C L ViHimiT? M W M SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 59, KNJIGA 2008 1938 - 2008 jOi/DEA^ LJUBLJANA 2009 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 59/2008 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 59/2008 A) OPE*0s EAf, SIOJ,/^ V Ln 1938-2008 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS AC A DEM IA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVEN ICA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 59. KNJIGA 2008 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 59/2008 o wmxvi > H = i i IP LJUBLJANA 2009 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 24. 2. 2009 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI 1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425' 34-23, elektronska pošta: sazu@sazu.si Spletna stran: www.sazu.si VSER1NA Ob 70-letnicl Slovenske akademije znanosti in umetnosti (nagovor predsednika Jožeta Trontlja).........................................................................7 Primož Trubar - naš sodobnik (predavanje akademika Borisa Paternuja ob Trubarjevem letu)...........................12 I ORGANIZACIJA SAZU...........................................................................................23 Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani.......................................................25 II ČLANI........................................................................................................................33 Razred za zgodovinske in družbene vede..................................................................35 Razred za filološke in literarne vede........................................................................ 39 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede..............................43 Razred za naravoslovne vede,,....................................................................................49 Razred za umetnosti.....................................................................................................53 Razred za medicinske vede.........................................................................................56 BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2008...................................60 Znanstveni delavci SAZU.........................................................................................134 UMRLI ČLANI...........................................................................................................135 Taras Kermauner........................................................................................................157 Uroš Krek....................................................................................................................160 Ivan Brajdič..................................................................................................................163 III POROČILO O DELU SAZU................................................................................165 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2008.......................................167 DeJo skupščine SAZU................................................................................................172 Razred za zgodovinske in družbene vede...............................................................184 Razred za filološke in literarne vede....................................................................... 186 Razred za matematične, (izikalne, kemijske in tehniške vede............................188 Razred za naravoslovne vede.................................................................................... 190 Razred za umetnosti...................................................................................................191 Razred za medicinske vede....................................................................................... 192 Kabinet akademika Franceta Bernika....................................................................194 Svet za varovanje okolja.............................................................................................195 Svet za energetiko.......................................................................................................195 Odbor za preučevanje narodnih manjšin...............................................................196 Odbor za trajnost ni razvoj...,...,,,,........,..................................................................200 Odbor za slovenski jezik...........................................................................................201 Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika............................................ 201 Komisija za tisk in publikacije.................................................................................201 Komisija za statutarna vprašanja.............................................................................202 Fundacija dr. Bruno Breschi.......................„................................................... 203 Fundacija Jane?. Vaj kar d Valvasor...........................................................................203 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo................... 204 Mednarodna izmenjava raziskovalcev....................................................................209 Jubileji ..........................................................................................................................215 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja.......................................215 Tiskovne konference...................................................................................................218 Predavanja na SAZU..................................................................................... 220 Biblioteka SAZU.........................................................................................................224 IV PUBLIKACIJE SAZU..........................................................................................233 V SUM MARY.............................................................................................................243 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU.................................................................288 Ob 70-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti1 Jože Tronteij Spoštovane akademikinje in akademiki, spoštovani častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik dr. France Remi k, cenjeni visoki gostje: predsednik Državnega zbora, gospod Pave! Gantar, predsednik Ustavnega sodišča, gospod Jože Tratnik, predsednik Vrhovnega sodišča, gospod Franc Testen, prihodnji predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Borut Pahor, gospod ljubljanski nadškof in metropol i t msgr. Alojz Uran in zastopnik mestne občine Ljubljana gospod podžupan Aleš Čerin, prisrčno dobrodošli na današnji slovesnosti, ko se spominjamo ustanovitve Slovenske akademije znanosti in umetnosti pred 70 leti. Obletnice navadno spodbudijo ljudi, da se ozrejo nazaj. Zdajle je gotovo dan in ura, ko je prav, da se spoštljivo spomnimo plejadc umrlih odličnih mož in žena, članov naše ustanove. Ne bom omenjal posameznikov in posameznic, mislim pa, da se v tem trenutku vsak od nas s tihim priznanjem ustavi ob spominu na enega ali eno, morda na več pokojnih kolegov in kolegic, ki jih imamo po pravici v najvišjih časteh. Obenem, spoštovani, bi rad, da pomislimo na vsaj nekatere velike Slovenke in Slovence, ki bi bili Akademiji v čast in ponos, na izjemne osebnosti, ki zaradi različnih okoliščin priznanja svojih zaslug in odličnosti z izvolitvijo v članstvo Akademije nikoli niso dočakali. Potem je prav, da se z veseljem spomnimo dopisnih članov, imenitnih znanstvenikov in umetnikov v tujini, ki so pomembno prispevali k svetovni in naši 1 Nagovor predsednika SAZU loi.eta Trontlja na slavnostni skupščini SAZU 12, novembra 200S, znanstveni in umetniški ustvarjalnosti. Med njimi so tudi Slovenci, živeči v tujini, ki smo jih i/brali s posebnim ponosom kot ljudi, ki predstavljajo najžlahtnejše dosežke slovenskih genov in slovenskega ustvarjanja v lujih okoljih, Naposled pa je prav v spomin obuditi nekaj zgodovinskih mejnikov naše ustanove, Prva slovenska, tudi prva slovanska akademija, Academia operosorum, se z letnico 1693 uvršča med zgodnje evropske akademije, nastale v istem stoletju; to so poleg Francoske akademije v Parizu tudi Kraljevo društvo v Londonu in Edinburgu ter nemška Leopoldina v Schweinfurtu. Žal je naša akademija ope-rozov delovala samo dobrih 30 let in podobno kratkoživa je bila tudi njena naslednica, Academia operosorum rediviva', ustanovljena leta 1779, Od konca ¡8, stoletja naprej Slovenci nismo imeli akademije, čeprav želja ni nikoli zamrla. Kot piše v knjigi o SAZU akademik France Bernik, seje oglasila v letih Napoleonove Ilirije, nato leta 1848 in še večkrat pozneje, navadno skupaj z zahtevo po slovenski univerzi. Uresničila pa se je šele po dolgih prizadevanjih v času prve Jugoslavije, po zaslugi naših znanstvenikov in umetnikov, še posebej Frana Ramovša, Na današnji dan pred 70 leti je bila ustanovna skupščina. Malo pred tem je bilo uradno imenovanih prvih 18 članov, slaba dva meseca pozneje, 4, januarja 1939, pa tudi prvi predsednik, slavist akademik Raj ko Nah ligah Sledili so burni časi svetovne vojne, ko je Akademija nadaljevala z delom, je pa skrbno pazila na dostojanstveno, odmaknjeno držo, primerno domovinskim čustvom v razmerah sovražne okupacije. Tem bolj pa je posegla v življenje in delo SAZU povojna oblast. Akademija je takrat izgubila štiri svoje člane, Spomin na to je še vedno boleč, čeprav smo tri od teh leta 1996 rehabilitirali in jim vsaj posthumno vrnili čast in pravice, Avtonomijo Akademije je zamenjala močna odvisnost od politične olilasti, zapisana celo v zakonih izleta 1948 in 1949. Dva vrhovna politika, Josip Broz in Edvard Kardelj, sta bila ie v prvih štirih povojnih letih imenovana za častna člana. Na novo izvoljeni člani so morali bili politično primerni. Akademija pa je dobila nalogo, da preučuje marksistično teorijo in prakso. Vendar slika tc dobe kaže tudi svetle barve. Akademija je tudi tedaj delovala ustvarjalno in v okviru nadvse pomembnih projektov. Takšno je bilo raziskovanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda, pa zelo uspešno delo pri Slo varju slovenskega knjižnega jezika in delo s Slovenskim biografskim leksikonom. Povojno obdobje so močno zaznamovali tudi znanstveni inštituti SAZU, ki so se pozneje osamosvojili; nazadnje, leta 1981, še skupina humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih inštitutov, združenih v Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Akademijo sta skozi večji del tega obdobja uspešno vodila dva dolgoletna predsednika: Josip Vidmar in Janez Milčinski. Zadnja velika sprememba naše ustanove pa je nastopila leta 1991, z dogodkom, ki je bil za Slovence epohalen, z osamosvojitvijo naše države. V novi državi je imelo prvo vodstvo Akademije pod predsedovanjem profesorja Franceta Bernika častno nalogo, da našo ustanovo približa evropskim akademijam in jo še bolj odpre za sodelovanje s svetom. V letu 1994 smo dobili nov zakon, ki je po meri našemu glavnemu poslanstvu: spodbujanju odlične znanosti in umetnosti. Akademija je doživljala nadaljnji razcvet in nadaljnjo krepitev javnega ugleda pod vodstvom mojega neposrednega predhodnika akademika Boštjana Zekša. Menjave vodstva se ne smejo poznati kot kaka motnja. Mislim, da se nikoli skozi zgodovino Akademije niso. Ni dvoma, da člani SAZU danes ustvarjajo neovirano, vsak v svojem okolju, vsak samostojno ali v povezavah s svojimi sodelavci doma in v tujini, Letopisi so vse bogatejši, Čeprav zapisujejo le del znanstvenih objav, umetniških del in drugih dosežkov naših članov. Akademijski razredi prirejajo vse več odmevnih simpozijev, S kritičnimi mnenji se vse večkrat oglašamo tudi v medijih javnega obveščanja. Akademiki se na različne načine udeležujemo javnega življenja in tudi odločanja o javnih zadevah. Akademija izdaja vse več svojih publikacij. Med njimi so tudi faksimili biserov kulturne zapuščine naših prednikov. Končuje se velik projekt, faksimiina izdaja edinstvene Valvasorjeve ikonoteke s komentarji. Posebej pa moram omeniti tri imenitne zbornike razreda za umetnosti, z zadnjim slavnostno zaznamujemo naš današnji praznik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani visoki gostje, v veliko veselje mi je ugotoviti, da je SAZU danes živa, vitalna ustanova, polna načrtov in snovanja. Rad bi izrazil posebno priznanje modrosti in delu svojih predhodnikov na dolžnosti, ki sem jo pred kratkim sprejel z vso umestno skromnostjo. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da bom danes ob koncu slovesnosti lahko stisnil roko dvema bivšima predsednikoma, akademiku Francetu Berniku in akademiku Boštjanu Žekšu. Akademija je v naši državi deležna velikega spoštovanja in upoštevanja. Rad bi vas spomnil, da to ni nekaj samoumevnega. Živimo v času, ki ga je zaznamovala kriza zaupanja. Kriza je vsesplošna, zadeva državo, politiko, javno upravo. Nezaupanju nista ušla niti zdravstvo in znanost. Pojav je globalen. So pa države, kjer je na vrhu zaupanja vrednih nacionalnih ustanov nacionalna akademija, Ta je ponekod celo edina, ki jo ljudje še gledajo z zaupanjem. Poglejmo si, zakaj. Najprej: v akademijah ni navzkrižja interesov. Akademiki nismo ljudje v podrejenem položaju, ki bi morali varovati interese svojih predstojnikov ali drugih vplivne že v tudi proti svojemu prepričanju. To je gotovo odlična, vse pozornosti vredna okoliščina. Potem so tu lastnosti, ki se navadno postavljajo kot pogoj najvišjim gremijem: tu je multidisciplinarnost, je vrhunskost v strokah, je svetovnonazorska pluralnost, Je visoka zavest o etiki, je moder pogled v prihodnost. Zato, spoštovani, akademija lahko da nasvet. Moder nasvet da lahko kateri koli moder človek, Modrega, ki bo tudi široko sprejet, pa največkrat le zaupanja vredna ustanova. Kot eno od nalog, ne čisto zadnjo, vidim skrb za tradicijo. Tradicija je nekaj, cesar se naša generacija in naš del sveta nista naučila spoštovati. Seveda lahko najdemo razloge v zgodovini, polni velikih, usodnih dogodkov in radikalnih sprememb. A to nes pošto vanje ima svoje škodljive posledice. Celo v obrobnih rečeh so nepotrebne spremembe lahko razdiralne. Moja šola v etiki mi pravi takole: tradicija, ki ji nekateri slabšal no rečejo konservativnost, ima za seboj tisočletja nastajanja, razvoja in preizkušanja morale. Zavzetost za reforme, ki ji brez slabša Inega namena lahko rečemo tudi liberalnost, pa pogosto temelji na parcialnih interesih, starih nekaj desetletij ali manj, Reforme so lahko pametne. A to še ne pomeni nujno, da so tudi modre. Modrost je namreč pamet z dolgo časovno konstanto; tako bi najbrž rekli naši kolegi iz razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Spremembe so gotovo neizogibne, o tem nas učijo geologija, nauk o evoluciji vrst in zgodovina človeštva, A največkrat so nastajale tako, da je veliko starega ostalo. Današnje življenje je zagotovo večini ljudi - vsaj v našem delu sveta - v mnogočem neskončno bogatejše, kot je bilo na primer pred sedmimi desetletji, ob času ustanovitve naše Akademije. Nekatere bistvene prvine pa ostajajo iste. Med njimi so nekatere vrednote, Trdoživost teh prvin nas lahko pomirja. Ne bodo izumrle, Če pa hočemo živeti z njimi tudi v našem času, moramo vseeno tudi sami kaj storiti, da jih ljudje ne bodo zavrgli. Zgodovina nam zgovorno kaže, kaj pomeni tudi le začasna eklipsa, mrk vrednot, za prizadete sodobnike, Ozrimo se še enkrat spoštljivo nazaj, na začetek slovenskega akademijskega gibanja. Operosi so si pred tremi stoletji, v čisto drugačnih časih, izbrali za simbol čebelo. O čebeli pravi latinski pregovor: si sapis, $is apis. Če si moder, bodi kot čebela. Kaj imajo čebele takega, kar je vredno posnemanja? Trdo, pošteno delo in nesebično skrb za rod. Oboje ostaja vrednota tudi danes, V obilni meri jo vidimo med našimi pokojnimi in živimi člani. Obletnica ni le priložnost za pogled nazaj. Je tudi trenutek, ko se moramo ozreti v prihodnost. Tčme stalnice, ki zadevajo in skrbijo Akademijo, so znanost, visoko šolstvo in varovanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda. K temu vse bolj sodi tudi varstvo okolja. Pogled na dolgoročne strateške cilje razvoja, kot sta jih definirali zadnji dve vladi, vliva zaupanje. Spodbudno je videti globino razumevanja položaja naše dežele in celotnega sveta v dobrem in slabem, v priložnostih in problemih, kot jo izpričujejo snovalci Leh strateških ciljev, ki se zavzemajo ne le za trajnost ni, ampak tudi za etični razvoj. Praktična resničnost pa nas mnogo manj navdušuje. Opraviti imamo in bomo imeli z naraščajočim plazom interesov, pretežno kratkoročnih, ki pa vsi tekmujejo za iste dragocene dobrine, za isti omejeni prostor, za isto in nenadomestljivo naravno in kulturno dediščino slovenskega naroda. Nekateri od teh interesov so upravičeni in vredni podpore. Drugi pa so in bodo ostali sporni ali celo nesprejemljivi, njihovi motivi preveč parcialni, njihova cena prevelika, njihova moč pa agresivna in težko obvladljiva. Zakonitosti današnje družbene ureditve tako imenovanega demokratičnega sveta niso naklonjene ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Tržna ekonomija, pogled, ki ne sega v prihodnost dlje kot za en ali dva mandata politikov, iskanje hitrega zaslužka in čim večjega dobička gotovo niso jamstvo za ohranitev družinske srebrnine prihodnjim rodovom. Akademija je drugačna. Nam ni težko, ni prepovedano pogledati pol stoletja naprej. Posebno, če primerno in nepristransko uporabimo metode in znanja družboslovja, izsledke in nauke kritične zgodovine, naravoslovja, filozofije in etike. Ravno zato, ker smo neobremenjeni s kratkoročnimi in zasebnimi interesi, je prav, da se odzivamo na prošnje, ki jih prejemamo: da je Akademija prek svojih članov in v mejah svojih možnosti in sposobnosti navzoča v raznovrstnih telesih in forumih, kjer se poraja nacionalna strategija, kjer nastajajo ključne odločitve. Tako smo ravnali doslej in tako bomo tudi v prihodnje. O najnovejšem zgledu takega sodelovanja ste slišali včeraj, akademik Boštjan Žekš je sprejel kandidaturo za eno od ministrskih mest v novi vladi. Dovolite, spoštovani, da Akademiji, njenim članom in njenim prijateljem, ob njenem in našem prazniku, zaželim vse dobro, v duhu starega voščila: vivant, cre-scant, floreant. Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva Primož Trubar - naš sodobnik1 Boris Paternu Vera, ki temelji na avtoriteti, ni vera. Opiranje na avtoriteto je mera za upadanje vere, za umik duše, R.W. Emerson Naj začnem z danes nekoliko pozabljeno tezo zgodovinarja Milka Kosa, postavljeno leta 1935: da izid prve slovenske knjige - Trubarjevega Katekizma leta 1550 - pomeni v zgodovini Slovencev mejo med srednjim in novim vekom.1 Teza je pozneje vzbudila tudi nekatere pomisleke. Vendar je tako ali podobno gledanje - ki pa je bilo utemeljeno že pri literarnem zgodovinarju Ivanu Prijatelju v študiji Kulturni problem slovenske reformacije (1908) - prodrlo tudi v novejše in sodobne raziskave slovenskega 16, stoletja. Vzeto širše: gre za pogled na reformacijo kot na globinski prelom in pojav, ki ga ni mogoče omejiti samo v dogodkovno kroniko njegovega dejanskega časa. Reformacija s svojimi prelomnimi vprašanji, nasprotji in pomeni sega daleč čez svoj realni zgodovinski čas. V resnici sodi med kulture, ki ne poznajo staranja, saj je zmeraj znova zmožna oživitve in aktualizacije. Treba je samo »odkriti pomene njenih temeljnih konfliktov tako, da se pokaže njihova sodobnost«, bi rekel teoretik moderne historiografije Frank Anke rs m i t.3 Vsaj troje pojavov je, ki danes aktualizirajo reformacijo. Na prvo mesto kaže postaviti vprašanje človekove osebne avtonomnosti, njegove individualne identitete, se pravi pravice do lastnega jaza. Seveda nasproti tistemu, kar osebno prostost, ki je vir tvornega življenja, zavira ali zatira in jo instrumentalizira, kar pomeni, da z njo mišljenjsko upravlja in materialno gospodari. Vprašanje v današnjem modernem svetu, v svetu »merkantilnega panteizma« (Peter Slotcr-dijk), v resnici ni nič manj aktualno, kot je bilo v srednjem veku, le da ima čisto drugačne civilizacijske in mentalne oblike. Protestantska teologija 16. stoletja je ob spremljavi humanizma naredila pomemben korak k osvobajanju osebka iz njegove srednjeveške ujetosti. Ena glavnih lastnosti reformacije je bi I njen premik od verskega univerzalizma k verskemu individualizmu, k verovanju, ki naj bi bilo resnično, čisto in osebno. Luthrovo geslo »veliko bolje je gledati s svojimi očmi kakor s tujimi« je bilo obrnjeno v človekovo versko kulturo in k merilu osebne 1 Predavanje akademika Borisa Paternuja 4. junija 20DB ob Trubarjevem letu, 3 Milko Kos, Slovenska zgodovina, ¡ugoslovenski istoriski ¿asopii, Ljubljana-jiagreb-fieograd 1935, sir, 320; Bogo Grafenauer, Reformacija in socialne strukture in gibanja v slovenskih deželah, III. Trubarjev ¿bornih, LJubljana 199Č.SU. 163. : F. R. Ankersmil, Historiography and Postmodernism, History and Tkeory, Vol. 28, N, 2, str. 152. vesti,1 Vendar je v nekem smislu odpiralo tudi že pot h Kantovemu razsvetljenskemu geslu iz leta 1794; »Bodi pogumen in poslužuj se svojega lastnega razuma.« Po H o racij u: Sapere a ude. Prvotna volja reformatorjev je bila, da je treba odstraniti vse tiste teološke, institucijske in jezikovne ovire, ki so zagradile prostor med vernikom in Bogom in pretrgale njun pravi stik. Torej avtoriteta vere naj ne bo več Cerkev, njena hierarhija in njena dogmatika, temveč osebno doživetje evangelijske besede, ki je božja beseda in je v tesni zvezi s človekovo »svobodno slo po dobrem«.5 Sveti duh, po Luthrovem nauku, ni vezan na Rim in »kdor hoče slišati Boga, naj bere Sveto pismo* in naj ne posluša papeža. Vera nima nobene zveze z oblastništvom; »V cerkvi ni nobene oblasti, razen za poboljša nje.«15 Samo vera -samo Kristus - in samo zapisana evangelijska beseda (so/a fides, suius C/iristus, sola seripturd) so tri temeljna gesla protestantske reformacije. Vernik ima tudi pravico do svojega razumevanja svetopisemske besede, Laična biblistika je bila ena izmed daljnosežnih možnosti reformacije. Čudimo se lahko, da njen odmev lahko najdemo že v Trubarjevem prvem Katekizmu. Takole se glasi njegova Že kar flacijansko radikalna formulacija: »An verni človik ta ima napoprej to misel inu dobro šego na sebi, de lubi to božjo besedo, to rad posluša oli sam bere, to samo za risnično drži inu ti isti sami verjame. Kar pak ludje govore, vuče oli dejo ter si bodite sveti očaki stare oli nove vere, falš krščanska cerkov, koncili, navada, papeži, škofi, fari, menihi oli dur bodi, taku ta verni gleda Inu rezmisli, aku se nih vuk inu vse djane gliha z božjemi besedami, katere sov tih svetih bukvah, v ti bibliji zapisane.« Brez dvoma, prvi očitni prodor verskega individualizma v slovenski srednji vek. Seveda je ob osamosvajanju subjekta. Če še tako preprostem, prihajalo tudi do kriznih stanj; človek seje v dialogu z Bogom lahko znašel čisto sam, prepuščen tudi tavanju, upu in strahu. Nekaj podobnega lahko zaslutimo pri Juriju Dalmatinu v predgovoru k prevodu Biblije iz leta 1534, tam, kjer se globlje zamisli nad tem, kako je »človečku srce kakor ena barka na enim divjim morjej, katero fortune i no viharji od štirih stran tiga sveta gonijo«, gonijo od upa k strahu in nazaj. Nikakor ni naključje, da nekateri že v protestantski reformaciji iščejo začetke modernega verskega personalizma in eksistencializma. Čeprav je treba pri tem pomisliti, da je L ut h rova reformacija v resnici preganjala intelektualno lifaustovstvo« in izrekla prekletstvo nad ljudskim izročilom o Faustu.7 K zgodovini porajanja svobodnega subjekta na Slovenskem sodi naposled tudi zgodba o gorenjskem duhovniku Petru Kupljen i ku, pridigarju, ki je okoli Bleda, v Radovljici in Begunjah vneto zbiral nove vernike in doživel hudo preganjanje. Pod oglejsko cerkveno oblastjo je bil prijet, na ladji beneške inkvizicije pripeljan v Rim in bil tam predan sv. Oficiju, takratni kongregaciji za verski 1 Martin Luther, Tukaj stojim, Teološko politični spisi, ur. Božidar Debeiljak, Ljubljana 2002, str. 131. - N.d, str. 19. * N. d., str. i>8, ' Frilz Martini, Human i sinus und Relmmation Deutsche Literaturgeschichte, Stuttgart 1965, str. 109111. nauk. V rimski ječi je preživel pet let in tam srečal odlične osebnosti italijanske herezije, med njimi tudi Giordana Bruna. Ker se ni hotel odpovedati novi veri, kot so se nekateri drugi, je bil kot »zakrknjen heretika obsojen nasmrt. Dne 20. maja 1595 je bil na trgu Campo dei Fiori živ zažgan. Giordano Bruno mu je sledil 17. februarja 1600. Kupljenikovo zgodbo je pred dobrim desetletjem do kraja razkril italijanski zgodovinar Silva no Cavazza, v slovensko literarno zgodovino pa jo je vnesla Lojzka Bratuž,5 Seveda pa bi prezrli pomemben del resnice, če bi Trubarjevo izkušnjo s protesta nt izmeni opazovali kot zgolj osvobajajočo pot subjekta k bolj človeški in bolj prečiščeni religiozni kulturi. V resnici je tudi na luteranski strani naposled udaril ob zid avtoritarne dogmatike in institucijske oblasti, ki sta izključevali samostojno misleče. Trubar je bil zmeraj znova sumljiv tudi v svojem luteranskem okolju, čeprav je imel v njem dobre sodelavce in visoke, tudi najvišje podpornike, od wurttemberškega vojvode do kralja, Pogostoma in javno je namreč poudarjal svojo pripadnost pravoverni augsburški veroizpovedi in odrival ali prikrival svojo švicarsko, recimo cvinglijansko orientacijo, da si je zagotovil podporo teoloških in posvetnih veljakov. Toda tudi to ni zmeraj zadoščalo. To se je zelo razločno pokazalo ob njegovem izredno pomembnem delu Slovenska cerkovna ordninga (1564), zakoniku za organizacijo nove slovenske cerkve in šolstva, ko je doživel ostro zavrnitev z obeh strani, ne samo s katoliške, ampak tudi s protestantske. Pod vplivom tiibingenskih teologov je vviirttemberški vojvoda Krištof, ki je lahko odločal o tiskanju protestantskih knjig v Urachu, ustavil tisk Trubarjeve knjige. Zgodilo se je to zaradi nekega teološko sumljivega stavka o obhajilu, takrat vroči temi dogmatskih sporov, stavka, zapisanega v Trubarjevi korespondenci, ki je prišla v roke vojvodi. Šele ko je Trubar ta svoj zapis preklical in se pokesal, je vojvoda dopustil natis knjige,^ Tedaj pa je še odločneje ukrepala druga stran. Novi avstrijski nadvojvoda Karel, strog katolik, je knjigo še pred njeno širšo dostopnostjo ukazal zaseči in uničiti. Trubar sam pa je bil znova izgnan iz domovine, Z ženo in tremi otroki je v izredno težkih razmerah krenil v svoje drugo izgnanstvo, na naporno pot proti Wurttemberški. Pri vsem tem je dodobra izkusil, da je pravo vernost na obeh svojih koncih, pri katolikih in protestantih, v rokah dogme, avtoritete in institucije, ne pa duše in vesti. Revolucija duha se je sesula v dogmo in oblast. Baron Ungnad je že ob Artikulih (1562) pisal kranjskim deželnim stanovom, ki so bili na Trubarjevi strani: »Ne potrebujemo več novih misli in novih mojstrov. Luther, Brenz in Melanchton so tisti, ki so iz svetega pisma čisto in jasno povzeli to, na čemer temelji vsa augsburška veroizpoved, Pri tem bomo ostali in to lepo in preprosto prevajali,« Trubar je moral popustiti in je popustil " Lojzka Brattlž, Zgodba o Petru Kupljen rku V slovoftski knjiievilOSti, Krtiftjski zbornik 2005, Str, 141— 147, ' Mirko Rupel, Primož Trubar; Življenje in delo, Ljubljana 1962, Str. 169-171; Rolf Dicter Klugc. Friihc tubingej- Beitrage z um Veilauf und zur Eriurschung der iJovveiliScllen Reformation..., 16. Stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja Vf, Ljubljana 1986, str. 211-213 na razumnem koncu: tako daje pri luterancih zavaroval svoje opravljeno delo in ga lahko tudi nadaljeval. V tiibingenskih teoloških krogih in pri vojvodi Krištofu je znova našel podpornike in izvedel svoje načrte. Ob vsej svoji samostojnosti pa je postopoma popuščal duhovnemu in političnemu pragmatizmu. Tako se je naposled zelo angažiral za doktrinarno Formulo concordiae (1580), ki so jo izdelali nemški teologi in podprli knezi, da bi se uveljavila tudi na slovenskih tleh. Čeprav je šlo za obliko protestantizma, ki ni več dopuščala nobenega svobodnega osebnega razmerja do verskih zadev. Vendar je ob vsej vezanosti na trde ideološke okoliščine našel dovolj prostora za nadaljevanje svojega dela, namenjenega realnim potrebam slovenske reformacije. Navsezadnje teološka motivacija, ki ga je od znotraj poganjala k velikemu delu, ni bila edina. Drugi daljnosežni pojav, ki je na Slovenskem pognal prav tako pod Trubarjevim vodenjem reformacije, je bil začetek narodnega samozavedanja, prvi zagon k nacionalni identiteti. Do te seveda ni moglo priti brez neke predhodne individualne zavesti, brez določene osebne ozaveščenosti, ki smo jo zato postavili na prvo mesto med vrednotami reformacije. Slepa plemenska ali skupnost na pripadnost še ne sodi v območje razvite etnične oz, narodne zavesti, zanjo je polrebna neka višja osebna izbira in kultura. Pri slovenskih protestantih 16. stoletja je ta zavest že razločna in tudi merljiva, Ni brez pomena, da je Trubar v svojih javnih nastopih vernike nagovarjal »Lubi Slovenci!« ali »Dobri preprosti Slovenci!«, Gre za poimenovanje, ki zavestno prestopa meje človekove regionalne pripadnosti, njegove srednjeveške privezanosti k lokalni, deželni identiteti, Trubar ločuje dežele ali pokrajine, kot so bile takrat Koroška, Kranjska, Spodnja Štajerska, Goriška, Istra ali Slovenska marka, vendar se dobro zaveda etnične oz, narodove celote, Dela zanjo in je ob njej tudi čustveno prizadet, ko govori o zaostalosti, revščini, »hudi gospoščini« in drugih tegobah ljudstva, še posebej o strahotah, ki so jih prinašali turški vpadi, pa tudi pokvarjeni fevdalci z nekdanjimi celjskimi knezi vred. Tudi ni mogoče prezreti razlik med Luthrovo skrajno trdo in kaznovalno ob ravna no nevernikov med ljudstvom, ki da včasih živi kot «.živina«, in Trubarjevo strogo, vendar dobrohotno moralno poučnostjo. Luther je zmogel zoper grešnike klicati tudi »posvetni meč«, ki »mora biti rdeč in željan krvi«,'* Teh besed Trubar ne bi zapisal. Nekaj navsezadnje pove tudi to, da je v katekizmu, pisanem za »uboge Slovence«, poglavje o pokori izpustil.11 Gotovo je: na dnu Trubarjeve reformatorske vneme je delovala tudi pr vinska navezanost na ljudstvo in misel, da mu je treba pomagati iz njegovega barbarstva. Tožil je nad »zaničevanjem lepili umetnosti« in nad »bednim rov ta rs t vo m svoje domovine«. Tudi od tod, ne samo iz nove teološke misli, je izhajala njegova velika, v posameznih sestavinah že razsvetljenska volja k reformatorski akciji, Seveda v takrat danem okviru verske, moralne in kulturne obnove življenja. ™ M. l.uttier, n, d,, str, 161. 11 Jo Je Rajhmar, Prva slovenska knjiga, Ljubljana 1977, str, 90,91. V Trubarjevem programu in njegovi izvedbi je bilo prvo vprašanje - vprašanje knjižnega jezika. Knjižnega jezika kot glavnega potrjeval« in notranjega povezovalca narodne identitete. V slovenščini ni bila dotlej napisana Je nobena knjiga, protestanti tudi niso poznali ostankov pismenstva iz domače verske tradicije. Tako se je Trubar znašel pred osnovnim vprašanjem: ali se slovenski jezik sploh da pisati in brati, njegovo tedanjo govorno obl i ko je čutil kot hudo nekultivi-rano in primitivno (»usta ne morejo govoriti in sesljajo«, besedišče je nezadostno). Toda prav tu je bilo treba najti rešitev, če je sploh hotel v reformacijski podvig. To pa je pomenilo ustvariti knjižno izoblikovan jezik in ga kultivirati za moderno gutembergovsko komunikacijo, K temu je pomagal takratni čas. Slovenci so imeli srečo, da so se srečali s protestantsko teologijo jezika in ta je potegnila za sabo Trubarja. Glavna misel je bila, kot rečeno, da mora vernik dobiti živ stik s pravo božjo, se pravi evangelijsko besedo, ki jo torej mora tudi razumeti. »Zastopnost« je prva kategorija Trubarjevega nazora o jeziku in slogu. Luther je novo teologijo jezika utemeljeval zelo jasno: «-Evangelija brez jezikov ne bomo dobro ohranili... kjer umirajo jeziki, mora naposled propasti tudi evangelij.«12 Ljudje ob sami latinščini ne bodo znali niti brati, niti pisati, niti razumeti, kar so potrdile tudi takratne vizitacije žu-pnišč na Slovenskem, Mišljenje o enakopravnosti jezikov takrat seveda še ni bilo utemeljeno v naravnem pravu kot v času razsvetljenstva, temveč v bibliji sami, na primer v izreku sv. Pavla »Vsak jezik bo slavil Boga«, kakor beremo pri Adamu Bohoriču v predgovoru njegove slovnice. Vendar gre za daljnosežen prelom. Na Slovenskem se je začelo tisto, čemur Umberto Eco danes pravi »pozitivno prevrednotenje babilonske epizode«, epizode o nesrečni zmedi jezikov, ki pa v moderni zavesti postaja družbeno in kulturno tvoren pojav, postaja tolerantna m nogoj ezično st.15 Ob vsem tem lahko ugotovimo, da so slovenski reformatorji do jezika samega zavzemali neko posebno, lahko bi rekli visoko in ne samo pragmatično, ampak tudi filozofsko ali celo pesniško razmerje. Kot da bi v njem začutili jedro svoje osebne in skupne eksistence, Bohoriču, na primer, je beseda »zrcalo duše«, Krelju »luč, ki nam svejti v naši temi«, pri Dalmatinu pa beremo, da »nej obene kraftniše in žlahtniše riči ali dela na človeki kakor govorjenje, zatu ker se človik skuzi govorjenje od druge zvirine loči, več kakor skuzi obraz ali druga dela«. Tu smo že nekje pri začetku tistih novodobnih pogledov na jezik, ki jih v 19. stoletju srečamo pri F, Schleglu (»jezik je najdragocenejši dar narave«) ali pri W. Humboldtu (»prava domovina je v resnici jezik«) in pri Heglu, ki pravi: »Govoriti in misliti v svojem lastnem jeziku spada prav tako k obliki osvoboditve,« Trubar se je odločil in se je po svoji protestantski vesti moral odločiti za živ ljudski jezik. Toda oprl ga ni samo na svoj dolenjski kmečki narečni govor, iz ka- u M. Luther. n. d., str. ¿1,62, l! Umberto Eco, hkanje popolnega jezika v evropski kulturi, Ljubljana 300(3, str. 318. terega je izšel, temveč mu je dal širšo podlago takratnega ljubljanskega mestnega govora. Tu je ravnal podobno kot Luther, ki je pri razmišljanju, kako pisati, našel tole rešitev; a O tem moramo povprašati mater v hiši, otroka na cesti, preprostega moža na trgu in letem gledati na usta, kako govorijo.«11 Znano je, da se je Luther hodil učit nemščine tudi k mestnemu mesarju. Trubarje ob svoji odločitvi, da bo prevajal sveto pismo, leta 1555 izbral naslednjo slogovno strategijo: »I no mi ne smo v let i mu naši mu obračanu oli tolmačeva nu lepih, gladkih, visokih, kunštnih, novih oli neznanih besed iskali, temuč te gmajnske krajnske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more za stop iti.« Iskal je jezik, ki bi Slovence pritegnil, zdrtiževal in osredinil. fezikovni dosežki Trubarjevega podviga in dela drugih slovenskih protestantov 16. stoletja niso bili majhni, Če danes, po petih stoletjih naših zgodovinskih izkušenj, pogledamo nazaj na vrhove tistega, kar jim je uspelo, bi lahko rekli: jezika, ki je zmogel prevod celotne Biblije (Dalmatin, 1584), ki je zmogel že svojo normativno slovnico (Bohorič, 1584), ki je zmogel tudi že svoj globalni štirijezični nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar (Megiser, 1592) in zmogel jezik svoje cerkvene in šolske »ustave« {Trubarjeva Cerkovna ordninga, 1564), takega jezika ni več mogoče črtati s seznama evropskih knjižnih jezikov, pa četudi bi se komu pozneje posrečil genocid ni izbris Slovencev, kar niti ni bilo tako zelo nemogoče. Jezikovni temelj narodnega obstoja in narodne ozaveščenosti je bil torej postavljen dolgo pred realnim družbenim in političnim konstituiranjem slovenskega naroda, ki se je začelo šele v razsvetljenstvu 18, stoletja in se dokončalo v našem času, Grafenauerjeva teza o »jezikovnem narodu« ima tu gotovo svojo veljavo, Nazadnje je tu še tretja temeljna vrednota slovenske reformacije: poleg osebne in narodne identitete je uveljavila tudi novo globalno evropsko identiteto. Bila je globoko povezana s sodobnimi evropskimi reformacijskimi gibanji. Trubarjevega osrednjega opusa seveda ni mogoče odtrgati od nemškega luteranskega zaledja in naposled augsburške verske izpovedi, Vendar novejše raziskave dajejo močno veljavo tudi Trubarjevi navezanosti na švicarsko reformacijo in italijanske bere tike, V to smer se je obrnil že Ivan Prijatelj, močno pa sojo uveljavili raziskovalci po drugi svetovni vojni.!:' Še posebej fože Rajhman v monografiji Prva slovenska knjiga (1979). Primož Simon it i pa je pritegnil v obravnavo tudi starejši tok humanizma, kije še pred reformacijo, od srede 15. stoletja naprej, iz dunajskega središča zajel vrsto Slovencev, vidnih osebnosti, ki so imeli vplivne položaje v diplomatskem, cerkvenem in kulturnem življenju habsburške monarhije (Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, 1979). Seveda so imeli humanisti zelo različna razmerja do reformacije, tudi nasprotujoča. Vse kaže, da je bil za Trubarjevo usmeritev v reformacijo odločilen tržaški impulz, ki ga je dobil pri svojem mentorju, tržaškem škofu Petru Bonomu. Sest- 14 M, Luther, n. d„ str, 51. 15 Na primer: Albert Kos, Mirko Rupei, Jože Pogačnik, Oskar Sakrausky, Šcr^io Bonazza, Si Ivano Cavaz-za, Siegfried Raeder, Marko Kerževan. najstletni Primož je imel srečo, da gaje iz revnih salzburških samostanskih razmer Bonom o vzel na svoj tržaški dvor za cerkvenega pevca in učenca, pri čemer je dobro opazil njegovo nadarjenost, Bonoma ni bil samo škofT bilje tudi dvorni dostojanstvenik, diplomat, politik in kot človek svetovljan. Ostal je do smrti znotraj katoliške Cerkve, vendar ne kot duhovni konformist, temveč kot kritičen humanist, vse bolj odprt tudi protestantski reformaciji in hereziji,"1 Dovolj znana je Trubarjeva poznejša pripoved o tem, kako jim je škof v svojem krogu razlagal Vergila, Erazmove Para/raze aii znamenito Calvinovo delo Institutio Religionis Christianae (1536), in to v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku. Bonom o je kot Tržačan ob vsem svojem italijanskem patricijskem poreklu znal slovensko, še več, ta jezik je vključil v svoj delovni program. Ni brez pomena, da se je pred tem v svoji dolgoletni habsburški diplomatski službi spoznal in zbližal z vrsto Slovencev, ki so v takratnih cerkvenih diplomatskih službah zavzemali vidna mesta. Za Trubarjev samozavesten razmah v slovensko smer je bilo to, kar je videl in slišal v Trstu, najbrž odločilno. Morebitno njegovo zgodnejše, še pubertet no srečanje z reformacijskimi idejami v salzburškem okolju za tak premik gotovo ni in ne bi moglo zadoščati. Bonomo je vodil in podpiral Trubarja tudi naprej, ne samo ob njegovem prvem bivanju v Trstu v letih 1524-1527. Omogočil mu je visokošolski študij na Dunaju; ga posvetil v duhovnika; mu zaupal svoja župnišča na Slovenskem (v Loki, Laškem in Celju); mu v kriznem položaju omogoči! drugo bivanje v Trstu v letih 1540-1542, ko ga je postavil za svojega tajnika in tržaškega slovenskega pridigarja, ki je najverjetneje pridigal v cerkvi La Madonna del Mare, večinoma kmetom in mornarjem. Nazadnje mu je pomagal, da je bil imenovan za ljubljanskega kanonika. Umrl je leta 1546, pred tem, ko je cerkveno sodišče v Ljubljani Trubarju odvzelo kanom k at, ga izobčilo iz Cerkve in prepustilo pregonu. Tako je Trubar leta 1548 pobegnil v Nemčijo, se zatekel k luteranskim protestantom in v naslednjih desetletjih na tujem uresničil svoj slovenski knjižni program. Vendar se ni nikoli do kraja odtrgal od Bonomove tržaške šole, ki se je začela ob humanistu Erazmu liotterdamskem. To je razvidno ludi iz njegove strpnosti, prožnosti in povezljivosti, ko se je v Nemčiji znašel med nestrpnimi tokovi protestantizma. Ob Erazmu, v katerem so pozneje nekateri odkrivali povzročitelja reformacijskega prevrata, se je tudi mladi Trubar navzel odpora do dogmatskega, hierarhičnega in ceremonialnega v cerkvenem življenju in našel smer od poz u nanj ene k notranji, naravni vernosti. In kar je bilo najbolj bistveno: od blizu seje srečal z idejo, ki je v njegovem življenju postala vodilna: da je v cerkveno in versko življenje treba uvesti ljudske jezike namesto univerzalne, vendar mrtve latinščine. Kot se Erazem in Luther v marsičem nista ujemala - na primer ob vprašanju človekove svobodne ™ iiilvano Cavazza, Eonomu, Vergerio, Trubar: propaganda protestante per terrcdi fronliera, v »Lagloriu del Sigrtoret, L a riforma protestante nell'Italia nordorientale, acura di Gianfranco Hofer, Storiagiorizi-ana c regionak, 2006, str. 91-157. volje - sta se tu ujela. Po njunem nastopu so bili že v 16. stoletju vsi poskusi uka-zovanega vračanja k staremu cerkvenemu statusu latinščine v bistvu retrogradni. Tudi kalvinizem, ki je bil pomemben del Bonomove šole, je pri Trubarju pustil očitne sledove. Tu se je lahko srečal z odločnim odporom do poz un a nje nega razkazovanja vere, do cerkvenega ceremoniala in dekorja. V znamenitem Calvinovem pismu francoskemu kralju iz leta 1535, navadno objavljenem kot uvod ob njegovih Institut toneš, lahko beremo: »Prestopajo torej meje, ko se pri svojih obredih tako naslajajo nad zlatom, srebrom, marmorjem, slonovino, dragimi kamni in svilo in ne mislijo na to, da bi pravilno častili Boga, razen z obilico in preobilico teh reči.«1' Seveda je v to smer učil tudi Luther s svojim smešenjem »glumaskega oblačenja višje duhovščine«. Calvinova korespondenca tudi kaže, da je vedel za Trubarja in ga cenil.18 V Bonomovem okolju pa je pognalo predvsem Trubarjevo zanimanje za Zwinglija, ki je nasproti Ca Iv in u pomenil mehkejšo varianto švicarskega pro-tcstantizma. Zwingli je bil znan po svoji antropološki orientaciji in geslu »človek je najimenitnejše delo božje«. Sled tega utegne biti v Trubarjevi odločitvi, da na uvodno mesto svojega katekizma ni postavil dekaloga, verskih postav, kot je storil Luther, ampak st varjenje človeka. Trubar sam je pozneje povedal, kako sijev vseh sedemnajstih letih svojega slovenskega pridigarstva, preden je šel na Nemško leta 1548, pomagal predvsem z deli Heinricha Bullingerja in Konrada Pellicana. Oba sta bila zwiglijanca, Bullinger, s katerim si je tudi dopisoval, je bil celo Zwinglijev naslednik. Tu je našel močne pobude in oporo za svoje slikovite ljudske pridige zoper versko sleparjenje, malikovanje, čaščenje božjih poti in zidanje cerkva. Pa tudi zoper čudeže, o katerih je Luther zelo razločno zapisal: »-Čudeži ne dokazujejo nič.*1* Pri Calvinu in Zwingliju pa najdemo tudi odpor zoper zakrament pokore, kar je pusti lo sled v Trubarjevem katekizmu. Svobodnjaško tržaško okolje je Trubarju odprlo razglede tudi k takratnim italijanskim heretikom. Z njimi je Bonomo navezoval stike, pa naj so bivali v Italiji ali so se umaknili v tolerantnejšo Švico. Za te vplive je bilo pomembno predvsem Trubarjevo drugo bivanje v Trstu, ko se je tudi sam srečal z nekaterimi. Tako je Bonomo npr. leta 1540 povabil v Trst tedaj znanega in pogumnega meniha, pridigarja Giulia Terenziana (pravo ime Giuseppe della Rovere), Calvinovega privržen ca, radikalnega reformatorja in preganjalca ljudskega praznoverja, pa tudi kritika posvetnega in cerkvenega oderuštva. Pri tem vprašanju ni bil daleč od Luthrovega gesla: »Korenina vsega zla je pohlep po denarju!«20 Toda ti stiki niso trajali dolgo, Giulia so na procesu v Milanu obsodili, nazadnje pa se je umaknil v švico, kjer je postal evangeličanski predikant. Trubar ga je visoko cenil in se z njim tudi oseb no spoznal. Najbrž ni pretirano, če v Trubarjevem pisanju o »krivični« in »hudi L' Jean Calvin, Piimo francoskemu kralju, Protestantizem, Nova revija, Ljubljana 2001, Str, 59, 18 J, Rajtiman, n. d,, str. 89, 90. Gre ia Calvi novo pismo z dne 12. iept, 15(53, " M, Luther, n. d,, str. M, Luther, n. d., str. 154. gospoščink zaslutimo tudi nekaj Terenzianovega duha. Trubar je tudi ženskam pripisal pomembnejše mesto v verski prenovi življenja kot Luther.21 Vsa ta »bonomovska« duhovna dediščina, če lahko izberemo skupno ime za različne pobude, obrnjene v smer humanizacije in liberalizacije verskega življenja, je bila v štiridesetletnem Trubarju, ko je zapustil domovino s Trstom vred, že trdna. Tako da je bila njegova nadaljnja rast v lutrovsko smer, ki pajoje poznal tudi že iz svojih ljubljanskih časov, v resnici dograjevanje in ne prelom ali zatrtje poprejšnjega. Poleg tega tudi med svojim bivanjem v Rothemburgu, Kemptenu, Urachu in še posebej Tubingenu ni pretrgal stikov s švicarsko in italijansko reformacijo. " Morda ne sodi čisto na rob teh razpravljanj vprašanje, zakaj je Bonomo tako veliko vložil v Kranjca in Slovenca Primoža Trubarja. Vemo, da ni bil samo cerkveni človek, ampak tudi politično in gospodarsko razsoden mislec, med drugim kancler tržaške občine. Zavedal se je pomena Trsta in imel svojo perspektivo njegove avtonomnosti. Vendar avtonomnosti, ki ni hotela biti odtrgana od širšega zaledja, ne samo italijanskega, tudi od globljega slovenskega zaledja ne, ki ga je poznal, saj je tam imel svoje župnijske posesti in visoke znance. Tega zaledja pa ni pojmoval osvajal no, temveč pri z naval no in pozitivno. Če bi bilo drugače, Trubarju ne bi bil pomagal k zavesti o potrebi slovenščine kot cerkvenega in kulturnega jezika. Tudi v svoji tržaški politiki je bil humanist. Posebno vprašanje o povezanosti Trubarjevega protestantizma z italijansko stranjo, ki se v desetletjih njegove nemške emigracije ni nehala, je koprski Italijan Pietro Paolo Vergerio, sprva bližnji Bonomov sosed — škof v Kopru. Bil je svetovljanska in dinamična osebnost, celo papežev tajnik in njegov diplomat, naposled pa zaradi reformatorskih idej izobčen iz Cerkve. Pred inkvizicijo se je umaknil v Švico in Nemčijo k protestantom, kjer ga je v Tubingenu sprejel za svojega zaupnika in svetovalca vnirttemberški vojvoda Krištof, ki je bil zavzet za prodor protiturškega protestant izma v jugovzhodno Evropo in na Balkan, torej tudi med Slovence. Kljub mnogim pomislekom, ki jih je naša literarna zgodovina zbrala proti tej osebnosti, je treba P. P. Vergeriju priznati, daje prav z njegove strani prišel drugi glavni impulz za Trubarjevo večjo književno akcijo. Leta 1555 je Vergcrij poiskal Trubarja, dotlej samo pisca malega slovenskega katekizma in abecednika, in ga s svojo izjemno energijo, pa ne lahko, prepričal, da se je lotil velike in zahtevne naloge: prevajanja svetega pisma. Postopoma je prevedel celotni Novi zakon (1582). Dalmatin je nadaljeval in zmogel prevod celotne Biblije, vrh slovenske protestantske književne kulture. Druga velika zasluga Vergerija pa je bila, da je Trubarja prepričal, naj opusti nemško gotico, v kateri je izdal svojo prvo knjigo, in se odloči za humanistično latinico, kar je res storil. Nemajhna odločitev. Slovenski jezi k je odtlej pripadal latinski pisavi. Izvilpa seje Trubar nekaterim Vergerijevim 31 J. Rajhman, D. d., Str. 68. 32 S, Bonazza, PrimuiTiubar in italijanska reformacija, III. Trubarjev zbornik, Ljubljana 19%, str. 25-29, jezikovnim načrtom, usmerjenim na slovanski jug, in ostal pri trdem prepričanju v veljavo slovenskega knjižnega jezika. Bil je ne samo po svoji zavesti, temveč tudi s svojo jezikovno tvornostjo intimno pripet na slovenščino. Njegova najdenja in iz naj deva nja slovenskih besed kažejo na prvinskega označevalca sveta. Tako je na primer za farizeja iznašel zanimivo besedo »samopravičar«, za Kristusa ne ie »odre i en i k«, temveč tudi »besednik« ali celo »odvetnik«. In za skupnost je že v prvi svoji slovenski knjigi našel besedo »tovarištvo«, Naj končam! Trubar je torej na zemljevid evropske reformacije začrtal posebno, slovensko varianto. Ta varianta pa ni bila lokalno zamejena niti v duhovnem niti v organizacijskem smislu. Na poseben način je bila vpletena v vodilne tokove evropske reformacije, ki je imela svoja glavna izhodišča v Nemčiji, Švici in Italiji, Vanje je Trubar vstopal po obrnjenem vrstnem redu. Nekaj simbolike je v tem, da se je njegova reformacija začela v liberalnem Trstu in končala v dogmatskem Tiibingenu. Toda vse te plasti tuje učenosti niso mogle nikoli do kraja prekriti njegovega v ljudstvu zakoreninjenega prvinskega etosa. Navsezadnje se je vsa njegova verska revolucija iztekla v en sam, zelo nesofisticiran stavek: »Pelajte en pošten lebenl« Erazmova modrost in kmečka pamet hkrati. To je bil Trubar. Zelo domač in evropski obenem. Videti ga je treba z obeh strani. Jernej Kopitar ga je štel za »Kolumba« slovenskega knjižnega jezika, torej tudi slovenske zaves ti. Oskar Sa-krausky pa je v našem času dodal: »Primož Trubar sodi med malo znane, vendar velike Evropejce.«31 I! Oskar Sakrausky, Primus Trübe rs deutsche Widmungen zum slowenischen und kroatischen Rdomta-tionsschrifttum, 16. .stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja VI, LJubljana 198t>, str. 146. I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU IZVRŠILNI ODBOR Predsednik (do 6. maja 2008): Boštjan 2ekš, (od 6. maja 2008) Jože Trontelj Podpredsednica in podpredsednik (do 6. maja 2008): Alenka Selih, Jože Trontelj Podpredsednika (od 6. maja 2008): Marko Marijan Mušič, Matija Gogala ti la v«! tajnik (do 6, maja 2008): Matija Gogala, (od 6. maja 2008) Andrej Kranjc ČASTNI ČLAN France Bernik REDNI ČLANI (75) Emerik Bernard, France Bernik, Janez Bern i k, Robert Blinc, Ivan Brat ko. Raj ko Rratož, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferlu-ga, Franc Forstnerič, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Glo-bevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabeč, Stanko Grafenauer, Dušan Hadži, Matija Horvat, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Janko Kos, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Lojze Lebič, Janez Leveč, Jože M a ček, Boris Majer, Milko Matičetov, Janez Matičič, Ernest Mayer, Vasilij M el i k, Milan Mihelič, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Jože Mlinarič, Dušan Mora-vec, Marko Marijan Mušič, Janez Ore Sni k, Boris Paternu, Tone Pavček, Janez Peklenik, Mario PleniČar, Janko PJeterski, Veljko Rus, PrimožSimoniti, Janez Sketelj, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Saša Svetina, Alenka Selih, Alojz Sercelj, Biba Teržan, Miha Tišler, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vid a v, Anton Vratu ša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Robert Zoreč, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš IZREDNI ČLANI <27)__ Tatjana Avšič-Županc, Tadej Bajd~ Bojan Čerček, Igor Emri, Niko Grafenauer, Franc Gubenšek, Andrej Inkret, Boštjan Kiauta, Stanko Kristl, Janez Lamo-vec, Marijan Pavčnik, Matija Peterlin, RaŠa Pire, Jože Pirjevec, Blaž Rozman, Zorko Simčič, Uroš Skalerič, Slavko Splichal, Franc Strle, Tomaž Šalamun, Peter Stih, Miha Tomaževič, Vito Turk, Saša Vuga, Zinka Zorko, Črtomir Zupančič, Siavoj Žižek DOPISNI ČLANI (82) Arthur E. Bergles, Nikolaj A. Borisevič, Pavel Bosäk, Savo Bratos, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper jr., Milan R. Dimitrije viti, Norbert Elsner, Arnold Feil, Aleksandar Flaker, Rudolf Flot z i tiger, Gerhard Giesetnann, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gombocz, Drago G rde nie, Irena Grickat-Radulovič, Erwin Louis Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Christian Hannick, Milan Hera k, Lukas Conrad Hottinger, Vil Hrymyc, Lj ude vit Ilijanič, Milka Ivič, Hans-Dietrich Kahl, Stevan Kara mata. Alan R. Katritzky, Georg i Kon-stantinovski, Božidar Kos, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Thomas Luekmann, Peter Mansfield, Sibe Mardešič, Ju raj Marti novic, Mateja Matevski, Anton Mavretič, Gian Carlo Meniš, Pavle Merkii, Joseph Milič-Emili, Wolf Moskovich, Karl-Alexander Müller, Hermann Müller-Karpe, Erwin Neher, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Niall O'Loughlin, Boris Pahor, Luko Paljetak, Branko Pavičevič, Slobodan Perovič, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Pol-dini, Andrej Vladimirovič Popov, Bogdan Povh, Otto Prokop, Erich Prunc, Eugen Pusič, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumpier, Roy Thomas Severn, Jan Stankowski, Dimitrije Stefanovič, Erik Valdcmar Stälberg, Jože Str aus, Karl Stuhlpfarrer, Ivan Supičič, Gunnar Olaf Svane, Sergio Tava no, Henry Teune, Zlatko Ugljen, Felix Unger, John Villad-sen, John S. Waugh, Anton Wem ig, Karl Matej Woschitz ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2008 A) PREDSEDSTVO Predsednik (do 6. maja 2008): Boštjan Žekš, _(od 6. maja 2008) Jože Trontelj Podpredsednica in podpredsednik (do 6. maja 2008): Alenka Želih, _Jože Trontelj Podpredsednika (od 6. maja 2008): Marko Marijan Mušič, _Matija Gogala Glavni tajnik (do 6, maja 2008); Matija Gogala, _(od 6. maja 2008) Andrej Kranjc Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede): Raj ko Bratož do 6. maja, Marijan Pavčnikod 1, junija Tajnik 11. razreda (filološke in literarne vede): Primož Simon it i Tajnik 111. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Peter Fajfar do 18. aprila, Josip Globevnik od 18, aprila Tajnik IV razreda (naravoslovne vede): Ivan Kreft Tajnik V. razreda (umetnosti): Andrej Jemec do 6. maja Lojze Lebič od 1. junija Tajnik V7. razreda (medicinske vede):_Janez Sketelj Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU: Jože Maček do 22. aprila, Tone Pavček do 22. aprila, Saša Svetina do 22. aprila, Kajetan Gantar od 22. aprila, Andrej Jemec od 22. aprila, Alenka Seli h od 22. aprila IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA Predsednik: Podpredsednika: Glavni tajnik: Jože Trontelj Matija Gogala, Marko Marijan Mušič Andrej Kranjc Na seje izvršilnega odbora predsedstva so vabljeni tudi bivši predsednik Boštjan Žekš, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg. B) POSEBNE ENOTE SA2U 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodit ga je akademik Branko Stanovnik. 2. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIK A Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU. 3. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič, bibliotekarka specialistka. C) SVETA, ODBORI IN KOMISIJE 1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: prof. dr. Avguštin Lah, upok. znanstveni svetnik SAZU (do 17. 6.2008) Člani akademiki: Janez Leveč (okoljske tehnologije), Jože Maček (varstvo okolja in kcmizacija), Mitja Zupančič (varstvo narave, gozdarstvo), Jože Trontelj (etika in medicina) Člani iz ožjega sestava: prof. dr. Mitja Brilly, FGG (vodno gospod., hidrotehnika), dr. Vida Hudnik, SVO RS (kemija, kemizacija okolja), prof. dr. Franc Lobnik, SVO RS (okolje,pedologija, okoljska politika), Janja Leban, GZS (gospodarstvo in okolje), prof. dr, Peter Novak, SVO RS (energetika, okoljske tehnologije), Nada Pavšer, Upravna akademija (izobraževanje, ekošole), prof. dr, Anton P rosen, EGG (urejanje podeželja), prof. dr. Anton Strojin, Z VOS (pravni vidiki okolja) 2. SVET ZA ENERGETI KO Predsednik: akademik Janez Peklenik Tajnik: prof. Alojz PoredoŠ Člani: Marko Avšič, prof. Maks Babuder, Janez Beden k, prof. Ferdinand Gubi na, prof. dr. Janez Krč, prof. Borut Mavko, dr, Milan Medved, mag. Janez Možina, prof. Miha Tomšič, prof, Matija Turna, prof. Jože Vižintin, dr. Franc Žlahtič 3. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik; izredni član Jože Pirjevec Člani akademiki Matjaž Kmecl, Vasilij Melik, Janko PJeterski, Anton Vratu ša, Čiri) Zlobec, Tine Hribar in prof, dr. O to Luthar, dr. Jure Gombač, dr, Gorazd Baje,dr. Marina Lukšič-Hacin, doc. dr, Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, g. Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nečak, dr. Vera Klopčič 4. ODBOR Z A TR AJNOSTNI RAZVOJ Predsednik: akademik Robert BI i ne Člarti akademiki: Boštjan Zekš, Mitja Zupančič, Janez Leveč, Anton Vratuša, Ciril Zlobec, Saša Svetina Drugi člani: izredni član Vito Turk, prof. dr. Avguštin Lah, prof. dr. France Lobnik, prof. dr. Lojze Sočan, Ani ta Pirc-Velkavrh, prof, dr, Aleksander Zi-danšek 5. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIK KOMISIJA ZA STROKOVNA VPRAŠANJA SLOVENSKEGA JEZIKA Vodil jo je akademik Jože Toporišič. Članica: dr. Helena Dobrovoljc 6. KOM IS1JA Z A TISK IN PUBLIKACIJE Vodil jo je akademik Kajetan Gantar. Člani: akademiki Rajko Bratož, Igor Grabeč, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Ciril Zlobec in Marjan Kordaš 7. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodil jo je izredni član Marijan Pavčnik. Člana: akademik Peter Gos ar in akademik in j a Aienka Šel i h Sodelavka: Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU D) FUNDACIJI 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Predsednik: akademik Kajetan Gantar, podpredsednik: akademik Primož Simon it i, tajnik: prof. Jože Faganel 2. FUNDACIJA JANEZ VAIKARD VA LVASOR Predsednik: akademik Matjaž Kmecl, Člani: dr Lojze Gostiša, Zoran Mezeg, Anton Majzelj, Miloš Kovačič E) UPRAVA SAZU__________ Upravni direktorje bil Zoran Mezeg, SKUPŠČINA SAZU ! POSEBNE ENOTE 1. Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo 2. Kabinet akademika Franceta Bernjka 3. Biblioteka SVETA, ODBORI IN KOMISIJE L Svet za varovanje okolja 2. Svet za energetiko 3. Odbor za preučevanje narodnih manjšin 4. Odbor za trajnostni razvoj 5. Odbor za slovenski jezik Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika 6. Komisija za tisk in publikacije 7. Komisija za statutarna vprašanja FUNDACIJI 1. Fundacija dr. Bruno Breschi 2. Fundacija Janez Vajkard Valvasor PREDSEDSTVO RAZREDI I razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede 13. razred za filološke in literarne vede iII. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI. razred za medicinske vede UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Tajništvo razredov Oddelek za tisk in publikacije Finančno-računovodska služba Tehnično-nabav na in investicijska služba KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938-1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949) Predsedniki N a h t igal, Raj ko (1939-1942), član filozofsko - fi lološko-h i storjenega raz reda Vidmar, Milan (1942-1945), član matematično-prirodoslovnega razreda Kidrič, France (1945-1950), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945-1948), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1948-1950) Ramovš, Fran (1950-1952), č I an ra z reda za fil obške i n I itera r ne vede Vidmar, Josip (1952-1976), član razreda za filološke in literarne vede Milčinski, Janez (1976-1992), član razreda za medicinske vede Bernik, France (1992-2002), član razreda za filološke in literarne vede Žekš, Boštjan (2002-2008), član razreda za matematične, fizikalne, ke- mijske in tehniške vede Trontelf, Jože (2008-), član razreda za medicinske vede Podpredsedniki Lavrič, Kuhelj, Ziherl, Kreft, Blinc, Zlobec t Gantar, Kralj, Trontelj, (iožidar (1950-1961), član razreda za prirodoslovne in medicinske vede Anton (1961-1980), član razreda za matematične, fizikalne in teh n iške vede Boris (1975-1976), član razreda za zgodovinske in družbene vede Bratko (1976-1992), član razreda za umetnosti Robert (1980-1999), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede (1980-1994), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994-) Ciril (1992-1999), član razreda za umetnosti Kajetan (1999-2005), član razreda za filološke in literarne vede Alojz (1999-2002), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Jože (2002-2008), član razreda za medicinske vede Šelih, Alenka (2005-20OS), članica razreda za zgodovinske in družbene vede Gogala, Matija (2008-), član razreda za naravoslovne vede Mušičj Marko Marijan (2008-), član razreda za umetnosti Glavni tajniki Krek, G regor (1939-1942), č lan p ravnega razreda. Ram ov.š, F ran (1942-1950), član fi lozofsko -fi 1 ol oš ko - h istor ičnega razreda (1942-1945), razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945-1948), razreda za filoioške in literarne vede (1948-1950) Kos, Milko, (1950-1972), član razreda za zgodovinske in družbene vede Kušej, Gorazd (1972-1980), član razreda za zgodovinske in družbene vede Gor ič ar, Jože (1980-1985), čl a n r az re da za zgodovi ns ke i n dru žbene vede B atis, Ja n ez (1985-1992), čla n razred a za med ic i nske vede D rove ni k, Matija (1992-1999), član razreda za naravoslovne vede Andolšek-Jeras, Lidija (1999-2002), članica razreda za medicinske vede Gogala, Matija (2002-2008), član razreda za naravoslovne vede Kr a n jc, A nd rej (2008-), čl a n ra z reda za n ar avo slo v ne ve d e Člani predsedstva SAZU po 22, členu zakona o SAZU Bati s, Janez (1996-2002), član razreda za medicinske vede Ramovš, Primož (1996-1999), član razreda za umetnosti Vodovnik, Lojze (1996-2000), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Zlobec, Ciril (1999-2002), član razreda za umetnosti Mayer, Ernest (2000-2003), član razreda za naravoslovne vede AndolŠek-Jeras, Lidija (2002-2003), članica razreda za medicinske vede Maček, Jože (2003-2008), član razreda za naravoslovne vede Pavček, Tone (2003-2008), član razreda za umetnosti Svet ina, Saša (2004-2008), čl a n razred azamedicinske vede Gantar, Kajet a n (2 0 0 8 -), čla n ra z reda za filološke i n 1 i te ra rne vede Jemec, A nd rej (2008-), čl a n ra z reda z a u m et nosti Šelih, Alenka (2008-), članica razreda za zgodovinske in družbene vede II ČLANI REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI L RAZRED _za zgodovinske in družbene vede Redni člani Bratož, Rajko, dr, zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7, junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik L razreda SAZU od L aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel. 256-33-15. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1192, faks: 425-93-37, e-pošta: rajko,bratoz@gucst,arnes.si. Gabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18, aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 28. januarja 1941 v GoriČici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 31 a, tel. 059-939-439, e-pošta: val e nt i n .h r ib a r@g ue st, arnes. si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24110-06, faks: 425-93-37. Majer, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15, februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40, Melik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni nusiov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44. MJinar, Zdravko, dr, družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 30. januarja 1933 v Zireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede 1. razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do I. aprila 1999, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 059-96-57-63. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks: 42534-23, e-pošta: zdravko,mlinar@tdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 02 331-13-94. Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen L februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27, maja 1993, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62. Službeni naslov. SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 42534-23. Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 6. junija 1995, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva l, tel. 507-35-89 ali 4260 Bled, Kolodvorska 37, tel. 04 574-25-81, Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljublja na, Kardeljeva ploščad 1, tel. 580-52-00, faks: 580-52-13, e-pošta: ljuba.valic@guest.arnes.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načel niča oddelka za družbene vede L razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5, maja 2005 do 6, maja 2008; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel, 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7a. Službeni naslov: 1000 Ljubljana, Institut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, tel, 420-31-93, 420-32-46, faks: 42032-45, e-pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Teržan, Biba, dr, arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načel niča oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20, e- pošt a: biba,terzan@ff.uni-lj,si, Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 251-01-88, Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks: 568-27-75. Izredni člani Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003. Načel nik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 in tajnik I. razreda SAZU od L 6. 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel. 232-26-90 ali 232-58-62. Službeni naslov: Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel, 42031-97, faks: 420-31-15, e-pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, dr, znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005, Zasebni naslov: 6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, e-p o št a: pirjevec@alice.it. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 6000 Koper, Glagoljaška 8, tel. 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, dr, znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu, izredni član od 12, junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, tel.: 515-20-80, e-poŠta: s lavko. spi i ch a 1 @g uest, a rn es. si, Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 580-52-42, faks: 580-51-06, e-p o sta: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si, Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, načelnik oddelka za družbene vede L razreda SAZU od 1. junija 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, tel,: 059-01-89-08, e-pošta: peter_stih@t-2.net. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 100(1 Ljubljana, Aškerčeva 2, teL: 24111-98, faks: 425-93-37, e-pošta: peter.stih@guest.ames.si. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7 B, tel. 431-70-16, e-pošta: szizek@yahoo. com. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, teL; 24110-00. Dopisni člani__ Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tiibingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30, maja 1991. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28, septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001, Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giefinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003. Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927, Zaslužni profesor za sociologijo, Univerze v Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linkopingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Tri-erju in Univerze v Buenos A i res u. Dopisni član od 27. maja 1997. Meniš, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997. Miiller-Karpe, Hermanu, rojen l. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Main i, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. 0"Loughlin,Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzlkolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju, Dopisni član od 1. junija 2007. Pavičevič, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. Perovič, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23, aprila 1987. P vi sic, Eugen, rojen 1. julija 1916. Redni profesor upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija, Dopisni član od 27. maja 1993. Stefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987, S trans, Jože, rojen 14. decembra 1938, Redni profesor, znanstveni član in direktor Inšlituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, Munchen, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kra-gujevcu. Gostujoči profesor Marshall B, Coyne na Pravni fakulteti Univerze George Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6, junija 1995. Stuhlpfarrer, Kari, rojen 23. septembra 1941. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007. Supičič, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981, Tava no, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija, Dopisni član od 7, junija 2001. Tenne, Henry, rojen 19. marca 1936. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji. Dopisni član od 1. junija 2007. II. RAZRED__za filološke in literarne vede Redni člani Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13, maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23, aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Zasebni naslov; i000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel, 425-03-65. Službeni naslov; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-51, faks: 42534-23, e-pošta: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 540-90-60, e-pošta: k ajeta n .ga n t ar@s iol.net. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-44, faks: 42564-92; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37. Kmecl, Matjaž, dr, znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12, junija 2003. Tajnik II, razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007, Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot vČeželj 14, tel, 537-40-14. Kos, fanko, dr, znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel. 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, tel. 434-01-98, faks: 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 434-5810, faks: 434-58-54, e-pošta: joze.krasovec@sguest.arnes.si. Matičetov, Milko, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu, izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel, 426-51-86. Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67 92. Grešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 425-54-45, e-pošta: j a nez,oresn i k@sazu. si, Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1422, faks: 425-93-37, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: 1000 Ljuhijana, Videmska 5, tel. 505-46-28, e-pošta: mpirjevec@units.it. Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku, Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. TajnikII. razreda SAZU od 1. julija 2007. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel. 283-10-60, e-pošta: primoz.simoniti@guest.arnes.si. Stanonik, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 251-66-92. Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah, Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 534-11-97. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24110-00, faks: 425-93-37. Zadravec, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20. Izredna člana Inkret, Andrej, dr, znanosti, zaslužni profesor za dramaturgi)o in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. aprila 1943 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-19, e-pošta: andrej. inkret@sedmica,net. Službeni naslov: AGRFT, 1000 Ljubljana, Nazor jeva 3) tel. 251-04-12, faks: 251-04-50. Zorko, Z Inka, dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kaph na Kozjaku. Izredna članica od 12. junija 2003. Zasebni naslov, 2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, tel. 02 671-91-18. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška cesta 160, tel. 02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e-pošta. zinka,zorko@uni-mb.st, Dopisni člani__ Cooper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995. Flaker, Aleksandar, rojen 24, julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23, aprila 1987. Giesemann, Gerhard, rojen 14, julija 1937. Redni profesor za slavisti ko v Inštitutu za slavist i ko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Grickat-Radulovič, Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983. Hannick, Christian, roj. 3. septembra 1944, Predstojnik oddelka za slovansko fi-loiogijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007. Ivič, Milka, rojena 1 L decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983. Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Gbttingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003. M a rt i novic. Ju raj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985. Moskovich, Wolf, rojen 7, aprila 1936. Redni profesor na oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005. Neuhäuser, Rudolf, rojen 17, junija 1933. Redni profesor za slav isti ko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Pohl, Heinz Dieter, rojen 6, septembra 1942, Redni profesor za splošno in d ia h tono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005. Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007. Svane, Gunnar Olaf, rojen 25, septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989. Wo sebi t z, Kad Matej, rojen 19, septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. III. RAZRED_ za matematične,fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani Blinc, Robert, dr. fizikalnih znanosti, dekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Štefana. Znanstveni svetnik. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik 111. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31, oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Zasebni naslov■ 1000 Ljubljana, Kumanovska l, tel. 231-52-13, Službeni naslov: Institut »Jožef Štefana 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-3344, 477-32-81, faks; 477-31-91, e-pošta: robert.blinc@ijs,si, Bratko, Ivan, dr, računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel, 251-39-11. S/užfceni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93,476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e-po-šta: bratko@fri.uni-lj.si. Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno mže nirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani- Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18, aprila 2002 do 18, aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel, 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e-pošta: pfajfa r@ i kpir. fgg. u n i - Ij. si. Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani, izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, jadranska 19, tel. 476-65-56,476-65-00, faks: 251-72-81, e-pošta: franc.forstneric@fmf,uni-lj,si. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6, decembra 1945 v Ljubljani, Izredni član od 23, maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18, aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda od 18. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-48,476-65-00, faks: 251-72-81; e-pošta: j os ip.globe vn i k@fm f. u n i -lj. si. Gosar, Peter, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Mir je 21, tel. 426-55-57. Grabeč, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija J995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel, 256-37-18. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 477-12-00, 477-16-05, e-pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani vpokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59. Službeni naslov, Kemijski inštitut, 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel, 476-0270, faks: 425-92-44, e-pošta: dusan.hadzi@ki.si. Ker ne), Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od L junija 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2. tel. 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Tadranska 19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e-pošta: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27, maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Planinska 26, tel. 563-12-03, e-pošta: alojz. kralj@guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel, 476-84-11,476-82-37, faks: 476-82-39, e-pošta: alojz.kralj@robo.fe.uni-ij.si. Leveč, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27, maja 1997, redni član od 12. junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 283-33-51. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel: 241 -95-02 ali 476-02-80, faks; 476-03-00 ali 241-95-30, e-po-šta: janež, levec@fkkt,uni-lj.si ali janez.levec@ki.SL, Peklenik, Janez, dr. inž, habil,, dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibemetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Zasebni naslov; 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 534-85-00. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 477-12-16,477-12-00, faks: 251-85-67, e-pošta: janez peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 1L avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel, 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, faks: 241-92-20, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj,si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-34, faks: 425-53-30, e-pošta: internat i ona l@sazu. si. TiSler, Miha, dr, kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pod gradom 32, tel, 365-75-80, faks: 365-75-85, e-pošta: miha.tLslcr@fkkt.uni-Ij.si. Vida v, Ivan, dr, filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na OpČinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 2L decembra 1962. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, tel. 23474-31. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Poštna 4, tel. 041-741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-18, 543-76-00, faks: 431-51-27, e-pošta: bostjan.zeks<§> mf.uni-lj.si. SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, e-pošta: bostjan.zeks@sazu.si. Izredni člani Bajd, Tadej, dr znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani, Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, tel. 256-23-80. Službeni na slo v: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-82-36, faks: 476-82-39, e-pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. F.mri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, tel. 257-27-52. Službeni naslov; Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, 1000 Ljubljana, Pot za Brdom 104, tel. 6207-100, faks: 6207-110, e-pošta: ie<5>fs,uni-lj.si, Gubenšek, Franc, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 31- oktobra 1937 v Celju, Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov, 1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, tel, 534-53-84. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za biokemijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Institut »Jožef Štefan«, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel. 241-94-88, faks: 257-35-94, e-pošta: franc.gubensek@ijs.si. Pire, Raía, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec instituta »Jožef Štefan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od L junija 2007. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Jamova 52, tel. 256-57-20. Službeni naslov: Inštitut »Jožef Štefan«, Odsek za teoretično fiziko, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-35-88, faks: 251-93-35, e-pošta: rasa,pirc@ijs,si. Toma zev ič, Miha, dr. znanosti, redni profesor za potresno inžemrstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 541-59-80. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 280-40-00, faks; 280-44-84, e-pošta: miha.tomazevic(a>zag.si. Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Štefan«. Rojen 27, junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lamutova4, tel. 519-96-51. Službeni naslov: institut »Jožef Štefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-33-65 ali 477-39-25, faks: 47739-84, e-pošta: vito,turk(a>ijs.si. Zupančič, Črtomir, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze LudwigMax i m ilia ns-Un iver si tat v Münchnu, Nemčija, Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 Miinchen, tel. +49 89/ 36133-62, Službeni naslov: Department für Physik, LMU Miinchen, Am Coulombwaíl i, D-85748 Garching, tel. +49 89/289-141-44/45, faks: +49 89/289-141-46, e-poš ta: c rtom i r.zupa nc ic@ physi k. u n i -mue n chen. de, mei ke. d J a boha @ physik. uni-muenchen.de. Dopisni člani_ _ Ftergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. ju nija 2001. Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze vMinsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Bra tos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre ct Maric Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Grdenič, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976, Hahn. Erwin Louis, rojen 9. junija J92L Redni profesor za fiziko Univerze v Bar-keleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24, aprila 1981. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklicne kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA, Dopisni član od 7. junija 2001, Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supra-molekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987, Dopisni član od 12. junija 2003, Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 2003. Dopisni član od I, junija 2007. Mardešič, Sibe, rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Pr i rodoslovno-m ate matične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003. Mavre I ič, Anton, rojen 1L decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od I. junija 2007. Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Povh, Bogdan, rojen 20, avgusta 1932, Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977, Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno inženi rstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v pokoju. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska, Dopisni član od 27. maja 1993. Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001. Waugh, John S,, rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. IV. RAZRED za naravoslovne vede Redili člani D rove ni k, Matija, dr, znanosti, redili profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje 11 Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, te). 534-34-35. Službeni naslov; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-48, faks: 42534-23, e-pošta: sazu@sazu.si. Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 23, maja 1985. Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel, 534-18-46, e-po šta: ivan. ga ms t@>g uest. a rn es. si. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo-slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen H, decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redili član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik SAZU od 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot naTičnico 6, tel. 756-55-39, c - p o št a: m atij a. gogala @gues t ,a rnes .si. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 470-61-26, faks: 42564-92. Grafenauer, Stanko, dr, tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17, aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Zasebni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 04 595-79-83, v mesecih od maja do avgusta: 5230 Bovec, Trenta 56 F, 041 812-648. Kranjc, Andrej, dr, znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, redni profesor za krasoslovje Univerze v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani, Izredni član od 6, junija 1995, redni član i>d 7. junija 2001. Glavni tajnik SAZU od 6, maja 2008. Zasebni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 05 720-15-10. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-28, faks: 42564-92. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 05 700-19-07, faks: 05 700-19-99, e-pošta: kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od L januarja 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kremi.arjeva 36, tel. 517-44-29, faks: 517-1488, e-pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-12-01, 423-11-61, SAZU, tel. 470-61-46, faks: 425-34-23. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovin skih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v OlešČah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 1210 Ljubljana Šentvid, Jerančičeva 12, tel. 512-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-11-61, 256-37-70, faks: 423-10-88. Mayer, Ernest, dr. filozofije, botanik - taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadiija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku, Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 251-46-59. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-45, faks: 42534-23. Pleničar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafi jo in geološko kartiranje Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za geologijo v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov. 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel, 04 531-41-12. Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, Privoz 11, SI-1000-Ljubljana, Šcrcelj, Alojz, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah, Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 256-32-24. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontolog i nja, znanstvena svetnica v Paleonto-loškem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Salamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, tel. 505-59-17. Službeni naslov; Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 2, tel. 470-63 -73. Vrišer, ¡gor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 283-43-98. Zoreč, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru, Izredni član od 7, junija 2001, redni član od I. junija 2007. Zasebni naslovj 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel. 256-13-84, Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete. Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel. 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e-pošta: rober t.zorec @m f, u ni-lj. si. Zupančič, Mitja, dr, gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27, maja 1993, redni član od 7, junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel, 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 2, tel. 470-63-24, faks: 425-33-24. Izredna člana Avšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imu nologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah, Izredna članica od L junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Močiinikarjeva4, tel. 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, 1000 Ljubljana Zaloška 4, tel. 543-74-50, faks: 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor dtotaksonomije in citofilogenije ne-vretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslu- Žni profesor Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1, junija 2007. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Murnikova 5, tel. 425-87-73; Callunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel. NL-(0)485-442772, e-po-šta: mbkiau t a (Sgmail. com. Dopisni člani_ Bosäk, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedi m en toki g in geo-morfolog, profesor ved o Zemlji. Češka Republika, Dopisni član od 5, maja 2005. Eisner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Gottingenu, Nemčija, Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacije pri in sekti h. Dopisni član od 12. junija 2003. Herak, Milan, rojen 5, marca 1917, Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991, Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geološko-palcontološkem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993. Ilijanič, Lj ude v it, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geo-botanike, ekologije rastlin, fitočenologije in morfologije rastlin Prirodoslov-no-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003. Kara mata, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-lnstitut für biophysikalische Chemie v Gottingenu, Nemčija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007. Nicod, jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in kraso-slovja Univerze Aix - Marseille, Francija. Častni doktor slezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003. Pignatti, (Sandra) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na univerzi La Sap te n za v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005. Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939. Vodja oddelka za nevroe-tologijo žuželk SeČenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v St. Peterburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001. V. RAZRED____________za umetnosti Redni člani Bernard, E meri k, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22, septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13 a, tel. 754-26-78, Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov; 1000Ljubljana, Komenskega8, tel.231-17-66; 4274 Žirovnica, Breznica 41 a. tel. 04 580-21-05. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani, Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel. 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. 42243-42, faks: 422-43-43, e-pošta: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V, razreda SAZU od 1L aprila 2002 do 6, maja 2008; član predsedstva SAZU po 22, členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008. Zasebni naslov; 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04 580-21-66, studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 425-56-76, e-pošta; a nd rej .j emec @siol. net. Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V, razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Plet cr sni kova 13, tel, in faks: 436-86-52, e-po-šta: kaj e ta n .kov ic@gues t .a r nes. s i. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem, Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije (Royal Flemish Academy of Belgium for Science and Arts). Tajnik V. razreda SAZU od 1. junija 2008, Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel. 518-31-55, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-29, faks: 42534-23. Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23, aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel. 252-23-05, 031/401-531, e-po-šta: j.matieic@gmail.com. Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, tel. 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektu i biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-14-48, Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-35. Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž, arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, tel. in faks: 425-52-90, e-poŠta: i n fo@atelj em a rkomusic. si. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-27, taks: 42564-92. Pavček, Tone, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Rojen 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu, Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov, 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 231 -58-09. Tri ar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, aprila 1927 v Planini pri Rakeku, Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju, Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6, maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-43, faks: 42534-23, e- pošta: sazu@sazu.si. Izredni člani Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani, Izredni član od 12-junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, tel. 534-26-27,041 632 072. Službeni naslov: Nova revija, 1000 Ljubljana, Cankarjeva 10 B, tel. 244-45-60, faks: 244-45-86, e-pošta: info@nova-revija.si. Kristi, Stanko, Univ. dipl, inž, arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Borsetova 19, tel. 283-88-14, e-pošta: s.kristl@ biro-arcus.si. Simčič, Zorko, pisatelj, Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7/b, tel. 431-11-03,031 200-866. Šalamun, Tomaž, pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, tel. 231-45-22, e-pošta: metka, k ra sove c@siol. net. Vuga, Saša, pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1230 Domžale, Slamnikarska 1 b, tel. 724-43-52, 5216 Most na Soči 59, e-pošta: sasa.vuga@siol.net. Dopisni člani___ Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od L junija 2007. Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23, aprila 1987. Hrymyč, Vil, rojen 7. junija 1925, Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina, Dopisni član od 30, maja 1991. Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934. Skladatelj, redni profesor kompozicije na Univerzi Adelaide, Avstralija. Dopisni član od 12. junija 2003. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na osnovni šoli Sentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007. Merku, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23, maja 1985, Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. PaEjetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Podrete a, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Rebula, Alojz, rojen 21, julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Ugljen, Zlat ko, rojen 15. septembra 1929, Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sarajevo, BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. VI. RAZRED _____za medicinske vede Redni člani Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23, aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center. Klinični oddelek za nevrokirurgijo, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-53-57, e-po št a; vinko.dolenc@kclj.si. Perluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju, Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov; ¡000 Ljubljana, Komenskega 20/11, tel. 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Kor> tkova 2, tel. 543-71-37, 543-71-03, faks; 543-71-04, e-pošta; dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Horvat, Matija, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 23, septembra 1935 v Škofji Loki. Izredni član od 27. maja 1997, redni član cd 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jakceva 38, tel. 524-88-06, e-pošta: matijahorvat@fiiol.net. Kordaš, Marjan, dr, znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VL razreda SAZU od 24, aprila 2002 do 24, aprila 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-83. faks: 543-70-21, e-pošta: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Sketelj, janež, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od L junija 2007. Tajnik VL razreda SAZU od 24, aprila 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, fesihov štradon 47, tel. 427-56-26. Službeni naslov; Inštitut za patofiziologijo, 1000 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 53470-46, faks: 543-70-21, e-pošla: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16, oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6, tel. 425-24-08, 041-778-235, Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Lipiceva 2, tel. 543-76-02, faks: 431-51-27, e-pošta: sasa. s vetina@m f. u n i -lj. si. Trontelj, |ože, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor za nevrologijo na Medicinski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiz-iologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija 1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 364-50-09, 041-576-218. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20, faks: 42534-39, e-pošta: joze.trontelj@sazu.si. Inštitut za klinično nevrofiziologijo. Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00, 522-15-25, faks: 522-15-33, e-pošta; joze.tronteij@kclj.si. Izredni člani Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Univerzi v Kaliforniji. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od I. junija 2007. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Službeni naslov: Cedars-Si nai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA. tel. + 1/ 310423-38-36, faks: +1/ 310-423-02-45, e-pošta: bojan.cercek@cshs.org, Lamovee, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Rojen 14, aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 132. Službeni naslov: Onkološki inštitut, 1000 Ljubljana, Zaloška 2, tel, 587-97-19, e-pošta: jlamovcc@onko-i-.si. Peteri in, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imu-nologije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4, julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5, maja 2005. Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel. +1 415/ 665-2071. Službeni naslov: Un i versity of California at San Francisco (UCSF), Box 0703,3rJ and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel. +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415/ 502-1901, e-pošta: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. Izredni clan od 5. maja 2005, Zasebni naslov: 1235 Radomlje, Derm a st jeva ul. 17, tel. 534-65-66, e-pošta: kc. lj. rozm a n@ siol.net. Službeni naslov: Klinični center. Klinični oddelek za revmatologijo, 1000 Ljubljana, Vodnikova 62, tel. 522-55-33, faks: 522-55-98. Skalerič, Uroš, dr, znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani, Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov; (000 Ljubljana, Ulica bratov Jančar 25, tel. 510-82-28-Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, 1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, tel. 300-21-10, faks: 522-25-04, e-pošta: u ros. ska I eric@ m f.u ni-lj.si. Str le, Franc, dr. medicine, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, tel, 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, 1525 Ljubljana, Japljeva 2, tel, 522-21-10, faks: 522-24-56, e-pošta: franc.strle@kclj.si. Dopisni člani Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001. Dimitrijevič, Milan R„ rojen 27, januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA, Dopisni član od 24. aprila 1981. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokcmijo v inštitutu N. S. Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. Milič Emili Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, laboratoriji Meakins-Christie McGiilove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Prokop, Otto, rojen 29, septembra 1921, Redni profesor za sodno medicino Hum-boldtove univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987, Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nev-rofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokiru-rgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Wemig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001. BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2008 Uredniški odbor se je odločil, da kljub raznolikosti objavimo bibliografije praviloma v obsegu in z vsebino, kot so jih posamezni člani predložili. Tatjana Avšič-Županc Duh D., Punda-Polič V., Trilar T„ Avšič-Županc T.: Molecular detection of Theile-ria sp. in ticks and naturally infected sheep. Vet Parasitol 2008; 151(2-4): 327-31. Sumilo D., Bor ma ne A., Asokliene L., Vasi len ko V., Golovljova I., Avšič- Zupane T., Hubalek Z,, Randolph S.E,: Socio-economic factors in the differential upsurge of tick-borne encephalitis in central and Eastern Europe. Rev Med Virol 2008; 18(2); 81-95, Duh D., Nichol S. T„ Khristova M. L., Saksida A., Hafner Bratkovič L, Petrovec M., Dedushaj I., A h met i S„ Avšič-Županc T.: The coplete genome sequence of a C hem a n-Congo hemorrhagic fever virus isolated from an endemic region in Kosovo, Virol} 2008; fan 15; 5:7. Saksida A., Duh D., Korva M., Avšič-Županc T.: Dobrava Virus RNA Load in Patients Who Have Hemorrhagic Fever with Renal Syndrome. ] Infect Dis 2008; 197:681-5. Koren N., Grilc E., Biaško M., Avšič T„ Kraigher A.: An increase in reported cases of Haemorrhagic Fever with Renal Syndrome in Slovenia in early 2008, Euro-surveillance 2008; 13(17): 24 April. 13(17). pii: 18846, Sumilo D., Askoliene L., Avšič-Županc T., Bromane A., Vasilenko V., Lucenko I., Golovljova I„ Randolph S. E,: Behavioural responses to perceived risk of tickborne encephalitis: Vaccination and avoidance in the Baltics and Slovenia. Vaccine 2008; 26(21); 2580-8- Donoso Mantke O., Aberle S. W., Avšič-Županc T., I.abuda M., Ferenczi E., Rožen -tale B„ Niedrig M,: External quality assurance studies for the serological and PCR diagnostics of tick-borne encephalitis virus Infections. Int} Med Microbiol 2008; 298 SI: 333-335. Rojko T„ Duh D,, Avšič-Županc T., Strle F., Lot ric-Furl an S.: Seropre valence of babe si a divergens infection among forestry workers in Slovenia. Int } Med Microbiol 2008; 298 Sl: 347-350. Lotrič-Furlan S., Avšič-Županc T., Strle P.: Tick-borne encephalitis after active immunization. Int} Med Microbiol 2008; 298 Sl: 309-313. L ejko-Zupane T., Slemen i k-Pu sni k C„ Koželj M., Klokočovnik T„ Avšič-Županc T., Dolenc-Stražar Z., Ben ko D., Duh D., Rojko T.: Native valve endocarditis due to Bartonella henselae in an immunocompetent man. Wien Klin Wochen-schr. 2008 Apr; 120 (7-8):246-249. Pinazo Delgado M. J., Gutierrez J. M., Radič L. R, Maretič T., Zekan Š,> Avšič-Županc T„ Aymar E. S., Trilla A„ Brustenga ]. G.: Imported Dengue Hemorrhagic Fever, Europe. EID 2008; 14{8): 1329-30. Randolph S. E., Asokliene L„ Avšič-Županc T., Bormane A., Burri C., Gern 1,., Golovljova L, Hubalek Z., Knap N„ Kondrusik M., Kupca A„ Pejcoch M., Vasilenko V., Zygutiene M.: Variable spikes in tick-borne encephalitis incidence in 2006 independent of variable tick abundance but related to weather. Parasit Vectors. 2008 Dec 9;1(1):44. Donoso Mantke O,, Vaheri A., Ambrose H., Koopmans M., de Ory F., Zeller H., Bey re r K., Windorfer A., Niedrig M.; European Network for Diagnostics of Imported Viral Diseases (EN I VP) Working Group for Viral CNS Diseases. Collaborators (5) Aberle S., Vainionpaa R., Schreier E., Eabuda M., Avšič-Županc T.; Analysis of the surveillance situation for viral encephalitis and meningitis in Europe.: Euro Surveill. 2008 Jan 17;13(3). pii: 8017. Tadej Bajd Koritnik T,, Bajd T,, Munih M,i Virtual environment for lower-extremities training, Gil if & Posture, 2008, vol. 27, str. 323-330. Cikajlo 1., Matjačič Z., Bajd T.: Efficient FES triggering applying Kal man filter during sensory supported treadmill walking, /. Med. Eng. Technol. 2008, vol. 32, str. 133-144. Perdan f., Kamnik R., Obreza P., Bajd T., Munih M.: Design and evaluation of an FES system for hand sensorimotor augmentation, Neuromodulation, 2008, vol. ll.srr. 209-215. Supuk T., Bajd T., Zanchi V.: Evaluation of hand grasping by instrumented glove, WSEAS Transactions on Systems and Control, 2008, vol. 3, str. 26-33. Bajd T„ Mihelj M., Lenarčič J„ Stanovnik A., Munih M.: Robotika, Založba FE in FRL UL, Ljubljana, 2008. Einerik Bernard SAMOSTOJNI RAZSTAVI Bernard E.: Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj, 8. 2.-4.3,2008, Bernard E,: Intermezzo, Galerija Equrna, Ljubljana, 22.4.-25. 5. 2008. SKUPINSKA RAZSTAVA Pet slovenskih slikam Emerik Bernard, Merman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novins, Branko Suhy, Muzej Mimara, Zagreb, 21. 11. 2008 KNJIGA Bernard E.: Deleženje, eseja, Edicija Hyperion, Koper 2008, 228 str. ESEJ Bernard E.: Kako naseliti sliko? Razstavni katalog Milena Usenik, slike 1968-2008, Edicija Artes, Obalne galerije Piran 2008. France Bernik ZNANSTVENI ČLANKI Bernik F.; Ober Dialog und aktive Toleranz, 10 Jahre Toleranzpreis der Europäischen Akademie der Wissenschaften und Künste, Edition Weimar, Herausgegeben von Maria Ed er, Salzburg 2008, str. 93-96. Bernik F.: Kultura in politika - načelno razmišljanje. Kultura m politika. Uredila Mateja Jančar. Inštitut dr, (ožcta Pučnika. Ljubljana 2007, str. 19-22 [Izšlo 2008], Bernik F.: Primož Trubar in identiteta Slovencev. Delo-K nji že v ni listi 13. avgusta 2008, str. 19, Bernik F.: France Prešeren in njegov Sonetni venec. France Prešeren, Sonetni venec. Spremno besedo napisal France Bernik. Ilustriral Valentin Oman, Mohorjeva Celovec - Ljubljana - Dunaj. Celovec 2008 |brez paginacije], Bernik F,: Zbrana dela - temelj slovenske literarne vede. Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk. Uredila Darko Dolinar in Marko Juvan. Studia litteraria, Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2008, str. 147-153. Bernik F.: Osebnost Nika Kureta.Čar izročila. Zapuščina Nika Kureta (1906 -1995). Uredila Ingrid Slavec Gradišnik s sodelovanjem Helene Ložar-Podlogar. Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2008, str. 25-30. DRUGI PRISPEVKI Bernik F,: France Balantič med literarnimi klasiki. France Balantič, Zbrano delo. Študentska založba Litera. Maribor 2008, str. 199-200. Bernik F.: Laudatio und Grussworte aus aller Welt anlässlich der Feierstunde für Fm. Univ.-Prof. Dr. Rudolf Neuhäuser...zum 75. Geburtstag am 27. Juni 2008 an der Alpen-Adria-Universität Klagenfurt. Klagenfurt 2008, S. 11. Bernik F,: Prispevki različne vsebine. Strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost. Od zakona o visokem Šolstvu do bioetike. Uredila Jadranka Gu-stinčič in Aleksander Zorn. Ljubljana, september 2008, str. 23-24, 119-120, 143-144, 171-172, 207, 215-216, 248-250, 333-334, 357-358,363. Bernik F.: Uvodna beseda. Polde Oblak, Stalna zbirka. Kosovelov dom Sežana, Sežana 2008, str. 3-4. INTERVJU Bernik F.: Ustanova, neobremenjena z zgodovino. Spraševala Tanja Jaklič. [O Evropski akademiji znanosti in umetnosti ter štirih novih članih]. Delo, 29. marca 2008, str, 17. GLAVNO UREDNIŠTVO Alojz Gradnik. Zbrano delo, Peta knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik, Besedilo pripravil in opombe napisal Miran Hladni k (s pomočjo sodelavcev). Študentska založba L itéra. Maribor 2008, 786 str. Edvard Kocbek. Zbrano delo. Četrta knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal Andrej Inkret. Študentska založba Litera. Maribor 2008, 773 str, France Balantič. Zbrano delo. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal France Pibernik. Študentska založba Litera. Maribor 2008, 469 str. France Pibernik. France Balantič. Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. 9. knjiga. Glavni urednik France Bernik. Študentska založba Litera. Maribor 2008, 466 str. jubilejna Številka znanstvenega časopisa Slavistična revija, letnik 56, št, 3, Ljubljana 2008, str. 281-408, [S fotografijo in uvodnim prispevkom Darka Dol i na rja - Ob jubileju Franceta Be mika). Janez Bernik SKUPINSKE RAZSTAVE Impressions of Infiniti. Images from Slovenia. Contemporary Slovenian Art. European Economic and Social Committee. Bruxelles. Januar 2008. Slovensko slikarstvo po letu 1945. Iz umetniške zbirke Move Ljubljanske banke. Razstavišče Bruseljske Mestne hiše. Od 26.2. do 18. 5. Poetika, Koroška galerija Slovenj Gradec. Od 13.6. do 6, 9. OBJAVE PESMI IN INTERVJUJA Bernik J.; Nikogar ni k večerji, Spremna beseda Ni ko Grafenauer. Založba Nova revija d.o.o. Ljubljana 2008. 139 str. Oddaja Pisave, TV Slovenija 1. Pogovor o pesniški zbirki je vodila Alenka Zor Simoniti. 5. 5. Oil daj a Podobe znanja. Radio Slovenija. Program Ars. Pogovor je vodil Štefan Ku-toš. 4.7. Oddaja Literarni nokturno. Radio Slovenija L Nikogar ni k večerji, 6. 9, Bernik J.: Dragi prijatelj .,. Otoki umetnosti, Milčku Komclju na 60. postaji. Zbirka Collectanea. Založba KUD Logos, Ljubljana 2008, str. 16-17. PUBLIKACIJA o JANEZU BHfiNlKU Janez Bernik. Slikarjeva hiša. Izdali in založili Cerdonis Slovenj Gradec in Moderna galerija Ljubljana. Urednica Breda Ilich Klančnik. Ljubljana 2008. 140 str. Robert Biinc Apih T., Cevc P., Blinc R., Jevnikar R, Funduk N.: Proton spin-lattice relaxation study of the setting reaction in conventional and re sin-modified glass-iono-mer dental cements, Appl magn. reson, 2008, vol. 33, no. 3, str. 323-332. Stephanovich V. A., Glinchuk M. D., Blinc R.: Magnetoelectric effect in mixed-valency oxides mediated by charge carriers, Burophys. lett,, 2008, vol, 83, no. 3, str. 37004-1-37004-5. Gabuda S. P., Kozlova S. G„ Yukhin Yu, M., Blinc R.: Zero field NMR of BiFeO,. Ferroelectrics, 2008, vol. 368, part 2, str. 131-136. Laguta V. V., Bykov 1. P., Yurchenko L. P., Blinc R,, Wohlrab S., Such a neck G.> Kasel S,; Magnetic resonance and local properties of BiFeO^ and Ni,MnGa thin films. Ferroelectrics, 2008, vol. 370, part 4, str. 153-155. Pire R„ Blinc R., Bobnar V.: Polarization freezing in relaxor ferroelectrics, Ferroelectric, 2008, vol. 370, part 4, str. 203-206. Blinc R,, Tavčar G., Žemva B., Hanžel D., C eve P,T Filipič C., Levstik A„ Jagličič Z., Trontelj Z., Dalai N. S., Ram ach an d ran V., Ncllutla S., Scott J. F.: Weak ferromagnetism and ferroelectricity m KTe.F^. /. Appl. Physi. 2008, vol. 103, no. 7, str, 074114-1-074U4-4, Blinc R., Laguta V. V„ Zalar B., Zupančič B„ Itoh M.: ,70 and "Nb NMR investigation of magnetoelectric effect in PbfFe^Nb^jO.,. /. Appl. Physi2008, vol. 104, no. 8, str. 084105-1-084105-4. Blinc R„ Laguta V. V., Zalar B„ Itoh M„ Krakauer H.: 170 quadrupole coupling and the origin of ferroelectricity in isotopically enriched BaTiO, and SrTiO,. /. phys., Condens. matter; 2008, vol. 20, no. 8, str. 085204-1-085204-6. lwata M., Kutnjak Z., Ishibashi Y., Blinc R.: Theoretical analysis of the tempera-Lure-field phase diagrams of perovskite-type ferroelectrics. /. Phys. Soc. Jpn., 2008, vol. 77, no. 3, str. 034703-1-034703-6. Glinchuk M. D., EliseevE. A., Morozovska A. N., Blinc R, : Giant magnetoelectric effect induced by intrinsic surface stress in ferroic n a no rods. Phys. rev., B, Condens. matter mater, phys., 2008, vol. 77, no. 2, str. 024106-1-11. Kutnjak Z., Vodopivec B., Blinc R.: Anisotropy of electric field freezing of the relaxor ferroelectric Pb(Mg1,,Nb1_0.. Phys. rev., B, Condens. matter mater, phys., 2008, vol. 77, no. 5, str.' 054102-1-054102-5. Blinc R„ Najdovski D,f Bekteshi S„ Kabashi S„ Slaus L, Zidanšek A,; How to ar-chieve a sustainable future for Europe?. Therm. Sci., 2008, vol. 12, no. 4, str. 19-25. Iwata M., Kutnjak Z., Ishibashi Y„ Blinc R.: Comments on the critical end point in relaxor ferroelectrics under the applied field. J. Phys, Soc. Jpn., 2008, vol. 77, no. 6, str. 065003-1-065003-2. Blinc R.: Magnetoelektriki. Obz. mat.fiz., 2008, letn. 55, St. 1, str. 25-28. Blinc R.: Oddaljevanje od vrhunske znanosti : mnenje. Delo (Ljubi), 10, januar 2008, letn, 50, št. 1, str. 19. Trontelj Z., Lužnik L. Pirnat j., Jakobsson A., Apih T., Gregorovič A., Seliger J., Blinc R.: Recent improvements in NQR spectroscopy: the requirement for easier detection of illicit materials. V: 2008 International Symposium on Spec- trat Sensing Research (ISSSR): [technical program and abstract digest j. Stevens Institute of Technology: H oboke n (NJ), 2008, str. 83. Apih T., Blinc R., Gregorovič A., Sel iger J., Lužnik J., Pirnat |„ Trontelj Z.: Detection of sub-MHz NQR signals, V: Abstract book: magnetic resonance for the future: St. Petersburg, Russia, 6-11 July, St. Petersburg: [s. n,], 2008, str. 171, Levstik A., Bobnar V., Filipič C„ Hole J., Kosec M„ Blinc R., Trontelj Z.> Jagličič Z,: Magnetoelectric relaxor, V: The 9th Russia/CIS/Baltic/Japan Symposium on Ferroelectricity, RCBJSF-9, Vilnius, Lithuania, June 15-19, 2008. Abstract book. [S.L: s.n.], 2008, str. 126. Beguš S., Jeglič A., Blinc R., Zidanšek A., Jazbinšek V., Trontelj Z.: The alternative to SQUID magnetometer, V: 1611' International Conference on Biomagnetism, August 25-39,2008, Sapporo, Biomag2Q08: book of abstracts. Sapporo: Japan Biomagnetism and Bioelectromagnetics Society, 2008, str, 232. Trontelj Z., Jagličič Z., Jagodic M., Lužnik J., Levstik A., Filipič C., Bobnar V., Hok J., Laguta V. V., Cevc P., Blinc R,: Magnetne lastnosti oksidnih magnetoelek-terikov iz družine Pb(FeWJNbJQ)03 - PFN. V: Humar M. (ur.), Škarabol M, (ur.), Con radi M, (ur,), 6. konferenca fizikov v osnovnih raziskavah, Podčetrtek, 7. november 2008. Zbornik povzetkov. Ljubljana: DMFA - založništvo, 2008, str. 81. Blinc R„ Hadži D.: Peter Mansfield, Letop. Slov. akad. znan. umet, 2008, knj. 58: 2007, str. 133-134, portret, Blinc R,: Odbor za trajnostni razvoj, Letop. Slov. akad. znan. umet,, 2008, knj. 58: 2007, str. 241. Blinc R., Trontelj Z,, Lužnik J., Apih T., Seliger J., LahajnarG.: Polarization enhan ced two-channel NQR/NMR detection of solid and liquid explosives using multi-pulse sequences: EP patent application 08 000 923.6. Miinchcn: Gagel Patent waltskanzlei, 2008. Blinc R., Trontelj Z., Lužnik J., Apih T., Seliger J„ Lahajnar G.: Polarizacijsko oja-čana dvo-kanalna NQR/NMR (PO NQR/NMR) detekcija trdnih in tekočih eksplozivov ob uporabi multi-pulznih sekvenc: patent št, 22459- Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino, 2008. Bulletin of magnetic resonance. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981-), Philadelphia: Franklin Institute Press. Ferroelectrics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1970-). New York: Gordon and Breach. Ferroelectrics. Letters section. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981 - ). New York: Gordon and Breach, Molecular crystals & liquid crystals bulletin. Blinc R. (član uredniškega odbora 1986-), New York: Gordon and Breach Science Publishers. Molecular crystals and liquid crystals. Letters. Blinc R. (član uredniškega odbora 1984-). London: New York: Gordon and Breach Science Publishers, 1976-1980. Physica. B, Condensed matter. Blinc R. (član uredniškega odbora 1975-). [Print edl Amsterdam: North-Holland, 1988-. Romanian Journal of Physics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1994-). Rucure^ti: Editura Academiei Romane, 1992-. Ivan Bratku Bratko 1.: An Assessment of Machine Learning Methods for Robotic Discovery. Journal of Computing and Information Technology, Vol 16, 2008, No 4, 247254. Guid M., Perez A„ Bratko L: How trustworthy is Crafty s analysis of world chess champions, ÍCGA Journal, Vol. 31,2008, No. 3,131-144. Leban G-, Žabkar J., Bratko 1,: An experiment in robot discovery with ILP. Lect. notes comput. sci.: ILP'08, str. 77-90, ilustr. Guid M„ Možina M„ Krivec J., Sadikov A„ Bratko L Learn ing p os i t ion al features for annotating chess games: a case study. Lect. Notes Comput. Sci.: Computers and Games 2008, str. 192-204, ilustr. Žabkar J., Bratko I,, Jerše G., P ran ki J., Schlemmer M.: Learning qualitative models from image sequences. V: Bradley E. (ur.), Travé-Mas suves L, (ur.). Proc. 22"J International Workshop on Qualitative Reasoning, !une 2008, Boulder, Colorado, str. 146-149. Žabkar J., Bratko L, Mohan A C,: Learning qualitative models by an autonomous robot. V: Bradley E. (ur.), Travé-Massuyés L. (ur.). Proc. 22nd International Workshop on Qualitative Reasoning, June 2008, Boulder Colorado, str. 150-155. Možina M., Guid M., Krivec J., Sadikov A., Bratko I.: Fighting knowledge acquisition bottleneck with argument based machine learning. V: Ghallab M. (nr.). Proc. F.CA12008: Frontiers in artificial intelligence and applications, vol. 178. Amsterdam: JOS Press, cop. 2008, str. 234-238. Sadikov A., Bratko L: LRTA* works much better with pessimistic heuristics. V: Ghallab M. (ur). Proc. EC A12008: Frontiers in artificial intelligence and applications, vol. 178. Amsterdam: IOS Press, cop. 2008, str. 897-898. Bratko 1.: An assessment of machine learning methods for robotic discovery ITI'08 Conf., Dubrovnik, junij 2008. Bratko I,: Računalniška analiza Šahovskih prvakov. Uvodno predavanje na prireditvah Dnevi Jožefa Štefana, Ljubljana, marec 2008. Bratko L: Computer Analysis of Chess Champions, Conf. 10,h Ann. Postgraduate Studies in Computer Sc. INAOE (Instituto Nacional de Astrofísica, Optica y Electrónica), Tonantzintla, Puebla, april 2008. Bratko L: Experiments in robot discovery in XPERO. IIM AS, Universidad Nacional de Mexico, Mexico City, april 2008. Raj ko Bra to z Bratož R.: Aquileia tardo-antica e la sua comumtà cristiana. Una nuova monografía, V; Quaderttigiuliani di storia, Trieste 2007, a. 28, n. 1, str. 5-50. Bratož R.: Martino e i suoi legami con la Pannonia cristiana. V: Cristianesimo nella storia. Ricerche storiche esegetiche teologiche, Bologna 2008, a. 29, n. 3, str. 283-316. Bratož R,: La diffusione del cristianesimo tra la Venetia et Histria e 1'Illirico, V: Piussi, S. (ur.). Cromazio di Aquileia 388-408 : al crocevia di genti e religioni. Milano: Silvana Editoriale, 2008, str. 406-415. Bratož R.: Podoba poznoantičnega Ilirika v historiografiji pozne antike in srednjega veka. V: Valenčič R. (ur.), Krajnc S. (ur.), Faganel J. (ur.). Liturgia theo-logia prima : zbornik oh SOdetnici profesorja Marijana Smolika. Ljubljana: Teološka fakulteta: Družina; Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2008, str. 293-321. Bratož R.: Le persecuzioni dei eristiani nella Dalmazia romana sotto Diocleziano. V: Du kič J, (ur.), Kovačic S. (ur,), Vi Sic Ljubic E. (ur.), Salonitansko-splitska crkva u prvom tisuclječu krščanske povijesti ; zbornik medunarodnoga znan-stvenog skupa u povodu 1700. obljetnice mučeništva sv, Dujma, Split, 14.-15. svibnja 2004. (Biblioteka Crkve u svijetu, knj, 43). Split: Crkva u svijetu, Split-sko-makarska nadbiskupija, 2008, str. 41-66. Bratož R.: Claire Sotinel, Identité civique et Christianisme: Aquilée du III" au VIe siècle, Rome, École française de Rome 2005.458 str. V: Historische Zeitschrift, Dez. 2007, Bd. 285, H. 3, str. 703-705. Bratož R,: La chiesa aquileiese e l'IIlirico Occidentale al tempo d i Cromazio. V: Convegno internazionale di studi "Cromazio d i Aquileia e il suo tempo'1 : Aquileia 22.-24. V. 2008 : i relato ri e i riassunti dei loro contribuí i = who's who and summaries. [Aquileia: s. n., 2008], str, 9-10. Kahl H.-D., Streifzüge durch das Mittelalter des Ostalpenraums: ausgewählte Abhandlungen (1980-2007), ur. Bratož R., Stih P. (Dela, Cl assis I, Razred za zgodovinske in družbene vede, Historia et sociología, 37), (Zbirka zgodovinskega časopisa, 36). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008. 502 str. Objavljena uredniška prispevka: (1) Vorwort der Herausgeber, str. 6-7; (2) Register, str, 487-502. Bojan Čerček Kupferwasser I., Amorn A. M., KapoorN,, Lee M. S., Kar S., Čerček B„ Dohad S., M i rocha f., Forrester J, S., Shah P. K., Ma k kar R,: Comparison of drug-eluting stents with bare metal stents in unselected patients with acute myocardial infaretion. Cathet. Cardiovasc. Interv. 2007; 70: 1-8. Mc Cord J. H„ Holländer J. E., deLemos J, A., Cerček B., Hsue P., Gibier W. B„ Ohman E. M., Drew B„ Phillipides G„ Newby L. K.: Management of cocai- ne - associated chest pain and myocardial infarction. A scientific statement from the AHA Acute Cardiac Care Committee of the Council on Clinical Cardiology. Circulation. 2008; 117; 1897-1907. Če reek B.: Increased risk of mortality following antibiotic treatment in patients with coronary artery disease? Cardiology 2008; 111:277-279. Matsumoto M., Dimayuga P. C, Kirzner J., Vano Y., ČerčekM.,Chyu C.-K., Shah P,K,, Čerček B.: The effect of heat shock protein HSP 90 on intimal thickening. Am. I Physiol. 2008,295: R1320-1327. Čerček B., Shah P, K: Complications of acute myocardial infarction. In: Cardiology Textbook, Mosby Inc. 16. 1-16. 16, 2000,2003, 2008. Zhao X„ Chyu K. Y., Vano J., Dimayuga P, C, Li X., Trinidad P., Jovicic S., Čerček B., Nilsson f., Shah P. K,: Atheroprotective effects of a human apo-B 100 related peptide vaccine. /. Am. Coll. Cardiol. 2008. Dimayuga C.P., Chyu K.Y., Kirzner [., Yano Y„ Zhao X., Li X., Shah P.K., Čerček B.: CD8+ T cells inhibit intimal thickening in mice independent of the MHC-I molecule H-2D. Circulation. 2008, Vinko V. Dolenc Vodušek D. B., Kos M., Dolenc V, V., Pomori M., Neubauer D., Sobocki P.: Cost of disorders of the brain in Slovenia = Stroški možganskih bolezni v Sloveniji. Zdravniški vestnih (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2008, vol. 77, suppl. II, str. II-5-II-11. Duran Alonso M, B,, Gole B,f Kenig S., Pucer A., Miiller M. M., Ardebili S. Y., Dolenc V. V., Lah Turnšek T.: Altered expression of cysteine cathepsins and matrix meta Ho-proteases (MMP2 and MMP9) in brain tumors differentially affect glioma progression. V: Serša G. (ur.). Kos J. (ur.), Lah Turnšek T. (ur.), K ranic S. (ur.), Jevnikar Z, (ur.), Obermajer N, (ur.). 5th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 26-30, 2008. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2008, str. 35. Lah Turnšek T., Duran Alonso M. B., Gole B., Kenig S., Pucer A., Ardebili S. Y., Dolenc V. V. Signalling of the lysosomal Proteases Cathepsins B and L in Regulating Glioma Progression. V: 1st Annual World Cancer Congress, June 12-15, 2008, Shanghai, Cancer Congress-2008 ; Theme: From Basic Research to Therapeutics. Shanghai: BIT life sciences, 2008, str. 398. Igor Emri Umek P., Huskič M., Sever Skapin A., Florjančič U., Zupančič B., Emri L, Arčon D.: Structural and mechanical properties of polystyrene nanocomposites with ID t i ta nate nanostructures prepared by an extrusion process. Polym, Composfin press] 2008,8 str, Tupitsyna A. I., Darinskii A. A., Emri I., Allen C. M.: Computer simulation of anisotropic polymer brushes. So/f matter, 2008, letn, 4, it. ], str. 108-121. http://dx.doi.org/10.1039/b711649g. Florjančič U., Emri I,: Tailoring functionality and durability of polymeric products by modifying processing conditions. Stroj, vestn., 2008, letn. 54, St. 7/8, str. 507-520. Zupančič P., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Durability of elastomeric products under periodical loading. V; Aciemo D, (ur,), D'A more A. (ur,), Grassia L. (ur.). Fourth International Conference on Times of Polymers (TOP) and Composites, Ischia, Italy, September 21-24, 2008, (AIP conference proceedings. Vol. 1042, issue 1). Melville, New York: American Institute of Physics, cop, 2008, str, 46-48. http://dx.doi.org/10.1063/1.2989068, Emri I., Florjančič U., Zupančič B„ Huskič M., Zigon M., Umck P., Arčon D.: Time-dependent mechanical behaviour of PA6 nanocomposites with titanate na no ribbons. V: Acierno D. (ur.), D'Amore A. (ur.), Grassia L. (ur.), Fourth International Conference on Times of Polymers (TOP) and Composites, Ischia, Italy, September 21-24, 2008, (AIP conference proceedings, Vol. 1042, issue 1). Melville, New York: American Institute of Physics, cop. 2008, str. 169-171. http://dx.doi.org/10.]063/1.2988989. Emri 1., Zupančič B., Mesec A., Nikonov A. V., Florjančič U.: Durability of elastomeric products. V: ŽnidariČ A. (ur.). TRA, Transport Research Arena Europe 2008, Ljubljana, Slovenia, 21-24 April 2008. Greener, safer and smarter wad transport for Europe, Proceedings, Ljubljana: DDC svetovanje inženiring: Z AG, Zavod za gradbeništvo Slovenije: DRC, Družba v cestni in prometni stroki Slovenije, 2008,6 str. Emri L, Udovč M„ Zupančič R„ Nikonov A, V., Florjančič U„ Rurnik S., Bemstorff B, S, von: Examination of the time-dependent behaviour of climbing ropes. V: Fuss, F, K. (ur.), Subic A. I. (ur.), Ujihashi S. (ur,). The impact of technology on sport II. London: Taylor&Francis Group, cop. 2008, str. 695-700, Emri I., Florjančič U., Zupančič B„ Huskič M,, Zigon M., Umek P., Arčon D.: Polymer nanocomposites with ID titanate nano structure s. V: The Polymer Processing Society, 24'" Annual Meeting, PPS-24, Salerno, Italy, June 15-19, 2008: program and proceedings. (S. 1.]: [s. n.j, 2008, 6 str. Florjančič U., Zupančič B., Sutton B., Rener-Sitar K,, Marion L., Batista U., Grošelj D., Emri L: The modification of time-dependem mechanical properties of polyamides due to sterilization, V: Co A. (ur.), Colby R, H. (ur), Leal L. G. (ur.), Giacomin A, J. (ur,). The XVth International Congress on Rheology, Monterey, SA, L'SA, August 3-S. 200S, (AIP Conference Proceedings, Vol. 1027), [S. L]: American Institute of Physics, cop. 2008, str. 475-477. Emri I., Zupa nčič B„ Florjančič U., Nikonov A. V.: The strain accumulation process in periodically loaded polymer based products due to viscoelastic behaviour of polymers, V: Co A. (ur.), Colby R. H. (ur.), Leal L. G. (ur.), Giacomin A. J. (ur.). The XY'' International Congress on Rheology, Monterey, SA, LrSA, Am-gust 3-8, 2008, {AIP Conference Proceedings, Vol, 1027), [S. l.j: American Institute of Physics, cop. 2008, str. 1339-1341. Nikonov A. V., Florjančič U„ Zupančič B„ Emri L: Vpliv vlage na funkcionalnost in traj nost pie zaln ih vrvi = I nfluence of moi stu re on fu net io na lity a nd d u ra bi 1 it y of climbing ropes. V: Boltežar M. (ur.), Slavic, J. (ur.). Kuhljevi dnevi 2008, Cerklje na Gorenjskem, 25.-26. sept. 2008. Zbornik del. Ljubljana: Slovensko društvo za mehaniko, 2008, str. 124-130. Emri L, Simonjanc R, P.; Somestnaja meždunarodnaja dejatelnost Baumanskogo i Ljubljansko go universitetov v sfere obrazovanija i innovaciji. V: Simonjanc R.P. (ur,). Aerokosmičeskie tehnohgii 2004-2007 : sbornik trudov. Moskva: MGTU, 2008, str. 67-71. Umek P., Huskič M., Sever Škapin A., Florjančič U., Zupančič B., Emri L, Arčon D.: Structural and mechanical properties of polystyrene nanocomposites with ID titan ate na nost ructu res prepared by extrusion process. V: Chemu tubes 2008, International Meeting on the Chemistry of Nanotubes: science and applications, April 6-9 2008, Zarago/a, Spain. Abstracts. [S. 1.: s. n.], 2008, str. 135. Emri L, Simonjanc R. P.: Sotrudničestvo v sfere obrazovanija i nauki meždu baumanskim i ljubljanskim universitetami. V: Medvedevoj A. K. (ur.). Aktual'nyc problemy rosijskoi kosmonavtiki: trudi XXXII akademičeskih čte-nii po kosmonavtike, Moskva, 29 janvarja - Ifevralja, 2008. Moskva: Komisija RAN, 2008, str, 362-365, Emri I., Florjančič U., Nikonov A. V„ Zupančič B.: Non-linearities in polymer structure formation, V: lJt Joint Austrian & Slovenian Polymer Meeting -ASPM 2008, and 9th Austrian Polymer Meeting, March 26-28, 2008, Graz, Austria. Polymer modelling, synthesis, characterisation, application : final programme [and] book of abstracts. Graz: NAWI, 2008, str, 4. florjančič U., Sutton E., Rener-Sitar K., Batista U., Grošelj D., Marion L., Emri I.: Nanostructured pol yam ides in medical applications. V: Is' Joint Austrian & Slovenian Polymer Meeting - ASPM 2008, and 9lh Austrian Polymer Meeting, March 26-28, 2008, Graz, Austria. Polymer modelling, synthesis, characterisation, application . final programme [and] book of abstracts. Graz: NAWI, 2008, str. 39. Kuselj B., Dimitrievski L, Florjančič U,, Nikonov A. V., Zupančič B., Emri I.: Assessment of opportunities in development of elastomeric seals. V: l3' Joint Austrian Slovenian Polymer Meeting - ASPM 2008, and 9'11 Austrian Polymer Meeting, March 26-28, 2008, Graz, Austria. Polymer modelling, synthesis, characterisation, application : final programme [and] book of abstracts. Graz: NAWI, 2008, str. 46. Umek P,, Husk i č M., Sever Škapin A., Florjančič U., Zupančič R., Emri I., Arčon D.: Structural and mechanical properties of polystyrene nanocomposites with ID t it a nate nanostructures prepared by extrusion process. V: Kobe S. (ur.), Žužek Rozman K. (ur.), M ova k S. fur.), F idler S. (ur.). WomenlnNano winter school : 7-9 February 2008, Kranjska Gora, Slovenia : abstract book. [SI; s.n ], 2008, str. 113. Knauss W.G., Emri I„ Lu H.: Mechanics of polymers : viscoelasticity. V: Sharpe W.N. (ur.). Handbook of experimental solid mechanics. New York: Springer, cop. 2008, str. 49-95. Zupančič B., Emri I.: DAB - durability analysis of belts: program package for strain accumulation analysis in the drive belts: navodila za uporabo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2008. 30 str., ilustr. Emri L, Zupančič B.: DA H - Durability analysis of belts : program package for strain accumulation analysis in the drive belts. Ljubljana: iSIT, Institute for sustainable innovative technologies, cop, 2008. 1 optični disk (CD-ROM). CD enota. Sundholm F„ Adolf D. B-, Alig I„ Emri L, Gedde U. W„ Goethals E. J., Gohy J.-F., Hvilsted S., Laupretre F., Members of the steering committee, SUPERNET, The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation of Complex Polymer Structures : duration five years. Strasbourg: European Scientific Foundation, 1999-2003. http://www.esf.org/supernet. Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Durability of Dynamically loaded polymeric products : predstavljeno na 6'h International conference on Mechanics of time dependent materials, Monterey, California, USA, April I, 2008. Nikonov A. V., Florjančič U„ Zupančič B„ Emri L: Dynamic analysis of climbing ropes : predstavljeno na 6'h International conference on Mechanics of time dependent materials, Monterey, California, USA, March 30-April 4, 2008. Bernstorff B. S. von, Simonyants R., Emri I.: Nonlinear phenomena in polymer structure formation : predstavljeno na 6"' International conference on Mechanics of time dependent materials. Monterey, California, USA, April 1, 2008. Emri I.: Time-dependent mechanical behaviour of PA6 nanocomposites with tita-nate nanoribbons ; predstavljeno na 4lh international conference on times of polymers (TOP) 8c composites. Ischia, Italy, September 21-24, 2008. Emri I„* Time-dependent properties of solid polymers : vabljeno predavanje na WomenlnNano Winter School, February 9,2008; Kranjska Gora, Slovenia. Emri L: Chairmen. 4'1' International Conference on times of polymers (TOP) & Composites. Ischia. Italy, September 21-24, 2008. Alujevič A., Boltežar M„ Čudina M., Emri JU Kosel F,, Poredoš A., Širok B., Štok B., Žun I, (člani programskega odbora. Kuhljevi dnevi 2008. Cerklje, 25.-26. september 2008, Emri I. (nr.). !3'h international Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 17-23, 2008, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol, 13), Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2008. I optični disk (CD-ROM). Mechanics of time-dependent materials. Emri I. (glavni urednik 1997-). Dordrecht; Nor well, MA: Kluwer, 1997-, Strojniški vestnik. Emri L (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije [et al,]: = Association of Mechanical Engineers and Technicians of Slovenia [etal.], 1955-. Peter Fajfar PoljanšekK., Peruš I,> Fajfar P.: Hysteretic energy dissipation capacity and the cyclic to monotonic drift ratio for rectangular RC columns in flexure. Earthquake Eng. Struct. Dyn., 2008, Early View, str. 1-22. Dolšek M„ Fajfar P.: The effects of masonry infills on the seismic response of a four-storey reinforced concrete frame - a deterministic assessment. Eng. Struct., 2008. letn. 30, št, 7. str. 1991-2001, Dolšek M., Fajfar P.: The effects of masonry infills on the seismic response of a four-storey reinforced concrete frame - a probabilistic assessment. Eng. Struct. 2008, letn. 30. št. II, str. 3186-3192, Rozman M., Fajfar P: Primerjava potresnega obnašanja armiranobetonske okvirne stavbe starejše in sodobne gradbene prakse. Gradb. vestn,, 2008, letn, 57, št. 5, str, 129-140. Fajfar P., Dolšek M.: Seismic performance assessment of infilled reinforced concrete frames (vabljeno predavanje). V: I m ran I. (ur.). Proceedings: International Conference on Earthquake Engineering and Disaster Mitiga t ion: (ICCEDM08) : Earthquake Disaster Risk Reduction: Engineering Challenges after Recent Disasters: April 14-15,2008, Jakarta, Indonesia. Jakarta: Indonesian Earthquake Engineering Association (IF^EA): Institut Teknologi Bandung (1TB), 2008, str. 14-36. Poljanšek K., Fajfar P.: A new damage model for the seismic damage assessment of reinforced concrete frame structures. V: I4lh World Conference on Earthquake Engineering. Conference proceedings: Beijing, China, October 12-17, 2008. Beijing; Chinese Association of Earthquake Engineering: International Association for Earthquake Engineering, 2008,8 str. PeruŠ 1., Fajfar P„ Dolšek M.: Si mplified nonlinear seismic assessment of structures using aproximate SDOF-IDA curves. V: 14th World Conference on Earthquake Engineering. Conference proceedings; Beijing, China, October 12-17, 2008. Beijing: Chinese Association of Earthquake Engineering: International Association for Earthquake Engineering, 2008,8 str. K resi i n. M., Dolšek, M., Fajfar, P.: Seismic analyses of an irregular existing rc building. V: Ghersi, A. (ur.). Seismic behaviour of irregular and complex structures : Proceedings of the Fifth European Workshop on the Seismic Behaviour of Irregular and Complex Structures, 16-17 September 2008, Catania, Italy. Palermo: D. Flaccovio, 2008, str. 184-194. Fajfar P., Marušič D., Peruš I., Kreslin M.: The N2 method for asymmetric buildings. V: Bento R., F in ho R. (urednika), 3DPushover 2008: Nonlinear static methods for Design/Assessment of 3D structures, Lisbon, Portugal: 1ST press, str, 85-98. Bulletin of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2003-). Dordrecht: KJuwer Academic. Earthquake engineering & structural dynamics. Fajfar P. (urednik 2003-). Chichester; New York: L Wiley. Earthquake engineering and engineering vibration. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2002-). Beijing: Science Press. ISET Journal of Earthquake Technology. Fajfar P, (član uredniškega odbora 1998-). Roorkee: Indian Society of Earthquake Technology. International journal for engineering modelling. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1991-). Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre; Zagreb: Faculty of Civil Engineering. Journal of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1997-). London: Imperial College Press. Journal of seismology and earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1999-). Tehran: International Institute of Earthquake Engineering and Seismology, Dušan Fertuga 14 OBJAV. MED NJIMI Ferluga D., Vizjak A.: Hantavirus nephropathy. /. Am. Soc. Nephrol 2008; 19(9): 1653-1658. Vizjak A,, Ferluga D., Rožič M., Hvala A., Lindič J., Kersnik-Levari T., Jurčič V„ J en ne t te C J.: Pathology, clinical presentations, and outcomes of Clq nephropathy./. Am. Soc. Nephrol. 2008; 19(11):2237-2244. Karasalihovic Z., iljazovič E., Ferluga D., Čičkušič E., Mustedanagič-Mujanovič J., Stahov J„ Skaljič L: Direct immunofluorescence and immunohistoche-mistry in diagnostics of glomerulonephritis. Bosn. J. Basic Med. Sci. 2008; 8(1): 12-19. hrane Forstnerič Forstnerič F., Lauren t-Thičbaut C.; Stein compacts in Levi-flat hypersurfaces. Trans. Amer. Math. Soc. 2008, vol. 360, no. 1, str, 307-329. Drinovec Drnovšek B„ Forstnerič F.: Approximation of holomorphic mappings on strongly pseudoconvex domains. Forum Math. 2008, vol. 20, str. 817-840. Forstnerič F„ Fornaess Wold E.: Bordered Riemann surfaces in CA2. /, Math, Pares Appl 91 (2009), no. 1, 100-114 (spletna objava 7. oktober 2008, http://dx.doi.Org/i0.l016/j.matpur.2008.09.010). Forstnerič F.: Proper holomorphic mappings from strongly pseudoconvex domains to q-convex manifolds, CR Geometry and PDE's - III, Levico Terme - Trento, Italija, junij 2008. Forstnerič F,: Bordered Riemann surfaces in CA2 (vabljeno enourno predavanje), Invariant Theory (A meeting in honor of Joseph). Kohn), Praga, Češka repu blika, junij 2008. Forstnerič F.: The Oka principle for sections of stratified holomorphic fiber bundles, Several Complex Variables and Connections with PDEs and Geometry, Fri-bourg, Švica, julij 2008. Forstnerič F.: Embedding open Riemann surfaces in CA2, Complex Analysis and CR Geometry, Padova, Italija, oktober 2008. International Journal of Mathematics, Forstnerič F., (član uredniškega odbora 2004-). Slane Gabrovec Gabrovcc S.: Biba Teržan. Letop. Slov. akad, znan. ume t., 2008, knj. 58: 2007, str, 115-116, portret. Arheološki ves in it. Gabrovec S. (član uredniškega odbora 1973-1983, 1993-, odgovorni urednik 1989-). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1950-. Ivan Gams Gams I.: Geomorphology of the Pohorje mountains. Acta geographic a sloven ic a. Geografski zbornik, 48-2, 2008, str. 187-231. Geomorfologija Pohorja, str, 232-254, Ljubljana 2008. Gams I.: The 100,h birth anniversary of professor Svetozar Ilešič (1907-1985). Acta carsologica 37/1.2008, str, 5-6, Gams L: Preventiva je cenejša od kurative. Trienalni znanstveni posvet Naravne nesreče v Sloveniji. Zbornik povzetkov. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, str. 47. Gams L: Forword. V: Paleomagnetism and magnetostratigraphy of karst sediments in Slovenia. Carsologica. ZRC SAZU, Postojna - Ljubljana 2008, str. 11. Gams I.: Otvoritveni nagovor na 16. mednarodni krasoslovni šoli, 16. junija 2008, Postojna, Kajetan Gantar Gantar K.: Beobachtungen zu Vergils Schullektüre in Augustin s Confessiones: von den Prügeln der Lehrer zu den Tränen um Didos Schicksal. V: Freund S. (ur.), Vielberg M. (ur.) Vergil und das antike Epos. Festschrift Hans Jürgen Tschiedet. Atter t umswissen schaftliches Kolloquium 20. Stuttgart: Franz Steiner Verlag, 2008, str. 425-435. Gantar K.: Kristus "je vstal" ali "je bil obujen" od mrtvih?. V; Valenčič R. (ur.), K rajne S. (ur.), Faganel J, (ur,), Liturgia theologiu prima: zbornik ob 80-let niči profesorja Marijana Smolika. Ljubljana: Teološka fakulteta: Družina; Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2008, str. 109-117. Gantar K.: Nekaj misli ob Ajshilovi Oresteji. V: Kreft M. (ur.). Oresteja '68. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2008, str. 221-227. Gantar K,: Vladimir Vratovic, Latinski u hrvatskom kontekstu. Zagreb: Biakova, 2007. [118 str). Keria (Ljubi.), 2008, letn. 10, št. 1, str. 174-175, ilustr. Gantar K.: Nekaj misli ob Prokopijevem predgovoru k Tajni zgodovini. Zbornik Matice Srbske za klasične študije 10, Novi Sad 2008, str. 137-142. Gantar K.: Primož Simoniti. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2008, knj. 58: 2007, str. 125-126, portret. Gantar K.: Fundacija dr. Bruno Breschi, Letop, Slov, akad. znan. umet., 2008, knj, 58: 2007, str. 243-244. Živa antika. Gantar K, (član uredniškega odbora 1984-). Skopje: Društvo za klasični studii. Acta neophilologicet. Gantar K, (član uredniškega odbora 1968-). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1968-. Keria. Gantar K. (član uredniškega odbora 1999-), Ljubljana: Društvo za antične in humanistične študije Slovenije, 1999-. Sophocles. Antigona. Kralj Ojdipus, prevedel Gantar K. (Zbirka Klasiki Kondorja, 3). 3. izd, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. 238 str., ilustr. Sophocles. Antigona. Kralj Ojdipus, spremno besedilo Gantar K. (Zbirka Klasiki Kondorja, 3). 3. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, 238 str., ilustr. Gantar K.: Sporočilo o obisku v Clevelandu dr. Kajetana Gantarja iz Ljubljane. Ameriška domovina, 2008, letn. 110, št. 6, str. 20. Nezavzetni branik svobode (pogovor z Ireno And roj na Mencinger). Zvon XI 4, 2008, str. 30-36. losip Globevnik Globevnik J.: Meromorphic extendibility and the argument principle. Publ. Mat 52 (2008) str, 171-188, Matija GogaJa Gogala M., Drosopoulos S., Trilar T.; Cicadetta montana complex (Hemiptera, Cicadidae) in Greece a new species and new records based on bioacoustics. Dtsch. entomol. Z., 2008, 55 (1): 91-100. Trilar T„ Gogala M.. New data on singing cicadas (Hemiptera: Cicadidae) of Romania. Entomol. Rom., 2008, 13: 29-33. Gogala M.: Scopolijeva "Cicada montana" je do danes dobila več kot deset sestrskih vrst škržadov. Idrij. razgl, 2008, 53 (1/2): 53-58. Gogala M., Schedl W.: A New Tettigetta species from Iran and its song (Hemiptera: Cicadidae: Cicadettinae), V: Mak a rov S, E, (ur.) Advances in arachnobgy and developmental biology: papers dedicated to professor Božidar P. M. Cur-čič, (Monographs, vol. 12), Belgrade: Institute of Zoology, Faculty ot Biology, University [etc.], 2008, str. 395-404, ilustr. Gogala Ma Raba slovenščine v naravoslovju (biologiji, geografiji, geologiji). V: Pavček T, (ur.). Zbornik prispevkov na posvetu 15. maja 2007. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008: 77-79. Gogala M., Drosopoulos S., Trii ar T,: Present status of mountain cicadas Cicadetta montana (sensu lato) in Europe. Bult, insectology, 2008,61 (1): 123-124. Gogala M.: Pionir bioakustike Ivan Regen in njegova zapuščina. V: Fabjančič M., Merhar D., Samec D., Koman D. (uredniki). Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, (Biblioteka, 13). Ljubljana: S A ZU, 2008: 237-261. Ob sedemdesetletnici akademika prof. dr. Matije Gogale. Proteus, mar. 2008, 70 (7): 328-330. Gogala M.: Sil ves trske lisičke, Proteus, feb. 2008, letn. 70, Št. 6, str. 276. Gogala M.: Giorgio Pilleri: Kramljanje o medicinski šoli. (Avtobiografija 19251995). Proteus, feb. 2008, letn. 70, št. 6, str. 276-278. Ciglenečki M„ Gostiša L. (ur.). Vnderschidliche Schlachten, fägereyen, Fischereyen, Mayrschafften, Thier, Vögl, Vngeziffer, Schnacken, Bluemen, Kräuter, Bäumb, Frücht, vnd sonsten dergleichen Kupfferstich welche von underschidlichen Mahlern, Kupfferstechern vnd andern Künstlern inventirt, gezeichnet vnd ins Kupffer gestochen, (Iconotheca Vaivasoriana, zv. 9). Ljubljana: Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; Zagreb: Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana, 2008. [312] f., LXVIII str., faks. Acta carsologica. Gogala M. (član ur. odbora 1998-). Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, 1974-. Bioacoustics. Gogala, M. (član ur. odbora 1988-). tierkhamsted: A. B. Academic. Entomologia Croatica. Gogala M. (član ur. odbora 1995-). Zagreb: Hrvatsko ento-mološko društvo, 1995-. Razprave - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede. Gogala M. (član ur. odbora 1996-). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982- Igor Grabeč Jeromen A„ Grabeč L, Govekar E.: Laser pulse transient method for measuring the normal spectral emissivity of samples with arbitrary surface quality. Appl. phys., A. Mater. Sci. Process. (Print), 2008, letn. 92, it. 4, str. 94S-949. http://dx.doi.org/10.1007/s00339-008-4601-4. Rozman R., Grabeč L, Govekar E.: influence of absorption mechanisms on laser-induced plasma plume. Appl. Surf, Sci. [Print ed.j, 2008, letn. 254, št. 11, str. 3295-3305. http://dx.doi.Org/10.1016/j.apsusc.2007.l 1.029. Grošelj D., Grabeč L, Seme K., Ihan A„ Ferkolj I.: Prediction of clinical response to anti-TNF treatment by oral parameters in Crohn's disease. Hepato-gastro-enterol., 2008, letn. 55, št. 81, str. 112-119. Bezgovšek J., Grabeč I., Mu žic P., Govekar E.: Development of a snake-like robot = Razvoj kačastega robota. Stroj, vestn., 2008, letn. 54, št. 2, str. 148-153. Grabeč L, Kalcher K., Švegl F.: Statistical modelling of traffic flow rate, V: 14th International Road Weather Conference, 14-16 May 2008, Prague, Czech Republic. Contribution proceedings Prague: Wirelesscom, 2008,8 f., ilustr. Grabeč L, Kalcher K., Švegl F.: Modelling and forecasting of traffic flow rate on Slovenian high-ways. V: Znidarič A, (ur.). TRA, Transport Research Arena Europe 2008, Ljubljana, Slovenia, 21-24 April 2008, Greener, safer and smarter road transport for Europe, Proceedings. Ljubljana: DDC svetovanje inženiring: Z AG, Zavod za gradbeništvo Slovenije: DRC, Družba v cestni in prometni stroki Slovenije, 2008, 6 str. Švegl F„ Hevka P„ Grabeč I., Kalcher K „ K rajne M,: Uporaba melase v zimski službi = Use of sugar beet molasses in winter services. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D, (ur.). S/overisfci kemijski dnevi 2008, Maribor, 25, in 26, september 2008 : [zbornik referatov]. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2008, 8 str., ilustr. Grabeč I., Kalcher K., Švegl F.: Statistical forecasting of traffic activity, (Statistična napoved prometne aktivnosti), 9. Slovenski kongres o prometu, Portorož, 22,-24. oktober 2008, zloženka DRC, 9 strani. Švegl F., Hevka P„ Herga L.; Grabeč L, Kalcher K.: Uporaba fluorescenčne spektroskopije za meritve slanosti cestišča, 9, Slovenski kongres o prometu, Portorož, 22,-24. oktober 2008, zloženka DRC, 9 strani. Grabeč I., Kalcher K., Švegl F.: Statistical modelling of traffic flow rate. V: 14th International Road Weather Conference, 14-16 May 2008, Prague, Czech Republic. Abstracts proceedings. Prague: Wirelesscom, 2008, str, 46-47. Porenta T.| Kalcher K., Švegl F., Grabeč I.: Modeling traffic flow on network of Slovenian roads, Program and abstracts! Int, Conf, Applied Statistics 2008, Sept. 21-24, 2008, Ribno (Bled), SI, p. 66, Stat. Soc. of Slovenia, Eds.: Lusa, L„ Stare, ]. Grabeč, I.: Absolute maximum entropy principle and self-organization of memory cells, Program and abstracts I InL Conf. Applied Statistics 2008, Sept. 21-24, 2008, Ribno (Bled), SI, p. 83, Stat. Soc. of Slovenia, Eds.: Lusa L,, Stare J. Grabeč L, Knlcher K., Švegl F.: Modelling and forecasting of traffic flow rate on Slovenian high-ways. V: Žnidarič A. (ur.). TRA, Transport Research Arena Europe 2008, Ljubljana, Slovenia, 21-24 April 2008. Greener, safer and smarter road transport for Europe, Proceedings, Abstracts. Ljubljana: DDC svetovanje inženiring: ZAG, Zavod za gradbeništvo Slovenije; DRC, Družba v cestni in prometni stroki Slovenije, 2008, str, 327. Švegl F., Hevka P., Grabeč I., Kalcher K., K rajne M.: Uporaba melase v zimski službi = Use of sugar beet molasses in winter services. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.). Slovenski kemijski dnevi 2008, Maribor, 25. in 26. september 2008. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2008, str. 118. Grabeč 1,: Statistical modelling of energy consumption and traffic flow phenomena: predstavljeno na EV - Japan bilateral meeting, TRA, Transport research arena Europe 2008. Ljubljana, April 24,2008. Grabeč L, Kalcher K., Porenta T,, Švegl F.: Modelling traffic on roads network : COST P10: physics of risk : workshop Networks, complexity and competition. Bled, May 2-4,2008. Grabeč 1.. »Zlati doktorat« akademiku Janezu Rekleniku. Delo (Ljubi.), 4. september 2008, leto 50, št. 205, str. 24, portret, Ni ko Grafenauer Grafenauer N: Pedenjped. Avtor dodatnega besedila Saksida L, ilustrator M an ček M, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008. Grafenauer N.: Prijatelj in čas, V: Otoki umetnosti, urednica Šumi N., Ljubljana : KUD Logos, zbirka Collectanea, Ljubljana 2008, str. 63-68 Šircelj M., Saksida I., famnik T., Grafenauer N., Kramberger D., Tancer-Kajnih D.: 70 let Marjane Kobe, V: Otrok in knjiga, letn. 35, št. 71 (2008), str. 82-87. Grafenauer N.: Horror; Country, Ties of distances. V: Contemporary Slovenian poetry, p rev. Lazar J. in Z oh an J., ur. Mozetič B„ Center for Slovenian Literature, Ljubljana 2008, str, 15-17. Grafenauer N.: What are the inmost human secrets saying? V: Tales growing up into secrets, prev. Jelnikar A., Watts S., uredili Vanesa Matajc in Barbara Pogačnik, Slovene Writers' Association ; Slovene P. E, N.: Association of the Slovene Literary Translators, Ljubljana 2007. - (Litterae slovenicae 2007), str. 19-26. AVTOK DODATNEGA BESEDILA Grafenauer N.: Povabilo k večerji, spremna študija v pesniški zbirki Janeza Bernika Nikogar «/ i: večerji, Nova revija, Ljubljana 20OS. Pavček M,: Z vsako pesmijo me je manj : tretji natis ob petdesetletnici pesnikovega rojstva. Avtor dodatnega besedila Kmecl M., pisec recenzij Grafenauer N. DZS, Ljubljana 2008,1. izd., 3. natis. Levstik F,: Martin Krpan. Ilustrator Kralj T„ avtor dodatnega besedila Grafenauer N., Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, 15. natis. Zlata Čebelica : najlepših petdeset. Avtorji dodatnega besedila lic, Andrej - urednik, Brenk K., Grafenauer N., Razberger A,, ilustrator Birolla G. Mladinska knjiga, Ljubljana 2008,2. ponatis. Zaje D: Za vse boš plačal. Avtor ja dodatnega besedila urednica Zaje N. in Grafenauer N., Nova revija, Ljubljana 2008, L natis. Slovenske pravljice. Urednica Unuk J., avtor dodatnega besedila Grafenauer N., ilustrator Skočir R., Nova revija, Ljubljana 2008, 2. natis UREDNIŠTVO Župančič O: Abeceda na polju in v gozdu. Urednik Grafenauer N„ ilustratorka Reichman J., avtor dodatnega besedila Mahnič J., Mladinska knjiga, Ljubljana 2008,6, natis. INTERVJU Kodrič Z.: Malamo hudiča, se pravi drugega, Intervjuvanec Grafenauer N., Večer, L 64, št. 213 (13. sept. 2008), str. 50-51. Dušan Hadži Piccoli P. M. B„ Koetzlc T, F., Schultz A. J., Zhurova E. A., Stare J., Pinkerton A. A., Eckert J. in Hadži D. 2008. Variable Temperature Neutron Diffraction and X-Ray Charge Density Studies of Tetraacetylethane. /. Phys. Chem. A, 112: 6667-6677. Matija Horvat Horvat M.: Misli o kliničnem raziskovalnem delu - ponovno, ¡sis (Ljubi.j, dec. 2007, št. 12, letn. 16, str. 36-7. Horvat M.: Bolezni srca pri starostnikih - pristop k bolniku in splošni ukrepi. Zdrav, vestnik 2008; 77: 803-806-Horvat M.: Osnove biomedicinskega raziskovanja na ljudeh. V: Etika v belem : 4. posvet z naslovom Konflikt interesov v medicini, Bled 8. in 9. junija 2007, Ljubljana: Agencija za mena ge ment, j un, 2007, str. 1-7. Kordaš M„ Horvat M., Trontelj J.: Janez Sketelj, Let op. Slov. akad. znan. ume t., 2008, kuj. 58: 2007, str. 160-162, portret. Horvat M., Kordaš M., Trontelj J.: Bojan Čerček, Le top. Sto v. akad. znan. ume.t„ 2008, knj. 58: 2007, str. 162-164, portret, Horvat M.: Veselje za vedno nove izzive pri raziskavah v medicini V: Kobai E.: Strast po znanju in spoznavanju. Slovenska znanstvena fundacija. Ljubljana 2007, str. 51-69. Tine Hribar Hribar T.: Filozofija religije, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2008 (L izdaja 2000), 300 str. Hribar T.: Evropsko zlato pravilo. V: Obrazi Evrope, Nova revija, Ljubljana 2008, str. 41-50. Hribar T.: Evropsko zlato pravilo. Delo-Sobotna priloga, 19. aprila 2008, str, 2022. Hribar T : Sakralno nasilje po Assmannu in po Cirardn. V: Religija in nasilje, F D V: Revija 2000, Ljubljana 2008, str. 107-160. Hribar T»; Assmannova interpretacija monoteizma in slovenski katolicizem, V; Religija in nasilje, FDV: Revija 2000, Ljubljana 2008, str. 161-180. Hribar T.: Etika in religije. V: Hans Kiing, Svetovni etos, Društvo 2000, Ljubljana 2008. Hribar T.: Berni^ovo dvojno nebo. V: fanez Bernik: Slikar jeva hiša, Moderna galerija, Ljubljana 2008, str. 66-98. Hribar T: Dvajset let slovenske ustavnosti, na posvetu Izvori slovenske ustavnosti, Državni svet RS, Ljubljana, 20, november 2008. Hribar T.: Problematičnost sintagme »pravice in dolžnosti«, na mednarodni konferenci Ob 60-letniči sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic OZN, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 10. december 2008. Hribar T: Problemi duha - problemi sveta (spraševala Manca Košir), Dnevnik-Objektiv, 20. dec. 2008, str. 10-12. Hribar T,: Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost. V: Otoki umetnosti, KUD Logos, Ljubljana 2008, str, 69-73, Andrej Inkret Edvard Kocbek, Zbrano delo. Četrta knjiga. Uredil in opombe napisal Inkret A. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 221. knjiga. Študentska založba Litera, Maribor 2008, 733 str. (Opombe: str. 527-715.) Inkret A.: Kratek spomin na ŠAG. V: Troha G. (urednik), Literarni modernizem v »svinčenih«letih. Študentska založba & Društvo Slovenska matica. Ljubljana, 2008, str.l 17-129. Inkret A.: Nenavadna odločitev kralja Leara. Gledališki list SNG Drama Ljubljana LXXXVII/2008, št. 2, str. 20-24. Inkret A.: Kdo je s kom prekrižal noge. Ob Krleževi »komediji o neki karnevalski noči«. Gledališki list SNG Nova Gorica 54/2008, št. 1, str, 14-15. Inkret A.: Štiri Kovačičevapisma. V. Komel Snoj M. (urednica), Fragmenti o prišle- ku. Spominska knjiga Lojzeta Kovačiča, Študentska založba, Ljubljana, 2008, str. 335-344. Inkret A.: Bronasti stražar. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, 58/2008-2009, št. 3, str. 25-26. Pezdir S.; Kaj naj človek, ki mu gre niti za kapital niti za kuiturnopolitiŽno moč? Andrej Inkret, dramaturg in gledališki kritik. Delo, Sobotna priloga, 3. maja 2008, str. 28-30. Miroslav Krleža: Leda. - Pre v, Inkret A. Uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, premiera 16. oktobra 2008. Drago fančar KNJIGE fančar D.: Drevo brez imena. Roman. Spremna beseda Marinčič K.. Zbirka Euroman. Založba Modrijan, Ljubljana 2008,285 str. Jančar D.: Aurora boreale (Severni sij). Roman. Prevedla Betocchi D. in Lenaz E, Spremna beseda Mag ris C. Roman zo Bom piani, zbirka Narratori stranieri, Milano 2008, 277 str. Jančar D.; Niha ura tiha. Sedem iger; Nevidni prah (Avaritia), Nočna lekarna (Luxuria), Sedmica (Acedia), Sedmina (Gula), Ovadba (Invidia), Obiskovalec (Ira), Nihalo (Superbia), SNG Drama, Ljubljana 2008, 96 str. Jančar D.: Lahka konjenica. Drama, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana 2008, 91. str. Jančar D.: Appunti dalla Schiavonia (Zapiski iz Schiavonie). Potopis. Prevedla Placer L. Iiustr. Vazza G., Circolo di cultura Ivan Trinko - Kulturno društvo Ivan Trinko, Čedad - Cividale 2008, 63 str. Jančar D.: Joyceov učenec. Deset izbranih novel. Spremna beseda Skrušny J., Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, 183 str, GLEDALIŠČE Jančar D-; Lahka konjenica. Drama. Režija Sedlbauer Z., Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana. Premiera 28. februarja 2008. Jančar D,: Niha ura tiha. Sedem iger; Nevidni prah (Avaritia), Nočna lekarna (Luxuria), Sedmica (Acedia), Sedmina (Gula), Ovadba (Invidia), Obiskovalec (Ira),Nihalo (Superbia). Režija Miler E„ SNG Drama, Ljubljana. Premiera 13. decembra 2008. NOVELE Jančar D.: L'allievo di Joyce (Joyceov učenec). LAltra a nnna d i Trieste. Mladika, Trst 2008, str. 323-332. Jančar D.: Ost ün Yaratik (Ultima ere at ura). C^agdas Sloven öykiileri. Antologija slovenske novele. Varl i k Vayinlari A. Istanbul 2008, str. 71-85. ČLANKI, ESEJI Jančar D.: Odprta in skrivnostna umetnost Janeza Bernika. Janez Bern i k, Slikar jeva hiša. Modema galerija Ljubljana in Cerdonis Slovenj Gradec. Ljubljana 2008, str. 98-100. Jančar D.: Pismo in pisanje. Literarni modernizem v »svinčenih« letih, Študentska založba in Slovenska matica, Ljubljana 2008, str. 72-78. Jančar D.: Gluhonemnica. Ampak 8-9, Ljubljana, avgust-september 2008, str 22-23. Jančar D.: »Vodna sem postal žival...« Otoki umetnosti. Urednica Šumi N., KU D Logos, Ljubljana 2008, str. 73-75, Jančar I).: »Saj znamo vsi angleško, a ne?« Zbornik prispevkov na posvetu 15. maja 2007. Posvet o slovenskem jeziku, - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008, str. 81-83, Jančar D.; Dva paradoksa. Nova revija, 312/314 Ljubljana 2008), str. 267-270. Jančar D.: Spomnim se tistega večera. Andrej Hieng, Osvajalec. Gledališki list Drame SNG, št. 13, Ljubljana 2008, str. 77-79. Jančar D.: Kosovo: stara zgodba, novo poglavje. Ampak, Ljubljana, marec 2008, str. 4-5. Jančar D.: Arcipelago Brioni. Viaggo nelle isole do ve soprawive it culto del d it tat are Tito. II Giornale, Milano 21. junij 2008, str. 28-29. Jančar D.: Meje in oblaki. Modrijan. Založba Modrijan, Ljubljana, april 2008, str. 32. Jančar D.: Heiliger Plečnik, hilft! Die Presse, priloga Spectrum, Wien, 22. marec 2008, str. 4. Jančar D.; Philosophie der Provinz. Wespennest, n um m er 150, Wien 2008, str, 76-80. Jančar D.: Velika literatura v jeziku malega naroda. Le monde diplomatique, Ljubljana, november 2008, str. 22. Jančar D.: Filozofija provincije. Vijenac, 4. december 2008, Zagreb, str. 17. Jančar D.: Nachbar, Nebenmann, Nebenan. Wein Zeilen. Herausgegeben von Renate Islinger. Ilsinger Editions, Graz 2008, str. 50-61. Jančar D,; A Volta Filmszinhiz. A közeli mäs. Jelenkor, Pees 2008, str. 113-123. Jančar D.: »Kot se v Parizu pozabi sploh vse,« Obrazi Evrope. Inštitut Nove revije, Ljubljana 2008, str. 149-156, Jančar D.: »Janez Pipan se je drami posvetil scela«. Večer, Maribor, 3,junij 2008, str. 14. Jančar D.: Kinema Volta. Antologji Nga Evropa Juglindore. Botimret Toena, Tirana 2007, str. 129-141. Jančar D.: Kino Vbita. Nepoznati susjed. Durieux, Zagreb 2008, str. 125-136. Jančar D.: Mati czlowiek atakuje. Gazeta Wyborcza, Warszawa, 9-10. Lutego 2008, str, 19, Jančar D.: Goldene Zeiten kommen nicht von allein. Österreich Spiegel, nr. 41, Wien 2008, str. 2. DNEVNIŠKI ZAPISKI, PREVODI IZ ROMANOV Jančar D.: Europa perem ¿ti: utazdsok, magänyos helyek. Dnevniški zapiski. Mühe» ly, Budimpešta, februar 2008, str. 39-45. Jančar D.: Der Baum ohne Namen. Zwei Kapitel aus einem Roman. Salz, Zeitschrift für Literatur, Heft 131, Salzburg, marec 2008, str. 29-32. Jančar D.: Aus dem roman N-ordlicht. Odlomek iz romana. Weinzeilen. Herausgegeben von Renate Islinger. Ilsinger Editions, Graz 2008, str. 61-67. Jančar D.: Katarina, paun i jezuita. Odlomek iz romana. Književnost, br, 2, Beograd 2008, str. 166-173. Andrej Jemec SAMOSTOJNA RAZSTAVA Jemec A.: Slike in grafike. Galerija Mercator, 22. maj-18, junij 2008. SKUPINSKE RAZSTAVE Utrinki iz neskončnosti/Podobe iz Slovenije, Sodobna slovenska umetnost, Evropski ekonomsko-socialni svet, Bruselj, 23. januar-20, junij 2008. Zakladi slovenske grafike 1955-2005, Ljubljanski grad, Palacij in Stanovske dvorane, 7. februar-30. marec 2008. Zbirka Koro t an, 1CMPD - International Centre for Migration Policy Development, Dunaj, 19. februar 2008. Slovensko slikarstvo po 1945, Iz umetniške zbirke NLB, Mestna hiša, Bruselj, 27. februar-18. maj 2008. Loška krajina v podobah zapisana. Krajinska motivika v loškem slikarstvu od Groharja do današnjih dni, Loški muzej, Škofja Loka, 9. april—31. december 2008. 23. Viški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana, 6.-12, maj 2008. Iz Mercatorjeve likovne zbirke. Mestna galerija, Ljubljana, 16. j unij-31. julij 2008. ČLANKI Jemec A.: Slovenska demokracija v teoriji in praksi, Nova revija, Ljubljana, april -maj-junij 2008, str. 271-274. Jemec A.: Milčku ob šestdesetem rojstnem dnevu. Otoki umetnosti, Milčku Kome-Iju na 60. postaji, Ljubljana 2008, str. 77-81. Jemec A.: Uvod, Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki. Jubilejni zbornik (3, zvezek). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2008, str. 8-9. Jemec A.: Slovenija. Začetki moderne slovenske grafike v Narodni galeriji. BBK KARANT, št. 289, Amsterdam, oktober 2008, str. 11. OKROGLA MIZA Jemec A. t Muzej sodobne slovenske umetnosti. Arhitekturna dediščina in komercialni trendi novega časa, Slovenska Matica, 14. oktober 2008- Kos J,: Slo ven sivo kot vprašanje istovetnosti iti razlike. Referat na simpoziju Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji. ZRC S A ZLI, Ljubljana, 5. junij 2008. Kos J.: Svoboda besede kot problem. Referat na posvetu Svoboda besede - odpiranje prostora. Inštitut Nove revije in UP ZRS Koper, Ljubljana, 18. november 2008, Kos J.: France Balantič. Govor na proslavi ob 65-letnici pesnikove smrti. Kamnik, Dom kulture, 28. november 2008. Kos J.: Meje Evrope - meje evropske civilizacije. Predavanje na posvetu »Kje so meje Evropske unije?«, Inštitut dr, Jožeta Pučnika, Ljubljana, 1. december 2008. intervju {Marcel Štefančič). Mladina, 7. februar 2008, str, 39-44. Portret (Lado Ambrožič). TV Slovenija 1, 4. maj 2008. Kajetan Kovič Krajnčan R.: Vonj po ljubezni [Zvočni posnetek}. Skladatelj, aranžer, producent K raj nč an L, Pisci besedila za pesmi LainŠček F., Novak Boris A., Soster 01 mer K., Ivane J„ Muck D„ Kovič K, Rozman A., Milčinski F. RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, Ljubljana 2008. Kovič K.: White fairy tale; Alone; Elderberry hours; Garden of gold; Labrador; The hunter; A southern island; The water of life. P rev. Johnson Debeljak E,; Ku liner H., Ložar T,, MacKinnon A. V: Contemporary Slo ven ian poetry. Odg. urednik Mozetič B., Center for Slovenian Literature, Ljubljana 2008. Kovič K.: Mala nebesa. Liter a, Maribor 2008,81 str. PR F VOD Bavdek D. (skladatelj), Rilke R. M.: Knjiga slik za glas in godala. P rev. Kovič K, Accordia, Ljubljana 2008. Alojz Kralj Toft Jensen H. (Chair), Kralj A., McQuillan D., Reichert S.; The Research Capacity of the Slovak Higher Education System, European University Association -EUA System Evaluation Report, Brussels, February 2008, str, 77. Kralj A.: Ekspetno svetovanje pri izdelavi Strategija naučno-istraživačke djelatno-sti 2008-2016, Ministrstvo za izobraževanje in znanost Črne Gore, Podgorica, Črna Gora, februar-junij 2008. Kralj A.: Ekspertno svetovanje pri CARDS 2003 projektu, za del »Furtherance of the Agency for Science and Higher Education in its Quality Assurance role«, European Union Delegation of the European Commission top the Republic of Croatia, Agencija za znanost i visoko obrazovanje, Odjel za osiguranje kvalitete, Zagreb, Hrvaška, januar-maj 2008. Kralj A.; Zunanje evalvacije univerz m pogojev delovanja: Postopki in prakse v EU, Posvet o kakovosti, Univerza na Primorskem, Koper, junij 2008. Kralj A,: Predstavitev in razprava o £U novostih na področju zagotavljanja kako- vosti visokega šolstva: ESG, ENQA "akreditacija" in EQAR, Univerza v Ljubljani, kolegij dekanov, Ljubljana, november 2008. Andrej Kranjc K ra nje A.: Kraška terminologija - pojmi z dinarskega krasa. Geogr. ioli, 2008, letn, 17, št. 2, str, 3-10, ilustr. K ra nje A.; Perko L A., Martel E.-A. et l'Institut international de spéléologie à Postojna (A l'occasion du 60ème anniversaire de l'Institut pour la recherche du karst et I90ème anniversaire de la Grotte de Postojna). Karstologia, 2008, le sem., no, 51, str, 56-58. Kranjc A.: Prvih deset let organiziranega turizma v Postojnski jami : (1819-1828), Kras (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], apr. 2008, št. 88, str. 15-18, ilustr. Kranjc A.: Notion of karst in the itineraries of Bededikt Kuripečič and Evliya Cele bi (I61tl and 17th centuries). V: Hazslinszky, T. (nr.). ALCADI 06 : Konferencia 2006. szeptembcr 24- 30. = Conference September 2006. Budapest (Hungary), 2008, str. 39-44, ilustr. Kranjc A., Kranjc M.: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Perkova kji-žnica. V; FabjanČič M. (ur.), Merhar D. (ur.), Samec D. (ur.), Koman D. (ur.). Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, (Biblioteka, 13). Ljubljana: SAZU, 2008, str. 263-270, ilustr. Peric B„ Debevec A„ Kranjc A., Mihevc A., Slapnik R.: Grutas de Skocjan : en el seno del Car so clásico. Škocjan: Park Škocjanske jame, str. 44, 2008. Jože Krašovec Krašovec L- The history of forms in Jude o-Christ i an sources and tradition : continuation of research. V: Bogoslovni vestnik. [Tiskana izdajaj, 2008), letn. 68, št. 2, str. 201-212. Krašovec J.: Izvirnik in prevod, tekstna kritika in biblična lastna imena. V: Valenčič R., K rajne S., Faganel j. (uredniki), Liturgia theologia prima : zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika. Ljubljana: Teološka fakulteta: Družina; Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2008, str. 89-108. Krašovec J,: Vojna, mir in zgodovinski spomin v Svetem pismu. V; Simoniti L, Kovačič Peršin P. (urednika), Religija in nasilje : eseji in razprave, (Knjižna zbirka Mednarodni odnosi). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede: Revija 2000, 2008, str. 227-240. Krašovec J.: Vojna in mir v Svetem pismu. V: Tretji dan, mar- apr. 2008, [Letn.] 37, [št.] 3/4 (346/347), str. 9-14, ilustr. Krašovec J.: Zgodovinski spomin v Svetem pismu. V: Tretji dan, maj-jun. 2008, [Letn.J 37, [št.J 5/6 (348/349), str. 30-33, ilustr. Krašovec J.: Irena Avsenik Nabergoj, Mirror of reality and dreams. Stories and confessions by Ivan Cankar, Frankfurt am Main. Berlin. Bern. Bruxelles. New York. Oxford. Wien: Peter Lang, 2008, 309 str., ilustr, Bogoslovni vestnih, [Tiskana izd.], 2008, letu. 68. st. 2, str. 299-302. Krašovec J.: Sveto pismo in družina. V: Dvorana župnijskega urada Petrovče, 15. januar 2008. Petrovče, 2008. Krašovec j.: Sveto pismo: knjiga pričakovanja in izpolnitve odrešenja, V: Dvorana župnije svete Terezije deteta Jezusa, 16. januar 2008. Ljubljana, 2008. Krašovec J.: Svetopisemska lastna imena : fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje. V: tiskovna konferenca, dvorana S A ZU, 20, marec 2008. Ljubljana, 2008. Krašovec J,: Naumann A., Krašovec J, Skubic B., Maček A. Prevodni stiki z jeziki Bližnjega vzhoda. V: Prevajalsko omizje na 13. slovenskih dnevih knjige »Jezik je svet«, Društvo slovenskih pisateljev, 23. IV. 2008, Ljubljana, 2008. Krašovec J.: Die Biblia Slavica und südslavische Bibeln. V: Einladung zur öffentlichen Veranstaltung der Nordrhein-Westfälischen Akademie der Wissenschaften und der Künste zum Thema »Biblia Slavica«, 28. XL 2008. Düsseldorf, 2008. Ivan Kreft Ožbolt L., Kreft S., Kreft L, Germ M., Stibilj V.: Distribution of selenium and phenol ics in buckwheat plants grown from seeds soaked in Se solution and under different levels of U V-B radiation. Food Chan,, 2008,110, str. 691-696. Cuderman P., Kreft L, Germ M., Kovače vie M., Stibilj V.: Selenium species in selenium-enriched and drought-exposed potatoes. J. Agric. Food C hem., 2008, 59, str. 9114-9120. Likar M., Bukovnik U., Kreft L, Chrungoo N. K, Regvar M.: Mycorrhizal status and diversity of fungal endophytes in roots of common buckwheat (Fago-pyrum esculentum) and tartary buckwheat (F. tataricum). Mycorrhiza (Beri), 2008,18, str, 309-315, Kreft L, Germ M.: Organically grown buckwheat as a healthy food and a source of natural antioxidants, Agron. glas., 2008, 70, str. 397-406. Kreft I., Germ M., Vombergar B.: Ekološko pridelana ajda kot pomemben vir naravnih antioksidantov. V: Tajnšek A. (ur.). Novi izzivi v poljedelstvu 2008: zbornik simpozija ; Proceedings of symposium, Rogaška Slatina, [4. in 5. december} 2008. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo, 2008, str. 380-384. Kreft L: Brez dvoma je hrane dovolj za vse (Andreja Kutin Ledni k), Večer (Maribor), 26. aprila 2008, leto 64, št. 97, str. 50. Kreft I.; »Potrebna je previdnost«. (Maja Megla, Uroš Hočevar), Mag, letnik XIV, 16. julij 2008, str. 74-77. Fagopyrum. Kreft I. (član uredniškega odbora). IBRA, Kyoto, fapan. Acta agriculturae Slovenka. Kreft I. (glavni in odgovorni urednik). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Stanko K ri st I PRO) LKTï Kris ti S.: Izvedba nove fasade prizidka Osnovne Sole dr. Franceta Prešerna v Kranju, april 2008. Kristl S.: Izdelava tehnične dokumentacije za širitev in prenovo DTS objektov sever in prometnega terminala UKC Ljubljana. DTS objekt: heliport, III in IJ n. intenzivna terapija, 1 n. OP blok, priti., 2008. Kristl S-; Urgenca, ! klet centralna sterilizacija in lekarna, II klet posteljna postaja, servisne dejavnosti, generatorji, transformatorji, strojnice, III klet strojnice, skladišča. Terminal: I n. laboratoriji, tehnični centralni nadzor, dispečerska postaja, priti, urge nt ni dostopi in dovozi, I klet centralna reševalna postaja, 11 klet centralne garderobe, osrednja oskrba - dovoz in izvoz. Objekt površine cca. 35000 m2 je v gradnji. INTERVJUJI Petra Čefenn: Didaktična arhitektura - Atrijske hiše Stanka Kristla - HIŠE-arhi-tektura in mesto, 46/2008, str. 068-073. Tadej Glažar- Tina Gregorič, Vrtec - prvin ski prostor, ORIS 47/07. Polona Sodnik: Razgovor s Stankom K r ist lom, 40 let naše šole, 03/2008, str. IIIS. Janez Lamovec Lamovec J., Falconieri G., Salviato T., Pizzolitto S,: Basalo id carcinoma of the breast : a review of 9 cases, with delineation of a possible clinicopathologic entity. Ann, diagn. pathoi, 2008, vol. 12, no. 1, str. 4-11. Volavšek M., Aničin A., Lamovec [,: Sarkom obušesne slinavke (prikaz primera) = Sarcoma of the parotid gland (case report). V: Žargi M, (ur.). 5. kongres otorinolaringologov Slovenije, Radenci, 25.-27. 9. 2008, Zbornik predavanj, (Medicinski razgledi, le t n. 47), Ljubljana: Medicinski razgledi, 2008, Ietn. 47, suppl. 2, str. 163-166. F lež ar M., G utn i k H,, Lamovec J.: Osteoclast-like giant cells in fine needle aspirates of breast lesions - an unusual morphologic finding. Cytopathology, 2008, vol. 19, suppl. 1, str. 77. GatalicaZ., Deng H., Frkovič-Grazio S., Lamovec J., Palazzo f., Wang ZY. Adenoid cystic carcinomas of the breast express ËR-u36, a novel variant of human estrogen receptor-a (ER-a66). Mod Pathol, 2008, suppl, 1, vol. 21, str. 31 A. Lojze I.ebič NOVA DEI,A Le bič L.: Barvni krog (Colour Circle) za komorni ansambel. Naročilo: Društvo slovenskih skladateljev, prva izvedba 13. 05, 2008 - Mednarodni festival sodobne glasbe UNICUM, izvajalci: Ensemble M D 7, dirigent Steven Loy. Lebič L.: Intrada - Preludij za deset trobilcev in tolkaica. Naročilo: Festival Maribor, prva izvedba 14. 09. 2008 - Festival Maribor, izvajalci Camerata Salzburg, dirigent Richaard Tognetti. Lebič L.; Skica na koncertu (Srečko Kosovel) za mezzosopran in klavir. Napisan avgusta 2008 v čast 70-letnice muzikologinje Eve Se da k, prva izvedba: 6, 11. 2008, Glasbena Matica, Trst, izvajalci: Olga Kaminski, sopran; Nataša Vala nt, klavir. Lebič L.: Čas (Jakob Šešerko) za ženski zbor. Naročilo: Sklad kulturnih dejavnosti Slovenije. ZVOČNI ZAPIS - ZGOŠČENKA Lebič L,: Musica concertata za rog in orkester. Boštjan Lipovšek, rog, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent David de Villier, RTV SLO Klasika Sazas 108457. NATISI - fAKTITLfRfi Lebič L.: Musica concertata za rog in orkester. Edicija DSS št. 1709. Lebič L.: Duettino za klarinet in kitaro. Edicija DSS Št. i893. Lebič L.: Pet pesmi za basbariton in klavir. Edicija GM L (Glasbena Matica Ljubljana), št, 4. POMEMBNEJŠE IZVEDBE Lebič L.: Pesem od zarje in Visoki rej (mešani zbor). Koncert »Vplivi ljudske glasbe na umetno<.<. Pozdrav Evropi, 18.02. 2008, Slovenska filharmonija. Lebič L.: Dogodki za pihalni kvintet Pihalni kvintet Slowind7 4.03. 2008, Narodna galerija Ljubljana, Podelitev jurčičevih nagrad- Lebič L.: Barvni krog - Colour Circle za komorni ansambel. Ensemble MD7, dirigent Steven Loy, 13.05.2008 - Festival sodobne glasbe, Ljubljana; 18.05.2008 - Dublin Irska; 9. 07. 2008 - Festival Ljubljana; 15. 11. 2008 - Bukarešta, Romunija. Lebič L.: Sentence za dva klavirja in orkester. Bojan Gorišek, Hinko Haas, klavir, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut, 21. 04. 2008, Slovenski glasbeni dnevi, SF, Ljubljana. Lebič L.: Poletje (haiku) in Zima (haiku) za mladinski zbor. DPZ Aurora, SVSG Ljubljana, dir. Janja Dragan Gombač, 2.-3, 04. 2008 - 21. revija otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi. Lebič L.: Iz kamna v vodi (Gregor Strniša) za mešani zbor in instrumente. Komorni zbor De profundis Kranj, 18.-20.04. 2008 na IX. mednarodnem zborovskem tekmovanju, Maribor. Lebič L.: Invokacija za klarinet in klavir (posvečeno Primožu Ramovšu). Dušan Sodja, klarinet, in Tatjana Kaueic, klavir, 11, 05. 2008, Slovenska filharmonija, Ljubljana. Lebič L.: Visoki rej (mešani zbor). Zbor Slovenskega društva Stockholm, dir, Jerica Bukovec, 15, 05.2008, Slovenski festival Stockholm. Lebič L.; Vrtiljak - Godba na potapljajoči se ladji (Miran Jarc) za mešani zbor, sintetizator in dva tolkaka, 31.05.2008, APZ T.T., dirigentka Urša Lah. Slovenska filharmonija, Ljubljana. 18. 06, 2008, Celje. Lebič L,: Ptička svarilka, Kačji kraljič, Otroci ujeti v ptice (za kljunaste flavte) in Mozaiki ter Iz kamna v vodi (Gregor Strniša) za mešani zbor in instrumente. 19, 06. do 14.07. 2008 - veliko izvedb na turneji Carmina Slovenica na Japonskem. Lebič L.: Samospevi: Vre s (F. Sušnik), Koča na samoti (F. Bevk), Moje samote (J. Ovsec), Godci (A. Boštele). Barbara Jernejcic Furst, mezzosopran, Gaiva Randzinaite, klavir 17. 09.2008 v Slovenski filharmoniji, Ljubljana. Lebič L,: Zima, Visoki rej idr, na dveh turnejah APZ T,T„ dir. Urša Lah, 4.-5, 10, 2008 - Oslo, Tromso, 12. -15. 12. 2008 - London, Cambridge. Lebič L.; Samospevi: Krilata noč (B, Senegačnik), Vres (F, Sušnik), Marcos Fink, basbariton, Nataša Valant, klavir, 15. 10. 2008, Slovenska filharmonija, Ljubljana 6. 11. 2008, Glasbena Matica, Trst. Lebič L.: Atelje III za violončelo in zvočnike (magnetofonski trak) 5. 11. 2008. Festival UHO-OKO, Elektroakustika Maribor. Lebič L.: Archifonia - Preiudij za godala. Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Shao, 4, 12, 2008, Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana. BESEDILA Lebič L.: Pet pisnih razprav. V: Strateški suet za kulturo, izobraževanje in znanost (uredila GustinčiČ J. in Zorn A.), Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije 2008. I.ebiČ L.: Kako ostati zvest samemu sebi, Kulturna prepletanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Ljubljana 2008. fanez Leveč Djinovič P„ Levee J., Pintar A.: Effect of structural and acidity/basidity changes of CuO-CeO, catalysts on their activity for water-gas shift reaction. CataL today, 2008, vol. 138, no. 3/4, str. 222-227. Oime.se journal of chemical engineering. (Levee J., član uredniškega sveta 2000-). Beijing: Chemical Industry Press; Heidelberg; New York; Tokyo: SpringerVerlag Berlin, 1982-. International journal of chemical engineering. (Levee J., član uredniškega odbora 2008-). New York; Cairo: Hindawi Publishing Corporation. Jože Maček Maček J.-, Gozdna fitopatologija. Univerzitetni učbenik. Izdala Zavod za gozdove Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba, Ljubljana 2008,448 str. Maček j.: Maine in svetne ustanove na Kranjskem 1810—1853. Celjska Mohorjeva družba, Celje 2008, 789 str. Maček J.: Podčetrtek skozi stoletja. Založba Pivec. Maribor 2008,262 str. Milko Matičetov Matičetov M,: Z Nikom Kuretom v »Slovenskem narodopisnem Inštitutu*. V: Slavec Gradišnik I. (ur.), Ložar-Pod logar H. (ur.). Čar izročila : zapuščina Nika Kureta (1906-1995% (Opera ethnulogica Slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC S AZU, 2008, str. 31-40, ilustr. Matičetov M.: Leopold Kretzenbacher (1912-2007), Letopis S A ZU 58 (2007), Ljubljana 2008, str. 192-194. O pustu in zakletem gradu : slovenska ljudska pravljica iz Petrušne vasi na Dolenjskem, Zapisal Dremelj A., povedal Resnik, uredila Štefan A. Ciciban, jun. 2008, letn. 63, [št.] 10, str. [28-35], ilustr. Negro L,: Matičetov, uno dei maggiori esperti europei della narrativa di tradizione orale. Intervista al dr. Milko Matičetov, cittadino onorario di Resia dal 1994. Naš glas, la nostra voce, Semestra le del Circolo Cult u rale Resia no »Rozajan-ski dum« IV, no. 1 (Giugno), p. 1-3; no. 2 (Dicembre), p. 4. Janez Matičič NOVO GLASBENO DELO Matičič L: Kompozicija za sopran solo, zbor in veliki simfonični orkester (1. del). IZVEDENA GLASBENA DELA Matičič J.: 12 koncertnih Et ud. Sonata št. 2, »Utripi«, nova et ud a, št. 8 »Giocosa«, Toccata, pianistka Milanka Črešnik, diplomski koncert 6. 3.2008. Matičič J.: Simfonija št. 2, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Anton Na-nut, 21.4.2008. UVODNI NAGOVOR Matičič J.: Uvodni nagovor s predstavitvijo nekaterih primerov iz lastnih izkušenj s področja notacije v elekt roa k u stični glasbi. Mednarodni muzikološki simpozij Notacija in glasbena interpretacija, 24. 10. 2008, Ernest Mayer Razprave - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede. Mayer E. (Član uredniškega odbora 1996- ). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982-, Milan Mihelič RAZSTAVA ■Slowenien Architecture - Meisters & Scene, v galeriji Architektur im Ringturn XVII Wien - Austria. Zdravko Mlinar Mlinar Z.: Informatizacija, upravljanje in inovativnost v vsakdanjem življenjskem okolju. Tear, praksa, jan.-apr. 2008, letn. 45, št. 1/2, str. 5-27, ilustr. Mlinar Z.; K ustvarjalnosti in inovacijam v vseživljenjskem okolju : prostorsko-sociološki in urbanistični vidiki. Teor. praksa, maj-avg. 2008, letn, 45, št. 3/4, str 227-248. Mlinar Z.: Ali bo internet izpraznil javne mestne prostore?. AB, Arhit. bilt., sep. 2008, letn. 36, št. 177/178, str. 56-59. Mlinar Z,: Inovativnost v stanovanjski gradnji in vloga stanovanjskega sklada: od stanovanja k vse življenjskemu okolju = Innovativeness in housing construction and the role of the Housing fund : from residence to an integral living environment. Urbani izziv, 2008, letn. 19, št. 1, str. 77-83. Mlinar Z.: Kako presegati nasprotja med uporabnostjo in identiteto? : objave članov SAZU v slovenščini, angleščini in drugih jezikih. V: Pavček, T. (ur.). Zbornik prispevkov na posvetu 15, maja 2007, Ljubljana; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008, str. 35-44, graf. prikazi. Mlinar Z.; Ustvarjalnost kot vrednota v prostorski organizaciji univerzitetnega delovanja. V: Družba in vrednote : povzetki referatov. [S. 1.]: Slovensko sociološko društvo, [2008], str. 8-9. Mlinar Z.: Henry Teune. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2008, knj. 58: 2007, str. 123-125, portret. Mlinar Z.: Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Knj. 1, Prostorsko-ča-sovna organizacija bivanja :. raziskovanja na Koprskem in v svetu. 1. natis. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008. XVII, 485 str., ilustr. Mlinar Z.: Tehnološke spremembe in praznenje/oživljanjejavnih mestnih prostorov. [uvodni referat na okrogli mizi Slovenskega sociološkega društva »Praznenje mest v razmerah virtualizacije in privatizacije javnega življenja«, FDV, Ljubljana, 26. nov. 2008], Ljubljana, 2008. Mlinar Z.: Ustvarjalnost kot vrednota v prostorski organizaciji univerzitetnega delovanja : [plenarno predavanje na Slovenskem sociološkem srečanju »Družba in vrednote«, Piran, 27. okt. 2008j. Piran, 2008. International journal of sociology and social policy, Mlinar Z. (član uredniškega sveta). Hull: Barmarick Publications. Sociologija i prostor, Mlinar Z. (član uredniškega sveta). Zagreb: Institut za društvena ist ra živa nja, 2007-. Space & polity, Mlinar Z, (član uredniškega sveta), Abingdon, Oxfordshire: Carfax, http://www.catchword.com/rpsv/catchword/carfax/1356-2576/contpl-l. htm. Teorija in praksa. Mlinar Z. (član uredniškega odbora, predsednik uredniškega sveta). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, 1964-, Žirovski občasnik, Mlinar Z. (predsednik uredniškega sveta). Ziri: DPD Svoboda Ziri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Ziri, 1980-, Toš N., Malnar B., Bernik I„ Hafner-Fink M., Miheljak V„ Kurdija S„ Uhan S., Štebe j., Švara S., Kovačič M., Bešter Faile R., Broder Ž., Vovk T., Toš N. (ur.). Vrednote v prehodu IV., Slovensko javno mnenje 2004-2008, (Dokumenti S j M, 15). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1DV-CJMMK, 2008. 66(1 str., tabele, graf, prikazi. Jože Mlinaric Mlinaric J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 33. Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika. Krstna knjiga 1758-1770. VIII. Pokrajinski arhiv, Maribor 2008. 1 mapa, 203 str. Mlinaric J.: Malteški viteški red na Slovenskem s poudarkom na malteški postojanki (komendi) v Melju pri Mariboru (od 13. stoletja do začetka 19. stoletja). Pokrajinski arhiv, Maribor 2008,20 str. (Katalogi, zv. 29). Dušan Moravec Moravec D.: Estetska merila Ocvirkove gledališke kritike. V: Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk. Uredila Dolinar D. in Juvan M. Založba ZRC, ZRC SAZU, (Studia litteraria), Ljubljana 2008. Moravec D.: Estetska merila Ocvirkove gledališke kritike. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2008, str. 169-172. Marko Marijan Mušič PROJEKTI Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozmanova ulica št. 26 in 28, programske spremembe in dopolnitve notranje prostorske ureditve, programsko idejni projekt, januar 2008, (08/01, III). MušiČ M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozmanova ulica št. 26 in 28, programske spremembe in dopolnitve notranje prostorske ureditve, izvedbeni projekt, marec 2008, (08/01a, III). Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozmanova ulica št. 26 in 28, programske spremembe in dopolnitve pri rekonstrukciji, izvedbeni projekt, marec, april 2008, (08/02, II), Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D, M., Kotor Varoš, BiH, sanacija notranjosti, izvedbeni projekt sanacije glavnega portala in notranjega ločnega zidu ladje, januar, februar 2008, (08/03, IX). Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. faneza Krstnika, Podmilačje, BiH, Kapela/projekt za izvedbo, februar-marec 2008 (08/04, II; veza na proj. 07/34, II). Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, Kapeli /projekt za izvedbo, februar-marec 2008 (08/ 04,V, mape 1 do 4; veza na proj. 07/34, II). Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. [a ne za Krstnika, Pod mila -čje, BiH, idejna zasnova - opredelitev faznos t i izvajanja betonske konstrukcije nad kripto (prilagoditev dejanskemu stanju na gradbišču in možnostim operative) ter izvedbeni načrt, junij—julij 2008 (08/05, XI}. Mušič M.: Nove Zale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Raztros pepela v obodnem parku, spremljajoče ureditve, projekt za izvedbo, februar 2008, (08/06, II). Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, projekt sanacije izkopa tehničnega obhoda (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), projekt za izvedbo / arhitektura, marec 2008 (08/ 07, II, mapa 19 in 20; veza na proj, 07/12,11, V). MuŠič M,: Nova cerkev in župnijski dvor. Svetišče sv, Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, sprememba izvedbe ozadja cerkve in projekt sanacije izkopa / izvedbeni projekt teras (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), projekt za izvedbo I arhitektura, marec-april 2008 (08/ 08, II, mapa 21 in 22; veza na proj. št. 06/12, II in 06/17, V). Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozmanova ulica št. 26 m 28, Atrij/ nova dvorana (prilagoditev jeklene konstrukcije strehe atrija dejanskemu stanju na gradbišču in operativni izvedbi), zasnova in izvedbeni načrt, januar-maj 2008, (08/09, II), Mušič M.: NUK JP (MUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št, 304 in z ohranitvijo insu le XX V7 II ter njeno pre-zentacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št. 1), načrt zunanje ureditve /arhitektura, april 2008 (št. proj. 2007/09, št. načrta 2008/10-Z-PG D). Mušič M.: NUK I? (NUK 2/UKL), i. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno preže ntacij o in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št. 1), idejni projekt notranje prostorske ureditve z idejnimi osnutki, predlogi detajlov in podrobnih obdelav, marec-april 2008 (št. proj, 2007/09, št. načrta 2008/11-1,111, NUK l.F -NPU). Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. laneza Krstnika, Podmilačje, BiH, izvedbeni projekt zvonika /arhitektura, april 2008 (08/12, V). Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, spremembe in uskladitve tlakovanja ob zvoniku z izvedenim stanjem gradbenih del 1, faze, projekt za izvedbo, april 2008, (08/ 13, veza načrt št. 07/ 27a). Mušič M.: NUK J P (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno pre-zentacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št. 1), idejni projekt notranje prostorske ureditve, maj 2008 (št. proj. 2007/09, št. načrta 2008/14, lil, NUK l.F -NPU, mape 1 do 5). Mušič M,: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv, Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, izvedbeni projekt vzhodne fasade /arhitektura, junij 2008 (08/15, II, V, PZ1 CRKVA). Mušič M.; Dom revolucije Nikšič - kulturni center, NikSič, Črna gora, idejno programski projekt novelirane programske namembnosti in revitalizacije doma (variantna študija namembnosti po sklopih in površinah z ozirom na arhitektonske in konstruktivne rešitve izvedenega stanja), september-november 2008 (08/16, la). MuŠič M.: Slomškov trg na Ponikvi, Ponikva, ureditev trga in neposredne okolice, opredelitev faznosti gradnje ter izvedbeni projekt 1. faze ureditve, november-december 2008, (08/17/11). Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Žarno grobno polje, druga podetapa 2E 1F, spremljajoča projektna dokumentacija ob gradnji (podrobni izvedbeni detajli kamnoseških del in prilagoditve ostalih obrtniških del) september-december 2008, (08/18, XI). Mušič M.: Svetišče sv, Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, Zunanja ureditev širšega območja, idejni projekt, uskladitve z izvedbenim projektom nove oz. prestavljene regionalne ceste, (08/19, XI), Mušič M.: Nove Žale, razširjen o osrednje ljubljansko pokopališče, Raztros pepela v obodnem parku, podrobni izvedbeni detajli kamnoseških del in prilagoditve ostalih obrtniških del glede na faznost izvajanja, december 2008 {08/19,XI, veza proj. št. 07/22, IV). Mušič M.: NUK )R (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno pre-zentacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št, 1), projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, junij 2008 (št. proj. 2007/09, št. načrta NUK 1F PGD, mape 1 do 12). Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), L faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št, 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno pre-zentacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št. 1), programska uskladitev in idejni osnutek umestitve dvonamenskega zaklonišča v stavbo NUK JP 1, F glede na faznost gradnje, avgust-december 2008 (08/20, la), Mušič M.; Žale, ureditev groba rodbine Zlobec, idejni osnutek (avgust, 08/22, la) in načrt za izvedbo (september 08/22, II). Mušič M,: Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana - Dravlje, arhitekturna zasnova orgel in usklajevanje z izvajalcem (08/21,1 a). (Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov Ateljeja Marko Mušič, Ljubljana). REALIZACIJE Mušič M.: Nove 2ale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Zarno grobno polje, druga podetapa 2.E I.F, v izvajanju. Mušič M,: Nova cerkev in župnijski dvor. Svetišče sv, Janeza Krstnika, PodmiJačje, BiH, župnijski dvor in cerkev v tretji gradbeni fazi izvajanja. Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, 2. faza ureditve, v izvajanju. Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, ureditev notranjosti (stenske obloge in bočni oltarji). INTERVJUJI, RAZGOVORI TER OBJAVE IN ČLANKI, POVEZANI 7, DELOM Marko Mušič, arhitekt. Veliki intervju. Vjesnlk franjevačkogsamostana sv, Luke, Jajce, BiH, leto II., št. 9, april 2008, str. 10 do 12 (s portretom in slikami), Viktorija Barišič, Marko Mušič: Tri vizije j cd nog videnja. Predstavitev treh realiziranih sakralnih arhitektur, cerkve v Dravljah, cerkve v Kotor Varošu in kripte v Podmilačju. Glasnik kotorvaroškog kraja, št. 75, avgust 2008, str, 9 in 10 (s slikami). Gradnja nove crkve u svetiš tu sv. Ive u Podmilačju. Glasnik kotorvaroškog kraja, št. 72, april 2008, str. 11 in 12, Marko Barič, Sakralni objekti, kuče molitve. Svjetlo riječi, letnik XXVI, št. 303, Sarajevo, junij 2008. Sjaj i tarna naših crkava, str. 6 do 9, (s slikami), Mirko jozič. Projekt za izgradnju svetiš ta sv. Ive Krstitelja u Podmilačju. Svetiš te sv. Ive u Podmilačju, BIH, Svjetlo riječi, Sarajevo, str, 20 do 22 (s slikami), Mirko Jozič. Novi NUK do konca leta 2011: utopija. Dnevnik, 28. februar 2008, str. 12, Jana Petkovšek. Dvajset let pogoltnilo skoraj 30 milijonov. Računsko sodišče: obstaja veliko tveganje, da prva faza NUK II do konca leta 2011 ne bo končana. Dnevnik, 29-februar 2008, str. 8, Jana Pet kov še k. [e bila usoda NUK že zdavnaj zapečatena? Prve stopnje Narodne in univerzitetne knjižnice ne bo do leta 2011. Delo, 29. februar 2008, str. 5, Milan Vogel, Meljimo semensko žito. V zadnjem času je računsko sodišče v javnosti zelo opazno, za nekatere primere, kakršna je gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), pa je v nacionalnem pogledu vsekakor velika škoda, da tistim, ki so se vrteli okrog projekta in v svojem političnem populizmu vzidavali v njene temelje plošče s svojimi »zgodovinskim« imeni, niso pod prste in v glave pogledali že pred leti. Delo, 29, februar 2008, str. 5, Milan Vogel. Sanjska knjižnica v mestu brez nasmeška. Delo, sobotna priloga, 1. marec 2008, str. 2, Dejan Vodovnik. O novem Nuku kar sanjamo. Slovenske novice, 4. marec 2008, str. 2, Jadran Va-tovec. Začetek gradnje NUK 2 še letos. Postopek pridobivanja zemljišč zaključen. Delo, 7. marec 2008, NLIK 2 naj bi bil zgrajen do sredine leta 2011. Kuder-Dolinarjeva napovedala začetek gradnje NUK 2 že letos. Uredništvo Mladina on-line, 7. marec 2008 (STA). Sanje so dovoljene. Tema dneva. Delo, 8. marec 2008, str. 1, Tanja Jaklič. Septembra prva lopata za NUK 2. Dnevnik, 8. marec 2008, str. 8, Jana Petkovšek. Parcele »pod streho«, gradnja še letos? Delo, naslovnica, 8. marec 2008, Tanja JakJič. Vizija prostorskega razvoja Ljubljane (3. del). Ruralna praksa je vdrla v mesto. Intervju s Petrom Gabrijelčičem. RTV Slovenija, 11. marec 2008. Groteskna saga o knjižnici. Ljubljanska mestna občina je na državo prenesla zemljišče, ki (še) ni njeno. Mag, 13. marec 2008, str. 26, Anuška Delič. Marko Mušič, idejni oče nove Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani: Uporaben javni prostor. Žurnal, Ljubljana, 10/08, 15- marec 2008, str, 5 (s slikami), Črt Poglajen. Ljubljanske arhitekturne katastrofe. Primeri Nuka 2, Emonike in Onkologije. Delo, sobotna priloga, 29. marec 2008, str, 28 in 29 (s slikami), Aleš Vrhovec. Ljubitelji knjig bodo pešačili. Dnevnik, 21. april 2008, str. 7, Jana Petkovšek. Je šport no-poslovni park sploh še smiseln? Četrtkova tema: neuresničeni projekti vladne resolucije 2007-2023. Novi NUK naj bi se približeval začetku gradnje... Delo, 22. maj 2008, str. 6, Maša Jesenšek. NUK 2 že skoraj z brado kralja Matjaža. Svobodna misel, 23. maj 2008, str. 2, Zokalj jesih Roj a na, Ustavite NUK 2! Zgodba o novi narodni in univerzitetni knjižnici se vse bolj bliža koncu, a bi se pravzaprav morala začeti znova. Mladina, št. 29, 18. julij 2008, str. 50-52 (s slikami), Boris Matic, Nejc Čem igo j. »NUK gre naprej« po polževo že desetletja. NUK 2 ložeta Plečnika, Računsko sodišče večinoma zadovoljno s porevizijskim poročilom, ministrica pa povsem s potekom priprav na gradnjo NUK 2. Delo, sobota, 19. julija 2008, Kultura, str. 15 (z ilustracijo), Milan Vogel, Na parceli NUK 2 so še vedno arheologi. Dnevnik, 19. julij 2008, str. 10, Jana Petkovšek. NUK 2 s predpotopno arhitekturo. Načrte za novo univerzitetno knjižnico je arhitekt Marko Mušič zrisal leta 1989 - jeseni naj bi po njih gradili. Dnevnik, 12. avgust 2008, str. 10, Peter Pahor. V gradbenem odboru za novi NUK nobenega arhitekta. Tudi ljubljanskega župana Zorana Jankoviča 20 let stari načrti za novi NUK ne motijo. Dnevnik, 13. avgust 2008, str. 9, Peter Pahor. Nič se ne premakne: NUK 2. Najbolj razvpit sodobni slovenski arhitekturni in hkrati kulturni projekt. Večer, Arhitekturna beseda, str. 15 (s slikami), 14. avgust 2008, Nenad Jelesijevič, Nič se ne premakne: NUK 2, Večer, 14. 8. 2008, str. 15, rubrika: Arhitekturna beseda, Nenad Jelesijevič. Projekt NUK Jožeta Plečnika se premika proti cilju. Večer, 21. avgust 2008, str. 15, prejeli smo; Nataša Gyorkeš, Služba za odnose z javnostmi MVZT. Naprej v preteklost? Stavba NUK 2 se bliža realizaciji, ki pa morda ni več smiselna. Hiše, 19. september 2008, str. 30 (s slikami), Nejc Černigoj, Boris Matic. Arheologi zamaknili začetek gradnje NUK 2. Dnevnik, 29. september 2008, str. 11, Jana Petkovšek. Pedja Košir: Anatomija manipulacije. Razprava: Arhitekturna dediščina in komercialni trendi novega časa. Slovenska matica, 14. oktobra 2008. Nove Zale arhitekta Marka Mušiča: edino pravo slovensko mesto mrtvih. Ob omembi ljubljanskih Žal in umetnosti urejanja pokopališč najpogosteje pomislimo na Jožeta Plečnika. Mojstrsko zasnovane pa so tudi Nove Žale arhitekta Marka Mušiča. RTV Slovenija, 1. november 2008, Polona Balantič, Nekaj poudarkov iz koalicijske pogodbe. Dnevnik, 8. november 2008, str, 2, Mojca Zorko. NUK 2: vsaj dve leti za nov projekt. Dnevnik, 11. november 2008, str. 11, Peter Pahor, Novi NUK na novih temeljih. Dnevnik, 12. november 2008, str. 13, Peter Pahor. Ni dovolj, da si knjigo le izposodiš, knjižnica potrebuje še poseben naboj. Delo, 18. november 2008, str. 9, Nejc Černigoj (Maja Čakarič). Gradnja NUK 2, T V Slovenija 1, Osmi dan, 20. november 2008. Akademik Marko Mušič, autor projekta kategorički odbacuje obtužbe da je Ni-kšički dom revolucije p romaš ena investicija, To je plemenita gradevina, koja može biti srce grada. Nezavisni dnevnik Vjesti, Nikšič, Črna gora, 18. februar 2008, S. Blagojevič. P ros ve Llj en je grada i države. Autor projekta Doma revolucije, slovenački akademik Marko Mušič o odluci vlade, da sačuva grandiozni objekat. Nezavisni dnevnik Vjesti, Nikšič, Črna gora, 7. oktober 2008 (s portretom), S. Blagojevič. PREDAVANJA IN PREDSTAVITVE Mušič M,: Prenove in revitalizacije starih naselbinskih jeder. Predstavitev idejnega projekta prenove, ureditve in revitalizacije Zgornjega trga v Šentjurju v povezavi s projektom idejne zasnove Kulturnega centra. Občina Šentjur, 19. februar 2008. Mušič M,; Zasnova 1. faze palače NUK J P, predstavitev projektni skupini, MVZT RS, 28. februar 2008. Mušič M.: Izvedbeni projekt zvonika nove cerkve v svetišču sv. Janeza Krstnika v Podmilačju, BIH. Predstavitev v dvorani pastoralnega središča, 23. junij 2008, Mušič M.: Predstavitev 1. faze stavbe NUK JP, Gradbeni odbor za izgradnjo NUK J P, tiskovna konferenca, MVZT RS, 18. julij 2008. Mušič M.: Problematika korektne strokovne prenove in revitalizacije sodobnih arhitekturnih spomenikov, del slovenskih arhitektov v Črni Gori. Predstavitev ministru za kulturo, prof- Branislavu Mičunoviču in direktorju Direktorata za javna dela Žarku Živkoviču. Podgorica, vladna palača, 29. julij 2008. Mušič M.: Zasnova in idejni projekt pastoralnih in turističnih programov ob izteku doline svetišča na teraso ob Vrbasu. Svetišče sv. Janeza Krstnika v Podmi-lačju, BIH. Predstavitev v dvorani pastoralnega centra, 16, julij 2008, Mušič M.: Idejna zasnova nove programske namembnosti in revitalizacije kulturnega centra, Doma revolucije v Nikšiču. Predstavitev predsedniku vlade Republike Črne Gore Milu Dukanoviču, ministru za kulturo prof. Branislavu Mičunoviču in direktorju Di rek to rata za javna dela Žarku Zivkoviču. Podgorica, vladna palača, 8. oktober 2008. Mušič M.: Plečnikova palača NUK ter cilji in problemi njene prenove. Razprava: Arhitekturna dediščina in komercialni trendi novega časa. Slovenska matica, 14. oktober 2008. Janez Orešnik Orešnik J.; Natural syntax: English interrogative dependent clauses. Razprave 20, Razred za filološke in literarne vede SAZU, 2007, str, 191-208, Orešnik J.: Natural syntax: English dependent clauses. Studia Anglka Posnanien-sia 2007,43, str. 219-36. Orešnik J.: Natural syntax: English interrogative main clauses. Lingüistica 2007, 47, str. 35-48. Orešnik f,; Natural syntax: English relative clauses. Poznan Studies in Contemporary Linguistics 2008, 44, str. 61-101. Orešnik J.: Natural syntax: English reported speech. AngUca Posnantensia, 2008,44, str. 217-52. Boris Paternu Paternu B.: The Image of the National Liberation Struggle in Slovene Poetry of Resistance 1941-1945, Resistance, Suffering, Hope: The Slovene Partisan Movement 1941-1945 (Published during the EU Presidency of The Republic of Slovenia), Ljubljana 2008, str. 86-92, Paternu B.: Trubarjeva prebuja individualne, nacionalne in globalne identitete, Slovenščina med kulturami, Slovenski slavistični kongres, Celovec in Pliberk 2008, str. 15-24. Paternu B,: Jenkove »diverzije« Prešerna, Kranjska knjiga, priredil in uredil E. Pi-bernik, SM, Ljubljana 2008, str. 159-167. Paternu B.: Pre faz i one. Restaño: un dialetto sloveno, SAZU, Ljubljana 2008, str. 5-6, Tone Pavček OBJAVLJENA DELA Medved D., Pucer N„ K lena r L, Pavček T., liržan V.: Refošk, resnična pravljica o rdečem kralju, založba Libris in Vina Koper, Koper 2008, Pavček T.: Sfifl za klovne, Najlepše Romani ne pesmi za otroke, ilustr. Schmidt. M., Mortem, Ljubljana 2008, Pavček T.: Sflme pes mi o ljubezni, pesniška zbirka, ilustr. Males M„ Cankarjeva založba, Ljubljana 2008. Pavček T.: Same pesmi o ljubezni, ponatis, Cankarjeva založba, Ljubljana 2008. Pavček T.: Čas duše, čas telesa: četrti del, eseji, Slovenska Matica, Ljubljana 2008. Pavček T.: Samo tu lahko živim, izbor iz poezije, izbor in esej Kolšek P,, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008. Pavček T.: Juri Muri v Afriki, posebna miniaturna izd., ilustr, )cmec Božič M., Mladinska knjiga, Ljubljana 2008. Pavček T.: Juri Muri drugič v Afriki, ponatis, ilustr. Jemec-Božič M,, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008. Pavček T.: To je, kar je, zbirka Prisrčnica, Rok us, Ljubljana 2008. Pavček T.: Pesmi in leta - Poems and Years, prev. Rijavec A., Bosnič T„ založba Miš, Dob pri Domžalah 2008. Pavček T.: Iz veka v vek, ruska antologija slovenske poezije, deset pesmi, Moskva. Pavček T.; Irtnostranaja literatura, prevodi pesmi in eseja Srečanje z J, Brodskim. Smrekar L.: Ob poti, pesmi, izbor in spremni esej, Galerija Božidar Jakac, Občina, OŠ Jože Gorjup, Kostanjevica na Krki 2008. Pavček T.: Zazibanke, pesmi za lahko noč, Knjiga Grosuplje 2008. Pavček T,: Trije soneti s solin, (v slovenščini, italijanščini in angleščini), Genius loci 2008. INTERVJUJI Intervju z Ladom Ambrožičem, TV Slovenija, 7. sept. 2008, Razgovor z Alenko Zor Simoniti, oddaja Pisave, TV Slovenija 13. okt. 2008. Razgovor ob razstavi v NUK-u, TV Slovenija. Nastop na knjižnem sejmu, TV A. Tone Pavček: Portret, TV Slovenija, 24. sept. 2008. Pesnik, ki gre za soncem, spraševal Gregorčič L, Rast, šl. 3-4. Dvorim le eni oblasti-življenju, spraševala Forstnerič M., Večer. Pogovor za jubilej, Radio Ognjišče, spraševala Subotišanec M„ 3. nov, 2008. Ženska je božji dar ali udar, spraševala Čermak M,, Jana, 14. december 2008. Za novo leto je svet tak, kot bi moral biti, spraševala Cunder Rcščič K., Delo, dec. 2008 ESEJI Pavček T.: Ane, esej, Zvon, Mohorjeva družba, št. 2,2008, Pavček T.: Vrednote, esej, revija Svobodna misel, Ljubljana 2008. Pavček T.: Sestrična, esej, Rast, št. 3-4. PREVOD Anna Ahmatova: Rekviem, pesmi, Radio Slovenija 2008. RADIJSKI DOGODKT Beseda o knjigi Same pesmi o ljubezni, Radio Slovenija 2008. Tone Pavček: Literarni večer. Radio Slovenija 2008, Beseda za Slovence na avstrijskem Koroškem, Radio Celovec 2008. ZAPIS O AVTORJU Pesnik luči, zapis z nastopa v Kopru, Primorske novice. Marijan Pavčnik Pavčnik M,, Bavcon L., Kranjc ]., Polajnar-Pavčnik A., Simič V., Selih A„ Mirjam Š„ Wedam-Lukic D., Zabel B., Zupančič K.: Izročilo pravne znanosti. Ur, Pavčnik M. G V Založba: Ljubljana 2008, str. 653 Pavčnik M.: Questioning the Nature of Gaps in tlie Law, ((Organic) Gaps in the Lawj. V; Lazar f., Blaho P. (ur.): Fundamentale Grundsätze des Privatrechts im vereinigten Europa. Bratislava 2007, str. 91 -99. Pavčnik M,: The Rule of Law Argument, Its Elements and Some Open Questions and Cases, v: Theatrum legale mundi. Symbolia Cs. Varga Oblata, Ur. Cserne P., Szilagyi LH., Könczöl M., Paksy M., Takäcs P„ Tattay S. Societas San et i Stephan i: Budapest 2007, str. 361-375. Pavčnik M.: Leonid Pitamic, v: Walter R., Jabloner C., Zeleny K. (ur.): Der Kreis um Hans Kelsen. Wien 2008, str. 325-350. Pavčnik M.: Oblike pravne argumentacije, v: Pravnik, 63 (2008) 1-3, str. 129-132. Pavčnik M.; (Organische) Recbtslücken. Über die Natur von Rechtslticken, v: Archiv für Rechts- und Sozialphilosophie, 94 (2008) 2, str. 202-218. Pavčnik M.: Izročilo pravne znanosti, v: Pravnik, 63 (2008) 4-6, str, 185-191. -Objavljeno tudi v knjigi z istim naslovom. Pavčnik M.: Vladavina prava kot pravno načelo (Prispevek k razpravljanjem o naravi pravne države), v: Podjetje in delo, 24 (2008) 6-7, str. 1097-1114. Pavčnik M,: (Ne)etičnost prava, pravnikov in pravoznanstva, v: Nova revija, 27 (2008) 315-316, str. 181-197. Pavčnik M.: M ateria Constitution is. G lose ob 20-letnici Pisateljske ustave, v: Pravnik, 63 (2008) 11-12, str. 567-580. Pavčnik M.: Zakladni norma pravni, v: Časopis pro prdvni vedu a praxi (Brno), 2/2008, str. 132-139. Pavčnik M.: Das „Hin- und Herwandern des Blickes" (Über die Natur der Gesetzesanwendung), v: Schweinghofer E., Geist A., Heindl G., Szücs C. (ur.): Komplexitätsgrenzen der Rechtsinformatik, Stuttgart etc. 2008, str. 506-513. Pavčnik M.: O poklicanosti časa, v: Pravna praksa, 27 (2008) 2, str. 13-14. - Objavljeno tudi v Ampak, 9 (2008) 3, str. 10. Pavčnik M.: Moralnost sodstva, v: Pravna praksa, 27 (2008) 20, str. 7, Pavčnik M.: Pravna država ni deus ex machina, v: Delo, priloga: Znanost, 50 (2008) 281, str. 19. Pavčnik M,: Ustvarjalna razlaga zakona. Predavanje na Civilnopravni sodniški šoli (Čatež, 21. januarja 2008). Pavčnik M.: Das »Hiti- und Herwandern des Blickes«, Uber die Natur der Gesetzesanwendung. Referat na mednarodnem simpoziju IRIS (Internationales Rechtsinformatik Symposion) 2008 (Salzburg, 21, 2, 2008), Pavčnik M.: Die Prage der rech t lichen Grundnorm. Predavanje na Pravni fakulteti Masarykove univerze v Brnu (14, 4, 2008), Pavčnik M.: Das »Hin- und Herwandern des Blickes«, Uber die Natur der Gesetzesanwendung, Predavanje v doktorskem seminarju na Pravni fakulteti Masarykove univerze v Brnu (15. 4. 2008). Pavčnik M,: Vladavina prava kot pravno načelo. Uvodni referat na delovni sekciji o vladavini prava (Dnevi slovenskih pravnikov, Portorož, 16. oktobra 2008). Pavčnik M.: Argument pravne države. Predavanje na Delovno-socialni sodniški šoli (Rogaška Slatina, 19. novembra 2008). Pavčnik M.: Materia con sti tu t ion is. Referat na posvetu: Izvori slovenske ustave - 20 let po »Pisateljski ustavi« (Državni svet, Ljubljana, 20. novembra 2008). Soorganizator posveta SA2U. Pravna obzorja. Pavčnik M. (urednik 1994-), Cankarjeva založba in G V Založba (od št. 30 dalje). Leta 2008 sta izšli dve knjigi (št. 36 in 37). Zbornik znanstvenih razprav, Pavčnik M, (odgovorni urednik). Leta 2008 je izšel letnik LXVIII, str. 372. Scientia/lustitia. Pavčnik M. (urednik 2003-). Cankarjeva založba in Uradni list RS (od. št. 8 dalje). Leta 2008 sta izšli dve knjigi (št. 13 in 14). Janez Peklenik Peklenik J,: Manufacturing Systems and Tecnologies for the New Frontier, Opening address of the 41lh CIRP International Conference on Manufacturing Systems, 2008, University of Tokyo/Japan, p. 1-4. Poredoš A., Peklenik J., Butala V., Gubina F.„ Krč J., Tomšič M.: Celovita izraba obnovljivih virov energije v Sloveniji. Ljubljana, Fakulteta za strojništvo, 2008, 169 str. Matija Peterim Jiang H., Peterlin B. M.: Differential chromatin looping regulates CD4 expression in immature thymocytes. Mol. Cell Biol. 2008, 28, str, 907-12, Aguiar R., Lovsin N.> Tanuri A„ Peterlin B, M.: Vpr.A3A chimera inhibits HIV replication.;. Biol. Chem. 2008, vol. 283, št. 5, str. 2518-25. Blazek D„ Peterlin B. M.: Tat-SIRTl Tango. Mol. Cell 2008,29, str. 539-40. Aguiar R., Peterlin B. M.: APOBEC3 proteins and reverse transcription. Virus Res. 2008,134, str. 74-85. Su M., Oven L, fiang H., Zumer K., Peterlin B. M„ Anderson M,: Mechanisms of an autoimmunity syndrome in mice caused by a dominant mutation in AIRE.;. Clin. Invest. 2008, vol. 118, str. 1712-26. l.enasi T., Contreras X., Peterim B. M.: 2008. Transcriptional interference antagonizes proviral gene expression to promote HIV latency. Cell Host Microbe 2008,4, str. 123-33. Future Virology, Peterlin B. M, (ur, odbor). Journal of Virology, Peterlin B. M, (ur. odbor). Viruses, Peterlin B. M. (urednik). German Excellence Initiative, DFG, Peterlin B. M. (svetovalni odbor). Raša Pire Pire R., BI i ne R., Bobnar V.: Polarization freezing in relaxor ferroelectrics. Ferroe-lectries, 2008, vol. 370, part 4, str. 203-206. Pire R.: Dynamics of relaxor ferroelectrics and dipolar glasses : [invited talk]. V: The 9,h Russia/CIS/Baltic/Jap an Symposium on Per roelec trie ity, RCliJSF-9, Vilnius, Lithuania, June 15-19,2008. Abstract book. [S.I: s.n.], 2008, str. 5L Pire R.: Mechanism of polarization freezing in disordered polar dielectrics. V: KaniadakisG. (ur.), Scarfone A, M. (ur). SF 2008, International Conference in Statistical Physics, 14-18 July 2008, Orthodox Academy of Crete, Kolympari, Chania, Greece. Abstracts and author index, str. 90. Jože Pirjevec Pirjevec J.: Akcija jugoslovanske diplomacije v Parizu in tržaško vprašanje. Adrias (Split), 2008, sv. 15, str. 53-60. Repe B,, Pirjevec J.: Komu koristi sprevačanje zgodovine : revizija zgodovine, ala-sti relativizacija zgodovine partizanskega prispevka k osvoboditvi, poteka na več načinov,,.. Mladina, 21. mar. 2008, št. 12, str, 32-34. Pirjevec J.: Ljubljana - srce slovenske države : prispevki za dialog med glavnim mestom in državo, Ljubljana. Ljubljana, sep. 20OS, letn. 13, št. 8/9, str. 37-38, fotogr. Repe B„ Pirjevec ).: On the revision of Slovenian history (or some other title). V: Drčar-Murko M. (ur,), Flajšman B. (ur.), Vezjak B, (ur.), Št raj n D. (ur.): Five minutes of democracy: the image of Slovenia after 2004. Ljubljana: The Liberal Academy, 2008, str. 41-59. Pirjevec J.: Tito, Nehru and Slovenes. V: Škof L. (nr.). Indian studies : Slovenian Contributions. Calcutta: Sam park, 2008, str. 15-29. Repe R„ Pirjevec J.: O reviziji zgodovine. V: Flajšman Ji, (ur,), Vezjak B. (ur.), Štrajn D. (ur.), Drč ar-Murko M.: Pet minut demokracije : (podoba Slovenije po letu 2004). Ljubljana; Liberalna akademija, 2008, str, 37-53, ilustr, Pirjevec J.: The strategy of the occupiers. V: Pirjevec J, (ur.). Repe B. (ur.): Resistance, suffering, hope: Slovene partisan movement 1941-1945. 1st ed. Ljubljana: ZZB NOB Slovenije; Trieste = Trst: ZTT: = EST: SKGZ, 2008, str. 24-35, ilustr. Pirjevec J.: O slovenski prisotnosti v Trstu. V: Šušteršič M,, Pahor M„ Cenda-Kiinc M.: Sledovi: po poteh slovenske prisotnosti v Trstu, (Knjižna zbirka Iz domačega panja), Trst: ZTT: = EST, 2008, str. 7-9, Pirjevec J.: Postfazione. V: Hósler J.: Slovenia: storia di una giovane identitá europea, (Beit storia). Trieste: Beit, 2008, str. 251-263. Pirjevec J.: Kari Stuhlpfarrer. Le top. Slov. akad. znan. umet.> 2008, knj. 58: 2007, str. 121-122, portret. Pirjevec J.: Odbor za preučevanje narodnih manjšin. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2008, knj. 58: 2007, str. 238-239, Pirjevec J., Baje G. (ur.), Vinkler J. (ur.): »Trsi je naši« : boj Slovencev za morje (1848-1954), (Zbirka Korenine). 2. natis. Ljubljana: Nova revija, 2008. 542 str., ilustr. Cvirn j., Dolenc E., Drnovšek M., Bajt D., GodeŠa B,, Goropevšek B., Grdina L, Guštin D., Juvan M., Komelj M., Lazarevič Z., Maruš tč B., Pavlin T., Pelikan E., PerovŠek J„ Pirjevec J., Stergar J., Stiplovšek M„ Svoljšak P., Rozman F. (ur.), Vodopivec P, (ur.): Slovenska kronika XX. stoletja. 3. izd, Ljubljana: Nova revija, 2008-. Zv. 2, ilustr. Kodelja Z., Drčar-Murko M., Vezja k B,, Pirjevec j., Toí N„ Dragoš S., Flajšman B., Kečanovic B„ Štrajn D.: Kdfa? rešiti demokracijo v Sloveniji: predvajano na Radiu Marš. Maribor. Radio Marš, 13.06.2008. http://www.radiomars.si/ fil es/ u serfi les/Zo fij i n i/ Pet%20 m i nut %20 d emok rac ij e-ok rog! a%20m i za. mp3. Pirjevec J,: Paths to united Europe : (non)linear histórica! process: META huma-nistika »Pre misliti Evropo : konstrukcije novega«, Koper 30. junij—12. julij 2008, Koper: Univerza na Primorskem, 30. jun. 2008. Pirjevec J.: Slovensko-hrvaški odnosi v novejši zgodovini - I rapporti sloveno-croati nella storia contemporánea : [predavanje ob 20, obletnici delovanja Zgodovinskega društva za južno Primorsko na okrogli mizi »Zgodovina slovensko-hrvaških odnosov«, knjižnica Znanstveno-raziskovalnega središča Univ. na Primorskem, 24. XI. 2008], Koper, 2008. Bufon M., Mikolič V., Pirjevec J., Rizman R„ Škof L., Wakounig V., Kozak K. J.: Etično o etničnem in kulturno o medkulturnem ; Ljubljana, Križanke, 7. jul. 2008. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije: Univerza na Primorskem, Zna nst ven o-razi skoval no središče; Ljubljana: Festival, 7. jul. 2008. Luthar O,, P rosen A., Pirjevec J., Kučan A„ Lah L.: Ohranitev Kraške krajine -Jutri bo to (tudi) tvoj problem! : Organizator Civilna iniciativa Kras vabi na okroglo mizo v veliko sejno dvorano občine Sežana, 28. novembra 2008. Sežana, 2008. Repe B., Pirjevec J.: Predstavitev knjige »Resistance, suffering, hope: the Slo vene partís a n movement 1941-1945" v Evropskem parlamentu v Bruslju, stavba Altiero Spinelli Building, 10. dec. 2008. Bruselj, 2008. Pirjevec J. (nr.), Repe B. (ur.): Resistance, suffering, hope : Slovene partisan movement 1941-1945.1" ed. Ljubljana: ZZB NOB Slovenije; Trieste = Trst: ZTT: = EST; SKGZ, 2008. J19 str., ilustr. Acta Histriae. Pirjevec J. (član uredniškega odbora 2003-), Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, 1993-, Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja. Pirjevec J. (član uredniškega odbora 2008-). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja: = Institute for Ethnic Studies, 1990- Mljač T.: Ameriška luč nad Trstom: o veleposlanici ZDA v Rimu Clare Boo the Luce in njeni vlogi pri reševanju tržaškega vprašanja med letoma 1953 in 1954, (Knjižnica An na les Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2008. 188 str., ilustr. Pirjevec J.: »ZDA danes verjetno bolj spominjamo na Marilyn Monroe« : intervju. Mag (Ljubi), februar 2008, fotografije, št. 2, str. 42-46- Pirjevec J.; Načrtovan m asa ker : Zgodovinar Dr. Jože Pirjevec o italijanskih praznovanjih konca 1. svetovne vojne. Primorske nov. (1963), 7, november 2008, fotogr., let. 62, št. 258, str. L5. Pirjevec J.: Kdo lahko bere levite o evropski zavesti?, Primorski dne v., 11. sep. 2008, leto 64, št. 216, str. 2, portret. Pirjevec J.: Krepitev naše nacionalne zavesti je kot kraška reka: naš pogovor. Vzajemnost (Ljubi), 6. jun,2008, fotografije, št 6, str. 14-17, Mario Plen i čar Pleničar M.: Paleogeografske rud i st ne pod province Tetide v zgornji kredi v Sloveniji, Geologija, 2008, letnik 51, št. 2, str. 153-159. Janko Pleterski Pleterski J.: Pravica in moč za samoodločbo : med Metternichom in Bndinterjem ; študije, razgledi, preudarki iz petnajstletja po tretji odločitvi Slovencev. 1. izd, Ljubljana: Modrijan, 2008,679 str. - Tukaj tudi »Spomenica duhovnikov Slovenske Koroške* konferenci zunanjih ministrov v Moskvi 1947, str. 617-625. Pleterski J.: Avtorjeva beseda na predstavitvi knjige Pravica in moč za samoodločbo. V: Revija 2000, št. 203-205, 2008, str. 239-242. Pleterski J.: History of the Slovenes. V: Pirjevec J., Repe B. (ur.). Resistance, suffering, hope: Slovene partisan movement 1941-1945. P1 ed, Ljubljana; ZZB NOB Slovenije; Trieste/Trst: ZTT, 2008, str, 14-23, ilustr. Pleterski J.; O Hožmanovi vojni. V: Pleterski J., Žnidarič M., Hribar S., Bavcon L., Kos J. (ur.). Škof Rožman v zgodovini. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2008, str, 47-89. Zerdin A., 1 velja R., Intervju fanko Pleterski, Dnevnik, 1, marec 2008, št, 50, Filmski portret dr. Frana Zwittra. Pleterski J. in Vodopivec P. Cerknica, Knjižnica Jožeta Udoviča, 2008: video DVD. Blaž Rozman Avčin T., Cimaz R., Silverman E. D., Cervera R., Gattomo M., Garay S„ Berkun Y., Sztajnbok E. R., Silva C. A., Campos L. M., Saad-Magalhaes C., Rigante D., Ravel l i A., Martini A„ Rozman B„ Meroni P. L: Pediatric an ti phospholipid syndrome: Clinical and immunological features of 121 patients in an international registry. Pediatrics, 2008, letn, 122, str. 1100-1107. Frank M„ Manček-Keber M., Kržan M„ Sodin-Šemrl S., Jerala R„ Iglič A„ Kralj-Iglič V.: Prevention of microvesiculation by adhesion of buds to the mother cell membrane - A posible anticoagulant effect of healthy donor plasma. Au-toimm. Rev., 2008, letn. 7, str. 240-245. Boh a nec- G raba r P., Rozman B., Tomšič M., Šuput D., Logar D., Dolžan V.: Genetic polymorphism of CYP1A2 and the toxicity of leflunomide treatment in rheumatoid arthritis patients. /, Clin. Pharmacol., 2008, letn. 64, str. 871-876. Laine M., Virtanen I., Porola P., Rotar Ž., Rozman B., Poduval P., Kontinnen Y. T.: Acinar epithelial cell laminin-receptorsin labial salivary glands in Sjoegren's syndrome. Clin. Exp. Rheumatol, 2008, letn. 26, str. 807-813. Lokar M„ Urbanija J„ Frank M„ Hagerstrand H., Rozman B„ Bobrowska-Hager-strand M„ Iglič A., Kraij-Igiič V.: Agglutination of I ike-charged red blood cells induced by binding of (32-glycoprotein 1 to outer cell surface. Bioelectro-chemistry, 2008, letn. 73, str. 110-116. Omersel J., Jurgec I., Čučnik S., Kveder T„ Rozman B., Sodin-Šemrl S., Božič B.: Autoimmune and proinflammatory activity of oxidized immunoglobulins. Autoimm. Rev, 2008, letn. 7, str. 523-529. Rozman B., Čučnik S., Sodin-Šemrl S., Czirjak L. Varju C., Distler O., Huscher D., Aringer M., Steiner G., Matucci-Cerinič M., Guiducci S,, Stamenkovič B., Stankovič A., Kveder T.: Prevalence and clinical associations of ant i Ku antibodies in patients with systemic sclerosis: a European EUSTAR-initiated multi-centre case-control study, Ann. Rheum. Di$., 2008, letn, 67, str. 12821286. Sodin-Šemrl S., Rozman B,, Iglič A „ Kralj-Iglič V.: A nt ¡phospholipid syndrome: mechanisms revealed in erythrocyte and liposome studies. Advances in Planar Lipid Bilayers and Liposomes, 2008, letn, 7, str. 79-120, Sodin-Šemrl S., Frank M., Ambrožič A., Pavlic J., Šuštar V., Čučnik S., Božič B„ Kveder T., Rozman B.: Interactions of phospholipid binding proteins with negatively charged membranes: [}2-glycoprotein I as a model mechanism. Advances in Planar Lipid Bilayers and Liposomes, 2008, letn. 8, str, 243-273. Urbanija J., Babnik B., Frank M., Tomšič N., Rozman B., Kralj-Iglič V„ Iglič A,: Attachment of ¡32-glycoprotein 1 to negatively charged liposomes may prevent the release of daughter vesicles from the parent membrane. Eur. Biophys. J,, 2008, letn. 37, str. 1085-1095. Kos-G olja M., Rozman B.: Kdaj je v revmatologiji stanje urge nt no? V: Kos-G olj a M., Praprotnik S. (urednici), Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika, tretja dopolnjena izdaja, Ljubljana, LE K, 2008, str. 33-35. Kveder T., Božič B., Rozman B,: Laboratorijske preiskave. V: Kos-Golja M., Pra-protnik S. (uredmci), Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika, tretja dopolnjena izdaja, Ljubljana, LE K, 2008, str. 37-47. GašperšiČ N„ Rozman B.: Idiopatični vaskulitisi. V: Kos-Golja M., Praprot nik S. (urednici), Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika, tretja dopolnjena izdaja, Ljubljana, LEK, 2008, str. 184-20L Ambrožič A„ Rozman B,: Antifosfolipidni sindrom. V: Kos-Golja M., Praprotnik S. (urednici), Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika, tretja dopolnjena izdaja, Ljubljana, LEK, 2008, str. 208-215. Rozman B.: Glukokortikoidi. V: Kos-Golja M., Praprotnik S. (urednici), Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika, tretja dopolnjena izdaja, Ljubljana, LEK, 2008, str. 232-235. Rozman B.: In vitro study models for |32-glycoprotein I-phospholipid interaction. The mozaik of autoimmunity. An international satelite of the congress of autoimmunity. Tel Aviv, Izrael, febr, 2008. Rozman B.: In vitro study models for ^2-glycoprotein I and annex in AS-phospho-lipid interactions. 6C|1 international congress on autoimmunity. Porto, Portugalska, sept. 2008. Rozman B., Šuput D., Logar D., Tomšič M., Praprotnik S., Grabnar L, Mrhar A., Bohanec-Grabar P., Dolžan V.: Genetic polymorphism of cytochrome P450 influence the leflunimide treatment and toxicity in rheumatoid arthritis patients. Ehrlich II-2n Splichal S.: Metodologija komunikoloikih raziskav na prosojnicah. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2008. Branko Stanovnik Simon ič I., Zupančič S., Golobič A., Golič L., Stanovnik B.: The crystal structure of lacidipine phototransformation product. Acta Chim. Slov.. [Tiskana izd.], 2008, vol. 55, no. 2, str. 458-461. http://acta.chem-soc.si/55/55-2-458.pdf. Zupančič S., Svete f., Stanovnik B.: Transformations of dialkyl acetone-1,3-dicar-boxylates via their dimethylaminomethylidene derivatives into 1-substituted 4 - ethoxyca rbonyJ -5 - (ethoxyca rbonyl-1 H, 2H-pyrazolo[2,3-cJpyrimidin-5-one, 4 -hydroxy pyridin-2(1 fi)-ones and 6-substituted 3-benzoylamino-2,5-dioxo-5,6-dihydro-2F/-pyrano[3,2-c]pyridine-8-caboxylates, Acta Chim. S lov. [Tiskana izd.], 2008, vol. 55, no. 4, str. 1009-1018. http://acta, c hem-soc, sî/55/55-4-l009.pdf. Rečnik S., Meden, A., Stanovnik, B., Svete J.: Ring contractions of 3-azido-4H- quinolizin-4-ones and 3-azido-4H-azino[l, 2-xjpyrimidin-4-ones : a novel approach to 3-aminoindolizines and their aza analogous s. A uit / Chem,, 2008, vol. 61, no. 2, str. 107-114. Zupančič S„ Svete J„ Stanovnik B:, Transformation of l,5-diphenylpenUne-l,3,5-trione. The synthesis of substituted (4H)-pyranones, pyridin-4(lH)-ones and 4H-pyrano|3,2-r]pyridin-4-ones. Heterocycles, 2008, vol. 75, no. 4, str, 899-909. Grošelj U., Bezenšek f., Meden A., Svete ]., Stanovnik 13., Oblak M., Štefanič P., Ur-leb U.: Synthesis of 8-hydroxyimidazo|l,2-ii]pyridine-2-carboxylic acid and its derivatives. Heterocycles, 2008, vol. 75, no. 6, str. 1355-1370. Simunek P., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and characterisation of some new N-glycosides containing substituted pyridopyrimidinone, pyrimidopyrida-zinone, thiazolopyrimidinone and quinolizin-4-one moiety. Heterocycles, 2008, vol. 75. no. 10, str. 2477-2491. Pezdirc L„ Grošelj U„ Meden A„ Stanovnik B„ Svete f.: 1,3-dipolar cycloadditions of (4JT, 5/i*)-1 -alkylidene-4-(benzoylamino)-5-phenyl-3-pyrazolidinon- l-a-zomethine imines, /. Heterocycl. Chem., 2008, vol. 45, no, 1/2, str. 181-188, Wagger J., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of unsaturated tryprostatin B analogues and determination of their cnantiometric purity with (S)-l-bcnzyl-6-me-thylpiperazine-2,5-dione. Synthesis (Stuttg.), 2008, no. 9, str, 1436-1442. Uršič U., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Regiospccific [2+2J cycloadditions of electron-poor acetylenes to (Z)-2-acylamino-3-dimethylamino-propenoates: synthesis of highly functional ised buta-1,3-dienes. Tetrahedrot? Left,. [Printed.], 2008, vol. 49, no. 23, str. 3775-3778. Wagger ]., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of (S, Z)-3 [(1H-indol-3-yl)methylidene]hexahydropyrrolo(l,2-ii]pyrazin-4(l>/J-one : an alternative, en am i none based route to unsaturated cyclodipeptides. Tetrahedron, 2008, vol. 64, no. 12, str. 2801-2815. Uršič U., Svete J„ Stanovnik B.: Transformations of (l£,3E)-l-(henzoylamino)-4 (dimethylamino)buta-l,3-diene-l,2,3-tricarboxylates into pyridine and pyrrole derivatives. Tetrahedron 2008, vol. 64, no. 42, str. 9937-9946. Grošelj U., Meden A„ Stanovnik B„ Svete J.: Synthesis of novel C;-symmetric l,3-bis{lS,2ii,3S,4J})-l,7, 7-trimethyl-3lH-spiro[bicycJo[2.2.1]heptane-2,2r-furanl-3-yl}-bcnzoimidazolium tetrafluoroborates. Tetrahedron: asymmetry. [Print ed.j, 2008, vol. 19, no. 3, str, 330-342. Malavašič Č-, Wagger f., Stanovnik B., Svete j.: (S)-l-benzyl-3(6)-methylpiperazi-ne-2,5-diones as chiral sol vat ing agents for W-acylamino acid esters. Tetrahedron: asymmetry 2008, vol. 19, no. 13, str. 1557-1567. Pezdirc L., Stanovnik B-, Svete J.: 1,3-dipolar cycloadditions of (\Z,4R*, SJi^)-4-benzamido-3-oxo-5-phenylpyrazolidin-l-ium-2-ides to ethyl propiolate. Z. NatUtforsch., B /. chem. sci., 2008, vol. 63b, no. 4, str, 375-383. Pahovnik D,, Ursič U., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of dimethyl l(heterojaryl-4-oxo- l,4-dihydrDpyridazine-3,5-dicarboxylates from dimethyl 3-oxopentane-l,5-dioates. Z. Naturforsck, B J. chem, set., 2008, vol. 63b, no. 4, str. 407-414. Stanovnik B.: Ko sem prvič prišel na sejo akreditacijskega senata, sem samo debelo gledal...: pred nadaljevanjem odločanja o sporni Novi univerzi pogovor z a kad. prof. dr. Brankom Stan ovni kom. Delo (Ljubi.), 17. novembra 2008, letn. 50, št. 266, str. 5, ilustr. Stanovnik B.: Akademik, prof. dr. Branko Stanovnik, na Vrhniki skorajda neopazen, a v znanstvenih krogih prvi človek slovenske kemijske znanosti pravi ; življenje brez kemije danes več ni mogoče. Naš čas., 30. junij 2008, letn. 35, št. 350, str. 9.-10. Wagger J., Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: Enammone-based synthesis of some indole alkaloids: [oral communication). V: The 11"' RSC-SCI Joint Meeting on Heterocyclic Chemistry, Villa Marigola, Lerici, 8lh - 11"'May 2008. [S. I: s. n.J, 2008, str. 020, graf. prikazi. Pezdirc L„ Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete ].: [3+2j cycloadditions of 3-pyrazolidinone-l-azomethine imines: an easy access to polysubstituted pyrazolo[ 1,2-^pyrazolones r [oral contribution], V: 23T* European colloquium on heterocyclic chemistry: Antwerp september 9-13, 2008. Antwerp: Univer-siteit Antwerpen, 2008, str, 65, graf. prikazi. Baškovč [., Meden A., Svete j,, Stanovnik B.: Parallel synthesis of some heterocyclic systems from dimethylaminomethylidene derivatives dialkyl 3-oxopentha-nedioates. V: 23rd European colloquium on heterocyclic chemistry : Antwerp September 9-13,2008. Antwerp: Universiteit Antwerpen, 2008, str. 81. Kralj D„ Stanovnik R„ Svete ].: Synthesis of 5-(2-benzamidoethyl)-l-phenyl-lH-pyrazole-4-carboxamides. V: 23rd European colloquium on heterocyclic chemistry : Antwerp september 9-13, 2008. Antwerp: Universiteit Antwerpen, 2008, str. 142. Malavašič C, Wagger J., Stanovnik B„ Svete J.: (S)-JV-benzyl-3(6)-methylpipera-zine-2,5-diones as chiral solvating agents. V: 23rd European colloquium on heterocyclic chemistry: Antwerp September 9-13, 2008. Antwerp: Universiteit Antwerpen, 2008, str. 148. Uršič U., Grošelj U,, Meden A., Svete J,, Stanovnik B,: Diastereoselective synthesis of (4flMa'KVa'ii*)- dimethyl l-aryl-6'-benzoyUa'-methyl-5-oxo- l.lUUa'^S'.e'Ja'-octahydrospiro[pyrazole-4,7'-pyrrolo[3,4-c]pyndazinej- 3'7a-dicarboxylates. V: 23rd European colloquium on heterocyclic chemistry ; Antwerp september 9-13, 2008. Antwerp: Universiteit Antwerpen, 2008, str. 207, Wagger J., Svete )., Stanovnik B.: Towards neoechinulin A, V: 23"1 European colloquium on heterocyclic chemistry: Antwerp september 9-13, 2008. Antwerp: Universiteit Antwerpen, 2008, str. P192. Wagger J., Grošelj U., Bevk D., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: D i me thy Umi-noenaminones in the synthesis of some eyelod¡peptide alkaloid analoques ; [abstracts from the XX111 International Symposium on Medicinal Chemistry, August 31-September 4, Vienna, Austria], Drugs of the future, 2008, vol. 33, suppl. A, str. 291. Kralj D., Grošelj U,, Meden A„ Stanovnik B„ Svete f.: Uporaba enaminonov v sintezi pirazolovih derivatov : [predavanje]. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.). Slovenski kemijski dnevi 2008, Maribor, 25. in 26. september 2008. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2008, str, 13, Wagger J., Grošelj U., Bevk D., Meden A., Svete j., Stanovnik B.: a, ¡3- nenasičen i triptofan (ATrp) v sintezi nekaterih alkaloidov in njihovih an a logov: [uvodno sekcijsko predavanje]. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.). Slovenski kemijski dnevi 2008, Maribor, 25. in 26. september 2008. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2008, str, 22. Baškovč J., Meden A., Svete J., Stanovnik B.; Poskusi paralelne sinteze nekaterih heterocikličnih sistemov i?, dimetilaminometilidenskih derivatov dial-kil 3-oksopentandioata : [predavanje]. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.). Slovenski kemijski dnevi 2008, Maribor, 25. in 26. september 20OS. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2008, str. 28. Wagger J., Kralj D„ Svete J., Stanovnik B.: Ethyl isothiocyanatoacetate. V: Encyclopedia of reagents for organic synthesis: e-EROS. New York: Wiley, cop. 2001-, 2008, str, 1-6 (št. članka RN00838). Stanovnik B., Grošelj U., Svete J.: 1,2,4,5 -Tetr a zineš, V: Turnbull K. (ur.). Six-mem-bered rings with three or more heteroatoms, and their fused carbocyclic derivatives, (Comprehensive heterocyclic chemistry III, Vol. 9). 1st ed. Amsterdam [et al.j: Elsevier, 2008, str. 641-714. Stanovnik B.: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU. Letop. Slov. akad. znan. umet,, 2008, knj, 58; 2007, str. 244-249. Franc Strle Cerar T„ Ružič-Sabljič E.. Glinšek U., Zore A„ Strle F.; Comparison of PCR methods and culture for the detection of Borrella spp. in patients with erythema migrans. Clinical microbiology and infection, 2008, letn. 14, št, 7, str. 653-658. Fingerle V., Schulte-Spechtel tj. C., Ružič-Sabljič E., Leonhard S., Hofmann H.. Weber K., P fister K., S t rle F., Wil ske B.: Epidem tological a s p ec ts a nd m o lec u la r characterization of Borrelia burgdorferis.l. from southern Germany with special respect to the new species Borrelia spiel manii sp. nov. Int. I. Med. Microbiol., 2008, št. 1, letn, 298, str. 279-290- Merljak Skočir L., Ružič-Sabljič F,., Mara spin-Čar m an V., Lotrič-Furlan S., Logar M., Strle P.: Comparison of different Borrelia burgdorferi sensu lato strains for detection of immune response in patients with erythema migrans. Int. J. Med. Microbiol2008, letn. 298, št. 5/6, str. 493-504. Lot ric:-Fur lan S., Avšič-Zupanc T., Strle F.: Tick-borne encephalitis after active immunization. Int. J, Med. Microbiol., 2008, letn. 298, št. SI, str. 309-3L3. Roj ko T„ Duh D., AvšiČ-Županc T., Strle F„ Lotrič-Furlan S.; Seropre valence of Babesia divergens infection among foresty workers in Slovenia, Int. }. Med. Microbiol., 2008, letn. 298, št. SI, str. 347-350. Cerar T., Ogrinc K., Gmperman ),, Lotrič-Furlan S.t Stric F., Ružič-Sabljič E.: Validation of cultivation and PCR methods for diagnosis of Lyme neuroborreliosis. /. Clin. Microbiol, 2008, letn. 46, št. 10, str. 3375-3379. Ružič-Sabljič E., Zore A„ Strle F.: Characterization of Borrelia burgdorferi sensu lato isolates by pulse d-field gel electrophoresis after Mlul restriction of genomic DNA. Res. microbial. (Paris). [Print ed.], 2008, letn. 159, št, 6, str. 441-448. St a nek G., Strle F,: Lyme disease - European perspective. Infect, dis. clin. North Am., 2008, letn. 22, št. 2, str. 327-339. Saša Svetina Svetina S„ Ziherl P.: Morphology of small aggregates of red blood cells. Bioelectro-chemistry, 2008, letn. 73, št. 2, str. 84-91. Ziherl, P., Svetina S.: Membrane elasticity molds aggregates of simple cells. Soft matter, 2008, letn. 4, št, 10, str. 1937-1942. Derganc ]., Mironov A. A., Svetina S.: The geometry of organelles of the secretory pathway. V: Mironov A. A. (ur.), Pavelka M. (ur.). The Golgi Apparatus - State, of the art 110 years after Camilla Golgi's discovery. Wien; New York: Springer, cop. 2008, str. 314-330, Svetina S.: Shape behavior of vesicular objects. V: Garcke H. (ur,), Niethammer B. (ur.), Peletier M. A (ur.), Roger M. (ur.). Report No. 41/2008 Mini-Workshop; Mathematics of Biological Membranes. Oberwolfach: Mathematisches Forschungsinstitut Oberwolfach, 2008, str, 23-26, Svetina S.: Anton Pete din in SAZU. V: Bu košek V. (ur.), Peterlin-Neumaier T. (nr.), Stepišnik J. (ur.), Strnad f. (ur.), Svetina S. (ur.). Anton Peterlin 190S-J 993 : Življenje in delo - his life and work. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Institut Jožef Stefan, 2008, str. 287-292. Svetina S.: Štirinajst srečanj z Antonom Peteri inom. V: Bukošek V, (ur.), Peterlin-Neumaier T, (ur.), Stepišnik ]. (ur,), Strnad J, (ur.), Svetina S. (ur.). Anton Peterlirt 1908-1993 : življenje in delo = his life and work. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Institut Jožef Stefan, 2008, str. 482-485. Bukošek V., Peterlin-Neumaier T., Stepišnik J., Strnad J., Svetina S.: Predgovor = Preface, V: Bukošek V, (ur,), Peterlin-Neumaier T, (ur.), Stepišnik j. (ur.), Strnad J. (ur.), Svetina S. (ur.). Anton Peterlin 1908-1993 : življenje in delo = his life and work. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: institut Jožef Stefan, 2008, str. 7-12. Tomaž Šalamun KNJIGE Šalamun T: Dva brata skozi ista vrata {skupaj z. Andražem Šalamunom), Capris, Koper, december 2007. Šalamun T.: Njanja me od nikoder obišče kot riba, edicija Hyperion, Koper, 2008. Šalamun T,: Woods and Chalices (Gozd in keiihi). Prevod Brian Henry, Harcourt, New York, 2008. Šalamun T.: Poker (Poker). Prevod Joshua Bcckman, Ugly Duckling Presse, New York, 2008. Šalamun T.: More, (Morje). Prevod Edo Fičor, Meandar, Zagreb, 2008. Šalamun T.: Slovene Sampler {skupaj s Primožem Čučnikom, Ano Pepelnik, Gregorjem Podlogarjem, Tonetom Škrjancem), mnogo prevajalcev. Ugly Duckling Presse, New York 2008. Šalamun T,: Almafa (Jablana). Prevod Lukacz Zsolt, Racio Kiado, Budimpešta, 2008. Šalamun T,: Glagoli na sonceto (Glagoli sonca). Prevod Lidija Dimkovska, Blesok, Skopje, 2008. umetniški tisk Šalamun T,: Flower (Cvet), Memory Tugs the Arm (Spomin trga roko),Warning the Sphinx, (Opozorilo sfingi), Buy Yourself a Bike, Breton Guy, Buy yourself a Bike (Kupi si kolo, Bretonec, kupi si kolo). The Center for Books Arts, New York City 2008. ANTOLOGIJE Šalamun T.: Contemporary Slovenian Poetry (Ten Poets Born After 1940), Center za slovensko književnost, Ljubljana 2008. Šalamun T.: Weltklang-Nacht der Poesie, LiteraturWerkstatt, Berlin 2008, Šalamun T.: Sveica Lietuva! Študentska založba, Ljubljana 2008. Šalamun T.: Dzien dobry, Polsko! Študentska založba, Ljubljana 2008. Šalamun T.: Zdravstvuj Rossija! študentska založba, Ljubljana 2008. Šalamun T.: Poems from Tin House, Tin House Books, New York, 2008. revijalne objave pesmi Šalamun T.: Quiet Days in Clichy, Biblija, Poglavje o Baskih, Beli vrat, beli vrat, si vidra?, Sužnji, Ko sva začela sem bil boljši od Gantarja, F akta, Gorski valjar zamaje steno. Rdeči Mustang, Ko poči srce, Poet ikon 19-20, Ljubljana, 2008. Šalamun T.: To Reap the Field, You're at Home Here, Boston Review, Winter 2008, ZDA. Šalamun T.: We lived in a Hut, Shivering with Cold, The Paris Review, Spring 2008, ZDA. Šalamun T.: Field, (I turn on the light), Willow Springs, Spring 2008, ZDA. Šalamun T.: Bela pegasta srna uživa in medli, Odgodeni vršiček, Devica, Preoblačim te, Gradil sem pon tonske rtoge iz lončeni rte, Ginko obok, Parikia, Balzac, Saša Vegri, Modra obleka podložena z modro svilo, Letev zgrni na spraskano belo kožo zidarja, Nova revija, januar-februar-marec, Ljubljana, 2008. Šalamun T.: We'll Calmly Swallow This, Eyes are Deeper than Plants, The Shore, The Creek, 1 Took a Wheelbarrow, Left Facing Bird, Missoula, Montana, 2008, ZDA. Šalamun T.: Abraham Abulafia, Europen Judaism, 2007/1 (zares izšla 2008) London, Šalamun T.: Madreperla, Gifted to the Scythians, Tiepoh Whiskey & Fox, 2008, ZDA. Šalamun T,: The Detour Across ffie Delaware, A Public Space, 05, 2008, ZDA, Šalamun T,: Charles Simic and Tomaž Šala?nun, Bomb Magazine, August, 2008, ZDA. Šalamun T.: Blue Wave, Untitled, Fallow Land and the Fates, Along Grajena River, Baruzza Cutbank, Winter 2008, ZDA. Šalamun T.: The Lucid Slovenian Green, In the Tongue of Bells, Octopus Magazine 10, Spring 2008, ZDA. Šalamun T.: Porcini, NewYinzer.com, 2008, ZDA. Šalamun T,: Cur i is Harnack Wrapped me in a Shawl, After This Night, Christ, Death, Guadalajara, Granfather, Granny, Her Dreams, In the Abulafia's Clutches, Largo di Vittoria, long Ago, Miners, Opera House, Pastorela,Paul Twit-chel, poetry must be made of music, Sons of Darkness, Take Karma Away to the Flour, The Boats, To Disappear in the Fairytales, Scantillyclad Press, 2008, ZDA. Šalamun T.: Colombia, The Car, You're at Home Here, The Literary Review, Winter 2008, ZDA. Šalamun T.: Ring the Bell (znotraj eseja o Šalamunu), Platform, Virginia Museum of Fine Arts, Richmond 2008, ZDA. Šalamun T,: Napihnjen globus, počen globus (faksimile rokopisa) 92nd Street Y Tisch Center for the Arts Unterberg Poetry Center, New York, 2008, ZDA. Šalamun T.: Olive Trees, Fence, Fall-Winter 2007-2008, New York, 2008, ZDA, Šalamun T.: Libera, Ferryman, Conduit 19,2008 ZDA. Šalamun T.: Metka ya, Edebiyat, Mayis Haziran, Istanbul, 2008. Šalamun T.: Frontier, What is Beer Froth, What is the Sweet Mussel, How fo Chase a Grouse, And What is Asparagus, PEN American Center (on line) 2008, ZDA. Šalamun T.: Le Non Dit, Baklava, Rembrandt, Skačem na kolima s din jama. Žare, Carnac, Tama modre slike, Atlas, Tromba, Cijeli život, Delta Loare, Dolmen, Sonet o ženskim udovima, l meni sok, Julijci, Tema br, 5-6/2007, Zagreb (izšlo 2008). Šalamun T.: Leaky Barrel, To Stop, to Shave, to Go On, Three Flies Slope, no. 25, 2008, ZDA. Šalamun T.: there will still be spring, untitled The Iowa Review, Fall 2008, ZDA, Šalamun T.: Neves f a ofrü puta pobedjuje, Transsibir, San Pietro a Case i a sa Ma-začom, Med i Holoferno, Bela pegava srna uživa i propada, Odgodjeni vršič, Device, preoblačim te, Balzak, Plava odeča postavljena plavom svitom, Beo-gradski književni časopis, br. 12, 2008, Srbija. Šalamun T.: Feniks, Zaičik Oaksakenjo, Vihovanja, Valdoltra, Vse zapisu jo, (Oče-t ver ti...), (Tistečka!) Akedoto, A k gori, Nič, Abluko, Hristos pered d ver ima Germesa, Hram, Pisok i dva r oliki, Koli a vperše priihav u Ne v Jork U Cent ralnii Evropi, Bože, ak a ros tu, Naša vira, Rastka, Literaturnii žurnal, Kniga 3 (XXIII) 2008, Ukrajina. Šalamun T: Acquedotto (v angleščini in kitajščini), Feas i (v Migi. in kit.). Lacquer (angl in kit). 2008 Pamirs Poetry Journey, Huangshan Mountain, Kitajska. Šalamun T.: Rušenje. Kaj mi v Paragonu čuva Mel, Naramnice, V Rimu mizarji posujejo prah s svojih ramen, Du, Zlitje, Dumdumka, Literatura, 207-208, 2008, Šalamun T.: Mézés Holofernész, Süíi Juan De La Cruz hával megmosva, Ko, 2008/1 Nove Zamki, Slovaška. Šalamun T.: en silencio flamean los ángeles, huelo caballos en polonia, Dolmen, (prevedel Pablo Juan Fajdiga), Lirikon 21, 4-5-6 2007/2008, Velenje. Šalamun T.; Žalostnim pod brado, Konji, Zvečer na Rtvi gledani takšno drevje, Ta hip s ta belim belo ta hip s ta belim belo, Café de Flore, Spet, Mir je na Jamajki, Lirikon 21, 17-18,2008, Velenje. Šalamun T.: Boiling Throats (Vrela grla), subtropics, no. 6 Spring/Summer 2008. BRANJA IN PREDSTAVITVE Šalamun T: University of Richmond (skupaj s Primožem Čučnikom), Richmond 2. II. 2008, ZDA. Šalamun T.: Poetic Principles, Virginia Museum of Fine Arts, Richmond, 13, II, 2008, ZDA. Šalamun T.: University of Washington (skupaj z Brianom Henryjem), St. Louis, 3. IV, ZDA. Šalamun T.: Lafayette College, (skupaj z Brianom Henryjem) Easton, Pennsylvania. 9. IV, ZDA. Šalamun T.: New York University, Lillian Vernon Creative Writers House (skupaj v. Brianom Henryjem), 10. IV. 2008, New York, ZDA. Šalamun T.: University of Virginia, 16, IV 2008, Richmond, ZDA. Šalamun T: University of Michigan, (skupaj z Brianom Henryjem). 24. IV. 2008, Ann Arbor, ZDA, Šalamun T.: Istanbul Poetry Festival, 13.-17. V. Istanbul, Turčija. Šalamun T.: Festival Absolute Poetry, 4.-7. VI. Monfalcone - Tržič, Italija. Šalamun T.: Weltklang-Nacht der Poesie, Literaturwerkstatt 3.-6. VII. Berlin, Nemčija. Šalamun T.: The Center for Book Arts, 17. IX. New York, ZDA. Šalamun T,: St. Marks Church (skupaj z Marcello Dur and), 22. IX. New York, ZDA. Šalamun T.: Syracuse University (skupaj z Brianom Henryjem) 24. IX, Syracuse, ZDA. Šalamun T.: Poetry Project, St. Marks Church, Slovene Poetry Weekend (skupaj s Primožem Čučnikom, Gregorjem Podlogarjem, Tonetom Škerjancem) 26. IX. New York, ZDA. Šalamun T.: Bowery Poetry Club, celodnevni dogodek posvečen slovenski poeziji in njenemu prevajanju, (Richard Jackson, Andrew Zawacki, Joshua Beck-man, Matthew Rohrer, Peter Richards, W, Martin, Phil lis Levin, Jorda Davis, Barbara Carlson, Paul Killebrew, Kelly Lenox, Corina Copp, Dorotea Lasky, Primož Čučnik, Gregor Podlogar, Tone Skerjanc), 27. IX. 2008, New York, ZDA. Šalamun T.: Housing Works Poetry Reading (skupaj s Primožem Čučnikom, Gregorjem Pod logarjem, Tonetom Škerjancem) 28. X. 2008, New York, ZDA. Šalamun T: 92r"1 Street Y, Unterberg Poetry Center (skupaj z Lindo Gregg) 13. X. 2008 New York, ZDA. Šalamun T.: 2008 Pamirs Poetry Journey, 10.-27. X Beijing, Huangshan Mountain, Kitajska. Šalamun T.; Hrvatsko Društvo pisaca, 5, XL Zagreb, Hrvaška, Šalamun T.: St. Peterburg, Vilnius, Gdansk (skupaj z avtorji Beletrine), Rusija, Litva, Poljska 16.-22. XI. Šalamun T.; European Voices, Literaturwerstatt, 23.-26. XL Berlin, Nemčija. Šalamun T.: francoski kotiček. Klub Peter Martine, Pretorska palača, 2. XII. 2008, Koper. Šalamun T.: Gimnazija Ravne, 4. XII. 2008, Ravne. Alenka Šelih Šelih A.: Mondializacija prava v delih Mireille Del m as-Marty, V; Delmas-Marty M,: Preureditev oblasti: domišljijske sile prava, (Zbirka Pravna obzorja, 37), Ljubljana: G V založba, 2008, str. 11-27. Šelih A,; Aleksander Vasiljevič Maklecov. V: Pavčnik M. (ur.). Izročilo pravne znanosti. 1. natis. Ljubljana: G V založba, 2008, str. 629-632. Šelih A.: Vključevanje otrok z motnjo v duševnem razvoju v redne osnovne šole - pomemben vidik vzgoje za človekove pravice. V: Rustja E, (ur.), Sancin V. Vzgoja in izobraževanje za človekove pravice : zbornik. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2008, str. 113-119. Šelih A., Bele L, Mozetič P., Bavcon L., Jager M., Ambrož M., Korošec D., Petro-vec D„ Peršak N., Selinšek L., Hrastnik B., Eilipčič K., Zgaga S., Bošnjak M., Završnik A., Jaku lin. V.: Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava i 2. del: raziskovalni projekt, (Raziskava, št, 153). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2007,412 str. Peter Šlih Stih P,: Die Karantanen - ein Volk zwischen Westen und Osten. SfW. Hist. Slov., 2008, letn. 8, št. 1, str. 61-75. Št i h P.: The Carolingian period of the 9lh Century. V: Luthar O. (ur.), Luthar O. The land between : a history of Slovenia. Franku rt am Main [etc.]: Peter Lang, cop. 2008, str. 95-112, ilustr. Stih P.: The Slavic settlement and ethnogenesis. V: Luthar O. (ur.), Luthar O, The land between : a history of Slovenia. Frankurt am Main [etc. j: Peter Lang, cop. 2008, str, [831-94, ilustr. Stih P.: Anfänge und Entwicklung der Urkunden und urkundennahen Schriftlichkeit im Gebiet Sloweniens bis zum Beginn des 12. Jahrhunderts. V: Härtel R. (ur.), Hodi G. (ur.), Scalon C. (ur.), Štih P. (ur.). Schrift kultur zwischen Donau und Adria bis zum 13. Jahrhundert, (Schriftenreihe der Akademie Friesach, Bd. 8). K lagen fu rt/Celovec: Wieser, 2008, str. 293-310. Št i h P., Simoniti V., Vodopivec P.: Slowenische Geschichte : Gesellschaft - Politik - Kultur, (Veröfentlichungen der historischen Landeskommission für Steiermark. Bd. 40), (Zbirka zgodovinskega časopisa, Bd. 34). Graz: Leykam, 2008. 559 str. Stih P.: Slovenska zgodovina, Od prazgodovinskih kultur do konca srednjega veka. Ljubljana: Institut za novejšo zgodovino: Sistory, 2008. 151 str.; elektronska izdaja: http://www.sistory.si/publikaeije/pdf/zgodovina/Stih-Slovenska_zgo-d o v i n a _od _p razgodo v i n sk i h„ kul tu r_do„ko nca_sred n j ega_veka, pd f Stih P.: A Slovene History, Form the Prehistoric Cultures to the End of the Middle Ages. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Sistory, 2008 156 str.; elek-t ron sk a i zd aj a: h tt p ://w w w. si story .si/publ ikaci je /pdf/zgodov i n a/ St ih - Slo -vene_H isto ry_to r m _P re h i st oric _C u lt u re s_to_t h e _E n d _o f_th e_ M id d 1 e_ Ages.pdf Härtel R, (ur.), Hodi G. (ur ), Scalon, C. (ur), Štih P. (ur.). Schriftkultur zwischen Donau und Adria bis zum 13. Jahrhundert, (Schriftenreihe der Akademie Friesach, Bd. 8). Klagenfurt/Celovec: Wieser, 2008. 571 str., i hi str. Kahl PL-U, Bratož R, (ur.), Štih P (ur.). Streifzüge durch das Mittelalter des Ost dt-penraums ; ausgewählte Abhandlungen (1980-2007), (Dela, Classis I, Razred za zgodovinske in družbene vede, H i stori a et sociolog ia, 37), (Zbirka zgodovinskega časopisa, 36). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008, 502 str,, ilustr. Štih P. (ur.), Zwittrov zbornik: ob stoletnici rojstva zgodovinarja dr. Frana Zwittra (1905-1988), (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 31). 2, natis, Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije: Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, 2008, 95 str., ilustr. Biba Teržan Ter žari B.: Kraški Skocjan v davnini - kultni kraj evropskega slovesa: pomen Muš-je jame v Sloveniji in v Evropi. Kras 86-87, marec 2008, str. 71-75. Hansel B„ Teržan B„ Mihovilic K,: Rezultati 10-godišnjeg istraživanja Monko-donje. V: I. Porečki susret arheologa: rezultati arheoloških istraživanja na području Istre. Zbornik radova s medunardonoga znanstvenog skupa (Poreč 2008), str. 17-24. Arheološki vestnik (Teržan B. - članica uredniškega odbora 1993- ). Ljubljana SAZU. Katalogi in monografije (Teržan B, - članica uredniškega odbora 2000- ). Ljubljana, Narodni muzej Slovenije. Archaeologia Adriatica (Teržan B. - članica uredniškega odbora 2007- ). Zadar. Sveučilište u Zadru, Odjel za arheologiju. Miha Tišler Tišler M.: Jezik molekul. Kemično sporočanje in sporazumevanje. SAZU 2008, 148 str. Tišler M.: Grafična predstavitev stereokemične konfiguracije. Priporočila IUPAC 2006. (Graphical representation of stereochemical configuration). Prevod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2008, 89 str, Tišler M.: Napredek znanosti v luči sporočilnosti molekul. Slavnostno predavanje ob otvoritvi 14. Slovenskega festivala znanosti, Ljubljana, september 2008, Miha Tomaževič Tomaževič M., Klemene L, Weiss P.; Seismic upgrading of old masonry buildings by seismic isolation and CFRP laminates: a shaking-table study of reduced scale models. Bulletin of earthquake engineering. 2008, vol. 7, št. 1, str, 293321, DOT 10.1007/510518-008-9086-1. Tomaževič M,; Shear resistance of masonry walls and Eurocode 6 : shear versus tensile strength of masonry. Materials and structures. 2008, DOI 10.1617/ si 1527-008-9430-6 (on-line). Tomaževič M., Klemene 1„ Weiss P.: Protipotresna utrditev starih zidanih stavb s sodobnimi metodami; raziskave obnašanja modelov na potresni mizi. Gradbeni vestnik. 2008, vol. 57, Št, 2, str. 30-42. Tomaževič M.: Strižna odpornost zidov in Evrokod 6: Natezna ali strižna trdnost zidovja. Gradbeni vestnik, 2008, vol. 57, št, 5, str, 113-128, Tomaževič M.; Preiskave modelov zidanih stavb na potresni mizi. Gradbeni vestnik. 2008, vol. 57, št. 9, str, 238-256, Tomaievič M..*. Obnova stanovanj in potresna varnost. Gradbenik. 2003, vol. 12, Št. 6, str 20-23. Tomaževič M.: Implementation of Eurocodes and the calculation of seismic resistance of masonry structures. V: Folic R., Radonjanin V., Malešev M. (ur.). Konferencija Savremena gradevinska praksa 2008, Zbornik radova. Novi Sad: Fakultet tehničkih nauka, Institut za gradevinarstvo: Društvo gradevinskih inženjera i tehničara, 2008, str. 9-31. Tomaževič M., Klemene I,, Weiss P.: Seismic isolation, strengthening of walls with CFRP strips and heritage masonry buildings, V: D'Ayala D,, Fodde E. (ur.). Strue-tural analysis of historic construction: preserving safety and significance. Proceedings of the sixth international Conference on Structural Analysis of Historic Construction, 2-4 July. Bath, United Kingdom. Boca Raton. 2008, str. 789-797. Tomaževič M,; Historical masonry buildings in seismic areas, Problemi strutturali dei monumenti e dell'edilizia. Universita degli Studi di Padova; Dipartimento d i costruzioni e trasporti, Padova, maj 2008, Tomaževič M,; Earthquake resistance of masonry buildings: assessment and redesign. Master course MUPAC Progettazione ansismica delle construzioni. Universita degli Studi di Trieste, Gorica, junij 2008. lože Toporišič Toporišič Stilnost in zvrstnost. - Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2008,336 str. Škrabčeva misel VI. - Frančiškanski samostan Kostanjevica, Nova Gorica, zbornik s simpozija, 2007, uredil Toporišič J., 170 str, Resi a no un dialetto sloveno. - SAZU, Ljubljana 2008, 79 str. Uredil Toporišič J, Sourednik Paternu B. Toporišič J.: Moščanski naglas v primeri s Škrabčevim knjižnim. - Škrabčeva misel VI (2008), str. 7-17. Toporišič j,: Slovenski jezik se predstavi /evropski skupnosti/. - Slavistična revija 56 (2008), str. 383-398. Toporišič J,: Jezikoslovni slovnični teoremi Jožeta Toporišiča. Obdobja 24 2007 (izšlo 2008), str. 401-413. Toporišič J,: L a diaiettologia Sloven a fino a tutto il sec. 19, - Resiano un dialetto sloveno - Resiano un dialetto sloveno. SAZU, Ljubljana 2008, str, 51-77. Toporišič J.: Evroslovenščina. - Posvet o slovenskem jeziku. Zbornik prispevkov na posvetu 15. maja 2007, Ljubljana 2008, str. 9-25. Toporišič J.: Resiano non sarebbe un dialetto sloveno? - Resiano un dialetto sloveno, SAZU, Ljubljana 2008, str. 7-10. Toporišič J.: Milček Komelj, Genius loci. - Otoki umetnosti, Milčku Komelju /.../, Logos 2008, Collectanea, str. 165-166. Jože Trontelj Trontelj J,, Trontelj J. K., Trontelj L.: Safety margin at mammalian neuromuscular junction - an example of the significance of fine time measurements in neurobiology. MIDEM 2008; 38 (3) 155-160. Trontelj J.: O rastočem pomenu biološkega znanja. In: Vičar M., Strgulc-Krajšek S., editors. Zbornik prispevkov Ekosistemi - povezanost živih sistemov. Med narodni posvet Biološka znanost in družba; 2008 okt 2-3; Ljubljana. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008; 9-i J. Trontelj J.: Poštenje in dobra praksa v znanosti, Zdravniški vestnik 2008; 77 (1):1-6. Trontelj J.: Dvomi o zdravnikovih dolžnostih ob koncu življenja. Tretji dan 2008; 37 (1-2): 78-89. Trontelj J.: Zdravje srca odloča o življenju in smrti / The condition of the heart decides between life and death, in: Zupanič-Slavec Z. Razvoj slovenske kirurgije srca / Development of Sloven lan heart surgery. Ljubljana: Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra, 2008: 18-20. Trontelj j.: Vrsta komaj verjetnih čudežev. Tretji dan 2008; 37 (5-6): 75-7. Trontelj j.: Etični vidiki oskrbe ob koncu življenja, s posebnim ozirom na palia-tivno sedacijo. Šola intenzivne medicine, 4. letnik. Slovensko združenje za intenzivno medicino. Zbornik predavanj, Novo mesto 2008, 145-157. Trontelj J.: O osnutku predloga Zakona o visokem šolstvu in raziskoval no-raz vojni dejavnosti. V: Bernik F., Bogataj j., Geister L, Granda S., Jambrek P., Komel D., Lebič L., Makarovič M„ Rotovnik M., Rukavina V„ Štuhec L, Trontelj j., Turk Ž., Zakrajšek S., Zorn A. (ur. Jadranka Gustinčič in Aleksander Zorn) Strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost: od zakona o visokem šolstvu do bioetike: razprave. Ljubljana - Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, 2008: 25-28. Trontelj J.: Nacionalni program za kulturo 2008-2011. Ibidem, 203-206. Trontelj J,: K razmišljanjem o medkulturnem dialogu v času global i zacije. Ibidem, 235-240. Trontelj J.: Sodobni odnos do narave na Slovenskem. Ibidem, 294-298, Trontelj J.: Bioetika v slovenskem in evropskem prostoru. Povabilo k razpravi: nekatere aktualne teme. Ibidem, 325-327. Trontelj J.: Bioetika v slovenskem in evropskem prostoru. Ob koncu življenja. Ibidem, 349-255. Trontelj J.: Etika: modrost spoznanja, presoje in dobrega nasveta. Simpozij »Kultura, družba in tehnologija.« Inštitut Jožeta Pučnika, Ljubljana, 27. in 28. m a rec 2008. TronLelj J.: Estudio de la placa motora, XLV1 Reunion anual de la Sociedad Española de NFC. Castellón, Spain, 2008 Oct. 16-18 (vabljeno predavanje in vodenje delavnice z demonstracijo). Drago Tršar SKUPINSKE RAZSTAVE European economic and social cornmitee. Utrinki iz neskončnosti/podobe iz Slovenije, sodobna umetnost, Bruselj 2008. 35. mednarodna likovna kolonija, kiparska razstava, Lendava 2008. 23. Vilki salon, Ljubljana 2008. Razstava treh Tršarjev, Kogl, Velika Nedelja 2008, Razstave portretov Primoža Trubarja, Ljubljana, Laško, Trebnje, Murska Sobota 2008. Kiparska razstava, Siklos, Madžarska 2008. JAVNA DELA Tršar D.[ Portret Primoža Trubarja v aleji Primoža Trubarja, Murska Sobota 2008. Tršar D.: Doprsni kip Manka Golarja, Maistrov trg, Gornja Radgona 2008. Vito Turk Čeru S., Jenko S., Rabzelj S., Škarabot M„ Gutierrez-Aguirre L, Kopitar-Jerala N„ Anderluh G., Turk D., Turk V., Žerovnik E,: Size and morphology of toxic oligomers of amyloidogenic proteins: a case study of human stefin B, Amyloid (Carnforth), 2008, vol. 15, no. 3, str. 147-159. Watzke A., Kosec G., Kindermann M., Jeske V., Nestler H,-P„ Turk V„ Turk R., Wendt K, U.: Selective activity-base d probes for cysteine cat hep sins. Angew. Chem. (Int. ed.. Print). [Print ed.j, 2008, vol. 47, str. 406-409. Rabossi A., Stoka V., Puizdar V., Turk V., Quesada-Allue L. A.: Purification and characterization of two cysteine peptidases of the Mediterranean fruit fly Ceratitis capitata during metamorphosis. Arch insect biochem. physiol., 2008, vol. 68, no. 1, str. 1-13. Alvarez V., Kosec G., SantAnna C., Turk V., Cazzulo J. J., Turk B.: Blocking autophagy to prevent parsite differentiation : a possible new strategy for fighting parasitic infections?, Autophagy, 2008, vol, 4, no. 3, str. 361-363. Rabzelj S., Viero G., Gutierrez-Aguirre L, Turk V., Dalla Serra M., Anderluh G., Žerovnik E.: Interaction with model membranes and pore formation by human stefin B - studying the native prefibrillar states. FEBS journal, 2008, issue 10, vol. 275, str. 2442-2454. Turk V., Stoka V., Turk D.: Cystatins: biochemical and structural properties, and medical relevance. Front. Biosci. (Print), 2008, vol. 13, no. 13, str. 5406-5420. Droga-Mazovec G., Bojič L., Petelin A., Ivanova S., Romih R., Repnik U., Salvescn G , S., Stoka V., TurkV.,Turk B.: Cysteine cathepsins trigger caspase-dependent cell death through cleavage of Bid and antiapoptotic Bel-2 homologues. /, Biol. Chem., 2008, issue 27, vol. 283, str. 19140-19150. Alvarez V., Kosec G., Sant Anna C., Turk V., Cazzulo J. J., Turk B.: Autophagy is involved in nutritional stress and differentiation in Trypanosoma cruyi. J. Biol. Chem,, 2008, vol. 283, no. 6, str. 3454-3464. http://jbc.org/doi/10.1074/ jbc, M708474200. Morgan G. J., Giannini S„ Hounslow A„ Craven J., Žerovnik E., Turk V., Waltho ¡. P. Stan i fort h R, A,: Exclusion of the native [alphaj-helix from the amyloid fibrils of a mixed a/J3 protein. }. Mol. Biol., 2008, vol. 375, str. 487-498. Ivanova S., Repnik U., Bojič L., Petelin A., Turk V., Turk B.: Chapter nine Lysosomes in apoptosis, Methods EnzymoL 2008, vol. 442, str. 183-199. Novinec M„ Kovačič L., Škrij N,, Turk V., Lenarčič B.: Recombinant human SMOCs produced by in vitro refolding : calcium-binding properties and interactions with serum proteins. Protein Expr, Pur if., 2008, issue I, vol. 62, str. 75-82. Pavšič M., Turk V., Lenarčič B.: Purification and characterization of a recombinant human testican-2 expressed in baculovirus-infected Sf9 insect cells. Protein Expr. Purif, 2008, vol. 58, no. 1, str. 132-139. Turk V., Turk B,: Lysosomal cysteine proteases and their protein inhibitors; recent developments. Acta Chim. Slov. [Tiskana izd.j, 2008, vol. 55, no. 4, str. 727738. Stoka V., Bojič L., Droga-Mazovec G., Petelin A., Ivanova S., Repnik U., Klarič M., Turk V., Turk B,: Differential behaviour of cysteine cat he p sin s in the intrinsic and extrinsic pathways of apoptosis, Biocell (Mendoza), 2008, vol. 32, sup p I., str. 44. Mikbaylov G., Mikac U„ Sepe A., Serša I., Turk V., Turk B., Vasiljeva O.: Development of novel magnetic nanoparticles based drug delivery systems for cancer treatment. V: Sersa G. (ur ), Kos J. (ur.), Lah Turnšek T. (ur), Kranjc S. (ur.), Jevnikar Z. (ur.), Obermajer N. (ur.). 5th Conference on Experimental and Tran slat iona 1 Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 26-30, 2008. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2008, str. 111. Geru $,, Turk V., Žerovnik £., Kopitar-jerala N: Interaction between stefin li and procathepsin L determinated with PixFRF.T in the cells. V: Dolinar M. (ur.), Stoka V. (ur,), Turk B, (ur.), Xlth Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, August 30-September 3, 2008. Book of abstracts. Ljubljana: fožef Stefan Institute. 2008, str. 52. Novinec M., Turk V,, Lenarčič B.: Inhibitory activities of nidogen thyroglobulin type-1 domains and nidogen/p41 fragment hybrids. V: Dolinar M. (ur.), Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). XIth Symposium on Proteinase inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, August 30-September 3,2008. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2008, str. 53, Suban D„ Zaje T., Stoka V., Turk V., Dolenc I.: Expression and localization of human PGCP (Lysosomal dipeptidase) in FRTL-5 cell line involves the vesicular compartment. V: Dolinar M. (ur.), Stoka V. (ur.), lurk B. (ur.). XI'11 Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, August 30-Sept ember 3, 2008. UooJ; of abstracts, Ljubljana; Jožef Stefan Institute, 2008, str. 58. Zaje T., Turk V., Dolenc L: Purification and characterization of recombinant human cathepsin C expressed in Spodoptera frugiperda Sf9 ceil line. V: Dolinar M. (ur.), Stoka V. (ur.), Turk ti. (ur.). XTth Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, August 30-September 3,2008, Book of abstracts. Ljubljana; Jožef Stefan Institute, 2008, str. 59. Zaje T., Raj kovic J., Sub an D„ Turk V., Dolenc L: Baculoviral expression and characterization of human recombinant lysosomal dipeptidase (PGCP) in Spodoptera frugiperda Sf9 cell line. V: Dolinar M. (ur.), Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). XI* Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, August 30-September 3,2008. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2008, str. 60. Stoka V., Turk V.: Regulation of the mitochondrial pathway of apoptosis during brain aging. V: Computational and systems biology course at CoSBi: 10-14 March 2008, Trento, Italy. Trento: University of Trento, Centre for Computational and Systems Biology, 2008, str. 62. Konjar S„ Re pni k U„ Trapa ni J., Turk V., Turk B., Kopi tar- Je ral a N.: Cysteine cathepsins in activated NK cells. V: EMBO Workshop on Cytotoxocoty, Cell Death and the Immune System, Zaragaza, 17-20 September 2008. Zaragoza: University of Zaragoza, 2008, str. 77. Stoka V., Turk V.: Differentia! regulation of the intrinsic pathway of apoptosis during brain aging. V: New developments in quantitative molecular bioscience : a FEBS advanced lecture course, Island of Spetses, Greece, 10-17 September 2008. IS. I,: s. n.], 2008, AnderluhG., Dolina rM.,Cigic B., Drobnič-KošorokM.,KregarL, Križaj I.,Poklar Ulrih N., Pungerčar J., Renko M., Rozman D., Turk V., Zorko M„ Zakelj-Mavrič M.: Petindvajset let Slovenskega biokemijskega društva. Ljubljana: Slovensko biokemijsko društvo, 2008, 80 str., ilustr. Biochimica et biophysica acta. Proteins andproteomies. Turk V. (član uredniškega odbora 2004-). Amsterdam; London; New York; Oxford; Paris; Shannon; Tokyo; Elsevier. Current protein and peptide science. Turk V, (član uredniškega odbora 2001-). Hil-versum: Bentham Science Publishers. Turk V.: Proteases as important targets for drug design, (predavanje) First World Congress of Bio-2008, Hangzhou, Kitajska, 16. 5.-21, 5. 2008. Turk V.: Cysteine cathepsins and their inhibitors cystatins and t hyop ins: struct ure, interactions and drug design opportunities (predavanje), Tongji University, Shanghai, Kitajska, 23. 5. 2008. Turk V.; Cysteine cathepsins and their inhibitors in healths and disease (predavanje). Liaoning Cancer Hospital, Shenyang, Kitajska, 26. 5. 2008. Turk V.: Cysteine cathepsins and their inhibitors in healths and disease (predavanje), Shaanxi Province Oncology Research Institute, Xian, Kitajska, 28. 05. 2008. Turk V.: Cysteine cathepsins and their cystatin and thyropin inhibitors .Structure based new d rug development and its medical a plication (predavanje). Symposium, Tokushima, japonska, 24. 1. - 26. 01. 2008. Turk V.: Cystein cathepsins and their inhibitors (predavanje). Kyushu University, Fukuoka, Japonska, 29. 01. 2008} Turk V,;Cathepsins and their protein inhibitors- present status (predavanje). The University of Tokyo, Japonska, 30.01. 2008. Turk V.: Cathepsins and their role in medicine (predavanje). Center of chemical biology, School of fundamental scince and technology, Keio University, Tokyo, Japonska, 31.01.2008. Ivan Vidav Vidav I.: Višja matematika, (ponatis), DMFA-Zaloitništvo, Ljubljana 2008. Anton Vratu ša Vratuša A.: Prekmurski človek nekdaj in zdaj. PAZU 2008, str. 6-9. Murska Sobota. Vratuša A,: Moja srečanja z Dragom Grahom. Spominski zbornik ob sedemdesetletnici Draga Graha. Uredila Vesna Kondrič-Horvat, str. 160-172. Ljubljana 2007. VratuŠa A.: Vodniku na pot. Goric ko Na zelenem otoku presahlega morja. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Petanjci, 2008 str. 5-8, Goric ko na zelenem otoku presahlega morja. Ustanova dr. Šiftar jeva fundacija, Petanjci 2008. Uredili Just F„ Kuzmič F., Vratuša A. Igor Vrišer Vrišer L: Slovenska industrija po osamosvojitvi, ib revija, UMAR, letnik XLII, številka 2, Ljubljana, 2008, str. 65-86, 16 kart. Saša Vuga ODLOMKI Vuga S.: Kanarinki, odlomek iz romanesknega triptiha (segment Od našega posebnega poročevalca, Radio Slovenija (nedeljski literarni popoldan). Vuga S,: Britev (1), odlomek iz romanesknega triptiha (segment Britev), Sodobnost 2/2008. Vuga S,: Britev (2), odlomek iz romanesknega triptiha (segment Britev), Sodobnost 3/2008. F-SPJ Vnga S.: Veltk in tih, spominski esej o Lojzetu Kovačiču (ob pisateljevi 80-letnici), Sodobnost 10/2008. Vuga S.: Velik in tih, spominski esej o Lojzetu Kovačiču (ob pisateljevi 80-letnici), radio Slovenija. Vuga S.: Velik in tih, spominski esej o Lojzetu Kovačiču (ob pisateljevi 80-letnici), Spominska knjiga o Lojzetu Kovač i ču Fragmenti o prišleku, Vuga S.; Učilna zidana - Od protomedika Antona Mumika do pisatelja Ivana Preglja (spominski esej). Vuga S.: Baron z levega brega Idrijce, spominski esej o Cirilu Kosmaču (ob 100-le-tnici rojstva). zapis Vuga S.: Razpoloženjsko pismo žlahtnemu doktorju M (zapis v knjigi Otoki umetnosti, ob 60-letniči doktorja Milčka Komelja). Franc Zadravec Zadravec F.: Pesništvo in prostost, Franc-Franc, Murska Sobota 2008, 438 str, Zadravec F.: Pogled na romana Zmagoslavje podgan (2005) Milana Dekle ve in Mu-riša (2006) Ferija Lainička, Slavistična revija, 2008, str. 335-342. Ciril Zlobec pesntSka zbirka Zlobec C,: V Viharjih in zavetrjih srca. Spremna beseda Svetina L: Temna svetloba pesmi, Založba Mladinska knjiga (Zbirka Nova knjiga), Ljubljana 2008. ANTOLOGIJA Iz veka v vek - Slovenska poezija, dvojezična slovens ko-ruska izdaja (Otroške oči, Pobeglo otroštvo, Senik, Klet, Pozdravljen, greh, Hrast, Večer, Skoraj Himna), Pran at, Moskva 2008. koledarska antologija La morte della parola - Umiranje besede, C a len dar io 2009, poesie / Immagini sen-za confini (šest slovenskih in šest italijanskih pesnikov), Errelani, San Vito al Tagliamento 2008. PREDAVANJI Dva velika pesnika; Luciano Morandini in Ciril Zlobec: Petdeset let zgodovine odnosov med italijanskimi in slovenskimi pesniki in intelektualci, Mestni oglejski inštitut »Valmi Puntin«, Oglej, 12, 9. 2008, V iskanju identitete družbe in zbeganega sodobnega človeka v njej. Organizator simpozija: Istituto per i neon tri mitteleuropei, Gorica 27,-28. 1L 2008, Robert Zoreč Gabrijel M„ Kreft M„ Zoreč M. R,: Monitoring lysosomal fusion in electrofused hybrid cells, BRA-Biomembranes, 1778 (2008): str. 483-490. Ste novec M., Kreft M., Grilc S., Pangršič T., Zoreč R.: EA AT2 density at the astrocyte plasma membrane and Ca2' - regulated exocytosis, Molecular Membrane Biology, letn. 25, št. 3 (2008), str. 203-215. Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Erdani-Kreft M., Zoreč R.: Stimulation inhibits the mobility of recycling peptidergic vesicles in astrocytes, Glia, letn. 56 (2008), str. 135-144. Kreft M, Vardjan N, Stenovec M, Zorec R,; Lateral Drift Correction in Time-laps Images by the Particle Tracking Algorithm, European Biophysics Journal letn. 37 (2008), St. 7, str. 1119-1125. Jensen J., Gronning-Wang L., Jebens E., Whitehead J., Zorec R., Shepherd P.: Adrenaline potentiates insulin-stimulated PKB activation in the rat fast-twitch epjtrochlearis muscle without affecting IRS-1 associated PI 3-kin a so activity, Pflugers Ardiiv, letn. 456, št. 5 (2008), str. 969-78. Chowdhury H. H., Rebolj K„ Kreft M., Zorec R., Maček P, Sepčič K.: Lysophospholipids prevent binding of a cytolytic protein ostreolysin to cholesterol-enriched membrane domains, Toxicon , vol. 51, (2008), str. 1345-56. Kreft M„ Zorec R.: Truth about a plant with many names. Nature, letn. 452, št. 7190 (2008), str. 934. Gonila Ive s P. P., Stenovec M., Chowdhury H. H., Grilc S., Kreft M., Zorec R.: Prolactin secretion sites contain syntax in-i and differ from GMI rafts in rat iac-totrophs, Endocrinology, letn. 149, št. 10 (2008), str. 4948-4957. Velebit J., Kovačič P. B., Prebil M., Chowdhury Haque H., Grilc S., Kreft M„ Iseno-vič E. R„ Zorec R.: Rosiglitazone Modulates Insulin-Induced Plasma Membrane Area Changes in Single 3T3 Adipocytes, /. Membrane Biol., letn, 223, št. 3 (2008), str. 141-149. Kreft M., Zorec R.: Anterior pituitary cells excited by G ABA, / Physiol, letn. 586, št. 13 (2008), str. 3023-3024 Jorgačevski J., Stenovec M., Kreft M., Bajič A., Rituper B., Vardjan N., Stoj 11 kovic S., Zorec R.: Hypotonicity and Peptide Discharge from a Single Vesicle. Am. J. Cell Physiol., letn. 295, št. 3 (2008), str C624-31, Zinka Zorko Zorko Z: Spodnjeprleško narečje. Čas. zgod. narodop., 2008, letn. 79 - n. v. 44, št. 1/2, str. 139-145. Zorko Z.: Brez pravic ; Štajerski Slovenci v Avstriji - jezikovne in kulturne razmere. Mohorjev koled., 2008, str. 88-95. Zorko Z.: Koroško narečje v filmu : (Prežihov Voranc: Boj na požiralniku, Pot na klop). V: Pezdirc-Bartol M. (ur.)- Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji: zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za sloven isti ko Filozofske fakultete, 2008, str. 43-50. Zorko Z.: Ohranjanje slovenskega narečja v Porabju na Madžarskem in med šta- jerskimi Slovenci v Avstriji. V: Pavček T. (ur.). Zbornik prispevkov na posredi 15. maja 2007. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008, str. 115-126. Z ur ko Z.: Narečna podoba pri štajerskih Slovencih v Avstriji. V: Košuta M. (ur.). Slovenščina med kulturami, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 19). Celovec [i. e.J Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2008, str. 193-199. Zorko Z.: Kapelski naglas v primeri s (Skrabčevim) knjižnim. V: Toporišič J. (ur.). Škrabčeva misel VI: zbornik s simpozija 2007. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2008, str, [101J -107. Zorko, Z.: Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav. V: Jesen-šek M, (ur), Stuhec M, (ur,), Mednarodni znanstveni simpozij Večjezičnost v Evropski zvezi, Maribor, 13.-15. novembra 2008. Zbornik povzetkov. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, str. 111-112. Zorko Z.: Prleško glasoslovje in oblikoslovje v Volkmcrjevih pesmih. V: Jesenšek M. (ur.). Znanstveni simpozij Prva slovenska posvetna tiskana knjiga v Ma riboru : ob dvestoletnici izida Volkmerjeve Hvale kmetizhkega stana ino to-bazhie trave : Maribor, 22. 10. 2008 . zbornik povzetkov, Maribor: Filozofska fakulteta: Občina: Nadškofija, 2008, [1] f. Benko A., Zorko Z.: Rokopisni slovar Luka Sienčnika v primerjavi z gesli v Ple-teršnikovem slovarju in z narečnimi ustreznicami s Strojne, Šentanela in Ka-ple. V: jesenšek M. (ur). Od Megiserja do elektronske izdaje PleterŠnikovega slovarja, (Zora, 56). V Mariboru: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, str. 274-289, Zorko Z.: Prekmursko ravensko pod na reč je na Ca n ko vi. V: Jesenšek M. (ur.). Življenje in delo Jožefa Borovnjaka, (Zora, 55), Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, str. 257-269. Zorko Z,: Med narečje v Markovcih pri Ptuju. V: Pičerko Peki ar S, (ur), Liponik L. (ur.), Pičerko K. (ur.), Žnidarič M. (ur.). Iz korantove dežele: Občina Markov-ci: o naših krajih in ljudeh. Markovci: Občina, 2008, str. 338-353, Zorko Z.: Narečja v severovzhodni Sloveniji. V: Stanonik M. (ur.). Liidi so guča li: povedke iz zahodnih in osrednjih Slovenskih goric, (Zbirka Glasovi, knj. 34). Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2008, str. 135-137. Zorko Z.; Narečja so bogastvo : prof. dr. Zinka Zorko, izredna članica SAZU, Ognjišče, apr. 2008, let n. 44, št. 503, str. 8-12, portreti, Zorko Z.: Slavnostna beseda. V: Stanonik M. (ur,). Semprimožnik J. (ur), Ivančič Kutin B. (ur,), Babič S. (ur ). Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008, str. 8-9. Zorko Z.: Ob šestdeset let niči izredne profesorice dr. Marije Stanonik. Slav. rev., jan.-mar, 2008, letn. 56, št. 1, str. [95}-96. Zorko Z.: Dialekt izmi v novem slovarju slovenskega jezika : prispevek na strokovnem posvetu o novem slovarju slovenskega jezika, 23, in 24. oktober 2008, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana, 20OS, Zorko Z.: Izbrano besedje v prleškem narečnem prostoru : plenarni prispevek na simpoziju Miklošičevi dnevi 2008 - Jez j k je živ, Ljutomer, Gimnazija Franca Miklošiča, med 3. in 20 novembrom 2008, Ljutomer, 2008. Studia Historka Slovenka. Zorko Z, (članica uredniškega odbora 2005-), Maribor: Pedagoška fakulteta, Oddelek za zgodovino: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001-. Studia Slavica Savariensia. Zorko Z, (članica uredniškega odbora 1995-). Szom-hathely: Berzsenyi Daniel Tanarkepzo Foiskola Szlav Filologiai lute zete, 1992-. Stanonik M. (ur.). Liidi sogučali: povedke iz zahodnih in osrednjih Slovenskih goric, (Zbirka Glasovi, knj. 34). Zorko Z., avtorica dodatnega besedila. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2008. 166 str., [16] str. pril. Viltužnik Vais M.: Vrata mojega srca : zbirka pesmi. Zorko Z., avtorica dodatnega besedila. Dobrava: samozal., 2008. 127 str,, ilustr. Zorko Z., (avtorica recenzije); KnJetnik M.: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2008. 258 str., ilustr. Mitja Zupančič Zupančič M., Žagar V.: Secondary Austrian Pine Forest on the Slovene Karst=Sekundarni gozd črnega bora na slovenskem Krasu. Razpr, - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, 2008, letn. 49, Št. L str. 207-240, ilustr., tab. Slavoj Žižek Žižek S.: Parallakse. Agora (Oslo. Trykt utg.), 2008, nr, 1-2, str. 270-285. Žižek S.: A plea tor a return to difference (with a minor pro domo suma). Crit. imJ., Winter 2006, vol. 32, nr. 3, str. 226-249. Žižek S.: Tolerance as an ideological category. Crit. inq., Summer 2008, vol. 34, nr. 4, str. 660-682. Žižek S.: The violence of the liberal Utopia. Distinktion, 2008, nr. 17, str. 9-25. Žižek S.: Descartes and the post-traumatic subject, Filoz, vestn., 2008, letn, 29, št, 2, str. 9-29. Žižek S.: Why Lacan is not a Heideggerian. Lacari. ink. Fall 2008, nr. 32, str. 134-149, Žižek S.: Kad ideologiji pokažemo srednji prst. Zarez (Zagreb), 2008, god. X., br, 228, str. 22-23. Žižek S.: Jezik, nasilje, nenas: Ije. Zeničke sveske, decembar 2008, br. 8, str. 26-36. Žižek S.: Felices de torturar. Perfil (B. Aires), 9 de marzo de 2008, str, 8-10 Žižek S.: Jenseits des liberalen Realismus. Schweiz. Mon.hefte, Februar/März 2008, nr. 959, str. 5-6. Žižek S.: Die EU-Zyniker. Schweiz. Mon.hefte, September/Oktober 2008, nr, 964, str. 7-8. Žižek S,: Sistemsko nasilje kapitalizma. Zarez (Zagreb), 2008, god. X., br. 228, str. 19-21. Žižek S.: Deibt bleutsch!. Zeif, 6. März 2008, nr. 11, str. 44. Žižek S.: Salomés Lust. Zeit, 13. März 2008, nr. 12, str. 44. Žižek S.: Subversiv overidentifisering. Monde dipl. (Oslo), august 2008, nr, 8, str. 19, Žižek S.: Slutt à gjor noe, snakk!. Monde dipl. (Oslo), november 2008, nr. 11, str, 13. Žižek S.; McCain i Palin zsyJaj^ na wyborców vvielki sen, Europa (Warsz., 1994), 27.-28. 9. 2008, nr. 38 (224), str. 13-14. Žižek S.; Crise : modos de usar. Folha de 5, Paulo, Mais, Domingo, 28 de setembro de 2008, str. 4-5. Žižek S,: Um mundo desregrado. Folha de S. Paulo, Mais, Domingo, 24 de agosto de 2008, str. 12. Žižek S.: The audacity of rhetoric. In these times, September 2008, vol. 32, nr, 9, str. 15. Žižek S.: Through the glas ses darkly. In these times, November 2008, vol. 32, nr. 11, str. 42-44. Žižek S.: El complejo poético-militar. Pais (Madr., Ed. impr.), 7 de agosto 2008, año 33, nr. 11.377, str. 25-26. Žižek S.: Unas gafas para leer entre lineas a McCain. Pais (Madr., Ed. impr.), jueves 2 de octubre de 2008, año 33, n. 11.433, str. 27. Žižek S.: Klassenkampf in Washington. Zeit, 9. Oktober 2008, jg. 63, nr. 42, str. 63-64. Žižek S.: Georg Lukács - filosofo del leninismo. V: Lukács G.: Coscienza di classe e storia : codismo e dialettica, (Marxiana, 1). Roma: Alegre, 2008, str. 121-155. Žižek S.: Cómo leer a Lacan, (Espacios del saber, 70). 1 a ed. Buenos Aires: Paidós, 2008. 136 str. Žižek S.: Denn sie wissen nicht, was sie tun : Genießen als ein politischer Faktor, (Passagen Philosophie). 2., durchges, Aufl. Wien: Passagen, 2008, 320 str. http:// deposit.d-nb.de/cgi-bin/dokserv?id=3047586&prov=M&dok_var=l&dok_ ext-htm. Žižek S., Dolar M.: Druga smierč opery. Wyd, pi erw. Warszawa: Siel, 2008.328 str, Žižek S.: Fragile absolu : ou pourquoi l'héritage chrétien vaut-il d'être défendu?. Paris: Flammarion, cop. 2008.224 str. Žižek S.: Gledati iskosa : uvod u facquesa Lacana kroz popularna kulturu, (Plima- don na). Ulcinj: Plima, 2008. 192 str. Žižek S,: In defense of lost causes. London; New York: Verso, 2008. 504 str, Žižek S., Butler R. (tir,), Stephens S. (ur.J: Ispitivanje realnog, (Biblioteka Epimele- i a). Novi Sad: Akademska knjiga, 2008.421 str. Žižek S.: Lacan : eine Einführung, (Fischer Taschenbuch, 17626). Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag, 2008. 171 str. Žižek S.: Lacan : przewodnik krytyki politycznej, (Séria Przewodniki Krytyki politycznej, t. 3). Wyd. 1, Warszawa: Wydawnictwo Krytyki politycznej, 2008. 167 str, Žižek S.: Lacrimae rerum. 1 a ed. Lisboa: Orfeu negro, 20 08. 276 str, Žižek S.: Mao : De la pratique et de la contradiction. Avec une lettre d'Alain Badtou et la réponse de Slavoj Zizek. Paris: La fabrique, 2008. 317 str, Žižek S., Engelmann P. (ur.): Die Metastasen des G erließen s : sechs erotisch-politische Versuche, (Passagen Philosophie). 2. Ausg. Wien: Passagen Verlag, 2008. 229 str. Žižek S., Vogt E. M,: Der Mut, den ersten Stein zu werfen : das Genießen innerhalb der Grenzen der bloßen Vernuft. Deutsche Ausgabe. Wien: l'ur i a + Kant, cop. 2008. 172 Str. Žižek S,: O nasilju : šest pogleda sa sira ne, (Book marker), Zagreb: Ljevak, 2008. 221 str. Žižek S.: O wierze. Warszawa: Aletheia, 2008. 253 str. Žižek S,: Organes sans corps : Dele uze et conséquences. Paris: Amsterdam, 2008. 253 str, Žižek S.: Paralaks. Istanbul: Encore, cop. 2008, 438 str. Žižek S.: La parallaxe, (Ouvertures), [Paris]; Fayard, 2008. 458 str, Žižek S.: Pervertitov vodič kroz film, (Biblioteka Tvrda). Zagreb: Hrvatsko društvo pisaca: Izdanja Antibarbarus, 2008.202 str, Žižek S,: Psychoanalyse und die Philosophie, des deutschen Idealismus. Neue Ausgabe. Wien: Tu na + Kant, 2003. 478 str. Žižek S.: The sublime object of ideology, New Delhi: Navavana, 2008, XV, 240 str. Žižek S.: Violence : six sidewayS reßecfions, (Big ideas ! small books). New York: Picador, 2008. 262 str. Žižek S.; Violence : six sideways reßections, (Big ideas). London: Profile books, 2008. 218 str. Žižek S,: A visäo em paralaxe. Sao Paulo: Boitempo, cop. 2008. 507 str. Žižek S.: Vold : seksskœve refleksioner, (Radikalfilosofi). A rhu s: Philosophia, 2008. 238 str. Žižek S.: Der Ärger mit dem Realen = Troubles with the real, (Linz,er Augen, Bd, 3). Wien: Sonderzahl, 2008. 101 str. Problemi. Žižek S. (član uredniškega odbora 1990-). Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962-, Lukâcs G.: Coscienza di classe e storia ; codismo e dialettica, (Marxiana, 1). Žižek S, (avtor dodatnega besedila), Roma: Alegre, 2008. 166 str, Robespierre M. de.: Robespierre, entre vertu et terreur, (L'autre pensée). Žižek S. (avtor dodatnega besedila). [Paris]: Stock, cop, 2008, 250 str. Robbins J. W. (ur.), Magee N. (ur.): The sleeping giant has awoken : the new politics of religion in the United States. Žižek S. (avtor dodatnega besedila). New York; London: Continuum, cop. 2008. X, 237 str. Mao Z.: Sobre a prâtica e a contradiçâo, {Série revoluçôes). Žižek S. (avtor dodatnega besedila). Rio de Janeiro: Zahar, 2008. 234 str. Robespierre M. de. Duc ange J. (ur.): Virtude e terror, (Série revoluçônes). Žižek S. (avtor dodatnega besedila), Rio de Janeiro: Zahar, 2008. 233 str, Johnston A: Ziiek's ontology : a transcendental materialist theory of subjectivity, {Northwestern University studies in phenomenology and existential philosophy). Evanston, ML: Northwestern University Press, cop. 2008. XXVI, 330 str, ht t p: //w w w.l oc .gov/c atdi r/en hancemen ts/fy0803/2007042951 - d .h t m 1, http://ww.loc.gov/catdk/enhancemenU/fy0803/200704295Ub.html, http:// www, loc, go v/catd i r/en ha nceme nts/fyO809/200704295î -t. ht ml. Žižek S.: F.njoy your symptom! : Jacques Lacan in Hollywood and out, (Routledge classics). New York; London: Routledge, 2008. XXIII, 280 str., ilustr, Žižek S.: W obronieprzegranych spraw. Warszawa: Wydawnictwo krytyki polityc-znej, 2008. 428 str. Žižek S.: Rumsfeld v panju : množični pogini čebel, Delo (Ljubi.), 5. jul. 2008, leto 50, št. 154, portret. Žižek S.: Produkcija para v Hollywoodu, Ekran, 2008, letn. 45, št. jul./avg.f str, 52-55, ilustr. Žižek S.: The secret clauses of the liberal Utopia. Law crit. (Dordr., Online), 2008, nr. 19, str. 1-18. Žižek S,: Slavo j Žižek: »Su I web siamo soli da van ti il mondo« ; il filosofo sloveno oggi a Gorizia : intellettuaie controverse e spesso controcorrente.... Il Piccolo, 20. nov. 2008, leto 127, Št. 276, str. 11, portret, Znanstveni delavci SAZU Cvetko-Grešnik, Varja, rojena 3. maja 1947, Ljubljana. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991. Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939, Bistrica ob Sotli. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Lah. Avguštin, rojen 8. septembra 1924, Lenart. Geograf, ekonomist, doktor znanosti. Predsednik Sveta za varovanje okolja SAZU do 16. 6.2008. Znanstveni svetnik SAZU od leta 196R. iMavko, Borut, rojen 29. februarja 1944, Ljubljana. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007, Poredoš, Alojz, rojen 20, maja 1953, Ižakovci pri Murski Soboti. Doktor strojništva, redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimalizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. UMRLI ČLANI Andolšek-Jeras, Lidija, rojena 30, julija 1929, umrla 18, decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993, Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23, septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22, členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti. Andrič, Ivo, rojen 10, oktobra 1892, umrl 13, marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953. Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7, avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977, Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10, junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonom skih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 12, maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik 1. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28, februarja 1995. Batenovič, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, f Irvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Stat ion, Teksas, ZDA. Nohelov nagrajenec za kemijo, 1969, Dopisni član od 23. maja 1985. Bar to š, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12, marca 1974, dr, prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 17. oktobra 1958. Bat is, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1, oktobra 2002, dr, veterinarskih znanosti. redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002. Bedjanič, Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21, marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Kari, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Max a Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983. Belič, Aleksandar, rojen 2, avgusta 1876, umrl 26. februarja i960, dr. fit., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6, marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, Dopisni član od 23. marca 1978. Ben ha rt, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni član od 23. maja 1985. Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil„ vodja Bibliografije si a vi k v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka, Dopisni član od 5, februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981, Bevk, France, rojen 17, septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2, junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fiL, redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 3. julija 1964. Bogdanovič, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Boie, fože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 23, maja 1985. Boršnik, Marja, rojena 24, januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil„ redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10, marca 1977. Brajdič, Ivan, rojen 16, junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška, Dopisni član od 18. maja 1989. Brajkovič, V lad isla v, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Izredni Član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni pro fesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26, junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fiL, gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Grodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fiL, redili profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz-Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Bujas, Zoran, rojen 27, decembra 1910, umrl 1L januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985. Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr, veterinarskih znanosti, častni dr, redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7, februarja 1967. Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fiL, redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Cevc, Emilijan, rojen 5, septembra 1920, umrl 30, januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od I. marca 1995 do 7. maja 1996. Cigoj, Stojan, rojen 27, junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14, decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Fran za Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31, januarja 1991. Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996, Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972. Čelešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969. Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981. Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orienta listi ko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976. Čubrilovič, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24, aprila 1981, Deanovič, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil„ redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 21, marca 1974. Detnus, O t to, rojen 4. novembra 1902, umrl 17, novembra 1990, dr tU, ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Despič, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 25. marca 1976. Djordjevič, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profe sor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7, februarja 1969. Djuričič, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2, aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961. Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr, prava, re dni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970, Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IV1C v Caracasu, Venezuela, Popisni član od 10. marca 1977. Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6, avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska, Dopisni član od 17. oktobra 1958, Fett ich, Janez, rojen 9, oktobra 1921, umrl 26, avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21, marca 1974, redni član od 29, marca 1979, Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda S AZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar, Fran Šaleški, rojen 9, februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949. Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979. Franchini, Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29, marca 1979. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 6. junija 1983. Fnčič, Branko, rojen 8, septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Gaspari, Maksi m, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18, marca 1895, umrl 20, januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Gerikovič, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958, Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Geyer, Otto F,, rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stra-tigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgarts Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001. Gligorič, Velibor, rojen 2&. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27 maja 1993. Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni Član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24, aprila 1980 do 30, septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24, junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil„ redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977. Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972, Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil„ gimnazijski profesor, Ljubljana, Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fiL, redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gušič, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fiL, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 3. julija 1964. Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22, decembra 2003, dr, uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, Tedni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fiL, redni profesor za zoologijo na Pri rodos lovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997. Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19, aprila 1968, dr. fll., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 16. maja 1940. liegedušic, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975. H ieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr, filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič, Svetozar, rojen 8. ¡unija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981, Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Ivičj Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979, Jakac, Božidar, rojen 16 julija 1899, umrl 20, novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21, aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18, junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jovčič, Dimitrije, rojen 14, oktobra i 889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25, marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za fiiološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Redni član od 2, junija 1953. Kalin, Zdenko, rojen )L aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni dan od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31, januarja 1985. KambiČ, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani m njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator K P Jugoslavije in K P Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častru Član SAZU od 6, decembra 1949, Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Wa-shingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl U. junija 2008, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl II. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971. Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949. Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11, aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do I. julija 1942 načelnik filozofsko-filoloŠko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 6, junija 1983. Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, tir, fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7, februarja 1965, tajnik istega razreda od 7, februarja 1968 do smrti, Kochansky-Devide, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975. Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894. umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Konstant i no vič, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od 18. maja 1989. Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16- novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Kos, Gojmir Anton,rojen 24. januarja 1896, umrl 22, maja 1970,akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24, marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač, Ciril, rojen 28, septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Miinchnu, Nemčija, Dopisni član od 30. maja 1991. Kostrenčič, Marko, rojen 21, marca 1884, umrl 19, maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SERf od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni Član od 2, junija 1953, Košir, Alija, rojen 6, aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24, junija 1955. Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27, maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Kozak, Juš, rojen 26, junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961. Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19, junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953. Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani, Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953. Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvil, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17 februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970, Kravar, Miroslav, rojen 6, aprila 1914, umri 14. januarja 1999, redni profesor za klasično fiiologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu, Dopisni član od 23. maja 1985. Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Kreft, Brat ko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejSo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 22, decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26, novembra 1966 do 25, marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Krek, Uroš. rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12, januarja 1993 do 7. maja 1996. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Miinchnu, Nemčija, Dopisni član od 27. maja 1993. Krklec, Gustav, rojen 23, junija 1899, umri 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7, februarja 1969. Krleža, Miroslav, rojen 7, julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Redni član od 6. dcccmbra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kuni batov ič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, proza i st, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, maja 1985. Kuret,Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr, prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Kühn, Othmar, rojen 5, novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fiL, redni profesor za paleontologijo in paieobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965, Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in mu-zikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16, junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29, marca 1979. Lavrač, Ivan, rojen 11, februarja 1916, umrl 25, decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umri 15. novembra 1961, dr. med,, častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985. Len ček, Rado L„ rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991. Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redili profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6, junija 1983. Logar, Valentin, rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od S. marca 1975 do 31, oktobra 1979. Lorkovlč, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl II. novembra 1998, redni profe sor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991. Lukič, Radomir, rojen 31, avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987, Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12, junija 1958, dr, teoloških znanosti, dr. fil„ redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani, Izredni član od 16, maja 1940. I.unaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Vseučilišča v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999. Maksimovič, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadži ja ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18, maja 1989, McLaren, An ne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. juiija 2007, redna profesorica v inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec, Dopisni član od 29. marca 1979. Metik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fiL, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16, maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Menart, fanez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8, januarja 1985 do 12. januarja 1993, Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19, avgusla 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA, Dopisni član od 23, aprila 1987. Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985. Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6, februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija, Dopisni član od 6, junija 1995. Michie, Dona Id, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburgu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005. Mihajlovič, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-mate matične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976. Mihalič, Slavko, rojen 16, marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995, Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Skofji Loki, umrl I. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, Redni član od 6, februarja 1965. Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Mohorovičič, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17, decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekt ti ro Univerze v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 6. junija 1983. Mole, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr, fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v K rakov u, Poljska. Dopisni član od 22. decembra 1961, Moszyriski, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7, junija 2001. Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940. Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979 Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Nahtigal, Raj ko, rojen 14, aprila 1877, umrl 29, marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4, januarja 1939 do 27, junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2, oktobra 1945 do 30, septembra 1949. Negovski, Vladimir A„ rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, Dopisni član od 6. junija 1983, Nejcdly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9, februarja 1962, profesor muzi-kologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947. Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3, maja 1969, dr. med,, redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes H t ude s v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak, Franc, rojen 2, junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr, znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5, februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27, maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961. Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 3, julija 1964. Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteteev, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981. Paul in, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za flori st i ko, fitogeografijo in botanično sistem atiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavlov, lbdor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič, Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29, septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965. 1'ersianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979. Pecsi, Mirton, rojen 29, decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989. Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Wasbingtonu. Izredni član od 21, decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1973, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996, Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Pleme!j, Josip, rojen 1, decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil,, častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949, Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Lin i verze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27, maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23, marca 1999 do smrti. Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umri 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Ziirichu, Švica, Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25, marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25, februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Rajičič, Stanojlo, rojen 16, decembra 1910, umrl 21, julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20, marca 1975. Rakovec, Tvan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil,, redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozo fije, redni profesor za slovansko Filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981, Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr, fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-h is tor ¡enega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940' glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19, maja 1950; upravnik In št Rut a za slovenski jezi k; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš, Primoi,, rojen 20. marca 1921, umrl 10, januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr, tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwe-igu. Dopisni član od 3. julija 1964. Ravnikar, Fdvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23, avgusta 1993, in?., arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradheništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1969, redni Član od 29. marca 1979. Rechinger, Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30, decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991, Regen, Ivan, rojen 9, decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. fibloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Saeverud, H a raid, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška, Dopisni član od 25. marca 1976. Safar, Peter, rojen 12, aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za rea-nimatoiogijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave univerze v Pittsburghu, PA, ZDA, Dopisni član od 6, junija 1983, Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16, novembra 1962 do smrti. Savič, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972. Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940- Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, uni v. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27, maja 1997, Sirotkovič, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29, marca 1979. Skok, Pet ar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr, fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967. Sodnik-Zupanc, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25- marca 1976. Sovrè, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani, Redni Član od 2, junija 1953. Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23, aprila 1987. Stankovič, Si niša., rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Štele, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Stern, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 21, marca 1974. Stevanovič, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 20. marca 1975. Stupica, Gabrijel, rojen 21, marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Szentagothai, Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981. SaŠel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Izredni član od 23, maja 1985. Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001. Šidak, faroslav, rojen 4, januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8, decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16, maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21, julija 1975, dr, fil,, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. februarja 1969, Šlcbinger, janko, rojen 19, oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979,dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2. oktobra 1956. Šfampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljuhljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983. Te&niere, Lucien, rojen 13, maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953, Todorovič, Kos ta, rojen 5. julija 1887, umrl 19, septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Tolstoj, Ni kita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Tomovič, Raj ko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni Član od 18. maja 1989. Trofenik, Rudolf, rojen 15, aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr, prava in dr, tli., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Trstcnjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redili profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983, Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil„ dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 1L decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktohra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21, maja 1948, Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR. v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947, Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr, fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18, maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidmar, Josip, rojen 14, oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; Častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16, maja 1940, načelnik m a tema tičn o-prirodos lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz, SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti, Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933,umrl 14. junija2000,dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; Član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968, Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 2. junija 1953, Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Woilman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr, fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu [ovana Hadžija S A ZU, Izredni član od 7. februarja 1969. Zadrti kar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4, oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zaje, Dane, rojen 26, oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zavada, Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30, novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29, marca 1979. Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik S AZU od 20. marca 1975 do smrti. Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25, julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodo-slovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. juiija 1945. Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 3J. marca 1982, Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3, decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. TARAS KERMAUNER (1930-2008) Posloviti se moramo od akademika Tarasa Kermauner-ja. Z žalostjo in spoštljivim občudovanjem jemljem v spomin tako njegov orjaški pisateljski opus kot svoja in naša živa, osebna srečevanja z njim: prvo in drugo je bilo enako razburljivo in inspirativno in ostaja nepozabno. Naj bo ta beseda ob slovesu čim bolj v skladu z njegovo željo, naj bo torej bolj osebna meditacija kot dolžen lamento v Panteonu. Velja namreč, kot se mi je zapisalo pred časom v lavdaciji ob sedemdesetletnici in kar lahko zdaj s poudarkom ponovi ni - da je bil Taras Kermauner ne samo kritični pisec in zgodovinski analitik z briljantno erudicijo in spominom, e nor m no storilnostjo in temperamentom, pisec, kakršnemu pri nas ni bilo in ne bo para, temveč v prvi vrsti občutljiv in radoveden, predvsem pa silaško nemiren človek, zmeraj znova nepotešeno na sledi za novim. Bil je res pristen »eksistenci-alist«, kot ga je zdaj ob smrti označil njegov generacijski tovariš Veljko Rus, To je bil v kompletni svoji življenjski drži, človek, ki je »nazorno demonstriral temeljno eksistencialistično enačbo: esenca je eksistenca (in obratno)«. Človek, sposoben popolnoma izredne, zmeraj znova presenetljive in osupljive - provokativne, predrzne, na prvi pogled anarhične - intelektualne prostosti, hkrati pa tudi socialnega erosa, ki se je odkrival v njegovem odprtem, pozornem, zavzetem komuniciranju z bližnjiki, tako prijatelji kot sovražniki, če uporabim njegovo sintagmo. Privlačil je in zapeljeval »druge, pa tudi sebe« s posebnim čarom, res z neko »breztežno gostoto«, kot pravt Rus. In znal jih je tudi zapuščati in odbijati, kadar je razočaran spoznal, da ljudje niso pripravljeni - ali ne zmoremo - slediti njegovi zahtevnosti, ali se mu jc zdelo, da mu delajo krivico. Ali ga utesnjujejo in se ga polaščajo. Zaradi svoje intelektualne in eksistencialne prostosti, svoje subjektivne svobode je bil pogosto deležen očitkov, da je neodgovoren, da neuravnovešeno menjava ideje in filozofije, kot se mu zdi, da so njegove nenehne »menjave duha« v bistvu neresne, zato nanj pri resnih stvareh ni mogoče računati, Očitali so mu, da je ideološki vetrnjak in skri-boman; da je to, kar piše, vsa ta stotina knjig in nepregledna množica člankov, da je vse to v bistvu nezavezujoče, »gostota«, vendar brez teže ,.. Očitanja so bila lahkomiselna in krivična, pogosto plod površnega branja, celo apriornega zavračanja. Upam si trditi, da ostaja marsikatera Kermauner jeva knjiga sploh nerazumljena, celo neprebrana - a pisal jih je vztrajno in maksimalno zavzeto in s strastjo, ne oziraje se na pomisleke in predsodke, brezpogojno zvest edinole samemu sebi in svoji misli, tistim svojim vedno novim idejam, se pravi neprestanemu iskanju, odkrivanju in opuščanju odkritega in spet iskanju ... Ta njegova z vsemi napori in tveganji pridobljena avtonomnost, prostost v mišljenju in ravnanju, je ostala do zadnjega prvo, temeljno, med vsemi najbolj nezgrešljivo, ne samo idejno-ideološko, ampak kompleksno, ne le pisateljsko in literarno, marveč celovito eksistencialno znamenje njegove ustvarjalne drže. In zagotovo tudi najbolj produktivno znamenje, saj je bil Taras Kermauner brez dvoma prvi med tistimi, ki so na Slovenskem v zadnjih šestdesetih letih najbolj na široko odkrivali prostore duha, zagotovo pa se je med vsemi najbolj dosledno, naravnost trdovratno varoval konven-cionalnosti. Vztrajal je brez popuščanja v kritični (in obenem samokritični) poziciji, se konsekventno in brez računa upiral polaščanja ter ostajal nemirno in radovedno odprt pred »drugim« in »drugostjo«, kot je to v poslednji seriji svojih knjig imenoval sam in kar je tam razvijal v svojevrsten in celovit filozofsko-teološki »koncept« ,.. Taras Kermauner je bil docela atipičen, vendar je bil slovenski intelektualec par excellence. O tem govori dejstvo, da se je v veliki večini svojih knjig tako rekoč manično posvečal slovenski problematiki v najširšem pomenu besede in bi! zavezan literaturi in umetnosti kot temeljnima, konstitutivnima izrazoma slovenske zgodovinske zavesti. Pri tem je privilegirano pozornost posvečal dramatiki, ki je bila sploh centralno torišče njegovega literarno zgodovinskega - in širšega - raziskovalnega interesa. Tako že vse od mladostnih gledaliških kritik pa prvih knjižnih objav v šestdesetih letih, kasnejše doktorske disertacije o Cankarjevi dramatiki, številnih singularnih razprav o sodobnih dramskih avtorjih in širših socioloških-filozofskih obravnav slovenskega gledališča - pa vse do velikanskega ciklusa (v več kot sto knjigah) pod naslovom Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike, nastalega v zadnjih dvajsetih letih. Ta nedokončani ciklus si je Taras Kermauner zastavil po tako rekoč čezčlo-veški, herkulski meri, in je po logiki stvari moral ostati nedokončan. Zamislil si ga je po lastnih besedah kot »paradoksno« veliko sintezo, ki naj bo z vsakršno zaupljivo, religiozno zaupljivostjo odprta v prihodnost: vanjo naj bi bilo zajeto vse mogoče empirično gradivo, rekonstruirani njegovi formativni, idejni, vrednostni idr. modeli - »vse« odločilne postavke v dogajanju slovenskega duha, tako njegove pretekle pojavne oblike kot eventualne odprte prihodnje možnosti... Poskušal je, čeprav je vedel, da je nemogoče, Postaviti pod literarnozgodovin-sko lupo prav vse slovenske dramske tekste; analizirati podrobno, brez vnaprejšnje vrednostne selekcije in ne glede na kan on, implicitne miselne temelje, na katerih so zgrajeni; odkrivati skoz singularno v i žira nje sveta dialektike idej in dinamiko duhovno-igodovinskega življenja, rekonstruirati nekakšno občo fenomenologijo slovenskega duha ... Vse je povezano z vsem kot micelij - se glasi vodilna misel velikega Kermaunerjevcga projekta - posamična besedila na nezaveden način re-flektirajo druga drugo; med avtorji, vsemi, od velikih do najbolj minornih, teče nenehoma skrit, nezaveden »dialog« ... Interpretacijski - in vrednosti okvir - jim zgodovina in kritika odkrivata in določata zmeraj znova, zmeraj na neki način nezanesljivo in arbitrarno. Zgodba nima konca ... Formalna, slogovna, žanrska ipd. določila so manj pomembna; na miselni ravni, ki Kermaunerja v prvi vrsti zanima, estetsko-artistične kvalitete niso odločilne ... Gre za odprto strukturo, za zgodovinopisje, za katero postaja vse tako rekoč enako vsemu, vse na neki način enako relevantno, plod neznanega in neznanskega podtal j a, kjer je vse na pritajen način povezano z vsem - raznoliki fragmenti ene in iste duhovne celote. Najbrž ni treba poudarjati, da je Taras Kermauner načelno in dosledno zavračal literarno zgodovin s ki scientizem - »univerzitetno literarno zgodovinopisje«, kot je pogosto ironiziral - in enako je zavračal seveda ideološko (še zlasti nacionalistično) instrumentalizacijo literature. Gradil je na samosvojih, »alternativ-nihf metodoloških in spoznavnih principih, predvsem na striktni, sistematični avtorefleksiji: posamične interpretacije in analize je opremljal s komentarji in potem s komentarji teh komentarjev, v teoretične tekste vključeval avtobiografsko in drugo anekdot i ko; nenehno širil prostor analize - od posameznih dram in njihovih medsebojnih primerjav na njihov širši - realni ali virtualni - socialnopo -litični, historični in neredko tudi aktualistični kontekst, prostor mu je bil očitno pomembnejši od vprašanja o času in njegovih diahronih determinantah ... S tem je seveda uhajal iz tradicionalnih okvirov literarnega zgodovinopisja; ustvaril je na videz neurejeno - očitali so mu da kaotično -, dejansko pa vendar odprto, natančno premišljeno in konsistentno strukturo, ki pač že sama nazorno priča o prostosti njegovega mišljenja, nikakor pa ne o poljubnosti njegovih analitičnih in interpretacijskih postopkov ... Hkrati Kermaunerjeve razprave presegajo specifično slovensko problematiko, in tu je, kot mislim, tudi poglavitni vzgib in smisel njegove fenomenologije: odkrivati v obravnavanem literarnem gradivu njegovo »drugo«, skrito stran - listo temeljno in bistveno, česar ni mogoče povzeti v zgodovinske, socialne, idejne ... in še manj samo v »slovenske« kategorije. To pa je, kot je pisal, »drugost«, odprto, nepreračunljivo sprejemanje drugega ... Odkriti in osmisliti in znova narediti zavezujočo tisto trajno, v preteklosti tolikokrat ponesrečeno in zlorabljeno, vendar neizpodbitno in nepremagljivo človeško težnjo k transcendentnemu, odrešenjske-mu, božjemu... Andrej Inkret (nagovor na žalni seji SAZU 18- junija 2008) UROŠ KREK (1922-2008) Dovolite mi, da vam v nekaj kratkih potezah poskusim predstaviti življenje in delo svojega kolega, skladatelja Uroša Kreka. Rojen leta 1922 v Ljubljani. Po začetnem, kratkem študiju slavistike je študiral kompozicijo pri prof. Lucijanu Mariji Škerjancu in dirigiranje pri prof, dr. Danilu Svari na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Diplomiral je 1.1949, Od 1950 do 1958 je bil urednik glasbenega programa Radia Ljubljana, nato od 1959 do 1967 asistent Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in od 1967 do 1982 profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od I. 1985 je bil redni član SA2U, dopisni član HAZU od 1977, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, od 1993. Leta 1988 je postal častni član Slovenske filharmonije, leta 1995 pa zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. V študiju kompozicije pri prof. Škerjancu na Akademiji za glasbo, v tistih daljnih poznih 40. letih, je bil študijsko leto pred menoj. Pogosto sva se sreča vala, debatirala o svojih kompozicijskih načelih, metodah, problemih. Čeprav sva imela precej različne pristope, sva se zelo dobro razumela in že tedaj sem opazil njegov močni kompozicijski potencial z osebnimi prvinami, ki so se pozneje samo še razvijale. Bil je tako rekoč že »narejen« in v njegovih nadaljnjih delih je bilo -predvsem v stilu - opaziti relativno malo odstopanj in sprememb. V naslednjih letih, ko je sledila v evropskem glasbenem razvoju tako imenovana avantgarda, se je sicer zanimal za vse nove tokove, ni pa se vključil in prevzel nobenih novih postopkov in načinov glasbenega izražanja, kj so se tedaj pojavljali in množično vplivali na ustvarjalce. Vztrajno je razvijal svoj začrtani osebni program. Z mnogimi že zgodnjimi deli, kot so npr, Simfonietta iz L 1951, Koncert za violino in orkester (1949, rev. 1961), »Mouvements concertants« za godalni orkester (1955) itd., je že vzbudil pozornost kritike in publike, Rad je sodeloval z vidnimi izvrstnimi solisti, npr, z violinistom Igorjem Ozimom, ki mu je napisal delo »Inventiones fe-rales«, flavtistu Janezu Petraču »Concertino« za piccolo in orkester in še mnogim drugim skladbe po naročilu, Kot je sam dejal, pa to nikakor ni vplivalo na njegovo kompozicijsko naravnanost in se zato nikakor ni čutil utesnjenega, ker so se v veliki večini ta dela pokrivala z njegovimi lastnimi idejami in fantazijo. Tu je izredno pomembno njegovo sodelovanje s prijateljem, dirigentom Samom Hubadom, kije praktično krstil vsa njegova orkestralna dela, Med mnogimi deli sem vedno občudoval skladbe za godala. Izreden smisel za zvokov no obdelavo teh instrumentov, tako v solistični kot orkestrski vlogi; lepa in uspela medsebojna igra v koncert an-tnih delih, kot so »Inventiones terales« za violino in godala in mnoge skladbe za godalni orkester, že zgodnja »Sonat i na« (1956), »Mouvements concertants« in kasneje »Sinfonia per archi« iz leta 1973, kjer uporablja izredno bogato zvokov no paleto: celi s ve ž nji harmonsko zanimivih »cl ust rov« ob pestrih ritmičnih vzporedjih punktualnih nastopov. Različni lokovno-teh nični elementi godal (legato, staccato, spiccato, pizzicato itd.) kot osnovna substanca zvokovne materije vzdržujejo bogato zvokovno ravnovesje. O tem sva se pred kratkim pogovarjala z Igorjem Ozimom: saj ni bil violinist, kar bi bilo skoraj res nujno pri tako uspeli kompoziciji za godala, vemo pa, da je v mladosti nekaj časa Študiral kontrabas. Vendar to ne bi bila razlaga: imel je res nekakšen prirojen smisel in okus za godalne instrumente. Sicer pa v njegovem opusu ne manjka del za pihala in trobila: »Koncert« za rog in godalni orkester (1960) »Koncertna fantazija« za klarinet in orkester (I97fi), »Koncert a nt na glasba« za fagot in godalni orkester s harfo in timpani (1954). V njegovih komornih delih nastopajo praktično vsi standardni komorni sestavi, večkrat pa tudi prav prisebni, redko nastopajoči (npr. »Mala suita« za 5 violin in violo). Govorili smo o njegovem instrumentalnem opusu, ki pa ga izdatno dopolnjujejo vokalna dela, V njih je Uroš Krek izdatno uporabljal bogat vir ljudske glasbe. Tu mu je njegovo delovanje v okviru Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani izdatno koristilo pri izbiri gradiva, ki ga je uporabljal v svojih skladbah. To nemalokrat nastopa tudi v njegovih instrumentalnih delih: nekje kot stranska tema v neki sonat ni obliki, drugje kot tema, ki bo služila za variaeijsko obravnavo, ali drugje spet tema, ki bo služila kot melodični vzorec pri celotni obravnavi stavka. Seveda pa mu bo to gradivo slutilo Se pogosteje v njegovih številnih vokalnih delih OtKolo« za mešani zbor, Variacije na narodno pesem »Marko skače« za moški zbor, 10 koroških pesmi za moški zbor, 5 porabskih ljudskih pesmi za mešani zbor, Stara velikonočna pesem za mešani zbor in orgle, »Skrinja orehova« za mešani zbor in še mnogo drugih del). Mnoga so tudi vokalna solistična dela, običajno s spremljavo klavirja (4 pesmi na ljudsko izročilo, 5 narodnih pesmi za visoki glas in klavir), ali »Ca n tu s gratias agentis« za sopran, trobento in orgle, »Canticum Resianum« za mezzosopTan in komorni orkester, »Dve uglasbeni epizodi iz Haydnovega dnevnika« za sopran, tenor in komorni orkester itn. Njegovo ustvarjanje je obsegalo tudi področja scenske, dramske in filmske glasbe. Glasbeni jezik Uroša Kreka je vedno strukturno zelo jasen, pregnanten, disku rz v zgoščenem poteku, zato skladbe nikoli ne presegajo dolžin, ki bi jih narekovala njihova globalna struktura. Nimajo ohlapnih področij, vse je tekoče, prožno. Tudi v poznavanju osnovnih kompozicijskih pojmov neuk poslušalec se bo zlahka predal dogajanju in sledil notranjim napetostim in sprostitvam linearnega poteka, kije naraven, privlačen, razumljiv. V tem bi morda mogli razumeti velik uspeh njegove glasbe pri publiki. Njegov pristop v kompozicijskem snovanju nikakor ni izrazito intelektualen, ampak, kot sam pravi: »Res je, da sem mnogo bolj muzikantski tip skladatelja kot pa neke vrste akademsko izobražen in izučen muzi k. To v mojih skladbah prevladuje. Morda nisem tisti velik talent, ki s seboj prinese vso gibkost kompozicijske tehnike. Mene mora v komponiranju vedno nekaj motivirati.« Seveda pa premisleka v njegovem kompozicijskem snovanju nikoli ne manjka in sam sem ob njegovi razlagi videl skrbno pretehtane formalne dele in njihovo medsebojno ravnotežje. Stil ostaja vedno »njegov«, lahko prepoznaven, morda ravno zato, ker ni želel nikoli slediti in pripadati neki modni orientaciji. Zanimal seje sicer za vse sodobne usmeritve - osnovne radovednosti mu ni manjkalo -, ostal pa je v svojem svetu, kjer pa se tudi ni varno povlekel v neko rutino, zato so v njegovih delih večkrat opazne spremembe stila, Stila, ki ga je - seveda v okviru svojih osebnih estetskih kriterijev - nekako prilagajal osnovnim karakteristikam dela, ki si ga je zamislil. Njegovo stilno orientacijo bi sicer lahko označili za neokl a s ¡cistično, toda postopno obogateno z novimi dognanji. Od začetno še ton al ne ga je prešel v atonalno harmonsko izražanje in pogosto z originalnimi postopki. Kvaliteta zvočnega dogajanja je zanj vedno zelo pomembna. Za svoja dela je Uroš Krek prejel mnoge nagrade in priznanja: dve Prešernovi nagradi za dela, veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1992), šest nagrad Jugoslovanske radiotelevizije, zlato areno iz Pulja za filmsko glasbo (1975), Ead-jurovo nagrado za filmsko glasbo (1976) in Zupančičevo nagrado mesta Ljubljane (1978). Kruta kalvarija, ki jo je moral pretrpeti v vseh zadnjih letih življenja, je dokončno prekinila njegov sicer tako plodovi t ustvarjalni utrip. Janez Matičič (nagovor na komemorativni slovesnosti 12. maja 2008) IVAN BRAJDIČ (1924-2008) Spet smo izgubili enega najzvestejših prijateljev slovenske literature: komaj nekaj dni pred svojim štiriinosemdesetim rojstnim dnem je Jani 5. junija preminil v Zagrebu Ivan Brajdič, rojen 16. junija 1924 v Gornjih Kutih v Gorskem Kotarju, Upoštevaje številne in različne dejavnosti, ki jih je v svojem življenju podpisoval Ivan Brajdič, ga upravičeno lahko opredelimo kot vsestranskega intelektualca (pisatelj, prevajalec, filmski delavec, novinar, publicist, esejist, urednik, gimnazijski profesor, založnik), ob Čemer pa tisti, ki so ga p obli že poznali in z njim v tej ali oni obliki sodelovali, vedo povedati, da sicer ni bil samotar, vendar pa v svoji samosvojosti opazno odmaknjen od vsega, kar ni sodilo v samo bistvo njegovega pisateljskega habitusa. To potrjuje tudi podatek, da seje odločil, čeprav eden najplo-dovitejših hrvaških romanopiscev, za socialno ne ravno zavidljiv status svobodnega umetnika, bil je celo eno samo leto član enega od dveh hrvaških pisateljskih društev (Društva književnika Hrvatske), čeprav njegova bibliografija navaja nad dvajset knjižnih naslovov, pretežno romanov, Brajdič se je s kratko prozo prvič oglasil tik pred drugo svetovno vojno, nadaljeval po njej vse do konca: tako rekoč skoraj tik pred njegovo smrtjo je izšel njegov zadnji roman s skoraj simbolnim naslovom Labodji spev Filipa Malnarja (2008). Za vsa njegova dela bi lahko trdili, da so družbeno kritična, zanimale so ga predvsem usode ljudi, ki jih je življenje tako ali drugače povozilo ali pa se v njem, čisto preprosto, niso znašli. Čeprav je bil Brajdič v hrvaški kulturni javnosti brez premora aktivno navzoč kot hrvaški pisatelj, dejaven tudi pri filmu, v novinarstvu in založništvu, je ves čas izkazoval posebno naklonjenost do slovenske literature. Njegova bibliografija prevedenih slovenskih avtorjev ni nič manj obsežna od bibliografije njegovih izvirnih del. Do slovenske literature je imel aktiven odnos, lahko bi govorili celo o ljubezni, ni je le prevajal, ampak je tudi pisal o njej. Svoje temeljne zapise a slovenski literaturi je celo zbral v posebni knjigi - Z druge strani Sotle iti Kolpe (1998). Čeprav je prevajal tudi poezijo in jo objavljal v revialnem tisku in na radiu, in to v zelo širokem generacijskem in slogovnem razponu, je največ časa in ie kar programsko načrtovane pozornosti posvečal slovenski sodobni prozi, prevedel je domala vse, kar je v določenem obdobju zaznamovalo slovensko prozno produkcijo ali pa bilo tudi samo tematsko ali kako drugače zanimivo v slovenski povojni literaturi. Dovolj ilustrativno je že, Če samo navedemo nekatere avtorje, ki jih je Brajdlč prevedel in izdal v knjižni obliki, nekatere celo večkrat: Edvard Kocbek, Anton Ingolič, Ignac Koprivec, Ivan Potrč, Tone Seliškar, Mira Mihelič, Vitomil Zupan, Beno Zupančič, Jože Javoršek, Pavle Zidar, Kajetan Kovic, Leopold Suhodolčan, El a Peroci idr., vsega skupaj nad trideset knjižnih naslovov. Leta 1984 smo se Slovenci oddolžili Ivanu Brajdiču za njegov prevajalski opus iz slovenske literature (ob njegovi šestdeset let niči) z Zupančičevo listino, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, Štiri leta pozneje (1989) pa ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izvolila med svoje dopisne člane. Ciril Zlobec III POROČILO O DELU SAZU SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2008 Leto 2008 je bilo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti Še eno v vrsti dejavnih in uspešnih let. Na znanstvenem in umetniškem področju je Akademija nadaljevala z izdajanjem periodičnih publikacij in monografij, deloma tudi v sodelovanju z drugim I inštitucijami. Priredila je vrsto znanstvenih in strokovnih simpozijev ter več predavanj. Raziskave na področju naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda so kot do sedaj uspešno potekale v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Osrednji dogodek leta je bilo praznovanje 70. obletnice ustanovitve SAZU 12. novembra, ki je zbudilo precejšnje zanimanje javnosti In sredstev javnega obveščanja. Ob tej priložnosti je bilo mogoče zaznati, da ima Akademija med Slovenci velik ugled, da pa javnost in oblast od nje tudi veliko pričakujeta. Ob obletnici je izšel zadnji del jubilejnega zbornika o slovenskih umetnikih, članih SAZU, ki je bil predstavljen javnosti na slavnostni skupščini, Izdana je bila tudi priložnostna poštna znamka, V okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji je SAZU sodelovala tudi pri organizaciji spremljajočega dogodka, zasedanja II. Foruma nacionalnih etičnih svetov skupaj z EGE - Evropsko skupino za etiko v znanosti in novih tehnologijah na Brdu 28. in 29, februarja ter v Ljubljani 27. februarja. Ugledno srečanje je bilo za organizatorje velik uspeh. Leto 2008 je bilo leto redne menjave vodilnih funkcionarjev Akademije, Šestega maja seje končal mandat predsednika Boštjana Žekša, podpredsednice Alenke Šel i h in podpredsednika Jožeta Trontlja ter glavnega tajnika Matije Gogale, Po splošni oceni je ekipa v preteklih treh letih zadovoljivo vodila Akademijo. Pravzaprav je nadaljevala prejšnje 3-letno obdobje samo v nekoliko drugačni sestavi (z akademikinjo Alenko Šel i h na mestu, ki ga je prej zasedal Kajetan Gantar). Na volilni skupščini 22. aprila je bil za predsednika izvoljen Jože Trontelj, za podpredsednika pa Marko Marijan Mušič in Matija Gogala. Glavni tajnik je postal Andrej Kranjc. Na povabilo predsednika sodeluje pri sejah izvršilnega odbora tudi bivši predsednik Boštjan Žekš. Posebne omembe je vredna javna predstavitev Valvazorjeve ikonoteke 18. junija v Slovenski filharmoniji, s katero je SAZU sporočila, da se končuje veliki projekt, opravljen pod okriljem fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja in s pomočjo velikodušnih podpornikov, zlasti pa po zaslugi neutrudne prizadevnosti dr. Lojzeta Gost i še. S tem je Akademija dodala svoj prispevek k prazničnemu ozračju ob koncu uspešnega slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Omeniti je treba tudi to, da nam je končno uspelo dopolniti zbirko Zakladi slovenske grafike 1995-2005, kije bila predstavljena slovenski javnosti na Ljubljanskem gradu. Akademija je posvetila veliko pozornosti ludi petstoletnici rojstva Primoža Trubarja. Bila je vključena v vrsto slavnostnih dogodkov, 4. junija pa smo priredili slavnost z odmevnim predavanjem, ki ga je imel akademik Boris Paternu o Trubarju in protest a nt izniu. Akademija je ob dnevu osvoboditve - 9, maju, ki je tudi praznik Ljubljane, prejela nagrado mesta Ljubljane. Mestu pa je darovala izvod Ikono teke Valvasorja ne. Akademija je kot doslej vzdrževala redne stike s predstavniki oblasti, visokih forumov in javnega življenja. Preko svojih članov je bila še naprej dejavno navzoča na nekaterih pomembnih ravneh odločanja o javnih zadevah, kot so Svet za visoko šolstvo in Svet za znanost in tehnologijo RS, Senat za akreditacijo Sveta RS za visoko šolstvo, Strateški svet predsednika Vlade RS za kulturo, izobraževanje in znanost, Svet Vlade RS za konkurenčnost in njegova razvojna skupina za organi ziranost javnih razvojnoraziskovalnih in izobraževalnih institucij, delovna telesa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Komisija RS za medicinsko etiko, Usmerjevalni odbor za bioetiko Sveta Evrope, Evropski forum nacionalnih etičnih svetov in druge. Kot poseben dokaz, da se Akademija dejavno odziva na vabila države k sodelovanju, je treba omeniti zgled bivšega predsednika akademika Boštjana Zekša, ki je sprejel položaj ministra Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Člana SAZU zasedata častni mesti senatorja v Evropski akademiji znanosti in umetnosti (akademik France Bernik) in dekana Razreda za naravoslovne vede te akademije (akademik Branko Stanov ni k). Dosedanji predsednik Sveta za varovanje okolja prof. dr. Avguštin Lah je zaradi šibkega zdravja in visoke starosti zaprosil za razrešitev Kot zadnji prispevek zaslužnega ekologa, svetnika SAZU, je izšlo njegovo delo leksikon o gospodarjenju v okolju s pregledno študijo o stanju okolja v svetu in o strategiji naravovarstvenega razvoja. SAZU se je uglednemu sodelavcu zahvalila za njegov veliki prispevek k temu pomembnemu poslanstvu Akademije skozi več desetletij. Obenem je politike spomnila na svoja opozorila: Primerjava podobe naših pokrajin izpred pol stoletja z današnjo zgovorno odkriva lahkomiselno, kratkovidno pridobitniško, mnogokrat tudi brezobzirno sebično zapravljivost slabih gospodarjev. Ta ni značilna samo za Slovence, srečujemo jo tudi drugod. Seznam ekoloških grehov je dolg in zbuja razočaranje, žalost in jezo. Zdi se nam, da v Evropi - vsaj danes - ni veliko tako kakovostne narave, ki bi jo bil kak narod pripravljen žrtvovati za tako majhno korist, vsaj s stališča narodnega gospodarstva in svetovne ekologije, zagotovo pa ne za sporne interese majhnih skupin (cit. iz stališča glede vetrnih elektrarn na Volovji rebri). Slovenija mora bistveno spremeniti svojo strategijo razvoja, saj po metodiki ekoloških odtisov za več kot faktor 2 presega planetarno sprejemljivo porabo naravnih virov in emisij toplogrednih plinov. Po porabi naravnih virov in proizvodnji emisij na prebivalca v Sloveniji (podobno kot druge gospodarsko razvite evropske države) nekajkrat presegamo planetarno trajno sprejemljivo raven. Ključni slabosti sta razsipna raba energije m hitro večanje cestnega prometa. Položaj se v naslednjih 15 letih ne bo izboljšal. Celo če bomo uvedli nove, radikalnejše okoljske ukrepe, bo Slovenija z veliko težavo uresničila sprejeto Kjotsko obvezo o 8-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v obdobju do 2012. Slovenija ima zaenkrat še razmeroma ohranjen okoljski kapital, veliko biot-sko raznovrstnost in ozemeljsko praviloma manjša območja čezmernih pritiskov na okolje, vendar nesprejemljivo potratno porablja naravne vire in hudo preobre-menjuje okolje. Na področju energetike se je vodstvo SAZU opredelilo zoper sporno gradnjo vetrnih elektrarn na naravovarstveno in pejsažno občutljivi lokaciji na Volovji rebri, pa tudi proti številnim neprimernim malim hidroelektrarnam v povimih delih porečij. Enako nasprotuje gradnji novih termoelektrarn na fosilna goriva. Opozarja na neopravičljivo potratnost pri rabi električne energije. Kljub spornosti pridobivanja električne energije iz atomskih central je ta čas morda edina kratkoročno možna in finančno sprejemljiva rešitev, ki ne bi povečala emisij toplogrednih plinov. SAZU pa se zaveda, da je za tako, deloma kontroverzno odločitev potrebno širše soglasje. Razred za medicinske vede in razred za umetnosti sta se javno izrekla zoper širjenje igralnistva v Sloveniji, še posebej zoper goriški mega zabavišč ni projekt. Razred za medicinske vede je opozoril na etično nesprejemljivo tveganje razvijanja zasvojenosti, posebno pri mladostnikih in otrocih. Ta zasvojenost je izredno maligna, je celo mnogo manj ozdravljiva kot alkoholizem ali odvisnost od drog. V nesrečo spravlja poleg patoloških igralcev tudi njihove družine, izgovori in obljube načrtovalcev o preventivi in zdravljenju odvisnosti pa so nepošteno slepilo, SAZU se je opredelila tudi proti predlaganim popravkom zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Opozorila je na nesmiselnost argumentov o svobodi gospodarske pobude v gostinski, zabaviščni, igralniški in podobnih de javnostih, namišljeni diskriminaciji kadilcev in nedopustnosti posega v njihovo dostojanstvo. Z vidika medicine in javnega zdravja so dobrine, ki jih varuje zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, daleč pomembnejše od vseh pravic, na katere se sklicujejo pobudniki za spremembo zakona. Posebno nedopustno bi bilo ponovno izpostaviti zdravstveni škodi ljudi, ki so neprostovoljno izpostavljeni tobačnemu dimu. Se zlasti nevarne poškodbe nastanejo, ko so tobačnemu dimu izpostavljeni kot aktivni ali pasivni kadilci otroci in mladostniki. Zaslužek, ki ga imajo država in posamezniki s prodajo tobačnih izdelkov, nikakor ne dosega neposrednih in posrednih stroškov bolezni, ki so posledica rabe tobaka. SAZU je opozorila na relativno zapostavljenost naravoslovnih ved v srednješolskem izobraževanju in seje zavzela za bolj smiselno vertikalno povezovanje učnih vsebin na tem področju. Z večjim upoštevanjem naravoslovja bi tudi popravili sedanje neuravnoteženo vpisovanje maturantov v smeri visokošolskega študija. Ob tem pa ne bi smeli okrniti humanističnih vsebin, ki oblikujejo odnos do vrednot. SAZU seje kritično odzvala na nekatere postopke pri ocenjevanju kakovosti raziskovalnih skupin, ki so se prijavile na razpis za financiranje raziskovalnih programov v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Organe agencije je pozvala, da upoštevajo sprejete mednarodne standarde za zaupnost recenzij in izogibanje navzkrižju interesov. Izšel je tudi članek o poštenju in dobri praksi v znanstvenem raziskovanju. Vodstvo SAZU je sklenilo posvetiti več pozornosti varstvu pomembnih kulturnih spomenikov in arhitekturne ter urbanistične dediščine vrhunske vrednosti. Strokovna in laična javnost sta vznemirjeni zaradi že opravljenih in načrtovanih grobih posegov v to dediščino, ki dajejo sklepati, da se standardi varovanja umikajo interesom kapitala in da so obstoječi varovalni mehanizmi neučinkoviti. Vodstvo SAZU je sklenilo vzpostaviti neodvisno svetovalno telo, ki bo velike posege v to dediščino ocenilo ne samo glede na standarde stroke, ampak tudi z vrednostnega vidika in opozarjalo odgovorne forume, da zavarujejo vsaj najdragocenejše arhitekturne in prostorske spomenike. Med nujnimi temami so načrtovani posegi v stavbne in urbanistične vrednote stare Ljubljane. Vodstvo SAZU je ocenilo, da je spričo naglega razvoja biomedicinskih ved, ki vse bolj posega v človekove pravice, primerno ustanoviti svet za bi oe ti ko, ki bo v perspektivi prevzel vlogo posvetovalnega telesa na nacionalni ravni. To nalogo je vzelo kot eno prioritet v bližnji prihodnosti. SAZU ima edinstvene pogoje, da izoblikuje uravnoteženo telo, ki bo zavzemalo nepristranska stališča do občutljivih etičnih vprašanj, Predsednik Republike Slovenije dr, Danilo Titrk je Akademiji predlagal, da pomaga pri ustvarjanju verodostojnega, znanstveno neoporečnega pogleda na delovanje pravne države in na kršitve človekovih pravic, za katere je bila odgovorna oblast v desetletjih po drngi svetovni vojni. Pogledi na to so, kot je znano, še vedno konflikt ni. Nekatere interpretacije, predvsem obramba početij, ki pogosto niso bila sprejemljiva s stališča splošno pojmovanih človekovih pravic, kot so zapisane v tedaj že veljavni deklaraciji Združenih narodov, in celo niti skladna z nekaterimi že tako diskriminatornimi državnimi zakoni tistega časa, onemogočajo popravo krivic in otežujejo današnje ustvarjalno sodelovanje ljudi različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj. Akademija je v tej pobudi videla pomembno nalogo, ki bi lahko dala nezanemarljiv prispevek k narodni spravi. Nalogo je zaupala novoustanovljeni komisiji za človekove pravice. SAZU je nadaljevala sodelovanje z drugimi akademijami po svetu in z meda kademijskimi organizacijami, posebno z EASAC (Znanstveni svetovalni forum evropskih akademij), ki nadaljuje začrtani program obravnavanja aktualnih tem po izbiri akademij članic, z združenjem evropskih akademij ALLEA in z mednarodnim akademijskim panelom I AR EASAC izdaja odmevna mnenja, ki jih pro-movira v strokovni javnosti in v laičnih medijih. Zadnja so stališča o biotski pestrosti v Evropi, o ukrepanju zoper naraščajočo odpornost bolezenskih mikrobov proti antibiotikom in a nt ¡mikrobnim sredstvom ter o varstvenih ukrepih proti zoonozam. EASAC odpira novi področji dela pri varstvu okolja in energetiki, kjer bo SAZU sodelovala po svojih zastopnikih. Sicer pa se je nadaljevala izmenjava obiskov v okviru sporazumov, ki jih ima SAZU z akademijami po svetu. Pismo o nameri smo podpisali še s Kraljevo nizozemsko akademijo umetnosti in znanosti. Akademija je članica več evropskih in svetovnih združenj akademij, vendar smo bolj aktivno sodelovali le z manjšino. V Evropski znanstveni fundaciji, ki poleg akademij vključuje tudi agencije za raziskovalno dejavnost, je zdaj poleg Akademije in Slovenske znanstvene fundacije slovenska članica tudi AR RS, ki s svojo finančno podporo in administracijo olajšuje sodelovanje slovenskih znanstvenikov z EZE Akademija aktivno sodeluje tudi z Mednarodno akademijsko mrežo za človekove pravice in s Srednje- in vzhodnoevropsko mrežo akademij (CEEN), ki jo je ustanovila Evropska akademija znanosti in umetnosti. Akademik Ivan Vidav in akademikinja Alenka Šelih sta iz rok predsednika RS Danila Turka prejela odlikovanje zlati red zaslug za narod. V letu 2008 so umrli akademika Uroš Krek in Taras Kermauner ter dopisni član Ivan Brajdič. SAZU je ob koncu leta štela 75 rednih, 27 izrednih in 82 dopisnih članov. Akademik Boštjan Zekš in akademik Jože Trontelj DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 21. februarja in 22. aprila. Skupščina SAZU 21.2._ Skupščino je vodil predsednik akademik Boštjan Zekš. Uvodoma je pozdravil prisotne udeležence februarske skupščine, ki je praviloma namenjena obravnavi finančnega poslovanja SAZU, Ugotovil je, daje skupščina sklepčna, ker je navzočih 59 članov, in predlagal naslednji dnevni red: - potrditev zapisnika skupščine 1. junija 2007, poročilo predsednika o delu Akademije v preteklem letu, - finančno poročilo SAZU za leto 2007, - finančni načrt SAZU za leto 2008, - poda ljšanje m a ndata t rem članom predseds t va po 22. členu za kon a o S A Z U do volilne skupščine 22. aprila 2008, - soglasje k preimenovanju Inštituta za slovensko izseljen sivo ZRC SAZU, - razno. K točki 1: Prisotni k zapisniku prejšnje skupščine niso imeli pripomb, zato je bil soglasno sprejet. SKLEP: Skupščina je potrdila zapisnik seje volilne skupščine, kije bila 1. junija 2007. K točki 2: Predsednik je prebral poročilo o delu Akademije v preteklem letu in prosil prisotne za dopolnitve. Delovanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v preteklem letu potekalo v ustaljenih tirnicah. V letu 2007 smo imeli tri skupščine, finančno februarja, volilno L junija in konec junija slavnostno, na kateri so novoizvoljeni člani prejeli listine o članstvu. Predsedstvo seje sestalo na štirih sejah, izvršilni odbor, ki rešuje tekoče zadeve in se praviloma sestane vsak ponedeljek, razen v času letnih počitnic, pa je imel 36 sej. Osrednji dogodek v prvi polovici leta so bile volitve novih članov Na skupščini 1, junija smo izvolil i osem novih rednih članov, sedem izrednih in dvanajst dopisnih članov. Med novimi Člani sta tudi dva Slovenca, ki stalno živita in delata v tujini. Ze v kandidacijskih postopkih se je postavilo vprašanje smiselnosti starostne omejitve, ki jo zakon in statut sicer določata zgolj za opravljanje funkcij, vendar je posredno povezana tudi z novimi kandidati. Kmalu se bo vsekakor treba izreči o primernosti starostne omejitve na 75 let, ne samo zaradi vse daljše aktivne življenjske dobe, ampak tudi zato, ker oži krog možnih kandidatov za vodenje akademije in razredov, Na pobudo razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede smo se že v začetku leta aktivno vključili v razpravo o metodologiji vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela in javni agenciji za raziskovalno dejavnost predlagali, da sedaj veljavni sistem, ki temelji na dokaj formalni evalvaciji in upošteva predvsem nu meric na merila, oplemenitijo z večjim poudarkom na vsebinskem ocenjevanju. V praksi bi to pomenilo več avtonomije znanstvenoraziskovalnih svetov ved, da bi lahko izoblikovali svoje kriterije in svoj sistem ocenjevanja. Zdi se, da je javna agencija naše predloge v veliki meri upoštevala v novi metodologiji. Prav tako smo sodelovali v razpravi o zakonu o visokem šolstvu in razvojnorazi-skovalni dejavnosti, ki je zainteresirano javnost razburkal in aktiviral zaradi nekoliko nenavadnega načina vodenja javne razprave, V nasprotju z večino drugih institucij smo ju lija pristojnemu ministru poslali konkretne pripombe, ki pozivajo k izdelavi primerjalnih analiz z univerzitetnimi sistemi po svetu in k jasni oceni finančnih posledic sprememb ter vztrajajo na avtonomiji visokošolskih institucij tako na področju priprave študijskih programov kot pri upravljanju in zaposlovanju, Ob vsem tem pa ne smemo spregledati prednosti in pasti, kijih ponuja pri nas sicer še zelo nov sistem javno-zasebnega partnerstva. S posebno izjavo za javnost se je izvršilni odbor vključil v aktualne razprave o slovensko-italijanskih odnosih in izrazil zaskrbljenost nad stališči iLalijanske politike ob dnevu spomina na žrtve fojb; opozoril je na nesorazmerje med uničeno naravo in proizvedenimi kilovati električne energije v primeru postavitve vetrne elektrarne na Volovji rebri. Dva razreda, razred za medicinske vede in razred za umetnosti, sta pripravila izjavi o škodljivih posledicah, ki naj bi jih imela izgradnja megazabaviščnega parka na Goriškem, Po več kot letu dni se je zaključila razprava s profesorjem Hanom Steenvvijkom z Univerze v Padovi, ki je želel rezijanščino kot samostojni jezik vnesti v sistem ISO standardov za jezike. Na podlagi polemike, v katero je bil vključen zlasti razred za filološke in literarne vede, je profesor Steemvijk odstopil od svoje namere. Delavni so bili tudi naši sveti in odbori ter kabinet akademika Franceta Kemika. Komisija za slovenščino v javnosti pri odboru za slovenski jezik je pripravila izredno odmeven enodnevni posvet o stanju, stiskah, zagatah in zakladih našega jezika zdaj in jutri, tu in na tujem. Posvetovanje so s predavanji obogatili številni člani SAZU in drugi ugledni slovenisti in ljubitelji naše besede ter tako prispevali k razpravi o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Razprave smo izdali v posebnem zborniku. Odbor za preučevanje narodnih manjšin je pripravil dvodnevni znanstveni posvet Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama, ki je govoril o sožitju in interkulturnosti v panonskem svetu in je bil dobrodošel del medkulturnega dialoga kot ene od vrednot Evropske unije. Svet za energetiko je razpravljal o nacionalnem projektu celovite izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji, ki v razmerah večje skrbi za čisto okolje niso zanemarljivi. Biblioteka SAZU je pridobila skoraj 7.700 knjižnih enot, tako da znaša celotni knjižnični fond okroglih 513.000 enot. Poleg tega je prevzela zapuščino po pokojnem dopisnem članu dr, Stanislavu Hafnerju, koroškem Slovencu, ki nam je zapustil knjižni fond z okoli 5.000 knjigami, predvsem znanstvenimi publikacijami. Na skromni slovesnosti je knjige Akademiji formalno izročil njegov sin dr, Gerhard Hafner, Objavljanje izjemnega rokopisa Latinsko-slovenskega slovarja Frana VVie-sthaierja, ki je nastajal več kot 110 let in se hrani v Biblioteki SAZU, seje zaključilo z izdajo zadnjega, šestega zvezka, v novembru. Precej truda je bilo vloženega v pripravo Akademij i ne zbirke povojne slovenske grafike in v odkup del. V okviru Fundacije Janez Vajkard Valvasor nadaljujemo z izdajo zbirke Iconotheca Valvasoriana. Poleg tega je fundacija denarno pomagala pri izdaji knjige Valvasor in astronomija. Fundacija dr, Bruno Breschi je pripravljala dvojezično komentirano izdajo krajših besedil Primoža Trubarja in Tomaža Hrena, ki so pomembna za slovensko literarno zgodovino. Razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih izhajanju periodičnih publikacij in monografij, je bila določena z razdelilnikom, ki ga je kot vsako leto pripravila komisija za tisk. Poleg edicij pod naslovom Razprave II. in IV. razreda smo izdali sedem del oziroma sofinancirali izdajo najmanj treh del skupaj z ZRC SAZU in sofinancirali izdajo petnajstih drugih publikacij. Med knjigami velja izpostaviti delo Slovenski pesniki in pisatelji akademiki v angleškem jeziku, omeniti pa moramo tudi zbirko faksi m i lov Svetega pisma z naslovom Biblia Slavka, ki predstavlja najstarejše slovenske prevode Svetega pisma. Zbirka je izšla pri nemški založbi F, Schoningh, vodja večletnega projekta, od zamisli do izdaje, pa je bil akademik Jože Krašovec, Akademija je tudi v letu 2007 s svojimi člani sodelovala v znanstvenem svetu in upravnem odboru ZRC SAZU in na ta način izvrševala svoje ustanoviteljske pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na znanstveno, kadrovsko in upravno politiko. Preko proračuna Republike Slovenije smo zagotovili sredstva za nadaljevanje izvajanja programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in investicijska sredstva. Poleg tega smo se uspešno vključili v reševanje finančne sanacije inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zavedajoč se, da gre za ustanovo, ki varuje in skrbi za identiteto naroda na jezikovnem področju. Poleg tega sodelujemo pri reševanju finančnih težav Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, ki se je znašel pred vprašanjem nadaljnjega obstoja. Pri teh bojih za finančno preživetje gre v bistvu za dejstvo, da inštituti ZRC SAZU predstavljajo vrhunsko kadrovsko mrežo raziskovalcev, ki se ukvarjajo z naravno in kulturno dediščino naroda, in njihove raziskave ne morejo biti pokrite s komercialnimi pogodbami, ker tržno niso zanimive, so pa nujne. In zaradi tega bi jih morala država finančno bolj velikodušno podpreti. Na področju mednarodnega sodelovanja bi izpostavil novico, daje konec leta 2007 Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije poleg SAZU in Slovenske znanstvene fundacije postala članica Evropske znanstvene fundacije (EZF}. Preko Agencije in njenega finančnega zaledja se bo Slovenija tako lahko bolj aktivno vključila v evropske raziskovalne projekte. Sprejem nove članice je bil pospremljen z obiskom dr. Johna Marksa, i z vr Snega direktorja EZP, v Sloveniji, ko se je srečal z vodstvom vseh treh članic. Po obisku akademika Branka Stanovnika pri Kraljevem društvu v Edinburgu smo vzpostavili sodelovanje v okviru 7. raziskovalnega programa, katerega koordinatorje omenjena škotska ustanova. S svojimi projekti sta se v program zaenkrat vključila Inštitut za raziskovanje krasa in Gozdarski inštitut Slovenije. Skupaj s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti smo decembra pripravili dvodnevni posvet Pariška mirovna konferenca in mirovni sporazum z Italijo, katerega namen je bil predvsem potrditi in utrditi veljavnost sklenjenih pogodb. Podprli smo tudi stališča EASAC o bioterorizmu, etiki na področju raziskovalnega dela in nevarnosti, ki jo človeštvu prinaša vedno večja odpornost infekcijskih bolezni na zdravila. Podpisali smo sporazum o sodelovanju z romunsko akademijo ter obnovili sporazum o sodelovanju z bolgarsko akademijo znanosti, na podpis pa še čaka pismo o nameri s Kraljevo nizozemsko akademijo umetnosti in znanosti. V okviru medakademijskega sodelovanja je Slovenijo obiskalo 30 tujih znanstvenikov, devet slovenskih strokovnjakov pa je odšlo v tujino. Na podlagi sporazuma o sodelovanju nam je Hrvaška akademija znanosti in umetnosti vrnila razstavo in v Cankarjevem domu pripravila pregled italijanske grafike iz 16. in 17. stoletja. Eeto 2007 je bilo za naše člane bogato z nagradami in priznanji: prejemnik Prešernove nagrade je bil akademik Janez Matičič, akademik Janez Orešnik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju jezikoslovja, dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke je bil akademik Ivan Bralko, izredni član Jože Pirjevec pa je postal ambasador znanosti Republike Slovenije; akademik Branko Stanovnik je prejel mednarodno nagrado, ki jo v spomin prof. A. N. Kos tu podeljuje Univerza Lomonosov iz Moskve, Najvišje francosko odlikovanje vitez legije časti jc prejel starosta slovenskih pisateljev dopisni član Boris Pahor, akademik Tone Pavček pa je postal častni občan glavnega mesta Ljubljana, če omenimo le najvidnejše nagrade in priznanja. Poročilo je zaključil s spominom na naše člane, ki so se poslovili v tem letu. Zapustili so nas redna člana Ljubo GoliČ in Andrej O. Župančič ter dopisni člani Donald Michie, Zoran Konstant i novic, Leopold Kretzenbacher, Anne McLaren, Milan Maceljski, Marton Pecsi in Slavko Mihalič. Ob koncu leta je imela Akademija 77 rednih, 27 izrednih in 83 dopisnih članov. Podpredsednica je predlagala, da se v poročilo vnese še dejavnost SAZU na področju Mednarodne mreže za človekove pravice, glavni tajnik pa je opozoril, da smo s pripravo nove internet ne strani posodobili tudi elektronsko poslovanje. SKLEP: Skupščina je soglasno potrdila predsednikovo poročilo o delu SAZU za leto 2007. K točki 3: Upravni direktorje pripravil elektronsko podprto predstavitev poslovanja v letu 2007. SAZU je za svoje delovanje in delovanje ZRC SAZU prejela v preteklem letu iz proračuna 3.625.001 evrov. Kot je bilo razvidno iz grafičnega prikaza, je ZRC SAZU od tega zneska prejel 21 %, za materialne stroške smo porabili 14 %, članske nagrade so udeležene s 40 %, preostalih 25% pa odpade na bruto plače. Svoje prihodke SAZU pridobiva še iz Javne Agencije za raziskovalno dejavnost RS, preko donacij ter nekaj s prodajo publikacij, najemnin in oddajanja počitniških zmogljivosti, kar je zneslo približno 135.000 evrov. Odhodki, ki so v preteklem letu znašali 3.759.511 evrov, so bili praktično enaki kot v letu 2006, vendar so presegli prihodke za L037 evrov. Za materialne stroške in storitve smo porabili 192.761 evrov, za energijo, komunalne in poštne storitve 60,092 evrov, uporaba službenih vozil je stala 11.678 evrov, službena potovanja pa 34.618 evrov. Letos smo obnovili okna na dvoriščni fasadi, belili zahodne sobe v 3. nadstropju in obnovili dvigalo, tako da smo za tekoče vzdrževanje objektov porabili 38.099 evrov, ZRC SAZU pa smo za izvajanje dolgoročnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda namenili 271,239 evrov, bruto plače so se dvignile za 2,8 % in so znesle 955.828 evrov, članske nagrade 1.490.565 evrov, za investicijsko vzdrževanje pa smo porabili 504.925 evrov (predvsem adaptacija objekta Novi trg 2 in nova fasada na dvoriščni strani). SKLEP: Skupščina je soglasno potrdila finančno poročilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2007. K točki 4; Upravni direktor je v nadaljevanju predstavil še finančni načrt proračunskih sredstev SAZU za leto 2008. Na podlagi zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je ta v proračunu Republike Slovenije, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 114 dne 13. decembra 2007, navedena kot nevladni proračunski uporabnik pod šifro 3911, Država nam je za delovanje namenila 3,7 % več kot v letu 2007 in sicer 3.898.134 evrov. Približno 74 % tega zneska predstavljajo plače in članske nagrade, slabih 7 % oziroma 256.750 evrov prejme ZRC SAZU za izvajanje programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, za materialne stroške bomo lahko porabili 2,7 % oz. 108.331 evrov, fondu upokojenih akademikov je namenjenih 1,5 % prihodkov, mednarodno sodelovanje je ovrednoteno z 80.958 evri oz, 2 %, približno toliko pa nas bo stal tudi tisk Letopisa in drugih publikacij, nakupu novih knjig pa je namenjenih 22.363 evrov. Investicijam bomo namenili 250.375 evrov oz. 6 %. Preostali del prihodkov bomo dobili od prodaje knjig, donacij, stanovanjskih zadev itd, Predsednik se je zahvalil za obe nazorni poročili, iz katerih je razvidno, da smo skoraj v celoti odvisni od »dobre volje države«. Spomnil je na zelo razširjeno prakso, zlasti na Zahodu, kjer podobne ustanove prejemajo znaten del sredstev tudi z donacijami in volili. Seveda pa se je treba zavedati, da so bogatejši posamezniki pripravljeni postati meceni šele, ko akumulacija privatnega kapitala doseže primerno višino. SKLEP: Skupščina je soglasno potrdila finančni načrt Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2008. K točki 5: Predsedstvo SAZU je na seji 6.11. 2007 ugotovilo, da seje mandat trem članom predsedstva, izvoljenim po 22, členu zakona o SAZU, iztekel, in sicer: akademikoma Jožetu Mačku in Tonetu Pavčku 27. 10, 2006 ter akademiku Saši Svetini 4. 11. 2007, Predsedstvo meni, da je smiselno izvesti vse postopke volitev v organe SAZU istočasno, to je na volilni skupščini 22. aprila 2008. SKLEP: Na podlagi 10. sklepa seje predsedstva z dne 6. 11. 2007 skupščina SAZU akademikom Jožetu Mačku, Tonetu Pavčku in Saši Svefirci, izvoljenim po 22. členu zakona o SAZU, podaljšuje mandat za opravljanje funkcije članov predsedstva do prve volilne skupščine 22. aprila 2008. K točki 6: Predsednik je prisotne obvestil, da je ZRC SAZU vložil predlog za spremembo imena Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracijske Študije ZRC SAZU. Predlog sta že podprla znanstveni svet inštituta in upravni odbor z obrazložitvijo, da bo preimenovanje omogočilo sočasno vključevanje teoretskih in metodoloških raziskav v evropske migracijske projekte in študije ter zunaj Evrope. Raziskovalna področja izseljen-stva in migracija sta pomemben sestavni del mednarodnih migracijskih študij, ki so del humanistične in tudi družboslovne stroke. Predsedstvo SAZU je predlog obravnavalo na seji 19. februarja in je spremembo sicer podprlo, vendar se je ob predlogu razvila daljša debata, v kateri so člani izrazili različna stališča, skupščina pa je tista, ki odloči. V obsežni razpravi so sodelovali akademiki Kajetan Gantar, Andrej Kranjc, France Bernik, lože KraŠovec, Ivan Kreft, Branko Stanovnik, izredni član Zorko Si m-čič ter akademika Janez Sketelj in Janko Kos, VeČina je bila do predloga v zvezi s spremembo imena Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, zadržana. Menili so, da je bil Inštitut ustanovljen z namenom, da bo proučeval položaj slovenskih izseljencev po svetu, saj je kar sedmina narodovega telesa v tujini. Izseljenci se že tako ali tako čutijo zapostavljene v primerjavi s slovenskimi manjšinami, Študije o izseljencih bi morali okrepiti, ne pa da začenjamo z raziskavami globalnih migracij. Člani tudi niso sprejeli pojasnila, da je sprememba imena potrebna zaradi lažjega vključevanja v evropske projekte, in pričakujejo, da se predlog vsebinsko bolje razloži. Predsednik akademik Boštjan Žekš je predlagal, da pred stavniki SAZU v organih ZRC SAZU pripravijo poročilo o dejavnosti Inštituta za izseljenstvo ZRC SAZU in ga nato predložijo razredom v obravnavo. Ko bo predlog vsebinsko dodelan in bodo o njem razpravljali razredi, bo skupščina o zadevi ponovno odločala. SKLEP: Skupščina SAZU ni podprta predloga za spremembo imena Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (en glas proti, en vzdržan in 57glasov za). K točki 7: 7. 1 Podpredsednica je poročala, da so tako razredi kot predsedstvo SAZU že obravnavali predlog in soglašali, da se SAZU s skupnim finančnim prispevkom članov vključi v odpravo posledic izjemno težkih naravnih nesreč, O vsakem skupnem finančnem prispevku posebej odloča izvršilni odbor, pri tem pa upošteva dejstvo, da se sredstva lahko zberejo, kadar je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,6 % bruto nacionalnega proizvoda. Na skupščini 22, aprila bodo člani prejeli v podpis tudi izjavo, s katero bodo lahko takoj izrazili soglasje k oblikovanju skupne finančne podpore za odpravo posledic naravnih nesreč, SKLEP: Skupščina je soglasno potrdila predlog, da na podlagi sklepa izvršilnega odbora redni in izredni člani v primeru hude naravne katastrofe prispevajo 100 evrov za odpravo posledic. 7.2 Glavni tajnik je obvestil prisotne, da je Slovenska filharmonija 13, januarja letos akademiku Dragotinu Cvetku posthumno podelila naziv »častni član«, in sicer za njegove zasluge pri preučevanju zgodovine Slovenske filharmonije. Pripravila: Glavni tajnik: Lucija Goric ki akademik Matija Gogala Skupščina SAZU 22. 4._ Skupščino je odprl predsednik akademik Boštjan Žekš. Uvodoma je pozdravil udeležence zasedanja, ki je namenjeno volitvam vodstva SAZU. Ugotovil je, da je skupščina sklepčna, ker je navzočih 76 članov, in predlagal naslednji dnevni red: L potrditev zapisnika skupščine 21, februarja 2008, 2. poročilo predsednika za zadnje mandatno obdobje, 3. izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine, 4. r a z rešitev pred se d n i ka, obeh podpredsed n i ko v i n glav n ega taj n i ka ter t reh čl a -nov predsedstva po 22. členu SAZU, 5. predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika ter tri člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, 6. poročilo verifikacijske komisije, 7. volitve, 8. razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine. K točki 1: Prisotni k predlaganemu dnevnemu redu in k z zapisniku prejšnje skupščine niso imeli pripomb, zato je bil soglasno sprejet. SKLEP: Skupščina je potrdita zap is n ik skupščine, kije bila 21. februarja 2008. K točki 2: Obširno poročilo o delu je predsednik podal že na februarski skupščini, tako da se je v tem osredotočil samo na nekaj bistvenih poudarkov in pomembnih dogodkov: - po lanskoletnih volitvah je Število izrednih članov naraslo za sedem, število rednih članov pa za osem. Skupno Število rednih in izrednih članov je 104, vendar so zraven tudi štirje člani, ki živijo in delajo v tujini; - razredi so se sestajali na sejah in obravnavali aktualna družbena vprašanja, prav tako sveti in odbori; - že dalj časa potekajo interne razprave o (ne) primernosti zakonsko določene starostne omejitve na 75 let za funkcionarje; - vključili smo se v polemike o vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela, ki potekajo na MVŠZT in ARRS; - odzvali smo se na razne posege v okolje, ki po našem mnenju povzročajo nepopravljivo spremembo krajine: postavitev vetrne elektrarne, predlog zakona o Triglavskem narodnem parku, gradnja zabaviščnega centra na Goriškem; - Fundacija Janez Vajkard Valvasor zaključuje delo na izdaji faks i milnega natisa grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana in pripravlja v juniju slavnostno predstavitev v Slovenski filharmoniji ter predvideno udeležbo predsednika republike; - med dosežki na izdajateljskem nivoju velja omeniti tudi zbi rko faksimilov Svetega pisma z naslovom Biblia Slavica ter delo Slovenski pesniki in pisatelji akademiki, ki je izšlo v angleškem jeziku; - po zaslugi oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ki ga vodi akademik Branko Stan ovni k, se bilateralno sodelovanje s tujimi akademijami povečuje, razširili smo ga še na Kraljevo nizozemsko akademijo umetnosti in znanosti in Romunsko akademijo, poleg tega smo člani različnih združenj, ki povezujejo akademije (A L LE A, E ASAC, 1A P, CEEN), ter Evropske akademije znanosti in umetnosti; na predlog mednarodne mreže za človekove pravice smo pristojnim poslali več pisem podpore znanstvenikom, ki so zaprti brez sodbe oz, na podlagi nepravičnega sojenja; - v projekt povezovanja Evropskega parlamenta z znanstveno sfero (pairing system) sta bila na naš predlog vključena dva slovenska kandidata; vsako leto pa se mladi znanstveniki na podlagi našega priporočila udeležujejo srečanj z Nobelovimi nagrajenci v nemškem Lindauu; - z ve likodušni m i d onacij a m i far m ace vtske d ru žbe K r ka, d, d., i z Novega me st a smo ustvarili zbirko Zakladi slovenske grafike z zdaj že 143 grafičnimi listi; - v sklopu slovesno st i ob 70 - let n ici S AZU j e Pošta Slo ven ije izdala zna mko. Banka Slovenije pa žal ni sprejela pobude za izdajo spominskega kovanca; ■ ob 500 ■ let niči Trubarjevega rojstva načrtuj emo vjunijuslovesnozasedanjez referatom akademika Borisa Paternuja, v sodelovanju z ZRC S AZU pa bomo pripravili še tridnevni znanstveni simpozij o slovenskem jeziku v 16. stoletju; - župan Lju bij a ne gospod Zora n Ja n ko vič j e S A Z U ob 70 - le t n ic i podel i 1 nagrad o glavnega mesta Ljubljane. K točki 3: Po pregledu izstopajočih dogodkov v času od 2005 do 2008 je predsednik predlagal, da se preide k volilnim opravilom. Za verifikacijsko komisijo je predlagal; - izredno članico Zinko Zorko za članico in - akademika Lojzeta Lebiča za člana. Za volilne komisije pa je predlagal; - izrednega člana Marijana Pa ven i ka za predsednika, - izrednega člana faneza Lamovca za člana, - akademika Roberta Zorca za člana. Prisotni niso podali predlogov proti in so soglasno potrdili člane obeh komisij. Akademik Boštjan Žekš, ki se mu s koncem meseca izteče drugi mandat na predsedniškem mestu, se je v imenu izvršilnega odbora zahvalil vsem članom SAZU za sodelovanje in podporo, prav tako zaposlenim ter posebej gospe Darji Pate, kije vodila njegovo pisarno. Nato je predlagal, da vodenje skupščine prevzame delovno predsedstvo v sestavi: akademik France Bernik kot predsednik in akademik Franc Forstnerič ter izredni Član Robert Zoreč kot člana. Tudi ta predlog so prisotni soglasno potrdili. K točki 4; Akademik France Bernik se je v imenu delovnega predsedstva zahvalil za izkazano zaupanje, da izpelje volilno skupščino do konca. Navzoče je zaprosil za razpravo o poročilu akademika Boštjana Zekša. Ker k poročilu ni bilo pripomb, je bilo sprejeto. 2. SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela poročilo predsednika akademika Boštjana Žekša za obdobje 2005 do 2008. Na podlagi 47. člena Statuta je bil nato sprejet SKLEP: Skupščina razrešuje predsednika akademika Boštjana Zekša, podpredsednika aka-demikinjo Alenko Šelih in akademika Jožeta Trontlja ter glavnega tajnika akademika Matijo Gogalo. K točki 5: Predsedujoči akademik France Bernik je povabi I k besedi predlagatelje posameznih kandidatov za vodstvene funkcije in člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Za predsednika imamo enega kandidata, za dve podpredsedniški mesti se potegujejo trije kandidati, za glavnega tajnika je en kandidat in za člane predsedstva po 22. členu kandidira pet akademikov. Kandidata za predsednika akademika Jožeta Trontlja je predstavil akademik Janez SketeJj. Kandidata za podpredsednika akademika Petra Fajfarja je predstavil akademik Josip Globevnik. Kandidata za podpredsednika akademika Matijo Gogalo je predstavil akademik Ivan Kreft. Kandidata za podpredsednika akademika Marka M. Muštca je predstavil akademik Lojze Lebič. Kandidata za glavnega tajnika akademika Andreja Kranjca je predstavil akademik Ivan Kreft. Kandidate za člane predsedstva, akademike Kajetana Gantarja, Andreja Jemca, Alojza Kralja, Alenko Šelih in Mitjo Zupančiča, pa so predstavili akademiki Primož Simoniti, Lojze Lebič, Josip Globevnik, Raj ko Bratož in Ivan Kreft, Predsedujoči je navzoče povabil k razpravi o kandidatih, vendar so bile utemeljitve dovolj izčrpne in jasne, tako da ni bilo dodatnih vprašanj. K točki 6: Članica verifikacijske komisije izredna članica Zinka Zorko je na podlagi pregleda liste prisotnosti in podatkov o članih SAZU podala naslednje poročilo: Od skupno 104 članov SAZU je rednih članov 77, izrednih pa 27, Na seji je prisotnih 76 članov, pisno jih je volilo II, torej bo v prvem krogu volilo 87 oz. 83,7 % volilnih upravičencev. K točki 7: Predsednik delovnega predsedstva akademik France Bernik je ugotovil, da je skupščina sklepčna. Za izvolitev članov vodstva in članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU se v prvem krogu volitev zahteva večina glasov vseh članov, to je 53 glasov. Predsedujoči je še ugotovil, da je pisno glasovalo 11 članov, in sicer: akademiki Ivan Bratko, Igor Grabeč, Gabrijel Kernel, Uroš Krek, Janez Leveč, Jože Maček in Igor VriŠer ter izredni člani Bojan Čerček, Jože Pirjevec, Franc Strle in Peter Štih. Po tem pojasnilu so prisotni člani SAZU pristopili k volitvam. K točki 8: Predsednik volilne komisije izredni član Marijan Pavčnik je prebral rezultate volitev: Kandidat za predsednika akademik lože Trontelj je prejel 84 glasov. Kandidat za podpredsednika Peter Fajliar je prejel 40 glasov. Kandidat za podpredsednika Matija Gogala je prejel 46 glasov. Kandidat za podpredsednika Marko M. Mušič je prejel 81 glasov, Kandidat za glavnega tajnika Andrej Kranjc je prejel 84 glasov. Od 104 volilnih upravičencev jih je glasovalo 87 oz. 83,7%, neveljavnih glasovnic ni bilo. Kandidat za člana predsedstva akademik Kajetan Gantarje prejel 62 glasov. Kandidat za člana predsedstva akademik Andrej Jemec je prejel 45 glasov. Kandidat za člana predsedstva akademik Alojz Kralj je prejel 33 glasov. Kandidatka za članico predsedstva akademikinja Alenka Šelih je prejela 70 glasov. Kandidat za člana predsedstva akademik Mitja Zupančič je prejel 41 glasov. Od 104 volilnih upravičencev jih je glasovalo 86 oz. 82,7 %, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Na podlagi volilnih rezultatov je predsednik volilne komisije ugotovil, da so bili izvoljeni naslednji kandidati: akademik Jože Trontelj za predsednika, akadem ik Marko M. Mušič za podpredsednika za področje humanistike, družboslovja in umetnosti, akademik Andrej Kranjc za glavnega tajnika, akademikinja Alenka Šel i h ter akademika Kajetan Gantar in Andrej Jemec za Člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Volitve za podpredsednika za področje naravoslovja, tehnike in biomedicine ter za tretjega člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU se ponovijo v drugem krogu. Kandidat za podpredsednika mora za izvolitev prejeti večino glasov vseh rednih in izrednih članov, to je vsaj 53 glasov. Kandidat za člana predsedstva mora v drugem krogu prejeti večino glasov vseh osebno navzočih volilnih upravičencev. V drugi krog volitev sta se uvrstila kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največje število glasov, to sta akademik Andrej Jemec in akademik Mitja Zupančič, Po razglasitvi voiitev in izdelavi novih glasovnic so prisotni pristopili k drugemu krogu volitev. Po premoru za štetje glasov je predsednik volilne komisije razglasil rezultate. Od 104 volilnih upravičencev se je drugega kroga udeležilo 73 članov oz. 70,2 %. Za podpredsednika za področje naravoslovja, tehnike in biomedicine je bil izvoljen akademik Matija Gogala, ki je prejel 63 glasov, za člana predsedstva po 22, členu zakona o SAZU pa je bil izvoljen akademik Andrej femec, ki je prejel 38 glasov. Akademik France Bernik, kije vodil delovno predsedstvo, je čestital novoizvoljenemu vodstvu in mu zaželel, da bi se ob upoštevanju pozitivnih tradicij uspešno spopadalo z novimi izzivi in preizkušnjami. Novemu vodstvu je čestital tudi dosedanji predsednik akademik Boštjan 2ekš, kandidate, ki tokrat niso imeli sreče na volitvah, pa prosil, da še naprej sodelujejo pri delu Akademije, saj so že s svojo kandidaturo dokazali, da člani SAZU od njih to pričakujejo. V imenu novega vodstva seje volivcem za izkazano zaupanje zahvalil predsednik akademik Jože Trontelj. Prav tako se je zahvalil vsem, ki so kandidirali, saj so tako volivci lahko izbirali med več kandidati. Novo vodstvo si bo prizadevalo za ohranitev dobrega imena in ugleda Akademije ter upa, da bo lahko nadaljevalo odlično tradicij o predsednike v od akademika Janeza Milčinskega do akademikov Franceta Bernika in Boštjana Zekša. Pripravila: Glavni tajnik; Lucija Gorički akademik Matjaž Gogala RAZREDISAZU Razred za zgodovinske in družbene vede_ Razred je imel štiri seje (12. februarja, 3. junija, 14. oktobra in 13, novembra). Pred sejami razredov so bile (razen 14, oktobra) še seje obeh oddelkov (za družbene in za zgodovinske vede). Od 1. junija je namesto akademika Rajka Bratoža novi tajnik razreda izredni član Marijan Pavčnik, ki je tudi načelnik oddelka za družbene vede. Novi načelnik oddelka za zgodovinske vede je izredni član Peter Stih, ki je to zadolžitev prevzel od akademika Bratoža, Težišče prve seje je bila razprava o listi kandidatov za vodstvene funkcije SAZU na majskih volitvah. Razred je soglašal s predlaganimi kandidati; izmed članov razreda je bila za članico predsedstva (po 22. členu zakona o SAZU) predlagana akademikinja Alenka Šelih, ki je bila v prejšnjem obdobju podpredsednica SAZU. Za novega predstavnika v znanstvenem svetu ZRC SAZU je bil predlagan izredni član Peter Stih. Posebna pozornost je bila namenjena razpravi o razmerah v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Razred je potrdil natis dveh publikacij Muzi kološkega inštituta ZRC SAZU Druga seja je podprla prizadevanja, da Terminološka sekcija pri Slovenskem sociološkem društvu nadaljuje s pripravami sociološkega terminološkega slovarja. Razred je soglašal, da Državni svet skupaj s SAZU pripravi znanstveni posvet ob 20-letnici Pisateljske ustave. V organizacijski odbor sta bila imenovana akademika Valentin Hribar in Veljko Rus. Razred je naklonjeno pozdravil zamisel, da SAZU občasno opozori na odprta vprašanja etike javnega delovanja. Razred je sprejel več predlogov o novih članih v znanstvenih svetih ZRC SAZU. Tretja seja je bila namenjena zlasti pripravam na volilno skupščino, ki bo maja 2009. Razred je soglašal, da se v letu 2009 ne voli novih izrednih članov in da se dopisni člani, ki so slovenski državljani, lahko prerazporedijo med redne člane SAZU. Med redne člane je treba prerazporediti tudi sedanjega izrednega člana Jožeta Pirjevca, ki je bil od 6. junija 1995 dalje dopisni član SAZU. Za novega dopisnega člana je bil predlagan prof. dr. Silvin Koš a k, za nova redna člana pa sta bila predlagana sedanja izredna člana Slavko Splichal in Marijan Pavčnik. Četrta seja je potrdila, da se za novega dopisnega člana predlaga prof. dr. Silvin Koša k; pisni predlog in utemeljitev sta pripravila akademik Janez Orešnik in akademikinja Biba Teržan, Seja je obravnavala in sprejela okvirni program dela V Itlu 2008 se je zamenjalo vodstvo Akademije: nekdanji predsednik Boštjan Žeki predaja dolžnosti novemu predsedniku Jožetu Tromlju. (Foto SAZU) Ob okroglih oblemicah vodstvo Akademije povabi jubilante na sprejem: akademika Ivana Vidava ob 9f)-letnici (zgoraj) in akademika Janka Pleterskega ob 85-letnici (spodaj). (Fotn SAZU) Podpis sporuma o sodelovanju s Kraljevo nizozemsko akademijo umetnosti in Tnannsti (predsednik SA.ZU in tajnik za mednarodne zadeve KNAW}_ (Fnta SAZU) Predsednik kosovske akademije Rexhep Isitlafli (na levi) se o sodeLovanfu na jezikoslovnim področju pogovarja i akademikom Janezom Grešnikom. (Foto SAZU) Nišo Akademijo sta obiskala slovenska ministrica ia visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler-Dolinai (zgoraj) in madžarski veleposlanik dr. jozsef Czitkor (spodaj). (Foto SAZU) za leto 2009, Predvidenih je več predavanj, kongres Evropskega kriminološkega združenja, več simpozijev in okroglih miz (npr. o aktualnih manjšinskih vprašanjih), v načrtu pa je tudi več knjižnih del, ki jih pripravljajo akademik Stane Gabrovec, izredni član Peter Štih, akademik Valentin Hribar, akademik Zdrav ko Mlinar in izredni član Marijan Pavčnik. Razred je razpravljal tudi o kritičnem finančnem položaju, v katerem seje znašel Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Oddelek za družbene vede je imel 25. marca skupno sejo s predstavniki Terminološke sekcije Slovenskega sociološkega društva. Seja je na načelni ravni soglasno podprla pripravo sociološkega terminološkega slovarja; izvedba je odvisna zlasti od tega, ali bo pristojna enota Fakultete za družbene vede lahko zagotovila institucionalno vodenje, pridobiti pa je treba tudi ustrezna raziskovalna sredstva. V letu 2008 je bilo organiziranih več predavanj, ki so jih imeli dopisni član Slobodan Perovič, prof. dr. dres. h. c. Bernhard Hansel in prof. dr. Heinz Dop-sch. Izredni član Jože Pirjevec je organiziral posvet o sodelovanju matičnih in zamejskih Slovencev v času odprtih meja, akademik Valentin Hribar, akademik Veljko Rus in izredni član Marijan Pavčnik pa so z referati sodelovali na posvetu ob 20-letniči Pisateljske ustave. Izšlo je več del, ki so jih ob finančni podpori SAZU pripravili člani razreda: Pravica in moč za samoodločbo (akademik Janko Pleterski), Streifzüge durch das Mittelalter. Ausgewählte Abhandlungen 1980-2007 (dopisni član Hans-Diet rieh Kahl; delo sta uredila akademik Raj ko Bratož in izredni član Peter Stih), Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi: raziskovanja na Koprskem in v svetu (akademik Zdravko Mlinar), Preureditev oblasti (prof. dr. Mireille Delmas-Mar-ty; spremno študijo je pripravila akademikinja Alenka Šelih), Vodnik po naravni in kulturni dediščini {¿bčin na območju Krajinskega parka Goričko (souredil akademik Anton Vratuša) in Izročilo pravne znanosti (uredil in spremna beseda: izredni član Marijan Pavčnik). Trije člani razreda so praznovali okrogle življenjske jubileje: Zdravko Mlinar je dopolnil 75 let, Janko Pleterski 85 let in Alenka Šel i h 75 let. Več članov je prejelo visoka odlikovanja in priznanja: izredm član Peter Štih je bil izvoljen za izrednega člana Avstrijske akademije znanosti, akademikinja Alenka Šelih je bila odlikovana z zlatim redom za zasluge za dolgoletno znanstvenoraziskovalno delo na področju pravne znanosti, akademikinja Biba Teržan je prejela nagrado za življenjsko delo na področju arheologije, akademik Valentin Hribarje bil odlikovan z zlatim redom za zasluge. Marijan Pavčnik Razred ¿a fiiološke in literarne vede Razred je ob koncu leta 2008 štel 13 rednih, 2 izredna in 14 dopisnih članov. Med letom je umrl redni član Taras Kerniauner, čigar spomin je na žalni seji počastil izredni član Andrej Inkret. Člani razreda so v tem letu načrtovali, se usklajevali in sklepali na štirih rednih sejah, in sicer 4, marca, 27. maja, 23. septembra in 25. novembra. Med drugim se je nadaljevala diskusija o statusu rezijanščine kol narečja slovenskega jezika v zvezi s stopnjujočimi se političnimi poskusi lokalnih faktorjev, da bi jo razglasili za samostojen, arhaičen slovanski jezik/dialekt brez korenin v slovenščini. Ta prizadevanja bi lahko prinesla nezaželene, kulturnopolitično in politično nevarne posledice za status ali celo obstoj Režij a nov kot pripadnikov slovenskega narodnega telesa, V tem smislu je bil aktiven uredniški odbor, ki sta ga sestavljala akademika Toporišič in Paternu s pripravami za publikacijo SAZU Resiano lin dialetto sloveno; v njej so poleg spremne besede in predgovora natisnjene štiri prevedene temeljne jezikoslovne razprave izpod peres naj kom peten tne j šili slovenskih avtorjev (Ramovš, Rigler, Logar, Toporišič). Besedilo je v italijanščino prevedla prof. Liliana Spinozzi Monai (Čedad). Publikacija z letnico 2008 je natisnjena. V diskusijah o publikaciji je bilo tudi podčrtano, da bo treba poskrbeti za primerne javne predstavitve v Sloveniji in zamejstvu (zlasti Trst, Videm) in poslati izvode na vse ustrezne naslove in institucije. Člani razreda so na nekaj sejah namenili veliko pozornosti vprašanjem, ki se ob pripravi novega zakona o univerzah na Slovenskem zastavljajo v zvezi s položajem, vlogo in pomenom slovenskega jezika v življenju in delu univerz, predvsem kar zadeva slovenščino kot učni jezik in jezik znanstvenih publikacij univerzitetnih delavcev. Ker država finančno podpira predavanja v angleščini, zlasti za tuje študente, ki prihajajo k nam na študij za semester ali dva, se utegne zgoditi, da bomo v ne tako daljni časovni perspektivi postopoma izgubljali slovenščino kot učni jezik, kar bi nedvomno zavrlo tudi razvoj slovenskega znanstvenega jezika in slovenske znanstvene in strokovne terminologije. Tu se zastavljajo načelna, pa tudi povsem praktična vprašanja nakazujoče se dvoje-zičnosti, vendar bi morala biti slovenščini kljub načelni znanstveni odprtosti in vpetosti v mednarodni znanstveni svet na slovenskih univerzah zagotovljena dominantna vloga. Prihaja do paradoksa: slovenščina ima danes po eni plati bolj ugodno situacijo kot nekoč v zgodovini, ki pa bo izvotljena, če bo nadaljnji razvoj prepuščen nereguli ranim naključjem. Priča smo glasovom, ki na nekaterih fakultetah zahtevajo domala vsa predavanja v kakšnem študijskem programu v angleščini. Isto velja za znanstvene objave in stališča, po katerih objave v slovenščini, npr, pri habitiladjskih postopkih, štejejo zelo malo, vsaki objavi, npr. v angleščini pa se priznava neka apriorna večvrednost. To stanje je še posebej pereče pri tako imenovanih nacionalnih vedah. Seveda nihče ne zanika potrebe po uveljavljanju slovenske znanosti v mednarodni znanstveni javnosti, vendar je ob tem treba posvečati vsaj enako pozornost tudi razvoju znanstvene misli, ki pač mora dobiti in imeti svoj izraz tudi v slovenščini. - Na pogovor o teh in sorodnih vprašanjih je razred povabil predsedujočega Rektorske konference prof. dr. Rada Bohinca, ki pa se na vabilo ni odzval. 20. marca 2008 so bile na dobro obiskani konferenci in v živahni diskusiji predstavljene tri publikacije z letnico izida 2007: najprej (jezikoslovne) 20. zvezek Razprav H. razreda s članki in prispevki 23 jezikoslovcev in jezikoslovk v uredništvu akademika Toporišiča, nato pa (v sozaložništvu z ZRC SAZU) dvojezična monografija akademika Krašovca Svetopisemska lastna imena / Biblical Proper Names in 5. zvezek Etimološkega slovarja slovenskega jezika - Kazala dr. Marka Snoja in dr, Simone Klcmenčič. Pod konec leta pa je akademik Krašovec podpisal pogodbo z mednarodno založbo (New York in London) o natisu angleške verzije navedene monografije, s čimer bo dosežena maksimalna svetovna distribucija. - Razred je predložil Predsedstvu SAZU v sprejem publikacijo O siovsfvt/ na Kranjskem s transkribiranimi in komentiranimi besedili Primoža Trubarja, Janeza Vajkarda Valvasorja in Janeza Gregorja Dolničarja v uredništvu mag. Luke Vidmarja. Prav tako se je zavzel za dve na svetovnem spletu prosto dostopni elektronski izdaji SAZU in ZRC SAZU: mag. janeža Topliška Leksikon slovenskih priimkov (s prenosom podatkov iz Bezlajevega Začasnega slovarja slovenskih priimkov, 1974, vendar s pridržkom, daje potrebno soglasje dedičev F. Bezlaja) in Doklerjevega Griko-slovenskega slovarja (1915) v digitalizirani obliki, ki jo je pripravil dr, Gorazd Korošec. Vsi trije predlogi so bili na predsedstvu sprejeti. V Trubarjevem jubilejnem letu so posamezni člani razreda sodelovali na številnih znanstvenih simpozijih in drugih prireditvah. Akademik Paternu je na slavnostni skupščini SAZU 4. junija 2008 predaval o pomenu in izročilu Trubarja in protestantizma. Seveda so člani razreda razpravljali tudi o predlogih za novo vodstvo SAZU, Tako so za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU uspešno predlagali v izvolitev akademika Gantarja. Za prihodnje napredovanje v redno članstvo so predložili oba izredna člana, prav tako so sprejeli predlog za novega dopisnega člana in imenovali recenzente. Akademik Kmecl je bil kot predstavnik SAZU imenovan za člana sveta Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Akademik Krašovec je bil povabljen v članstvo European Reference Index for the Humanities (ERIH) kot ekspert v panelu Religijske študije in teologija, Zaradi smrti akademika Ker-maunerja, poročevalca za našega kandidata za Nobelovo nagrado za književnost, je poročilo obnovil in dopolnil izredni član Inkret, Primot Simoniti Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Razred je imel v letu 2008 16 rednih, 7 izrednih in 18 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede 10 rednih, 4 izredne in 12 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 6 rednih, 3 izredne in 6 dopisnih članov. Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze v ZRC SAZU, pač pa na univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s katerimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstev financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji. Razred so do 31. maja 2008 vodili akademik P. Fajfar kot tajnik razreda, akademik j. Globevnik kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in tehniške vede in akademik L Grabeč kot načelnik oddelka za tehniške vede, od 1. junija 2008 pa ga vodijo akademik). Globevnik kot tajnik razreda, akademik G. Kernel kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in tehniške vede in akademik J. Leveč kot načelnik oddelka za tehniške vede. V letu 2008 je imel razred pet rednih sej: 31. januarja, 3. aprila, 12. junija, 16. oktobra in 13, novembra. Razred je na seji 31. januarja izvolil akademika J. Globevnika za novega tajnika lil. razreda. Na isti seji je razred je potrdil akademika P. Fajfarja kot kandidata razreda za podpredsednika SAZU in akademika A. Kralja kot kandidata razreda za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Pred sejo razreda 3. aprila sta oddelka na ločenih sejah izvolila nova načelnika oddelkov, akademika G. Kernela za načelnika oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede in akademika J, Leve a za načelnika oddelka za tehniške vede. Na seji razreda 3. aprila je razred izvolil akademika J. Leve a za namestnika tajnika III. razreda. V septembru sta oba oddelka pričela z evidentiranjem kandidatov za nove člane SAZU. V skladu s sklepom seje predsedstva, da v letu 2009 ne bomo volili novih izrednih članov, sta postopek za njihovo evidentiranje ustavila. Na svoji seji 16. oktobra je razred obravnaval tri prispele predloge za napredovanja izrednih članov v redne člane (T. Bajd, F. Gubenšek, M. Tomaževič) in en predlog za novega dopisnega člana, in vse tri sklenil posredovati predsedstvu, na svoji seji 13. novembra pa je obravnaval še tri predloge za nove dopisne člane in jih tudi sklenil posredovati predsedstvu. Razred je imel še dve dopisni seji, po elektronski poŠti, eno v maju, ko je podprl predlog, da se akademiku Ivanu Vidavu podeli odlikovanje za njegovo izjemno delo in zasluge pri razvoju znanosti in izobraževanja v Sloveniji, in v decembru, ko je izbral za dve odobreni mesti dopisnih članov dva od predlaganih štirih kandidatov za nove dopisne člane, in sicer fizika Jamesa W. Cronina iz ZDA in strojnika Manfreda Geigerja iz Nemčije. Člani razreda smo na sejah 16. oktobra in 13. novembra, sicer brez posebnih sklepov, razpravljali o letošnjem ocenjevanju predlogov raziskovalnih programov na ARSS. Ugotovili smo, da je pri ocenjevanju predlogov prihajalo do konflikta interesov, ker so se medsebojno ocenjevali predlagatelji, ki konkurirajo v isti skupini, o čemer so podali odklonilno mnenje tudi nekateri tuji recenzenti. Povedano je bilo, da bo ARRS spremenila dosedanji postopek ocenjevanja in da je problem medsebojnega ocenjevanja prisoten v več evropskih državah, ki so večje od Slovenije (npr. Portugalska), kjer ga v glavnem rešujejo s tujimi recenzenti. Omenjen je bil predlog, da bi uvedli posebne inovativne projekte (kot innovative grants v ZDA) za mlade znanstvenike. Razpravljali smo tudi o problemu slovenskih znanstvenikov v tujini, ki se želijo vrniti v domovino in za katere bi morali odpreti poseben kanal za financiranje, podobno kot to delajo druge države. Razred je imel dve tiskovni konferenci ob predstavitvi novih knjig, Knjiga člana razreda akademika Mihe Tišlerja z naslovom Jezik molekul. Kemično sporočanje in sporazumevanje, ki jo je izdala SAZU, je bila predstavljena 19. junija, zbornik Anton Peterlin, 1908-1994, Življenje in delo, ki ga je izdala SAZU skupaj z Inštitutom Jožef Štefan in je posvečen 100-letnici rojstva slovenskega fizika, akademika A. Peteri i na, prvega profesorja fizike na ljubljanski univerzi in tvorca Instituta Jožef Štefan, pa je bila predstavljena 25. septembra. Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in zunaj nje. Akademik B. 2ekš je bil do volitev 22. aprila predsednik SAZU in po svoji funkciji Član številnih organov zunaj SAZU. A kademik H. Stanovnik je predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Akademik R. Blinc vodi Odbor za trajnostni razvoj SAZU, akademik J. Peklenik pa Svet za energetiko SAZU, Izredni član T. Bajd je predsednik upravnega odbora ARRS, član Odbora RS za Zoisovo nagrado in član upravnega odbora Slovenske matice. Akademik G. Kernel in izredni član L Emri sta predsednika znanstvenih svetov za naravoslovje in tehniko pri ARRS. Akademik L Grabeč je član komisje ARRS za ocenjevanje primernosti raziskovalnih projektov in mentorjev mladih raziskovalcev. Akademik J. Peklentkječlan Strateškega sveta predsednika vlade za energetiko Slovenije. Akademik R. Blinc je v letu 20G8 prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju fizike trdne snovi, akademik 1, Vidav pa je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge za izjemne zasluge pri razvoju znanosti in izobraževanja v Sloveniji, Akademiku J. Pek len i ku je v letu 2008 Tehniška univerza v Aachnu (Nemčija) podelila zlati doktorat za izredne znanstvene dosežke. Josip Globevnik Razred za naravoslovne vede Razred je imel ob koncu leta 2008 14 rednih, dva izredna in 11 dopisnih članov. Sestal se je na treh sejah in več neformalnih posvetovanjih. Na sejah smo razpravljali o kandidatih za nove člane našega razreda, o stališčih SAZU glede raziskovalne politike v Sloveniji in delovanju ARRS. Tudi v letu 2008 smo se posebej posvetili problematiki vloge biologije in drugih naravoslovnih ved v osnovnih in srednjih šolah ter problematiki varstva okolja. Člani razreda smo sodelovali tudi pri pripravah na Darwinu posvečeno leto 2009. Razpravljali smo o vsebinskih in organizacijskih zadevah naših publikacij. Acfa carsologica, letnik 37 (2008). V letu 2008 smo izdali tri številke revije (ena enojna m ena dvojna) v novem, bolj ustreznem formatu in novi grafični podobi, Objavljeni so bili prispevki s kraško vsebino avtorjev z vsega sveta, med njimi je tudi vrsta vodilnih svetovnih strokovnjakov. Letnik 37 (2008) je bil posvečen 60 letnici Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. V letu 2008 sta izšla dva zvezka RazpravIV. razreda SAZU (49/1 in 49/2). Prvi zvezek je geološki, oziroma paleontološki z devetimi razpravami. Drugi zvezek je biološki, predvsem s področja botanike, ki obsega 4 obsežnejše razprave. V razredu in uredniškem odboru smo razpravljali o novem imenu, formatu (obliki) in sploh posodobitvi revije. Odločili smo se za spremembo v letu 2009 ob 50. letniku revije. Ta se bo imenovala Foha biologica et geotogica, format in videz pa bosta usklajena s publikacijo Acta carsologica. Ob izidu publikacij je razred organiziral tiskovno konferenco. Od 22. do 25. maja 2008 je na SAZU potekalo posvetovanje Mehanizmi ekso-citoze, ki so ga organizirali Academia Furopaea, Slovensko društvo za fiziologijo in IV. razred SAZU. Na znanstvenem posvetu so udeleženci izmenjali svoja mnenja v živahnih razpravah. Prav tako seje poglobilo tudi sodelovanje na področju fiziologije med Univerzo v Mariboru in Univerzo v Ljubljani, Posvetovanja se je aktivno udeležil tudi Nobelov nagrajenec prof. Neher, ki mu je bila dan pred začetkom sestanka tudi svečano podeljena listina o dopisnem članstvu v SAZU. V tem Času je potekalo na SAZU tudi mednarodno srečanje mladih raziskovalcev, ki proučujejo mehanizme eksocitoze, 20. novembra 2008 je razred na SAZU organiziral predavanje prof. dr. Jureta Piškurja (z Univerze v Lundu, Švedska) z naslovom Biologija 21, stoletja; zakaj pa ne tudi aplikacije, patentne prijave in nove »bioteh« družbe? Predavanje je bilo izredno dobro obiskano. Razred posebej spremlja delovanje Alpskega foruma in UEAA (Union of Eu ropean Academies for Science Applied to Agriculture, Food and Nature). Člani razreda aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih. Ivan Kreft Razred za umetnosti Razred je imel ob koncu leta 13 rednih, 5 izrednih in 13 dopisnih članov, Drugega aprila je umrl redni član Uroš Krek. Za vedno se je poslovil tudi naš dopisni član hrvaški književnik Ivan Rrajdič. O umrlem akademiku Urošu Kreku je na žalni seji govoril fanez Matičič, V letu 2008 je imel razred 6 sej. Na seji 13. februarja je bil soglasno izvoljen za novega tajnika razreda akademik Lojze Lebič, za namestnika pa izredni član Niko Grafenauer. Predaja dolžnosti je bila opravljena 22, aprila. Na prvi seji po novem letu je razred razpravljal In predlagal kandidate za novo vodstvo SAZU. Posebno pozornost je posvetil besedilu, ki ga je napisal Saša Vuga o igralni-štvu na Goriškem. Po usklajevanju v razredu in v dogovoru z medicinskim razredom je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela. Nekatera odprta vprašanja in nesporazume v zadevi pesmi Otona Župančiča in njegove pesmi Zlato jabolko, ki jih je načel Tone Pavček s pismom tajniku razreda v decembru 2007, je prišlo do internega dopisovanja preko tajnika razreda med Tonetom Pavčkom, Dragom Jančarjem in Zurkom Simčičem. 1'isma so shranjena v arhivu razreda. Na drugi seji v tem letuje razred predlagal kot kandidata za podpredsednika SAZU Marka Mušiča, ob tem pa je bila razprava tudi o potrebnem sodelovanju med razredom za umetnosti in razredom za zgodovinske in družbene vede o možnostih kandidatov s področja umetnostne zgodovine, muzikologije in filozofije, za katere je naš razred zainteresiran. Na tretji seji (označena je kot 34.) je razred razpravljal o kritičnih vprašanjih in dogajanjih na področju arhitekture in urbanizma tako v Ljubljani kot na celotnem ozemlju Slovenije. Niz kritičnih pripomb pa tudi predlogov so izrazili: Janez Berili k, Saša Vuga, Drago Jančar, Stanko KristL Marko Mušič, Tone Pavček, Tomaž Šalamun, Ciril Zlobec in drugi. Poudarjen je bil pomen javnih razprav, v katerih bi sodelovali poleg arhitektov, urbanistov, menedžerjev itn. tudi ljudje z drugih področij znanosti in umetnosti, Na četrti seji pod vodstvom akademika Lojzeta Lebiča je bila obnovljena želja po srečanju predstavnikov petega razreda s prvim, da se ob prihodnjih volitvah posveti pozornost umetnostnoteoretičnim področjem: umetnostni zgodovini, teoriji umetnosti in arhitekture in muzikologiji. V razpravi o strategiji razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana za obdobje 2008-2011, ki zadeva vsa umetniška področja, so bila izražena številna kritična stališča v zvezi z združevanjem in preimenovanjem institucij, ki imajo svoje prepoznavno ime doma in v svetu, Še «posebej pereče pa postaja vdiranje alternativne pod kulturne miselnosti, ki ogroža dosežke visoko organiziranih kulturnih ust a- nov (koncertni prostori, gledališča, galerije ...)«, kot se je izrazil akademik Lojze Lebič. Niko Grafenauer je na peti seji poročal o pripravah na simpozij ob 100-le-tnici rojstva Zorana Mušiča, ki bo februarja 2009. Glede organizacije simpozija o akademiku Lojzetu Kovač iču so se dogovarjali s Študentsko založbo Niko Grafenauer, Lojze Lebič in upravni direktor Zoran Mezeg. Kljub nekaterim kritičnim pripombam članov razreda glede Zbornika Staven sA;i slikarji, kiparji in arhitekti akademiki in izstopu akademika Marka Mušiča iz uredniškega odbora, tajnik razreda akademik Lojze Lebič verjame, da bo »delo vzorno dokončano« in predstavljeno ob 70-letniči SAZU, kar je bilo uresničeno 12. novembra, javnosti je bil Zbornik predstavljen na tiskovni konferenci 18. decembra. Na zadnji seji v letu 2008 je razred razpravljal o sklepu glede prestopa dopisnih članov Alojza Rebule, Božidarja Kosa in Borisa Pahorja v redno članstvo SAZU in ta sklep tudi sprejel, Tajnik se je zahvalil vsem, ki so prispevali k dokončanju trilogije v obliki jubilejnega zbornika razreda za umetnosti. Akademik Emerik Bernard je odprl pereče vprašanje širjenja stavbene dediščine, kot sta npr. Opera in Drama, in se zavzel za bolj smotrne novogradnje. Stanko Kristl pa je predložil vrsto tehtnih zapisov o vprašanjih urbanizma in arhitekture in nanizai vrsto potrebnih sklepov, s katerimi naj se seznani celotna SAZU in po obravnavi na tem nivoju tudi javnost. Posebno poglavje je širjenje italijanizma na Primorskem, kar je vprašanje nacionalnega pomena in je nanj opozoril Saša Vuga. Akademik Janez Bernik pa se je zavzel za večjo skrb vsega našega sosedstva. Sprejet je bil sklep, naj se za celovito slovensko kulturno občestvo zavzema Akademija kot celota. Andrej Jemec Razred za medicinske vede Razred za medicinske vede (RMV) se je v letu 2008 sestal na štirih rednih sejah. Na njih je obravnaval naslednje pomembnejše teme in naloge. Na prvi seji seje razred poklonil spominu pokojnega akademika Andreja O. Župančiča. Nato smo razpravljali o kandidatih za vodstvene funkcije v SAZU. Člani razreda so tudi predlagali, da naj akademik Sketelj opravlja funkcijo tajnika razreda še v naslednjem mandatnem obdobju. V skladu z evropsko akcijo in priporočili znanstvenega svetovalnega odbora evropskih akademij (EASAC) je član razreda prof. Strle pripravil sestavek o problemu naraščajoče odpornosti proti antibiotikom v svetu, ki grozi, da nas bo ob neustreznem ravnanju vrnila v čase pred antibiotično ero, Ob tem se je razvila živahna razprava v zvezi s stanjem pri nas. Razred je s pripombami sestavek odobril in v maju je bil razposlan na številne naslove zdravstvenih institucij in medijem v Sloveniji. Na temelju osnutka, ki ga je pripravil akademik Trontelj, smo v razredu začeli razpravo o ravnanju zdravnikov s kritično bolnimi ljudmi. Komisija za medicinsko etiko RS pripravlja smernice za to področje, ki naj bi olajšale odločitve vpletenim zdravnikom in bile pomembne tudi za pravno stroko. Gre za vprašanja ustreznosti reanimacije ob nejasni prognozi, o problemu brezupnega zdravljenja brez pričakovanega dolgoročnejšega učinka, o določanju stanja nepovratnosti po hudih in dolgotrajnih okvarah možganov in odločitvah o nadaljevanju vzdrževanja življenja z aparaturami ali opustitvi aktivnega poseganja. Razred naj bi s svojo razpravo na to temo kritično preveril temeljne zamisli smernic in jim dal ustrezno podporo, razpravo bomo dokončali na naslednjih sejah. Na seji smo Še enkrat obravnavali zadnje novosti in sprejeti postopek v zvezi z ocenjevanjem programov za novi cikel programskega financiranja, ki jih je sprejela Agencija. Izredni član Strle je kot predsednik področnega znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino predstavil stališča sveta in razred jih je soglasno podprl ob tem, da se zavedamo, da svet nima nobene moči odločanja in majhno moč vplivanja na dogajanja. Na drugi seji smo na temelju analize o vpisu študentov na ljubljansko Medicinsko fakulteto v zadnjih 60 letih, ki jo je pripravil akademik Svetina, začeli razpravo o številu vpisanih študentov na medicinski fakulteti v Sloveniji. Analiza je pokazala, da je vpis študentov na ME v Ljubljani naraščal in upadal v ponavljajočih se valovih, Ob javno izraženem pomanjkanju zdravnikov smo sedaj v obdobju visokega vpisa študentov na medicino. Obravnavali smo slabosti takega pristopa, ki ciklično sproža več problemov: v časih pretirano visokega vpisa in števila študentov trpi kvaliteta študija, saj so prostorske in kadrovske zmogljivosti M F in bolnišničnih učnih baz presežene. Še vsakič doslej so materialne zmožnosti družbe hitro omejile zaposlovanje vse večjega števila novih zdravnikov, ki so diplomirali na M F, pojavila seje nezaposlenost zdravnikov in odliv na mejna področja. Hkrati je prišlo do hudih pritiskov, da se vpis študentov drastično zmanjša, kar predstavi) a problem glede financiranja fakultete in vodi v nov občutek pomanjkanja zdravnikov. Dr. Kneževič Hočevarjeva, predstojnica Družbenomedicmskega inštituta SAZU, je razred zaprosila za predlog novega člana sveta inštituta namesto pokojnega akademika A. O, Župančiča. Razred je odločil, da bi bilo glede na naravo raziskovalnega dela tega inštituta bolje, če bi bil drugi član sveta nekdo iz družboslovnega razreda, in predlagal akademika Mlinarja. N a n a si ednj i s ej i s m o ra zp ravo o vpisu Študentov na studii medicine v Sloven ij i nadaljevali vpričo vabljenega gosta mag. Tita Albrehta, dr. med., ki se na Inštitutu za varovanje zdravja ukvarja s problematiko kadrov v zdravstvu. Obširno je orisal zelo zapleteno problematiko na tem področju po svetu in pri nas. Omenil je, da se delež sredstev za zdravstveno varstvo glede na BDP pri nas zmanjšuje, navedel probleme v zvezi z naraščanjem in spreminjanjem patologije zaradi staranja prebivalstva, posledice feminizacije medicine in analizo migracij zdravnikov. V razpravi so člani razreda odprli probleme specializacij zdravnikov, priliva zdravnikov iz držav bivše Jugoslavije in upokojevanja zdravnikov. Posebej smo govorili tudi o specifičnih problemih zobozdravnikov. Obravnavah smo kandidate za napredovanje iz izrednega v rednega člana SAZU in kandidata za dopisnega člana ter začeli ustrezne postopke za izvolitve v prihodnjem letu, Na zadnji seji smo se ukvarjali s postopkom volitev novih članov, nato pa smo odprli vprašanje svetovalcev SAZU na področju medicinskih in veterinarskih ved. Razred podpira to usmeritev Predsedstva SAZU in se zavzema za pristop, vezan na konkretne projekte tudi preko meja posameznih razredov. Posvetili smo se še novi evropski akciji FASAC o problematiki zoonoz, bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka, v svetu in pri nas. Izredni član Prane Strle seje strinjal, da bi skupaj z izredno članico dr, Avsič-Zupančevo ter strokovnjakom iz veterine to tematiko predstavili na predavanju na SAZU, združenim z novinarsko konferenco, v začetku leta 2009, Janez Sketelj Kabinet akademika Franceta liernika Vodil ga je akademik France Bernik, častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodelavka Ana Marija Batič. Kot predavatelj je akademik Bernik nastopil ob različnih priložnostih in s prispevki različne vsebine. O temi Kultura danes - Zgodovina in perspektive je pred slovenskim kulturnim praznikom govoril v župniji Kranj Zlato polje (1. 2.), na tretjem posvetu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v Ljubljani je imel nagovor Med umetnostno zgodovino in umetnostno vedo (18. 4.J, na mednarodnem simpoziju Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji v organizaciji ZRC SAZU in SAZU je predaval na temo Primož Trubar in identiteta Slovencev (5. 6.), ob odkritju spomenika Primožu Trubarju v Škocjanu pri Turjaku je bil slavnostni govornik v okviru enega od osrednjih poglavij 16. stoletja Primož Trubar in turška nevarnost (8. 6.), Nastopil je v oddajah Radia in Televizije Slovenije - na Radiu Ognjišče o temi Katoliška cerkev in slovenska kultura (15, 1.), na Radiu Slovenija I v intervjuju s Tino Kozin o spominih Vena Pilona Na robu (14. 1.), na Radiu Slovenija v programu A rs je odgovarjal na vprašanja Staše Grahek o Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev skupaj z Andrejem Brvarjem, Darkom Dolinarjem in Vojislavom Likarjem (19.11.), sodeloval je z literarnozgodovinskimi komentarji pri televizijskem dokumentarnem filmu Graščak z Brda pri Lukovici (23. 11.). Na temelju dnevniških zapiskov, sprotnih beležk in dokumentarnega gradiva je nadaljeval pisanje obsežnejšega monografskega dela, ki še nima naslova. Iz nedokončanega besedila je objavil kratek odlomek Temna zarja v zborniku šentviške župnije 2007 (str. 17-19). Kot glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavil tri knjige zbirke - Gradnika V, Kocbeka IV in Balantičevo zbrano delo ter Pibernikovo knjigo o Balantiču kot deveto knjigo v zbirki Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev (5.11.). Akademik Rernik je bil član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti, član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka, sveta Elektroinštituta Milan Vidmar, upravnega odbora in založniškega odseka Slovenske matice ter član Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri predsedniku vlade Republike Slovenije (do novembra). France Bernik Svet za varovanje okolja Vodil ga je prof, dr. Avguštin Lah, ki je bil 16.6. 2008 na svojo željo iz zdravstvenih razlogov razrešen dolžnosti predsednika. Svel za energetiko Svet za energetiko pri SAZU je v letu 2008 na treh sejah (13., 14. in 15. seja) obravnaval probleme raziskav in razvoja energetike v Sloveniji ter strukturo in kvaliteto raziskovalnih in razvojnih timov na univerzah, inštitutih ter v proizvodnih podjetjih z razvojnimi enotami za določene proizvode. Glavne aktivnosti sveta so bile usmerjene v oblikovanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti na področjih energetike v Sloveniji. Svet je obravnaval predvsem naslednjo tematiko: 1. oblikovanje raziskovalne in razvojne politike; 2. določitev prioritet za raziskovalna in razvojna področja; 3. vlaganje v raziskovalno delo in razvoj tehnologij na področju energetike; 4. analiza aktualnega dogajanja v slovenski energetiki. Navedeno tematiko je Svet za energetiko obširno obravnaval na svojih rednih sejah. Na osnovi diskusij in pisnih stališč in pripomb ter komentarjev na zapisnike sej so bila dokončno izoblikovana stališča, ki so jih člani sveta zastopali v različnih diskusijah v vladnih in drugih odborih, V okviru sveta za energetiko smo ustanovili Nacionalni razvojni svet za energetiko (NRSE). Namen delovanja NRSE je strokovno usmerjanje razvoja vseh pomembnih področij slovenske energetike za uravnoteženo, zanesljivo in učinkovito oskrbo ter rabo energije. Ob tem se bodo upoštevali razvojni cilji slovenskega gospodarstva in zavez do evropske energetske politike, člani NRSE so poleg članov sveta tudi priznani strokovnjaki s področja energetike in vodstveni energetski gospodarstveniki. Trije člani sveta (Pore d oš, Mavko, Peklenik) so aktivno sodelovali v S. razvojni skupini Energetika Iti trajnost 11 i viri energije, ki jo je ustanovilo ministrstvo za razvoj v prejšnji vladi. Predsednik sveta J. Peklenik je bil imenovan za člana Strateškega sveta za energetiko, ki ga vodi predsednik vlade B. Pahor. To bo omogočilo bolj učinkovit vpliv sveta SAZU na odločitve vlade pri oblikovanju in izvajanju ekonomsko sprejemljive energetske politike v Sloveniji. Janez Peklenik Odbor za preučevanje narodnih manjšin Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin je imel v letu 2008 štiri seje. Člani odbora SAZU, ki so hkrati člani L razreda SAZU, so: izredni član SAZU prof. dr. Jože Pirjevec, predsednik, akademik p roí", dr. Janko Plete rski m a kade mik prof. dr. Anton Vratuša, Znanstveni posvet na temo Pariška mirovna konferenca, Zagreb Prof. dr. Jože Pirjevec, predsednik odbora za preučevanje narodnih manjšin se je udeležil znanstvenega posveta na temo Pariška mirovna konferenca, ki je potekal v Zagrebu na Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti. Zbornik s simpozija Panonski prostor in ljudje ob dveh tro meja h Zbornik s simpozija Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah je izšel v letu 2008. Pripravila sta ga odbor za preučevanje narodnih manjšin in Inštitut za narodnostna vprašanja. Simpozij so organizirali Inštitut za narodnostna vprašanja. Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin, ZRC SAZU in Ustanova dr. Siftarjeva fundacija. Tridnevni znanstveni posvet Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah je potekal od 9. do II. novembra 2007 v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Znanstveni posvet se vključuje v širši delovni načrt, ki ga je oblikoval odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin: soočati se s problemi naših obmejnih prostorov na severno-vzhodni meji in opozoriti na njihove kulturne in politične značilnosti, ki jih pogojujejo razgibana zgodovinska preteklost, demografska gibljivost in etnična ter religiozna različnost. Gre namreč za dvojno tromejo, kjer se srečujejo Slovenci, Madžari, Hrvati, nemško govoreči Avstrijci In Romi. Na znanstvenem posvetu Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah so v petek, 9. novembra, potekali pozdravni govori, uvodne besede in plenarno zasedanje ter dve okrogli mizi; Interkulturnost in zgodovinski aspekt, njen moderator je bil prof. dr. Oto l.uthar, in Kadri, zaposlovanje, sodobne razmere in trajnostni razvoj Prekmurja, moderatorka je bila dr. Etclka Korpič Horvat. Okrogla miza se je nadaljevala tudi v soboto, 10. novembra. Hkrati je potekala v soboto, 10. novembra, tudi okrogla miza Jezikovni aspekti položaja manjšinskih skupnosti v panonskem prostoru, katere moderatorka je bila prof. dr. Albina Nečak Luk. V soboto, 10. novembra, je bil organiziran tudi študijski obisk primera dobre prakse v Dobrovniku/Dobronak, s krajšim kulturnim sporedom, ki ga je organizirala Samoupravna skupnost madžarske narodnosti iz Dobrovnika/Dobronak in doc. dr. Attila Kovacs, vodja izpostave Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi/ Lendva. Potekalo je tudi srečanje z gospodom Marjanom Kardinarjem, županom občine Dobrovnik/Dobronak in udeležba na tradicionalni svečanosti ob martino-vanju. V popoldanskem času so bila na znanstvenem posvetu plenarno zasedanje in poročila moderatorjev o rezultatih dela v delovnih skupinah. V nedeljo, 1L novembra, sta bila organizirana ekskurzija in obisk krajinskega parka Goričko. Študijsko potovanje v krajinski park Goričko je obsegalo: v Strukovcih obisk doma Števana Kuzmiča, v Dolnjih Slaveči h obisk doma Mikloša Kiizmiča, v Marofu v občini Grad sprejem pri županu Danilu Kalamarju ter ogled krajinskega parka Goričko. Koordinatorja ekskurzije sta bila mag. Franc Kuzmič in akademik dr. Anton Vratuša. Sodelovanje odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin, ki ga vodi prof. dr. Jože Pirjevec z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, katerega direktor je. Zorko Pelikan, in Uradom za narodnosti Republike Slovenije, katerega direktor je mag. Stanko Baluh, Ljubljana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 6. novembra 2008 Na 37. seji odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin 6. novembra 2008 je potekala razprava o sodelovanju odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin, ki ga vodi prof. dr. Jože Pirjevec z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, katerega direktor je Zorko Pelikan, in Uradom za narodnosti Republike Slovenije, katerega direktorje mag. Stanko Baluh. Prof. dr. Jože Pirjevec je predstavil zgodovino medakademijskega odbora za preučevanje narodnih manjšin, kije nastal leta 1986, in odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin, ki je nastal leta 1992. Prvi in dolgoletni predsednik medakademijskega odbora za proučevanje narodnih manjšin in odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin je bil akademik dr. Anton VTatuša. Leta 2001 je postal predsednik odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin prof, dr, Jože Pirjevec. V tem obdobju je izšlo osem zbornikov (v letu 2008 denimo »Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah«), ki so rezultat znanstvenih posvetov, ki sta jih organizirala medakademijski odbor za preučevanje narodnih manjšin in odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin. Dva zbornika sta v pripravi, eden od njiju izide v januarju 2009, Zorko Pelikan, direktor Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril veliko voljo in interes za sodelovanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z odborom SAZU za preučevanje narodnih manjšin, Predstavil je delovanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poudaril je, da Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu opravlja naloge, ki zadevajo slovensko manjšino v sosednjih državah ter slovenske zdomce in izseljence po svetu. Vzdržuje stalne stike s slovenskimi manjšinskimi, zdomskimi in izseljenskimi organizacijami; vzpodbuja njihovo kulturno, prosvetno, gospodarsko in drugo povezovanje z matično državo; organizira posvete, seminarje, natečaje itn., preko javnih razpisov zagotavlja finančno pomoč RS za programe in projekte Slovencev v zamejstvu in po svetu in za sodelovanje z njimi. Urad je zadolžen tudi za spremljanje in koordiniranje dejavnosti pristojnih ministrstev na področju sodelovanja s Slovenci zunaj RS. Poudaril je zlasti pomen raziskovalnih projektov v okviru čezmejnega sodelovanja. Podprli so ustanovitev štirih evropskih pisarn: v Trstu, Celovcu, Monoštru in na Reki, ki se aktivno vključujejo v pripravo čezmejnih projektov in nudijo strokovno in organizacijsko podporo. V Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sistematično podpirajo znanstvenoraziskovalno delo. V okviru razpisa za ciljne raziskovalne programe je bil v letu 2008 zaključen raziskovalni projekt Razvojne možnosti slovenskih manjšin v sosednjih državah, katerega nosilec je bil izredni prof, dr. Jernej Zupančič, izvajalec raziskovalnega projekta je bil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, soizvajalec pa Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, oddelek za geografijo. Rezultate tega raziskovalnega projekta je urad za Slovence v zamejstvu in po svetu predstavi! tudi drugim ministrstvom. Izsledke projekta so raziskovalni sodelavci na projektu predstavili na posvetu, ki je potekal 8. septembra 2008 v Ljubljani, Mag. Stanko Baluh, direktor Urada za narodnosti Republike Slovenije je izrazil pripravljenost za aktivno sodelovanje Urada z odborom SAZU za preučevanje narodnih manjšin. Predstavil je tudi delovanje Urada za narodnosti Republike Slovenije. Urad za narodnosti je samostojna strokovna služba Vlade RS, ki spremlja uresničevanje ustavnih in zakonskih določil, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter spremlja in skrbi za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti, kolikor to ne sodi v področje drugih državnih oziroma organov lokalnih skupnosti. Temeljne določbe o varstvu narodnih skupnosti so zapisane v ustavi, podrobnejše določbe pa so vključene v zakone z različnih področij, ki se kakorkoli dotikajo položaja narodnih skupnosti in romske etnične skupnosti. Za njihovo izvajanje so odgovorna posamična ministrstva. Ob takšni razdelitvi pristojnosti je naloga Urada za naro- d nos t i predvsem v tem, da globalno spremlja uresničevanje zakonskih in ustavnih določb o zaščiti narodnih skupnosti in njihove učinke v praksi, opozarja na pomanjkljivosti, pripravlja predloge in pobude vladi in drugim državnim organom in skupaj s posamičnimi ministrstvi pripravlja analize in poročila, ki zajemajo širša vprašanja varstva narodnih skupnosti. Nekaj originarnih pristojnosti pa ima Urad Vlade RS za narodnosti sam. To so predvsem področja, ki niso v pristojnosti posamičnih ministrstev (financiranje krovnih organizacij italijanske in madžarske narodne skupnosti, sofinanciranje dvojezičnosti in drugih ustavnih pravic v tistih občinah, kjer avtohtono živita italijanska m madžarska narodna skupnost, sofinanciranje skupnih italijanskih kulturnih ustanov s sedežem v sosednji Hrvaški, sofinanciranje italijanskih in madžarskih radijskih in televizijskih programov ter še nekatere pristojnosti, ki se nanašajo na tradicionalno oz. zgodovinsko poseljeno romsko skupnost, živečo v Republiki Sloveniji, kot npr.: financiranje delovanja krovne organizacije Romov (Zveza Romov Slovenije), posredno sofinanciranje romskih društev po celotni državi ter sofinanciranje dejavnosti na področju romskega informiranja oz. medijev). Skupni sestanek odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin in Slovenske manjšinske koordinacije ("SLOMA K), Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 6, novembra 2008 6. novembra 2008 je v Prešernovi dvorani SAZU potekalo skupno srečanje odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin s Slovensko manjšinsko koordinacijo (SLOMAK). Prof. dr. fože Pirjevec je najprej predstavil zgodovino meda kade mijskega odbora za preučevanje narodnih manjšin in odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin, akademik dr. Anton Vratu ša je predstavil delo meda kade mijskega odbora za preučevanje narodnih manjšin in odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin in zbornike, ki so izšli v tem obdobju, Janez Stergar z Inštituta za narodnostna vprašanja je predstavil sodelovanje Inštituta za narodnostna vprašanja, ki z odborom SAZU za preučevanje narodnih manjšin sodeluje že od samega začetka. Dr. Gorazd Baje z Univerze na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije, je predstavil sodelovanje Univerze na Primorskem in Znanstvenoraziskovalnega središča Koper ter Inštituta za zgodovinske študije z odborom SAZU za preučevanje narodnih manjšin ter zbornike, ki so rezultat tega sodelovanja. Zorko Pelikan, direktor Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je predstavil delovanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rudi Pavšič, predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK) je predstavil delovanje S LOM A K-a od ustanovitve do danes. Slovenska manjšinska koordinacija, ki vključuje Slovence iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, je bila ustanovljena leta 2004 z namenom, da povezuje štiri slovenske manjšine in z izmenjavo izkušenj prispeva k njihovemu razvoju v državah, v katerih živijo. Nastala je v Času, ko sta se Slovenija in Madžarska vklju- če val i v Evropsko unijo prav glede na perspektivo, da bo glavnina Slovencev živela v podobnih družbenopolitičnih sistemih. Koordinacijo sestavljajo krovne organizacije civilne družbe vseh teh manjšin: Slovenska kultu rno-gospodarska zveza iz Trsta, Svet slovenskih organizacij iz Trsta, Narodni svet koroških Slovencev iz Celovca, Zveza slovenskih organizacij iz Celovca, Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, Zveza Slovencev na Madžarskem in Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Rudi Pavšič, predsednik SLOM A K-a, je predstavil Dokument SLOMAK-a, ki so ga 10. oktobra 2008 sprejeli na seji SLOMAK-a v Celovcu. V njem daje SLO-MAK državnim institucijam Republike Slovenije v razmislek vrsto pobud (zadnja, na primer, je bila pobuda Vladi, naj da večji poudarek sodelovanju z obmejnimi deželami, kjer prebivajo slovenske narodnostne skupnosti). Ob zaključku srečanja je Rudi Pavšič povedal, da Slovenci zunaj meja Slovenije pri razvojnih načrtih potrebujejo tudi strokovno in ne samo politično pomoč matične države. Poudaril je, da imajo pri tem lahko pomembno vlogo raziskovalna stroka in institucije, kot so Slovenska akademija znanosti in umetnosti, odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin. Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in Slovenski raziskovalni inštitut SLORI v Trstu, Ob tem je bilo predlagano, da bi odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin organiziral vrsto strokovnih regionalnih simpozijev o položaju posameznih slovenskih manjšin. Zaključke takšnih posvetov bi strnili v večje vseslovensko strokovno srečanje, ki bi bilo namenjeno prihodnosti Slovencev v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Jože Pirjevec Odbor za trajnost ni razvoj Odbor za trajnost ni razvoj je v sodelovanju s Slovenskim združenjem Rimskega kluba v letu 2008 organiziral mednarodno konferenco z naslovom Europe after Lisbon; IntertwinningSusta inability and Competitiveness (Evropa po Lizbon-ski deklaraciji: Trajnost ni razvoj in kompetitivnost). Konferenca je bila 25. in 26. aprila 2008 v Ljubljani. Namen konference je bil odgovoriti na vprašanje, ali je kompetitivnost združljiva s trajnostnim razvojem tako v Evropi kot tudi globalno. Prav tako je bil namen konference izdelati ustrezne razvojne paradigme po Liz-bonski deklaraciji. Predavanja so objavljena v konferenčnem zborniku. Predstavniki odbora so se udeležili tudi skupščine Rimskega kluba v ZDA. Robert Blinc Predavanje dopisnega ¿lana Slobudana Poroviča na Akademiji. (Poto SAZU) Akademrjske in druge \/A&)v so predstavljene na tiskovnih konferencah: predstavitev knjig razreda /a biološke in literarne vede (zgoraj) m zbornika o akademiku Antonu Peteri i nu (spodaj). (Foto SAZU) Predstavitev knjige dopisnega člana Thomasa Lutkmanna v Prešernovi dvorani (zgoraj) in Sprejem pri predsedniku Akademije (spodaj). (Foto SAZU) Ob 70-ietnici SAZU je župan mesta Ljubljane Ziiran Jaiikovič izročil predsedniku Jožetu '['ronllju it Nag rudo glavnega mi it a Lj ubijanji'. (Fato Al I' Fras) Odbor za slovenski jezik Kom ¡sija za strokovna vprašanja slovenskega jezika V letu 2008 se komisija v sestavi J. Toporišič, Z. Zorko, J. Orešnik. K. Gantar, ]. Krašovec in nova članica Helena Dobro volje ni sestala na formalnem sestanku. Na več vprašanj, ki so bila poslana na naslov komisije, sem odgovarjal sam. Svoje pisne odgovore na zastavljena vprašanja sem dajal na vpogled novi članici komisije H. Dobro volj c z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki na tem inštitutu skrbi za pravopis v ožjem pomenu, lože Toporišič Komisija za tisk in publikacije Komisija SAZU za tisk in publikacije je po prvotnem proračunu za leto 2008 razpolagala s sredstvi v višini 79.790,00 evrov. Na seji komisije 7. februarja 2008 je bil sprejet načrt razdelitve razpoložljivih proračunskih sredstev, ki so - poleg Letopisa 2007 - omogočila natis in izdajo 25 knjig in 4 periodičnih publikacij (Razprave IV. razreda, Acta Carsologica, Trudi-tiones, Aionumenta Ar tis Musicae Sloveniae), Del sredstev je bil predviden tudi za kritje nemajhnih poštnih stroškov pri razpošiljanju akademijskih publikacij (prvotno 10.790 evrov, pozneje se je znesek povečal na 12,784,38 evrov). V teku leta je komisija pridobila še dodatna sredstva za dve ediciji, in sicer znesek 30.450,37 evrov za izdajo zadnje knjige iz serije treh jubilejnih umetnostnih zbornikov (Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki) in znesek 11.388,70 evrov za katalog Zakladi slovenske grafike. Poleg tega je bil tisk nekaterih akademijskih publikacij dodatno doti ran s sredstvi iz Fonda upokojenih akademikov, S poznejšimi prelivi sredstev iz drugih proračunskih postavk (v višini 15.068,16 evrov) je bila omogočena še izdaja sedmih publikacij, ki prvotno niso bile načrtovane, a se je pozneje pokazala potreba po njihovem čimprejšnjem izidu. V celoti je bilo leta 2008 za tisk in publikacije porabljenih 145.852 evrov. S tem jc bil omogočen natis Letopisa m 33 drugih knjig, obenem pa tudi redno izhajanje omenjenih štirih periodičnih publikacij, izdaja treh zgoščenk (iz rokopisne zapuščine pokojnega akademika Tarasa Kermaunerja) in digitalizacija filma o pokojnem akademiku A. O. Zupančiču, poleg tega pa je bilo s tem, kot rečeno, zagotovljeno ažurno in nemoteno pošiljanje in izmenjava akademijskih periodičnih publikacij in knjig s tujimi akademijami in znanstvenimi inštituti. Posebej naj poudarimo, da je komisija denarno podprla tudi več publikacij, ki jih izdaja ZRC SAZU, med drugim V. zvezek Etimološkega slovarja slo- venskega jezika, s katerim je ta pomembni znanstveni projekt, ki ga je pred 42 leti zasnoval akademik France Rezlaj, zdaj zaključen. Predvidevamo, da se bo v prihodnje naše sodelovanje z Založbo ZRC SAZU še poglobilo, še zlasti, ker namerava Založba ZRC SAZU v letu 2009 prevzeti izdajanje zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo je od začetka izdajala Državna založba Slovenije, zadnja leta pa Študentska založba Liter a v Mariboru. V tej naši najbolj reprezentativni zbirki je doslej izšlo 222 knjig in 9 monografij in sodimo, da je moralna dolžnost SAZU, da po svojih močeh podpira in omogoča njeno nadaljnje nemoteno izhajanje. Kajetan Gantar Komisija za statutarna vprašanja Člani komisije za statutarna vprašanja so akademik Peter Gos ar, akademi-kinja Alenka Šel i h, izredni član Marijan Pavčnik in kot sodelavka Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU, Komisija za statutarna vprašanja je imela dve seji. Prva je bila 13. novembra 2008 pri akademiku Andreju Kranjcu, glavnem tajniku SAZU, druga pa 21. novembra pri akademiku Jožetu Trontlju, predsedniku SAZU. Na drugi seji je bil tudi Zoran Mezeg, upravni direktor SAZU. Prva seja je obravnavala uskladitev Statuta SAZU z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, vprašanje dodelitve statusa statutarni zastopnik upravnemu direktorju {uskladitev z novo zakonodajo), uvedbo naziva svetovalcev SAZU in vprašanje prehoda dopisnih članov, ki so slovenski državljani, med redne člane SAZU. Vsebinske narave sta zlasti zadnji dve vprašanji. Komisija je predlagala, da se dopolni osmo poglavje statuta; v novem 84. členu naj se predvidi, da so sodelavci stalnih in občasnih teles lahko imenovani za svetovalce SAZU. Svetovalci se izvolijo za določeno področje, njihova izvolitev pa je trajna. Osrednja pozornost jc bila namenjena prehodu dopisnih članov, ki so slovenski državljani, med redne člane SAZU. Komisija je bila soglasna, da je odločanje o prehodu v pristojnosti skupščine in da je treba o vsakem kandidatu odločati individualno. V tem postopku je treba smiselno upoštevati določila, ki se nanašajo na volitve. O tem je bila beseda tudi na seji pri predsedniku SAZU. Komisija svetuje, da je predlagatelj za prehod dopisnega člana med redne člane predsedstvo SAZU in da se kot temelj za predlog upoštevajo utemeljitve, ki so bile pripravljene za izvolitev med dopisne člane. Razlog za to stališče jc, da morajo tudi dopisni člani izpolnjevati ista stroga vsebinska merila, kot so predvidena za redne člane. Marijan Pavčnik Fundacija dr. Bruno Breschi V letu 2008 so bila opravljena zaključna dela za tekstnokritično in komentirano izdajo najstarejših biografskih oz. prosopografskih virov za slovensko literarno zgodovinopisje, kamor sodijo besedila ali odlomki iz besedil Primoža Trubarja, Tomaža Hrena, J. V. Valvasorja, Gregorja Dol niča rja. Dokončani in pregledani so bili paleografski izpis in prevodi relevantnih besedil iz latinščine in nemščine. Knjiga bo šla v tisk sredi leta 2009 in bo predvidoma jeseni 2009 predstavljena slovenski javnosti. Medtem smo dobili od gospe Ivane Leskovec, direktorice Mestnega muzeja v Idriji, obvestilo, da so v teku priprave za izdajo monografije o idrijskih čipkah, za kar je naša Fundacija dala pobudo že leta 2002 in je bil o tem 9. 4. 2002 sklenjen dogovor na seslanku v prostorih Mestnega muzeja v Idriji, a je nadaljnje delo {zaradi bolezni) zastalo. Medtem pa je sredstva v ta namen zagotovila idrijska občina; po potrebi bo - v skladu z voljo ustanovitelja - del sredstev prispevala tudi naša Fundacija. Fundacija je v začetku leta 2008 razpolagala 7, zneskom 30.589,79 evrov, ob koncu leta pa s 24.762,12 evri. Največ sredstev (5,600,00 evrov) je bilo v preteklem letu porabljenih za pripravljalna dela uvodoma navedene knjige (izplačila honorarjev ali pogodbenih obveznosti prevajalcem in drugim sodelavcem), le nekaj malega (227,67 evrov) tudi za stroške plačilnega prometa. Glavnico Fundacije smo skušali oplemenititi (ali pa vsaj obdržati pi l življenju) z obrestmi na bančne vezane vloge (648,94 evrov), saj je dotok drugih sredstev skromen in pičel. Tako se je npr. od prodaje knjig, ki jih je založila Fundacija, v preteklem letu nabralo vsega 663,87 evrov, Kajetan Gantar Fundacija lanez Vajkard Valvasor Fundacija je v preteklem letu 2008 poskrbela za dokončni natis V,, VI., IX., X., XII., XIV., XV., XVI. in XVII. zvezka zbirke Icouotheca Valvasoriana. V počastitev zaključka predsedovanja Slovenije Evropski skupnosti smo 16, junija 2008 predstavili zbirko v Slovenski filharmoniji. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tiirk je 16, julija 2008 Iconotheco poklonil predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu. Matjaž Krneči Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2008 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s 37 tujimi akademijami: Albanska akademija znanosti. Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flam ska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Beiorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Češke republike, Praga, Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica, Estonska akademija znanosti, Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg, Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, jeruzalem, Kitajska akademija družbenih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam, Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvijska akademija znanosti, Riga, Litovska akademija znanosti, Vilna. Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava, Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva, Romunska akademija, Bukarešta, Ruska akademija znanosti, Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Turška akademija znanosti, Ankara, Britanska akademija (humanistika in družhoslovje), London, Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg, Kraljevo društvo v Londonu, London. Predsednik SAZU prof. dr. Boštjan 2ekš in tajnik '¿a mednarodne zadeve Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti prof Rob Kap te in sta 20. marca na SAZU podpisala pismo o nameri za sodelovanje med akademijama. V letu 2008 je SAZU sklenila pogodbo o sodelovanju tudi s Turško akademijo znanosti in podpisala podaljšanje sporazuma o med akademijske m sodelovanju s Poljsko akademijo znanosti (2008-2010). V pripravi je podpis obnove sporazuma o med akademijskem sodelovanju z Britansko akademijo (2008-2013). SAZU je pripravila predloge projektov o dvostranskem sodelovanju med Kraljevim društvom iz Edinburga in SAZU, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti je od 26. do 28. novembra obiskala štiričlanska delegacija Akademije znanosti in umetnosti Kosova: predsednik akademik Rexhep Ismajli, glavni tajnik akademik Hivzi I slami, akademik Eqrem Basha in tajnik g. Zija Bylykbashi. Glavni nameni obiska so bili udeležba na slovesni predstavitvi knjige Franca Miklošiča Albanian Surveys - Albanische Eorschungen, kije izšla v so izdaj i obeh akademij ter pogovori o nadaljnjem sodelovanju in skupnih projektih. Akademik prof. dr. Boštjan 2ekš je bil od 3. do 6. aprila v Sofiji na dveh srečanjih, ki ju je organizirala Bolgarska akademija znanosti: mednarodna konferenca o regijski konkurenčnosti v J V Evropi - Towards SEE Regional competitiveness in deseti sestanek srednjeevropske in vzhodnoevropske mreže (CEEN - Central and Eastern European Network). Častni član akademik prof. dr. France Bern i k kot senator Evropske akademije znanosti in umetnosti in predstojnik oddelka akademik prof. dr, Branko Stanov-nik kot dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti sta se udeležila konstitucijskih sej senata in generalne skupščine Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu (7. in 8. 3., 11. 7., 14. 11,). Akademik prof. dr, Ivan Kreft se je udeležil med akademijskega sestanka v Parizu - Towards the Creation of a Mediterranean Scientific Area, ki je potekal pod okriljem Francoske akademije znanosti s poudarkom na pomenu sodelovanja znanosti v Sredozemlju (24.-26.6.). Podpredsednik akademik Marko Mušič, tajnik razreda za umetnosti akademik Lojze Lebič in upravni direktor Zoran Mezeg so 27. 6. 2008 obiskali sedež Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU), S predstavniki HAZU in vodstva Arhitekturnega muzeja Hrvaške so imeli izčrpne pogovore o možnem sodelovanju. Hrvaški kolegice in kolegi so podrobno predstavili delovanje Hrvaškega muzeja za arhitekturo, ki je institucija v okviru HAZU. Zaradi visoke strokovnosti, poudarjene nevtralnosti in strokovnega usmerjanja Akademije (strokovno vodenje Muzeja je vedno poverjeno članom Akademije) je v času problematičnega obstoja in delovanja Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) smiselno razmišljati o podobni instituciji v Sloveniji. Torej o Arhitekturnem muzeju Slovenije (ne le Ljubljane), ki bi deloval v okviru S AZU Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke. Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša akademija; Zveza evropskih akademij ( ALLEA, All European Academies), Znanstveni svet evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za mednarodne zadeve (I A P, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijski medicinski forum (1AMP, Inter Academy Medical Panel), Evropska znanstvena fundacija (E$F, European Science Foundation), Mednarodno združenje akademij (DAI, Union Académique internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissen ha ft lieh es Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Inter academic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) ter drugi. Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost S AZU v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network) je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti se za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega ali raziskovalnega dela. IHRN sklicuje sestanke svojih članic vsaki dve leti. Predstavnica SA ZU je akademikinja prof. dr. Alenka Seli h. Na pobudo IHRN smo v letu 20Û8 poslali protestna pisma zaradi kršenja človekovih pravic v Turčiji, ZDA - Guantanamo, Libiji in na Kitajskem. Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies) se je ukvarjala predvsem z vprašanji znanstvene politike in nekaterimi problemi na tem področju ter se pri svojem delu povezovala z drugim i znanstvenimi združenji. Med drugim je obravnavala tematiko integritete znanosti, evropskega raziskovalnega območja (ERA) in evropskega raziskovalnega sveta (ERC), Svoje članice je informirala predvsem po elektronski poti ter izdala nekaj pomembnih publikacij. Generalna skupščina ALLEA poteka vsako drugo leto, Predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnikse je udeležil Generalne skupščine Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA - All European Academies) v Madridu od 16. do 19. aprila. Akademik prof, dr. Boštjan Zekš se je udeležil srečanj Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council) v Pragi ( 15.-17.6.) in v Stockholmu 12.-16. 12. Dr. Alenka Gaberščik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa se je na predlog SA ZU udeležila prvega sestanka usmerjevalnega panela za okolje - EASAC Environment Steering Panel 12. IL v Londonu, Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij je pripravil poročilo z na slovo m Boj proti nevarnostim zoonotskih okužb (bolezni, ki se prenašajo na človeka z živali) - Combating the threat of zoonotic infections. V delovni skupini je SAZU zastopala dr. Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja. Med akademijski forum za mednarodne zadeve (I A P, InterAcademy Panel on International Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih, predlogih novih projektov, organizaciji sestankov in kadrovski politiki. Glavni tajnik akademik prof. dr. Andrej Kranjc se je udeležil evropske konference - Science Learning in the Europe of Knowledge v Grenoblu (8.-9, 10.), ki je potekala v okviru Med akademijskega foruma. V okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAL Union Académique Internationale) se je akademik prof. dr. Kajetan Gantar kot predstavnik SAZU od 27,5. do 1. 6. v Bruslju udeležil 82. redne letne skupščine zveze. Srečanja p red sed ni ko v akademij članic Srednjeevropske in vzhodnoevropske mreže (CEEN - Central and Eastern European Network) se je v Podgorici v Črni gori od 9, do 11, 10, udeležil akademik prof, dr. Branko Stanovnik. Sprejeta je bila LTniverzalna deklaracija o vlogi nacionalnih akademij znanosti v 21. stoletju. Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Pound at ion) je zelo razvejena organizacija, ki z različnimi oblikami sodelovanja obvešča svoje članice o poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znanstvenih delavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih in drugih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravljenem delu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure, publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam ter posameznikom, Mi pa smo EZF posredovali vse potrebne podatke in želene informacije. Fundacija ima 5 odborov, in sicer za: hum an is ti ko (SCH), družboslovne vede (SCSS), vede o življenju in okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PF.SC) ter medicinske vede (EMRC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference (EURESCO), ekspertne skupine (EUROHORC), vseevropske skupne raziskave (FUROCORF.S), mu Iti- in transdisciplinarne evropske raziskave (ESF Scientific Forward Looks) in drugo. Predstavniki Slovenije v odborih EZF so; akademik prof. dr, Janez Sketelj v stalnem svetu za medicinske raziskave (European Research Council - ERC), dr. Peter Vent urini (od septembra 2008 prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik) v stalnem odboru za fizikalne in tehniške vede, prof, dr. Sonja Lojen v stalnem odboru za vede o življenju in okolju, akademik prof. dr. Rajko Bratož v stalnem odboru za humanist iko ter izredni član SAZU prof, dr. Slavko Splichal v stalnem odboru za družbene vede. Predstavnik Slovenije na generalni skupščini EZF je predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik. V upravni odbor EZF je bil imenovan direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije dr, Franci Demšar. Vsi predstavniki so se udeleževali sej odborov. ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS - je bila v letu 2008 sprejeta v članstvo EZF. Dr. Julianne Nyhan (EZF, Stalni odbor za humanistiko v Strasbourgu) je 27, 8. obiskala SAZU in predstavila projekt ocenjevanja evropskih revij s področja humanistike ERIH - European Reference Index for the Humanities - s posebnim ozirom na slovenske revije. Sestanka so se udeležili akademik prof, dr, Rajko Bra-tož, akademik prof, dr. Jože Krašovec, predstavnika ARRS in SZF, SAZU je potrdiJa prizadevanja v zvezi z integriteto raziskav EZF m pripravljenost in žeJjo po vključitvi v mrežo članic, ki si bodo izmenjavale informacije in prakse na področju raziskovalne dejavnosti. Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropsko komisijo, UNESCO-m (izredna članica prof, dr, BibaTeržan je predstavnica SAZU v UNESCO-vi državni komisiji), UNIDO-m, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami, inštituti, skladi, združenji, forumi, založbami in agencijami. Na podlagi podpisanega dokumenta o sodelovanju SAZU s Svetom Lindau-skih srečanj je SAZU v letu 2008 nomlnirala 4 mlade znanstvenike: doc. dr. Majo Fošner s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, dr. Mojco Mally z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Tino Kosjek in Davida Kocmana z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Izbrani sta bili dr. Mojca Mally in doc. dr. Maja Fošner. Ena od osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podlagi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterih drugih akademij. V letu 2008 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 38 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 35 tednov in 3 dni, 32 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 38 tednov in 2 dni. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.) Oddelek je organiziral 4 predavanja uglednih domačih in tujih znanstvenikov. O predavanjih na SAZU govori posebno poglavje Letopisa. Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, s Slovensko znanstveno fundacijo, z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, s številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Se posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in posamezne druge enote. Tudi v letu 2008 je akademik prof. dr. Branko Stanovnik sodeloval kot predsednik v delu komisije Sklada donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved, Branko Stanovnik, oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU MF,PN A RODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI Akademija znanosti Češke republike Prof. Jaroslav Pa ne k, podpredsednik Akademije znanosti Češke republike, se je udeležil mednarodne konference What keeps us apart, what keeps us together? International Order, Justice, Values, ki jo je organizirala Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (22.-27, 7.). Avstrijska akademija znanosti Dr. Franz Lackner je obiskal prof. Natašo Golob na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru nadaljevanja bilateralnega projekta Katalogiziranje srednjeveških rokopisov slovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in arhivih (29. 6.-4. 7.) in (16.-21. II.). Dr. Gudrun Katharina Kroner se je udeležila desete bienalne konference EASA 2008, ki jo je pripravil Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani (26.-30. 8,). Prof. dr. Rudolf Flotzinger z Avstrijske akademije znanosti se je udeležil Mednarodnega muzikološkega simpozija, ki ga je pripravil Muzikološki inštitut ZRC SAZU (23.-25. 10.). Bolgarska akademija znanosti Prof. dr. Blaga AngeJova z Inštituta za mikrobiologijo Bolgarske akademije znanosti je obiskala Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v okviru sodelovanja v bilateralnem projektu z doc. dr. Polono ŽnidarŠlč Plazi (28. 1.-3. 2.). Prof. dr, Georgi Gluhchev z Inštituta za informacijske tehnologije Bolgarske akademije znanosti je obiskal prof, dr, Nlkolo Pavešica s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v okviru sodelovanja v bilateralnem projektu (25,-31. 5,). Prof. dr. A lex i Popov, direktor P rirodos lovnega muzeja Bolgarske akademije znanosti, seje udeležil mednarodnega simpozija Tenth International Symposium on Neuropterology v Piranu v organizaciji Univerze v Mariboru (22.-26. 6.). Prof, dr, Elena Tomova z Inštituta za literaturo Bolgarske akademije znanosti je obiskala Inštitut za literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter opravljala raziskovalno delo v NUK-u (3.-9. 11.). Kitajska akademija družbenih ved Prof. Gao jianping z Inštituta za literaturo Kitajske akademije družbenih ved je obiskal Filozofski inštitut ZRC SAZU in Fakulteto za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem (19.-29. 1.). Kraljevo društvo izEdinburga Dr. Valentina Bold z Univerze v Glasgowu je obiskala Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, institucije in muzeje v povezavi z njenim raziskovalnim delom o dr. Francetu Prešernu (28. 1.—11.2.). Prof. Douglas Cairns z Univerze v Edinburgu je predaval na oddelku za klasično filologijo Univerze v Ljubljani in na ISlI-Fakulteti za podiplomski humanistični študij Ljubljana (5.-12.4.). Dr, Emily Buchanan Lyle z oddelka za keltske in škotske študije Univerze v Edinburgu je obiskala inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in predavala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (18.-31. S.). Madžarska akademija znanosti Dr. Magdolna Tolgyessiné Sass z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti seje udeležila 28- mednarodne konference o podjetništvu in inovi-ranju - PODIM v Mariboru (26.-28. 3.). Prof. Mihàly Hoppâl, direktor Inštituta za etnologijo Madžarske akademije znanosti, je sodeloval na mednarodnih Dnevih etnografskega filma, ki so potekali v organizaciji Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovenskega etnološkega društva (19.-25. 5.). Dr. Peter Ha j du z Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanosti je obi skal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in se udeležil mednarodnega kolokvija 1CLA (4.-8. 6.J. Ddr, Imre Fertô in dr, Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti sta obiskala dr. Štefana Bojneca s Fakultete za management v Kopru v okviru sodelovanja v skupnem projektu (9.-15.6,). Dr. Eszter Banffy z Inštituta za arheologijo Madžarske akademije znanosti se je udeležila mednarodne konference Climate Anomalies, Population and Culture Dynamics in Prehistory, ki jo je organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (6.-12. 11.}. Makedonska akademija znanosti in umetnosti Prof. Vlado Kambovski, podpredsednik Makedonske akademije znanosti in umetnosti, seje udeleži! mednarodne konference What keeps us apart, what keeps us together? International Order, Justice, Values v organizaciji Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (22.-27. 7.). Poljski akademija znanosti Dr. Marek K. Dulinicz z Inštituta za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti je obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU (1.-5.9.). Dr. Jo a n na Kaszyhska z Inštituta za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti je obiskala Odsek za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Štefan (26. 11.-10. 12.). Romunska akademija Dr, Oana Teodora Moldovan z Inštituta za speleologijo Romunske akademije je obiskala Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in opravljala terensko delo (13.-19. 8.). Ruska akademija znanosti Dr, Nadezhda N. Starikova in dr. Tatjana 1. Chepelevskaja z inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanosti sta opravljali raziskovalno delo v knjižnicah in arhivih Slovenije in obiskali Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (8.-13. 6.). Dr» Tamara A. Shiganova in dr, Aleksander S, Mikaelyan z Inštituta za oceanob-gijo Shrishov Ruske akademije znanosti sta obiskala Morsko biološko postajo v Piranu v okviru dvostranskega sodelovanja (7.-15. 7.), Prof, dr. Iskra V. Churkina z Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanosti je obiskala Zgodovinski Inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino in opravljala raziskovalno delo v Arhivu RS (10.-23. 11.). Slovaška akademija znanosti Mag, Milan Onderka z Inštituta za hidrologijo Slovaške akademije znanosti se je udeležil mednarodne konference podonavskih držav na Bledu (1.-4. 6.). Prof. Vladimir Ira, direktor Geografskega inštituta Slovaške akademije znanosti, je obiskal Geografski inštitut Antona Mehka ZRC SAZU (17.-20, 6.). Dr. Gabriela Kilianova z Inštituta za etnologijo Slovaške akademije znanosti se je udeležila desete bienalne konference EAS A 2008, ki jo je pripravil oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljublja ni (26.-30. 8,), Dr, Ivan Cheben z Arheološkega inštituta Slovaške akademije znanosti je obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU (20.-25.10.), Dr, Fva Veselovska z Muzikološkega inštituta Slovaške akademije znanosti se je udeležila Mednarodnega muzikološkega simpozija, ki ga je pripravil Muzi-kološki inštitut ZRC SAZU (23.-25. 10.). OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine Dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC S A ZU je opravljal terensko raziskovalno delo, kartiranjejam in kraškega površja v zaledju Popovega polja od 18. do 23. avgusta. Dr. Karmen Kenda-Jež in dr. Vera Smole z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU sta se udeležili rednega letnega zasedanja Komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA) v Sarajevu (19.-26. 10.). Avstrijska akademija znanosti Dr, Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je obiskal Inštitut za narečne slovarje in slovarje imen Avstrijske akademije znanosti (28.-30. 5.). Dr. Francka Premk z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se je udeležila internacionalnega jubilejnega simpozija Die Reformation in Mitteleuropa (15.-17. 10.). Bolgarska akademija znanosti Prof. dr. Polona Žnidaršič Plazi s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je v okviru sodelovanja v skupnem projektu obiskala Inštitut za mikrobiologijo Stephan A ngcloff Bolgarske akademije znanosti (5.-11. 7.), Akademik Matija Gogala, podpredsednik SAZU, in dr. Tomi Trilar iz Prirodo-slovnega muzeja Slovenije sta v Bolgariji opravljala raziskovalno terensko delo (20.-28. 7.). Britanska akademija Dr. Marija KlobČar z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU se je udeležila 9. kongresa mednarodnega združenja za etnologijo in folkloro na Severnem Irskem (16.-21. 6.) in 38. konference raziskovalcev balad v Cardiffu (28. 7,2.8.). Estonska akademija znanosti Prof. dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se je udeležil konference HERA Workshop about Cultural dynamics v Tartuju (30. 9.-6. 10.). Kraljevo društvo Dr, Irena Maček z oddelka za agronomijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani je odšla na raziskovalno delo na oddelek za biologijo Univerze v Yorku (7. 1-30. 3.). Madžarska akademija znanosti Peter Ven d ram in z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SA ZU se je udeležil mednarodne konference Technical challenges and developments In 21" Century folk music archiving, ki jo je organizirala Madžarska akademija znanosti {10.-12.6.}. Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management v Kopru je obiskal Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti v okviru skupnega projekta Gibanja kmetijsko-živilske trgovine v srednjeevropskih državah (16.-25. 10.). Poljska akademija znanosti Dr. Tea Kolar-Jurkovšek in dr, Bogdan furkovšek z Geološkega zavoda Slovenije sta obiskala Inštitut za paleobiologijo Poljske akademije znanosti (10.15. 9.). Doc. dr. Metoda Kokole, predstojnica Inštituta za muzikologijo ZRC SA ZU, se je udeležila mednarodne konference na Jagelonski univerzi in predavala na Inštitutu Poljske akademije znanosti (10.-16, 9.). Prof, dr, Andrej Plete rs k i ?, Inštituta za arheologijo ZRC S A ZU se je udeležil mednarodne konference Frühe Slawische Siedlung in Mitteleuropa (6.-9. Jahrhundert) im Eichte naturwissenschaftlicher Datierung, k i jo je organiziral Inštitut za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti (21.-24. 10.). Ivan M. Hrovatin z Inštituta za arheologijo ZRCSAZU seje udeležil mednarodne konference Frühe Slawische Siedlung in Mitteleuropa (6,-9. Jahrhundert) im Lichte naturwissenschaftlicher Datierung, ki jo je organiziral Inštitut za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti (21.-24, 10,). Prof. dr. Mitja Güstin z Univerze na Primorskem seje udeležil mednarodne konference Frühe Slawische Siedlung in Mitteleuropa (6.-9. Jahrhundert) im Lichte naturwissenschaftlicher Datierung, ki jo je organiziral Inštitut za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti (21.-24. 10.). Romunska akademija Podpredsednik SAZU akademik prof. dr, Matija Gogala in dr. Tomi Trilar iz Pri-rodoslovnega muzeja Slovenije sta odšla na raziskovalno terensko delo v Romunijo (13,-21. 6.). Ruska akademija znanosti Prof. dr. Alenka M alej z Morske biološke postaje v Piranu in dr. Valentina Türk z Nacionalnega inštituta za biologijo sta obiskali Inštitut za oceanologijo Shri-shov Ruske akademije znanosti (L-8. 9.). Slovaška akademija znanosti Prof. dr. Andrej Likar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Tim Vidmar z Instituta fozef Štefan sta obiskala Inštitut za fiziko Slovaške akademije znanosti (17.-23, 4.), Švicarska akademija znanosti Alenka Črne, mlada raziskovalka na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU, je odšla na raziskovalno delo na Geološki inštitut ETH v Zurich (24.-31. S.). Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU JUBILEJI V letu 2008 so praznovali: 95 let: dopisni dan Boris Pahor; 90 let: redni član Ivan Vida v; 85 let; redni člani Ivan Gams, Peter Gosar in Janko Pleterski ter dopisni člani Nikolaj A. Borisevič, Nikola Hajdin, Milka Ivič in Jean Nicod; 80 let: redni član Tone Pavček, izredni član Črtomir Zupančič ter dopisni člani Ljudevit Ilijamč, Alan R. Katritzky, Sergio Tavano in Ivan Supičič; 75 let: redni člani Janez Bernik, Robert Blinc, Zdravko Mlinar in Alenka Šelih ter dopisni člani Luka s Hottinger, sir Peter Mansfield in Rudolf Neu h au ser; 70 let: redni član Branko Stanovnik in dopisni član Jože Straus; 65 let: redni člani Peter Fajfar, Andrej Kranjc in Janez Leveč, izredni član Andrej Inkret in dopisni član Luko Paljetak; 60 let: redni član Drago Jančar. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVAN j A SAZU je ob dnevu osvoboditve 9. maja prejela nagrado mesta Ljubljana. Akademik France Bernik je prejel priznanje častni član kluba prijateljev Slovenske znanstvene fundacije za vzorno donatorstvo. Akademik Robert Blinc je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Akademik Vinko V. Dolenc je postal častni meščan Ljubljane in častni doktor Univerze v Novi Gorici. Akademik Kajetan Gantar je bil izvoljen za člana predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU. Akademik j o si p Globe vnik je bil izvoljen za tajnika razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede III. razreda SAZU. Akademik Matija Gogala je bil izvoljen za podpredsednika SAZU. Akademik Igor Grabeč je bil imenovan za člana sveta Tehniškega muzeja Slovenije. Akademik Matija Horvat je za izjemno predanost in pedagoški prispevek urgentni interni medicini prejel plaketo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, priznanje ob 50-let niči Interni stične prve pomoči. Akademik Tine Hribarje bil odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo na področju filozofije in prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji slovenske družbe. Akademik Andrej Jemec je bil izvoljen za člana predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU. Akademik Gabrijel Ker ne I je bil izvoljen za načelnika oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede 111. razreda SAZU. Izredni član Boštjan Kiautaje prejel naziv častni »Patron« of the 18th International Symposium of Odonatology v Nagpurju v Indiji. Akademik Matjaž Kmecl je bil kot predstavnik SAZU imenovan v svet javne agencije za knjigo RS- Akademik Andrej Kranjc je bil izvoljen za glavnega tajnika SAZU. Postal je tudi častni član Turističnega društva Postojna, Akademik Lojze Lebič je bil izvoljen za tajnika razreda za umetnosti SAZU. Prejel je nagrado Music Theatre Now Berlin za celovečerno scensko delo Iz veka vekov - From Time Immemorial (s Karmino Šilec) in nagrado Glasbene matice za najboljšo skladbo slovenskega skladatelja - ZIMA (haiku), Akademik Janez Leveč je bil izvoljen za načelnika oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU. Akademik Milan Mihelič je prejel Plečnikovo medaljo za življenjsko delo. Akademiku Jožetu Mlinariču je občina Maribor podelila priznanje častni občan mesta Maribor. Akademik Marko Marjan Mušič je bil izvoljen za podpredsednika SAZU. Akademik Boris Paternuje prejel častni doktorat Univerze na Primorskem. Akademiku Tonetu Pavčku je Televizija Novo mesto podelila nagrado vaš ekran za življenjsko delo, Prejel je tudi nagrado rastoča knjiga za dolgoletno sodelovanje pri širitvi bralne kulture. Izredni član Marijan Pavčnik je bil izvoljen za tajnika razreda in načelnika oddelka za družbene vede L razreda SAZU. Akademiku Janezu Pekleniku je Tehniška univerza RWTH v Aachnu podelila zlati častni doktorat za odlična znanstvena raziskovalna dela, ki jih je izvedel in publiciral v zadnjih petdesetih letih. Izrednega člana SAZU Matijo Peteri i na je oddelek za virologijo Univerze v Helsinkih izvoli i v naziv Finnish Distinguished Professor, prejel pa je tudi naziv ambasador znanosti Republike Slovenije, Akademik Janez Sketelj je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za medicinske vede SAZU. Akademik Branko Stanovnik je bil ponovno izvoljen za predstojnika oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo. Prejel je tudi priznanje Tetrahedron Most Cited Paper 2005-2008 Award za članek U. Grošelj, D. Bevk, R. Jakše, S. Rečni k, A. Meden, B. Stanovnik, J. Svete: »Cycloadditions of (+)-camphoT derived ena m in ones with hydrazine hydrate«, Tetrahedron, 61, 3991-3998 (2005) in priznanje Tetrahedron: Asymmetry Most Cited Paper 2005-2008 Award za članek U. Grošelj, D. Bevk, R, Jakše, A. Meden, B. Stanovnik, J. Svete: »Synthesis and reductions of (lJi,4£,5S)-4-oximino-l,8,8-trime-thyl-2 oxabicyclo[3.2.1]octan-3-one«. Tetrahedron: Asymmetry, 16. 2187-2197 (2005). Člani SAZU sodelujejo pri terenskih raiiskavah: akademik Ivan Kreft preučuje pridelovanje in prehramko vrednost genotipov tatarske ajde, Sečnan (zgoraj) (Foto I. Kreft), akademik Matija G ogni a pa je na »lovu* za peljem škržadov v Romuniji (spodaj). (Foto T. Trifo t). Simpozija »Mehanizmi eksocttoze 2008« se je udeležil tudi Nobelov nagrajenec za med it i no, dopisni član Erwin Ncher (igo raj) (Foto M. Kreft).; ob tej priliki mu je predsednik i/rofil listino n članstvu v SA?U (spodaj), (Foto S AZU) Akademiki nji Alenki SeLih je predsednik driave dr. DatJiilo Turk i/rnfil odlikovanje Zlati red za zasluge Republike Slovenije [iguraj) (Poio 'I'. Kosec), akademiku fanezu Pdtkniku pa je Tehniška univerzo KWTH v Aachnu podelila zlati častili doktorat (spodaj), (fotn Pekhnik) 'cjmm otnonič Leta lOOfí je SAZU praznovala 70 let: akademik Andre} Jem« je predstavil jubilejni zbornik Skivenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki, Biblioteka SAZU pa je na priložnostni razstavi daJa na ogled stran iz inkunabule fohannesa de Verdens: Sermones dormí secute de sanctis,, 14S9. (Foto SAZU) Akademikinja Alenka Šelih je bila izvoljena za članico predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU. Bila je tudi odlikovana z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije. Izredni član Peter Stih je bil izvoljen za načelnika oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU. Izvoljen je bil tudi za dopisnega člana Avstrijske akademije znanosti v filozofsko-zgodovinskem razredu. Akademiki nja Biba Teržan je bila izvoljena za članico Centra za balkanološka is-pitivanja ANUBiH. Prejela je tudi nagrado za Življenjsko delo na področju arheologije Slovenskega arheološkega društva, Akademik Miha Tišler je za knjigo Jezik molekul. Kemično sporočanje in sporazumevanje prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Akademik Jože Trontelj je bil izvoljen za predsednika SAZU. Imenovan je bil za člana več častnih odborov mednarodnih in nacionalnih konferenc in prireditev. Izredni član SAZU Vito Turk je prejel zlati znak Mednarodne podiplomske šole Jožefa Štefana 2008. Akademik Ivan Vidav je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije. TISKOVNE KONFERENCE !4. februarja Predstavitev zbornika SAZU o slovenskem jeziku. 5, marca Predstavitev III, dela knjige K arhitekturi prof, dr. Fedje Koširja s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. 20. marca Tiskovna konferenca razreda za filološke in literarne vede SAZU in Založbe ZRC SAZU: Razprave razreda za filološke in literarne vede XX, SAZU, Ljubljana 2007, urednik Jože Toporišič; Jože Krašovec Svetopisemska lastna imena. Fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje i Biblical Proper Names; Phonetics, Etymology, Translation and Transliteration, SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 2007:. Marko Snoj, Simona Klemenčič: F. Bezlaj: Etimološki slovar slovenskega jezika, 5. zvezek. Kazala, SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 2007. 27. marca Tiskovna konferenca ob izidu knjige prof, dr, Thomasa/Tomaža Luckmanna Družba, komunikacija, smisel, transcendenca. 9. aprila 1'redstavitev knjige prof, dr. Jožeta Pirjevca Trst je naš! Boj Slovencev za morje (1848-1954). 14. aprila Tiskovna konferenca razreda za naravoslovne vede SAZU s predstavitvijo geološkega zvezka Razprav IV. razreda SAZU 48-1 in biološkega zvezka Razprav IV. razreda SAZU 48-2, ki sta izšla konec leta 2007. 19. junija Tiskovna konferenca razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU s predstavitvijo publikacije Jezik molekul. Kemično sporočanje in sporazumevanje, avtorja akademika prof. dr, Mihe Tiilerja 11, septembra Predstavitev knjige akademika Janka Pleterskega Pravica in moč za samoodločbo: med Metternichom in Badinterjem. 25. septembra Tiskovna konferenca razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU s predstavitvijo publikacije ob stoletnici rojstva akademika Antona Peterima Anton Peterim 1908-1993, Življenje iti delo. 11. novembra Predstavitev znanstvene revije Acta carsologica, ene osrednjih mednarodnih krasoslovnih revij» 18. novembra Tiskovna konferenca ob izidu 111. dela zbornika razreda za umetnosti SAZU Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki. 19. novembra Tiskovna konferenca ob izidu zbornika ob 70-letnici Biblioteke SAZU. 27, novembra Predstavitev knjige Franca Miklošiča Gjurmime shqiptare ! Albanische Forschungen, ki sta jo v sozaložništvu izdali Akademija znanosti in umetnosti Kosova in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.. PREDAVANJA NA SAZU 24. L Prof dr, Slobodan Perovic: NARAVNO PRAVO IN UNIVERZALNE VREDNOTE Naravno pravo jc univerzalno in občečloveško, ne ozira se na nacionalnost in raso, ker so vsi ljudje pred naravo enaki. Naravno pravo jc nad pozitivno, primarno in izvirno. V primerjavi s; pozitivnim pravom je naravno pravo popolno, idealno, idejno in je, filozofsko gledano, absolutno. Načela naravnega prava so deloma inkorporirana v nepopolno pozitivno pravo. V razmerju do načel naravnega prava je pozitivno pravo lahko z njimi bolj ali manj soglasno, lahko je z njimi v še znosnem razkoraku ali pa je v popolnem nasprotju (npr, v primeru različnih diskriminacij glede na rojstvo). Danes se naravno pravo vse bolj ujema s človekovimi pravicami, ki so univerzalne vrednote. Uresničevanje temeljnih pravic temelji na komutativni in distributivni pravičnosti, ki sta že od antike temeljni vodili kulture prava. Uporaba naravnega prava se odraža v univerzalnih vrednotah, kot so: človekovo dostojanstvo, kultura miru, racionalna svoboda, znanost kot težnja k resnici, vera kot značilnost različnih civilizacij, demokratična enakost in medkulturna strpnost, pravica in aktivna pravičnost, pravna država in pravna varnost ter človekove pravice kot sinteza organizirane razumnosti. Danes je tako na univerzalnem kot na regionalnem področju aktualno vprašanje, koliko je naravno pravo vplivalo na univerzalne vrednote, ki jih proglašajo in uzakonjajo mednarodni dokumenti Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. 18. 3. Prof. dr. dres, h. c. Bernhard Hansel ZAMETKI NASTANKA MEST V PRAZGODOVINSKI SREDNJI EVROPI Mesta imajo v različnih delih sveta različne korenine in pojavne oblike. V srednji in jugovzhod m Evropi govorimo o mestih šele, ko so v ptsanih virih tako tudi poimenovana, od časa Cezarja. Zgodovinske raziskave, ki sc ukvarjajo s pojmom mesta, jih obravnavajo predvsem z vidikov, kot so pravo, uprava in ureditev sobi vanj a, torej s temami, ki so arheologu izkopavalcu že zaradi narave arheolo- škega vira nedostopne. Ce želi arheolog pr a zgodovinar raziskati, ali so v - nje mu dostopnih, tj, izkopanih - naselbinah večjih razsežnosti živele skupnosti na stopnji predurbanih, protourbanih ali urbanih aglomeracij, mora razviti lastne kriterije za opredelitev naselbine kot mesto. Izpolnjenih mora biti vsaj sedem glavnih kriterijev, da bi lahko tudi terminološko utemeljeno uporabili pojem »mesto« za smiselno razlikovanje med - z izkopavanji odkritimi in raziskanimi - naselbinami. Ti so naslednji: velikost, zaprtost naselbine, razlike v gradnji in gospodarsko-rokodelskih dejavnostih znotraj naselbine, dokaz o stikih z oddaljenimi kraji v okviru razvejane menjalne in trgovske mreže, vioga središča glede na svojo okolico, kije razpoznavna iz nasprotja odnosov «vas - mesto«, in končno trajanje naselbine. Na tej podlagi bomo v drugem delu predavanja proučili različne velike naselbine, in sicer bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali so bile mestnega značaja. Razumljivo je, da se to vprašanje lahko zastavi le v tistih primeri h, kjer so bila izpeljana izkopavanja večjih razsežnosti. Neolitske naselbine tipa »teli«, ki so v strokovni literaturi pogosto označene kot protourbane, predvsem v Bolgariji, ne zaslužijo imena »mesto«, ker so premajhne in ker v njihovi stavbni razporeditvi ni razpoznavna nobena hierarhija oz. družbena razslojenost. Čeprav so nekateri drugi našteti kriteriji do določene mere izpolnjeni, pa vendar krajev, kot je Durankulakob obali Črnega morja, nikakor ne moremo uvrstiti med naselbine z mestnim značajem, Drugače je z nekaterimi v zgodnji bronasti dobi ustanovljenimi naselbinami, ki so bile v zadnjih desetletjih raziskane v Karpatski kotlini in ob jadranski obali. Večina zgodnjebronastodobnih naselbin mestnega tipaje bilo odkritih na Slovaškem, vendar so znane tudi iz Vojvodine, kjer smo eno raziskali, in sicer Feudvar pri Mošorinu blizu izliva Tise v Donavo. S prikazanih slik z izkopavanja je jasno razvidna njena mestna struktura. Vendar pa je kot mestna naselbina obstajala le nekaj stoletij, kajti takratni čas še ni bil zrel za njen kontinuirani razvoj. Drugo kot «mesto« označeno naselbino smo v preteklih letih temeljito razi skali ob sodelovanju hrvaško-slovensko-nemške raziskovalne skupine. S fotografijami in načrti izkopanega dela naselbine Monkodonje ob istrski obali želimo nazorno pokazati na relevantnost vseh sedmih zgoraj naštetih kriterijev in upravičenost opredelitve tega kraja kot »mesta«. Ta mestna skupnost je obstajala najmanj 500 let. Nesporno je, da so kot »mesta«, tj. cippida, poimenovane kraje osnovali šele Kelti, vendar moramo z naselbinami mestnega značaja računati tudi že v času kulture žarnih grobišč in v halštatskem obdobju, vendar pa se zdi o njih predavati tukaj v Ljubljani odveč, saj je slovenska arheologija k njihovim raziskavam v Evropi največ prispevala. »Nositi sove v Atene« se ne spodobi. 21. 4, Prof. dr. Heinz Dopsch LASTNIŠKE ŠKOFIJE, ČAST LEGATA IN PRIMAT V NEMČIJI ■■ O PRIVILEGIJIH SALZBURŠKIH NADŠKOFOV EIGEN BI ST Ü M EK Predavatelj je v svojem predavanju opozoril na nekatere posebne pravice, ki so jih v svoji dolgi zgodovini uživali salzburški na d škofje, ki so bili stoletja dolgo neločljivo povezani tudi s slovenskim prostorom in njegovo zgodovino, Poudarki v njegovem predavanju so bili sledeči: Odkar sta Trier in Mainz izgubila položaj metrapolitanskega sedeža, je Salzburg, ki je bil leta 798 po vzdignjen v nadškofijo, najstarejša metropolitija na nemškem govornem območju. Poleg tega imajo salzburški nadškofje celo vrsto posebnih pravic, ki so bile pomemben razlog za nadaljnji obstoj nadškofije po sekularizaciji leta 1803, Na prvem Vatikanskem koncilu je papež Pij IX. pozdravil salzburškega nadškofa Maksimiljana Tarnöczyja z besedami: »Poglejte polpapeža, ki lahko sam dela škofe!« Imenovanje štirih »lastniških škofov« brez sodelovanja papeža in cesarja je bilo znotraj katoliške cerkve edinstvena pravica. K saizburškim lastniškim škofijam je štela tudi lavantinska škofija v Labodu na Koroškem, ki je bila 1859 prestavljena v Maribor, Medtem ko je Salzburg izgubil pravico postavljanja »lastniških škofov« leta 1920 oziroma dokončno s konkordatom leta 1934, nosijo njegovi nadškofi še danes kot »rojeni legati« {legati mti) legatski škrlat, ki je bistveno starejši od kardinalskega Škrlata: papež je salzburškemu nadškofu prvič podelil to čast že leta 987, Nasprotno pa papež formalno nikoli ni podelil saizburškim nadškofom časti prvega cerkvenega kneza Nemčije (primas Germaniae), ki je bila pomembna zlasti v 16. stoletju v sporih o vodstvu duhovne knežje klopi na državnem zboru. Šele po sekularizaciji nad-škoFije v Magdeburgu, ki je nosila ta naslov, in po smrti zadnjega protestantskega administratorja 1690, je nadškofija Salzburg terjala to čast, ki sta ji jo potrdila tako cesar kot tudi papeško sodišče Kota Romana. V skladu z noveliranim cerkvenim pravom (Codex iuris canonici) iz leta 1983 predstavljata tako čast legata kot tudi primata v Nemčiji samo še častni pravici brez jurisdikcijskih pristojnosti. 20. 11. Prof. dr. Jure Piškur BIOLOGIJA 21. STOLETJA; ZAKAJ PA NE TUDI APLIKACIJE, PATENTNE PRIJAVE IN NOVE »BIOTEH« DRUŽBE? Zadnja desetletja doživljamo pravo revolucijo v bioloških znanostih, Novi rezultati in znanja se kopičijo in komaj še lahko sledimo napredku spoznavanja bioloških zakonitosti na nivoju organizmov, celic in bioloških makromolekul. Napredek odpira biologom nova okna za njihovo delovanje: aplikativne rezultate, izume, sodelovanje z industrijo in usta navij a nje nov i h industrijskih družb. Predavatelj je v predavanju orisal svoje delo na področju genov in encimov, ki so udeleženi pri presnovi predhodnikov dedne snovi, Ti geni/encimi so že dolgo znani kot pomembni aktivatorji zdravil proti virusom in rakastim celicam, V zadnjih letih pa jih uporabljajo tudi v zeleni kemiji: pri pripravi farmakološko aktivnih učinkovin in pa kot samomorilske gene pri genski terapiji rakastih obolenj. Predavatelj je orisal svoje izkušnje pri patentiranju novih izumov s področja bioloških znanosti, sodelovanju z industrijo in investitorji in svojo vlogo pri ustanavljanju novih bio-tehnoloških družb. Predavanje je zaključil s prikazom mleka in medu, ki se cedita v biotehnologiji, in pa tudi pasti in grenčin, ki čakajo na znanstvenika. Posebej je poudaril deoksiribonukleozidne kinaze. Ti encimi dodajo fosfatno skupino na nukleozid (ki je sestavljen iz sladkorja in baze) in aktivirajo različna zdravila, recimo aciklovir, ki ga zelo uspešno uporabljajo proti virusu herpes, in gemcitabin, ki ga uporabljajo pri kemoterapiji številnih rakastih obolenj. Predavatelj je s sodelavci v zadnjih letih opisal deoksiri bo nukleozid ni kinazi iz vinske mušice in paradižnika in raziskoval, kako ta encima selektivno aktivirata različna potencialna zdravila (derivate nukleozidov). Če gen teh dveh kinaz vnesemo v rakasto celico, pride do aktivacije zdravila izključno v teh celicah in posledično do njihove smrti. To je osnova nove terapije za zdravljenje raka, ki se imenuje »genska terapija s samomorilskimi geni«. Predavatelj je predstavil tudi svoje izkušnje pri ustanavljanju novih biotehno-loških podjetij (www.jubilekinase.com) in pa svoj novi univerzitetni učbenik s področja strukturne biologije (http://www.worldscibooks.com/Iifesci/6620.html). Pripravil oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU BIBLIOTEKA SAZU V letu 2008 je Biblioteka SAZU praznovala 70. obletnico svojega obstoja, Spomnili smo se njenih začetkov s 5323 zvezki iz zapuščine Adolfa Robide kot majhnim, a dragocenim prvim fondom naše Biblioteke; nato Primoža Ramovša kot prvega in sprva edinega zaposlenega v Biblioteki ter od 1. 1952 dalje njenega dolgoletnega upravnika; in ponovno smo se zavedali bogate razvojne poti, ki jo je Biblioteka prehodila v teh letih, od zavidljive rasti fonda do številčne okrepitve zaposlenih v Biblioteki in njihovega nenehnega strokovnega izpopolnjevanja. V tem času se je Biblioteka SAZU razvila v eno največjih slovenskih knjižnic, ki se je vseskozi trudila izpolnjevati svoje poslanstvo v zadovoljstvo svojih uporabnikov. Častitljiv jubilej je Biblioteka obeležila z izidom zbornika, v katerem so zbrani prispevki, ki obravnavajo posamezne vidike Biblioteke SAZU: bodisi orišejo njeno zgodovino in preteklo dejavnost, bodisi poudarjajo vrednost posameznih zapuščin in gradiva, ki ga Biblioteka hrani, ali pa začrtajo razvojne možnosti, ki se ji odpirajo v prihodnosti. Prav tako je Biblioteka ob tej priložnosti pripravila razstavo, ki prikaže njen razvoj v pomembnejših dogodkih in edinstveno gradivo, na katero smo upravičeno lahko ponosni. Redna dejavnost Biblioteke SAZU v letu 2008 ni odstopala od dejavnosti prejšnjih let. Zrcali se tudi v številkah, zato v nadaljevanju navedimo nekaj tovrstnih podatkov. AKCESIIA Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darila Nakup Lastne izdaje Drugo Skupaj Knjige, letniki revij 3.286 1.509 1.437 756 46 7.034 Rokopisne zapuščine 0 0 0 0 0 0 Mikrofilmi 0 3 0 0 0 3 Kartografsko gradivo 9 5 7 0 0 21 Slikovno gradivo 1 3 0 0 0 4 CD, (video)kasete 4 11 11 0 26 CD-ROM-i, multi- medial no gradivo, 12 6 4 4 0 26 računalniške datoteke Skupaj 3.312 1.537 1,459 760 46 7.114 Hvaležni smo /a številne darove, ki so jih posamezniki namenili naši Biblioteki; še posebej se zahvaljujemo dedičem Franca Jakopina, Stanislava Hafnerja, Vilka Novaka in Danila Pokorna za njihove zapuščine, Dušanu Moravcu za podarjeno korespondenco, prav tako pa dr. Marjanu Dolganu, dr. Andreju Kirnu, dr. Robertu Dapitu, dr. Moniki Kropej in vsem ostalim, ki so s svojimi dragocenimi darovi obogatili bibliotečni fond. CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND V letu 2008 smo formalno in vsebinsko obdelali 7.114 enot, izločili pa 462 enot. Ob koncu leta 2008 je fond Biblioteke SAZU tako obsegal: knjig in letnikov revij 503.721 rokopisnih zapuščin 136 mikrofilmov 856 kartografskega gradiva 3.875 slikovnega gradiva 9.634 plošč, CD in (video)kaset 989 CD-ROM-ov, multimedialnega gradiva, računalniških datotek 390 Skupaj enot 519.601 DVOJNICE Kakor v preteklih letih smo tudi v 1. 2008 sproti izločali dvojnice oz, tiste publikacije, ki jih tudi zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora nismo mogli vključiti v naš fond. Do konca leta je število teh publikacij naraslo na 462 enot, ki jih bomo ponudili drugim knjižnicam. KATALOGI IN BAZE PODATKOV Evidenca o bibliotečnem fondu se nahaja v elektronski obliki v bazi COB1SS, SI, v tiskani obliki v inventarnih knjigah in matičnem listkovnem abecednoimen-skem katalogu, za starejši fond pa še v obliki signaturnih knjig (numerus currens) in sistematskega kataloga (klasifikacija po UDK), česar ne dopolnjujemo več. Podatke o prirastu gradiva v letu 2008 smo torej vnesli v lokalno podatkovno bazo in s tem prispevali bibliografske zapise tudi v vzajemno bazo COBIB.SI, Letna statistika, ki jo je izdelal IZUM in omogoča primerjalno analizo knjižnic in nji hovih prispevkov v vzajemno bazo COBIB.SI, nam omogoča vpogled v naslednje podatke o številu bibliografskih zapisov: prispevek Biblioteke SAZU v COBIB.SI v 1. 2008: 6.017 prispevek Biblioteke SAZU v COBIB.SI do konca 1. 2008: 109.298 število zapisov v lokalni bazi podatkov (konec L 2008): 146.203 Po prispevku v vzajemno bazo COB1B.S1 v 1. 2008 se Biblioteka SAZU med 375 knjižnicami, vključenimi v sistem COBTSS.SI, uvršča na 5, mesto, po skupnem prispevku v vseh preteklih letih doslej, odkar smo vključeni v sistem COB1SS.SI, pa na 4. mesto. ZAMENJAVA, DAROVI, RECENZIJE Zamenjava publikacij z drugimi ustanovami v tujini in doma je bila tudi v 1. 2008 pomembno področje Biblioteke SAZU. Število naslovnikov v tujini je naraslo na E306 (20 več kakor v prejšnjem letu 2007}, število domačih naslovnikov pa na 141 (2 več kakor v 1. 2007). Naslovnikov, ki smo jim publikacije darovali, je bilo 185 (2 manj kakor prejšnje leto), tistih, ki smo jim poslali publikacije za recenzijo, pa je bilo 40 (od tega 37 tujih). Na omenjene naslove smo pošiljali publikacije, ki jih je založila SAZU sama ali v sozaložništvu z ZRC SAZU ali drugimi založbami. Glede na 1. 2007 se je pošiljanje publikacij v tujino za zameno nekoliko zmanjšalo (za 132 enot), pošiljanje publikacij v domovini je nekoliko naraslo (za 56 enot), padlo je Število publikacij, ki smo jih poslali v dar, precej pa se je okrepila prodaja lastnih publikacij: s 139 iz 1. 2007 je v 12008 narasla na 460 enot. Publikacije; v zamenjavo - tujina 4.112 v zamenjavo - Slovenija 524 v dar 4.091 v prodajo 460 Skupaj 9.187 IZPOSOJA V čitalnici Biblioteke SAZU so uporabnikom na ogled novejše številke približno 500 revij, pa tudi enciklopedije, atlasi, slovarji in celo reklamni katalogi raznih domačih in tujih založb, ki ponujajo svojo trenutno založniško bero. Uporabnikom je na voljo tudi računalnik in tako si lahko določene informacije, ki jih ponujajo spletni viri, poiščejo sami. Prav tako smo številnim uporabnikom pomagali in posredovali informacije tako v pisn i ali ustni obliki, bodisi v osebnem stiku ali telefonskem pogovoru. V številčnem oziru je mogoče izposojo zaradi neavtomatiziranega vodenja ev idence le okvirno oceniti. Glede na to oceno posameznih inštitutov ZRC SA ZU in Biblioteke SAZU ugotavljamo, da se obisk in izposoja ne spreminjata bistveno, tako da ostaja skupno število izposojenih zvezkov v zadnjih nekaj letih podobno (ok. 35.000), Ker načrtujemo vi, 2009prehod na avtomatizirano izposojo, smo za ta namen kupili potrebno opremo (tiskalnik za nalepke, tiskalnik za zadolžnicc, čitalec črtne kode). Avtomatizacija izposoje bo posledično predstavljala dodatno obremc- nitev za faze, ki obsegajo formalno in vsebinsko obdelavo ter inventarizacijo. Zato smo zaradi lažjega načrtovanja izvedli anketo o zainteresiranosti posameznih institutov ZRC SAZU za prehod na avtomatizirano izposojo in po tej poti pridobili okvirne podatke o količini gradiva, ki ga bo potrebno obdelati, Iz teh podatkov je razvidno, da bomo avtomatizacijo izvajali postopoma in po predhodni uskladitvi njenega poteka s posameznimi inštituti ZRC SAZU. Biblioteka SAZU je od 1, 2005 tudi članica v konzorciju COSEC, zato lahko naši uporabniki do stopajo tudi do nekaterih njihovih e-vi rov. Iz avtomatske statistike je v zadnjih letih mogoče razbrati, da raste povpraševanje po tistih dokumentih, ki so dostopni v obliki celotnih besedil, kar ni presenetljivo. Verjetno bi bili glede na prevladujoče znanstveno področje naših uporabnikov elektronski viri bolje obiskani, če bi vključevali več humanističnih revij. DIGITALIZACIJA SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SBL) Vletu2008smo nadaljevali s pripravami na spletno izdajo Slovenskega biografskega leksikona (1925-1991). Opravljeno je bilo precejšnje redakcijsko delo, ki je obsegalo zlasti popravljanje napak, nastalih pri pretvorbi iz grafičnega v besedilni format po opravljenem postopku optičnega prepoznavanja znakov (OCR), pa tudi pripravo besedila za ustrezno nadaljnjo pretvorbo. Po redakciji celotnega besedila smo opravili pretvorbo iz besedilnega formata (.odt) v format XML z osnovnimi strukturnimi enotami po smernicah TEL V tem formatu smo v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan z avtomatskim hiščenjem podatkov izluščili metapodatkovne strukturne enote za posamezna gesla, ki bodo omogočala iskanje po posameznih parametrih, Pričeli smo z redakcijo teh met ap p dat kov in s pripravo poizvedovalnega sistema za izdelavo spletne izdaje. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKÖ Tudi v preteklem letu je Biblioteka SAZU s svojimi storitvami zagotovila pogoje, da lahko v okviru ZRC SAZU deluje Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH), To je pomenilo kontinuirano spremljanje ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev na področju human isti ke in verifikacijo, v primeru nejasnosti pa iskanje rešitev v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM). V 1. 2008 je bilo pregledanih in verificiranih 2.947 bibliografskih zapisov. Sodelovanje Biblioteke v okviru OSICH obsega tu ti i redakcijo Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC), pri čemer je bila Biblioteka zelo uspešna in je prispevala 949 novih iapisov, 143 pa jih je redigirala in presegla pričakovano realizacijo. MUZEJSKA ZBIRKA SAZU V letu 2008 smo na Ljubljanskem gradu pripravili razstavo Zakladi slovenske grafike 1955-2005. Razstavljen je bil izbor iz 143 grafik najvidnejših slovenskih avtorjev druge polovice 20, stoletja, pridobljenih v letu 2007. Razstava je bila odprta od 6. februarja do konca aprila. Zbirko umetniških del, ki jo hrani SAZU, smo v tem letu tudi zavarovali, pred tem pa ocenili njeno vrednost, Prav tako smo ocenili in zavarovali nekaj najdragocenejših knjig. 19. novembra smo ob 70, obletnici Biblioteke odprli manjšo priložnostno razstavo. BIBLIOGRAFIJE Kakor že več let doslej je tudi vi. 2008 Biblioteka SAZU urejala bibliografijo za člane SAZU in za raziskovalce inštitutov ZRC SAZU. Bibliografsko smo obdelali tudi publikacije SAZU in ZRC SAZU in tako v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI evidentirali celotno založniško dejavnost SAZU in ZRC SAZU Dostop do pregleda založniške produkcije SAZU in ZRC SAZU je mogoč tudi s spletnih strani Biblioteke SAZU,1 BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU Marija FabjanČiČ Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2007, Ljubljana: Biblioteka SAZU, 2008, 18 f Biblioteka SAZU, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ISSN 03740315, 58 (2007), 2008, str, 265-275 Naših sedemdeset let, v: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana: SAZU, 2008 (Biblioteka, 13), str. 11-50 Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti In umetnosti (uredniški odbor Marija Fabjančič et al.), Ljubljana: SAZU, 2008 (Biblioteka, 13), 307 str., ilustr., ISBN 978-961-6242-92-9 Simona Franki Bibliografija o meteoritu iz Avč (zbral Dragan Božič, uredila Simona Franki), v: Meteor it iz Avč v dolini Soče (avtorji besedil Dragan Božič et al.), Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, Avče: Šport no-kult urno-turistično društvo, 2008, str. 46-48 Dušan Koman Podoba Marije in božje potne cerkve Mariazell v zbirki SAZU, v: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana: SAZU, 2008 (Biblioteka, 13), str. 153-159 Faraonska renesansa, Ljubljana, Cankarjev dom, 4. marec-20, julij 2008, Umetnostna kronika, ISSN 1581-7512,19, 2008, str. 32-34 ! htt pJ/wwiv. iiiu. si/bibt icteka/M Ortog ra fije- sszu-2008. ht ml Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti {glavni urednik Dušan Koman), Ljubljana: SAZU, 2008 (Biblioteka, 13), 307 str., ilustr., ISBN 978-96 L-6242-92-9 Kustos razstave: Zakladi slovenske grafike 1955-2005, Ljubljanski grad, 8. 2.-11. 5.2008 Avtor in kustos razstave: 70 let Biblioteke SAZU, Biblioteka SAZU, 19. 11. 2008-8. 2. 2009 Milan Osrajnik Čip iz Phaistosa, Daidalos, v: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana: SAZU, 2008 (Biblioteka, 13), str, 303-307 Breda Pajsar Knjižnica Ivana Jagra v fondu Biblioteke SAZU, v: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana; SAZU, 2008 (Biblioteka, 13), str. 271-280 Drago Samec Predi k a nt Andrej Savinec v Škocjanu pri Turjaku in Hišna postila, v; Kraji in ljudje v Trubarjevi far i. Zbornik ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, Ško-cjan: Kulturno društvo, 2008, str. 161-172 Primož RAMOVŠ, Biblioteka je moj otrok (zapis po magnetofonskem posnetku pripravil za objavo Drago Samec), v: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana: SAZU, 2008, str. 51-68 Arhitekt Tine Kurent se je poslovil (1923-2008), Grosupeljski odmevi, ISSN 15800911, 34,7, 2008, str. 73 Jurij Dalmatin - župnik v Škocjanu, v: Kraji in ljudje v Trubarjevi fari. Zbornik ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, Skocjan: Kulturno društvo, 2008, str. 173 Stane Peterlin in njegovih polnih sedemdeset let, Grosupeljski odmevi, ISSN 15800911, 34,4, 2008, str. 13-15 Naravovarstven i k Stane Peterlin in njegovih sedemdeset let. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, ISSN 1318-8313, 25, 2008, str. 155-157 Bibliografija domoznanskih publikacij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje za leti 2006 in 2007, Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, ISSN 1318-8313, 25,2008, str. 159-185 Skocjan pri Turjaku v bibliografiji, v: Kraji in ljudje v Trubarjevi fari. Zbornik ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, Škocjan: Kulturno društvo, 2008, str. 275-293 Svibno. Župnija. V siju zlate krone m i v. Križa, Svibno: Župnija, 2008 (Zgibanka) Nena Skerlj Knjižnice, neskončni labirinti, v: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana: SAZU, 2008 (Biblioteka, 13), str, 73-84 Helena Verbinc Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2007 (z dodatkom za leto 2006), Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ISSN 03740315, 58 (2007), 2008, str. 279-285 Petra Vide Ogrin Digitalna knjižnica in njena orodja, v: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana: SAZU, 2008 (Biblioteka, 13), str. 281-302 Ana Zadnikar Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 2006. Umetnost do okoli leta 1900 (bibliografijo uredila Ana Zadnikar, predmetno in imensko kazalo po ključnih besedab v COBISS-u sestavili Mina Mušinovič in Nataša Ivanovič), Umetnostna kronika, ISSN 1581-7512, 21,2008, str. 33-63 KNJIGOVEZNICA Knjigoveznica, v kateri dela knjigovezinja s skrajšanim delovnim časom, je v I, 2008 opravila knjigoveška dela glede na potrebe Biblioteke in SAZU, v okviru tega vezavo 151 knjig. OSEBJE V 1, 2008 so se zaposleni v Biblioteki udeležili nekaterih tečajev, ki sodijo v redno izobraževanje v bibliotekarski stroki, prav tako pa so sodelovali kot člani raznih delovnih skupin, komisij in odborov, v katerih ima Biblioteka SAZU svoje predstavnike, ter tako s svojim znanjem in trudom prispevali k razvoju bibliotekarske dejavnosti, Marija Fabjančič, Simona Franki, Dušan Ko man, Nena Škerlj, Mojca Uran, Helena Verbinc in Petra Vide Ogrin so se redno udeleževali sej delovnih skupin, komisij in odborov, katerih članifce) so (delovne skupine pri IZUM-u in JARDRS-i, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, Izpitna komisija. Komisija za stvarno obdelavo, Tehnični odbor Slovenskega inštituta za standardizacijo - Informatika in dokumentacija, Izvršni odbor Društva bibliotekarjev Ljubljana). Zahvala gre tudi Mariji Banjac, tajnici sindikata SAZU in ZRC SAZU, ki je opravila veliko dela v skupno dobro obeh kolektivov. Vodilna misel v naših prizadevanjih v letu 2008 je bila zavest o dolžnosti, ki jo imamo v posredovanju in ohranjanju naše kulturne dediščine, v širjenju slovenske znanosti po svetu z zamenjavo publikacij SAZU in ZRC SAZU in v spremljanju napredka IT ter sodelovanju pri njihovem razvoju. Marija Fabjančič, upravnica Biblioteke Petra Vide Ogrin, namestnica upravnice IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2008 (z dodatkom za leto 2007) SPLOŠNE PUBLIKACIJE 1. Letopis Slovenske akademije znanosti m umetnosti. 58. knjiga. 2007 = Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 58/2007, (Glavni in odgovorni urednik Matija Gogala) Ljubljana 2008. 334 str. Ilustr, 22 cm. ISSN 0374-0315 2. Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti / (Uredniški odbor Marija Fabjančič ... [et al,]. Prevodi v angleščino Darja Flere in Darja Pate) Ljubljana: SAZU, 2008 (Biblioteka; 13) 307 str. ISBN 978-961-6242-92-9 3. Trubarjevo leto 2008 - The year ol Trubar = Das Trubar-Jahr: Primož Tru-ba r (1508-1586): 500. o blet n ica roj st va = 5 OOt h anni versa ry of the bi r t h = 500. Ja -hrestag seiner Geburt. Ljubljana: Koordinacijski odbor za državne proslave, 2008. 95 str. Ilustr. 22 cm 4. Pleterski, Janko: Pravica in moč za samoodločbo: med Metternichom in Bad inter jem; študije, razgledi, preudarki iz petnajstletja po tretji odločitvi Slovencev. J. izd. Ljubljana: Modrijan, 2008.679 str. 24 cm. ISBN 978-961-241-261-6 PUBLIKACIJE l. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE 5. Arheološki vestnik 59: 2008. (Glavna urednica Marjeta Šašel Kos. Izvršna urednika Primož Pavlin, Andreja Dolenc Vičič. Uredniški odbor Dragan Božič ... et al.) Ljubljana 2008 (Sozaložnik ZRC SAZU) 386 str. Ilustr. 29 cm ISSN 0570-8966 Kahl, Hans-Dietrich: Streifzüge durch das Mittelalter des Ostalpenraums: ausgewählte Abhandlungen (1980-2007) / Hans-Dietrich Kahl; Herausgegeben von Rajko Bratoi und Peter Stih, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ; Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008 (Dela ; 37) (Zbirka zgodovinskega časopisa; 36) 502 str. PUBLIKACIJE iL RAZREDA ZA HLOLOSKE IN LITERARNE VEDE_ 7. Traditiones 37/1, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonaro-dopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik. Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič ... et al.) Ljubljana 2008. 219 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU) 8. Posvet o slovenskem jeziku: zbornik prispevkov s posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 15. maja 2007 (Ur, Tone Pavček) Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2008. 139 str. 24 cm ISBN 978-961-6242-83-7 9. Resiano: un dialetto sloveno (a cura di, uredila Jože Toporišič, Boris Paternu; traduttrice, prevedla Liliana Spinozzi Mona i) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008. 79 str. 24 cm ISBN 978-961-6242-99-8 10. Bernik, Janez: Nikogar ni k večerji. Ljubljana: Nova revija 2008.139 str. Ilustr. 16 cm ISBN 978-961-6580-29-8 11. Kranjec, Miško: Novele. Miniaturna izd. Ljubljana: Knjižna zadruga, 2008. 150 str, Avtorj. si, 11 cm, ISBN 978-961-6140-48-5 12. Pavček, Tone: Čas duše, čas telesa: četrti del. Ljubljana: Slovenska matica, 2008. 204 str. 21 cm. ISBN 978-961-213-172-2 'lopo ri šič, Jože: S t i l nos t ¡n zvrst no st. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2008 (Zbirka Lingüistica et philologie a : 20} 336 str. 24 cm. ISBN 978-961 -254-056-2 PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 14. Razprave XLIX-1. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič) Ljubljana 2008. 245 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 15. Razprave XLIX-2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič) Ljubljana 2008, 149 str, Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 16. Acta carsologica 37/L (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc) Ljubljana 2008. Str. 5- 168. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 17. Acta carsologica 37/2-3. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc) Ljubljana 2008. Str. 175-349. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 18, Tišler, Miha: Jezik molekul: kemično sporočanje in sporazumevanje. Ljublja na; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008, (Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede = Opera I Academia scientiarum et artium S love nica. Classis III: Mathematica, physica, chcmica ; 15. 148 str. Ilustr. 24 cm ISBN 978-961-6242-86-8 PUBLIKACIJE V. RAZREDA ZA UMETNOSTI__ 19. Babnik, Matej: Sonate pour le piano-forte avec accompagnement de violon [Glasbeni tisk] (Uredil Tomaž Faganel) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Muzikološki inštitut, 2008, (M o nu men ta art is musicae Sloveniae ; suppl. 1) ISMN 979-0-709004-26-3 20. Puliti, Gabrielln: Integra omnium solemnitatum vespertina psalmodia (1602) [Glasbeni tisk) (Uredil Nikola Lovrinčič) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Muzikološki inštitut, 2008, (Mo n omenta ar t is musicae Si oven i ae ; 54) (Sozaložnik ZRC SAZU) 1 part it ura (XXIX, 164 str.) 29 cm. 1SMN 979-0-709004-24-9 (ZRC SAZU) 21. Posch, Isaac: Pet mote tov = Five motets [Glasbeni tiski (Uredil, editor Domen MarinČiČ, uvod, introduction Metoda Kokole) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega ccntra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2008. (Mo-numenta ar tis musicae Sloveniae ; suppl. 2 ) 1SMN 979-0-709004-25-6 22. Komelj, Miiček. Peter Krečič; Slovenski slikarji, kiparji In arhitekti akademiki = Painters, sculptors and architects of the Slovenian Academy (Uredil, edited by Andrej Jemec ; besedilo napisala, written by Milček Komelj, Peter Krečič; prevedla, translated by Ljubica Klančar) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Slovenian Academy of Sciences and Arts (Jubilejni zbornik / Anniversary anthology / Slovenian Academy of Sciences and Arts ; z v. 3) 2008. 331 str. I lust r. 25 cm ISBN 978-961-6242-97-4 23. Zakladi slovenske grafike 1955-2005; zbirka Slovenske akademije znanosti in umetnosti = Treasures of Slovenian graphic art 1955-2005: the collection of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (Avtor razstave in urednik kataloga, author of the exhibition and catalogue editor Lojze Gostiš a; prevod v angleščino, English translation Ljubica Klančar, Darja Flere) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008. 202 str. Ilustr. 29 cm ISBN 978-961-6242-85-1 Pahor, Boris: Moje suhote in njihovi ljudje. Ljubljana: Študentska Založba, 2008. Knjižna zbirka Beletrina, 363 str, 21 cm ISBN 978-961-242-187-8 SOZALOŽN1ŠTVO 25. Mlinar, Zdravko: Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi, Knj, 1, Prostorsko-časovna organizacija bivanja: raziskovanja na Koprskem in v svetu. L natis. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede ; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008 . XVI, 485 str. liustr. 24 cm ISBN 978-961-235-348-3 26. Gostiša, Lojze: France Mihelič: stvarnost fantastike = die Wirklichkeit der Phantastik / Lojze Gostiša; (Fotografije Boris Gaberščik... (et al.j ; prevod v nemščino Andrea HabcrLZemljič); [izdajatelj] Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Celovec: Mohorjeva družba - Klagenfurt: Hermagoras, 2008. 59 str. [188] str. pril. ISBN 978-3-7086-0355-1 Mohorjeva družba ISBN 978-961-6242-89-9 Slovenska akademija znanosti in umetnosti IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala_ 27. Balantič, France: Zbrano delo. Maribor: Študentska založba Litera, 2008. (Uredil in opombe napisal France Pibernik) (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; knj. 222) 469 str. 21 cm ISBN 978-961-6604-56-7 28. Anton Peterlin 1908-1993 : življenje in delo = his lite and work / (Uredili Vili Bukošek ... et al.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Institut ložef Stefan, 2008. 520 str. ISBN 978-961-6242-93-6 29. Dušik, František Josef Benedikt: Simphonia grande in G i František Josef Benedikt Dušik; uredil, edited by Matjaž Barb o; (prevod, translated by Suzana Ogra-jenšek) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Muzikološki i usti tat Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2007. t partitura (XXIX, 69 str.) (Monumenta a rti s musicae Slove niae; 52) ISBM -709004-23-2 30. Lebič, Lojze; Duettino: za klarinet in kitaro = for clarinet and g uit ar / Lojze Lebič, Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2008. I pa rt it ura (10 str.) (Edicije Društva slovenskih skladateljev ; 1893) ISBM 979-0-709025-15-2 31. Simon it i, Primož: Carmi na Burana: razširjen izbor. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2008. 175 str. Ilustr. 28 cm ISBN 978-961-241-232-6 32. Luckmann, Thomas: Družba, komunikacija, smisel, transcendenca. Izbrala in uredila Vinko Potočnik in Igor Bahovec (Prevod iz angleščine Slavica Jescnovec Petrovič in Borut Petrovič Jesenovec; prevod iz nemščine Aleš Učakar; spremna besedila Frane Adam ... er al.) Ljubljana: Študentska založba, 2007. 473 str. 21 cm. (Knjižna zbirka Claritas; 49) ISBN 978-961-242-144-1 33. Čar izročila: zapuščina Nika Kureta (1906-1995) (Uredila Ingrid Slavec Gradišnik s sodelovanjem Helene Ložar-Podlogar) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Opera ethnologica Slovenica) 486 str. Ilustr. 24 cm ISBN 978-961-254-081-4 34. Kmecl, Matjaž: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret: spomini na skrivne ljubezni, Ljubljana: Študentska založba, 2008 (Knjižna zbirka Beletrina) 143 str. 22 cm ISBN 978-961-242-162-5 35. Zadravec, Franc: Pesništvo in prostost. Murska Sobota: Franc-Franc, 2008 (Knjižna zbirka Misel o slovenski besedi) 439 str, 24 cm ISBN 978-961-255-010-3 Maček, Jože: Maitie in svetne ustanove na Kranjskem: urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih iti svetnih ustanovpn cerkvah na Kranjskem od 1810 do 1853 ( Krajevno kazalo Barbara Simonič) Celic: Društvo Mohorjeva družba ; Celjska Mohorjeva družba, 2008.789 str. 24 cm ISBN 978-961-218-792-7 37. Izročilo pravne znanosti (Uredil Pavčnik Marijan. Predstavitvene prispevke o avtorjih so napisali Ljubo Bavcon ... et al.) 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2008. 653 str. 25 cm ISBN 978-961-247-084-5 38. Slovenska glasba v evropskem okviru: izbrani spisi = Slovenian music in the European context: selected texts (Izbral, uredil in opombe napisal avtor Ivan Kle-menčič, uvodno besedo in povzetke prevedel Alan McConnell Duff, notografir&l Tadej Lenarčič) Celje: Društvo Mohorjeva družba ; Celjska Mohorjeva družba, 2008.471 str. Note. 24 cm ISBN 978-961-218-800-9 39. Narodne manjšine, 6, Živeti z mejo, Panonski prostor in ljudje ob dveh tro-mejah: zbornik referatov na znanstvenem posvetu v Murski Soboti, 9,-11. novembra 2007 ( Urednika Vera Klopčič in Anton Vratuša) Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ; 2008, 359 str. Graf, prikazi. 24 cm ISBN 978-961-6159-33-3 40. Simoniti, Primož: Humanismus bei den Slovene n: slove ni sc he Humanisten bis zur Mitte des 16. Jahrhunderts (herausgegeben und bearbeitet von Marija Wakounig, übersetzt von Jože Wakounig) Wien: Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Zentraleuropa-Studien; Bd. 11) 344 str, llustr. 24 cm ISBN 978-3-7001-6059-5 Povprečen nisem hotel biti: korespondenca med akademikoma Dragotinom Cvetkom in Petrom Konjovičem (1949-1968) (Uredila in pojasnila Katarina Be-dina, prevod povzetka Vladimir Pogačnik) Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2007 (Razprave Filozofske fakultete) 387 str. Ilustr. 24 cm ISBN 978-961-6648-04-2 42. The land between: a history of Slovenia (authors Oto Luthar... at ah, edited by Oto Luthar, traslation from Slovene Mane a Gašperšič ... et al.) Franku rt am Main [etc.j: Peter Lang, 2008. 560 str. Ilustr, 21 cm ISBN 978-3-631-57011-1 43. Maček, fože: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem: urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1810 do 1853 (Krajevno kazalo Barbara Simonič) Celje: Društvo Mohorjeva družba ; Celjska Mohorjeva družba, 2008- 789 str. 24 cm ISBN 978-961-218-792-7 Pripravila Helena Verbinc V SUMMARY On the Occasion of: The 70"h Anniversary of the Slovenian Academy of Sciences and Arts1 Esteemed Academicians, esteemed honorary member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Dr. France Bernik, distinguished and eminent guests: President of the National Assembly Mr. Pavel Gantar; President of the Constitutional Court Mr. Janez Tratnik, President of the Supreme Court Mr. Franc Testen, the next Prime Minister of the Government of Slovenia Mr. Borut Pah or; the Archbishop and Metropolitan of Ljubljana monsignor Alojz Uran, and representing the Municipality of Ljubljana, the deputy-mayor Mr, Ales Cerin, A cordial welcome to all who are attending today's celebration, remembering the 70th anniversary of the foundation of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Anniversaries arc often an incentive to lookback in time. Today is certainly the day and hour, when it is right and fitting to deferentially remember the entire range of eminent men and women, members of our institution, i shall not be mentioning the individuals by name; however, i do believe that in this instant each of us should pause in silent recognition and in memory of a single individual or maybe a group of late colleagues that we rightfully hold in highest regard. At the same time, esteemed colleagues, 1 wish that we would consider arid remember at least some great Slovenes, who, as members, would have been a source of pride and honor for the Academy. Yet, due to a variety of circumstances, these individuals never lived to experience the recognition for their merits and excellence by being elected to the ranks of the Academy. It is also right to remember with joy our corresponding members, eminent scientists and artists abroad, who made a significant contribution to global and national scientific and artistic creativity. Amongst them we also find Slovenes living abroad, and we elected them with particular pride, as they are people who represent the highest achievement of Slovene genes and Slovene creativity in foreign environments. Finally, it is fitting to recall some historical cornerstones of our institution, The first Slovene and at the same time the first Slavic academy, Academia operosorum, founded in 1693, ranks among early European academies established du ring that century. These include: the French Academy in Paris, the Royal Society in London and Edinburgh and the German Leopold!na in Schweinfurt. Regrettably, our academy was active only some thirty years, and similarly its successor Academia operosorum rediviva, founded in 1779, also had such a short lifespan. From the end of the X VIII century onwards Slovenians did not have an academy, even though the wish to have it was never extinct. As was noted by Academician I Speech of SAS A President, during the formal annual meeting of SASA, I2lb November, 2008 France Bernik, in his book on SASA, the idea was voiced again during the times of Napoleon's lllyria, then in 1848 and a few times in the subsequent period, usually jointly with the demand for a Slovenian university. The idea materialized only after many endeavors in the time of the first Yugoslavia; the merit goes to our scientists and artists, in particular to Fran RamovS, On this day, seventy years ago the founding assembly meeting was held. Prior to this the first eighteen members were officially appointed, and almost two months later, on the 4,h of January 1939, Rajko Nahtigal, a Slavic scholar, was appointed its first president. This was followed by the turbulent times of the world war, when the Academy continues its activities, while carefully taking a dignified and distant position reflecting its patriotic sentiments during I he time of enemy occupation. But the postwar authorities were intervening to an even greater extent in SASA's life and work. At Lhat time the Academy lost four of its members. The memory regarding t hose times is still painful, although in 1996 we rehabilitated three of them, so that at least posthumously their honor and rights have been restored. The autonomy of the Academy was replaced by a strong dependence on political authority; this was even enacted in the 1948 and 1949 laws, Already during the first four postwar years two top politicians, Josip Broz Tito and Edvard Kardelj, were appointed honorary members of this institution. The newly elected members had to be politically suitable. And the Academy was entrusted with the task of studying Marxist theory and practice. Yet, the picture of that period also presents some lighter shades. At the time the Academy was creatively active within the framework of some exceptionally important projects. This refers to the research carried out in the area of natural and cultural heritage of the Slovene nation, the work done in connection with the Dictionary of the Slovene Literary Language and the work concerning the Slovene Biographical Lexicon. SASA's scientific institutes also left a hallmark on the postwar period, later the institutes became independent; the last ones to become independent in 1981, consisting oi a group of institutes for humanities, social sciences, and natural sciences that were all united in the SASA Scientific and Research Center. Throughout this period of time, two presidents successfully headed the Academy, both with long terms in office: these were Josip Vidmar and Janez Milcinski. The latest great change of our institution occurred in 1991, with an epochal event for Slovenians, the acquired independence of our state. The first leadership of the Academy in the new country, presided by Academician France Bernik, had the honorable task of approximating our Academy to other European academies and to open it up even more for international cooperation. In 1994 a new law, tailored to our main mission, was passed: promotion of excellence of sciences and arts. The Academy continued to flourish and strengthen its public reputation under the leadership of my direct predecessor Academician Bostjan 2eki. The changes of leadership should not be regarded as disruptive. 1 believe that throughout the history of the Academy they were never considered as such. There is no doubt that today SASA members are creating without impediments, each one in his own environment, either independently or connected with their coworkers here or abroad. The Yearbooks are becoming richer, although they contain only a part of scientific publications, works of art and other achievements of our members, The Academy sections organize an ever-greater number of outstanding symposia. Ever more frequently we make our critical thoughts known via public media. Academicians are participating in public life in different ways and we are also engaged in decision-making concerning public issues. The Academy is issuing an increasing numberof publications. Amongst them we find facsimile of jewels of the cultural heritage passed on by our ancestors. A big project is coming to a close, a facsimile publication of Valvasofs unique Ico notheca with commentaries. 1 must recall three eminent anthologies of the arts section, with the latest of the three volumes we shall mark today's festive event. Distinguished colleagues, eminent guests, I can say with pleasure that today SASA is a lively, vital institution, full of plans and projects. In particular 1 wish to acknowledge, with appreciation, the work performed and the wisdom of tny predecessors to this function, which I have accepted with due humbleness. 'Today, at the end of this solemn event, it will be with great pleasure to have the opportunity and shake hands with two former presidents: Academicians Trance Bernik and Bostjan 2eks. In our society the Academy is highly regarded and given due consideration. May I remind you that this should not be considered as self-evident. We live at a time marked by a crisis of confidence. The crisis is general; it applies to the state, to politics, to public administration. Even heahh care and science could not evade this mistrust. It is global phenomenon. However, there are countries where at the top of the list of confidence-worthy national institutions we find national academies, l et us see why. Firstly the academies do not have conflicting interests. Academicians are not individuals in a subordinate position, who have to protect the interests of their principals or of other influential people even when this is against their conviction. This is an excellent, note-worthy circumstance. Then, there are characteristics, which are sought as a condition for individuals to accede to the highest gremios, these are: a multi-disciplinary approach, professional excellence and world-view plurality. It concerns a high degree of ethical awareness and a wise view of the future. Distinguished colleagues, that is the reason that an academy may offer advice. Any wise person may offer wise advice. However, if a trusted institution offers wise advice it will be broadly accepted. One of our tasks, not the least important, is our consideration tor tradition. Tradition is something that our generation and our part of the world had not learned to respect. Of course, we can find the reasons in our history, full of great and fateful events and radical changes. Yet, this lack of respect has detrimental consequences. Even when speaking of marginal issues unnecessary changes can be damaging. My school of ethics says that thousands of years have to pass before tradition - described by some in pejorative terms as conservatism - emerged, developed and stood up to moral testing. The commitment towards reforms, which we may describe without any pejorative connotation, as liberality, is often based on partial interests, old a few decades or less. Reforms may be sensible. This still doesn't necessarily mean that they are wise. Namely, wisdom is reason with a long time constant; that is how our colleagues in the Section of Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences would probably describe it. Changes are certainly unavoidable; this is what geology as well as science of the evolution of species and history of mankind teach us. Most often changes came about so that much of the oid remained. For most people, at least in our part of the world, today's life is in many respects infinitely richer than it was seven decades ago, at the time our academy was founded. Some fundamental elements remain the same. Amongst them are certain values. The resilience of these elements is reassuring. They will not die out. However, if we wish to live with them also in our times, we will have to do something so that people will not reject them. History offers an eloquent indication of what even a temporary eclipse, or twilight, of values means for the effected contemporaries. Once again let us glance back in deference at the beginning of the academic movement in Slovenia. Some three centuries ago, in a completely different time, the op eras i chose the bee as their symbol. The Latin proverb says of the bee: si sapis, sis apis, if you are wise be like a bee. What do bees have that is worth emulating? Hard, honest work and the unselfish care for its brood. Both remain values even today. To a great extent we see these among our late and living members. The anniversary is not only an opportunity to look back. It is also a moment when we have to gaze into the future, The ever-present topics that involve the Academy and require its attention are science, higher education and protection of natural and cultural heritage of the Slovene people. Another topic that is gaining importance is environmental protection. The view concerning long-term strategic goals of development, as defined by the last two governments, is increasing our confidence, It is encouraging and noteworthy that the architects of these strategic goals have expressed a deep understanding of the position of our country and the entire world, for better or for worse, in view of opportunities and problems, and that they are committed not only to sustainable but also to ethical development. But practical reality is a source of much less enthusiasm. We have to deal, and will have to deal in the future, with a growing avalanche of interests, primarily short-term ones, all competing for the same precious resources, the same limited space, for the same and irreplaceable natural and cultural heritage of the Sieve- ne nation. Some of these interests are justified and deserve support. Others are, and will remain, controversial or even unacceptable. Their motives are excessively partial, the price to be paid is too high and their impact is aggressive and difficult to manage. The rules of the present-day social order, the so-called democratic world, do not favor the preservation of our natural and cultural environment. The preservation of family silver for future generations is not guaranteed either by market economy or the effort to earn quick money and increased profits; not to mention views that do not span further in the future than one or two terms for politicians. The Academy is different. For us it is not difficult and it is not prohibited to look into the future fifty years. Particularly if we avail ourselves, suitably and objectively, of the methods and knowledge of social sciences, of findings and teachings of critical history, natural sciences, philosophy and ethics. Precisely because we are not burdened by short-term and individual interests, it is right and proper that we respond to requests that we are receiving i.e. that the Academy via its members, and within limits of its possibilities and abilities, be present in a variety of bodies and fora, where national strategy is being developed and where key decisions are adopted. This is how we acted in the past and how we shall act in the future. You've heard yesterday of the latest example of such cooperation when Academician Boitjan 2eki accepted the candidacy for a ministerial post in the new government. Allow me now to wish the Academy, its members and friends, on the occasion of its and our celebration, all the best and in the spirit of ancient greetings: vivant, crescant, floreant. SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2008 For the Slovenian Academy of Sciences and Arts 2008 was another in a series of active and successful years. In the scientific and artistic areas the Academy continued issuing periodica] publications and monographies, partly also in cooperation with other institutions. It organized a series of scientific and expert symposia and numerous lectures. Research in the field of natural and cultural heritage of the Slovenian nation successfully continued in cooperation with the SASA Scientific and Research Center. The central event of the year was the celebration of the 70th anniversary of SASA's founding on the 12th of November, which attracted significant attention of the public and of the mass media. On this occasion we perceived that the public holds the Academy in high esteem and that the public and authorities have high expectations regarding this institution. On the occasion of the anniversary the last volume of an anthology was issued regarding Slovenian artists, SASA members, and was presented to the public at a solemn assembly meeting. A commemorative postal stamp was also issued. During Slovenia's EU Council Presidency SASA participated in the organization of an accompanying event, the session of the 11th Forum of National Ethics Councils together with EGE - European Croup on Ethics in Science and New Technologies, held at Brdo the 28th and 29th of February and in Ljubljana the 27th of February. The distinguished gathering was a great success for the organizers. 2008 was the year of regular change of leading SASA functionaries. On the 6th of May the term in office expired for President Boštjan Zekš, for Vice-Presidents Alenka Šel i h and Jože Trontelj and for the Secretary General Matija Gogala, The prevailing view was that during the past three years this team led the Academy adequately. In reality it continued along the lines of the preceding three-year period in a somewhat changed composition (with Alenka Šelih, replacing Kajetan Gantar in the post of Vice-President. At the annual meeting i.e. electoral meeting Jože Trontelj was elected the President, Marko Mušič and Matija Gogala the Vice-Presidents and Andrej Kranjc the Secretary General. At the invitation of the incumbent SASA President the former President Boštjan Žekš is attending meetings of the Executive Board. The public presentation ofValvasor's Jconotheca on the 18th of June in the premises of the Ljubljana Philharmonics deserves to be mentioned separately. With this SASA announced that a big project is coming to a close and that it was carried out under the auspices of the Janez Vajkard Valvasor Foundation, with the mag- nanimous assistance of many supporters and in particular thanks to the indefatigable dedication of dr. Lojze Gosti sa, This was SASA's contribution to the festive atmosphere at the end of the successful conclusion of Slovenia's EU Presidency. We also note that finally we were able to enlarge the collection of Treasures of Slovenian Graphic Art 1955-2005 and to present it to the Slovene public in the premises of the Ljubljana Castle. The Academy devoted due attention to the 500th anniversary of the birth of Primož Trubar. It was involved in a series of festive events. On the 4th of June we organized, at the SASA premises, a soJemn event with a resounding lecture delivered by Academician Boris Paternu regarding Trubar and Protestantism. On the 9th of May, liberation day and municipal day of Ljubljana, the Aca demy received the award of the City of Ljubljana. The Academy presented the City with a copy of fconotheca Valvasor i ana. As in the past, the Academy maintained regular contacts with representatives of authorities, with distinguished tbra and representatives of our public life. Via its members it continues to be actively involved in some important decision-ma k ing bodies regarding public issues. This refers to: the National Council for Higher Education and the Council for Science and Technology, the Accreditation Senate of the Council for Higher Education, the Strategic Council of the Slovenian Prime Minister for Culture, Education and Science, the Government Council for Competitiveness and its Development Group for the Organization of Public Development and Research and Educational institutions, the working bodies of the Slovenian Research Agency, the National Medical Ethics Committee, the Council of Europe Steering Committee for Bioethics, the European Forum of National Ethics Councils and others. As definite proof that the Academy actively responds to the state s invitation to collaborate we should mention the example of the former president Dr, Boštjan 2ekš, who accepted a ministerial post for Slovenes abroad. Some SASA members are occupying honorary posts in the European Academy of Sciences and Arts; Dr. France Bernik is Senator and Dr. Branko Stanovnik is Dean of the Section for Natural Sciences. Due to poor health and old age the existing chairman of the Council for Environmental Protection Dr. August in Lah, has requested to be relieved. The last contribution of this deserving environmentalist, a SASA advisor, is a lexicon on environmental management with a comparative study on the state of the environment in the world and on the strategy of environmental protection development. SASA thanked its distinguished co-worker tor his valid contribution over many decades to this important mission of the Academy. At the same time SASA reminded politicians of the warnings it has issued: The comparison of our landscapes some fifty years ago with today 's images effectively reveals the inadequacy of those in charge due to their superficiality, short-term profit and often ruthless and selfish wastefulness. This is not a cha- racteristic only in Slovenia; we also see it in other places- The list of environmental sins is long and gives rise to disappointment, sadness and anger The impression is that in Europe, at least today, it would be difficult for a nation to sacrifice such a superb natural setting for some minor benefit, at least from the point of view of a national economy and global ecology, and certainly not for the questionable interests of small groups (quotation from the position concerning wind power units at Volovja reber). Slovenia must fundamentally change its development strategy, since according to the method of environmental footprint it exceeds by a factor over 2 the acceptable consumption of natural resources and greenhouse gas emissions. In Slovenia (as in other developed European countries) consumption of natural resources and production of emissions per capita are surpassing many times the sustainable planetary levels. Key weaknesses are wasteful energy consumption and a rapid increase of road traffic. In the next fifteen years the situation will not improve. Even if we do introduce new, more radical environmental measures, Slovenia will encounter great difficulties concerning the implementation of the Kyoto commitment to reduce by 8% the emission of greenhouse gasses up to the year 2012. At present Slovenia has a relatively preserved natural capital, a significant biotic diversity and as a rule territorially smaller areas of excessive environmental pressures. In the field of energy the SASA leadership took the position against the construction of wind power units in the environmentally and geographically sensitive location at Volovja reber as well as against numerous inappropriate small hydro power stations in the upper reaches of river basins. It also opposes the construction of new power stations using fossil fuels. It warns of the wasteful consumption of electric energy Despite the controversy relating to nuclear power stations generating electricity -at present- this may be the only short-term possible and financially viable solution that would increase emission of greenhouse gasses, SASA is aware that a broader consensus would be required for this somewhat controversial decision. The Sections of Medical Sciences and Arts have publicly declared themselves against the expansion of the gaming industry in Slovenia, in particular against the mega amusement project in the Gorica area. The Section of Medical Sciences warned of the ethically controversial risks of spreading this addiction, particularly among adolescents and children. It is an exceptionally malignant phenomenon, much more difficult to treat than alcoholism or drug addiction. IL brings to grief not only the pathological players but also their families, Shallow arguments and promises made by planners concerning prevention and treatment of the addiction are dishonest deceits. SASA has expressed itself against the proposed amendments to the Law on Restriction of the Use of Tobacco Products. It drew the attention to the absurdity of arguments regarding the freedom of economic initiative in the restaurant and catering industry, in amusement establishments, in gaming and similar activities, as well as to the fictitious discrimination of smokers and the inadmissible encroachment on their dignity. From the medical point of view and that of public health the Law on the Restriction of the Use of Tobacco Products yields much greater benefits, than all the rights invoked by those who have taken the initiative to amend the law, In particular it would be inadmissible to involuntarily expose the health of individuals to the deleterious effects of tobacco smoke; especially dangerous damage occurs when children or adolescents are exposed to tobacco smoke as passive or active smokers. The earnings of states and individuals from the sales of tobacco products in no way reach the indirect and direct costs for treatment of tobacco related diseases. SASA called the attention to the relative neglect of natural sciences in secondary education and called for a more reasonable vertical links between teaching contents in this area. By placing a greater emphasis on natural sciences we could improve the existing imbalance of enrolled secondary school graduates to higher educational institutions. However, we should not cut down humanistic contents that shape our attitude towards values, SASA critically reacted to some procedures within the Slovenian Research Agency when the latter evaluated the quality of research groups that responded to a tender for financing research programs. It invited the Agency bodies to respect the internationally adopted standards regarding confidentiality of reviews and to avoid conflict of interests. An article was published on honesty and good practices in scientific research. SASA's leadership decided to devote greater attention to the protection of the high est-ran king cultural monuments and architectural and town-planning heritage. The professionals and lay public arc all troubled by the already executed and planned interventions into this heritage. This leads to the conclusion that protection standards are retreating in front of the interests of capital and that the existing protection mechanisms are ineffective. SASA decided to establish an independent body, which will evaluate the major interventions in the heritage, not only from the professional point of view but also from the point of view of values and it will warn the responsible forums to at least protect the most valuable architectural and urban monuments. Among the fundamental topics to be considered are the planned interventions in buildings and other urban values of old Ljubljana. In view of the rapid development of biomedical sciences that are encroaching on human rights, the leadership of SASA assessed that it is suitable to establish a bioethics council, which in the future would take up the role of an advisory body on the national level. In the near future this task will be one of our priorities, SASA has unique opportunity to establish a well-balanced body that would take unbiased stands vis-a-vis sensitive bioethical issues, The President of the Republic of Slovenia proposed to the Academy to assist in establishing a credible, scientifically irreproachable view on the performance of the state governed by the rule of law and on the violation of human rights, for which the authorities were responsible in the decades following World War II, As it is known conflicting views still exist. Some interpretations, primarily in defense of activities that often were not acceptable from the point of view of the general understanding of human rights, as they were already written down in the then enforced UN declaration, and even not in line even with some highly discriminatory state laws of the time, today prevent the redressing of injustice and hamper today's creative cooperation among individuals with diverse world views and political convictions. SASA considers this initiative an important assignment that could give a non-negligible contribution to national reconciliation. The assignment was entrusted to the newly established human rights committee, SASA continues to cooperate with other academies in the world and with interacademy organizations, particularly with the KASAC (European Academies Science Advisory Council) that continues to pursue the chartered program of discussing topical issues on the basis of choice of the member academies. It collaborates with All European Academies (ALLF.A) and with ihe InterAcademy Panel. F.ASAC is issuing its resounding opinions that are being promoted in professional circles and in lay media. The latest opinions refer to biodiversity in Europe, to measures thai must be adopted against the growing resistance of pathogenic microbes against antibiotics and antimicrobial preparations and on the protective measures against zoonotic diseases. EASAC is opening up new fields of work in the sector of environmental protection and energy, where SASA will also collaborate via its representatives. SASA also continued with the exchange of visits envisaged in the agreements between SASA and academies throughout the world. A letter of intent has been signed with the Royal Netherlands Academy of Arts and Sciences. Our Academy is a member of a number of European and international academy associations, although we actively collaborated only with a minority of academies. The European Science Foundation whose members include academies and agencies for scientific research today has among its members not only SASA and the Slovenian Science Foundation but also the Slovenian Research Agency, which with its financial sup port and administrative capacity is facilitating the collaboration between Slovene scientists and F.SF. Our Academy is also actively collaborating with the International Human Rights Network of Academies and Scholarly Societies and with the Central-and Eastern European Network (CEEN), founded by the European Academy of Sciences and Arts. The President of the Republic of Slovenia Dr. Danilo Turk conferred on Dr. Ivan Vidav and Dr. Alenka Selih the decoration of the golden order for services to the nation. In 2008 the full members Taras Kermauner and UroS Krek passed away and the corresponding member Ivan B raj die; at the end of the year the Academy had 75 full members, 27 associate members and 82 corresponding members, Dr, Bo St) an Zeks and Dr. Joie Trontelj THE PRESIDENCY President; Boštjan Žekš, until May 6 Jože Trontelj, since May 6 Vice-Presidents Alenka Selih, until May 6 Marko Marijan Mušič, since May 6 Jože Trontelj, until May 6 Matija Gogala since May 6 Sec re tary-General: Matija Gogala, until May 6 Andrej Kranjc, since May 6 SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Rajko Bratož, until May 6 Marijan Pavčnik, since June 1 SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Primož Si mo ni ti SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Peter Fajfar, until April Josip Globevnik, since April 18 SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Ivan Kreft SECTION FIVE Arfi Secretary: Andrej Jemec, until May 6 Lojze Lebič, since June 1 SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Janez Sketelj Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the S ASA: Jože Maček, Tone Pavček, Saša Svetina, until April 22 Kajetan Gantar, Andrej Jemec, Alenka Šel i K, since April 22 Branko S ta nov ni k, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination and Managing Director Zoran Mezeg arc also invited to the Presidency meetings. MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTION ONE Historical and Social Sciences Full Members Bratož, Raj ko. D, Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7, 2001, Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 l/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts, SI-1600 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +3861/ 241-11 -92,231-18-14, Fax: +386 1/425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guesLarnes.sL fiabrovec, Slane, D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, bom on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1292 Ig, Tomišelj 31 a, Phone: +386 059-939-439, E-mail: va 1 ent i n. h r iba r@guest, ar n es. si. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-06, Fax: +386 1/425-93-37. Majer, Boris, Ph. D„ born on February, 15, 1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/ 252-64-40. Melik, Vasilij, Ph. D., born on January 17, 1921. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: +386 1/ 252-25-44, Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: SI-1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: +386 1/ 059-965-763. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 I/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, Ph. D., bom on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001, Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: +386 21 331-13-94. Plete rski, Janko, D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of H i story, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 1/251-91-62. Office; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax: +386 1/ 425-34-23. Rus, Veljko, Ph. D„ born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81. Office: Institute of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploiiad i, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 !/ 580-52-13, E - ma il: lj uba .va 1 ic@gues t a rnes. si, Sel ill, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933- Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27,1997, Full Member si nee June 12,2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5,2005 to May 6, 2008, Member of the Presidency pursuant to Art, 22 of the Law on the SASA since April 22, 2008. Home; SI-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 I/ 283-47-01 or Sl-4260 Bled, Grič 7a. Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1 / 420-31-93,420 -32-46, Fax: +386 1 / 420-32-45, E-mail: a len ka, selih@ pf. u n i -1} .si. Teržan, Biba, D, Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001, Full Member since June 1, 2007. Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, SI T000 Ljubljana, Zavetiška 5, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ff.un i-lj.si. Vratuša, Anton, Ph. D., born on February 21,1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: ICPE, Sl-lOOti Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/568-23-31, Fax: +386 1/ 568-27-75. Associate Members Pavcnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12,2003, Home: SI 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/232-58-62. Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marjjaLi.pavcnik@pf,uni-lj.si, Pirjevec, Jože, Ph. D,, born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding Member since June 6,1995, Associate Member since May 5,2005. Home: SI-6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, E-mail: pirjevec@alice.it. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, SI-6000 Koper, Gla-goljaška 8, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 51 663-77-42, E-mail: info@fhs-kp.si or joze.pirjevcc@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12,2003, Home: SI-1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail: si avko, spi ichalčPguest, a r n es, si. Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: sla vko. s plichal@fd v. u m -lj. s i. Stih, Peter, Ph. D., born on November 27,1960. Professor of Medieval History and Associate Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, Phone: +386 I /059-018-908, E-mail: peter_stih@t-2.net. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-1198, Fax.+386 1/425-93-37, E-mail: petcr.stih@guest.arnes.si. Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005. Home: St-1000 Ljubljana, Metelkova 7 S, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: szizek@yahoo.com, Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-00. Corres ponding Members Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor ofMusicology Institute of Muscology of the University of Tubingen, retired. Corresponding Member since May 30. 1991. Home: D-7207Ü Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: +49 70/ 71791289. Flotzinger, Rudolf, born on September 22,1939. Director of the Institute of Musi-cology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-8U44 Graz, Hans-Mauracher-Str, 81. Gombocz, Wolfgang L,, born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since fune 7,2001. Home: AT-8010 Ka in bach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/302-324. E-mail; wum@ntanet.at. Offne: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010 Graz, Heinrichstrasse 26. Fax; +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705, E-mail: gombocz@kfunigraz.ac.at. Kahl, Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: D-35396 Giessen, Sandfeld 13. Office: Historisches Institut, Justus-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Ot-to-Bchaghei-Str. 10 C 2, E-mail: elke.klaus@geschichte.uni-giessen.de, Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927, Emeritus Professor of Sociology, University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University of Lin-köping, National Technical University of Trodheim, University of Trier and University of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: CH-8724 GoJtlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/69-1317 orOs-siachberg 2, AT-9551 Bodensdorf. Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10. Me His, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History, Corresponding Member since May 27, 1997. Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179, Müller-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: D-5330 Königs winter 41, Am Limperichtsberg 30, Phone: +49 22/4422-85. O'Loughlin, Niall, Ph. D., bom oil September 30,1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1,2007. Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB - Leicestershire, L£ 11 ZRD, E -mail: niall. oloughi i n @hot ma il, co. u k. Pavicevlc, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts, University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10, 1977. Home: CRG-81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, or: SER-11000 Beograd, Sindjdiceva 36/VII, Phone; +381 11/ 439-096. Pcrovic, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of O b ligation a 1 Law, Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April 23,1987. Home: SER-11000 Beograd, Mirocka6/25, Phone:+381 11 /324-48-15. Office: Udruzenie pravnika Srbije, SER-11000 Beograd, K run ska 74, Phone +381 11/ 244-69-10, E-mail: upj@eunet.yu or: jperovic@beotel.yu. Pusic, Eugen, born on July 1, 1916. Professor of Administrative Science, Faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7,2001. Home: HR-10000 Zagreb, Vramieva 1, Phone: +385 1/ 481-78-32, E-mail: epusic@hazu.hr. Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-9073 VIktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone; +43 463/ 281-782. Stelanovii, Dimitrije, born on November 25, 1929, Head of the Institute of Musi-cology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: SER-11000 Beograd, Dzordza Vasingtona 28 a, Phone: +381 11/ 3221985. Office; SANU, SER-11000 Beograd, Knez Mihailova 35, Phone: +381 11/ 3342400, E-mail: dimitr@eunet.yu. Straus, Joze, born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres, h, c., Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B, Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the Foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6, 1995. Office; Max-PI a nek-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, D-80539 Miinchen, MarstallplaU 1, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail; joseph.straus@ip.mpg.de. Stuhlpfarrer, Karl, born on September 23, 1941, Professor of History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Universität Klagen furt, Institut für Geschichte, AbL Zeitgeschichte, Universitätsstrasse 65-67, A-9020 Klagenfürt, Phone: +43 403/ 2700-2241, Pax: +43 463/ 2700-2297, E-mail: ltarLstuhlpfarrer@uni-klu.ac.at. Supicic, Ivan, born on July 18, 1928, Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of I he Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: HR-10000 Zagreb, Boskoviceva 9, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski trg 11, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13,1928, Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7,2001. Home: 1T-34170 Gorizia, Via Margotti 9. Office; Dipartimento di S tori a e Storia del Parte, Universita degli studi di Trieste, IT-34123 Trieste, Via Economo4, Phone: +39 040/ 676-7617. Teune, Henry, bom on March 19, 1936. Sociologist and Professor of Political Sciences, University of Pennsylvania. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 6100 Henry Ave. 6F, US- Philadelphia, PA 19128, E-mail: hteune@ssc, upenn.edu. SECT I ON T W O _____Philological and L i tern ry Sciences Full Members Bernik, France, Ph, D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Sloven ¡an Literature and Literary Sciences, S ASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6. 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25,2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, Phone: +386 1/ 425-03-65, Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 I/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@sazu,si. Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April 22,2008. Home; Sl-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60. Office: SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., horn on March 9, 1931, Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: Sl-1000 Ljubljana, Pletersnikova 1, Phone: +386 1/436-80-99. Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D„ Th.D. and Anth. Rel. D„ born on April 20, 1944. Professor ot Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05. Office: Faculty of Theology, Sl-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 17,434-58-54, E-mail; joze.krasovec@guest.arnes.si. Matičetov, Milko, Ph. D., born on September 10, 1919, Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86. Moravec, Dušan, B. A, (Philosophy), born on October 4, 1920, Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981. Home: Sl-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone; +386 1/ 251-67-92. Orešnik, Janez, Ph. D., born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27,1993, Home: SI-1000 Ljubljana, fanežičeva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail: ja ne z. o resn i k@sa zu. si. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 I/ 24114-22, Fax: +386 1/425-93-37, E-mail: janez,oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, Ph. D„ born on lune 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home; SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail; mpirjevec@units.it. Simoni t i, Primož, Ph. D., born on December 28,1936, Emeritus Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1,2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, Phone: +386 1i 283-10-60, Email: primoz.simoniti@>guest.arnes.si. Stanonik, Janez, Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23,1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 I/ 251-66-92. Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30,1991, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Sarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Zadravec, Franc, Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20. Associate Members Inkret, Andrej, D. Sc., born on April 29, 1943, Professor Emeritus of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003. Ho me; SI-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1 / 251-67-19, E-mail: andrej. i n kret @sed m ic a, net. Office: AGRFT, SI-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 251-04-12, Fax: +386 1/ 251-04-50. Zorko, Zinka, D, Sc., born on February 24, 1936, Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-2352 Sei nie a ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 21 671-9118. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koros ka cesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 21 261-81-80, E-mail: zinka. zorko@uni-mb.sj. Corresponding Members_ _ Cooper, Henry R, Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Blooming ton, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hail 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1812/ 855-2107, E-mail: coop er @ indiana.edu. Fiaker, Aleksandar, born on fuly 24, 1924, Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: HR-10000 Zagreb, Vocarska 110, Phone: +385 1/ 468-39-00. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937, Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Li eh ig University, Gi essen. Corresponding Member since May 18, 1989, Home: D-35415 Pohl heim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 6403-63802. Grickat-Radulovic, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, retired, Corresponding Member since June 6, 1983. Home: SER-11000 Beograd, Molerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203. Ilannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: D-54296 Trier, Am Trimmelter Hof 70. Office: Institut für Slavistik, Lehrstuhl für Slavische Philologie:, Universität Würz burg, Dom er schul strasse 13, D-97070 Würzburg, Phone +49 931/ 312863, Fax: +49 931/ 312-107, E-mail: hannick@mail.uni-wuerzburg.de. Ivic, Milka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, University of Novi Sad, retired. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: SER-11000 Beograd, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501. Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philology and Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Member since June 12, 2003, Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Got tingen, D-37073 Göttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovi^ Juraj, burn on May 24,1936, Professor of Slovenian Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23,1985. Home: BA-71000 Sarajevo, Bolnicka 30, Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Rackog 1, BA-71000 Sarajevo, E-mail: jumar@bih.net.ba. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com. Neuhäuser, Rudolf, born on June 17, 1933- Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagen furt. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: AT-9500 Villach, Italienerstrasse 39/10. Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, AT-9010 Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22. Pohi, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Diachronie Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5,2005. Home: AT-9073 Klagenfurt, Limburggasse 21, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, EI. posta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, AT-9020 Klagenfurt, Universitätsstrasse 6567, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Prunt, Erich, born on October 15, 1941. Professor of Translations I Studies at the University of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Untertal 613, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818. Office: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Theoretische und Angewandte Tra n slat ions wissen Schaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone:+43 316/ 380-26-67, E-mail: erich.prunc@uni-graz.at. Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Arhus. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4. Woschitz, Karl MateJ, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-9064 Pischeldorf, Treffelsdorf 28, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28. Office: AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 3809315. SECT 1 ON THREE _ Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members HI inc. Robert, D. Phys. Sc., born on October 31, 1933, Dean of the J. Stefan International Postgraduate School. Awarded the Zois prize for life achievements (November 2008). Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13. Office: Jožef Stefan Institute, SI-1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 I/ 477-33-44, 477-32-81, Fax: +386 1/ 477-31-91, E-mail: robert.blinc@ijs.si. Bratko, Ivan, D, Sc, bom on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-83-93,476-83-87, Fax: +386 1/ 426 46 47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Puharjcva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, SI-1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 I/ 425-06-93, E-mail: p eter. fajfar® ikpir.fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8,1999, Full Member since May 5, 2005, Home: Sl-1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1i 561-1787. Office: FMF, SI-1000 Ljubljana, ladranska 19, Phone: +386 I/ 476-65-56,47665-00, Fax: +386 1/251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6,1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: SI-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/ 283-50-11. Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48,476-65-00, Fax: +386 1/25172-81, E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7,1969, Full Member since March 25, 1976. Home: SI-1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: +386 1/ 426-55-57. Grabeč, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Home: SI-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 I/ 256-37-18. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 I/ 477-12-00,477-16-05, E-mail: igor.grabec@fs,uni-lj.si, Iladži, Dušan, D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921, Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974. Home: SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/ 425 -47-59. Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 1/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc.. born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61, Office: Faculty of Mathematics and Physics, Sl-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, F-mail: gabrijel.kernel@ ijs.si. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937, Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 563-12-03, E-ma i 1: a lojz, kralj@gu e st. a rnes .si. Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-37, 476-84-11, Fax: +386 1/476-82-39, E-mail: a lojz. kralji rnbo.fe.uni-lj.sL Levee, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chcmical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 I/ 283-33-51. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 I/ 241-95-30, E-mail: janez.levec@fkkt.uni-lj.si or janez.levec@ki.si. Peklenik, Janez, D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5,1970, Full Member since March 29, 1979. Home: SI-l 113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: jancz. peki en i k@ fs .un i- Ij, si. Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21,1999. Home: SI-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: t386 1/ 755-11-40, Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-I000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-maîl: bran-ko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax; +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si. Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Pod Gradom 32, Phone: +386 1/ 36575-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler(5>fkkt.uni-lj,si. Vidav, Ivan, Ph. D., born on ¡anuary 17, 1918, Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962. Home; Sl-1000 Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, Phone: +386 1/ 234-74-31. Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008, Home: SI-1360 Vrhnika, Poštna 4, Phone: +386 41/741-898. Office; Institute of Biophysics, Sl-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone; +386 1/ 543-76-18,543-76-00, Fax: +386 1/431-51-27, E-mail: bostjan.zeks@mf.uni-Ij. si, SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, E-mail: bostjan.zeksijs.si. Zupančič, Črtomir, D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor of the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since May 5, 2005. Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-3362. Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748 Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail: cr-tomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, m ei ke. d I ab oh a@physi k, u n i -mue n chen .de. Co rrespo nding Mem bers Bergles> Arthur E„ born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since Tune 7,2001. Home: 180 River View Lane, US-Centerville, M. A. 02632-3236, E-mail: abergIes@aol .com. Bo rise vie, Nikolaj A., born on September 21,1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, E Scoryna Av. 66. Bra tos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw, Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23,1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24,2e étage, Boîte 121,4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedes 05, Phone: +33 II 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: br atos@lptmc .j uss ie u. fr. Grdenié, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/ 485-51-69. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921, Professor of Physics, University of Barke ley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923, Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Beograd, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: SER-11000 Beograd, Tetovska 72, Phone: +381 11/ 304-60-48. Katritzky, Alan R., born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of Heterocyclic Compounds, University of Florida, Gainesville, Corresponding Member since June 7,2001. Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail: katr it zky@chem, ufl.edu. I ehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939, Director of Laboratory of supra molecular chcmistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and of Laboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France in Paris. Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@isis.u-strasbg.fr, Mansfield, Peter, born on October 9, Î933. Emeritus Professor of Physics, University of Nottingham, Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University of Nottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/ 9515151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E-mail: panjfila.davies@nottinghajn.ac.uk, Mardeäic, Sibe, born on June, 20, 1927, Emeritus Professor of Mathematical Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Corresponding Member since June 12,2003. Home. HR-10000 Zagreb, Savska ces ta I a. Phone: +385 1/482-94-07, E-mail: smardes@math.hr. Ma vre I i£, Anton, horn on December 11, 1934. Professor and Researcher at the Center for Space Physics at Boston University. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: D: 34 Liberty St., US-Natick, MA 01760, Phone: +1 508/ 655-6579, Em ai I: a n ton. m avr e t ic@ cornea st. net, Officc:E-Tnail: mavretic@bu,edu, Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927, Professor of S olid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987, Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegi um, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p,f, 103980, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogd a n. povhe^ampr - hd. mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24,1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@incasr.ac.in. Severn, Roy Thomas, born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of Bristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering, Corresponding Member since June 12,2003, Office; Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engineering, University of Bristol, Queen s Building, University Walk, GB-Bristol BS81TR, E-mail: r.t.severn^br istol.ac.uk, Stankowski, )an, born on January i, 1934, Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland. Corresponding Member since May 27, 1993, Office: Institute of Molecular Physics of PAN, ul. Smoluchowskiego 17/19, PL-60-179 Poznan. Viliadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7,2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum-DTU, Soltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby. Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum.dtu ,dk. Waugh, John S,, born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989, Office: MIT 6-235, US-Cambridge, MA 02139, E-mail: jswaugh@mit.edu. SECTION FOUR _ Natural Sciences Full Members Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. F-meritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987, Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14,1992 to May 6, 1999, Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-34-35. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazusazu,si. Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5,1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985, Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/ 534-1846, E-mail: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnjeal Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25,2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6,2008. Home: SI-1351 Brezovica, Pot na Ticnico 6, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-26, Pax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.sL Grafenaucr, Stanko, D. Tech. Sc., born on May 13, 1922. Professor of Crystallography, Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-4294 Krize, Seniino 84, Phone: +386 4/ 595-79-83, in the months ind. May to August: 5230 Bovec,Trenta 56 F, Mobile: +38641/ 812-648. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943, Scientific Adviser at the Karst Research Institute, SASA Scientific Research Centre, Professor of Karstolo-gy, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6,2008, Home: SI-6230 Postojna, Rozna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10. Office; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax; +386 1/425-64-92. The Karst Research Institute, SI-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone: +386 5/ 700-19-07, Fax: +386 5/ 700-19-99, E-mail: kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Riotech-nical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Kremzarjeva 36, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax: +386 1/ 517-14-88. Office: Biotech nical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, +386 1/ 423-12-01, E-mail: ivan.krefi@guest.ames.si, SASA: Phone; +386 1/ 470-61-46, Fax; +386 1/425-34-23. Ma£ek, Joie, D. Agr, Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28,1929. Emeritus Professor o I Phytopathology and Phy to pharmacology, Biotech nical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22,2008. Home: SI-1210 Ljubljana-Sentvid, Jeranciceva 12, Phone: +386 1/ 512-35-31. Office: Bio technical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/423-11-61, +386 1/ 256-37-70, Fax: +386 1/423-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D., born on November 1Ü, 1920. Botanist-Taxonomist, Professor of Botany, Scientific Adviser at the Jovan Hadii Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, ¡983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 23,2000 to November 22,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59. Office: SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-45, Fax: +386 I/ 425-34-23, Plenica r, Mario, D. Sc., born on Augusts, 1924. Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12. Office: Faculty of Natural Sciences and Tehnology, University of Ljubljana, Department of Geology, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/244 54 13. Sercelj, Alojz, D. Sc., born on December 8, 1921. Palynologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadii Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18,1989, Full Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 1/ 256-32-24, Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +336 1/470-63-19. Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired, Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4. Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-73. VriŠer, Igor, D. Seaborn on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958, Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256 -13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1I04 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robe rt. zorec (g>mf.u n i- Ij. si. Zupaniic, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scientific Adviser at the fovan Hadzi Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-100Q Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/432-41-66. Office: J ova n H ad zi Institute of Biology, Si-1000 Ljubljana, Nov! trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/425-33-24. Associate Members Avsii-Zupanc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiology and Immunology, Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Mocilnikarjeva 4, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zalo-ska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Kianta, Bostjan, D. Sc., born on January 20,1937. Emeritus Professor of Cytotaxo-nomv and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1,2007. Home: SI-1000 Ljubljana. Murnikova 5, Phone: +386 1/ 425-87-73;; Callu-nastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, E-mail: mbkiauta@gmail.com. Corresponding Members_ Bosik, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologisv, Geologist, Sedimento-logist, Professor of Earth Sciences, Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute, Prague, E-mail: bosak@gli.cas.cz. Eisner, Norbert, born on October 11, 1940. Head of Institute of Zoology, University of Götti ngen. Specialist in neuro ethology of acoustic communication in singing insects. Corresponding Member since June 12,2003. Oj^jfice: Institut für Zoologie und Anthropologie, Georg-August-Universität, D-37073 Götti ngen, Berliner Strasse 28, E-mail: nelsner@gwgd.de. Herak, Milan, born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Correspon ding Member since May 30,1991, Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 465-59-15. Hottinger, Lukas Conrad, born on February 25, 1933, Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Natural History Museum, August in crgasse 2, CH-4001 Basel, Phone: +41 61/ 266-55-22. llijanic, Ljudevit, born on September 27, 192S. Emeritus Professor of Geobotany, Plant ecology, Phytocoenologyand Plant morphology. Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a. Karamata, Stevan, born on September 26,1926, Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May 30, 1991, Home: 11080 Zemun, Kara mat ina 17, Neher, Erwin, Ph. D„ born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Pi a nek Institute tor Biophysical Chemistry, Gdttingen. Nobel Prize foT Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Max-Planck Institut fur biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Gottingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, Email: eneher@g wdg.de. Nicod, fean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: FR-13012 Marseille. Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33 491/930-026. Pignatti, Alcssandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoe-nologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail: sandro .pignatti@gmail.com. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, IT-34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568855, Popov, Andrej Vladimirovii, born on October 24, 1939. Head of Department for Neuroetology of Insects at the Sechenov Institute of Evolutionary Physiology and Biochemistry, Russian Academy of Sciences in St Petersburg. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: RU-188680 St. Petersburg. Koltushi, ul, Bikova 21, kv. 2, Phone: +7 812/70 72 308, SECTION FIVE___Arts Full ¿Members Bernard j Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: SI-1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1/ 754-26-78. Bernik, Janez, painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI-4274 Žirovnica, Ereznica 41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05. Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovens k a matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax; +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@sioI,net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April 22,2008. Home: SI-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone 8i Fax: +3S6 4/ 580-21-66, Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: a nd rej ,j c m ec@siol. net. Kovic, Kajetan, poet, writer, translator, born on October 21,1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone & Fax: +386 1/ 436-86-52, E-mail: kajetan.kovic@guest.arnes.si. I.ebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/ 518-31-55. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/425-34-23. Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23,1987, Associate Member since lune 7, 2001, Full Member since June 1,2007. Home: 31-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/401-531. Mihelic, Milan, architect, born on July 20, 1925- Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, PeriCeva 22, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AE, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/ 436-14 48. Minatti, Ivan, poet and translator, born on March 22, 1924, retired. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 30,1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09. Muéií, Marko Mariian, architect, born on January 30, 1941, Associate Member since June 12, 2003, Full Member since june 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008, Home: SI-1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, Email: info@ateljemarkomusic.si. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92. Pavcek, Tone, poet, essayist and translator, born on September 29,1928. Editor-inchief of the publishing house Cankarjeva zaloiba, retired. Associate Member since June 7,2001, Full Member since June 1,2007, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 until April 22, 2008. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35. Trsar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 30,1991, Full Member since June 6,1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Roznik 25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svetceva 1, Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6,1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6,1999 to April 25,2002, Home: SI-1000 Ljubljana, Vosnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.sL Associate Members Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December 5, 1940, Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since fune 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072. Office: Nova revija, SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 10B, Phone: +386 1/ 24445-60, Fas: +386 1/ 244-45-86, E-mail: in fo@nova-revija .si. KristI, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5,2005, Home: SI-1000 Ljubljana, Borsetova 19, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s, kri s tl@bi ro - arcus, si. Simčič, Zorko, writer, born on November 19, 1921, Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866. Šalamun, Tomaž, born on fuly 4, 1941. Poet and translator, Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail: met ka. k rasovec@siol. net. Vuga, Saša, born on February 8, Ï930. Writer and playwright. Associate Member since June 1, 2007. Home: SI-1230 Domžale, Slamnikarska 1B, Phone: +386 1/724-43-52, SI-2516 Most na Soči, E. mail: sasa.vuga@siol.net. Corresponding Members_ Globo kar, Vinko, born on July 7,1934. Composer, Paris. Corresponding Member since June 1, 2007, Home: F-77019 Paris, 82 Rue de Crimée, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: v i nkogloboka r@ wa n ado o. fr, Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: AT-5020 Salzburg, Monchsberg 17/A. Hrymyc, Vil, born on June 7,1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: UA-Kyjiv-01054, ul. Oies Hinchar 52/49, Fax; +380-44/ 490-0772. Konstantinovski, Georgi, born on July 29, 1930. Architect. Professor at the Faculty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: MK-1000 Skopje, UL 6, br. 15, s. Bardovci, Phone: +389 2/ 309-5864, GSM: + 389 70-338269; E-mail: g.konstantinovski@yahoo.com. Kos, Božidar, born on May 3, 1934. Composer, Professor of Composition at the University of Adelaide, Corresponding Member since June 12, 2003, E-mail: boz id a r.kos(2>big pond.com. Home-, 62 Grand Boulevard, Craigburn Farm SA 5051 Australia, Phone: +62 8/ 8370-04-19. Since June: Sela pri Dobovl 88 a, Sl-8250 Brežice Lipui, Florjan, born on May 4, 1937. Writer, Corresponding Member since May 23, 1985. Home; AT-9133 Miklavcevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52. Matevskl, Mateja, horn on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. Corresponding Member since June 1, 2007, Home: M K-1000 Skopje, Partenija Zografski 49, Phone: +389 2/ 31-77-829, E-mail: lidija@ma nn.edu.mk, Merkii, Pavle, born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. Programme Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: JT-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School,'frieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: 1T-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: +39 040/ 410-880. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editorin-chief of the magazine Dubrovnik, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/ 332490. Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Fmtwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987, Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, forgerbadgasse 8, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: bor i s. pod recca# podrecca. at. Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: Sl-1434 Loka pri Zidanem mostu. Loka 42, Ugljen, Zlat ko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: BA-71000 Sarajevo, Hazima Šabanovica 3, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: nnug5@bih.net. ba. SECTION SIX Medical Sciences Full Members Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 i/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Feriuga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, Phone: +386 1/ 232-21-36, Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Koryt-kova 2, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: dusan. fe rluga@m f. u n i-lj. si. Horvat, Matija, D, Sc., born on September 23, 1935, Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003. Hom: SI-1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail: matija. hor vat@ mf.u n i -lj .si. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17,1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan. kordas@mf,uni-lj,si, Sketelj, janez, D.Sc., born on June 23,1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1,2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, Phone: +386 1/427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 I/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez. sketelj @m f.un i-lj .si, Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935, Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: SI-1000 Ljubljana, Gradišče 6. Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +386 41/778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Lipi£eva 2, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 431-5127, E-mail; saSa.svetina@mf.uni-lj.sL Trontelj, joze, D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Mcdical Adviser, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6,2008. Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +386 41/576-218. Offtee: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-20, Fax: +386 1/ 425-34-39, E-mail: joze.trontelj@sazu.sL Clinic of Neurophysiology, University Medical Centre, $1-1525 Ljubljana, Zaloska 7, Phone; +386 1/ 52215-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: joze.trontelj@kclj.si. Associate Members Ceriek, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1,2007. Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel. + 1/ 310-423-3836, faks: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan,cercek@cshs.org. Lamovec, fancz, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since june 1,2007. Home: SI-1000 Ljubljana,Ul. Bratov Ucakar 132. Ofifice: Onkoloiki institut, Si-1000 Ljubljana, ZaloSka 2, Phone: +386 1/ 58797-19, E-mail: jlamovec@onko-Lsi. Peterlin, Matija, D, Sc., born on July 4,1947, Professor of Medicine, Microbiology and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5.2005. Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071. Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703,3rd and Parnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozinan, Blaz, MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5,2005. Home; SI-1235 Radomlje, Dermastjeva 17, Phone; +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, SI-1000 Ljubljana, Vodnikova 62, Phone: +386 If 522-55-33, Fax: +3861/ 522-5598. E-mail: kc.lj.rozrnan@siol.net, S kal eric, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since fune 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, UL bratov janear 25, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: u ros, s ka 1er ic f.u n i -ij. si. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infeetology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, SI-1525 Ljubljana, Japljeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc.strle@kclj.si. Corresponding Members_ Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since )une 7,2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villar roe!, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acarde-aa@dinic.tib.es, Dimitrijevič, Milan R,, bom on lanuary 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@ cs.com. Lajtha, Abel, born on September 22,1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S, Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old OTangeburg Road, tfldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-55-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. Milií, Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Mea kins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS. Office. Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 3987483. Prokop, Otto, born on September 29,1921. Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: Institut fur gerichtliche Medizin, 0-104 Berlin, Hannoverische Stras-se 6, Phone: +49 30/ 2827-725. Stálberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home. Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala. Uuger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since June 6, 1995, Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix. u nger<2>eu ropea n - academy, at, Weritig, Anton, born on October 14, 1944, Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31, D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: a n ton .we rn i gc?íu kb. un i -bon n, de. LIBRARY (Summary) The work, accomplished by the SASA Library m 2008 prooved again to be the result of the efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. The SASA Library, a unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, is organised as a central library, providing its service also for 17 libraries of the institutes of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. A very significant field of our library activities in 2008 was again the exchange of publications: those published by the SASA and the SRC SASA and the duplicate publications. The high number of 1.447 exchange partners inland and throughout the world represented a very large portion of our work in 2008. Another important field of our activities in 2008 was the cataloguing of the acquired publications. In 2008, the Library collection was increased by 7.114 items: 3.312 on the basis of exchange, 1.537 donations, 1.459 purchases and 760 items of the SASA and SRC SASA publication production. At the end oi the year, the Library collections comprised 519601 items. The SASA Library participated in the cooperative bibliographic system CO-BISS.SI with 6 017 bibliographic records in 2008, Our local bibliographic database was increased by 5,149 records and reached the number of 146.203 by the end of the year, Since 2003, the Library in cooperation with the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts has been a part of the Central Specialized Information Centre for Humanities, organized and directed by the Slovenian Research Agcncy. Our Library continued with the digitization activities, The first project, the online SBL (Slovenian biographical lexicon), advanced to a level that enables online publication m 2009. In 2008, the SASA Library celebrated its 701h anniversary. At this occasion the Library published a monograph, comprising the articles written by researchers and some of the Library staff, describing certain aspects connected with the SASA Library. Also a small exhibition was prepared to present some of the Library's unique materials. Marija Fabjancic Petra Vide Ogrin IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU A Andolšek-Jeras, Lidija 32,136 Andrič, Jvo 136 Apostolski, Mihailo 136 Avšič-Županc,Tatjana 25, 60 B Bajd, Tadej 25,46, 61, 188, 189, 270 Bajec, Anton 136 liajt, Aleksander 136 Balenovič, Krešimir 136 Barton, Derek Harold Richard 136 Bartoš, Milan 136 Batis, Janez 32, 136 Bedjanič, Mirko 136 Beier, Friedrich-Karl 137 Belič, Aleksand ar 137 Benac, Alojz 137 BenKart, František 137 Bergles, Arthur E. 26, 47,272 Berkopec, Oton 137 Bernard, Emerik 25, 53, 61, 192, 279 Bernik, France 7, 8,25,28, 31,39, 62, 63,168, 177, 180,181, 183, 194, 195, 205, 215, 263 Bernik, Janez 25, 53, 63, 80,81,191, 192,215,236, 279 Bevk, France 137 Bezlaj, France 137,202 Blinc, Robert 25,29,31,43, 63, 200, 215, 267 Bogdano vič, Milan 137 Bole, Jože 137 Borisevič, Nikolaj A. 26,47, 215, 272 Borinjk, Marja 137 Bosäk, Pavel 26, 52,277 Brajdič, Ivan 137, 163,171, 191 Brajkovič, Vladislav 137 Bratko, Ivan 25, 43,66, 175, 182, 268 Bratos, Savo 26,47, 272 Bratož, Rajko 25, 27, 29, 35, 67, 181, 185,207,208,236, 257, 258 Bravničar, Matija 137 Brecelj, Bogdan 138 Breznik, Anton 138 Brodar, Srečko 138 Broz-Ti to, jo si p 138 Brzin, Miroslav 138 Bujas, Zoran 138 Butozan, Vaso 138 C Cankar, Izidor 138 Cardesa, Antonio 26, 59, 285 Cevc, Emilijan 138 Cigoj, Stoj an 138 Cilenšek, Johann 138 Coopcr, Henry R. Jr. 26, 42, 265 Cvetko, Dragotin 138 C Čamo, Edhem 138 Čelešnik, Franc 139 Čerček, Bojan 25, 58,67, 79, 182,284 če rnigoj, Avg us t 139 Čop, Bojan 139 Ču brilo vič, Vasa 139 D Dea novic, Mirko 139 Demqs, Otto 139 Despič, Aleksandar 139 Dimitrijevid, Milan R. 26,59,285 Djordjevič, Jovan 139 Djurdjev, Bran isla v 139 Djuričic, Ilija 139 Dolar, Davorin 139 Dolenc, Metod 139 Dolenc, Vinko V. 25, 56,68, 215, 283 Dolinar, Lojze 139 D rove ni k, Matija 25,32, 49, 274 Drujan, Öoris 140 Dyggve, Ejnar 140 E Elsner, Norbert 26,52, 277 Emri, Igor 25,46, 68, 270 F Fajfar, Peter 25, 27,43, 72, 182, 215, 257, 268 Feil, Arnold 26, 38, 261 Perluga, Dušan 25, 56,73, 283 Fettich, janež 140 Finžgar, Alojzij 140 Finžgar, Fran Šaleški 140 Fischer, Kurt von 140 Fiaker, Aleksandar 26, 42, 266 Flotzinger. Rudolf 26, 38,209, 261 Forstnerič, Franc 25,43, 74, 268 Franchini, Aldo 140 Frangeš, Ivo 140 Fučič, Branko 140 G Gabrovec, Stane 25, 35, 74, 185, 258 Gams, Ivan 25,49, 74, 215,274 Gantar, Kajetan 25, 27,29,31, 32, 40, 75,167, 177, 182, 202, 203, 207, 215, 257, 263 Gaspari, Maksim 140 Gavazzi, Milovan 140 Gerškovič, Leon 140 G es tri n, Ferdo 140 Geyer, F. Otto 140 Glesemann, Gerhard 26, 42, 266 Gligorié, Velibor 141 Globevnik, Josip 25,27,44, 75,181, 189, 215, 257,268 Globokar, Vinko 26, 55, 281 Gogala, Matija 25, 27,32, 49, 76, 167, 178, 182, 183,212, 213,215, 235, 257, 275 Golia, Pavel 141 Golič, Ljubo 141,175 Gombocz, Wolfgang L, 26, 38,261 Goričar, Jože 32, 141 Gosar, Peter 25,29, 44, 202, 215,268 Grabeč, Igor 25, 29, 44, 77, 182, 215, 268 Grad, Anton 141 Gradnik, Alojz 62, 141 Grafenauer, Bogo 12,141 Grafenauer, Ivan 141 Grafenauer, Niko 25,55,63, 78.191, 192, 280 Grafenauer, Stanko 25,49,275 Grdenič, Drago 26,47, 272 Grickat-Radulovič, Irena 26, 42, 266 Grošelj, Milan 141 Gubenšek, Franc 25, 46,271 Gušic, Branimir 141 Gyergyek, Ludvik 141 H H ad Dušan 25,44, 79,269 Hadži, Jovan 141,276,277 Hafner, Stanislav 142 Hahn, Erwin Louis 26,48, 272 Hajdin, Nikola 26, 48, 215, 272 Handke, Peter 26, 55,281 Hannick, Christian 26, 42,266 Hauptman, Ljudmil 142 Hegedušič, Krsto 142 Herak, Milan 26, 52, 277 Hicng, Andrej 82,142 Horvat, Matija 25, 57,79, 215, 283 Hottinger, Lukas Conrad 26,52, 215, 278 Hribar, Valentin 25, 28,35, 80, 184, 185,215, 258 Hrymyc, Vil 26,55,281 I Ibrovac, Miodrag 142 IlešiČ, Svetozar 74, 142 Ilijanič, Ljudevit 26,52,215,278 Ingolič, Anton 142,164 Inkret, Andrej 25,41,63,80,81, 159, 186,215, 265 Ivič, Milka 26,42,215,266 Ivič, Pavle 142 ) Jakac, Božidar 101, 142 Jakopič, Rihard 142 Jakopin, Franc 142 Jama, Matija 142 Jančar, Drago 25, 53, 81, 191,215,279 Jemec, Andrej 25,27, 29,32, 53, 83, 182,183, 192,215, 238,257,279 J ovci č, Dimitrije 142 Jurančič, Janko 142 K Kahl, Hans-Dietrich 26, 38, 67, 119, 185,236, 261 Kalin, Boris 142 Kalin, Zdenko 143 Kambič, Vinko 143 Kara mata, Ste van 26,52, 278 Kardelj, Edvard 8,143 Katritzky, Alan R. 26, 48,215, 272 Kenk, Roman 143 Ker maimer, Taras 108, 143, 157,158, 159, 186 Kermavner, Dušan 143 Kernel, Gabrijel 25,44,84, 182,215, 269 Kiauta, Boštjan 25, 51,84, 216,277 Kidrič, Boris 143,152 Kidrič, France 31, 143 Klopčič, Mile 143 Kmecl, Matjaž 25,28, 29, 40, 85, 203, 216, 240, 264 Koblar, France 143 Kochansky-Dévidé, Vanda 143 Kogoj, Franjo 143 Kone ski, Blaže 144 Kons tan tinovič. Zoran 144, 175 Konstantinovski, Georgi 26, 56, 281 Kordaš, Marjan 25, 29, 57,85, 283 Korošec, Viktor 144 Kos, Božidar 26, 56, 282 Kos, Gojmir Anton 144 Kos, Janko 25, 40, 85, 177, 264 Kos, Milko 12,32, 144 Kosmač, Ciril 144 Kos sack, Georg 144 Kostrenčič, Marko 144 Košir, Alija 144 Kovačič, Lojze 144 Kovič, Kajetan 25, 53, 86, 164,279 Kozak Jus 144 Kozina, Marjan 144 Koželj, Venčeslav 144 Kralj, Alojz 25,31, 45, 86, 182, 269 Kranjc, Andrej 25, 27, 32, 49,87, 167, 177, 182, 207, 215, 216, 237, 257, 275 Kranjec, Miško 144,236 Krašovec, Jože 25,40, 87, 174, 177, 208, 218, 264 Krašovec, Stane 144 Kratochvil, Josef 145 Kravar, Miroslav 145 Krbek, Ivo 145 Krelt, Bratko 31,145 Krett, Ivan 25, 27,50, 88, 177, 181, 190, 205, 257, 275 Krek, Gregor 32, 145 Krek, Uroš 145, 161, 162, 171, 182, 191 Krctzcnbacher, Leopold 92, 145, 175 Kristl, Stanko 25, 55,89, 191, 192,281 Krklec, Gustav 145 Krleža, Miroslav 81, 145 Kuhelj, Anton 31, 145 Kühn, O th mar 146 Kumbatovič, Filip Kalan 145 Kuret, Niko 145 Kušej, Gorazd 32, 146 Kušej, Rado 146 Kyovsky, Rudi 146 L Lajovic, Anton 146 Lajtha, Abel 26, 59, 285 Lamovec, Janez 25, 58, 89,284 Laroche, Emmanuel 146 Lauer, Reinhard 26, 42, 266 Lavrač, Ivan 146 Lav rič, Božidar 31, 146 Lavrin, Janko 146 Lebič, Lojze 25, 27,53, 89, 181, 191, 192,205,216, 240, 257, 279 Leeming, Henry 146 Lehn, Jean-Marie Pierre 26,48, 273 Lenček, Rado L, 146 Leveč, Janez 25,28, 29,45,91,182, 215, 216, 269 Lipuš, Florjan 26,56, 282 Lobe, Feliks 146 Logar, Janez 146 Logar, Valentin 147 Lorkovič, Zdravko 147 Luck mann, Thomas 26,38, 240,261 Lukic, Radomir 147 Lukman, Franc K saver 147 Lunaček, Pavel 147 M Maceljski, Milan 147,175 Maček, Jože 25,27, 28,32,50,91, 182, 241, 242, 257,275 Maj er, Boris 25,35,258 Maksimovič, Desanka 147 Mansfield, Peter 26,48, 65, 215, 273 Mardešič, Sibe 48,273 Martinovič, Juraj 26, 42,266 M ate vs ki, Mateja 26,56, 282 Matice t o v, Milko 25,40, 92, 264 Matičič, Janez 25, 54, 92, 162, 175, 191, 279 Matjašič, Janez 147 Mavretič, Anton 26,48, 273 Mayer, Ernest 25, 32, 50,92, 276 McLaren, Anne 147, 175 Mekuli, Esad 147 Melik, Anton 147 Melik, Vasilij 25, 28, 35, 258 Menart, Janez 147 Meniš, Gian Carlo 26, 38, 261 Merchant, Mylon Eugene 148 Merhar, Boris 148 Merkü, Pavle 26,56, 282 Micevski, Kiril 148 Michie, Donald 148,175 Mihajlovic, Mihajlo Lj. 148 M ihalič, Slavko 148,175 Mihelič, France 148, 239 Mihelič, Milan 25, 54, 92,216, 280 Milanski, Janez 8, 31, 148 Milčinski, Lev 148 MiliČ, Emili Joseph 26, 59,286 Minatti, Ivan 25,54,280 Mlinarič, Jože 25, 36, 94, 259 Mlinar, Zdravko 25, 35, 93, 185, 215, 239, 258 Mohorovičič, Andre 148 Mole, Vojeslav 148 Moravec, Dušan 25,40, 94, 264 Moskovich, Wolf 26, 42,266 Moszyñski, Leszek 148 Müller, Karl-Alexander 26,48,273 Müller- Karpe, Hermann 26, 38, 261 Murko, Matija 148 Mušič, Marjan 149, 216 MuŠiČ, Marko Marijan 25, 27,32, 54, 94, 257, 280 Mušič, Zoran 149 N Nahtigal, Rajko 8,31, 149 Negovski, Vladimir A. 149 Neher, Erwin 26, 52, 278 Nejedly, Zdenek 149 Neubauer, Robert 149 Neuhäuser, Rudolf 26, 42,62, 215,267 Nicod, Je a n 26,52,215,278 Nitsch, Kazimierz 149 Nougayrol, Jean 149 Novak, Franc 149 Novak, Grga 149 O Ocvirk, Anton 62, 85, 94, 149 0'Loughlin, Niall 26,38,261 Olszak, Waclaw 149 Orešnik, Janez 25,40,100, 175, 184, 264 Oštir, Karel 149 P Pahor, Boris 26,56, 175, 215,239, 282 Paljetak, Luko 26, 56,215, 282 Panteleev, Dim it ar 150 Paternu, Boris 25,41, 100, 168, 216, 236, 264 Paulin, Alfonz 150 Pavček, Tone 25,27,32,54,100, 101, 102, 175, 191,215, 236,257,280 Pavčnik, Marijan 25, 27,29,37, 102, 182, 184, 185, 202, 216, 257, 260 Pavičevič, Branko 26, 38,262 Pavlov, Todor 150 Pavšič, Vladimir - Bor Matej 150 Pčcsi, Marton 150, 175 Peklenik, Janez 25,28,45, 103, 196, 216, 269 Perovič, Slobodan 26, 38, 185, 220, 262 Persianinov, Leonid Semenovič 150 Peterlin, Anton 114,150, 189,219, 239 Peterlin, Matija 25,58, 103, 216, 284 Pignatti, (Sandro) Alessandro 26,52, 278 Pire, Raša 25,47, 104, 271 Pirjevec, Jože 25, 28, 37, 104, 106, 175, 182, 185, 196,197, 199, 200, 260 Pitamic, Leonid 102, 150 Plečnik, Jože 150 Plemelj, Josip 150 Pleničar, Mario 25, 50, 106, 276 Pleterski, Janko 25,28, 36, 106,185, 196,215, 235, 259 Podrecca, Boris 26, 56,282 Pogačnik, Jože 17, i50 Pohl, Heinz Dieter 26,43, 267 Poldini, Livio 26,52, 278 Polec, fanko 150 Popov, Andrej Vladi mirovič 26,52, 278 Potrč, Ivan 150,164 Povh, Bogdan 26,48,273 P r elo g, V lad im i r 151 Pretnar, Stojan 151 P revo ršek, Du ša n C. 151 Prokop, Otto 26,59,286 Prunč, Erich 26,43, 267 Pusič, Eugen 26, 39, 262 R Rajičič, Stanojlo 151 Rakovec, Ivan 151,276 Ram melmever, Alfred 151 Ramovš, Fran 31,32, 151 Ramovš, Primož 32, 15! Ra nt, Zoran 151 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 26, 48,273 Ravnikar, Edvard 151 Rebula, Alojz 26, 56,282 Rechinger, Kari Heinz 151 Regen, Ivan 76, 152 Rigler, Jakob 152 Rozman, Blaž 25, 58,107,284 Rumpler, Helmut 26, 39, 262 Rus, Veljko 25, 36, 108, 157, 184, 185, 259 S Saeverud, Harald 152 Safar, Peter 152 Salopek, Marijan 152 Samec, Maks 152 Savič, Pavle 152 Seidl, Ferdinand 152 Severn, Roy Thomas 26, 48,274 Sever, Sa vin, 152 Simčič, Zorko 25, 55,108, 177,281 Simoniti, Primož 17,25, 27, 29, 41, 75, 109,181,187,240, 241,257,264 Si rotkovič, Jakov 152 Skalerič, Uroš 25,58,109, 285 Sketelj, Janez, 25,27, 57, 79,109, 177, 181,194,207,216, 257, 283 Skok, Petar 152 Slodnjak, Anton 152 Sodnik-Zupanc, Anica 152 Sovrè, Anton 152 Spacal, Lojze Luigi 152 Splichal, Slavko 25, 37, 110, 184,207, 260 Stâlberg, Erik Valdemar 26, 59, 286 Stankovič, Siniša 153 Stankomki, Jan 26, 48,274 Stanonik, Janez 25,41, 265 Stanovnik, Branko 25, 27,28, 45, 110, 112, 168, 175, 177, 179, 205, 206, 207, 208,215,216, 257, 270 Štefanov ič, Dimitrije 26,39,262 Stelè, Franc 153 Stern, Pavel 153 Stevanovic, Petar 153 St raus, Jože 26. 39, 215, 262 Strie, Franc 25,58, 113,182,285 Stuhlpfarrer, Karl 26,39,105,262 Stupica, Gabrijel 153 Supičič, Ivan 26, 39, 215, 263 Sva ne, Gunnar Olaf 26, 43,267 Svetina, Saša 25,27,29,32,57, L14, 257, 283 Szentagothai, Ja nos 153 S Šalamun, Tomaž 25, 55, 115, 191,281 Šašel, Jaroslav 153 Šeligo, Rudi 153 Selih, Alenka 25, 27,29,32.36,118, 171, 182, 184,185, 202,206, 215, 217,257, 259 Šercelj, Alojz 25,50, 276 Šidak, Jaroslav 153 Škerjanc, Lucijan Marija 153 Škerlj, Milan 153 Skerlj, Stanko 153 Šlebinger, Janko 153 Snuderl, Makso 153 Štampar, Andrija 154 Stih, Peter 25, 37, 119, 182, 184,185, 217,236, 260 Šuklje, Lujo 154 T Tavano, Sergio 26,39, 215, 263 Tavčar, Alois 154 Tavčar, Igor 154 Taylor, Alan John Pere i val 154 Teržan, Hiba 25, 36,74,120, 184, 185, 208,217, 259 Tesniere, Luden 154 Teune, Henry 26,39, 93, 263 Tišler, Miha 25,45, 120, 217, 237,270 Todorovič, Ko sta 154 Tolstoj, Nikita Iljič 154 Tomaževič, Miha 25,47, 120, 271 Tom o vič, Raj ko 154 Toporišič, Jože 25, 29,41,121, 201, 218, 237,265 Trofenik, Rudolf 154 Trontelj, Jože 25, 27.28, 31, 57, 122, 167, 171, 182,183, 217, 257, 284 Trstenjak, Anton 154 Tršar, Drago 25, 54, 123, 280 Turk, Vito 25, 29, 47, 123, 217, 271 Turnšek, Dragica 25,51, 276 Ü Udovič, Jože 154 Ugljen, Zlatko 26, 56,282 Unger, Félix 26, 59, 286 Ušeničnik, AleŠ 154 V Vavilov, Sergcj Iva novic 155 Vavpetič, Lado 155 Veber, Franc 155 Vidav, Ivan 25,46, 126, 215, 217,270 Vidmar, Josip 8, 31, 155 Vidmar, Milan 31,155, 195 Vilfan, Sergij 155 Villadsen, John 26, 48,274 Vodovnik, Lojze 32, 155 Volkov, Mst i slav Vasiljevič 155 Vouk, Vale 155 Vratuša, Anton 25, 28, 29,37, 126, 185, 196, 197,199, 241, 259 Vrišer, Igor 25, 51,126, 182, 276 Vučenov, Dimitrije 155 Vuga, Saša 25, 55, 126, 191, 192, 281 W Waugh, John S. 26, 48, 274 Wernig, Anton 26, 59, 286 Wollman, Frank 155 Woschitz, Karel Matej 26,43, 267 Wraber, Maks 156 z Zadnikar, Marijan 156 Zadravec, Franc 25,41, 127, 240, 265 Zaje, Dane 156 Zavada, Vilem 156 Ziherl, Boris 31, 156 Zlobec, Cirii 25, 28,29,31,32, 54, L27, 164, 191,280 Zoreč, Robert 25, 51, 127, 180, 276 Zorko, Zinka 25,42, 128, 129, 181,265 Zupančič, Črtomir 25, 47,215,271 Zupančič, Mitja 25,28, 29, 51, 130, 182,237,277 Zupančič, Rihard 156 Zwitter, Fran 156 Ž Zekš, Boštjan 11,25,27, 29, 31,46, 167, 171,172,178,180, 183,205, 206, 257, 270 2ižek, Slavoj 25, 38, 130, 133,260 Župančič, Andrej O. 156, 175 Zupančič, Oton 156 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 59. KNJIGA 2008 Uredniški odbor: Jože Trontelj, Matija Gogala, Marko Marijan Mušič Glavni in odgovorni urednik: Andrej Kranjc Jezikovni pregled Marjeta H um ar Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom Medija Graphics Tisk Littera picta Ljubljana, 2009