< £ < h-r pq D _ !¡ 4 KNJIŽNIČARSKE NO VICE april 2000 TJK, '774 Knjižničarske novice 10(2000)4 ISSN 0353-9237 Izdala In založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon (061) 2001 176, 2001 110 h ttp://www. nuk. uni-lj. si/ Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Vilenka Jakac-Bizjak Glavna urednica: Jelka Kastelic Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožič, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naslovnico oblikoval: Alekslj Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk: Tiskarna Pleško, Ljubljana Naklada: 670 izvodov. Letna naročnina; naročila in odpovedi pošiljajte pisno na naslov uredništva. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno. Naslov uredništva: NUK, Informacijski center za bibliotekarstvo, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti: jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si. ZBDS KORPORATIVNE ZNAČNICE sprememba pravila Pravilnik E. Verone v členih 143/4 in 145/8 predpisuje, da se pri oblikovanju enotnih značnic za korpora-cije izpuščajo kratice FLR, SFR, LR, SR oz. izpisane oblike (npr. Socialistična republika), uporabi pa se samo zemljepisno ime (npr. Slovenija). To je seveda veljalo le za korporacije iz republik bivše Jugoslavije in je poenostavilo oblikovanje enotnih značnic, saj so za isto korporacijo lahko obstajale različice imen, ki so se med seboj razlikovale le po rabi izrazov 'ljudska' in 'socialistična' ali ustreznih kratic. Primeri: - ime korporacije Arhiv Socialistične republike Slovenije - značnica Arhiv Slovenije - ime korporacije Urbanistični inštitut SRS - značnica Urbanistični inštitut Slovenije Na seji Komisije za katalogizacijo 22.3.2000 smo sprejeli sklep, da uporabo teh dveh členov omejimo na korporacije iz obdobja bivše Jugoslavije (1945-1991). Za značnice korporacij iz publikacij od leta 1992 dalje, v katerih se v imenih korporacij pojavlja izraz 'republika' ali kratici 'R', 'RS', pa uporabljamo izpisano obliko, npr.: - ime korporacije Arhiv Republike Slovenije - značnica Arhiv Republike Slovenije - ime korporacije Urbanistični inštitut R Slovenije - značnica Urbanistični inštitut Republike Slovenije V nadaljevanju je priložen celoten zapisnik te seje, ki bo objavljen tudi na novi domači strani ZBDS. Zlata Dimec ZAPISNIK Komisije za katalogizacijo pri ZBDS Sestanek je bil dne 22.3.2000 v prostorih NUK. Prisotni: Maja Bleiweis (FMF - Oddelek za fiziko), Tadeja Brešar (IZUM), Zlata Dimec (NUK - predsednica), Helena Drewry (NUK - zapisničarka), Matjaž Hočevar (NUK), Alenka Kanič (NUK), Mateja Ločniškar-Fidler (Knjižnica Bežigrad), Mirko Nidorfer (UKM), Marija Petek (CTK), Majda Ujčič (FF-Oddelek za bibliotekarstvo) Anama-rija Valantič (Biblioteka SAZU), Lenka Vevar (Knjižnica Otona Župančiča) Lidija Wagner (NUK). Dnevni red sestanka: 1. Pregled zapisnika prejšnjega sestanka 2. Priročnik za izbor in oblikovanje značnic - Korporativne značnice 3. Razno (nekaj odgovorov IZUM-a v zvezi z dokumentacijo COMARC/B - Monografije v več zvezkih/kosih, v zvezi s paketnim popravljanjem zapisov in v zvezi z večvrstnimi kompleti). 1 Knjižničarske novice 10(2000)4 Ad 1) Člani komisije so potrdili zapisnik zadnjega sestanka Komisije za katalogizacijo pri ZBDS z dne 16.2.2000. Tadeja Brešar je vprašala, kako je bilo mišljeno z dvema enakovrednima normativnima značnicama v dvojezičnem območju. Zlata Dimec je pojasnila, da je potrebno pri projektu normativne kontrole upoštevati eno od možnosti, ki jih ponuja Uni-marc (povezovanje dveh vzporednih zapisov ali vnos vzporednih podatkov v en sam zapis in ustrezno povezovanje v okviru zapisa). V zvezi s sklepom druge točke prejšnjega sestanka (z dne 16.2.2000) je predsednica Zlata Dimec povedala, da je predsedstvu ZBDS poslala dopis za potrditev predsedstva Komisije za katalogizacijo, hkrati pa ga je opozorila na splošen problem statusa vseh komisij. Ad 2) Člani komisije so podrobno obravnavali poglavje Korporativne značni-ce (gradivo za Priročnika za izbor in oblikovanje značnic, 3. točka) in ga s številnimi pripombami tudi sprejeli. Med razpravo so se odločili za glasovanje o angleški kratici (FSCH -Form and structure of corporate he-adings) ali o njeni slovenski inačici (OSKZ - Oblika in struktura korpora-tivnih značnic) omenjenega priročnika. Zlata Dimec je poudarila, da tudi v neangleški strokovni bibliotekarski literaturi uporabljajo angleško različico kratice. Šest članov komisije (Maja Bleiweis, Tadeja Brešar, Mirko Ni-dorfer, Marija Petek, Majda Ujčič, Anamarija Valantič,) je glasovalo za slovensko različico (OSKZ), pet pa za angleško kratico (Zlata Dimec, Alenka Kanič, Mateja Ločniškar Fid-ler, Lenka Vevar, Lidija Wagner). Pri točki Enotna značnica in variantne oblike imena 3.2.2 e) so se člani komisije soglasno odločili, da se izraz "republika" v izpisani ali okrajšani obliki vključi v enotno zna-čnico pri tistih ustanovah, kjer je omenjeni izraz sestavni del imena ustanove. Dosedanje pravilo nadomeščanja kratic oz. izpisanih oblik (LRS, SRS, SFRJ) z geografskim imenom (PPIAK 143/4 in 145/8) ostane v veljavi za obdobje 1945-1991.To pomeni, da bo treba popraviti vse zapise za publikacije, ki so izšle po letu 1991. Zlata Dimec je poudarila, da bi bilo to smiselno storiti s paketnim popravljanjem v okviru normativne kontrole. Tadeja Brešar (IZUM) je odgovorila, da v IZUM-u trenutno poteka testiranje programske opreme le za osebne znač-nice, iz česar je mogoče sklepati, da paketnega popravljanja korporativnih značnic ne bo mogoče izpeljati v tem koledarskem letu. Ad 3) Glede na dogovor s sistemsko knjižničarko Tatjano Likar so člani komisije prejeli v vednost odgovor IZUM z dne 15.3.2000 v zvezi z orodjem za paketno popravljanje zapisov in s prikazovanjem števila izvodov na OPAC-u. Odgovor v zvezi s prenovljeno dokumentacijo COMARC/B (Monografije v več delih) je IZUM poslal v istem obvestilu skupaj z drugimi odgovori NUK-u, čeprav je gradivo IZUM-u posredovala Komisija za katalogizacijo pri ZBDS. V bodoče želi Komisija prejeti odgovor neposredno. V odgovoru je IZUM izrazil zadržke, povezane z obdelavo zbranih del. Lenka Vevar je razložila, da so omenjeni problem v SIKih že rešili s pomočjo Delovne skupine katalogi-zatorjev SIK. Obe predstavnici Sl-Kov (Lenka Vevar in Mateja Ločniš- 2 Knjižničarske novice 1012000)3 kar Fidler) sta dejali, da pri omenjeni problematiki ne vidita težav. Člani komisije so poudarili, da naj IZUM knjižničarje s tovrstnimi problemi napoti predstavnicama SIKov (Lenki Vevar in Mateji Ločniškar Fidler) ali pa redaktorici vzajemnega kataloga (Zlati Dimec). Zlata Dimec je ob koncu povedala, da se bo Priročnik za izbor in oblikovanje značnic - Korporativne značnice - najprej testiral v NUK-u (enako kot osebne značnice), pri čemer bodo IZUM ponovno prosili za razpoložljiva orodja. Priročnik bodo pripravili za objavo. Člani komisije so se ob koncu sestanka odločili, da se bodo ponovno sestali predvidoma 12. aprila 2000. Na njej bodo med drugim govorili o obsegu bibliografskega zapisa. Gradivo bo pripravila Alenka Kanič. zapisala Helena Drewry IZOBRAŽEVANJE Narodna in univerzitetna knjižnica prireja v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo KNJIŽNIČARSKO DELAVNICO "KAKO VODITI SEMINARJE IN DELAVNICE" (12. in 13. junij 2000) Vsebina delavnice: - Vzpostavljanje komunikacije (VAKOG-komunikacija: vizualno vedenje, glasovni elementi, čustveno zaznavanje sogovornika oz. poslušalcev) - Jezikovni elementi - moč besed (procesne besede, Miltonov jezik, kako oz. s kakšnimi besedami pritegnemo pozornost) - Struktura predavanja (tipične oblike metode, štiristopenjska struktura) - Motivacija (kako povečati motivacijo in sodelovanje udeležencev, učne metode, moderacijske tehnike) - Priprava in izvedba nastopa (vaje za sproščanje in premagovanje treme, izvedba nastopa, analiza nastopov in odprava napak) Delavnico vodi: Tatjana Zidar Gale, dipl. dramaturginja. Način izvedbe: predavanje, vaje, diskusija, individualno delo. Udeleženci: delavci knjižnic, ki sodelujejo v izvajanju izobraževalnih oblik za knjižničarje ali uporabnike knjižnic. Program delavnice: delavnica traja vsak dan po 8 pedagoških ur (od 9.00 do 17.00), z odmorom za osvežitev in kosilo. 3 Knjižničarske novice 1012000)3 Pogoji udeležbe: ker je v okviru delavnice predvideno aktivno sodelovanje udeležencev, bo udeležba omejena na 25 oseb. Kraj in prostor: Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica (Razstavna dvorana), Turjaška 1. Kotizacija: ker je potrjeno sofinanciranje izvedbe delavnice s strani Zavoda za odprto družbo, znaša kotizacija samo 15.000 SIT na udeleženca. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek kandidata/ke, naslov, naslov elektronske pošte, številko telefona in faksa, naslov knjižnice, v kateri je kan-didat/ka zaposlen/a, točen naslov plačnika kotizacije in njegova davčna številka, kratko biografijo s podatki o izobrazbi, strokovni usposobljenosti, opis del, ki jih kandidat/ka opravlja v knjižnici, informacijo o tem, kako bo lahko kandidat/ka uporabljal/a pridobljena znanja. Prijav brez žiga knjižnice/matične ustanove in podpisa kandidata in odgovorne osebe ne bomo upoštevali. Spremni dopis naj bo ločen od prijave. Zainteresirane knjižnice prosimo, da pošljejo prijave najkasneje do 19. maja 2000 na naslov: Narodna in univerzitetna knjižnica Izobraževalni center (Knjižničarska delavnica: Kako voditi seminarje in delavnice) Turjaška 1 1000 LJUBLJANA Izbor udeležencev bo potekal predvidoma 23. maja 2000, opravila ga bo Komisija za knjižnični program pri Zavodu za odprto družbo Slovenija. Prijave, ki ne bodo pripravljene v skladu z navodili, pri izboru ne bo mogla upoštevati. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbora najkasneje do 26. maja 2000. Če se izbrani kandidat delavnice brez opravičljivega razloga ne udeleži, mu kotizacijo zaračunamo v celoti, v primeru objektivnih razlogov za neudeležbo pa v višini 20 odstotkov. Šolske knjižničarje obveščamo, da bomo delavnico naknadno verificirali pri ustrezni komisiji ZRSŠ, da se bo lahko udeležba na delavnici točkovala. Dodatne informacije: NUK - Izobraževalni center, tel. 01 200 11 60. V nedeljo, 26. marca 2000, smo v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Mestna knjižnica, odprli prenovljeni mladinski oddelek in ga dopolnili z novimi dejavnostmi za obiskovalce našega Središča za mlade. Zakaj prav v nedeljo? Od 26. marca dalje odpira Mestna knjižnica svoja vrata tudi ob nedeljah! Ko stare hiše sanjajo Stare hiše so kot nalašč za sanje. Vedno se veselijo novega življenja in otroci ter mladostniki so kar prava družba za staro hišo. In če je v stari SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V MESTNI KNJIŽNICI SMO PRENOVILI MLADINSKI ODDELEK 4 Knjižničarske novice 1012000)3 hiši knjižnica, sanjajo tudi knjige, knjižničarji in obiskovalci. Sanje pa so iz take snovi, da rastejo, se širijo in nas bogatijo: sanje za male in večje otroke bivajo kar tu ob vhodu v knjižnico. Kot čarovniki smo želeli malčkom in njihovim staršem pričarati kar najbolj topel prvi stik s prvo knjigo in sanjami. Večji otroci pa znajo svoje sanje že oviti v prave, samo njihove knjige. Tudi zgoraj pod stropom smo naselili sanje - drugačne in različne, malo divje mogoče, pač takšne, kakršni so naši mladostniki. Ko smo jeseni 1 998 odprli Središče za mlade, smo le-tem ponudili prostor za učenje in iskanje informacij, z novim prostorom pa podarjamo kotiček za užitek in lenarjenje. Ja, zakaj pa ne za lenarjenje? Mladi bodo pri nas lahko uživali in lenarili ob: - STRIPOTEKI - za slovenske razmere edinstveni zbirki stripov in referenčne literature o stripih. V delavnicah bomo stripe tudi risali, jih razstavljali v galeriji Faroni-ka in na koncu izdali tudi stri-povski zbornik. - ZBIRKI leposlovnih del mladih slovenskih avtorjev. Ker je letošnje leto posvečeno Prešernu, naj mladi sanjarijo ob literarnem natečaju o Neuslišani ljubezni. - ZBIRKI revijalnega tiska za mlade - ZBIRKI CD romov, pa ne samo tistih umnih, ampak tudi takšnih za sprostitev - POSLUŠANJU glasbe - naj mladi s svojimi prijatelji in prijateljicami kar sami izberejo svojo glasbo za žur. Za običajne razmere v knjižnici so naše sanje morda malo drzne, pa saj zato so sanje. Sanje so najlepše, če so dosanja-ne skupaj: hvala vsem knjižničarjem Mestne knjižnice in Oddelka za nabavo in obdelavo gradiva, Upravi knjižnice Otona Župančiča za podporo, Lidiji iz Kazine in Igorju s Stripburgerja za pomoč pri izbiri stripov, našemu ustanovitelju Mestni občini Ljubljana in Open Society Institute iz Budimpešte za finančno podporo in vsem drugim, ki so nam še pomagali sanjati. In še za konec: Tako naj bo, saj čuden naš je svet življenje naše pa je sen samo (Pedro Calderon de la Barca) Simona Resman "MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA 2000" po izboru mladih bralcev slovenskih mladinskih in šolskih knjižnic Tudi v letošnjem letu so slovenski mladi bralci že tretjič v svojih splošnih in šolskih knjižnicah izbirali knjigo za nagrado "Moja najljubša knjiga". V poštev so prišle knjige, ki so izšle v zadnjih petih letih. S tem so odločili, kateri knjigi in kateremu avtorju (najljubša knjiga slovenskega avtorja in najljubša, v slovenščino prevedena mladinska knjiga) bo podeljena nagrada "Moja najljubša knjiga 2000". Letos se je v akcijo vključil tudi PIL. Tako so lahko mladi iz vse Slovenije za svojo najljubšo knjigo glasovali tudi v omenjeni reviji. Svoj izbor so tudi utemeljili. Vasja Cerar, urednik leposlovja za mladino pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani in tudi odgovorni urednik revije PIL, je predlani (1998 leta) ob prvi podelitvi te nagrade nagrado "Moja najljubša knjiga" imenoval "najbolj demokratična literarna nagrada na Slovenskem". Akcijo je tudi letos vodila Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča, v Ljubljani, v sodelova- 5 Knjižničarske novice 1012000)3 nju s slovenskimi splošnimi in šolskimi knjižnicami. 4. aprila ob 1 1. uri bo v Pionirski knjižnici v Ljubljani svečana proglasitev "Moje najljubše knjige 2000". Izbranim avtorjem bodo podeljena priznanja, ki jim jih bo podelila 11-letna Tanja Zaje iz 4. razreda OŠ Trnovo v Ljubljani. Člani odbora, ki je skrbel za potek te slovenske akcije, smo bili naslednji slovenski knjižničarji: Neda Isa-kovič iz Knjižnice Bežigrad v Ljubljani, Cvetka Kavčič-Kudrevičius iz Knjižnice Jožeta Mazovca v Ljubljani, Mihaela Kavčič iz Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici, Breda Kočevar iz Knjižnice v Črnomlju, Slavka Kristan iz Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, Špela Pahor iz Matične knjižnice v Izoli, Tatjana Šmid iz Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki, Neli Tomšič iz Osrednje knjižnice v Kranju, Tatjana Tratnik iz Matične knjižnice v Kamniku, Ivanka Učakar z Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku, Darja La-vrenčič Vrabec, Ida Mlakar, Tanja Pogačar in Vojko Zadravec iz Pionirske knjižnice v Ljubljani. Nagrado "Moja najljubša knjiga 2000" so mladi bralci podelili naslednjim knjigam: Slovenski knjigi: - Košarkar naj bol, pisatelja Primoža Suhodolčana. Suhodolčan, Primož: Košarkar naj bo! Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 1994. 1999. (Krtek). in - Si/vija, zelo mlade pisateljice (17-letne gimnazijke) Nejke Omahen. Omahen, Nejka: Silvija. Ljubljana: DZS, 1999. (Dober dan, roman). Obe knjigi sta prejeli enako število glasov (13). V slovenščino prevedena knjiga: - Matilda, pisatelja Roalda Dahla Dahl, Roald: Matilda. Prev. Bogdan Gradišnik. Ilustr. Quentin Blake. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990. (Pisanice); 1993. (Domen); 1997. (Pisanice); 1 998. (Pisanice). Knjiga je prejela 16 glasov. V izboru je sodelovalo: - knjižnice: 217 (39 SIK in 178 šolskih knjižnic). - število otrok: 26.000. - kraji: 48. - avtorji: 44 (27 tujih in 17 slovenskih). - naslovi knjig: 64 (36 tujih in 28 slovenskih). - glasovi: 140. Ugotovitve (primerjava z lanskim letom, to je I. 1 999 ): - število vseh sodelujočih knjižnic (splošne in šolske knjižnice) se je močno povečalo (I. 1999 - 93 knjižnic: 30 SIK in 63 šolskih knjižnic). Predvsem se je izrazito povečalo število v akcijo vključenih šolskih knjižnic (1.1999 63 šolskih knjižnic, letos že 178). - povečalo se je tudi število otrok, ki so sodelovali v tem izboru (za 9000). V lanskem letu je v tej akciji sodelovalo 17.000 slovenskih mladih bralcev, letos pa že 26.000. - v akcijo se je letos vključila tudi revija PIL. Novinarka pri reviji PIL, gospa Zarja Koliševska, in sodelavka iz Pionirske knjižnice, knjižničarka Lili Ozim, sta predvsem pripomogli, da so lahko s pomočjo omenjene revije otroci širom Slovenije glasovali za svojo najljubšo knjigo in hkrati povedali tudi svoje mnenje o njej. Še nekaj podatkov: Mladi so izbrali 27 tujih in 17 domačih avtorjev, 28 naslovov domačih knjig in 36 naslovov prevedenih 6 Knjižničarske novice 10(2000)3 knjig. Od 140 glasov so slovenskim knjigam (avtorjem) takole namenili svoje glasove: 1. mesto (1 3 glasov) - Košarkar naj bo!, pisatelja Primoža Suhodolčana. in - SUvija, mlade pisateljice Nejke Omahen. 2. mesto (7 glasov) Debeluška, pisateljice Janje Vidmar. 3. mesto (5 glasov) Lažniva Suzi, pisateljice Dese Muck. 4. mesto (4 glasovi) Kolesar naj bo!, pisatelja Primoža Suhodolčana. Med prevedenimi knjigami so se na prva 3 mesta uvrstile naslednje knjige: 7. mesto (16 glasov) Matilda, pisatelja Roalda Dahla. 8. mesto (12 glasov) Pika Nogavička, pisateljice Astrid Lindgren. 9. mesto (3 glasovi) Črni lepotec, pisateljice Anne Sevvell. Moj divji fant, pisatelja Sama Whita. knjižna zbirka Pet prijateljev, pisateljice Enld E5lyton. Živeti hočem, pisateljice Marllese Arold. Med prvih šest najbolj priljubljenih pisateljev so se uvrstili naslednji avtorji: 1. mesto Primož Suhodolčan (19 glasov) 2. mesto Roald Dahl [ 18 glasov) 3. mesto Nejka Omahen (13 glasov) 4. mesto Janja Vidmar (1 2 glasov) 5. mesto Astrid Lindgren (8 glasov) Desa Muck (8 glasov) 6. mesto Enid Blyton (4 glasovi) Podatki samo za Pionirsko knjižnico v Ljubljani: Slovenske knjige: 1. mesto (7 glasov) Lažniva Suzi, pisateljice Dese Muck. Formula smrti, pisatelja Ivana Sl-vca. Zelena pošast, pisatelja Bogdana Novaka. Lukec in njegov škorec, pisatelja Franceta Bevka. 2. mesto (6 glasov) Košarkar naj bo!, pisatelja Primoža Suhodolčana. Drejček in trije marsovčki, pisatelja Vida Pečjaka. 3. mesto (5 glasov) Hči lune, pisateljice Dese Muck. 4. mesto (4 glasovi) Bela past, pisatelja Bogdana Novaka. Pestrna, pisatelja Franceta Bevka. Tajno društvo PGC, pisatelja Antona Ingoliča. Prevodi: 1. mesto (49 glasov) Pika Nogavička, pisateljice Astrid Lindgren. 2. mesto (32 glasov) Matilda, pisatelja Roalda Dahla. 3. mesto (19 glasov) Pet prijateljev, pisateljice Enld Blyton. 4. mesto (13 glasov) Dvojčici, pisatelja Ericha Kastnerja. Med posameznimi avtorji vodi Roald Dahl (45 glasov), sledijo mu Desa Muck In Bogdan Novak (oba 15 glasov), Erich Kastner (14 glasov), Ivan Sivec (13 glasov), Thomas Brezina In Primož Suhodolčan (oba 9 glasov), Janja Vidmar in Enid Blyton (obe 7 glasov) ... V Pionirski knjižnici v Ljubljani je v tem izboru sodelovalo 528 mladih bralcev. Darja Lavrenčič Vrabec 7 Knjižničarske novice 10(2000)3 2. APRIL - MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani bo letos proslavila Mednarodni dan knjig za otroke z razstavo: Bratovščina Sinjih galebov - 300 knjig v knjižni zbirki Sinji galeb. Odprtje razstave 4. aprila 2000 ob 1 1. uri bodo obogatili s svojim programom učenci 2. b razreda OŠ Ledina z mentorico Karlo Leban. Svečano bodo podeljena tudi priznanja Moja najljubša knjiga 2000. Razstava bo odprta do 31. maja 2000. V okviru razstave bo v sredo 12. aprila 2000 ob 9.30 strokovno srečanje mladinskih knjižničarjev: Pustolovščine v mladinski literaturi z gosti mag. Dragico Ha-ramija, pisateljem Ivanom Sivcem, urednikom Vasjo Cerarjem in dramaturgom Tonetom Frelihom. Tanja Pogačar Okrogla miza SKRB ZA BRALNO KULTURO V ponedeljek, 13. marca 2000, je v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor potekala okrogla miza z naslovom Skrb za bralno kulturo. Organiziralo jo je Kulturno društvo Študentske organizacije Univerze v Mariboru, sodelovale pa smo dr. Metka Kordigel iz Pedagoške fakultete v Mariboru, Marija Le-šer iz Tretje gimnazije Maribor, Sonja Haberl iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru in Desanka Tavčar-Pernek iz Mariborske knjižnice. Okrogla miza je bila organizirana z namenom osvetliti branje iz različnih vidikov, škoda je le, da je bila obis-kanost zelo slaba. Razvila se je nam- reč zelo zanimiva in aktualna debata, ki bi jo veljalo kdaj obnoviti. Z gotovostjo lahko trdimo, da je knjižnica s svojo osnovno (primarno) dejavnostjo še vedno tista kulturna ustanova, ki je vir in središče znanja in informacij, zakladnica knjig, ustanova, ki širi knjižno in bralno kulturo. Tako je knjiga še naprej ostala dovolj atraktivna, potrebna in koristna, čeprav novi mediji nenehno povečujejo svoj obseg in vpliv. Posebej nas zanima kakovost razmerja knjiga - bralec! Sposobnost branja je gotovo eden od vidikov tega razmerja. Sposobnost branja pri mnogih ljudeh ni razvita na ustrezni ravni ter tako zaviralno deluje na nastajanje in rast bralnih potreb. Zagotovo ni sporno, da je velika razlika med tistimi, ki le priložnostno preberejo kakšen roman, nekaj časopisnih sestavkov (potencialni bralci), in med bralci, ki redno prebirajo najrazličnejše knjige in ki imajo razvite bralne sposobnosti in navade. Pogojev za pravilno vrednotenje branja in knjige je veliko, od splošne dostopnosti do knjige, do spodbujanja domačega - družinskega okolja v zvezi z branjem knjig, do izobraževalnega procesa na različnih stopnjah, ki lahko spodbujajo ali pa zavirajo potrebe po branju. Zanimivo bi bilo opraviti anketo, ki bi vsaj delno osvetlila bralne navade, vendar je bilo za to premalo časa. So pa opravljene študije v slovenskem prostoru iz let 1973, 1979, 1984 in 1998 (raziskava Knjiga in bralci I., II., III., IV.). Seveda ni pomembno le, koliko v poprečju beremo, temveč tudi, kaj beremo. Razvoj bralne kulture ne pomeni le povečevanja obsega bralnih potreb, temveč tudi raznolikost bralnega okusa. Leposlovje ima specifično vlogo pri prebujanju in oblikovanju odnosa do branja, predvsem pri zadovolje- 8 Knjižničarske novice 10(2000)3 vanju človekovih estetskih potreb. Ob branju leposlovja namreč bralec podoživlja na novo ubeseden svet, ki sta ga začrtali pisateljeva življenjska izkušnja in domišljija. Kakšne so funkcije leposlovne knjige? a. Ob branju leposlovja postaja bralec duhovno bogatejši, čustveno in intelektualno bolj razgiban, estetsko in etično bolj zadoščen in seveda spoznavno bogatejši. b. Izstopajoča je tudi razvedrilno-zabavna funkcija leposlovne knjige, saj je z njo možen nenehen stik - branje, po njej lahko sežemo sleherni trenutek, večkrat, neomejeno, znanje in okoliščine za branje niso odločilne, tuja pomoč in sodelovanje nista potrebna. Vseh teh možnosti in značilnosti druge umetnostne zvrsti nimajo ali pa vsaj ne tako izrazite. O književni vzgoji, ki naj bi v človeku pustila trajne posledice, R. Es-carpit meni, da mora "vsebovati iskanje, ki bo omogočilo naprej otroku, nato mladeniču in končno odraslemu, da bo v starejši in novejši književni ustvarjalnosti našel tisto, kar najbolj ustreza nečemu, kar nosi v sebi in kar bo z branjem, če se tega zaveda, poskušal uresničevati vse življenje." Zanimiva je raziskava Knjiga in bralci IV., Univerza v Ljubljani - Filozofska Fakulteta, Oddelek za biblio-tekarstvo, zbirka BiblioThecaria 5, avtorji Martin Žnideršič, Gregor Ko-cijan in Darka Podmenik. Raziskava je bila opravljena od 11. novembra do 5. decembra 1998, ko je bilo anketiranih 1084 slovenskih gospodinjstev. V času od leta 1984, ko je bila opravljena zadnja raziskava, se je število nebralcev zmanjšalo z 48% na 39%, torej se je ustrezno pove- čalo število bralcev. Opazen je rahel trend povečanja pri branju leposlovja (s 45% na 49%) in pomembno povečanje zanimanja za branje strokovnih in znanstvenih knjig (s 13% na 39%). Enak pojav so raziskovalci ugotovili pri kupovanju knjig: največ bralcev jih kupuje zaradi potreb po vse-življenjskem izobraževanju (36%), potrebujejo jih pri svojem delu in poklicu (18%), opazno je zmanjšanje zanimanja kupcev knjig za leposlovje (s 53% na 27%), v nasprotju s številom bralcev se je število kupcev knjig zamnjšalo (s 59% na 52%). Darka Podmenik v poglavju Socialna sestava bralcev osvetljuje branje z vidika starosti in izobrazbe, bralcev in zaposlenosti, kakšna je med bralci knjig višina dohodka na družinskega člana, odnos bralci in vrsta naselja, v katerem živijo, kako bralci berejo po slovenskih regijah. Anketa je pokazala, da anketirani berejo več in pogosteje. Delež potencialnih bralcev (1-3 knjige letno) in rednih bralcev (več kot 20 knjig letno) je večji kot pred 14. in 20. leti, delež nebralcev pa manjši. Delež bralcev se postopno veča, postopno se zmanjšuje delež potencialnih bralcev. Obseg letno prebranih knjig se je pomembno povečal: med anketiranimi je več kot 10% rednih bralcev in delež bralcev se je povečal na 25%. Glede vpliva starosti na branje so ankete pokazale, da višja je starost anketiranih, manj je med njimi rednih in pogostih bralcev. Dolgoročno se zmanjšuje delež rednih bralcev v skoraj vseh izobrazbenih strukturah, izjema so anketirani s štiriletno srednjo šolo. Dohodek je, podobno kot izobrazba, tista socialna kategorija, ki pomembno vpliva na pogostost branja knjig. Opazno je naraščanje deležev 9 Knjižničarske novice 10(2000)3 rednih bralcev in zmanjševanje deležev nebralcev v smeri od najnižjega k najvišjemu dohodkovnemu razredu. Pomembne so tudi razlike v deležih rednih bralcev, bralcev in nebralcev v različnih regijah. Največ in najbolj rednih bralcev je v Osrednji Sloveniji, najmanj rednih bralcev in največ nebralcev pa na Obalno-kraški regiji. Dobri bralci so tudi Štajerci in Gorenjci. V primerjavi z Evropo nas opozarjajo, da še vedno zaostajamo v primerjavi z bralci drugih evropskih držav. (50% rednih bralcev - vsak mesec v letu - leto 1991 -Evropa). Darka Podmenik ugotavlja, da so po priljubljenosti med bralci leposlovne knjige na prvem mestu. Gregor Kocijan se je posvetil bralcem, navedel je tudi številne najbolj priljubljene knjige, Martin Žnideršič pa slovenskemu založništvu od leta 1945-1999. Kaj je tisto, kar v leposlovnem delu najbolj privlači (zakaj bralci berejo): 1. napeta in razgibana zgodba, 2. resnični življenjski problemi, 3. duhovitost in zabavnost, 4. zanimiva zgradba pripovedi, 5. psihološko pronicljiva označitev oseb, 6. koristne informacije o neznanih pojavih in vedenju, 7. lepote jezika, 8. kaj drugega. Darka Podmenik v poglavju Branje knjig in drugi mediji ugotavlja, da "večina vprašanih vidi prednosti knjige v intelektualni, domišljijski in čustveni kreativnosti, ki jo zahteva branje od bralca ter hkrati osebnostni svobodi ter možnosti osebnostne rasti. Bralke in bralci dojemajo branje kot akt samostojnosti, negotovosti in kreativnosti na intelektualnem, domišljijskem, čustvenem in dejavnostnem področju. Odgovori poudarjajo tudi duhovne in sproščujoče učinke branja, vprašani vidijo v branju akt prestavitve telesa v stanje sproščenosti in mišljenja v stanje duhovnosti. Presenetljivo malo vprašanih je navedlo jezikovno dimenzijo oz. prednost branja, čeprav je izključno jezikovna komunikacija ena najpomembnejših posebnosti branja." Na okrogli mizi sem v kratkem predstavila tudi delovanje in poslovanje Mariborske knjižnice. Postregla sem s podatki o zalogi knjižnega gradiva, ki je 420.927 enot knjižnega gradiva, kar predstavlja 2,2 knjigi na prebivalca, standard za SIK pa priporoča 3 knjige žive zaloge na bralca. Podatki o članstvu govorijo o tem, da je v Mariborsko knjižnico včlanjenih 41.748 članov, kar znaša 23,2% prebivalcev širšega mariborskega območja, ki so naše enote v letu 1999 obiskali 480.706 krat in si izposodili 1.168.963 izvodov knjižničnega gradiva. V primerjavi z letom 1998 gre za 2,7% porast izposoje na dom ali v čitalnico, samo na dom pa za 6,5% porast. Od vsega izposojenega gradiva so si bralci izposodili: - 33,8% strokovne literature; - 48,8% leposlovja; 3,0% neknjižnega gradiva; 14,4% serijskih publikacij. Že nekaj let opažamo porast izposoje strokovne literature. Spregovorili smo tudi o tem, kako širiti knjižno in bralno kulturo v knjižnici. Ob zagotovitvi ustreznega in dovolj številčnega strokovnega kadra ter ob spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev, predvsem 1., 5., 6., 8. in 9. člena, bi knjižničarjem moralo uspevati v širjenju tovrstne kulture. Mariborska knjižnica je tudi ustanova, ki v širšem okolju predstavlja del kulturnega vsakdanjika vse več- 10 Knjižničarske novice 10(2000)3 jega števila ljudi tudi s svojo sekundarno dejavnostjo: z različnimi oblikami aktivnosti in dejavnosti. Vsi, ki smo predani knjigi in knjižničarstvu, se zavedamo, da je knjižnica tudi okolje za uresničevanje drugačnih duhovnih in intelektualnih interesov bralcev, zavedamo se smisla kulturnega dela, saj z literarnimi večeri, bralnimi urami, predstavitvami knjig, urami pravljic, klubom bralcev, z organiziranimi obiski knjižnic - biblio-pedagoškimi urami, z razstavami, prireditvami za mladostnike in člane Univerze za tretje življenjsko obdobje, bralcem in obiskovalcem knjižnice bogatimo življenje. Desanka Tavčar-Pernek DAN SLOVENSKE KNJIGE V KARLOVCU Kaj reči o neusmiljenosti časa? Včeraj še v jeseni, danes pa že v pomladanskem pričakovanju. In kdaj je že to bilo, dan slovenske knjige v Karlovcu! Dobro se še spominjam lanskega 15. novembra, ko smo predstavniki novomeške knjižnice Mirana Jarca skupaj s pesnikom Tonetom Pavčkom obiskali Karlovac. Ob 15. uri so v Karlovcu odprli že preseljeni oddelek slovenske knjige v izposojevališču Mestne knjižnice "I.G. Kovačič" na Švarči. Prostor knjižnice je prenovljen, nabavljeno je tudi novo pohištvo, knjižnica je tudi računalniško povezana z matično ustanovo, seveda imajo tudi internet. Po sami otvoritveni slovesnosti, na kateri so bili prisotni predstavniki slovenskih društev z vseh koncev Hrvaške, iz Zagreba, Karlovca, Reke, Splita in Šibenika, se je razvil zelo zanimiv pogovor o možnosti sodelovanja med posameznimi druš- tvi in med oddelkom slovenske knjige v Karlovcu. Ponujena je bila možnost medbibliotečnega sodelovanja, kazalo pa bi razmisliti tudi o možnem vključevanju enote karlovške knjižnice na Švarči v COBISS. Seveda je prisoten tudi problem rednega dotoka knjižnega gradiva v slovenščini, saj je ta dokaj majhen. Naša knjižnica je lansko leto za denar, ki ga je Ministrstvo za kulturo RS namenilo za nakup novih slovenskih knjig, uspela kupiti le 75 novih leposlovnih in strokovnih del za mlade in odrasle slovenske bralce. Nekaj knjižnega gradiva prispeva tudi Zavod za odprto družbo Slovenija, ampak to ne more dostojno predstaviti letne slovenske leposlovne in prevodne produkcije. Ob 18. uri zvečer pa smo v prostorih Mestne knjižnice "I.G. Kovačič" predstavili osrednjega gosta prireditve - pesnika, pisatelja, prevajalca, urednika, znanega kulturnega delavca, ambasadorja UNI-CEFa Toneta Pavčka. Avtorja trinajstih pesniških zbirk in številnih pesniških in proznih del za otroke, esejista, odličnega prevajalca ni bilo težko predstaviti, saj je njegova žlahtna beseda znala izredno zanimivo in tenkočutno pritegniti številne obiskovalce. Ob predstavitvi njegove pesniške zbirke Dolenjske bližine smo se še bolj približali Dolenjski, njenim lepotam, čutnosti, duhu, ki jo oplaja. Dolenjska je pravil pesnik, "je in ostane skrivnost; razkrije se ti, kadar te ona sama poišče, ko ve, da si pravi, sicer pa greš stokrat in tisočkrat k njej in loviš drobce njene bogatije, ona pa z vsem drugim neizmernim bogastvom ponikne, da bi te čez čas spet v svojem ponižnem majhnem razkošju presenetila". Ta slovenski večer v karlovški knjižnici je bil nekaj posebnega, kot potovanje k sebi, k milosti pesmi in k razkošju ljubezni. Na nek način nas je spet povezal z našimi koreni- 11 Knjižničarske novice 10(2000)3 nami, našemu knjižničarskemu poslanstvu pa je vdihnil novih in trajnih moči. Jadranka Matič-Zupančič Po večletni uporabi predstavitnega filma UKM za uvajanje študentov in drugih uporabnikov smo naš stari film, ki ga je leta 1989 pripravil in zanj napisal scenarij dr. Bernard Rajh, komaj še uspeli predvajati. Izrabljena kopija pa je nudila tudi zastarele podatke in dokaj pozitivističen pristop režiserja, televizijca Francka Jauka. Tako je bilo potrebno zagristi v kislo jabolko in se lotiti projekta snemanja novega filma o UKM. Četudi smo celotno produkcijo (na ključ) zaupali profesionalcem, v našem primeru podjetju Kino Svečina d.o.o., so bili snemalni dnevi in dogovori glede postprodukcije velik organizacijski zalogaj. Naj vam nanizamo nekaj osnovnih podatkov o filmu. Pravzaprav gre za dva, 20-minutni predstavitveni s splošno vsebino in razlago vseh dejavnosti in sklopov knjižnice ter 5-minutni z iskalnimi napotki in možnostmi za delo naših uporabnikov. Slednji je primeren za uporabo na internetu. Master filma je možno uporabljati na katerem koli televizijskem ali računalniškem formatu (VHS, Super VHS, DVD, Beta SP) in je sinhroniziran v angleški in nemški jezik. Scenarij za oba filma je napi- sala mag. Jerneja Ferlež, glasbeno spremljavo je odbrala Karmen Sal-mič Kovačič, tekst je prebral Ivan Lotrič, pri pripravi so sodelovale Gabrijela Kolbič, Varja Praznik in mag. Vlasta Stavbar. Produkcija je delo podjetja Kino Svečina d.o.o. in UKM. Delo se je zavleklo kar čez dva meseca, saj so snemalne ekipe Be-tacam SP različno prihajale v hišo. Poseben problem je nastal s transportom snemalne roke, zato pa imamo z njeno pomočjo pestrejše in bolj dinamične posnetke notranjosti stavbe, posebno knjižnih polic in čitalniških prostorov. Zunanje posnetke je izvajalec posnel iz balona, saj sicer arhitekture stavbe, ki je vključena v zelo ozko mestno jedro okrog Slomškovega trga, ne bi bilo možno zajeti v celoti. Knjižničarji so se pri snemanju filma obnesli kot izjemni statisti, težave so bile včasih z bralci, ki so največkrat pred kamero kar pobegnili. Delovanje knjižnice "v živo" je bilo za snemalce prijetno in zanimivo delo, saj so vse čitalnice in prosti pristop polni študentov in drugih obiskovalcev, vrvež mladih ljudi pa vedno daje predstavitvenim filmom prijazno ozadje. Zgodovina UKM, predvsem pa njene večkratne selitve, so bile za režiserja trd oreh. Snemalčeva iznajdljivost je pripomogla, da je tudi ta del filma ohranil "file rouge" predstavitve, k čemur je prispevala nevsiljiva in s poudarki zaznamovana glasba. Promocijski film o UKM ima večnamensko uporabo; rabi kot delovno gradivo, poenostavi vsako uvajanje študentov, popestri predstavitev gostom in je primerno darilo knjižničarjem, kadar potujemo po Sloveniji in Evropi. Naj mu zaželimo razumevanja in prijaznega sprejema na tej poti. Varja Praznik VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE SNEMALNI DNEVI V UKM 12 Knjižničarske novice 10(2000)3 SPECIALNE KNJIŽNICE MEDNARODNI DAN SPECIALNIH KNJIŽNIC Četrtek, 13. april 2000 Letošnja tema: Upravljanje z mednarodnim znanjem Praznovanje mednarodnega dne specialnih knjižnic se je začelo prvič leta 1991. V okviru letošnjega praznovanja vam združenje specialnih knjižnic daje nekaj predlogov, kako lahko ta dan in še veliko drugih naredite prijeten. Zato: - na široko odprite vrata svojim uporabnikom - povabite tudi svoje bivše sodelavce - organizirajte oglede svoje knjižnice - predstavite svoji ustanovi pomen vaše knjižnice - na vseh področjih vašega dela uporabljajte sodobno tehnologijo - pripravite zgibanke o knjižnici - pripravite si svoj prepoznavni znak (logo) - pišite, pišite in pišite v dnevne časopise, da vas spozna širša javnost - predstavite novo gradivo - pripravite dan sponzorjev - predstavite praktično iskanje gradiva po zbirkah - pripravite srečanje ali simpozij - sodelujte z drugimi društvi - vključite študente, ki obiskujejo vašo knjižnico, da bodo praktično prikazali potek določenih dejavnosti v knjižnici - pripravite velike plakate s pomembnimi podatki o knjižnici in jih razobesite po ustanovi v kateri delujete - organizirajte debatne krožke - povabite vaše najbolj zveste uporabnike na kozarček Pa lepo praznujte! Nada Češnovar ANNOUNCEMENT AND INVITATION In the framework of its regular June Meetings (this year's event will exceptionally be held in May), the Slovenian Section for Specialised Libraries in cooperation with the Educational Centre at the National and University Library organises a presentation on e-commerce within EXCEL. Project EXCEL is funded under the European Telematics for Libraries Programme. It is co-ordinated by EDItEUR, the body responsible for promoting EDI standards in the book industry at European level and internationally. The purpose of EXCEL is to spread awareness and encourage take-up of Electronic Data Interchange (EDI) in the ten countries of Central and Eastern Europe which are associated states of the European Union. It has now been agreed that the scope of EXCEL needs to be expanded to include emerging e-commerce related standards which are of importance for libraries and their suppliers. Many will also be of interest to system vendors. These standards include: - standards for e-commerce beyond EDI (the Web) - Internet bookselling - identifiers from ISBN and ISSN to Digital Object Identifiers 13 Knjižničarske novice 10(2000)3 MEDNARODNA SREČANJA - developing metadata standards such as INDECS and EPICS - standards affecting Books and Print products - on-demand publishing and e-books - standards affecting library management and its automation such as radio frequency ID - working with other media communities The presentation will, in particular, be of interest to representatives of large libraries (national, research, academic), booksellers, periodicals suppliers, publishers, information vendors, and system vendors. The presentation, which will be conducted in the English language by Robert Davies and Brian Green, will be held in Ljubljana, NTF - Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko, Vegova 4, on 8 May 2000 at 10.00 p.m.. Related contribution from the Slovene part will be made by Brane Šalamon (Dnevnik). You are kindly invited to participate in the presentation. Number of participants is not limited and participation is free of charge. Please submit you applications to Izobraževalni center no later than 4 May. Violetta Bottazzo INTAMEL (International Association of Metropolitan City Libraries) INTAMEL je kratica za mednarodno združenje (vele)mestnih knjižnic, ki deluje od I. 1968 dalje. Vsako leto organizira konferenco, na kateri člani spoznajo knjižnični sistem gostujoče države ter obravnavajo aktualne teme. V I. 1999 se je srečanje udeležencev odvijalo v Švici. Knjižnica gostiteljica je bila splošna knjižnica Pestalozzi Bibliothek iz Zuricha (PBZ), organizator pa njen direktor Christian Relly v sodelovanju z Marianne Tschappatt, predstavnico Schweizerische Volksbibliothek. Predavanja so se odvijala v Zentralbibliothek Zurich. Poleg predstavitve knjižničnega sistema ter splošnih knjižnic v nemško govorečem in dvojezičnem, nemško-francoskem delu Švice, sta bila glavna tematska sklopa knjižnične storitve za otroke in mladostnike ter posebne dejavnosti splošnih knjižnic na večjezičnih območjih. Posebej pa so bili predstavljeni aktualni projekti ter pregledni referati. Predstavitev švicarskega splošnega oz. javnega knjižničnega sistema Christian Relly je predstavil uvodni referat z naslovom Splošne knjižnice v Švici. Švica je tipična večjezična država s štirimi uradnimi jeziki. Prebivalcev je 7 milijonov: 64 % nemško govorečih, 19 % francosko, 7 % italijansko, manj kot 1 % retoro-mansko, 9 % pa jih govori tuje jezike ter predstavlja druge nacionalnosti. Razdeljena je na 26 različno velikih kantonov, največje število pre- 14 Knjižničarske novice 10(2000)3 bivalcev ima Zurich, ki šteje 1.200.000 prebivalcev, najmanjše pa Apenzell Innerhoden s 15.000 prebivalci. Kantoni delujejo kot neodvisne države - imajo svoj izobraževalni sistem, kulturne institucije, politični sistem, policijo in zakone. Odgovorni so za knjižnice na svojem območju. Švica velja za bogato deželo, vendar to drži le v določeni meri. Res je, da je povprečni dohodek na prebivalca visok, da je veliko premožnih in malo revnih prebivalcev. Vendar ne država kot tudi ne kantoni ne občine niso bogati. Švica ima namreč nižje davke kot večina evropskih držav. Privatni sektor je veliko pomembnejši od javnega, zato je posledično tudi več področij prepuščenih privatni iniciativi, med drugim tudi splošno oz. javno knjižničarstvo. Pred 100-imi oz. ponekod tudi 50-imi leti so se pričele ustanavljati prve javne knjižnice na pobudo privatnih združenj, bralnih društev, kulturnih gibanj v mestih in na vaseh. Še danes mnoge delujejo kot privatne ustanove. V Švici imajo več kot 3.000 neodvisnih občin, najmanjše imajo manj kot 100 prebivalcev. Dolgo je veljalo prepričanje, da bi morala imeti vsaka občina svojo knjižnico. Nastale so knjižnice z zelo majhnimi kolekcijami, s samo 2-3 urami odprtosti tedensko, kjer delujejo volonterji. Zaradi goste mreže knjižnic v nemško govorečem delu nimajo organizirane bibliobusne službe. Pred nekaj leti je pričela aktivno delovati Zveza splošnih knjižnic, ki si je prizadevala za vzpostavitev koordinacije in razvoj regionalnih knjižnic. Lansko leto so izdali manifest -Bibliotheksplan 2000 (Razvojni načrt knjižnic za I. 2000). Zveza splošnih knjižnic je pripravila tudi standardizirana pravila, katera so v nekaterih kantonih sprejeli kot standard za svoje območje. Kljub temu so občine samostojne pri odločanju o knjižnicah, ker prispevajo občutno večji delež kot kantoni. Pravila oz. standardi so prispevali k razvoju v določenih okoljih. Eden od vzrokov za težko situacijo v splošnih knjižnicah je strokovno knjižničarsko izobraževanje. Strokovno usposobljeni knjižničarji delajo le v splošnih knjižnicah v večjih mestih.V večini občin je osebje v knjižnicah brez strokovne izobrazbe; nekateri so se udeležili 100-urnega izobraževanja, drugi nimajo niti teh osnov. Situacija se je pričela spreminjati, vendar bo preteklo še kar nekaj časa, da se bo korenito spremenila. V večini nemško govorečih mest imajo uveljavljen dvojen knjižnični sistem - mestna knjižnica in splošna knjižnica sta dve ločeni ustanovi. Pozicija mestne knjižnice, ki je pogosto tudi univerzitetna, je praviloma močnejša. Lažje pridobijo politično in finančno podporo kot splošna knjižnica. Kljub težavam so v splošnih knjižnicah optimistični. Pestalozzi - Bibliothek Zurich (PBZ) je splošna knjižnica, ki je bila ustanovljena I. 1896. Johann Heinrich Pestalozzi, pedagog in reformator šolskega sistema v obdobju razsvetljenstva, je bil I. 1746 rojen v Zurichu. Ob koncu prejšnjega stoletja so ob njegovi 1 50-letnici v Zurichu ustanovili Pestalozzigesellschaft kot privatno ustanovo z namenom dvigniti kulturno in izobrazbeno raven prebivalstva. Do danes se je od različnih dejavnosti ohranila le splošna knjižnica, ki deluje na mestnem območju s 360.000 prebivalci. Knjižnična mreža obsega osrednjo knjižnico in 1 6 enot. PBZ še danes deluje kot privatna ustanova, čeprav 90 % sredstev prispeva mesto. V kontekstu sprememb v javni upravi (novi javni management) so se dogovorili za poseben način fi- 15 Knjižničarske novice 10(2000)3 nanciranja. S pogodbo med knjižnico in mestno upravo so definirali, kakšne naloge opravlja kot splošna knjižnica.V drugem delu pogodbe je natančno opisan postopek financiranja, ki je v veliki meri odvisen od dejanskih storitev (število članov, izposojenih enot, obiskov ipd.). Gre za pilotski model tudi v okviru mestne uprave. Po treh letih bo opravljena revizija ter morebitne spremembe. Direktor PBZ je mnenja, da ta način stimulira delavce k večji učinkovitosti, saj kvaliteta in kvantiteta dela prinašata tudi finančni rezultat. Knjižnične storitve na večjezičnih območjih V tednu dni smo na primerih posameznih knjižnic spoznali, kako v Švici poteka delo knjižnic na večjezičnem območju. Schweizerische Landesbibliothek / Švicarska nacionalna knjižnica je ena od pobudnic za oblikovanje indeksa stvarnih značnic, iskalnih v večjezičnem okolju. Direktor J.-F. Jauslin nam je najprej predstavil osnovne podatke o knjižničnem sistemu ter nalogah nacionalne knjižnice, nato pa nadaljeval z natančnim opisom evropskega projekta, ki se je pričel I. 1997, zaključil pa se naj bi sredi I. 2000. V projektu sodelujejo nacionalne knjižnice iz Nemčije, Francije, Švice in Velike Britanije. Stvarne značnice bodo iskalne v angl., fran., nem., in ¡tal. jeziku. Sc h weizerische Volksbiblio thek (SVB) / "Švicarska ljudska knjižnica" s sedežem v Bernu ter enotami v mestih Solothurn, Lausanne in Bias-ca ima prav posebno vlogo v knjižničnem sistemu. Predstavlja knjižnico za knjižnice. V njej si občinske, šolske, bolnišnične, zaporniške ipd. knjižnice izposojajo kolekcije knjižničnega gradiva. Pri nabavi gradiva upoštevajo tudi jezike priseljencev, zato imajo na zalogi bogato zbirko tujejezične literature, katero si glede na potrebe izposojajo knjižnice iz vseh delov Švice. SVB je hkrati center za razvoj in uvajanje nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Jan Boman iz Stockholma nam je predstavil delo nacionalnega servisa za priseljence (Immigrant Lending Centre), ki je bil ustanovljen I. 1991. Financira ga država, nadzira nacionalni kulturni svet, organizacijsko pa je priključen splošni knjižnici - Stockholm Public Library. Zbirka knjižničnega gradiva obsega že 220.000 enot v 1 20-ih jezikih. Knjižnične storitve za najstnike Najbolj zapostavljena skupina uporabnikov v knjižnicah so najstniki. Kakšne rešitve so našli zanje v svetu? Barbara Gubbin iz Public Library v Houstonu je predstavila program ASPIRE (After school programs inspire reading enrichment), ki je namenjen otrokom med 11 in 15 letom za pomoč pri šolskem delu. Program so pričeli uvajati v soseskah, kjer je večinsko prebivalstvo s hispaničnim poreklom ali afroameri-škim. Otroci potrebujejo različno pomoč, od prostora za učenje, iskanja različnih informacij po knjižničnih gradivih, pa do pomoči pri pisanju domačih nalog; spet drugi v knjižnici preživljajo svoj prosti čas. Program ASPIRE se je pričel leta 1996 kot poskusni projekt ravno v Houstonu zato, ker ta slovi po najmlajši populaciji v ZDA, pa tudi največ mladih živi v najrevnejših predelih in zato so njihove možnosti za uspeh zelo majhne. Istega leta je bila v celi državi prioritetna naloga izboljševanje branja, zato je program ASPIRE finančno podprla tudi vlada ZDA. Cilj programa je učenje tehnik branja, pomoč pri pisanju domačih nalog; k delu so pritegnili prostovoljce, ki so bili največkrat iz vrst študentov družboslovnih fakultet in 16 Knjižničarske novice 10(2000)3 upokojenih učiteljev. Učenje so popestrili s posebnimi nalogami in igrami. Današnja mladina se težko osredotoči na učenje zelo dolgo časa, zato potrebuje celo paleto različnih programov, da ostane aktivna. Mentorji aktivno spremljajo napredovanje otrok v šoli in so v stalnem stiku s starši in učitelji. Na "Steni slavnih" tedensko objavljajo priznanja in ocene, ki so tesno povezane z obiskovanjem programa; enkrat mesečno objavijo zgodbo o uspehu otroka z lokalnega območja. Med počitnicami programe učenja zamnjejo programi branja, igranja na računalnikih, obiski lokalne TV z anketo po knjižnicah ... Od leta 1996, ko se je program ASPIRE pričel v prvi splošni knjižnici, naj bi do junija 2000 program potekal v 11 knjižnicah v Houstonu. Drugačen pristop do mladostnikov pa imajo v Los Angelesu, kjer so po raziskavah ugotovili, da 2 od 3 otrok slabo bereta. Susan Kent je predstavila Home work center; prostori so opremljeni z računalniki, imajo posebno sobo za učenje, sobo za druženje, glasbeni oddelek, astronomski oddelek. Vsem novorojenčkom ob rojstvu podarijo slinček, na katerem piše: BORN TO READ. Gary Strong iz Queensa, New York je predstavil sodelovanje z lokalno policijo, ki obiskuje knjižnico, se spoznava z mladimi in se z njimi pogovarja o problemih. Neda Isakovič iz Knjižnice Bežigrad, Ljubljana, je predstavila programe, ki se ukvarjajo z branjem najmlajših: zibelko branja (zgibanka, namenjena vsakemu novorojenčku in njegovim staršem), projekt literarne vzgoje, ki združuje otroke in starejše ljudi BABICA IN DEDEK PRIPOVEDUJETA, ter ob Bralni zna-člki, ki vstopa v 40. leto ter Predšolsko bralno značko, ki se je od uvedbe leta 1992 razširila kot požar po vsej Sloveniji. Zanimivi so bili tudi drugi projekti: Wiebke Andresen iz Hannovra sodeluje pri projektu, v katerem se povezujejo posamezni segmenti javne uprave v Mrežo javnih storitev. Eksperimentalno se povezujejo socialno skrbstvo, uradi za mladostnike, zdravstvo, kultura, izobraževanje ipd. na nivoju mestnih četrti. Kadrovske in prostorske probleme skušajo reševati s povezovanjem posameznih storitev - npr. izdaja potnih listov in izposoja knjižničnega gradiva poteka v istem prostoru. Osebje je usposobljeno za osnovno delo na obeh področjih. Claudia Lux iz Berlina je povzela razvoj dogodkov po združitvi zahodnega in vzhodnega dela mesta, in sicer na primeru združevanja knjižnic - Municipal Library in American Memorial/Central Library. Institucije so se pričele združevati, da se delo ni podvajalo. Dejavniki, ki so vplivali na potek združevanja, so bili pogojeni z zgodovino posamezne knjižnice, diferenciacijo na vzhodni in zahodni del ter z novimi kadrovskimi pristopi k reševanju konfliktov, ki so bili navzoči na vseh ravneh. T.i. vzhodno-zahodni konflikt se je razvil v novo kvaliteto - ustvarjalnost in medsebojno spoštovanje sodelavcev iz "vzhoda" oz. "zahoda". Aline Girard-Billon iz Pariza sodeluje v delovni skupini, ki vzpostavlja sodelovanje med različnimi tipi knjižnic - t.i. OPLPP (Observatoire Permanent de la lecture Publique a Paris). Projekt vključuje izdelavo načrta in vodnika po več kot 1 20-ih knjižnicah, poglobljeno analizo uporabe knjižnic in uvedbo enotne članske izkaznice. Marija Kobal iz Ljubljane je pripravila pregled sodelovanja v splošnih knjižnicah na nacionalnem, mestnem in lokalnem nivoju ter predstavila specifično situacijo mreže splošnih knjižnic v Ljubljani. Z I. 1999 je tudi 17 Knjižničarske novice 10(2000)3 Knjižnica Bežigrad postala članica INTAMEL. Kolegi iz Švice so se izkazali kot dobri in pozorni gostitelji. Ves čas konference je bil izpolnjen s predavanji, okroglimi mizami ter strokovnimi ogledi, tako da smo teden zaključili polni novih vtisov, izkušenj in poznanstev. Udeležbo na konferenci sta nama omogočili Zavod za odprto družbo -Slovenija in Knjižnica Bežigrad, za kar se jima iskreno zahvaljujeva.. Marija Kobal, Neda Isakovič družbo (NLP) in 50 % udeležba drugega financerja (npr. ministrstev, lokalnih skupnosti, mednarodnih organizacij, ipd.). Roki za oddajo projektov so trije: 20. april, 1. junij in 1. september 2000. Do teh datumov pošljite finančno in vsebinsko utemeljitev v štirih izvodih in angleškem jeziku na naslov: Zavod za odprto družbo Slovenija Karmen Štular Sotošek Knjižnični program Vegova 8 1000 Ljubljana V nadaljevanju objavljamo originalno vsebino razpisa v angleškem jeziku, kjer boste našli tudi natančna navodila za izdelavo projektov. For-mularje dobite na spletnem naslovu: www.osi.hu/nlp in pri nacionalni koordinatorki za knjižnični program, ga. Karmen Štular Sotošek, tel: 061 2001 120. ZAVOD ZA ODPRTO DRUŽBO RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KNJIŽNIČNIH PROJEKTOV Zavod za odprto družbo Budimpešte tudi letos razpisuje natečaj za sofinanciranje knjižničnih projektov. V letu 2000 lahko kandidirajo splošno izobraževalne knjižnice in vse tiste specialne knjižnice, ki nudijo storitve ljudem s posebnimi potrebami (knjižnice za slepe in slabovidne, knjižnice v zaporih, knjižnice v domovih za ostarele, ipd.). Projekti morajo vsebinsko pokrivati področje izboljšanja ali širjenja knjižničnih storitev, z namenom približati jih najširšemu krogu prebivalcev. Finančni zahtevki naj bodo strukturirani tako, da bo iz njih razvidna 50% udeležba Knjižnega mrežnega programa Zavoda za odprto NETWORK LIBRARY PROGRAM MATCHING FUNDS CALL FOR PROPOSALS 2000 Improving Services to Public Library Users Participating countries: Albania, Bosnia and Herzegovina, Bulgaria, Czech Republic, Georgia, Kazakhstan, Kosovo, Kyrgyzstan, Macedonia, Moldova, Montenegro, Poland, Slovakia, Slovenia, Ukraine, Yugoslavia. The following call for proposals is issued by: Network Library Program (NLP) Open Society Institute Oktober 6 utca, 12 18 Knjižničarske novice 10(2000)3 H-1051 Budapest Hungary Tel: 361 327 31 OO/ext. 2185 Fax: 361 327 3101 Email: shirinyan@osi.hu The Network Library Program announces a Call for Proposals to improve both public and specialized library services to the community. Proposals will be accepted from Albania, Bosnia and Herzegovina, Bulgaria, Czech Republic, Georgia, Kazakhstan, Kosovo, Kyrgyzstan, Macedonia, Moldova, Montenegro, Poland, Slovakia, Slovenia, Ukraine, and Yugoslavia. As a public library aims to serve all citizens and groups, clients of public libraries should Include: - children; - youth; - adults; - people from minority groups, e.g., cultural, ethnic; - people with disabilities, e.g., blind and partially sighted, hearing-impaired; - people confined to their homes due to illness, age, or disability; - people confined to institutions, e.g., in hospitals, orphanages, juvenile detention centers and prisons; - other Thus, the Network Library Program seeks to explore with public and specialized libraries Innovative strategies and approaches to making libraries accessible to and useful for the broadest possible public. Some examples of new and innovative services (which might be provided In conjunction with local authorities, NGOs and other organizations In the community) include: Children and youth: - clubs for special interests - Youth debates on current issues - Club for community volunteer activities for older youth - After-school programs - help with homework - Joint library and school library programs Adults - information and consultation about job opportunities legal information and Inviting specialists for public lectures materials and space for discussion of local community issues medical information and inviting specialists for public lectures business Information and Inviting specialists for public lectures People from Minority Groups: - legal Information services to meet needs of minorities such as: information about the process of becoming a citizen, their rights and obligations In the country, etc. - space for meetings and discussions People with Disabilities - access to Information and library services - activities where disabled children and youth can interact with other children and youth Special Populations - extending local library services and programs to prisons, hospitals, homes for the elderly, orphanages, refugee camps, etc. Please submit proposals to improve services to the community In the following format with the following components: 1 . A one-page summary of the proposal. 2. Introduction (description of the community served, specifics, problems, population, services provided to date and resources used, etc.) 3. Need (justification and description of proposed servlce(s) and resources needed, etc.) 19 KnjizniCarske novice 1012000)4 4. Objectives and Activities (description of implementation of new service(s), activities, partners, timetable, expected outcomes, etc.) 5. Marketing (description of dissemination of information about new project to the community, etc.) 6. Key personnel (description and CVs of staff involved in the project, future needs, etc.) 7. Evaluation (description on how you are going to evaluate the success and impact of the project, etc.) 8. Sustainability and future vision (description of further development, funding after the grant is finished, etc.) 9. Budget (OSI Budget form should be used (available from the library coordinator within the national Soros Foundation in your country or on the web site www.osi.hu/nlp) One page budget justification and breakdown of costs should be attached). Proposals may include requests for equipment, training, local travel, program cost (e.g., honoraria for invited speakers or consultants, etc.). 10.Confirmation letters regarding matching funds awarded or requested must be attached. Matching funds should be provided specifically for this new activity. 11.A letter of support from each collaborating organisation should be attached showing their interest and commitment to the project. All proposals must demonstrate matching funding on a 1:1 ratio (thus if the total amount needed for the project is $20,000, the applicant may request $10,000 from the NLP and/or national Soros foundation and must demonstrate that the remaining $10,000 has been (or will be) provided from the third parties (local authorities, community, etc.). Proposals may be submitted in the national language to the national Soros foundation for review. There are no specific application forms for the NLP Grants, however all applicants must complete the OSI Budget form and structure the project in such a way that it would include the information requested above. Those proposals, which are endorsed by the national Soros foundations, and are in the national language, will then have to be translated into English for review by the NLP Board. It is the responsibility of the applicant to have their proposals translated into English. Proposals will be reviewed in May, July and October by the NLP Advisory Board. Please contact library coordinators at the national Soros foundations to find out about the deadlines as proposals have to be submitted first for their endorsement. Applicants who require further information or guidance may contact Yervand Shirinyan, Network Library Program Coordinator, at the address (email: shirinyan@osi.hu), the library coordinator within the national Soros foundation or visit the web site: www.osi.hu/nlp. Network library program will not support construction or reconstruction of buildings, salaries, collection development (unless it is related to the specific service), or library automation under this category. 20 Knjižničarske novice 10(2000)3 NATEČAJ ZA PRIDOBITEV TEMELJNIH KNJIŽNIH DEL S PODROČJA ŽENSKIH VPRAŠANJ Mrežni knjižnični program razpisuje natečaj za pridobitev temeljnih knjižnih del s področja ženskih vprašanj v narodnostnih manjšinah ter ženske v konfliktnih situacijah. V nadaljevanju objavljamo pogoje razpisa v izvirniku, v angleščini. V prilogi pa objavljamo naslove knjig. Za podrobnejši opis knjižnih del se obrnite na ga. Karmen Štular Sotošek, nacionalno koordinatorko za knjižnični program (tel. 061 2001 120, e-mail: karmen.stular@nuk.uni-lj.si). Rok za oddajo prošenj (po faksu ali e-mailu) je 1. maj 2000. ANNOUNCEMENT OF COMPETITION FOR CORE COLLECTIONS ON MINORITY WOMEN'S ISSUES AND WOMEN AND CONFLICT Eligibility Institutions, not individuals, may apply. Applicant institutions must be located in the countries of the OSI Network, including Belarus and Turkmenistan. Applicant institutions must have facilities where collections will be open to the public. Application form Organization name: Full address: Contact person: Phone, fax: e-mail: (Please provide reliable contact information) Shipping address (if different from the above): In application of no more than 3 pages, please answer the following questions: - Describe briefly the history of your program or organization, its current work and its primary audiences. - Describe the scope of your organization's current collection in gender studies. - How will you use the book collection? Who is the audience for this collection? - How will you make the books accessible to the public? What days and hours will the collection be open? - Have you ever received books on the same subject you are applying for from any other source? If so, which organization and when? - How will you publicize the availability of the collection? Do you have a reading area? Application send to: Yervand Shirinyan Network Library Program Coordinator Open Society Institute-Budapest Oktober 6 u. 12 1051 Budapest, Hungary Tel: (361) 327 31 00, ext. 2186 Fax: (361) 327 31 01 Email: shirinyanZosi.hu Internet: www.osi.hu/nlp Application and selection process Applicant institutions should apply to the Network Library Program. Applicants should send one copy of the completed application form in English to Network Library Program either electronically (preferred) (shirinyanZosi.hu), or via fax: to Yervand Shirinyan, at (36 1) 327 31 01, or by mail: to Yervand Shirinyan, Network Library Program, Open Society Institute-Budapest, 21 Knjižničarske novice 10(2000)3 Oktober 6 u. 12, 1051 Budapest, Hungary. Yervand Shirinyan may be reached by phone at (36 1) 327 31 00, ext. 21 86. The deadline for applications to come to NLP is 1 May, 2000. It is the applicants' responsibility to make sure that the application Arrives by 1 may, 2000. Selection will be done jointly by the Network Library Program and Network Women's Program. The NLP will notify recipients in June and arrange ordering and shipping of books in July. Recipients must confirm the receipt of books. Reporting Upon receipt of collections, institutions that receive collections must submit a report to the NLP containing the following: - a detailed description of how the collection was used - numbers and description of types of users of the collection - days and hours the collection was open - educational activities in which the books were used - future needs for library development - assessment of the usefulness of the books in the collection NOVE PUBLIKACIJE VODNIK ZA ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA Knjiga s tem naslovom, s podnaslovom v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence je izšla v zbirki Modeli poučevanja in učenja v decembru 1 999 pri založbi Zavoda RS za šolstvo, kjer jo lahko naročite (cena: 2500 sit, obseg: 163 strani). Pri njegovem nastanku je poleg dr. Melite Ambrožič iz NUK-a, ki je s svojim prispevkom o izobraževanju poskrbela za boljši stik šolskih z drugimi knjižničarji, sodelovalo več avtoric iz šolskih knjižnic pod vodstvom svetovalke Zavoda za šolstvo, mag. Eme Stružnik. To pomeni tudi raznolikost prispevkov, ki pravzaprav odlično odsevajo raznolikost razvitosti ustanov, ki jim je priročnik namenjen. Knjiga prinaša osnovne napotke za strokovno in pedagoško delo šolskega knjižničarja (začetnika ali izkušenega), usmerja ga po zakonodaji, ki opredeljuje njegovo delo. Prikazuje praktične primere izvajanja ur po novem učnem načrtu knjižničnih informacijskih znanj ter daje dragocene ideje in napotke, ki jih lahko upoštevamo deloma ali jih svobodno preoblikujemo čisto po svojih željah. Nerodno je le, da se je v vodnik, ki bi (skladno z imenom) moral biti nam - knjižničarjem pedantom - za vzgled, prikradlo nekaj neljubih napak. Vsekakor bi bilo bolje malce počakati z izdajo, kot pa da moramo zdaj njegovi imetniki vnašati ročne popravke vanj (pa še to, če imamo srečo, da smo jih dobili v roke). Še bolj nerodno je to za tiste, ki so svojim uporabnikom v dobri veri posredovali napačne podatke. Kljub 22 Knjižničarske novice 10(2000)4 temu je priročnik dragocen pripomoček in pomočnik vsakemu (tudi bodočemu) šolskemu knjižničarju, zanimivo branje pa bo tudi knjižničarju, ki dela na mladinskem oddelku splošne knjižnice. Zdenka Verlič SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Pred izidom je tretji zvezek knjižne zbirke Slovenske knjižnice v številkah, ki jo je v preteklem letu začela izdajati Državna matična služba za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Prvi zvezek je predstavil podatke o delu specialnih knjižnic v letu 1997, drugi poroča o splošnoizobra-ževalnih knjižnicah v letu 1997, tretji pa prinaša statistične podatke o visokošolskih knjižnicah v letih 1997 in 1998. Zbirka bo torej prinašala predvsem letna poročila o delu vseh tipov knjižnic, ki se jim bodo občasno pridružile tudi tematsko usmerjene raziskave ter obsežnejši pregledi dela knjižnic v daljših časovnih obdobjih. V zbirki Slovenske knjižnice v številkah bodo predvidoma letno izšli štirje zvezki. Ker zvezki izhajajo v zelo nizkih nakladi, vam priporočamo, da se nanje čimprej naročite. Cena posameznega zvezka je 3.000 SIT, naročilnico pa boste našli v prilogi Knjižničarskih novic. Knjižnice, ki so predstavljene v posameznih zvezkih, bodo izvod tega zvezka dobile brezplačno. Eva Kodrič-Dačič BOGO TEPLY 1900 - 1979 V UKM nam je uspelo organizirati zanimivo prireditev ob odprtju razstave ob 100-letnici rojstva profesorja Boga Teplyja. Dragocena pričevanja o slovenskem zgodovinarju in slavistu so se nizala na okrogli mizi v Glazerjevi dvorani, kjer je avtorica razstave in publikacije mag. Vlasta Stavbar predstavila prvi zvezek novo zasnovane zbirke Osebnosti. Družabni dogodek, ki je v prijetnem vzdušju pospremil na pot novo publikacijo, se je izkazal za idealno promocijo nove zbirke; njegova odmevnost v medijih je presegla naša pričakovanja, prireditev sama je bila dobro obiskana in izredno prisrčna. Naslov zbirke so si izbrale sodelavke Enote za domoznanstvo z željo, da bi iztrgale pozabi nekatere Mariborčane, duhovne avtoritete, ki so veliko prispevali k razvoju kulture in znanstvene misli v mestu. Ker gre v prvem zvezku za muzealca in bibliotekarja Boga Teplyja, smo lahko knjižničarji še bolj veseli. Bogo Teply je namreč po upokojitvi honorarno delal v sedanji UKM, kjer je dokumentiral Marburger Zeitung. Zbral je nekaj nad 160 tisoč zapisov in tudi poslednji dan življenja prebil v knjižnici. Mestu Maribor je prispeval informacije, ki so bile dotlej neznane, a so zelo potrebne. Naj vam sedaj knjižico na kratko predstavimo. Razdeljena je na dva dela; v prvem sledimo življenjski poti profesorja, kulturnega organizatorja in dolgoletnega ravnatelja Pokrajinskega muzeja Maribor. Drugi del prinaša ponatisnjeno bibliografijo, ki jo je leta 1977 pripravila Cirila Gabron-Vuk. Po tem letu so izšli še nekateri zapisi o Bogu Teplyju, zato jih je v prilogi zbrala in uredila avtorica sama. Fotografije so iz zbirke drobnih tiskov UKM in popestrijo tekst ter dopolnjujejo pričevanja. 23 Knjižničarske novice 10(2000)3 Publikacijo lahko kupite v Enoti za domoznanstvo UKM po ceni 1000 SIT. Varja Praznik ali odziv na pismo ge. Irene Rebula z naslovom Pritožba na urejanje co-bissove podatkovne baze razpoložljive bibliotekarske literature (Knjižničarske novice, 3/2000: str. 20) Z gospo Ireno se moram globoko strinjati in menim, da je od nas bibliotekarjev nedopustno zapravljati čas uporabnikov na tak način, da nekoga pošiljamo od Poncija do Pilata, a ga nazadnje odpravimo praznih rok. Zapravljamo pa tudi svoj čas, ki ga vlagamo v gradnjo te - pogosto zavajajoče - zbirke... Sem bibliotekarka v osnovnošolski knjižnici in sem namreč pred kratkim doživela nekaj podobnega, ko smo skupaj s knjižničarji ugotovili, da so kar v treh enotah splošnoizobraže-valne knjižnice v okolici predela, kjer živim, izgubili vsako sled za neko knjigo. Težave pa so imeli v isti knjižnici tudi moji učenci, ki sem jih tja poslala po literaturo za letošnje zgodovinsko tekmovanje (stari letniki revij). Predhodni pogled v Cobiss je potrjeval, da revije imajo, ko pa so si jo hoteli učenci izposoditi, o njih ni bilo ne duha ne sluha. Sramotno je, da toliko govorimo o uporabniku (ki naj bi bil "kralj"?), a le na deklarativni ravni, ko pa je treba preiti od besed k dejanjem in za taistega uporabnika res nekaj storiti (= preskrbeti literaturo), se z njim raje "igramo nogomet". Kaj mu bodo vse te lepe besede, če ne dobi iskanega? In ob tem se še čudimo, da knjižnice uporablja le 20% prebivalcev oz. davkoplačevalcev? Ali ne bomo s takšnim odnosom odvrnili od uporabe še večino teh? (Koliko "čistih" uporabnikov ostane, ko odštejemo vse knjižničarje in bibliotekarje, ki so po mojem med najbolj intenzivnimi uporabniki knjižnic in njihovega gradiva?). In še: zakaj bibliotekarji nimamo takšnega ugleda v javnosti, kot si ga sami želimo? Odgovori na ta vprašanja se ponujajo sami. Zdenka Verlič POMLADNE SAPE V MOJEM MESTU "Včeraj sem srečal to knjigo", misel, ki jo je s kaligrafsko pisavo napisal avtor, absolvent bibliotekarstva Marko Drpič, na knjižno kazalko, ko smo obiskovalci Knjižnice Otona Župančiča sledili peresu te lepe umetnosti, bo od sedaj naprej spremljala ponedeljkove pogovore Ljubljančanov. Vsi delavci knjižnice, je v nagovoru pohvalno poudarila Jana Hainz, direktorica Knjižnica Otona Župančiča, bodo prispevali z obogateno knjižnično dejavnostjo k prizadevanjem mesta, da bo ob nedeljah polnejše zaživelo. To obljublja tudi prenovljeni mladinski oddelek s striptoteko v enoti te knjižnice, Mestni knjižnici, ki so ga odprli prav na prvo pomladno nedeljo. Vodja Mestne knjižnice, Simona Resman nas je povabila k sanjarjenju in k lenarjenju. Pa smo šli. Od informacij na drobnem tisku in računalnikov h knjigam, mimogrede pri- ODMEVI COBISS NAŠ PRELJUBI 24 Knjižničarske novice 10(2000)4 sluhnili zabavnemu kvizu mladih, v višavje pa k stripom. "Oči, to je božansko! Amerika!" je vzdihoval deček desetih let, zleknjen na velikih vrečastih blazinah. Še sama sem poskusila in pridala: še za odrasle prosim! Ugajalo mi je sproščeno počutje dnevne sobe brez televizije in domov sem po namrgodenem jutru prinesla dobro voljo. "Če imaš vrt in knjižnico, imaš vse, kar potrebuješ", nas je v knjižnici opozarjala Cicero-nova misel. Pritrdila sem ji. Podobno mnenje razbiram iz metulja med travnimi bilkami, s katerim nas vabijo v Knjižnico Otona Župančiča in na njene prireditve. Naj mesto razvija knjižnice, Hainčeva zatrjuje, da knjižničarjem ne manjka idej, in poskrbi, da se Tivoliju nič ne zgodi. Silva Novljan BORZA DELA Opravičujem se Andragoškemu centru RS in Knjižnici Otona Župančiča iz Ljubljane ter Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje za napačno naveden podatek v intervjuju Knjižničarka sem, ne glede, kje delam (zapisala Nataša Petrov, Rast, 2000, št. 1, str. 57), da je Borza dela v sklopu aktivnosti Andragoš-kega centra, med projekti, ki jih je razvil Andragoški center in jih v različnih oblikah realiziral tudi s sodelovanjem knjižnic in v knjižnicah, ki so želele ali mogle sprejeti njegove projekte. Državna matična služba za razvoj knjižničarstva je v začetku devetdesetih let načrtovala razvoj in promocijo knjižnic tudi z obliko povezovanja dejavnosti knjižnic s programi drugih ustanov, služb itd. (Primer Novljan, S.: Pokažimo se kot sodelujoči družabniki, Knjižnica 1991, št.2-3), pri čemer se je na predstavljene možnosti, ki jih nudijo splošnoizobraževalne knjižnice odzval tudi Andragoški center. Z njim je pripravila npr. seminar za splošnoiz-braževalne knjižnice o vlogi knjižnic pri izobraževanju odraslih (Novljan, S.: Knjižnica je več kot učbenik, Knjižnica, 1992, št. 1), v njegovih poročilih pa so kar nekajkrat navedene knjižnice pri različnih oblikah njegove dejavnosti, npr. borza znanja (prva v Delavski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča), različne oblike študijskih krožkov in izobraževanja odraslih. Borzo dela je kot obliko informacijske pomoči iskalcem zaposlitve uspešno realizirala Knjižnica Otona Župančiča v povezavi z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. (Glej članek. Karun, B.: Borza dela v Knjižnici Otona Župančiča, knjižnica 1999, št. 4, str. 123.), uspešen začetek podobne dejavnosti, ki celo presega naloge knjižnice, pa je udeležencem seminarja Knjižnična statistika in njena uporaba letos predstavila tudi Osrednja knjižnica Celje. Še leta 1993, ko sem objavljala spodbudne novičke v Knjižničarskih novicah o sodobnih socialnih potrebah in nalogah knjižnice (SIK kot element socialnega programa, Brezposelnost trka na vrata knjižnic ipd.), so nekatere knjižnice poročale, da je težko vzpostaviti sodelovanje, zgodilo se je celo, da je območni zavod za zaposlovanje pobudo za sodelovanje zavrnil, če tudi je bilo ponujeno le informiranje prebivalcev o storitvah zavoda. Oblike sodelovanja med knjižnicami in z drugimi službami in ustanovami je vedno lažje vzpostaviti in vedno več jih je in bo. K temu nas vse silijo potrebe, želja po uspešnosti in pomanjkanje sredstev. Morda res ni pomembno, da so o informacijski dejavnosti, izobraževalni dejavnosti in drugih oblikah odzivanja knjižnic na potrebe okolja pisali že 25 Knjižničarske novice 10(2000)3 POPRAVEK SEZNAM VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC davno tudi slovenski avtorji, da so celo knjižnice ustanavljali za to, najpomembnejše je, da nekomu uspe. S tem smo dobili domač zgled, ki ga bomo lahko uporabili kot vzorec za analizo potrebnosti, uspešnosti in kot argument, da se uveljavi še kje. Zato čestitam Andragoškemu centru, Knjižnici Otona Župančiča in vsem knjižnicam, ki se že lahko in se še bodo predstavile s podobnimi oblikami sodelovanja. Silva Novljan V prilogi Knjižničarskih novic štev. 1-2 tega leta, smo objavili seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji. V zadnjem sklopu seznama, to so knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov, dodajamo naslov še ene knjižnice in sicer: VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT Knjižnica Cankarjeva 5 6000 Koper Vodja knjižnice: Zorana Teran Ana Martelanc ČESTITKA Na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani je 23. marca zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom "Vrednotenje kakovosti knjižničnih storitev" ga. Zdenka Petermanec vodja knjižnice na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Kolegici iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov! PRILOGE 1 . Septembra organizira Sekcija za splošnoizobraževalne knjižnice pri Zveti bibliotekarskih društev Slovenije posvetovanje na temo Interno komuniciranje. V prvi prilogi objavljamo okvirni program posvetovanja in prijavnico za posvetovanje. 2. V drugi prilogi objavljamo vabilo k sodelovanju na mednarodni konferenci Bibliotekarski terminološki slovarji - selekcija, ureditev in prezentacija lekslkograf-skega gradiva, ki jo od 28. - 29. septembra organizira Narodna in univerzitetna knjižnica ob podpo- 26 Knjižničarske novice 10(2000)3 r¡ Ministrstva za znanost in tehnologijo. 3. V tretji prilogi objavljamo seznam knjižnih del, ki so na voljo v okviru natečaja za pridobitev temeljnih knjižnih del s področja ženskih vprašanj v narodnostnih manjšinah ter ženske v konflikt-nih situacijah, ki ga razpisuje mrežni knjižnični management. 4. V četrti prilogi objavljamo naročilnico za knjižno zbirko Slovenske knjižnice v številkah, ki jo izdaja Državna matična služba v Narodni in univerzitetni knjižnici. 5. V peti prilogi objavljamo vabilo na strokovno srečanje mladinskih knjižničarjev, ki bo 10. maja v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. 27 Knjižničarske novice 10(2000)3 Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Sekcija za splošnoizobraževalne knjižnice INTERNO KOMUNICIRANJE Posvetovanje Hotel ŠPIK, Gozd Martuljek, 25. in 26.September 2000 OKVIRNI PROGRAM POSVETOVANJA V o nedelje k, 25.septembra 10.00 - 10.30 Uvod 10.30 - 11.30 Uvodno predavanje 11.30 - 12.00 Odmor 12.00 - 14.30 Upravljanje s človeškimi viri / Elsebeth Vindahl Psihološki vidik ureditve delovnega okolja / Lisbeth Christensen 14.30 - 16.00 Kosilo 16.00 - 16.30 Interno komuniciranje v Krki, Novo mesto 16.30 - 18.00 Prenos informacij v Queen's Library, New York /Gar)' Strong 18.00 - 18.30 Zaključki Torek, 26.septembra 9.00 - 9.45 Intranet v Knjižnici Aarhus 9.45 - 10.30 Intranet v Osrednji knižnici Cellje / Martina Rozman-Salobir 10.30 - 11.00 Interni časopis v Mariborski knjižnici / Barbara Kovaž 11.00 - 12.00 Odmor 11.00 - 12.00 Teamsko delo v Knjižnici Otona Zupančiča / Simona Resman, Jelka Mayer 12.00 - 12.30 Zaključek Organizirano bo simultano prevajanje. NAMESTITEV Organizator bo poskrbel za rezervacijo sob v hotelu dvoposteljne sobe. Svoje želje vpišite na prijavnico. Cene za dvoposteljne sobe: Nočitev z zajtrkom 5.800 SIT Polpenzion 6.500 SIT Polni penzion 7.700 SIT Doplačilo za enoposteljno sobo je 1.000 SIT. Cene veljajo za sobe s tremi zvezdicami, sobe z dvema zvezdicama so 15% cenejše. Špik. Na voljo so pretežno Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 KOTIZACIJO 5.000 SIT nakažite do 30. avgusta na žiro račun 50100-603-40498, z oznako 00-292002. V ceno je vračunan 19% davek na dodano vrednost. PRIJAVE zbiramo do 31. maja 1998. Člani organizacijskega odbora: Barbara Kovar, Mariborska knjižnica Martina Rozman-Salobir, Osrednja knjižnica Celje Boris Jukič, Goriška knjižnica Breda Karun, Knjižnica Otona Zupančiča Za vse dodatne informacije pokličite Bredo Karun, tel. 061 125 94 36 e-mail: breda@lj-oz.sik.si Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Sekcija za splošnoizobraževalne knjižnice INTERNO KOMUNICIRANJE Posvetovanje Hotel ŠPIK, Gozd Martuljek, 25.in 26. September 2000 PRIJAVNICA Prijavljam udeležbo na posvetovanju IME IN PRIIMEK....................................................... KNJIŽNICA.............................................................. NASLOV.................................................................. TEL7FAX......................................................E-MAIL. REZERVIRAJTE Ml (označite): ENOPOSTELJNO SOBO □ DVOPOSTELJNO SOBO □ DVOPOSTELJNO SOBO ŽELIM DELITI Z REZERVIRAJTE Ml (označite): NOČITEV Z ZAJTRKOM □ POLPENZION □ PENZION □ Vaše prijave bomo sprejemali do 31.maja 2000. Datum. Podpis. Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Breda Karun Knjižnica Otona Župančiča Gosposka 3 1000 Ljubljana Tel.: 061 125 94 36, 216 828 / Fax.: 061 126 40 73 e-mail: breda@lj-oz.sik.si Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 ¡7 74 Narodna in univerzitetna knjižnica Bibliotekarski terminološki slovarji - selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva Mednarodna konferenca Ljubljana, 28.-29. september 2000 ob podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo Vabilo k sodelovanju Konferenca je vsebinsko usmerjena v obravnavo teoretičnih in praktičnih izhodišč oblikovanja in standardiziranja bibliotekarske strokovne terminologije, priprave enojezičnih razlagalnih in večjezičnih prevajalnih terminoloških slovarjev in njihove objave v tiskani in/ali elektronski obliki. Tematski sklopi 1. Bibliotekarska terminologija - oblikovanje strokovne terminologije v odnosu do splošnega jezika - vpliv sprejemanja tujk in kovanje novih izrazov v preteklosti in danes - najnovejši izrazi v bibliotekarski terminologiji - nove tehnologije - novi mediji in nove vrste knjižničnega gradiva - strokovna literatura in prevodi (npr. prevodi ISBD) - poseben položaj "malih" jezikov (islandščina, slovenščina itn.) - evidentiranje in selekcija terminov v neslovarskem okolju - izbor, urejanje in predstavitev terminološkega gradiva 2. Priprava slovarjev - organizacija leksikografskega gradiva in računalniške slovarske zbirke - tradicija tiskanih slovarjev bibliotekarske terminologije - konverzija tiskanih slovarjev v elektronsko obliko - elektronski slovarji - prednosti in dileme - posebni znaki - poseben problem 3. Mednarodni projekt "Multilingual Dictionary of Library Terminology" Izmenjava izkušenj, usklajevanje mnenj in regionalna poročila sodelavcev v mednarodnem projektu priprave 16-jezičnega bibliotekarskega terminološkega slovarja. Navedena so le tematska izhodišča, avtorje pa vabimo, da tudi sami predlagajo še nove vsebine s področja bibliotekarske terminologije in priprave terminoloških slovarjev. Zbornik Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 Vsi sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku referatov in knjigi abstraktov. Jezik konference Prispevki so lahko v angleškem, nemškem ali francoskem jeziku. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku brez prevajanja. Administrativni jezik korespondence bo angleški. Predlogi prispevkov Avtorje prosimo, da pošljejo predloge za prispevke na priloženem obrazcu, ki je objavljen tudi na spletni strani konference na naslovu http://www2.arnes.si/~ljnuk4/conference/ Rok za odda jo predlogov 20. maj 2000 Obvestilo avtorjem 15. junij 2000 Rok za oddajo abstraktov 31. avgust 2000 Rok za oddajo prispevkov 15. september 2000 Organizacijski odbor bo sprejemal predloge za prispevke do 20. maja 2000, po tem datumu bo pripravljen preliminarni program konference, avtorji pa bodo najkasneje do 15. junija 2000 obveščeni o izboru in bodo dobili tudi vsa potrebna navodila. Zaradi objave v knjigi abstraktov morajo izbrani avtorji poslati najkasneje do 31. avgusta povzetek v angleščini, ki naj ne presega ene tipkane strani. Integralno besedilo lektoriranega prispevka v angleškem jeziku pričakujemo še pred začetkom konference, to je najkasneje do 15. septembra 2000. Vsi v uradnem programu konference navedeni prispevki bodo objavljeni v zborniku takoj po konferenci. Prijave Podrobnosti o prijavah in izvedbi konference bodo objavljene s preliminarnim programom najkasneje do 15. junija 2000. Vse novosti in obvestila bodo objavljena tudi na spletni strani konference http://www2.arnes.si/~ljnuk4/conference/ Programski odbor Prof. dr. Martin Žnideršič Prof. dr. Jože Urbanija Ivan Kanič Zlata Dimec Zvonka Leder - Oddelek za bibliotekarstvo, FF, Univerza v Ljubljani - Oddelek za bibliotekarstvo, FF, Univerza v Ljubljani - Narodna in univerzitetna knjižnica - Narodna in univerzitetna knjižnica - Slovenska akademija znanosti in umetnosti Organizacijski odbor Ivan Kanič Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1, 1000 Ljubljana Tel: (061) 200 11 99,200 11 96 Fax: (061) 42 55 007 E-mail: ivan.kanic@nuk.uni-lj.si Polona Vilar Dr. Alenka Šauperl - Oddelek za bibliotekarstvo, FF, Univerza v Ljubljani - Oddelek za bibliotekarstvo, FF, Univerza v Ljubljani 2 Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 Prijave pošljite na naslov: Ivan Kanič Tel: (061)200 11 99,200 11 96 Narodna in univerzitetna knjižnica Fax: (061) 42 55 007 Turjaška 1 E-mail: ivan.kanic@nuk.uni-lj.si 1000 Ljubljana http://www2.arnes.si/~ljnuk4/conference/ Bibliotekarski terminološki slovarji - selekcija, ureditev in prezentaeija leksikografskega gradiva Mednarodna konferenca Ljubljana, 28.-29. september 2000 Prijava prispevka - do 20. maja 2000 Avtor Ime in priimek Naziv Institucija Naslov Poštna številka Kraj Telefon Fax E-mail Prispevek - v angleščini Naslov Povzetek Nadaljevanje na hrbtni strani 3 Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 Povzetek nadaljevanje 4 Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 LIBRARY CORE COLLECTIONS 2000 Minority Women's issues 1. Gypsies: An Interdisciplinary reader, ed. Diane Tong Hardcover, 353pp., Garland Publishing, 1998. ISBN: 0815325495 2. Faith and Freedom: Women's Human Rights in the Muslim World, ed. Mahnaz Afkhami Paperback, 1st ed., 244pp., Syracuse Unv Pr, 1995. ISBN: 0815626681 3. Beyond the Veil: Male-Female Dynamics in Modern Muslim Society, Fatima Mernissi Paperback, 1st ed., 224pp., Indiana University Press,1990. ISBN: 0253204232 4. The Issue is Power: Essays on Women, Jews, Violence and Resistance, Melanie Kaye/Kantrowitz. Paperback, 262pp., Aunt Lute Books, November 1992. ISBN: 1879960168 5. Amazon to Zami, Toward a Global Lesbian Feminism, ed. Monika Reinfelder Hardcover, Feminist Pr, January 1 998. ISBN: 1 55861 1 630 6. A False Dawn: My life as a Gypsy woman in Slovakia, Lackova, Nona (ed. by Milena Hübschmannovä) University of Herfordshire Press, 1999 7. The Alchemy of Race and Rights, Patricia J. Williams Paperback Reprint edition, Harvard Unv Pr, March 1992. ISBN: 0674014715 8. Black Men on Race, Gender, and Sexuality : A Critical Reader (Critical America Series), ed. Devon W. Carbado Paperback, 400pp., New York Unv Pr, July 1999.ISBN: 0814715532 9. Global Critical Race Feminism: An International Reader, ed. Adrien Katherine Wing Paperback, 432 pp. New York Unv Pr, January 2000. ISBN: 081479338X 10.Bodies of Knowledge : Critical Perspectives on Disablement and Disabled Women, ed. Shelley Tremain Paperback, 200 pp., Womens Pr, September 1999. ISBN: 0889612374 1 1 .Unspoken Rules: sexual orientation and Women's Rights, ed. Rachel Rosenbloom Paperback, 257 pp., Cassell Academic, 1996. ISBN: 0304337641 1 2.Making Face, Making Soul/Haciendo Caras : Creative and Critical Perspectives by Women of Color, ed. Gloria Anzaldua Paperback, 448 pp., Aunt Lute Books, July 1990. ISBN: 1879960109 13.Re-Orienting Western Feminisms: Women's Diversity in a Postcolonial World, Chilla Bulbeck Paperback, 288pp., Cambridge Unv Pr., January 1998. ISBN: 0521589754 14.Sister Outsider: Essays and Speeches, Audre Lorde Paperback, 192pp., Crossing Press, Incorporated, April 1984. ISBN: 0895941414 15.M/?e Parts of Desire: The Hidden World of Islamic Women, Geraldine Brooks Paperback, Anchor Books, January 1996. ISBN: 0385475772 1 Q.Europe in the Pink: Lesbian and Gay Equality in the New Europe. GMP Publishers, 1992. ISBN 0-8549-158-9 17.Lebensgeschichten lesbischer Frauen im 'Dritten Reich, Claudia Schoppman Fischer Verlag, 1993. ISBN: 3596135737 1 Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 Women and Conflict 1. Gender and Catastrophe, ed. Ronit Lentin Paperback, 282 pp., Zed Books, 1997. ISBN: 1856494465 2. The Space Between Us: Negotiating Gender and National Identities in Conflict, Cynthia Cockburn Paperback, 247 pp., Zen Books, 1998. ISBN: 1 8564961 8X 3. The Women and War Reader, ed. Lois Ann Lorentzen and Jennifer Turpin Paperback, 382 pp., New York University Press, 1998. ISBN: 0814751458 4. What Women Do in Wartime: Gender and Conflict in Africa, ed. Meredeth Turshen and Clotilde Twagiramariya Paperback, 180 pp., Zed Books, 1998. ISBN: 1856495388 5. Women and War, Jeanne Vickers Paperback, 184 pp., Zen Books, 1993. ISBN: 1856492303 6. The Morning After: Sexual Politics at the End of the Cold War, Cynthia Enloe Paperback, 326 pp., University of California Press, 1993. ISBN: 0520083369 7. Sexism and the War System, Betty A. Reardon, Patricia Scroeder (introduction) Reprint paperback edition, 1 12 pp., Syracuse University Press, 1986. ISBN: 0815603487 8. Three Guineas, Virginia Wolf Paperback, Harcourt Brace, 1963. ISBN: 0156901773 9. Women, Citizenship and Difference (Post Colonial Encounters), ed. Nira Yuval-Davis and Pnina Werbner Paperback, Zen Books, 1999. ISBN: 1856496465 10.Engendering Forced Migration: Theory and Practice, ed. Doreen Marie Indra Paperback edition, Berghahn Books, 1998. ISBN: 157181 1354 11 .Demon Lover: On the Sexuality of Terrorism, Robin Morgan Hardcover, 395 pp., WW Norton & Company, 1989. ISBN: 0393026426 12. Women and the Politics of Peace: Contributions to a Culture of Women's Resistance, ed. Bilijana Kasic Paperback, 155 pp., Center for Women's Studies-Zagreb, 1997. ISBN: 9539741408 1 3. Women, Violence and War: Wartime Victimization of Refugees in the Balkans, ed. Vesna Nikolic-Ristanovic Paperback, 246 pp., Publisher; CEU Press, May 2000. ISBN: 963-91 16-60-2 2 Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana Davčna številka: 79713513 Davčni zavezanec: DA NAROČILNICA Ustanova: Ulica: Poštna številka: Kraj: Davčna številka: Davčni zavezanec: DA NE (ustrezno obkroži) Odgovorna oseba: Podpis: Naročam: -----------------izvodov celotne knjižne zbirke Slovenske knjižnice v številkah -----------------izvodov poročil o delu visokošolskih knjižnic ................-izvodov poročil o delu splošnoizobraževalnih knjižnic ------------------izvodov poročil o delu specialnih knjižnic Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)4 Knjižnica Ksaverja Meška Ronkova 4 Slovenj Gradec Vabimo Vas na srečanje mladinskih knjižničarjev v sredo, 10. maja 2000, v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Program: ❖ od 10.00 do 10.30 zbiranje udeleženk (udeležencev) ❖ 10.30 > pozdravni nagovor direktorice Alenke Waltl > dejavnost za mlade bralce bo predstavila Alenka Obretan Mestek > pravljično uro bo predstavila Ivica Kovač Kremer > dopoldan bo popestril gledališki igralec Marko Cvahte ❖ 13.00 ogled cerkvice Sv. Jurija na Legnu ♦> 13.30 malica v gostišču Bellevue ❖ 14.30 ogled starega mestnega jedra Srečanje bomo zaključili predvidoma ob 15. uri. Prijave: na strokovnem srečanju mladinskih knjižničarjev v Pionirski knjižnici 12. aprila 2000 v Pionirski knjižnici v Ljubljani, tel.: 061/1343631, e-mail tilka@lj-oz.sik.si v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, tel.: 0602/508000, e-mail alenka@sg.sik.si KOŽ, Pionirska knjižnica v Ljubljani, bo organizirala avtobusni prevoz udeležencev s Kongresnega trga v Ljubljani z odhodom ob 7,30. Veselimo se srečanja z Vami!