe bi moral kazati fraktometer, pri Kramerju se je ustavil pri številu 150. Več kot dovolj, da bo vino dobilo etiketo »ledeno vino«.
Sicer pa je takšen dogodek res nekaj posebnega. Po stiskanju je ostala kot kamen trda pogača, ki jo je bilo treba
tako vinogradnika in vinarja, že izkušnje. »Je pa to prva ledena trgatev v trinajstih letih, odkar se ukvarjam s tem poslom. Sprva smo načrtovali, da bi grozdje pobrali 13.
decembra, ko goduje hčerka Lucija, in bi vino poimenovali po njej, vendar je vreme narekovalo drugače. Dežja v novembru in decembru je bilo preveč, jagode niso imele po-
trebnega sladkorja in odločili smo se, da počakamo. Mislim, da smo ravnali prav, lucijino vino pa zagotovo še pride,« je zaključil Kramer.
UG
rezati z nožem. V njej so ostali celi sadeži, odtekla je le gosta, medu podobna tekočina. Nateklo je 150 litrov mošta, ki bo kot ledeno vino treh kraljev ujeto v četrtlitrske steklenice. Sladkemu vinu ne bo manjkalo niti alkohola. »Okrog 14,5 odstotka ga bo imelo,« pravi Kramer. In ob kakšnih priložnostih naj bi se pilo? »To bo posebno vino za posebne priložnosti. Najprimerneje ga je postreči kot aperitiv ali desertno vino. Zaradi visoke stopnje sladkorja gre dobro k sladici, h kakšnemu kosu torte.«
S sladkimi vini poznih trgatev ima z bratoma, ki sta prav
Pri Kramerjevih so na dan treh kraljev obrali tisoč dvesto trsov laškega rizlinga.
Foto: UG
Ormož • Odličen debater ormoške gimnazije
Nagrada Roku za odličen dosežek
Pred novoletnimi počitnicami je na Gimnaziji Ormož potekala manjša slovesnost, na kateri so dijaku Roku Klemenčiču podelili osebni računalnik. To je bila dodatna nagrada za odličen dosežek na mladinskem tekmovanju v debati za dijake, ki je potekalo v Bruslju na temo Energija, skrb za podnebje in plastika. Nagrado mu je podelila dr. Silva Roncelli Vaupot, v. d. dekanice Visoke šole za tehnologijo polimerov Slovenj Gradec.
Gimnazija Ormož je že nekaj let znana po uspehih v de-batni dejavnosti, v lanskem in letošnjem šolskem letu pa se je to še utrdilo. Maja lani je sedem ormoških debaterjev s svojo mentorico Renato Bezjak sodelovalo na tekmovanju, ki so ga pripravile GIZ Grozd Plasttehnika iz Celja, Visoka šola za tehnologijo polimerov, združenje Plasti-csEurope in organizacija Young Leaders. Omenjene institucije so v evropskih prestolnicah organizirale debatno tekmovanje med srednješolci na temo Energija, skrb za podnebje in plastika.
Na tekmovanju, ki je potekalo v mali dvorani Državnega zbora, se je zbralo skupno 100 debaterjev iz 19 slovenskih srednjih šol. Mlade govorce je pozdravil predsednik Državnega zbora dr. France Cukjati, med člani žirije pa je bil tudi Boštjan Romih. 12 najboljših tekmovalcev se je uvrstilo na mednarodno tekmovanje, med njimi je bil tudi dijak Gimnazije Ormož Rok Klemenčič. Rok Klemen-čič je dijak 3. letnika in se je že preskusil v debati, sodeloval pa je tudi v televizijski oddaji Tekma.
Rok se je oktobra skupaj z 11 drugimi debaterji iz Slovenije odpravil v Evropski parlament v Bruselj na mednarodno debato. Na tem tekmovanju so se pomerili najboljši govorci iz posameznih držav, skupno 102 debaterja iz 8 evropskih držav. Pokrovitelj
Foto: arhiv Gimnazije
Rok Klemenčič je pred novim letom v dar dobil prenosni računalnik, ki mu ga je prislužilo njegovo debaterstvo, predala pa mu ga je dr. Silva Roncelli Vaupot (levo), na fotograifji skupaj z mentorico Renato Bezjak in v. d. ravnateljice Klavdijo Zorjan Škorjanec.
tekmovanja je bil predsednik Evropskega parlamenta Hans - Gert Pottering. Slovenski debaterji so se ponovno odlično odrezali in zmagali.
Kot je povedal Rok, je bilo tekmovanje zanj pravo doživetje. Prvič je poletel z letalom, in to kar dvakrat v enem dnevu, najprej do Munchna in nato še do Bruslja. Samo tekmovanje se mu ni zdelo preveč težko in pomeni pomembno izkušnjo v nje-
govem življenju. Nato pa je decembra prišlo še dodatno presenečenje. Iz podjetja GIZ Grozd Plasttehnika so sporočili, da so se zaradi odličnega nastopa mladih debaterjev odločili, da jim bodo podarili osebne računalnike. Rok na takšno lepo darilo ni računal, zato ga je bil nadvse vesel. Računalnik mu je predala dr. Silva Roncelli Vaupot, v. d. dekanice Visoke šole za tehnologijo polimerov Slovenj
Videm • Premiera gledališke sekcije KD Videm
Caj za dve Toneta Partljiča
Gledališka sekcija Kulturnega društva F. Prešerna Videm pri Ptuju je tudi v letošnji sezoni pripravila premiero in tudi letos so se lotili komedije - tokrat Caj za dve Toneta Partljiča.
V gledališki list so med dru- življenja preživlja doma, dru- navdušena. Tam je med drugim zapisali: »Gerčka in Cili- ga v domu za starejše občane. gim spoznala Jankeca, še zelo ka sta upokojenki. Prva jesen Cilika je nad domom prav vitalnega gospoda, s katerim
Utrinek iz predstave Caj za dve
Foto: Bojana Orešek
Gradec. Ob tej priložnosti je čestitala uspešnemu mlademu debaterju in povedala, da želi njihova šola in GIZ Grozd Plasttehnika vzbuditi med mladimi zanimanje za tovrsten študij in nasploh za ukvarjanje s plastiko. Je namreč mnenja, da je to ena od zelo perspektivnih vej za zaposlovanje mladih v bodočnosti, saj je veliko dejavnosti prepletenih s plastiko. Doslej pri nas takšnega študija, za razliko od tujine, ni bilo, zato ga želijo popularizirati in mladim pokazati tudi pozitivne plati ukvarjanja s plastiko. Spominsko darilo je le pozornost, s katero želijo pokazati, da jim gre za to, da mladi njihovo področje spoznajo.
V. d. ravnateljice Klavdija Zorjan Škorjanec je povedala, da so na šoli na dosežek dijaka izredno ponosni, predvsem pa njegova mentorica, prof. Renata Bezjak. Zorjan Škorjančevi se je zdelo pomembno poudariti tudi to, da Gimnazija deluje uspešno in se lahko meri z ostalimi. Še posebej sedaj, ko se je v medijih pojavljala zlasti v negativnem kontekstu in mnogi starši in učenci ne vedo ali naj se vpišejo v Ormož ali ne. Zorjan Škorjančeva zagotavlja, da delo na šoli poteka dobro, da se trudijo izboljšati rezultate na maturi in da omogoča Gimnazija Ormož mladim vse možnosti za njihovo kvalitetno izobraževanje in udejstvovanje glede na njihove interese. Viki Klemenčič Ivanuša
se imata rada. Pri tem jima pomagajo male modre tabletke, ki se jim reče vidra ali nekaj takega. Gerčka ji tega sicer ne verjame, ampak v dom bi pa vseeno rada šla živet. Še posebej zato, da bi s Ciliko lahko bili skupaj. V domu bi se družili z drugimi varovanci in varovankami, peli bi, hodili k maši (baje v domu vodi maše mlad župnik, ki je »pravi ded«). Samo Gerčkina penzi-ja je prenizka, njeni otroci pa tudi nič ne primaknejo. Kljub temu Gerčka ni obupala. Ci-liki je povedala, da bodo zdaj tudi v Vidmu gradili dom za starejše občane, in to takoj za gostilno, da bodo moški imeli kam hoditi na špricer, ženske pa bodo imele blizu v cerkev.«
Režija je kot že nekaj let v rokah Marije Černila, igrajo pa Metka Ostroško, Biser-ka Selak, Andrej Forstnerič, Manja Vinko, Bojan Trafela, Bojana Orešek, Doroteja Ši-rovnik, Silvana Petrovič, Polona Huzjan in Nuša Sitar; šepetalka Ančka Selak, scena Marija Černila, tehnika Miran Ostroško.
Premiera bo v soboto, 17. januarja, ob 18. uri, ponovitev pa naslednji dan ob isti uri.
Tednikova knjigarnica
Izšli novi predpisi o kulturi
Ravnokar sta Ministrstvo za kulturo RS in Javno podjetje Uradni list RS izdala zajetno publikacijo veljavnih zakonov s področja kulture in medijev in izvršilne predpise, ki so bili sprejeti in objavljeni v Uradnem listu RS in v Uradnem listu Evropske unije do 1. decembra 2008, ki posebej urejajo področje kulture oziroma področje kulturnih dejavnosti. Prva taka publikacija je bila izdana leta 1996, leta 2003 pa je izšla dopolnjena in spremenjena.
Založništvo Uradni list izdaja in prodaja knjige od leta 1946 dalje in od takrat je v vzajemnem knjižničnem katalogu najti čez 900 naslovov.
V prvem letu poslovanja založbe je zavedenih 11 knjižnih naslovov in v oči mi je padel naslov: Zakon o vojaški obveznosti in o dopolnjevanju oborožene sile z jezdno, vprežno in tovorno živino. Leta 1947 so bili izdani štirje naslovi manj in med njimi Zakon o skrbništvu in posvojitvi, sledili so učbeniki civilnega prava in tudi leta, ko ni v knjižnični bazi nobenega zapisa ali pa komaj kakšna monografska izdaja (npr. 7 naslovov leta 1970,16 naslovov leta 1980). Pred in z osamosvojitvijo je Uradni list pospešeno nadaljeval izdajanje: leta 1990 40 naslovov, 36 naslovov leto pred tem, nato pa leta 2000 natisnejo 33 publikacij ... minulo leto pa kar 42. Pri tem zdaleč nepokri-vajo le zahtevnega zakonodajnega in pravnega področja, marveč skrbijo za ozaveščanje in seznanjanje z določili za vsakdanje življenje in delo. Naj spomnim na nekatere naslove: Zasebnost delavcev in interesi delodajalcev - kje so meje?, Zakon o varnosti cestnega prometa, Odkupne in prodajne pravice za literarna dela, Sodne takse, odvetniška tarifa, notarska tarifa, Spolnost in kazensko pravo (Odprazgodovine do t. i. modernega kazenskega prava), Zakon o pacientovih pravicah, Prevozne pogodbe ... Te smučarsko zelo nesrečne dni (mislim na smrtne žrtve na belih planjavah Slovenije in Avstrije) velja spomniti na izdajo Uradnega lista iz leta 2006 (Knjiga je bila ob izidu predstavljena v Knjigarnici.) Slovensko smučarsko pravo in varnost na smučiščih avtorja Tomaža Maru-šiča z ilustracijami legendarnega Mikija Mustra.
Železni repertoar založbe je Zbirka predpisov, kjer izhajajo vsi pomembni zakoni z uvodnimi pojasnili priznanih avtorjev, s podzakonskimi akti in stvarnimi kazali. Založba izdaja še pravno literaturo, učbenike za slovenski pravni fakulteti in del učbenikov za druge družboslovne fakultete, izdajajo priročnike in obrazce, ki jih določajo posamezni predpisi. Minulo leto so tako izdali v zbirki Ppp (Pravo pride prav) Priročnik za življenjsko zavarovanje s pravnimi osnovami in Priročnik za javno naročanje.
Predpisi o kulturi so v novi knjigi bolj obilne narave: prva izdaja je obsegala 750 strani (20 cm), druga pa kar 951 strani v večjem formatu (24 cm), redaktorica obeh je Bojana Kovačič. K prvi je naslovila uvodno besedo takratna ministrica Andreja Rihtar s Spoštovane bralke in bralci, uporabniki in ustvarjalci slovenske kulture, v novi knjigi je aktualna ministrica Majda Širca v predgovoru (Predgovor, str. 11) zapisala kratko popotnico knjigi in poudarila: Marsikatera tu zbrana in pred kratkim sprejeta zakonodaja v praksi še ni popolnoma zaživela, marsikatera tudi že obeta spremembe. Življenje nas pač mnogokrat prehiteva, hkrati pa vse preveč vrtinči v tok, ki ga moramo vpeljati v norme. Želeli bi si, da bi bile te norme čim bolj stabilne in obče koristne.
Sicer Predpisi o kulturi začenjajo z natančnimi, jasnimi uvodnimi pojasnili (str. 13 do 19) Bojane Kovačič. Knjiga je razdeljena na štiri poglavja, znotraj le-teh pa so zakoni razvrščeni po abecednem redu, vsakemu zakonu pa sledijo po abecednem redu podzakonski predpisi: Zakoni in podzakonski predpisi s področja kulture (Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko, Zakon o Javni agenciji za Knjigo RS, Zakon o javni rabi slovenščine, Zakon o knjižničarstvu, Zakon o Kobilarni Lipica,..), Zakoni in podzakonski akti s področja medijev (Zakon o Filmskem skladu RS, Zakon o medijih, Zakon o obveznem izvodu publikacij, Zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti, Zakon o Radioteleviziji Slovenija, Zakon o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov...), Kolektivni pogodbi, ki se nanašata na področje kulture in medijev (za kulturne dejavnosti, za poklicne novinarje), Seznam pomembnejših multilateralnih evropskih in mednarodnih predpisov s področja kulture in medijev.
Sicer knjižničarji takim (zajetnim publikacijam) radi rečemo »špeh«, prva izdaja (2003) ima nekoč bele platnice tako bele, kot je belsnegpo izdatnem soljenju na domačih cestah. Novi izdaji se kaj takega zagotovo ne bo zgodilo - platnica ni več bela, ampak jo ščiti raster neobčutljive oker barve z nekoliko sramežljivo podobo Trubarja v desnem spodnjem kotu naslovne platnice.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Nataša Petrovič, nova predsednica ZKD
Kisla jabolka ptujske kulture
Nataša Petrovič, ki je na področju kulture dejavna že več kot 30 let, je zadnjih osem let preživela kot vodja državnega Sklada za kulturne dejavnosti - Organizacijske enote Ptuj. Novim izzivom naproti se je podala konec lanskega leta, ko je novembra od Franca Lačna prevzela mesto predsednice Zveze kulturnih društev Ptuj.
Petrovičeva, ki ptujsko kulturno dejavnost spremlja in soustvarja več desetletij, bo kot predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj morala ugrizniti v marsikatero kislo jabolko. Precej kritična je do zakona o financiranju kulturnih društev, ki je po njenem stvari zakom-pliciral do skrajnosti. Prepričana je, da kultura na Ptujskem sicer ima dovolj pozornosti, a da ima veliko slabosti, ki zavirajo njeno delovanje.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ste vodili od leta 2000. V tem času se je marsikaj spremenilo. Kakšna je njegova vloga?
»Javni sklad igra pomembno vlogo pri uresničevanju kulturne politike v društvih, predvsem na področju izobraževanja. Seminarji, ki jih Sklad organizira, so zelo poceni, kakovostni in dostopni vsem.«
Ali je razpis za novega vodja že objavljen?
»Ne, zaenkrat še ni. Odkar sem prevzela funkcijo predsednice Zveze kulturnih društev Ptuj, pa Sklad vodi Mateja Ku-harič.«
Kultura vas je zanimala od nekdaj, to je področje, na katerem ste dejavni že več desetletij. Kakšna je bila vaša poklicna pot?
»Kultura me je zanimala od prvega razreda osnovne šole. Moje prvo delovno mesto je bilo v ptujski Knjižnici, nato sem nekaj časa delala v družbi Radio-Tednik Ptuj, potem sem bila 10 let na Interesni skupnosti za kulturo in raziskovalno dejavnost. Ker je bila to voljena funkcija, sem se po 10 letih vrnila na Radio-Tednik. Kasneje sem delala tudi kot urednica revije Veritas, zadnjih osem let pa
Nataša Petrovič je nova predsednica Zveze kulturnih društev.
sem preživela na Javnem skladu za kulturne dejavnosti OE Ptuj. Novembra sem prevzela funkcijo predsednice Zveze kulturnih društev Ptuj.«
Kaj za vas osebno pomeni funkcija, ki ste jo prevzeli?
»Pravzaprav gre za nadaljevanje tistega, kar sem počela doslej.«
V čem je bistvena razlika Sklada in Zveze kulturnih društev?
»Sklad je državni organ, medtem ko je Zveza kulturnih društev nastala na civilno pobudo. Zveza ima bistveno daljšo tradiciji. Njena funkcija se je z leti sicer precej spremenila, zlasti zdaj, ko se je treba za vse programe prijavljati na javne razpise. Prej je dobivala za vsa društva sredstva Zveza, ki jih je društvom razdeljevala po svojih kriterijih. Sedaj tega več ni in sredstva društva direktno pridobivajo od lokalnih skupnosti, držav in sklada, preko javnih razpisov.«
Kakšen je proračun obeh organizacij?
»To je neprimerljivo, ker imajo društva tudi članarino. Sklad
sam ne izvaja programov, on bolj nastopa kot organizator, prireja revije, ocenjuje, organizira izobraževanja ipd. Razen revij vse to počne tudi Zveza, ob tem pa nastopa tudi kot izvajalec programov. Pri društvih, ki se združujejo v Zvezo - na Ptujskem jih je 20 -, se izvajajo različne naloge in dejavnosti in so aktivni udeleženci v kulturnem ustvarjanju.«
Je morda ravno to razlog, da imamo večkrat vtis, da je ptujski Sklad bolj aktiven kot Zveza kulturnih društev Ptuj?
»Zveza kot taka ima samo del izvajalskih nalog in o tistih se običajno govori, medtem ko se o vseh predstavah, koncertih in podobno promovirajo društva in ne sama Zveza. Zato se na prvi pogled morda zdi, da dela Zveza manj. Pomembna naloga Zveze v MO Ptuj je, da upravlja dva objekta, namenjena zgolj kulturni dejavnosti, in sicer Staro steklarsko in Narodni dom. Narodni dom, ki ima že 125 let, k sreči še vedno služi enakemu namenu, zaradi katerega je bil tudi zgrajen. To je
Ptuj • DOS objavila razpis
Denar za dijaške projekte
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je objavila prvi razpis za sofinanciranje dijaških projektov v tekočem šolskem letu. Višina skupnih sredstev razpisa je nekaj manj kot štiri tisoč evrov, rok za prijavo pa 27. januar.
Namen razpisa je sofinanciranje projektov posameznih dijakov, dijaških skupnosti srednjih šol, dijaških sekcij klubov, dijaških klubov, regionalnih di-
Predsednik DOS Andrej Cuš
jaških skupnosti in drugih dijaških ter mladinskih organizacij, v katerih delujejo dijaki.
»Dijaška organizacija Slovenije se zaveda, da so dijaki aktivni ter da želijo izraziti svoje talente in ustvarjalnost. Vendar pa se velikokrat zgodi, da ostanejo dobre ideje nerealizirane, ker ni dovolj finančnih sredstev. Tako je DOS objavila prvi razpis za sofinanciranje dijaških projektov, katerega cilj je finančno podpreti ideje dijakov in jim s tem pomagati pri realizaciji njihovih idej in načrtov,« je pojasnil predsednik DOS Andrej Čuš.
Prijavljeni projekti morajo vsebovati povezavo s tematikami, kot so: participacija dijakov, ustvarjalnost dijakov, spodbu-
janje koristnega preživljanja prostega časa, izobraževanje, pomoč vrstnikom, povezovanje dijakov in razvoj socialnih veščin.
Višina skupnih sredstev razpisa je 3.939 evrov, rok za prijavo pa je 27. januar. Da je projekt lahko prijavljen na razpis, je med drugim pomembno tudi, da ga v 70 odstotkih izvajajo in se ga udeležujejo dijaki, prosilec pa mora zagotoviti najmanj 50-odstotni delež sofinanciranja. Posamezni prosilec lahko prijavi največ dva projekta, prijavljenemu projektu se lahko dodeli največ 492,25 evra, dodeljena sredstva pa morajo biti porabljena najkasneje do 31. oktobra letos.
Dženana Bečirovič
dragocenost, ki se je niti ne zavedamo. Pomembno je, da imamo prostore za vajo kot tudi za nastope. Res je, da že dolgo to ni več dvorana, ki bi ustrezala vsem sodobnejšim zahtevam, a vendar je še uporabna. Tudi v Stari steklarski smo uredili oder tako, da je zadovoljiv, imamo tudi sanitarije in garderobo pod isto streho.«
Se vam zdi, da je kultura ustrezno umeščena v naš prostor? Večkrat je možno slišati kritike, da je kultura na Ptujskem nekoliko zapostavljena in da bi si zaslužila večjo pozornost.
»Pozornosti je dovolj, denarja pa vsako leto manj. Res je, da ne moremo vsega gledati skozi denar, a vendar. Eden velikih problemov danes je ta, da nimamo osrednjega prostora za predstavljanje skupin, ustrezne dvorane. Mi na primer simfoničnega orkestra na Ptuju - razen, da jih damo na Minoritsko dvorišče - ne moremo nikjer sprejeti. Gledališče ima omejen obseg, drugega odra pa tako rekoč nimamo. Gimnazijska dvorana je spet pogojno ustrezna. Vsako športno društvo ima na štadionih garderobe, ki jih mi nimamo ne v Gimnaziji, ne v gledališču. To so rak rane ptujske kulture, ki zavirajo samo delovanje. Skupine preprosto ne morejo pokazati vsega, kar znajo in zmorejo. Luč, oder in vsa avdio-vizualna sredstva, ki v sodobnem času spremljajo predstave, koncerte in podobno, so pomembna in pri tem smo mi omejeni. Moram pa poudariti, da se društva odlično znajdejo. To, kar je naredila Gledališka skupina Grajena, ki si je najela grad na Vurberku, je vse pohvale vredno.«
Kakšna je vaša vizija razvoja Zveze kulturnih društev in ali ste zadovoljni s tem, kar ste nasledili od Franca Lačna?
»Sem zadovoljna, saj sem to zapuščino tudi soustvarjala. Potrebno je več narediti na povezovanju društev in vse ljudi, ki delajo v društvih, povezati, da lažje sodelujejo. S tem sicer ne mislim na združevanje, ampak na skupno delovanje, saj bi s skupnimi močmi lahko več ustvarili, kot pokažemo danes. Mislim, da bo tudi recesija vplivala na naše delovanje, vsekakor pa bi bil čas, da se uredi financiranje. Zakonodajo smo pri društvih zakomplicirali do skrajnosti. Društva morajo biti organizirana kot mala podjetja, kar predstavlja velike stroške. Pri tem bi morali stopiti skupaj in to področje bolje nastaviti. Finančna zakonodaja je taka, da res nikamor ne vodi. Skorajda ni več društva, ki nima servisa, da jim vodi računovodstvo, kar pa ogromno stane. Enostavno je vse preveč zakomplicirano, društvom, ki že tako nimajo veliko denarja, pa le poveča stroške.«
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DZ
Samo M. Strelec • Dvomim...
Minus
Leto se je začelo hladno, mrzlo in ledeno. Zmrazilo me je že konec leta, bilo je okoli božiča, ko sem slišal o ra-ketiranju v Gazi... V Virovitici so bili zadnji dnevi leta v znamenju prodaje petard in ognjemetov. Zašel sem v kitajsko trgovino, polno kupcev poceni robe. Tudi sam sem iskal kak nedolžen bengalski ognjemet... Povem kolegom, kako me preseneča količina kitajskih trgovin v sicer majhnem mestecu, in mi pravijo: »Pri nas so Kitajci že skoraj 20 let, imajo restavracije in trgovine, ampak umrl še ni nikoli noben.« Pravzaprav res zanimivo. Potem to isto temo načnem v Trstu, kjer jih je prav tako že dolgo zelo veliko, in zgodba je ista: Nikoli še ni bilo nobene osmrtnice, nobenega »kitajskega«pogreba. In mi razložijo: starejšega Kitajca, dedka, babice, ne boš videl nikoli. V Trst pride mlada družina, z leti je vse več otrok, zaslužijo, nakar se vrnejo domov, na Kitajsko. In pridejo novi. Menda v Trstu preživijo s 100, 200 evri na mesec. Kar zaslužijo s sladko-kislimi omakami in drugimi za nas nenavadnimi okusi, je za njihove razmere baje bajno bogastvo . Ko sem v minusu, me zmeraj zmrazi. Odkar sem postal »privatnik«, razlikujem DDV in DVD.
V	glavnem delam za državne »firme«: kulturne zavode, gledališča, šole ., ki so »na proračunu«. Pa jih velikokrat čakam, ko zamujajo s plačilom in ogrožajo plus mojega mladega zavoda. Ko sem sam nekoč vodil gledališče kot mlad direktor, nisem razumel, kako je lahko gledališče v minusu. Nekoč smo imeli na Reki celo posvet: Avstrijci, Slovenci, Hrvati, Srbi. Tema: minusi v gledališčih. Kolegi s hrvaškega so povedali, da imajo prav največja in najboljše dotirana državna gledališča največjega, Srbi so poročali o takšni minusih, da jih sploh nisem znal preračunati v tolarje, Slovenci smo ugotavljali, da moramo znati delati »na nuli«: če bi imeli minus, bi nam vzeli del plače, če bi delali plus, bi nam vzeli del dotacije - potem je že ne potrebujemo. Le avstrijska kolega sta samo poslušala (prevajalko), debelo gledala in drugi dan vendarle zaprosila za besedo: generalni šef graških gledališč (holding s štirimi samostojnimi gledališči), je povedal, da ima ob ustrezni informacijski podpori tak nadzor nad stroški, da je praktično nemogoče, da bi bilo gledališče nekontrolirano v minusu več kot kak mesec. Nemudoma ukrepa. Že pri najmanjšem sestopu v območje minusa. Naslednji dan srečanja smo se drug drugemu samo še vse bolj čudili in komaj verjeli, da je kaj takega možno: Avstrijci minusa tako rekoč niso poznali, Slovenci smo se ga bali, Hrvati so nad njim jadikovali, Srbi pa so v njem prav dobro delovali! Pa smo šli na kosilo, jedli pregrešno dobre (in drage) ribe, treskali imenitne buteljke in zagotovo povečali organizatorjev minus. No, od takrat vem, da ni minus enak minusu. Na Ptuju, denimo, je bilo ob mojem odhodu minus 6 stopinj Celzija. Prevozim Ljubljano, minus 9, nato okoli Postojne celo minus 10. Skok čez mejo in odrešilna minus 1 stopinja Celzija v Trstu. »Pa saj tole, pri vas, ni noben mraz, dragi moji Tržačani!« A glej ga zlomka! Veselil sem se prehitro: začela je pihati burja. V stanovanju, ki me je čez praznike čakalo, je bilo mrzlo za znoret. Plinsko ogrevanje sem dal na »ful«, a še dva dni ne duha ne sluha o »otoplitvi«. Da o minusu na ulicah niti ne govorim. Do gledališča nimam niti pet minut, vendar me je zazeblo, kakor me ni na Kopah ob snežnem metežu. Burja, ki piha tudi s 100 km na uro, za desetkrat poveča občutek mraza, mi povejo domačini. Najde vsako najmanjšo luknjo. Sčisti nebo nad mestom, valovi na morju se penijo. Burja »tišči dol«, pove hišnik v gledališču in jo mastno (tako, da ni za časopis) prekolne. Burjo. Ulice so prazne, na sv. tri kralje imajo dela prost dan in mesto je izumrlo. Ljudi ni. Vse je na počitnicah.
V	prostem času med vajama nemudoma pobegnem čez mejo, v »Zlovenijo«. In res mi je postalo kar topleje - pri srcu, ko sem gledal nekdanji mejni prehod, ki zdaj sameva, in se spominjal občutkov, kako so nas pregledovali, kontrolirali, preverjali. Šele zdaj čutim, da smo enakovredni, sodržavljani EU. Pojem zelenjavno mineštro, baka-lar, odgovorim na klice, ki so me zgrešili na vaji v Trstu, oddam pošto, poslušam poročila ob pol štirih in se odpeljem nazaj na vajo v izumrli Trst. Ja, bilo mi je topleje pri srcu. Bil sem »doma«.
Nekoč si nisem znal predstavljati, kako je možno narediti minus. Zdaj nisem več mlad direktor. Sem ravnatelj srednjih let. Bolje razumem minus. Vam povem, če si primerno opremljen, je lahko življenje v minusu nadvse zanimivo:prepiha ti glavo. Misliš jasneje in vidiš bistreje. Ja, vem, kaj je minus. Meteorološki in finančni. Tega, zadnjega, bi znal zdaj že celo »pridelati« tudi jaz. Še dobro, da nisem direktor . Kmalu se bom vrnil na Hrvaško, v Virovitico. Vem, da se nas, v gledališču, ne bo prijela pod-
Videm pri Ptuju • Prva Tržnica poklicev
Da bo odločitev o izbiri poklica lažja
Tržnice poklicev, kot eden uspešnih načinov za predstavitev različnih poklicnih področij, ki učencem devetih razredov lajšajo odločitev o izbiri srednješolskih programov, so postale ena pomembnejših metod na vseh osnovnih šolah. Na Osnovni šoli Videm pri Ptuju so ta projekt letos izpeljali prvič, dodali pa so mu še eno zanimivost.
Tržnica poklicev je prvi teden v januarju potekala na več osnovnih šolah na Ptujskem, med drugim tudi na OŠ Videm pri Ptuju. Čeprav so jo organizirali prvič, so poskrbeli za zelo dober odziv tako učencev in njihovih staršev kot šol, ki so predstavljale svoje dejavnosti. Še pred samo tržnico, na kateri je sodelovalo 16 šol ter predstavniki Slovenske vojske in Policije, pa so učenci zadnje triade dobili možnost podrobneje spoznati poklice, ki jih zanimajo. Videmska šola, ki je k sodelovanju povabila predstavnike različnih poklicev, je vsakemu učencu dala na razpolago tri delavnice. Na teh so učenci prisluhnili predavanjem o značilnostih, prednostih in slabostih različnih poklicev. V eni šolski uri so tako učitelji, vzgojitelji, novinarji, elektrotehniki, zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, kozmetičarke, frizerke, zidarji, slaščičarji, kletarji, vinogradniki, cvetličarji, ekologi, veterinarji in še kopica ostalih predstavili svoje delo. Na ta način so učenci dobili tudi bolj praktičen vpogled v poklice, ki jih zanimajo. Pri kar nekaj predavanjih so se namreč tudi sami preizkusili in tako dobili možnost eno uro opravljati poklic, ki jih zanima. Pri novinarstvu so tako napisali svoje prve članke, ki jih tokrat objavljamo v našem časopisu.
Poklic, ki meje doslej zanimal...
Učenci OŠ Videm pri Ptuju, ki so letos prvič imeli možnost obiskati Tržnico poklicev in prisluhniti delavcem, zaposlenim na različnih poklicnih področjih, so lahko izbirali tri delavnice. Po končanih predavanjih so nam predstavili svoje vtise. Sabina Škvorc »Izbrala sem si tri področja, ki me zanimajo, in sicer novinarstvo, tajništvo in vzgojitelj-stvo. Najbolj me je navdušilo področje izobraževanja, ker želim biti učiteljica matematike in likovne vzgoje. Takšen način predstavitve poklicev mi je bil zelo všeč, saj smo zvedeli veliko novega, pridobili pa smo tudi praktična znanja.« Vanja Marolt »Prisluhnila sem predavanjem, na katerih so predstavili zdravstvo, vzgojiteljstvo in novinarstvo. Najbolj mi je zanimivo zdravstvo in ta poklic bi najraje opravljala. Naučila sem se, da to delo zahteva veliko učenja. Po predstavitvi poklicev pa sem videla, da je to res tisto, kar bi rada delala v življenju.« Tjaša Zemljak »Od zdravstva, vzgojitelj-stva in novinarstva je tudi mene najbolj navdušil poklic zdravnice. Že nekaj časa sem vedela, da me to veseli, sedaj
Videmčani priredili Tržnico poklicev
V petek, 9. januarja 2009, se je na OŠ Videm odvijala poklicna tržnica. To je predstavitev različnih poklicev, na katerih so sodelovale različne srednje šole in posamezniki z različnih področij. Predstavili so se nam zdravniki, živinozdravniki, slaščičarji, frizerji, kozmetičarke, novinarji, gradbeniki, električarji ipd. S tem so učencem želeli olajšati odločitev o vpisu v srednjo šolo. Tržnica je bila dobro obiskana, saj so se je udeležili tudi učenci drugih šol in starši.
Zapisali: Tamara Kelc, Eva Sedlašek, Staša Skok, Katja Doliška, Jana Vaupotič, Dejan Zemljak, Janja Brodnjak, Klementina Valen-ko, Barbara Krošel, Nina Korpar in Andreja Murko
Spoznali smo novinarstvo
Prvi teden v januarju smo imeli na OŠ Videm namesto klasičnega pouka tehnični dan, na katerem so nam predstavili različne poklice. Na šolo so prišli predstavniki različnih poklicnih področij, od zdravstva, vzgojiteljstva in turizma do tajništva. Med njimi smo spoznali tudi novinarstvo. Seznanili smo se s pogoji vpisa, izvedeli, kje se to delo opravlja in kako poteka. Na koncu predavanja pa smo sami napisali kratek članek.
Zapisali: Božo Mlakar, Petra Sedlašek, Teja Jakovič, Vanja Marolt, Anja Pivec, Tjaša Zemljak in Sabina Škvorc
Učenci so tudi sami dobili možnost napisati prvi novinarski članek in spoznati, kako poteka delo novinarja.
predavanja učencem v veliko pomoč, saj poklice spoznaš iz prve roke.«
Anja Pivec
»Od tretjega razreda naprej vem, da bi bila rada vzgojite-
ljica. Všeč mi je delo z otroki, ker je pestro in zanimivo. Tajništvo mi ni všeč, ker nisem rada za računalnikom, novinarstvo pa se mi zdi zanimiv poklic, a ga ne bi opravljala.«
Dženana Becirovic
pa se je ta želja le še potrdila. Vem, da se bo treba veliko učiti, a mislim, da to ne bo problem.« Božo Mlakar »Od vseh predavanj, ki sem jim prisluhnil, mi je najbolj všeč poklic novinarja, saj bi rad bil športni komentator. Pri zdravstvu je preveč učenja, strojništvo pa, se mi zdi, da ni za mene.« Petra Sedlašek »Najbolj me zanima poklic
zdravnice, čeprav vem, da je težko in da zahteva veliko učenja. Zanimivo mi je tudi novinarstvo, po svoje pa tudi frizerstvo.«
Teja Jakovič
»Najbolj me je navdušil poklic vzgojitelja. Mislim, da bi to najraje delala, ker imam rada otroke. Pri novinarstvu mi je bilo všeč to, da lahko delaš na več področjih, od radijskega dela do televizije in časopisa. Vsekakor so takšna
Naučili smo se veliko
Prvi teden po novoletnih počitnicah je na Osnovni šoli Videm pri Ptuju potekala poklicna tržnica. Obiskali so nas strokovni delavci. Vsak izmed njih je prišel predstavit svoj poklic. Vsak učenec je lahko izbral tri področja, ki ga zanimajo. Med drugimi smo prisluhnili o poklicih s področja medicine, elektrotehnike, kozmetike, frizerstva, slaščičarstva ... Vsak predavatelj nam je predstavil dobre in slabe strani poklica. Nekateri so prinesli tudi promocijski material, pri drugih pa smo ustvarjali sami. Ugotovili smo, da je vsak poklic po svoje zanimiv in da se je za dosego cilja potrebno potruditi.
Zapisali: Alen Kranjc, Barbara Rodošek, Valentina Mušič, Lina Skela, Eva Bratušek, Karolina Horvat, Marcel Koren, Tomaž Rakus, Gregor Janc, Jernej Širovnik, Monika Škvorc in Patricija Milošič
Od leve: Sabina Škvorc, Vanja Marolt, Tjaša Zemljak, Božo Mlakar, Petra Sedlašek, Teja Jakovič in Anja Pivec
Foto: DB
Foto: DB
Nogomet
S člani Aluminija tudi štirje mladinci
Stran 16
Rokomet
Navijači Jeruzalem Ormoža prvi v Celju
Stran 16
ZOK AC Prstec Ptuj
Pod taktirko trenerske eminence
Stran 17
Strelstvo
Strelci s Ptujskega nepozabno v superfinalu!
Stran 17
Robert Segula
»Državna in podjetniška liga sta ločeni zgodbi«
Strani 18 Aldo Ino Ilešič
Pršel, videl, zmagal
Strani 19
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Adnan Zildžovič, novi trener Labod Drave
Gentleman s trdo roko
Po slabih rezultatih v zaključku jesenskega dela sezone 2008/09 je v ekipi Laboda Drave prišlo do sprememb na vseh najodgovornejših položajih, tudi na mestu trenerja. Ljubin-ka Druloviča je po polletnem delu na Ptuju zamenjal Adnan Zildžovič, ki bo poskušal v ekipo Laboda Drave vnesti predvsem večji red in ustvariti takšno klimo, ki bo igralcem omogočala maksimalni učinek.
Sprejeli ste ptujski izziv iz NK Labod Drava. Kaj vas je pritegnilo?
A. Zildžovič: »Oktobra sem se zaradi različnih pogledov na prihodnost kluba razšel z Belo krajino. Ta čas sem izkoristil za spremljanje prvoligaških moštev - vsak teden sem si ogledal vsaj dve tekmi - med drugim tudi Laboda Drave. Videl sem, da je ekipa v krizi, kljub temu pa ima v sebi določen potencial. Prav zaradi tega sem povabilo iz Laboda Drave sprejel brez pomislekov. Druga stvar je ta, da sem presodil, da lahko moj način dela, v katerem je ogromno reda in discipline ter taktične priprave, veliko pripomore k dvigu ekipe. Letos je osnovni cilj obstanek, ob tem pa moramo že sedaj uveljaviti nekaj mladih domačih igralcev in postaviti temelje za naslednjo sezono, ko bodo cilji višji.«
Vaš pomočnik je prav iz tega vidika postal dosedanji trener mladincev Franci Fridl.
A. Zildžovič: »Franca poznam še iz igralskih časov, čeprav sva na žalost vedno stala na nasprotnih straneh. Takšen, kot je bil igralec, takšen je tudi trener: veliko zna, prizadeven je pri delu. Izkušnje si je nabiral v mladinski kategoriji, zato sedaj ni slučaj, da je prestopil v člansko ekipo. Zelo sem zadovoljen, da lahko sodelujem z njim in tudi z Milenkom, ki je
Kaj počnete v zasebnem življenju, ko niste na nogometnem igrišču?
A. Zildžovič: »Sem družinski človek, ki je srečni oče dveh otrok, 8-letnega Alena in 2-let-ne Eme. V zakonu sem že 10 let, sicer pa ženo poznam že 16 let - zaradi nje sem se vedno vračal v Slovenijo, čeprav me je nogometna pot zanesla tudi daleč stran. Sem srečen človek, ki mu poleg družine nogomet pomeni največ. Vesel sem, da imam tukaj na Ptuju stanovanje 20 metrov od stadiona, tako da sem lahko vedno na stadionu - 100 % deloholik, že pravi bolnik (smeh)."
Foto: Črtomir Goznik
Adnan Zildžovič: »Najbližje mi je nemški način razmišljanja o nogometa, saj sem ga okusil na lastni koži. Ob tem sem imel veliko srečo, da me je v Manheimu treniral veliki Uwe Rapolder.«
odličen na področju kondicij-ske priprave.«
Kakšen je vaš način dela?
A. Zildžovič: »Igralcem obljubljam trdo, garaško, a pošteno delo. Prepričan sem, da bodo navijači Drave sadove tega dela opazili že na prvih tekmah: to bo ekipa, ki se bo borila na vsakem metru igrišča, kjer bo vsak vedel, kaj dela. Menim, da samo takšen način dela prinaša pozitivne rezultate. Ekipa je sicer precej mlada, zato smo se v dogovoru z upravo odločili, da pripeljemo dva izkušenejša igralca - Čeha in Tignja, ki bosta ob nekaterih drugih dajala ton tej igri. Prepričan sem, da lahko samo ekipa z ravnotežjem starejših in mlajših igralcev uspešno funkcionira na daljši rok. Nikakor ne bi želel ocenjevati dela mojega predhodnika, a verjetno bi mu bilo precej lažje, če bi imel omenjena igralca v ekipi, čeprav se včasih zgodi, da kakšna ekipa kljub dobremu delu trenerja ne funkcionira - takšen primer se je na klopi Juventusa zgodil npr. tudi slovitemu Ra-nieriju, ki mu nihče ne more očitati dobrega dela.«
Omenili ste italijanski nogomet: vam je tudi sicer najbližje ali se zgledujete po kakšnem drugem?
A. Zildžovič: »Nikoli nisem okusil privilegija, da bi igral ali treniral v Italiji; blizu mi je zaradi tega, ker je taktično izredno dovršen. Sam bolj dajem prednost nemškemu načinu nogometa, saj sem ga okusil na lastni koži. Ob tem sem imel veliko srečo, da me je v Manheimu treniral veliki Uwe Rapolder, ki je med drugim v 1. nemško bundesligo pripeljal Arminio Bielefeld. Vendar nemškega nogometa ne poskušam 100 % kopirati, ampak dopuščam v igri svobodo pri iskanju najboljše rešitve, kakšen elemente nepredvidljivosti, tehnične dovršenosti, ki jo imajo gledalci radi. Vedno pa je na prvem mestu moštvo: posameznik se lahko dvigne nad moštvo le takrat, ko je najboljši na igrišču. To je moje najbolj trdno stališče.«
Kateri trener je poleg omenjenega Rapolderja najbolj vplival na vašo trenersko usmeritev?
A. Zildžovič: »Od slovenskih
strokovnjakov je največji vtis name nedvomno naredil Borut Jarc, od tujih pa (poleg Rapolderja) Izraelec Yossi Mizrachi (pred leti je v Sloveniji vodil ekipo Ashod, ko je le-ta igrala proti Domžalam, op. a.). Od teh treh trenerjev sem se največ naučil v igralski karieri, kot trener pa poskušam biti tudi sam ustvarjalen. Če pa bi izpostavil samo enega, bi to bil Rapolder, ki mi je odprl nove smeri v nogometnem razmišljanju.
Na začetku moje nogometne poti me je treniral Osman Ze-munovic: če ne bi bilo njega, ne bi nikoli postal uspešen nogometaš. Prvo priložnost mi je pri 17 letih v članskem moštvu dal Ivan Golac. Vsi ti trenerji so na meni pustili svoj pečat in o vseh lahko rečem le najboljše.«
Kakšne so vaše priljubljene taktične zamisli?
A. Zildžovič: »Vse izhaja iz 4-4-2, seveda pa postavitev prilagajam igralcem, ki jih imam na voljo. Glede na prve treninge na Ptuju lahko rečem, da imam pri Dravi na voljo igralce za vse izpeljanke te različice, tudi za 4-3-3 ali 4-2-3-1. Precej je igralcev, ki so lahko kompa-tibilni na različnih pozicijah, kar mi olajšuje delo. Tudi med kondicijskim delom priprav bomo veliko časa posvečali taktiki, tako da bodo moji igralci v vsakem trenutku vedeli, kaj delati in kako se postavljati na igrišču. Pomembno se mi zdi poudariti tudi to, da igralcem najprej pojasnim vse, kar od njih zahtevam in zakaj to zahtevam, nato pa jim to tudi praktično pokažem. Veliko delam na korektnem odnosu tre-ner-igralec. Zaenkrat nimam niti ene same slabe besede proti nobenemu igralcu - zelo so prizadevni. Pričakujem, da bo tako tudi v bodoče.«
20. januarja vas čaka težka naloga: takrat boste morali določiti 20 igralcev v polju in 3 vratarje, ki bodo v spomladanskem delu branili barve Laboda Drave, ostali bodo odšli na 'stranski tir?
A. Zildžovič: »Najprej moramo počakati na končni spisek odhodov, šele nato me čaka odločitev o 23 imenih. Že pri pogovorih z upravo o mojem angažiranju na Ptuju sem povedal, da je to optimalna številka in bom to tudi izpeljal. Do tega datuma ima vsak možnost, da se dokaže.«
Že v nekaj dnevih bivanja na Ptuju smo lahko novinarji spoznali, da ste vedno pripravljeni spregovoriti z nami; nikoli ni-
Adnan Zildžovič: osebna izkaznica
Adnan Zildžovič (letnik 1969) je kot eden najmlajših igralcev (pri 17 letih) začel igralsko kariero v članskem moštvu Jedinstva iz Brčkega, ko je nastopal v takratni 2. jugoslovanski ligi, kasneje pa v medrepubliški ligi. Vojni vihar ga je nato prinesel v Slovenijo, kjer je v začetku eno leto igral za Steklarja iz Rogaške Slatine, nato pa se je za 6 mesecev preselil v Celje. Sledil je odhod v Nemčijo, kjer je eno leto branil barve ekipe Waldhof Manheim, naslednja postaja v njegovi karieri pa je bila Izrael, Maccabi Haifa Tel Aviv in Hapoel Jeruzalem sta bila njegova kluba. Po izraelskem obdobju je prišel v Korotan, kjer je pri 30 letih zaradi poškodbe kolenskih vezi zaključil nogometno kariero. »V vsem slabem je nekaj dobrega: takoj sem se podal v šole ter začel z izobraževanjem za trenerja,« je o začetkih trenerske poti dejal Adnan Zildžovič.
Na tej poti je najprej vodil ekipo Krškega U-14, nato je prevzel člansko moštvo B, ki je tekmovalo v 3. ligi, nato pa še A-ekipo. »Ker takrat še nisem imel PRO licence za vodenje ekipe v 2. ligi, sem odšel v novomeško Krko, kjer sem 4 leta vodil kompleten projekt nogometne šole. V tem času smo s sodelavci vse selekcije pripeljali v najvišji rang tekmovanja. Nato sem sredi sezone postal trener članskega moštva v 3. ligi in jo izključno z mladimi domačimi igralci v 14 tekmah brez poraza popeljal v višji rang tekmovanja. Sledil je prehod v Belo krajino, kjer smo lani do zadnjega kroga ostali v boju za napredovanje v 1. ligo. Razšli smo se po devetih krogih letošnjega prvenstva, čeprav je bila ekipa takrat na 4. mestu 2. SNL.«
ste odklonili pogovora, pa naj je bila ura še tako nemogoča. »Lahko spregovorimo kadarkoli, samo nikar me ne motite med treningom: ko delamo, hočem na igrišču mir in disciplino,« so njegove besede.
Seveda pa njegovega dela ne bomo ocenjevali po besedah, ampak po igri njegovega moštva. Navijači Drave si zagotovo iskreno želijo, da bi jih prepričal tudi tam!
Jože Mohorič
All Star turnir 2009
Aluminij: Kristian Lipovac (V), 4. Klemen Bingo, 5. Marko Krajcer, 6. Herolind Osaj, 8. Andrej Dugolin, 9. Aljaž Medved, 10. Martin Milec, 11. Leon Črnčič, 12. Denis Zajc (V), 13. Rok Letonja, 15. Sergej Krajnc, 17. Jaka Ihbeisheh. Trener: Bojan Špehonja
Labod Drava: 1. Tomaž Murko (V), 2. Rok Kronaveter, 3. Sead Zilič,
4.	Aleš Čeh, 5. Nenad Bakovic, 6. Marko Drevenšek, 7. Senad Tiganj, 8. Andrej Prejac, 9. Ivan Filipovič, 10. Robert Kurež, 11. Dejan Germič (V), 12. Doris Kelenc. Trener: Adnan Zildžovič
Razpored tekem skupine B: petek, 15. januar: 1. krog: 13.15 Domžale - Aluminij, 13.40 Labod Drava - HiT Gorica, 14.05 Luka Koper
-	MIK CM Celje. 2. krog: 15.45 Aluminij - Luka Koper, 16.10 MIK CM Celje - Labod Drava, 16.35 HiT Gorica - Domžale. 3. krog: 18.15 HiT Gorica - Aluminij, 18.40 Domžale - MIK CM Celje, 19.05 Labod Drava
-	Luka Koper. Sobota, 16. januar: 4. krog: 12.15 Aluminij - Labod Drava, 12.40 Luka Koper - Domžale, 13.05 MIK CM Celje - HiT Gorica.
5.	krog: 14.45 MIK CM Celje - Aluminij, 15.10 HiT Gorica - Luka Koper, 15.35 Domžale - Labod Drava.
Zaključni boji: sobota, 16. januar: četrtfinale:
16.30 C1: A1 - B4
16.55 C2: A2 - B3
17.20 C3: A3 - B3
17.45 C4: A4 - B1
Polfinale:
18.30 C1 - C2
18.55 C3 - C4
Tekma za 3. mesto:
20.00 Poraženec (C1 - C2) proti poražencu (C3 - C4) Finale:
20.40 Zmagovalec (C1 - C2) proti zmagovalcu (C3 - C4)
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • NK Aluminij
S člani tudi štirje mladinci
Nogometaši Aluminija so se v ponedeljek zbrali na prvem treningu in pričeli priprave na spomladanski del prvenstva v 2. SNL. Po uvodnem sestanku z vodstvom kluba je trener Bojan Špehonja popeljal igralce na uvodni trening. V strokovnem štabu je prišlo do spremembe, in sicer pri trenerju vratarjev. Namesto Herberta Vabiča bo sedaj za vratarje skrbel Nenad Šešo, pomočnik trenerja pa je Primož Gorše.
Na prvem treningu je bilo osemnajst nogometašev. Med njimi ni bilo Senada Tignja, ki se je pridružil treningom Laboda Drave, kakor tudi ne Tišme, Dončca, Salkuniča, Vajsa, Lek-čeviča in Hajška, ki so si poiskali druge nogometne klube.
K delu prvega moštva so priključili štiri mladince iz lastne šole: Milca, Krajnca, Črnčiča in Joviča.
Kljub precejšnjemu zmanjšanju igralskega kadra zaenkrat še ni bilo opaziti okrepitev, vendar je za to čas do konca januarja. Nogometaši Aluminija se bodo pripravljali v Kidričevem, kjer imajo optimalne pogoje za vadbo. Ta vikend bodo nastopili na turnirju malega nogometa v Mariboru. Prvo srečanje na velikem igrišču pa naj bi odigrali 21. januarja v Kidričevem z lendavsko Nafto (17.00), sledila pa bosta še obračuna z Mariborom (27. 1. ob 16.00) in Simerjem šampio-nom (31. 1. ob 15.00).
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Kidričanom so se na pripravah pridružili štirje mladinci izlastne nogometne šole; med njimi tudi Boban Jovič.
Rokomet • Turnir rokometnih navijačev
Ormožani prvi v Celju
Športna dvorana Zlatorog in celjski Florijani sta gostila mednarodni turnir rokometnih navijačev. Turnirja se je udeležilo 9 ekip: Florijani (vzorni gostitelji), Šaleški graščaki Velenje (dve ekipi), Torcida Trbovlje, Mlinček Lendava, 12. Kopra, Szeged, Gyongyosi in Ormoža-ni. Slednji so doslej na turnirju rokometnih navijačev osvojili najprej 3. mesto (Celje 2006), nato v Ormožu 2. mesto (2007) in zdaj 1. mesto (Celje 2009).
V	svoji skupini v predtekmo-vanju so Ormožani nanizali tri zmage: Florijani 17:14, Szeged 15:9, 12. Kopra 18:10. Še najtežja pot do zmage je bila tekma proti Florijanom, ki so v 2. polčasu celo povedli s 13:12, a so nato Ormožani tekmo mirno pripeljali do konca in do zmage s 17:14.
V	velikem finalu sta se pomerila zmagovalca obeh skupin, in sicer velenjski Šaleški graš-čaki 2 kot zmagovalci skupine
Za Ormožane so nastopali:
Simon Feguš, Jernej Zemljič, Jura Zemljič, David Žinko, Robert Dajčbauer, Aljoša Vičar, Grega Vičar, Silvo Kirič, Pavel Smodek, Uroš Krstič in Renato Juršič, ki je bil proglašen tudi za najboljšega igralca turnirja.
Ormožani - zmagovalci turnirja navijaških skupin v Celju
A in Ormožani kot zmagovalci skupine B. Tekma za 1. mesto je bila zelo borbena in dramatična. Bližje zmagi po rednem delu so bili Ormožani, ki so po-
vedli z 11:9, a je precej mlajšim Velenjčanom po zaslugi ormoških napak uspelo dve sekundi pred koncem tekme izenačiti na 11:11. V podaljšku so navija-
či Gorenja povedli z 12:11, a se Ormožani niso predali in so po zaslugi odlične igre v obrambi spet spreobrnili rezultat v svojo korist in na koncu slavili s 16:14. Moža odločitve velikega finala sta bila pri navijačih Jeruzalema vratar Jernej Zemljič in Grega Vičar.
Zmagovalci so prejeli prelep prehodni pokal in pokal za 1. mesto. Naslednji turnir rokometnih navijačev bodo organizirali navijači Cimosa - 12. Kopra.
KU
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Vrzel v ekipi zapolnili z domačimi igralci
Kegljači Drave v soboto, 17. januarja, nadaljujejo z 2. delom državnega prvenstva v drugi ligi vzhod. V 10. kolu gostujejo pri drugouvrščenem Šoštanju, ki jim je v 1. krogu lanske jeseni prizadejal največji poraz (0:8). Dravaši so se po začetnem šoku vendarle pobrali in potem v naslednjih osmih krogih trikrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. Sedem točk jih na polovici prvenstva uvršča na 8. mesto, enako število točk ima še sedmouvrščeni Impol, Rudnik zaostaja za eno in Fužinar PE za štiri točke.
Drava je v sezono 2008/09 krenila znatno oslabljena, saj sta klub zapustila odlični mladinski reprezentant Slovenije Matej Zorman, ki nastopa za prvoligaša iz Slovenskih Konjic, in Milan Podgoršek, ki se je preselil k tretjeligašu Lokomotivi iz Maribora, zaradi delovnih obveznosti pa ne nastopa niti Darko Dremelj. Iz osebnih razlogov se je s klubom razšel
tudi neumorni vodja in mened-žer moške ekipe Janko Ivančič. Obstanek v ligi je bil tako že na samem štartu v prvenstveno sezono 2008/09 edini cilj igralcev Drave. Kaj več si ob skromnih finančnih možnostih in igralskem kadru, ki so ga dopolnili s tremi igralci iz prejšnje 2. ekipe (Kozoderc, Murko, Premzl), tudi ne morejo želeti. Strokovno vodstvo in igralci se zavedajo, da štiri točke prednosti pred zadnjeuvrščenim ne pomenijo veliko in da jim v naslednjih devetih krogih ne bo lahko, saj bo vsaka tekma odločilna, predvsem še tekme z neposrednimi konkurenti za selitev v nižji rang tekmovanja. Pa vendar je tudi taka rešitev za nekaj dobra: ekipa je sestavljena izključno iz domačih igralcev. V drugo ekipo, ki nastopa in se kali v 2. ligi Območne tekmovalne skupnosti Maribor, pa so prišli trije mladi igralci (Šoštarič, Kramberger, Slaček), ki pomenijo osnovo za
Foto: Miran Ritonja
Boris Premzl se nahaja v dvojni vlogi: kot predsednik in igralec Drave
pomladitev udarne ekipe v naslednjih letih.
Ženska ekipa Drave starta v drugi del državnega prvenstva teden dni za moškimi kolegi, s tekmo v Slovenski Bistrici, kjer se bo srečala z vodečim Im-
polom, ki je v jesenskem delu zmagal v vseh šestih tekmah in v 2. ligi vzhod zanesljivo vodi s štirimi točkami naskoka pred Komcelom, Drava pa je s petimi točkami na 4. mestu (6 tekem, 2 zmagi, 1x neodločeno in 3 porazi). Dekleta obljubljajo, da bo točkovna bera v spomladanskem delu boljša, kot je bila jeseni.
Kegljaški klub Drava je v tem mesecu dobil tudi prva dva trenerja kegljanja. To sta postala Miran Ritonja in Marina Kramberger, ki sta končala izobraževanje v izvedbi Fakultete za šport in Kegljaške zveze Slovenije. Predvsem delo z mladimi bo tako v bodoče potekalo na primerni strokovni ravni, od česar v klubu veliko pričakujejo, saj se zavedajo, da je potrebno vrste kegljačev pomladiti in razširiti tako v moški kot ženski konkurenci.
Danilo Klajnšek
Rokomet • ZRK MT Ptuj
Štiri tedne brez Ciore
V soboto so ptujske rokome-tašice prijetno presenetile v Celju, kjer so uspele odščipniti točko favoriziranim igralkam Celjskih mesnin. Res je, da so bile one tiste, ki so izenačile v zadnji minuti, vendar bi bilo verjetno drugače, če bi v igri ostala izkušena Ana Mihaela Ciora, ki je zaradi poškodbe morala iz igre v 25. minuti tekme. Ob njenem odhodu z igrišča so rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj vodile s petimi zadetki prednosti, predvsem pa igrale zelo dobro.
Ob že poškodovanih Jeleni
Kikanovič in Kristini Mihič je tokrat poškodbo staknila še tretja izkušena igralka, tako da je igralski kader na parketu vedno mlajši. »V Celju sem staknila poškodbo mišice v levem ramenu, zaradi česar nisem mogla nadaljevati igranja. Moje okrevanje naj bi trajalo tri do štiri tedne. Dekleta so v Celju igrala dobro in pričakujem, da bodo tako nadaljevala tudi brez mene,« je dejala bivša repre-zentantka Slovenije Ana Mihaela Ciora, ki si želi čimprejšnjo vrnitev na parket.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Prijatelj. tekma
Mladinci Slovenije boljši od Jeruzalema
Jeruzalem - Slovenija mladinci 29:32 (14:17)
Jeruzalem: G. Čudič (4 obrambe), Cvetko (4 obrambe), Belec (4 obrambe); Radujkovic 5, Krabonja 3, Korpar 3, Jovanovič 3, Bezjak 1 (1), B. Čudič 3 (2), Melnjak 7 (1), Ivanuša, Kovačič, Rajšp, Žuran 4, Dogša, Klemenčič, Budja. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so po ptujski Dravi odigrali še drugo pripravljalno tekmo pred začetkom drugega dela prvenstva. Na drugi strani je Ormožanom stala slovenska mladinska izbrana vrsta, ki se je od 12. do 15. januarja mudila na pripravah v Ormožu. Pod vodstvom trenerja Slavka Ive-ziča namreč mlade slovenske upe od 10. do 12. aprila čakajo kvalifikacije za uvrstitev na SP, ki bo potekalo od 6. do 9. avgusta v Egiptu. Kvalifikacije bodo opravljene v Sloveniji,
poleg naše reprezentance pa si bodo vstopnico za SP poskušale priboriti še Rusija, Litva in Slovaška.
Ormožani so vodili le do rezultata 3:2, ves preostali del tekme pa je nadzorovala Slovenija. V 55. minuti je Sloveniji uspelo prvič na tekmi uiti na 5 zadetkov prednosti, 31:26, in zmagovalec je bil odločen. Pri Jeruzalemu je bil soliden Mel-njak s 7 goli, kar šest jih je dosegel v 2. polčasu. Dobro formo je izkazal tudi drugi ormoški tujec, Radujkovic, ki je tekmo končal pri 5 zadetkih. Prvo ime tekme in mladih Slovencev je bil Razgor, ki je ob stoodstotnem izkoristku strelov dosegel 8 zadetkov. V dresu Slovenije je zelo dobro zaigral tudi Tadej Sok, član Jeruzalema, ki je trikrat zadel v polno.
UK
Atletika • Miting v Celju
Horvat rekordno
Minuli konec tedna se je z mitingom v Celju začela dvoranska atletska sezona v Sloveniji. Za ptujske atlete jo je odprl sprinter Mitja Horvat, ki se je obenem izkazal z odličnim dosežkom v teku na 60 metrov. Na prvem tekmovanju sezone je kar dvakrat popravil svoj osebni rekord; naprej je v kvalifikacijah tekel 7,08 sekunde, v finalu članov pa je bil še tri stotinke hitrejši, kar je v močni konkurenci pomenilo tretje mesto. »Z nastopom v Celju sem zelo zadovoljen, saj sem kar dvakrat popravil svoj osebni rekord. S tem sem izpolnil svoja pričakovanja za prvo tekmo, sicer pa se želim letos spustiti pod mejo sedmih sekund«, je povedal Horvat, ki še vedno nastopa v mladinski konkurenci. Poleg tega se na državnem prvenstvu, ki bo čez dober mesec, želi uvrstiti med nosilce medalj.
Kljub temu da bo Horvat letos opravljal maturo, pa mu za poletno sezono ne manjka izzivov. »Letos bom tekmoval v teku na 100, 200 in tudi na 400 metrov, ki se mu doslej nisem posvečal. Poleti bo tudi mladinsko evropsko prvenstvo v Novem Sadu in poskušal bom doseči normo za to tekmovanje. Do poletne sezone je še daleč,
Mitja Horvat ima možnost, da se kot prvi Ptujčan spusti pod mejo 7 sekund v teku na 60 metrov.
zato upam, da ne bo nobenih poškodb ali bolezni, tako sedaj v zimski sezoni ter seveda kasneje v pripravah na poletno,« je povedal mladi atlet AK CP Ptuj. Horvat letošnji rezultatski napredek pripisuje dobremu delu na treningih. Uspelo mu je povečati maksimalno hitrost, za še boljše rezultate pa bo moral izboljšati še start, ki mu velikokrat ne uspe optimalno, le-ta pa je bistven v teku na 60 metrov.
Dragutin Baltič
Odbojka m ŽOK Prstec Ptuj
Pod taktirko trenerske eminence
Novo ime na trenerskem stolčku ptujskih odbojkaric napoveduje boljše čase. Dragutin Baltič se ponaša z največ osvojenimi državnimi lovorikami na čelu mariborskih »bankirk«, bil je tudi selektor slovenske ženske reprezentance, zadnji dve leti pa trener najuspešnejšega domačega moškega kluba iz Bleda. Konec novembra je zamenjal Matjaža Hafnerja, ki po besedah vodstva kluba ni izkoristil vseh potencialov moštva. In hitro dosegel prvo odmevno zmago: na gostovanju je »odnesel skalp« odličnega Sloving Vitala.
S štirimi zmagami zdaj Ptuj-čanke zasedajo trdno peto mesto na lestvici. Zadnja je bila pomembna tudi za motivacijo na treningih v skoraj mesec dni dolgem tekmovalnem premoru. »V tem času smo dvignili trening na višji nivo. Opravili smo številne fizične in tehnič-no-taktične treninge. Izkoristili smo vse termine, ki smo jih imeli na voljo, med prazniki pa so punce imele tudi nekaj prostih dni. Odigrali smo tudi dve prijateljski tekmi, eno v Zagrebu in drugo v sredo proti Američankam,« je povedal Baltič. Sicer Ptujčanke kadrovsko ostajajo v nespremenjeni postavi. Jedro predstavljajo izkušene Nuša Draškovič, Anja Cvirn ter Američanki Canda-ce McNamee in Alison Shepp. Med mlajšimi igralkami lahko Baltič računa na Sitarjevo, Pin-taričevo, Vodopivčevo, Šušle-kovo, Zupaničevo, Vidovičevo ter še nekatere iz domače šole. »Ekipa je dokazala, da zna igrati, posebej v Ljubljani. Manjka jim igre, te punce so malo igrale v vseh kategorijah, razen morda Draškovičeve in Cvir-nove. Zdaj so prišle do točke, ko se jim na ramena postavlja neko breme, kar sploh ni slabo, saj lahko samo tako napredujejo. To je osnova. Tega se ne uči, to se dela in je del življenja. Potrebno je delati in igrati, izkušnje so neprecenljive.« Z večino igralk je Baltič že sodeloval v Mariboru, kjer je dolga leta služboval, ker pa iz mesta višje ob Dravi prihaja večji del prvega moštva, se mu ni bilo
težko vključiti v novo okolje: »Na Ptuj sem prišel pomagati, da punce ne izpadejo iz lige. Če bomo naredili kaj več bo super,« pravi.
Njegovo moštvo je trenutno na »prepihu« med zgornjim in spodnjim delom, bližje sicer spodnjemu, od katerega se je z zadnjim uspehom odlepilo. Do konca je sicer še daleč. Moštva čakajo tri tekme v drugem ter sedem v tretjem delu rednega dela prvenstva. Ptujčanke lahko premagajo vsakega, kar so dokazale šele pod novim trenerjem, z vsakim pa lahko tudi izgubijo. Toplo-hladna igra je njihova stalnica že nekaj let. Problema se zaveda tudi novi trener, čeprav je prav to lastnost najtežje odpraviti. Od trenerske eminence, kar Baltič zagotovo predstavlja, pa se ne pričakuje nič drugega, kot da dela takšne čudeže.
Prvi preizkus čaka moštvo že jutri, ko na Štajersko prihajajo Koprčanke. V prvem obračunu so zdaj domačinke gladko izgubile. »Koper je zelo neugodna ekipa. Za njih je ta tekma prav gotovo zelo pomembna, nič drugače pa ne velja za nas. Mislim, da je tokrat rezultat lahko drugačen,« pravi Baltič. Če je pri obračunu s Koprom previden, pa je v nadaljevanju mnenja, da zmaga v naslednjih dveh krogih proti Benediktu in Grosuplju ne bi smela biti vprašljiva. Z izpolnitvijo teh dveh ciljev bi bile Ptujčanke že zelo blizu končnemu, obstanku med slovensko elito.
Uroš Gramc
Popravek: »Z velikih tekmovanj se vedno vračamo z medaljami«
V	Štajerskem tedniku je bil v torek, 13. januarja 2009, v rubriki Šport objavljen članek z naslovom »Z velikih tekmovanj se vedno vračamo z medaljami«. V članku g. Vladimir Sitar navaja informacije, ki žal niso resnične in jih je potrebno popraviti.
Na začetku naj opozorimo, da je postopek pri razrešitvi direktorja zavoda v skladu z zakonodajo in ustanovitvenim odlokom zavoda vodil svet zavoda, ki je tudi sprejel sklep o razrešitvi. Mestna občina Ptuj je, kot ustanoviteljica javnega zavoda, dala soglasje k razrešitvi na svoji redni seji, ki je bila 23. januarja 2008. Tako je Vladimir Sitar vložil tožbo na Delovnem sodišču v Mariboru, zunanji oddelek na Ptuju, proti Zavodu za šport Ptuj in ne proti Mestni občini Ptuj, kot je navedeno v razgovoru.
V	nadaljevanju g. Sitar pove, da se je z odgovornimi na mestni občini dogovoril za poravnavo, kar nikakor ne more biti res in ne drži, saj v omenjenem delovnem sporu Mestna občina ni bila stranka v postopku. V Obvestilu o preklicu naroka, ki ga je poslalo Delovno sodišče v Mariboru Zavodu za šport Ptuj, Opr. št. pd 64/2008, je jasno opredeljeno, da se omenjeni narok na sodišču prekliče zaradi umika tožbe tožeče stranke, ki je v tem primeru Vladimir Sitar.
Brigita Tetičkovič Odnosi z javnostmi Mestne občine Ptuj
Strelstvo m MT Trzin - 1S. Skirca Borisa Paternosta
Nepozabno v superfinalu!
Velika mednarodna tekmovanj a se nadaljujejo. Naslednji MT v seriji Hotinja vas, Zagreb, Beograd, je potekal preteklo nedeljo v Trzinu, kjer je domače strelsko društvo znova organiziralo odlično tekmovanje, ki vsako leto privablja vedno širšo množico najboljših evropskih strelcev (nosilcev olimpijskih medalj!), številni med njimi pa se vedno znova radi vračajo v priljubljeni Trzin na že tradicionalno 13. Skirco Borisa Paternosta.
V konkurenci članov s pištolo, kjer je veliko zanimanje strelcev preseglo vsa pričakovanja (66 tekmovalcev!), sta se na stopničke za zmagovalce uvrstila kar dva strelca s
Ptujskega. Juršinski šampion Simon Simonič ml. je po
kvalifikacijah s Sašom Špire-ljo držal celo najboljši rezultat iz predtekmovanja, vendar na koncu ni bil kos blestečemu Hrvatu (finale 100.0!) in je osvojil kljub temu odlično 2. mesto. Konjičan, ki strelja za ekipo iz Kidričevega, Cvetko Ljubič, je bil ravno tako zadovoljen s svojim streljanjem, ki mu je prineslo 3. mesto. Od ostalih Slovencev sta se v finale uvrstila še Klemen Tomaše-vič na 5. in Boštjan Simonič na 6. mesto. S svojim nastopom pa ne more biti zadovoljen Aleksander Ciglarič, ki je na koncu povsem popustil in osvojil 20. mesto, nekaj podo-
Rezultati: Moški pištola:	
1. Saša Špirelja, HRV	572 t 100,0 = 672,0
2. Simon Simonič ml., JUR	572 t 97,9 = 669,9
3. Cvetko Ljubič, KID	571 t 97,2 = 668,2
4. Zoran Sikavica, HRV	565 t 100,0 = 665,0
5. Klemen Tomaševič, ŽEL	565 t 98,7 = 663,7
6. Boštjan Simonič, KID	566 t 96,3 = 662,3
9. Simon Simonič, KID, 564, 19. Aleksander Ciglarič, COAL 560, 20.	
Ludvik Pšajd, JUR, 559, 26. Mirko Moleh, JUR, 555, 27. Matija Potočnik,	
PTUJ, 555, 47. Robert Šimenko, PTUJ, 537, 62. Uroš Pešakovič, PTUJ,	
521, 63. Rok Veršič, PTUJ, 520.	
Ženske pištola:	
1. Sara Gotti, ITA	377 t 94,8 = 471,8
2. Kristina Vrbek, HRV	376 t 95,0 = 471,0
3. Majda Raušl, PTUJ	371 t 94,8 = 465,8
15. Mateja Pešakovič, PTUJ, 351, 17. Vesna Meie, TSO, 340 .	
Superfinale:	
1. Majda Raušl, PTUJ	98,3
2. Cvetko Ljubič, KID	97,6
3. Simon Simonič ml., JUR	97,5
4. Kristina Vrbek, HRV	97,4 t 9,6
5. Saša Špirelja, HRV	97,4 t 8,4
6. Mojca Porš, VELENJE	96,7
7. Zoran Sikavica, HRV	95,6
8. Sara Gotti, ITA	94,6
Moški puška:	
1. Peter Sidi, MADŽ	594t 103,7 = 697,7
6. Rajmond Debevec, OLI	590 t 100,1 = 690,1
19. Grega Potočnik, TRI, 582, 40. Boris Hergula, TSO, 571, 47. Anton	
Novak, TSO, 568, 51. Tadej Horvat, TSO, 566.	
Ženske puška:	
1. Živa Dvoršak, OLI	396 t 102,4 = 498,4
2. Snježana Pejčič, HRV	396 t 102,0 = 498,0
3. Suzana Špirelja, HRV	395 t 102,1 = 497,1
Teniške novice
Zmagi za slovenski ekipi
Naša mlada reprezentanca za Davisov pokal je v prijateljskem dvoboju premagala avstrijske vrstnike. Za Slovenijo sta v A-ekipi nastopila Blaž Rola in Tomislav Ternar, v B-ekipi pa Tom Kočevar Dešman in Domen Korelc - ti igralci so lani poleti osvojili naslov mladinskih evropskih ekipnih prvakov. Ptujčan Blaž Rola je za A-ekipo dosegel dve zmagi (eno posamično in eno v dvojicah), enkrat pa je bil poražen: v prvem dvoboju je tesno izgubil v petih nizih proti Mayerju. Rezultati: Slovenija A
-	Avstrija A 4:1, Slovenija B
-	Avstrija B 3:2.
Nina do četrtfinala DP U-14
12-letni Nina Potočnik (12
let je dopolnila šele v ponedeljek) in Neja Krajnc-Domiter
(TK Terme Ptuj) sta v začetku tedna nastopili na dvoranskem državnem prvenstvu za deklice do 14. leta starosti. V konkurenci dvojic sta v 1. krogu glad-
ko premagali par Šipek/Gerčar (Mima/Domžale), v drugem pa sta ju ustavili prvopostav-ljeni igralki - Eva Zagorac in Jasmina Štor (ŽTK MB, Slovenj Gradec).
Med posameznicami je Neja v 1. krogu izgubila s 5. nosilko Pio Čuk (AS Litija), Nina pa je najprej premagala Tjašo Jerše (Medvode), nato pa še Mašo Karanovič (ŽTK MB). V četrtfi-nalu se je pomerila z 2. nosilko Mašo Marc (Maja), slednja pa je zmagala v dveh nizih. Posebej velja poudariti, da sta se mladi Ptujčanki enakovredno kosali s skoraj dve leti starejšimi tekmicami.
DP U-14 v Litiji sta se udeležila tudi Luka Merc in Mitja Čuš (TK Terme Ptuj), ki sta nastopila v igri dvojic. V 1. krogu sta pripravila veliko presenečenje, saj sta po izredno napetem obračunu izločila 6. nosilca, dvojico David/Ogorevc (Ko-per/Benč). Rezultat je bil 0:6, 7:6 (6), 10:8. V 2. krogu sta ju izločila 3. nosilca Horvat/Sitar (Litija/ŽTK MB).
JM
Foto: Zlatko Kostanjevec
Majda Raušl, Cvetko Ljubič in Simon Simonič ml. so se po superfinalu veselili velikega zmagoslavja strelcev s Ptujskega.
bnega pa se je pripetilo tudi Ptujčanu Matiji Potočniku,
ki je bil po prvih dveh serijah celo v vodstvu (95,97), na koncu pa je osvojil 27. mesto.
V ekipnem delu so slavili suvereni Kidričani s 1701 krogom pred ekipo Končar iz Zagreba s 1694 krogi na 2. in SD Juršinci s 1686 krogi na 3. mestu, 12. SK Ptuj 1613 krogov. Pri članicah se je zmage s 377 krogi veselila italijanska repre-zentantka Sara Gotti, ki kot posojena strelka tekmuje za ekipo iz Portoroža. Ptujčanka Majda Raušl je v kvalifikacijah dobro začela, v tretji seriji s 97 krogi zlezla tik pod vrh, nato pa s ponesrečenim zaključkom 89 krogov pristala na 3. mestu. Razliko petih krogov sta vodilni strelki zadržali do konca, Raušlova pa se je uspešno obranila lovljenja precej izenačenih strelk za seboj, ki so si na koncu v razliki 2,5 kroga razdelile mesta 4.-8. Priljubljenost Skirce, ki je bila prvič letos uvrščena tudi na koledar evropske strelske konfederacije, pa narašča iz leta v leto tudi zaradi tega, ker je organizator zdaj že drugič zapored pripravil še streljanje zelo zanimivega t. i. superfinala najboljših štirih strelcev in strelk iste discipline, kjer na koncu šteje samo 10 finalnih strelov za skupno zmago v obeh disciplinah. V superfinalu je najbolj hladno glavo obdržala prav Ptujčan-ka Majda Raušl, ki pa se je, za razliko od kvalifikacij, prav z zadnjim strelom z 10,6 kroga prebila na sam vrh in prehitela Cvetka Ljubiča in Simona Simo-niča ml., ki pa sta s prednostjo 0,1 in 0,2 kroga pred ostalimi imenitno zaokrožila uspeh strelcev s Ptujskega! V tekmovanju s puško velja izpostaviti veliko zmagoslavje in izenačen državni rekord Žive Dvoršak s predtekmovanja s 396 krogi in postavitev novega državnega rekorda mladink s finalom z
rezultatom 498,4 kroga! Uspeh ima še toliko večjo težo, ker sta se za njo uvrstili obe udeleženki OI iz Pekinga, Hrvatici Suzana Cimbalj Špirelja na 3. mesto in Snježana Pejčič, ki je v Pekingu že v prvem dnevu tekmovanja osvojila bronasto medaljo! Med člani s puško je slavil madžarski šampion Peter Sidi, od slovenskih strelcev pa sta v finalu streljala še izkušena Robert Markoja na 4., in Rajmond Debevec na 6. mestu.
Majda Raušl: »Z udeležbo na tekmovanjih v Trzinu in z uvrstitvami sem še kar zadovoljna. Posebej sem zadovoljna s tekmo OKT, saj mi je večji del tekmovanja uspelo izvesti z dobro tehniko, zato tudi rezultat ni zaostajal. V nedeljo je bilo po rednem delu nekoliko slabše, kar pa mi je kasneje v finalu in superfinalu uspelo nadoknaditi. Kot sem že omenila, mi tekmovanje v soboto pomeni največ, ker sem ga tudi tehnično dobro izpeljala, tako bom ta občutek poskušala prenesti na naslednje mednarodno tekmovanje v Ruše. Upam, da se mi bo tam uspelo uvrstiti na MT München, kjer se bom lahko potegovala za normo za EP, ki bo marca v Pragi.«
Simeon Gönc
3. odprto kontrolno tekmovanje:
V soboto je v Trzinu potekalo še tretje izborno kontrolno tekmovanje, na katerem sta z veliko prednostjo slavila, med članicami Ptujčanka Majda Raušl s 380 krogi, in med člani s pištolo Simon Simonič ml., s 571 krogi. Pri mladinkah je do-rnavska strelka Staša Simonič s 356 krogi osvojila 4. mesto, Ptujčanka Mateja Pešakovič je s 347 krogi zasedla 6. mesto.
8. turnir Toyota 2009
Gerecani skoraj do vrha
Športno društvo Center je v soboto v dvorani Center izvedlo tradicionalni Toyota turnir v malem nogometu. Odziv ekip je bil odličen, saj se je prijavilo 23 ekip iz vse Slovenije. Na koncu je slavila ekipa Ser Var iz Velenja, drugo mesto pa so nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojili igralci ekipe LKW Jack iz Gerečje vasi. Slednji so po vrsti izločili favorizirani domači ekipi Poetovie in Mark 69. Tudi najboljši igralec turnirja prihaja iz te ekipe - to je postal Aleš Gerečnik.
Rezultati finala: za 3. mesto:
Mark 69 - Avto šola AMTK Ljubljana 1:1 (4:2, po kazenskih strelih).
Za 1. mesto: LKW JACK (Gerečja vas) - SER VAR (Velenje) 0:3.
Končni vrstni red: 1. SER VAR, Velenje, 2. LKW JACK, Gerečja vas, 3. MARK 69, Ptuj, 4. AŠ AMTK Ljubljana.
Najboljši strelec: Mičo Cvijič (SER VAR, Velenje) 6 golov; najboljši igralec: Aleš Gerečnik (LKW JACK, Ge-rečja vas); najboljši golman: Asko Alič (SER VAR, Velenje)
JM
Mali nogomet m 2. SFL - vzh.
Derbi v Oplotnici
Konec tedna bodo nogometaši odigrali 12. krog v drugi slovenski Futsal ligi. Ta krog bo postregel z derbijem v športni dvorani Milenij v Oplotnici, kjer se bo domači FSK Kebelj pomeril z FC Ptuj ABA SAŠ.
Že nocoj, v petek, bodo Slovenske Gorice v Voličini odigrale tekmo z okrepljenim Branikom iz Maribora. Mariborčani so se prebudili iz zimskega spanca in s polno samozavesti potujejo v Voličino. Nazarje se kot favorit odpravlja v Ljutomer k Biotermam. V soboto bo v Benediktu srečanje med Cerkvenjakom ter petelini iz Tomaža, ki prihajajo v goste brez porumenelega Goričana, ki je v odlični formi. Marinci in Duplek TBS Team 24 sta zabeležila v uvodnem delu spomladanskega tekmovanja poraz.
Marinci, ki zasedajo sredino prvenstvene razpredelnice, ne bi smeli imeti težav z gosti na parketu športne dvorane v Ljutomeru.
V nedeljo ob 17. uri v Oplot-nici gostuje vodilno moštvo lige. Za futsal tekmo sicer nenavaden termin, vendar so se Ptujčani po besedah njihovega strokovnega štaba temu primerno pripravili in potujejo v Oplotnico sproščeni in zelo motivirani. Gre za pravi test Ptujčanov ter za prvo tekmo v seriji treh težkih (odločilnih?). S Ptujčani se je sicer sporazumno razšel Rok Pernat, ki bo okrepil vrste prvoligaša KMN Benedikt, v moštvo Ptuja pa se vračajo Sašo Kupčič, Marko Ce-bek ter Ian Emeršič.
Peter Golob
Mitja Trop - vratar FC Ptuj ABA SAŠ: »Zavedamo se pomembnosti srečanja v Oplotnici. Zadeva je takšna, da lahko z zmago veliko pridobimo, s porazom pa tudi izgubimo. Na to tekmo smo se pripravljali povsem običajno, le dan pred tekmo nas čaka dodaten trening, ki pa bo namenjen predvsem psihološki in motivacijski pripravi. FSK Kebelj dobro poznamo, na drugi strani tudi oni nas poznajo, tako da pričakujem trdo tekmo na visokem nivoju, kjer bodo odločale malenkosti. Verjamemo vase ter v Ptuj, za katero se srčno borimo.«
Frenk Videčnik - FSK Kebelj: »Na to tekmo smo se povsem normalno pripravljali, brez večjih poudarkov na ekipo Ptuja ali na katerega izmed njihovih posameznikov. V srečanje gremo povsem brez pritiska, saj smo sebi ter ostalim že dokazali, da smo kot novinci v ligi povsem enakovredni vsem tekmecem. V derbiju bodo po mojem odločale podrobnosti, morda akumulirani prekrški, sam pristop igralcev obeh ekip in tudi sodniški kriterij. V naši ekipi je sicer prava »mala bolnica«, saj bodo zaradi poškodb manjkali štirje igralci. Sicer pričakujem dobro vzdušje v domači dvorani Milenij. Ekipa, ki je pred kratkim premagala reprezentanco Slovenije, pač ne pride vsaki dan v Oplotnico, zato je temu primerno je tudi zanimanje za to tekmo.«
Nogomet • NŠ Poli Drava
Tomislav Grbavac novi trener mladincev
Mladinska in kadetska ekipa NŠ Poli Drava letos prvič tekmuje v najvišjem tekmovalnem razredu - 1. SML in 1. SKL. V kategoriji mladincev so pred spomladanskim delom sezone dobili novega trenerja: to je postal Tomislav Grbavac, nekdaj odlični igralec, sedaj pa uspešen trener. »Po odhodu dosedanjega trenerja Franca Fridla, ki se je vključil v delo članskega moštva, smo morali poiskati novega trenerja. Odločili smo se za Tomislava Grbavca, ki je že delal v naši šoli, nazadnje pa je bil trener
Aluminijeve selekcije U-14,« je povedal predsednik NŠ Marjan Pongrac.
Tomislav Grbavac je v ponedeljek že opravil prvi trening z mladinci NŠ Poli Drava, ob tem pa nam je povedal: »Sprejel sem povabilo, ki ga sprejemam kot izziv. Osnovna naloga je ta, da pomagamo čim več fantov pripraviti za preboj v člansko ekipo. Želim si tudi, da se dobro pripravimo in uspešno igramo v drugem delu prvenstva 1. SML.«
Danilo Klajnšek
Foto: Jože Lenart
Marijan Pongrac in Tomislav Grbavac
Bowling • Robert Šegula, BK Ptuj
Podjetniška in državna liga sta ločeni zgodbi
V soboto je bil z Dirko prvakov v ptujskem bowling centru narejen uvod v novo sezono državne bowling lige. Klubski obračuni se bodo začeli to soboto, ptujski ekipi bosta v domačem centru gostili ekipi Mulde in Triglava. Pred začetkom smo se pogovarjali s predsednikom ptujskega kluba Robertom Šegulom.
Kakšne so izkušnje iz prve sezone igranja v državni ligi?
R. Šegula: »Izkušnje so na vseh nivojih pozitivne. Tekmovalno sta se naši ekipi dobro odrezali (3. in 4. mesto v svojih skupinah šestih ekip), čeprav se nista uvrstili v končnico - tega v prvi sezoni tudi nismo pričakovali. Pridobili smo veliko organizacijskih izkušenj, obenem pa smo spoznali veliko novih bowling centrov po vsej Sloveniji. Startali smo tako, da so bili v eni ekipi igralci, ki so hitro začeli uporabljati profesionalne krogle z ekscentrično
Podjetniška liga že 9. februarja
»Letos se bo pričela že 9. februarja, prekinjena pa bo samo ob pustu. Glede na večinsko pozitivne odzive bo sistem tekmovanja ostal enak lanskemu. Tukaj moram še posebej poudariti, da sta podjetniška in državna liga povsem drugi zgodbi in da je prva namenjena predvsem druženju. Pogoji so za vse enaki, potrebno se je prilagoditi večini.«
Foto: Črtomir Goznik
Robert Segula, predsednik bowling kluba Ptuj
razporeditvijo teže, v drugi pa smo bili tisti, ki smo še poskušali klasično. Sedaj že skoraj vsi uporabljajo prve, saj le-takšen način omogoča hitrejši napredek in boljše rezultate.
Letos spet ciljamo na ponovitev lanskoletnih rezultatov, morda kateri ekipi uspe celo uvrstitev v končnico. V vsaki ekipi je 7 igralcev, novost letošnjega tekmovanja pa so igre dvojic.«
Vsi igralci, ki sedaj tekmujejo za BK Ptuj, so se z bowlingom spoznavali v podjetniški ligi.
R. Šegula: »Sam klub je pravzaprav zaživel iz podjetniške lige. Vsi tisti, ki so tam izstopali in so kazali interes za napredovanje, so se priključili klubu, ki sedaj šteje 22 članov. Podjetniška liga je tako zgodba zase, saj je popolnoma dosegla svoj namen. V prvi vrsti je to popularizacija te igre v našem
okolju, v drugi pa je prava baza za BK Ptuj. Lep primer je Bojan Klarič, ki je začel v tej ligi, sedaj pa se že udeležuje turnirjev v tujini (Bratislava, Dunaj ...).«
Lani ste v domačem centru organizirali tudi 1. odprti turnir Ptuj Open.
R. Šegula: »Klub in center zelo dobro sodelujeta, plod tega pa je tudi organizacija takšnih turnirjev. Ptuj Open je lani s svojo organiziranostjo požel veliko pohval bowling
zveze Slovenije (BZS) in tehnič-no-tekmovalne komisije (TTK), poleg tega je igralcem ponudil najvišji nagradni sklad med podobnimi turnirji v Sloveniji. Prav zaradi tega so nam letos že zaupali organizacijo Dirke prvakov, ki je bila preteklo soboto in je tradicionalni uvod v državno ligo.«
Kakšno je sodelovanje z BZS?
R. Šegula: »V lanskem letu sta bila kar dva naša člana sprejeta v organe odločanja na BZS: sam sem postal predsednik upravnega odbora, Bojan Kla-rič pa podpredsednik TTK. Na lanski skupščini smo tako uspeli nekoliko decentralizirati delovanje zveze, ki je bilo prej odločno na strani Ljubljane. Sedaj v teh organih sodelujejo tudi Mariborčani, Celjani in tudi Murskosobočani, ki so se letos priključili v ligaško tekmovanje. Slednjim smo pri tem vključevanju pomagali z nasveti, tako kot so pred leti Ljubljančani pomagali nam; tukaj gre za zgledno sodelovanje centrov in klubov.«
Jože Mohorič
Državna bowling liga 2009 - razpored skupin
Skupina A: Xtreme 1, Piramida 1, Epic 3, BK 300, Ptuj 2, Mulda Skupina B: Triglav 2, Ericsson, Epic 1, Meteoriti, Piramida 2, Ptuj 1 Skupina C: Xtreme 2, Purger, Epic 2, Gladiatorji 2, SCH Dodo, Triglav 1 Skupina D: Tuš Dodo, Gladiatorji 1, Epic 4, Kegl City, Nova Generacija, Olimpija
Razpored tekem 1. kroga:
Skupina A: 1. krog (sobota, 17. 1.): Xtreme 1 - BK 300, Epic 3 - Piramida 1, Ptuj 2 - Mulda.
Skupina B, 1. krog (sobota, 17. 1.): Ericsson - Epic 1, Meteoriti - Piramida 2, Ptuj 1 - Triglav 2.
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krka (sobota ob 19.00 v ŠD Center), Velenje - Olimpija, Zagorje Istrabenz Gorenje - Evro Casino Kočevje, Sava Kranj - Piran vrtovi Istre, Celeia Žalec - Celjske mesnine, Škofja Loka KSI - Brežice.
Prijateljska tekma
V soboto, 17. januarja, s pričetkom ob 14. uri bo v športni dvorani na Hardeku potekal pripravljalni turnir, na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe: Jeruzalem Ormož, Merkur Škofja Loka, Varteks Varaždin.
Odbojka
1. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 12.KROGA: AC Prstec Ptuj - Luka Koper (sobota 17.30 v gimnazijski telovadnici), Aliansa - Sloving Vital, Calcit Kamnik - Benedikt, TPV Novo Mesto - MZG Grosuplje.
3. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - VZHOD
13. KROG: Kurent SK Company - Kema Puconci (sobota ob 15.00 v gimnazijski telovadnici)
Kegljanje
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
10. KROG: Šoštanj - Drava (sobota ob 16.30)
1. A SKL - mo ški
10. krog: sobota, 17. 1., ob 14. uri: Radenska - Novolit (Cerknica)
1.	B SKL - ženske
10. krog: sobota, 17. 1., ob 17.30 uri: Radenska - Miroteks (Celje)
Tenis
2.	ZIMSKA LIGA 2008/2009
PARI 6. KROGA, SOBOTA ob 8.30: Kovinarstvo Špurej - Enigma, TK Gorišnica - TK Skorba gad; SOBOTA ob 11.45: TK Šumari - TK Štraf.
Mali nogomet
1.	SFL
PARI 11. KROGA: sobota, 16. 1., ob 19.00: Puntar Casino Safir - Do-bovec; ob 20.00: Benedikt - Oplast Kobarid; ob 20.30: Gorica - Živex, Tomi Press Bronx - Svea Litija; nedelja, 17. 1., ob 20.00: Kix Ajdovščina
-	Sevnica.
2.	SFL vzhod
PARI 12. KROGA: petek, 16. 1., ob 20.00: KMN Slovenske Gorice
-	FC Branik Maribor; ob 20.30: Bioterme Mala Nedelja - Nazarje Glin; sobota, 17. 1., ob 18.00: KMN Cerkvenjak Gostišče Anton - Tomaž; ob 19.00: Teleing Marinci - Duplek TBS Team24; nedelja, 18. 1., ob 17.00: FSK Kebelj - Ptuj ABA roletarstvo Saš bar.
LIGE MNZ PTUJ
SOBOTA, ŠPORTNA DVORANA CENTER - 9.00: ŠD Ptujska Gora
-	Club 13; 9.40: Jure MTS Hajdina - KMN Poetovio Ptuj; 10.20: KMN Mitmau Remos - Hobit Pub Apače; 11.00: Bar Korže - KMN Majolka; 11.40: Mark 69 - Bukovci Bar Gloria; 12.20: ŠD Vitomarci - ŠD Rim; 13.00: Oki Team - Bar Saš; 13.40: O Sole Mio - ŠD As; 14.20: Inox ograje Majcen - ŠD Destrnik Virtuozi; 15.00: Klub ptujskih študentov
-	Eleaplanet&Co MSM International; 15.40: Apolon 11 - Draženci; 16.20: ŠD Polenšak - Mogg.
5. zimski mednarodni turnir U-12
V nedeljo, 18. januarja, bo Nogometna šoli Poli Drava Ptuj organizirala 5. zimski turnir v malem nogometu. Tekme v športni dvorani Center se bodo pričele ob 10. uri.
Nastopilo bo 12 ekip, ki bodo razdeljene v tri skupine, najboljši dve pa se bosta uvrstili v zaključne boje, ki se bodo pričeli ob 16. uri.
dk, jm, nš, uk
Planinski kotiček
Izlet po Miklošičevi poti
Nedelja, 8. februar 2009
Slovenski kulturni praznik bomo počastili tudi planinci. Vabimo vas na pohod po Miklošičevi poti iz Ljutomera na Jeruzalem. S prijetno hojo in spoznavanjem krajev, od koder so bili veliki slovenski kulturniki, bomo okrepili zdravje in v prijetni družbi preživeli kulturni praznik.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 8. februarja 2009, ob 7.45 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 7.57). Z vlakom se bomo peljali do Ljutomera in pred spomenikom Frana Miklošiča pričeli pohod. Pot nas bo vodila skozi Radomerščak do zidanice Malek, kjer bo pokušina prleških dobrot. Čez Jeruzalem se bomo podali nazaj v Ljutomer. V hotelu Jeruzalem bo zaključek pohoda s planinsko zabavo.
Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, na stojnicah ob poti in v hotelu ob zaključku pohoda. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša 6,30 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 3. februarja 2009, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Aldo Ino llešič • Kolesar, ki je očaral Ameriko
Prišel, videl, zmagal
V Ameriko se je podal z namenom, da tekmuje, si nabere novih izkušenj, spozna nove kraje, ljudi ... Pričakoval je, da ga bo Amerika očarala, a presegel je svoja pričakovanja ... Aldo Ino Ilešič je očaral Ameriko in našel nov kolesarski klub, ki mu bo pomagal uresničiti zastavljene cilje. Dovolite mu, da vas prek intervjuja v Štajerskem tedniku popelje po adrenalinski cesti svojega življenja. Okusite sladkost zmage in se predajte hitrosti.
»Zavedam se, da je vsak človek talentiran za nekaj, vendar redki so tisti, ki znajo poiskati in negovati svoj talent. Preseneča spoznanje, da velikokrat uspe tistim, ki nimajo posebnega daru, imajo pa vztrajnost, voljo in pogum. Kaj žene mene? Žene me oboje. Imam talent in imam svojo vizijo. Vidim svoj cilj, pot do njega je težka, a vem, da mi bo uspelo.« Aldo
Vsi vemo, da talent v vsakdanjem življenju ni zadostno orodje, s katerim bi zgradil uspeh. Uspešen športnik potrebuje mnogo več. Lahko bi rekla, da potrebuje karizmo, s katero očara svet športa, da ga povzdigne med zvezde. Zate pravijo, da nisi samo vrhunski športnik, imaš mnogo več. Znaš se dobro promovirati.
Svet športa je raznolik kot mozaik, a vsak ima svojega športnega junaka s karizmo, svoj čar in svojo zgodbo. Že zelo zgodaj sem se zavedel, da je nesmiselno begati od športa do športa. V športu se moraš najti in se mu popolnoma predati. Podrediti mu moraš svoje telo, misli in energijo. Mnogi rečejo: »Ah, saj samo sede na kolo in zmaguje,« pa ni tako. Kolo je mnogo več, je stil življenja. Čutim, da v sebi nosim velik potencial, zdaj potrebujem le optimalne po-
goje, da se ta potencial razraste v velik uspeh. Takšne pogoje ti lahko nudi dober kolesarski klub, a na koncu je vse odvisno od tebe samega. Letos mi je uspelo preseči okvir Slovenije, saj sem vzbudil pozornost tujega kluba. Zavedam se, da sem pred velikim izzivom, ki me lahko pripelje do želenega cilja, zato se bom prepustil toku življenja. Če zdaj pogledam na začetek svoje poti, sem ponosen. Za svoj uspeh sem zelo garal in tudi za lastno promocijo sem vložil veliko truda. Danes za to skrbijo drugi. Imam svojo spletno stran, kiropraktika, osebnega trenerja, menedžerja, sponzorje, donatorje. Vendar če ne bi bil poln energije in želje po uspehu, se zdaj ne bi pogovarjala in ne bi pisala intervjuja.
Naš kolesarski klub svetu sporoča apel
V letu 2008 si s svojimi uspehi pretresel domačo sceno cestnega kolesarstva. Tisti, ki te poznamo, vemo, da tvoj uspeh ni nekaj nepričakovanega. Za vrhunske rezultate, ki si jih dosegel, si dolgo garal. Ali meniš, da bi svoj cilj dosegel že pred preteklo sezono, če ne bi vmes posegel splet nesrečnih okoliščin?
Letos me je sreča ponesla čez lužo. Kolesarska pot, ki sem jo prekolesaril skozi življenje, mi je namenila veliko modrosti in naukov, ki so moj svetilnik na poti do uspeha. Zdaj potrebujem le nekoga, ki bo prižigal luči v mojem svetilniku. In letos sem ga našel v vlogi ene izmed najhitreje razvijajočih se kolesarskih ekip v ZDA, TEAM TYPE 1, ki me je naučila še ene modrosti. V življenju ni ovir do uspeha ... Če si »nekaj« želiš in za ta »nekaj« trdo garaš, lahko dosežeš vse . Te misli sem se navzel od klubskih prijateljev.
V ekipi imamo štiri tekmovalce s sladkorno boleznijo tipa-1. Stvar ni tako enostavna, saj morajo ti tekmovalci nenehno spremljati odzive svojega telesa, ni pa ovira, ki je ne bi mogli premagati. Svojo bolezen so obrnili v prid in glavni sponzorji našega kluba so proizvajalci inzulina in naprav za merjenje krvnega sladkorja. Vsi imamo skupni cilj, nastopati na Tour de France leta 2012. Lahko bi rekel, da naš kolesarski klub svetu sporoča apel, da človek ne sme obupati in da so v življenju vse sanje dosegljive. Tudi sam sem v preteklih letih šel skozi pekel poškodb in bolezni. Marsikdo bi obupal in obesil kolo na klin. Najvidnejši rezultat, ki se ga spominjam iz svojih kolesarskih začetkov, se dotika zmage na najprestižnej-ši etapi na dirki Po Sloveniji leta 2003. Tudi v letu 2004 je športni ritem tekel po zastavljenih načrtih, saj sem zmagoval na najpomembnejših dirkah na Nizozemskem in v Franciji. V letih 2005-2007 pa se je začel moj pekel, neuspeh, nemoč. Najhuje je, da imaš energijo in voljo, da si želiš tekmovati, a ne moreš, ker si poškodovan. Preživel sem prometno nesrečo, zlom kosti v zapestju zaradi nesrečnega padca in težave z dihanjem. Ko sem leta 2007 okreval po uspešni operaciji, sem vedel, da prihaja moj čas. Zelo mi je žal, da uspešne sezone nisem zaključil v domačem klubu Perutnina Ptuj. Življenje ni premica, je krivulja ... Včasih si zgoraj, včasih spodaj, vedno pa potuješ naprej. Ko pogledaš nazaj, vidiš, da si moral prehoditi vso krivuljo, da si prišel do želene točke . In to je najpomembneje. Vsi, ki so se znašli na moji poti, so del mojega sedanjega uspeha, zato ne bi ničesar spremenil.
Pojem vztrajnosti v kolesarstvu predstavlja Jure Ro-bič, ki z ekstremnimi napo-
Aldo Ino Ilešič: Sprint je moja disciplina. Rad imam hitrost, adrenalin, energijo. Zamislite si dirko, nepopisno gnečo in kaos, ki nastane, ko se sreča okoli dvesto kolesarjev, ki kolesarijo s hitrostjo do 70 km/h, tesno drug ob drugem proti ciljni črti.«
ri in železno voljo navdihuje kolesarske zanesenjake. Ti si njegovo nasprotje, saj navdihuješ z impulzivnost-jo, odločnostjo in eksplo-zivnostjo. Nekako se zdi, da ti je kolesarski sprint pisan na kožo. Vsak športnik se išče, preden najde tisto disciplino, v kateri zablesti. Kako je potekala tvoja osebnostna in športna rast od začetka kolesarske poti pa vse do danes?
Spominjam se, da sem velik del svojega otroštva preživel na kolesu. Velikokrat sem spremljal kolesarske dirke na Ptuju. Ta šport me je tako očaral, da sem sklenil poskusiti. Res je, sprint je moja disciplina. Rad imam hitrost, adrenalin, energijo. Zamislite si dirko, nepopisno gnečo in kaos, ki nastane, ko se sreča okoli dvesto kolesarjev, ki kolesarijo s hitrostjo do 70 km/ h, tesno drug ob drugem proti ciljni črti. Predstavljajte si to prerivanje. Zelo pomembno je, da si v takšni situaciji sposoben obvladovati svoje telo, kolo in obdržati ravnotežje. Ta nepopisni kaos me povsem prevzame. Že če tekmo spremljam samo prek malega ekrana, mi naraste adrenalin. Če k temu primešaš še trdo delo, vztrajnost in voljo, dobiš uspešnega sprinterja na kolesu, ki komaj čaka, da se prične sezona 2009. Osebnostna in športna rast ni nekaj, kar zgradiš čez noč, to pride skozi izkušnje. Veliko pomeni tudi podpora okolice in trenerja. Potrebujem nekoga, ki bo znal iz mene iztisniti maksimum. Kolesar si trenerja poišče sam in ga tudi sam plačuje, popolnoma neodvisno od kluba. Ljudje smo različni, zato je zelo pomembno, da najdeš
človeka, s katerim se ujameš. V letu 2008 je postal moj trener Miran Kavaš, nekdanji selektor iz mladinskih vrst in sedaj trener v klubu Sava Kranj. Miran Kavaš mi je že v času, ko sem bil še mladinec, znal zelo dobro svetovati in je ob mojem tedanjem trenerju Boštjanu Arnušu zaslužen za 13. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v Belgiji leta 2002. To je oseba, ki mi je resnično pomagala s svojim znanjem in človeškim pristopom.
Štiri zmage, eno drugo mesto
S klubskim kolegom Vla-dimirjem Kerkezom sta se v lanskem letu podala na turnejo kriterijskih dirk po Združenih državah Amerike, kjer si zablestel in s svojim nastopom očaral Ameriko. Na teh kriterijih so bistveno višje hitrosti kot pri nas, a zdi se, da s tem nisi imel težav. Ali nam dovoliš pogled na kolesarsko dirko skozi svoje oči?
Če na kratko povzamem izkupiček dirk v ZDA za lansko sezono. Širi zmage in eno drugo mesto. To je vsekakor odlično, tudi v očeh nepoznavalcev. Način dirkanja je v Ameriki podoben našemu, razlika je le v disciplinah in njihovi organizaciji. Kriterijske dirke sicer poznamo tudi v Sloveniji, a v ZDA se jih lotevajo na samosvoj in zanimiv način. So krajše, saj trajajo približno uro in pol, kolesariš po mestnih središčih, kar je zelo razburljivo. Ob stezi te pozdravljajo množice ljudi, ki navijajo, komentatorji glasno komentirajo dogajanje
Aldo Ino Ilešič: »Ko sem na ciljni črti dvignil roke v znak veselja ob prvi zmagi v ZDA, sem si želel samo še več, več, več in več ...«
Do konca kolesarske kariere lovec na uspeh
Od leta 2004 dalje se profesionalno ukvarjaš s cestnim kolesarstvom. Veliko je športnikov, ki se predajo samo športu in po koncu športne kariere se znajdejo pred težkim vprašanjem, kateri poklic bo zamenjal šport. Sam teh težav verjetno ne boš imel, saj si študent Fakultete za varnostne vede. Ali se od profesionalnega kolesarstva da preživeti?
Sprašujete me, kaj bom počel po koncu športne kariere. Ne vem, a zagotovo mi ne bo dolgčas. Sem človek s polno glavo idej, zato se ne bojim prihodnosti. Zdaj se ne želim obremenjevati s temi vprašanji. Svoje misli o prihodnosti bom pospravil v kot in jih poiskal takrat, ko bo prišel čas za odgovore. Za študij nimam veliko časa, saj me šport popolnoma okupira. A ko začutim potrebo po drugačnem ritmu, sedem za svojo pisalno mizo in študiram. Z učenjem nimam težav, znanje mi gre hitro v glavo. Kar se tiče zaslužkov, se v detajle ne bi spuščal. Povedal bom le, da lahko s tem športom kar veliko zaslužiš, če dosegaš vrhunske rezultate. Čutim, da bo moje življenje vedno prepleteno s kolesarstvom, tudi ko se bo profesionalna pot končala, bo ostalo veliko izkušenj, ki jih bom prenašal na nove rodove. Do takrat pa bom lovec na svoj uspeh.
in ti s tem vlivajo voljo. Sama kulisa mesta, skozi katerega kolesariš, pa je tako razgibana, da si poln energije in zanosa. Kolesarstvo znajo spremeniti v velik bleščeč spektakel, nekakšen šov na ameriški način. Ko sem na ciljni črti dvignil roke v znak veselja ob prvi zmagi v ZDA, sem si želel samo še več, več, več in več .
Na dirkah po Ameriki te je spremljala tvoja ljubezen Nina Kolarič, vrhunska ptujska atletinja. Oba delita podobne izkušnje, saj sta profesionalno vpeta v šport. Uspelo si vama je ukrasti nekaj dragocenega časa za pohajkovanje po Las Vegasu, neonski oazi sredi puščave. Kako sta doživela utrip mesta, zabave in igralništva?
Res je, oba sva profesionalna športnika, ki tekmujeva v povsem različnih športih. Deliva podobne izkušnje, spoznanja in, kar je najpomembneje, imava podoben utrip dneva. Zelo sva bila vesela, da sva lahko skupaj preživljala dragocen prosti čas. Nina se je v tistem času ravno vrnila iz OI v Pekingu in s tem zaključila svojo športno sezono. Spremljala me je na dirkah po Ameriki in mi s tem nudila velikansko moralno podporo. Zavedam se, da je tudi ona velik del mojega uspeha. Las Vegas je bil nepozabno doživetje. Je tako poseben, da bi ga težko primerjal z drugimi kraji in mesti. A moj ritem je drugačen od tistega, ki utripa v tem mestu igralništva. Ko se športnik odpravlja na zaslužen počitek, se tam »pravo« življenje šele prebuja .
V letu 2008 ti je uredništvo Bicikel.com podelilo priznanje za največ doseženih zmag v kolesarski sezoni. Do konca leta 2008 si tekmoval za kolesarski klub Sava Kranj. Nam lahko razkriješ, kakšna je vizija tvoje športne prihodnosti? Kaj so tvoji cilji, želje in poslanstvo?
Zelo si želim zmage na dirki Milano-San Remo, ki je najdaljša enodnevna kolesarska dirka in je pojem prestiža, vztrajnosti, vzdržljivosti in hitrosti. ZMAGA je beseda, ki poganja pedale mojega kolesa . tako dolgo, dokler ne bom prišel do cilja, ki sem si ga zastavil. Na ciljni črti bom dvignil roke in se poslovil od profesionaliz-ma ... Potem bom užival v sadovih svojega dela.
Aleksandra Jelušič
Kungota • 102 leti Marije Panikvar
Najrajši posluša Radio Ptuj
V petek, 9. Januarja, je dopolnila 102 leti Marija Panikvar iz Kungote, najstarejša občanka na območju občine Kidričevo. Ob visokem jubileju sta jo na domu obiskala podžupan občine Kidričevo Jože Medved in predstavnica občinske uprave Zdenka Frank.
Slavljenka Marija Panikvar je nenapovedane goste z občine pričakala z urejeno frizuro ter nasmehom na licih in se kljub visoki starosti ter slabemu sluhu z njimi zadržala v krajšem pogovoru. Podžupan Jože Medved ji je ob visokem jubileju čestital in ji v imenu vseh občanov zaželel še veliko zdravih let ter jo razveselil s šopkom in darilno košarico.
Marija Panikvar je bila rojena 9. januarja 1907 v številni kmečki družini Tomanič v Kungoti pri Ptuju, ki še danes stoji nasproti sedanje gostilne Mlakar. Ko je bila stara tri leta, se je vsa družina preselila v sosednjo Gerečjo vas, kjer sta starša kupila posestvo. Kot 28-letno dekle pa se je nato kot nevesta vrnila v rojstno
Kungoto, kjer se je poročila z mladim domačinom Martinom Panikvarjem. Njen mož je bil po poklicu čevljar in je hodil naokrog »na štero«, Marija pa je vse življenje ostala doma in pridno gospodinjila ter kmetovala.
Ko je pred dvema letoma dočakala 100. rojstni dan, so ji krajani Kungote pripravili veliko vaško slavje s slovesno sveto mašo, na kateri so maše-vali kar štirje duhovniki, svoji prvi stoletnici v čast pa so v kulturni dvorani pripravili veliko slavje, ki se ga je udeležilo prek 150 sorodnikov in vaščanov.
Danes je Marija Panikvar, ali Varčova Micka, kot jo imajo po domače, kljub 102 letoma še vedno dovolj zdrava, da se tu in tam s pomočjo hčerke
Foto: M. Ozmec
Marija Panikvar je bila svojih gostov iz občine zelo vesela, najbolj pa se je razveselila šopka rož.
Marije Krček, zeta ali vnukinje sprehodi po hiši. Poleti je rada posedala v senci domačih brajd, sedaj pozimi pa je v glavnem v hiši, najraje kar v topli postelji, saj zanjo pridno skrbi hčerka in njena družina. Vid ji sicer peša, tako da Štajerskega tednika ne more več prebrati sama, obvezno pa vsak dan od jutra do večera posluša Radio Ptuj. Pravi, da je to njena vez s svetom. Njen recept za dolgo življenje je predvsem zmernost: »Malo jesti, pa fejst delati, to bi bilo po mojem. Veste, nikdar nisem v ničemer pretiravala, včasih smo bili veliko bolj skromni kot danes. Jesti ni bilo toliko kot danes, delali pa smo dosti več. Včasih sem rada spila tudi kakšno kupico kvintona, dandanes pa zaradi zdravil tega ne smem.«
A se je za svoj 102. rojstni dan kljub temu malce pregrešila, saj je s kupico domačega nasmejanega obraza nazdravila svojima gostiteljema. Pa na zdravje, draga tetica Micka in na svidenje prihodnje leto na vašem 103. rojstnem dnevu!
-OM
Dornava • Na obisku pri Milki Cajnko
Ženske, da te kap
V občini Dornava se lahko brez dvoma pohvalijo s kar nekaj čilimi starejšimi občani, pravzaprav bolj z občankami, saj jih ni malo, ki so si naložile že preko osem ali devet križev življenja. Med njimi je tudi Milka Cajnko iz Mezgovcev, ki je 10. januarja praznovala točno 98. rojstni dan.
ki ga vodi predsednik Janko Cigula. »V našem društvu je uveljavljena tradicija, da ob božično-novoletnih praznih voščimo vsem starejšim občanom, ki so napolnili 80 let. Letos je bilo takšnih 55. Vse smo tudi simbolično obdari-
li. Posebej pa voščimo ob rojstnih dneh tistim, ki so stari 90 let ali več in takšne imamo letos v občini tri; vse tri so ženske. Najstarejši moški pa bo 90 let dopolnil čez tri leta,« je ob obisku Milke Cajn-ko povedala tajnica Marija Ve-
likonja, ki ni skrivala ponosa, da se domača občina kiti s tako čilimi in visoko starost dosegajočimi občani.
Morda pa je res kaj posebnega v tistem znanem dorna-vskem rdečem luku ...
SM
Milka je kljub zavidljivim letom nasmejana in nadvse živahna ženica, ki ji niti noge ne nagajajo kaj preveč. Vse svoje življenje že živi v Dor-navi, v naselju Mezgovci, kjer gospodari v majhni hiški; tik ob domačiji se je ustalila tudi njena hči Verica, pri kateri zadnje čase Milka preživi večino dni: »Ampak spat grem pa še na svoje,« takoj doda Milka, čeprav lepo prizna, da se res večino časa potepa pri hčeri. In kot vedo povedati tisti, ki Milko dobro poznajo, pot z domačega do sosednjega hčerinega dvorišča nikakor ni edina in ne najdaljša, ki jo stara ženica še redno vzame pod noge. V tem hudem mrazu in zimi je sicer res ne od-
nese kam daleč, še jeseni in gotovo bo tako tudi pomladi, pa se Milka kaj rada sprehodi tudi kam dlje »po vasi«. In če verjamete ali ne, Milka kljub visoki starosti ne more, da ne bi pogledala tudi na vrt in poskrbela, da na njem ni plevela.
Da je bila mama vedno zelo pridna, pove tudi hči Verica, ki je ena od šestih Milkinih otrok. Danes je seveda Milkina družina še veliko večja kot nekoč, saj se je v naslednjih rodovih rodilo 13 vnukov, pa 12 pravnukov in danes znajo Milko spraviti v dobro voljo tudi že trije prapravnuki.
Sicer pa Milka nasploh velja za nasmejano ženico; tudi ob našem obisku ji nasmeh kar
ni hotel izginiti z obraza: »Jezna pa res nisem, saj nimam za kaj biti,« pravi Milka in dodaja, da je tudi TV-spored in slabe novice nič ne spravljajo v obup, ker ga ne gleda veliko; v mrzlih dneh, ko ne more v cerkev, ji TV služi za to, da lahko spremlja bogoslužje.
Tudi zdravje ji kaj veliko ne nagaja; verjetno zato, ker nikoli ni bila vajena razkošja; težko delo in vzgoja številne družine sta jo očitno dobro utrdila. Pri hrani sploh ni izbirčna in je prav vse; najbolj pa se razveseli sveže zelene solate z domačega vrta.
Milki Cajnko so ob njenem visokem življenjskem jubileju čestitali tudi člani dorna-vskega društva upokojencev,
Milki Cajnko so za njen 98. rojstni dan v imenu društva upokojencev voščili predsednik Janko Cigula, članica Anica Kokot (tudi Milkina nečakinja) in tajnica Marija Velikonja.
Ptuj • Humanitarna dejavnost na OŠ Olge Meglič
Z zamaški omogočili nakup invalidskega vozička
Tudi v letošnjem šolskem letu so učenci in delavci Osnovne šole Olge Meglič pokazali, da imajo veliko dobre volje in da radi pomagajo ljudem v stiski.
V	humanitarni akciji so v zadnjih dveh mesecih lanskega leta zbirali plastične zamaške, decembra pa so zbirali igrače za akcijo Mladi mlajšim in Varno hišo.
V	novembru in decembru so učenci in zaposleni na OŠ Olge Meglič sodelovali v humanitarni in ekološki akciji Zbiranje plastičnih zama-škov. Zbrali so jih toliko, da so omogočili nakup invalidskega vozička za 16-letnega fanta z Gorenjske, ki ima cerebral-
Foto:arhiv sole
no paralizo. Ker je bila akcija zelo uspešna, jo nadaljujejo tudi v prihodnje.
Decembra pa so na šoli zbirali tudi igrače. »Zbrali smo jih veliko. Nekaj smo jih v okviru projekta Mladi mlajšim podarili otrokom, ki jih najbolj potrebujejo in se jih bodo zagotovo zelo razveselili. Del igrač pa smo želeli podariti otrokom v Varni hiši, saj smo skozi pogovore ugotovili, da vsi otroci niso srečni in ne živijo v toplem družinskem okolju. Potrudili
smo se in bili smo zelo aktivni v prinašanju igrač. Zbrali smo preko 140 igrač. Največ je bilo družabnih iger, sestavljank, punčk, pisal in žog,« sta pojasnili ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak-Sabath in socialna delavka Anita Peklar Selinšek. Zbrane igrače je šola prejšnji teden predala direktorju Centra za socialno delo mag. Miranu Kerinu ter socialnima delavkama Renati Polanec in Aniti Brunčič.
Dženana Bečirovič
Sedlašek • Ledena trgatev na vinogradniški kmetiji Vaupotič - Cestnik
Kmetija, ki je občini v ponos
V nedeljo, 4. januarja, so na vinogradniški kmetiji Vaupotič - Cestnik v Sedlašku, občina Podlehnik, opravili tretjo ledeno trgatev, pred tem pa že leta 2004 in 2007.
Temperature so bile letos idealne. Ob sedmih, ko se je pri kmečkem zajtrku zbralo okrog 20 trgačev, je termometer še vedno kazal -13 stopinj Celzija, le nekaj stopinj manj (-9) pa ob koncu trgatve. Dobro varovanih 600 trsov renskega rizlinga, ki so zasajeni na precejšnji strmini, a na odlični sončni legi, so marljivi trgači uspeli obrati v uri in pol.
Posebne trgatve, ki je izreden ponos vsakega gospodarja, so se ob strokovnem nadzoru, ki ga je vodil Andrej Reberninšek, udeležili domači, njihovi sorodniki in tudi ugledni gostje iz javnega življenja: poslanec DZ Branko Marinič, konzul viteškega omizja in vitez vina dr. Vladimir Korošec, župan občine Podlehnik Marko Maučič, podžupan mag. Ivo Ban in svetovalka Kmetijske svetovalne službe Ptuj Bernarda Trafela.
Foto: Ivo Ban
Udeleženci ledene trgatve
Dogodek je bil tudi medijsko zelo odmeven.
Gospodar Franc je z zadovoljstvom povedal, da so uspeli iztisniti dobrih 100 litrov izvrstnega mošta, njegova sladkorna stopnja je znašala 170 oOe, kolikor naprava sploh uspe pokazati. Očitno pa je ta bila še mnogo višja. Letošnjega uspeha sta Franc in Dragica, nič manj pa njun sin Mihael, ki jima kot dijak Biotehniške šole na Ptuju izdatno pomaga pri vseh opravilih, izredno vesela, še posebej zato, ker so proti koncu lanskega leta uspeli premagati številne administrativne ovire v zvezi z njihovimi poslovnimi načrti. Tik pred zimo so namreč že izvedli del obsežnejše investicije - prizidek k stanovanjski hiši, kar nujno potrebujejo za širitev in obogatitev turistične ponudbe s prenočišči za goste na njihovi zares perspektivni vinogradniški kmetiji. Njihovih uspehov se prav tako veselijo mnogi občani in vodstvo občine Podlehnik. Tudi po zaslugah Franca in Dragice postajajo ime občine Podlehnik in številni zelo kakovostni haloški (vinski in kulinarični) proizvodi jasno prepoznavni atributi v širšem slovenskem prostoru.
Ivo Ban
Piše: Uroš Žajdela • Cape Verde ali Zelenortski otoki
Prihod na Zelenortske otoke
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Že prvi stik s temi vulkanskimi otoki pravzaprav pusti hvalevreden pečat, ki ga krasi predvsem topel pozdrav in izredna prilagodljivost letaliških delavcev, saj vstopna viza ne predstavlja nepremostljive težave, kar je sicer vsakdanja praksa v drugih zaho-dnoafriških državah. Sicer je mogoče urediti vizo že v Evropi, a po izjemno zasoljeni ceni, prav tako pa se moraš podati do bližnjih evropskih prestolnic, saj Slovenija ne premore veleposlaništva. Na letališču Sal, ki je dobilo ime po istoimenskem otoku, policisti le skomignejo z rameni in te napotijo v posebno sobo z rahlo debelušno, a toliko prijaznejšo gospo, ki v najkrajšem času uredi potrebno dokumentacijo. In kar nepredstavljivo, brez podkupnine. Ugotovitev, da nisi v Zahodni Afriki per se, ampak le geografsko, je seveda povsem na mestu. Tudi domačini se le stežka sprijaznijo z dejstvom, da so Afričani, saj sebe mnogo bolj povezujejo s Portugalsko kot pa dobrih 400 kilometrov oddaljeno Črno celino.
Pred prihodom na Zelenortske otoke sva naletela na izjemno veliko opozoril glede pretirane turistične konotacije otoka Sal, kar je botrovalo precejšnji želji po bliskovitem odhodu v smeri drugih, manj naseljenih in pristnejših otokov. Zaradi izredne mobilne omejenosti, saj si v primeru želje po medo-toškem popotovanju prisiljen ali čakati
na redke tovorne ladje, na katerih si prostor deliš s številnimi prodajnimi in menjalnimi dobrinami in zahtevajo vsaj 24-urno plovbo, ali plačati relativno visoko ceno letalskih vozovnic, je pravzaprav nemogoče načrtovati popotovanje vnaprej in tako se je preprosto najlažje prepustiti toku dogodkov. Ker sva želela nadaljevati pot finančno najbolj prijetno, torej sva čakala na ladjo, sva bila za nekaj dni prikovana na otok Sal, kar v končni fazi niti ni bila najhujša usoda, saj otok vendarle slovi po najlepših plažah. Napotila sva se v prestolnico Espargos, izbrskala kar se da ugodno namestitev in se v brezbrižnosti podala na krajši sprehod po tem majhnem in zelo prikupnem mestecu.
Sal - prestolnica Espargos
Ob prvem jutranjem svitu sva iz hotelskega okna zazrla izjemne vulkanske vrhove, ki so obljubljali nepozaben pohod po bližnjih hribih, kar je privabilo ogromen nasmeh na najina obraza. Po obilnem zajtrku, kar je tudi osnovni obrok za domačine, sva odhitela po z oceanom omejenih ravnicah ter se povzpela na 450 m visok vrh, ki je ponujal dihjemajoči razgled na otok sredi brezmejnega, nebesno modrega oceana. V daljavi so se bohotili preostali vulkanski vrhovi, mogočen vulkanski krater v vasici Pedro de Lume, prav
Prestolnica Espargos ponuja izjemen preplet tradicionalizma in sodobne mestne ureditve, ki se blešči v povsem evropsko naravnanih stavbah. Vendar pa večina ljudi še vedno kljubuje novodobnim trendom in ohranja edinstven otoški način življenja.
tako pa je moč s ptičje perspektive odkrivati prestolnico Espargos. Izjemno doživetje, ki ga nekoliko omeji le precej močno gibanje zračnih tokov. Sicer je bilo vzpenjanje po magmatskem hribu relativno preprosto, saj sva se kot gamsa in polna pričakovanja odrivala med vulkanskimi sedimenti, zato pa je sestop zahteval vso alpinistično in gor-sko-pohodniško znanje. Gre namreč za dolgotrajen in zapleten proces, pri katerem se predhodno navidezno stabilne kamnite gmote spremenijo v krhke in zelo nezaupljive kamenčke, ki se mnogokrat ob dotiku preprosto sesedejo. Seveda le-to ni mala malica ali izrazito zabavna dogodivščina, saj te ob tem spremljajo nekaj desetmetrski klifi, tako da je izjemna previdnost več kot zaželena.
Sestop v smeri vulkanskega kraterja, kjer se je zgodba o otoku pred davnimi časi tudi začela in v katerem se danes nahajajo soline, nama je vzel dobri dve uri in vsaj še toliko sivih las. Krater, ki spominja na ogromno, belo skledo nastajajoče soli, je znamenitost za številne turiste in popotnike. V poznih popoldanskih urah sva se polna dogodivščin vrnila v Espargos in zaužila trenutek lokalnega dneva. Prestolnica namreč ne leži ob obali, prav tako pa ni ravno bogata z znamenitostmi in posledično neprivlačna za hotelske turiste, tako so ljudje uspeli ohraniti delček pristnosti, predvsem v starem delu mesta. Ob pitju tradicionalnega otoškega vina je izredno zanimivo spremljati lokalne fante, ki se dobivajo v majhnih ulicah in ob kozarčku opojnih pijač dvorijo puncam, ki nagajivo spremljajo njihovo vedenje z bližnjih vogalov ali balkonov. Starejši člani skupnosti pa v vsej svoji modrosti razpravljajo pred durmi svojih kolonialnih stavb o tegobah tega sveta. Življenje se za trenutek ustavi v dolgo pozabljeni preprostosti, smisel evropskega pragozda težav in tegob v težnji po ogromni količini materialnih sredstev pa se ponovno potrdi v vsej svoji neumnosti.
Santa Marija ali peščeni raj otoka Sal
Meka ljubiteljev nepregledno dolgih peščenih plaž in kristalne modrine izjemno vabljivega morja se nahaja v izjemno turistični vasici Santa Marija.
Dejansko je pogled na te plaže in modrino vode izjemen, pa vendarle vsi ti hotelski kompleksi, kjer se bohotijo zastave evropskih lastnikov, uničijo pristnost in naravno izjemnost Zelenort-skih otokov. Tudi domačini se v želji po denarju sprevržejo v cirkusante ter klovne, saj na vsakem koraku želijo zabavati belopolte in očitno denarja polne turiste. Le-ti pa se s širokim nasmeškom nasmihajo vragolijam patetičnih lokalnih mišičnjakov. Žalostno, a to je realnost v vseh večjih letoviških krajih in državah. Na srečo pa le kakšen kilo-
meter za vso to farso najdeš ohranjene sipine, do koder zaenkrat ne seže pohlepnost prav nobenega hotelirja. In tukaj sva ujela svoj košček raja na Zemlji tudi sama ter se predala lepoti narave, igranju relativno močnega sonca z najino občutljivo kožo ter modrinam sinjega neba. Zaslužen počitek nama je zelo dobro del in verjamem, da čez nekaj let ne bo več možno ujeti tako odmaknjene plaže v vasici Santa Marija, posebej ob podobnem razvoju dogodkov.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Otok Sal ponuja edinstvene plaže, izjemno modrino morja in rajske valove za surferje. Na žalost je velik del tega raja v rokah hotelskih veleposestnikov, ki naravno čudo izrabljajo v svojo korist.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Pingijev plesni večer
16.1.2009 ob 20.00 Tadej Toš, Zapirfan pika sn
Stand up komedija 18.1., 25.1. in 1.2. ob 19.00
Splitski večeri v Grand Hotelu Primus
s klapo More 22., 23. in 24.1.2009
Primusove vinske zgodbe
Vinske posebnosti iz Vipavske kleti 23.1.2009 ob 20.00 Dnevi furlanske kuhinje v Grand Hotelu Primus
29., 30. in 31.1.2009
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
<è»
GEMINA
GEMINA
K- L- U- B
Grand Hotel Primus ****
ft
Grand Hotel Primus
Grand Hotel Primus
ssAHoras&naaas
Kuharski nasveti
Skuta
Odlične lastnosti skute so njen sveži okus, rahlost in energijska ter hranilna vrednost.
Skuta je beljakovinsko živilo in velja za izdelek z nizko energijsko vrednostjo in je primerna tudi za dietno prehrano. Zraven beljakovin vsebuje še malo maščob in ogljikovih hidratov ter vitamine in mineralne snovi. Prvotno so skuto izdelovali iz svežega mleka, dandanes zaradi občutljivosti uporabljamo za izdelavo skute pasterizirano mleko, nekatere krajevne posebnosti pa še vedno zahtevajo sveže surovo mleko.
Poznamo številne vrste skute, nekatere so kremaste z večjim deležem maščob, spet druge z velikimi in drobnimi zrnci, določene vrste so zelo nežnega, finega okusa, spet druge nekoliko grenke in izrazitega okusa. Te lastnosti pa lahko izkoriščamo tudi pri pripravi jedi. Jedi s skuto nam ponujajo veliko možnosti za pripravo. Skuto lahko uporabimo kot dodatek za okus, pri nekaterih jedeh iz skute pripravimo različne nadeve, tako slane kot sladke, poznamo in pripravljamo pa številne samostojne jedi, ko je skuta osnovno živilo in ji z dodajanem dišav in začimb okus še poudarimo.
Skuto v redkih receptih tudi kuhamo, takrat se tako kot pri ostalih sirih pokažejo pomanjkljivosti. Če jo segrejemo preveč, se beljakovina v skuti sesiri in izloči se maščoba. Pri večini jedeh pa maščoba v skuti jedi tudi rahlja in zaradi tega so te jedi manj rahle. Skuto v kuhinji lahko uporabimo na več različnih načinov, in sicer
Tačke in repki
Kako dati hišnemu ljubljenčku tabletko?
Zelo pogosta vprašanja lastnikov kužkov in muc so, kako pripraviti svojo živalco do tega, da bo pojedel predpisane tabletke, oziroma, da jih bo jedel kar nekaj dni..
Pri terapiji določenih bolezenskih stanj je potrebno dajati zdravila skozi daljše časovno obdobje. To lahko storimo tako, da lastnik pripelje svojega kosmatega bolnika vsakodnevno na injekcije, in to vsaj 5 dni zaporedoma, ali pa predpisano zdravilo damo v obliki tabletk, ki jih lastnik ponudi doma živali po navadi dvakrat dnevno. Tu se lahko začnejo problemi. Kužek se največkrat ne strinja s prostovoljnim uživanjem tabletk in se upira, ko mu jih ponudimo.

V vrtu
kot dodatek za okus. Številne poletne solate lahko izboljšamo tudi z dodatkom skute. Za tovrstne jedi uporabimo bolj zrnato skuto. Popestrimo pa lahko sadne in mešane solate. Posebej okusno in zanimivo solato dobimo, če jo pripravimo iz svetlega in temnega grozda, orehovih jedrc in razdrobljene skute.
Najpogosteje skuto še vedno uporabljamo kot nadev pri sladkih jedeh, tako so številne gibanice in zavitki okusni prav zaradi skute oziroma skutnega nadeva. Sladki skutni nadev za tovrstne jedi pripravimo zelo enostavno. Skuto, ki je grobo zrnata ali zrnca niso približno enake velikosti, pretlačimo, jo sladkamo s sladkorjem, vanilje-vim sladkorjem, lahko dodamo tudi žlico medu. Kot vezivno sredstvo in sploh, če je nadev po debelini obilnejši, dodamo jajca, lahko pa samo rumenjake, iz beljakov in deloma sladkorja pripravimo trdi sneg in ga prav tako dodamo k nadevu. Nadev s čvrstim snegom je bolj rahel, zato so gibanice in zavitki, če jih ponudimo še rahlo tople, še okusnejši. Nadeve pa lahko popestrimo še z drugimi dodatki. Pogosto dodajamo suho sadje,
ki ga predhodno aromatizira-mo v sadnih likerjih ali sladkani vodi. Če pripravljamo slane nadeve, lahko nadev popestrimo z rahlo praženo čebulo, sesekljanimi dišavami, kot so pehtran, drobnjak, peteršilj, delikatesnimi izdelki, kot sta šunka, panceta, drugim aroma-tičnim sirom, zdrobom in podobnimi dodatki. Odvisno od jedi, ki jo pripravljamo.
Iz skute pa lahko pripravimo številne skutne priloge, ki jih nekateri ponudijo tudi kot samostojne jedi. Nepogrešljivi so skutni cmoki in štruklji. Tako cmoki kot štruklji nam ponujajo številne različice - slane sku-tne cmoke, ki jih ponudimo kot prilogo ob mesnih jedeh, pogosto obogatimo s sesekljanimi dišavami in začimbami, prav tako lahko v osnovno sku-tno zmes dodamo blanširane liste zelenjave, kot je blitva, tako da so koščki zelenjave vidni le občasno ali zelenjavo pretlačimo in se enakomerno porazdeli po celotni masi. Skutni štruklji pa niso zanimivi samo zaradi svoje lahkosti ob uživanju, temveč nam ponujajo prav tako številne nadeve. Tako na maslu preprežene drobtinice lahko zamenjamo s poljubnimi kuhanimi kašami, kuhano zelenjavo in prepraženimi gobami in drugimi nadevi.
Iz skute pa lahko pripravimo tudi različne skutne namaze, ki jih ponudimo za zajtrk ali kot namaz pri obloženih kruhkih in kanapejih. Te namaze lahko uporabimo tudi za tople sendviče. Skuto pogosto kombiniramo tudi s sadjem. Posebej okusne jedi dobimo, če kombiniramo s skuto maline, jagode in borovnice ali skutne zavitke le rahlo z omenjenim sadjem popestrimo. Skuto uporabljamo pogosto kot osnovno sestavino rahlih tort. Tudi v teh primerih dodajamo za boljši okus in videz sadje. Zraven že omenjenega sadja uporabimo še vložene ali sveže breskve in marelice, češnje in višnje.
Skuta pa ni priljubljeno živilo samo pri nas. V Nemčiji pogosto pripravljajo skutni narastek in sirove rogljičke, v Avstriji sladke in slane skutne blazinice iz listnatega testa, v Italiji vam pogosto ponudijo prepečen kruh s skuto, prav tako poznajo v Italiji številne skutne cmoke, polnjene testenine s skuto in druge jedi. Za popoldanski poobedek pa si lahko pripravite tudi skutni namaz s sardelnim filejem, pe-teršiljem, kaprami ali olivami in po potrebi začinite s soljo. Lahko pa je omenjen namaz le podlaga za obložen kruhek.
Vlado Pignar
Vsekakor je najbolje in najbolj zagotovo, če mu tabletko uspemo dati na koren jezika, saj jo je tako primoran požreti in je ne more izpljuniti. Gobček mu odpremo in enostavno porinemo tabletke globoko proti grlu. Če mu damo tabletko samo na jezik ali v usta, jo največkrat izpljune. Zelo uspešni bomo, če bomo tabletko porinili oziroma skrili v košček goste kisle smetane, saj bo kisla smetana delovala kot mazivo, da bo tabletka lažje spolzela po grlu. Poudarjam, da je ta metoda primerna samo za socializirane kužke, ki jim lahko popolnoma zaupamo, saj nas nesocializiran kuža lahko tudi ugrizne. Če nam kužek zaupa, ve, da mu hočemo dobro in se
ne upira pri dajanju tabletk v usta. Metoda, ki sem jo opisal, je zelo zanesljiva, saj zdravila lahko učinkovito delujejo le, če jih žival res poje in v zgornjem primeru smo lahko prepričani v to. Obstajajo tudi pripomočki v obliki brizge, ki je napolnjena z vodo. Na konici brizge je prijemalo za tabletko, kužku porinemo brizgo v usta, stisnemo na brizgo in tabletka bo z majhno količino vode spolzela po grlu živali. Voda stimulira refleks požiranja, tako da je kužek pri-moran požreti tabletko.
Zdravila v obliki tabletk lahko poizkušamo skriti tudi v koščke mesa, sira, paštete oziroma v hrano, ki jo naš kuža najraje uživa. Če bo kužek hlastno planil po hrani, bo zdravila tudi pojedel, paziti pa moramo, da kasneje tabletke ne izpljune. Narobe je, če je zdravilo v obliki kapsul in kuža tako kapsulo pregrizne. Pomembno je, da kužku damo zdravilo skrito v hrano posebej, pred rednim hranjenjem, ko je lačen, saj bo hitreje in bolj hlastno planil po hrani in tako verjetno spregledal tabletko, skrito v hrani. Topljenja tabletk v vodi ne priporočam, saj je večina zdravil netopnih v vodi. Lahko pa jih zdrobimo v prah in prah
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vmešamo v hrano. Tega seveda ne moremo storiti s kapsulami. Določena zdravila obstajajo tudi v obliki sirupov, vendar so le-ti za živali zelo neokusni, izzovejo močno slinjenje in tudi doze so največkrat velike.
Pri mucih je zadeva še težja, saj dajanje zdravil direktno v gobček skoraj nikoli ne pride v poštev, ker se muci temu močno upirajo in lahko tudi ugriznejo svojega lastnika. Le zelo redkim lastnikom to uspe brez nevarnosti. Prav tako je skrivanje zdravil v hrano največkrat neučinkovito, saj muci zavrnejo sleherno hrano z vmešanim zdravilom. Zato terapijo pri mucih v večini primerov vršimo s ponavljanjem injekcij vsak dan, do izboljšanja.
Zdravljenje in ozdravitev živali je pogosto odvisna od nekajdnevne aplikacije zdravil z injekcijami ali s tabletkami. Pomembno je, da se lastnik živali in veterinar dogovorita o najbolj primernem načinu aplikacije zdravil in da lastnik upošteva dogovorjen način natančno, kot je predpisano, do konca zdravljenja.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Priprava na vrtna opravila
Zimski čas se sredi meseca prosinca že preveša v drugi polčas. Kot že nekaj preteklih let narava prezimuje neodeta s snežno odejo ob suhem in hladnem zimskem vremenu. Rastlinski sokovi in brstje so trajnicam in drevninam v minulih dneh pri nizkih temperaturah, precej izpod ledišča, že dovolj premrznili, kar je pogoj za prezimitev in pričetek nove vegetacije. Premrzuje pa tudi zemlja, s čimer se ji izboljšuje zlog ter zračnost, z zmrzaljo pa se razredčijo tudi rastlinski škodljivci in glivične bolezni.
Narava bo še pri globokem zimskem počitku še ves drugi polčas zime, le če bi je pri tem ne zmotile nenadne otoplitve, za vrtnarja pa se je že iztekel praznični čas zime, čeprav se v teh hladnih dneh še izza zapečka že prično priprave in opravila pri prebujanju ter začetek vegetacije vrtne narave.
Priprave na vrtna opravila pričnemo z načrtovanjem ter oskrbo sredstev in pripomočkov, ki bodo potrebni pri prebujanju in začetku vegetacije prezimnega rastja iz zimskega mirovanja ter nove setve ter posaditve. Ko se bomo v naslednjih hladnih januarskih dneh ozirali skozi z ledenimi rožami zastrta okna na vrtno okolje v pričakovanju, da ga prekrije snežna odeja, za toplim zapečkom prebirajmo kakšen strokovni priročnik ali revijo o vrtnarjenju, od koder bomo obudili že kakšno pozabljeno ali spregledano strokovno misel in ob tem odkrili novi nasvet za vrtnarjenje, ki ga bomo koristno porabili pri načrtovanju ter oskrbovanju vrta. Strokovna knjiga s pisano besedo ter živopisno posli-kavo je vselej najboljša učiteljica in usmerjevalka pri strokovnih opravilih z vrtno naravo. Prav gotovo se s kakšnim novim navdihom, najdenim iz strokovnega čtiva, še lažje lotimo načrtovanja o vrtnarjenju v prihajajoči pomladi ter obdelavi, negi in urejanju zelenjavnega vrta ter bivalnega zelenega okolja. Ob razmišljanju za načrtovano vrtnarjenje najprej poskrbimo po izkušnjah o vrtnarjenju v minulih obdobjih, povzamemo vse tisto, pri čemer smo bili uspešni, ugotovimo potrebe po pridelkih ter želje pri spremembah in dopolnitvah urejanja zelenega bivalnega okolja.
Iz zastavljenih želja, potreb ter naravnih in okoljskih danosti si sestavimo setveni načrt. Razvrstitev posevkov vrtnin po gredicah pa opravimo po setvenem kolobarju, ki se ravna po sledenju posameznih vrst vrtnin na istem rastišču ter medsebojnih sosednjih vplivih. Korenovke, plodovke, stročnice in listnata zelenjava so različne botanične vrste vrtnin, ki v svoji rasti in razvoju vsaka po svoje črpajo rastlinska hranila iz zemlje, potrebujejo različno ob-
delavo ter nego, jo ogrožajo podobne rastlinske bolezni in škodljivci ter pleveli, po čemer zapuščajo, ko jih z gredic pospravimo, enostransko po rastlinskih hranilih izčrpano ter po škodljivcih in boleznih okuženo zemljo. Za ohranitev rodovitnosti zemlje ter normalne rasti in razvoja vrtnin, ki jih pridelujemo, si posamezne botanične vrste lahko sledijo na istem rastišču šele po nekaj letih, v največ primerih tri- do štiriletnem redosledu ali kolobarju. Na osnovi setvenega kolobarja pripravimo še gnojilni načrt, ki je običajno tropoljni, po katerem v prvem letu gnojimo z organskimi in rudninskimi gnojili vrtninam, ki za rast potrebujejo največ hranil, naslednje poljine v naslednjem letu posevkom le dognojujemo, vrtnine, ki bolje uspevajo v nepognojeni vrtni zemlji, pa po setvenem kolobarju razmestimo na tretjo poljino.
Sredi meseca januarja je čas, da ugotovimo stanje semen doma ter potrebe po nabavi za pomladansko setev. Ostankom semen iz minulih let ter doma pridelanim semenom ugotovimo njihovo uporabnost, pred tem starejša semena od treh let zavržemo. Semenom, hranjenim v originalnih semenskih vrečkah ugotovimo uporabnost iz njihovih oznak, sicer pa opravimo kalilni preizkus, iz katerega vzorca bo razvidna kaljivost semen. Iz preizkusa uporabnosti semen ter setvenega načrta izračunamo potrebe po nabavi. Izbiramo najkakovostnejše seme upoštevaje nasvet -»Kako boš sejal, tako boš žel.«.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoleiar: M januarja - 22. januarja
16-petek	17-sobota m	18-nedelja SČ	19-ponedeljek
20-torek	21-sreda	22-četrtek «1	
Krvodajalci
Astrolog Tadej svetuje
13. oktober - Robert Štampar, Brceto-va 2, Središče ob Dravi; Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Andrej Slana, Zagorci 6; Jože Savinc, Gabrnik 27/a; Špela Mlinar, Paradiž 78; Štefan Petrovič, Strajna 45; Franc Hentak, Stano-šina 29/c; Anton Satler, Podlehnik 67; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Peter Feguš, Dežno pri Podlehniku; Stanko Solina, Jiršovci 59; Stojan Safošnik, Zg. Jablane 6; Anita Malovič, Sovretova pot 32; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Majda Bohinc, Mariborska c. 69/b, Spodnji Slemen; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Angela Kelc, Sp. Velovlek 5; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Andrej Bel-šak, Podlehnik 2/d; Marjeta Lašič, Ptujska cesta 4, Rače; Katarina Kvar, Grlin-ci 9; Janez Horvat, Dornava 38; Branko Drofenik, Kidričeva 64/a, Miklavž na Dravskem polju; Leon Petrovič, Zakl 3; Vesna Dajnko, Zakl 30/f; Jakob Feguš, Podlehnik 7; Marijan Milinovic, Cirkov-ce 49/a; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Robert Arnuš, Podlehnik 81.
15.	oktober - Denis Berke, Na jasi 19, Ptuj; Nina Pihler, Podvinci 24; Mojca Kvar, Gibina 10; Matej Metličar, Ul. Anice Kaučevič 11, Ptuj; Aljaž Valič, Krečvina pri Vurbergu; Žan Bedenik Raušl, Ribiška pot 22, Ptuj; Daša Kor-par, Osluševci 49; Barbara Vidovič, Slomškova 12, Ptuj; Niko Vogrinec, Pobrežje 140; Tjaša Medved, Ulica 5. prekomorske, Ptuj; Marko Hojnik, Rimska ploščad 14, Ptuj; Mitja Jupič, Mestni Vrh 6/a; Jani Henatk, Gubčeva ulica 5, Ptuj; Matej Soršak, Gerečja vas 77; Alen Tement, Videm pri Ptuju 37; Aljaž Šegula, Zechnerjeva ul. 8, Ptuj; Tina Žiher, Zamušani 36/a; Romana Zelenjak, Dornava 142/e; Alex Strelec, Skorba 38; Aleksandra Fras, Biš 66; Nejc Barovič, Pleterje 18; Nina Ficko, Loka 5/a; Medeja Notersberg, Podgorci 35; Marko Purg, Preša 27/b; Aleksandra Krajnc, Pušenci 4; Nina Klasinc, K mitreju 6, Ptuj; Aleksander Vrečar, Rimska ploščad 11, Ptuj; Matej Drevenšek, Žgečeva ul. 2, Ptuj.
16.	oktober - Anita Cvetko, Sodinci 24; Bojan Kokol, Bresnica 11; Robert Fajt, Spodnji Gaj 39, Spodnja Polskava; Manja Paj, Cirkovce 61/b; Franc Paj, Pongrce 4; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Stanislav Fideršek, Cirkovce 77/a; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Nina Sobotič, Sp. Jablane 32; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Ivan Bo-žičko, Tržec 46/c; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75/a, Ptuj; Branko Mlakar, Šikole 78; Olena Greifoner, Cirkovce 68/c; Branko Mlinarič, Štuki 35; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Robert Belca, Dragonja vas 22; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 25, Miklavž na Dravskem polju; Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17, Ptuj; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Spodnja Polskava; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesle 21, Kidričevo; Samo Ekart, Sp. Hajdina 14; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c; Majda Belšak, Bolečka vas 6/e; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Matej Perkovič, Starošince 28; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Marija Petrena, Prežihova 19, Ptuj; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Gordana Šori, Juršinci 78; Stanka Lah, Pongrce 15; Boris Čuš, Hlaponci 5; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Radizel; Marko Ma-roh, Tržec 48/a; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Miran Fras, Cirkovce 68; Boštjan Hvalec, Vareja 7; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Jože Novak, Cirkovce 61/b; Anton Valentan, Starošince 13; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32; Vojko Kopušar, Sedlašek 53/a.
Šifra: Zrela ljubezen
Vprašanje: Spoznala sem vdovca, s katerim se imava prav prijetno, ko sva skupaj. Veza je v začetni fazi, klepeti ob kavici. Je nekaj ovir tehnične narave, razdalja, vsak ima svoj dom. Kako nama kaže in kakšni so obeti?
Odgovor: Če začnem nekoliko poetično, bi se lahko reklo, da je naše življenje kot perut bele golobice - nežno, čudežno in romantično. Vsekakor je ljubezen univerzalna in ne pozna nobenih omejitev. Pomembno je, da znate uživati in se predajati trenutkom sreče. Materialne reči so od nekdaj minljive, drobne pozornosti lahko ostanejo in prinesejo zadovoljstvo. Mnenje planetov se lesketa v tem, da morate uživati in da so klepeti ob kavici lahko balzam za dušo. To so tisti trenutki edinstvene sreče, ki zabrišejo vse tisto, kar je minljivo. Pravilno je, da svojo ljubezen negujete in da ste odprti za napredovanja. Živimo v hitrem tempu, toda danes ste vi modrejši za marsikatero spoznanje in imate tudi določeno srečo in zaupanje. Na violino življenja boste morali zaigrati nekoliko bolj nežno melodijo in se odločiti, kaj vam je blizu. Razdalja je zgolj navidezna ovira, ki
Mnogo je vprašanj, ki si jih lahko zastavimo in nanje lahko odgovorimo samo mi - zato bodimo iskreni in priznajmo tisto, kar je resnično. Misli, besede in dejanja. V tem vrstnem redu se nam porajajo ideje - o sebi, svojih željah in ciljih. Najprej si nekaj zamislimo, to poskusimo ubesediti in šele nato preidemo k dejanjem. Marsikdaj imamo mnogo idej, želja, a je premalo, če le ostanemo pri tem. Kar smo si zaželeli, moramo tudi znati udejanjiti - oz. moramo od besed preiti k dejanjem, če želimo uresničitev svojih ciljev, drugače ostane pri željah - ki se nam niso izpolnile. Včasih so naše želje večje, kot jih trenutno zmoremo uresničiti, oz. je tako, kot naše oči - včasih so večje kot naša potreba po hrani. Ko gremo po poti do svojega cilja, se nam mnogokrat pojavijo prepreke, težave, včasih moramo voziti po vijugastih ovinkih in mnogokrat se nam cilj zdi predaleč ali pa nedosegljiv, zato omagamo ali prenehamo delati v smeri cilja, zato ga ne moremo doseči. Če je naš cilj dolgoročen in vemo, da je zanj vredno tudi nekaj darovati, potem preskočimo ovire, ki so nam na poti - naredimo vse, da cilj dosežemo, čeprav včasih traja več let. Od naše zavesti, od tega, koliko smo v danih situacijah zavestno prisotni, je odvisna hitrost in uresničitev naših ciljev.
Za leto 2007 sem si zadala kar nekaj ciljev, in ko sem delala analizo, sem jih dosegla približno 80 %. V naslednjem, letu
se da rešiti na logičen način. Vsekakor ni preveč dobro, da delate načrte in da se morate na hitro odločiti in tako kot razmišljate vi, naj pride on živet k vam. Pri vajinih letih so takšne odločitve nekoliko smešne in jih ne rabita izvajati. Zvezde so mnenja, da ostaneta vsak na svojem domu in uživata skupne trenutke skupaj. Prej sem omenil, da ljubezen ne pozna meja in v vajinem življenju se to iz dneva v dan potrjuje. Pogled v prihodnost pripoveduje zgodbo o lepotah in harmoniji. Resnica je, da se bosta morala iz dneva v dan potruditi in narediti tisto, kar je v vajini moči, da najdeta popolnost. Srečno!
Šifra: ZDRAVJE
Spoštovani astrolog! Prosila bi vas, če mi lahko poveste, kako mi kaže z mojim zdravjem v letošnjem letu!
Iz astrološke karte je moč
2008, sem dosegla 90 % svojih ciljev. Ker so bili cilji večji, višji, sem zanje morala tudi več narediti, jim posvetiti več svojega časa in pozornosti.
Leto 2008 je bilo uspešno na vseh področjih, dosegla sem tudi marsikaj, kar si v začetku leta nisem zadala, pa sem v teku leta spoznala priložnost in stopila v akcijo ter udejanjila svoje zamisli. Kot imamo dolgoročne plane, cilje, tako si lahko zadamo tudi kratkoročne in jih uresničimo v čim krajšem času. Že v lanskem letu sem pisala o tem, kaj vse se govori o recesiji in o tem, kakšne slabosti nam bo prinesla. Poglejmo tudi to z druge plati - marsikdo bo v tem času našel nove možnosti zase in bo začel drugače razmišljati. Marsikdo bo morda za nekaj časa na izgubi, vendar se mu bo na drugi strani pokazala rešitev, ki je morda boljša za njega, pa tega do sedaj še ni videl.
Morda pa je za vse, kar se nam danes dogaja, krivo naše razmišljanje in dejanja, ki smo jih imeli v preteklosti. Če razmislimo o našem odnosu do okolja, do narave - kaj vse smo jemali iz narave toliko tisočletij, nič ali bore malo pa smo ji vračali -, se to nekje mora poznati. Razmislimo in poglejmo tudi naš odnos do denarja - koliko ga po nepotrebnem razmetavamo? Ko gremo v trgovino, se vprašamo, če vse to, kar kupimo, potrebujemo, ali pa je to, kar vidimo, lepo, prijetno in bi želeli imeti?
Moramo kupiti vse tisto, kar
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
razbrati, da je za vami kar naporno leto in da ste imeli kar nekaj zdravstvenih težav. Zdi se, da se bile tudi diagnoze nejasne in občutljive imate ženske organe, hrbtenico in srce. To so organi, na katere morati še posebej paziti. Po drugi strani je resnica tudi ta, da nam je bolezen lahko opozorilo in da ste se morali iz preteklega leta kaj naučiti. Radi se smilite sami sebi in imate v življenju več izgovorov. Toda na drugi strani ste močna in pogumna ženska in tako je čas, da najdete moč in energijo v sebi. Stvari v življenju se vedno obrnejo tako, da najdete tisto pravo voljo in motivacijo. Določene stvari pri vas so kronične, kar pomeni, da jih je potrebno sprejeti. Namesto da se borite proti sebi, se sprejmite in ozavestite, da ima vsak človek
je očem prijetno - čeprav nas morda proračun opozarja, da nekaj od tega ne bi potrebovali? Moramo vsak dan onesnaževati okolje za to, da se peljemo z avtomobilom nekaj metrov, ali bi morda lahko več skrbeli zase in za naše bodoče rodove?
S svojim ravnanjem dajemo zgled drugim - predvsem našim potomcem in kaj bomo mi počeli in kako ravnali z našim okoljem, tako bodo tudi naši otroci. Kako bomo mi razmišljali, kakšne strahove bomo mi priznavali, takšne bomo prenesli tudi na naše potomce. Zato začnimo razčiščevati pri sebi - kaj lahko danes naredim, da nam bo jutri vsem bolje?
Kaj lahko mi danes naredimo, da ne bo recesija imela vpliva na nas? Kako lahko otrokom pomagamo, da se ne bodo ustrašili prihodnosti, temveč bodo na prihodnost gledali s svetle točke? Začnimo delati tisto, kar vsak dan lahko naredimo. Od najbolj enostavnih stvari - začnimo se obnašati bolj varčno - s tem bomo poskrbeli za naše okolje, za nas in za naše potomce. Kako lahko to naredimo? Samo poglejmo okrog sebe in premislimo, česa ne potrebujemo. Je nujno potrebno, da imamo prižgano luč, ali jo lahko zamenja sveča? Je nujno potrebno, da se peljemo z avtom, ali lahko gremo peš? Je nujno potrebno, da kupimo novo obleko, ali je še dobra katera iz množice, ki jih imamo v omari, je nujno, da danes gremo k frizerju, ali lahko še malo počakamo, je nujno,
pozitivne in negativne značajske lastnosti. Na začetku leta boste na žalost še nekoliko tavali v nejasnostih in kaotič-nosti. Kdaj boste prišli iz tega, pa je popolnoma odvisno od vas.
Veliko motivacije in energije v prihodnosti vam lahko data tudi vera in zaupanje. Občutek imam, da bo z zdravjem v globalu vse tako, kot mora biti, in da vam je včasih bolezen lahko tudi izgovor, tega pa se je potrebno izogibati. Menim, da vas v tem letu, katerega prvi mesec bo kmalu za nami, čaka veliko prijetnosti, seveda pa boste lepote življenja odkrivali sami in iz majhnega raste veliko. Živite, ustvarjajte in verujte!
Šifra: Rabim te
Vprašanje: Mož se že nekaj časa »službeno« dobiva z mlajšo žensko. Sam pravi, da nimata nič skupnega, kar bi škodovalo družini, sama pa mislim drugače. Ta oseba se je po čudnih naključjih pojavila
da telefoniramo po mobitelu? Marsikaj in marsikje lahko privarčujemo, če le želimo - če le začnemo opazovati sebe, kako neutrudno znamo trošiti energijo, ki nam jo daje narava, pa vendar moramo drago plačevati - ker je vmes med nami in naravo tako velik razkorak - tako veliko posrednikov, ki nam vse te stvari dobavljajo do našega bivališča, ker je vmes toliko služb, ki vse potrebujejo stavbe in vse te trošijo toliko energije, da več na koncu ne vemo, kaj vse plačujemo. Pomembno je, da imamo vse, kar so nam pokazali in nam dali možnost, da uživamo v tem v tem hitenju, ko se obračamo stran od sebe in od narave, potem pa jočemo, ker se dogajajo naravne nesreče in se tožimo nad katastrofami. Mi pa že nismo nič krivi -mi pa že tega nismo povzročili. Za to je kriv nekdo drug, vlada in vodstvo.
Če bi bil Bog, tega ne bi do-
ravno tam, kjer je on. Vem, da je zaljubljena vanj, ker tega niti ne skriva. Moje vprašanje pa je: kdaj bo njunih srečanj konec?
Odgovor: Spoštovana gospa, ste oseba, ki je vprašanje postavila zelo sočutno in nežno. Na moža ste navezani in vam nenazadnje tudi veliko pomeni, res pa je, da ste tudi nekoliko ljubosumno naravnani in v osnovi kar radi preverjate moža - tako za vsak slučaj. On ljubice nima in s to žensko resnično sodeluje poslovno. Seveda bi si ženska (potencialna ljubica) želela drugače, a vaš mož ima trenutno v glavi samo posle in tako ste lahko mirni. Sodelovanje se bo zaključilo v slabem letu po vprašanju, seveda pa boste vi tisti, ki ste pobudnica tega. Tako bo vaš mož samo vaš, ampak posel gre naprej ... Na srečo pa je mož močan v svojem značaju. Želim vam čim manj skrbi!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
puščal - smo včasih koga slišali govoriti, kaj pa smo ljudje -smo svobodna bitja, ki se sami s svojo zavestjo lahko odločamo, kaj bomo naredili in tako smo se odločili, da bomo nenehno napredovali na tehnoloških področjih, nazadovali pa smo na človeških področjih, zato je toliko nesreč, zato je toliko žalosti in samomorov, ker več ne poznamo sebe, nimamo časa za svojo naravo - ampak je pomembnejše tisto, kar je umetno, kar se da kupiti in kar lahko plačamo. Zato pa potrebujemo vedno več denarja in zato ni več časa, da bi razmišljali o sebi, ampak samo o tem, kako bomo denar prislužili, da ga bomo lahko potrošili.
Uživajmo v letu 2009 - zame bo to najlepše leto doslej - kakšno pa bo za vas? Odločitev je na vaši strani.
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Duševno zdravje
Laži
Stane ima prijatelja, ki se pogosto zateka k laži, te so postale sestavni del njegovega življenja. Moti ga, da laže tudi takrat, ko to ni potrebno, čeprav razume, da vsak človek občasno laže.
Iskrenost sodi vsekakor med pozitivne značajske lastnosti in je temelj dobrih in poštenih odnosov med partnerji, starši in otroci, prijatelji, znanci, sodelavci, sošolci, učitelji in učenci, in tako naprej. Vsekakor sodi Stanetov prijatelj med ljudi, ki izkazujejo bolj ali manj izražene motnje osebnosti. Ponavadi najdemo razloge za nastanek takšnih ali drugačnih značajskih potez ali lastnosti v načinih vzgoje v zgodnjem otroštvu in s strani staršev pozitivno ali negativno vzpodbujanih vzorcev vedenja otrok, ki se nato skozi življenje utrjujejo in postanejo stalnica vedenja posameznika.
Upam, da je Stane povedal, kaj si misli o njegovih lažeh in menim, da je to njuno prijateljstvo, ker je Stane očitno iskren, le zgolj »znanstvo«.Tako bo Stane sebe razbremenil in se bo posvečal prijateljem, ki so iskreni in tako tudi pošteni v medsebojnih odnosih.
Mag. Bojan Šinko
Svetovanje za vas, za vse nas...
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in odgovor bomo poiskali skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odloči. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Kaj pričakujemo v novem letu?
Spet je za nami eno leto - leto presenečenj, leto zabave, igrivosti, ljubeznivosti - ali morda tudi malo žalosti? Kakor za koga. Kaj smo počeli v tem letu in kaj nas je osrečevalo? Kaj smo na začetku leta pričakovali in kaj se nam je dejansko zgodilo? Smo si zastavili kakšne cilje - ali smo jih dosegli?
Glasbeni kotiček
Prihaja Ema 2009
1. februarja bo Slovenija izbrala glasbenega izvajalca, ki nas bo zastopal na letošnji pesmi Evrovizije.
Festival Ema je pravzaprav še edini, ki se je obdržal na slovenski glasbeni sceni, potem ko je nekoč prestižni portoroški festival Melodij morja in sonca lansko leto neslavno propadel. Tudi za Emo sicer pravijo, da je ena sama kuhinja. Bomo videli, kako se bo razpletlo letos, ko so pravila nekoliko drugačna.
Na predizboru Eme v soboto, 31. januarja, bo zapelo 14 glasbenih izvajalcev in izvajalk. Seveda bodo vsi upali na eno od osmih vstopnic za nedeljski finale, ki bo dan kasneje. Neposredno vstopnico za finale pa že ima v žepu šest glasbenih izvajalcev, ki so jim skladbe pripravili avtorji, povabljeni s strani razvedrilnega programa RTV Slovenija. To so (navedeni so avtorji skladb in izvajalci): Jan Plestenjak- Alya in Rudi Bučar, Matjaž Vlašič
-	Langa in Manca Špik, Aleš Klinar - Samuel Lucas, Omar Naber - Omar Naber, Jože Potrebuješ - Čuki ter Boštjan Grabnar - Eva Černe.
Kdo so izvajalci, ki jih je žirija izbrala na podlagi prijav iz razpisa?
Prva je Aynee, ki je lansko leto zapela na Slovenski popevki in se predstavila s pesmijo Sivo mesto, s skladbo Si to ti pa se je v novembru 2008 uvrstila na zgoščenko Val 08 -imamo dobro glasbo. Na Emi se bo predstavila s pesmijo Zdaj vem.
Bejbi in Modra Bjonda nastopata pod skupnim imenom Bjonde, njuni načrti za prihodnost pa so predvsem rešiti vse blondinke sveta pradavnega uroka, ki jim že stoletja preprečuje, da bi končno zavladale planetu in svetu prinesle mir in srečo. Hm, ni kaj
-	zanimivo! Dekleti stavita na skladbo Blond power.
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MANCA ŠPIK: LE DA JE OB TEBI 9. marKOIOIELJ: ZDAJ MOJ SVET 8. DAN Di-JUTRANJA 7. ANAVRIN: GOLA 6. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 5. BOHEM: MANIFEST LJUBEZNI 4. GAL: KAJ VSE BI DAL 3. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 2. ICE: KJE SI ZDAJ 1. NEISHA: OBČUTEK
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Foto: Stane Sršen, RTV Slo
Odlična vokalistka Nuška Dra-šček, v duetu z Juretom Seškom zmagovalka zadnje oddaje Zvezde pojejo, se bo morala v finalni izbor prebiti skozi polfinalno sito. Dvomov, da ji bo uspelo, skoraj ne bi smelo biti.
Brigita Šuler je že preskusila Emin oder, saj ji je lanskoletna Samara prinesla odlično tretje mesto. Akademsko izobražena profesorica glasbe čez dan poučuje, v večernih urah pa zabava množice na svojih nastopih. Njena letošnja skladba je Druga liga.
Pravijo, da je največji romantik. Prisega tudi na klasiko. »Danes je klasika alternativa,« pravi Gianni Rijavec. »Mislim, da je alternativno biti normalen.« Na Emi bo odpel Glorio.
Karmen Stavec je na Emi nastopila štirikrat, nazadnje leta 2003, ko je zmagala s popevko Lep poletni dan. Z angleško različico Nanana je istega leta zastopala Slovenijo na tekmo-
vanju za Pesem Evrovizije v Rigi. Letos poskuša srečo s skladbo A si želiš.
Skupina Krema izvira iz Gro-suplja. Rockerji so začeli igrati konec leta 2005, nekaj mesecev zatem pa izdali prvi singel z naslovom Suženj občutka, ki ga je spremljal nekoliko nenavaden in drzen videospot. Septembra 2008 so posneli prvi samostojni album z naslovom In naj traja. Na Emi bodo debi-tirali s pesmijo Ob meni si.
Šteje rosnih 19, prihaja iz Kopra in končuje diplomski študij na Konzervatoriju za glasbo v Ženevi, kjer študira flavto (smer instrumentalist - solist). Bila je druga v Bitki talentov 2006 na Televiziji Slovenija. Lea Sirk. Zapela bo Znamenje iz sanj.
Mitja je na Emi prvič zapel leta 1999 v skladbi Čas je, da najdem te. Njegova prva skupina je bila Marinetti, kasneje je igral v ljubljanski zasedbi SixPack. Še vedno je aktiven pri snemanju in izvajanju pop, rock in elektro pesmi. Njegova skladba ima naslov Mission.
Na Emi bo zapihala tudi pristna primorska burja. Skupina Ne me jugat je s Slavkom Ivan-čičem skovala pesem Kaj me briga.
Nexys so na sceni že nekaj let. Igrali so na Melodijah morja in sonca, največja posebnost skupine pa je, da na odru predstavljajo junake iz animiranega videospota. Njihov prvi album je v nastajanju in naj bi izšel
Filmski kotiček
Modeli
Vsebina: Wheeler in Danny že deset let po osnovnih šolah prodajata energijske pijače pod krinko boja proti drogam. Medtem ko nedorasli Wheeler uživa v vsakem delčku svojega življenja, tudi v svoji neumni službi paradiranja v kostumu minota-vra, pa je Danny pri svojih 35 nesrečen, saj ima občutek, da je v slepi ulici. Ko impulzivno zaprosi svojo dolgoletno dekle, ga slednja zapusti, saj (pravilno) posumi, da jo hoče za ženo iz napačnih razlogov. Dannyju se utrga, zato si privošči manjši eksces, zaradi katerega oba končata na sodišču, kjer obema
Role Models
Igrajo: Paul Rudd, Seann William Scott, Elizabeth Banks
Režija: David Wain Scenarij: Paul Rudd & David Wain
Žanr: komedija Dolžina: 114 minut Leto: 2008 Država: ZDA
kmalu po slovenskem predizboru. Naslov skladbe, ki jo bodo izvedli, je Vsaj za en dan.
Nuška Drašček iz Radeč o sebi pravi: »Od nekdaj sem rada pela za dušo, ne zaradi zvezdništva. Verjamem, da lahko z glasbo v srcu dam največ lepega.« Po zmagi v oddaji Zvezde pojejo, ko je zapela v duetu z Juretom Seškom, nekdanja vokalistka skupine Perpetuum Jazzile ponovno stopa na Emin oder s pesmijo Kako lepo.
Petra Slapar se je na televiziji prvič predstavila v oddaji Hri-bar, kjer je trikrat nastopila kot gostja. Njen glas ni ostal neopažen, saj je skupaj z Nežo in Biljano eno leto prepevala v oddaji Piramida na Televiziji Slovenija. V začetku leta 2008 je na zaslone prispel Petrin prvi videospot Blizu, na Emi pa bo zapela skladbo Skrivnost.
Godalni kvartet Quartissimo sestavljajo Žiga Cerar, Matjaž Bogataj, Luka Dukaric in Samo Dervišic. So mladi in uveljavljeni glasbeniki, člani Slovenske filharmonije, kot solisti ali člani različnih komornih zasedb pa koncertirajo doma in na tujem. Skladba Love symphony je zanimiv glasbeni eksperiment, ki združuje pop ritme s klasiko in ženskim vokalom.
Tadeja Molan je iz Brežic. Je študentka glasbe, s petjem pa se aktivno ukvarja dobro desetletje. Sodeluje v Big Bandu Krško, kjer izvaja predvsem jazz standarde in zimzelene sloven-
ske popevke. S skupino Retro-Beat preigravajo pop glasbo 80. let. Na Emi 09 bo debitirala s skladbo Sanje.
Izvajalce, ki se bodo predstavili na letošnji Emi, boste lahko spoznali v delu oddaje NLP, ki bo na sporedu to nedeljo ob 16.30. Predstavilo se bo deset izvajalcev, preostala deseterica pa se bo predstavila 25. januarja. Predstavitev skladb bo tudi na Valu 202 v oddaji Na sceni, in sicer v dveh delih, 20. in 27. januarja med 20. in 21. uro.
In če se spomnimo leto nazaj, so gledalci in poslušalci v dveh krogih glasovanja na Emi 08 za slovensko predstavnico na Pesmi Evrovizije 2008 izbrali Rebeko Dremelj s skladbo Vrag naj vzame. Rebeka je prejela skulpturo Ema, delo Oskarja Kogoja, ki jo od leta 2001 prejme vsak zmagovalec Eme (Nuša Derenda, Sestre, Karmen Stavec, Platin, Omar Naber, Anžej Dežan, Alenka Gotar). Leta 2004 so v sklopu netekmovalnega dela na Emi nastopili vsi dotedanji slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije in takrat so Emo prejeli tudi Darja Švajger (za zmago leta 1999), Vili Resnik (1998) in Tanja Ribič za zmago leta 1997, ko se je izbor slovenske pesmi za Evrovizijo prvič imenoval Ema.
Kdo bo letos prejel kipec, ki je vstopnica za nastop v Moskvi, pa bo jasno 1. februarja.
MZ
naložijo 150 ur družbeno koristnega dela: postala bosta mentorja dvema problematičnema mulcema. Eden je introvertirani fantasy geek, drugi ekstroverti-rana mala baraba, oba pa zelo inteligentna. Danny in Wheeler bosta z njima imela polne roke dela - in kot se za tovrstne zgodbe spodobi, bodo na koncu vsi postali boljši ljudje.
Ko vidimo slovenski naslov filma in v glavni vlogi Seanna Williama Scotta, takoj pomislimo, da gre za tisto vrsto komedije, ki se ji po novem reče »lame comedy« oz. »butasta komedija,« čeprav se ta podžanr uradno reklamira kot »odštekana komedija«. Načeloma gre za debilane, ki žalijo osnovno inteligenco povprečnega gledalca, a kot za vse podobne reči v življenju ni toliko težava v teh filmih, temveč v vzvišenosti gledalca, ki jih noče gledati, ker se ima za nekaj več. Tako kot turbofolk zlomi človeka, da se mu občasno preda v solzah in na kolenih, tako so lahko butaste komedije prav fina (občasna) zabava, če jih znamo jemati za debilano, kakršne tudi v resnici so. Seann William Scott je manjša zvezda tovrstnih filmov, čeprav bo za vesoljno občinstvo vedno le Sti-
fler iz filmov Ameriška pita.
No, film Modeli ni takšen film, Seannu navkljub. Čeprav gre za komedijo, bi ji bolj ustrezala oznaka, da gre za komedijo, ki bi jo lahko mirne duše posnel Adam Sandler. To pomeni zgodbo o tipični zgubi, ki med filmom izgubi vse in na koncu skozi notranje očiščenje ne sebe, temveč svoje okolice, pridobi nazaj vse in še več. Glavni junak kot nekakšen oddaljeni odmev Forresta Gumpa s svojo nepokvarjenostjo in razorožu-jočo iskrenostjo poda lekcijo pokvarjenemu svetu, da se zamisli nad seboj. Da vse skupaj le ni preveč osladno, je obilno zalito z ocvirki (skoraj) straniščnega humorja in ostalih družbeno komaj sprejemljivih štosov,
a naj vas to ne preslepi: v svoji osnovi film nikoli ne prestopi meje pridigarstva, ne glede na to, kako osvobojen vseh spon hoče delovati. Tako se pač ne seksa z drugim, če si poročen, in če ne gre drugače, pred sek-som vzameš uspavalne tablete.
Film Modeli je torej vse prej kot debilana, temveč je bolj av-topilotska komedija s klasičnim moralnim naukom na koncu. Paul Rudd, ki je imel pred desetletjem pred seboj obetavno kariero, se do danes ni uspel prebiti v prvo ligo, zato se je pač odločil imitirati uspešnejše od sebe. Rezultat je povprečen in lep filmček, ki zna popestriti kakšen zimski večer, globljega vtisa pa ne bo pustil.
Matej Frece
POŠLJITE SMS:	¡—y~v,
® [MH^tiiHi)
PRIMER: pošlji« TD KSZ85 na sisvillw Î030
Äft NE POZABI! * 1. VSEBINA JE ZATE BREZPLAČNA
«ar
X ^^^	r EyePtay
Pred Tabo je revolucionarna, še nikoli dostel vcferia igrai Ncva Tehnologija 'motion controi' ornGgpča, da uporab^ gibe lvqe roke pred kamero mohiineg3 telefona in na tak naiin meteš ninja zvezde, kakor da bi jih dejansko metal. To je prva igra za mcbine tele Tone, ki zaznava gibanje! Premakni svojo roko pnid kamero in nadzoruj igioi Spopadel se bcA z zlobnimi Kurai Ninjarni v bitki, ki jo lahko zmaga le eden. Tvoje orožje so smrtonosne ninja zvezde, ki |ih boš dejansko metal li! Ta igra prav goiovo ne more in ne &me manjkati na tvojem mobilnem telefonu!
ftjdpniietefoiifc
st.-ikir. Nn \ f\.	Vrfc, NiA-3 NŽV:
Nokia NSl.^aNSi žGB Nikoli.NcV-a NS?.\ö-,üN'D3 Stakni W::k¡aV3\Ní*:;i N95. Rrrfí.Nrkin MPF, Nskin L :':'U Í.L..M vv.::.1 .ï :.!!:. M:-, ./...i. SA .ï : 5i&c.ls¡ok«6l?4.VcKi3G?10. Kck« 5290. Mete S¿.?0. Nâkû 6ÈS0. Mskû t Kl. Ne <-ï 15,1. Ny.s É6S. WlAû £ iifi, LE H S10, No* -i 6630, No1. -, G ÎÉl x*¡a 6631. Ne No* NTO.Nqy.o N??
Ptunei za BREZPLAČNO 1GH posilite TD K52S5 na 3033
Madagascar 2
ji DM MAMMM.*	I
Aum
EffßWE 'AFRICA
«««	"'J

I5ÏS
melodije
WILBEYONCE; .r^ll.lFIWEREABOY_
Primer ia BREZPIACNO
^SHF pšijite TP K4262 na 3030
PRUAVO K AZ ALISTE: IRAK	K42S8
FRENK NOVA AMD THE FREHKIES: MALO IZ SMERI K4Z59
C G LO MÍA FT, SLAVONIA BAÑO: GUKNI G0L.UBE K42?6
KATY PERRY: HOT H COLD
fe s»«!" ■ ■
£UKJ:
----ICNIK NA PLOČNIK K42Í7
.11K A NiiETIË:
UZMES LJUBAV VRATI K4268
MAOONNA: MILES AWAY
BRITNEY SPEARS: WOMANIZER I THEKILLERS: HUMAN
ALVA: ABSOLUTELY MOJ
SASALENOERO:
DB TEBt LEPŠI JE SVET K4269
ROK KOS MAC: NE GLEDE NA VSE NU SA DERE NO A: BREZ STRAHU
. MAR KO VOZE U : ZDAJ M DJ SVET
, Vsaka nadal|nja vsebina Ue naročniška sioiitev m djetja, je možno OdslOpiti
SESTAVIL
EDI KLASINC
EGIPČANSKI SVETI ČRNI BIK
Štajerski TEDNIK
PREBIVALCI STRAŽE
GRŠKI TITAN
PREBIVALCI LIVONIJE
STOPNICA, ŠTAFLA (STAR.)
ČEŠKI PESNIK
NEPONOVLJIVOST
TEHNIKA V RINZAI ZENU
AMERIŠKI DŽEZOVSKI PIANIST (LENNIE)
ANTON INGOLIČ
GL. MESTO ŠVICE
ŽITNA ENOTA
RUDI TROJNER
SINJSKA VIT. IGRA
HČI EVRIDIKE
SAMORODNA TRTA
TINA DOLENC
JAPONSKO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
IGRALEC DELON
BARVILO ZA LASE
RIMSKI CESAR
KATJA AJSTER
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (STUART)
SOPO-SESTNICA
PREMIČNA STENA NA GLEDALIŠKEM ODRU
VNETJE ŠARENICE
MESNA JED
KAČJE BITJE
ČLAN SENATA
Štajerski TEDNIK
RMAN (LJUDSKO)
REVČEK, MEVŽA
PENASTA ŽOGICA
LOVSKI PES
IZŽLEB-LJENOST
DIVJE GOVEDO
BIBLIJSKI OČAK
VISOKA LEDENA GMOTA
FRAN ROŠ
EKONOMISTKA PETRIN
BRAZILSKO MESTO
PESNIK (JOSIP)
NIKOLA TESLA
PRIPADNIK
ETIOPSKI TEKAČ
POTOVALNI NAČRT
PTUJSKI STRELSKI KLUB
IZ
BESEDE LANCRET
OVČKA IZ ZGODB IVE ANDRÉA
KATARINA LAVŠ
LOJZE KRAKAR
Ugankarski slovačrek: ANANTA = brahmansko-hindujsko polbožansko kačje bitje; ASKA = ovčka iz zgodb Ive Andriča; BUNRAKU = japonsko lutkovno gledališče; KOAN = tehnika v filozofiji zen; PATON = ameriški filmski režiser (Stuart, 1883 - 1944); REOTAN = nikljev bron, material za izdelavo uporov; RILLETTES = francoska zaseka; SOFTBALL = ameriška moštvena igra, sorodna bejzbolu; TRISTANO = ameriški slepi džezovski pianist (Lennie, 1919 - 1978).	'jsusi 'eeueo 'ueo>j '||eqyos 'isouiej^us '>jej9s
'uoiup '>|9jeo 'jsqoz 'u|e|v 'e|qeis 'eiuv 'n>jejunq 'iv 'iso '>)U| 'einj 'v>| 'J.H '¡ar 'S9ll9||!y 'feiswojd 'eojuiseios '¡uezejis 'A9l!U|od 'ueiosj 'eujiJ '^sjsa 'sjdv :ouAejopoA :a>|uez!J>| si Asussy is^uezu)) 8) Aa^say
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
Na ogled razstava Utrinki 2008.
Petek, 16. januarja, ob 19. uri: potopis: Ciper. Ciper je od leta 1974 razdeljen na severni (turški) in južni (grški) del. Na predavanju bomo z Damjanom Končnikom spoznali oba dela, se podali na najbolj pristen del otoka - Karpasijo in obiskali eno redkih naselij na severu, kjer Turki in Grki še živijo skupaj. V Kireniji bomo spoznali izjemno utrdbo, ki so jo zgradili Benečani, in drugo najstarejšo ladjo, ki so jo potegnili na kopno v Sredozemlju. Ustavili se bomo tudi na mestu, kjer je grška boginja ljubezni, Afrodita, prišla iz morja na kopno ter spoznali glavno mesto - Nikozijo, ki je razdeljena med dve državi. Naš gost ima tudi svojo spletno stran: www.damjankoncnik.com. Vstopnine ni! KINO CID PTUJ
Center interesnih dejavnosti Ptuj je z letom 2009 prevzel od Mestne občine Ptuj v upravljanje nekdanji Mestni kino Ptuj. Več o sporedu kina za mesec januar 2009 lahko preberete na naši spletni strani www.cid.si. NEFORMALNO UČENJE
Še vedno je mogoče sodelovati v naslednjih tečajih in delavnicah: tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser, tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc, literarna skupina - mentorica Kristina Kočan, novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič, elektro delavnica - mentor Daniel Krapša. NOVO! Pogovarjamo se francosko. Neformalno učenje francoščine je namenjeno osnovnemu sporazumevanju. Vodila ga bo Aurelie Aguettaz, Francozinja, ki dela v programu EVS v CID. Tečaj je namenjen tistim, ki bi radi usvojili osnove, in vsem, ki so se že kdaj učili francoščino in bi jo radi ponovili. Program bo stekel v februarju enkrat tedensko po eno uro. Prijave zbiramo do konca januarja oziroma do zapolnitve mest. Kotizacija za en mesec je 15 EUR. SERVISNA DEJAVNOST
Od 23. do 27. februarja: Zimovanje na Kopah za osnovnošolce. Organizator je Društvo Praha. Otroci bodo bivali v Lukovem domu, ki nudi udobje hotela. Odhod: v ponedeljek, 23. 2., ob 8. uri izpred železniške postaje. Vrnitev: v petek, 27. 2., ob 17. uri na parkirišču pred železniško postajo. Cena 5-dnevnega bivanja je 230,00 EUR.
Prijave zbiramo v CID Ptuj. Na voljo je še nekaj prostih mest. Več informacij dobite na naši spletni strani www.cid.si. INFORMIRANJE
Nova številka CIDOPISA je na voljo v CID Ptuj, v knjižnici, na osnovnih in srednjih šolah, v kavarni KPŠ in na mnogih drugih mestih na Ptuju. Svoj brezplačen izvod lahko dobite v CID! NAŠE STALNO POVABILO
M lade vabimo, da nam sporočite svoje interese glede preživljanja svojega prostega časa - potrudili se bomo omogočiti vse, ki so uresničljivi glede na naše zmožnosti. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
RADIOPTUJ
89,8°98,2°ICH3MHZ
SOBOTA, 17. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
NEDELJA, 18. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
PONEDELJEK, 19. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in
17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
TOREK, 20. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 21. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija
in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 22. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 23. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Postali boste nekoliko bolj tihi in skrivnosti, saj boste na sveže zaljubljeni. Če ste vezani, se bodo ljubezenske strani in iskre vnele. Tako vam bo zelo toplo pri srcu. Na delovnem mestu morate uporabite veliko dinamike in slediti notranjemu smerokazu.
Sn BIK
Duh prijateljstva In ljubeznivosti se bo širil. Po majhni korakih pridobite velika dejanja. Vsekakor morate biti nekoliko bolj mirni in umerjeno pogledati na življenje. Vračale se bodo zadeve, ki so vezane na preteklost. Službeno se boste obremenjevali.
DVOJČKA
Notranji nemir se bo stopnjeval. Najti boste morali izzive in biti pri tem previdni, kajti lahko naredite kakšno napako. Bodite odkriti do sebe in analizirajte občutke. V ljubezni vas čakata dve možnosti, odločili se boste za pravo. Ne iščite bližnjic in lažjih poti.
RAK
Čustveno se boste odprli in doživeli razcvet. Ljubezen vam bo podarila neko moč in harmonijo. Odpravili se boste po nakupih in imeli boste srečno roko. Pričakovati je novosti na delovnem mestu. Vrnila se bo neka oseba iz preteklosti. Prejeli boste pismo sreče.
LEV
■Tj Usodo si boste vzeli v svoje roke In naredili pomembne korake naprej. Če ste rojeni na začetku julija, se vam bo življenje vrtelo s svetlobno hitrostjo. Finančno se ne boste smeli obremenjevati. Tvegane investicije se ne bodo izplačale. Kreativno se lotite prenove doma.
DEVICA
Igra usode se bo dogodila v popolnosti ljubezni, romantika se bo odvijala s pridihom harmonije. Vsekakor bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Delček resnice bo v tem, da so vam ljudje tako učitelji kot učenci. Vztrajnost je lepa čednost!
TEHTNICA
Blesteli boste na delovnem mestu. Čeprav vas bodo obveznosti obremenjevale, boste našli korist in imeli tudi srečo. Priložnosti v ljubezni se bodo stopnjevale. Pomembno noto bo imel sproščen pogovor. Če boste preveč doma, bo to za vas monotono.
ŠKORPIJON
V prihajajočem tednu vas označuje ogenj ljubezni. Projektom in obveznostim boste kos. Postali boste mnogo bolj natančni in prišli rečem do dna. Močan pečat vam daje intuicija in napredujete tako v duhovnem kot osebnem življenju. Varujte se pretirane ljubosumnosti.
STRELEC
Zelo pestro obdobje gre pričakovati pri denarju. Vnesti boste morall neko ravnovesje in biti pri vsem veliko bolj previdni. Odločno greste naprej, vendarle ne spreglejte smerokazov. Ugodnosti pričakujte v pisanju in dobro vam bodo šle od rok vse študiozne dejavnosti.
KOZOROG
Odločite se in naredite korak ali dva naprej. Pred tem se ločite od svoje preteklosti In naredite analizo, kaj morate še spremeniti. Blagodejno bo vplivalo zapisovanje notranjih občutkov. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni. Notranja moč vam podari upanje in doda energijo.
VODNAR
Nekoliko bolj umetniški in ustvarjalni boste. Spremljajo vas prijetnosti In vsekakor vse tiste dejavnosti, ki lahko odstopajo. Našli boste tudi moč in kreativno napredovali. Spominjali se boste preteklosti. Na delovnem mestu se morate odločiti po diplomaciji.
RIBI
Razbrati je obilico ugodnosti in oazo novosti, ki vam prinesejo romantiko. Iskali boste tudi lažje poti in ugotovili, da jih ni. Pomembno je, da se varujete slabih navad in razvad. Postavite si meje in tako boste našli srečo v vsem. Ljubezen in prijateljstvo gresta z roko v roki.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Vozili smo • Volkswagen scirocco 1,4 TSI
Vrnitev Volkswagnovega »žepnega« športnika
Leta 1974 je Volkswagen predstavil kupe na golfovi osnovi, ki je bil zaradi prednjega pogona uporaben skozi vse leto, ga ponudil kot vstopnico v svet športnih avtomobilov in z njim (v dveh generacijah) zaslužil veliko denarja.
S to filozofijo so zadeli v črno, saj je prva generacija dobila več kot pol milijona kupcev, s slabimi 300.000 prodanimi avtomobili pa je bila uspešna tudi druga. Volkswagen je potem leta 2006 prikazal študijo iroc, ki jo je zrisal slovenski oblikovalec Robert Lešnik in z njo napovedal oživitev svoje interpretacije cenovno dostopnega športnega avtomobila. Po 35 letih Volkswagen tako znova obuja zgodovino - tretji scirocco je sicer nekoliko drugačen od koncepta, tudi mnenja o njegovi podobi niso povsem enotna, a kljub vsemu velja za najbolj dinamični novodobni volkswagen, ki razburja ožjo in daljno konkurenco.
Pri športnih avtomobilih so v ospredju emocije, povečan srčni utrip in adrenalin, zato razum tukaj nima posebne vloge. Volkswagni po tej plati veljajo v osnovi za dolgočasne avtomobile, med njimi pa se vendarle najde tudi kakšen, ki vzbudi zanimanje, obrača glave in buri domišljijo. Po kupejevskem štirivratnem passatu CC lahko podobno trdimo za scirocca, ki je v osnovi dodelan golf, kar je
čisto v redu, saj to pomeni, da je opremljen s preverjeno tehniko in s stilskimi elementi golfa GTI. Le njegove dimenzije več niso tako običajne - če ga po dolžini še lahko primerjamo z golfom, je od njega precej nižji, zraven tega je mnogo širši; v širino pravzaprav meri toliko kot limuzinski passat.
Lešnikove oblikovalske ideje Nemcev niso prepričale, saj vodja oblikovanja pri koncernu Volkswagen Walter De Silva ni dovolil uporabe enojne maske v obliki deltoida, ker naj bi preveč spominjala na bolj žlahtne audije. Ozka črna maska ločuje par agresivnih, navzgor zavi-
Foto: Danilo Majcen
hanih dvojnih luči, pod odbijačem je temno satovje, masko proizvajalca so namestili kar na pokrov motorja, ki pa je spredaj tako nizek, da so oblikovalci na varnost pešcev očitno kar pozabili. Voznik lahko v stranskih ogledalih občuduje tudi izbuljeno obliko zadnjih blatnikov in utripajočo led diodo, ki opozarja na vključen smernik. Novi športnik kompaktnih mer je zasnovan kot štirisedežni kupe, v prid večje prostornosti pa so mu nadeli 1,8 metra dolgo streho, ki se konča na ostro prisekanem zadku s skoraj navpično zadnjo šipo. Da bi dobili še več športnosti in ugoden količnik

Foto: Danilo Majcen
Foto: Danilo Majcen
Volkswagen scirocco 1,4 TSI	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1390 /160 pri 5800
največji navor v Nm pri v/min	240 pri 1500-4500
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	218 / 8,0
poraba goriva v 1/100 km	8,7 / 5,4 / 6,6
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	154
vrednost osnovnega modela volkswagen scirocco 1,4 TSI v evrih	23.961,10
dodatna oprema	
črna biserna barva v evrih	468,55
sredinski naslon za roke v evrih	200,07
akustični parkirni sistem zadaj v evrih	492,49
tempomat v evrih	213,75
klimatska naprava climatronic v evrih	177,84
trikraki večfunkcijski usnjen volan v evrih	372,79
športni paket v evrih	663,49
vrednost preizkusnega modela volkswagen scirocco 1,4 TSI v evrih	26.550,08
zračnega upora, so vrata prtljažnika vpeta pod streho, zaradi česar sta tam nastali izboklini, ki ne zmotita prijetne zunanjosti.
Ja, Nemci za svoj najbolj športni izdelek s sodobno ku-pejevsko podobo, športnim podvozjem, dinamičnimi motorji, vozno uporabnostjo in ekonomično porabo goriva (po podatkih tovarne) ničesar niso hoteli prepuščati naključju. A se z zmerno porabo goriva ne morem strinjati, ker je preizkusni scirocco z 1,4-litrskim motorjem ob priganjanju pokuril krepko čez deset litrov neosvin-čenega goriva. Je pa res, da 160 konjičev zahteva svoj davek pri gorivu.
Več oblikovne dinamike bi si želeli v notranjosti avtomobila, kjer voznika pričaka armaturna plošča hišnega eosa, ki ji manjka nekaj razredne umeščenosti, ker je bila razvita in dodelana za kupe-kabriolet in ne za kompaktno športno vozilo. Zaradi nižje postavljenih izvrstnih sedežev ter manjše višine se sedi pri tleh in zmeraj tako udobno, kot si to želite. Položaj za nastavljivim in spodaj porezanim volanskim obročem je dober, ergonomija pa preverjena in nemško uniformirana. Za pomik stranskih stekel skrbi elektrika, ravno tako za ogrevani vzvratni ogledali z integriranimi smerniki, na informacijskem zaslonu pa lahko prebiramo podatke o zunanji temperaturi, prevoženih kilometrih, napotkih potovalnega računalnika in radijski postaji, ki vam vrti izbrano glasbo.
Kako je s prostornostjo? Za voznika in sopotnika je prostora dovolj, na zadnji klopi pa najdemo dva ločena sedeža, na katera
laliko namestite otroke, odrasli vam bodo to dejanje zamerili. Za lažji dostop se prva sedeža pomakneta naprej in vrneta v prvotni položaj. Nakladalni rob prtljažnika je nesramno visok, za njim pa 292-litrska odprtina. Prtljažnik se s podiranjem naslonjal zadnjih sedežev da urediti v razmerju 50:50 in povečati na 755 litrov. To je čisto dovolj, saj gre za avto, s katerim seveda ne boste prevažali bele tehnike.
Novi volkswagen scirocco nima običajnega paketa opreme, pač pa ponuja osnovno opremljenost, ki jo za dodatnih 663 evrov nadgrajuje športni paket s 17-palčnimi platišči iz lahkih kovin, ogromne pnevmatike širine 235 milimetrov, delno usnjena notranjost, športni sedeži, deljiva zadnja sedežna klop, klimatska naprava in radijski sprejemnik. Scirocco ima zraven sistema zračnih blazin za glavo, ki med trčenjem zaščitijo voznika in sovoznika ter tudi potnika na zadnjih sedežih, tudi sprednji stranski zračni blazini, elektronski stabilizacijski program ESP s krmilno asistenco, vključno z ABS z zavorno asi-
stenco in seveda tudi športno podvozje.
Golfova tehnika prinaša znano in uveljavljeno zasnovo podvozja z vzmetnima nogama spredaj in večvodilno premo zadaj. Nastavitev temelji na tisti iz golfa GTI, a je zaradi širših kolotekov, nižjega težišča in manjše mase športni volkswagen v vožnji bolje vodljiv in le stežka ga boste pripravili do drsenja. Vzmetenje je nastavljeno športno čvrsto, kar se pozna na slabih cestah, ki jih pri nas ne manjka, zato skrbno načrtujte poti, po katerih nameravate voziti »svež veter« iz Wolfsburga.
1,4-litrski bencinski motor TSI je več kot dostojna vstopnica v svet žepnih športnikov in ne glede na pogonsko izbiro zmeraj diha s pomočjo turbinskega polnilnika in se ob tem tudi zamolklo oglaša ter opozarja na to, da ne sedite v običajnem avtomobilu, ampak v tistem s 35-letno tradicijo!
Upam, da bo vnovična obuditev legendarnega scirocca bolj uspešna, kot je bilo recimo oživljanje beetla, ob tem pa se mi poraja rahla dilema. Katera ciljna skupina si pravzaprav tak avto želi in kdo ga bo postavil v svojo garažo? Po prvem vtisu bi znal ta avto »ukrasti« kakšnega kupca hitremu golfu, predvsem zato, ker se scirocco že v osnovi pelje zelo dobro, vse skupaj pa nadgradi z obliko, ki je nedvomno mnogo bolj izstopajoča kot pri ostalih Volkswagnih. Verjetno si ga najbolj želijo mladi, a tudi tisti malo manj mladi, ki v osemdesetih letih minulega stoletja niso imeli možnosti, da bi postali lastniki kompaktnega športnega kupeja.
Danilo Majcen
Podravje • O prodaji gozdov
Cena gozdov je pri nas (še) previsoka
Igor Kopše s ptujske enote Gozdarskega zavoda je v štiriletnem obdobju od leta 2003 do 2007 opravil nadvse zanimivo raziskavo, ki posega v trgovanje z gozdnimi parcelami in v kateri ugotavlja povprečne velikosti omenjenih parcel, povprečne cene in tudi lastniško strukturo gozdov. V večletni raziskavi je Kopše zajel območje štirih upravnih enot Ptuj, Slovenska Bistrica, Ruše in Radlje ob Dravi, ki predstavljajo osem odstotkov slovenskega ozemlja (in precej višji odstotek gozdnatega območja), preučil pa je skupno kar 1241 kupoprodajnih ponudb.
Foto:SM
Gozdovi pokrivajo preko 58 % celotne površine Slovenije oz. preko 1.183.000 ha. V zasebni lasti je 71 % vseh gozdov, povprečna zasebna parcela pa je manjša od treh hektarjev. Zasebnih lastnikov je 314.000, kar je zelo veliko, težava pa je v tem, da je precej lastnikov manjših posesti, ki običajno živijo v mestih in nimajo ne interesa in ne znanja upravljati svojega gozda.
»Zanimalo me je, kaj se pravzaprav na področju trgovanja z gozdovi dogaja, predvsem v smislu morebitnega nadaljnjega drobljenja ali zaokroževanj gozdne posesti. Ključen problem slovenskega gozdarstva je izjemna razdrobljenost gozdnih parcel z velikim številom zasebnih lastnikov, ki pa imajo večinoma v lasti zelo majhne parcele. Čeprav v sami raziskavi ni konkretno prikazanega nadaljnjega drobljenja gozdne posesti, pa lahko iz osebnih izkušenj povem, da je tako. Drobljenje gozdne posesti se nadaljuje, ampak niti ne toliko zaradi trgovanja, bolj zaradi dedovanja, kjer se zaradi nove zakonodaje sicer ena parcela več ne deli na več dedičev, ampak so slednji solastniki, kar pa seveda pomeni, da ima ena sama parcela več lastnikov,« je o namenu svoje raziskave z zanimivimi rezultati pove-
dal Kopše.
Cena se niža z velikostjo parcele
Raziskava je tako pokazala, da je ponudba gozdnih parcel največja pri majhnih
površinah do enega hektarja; cene teh manjših gozdov pa so daleč najvišje, saj so dosegale tudi do 5 evrov na m2. Cena po kvadratnem metru pa je izrazito padala z večanjem velikosti parcele, tako da so gozdne parcele z veli-
predstavila na sejmu Fieragri-cola v Veroni. Poleg tega so se vpisali med pokrovitelje Svetovnega kongresa kmetijskih novinarjev IFAJ, kot novemu članu Združenja evropskih kmetijskih sejmov EURASCO pa jim je pripadla čast, da so izvedli letno skupščino te organizacije.
Na sejmišču v Gornji Radgoni bodo letos potekali štirje sejemski dogodki. Najprej se bodo predstavili gradbinci na MEGRI (od 31. marca do 4. aprila), sledil bo mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi - Lov (od 17. do 19. aprila), osrednji sejemski dogodek pa bo tako kot vsako leto, mednarodni kmetijsko-živilski sejem z novim nazivom Agra, letos že 47. (od 29. avgusta do 5. septembra). V okviru sejma bo potekalo 56. svetovno prvenstvo oračev, 4. in 5. septembra v Moravskih Toplicah. Organizator projekta je Zveza za tehnično kulturo Slovenije, s partnerji Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, 27 občin iz pomurske regije ter Panvi-to in Pomurskim sejmom. Ob koncu septembra (od 24. do 26.) bo na ogled še mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo, civilno
zaščito in gasilstvo (SOBRA). Prireditelj pričakuje, da si bo vse štiri sejme ogledalo okoli 200 tisoč obiskovalcev.
Tudi letos bodo sejemske prireditve popestrili z ocenjevanjem kakovosti. Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov bo 21. in 22. maja ter od 16. do 19. junija, mleko in mlečne izdelke bodo ocenjevali od 2. do 5. junija, sadne sokove, brezalkoholne pijače in embalirane vode 10. junija, odprto državno ocenjevanje vin bo od 20. do 24. julija, mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme pa 28. avgusta. O napovedani gospodarski in finančni krizi ter ugodnostih, ki naj bi jih prinesla izgradnja pomurskega kraka avtoceste, je Janez Erjavec povedal: »Prav gotovo bo recesija vplivala na sejemsko dejavnost, zato se bo potrebno prilagajati novim izzivom. Tudi spremenjen prometni režim bi lahko predstavljal svojevrstno priložnost. Naše sejemsko mesto bo bliže centru Slovenije, udeleženci sejmov pa bodo imeli možnost, da namenijo promociji svojih proizvodov in storitev večjo pozornost.«
Niko Šoštarič
kostjo nad pet hektarjev in tja do 50 hektarjev ali več dosegale ceno med 0,57 in 0,41 evra na m2. Povprečna cena kvadratnega metra gozda se je ustavila pri 2,06, sicer pa je po analizi povprečna velikost gozdov na trgu znašala dobra dva in pol hektarja.
»Pri teh cenah je treba upoštevati dejstvo, da gre pri prodajah oz. nakupih manjših parcel, okoli pol ali enega hektarja, velikokrat za špekulacije, cene so nerazumno visoke še posebej tam, kjer so gozdne parcele v neposredni bližini urbanih središč, medtem ko gre pri nakupih večjih gozdov, preko pet ali deset in več hektarjev, za dolgoročnejšo investicijo in namen gospodarjenja s tem gozdom. Nabor kupcev za tako velike parcele je precej manjši, zato so cene nižje. Kot rečeno, tisti, ki kupuje velike gozdne parcele, ima najverjetneje namen dolgotrajno gospodariti z gozdom in gleda na ta nakup kot na investicijo v zemljo. Za takšne kupce so cene naših gozdov še vedno mnogo, mnogo previsoke. Realna cena za gozd danes je med 30 in 50 centov za m2, čeprav je to že skrajna zgornja meja, ki upravičuje to ceno v pogledu dolgoročne naložbe, kar gozd vsekakor je. Treba je namreč računati na to, da je treba v gozd vlagati, da ti gozd predstavlja tudi nemajhno davčno obremenitev, da je potrebno urediti tudi traktorske vlake ali ceste. Torej nikakor ne gre le za to, da je gozd sam po sebi profitna naložba, ki takoj daje dobičke s sečnjo in prodajo lesa.«
Po mnenju Kopšeta so
cene gozdov pri nas absolutno precenjene, sploh pri majhnih, pa tudi pri večjih parcelah: »Vzrok za nakup majhnih gozdnih parcel gotovo ni racionalne narave. Je pa res, da se za manjšo parcelo najde več kupcev, saj pet ali šest tisoč evrov ni tako nedosegljiva cifra. Pri teh majhnih parcelah je velikokrat vzrok tudi špekuliranje, lahko se kaže možnost bodoče izgradnje ipd.«
Za ogrevanje hiše potrebno 1,5 ha gozda
Igor Kopše tudi meni, da energetska kriza ne bo vplivala na povišanje cene gozdov: »Že zdaj je ta cena previsoka, kot pravim. Kdor bi kupoval gozd za namene ogrevanja, recimo domače hiše, bi moral kupiti približno hektar in pol za trajno ogrevanje, ne le za dve ali tri leta. To pa vključuje tudi pogozdovanje in gospodarjenje z gozdom. Pri tem je treba upoštevati ekonomiko: če se ti vložek ne izplača v 15 letih v primerjavi s plačilom ostalih energentov, takšen nakup ni smiseln pri teh cenah, ki veljajo za manjše parcele.«
Kopše zaključuje, da bo gozdni nepremičninski trg spremljal še naprej, povedal pa je tudi, da se cene gozdnih nepremičnin glede na inflacijo ne višajo, ampak realno ostajajo na približno enaki ravni že dolga leta, da pa je bil opazen manjši dvig cen, v povprečju okoli 0,40 evra, po uvedbi evra v Sloveniji.
SM
G. Radgona • Pomurski sejem pred novim razstavnim letom
Letos štirje sejmi
Družba Pomurski sejem iz Gornje Radgone je pripravila tiskovno konferenco, kjer je direktor Janez Erjavec uvodoma poudaril, da je bilo poslovanje v letu 2008 odlično. »Pripravili smo tri oziroma dva sejma, saj je bil sejem INPAK vključen v sklop kmetijsko-živilskega sejma. Na obeh sejmih smo presegli planirano realizacijo,« je povedal Erjavec.
Izpostavil je tudi šest mednarodnih ocenjevanj kakovosti, kjer je skupaj sodelovalo 3 58 udeležencev s 1388 izdelki iz devetih držav. Pohvalil se je s podatki, da je njihova
firma na sejma GAST in SASO v Splitu popeljala 16 slovenskih podjetij, uspešno izvedla projekt kronanja 12. vinske kraljice Slovenije Svetlano Sirec s Ptuja in se uspešno
Janez Erjavec se je na letošnjem kronanju vinske kraljice poslovil od lanske kraljice Svetlane Sirec s Ptuja.
Foto: NS
Majšperk • Ponovoletno srečanje pri županji
Za uspešno novo leto
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin je tudi letos pripravila tradicionalno ponovoletno srečanje za vse, ki z občino tako ali drugače sodelujejo.
Tradicionalni po praznični sprejem je tokrat pripravila v petek, 9. januarja, v dveh delih. Ob dvanajstih se je za uspešno sodelovanje zahvalila številnim županom in predstavnikom sosednjih občin, med njimi tudi županu mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu in poslancu državnega zbora Branku Mariniču; pa direktorjem in predstavnikom organizacij na območju
občine Majšperk ter poslovnim partnerjem. Potem ko so prisluhnili ubranemu igranju mlade citrarke Doroteje Dol-šak iz Stogovcev, ki je kot študenta glasbene akademije v Munchnu štipendistka občine Majšperk, so v prijetnem pogovoru skupaj analizirali sodelovanje v minulem poslovnem letu, sklepali nova poznanstva in prijateljstva ter snovali dogovore o možno-
stih za bodoče skupne akcije.
Popoldne ob 17. uri pa je županja svečano sprejela še predsednike in predstavnike društev, župnijskih uradov ter šol na območju občine Majšperk.. Ob zahvali za njihova prizadevanja v korist občine in vseh občanov je vsem skupaj zaželela na vseh področjih uspešno novo leto 2009.
-OM
Foto. M. Ozmec
Udeležence sprejema je z igranjem na citre prevzela Doroteja Dol-šek, študentka glasbene akademije v Munchnu.
Gorišnica • Mladi filmarji
V spomjn Zlatku Šugmanu
Učenci, člani filmskega krožka, ki že nekaj let deluje v OŠ Gorišnica pod taktirko Boštjana Rihtarja, so se ob nedavni smrti slovenskega dramskega umetnika Zlatka Šugma-na odločili posneti dokumentarec o njegovem življenju. Razlog je pravzaprav povsem preprost: Šugman je njihov rojak, saj se je rodil in mladost preživel prav v Gorišnici.
»Otroci Zlatka zelo dobro poznajo, ne le preko svojih staršev in iz obiskov v naši občini, ampak jim je tudi vzor odličnega dramskega in filmskega igralca,« je odločitev dodatno pojasnil mentor Rihtar. Ideja, da posnamejo dokumentarni film, pa se je porodila med učenci samimi; scenarij je vzela v roke vnukinja prav tako znanega gorišniške-ga dramskega igralca Lojzeta Matjašiča, Valentina Matjašič, ki se je z Zlatkom večkrat srečala tudi osebno: »Moj dedi Lojze in Zlatko sta bila velika osebna prijatelja in Zlatko nas je skupaj z ženo Majo velikokrat obiskal tudi osebno, doma. Zdaj, ko smo se dogovorili, da bomo o njem posneli film, je njegova žena Maja že obljubila sodelovanje in upam, da bom lahko tudi z njo posnela pogovor o tisti manj znani, bolj osebni plati njegovega življenja,« je povedala osnov-
Foto. M. Ozmec
Županja dr. Darinka Fakin je bila na ponovoletnem sprejemu posebej vesela poslanca Branka Mariniča in župana MO Ptuj, dr. Štefana Čelana.
Majšperk • Nov poslovno-trgovinski center
nošolka Valentina.
Ob njej bosta pri pripravi filma sodelovali še Nuša Ranfl in Špela Bezjak: »Odločile smo se posneti film, ki bo govoril o njegovem življenju, tako tistem, ki ga je preživel tukaj, v Gorišnici, kot o njegovi kasnejši poklicni poti, ki ga odpeljala v Ljubljano. Zbrale smo že precej gradiva, tudi fotografij iz daljnih let, ko je Zlatko še igral v tukajšnji stari dvorani in z otvoritve muzeja v njegovi rojstni hiši, ki je danes ni več. Sicer pa bo o Zlatku znal precej povedati tudi Lojze Matjašič, k pogovoru pa bomo povabile še vse tiste, ki so Zlatka Šugmana tako ali drugače poznali.«
Dokumentarni film o življenju in delu rojaka Zlatka Šugma-na bodo mladi gorišniški filmarji prikazali v okviru Filmskega festivala, ki bo letos v Gorišnici 22. maja.
SM
V centru Planika tri trgovine
Zasebno podjetje Meso izdelki Žerak iz Podlehnika je v nekdanjih proizvodnih prostorih majšper-škega obrata Planike sredi decembra odprlo nov Trgovsko-poslovni center Planika, v njem pa so našli nove prostore velik sodobno urejen Market Žerak, trgovina z obutvijo Planinka ter trgovina Dino za vso družino.
Članice filmskega krožka v OŠ Gorišnica z mentorjem Boštjanom Rihtarjem pri pripravi materiala za snemanje dokumentarnega filma o rojaku Zlatku Šugmanu.
Ob prisotnosti nekaj sto krajanov in gostov so nov poslov-no-trgovinski center Planika na Bregu pri Majšperku svečano odprli v predprazničnem času, v ponedeljek, 22. decembra. V imenu občine Majšperk je družini Žerak iz Podlehnika ob novi pridobitvi čestitala županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je skupaj z direktorjem zasebnega podjetja Meso izdelki Žerak Markom Žerakom svečano prerezala vrvico pred vhodom v nov center in ga tako svečano predala namenu.
Nov trgovski center, ki je v celoti v lasti podjetja Meso izdelki Žerak iz Podlehnika, je zaživel v preurejeni hali bivše tovarne čevljev, zato so zaradi tradicije objekta v ožjem in širšem okolju center poimenovali kar Planika. Kot je povedal direktor zasebnega podjetja Marko Žerak so nove investicije v podjetju posebej veseli, saj dodajajo v verigo svojih prodajaln novo živilsko trgovino tipa Market Žerak. »Nadaljujemo začrtano strategijo razvoja in koncepta 'od vil do vilic' in prav gotovo se ta center vključuje v ta koncept. Tako oblikovana strategija pomeni, da podjetje zaokrožuje svojo dejavnost tako, da se ukvarja s primarno kmetijsko proizvodnjo, proizvodnjo mesa in mesnih proizvodov pa tudi lastno trgovino. Takšna oblika organiziranosti nam omogoča nadzor nad kvaliteto surovin
in celotnega tehnološkega procesa do finalnega produkta,« je dejal Žerak.
Trgovski center Planika zajema poleg že omenjenega Marketa Žerak še drugo trgovsko ponudbo, to je prodajalno s čevlji Planinka, katere lastnik je Drago Vorginčič, ter prodajalno s tekstilnim blagom Dino za vso družino, ki jo je odprla družina Satler iz Ptuja. Prav kmalu pa
bo v novem centru odprla svoja vrata tudi kmetijska prodajalna Domačija.
V podjetju Žerak upajo in verjamejo, da bo ponudba novega centra prispevala k razširjeni ponudbi v tem okolju v zadovoljstvo vseh kupcev. Na to so še posebej ponosni, saj imajo svoje korenine prav v ha-loškem okolju, v letošnjem letu pa praznujejo 80-letnico nepre-
kinjenega poslovanja, zato je ta investicija in otvoritev tega centra zanje še posebej slovesna in pomembna. Tudi v prihodnje bodo nadaljevali razvoj na vseh segmentih, Marko Žerak pa poudarja, da je eden njihovih glavnih načrtov predvsem povečati prodajo na domačem in širšem evropskem trgu.
-OM

Foto: M. Ozmec
Nov in sodobno urejen poslovno-trgovinski center Planika v Majšperku so preuredili iz nekdanje tovarniške hale, v kateri je bila proizvodnja obutve.
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.

©0-C3®
KOS '
S
Ulica Heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, izvaja mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter pa-nele. GSM 031 501 550.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 6B a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, telefon 041 646 292.
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elemente, dimnike, okovja za kabine, cevi, pločevino, profile, vijake. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
Izdelava vseh vrst izolacijskih fasad po akcijskih cenah. Izvajamo vsa krovska in kleparska dela. Nudimo možnost ugodnega kreditiranja. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02/788 59 60, GSM 041 834 860, www.sc-lars.si
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
KMETIJSTVO
PRODAM suha drva z dostavo. Tel. 041 312 621.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
KUPIM TRAKTOR IMT, Ursus ali Ze-tor, kiper prikolico in kmetijske stroje. Tel. 041 679 937.
PRODAM drva z dostavo, v račun vzamem pluge, obračalnik, škropilnico ali brane. Tel. 041 544 270.
NESNICE, RJAVE, stare 14 tednov, prodam, 3,30 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM bikca simentalca, težkega 110 kg, za nadaljnjo rejo. Tel. 031 658 661.
VINOGRAD s 500 trsi mešane sorte dam v najem. Gradišča pri Cirkula-nah. Dogovor po tel. 040 581 270.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM mlečne kvote, 19 tisoč. Tel. 041 654 047.
PRODAM štiri svinje domače reje, težke 120 do 150 kg. Tel. 031 274 933.
PRODAM visoko breje telice. Tel. 031 848 466.
PRODAM obračalnik pajek, delovne širine 4,6 m. Cena po dogovoru. Kličite na tel. 031 311 434.
PRODAM sod za gnojnico, 6 000 l, Kirchner, pocinkan. Tel. 040 854 629.
KUPIM traktorski obračalnik Sip 220 in obračalnik pajek na dve vreteni - Sip. Tel. 041 261 676.
MOTORNA VOZILA
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
DOM-STANOVANJE
PRODAM trisobno stanovanje v pritličju, 80 m2, v Kidričevem. Cena po dogovoru. Telefon 051 431 556.
NEPREMIČNINE
V NAJEM DAM več parkirišč v parkirnih hišah pod pošto (Vodnikova ulica) in med rdečimi bloki in trgovino Spar (Ulica 25. maja) ter pisarniški prostor v Miklošičevi ulici 3, vse na Ptuju, Hebar Milan, s. p., GSM 041 325 925.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v neposredni bližini Šolskega centra. Inf. na tel. 041 298 312.
OBČINA MARKOVCI prodaja nepremičnino - stavbno zemljišče v Borovcih v izmeri 1540 m2, namenjeno stanovanjem, kmetijski ali poslovni dejavnosti. Javni razpis je objavljen na spletni strani občine Markovci, www.markovci.si
Vila blok Rabeljčja vas, 1.2008, od 43,18 m2 do 96,29 m2, razgled na ptujski grad, CK plin,od 68.913,00 do 160.818,00 EUR Trnovska vas, hiša I. 2005, 126 m2, 1378 m2 zemljišča, opremljeno! Cena: 145.000 €. Gsm 051/426-500
DELO
IŠČEMO delavce za strežbo pijače ter za pripravo hitre hrane, delovno mesto je na voljo takoj. Tel 031 305.658. Okrepčevalnica Hamburger hill, Perko Klavdija, s. p., C. 14. divizije 11, Maribor.
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner morino V.M, črno-beli registri, in klavirsko harmoniko Hohner atlatic De-luxe ter harmoniko Hohner, 96-basno. Tel. 041 733 973.
www.tednik.si
Krvodajalci
20.	oktober - Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Anica Primožič, Vi-čanci 6; Boris Vuk, Strmec 16/a; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Nedeljka Bušnja, Žmaučeva 4/c, Maribor; Boštjan Kostanjevec, Kvedrova 2, Ptuj; Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Albin Brencl, Lovrenc na Dravskem polju 1; Sabina Kralj, Krečvina pri Vurbergu; Irena Čeh, Podvinci 120/a; Albin Mencingar, Krčevina 81/b; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Dolores Braj-lih, Zgornja Hajdina 107/a; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Ivan Vido-vič, Slatina 60/a; Andrej Horvat, Gorišnica 95; Ivan Hentak, Gub-čeva 5, Ptuj; Slavko Klajderič, Cir-kulane 46; Zlatko Sok, Moškanjci 86/a; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Andrej Plohl, Draženci 21; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Matej Goljat, Cirkovce 19; Žarko Markovič, Volkmerjeva 57, Ptuj.
21.	oktober - Matej Matjašič, Rucmanci 60; Damijan Krivec, Stanošina 40; Renato Duh, Trubarjeva ulica 7, Ptuj; Matjaž Hržič, Mihovci pri Veliki Nedelji; Jožef Trantura, Sestrže 93/a; Goran Novak, Hujbar 5, Ivanjkovci; Tadej Cimerman, Prvenci 31; Dejan Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Matic Kumer, Kajuhova 11, Kidričevo; Blaž Vaupotič, Kraigherjeva 6, Kidričevo; Davorin Skledar, Čer-možiše 68/a; Marijo Zagoršek, Strelci 3/a; Aleksander Zavec, Lancova vas 14/a; Mitja Butolen, Krčevina pri Ptuju 76; Nino Mo-škon, Zgornje Jablane 17; Matic Bedenik Raušl, Ribiška pot 22, Ptuj; Martin Avguštin, Slape 15; Aleš Pintarič, Gornji Ključarovci 39; Denis Krajnc, Cirkovce 2/e; Gregor Zidarič, Hum pri Ormožu 108; David Rudolf, Zgornja Hajdi-na 133/c; Jožef Kekec, Nova vas pri Ptuju 69; Denis Junger, Sedla-šek 17.
23. oktober - Milan Borko, Lača-ves 18; Marjan Kegl, Ivanjkovci 4;
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ETEHSHEm
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
RADIOPTUJ
89,8- 98, Z -10473
Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Štefan Burkin, Vurberk 40/a; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Janko Pihler, Moškanjci 27; Dušan Žu-mer, Hajdoše 7/a; Marjan Lenart, Belšakova ulica 27, Ptuj; Tina Radolič, Soviče 7; Albin Strgar, Vintarovci 38; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Ludvik Jurgec, Cirkulane 48/b; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Vlado Bedenik, Kočice 25; Li-vija Meglič Bohak, Sovretova pot 41, Ptuj; Dragica Šori, Spodnji Ve-lovlek 41; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Marica Roškar, Pacinje 18; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Rozika Rojko, Spodnji Velovlek 6; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Anton Cafuta, Pobrežje 89/a; Gregor Smolej, Majšperk 59; Mirko Rojko, Spodnji Velovlek 6; Milan Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj.
27. oktober - Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Herman Prejac, Sveti Tomaž 35/b; Robert Majč, Cvetlična 2, Ormož; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Boris Ilec, Gorca 81/a; Anton Planin-šek, Župečja vas 2; Bojan Verde-nik, Krčevina pri Vurbergu; Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Anton Peršuh, Trnovec 4/a; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Franc Prelog, Markovci 52; Andrej Rodošek, Cirkovce 30; Katarina Drevenšek, Zakl 38/c; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Dragica Vajsbaher, Kraigherjeva 23, Ptuj; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Petra Šmid, Vratja vas 7/a, Apače; Miran Pešl, CMD 7, Ptuj; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Slavojka Ivanovič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Jožica Kos, Čr-mlja 11; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a.
Petovi^vtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZARADI širitve dejavnosti objavljamo v Ptuju prosto delovno mesto trgovke v specializirani trgovini z otroško obutvijo. Če vas delo zanima, se javite na razgovor v bivšo trgovino Mavrica, Ulica Heroja Lacka 3, Ptuj, dne 20. januarja 2009 od 17. do 19. ure. Trgovina Pika, Lidija Kupčič - Tarkuš, s. p., Šolska 33, 2341 Limbuš.
MODEL LETNIK		CENA	KM	BARVA
CITH0ENC8 2.0 HDI ELEGANCE	2006	12.600	142.322	GORDO RDEČA
CI1D0ENC51.6 HDI ELEGANCE	2064	9.900	103.397	GRAFIT
FORD MONDEO 2.0 TDCITREND	2006	9.900	158.459	SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TOCI TREND	2005	8.100	157.417	BELA
RE LAGUNA 1.9DCI GRANDT.	2003	7.500	149.500	SREBRNA
RE LAGUNA 1.9DCI GRANDT. DYNAMIQUE	2005	7.800	170.824	SIVA
RE KANGO01.5 DCIFURGON	2003	5.900	127.272	RDEČA
RE MEGANE 1.616V DYN.PLUS (2V0ZIU)	2007	11.800	15.-20.000	SREBRNA
SEAT IBIZA 1.4/1BV STELLA	2003	5.700	156.754	BELA
VW GOLF V 1.91DI/105 C0NF0RT.UNE	2006	13.500	85.932	ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDI/1D5KM TREND-LINE	2006	11.300	96.535	GRAFIT
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	9.700	115.044	ČRNA
RE VELSATIS 3.5 VB INITIALE	2003	10.990	135.348	ČRNA
1 LETO GARANCIJE NA VSA VOZILA + 4 ZIMSKE PNEVMATIKE
KUPON vfva
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrinjo ali pediatra:-
IME:_
PRIIMEK:_
NASLOV:_
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA:_
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:
Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom
o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-1). Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične
obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega
gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna
pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in
posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu
namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter
lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov.
Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o.,
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi.
Studio Moderna d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
Izpolnjen kupon pošljite na: Revija Viva, Poljanska 6, 1000 Ljubljana Datum:	Podpis:
AdriaticSlovenica B
Prireditvenik
Petek, 16. januar
19.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje o Cipru, z vami bo Damjan Končnik
19.00 Ptuj, Park hotel, prireditveni center Kronos, predstavitev mednarodnega humanitarnega projekta umetnostnih terapij Sarajevo 2008, Sarajevo skozi oči umetnosti teraprije
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava Utrinki 2008, dela, ki so nastajala v CID v preteklem letu
-	Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, igranja na afriške djem-be, literarna skupina, novinarska skupina in elektro delavnice
-	Ptuj, CID, prijave za zimovanje, šola smučanja, poučna predavanja, igre na snegu, nočni pohod ...
Sobota, 17. januar
11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, Krtek Zlatko, lutkovni abonma 13.00 do 16.00 Ptuj, Salon umetnosti na Prešernovi ulici 1, Muzejski
vikend za otroke in starše, po ogledu razstave fotografij iz negativov na steklu si boste izdelali okvir za fotografijo, ki naj jo otroci prinesejo s sabo 15.00 Pragersko, Dom kulture, Krtek Zlato, lutkovni abonma 18.00 Videm, dvorana, premiera komedije Čaj za dve, v izvedbi gledališke skupine KD Franceta Prešerna Videm 18.00 Miklavž pri Ormožu, Zadružni dom, komedija Pri lepi vdovi, v
izvedbi KD Frana Ksavra Meška iz Svetega Tomaža 18.00 Podvinci, dom gasilcev, občni zbor gasilcev 18.00 Spuhlja, v večnamenski dvorani, predavanje, Kaj lahko v bojevanju z visokim krvnim tlakom naredimo sami 19.00 Draženci, kulturna dvorana, ALKO komedija Klinko Kozarcky, v
izvedb Šus teatra KUD Draženci 19.30 Maribor, SNG, balet, Hrestač, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, premiera Kandid ali optimizem, StaDvo, za abonma Drama premiera
Nedelja, 18. januar
13.00 do 16.00 Ptuj, Salon umetnosti na Prešernovi ulici 1, Muzejski
vikend za otroke in starše, po ogledu razstave fotografij iz negativov na steklu si boste izdelali okvir za fotografijo, ki naj jo otroci prinesejo s sabo
Ponedeljek, 19. januar
10.00 Spodnji Ključarovci, gasilski dom, priprava sladic brez peke 20.00 Maribor, SNG, drama, Kandid, StaDvo, za abonma Drama in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Sprejem članov civilne zaščite in ekip prve pomoči pri ptujskem županu. Dr. Patrick Vlačič, minister za promet, gost 1. poslanskega večera. Obiskali in zapeli so nam sveti trije kralji. Priprave na 20. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Tržnica poklicev na Osnovni šoli Breg. 9. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Meditacija je odkrivanje resnice o svetu in nas samih. Srečanje ustanoviteljev Rokometnega kluba Ptuj ob 60. obletnici. Ptujsko Labodje jezero.
Kino Ptuj
16., 17. in 18. januar, ob 17.00 Madagaskar 2 (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 High school musical: Zadnji letnik - glasbena romanca. Ob 21.00 Art program: Težko je biti fin - komična drama.
"taxi FORA"
MODRA ŠTEVILKA
(((>080 36 26)
ZMAGO D.O.O., GREGORČIČEV DREVORED 13, 2250 Pluj
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
mnm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.

Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
M [HM
im
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45,6SM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA UTNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AUDI AB 3.0 TDI QATTR0	2004	20.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
AUDI ALLROAD 3,0 TDI Q	2007	55.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:318 D	2003	11.590,00	USNJE. NDTTR.	SREBRNA
CITROEN C41,0 HDI	2000	12.990,00	ODL OHRANJEN	KOV. ČRNA
CITHQEN XANTIA 2,01GVISX	1990	2.490,00	2 X AIRDAG	KOV. T. ZELENA
LANCIA Y 1,2	2001	2.990,00	KUMA	KOV. MODRA
MERCEDES CL-RAZ. 5GD	2000	19.990,00	BENCIN'LPG PLIN	KOV. BORDO RDEČA
MERCEDES C - RAZ. 220 CDI	2007	40.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1,8 CL VARIANT	1990	1.490,00	KUMA	VIJOLIČNA
VW PASSAT 1,9 TDI	2001	7.990,00	4XAIRGAG	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGHLINE	2000	10.490,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TDI	2000	9.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VWTOURAN 1.9TDI	2000	11.490,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
OPELASTRA 2.0	2001	5.290,00	STREŠNE SANI	BELA
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSARA PICASSO 1.6 HDI AUDI A41.9 TDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEL VECTRA 1.9 CDU KARAVAN FORDFOCUSC-MAX PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DQ RENAULT SCENIC 1.9 DQ RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VW POLO 1.2 VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN C31.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW320D LIMUZINA CITROEN C8 2,2 HD] VW GOLF 1.9 TDI VWT0USAN AUDI A6 3.0 OPE ZAPIRA 1,9 TDG AUDI A31.9 TDI VW POLO U
_
S 2.2 HDI 1.9 TDI AN 1.9 TDI OTDIQUATRO
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006 2002
15 ¡005
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT. KLIMA VSA OPR.
AVT. KLIMA ^K
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA,
AVT. KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
AVT. KLIMA NOVI MOD.
AVT KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KLIMA HIGHLINE AVT. KLIMA KLIMA, 9 SEDEŽEV KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
KLIMA
KLIMA
VSA OPREMA, AVT.
AVT.KLIMA
AVT.KLIMA
AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV
KLIMA ,5 VRAT
KLIMA
KLIMA,AVTOMATIC
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA,5VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV. ČRNA B0RD0 RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549372-605
fllliiilillMJiHiJIini
C 02/22 80110 SoliW
Razlagova 24, Maribor
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj [ob Maribor*' cesti), l«l.: 02 780 67 1 0
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vozil
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 16.01.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SiP
SOBOTA 17.01.
8.00 Orfejčkova parada 2008 2.del 9.00 Pod žldano marelo 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 SUPER HITI odd.
13.00 SIP lestvica -odd.
17.00 Pod žldano marelo
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Oddaja Občine Markove!
NEDELJA 18.01.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Dan šole OŠ Hajdlna 10.00 Oddaja ŠKL 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Praznični koncert - grad Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 19.01.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Pod žldano marelo 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
TOYOTA COROLLA 1,6 WTI	2003	8.750,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
CITROEN 082,2 HDI SX	2005	10.990,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	6.890,00	PRVA REG. 2003	BELA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	9.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
ROVER 214 SI	1999	2.830,00	KLIMA	ZELENA
CHEVROLET AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. S. MODRA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	1998	5.890,00	AVT.KLIMA	ČRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2003	7.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT 2004		9.900,00	AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GEIZ 1,3	2005	6.720,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	15.200,00	AVT.KLIMA	KOV. ČRNA
NISSAN ALMERA 1,816V	2001	5.700,00	PRVI UST.	KOV. VIJ0LA
RENAULT CLI01,416V DYNAMIQUE	2002	4.890,00	KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,9 SDI	2002	5.490,00	PRVI UST.	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN T0URAN 1,9 TDI TREND. 2006		14.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES BENZ A140	2000	6.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	9.990,00	TEMP0MAT	KOV. SREBRNA
ALFA ROME0147 2,016V TS	2002	7.190,00	AVT.KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN.	2002	6.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616V EXPR.	2001	5.950,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,216V AVT.	2000	6.700,00	XSEN0N	KOV. ČRNA
PEUGEOT 3061,41	1999	3.120,00	PRVA REG. 2000	KOV. B. RDEČA
BMW LIMUZINA 523 i AUTOMATIC	1998	4.850,00	PRVA REG. 1999	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,1 i	2004	6.490,00	PRVI UST.	KOV. MODRA
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj«... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

A\
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
SPOMIN
16. januarja mineva 10 let od smrti naše drage
Štefanije Petrovič
IZ PTUJA, UL. LACKOVE ČETE 7
Hvala vsem, ki se je spomnite in prižgete svečko na njenem grobu.
Pogrešamo te, tvoji najdražji
%v A
J ' «X 1
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka
Janeza Hrga
IZ DORNAVE 147
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred, govornicama za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
CITROEN C31,4 i	2002	5.190,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
CHEVROLET TACUMA 1,616V SX	2005	6.980,00	KLIMA	KOV. SIV. MODRA
FORD FOCUS CMAX 1,6 ID CI TREND	2005	9.570,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
FORD MONDEO 2,0 TDDIKARAVAN	2003	6.970,00	AVT.KUMA	SREBRN
KIA CARNIVAL 2,9 CDRIZX	2002	7.880,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
MAZDA 323 F 1,5 i 16V	2000	4.500,00	KLIMA	KOV. SREBRN
OPEL CORSA 1,3 DU 6 VRAT	2004	4.850,00	AVT.KUMA	MODRA
OPEL VECTRA 2,0 DTI 16V KARAV.	2001	5.500,00	AVT.KUMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2003	7.980,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CU01,5 DCI	2002	4.880,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT ESPACE 2,01	1999	4.190,00	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2005	7.790,00	AVT.KUMA	MODRA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI DYNAMICQUE	2006	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. TEMNO SIVA
VW GOLF IV 1,9 TDIUMUZ.	2002	7.100,00	KLIMA	ČRNA
VW SHARAN 1,9 TDIUPTRONIC CRUISE	2002	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. MOD. ZELENA
Na zalogi preko 40 vozil.
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
V januarski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o preizkušanju sort kakija, o eko sadjarstvu, varstvu jablan pred jablanovo pepelovko, obnovi vinogradov, vlogi askorbinske kisline pri predelavi vina, medu v prehrani, v prilogi Vrtnine pa o zavarovanem prostoru v vrtnarstvu. Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
RADIOPTUJ
89,8-98,2 >104,3
Prerano si šel, cvet nežen moj,
slišal nisi več krikov resnice,
moje srce kliče po tebi,
vrnil se ne boš, pomagaj ljubezen,
da mine bolečina
in najdem te spet.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega sina, brata
Benjamina Krajnca
IZ KIDRIČEVEGA, KRAIGHERJEVA 15
Zahvaljujem se vsem, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali v najtežjem trenutku, ga pospremili na njegovi prezgodnji poti, darovali sveče, za mašo, besede sožalja. Hvala mojim sodelavcem Radia-Tednika Ptuj, Majinim sodelavkam kolektiva Vrtca Kidričevo, g. župniku za opravljen obred, sv. mašo, pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala Benovim negovalkam Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava za vso nego in skrb.
Žalujoči mamica in sestra Maja z družino
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in večni spomin na te ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Ludvika Milošiča
upokojenca Taluma
IZ REPIŠČ 46
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkev in nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku Ediju Vajdu za opravljen cerkveni obred, g. Janku Kozelu za poslovilni govor, pevcem, godbeniku Taluma za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena zahvala družinam Vindiš - Belšak, Šmigoc in Vidovič.
Z žalostjo v srcu: vsi, ki smo te imeli radi
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči...
ZAHVALA
Jožef Lah
06. 01. 1926 t 30. 12. 2008 IZ MOŠKANJCEV 54
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega očeta, dedka in pradedka pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornici za besede slovesa, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sin Jože, hčerki Angela in Lizika z družinami
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Andreja Toplak, dr.dent. med. v Raišpovi ulici na Ptuju
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi; delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo, kliČte k očetu domov, klic te nas v sveto nebo.
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot je bilo njeno življenje, je v 87. letu odšla h Gospodu draga mama, babica, prababica
Gera Vindiš
IZ BERINJAKA
Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na kraj večnega počitka, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, sveče in cvetje ter namenili dar za obnovo domače cerkve.
Iskrena hvala g. župniku Ediju Vajdu za molitve ob pokojni mami in cerkveni obred ter g. župniku Marjanu Baniču za darovano sv. mašo in lepe, spodbudne besede.
Zahvala pevcem za lepo odpete pesmi, sosedu Janku Kozelu za ganljive poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za vse molitve in lepe misli, ki so bile in še bodo namenjene naši ljubi mami.
Njeni dragi otroci, vnuki in pravnuki
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, zopet zažarijo.
SPOMIN
10. januarja je minilo pet let, odkar te ni več med nami
Stojan Mlakar
IZ KOČIC 37, ŽETALE
Čas neusmiljeno beži in celi rane, a lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ostajajo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu ter prižgete svečko na njegovem grobu.
Pogrešamo te, tvoji najdražji
Na tvojem licu nasmeh, a nas boli, saj zavedamo se, da tebe več ni, a tvoja volja daje nam moč, da v mislih objamemo te kot nekoč. Solza, ki teče, v njej si ti, spomin na tvojo podobo živi, spomin na radost, srečo, veselje, spomin na tvoje življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
Mitje Capudra
IZ REŠEVE ULICE 9, PTUJ
roj. 20. 7. 1981 t 6. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem PP Koper za izrečena globoka sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti in nam v težkih ter bolečih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala vsem govornikom, predstavnikoma Policije in prijatelju Niku za izrečene poslovilne besede, g. župniku, pogrebnemu podjetju Kljun Sežana in Komunali Ptuj, policijskemu god-benemu orkestru za odigrane žalostinke in odigrano Tišino ter častnemu in strelnemu vodu policije. Vsem še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči: oče, mama in sestri Albina in Polona
z družinama
Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel. Smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela, vse, kar storil si za nas nekdaj, v spominu bo in hvala ti vekomaj.
Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih in stiska rok, ostal je le spomin nate in v spominu trpek jok
SPOMIN
V soboto, 17. januarja, bo minilo eno leto, ko so se končale naše zadnje upajoče sanje, ugasnila je luč življenja in se prižgala luč spomina nate, dragi mož, ati, dedek, tast in svak
Stanko Kobe
IZ CIRKULAN 52 A
Iskreno hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižgete svečko in poklonite lepo misel.
Pogrešamo te, vsi tvoji!
Zima mrzla te je vzela, tiho si odšel od nas. Pomlad, ki tako rad si jo imel, ne bo videla več tvoj obraz.
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor je živel, se je v mrzli januarski noči poslovil naš nadvse spoštovani in cenjeni mož, oče, brat, dedi in tast
Alojz Grm
IZ GAJEVCEV 4 roj. 27. 6. 1940 - 7. 1. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Še posebej se zahvaljujemo govornikoma, g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevkam, sodelavcem SKP PU Maribor, GMG, Deichmann in njegovim bivšim sodelavcem iz GP Drava Ptuj ter pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Njegovi najdražji
Podlehnik • Dobro obiskani zbori občanov
So lokacije nadvozov in priključkov zgrešene?
V Podlehniku so ta teden prav vsak večer potekali delni zbori občanov, ki jih je sklical tamkajšnji župan Marko Maučič. Skupna srečanja, ki so bila nadpovprečno dobro obiskana, so bila namenjena pregledu trase predvidene avtoceste s priključki, na katero so občani Podlehnika lahko podali svoje pripombe.
»Menim, da je bil ta način obravnave projekta za občane najboljši, zlasti še za tiste, ki bodo zaradi bodoče avtoceste najbolj prizadeti, saj so imeli možnost povedati, kaj se jim ne zdi dobro in kakšne spremembe ali dopolnitve načrta predlagajo. Vsa ta mnenja in pripombe bomo sedaj zbrali in pripravili poenoten predlog pripomb za vso lokalno skupnost, ki bo upošteval izrečena mnenja naših občanov, seveda tista, ki bodo argumentirana,« je povedal Maučič ter ob tem dodal, da bi bile posamične, individualne pripombe, še posebej, če bi se morebiti medsebojno izključevale, gotovo brez vrednosti in jih pripravljavec dokumentacije za avtocesto ne bi upošteval.
»Sicer pa moram reči, da je po pripravljenem projektu trase avtoceste v naši občini dovolj nadvozov, predvidena sta tudi dva priključka na avtocesto, vendar so lokacije teh nadvozov in način izpeljave priključkov zgrešeni, na
kar smo v preteklosti že opozarjali, a projektanti tega očitno niso upoštevali. V osnovi je nekoliko zgrešen tudi sam potek avtoceste, saj se preveč izogiba potoku Rogatnica, bolj, kot bi bilo potrebno, in je zaradi tega celoten avtocestni krak skozi območje naše občine speljan v blag, a dolg ovinek. Kot lokalna skupnost pa se bomo zavzeli v prvi vrsti za spremembo lokacije nekaterih nadvozov; na vsak način potrebujemo nadvoz pri Novi cerkvi, kjer ga zdaj sploh ni, planiran pa je nekoliko nižje, kjer ni tako zelo potreben. Zaradi sedanje lokacije tega nadvoza se zelo podaljša pot domačemu prebivalstvu iz več naselij, zlasti Sedlaška, Gruškovca in Ložine na parcele, ki ležijo na drugi strani avtoceste, kar je sporno predvsem zaradi razvite kmetijske dejavnosti, poleg tega pa cesta do nadvoza, ki jo je treba še urediti, prepolavlja sedanja zaokrožena kmetijska zemljišča. Vsemu temu bi se izognili zgolj s spremembo lokacije nadvoza. Predlagali bomo tudi nekoliko drugačno ureditev enega od obeh priključkov,
Načrtovana avtocesta, ki naj bi načeloma rešila dolgoletne težave z neprekinjenimi kolonami tovornih in osebnih avtomobilov (na sliki), bo popolnoma presekala podlehniško dolino, zato so zahteve občanov po nadvozih razumljive.
Zupan Marko Maučič je bil nad udeležbo občanov o problematiki trase avtoceste pozitivno presenečen; poenoten predlog pripomb občanov bodo predstavili odgovornim v naslednjem tednu.
ki bo manj posegala v okolje kot sedanji predviden. Nadalje se bomo zavzeli tudi za ustrezno zaščito hiš, ki bodo stale v neposredni bližini avtoceste oziroma za odkup tistih domačij, ki bi bile zaradi tega preveč prizadete in so se lastniki pripravljeni preseliti drugam,« našteva Marko Maučič in poudarja, da bodo predlagali nekoliko drugačno lokacijo tudi za priključek v Kozmincih, ki ga želijo premakniti nekoliko bolj južno, tik pred nekdanji stari mejni prehod. Sicer so v vodstvu občine s številom nadvozov in priključkov zadovoljni, nepravilna pa je njihova umestitev glede na potrebe prebivalstva in tudi argumenti s strani pripravljavca trase, češ da so tako umeščeni nadvozi in priključki ekonomsko najbolj rentabilni, po besedah župana ne zdržijo, saj ne upoštevajo škode, ki bo povzroče-
Napoved vremena za Slovenijo
Če Anton (17.) z dežjem prihaja, -1/-6 se zemlja še dolgo napaja.

Danes bo oblačno, zjutraj bodo še padavine, ki pa bodo čez dan ponehale. Popoldne se bo delno zjasnilo. Burja na Primorskem bo dopoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature bodo -3 do 0, na Primorskem do 8 stopinj C. Jutri bo dopoldne delno jasno, ponekod po nižinah bo megla. Popoldne se bo v vzhodni in osrednji Sloveniji pooblačilo. Na Primorskem bo zvečer spet začela pihati šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -9, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -3 do 0, na Primorskem do 9 stopinj C.
na zlasti večjim, na evropska sredstva in projekte vezanim kmetijam: »Ti kmetje se bodo ob morebitnem vztrajanju na sedanjih lokacijah zaradi škode gotovo pritožili in tožbeni zneski gotovo ne bodo več opravičevali t. i. ekonomske upravičenosti!«
Ureditev in financiranje vzporedne ceste še vedno nerešena
Veliko manj zadovoljstva pa je okoli modernizacije vzporedne ceste, ki, kot pravi Maučič, sploh ni zajeta v projekt izgradnje avtoceste, ampak se zaenkrat predvideva le delna rekonstrukcija nekaj odsekov: »S tem se pa absolutno ne strinjamo: jasno je, da bo levji delež lokalnega prometa prevzela ta, sedanja lokalna in bodoča regionalna cesta, ki bo morala služiti tudi kot glavna cesta za ves promet v primerih nesreč ali drugih zastojev na avtocesti. Vsak, ki pozna potek te ceste, se gotovo strinja, da takšne frekvence prometa ne more prenesti v sedanjem poteku in stanju. Po našem mnenju je nujno, da se na novo spelje del te vzporedne ceste iz na-
selja oz. predvidenega kroži-šča v Tržcu ob avtocesti, kjer je že predviden del kmetijske ceste, s čimer bi se izognili redno poplavljenemu mostu in najbolj nevarnemu odseku te ceste na izjemno plazovi-tem odseku na meji med Vidmom in Podlehnikom. Potem bi lahko ta del novega odseka ceste speljali tudi nazaj na obstoječo, čeprav je naša želja, da bi bodočo regional-ko speljali tudi mimo centra Podlehnika, tik ob trasi avtoceste,« je še povedal župan Marko Maučič, ki je bil z udeležbo občanov ter podanimi pripombami zelo zadovoljen.
Javna razgrnitev trase, kjer bodo sodelovali in na vprašanja občanov odgovarjali tudi predstavniki z Darsa in okoljskega ministrstva ter projektant, bo v Podlehniku v četrtek zvečer.
SM
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata g	zapornice
; ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 Ptuj til: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 inro@zerq)lsi
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Pešci v prometu
Spremenjene vremenske razmere močno vplivajo na varnost pešcev v cestnem prometu. Krajši dnevi in mokra vozišča so pogosti vzroki za slabše reakcije voznikov motornih vozil ob zaznavi pešcev na cesti.
Pešci še vedno ostajajo ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij udeležencev v cestnem prometu. Najpogosteje so žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi ogrožanj na prehodih za pešce. Zanemariti ni mogoče tudi nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev (neosvetlitev in nepravilna hoja izven naselij ter nepravilno prečkanje cest v naseljih). Zlasti starejši in otroci so zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročijo sami, vse pogostejše žrtve prometnih nesreč
Problematika pešcev je najbolj izstopajoča jeseni, spomladi in pozimi v jutranjih in večernih urah, ko je vidljivost slabša, gostota cestnega prometa pa največja.
Da bi izboljšali varnost pešcev v cestnem prometu, še posebej starejših oseb in otrok, januarja in februarja policisti PU Maribor na področju te problematike izvajajo povečane represivno-preven-tivne aktivnosti.
Ker se zavedajo, da lahko za svojo varnost največ storijo udeleženci cestnega prometa sami, svetujejo pešcem tole:
-	poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost (odsevne trakove, kresničke);
-	upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih, če teh ni, pa ob levem robu ceste;
-	poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.
Voznikom pa policisti svetujejo:
-	upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost;
-	hitrost vožnje prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve;
-	na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih);
-	izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.
Vlom
V času med 28. 12. 2008 od 17. ure in 9. 1. 2009 do 9.20 je v naselju v bližini Ptuja neznani storilec vlomil v prazno stavbo in odtujil točilni pult, štiri mize in gorilnik za centralno ogrevanje. Premoženjska škoda znaša približno 4.000 evrov.
Požar zaradi peči
9. januarja ob 11.30 je v stanovanjski hiši v Lahoncih zagorelo. Vnela se je peč na trdo gorivo, ogenj pa se je razširil po celotnem dnevnem prostoru in po hodniku. Gasilci so požar pogasili, nastala je premoženjska škoda v višini 15.000 evrov.
Prevažal ukraden stroj
7. januarja ob 19.55 so policisti PMP Gruškovje pri mejni kontroli hrvaškega državljana ugotovili, da je na tovornem vozilu prevažal delovni stroj (bager), za katerega so italijanski varnostni organi razpisali iskanje, ker naj bi bil marca 2008 odtujen. Policisti so delovni stroj zasegli.
Foto: SM
Foto: SM