Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2-25 K, za Ameriko 2'75 K.
Posamezna itevilka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru.
62. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 4. junija 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne ponljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Jpravništvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8 1.
Sodrugom in somišljenikom!
Z današnjim dnem prekinemo po dveh mesecih dnevno izdajanje »Rdečega Prapora* in izhajali bomo zopet kot tednik.
Ko se oziramo nazaj po storjenem delu, navdaja nas prijetno čuvstvo zadovoljnosti, zavest, da smo v polni meri izvrševali stavljeno si nalogo. Končno sodbo o našem delu mirnega srca prepuščamo drugim, toda samohvala ni, če konstatiramo dejstvo, da si je dnevno glasilo zaničevanega in preganjanega organizovanega slovenskega delavstva v kratki dobi svojega dvomesečnega obstanka, priborilo glas najresnejšega, najstvarnejšega in najdostojnejšega lista slovenskega. — Umljivo je, da podoba dnevnika ni bila harmonična in da je bila propagandistična stran na škodo informativne strani zelo protežirana — list se ni mogel, in se v smislu stavljene si naloge ni hotel odtegniti signaturi volilnega boja.
Da se s ponosom oziramo nazaj in da z optimizmom gledamo naprej, se nam je zahvaliti požrtvovalnim sotrudnikom, ki so nas ves čas z marljivim sodelovanjem podpirali, in pa vsem onim prijateljem našega lista, ki so' ga širili in množili armado naših naročnikov.
Dnevno izdajanje „Rdečega Prapora* je zahtevalo velike žrtve — za tesne razmere, v katerih živi slovensko delavstvo, naravnost ogromne. Na lastni koži smo občutili, da treba temeljitih priprav za stalno izdajanje dnevnika.
In misli na stalno izdajanje dnevnika ne smemo niti za trenotek izpustiti iz Vidika. Tržaški naš zbor je postavil program dela za bližnjo prihodnost. Ko smo rečno dovršili prvo točko tržaškega delavnega pr o grama, se moramo z vso vnemo in energijo lotiti dveh nadaljnili nalog; na duri trka ustanovitev strankinega tajništva in pa ustanovitev tiskovne združbe, ki bo čim-prej dovedla do tega, da se osnuje stalen dnevnik.
Pred nedavnim časom je spadala misel na slovenski socialno-demokratični dnevnik v kraljestvo smelih sanj in drznih utopij. S sedanjim poskusom je led prebit in kar se je še pred kratkim zdelo nemogoče, je eksistiralo — dokaz, da so se zgostile in razširile vrste zavednega proletarijata. Zanimiva je vzporednost med razvojem socialno-demo-kratične stranke in napredkom njenega časopisja, ki kaže, da se organizovano delavstvo zaveda boljinbolj velikega dela, ki ga optravlja njegovo časopisje.
Delavstvo ne razpolaga z izpovednicami, ne s polnimi blagajnami in drugimi »političnimi sredstvi*, ki se jih naši nasprotniki v boju proti nam poslužujejo. Slovenskemu
delavstvu je ,,Rdeči Prapor" ona leca, s katere done zveličavne misli proletarijata, ,.Rdeči Prapor" je meč, s katerim odbija sovražne napade buržoazijske družbe, „Rdeči Prapor11 je vest razpadajoče stare družbe in glasnik nove dobe, ki je na prihodu.
Zategadelj smo uverjeni, da se sodrugi, sotrudniki in prijatelji lista ne bodo strašili nobenega truda in nobenih žrtev, da se tednik čimpreje izpremeni v stalen dnevnik.
V tem upanju kličemo vsem pristašem in prijateljem :
Na delo po začrtani poti do vspehov! Izdajateljstvo in uredništvo.
Meščanski socialni reformatorji.
Pred državnozborskimi volitvami je pisal »Prapor* večkrat prilično takole: Hribar je kandidat kapitalistov; on in njegova stranka podita delavce v Ljubljani s svojo stanovanjsko in oderuško politiko ven iz mesta.
Pa so se čutili gospodje krive in prizadete. Ko je socialna demokracija hvaležno odklonila mandat občinskega svetnika v Ljubljani, so ga dali nekemu knjigovezu Zirkelbachu, ki ga je radostno sprejel, ko je prej še krepko pljunil na svojo preteklost. To je navsezadnje stvar okusa in gospod Zirkelbach ni nikaka taka kapaciteta, da bi se pisali članki zaradi njega.
Toda on je socialni reformator. Poklical ga je novoizvoljeni državni poslanec in župan ljubljanski predsč in mu velel učiti ljubljanski občinski svet socialne politike, da se zamaše usta sociali-
PObLISTEK.
Peticija glede literarne lastnine.
Na slavni senat in zbor reprezentantov, zbrana v kongresu.
Zoziromna dejstvo, da zagotavlja ustava, podprta po emancipacijski izjavi, vsem enako pravico;
z ozirom na dejstvo, da je po naš h postavah lastninska pravica na neprimičninah večna;
z ozirom na dejstvo, da je po naših postavah lastninska pravica na leposlovnih izdelkih duševnega dela omejena na dvainštirideset let;
in z ozirom na dejstvo, da se izkazuje dvainštiridesetletna doba kot izredno pravična in umestna meja za varstvo lastnine:
prosi podpisani, ki mu je mar edino in izključno le blagor domovine, najudanejše, da se raztegne ravnopravnost in pravičnost na vse državljane s tem, da se omeji sleherna lastnina, ne izključivši niti nepremičnin, — na dobrodejno dobo 42 let. Potem bodo vsi ljudje srečni in bodo blagoslavljali vaš zbor. In v ta namen bo prosilec neprestano molil.
Mark Twain. Dostavek, ki ga peticiji nisem predstavil.
Nesmiselna omejitev literarne lastnine na 42 let se kaže zlasti v dejstvu, da skoro nobena knjiga ne učaka 42. leta ali polovice te dobe. In za to, da spravijo v vsem stoletji dediču Scotta, Burensa ali Miltona skromen dobiček, puste zakonodejalci »ve-
like* republike to siromašno in ubogo določbo v zakonu. Kakor bi cesar prežal, da bi cropal feni-sovo gnezdo in čakal na priložnost nekaj stoletij.
Kaj se Je prijatelju zgodilo v Newarku.
Neprijetno je samega sebe postavljati v slabo luč, toda časi tako pripoznanje olajša človeku dušo. Tudi jaz bi rad razbremenil svojo dušo, ne da bi vlil balzama v svoje ranjeno srce, temveč da se maščujem nad drugim. (Sicer pa ne vem, kakšen je balzam, ker ga še živ dan nisem videl, ampak pravi izraz pa bo v tej zvezi.)
Citatelj se utegne še spominjati, da sem pred časom v Nevvarku predaval mladim gospodom * * društva. Popoludne istega dne sem se razgovarjal z enim omenjenih madih gospodov, in ta mi je pravil, da ima strica brez slehernega čutnega življenja. In ves v solzah je dejal mladi mož: «Oh, da bi ga le enkrat videl smejati se! Da bi ga le enkrat videl jokati!* In to me je genilo, in nisem se mogel vstavljati.
Dejal sem: »Privedite ga k predavanju, Tega bom že razvedril.*
»Ce bi to storil! Ge bi to storili, — vsa naša rodbina bi vas na večne čase blagoslavljala — od sile drag nam je. Dobrotnik moj, ali ga morete pripraviti na smeh! Ali morete izvabiti blažilne solze v te izsušene oči?*
Globoko sem bil ginjen. »Sin moj,* sem mi privedite starega gospoda, sem. V današnjem predavanju imam nekaj dovtipov, ki mu izvabijo smeh, če ga sploh kaj tiči v njem, in če ti zgreše svoj
cilj, imam nekaj drugih, da se bo moral razjokati ali pa umreti, eno iz obojega.* Mladenič me je na to blagoslovil in objel ter pripeljal svojega strica. Posadil ga je ravno meni nasproti v drugo klop, in začel sem ga obdelovati. Poskusil sem izprva z nedolžnimi šalami, in potem z ostrimi; s slabimi dovtipi sera ga krmil in potem z dobrimi; stresal sem stare, obrabljene dovtipe vanj in ga presvedral z žareče novimi; ugrel sem se, obdeloval sem ga z leve in z desne, od spred in vzad, pihal sem in se potil, razvnemal in besnel, da sem postal hripav in bolan in divji; toda niti enkrat ga nisem ganil — niti enega smeha. Ene solze mu niserh izvabil. Niti sence smeha in suma po vlagi! Bil sem kot okamenel. Predavanje sem končal z obupnim izkrikom — z divjim izbruhom humorja in zabrusil sem mu dovtip nadčloveške mere naravnost v obraz!
Ves zmeden in utrujen sem se zgrudil na to v svoj stol.
Društveni predsednik je prišel k men!, zmočil mi glavo s hladno vodo in me vprašal: «Zakaj ste se hkoncu tako razburjali?*
Dejal sem mu: »Tega preklicanega starega tepca v drugi klopi sem hotel pripraviti na smeh.* »Brezvspešen trud,* mi je odgovoril, »slep je in gluhonem.*
Ali je bilo lepo od nečaka tega starega moža, da je mene, tujca in siroto, tako povlekel. Vprašam le, ljubi bralec, kot človeka in brata, ali je bilo to lepo od njega?
stom. 13:ez dvoma, g. Zirkelbach je moral biti v veliki zadregi. Ta preljuba županova in občinskega sveta nedolžnost je vredna občudovanja. Kako ne? Celo svoje življenje se g. Zirkelbacli ni pečal s socialnimi reformami, zakaj bil je zvest bralec »Naroda«. Drugega nič. Sedaj pa nakrat taki problemi. G. Zirkelbachu se najbrže nikoli v življenju ni sanjalo, da bo baš on poklican, da razodene slovenskemu svetu, kakor blisk — da govorimo po Trille-rijansko — naloge in dolžnosti namreč.
Pa če je bil gospod Zirkelbach v zadregi, dolgo ni bil. Šel je in si je kupil za 75 v. av. veljave brošuro «Občina in socializem« in je bral in bral in je prebral srečno odstavek o delavskih stanovanjih. V torek pa je bil slovesen dan. Občina naj zida delavske hiše, ki naj bodo en kilometer daleč iz mesta. Občinski svet je strmel. In ljubljanski delavci so bili strašno veseli. Ne bo se več treba potikati po podstrešnih luknjali, za-duhlih in mokrih kleteh, končavati si zdravje s slabimi luknjami, ki jim pravimo v Ljubljani podo-mače: Stanovanja! Ne! Velik del bede v Ljubljani bo odpravljen, korenita socialna stanovanjska politika se prične in za Ljubljano pridejo na vrsto seve tudi vse druge slovenske občine, ki še nimajo Zirkelbachov, Trillerjev pa Hribarjev — temveč same Predoviče. Predovič v Ljubljani kupuje in prodaja prešiče in je poleg tega še občinski svetnik. On sicer ne zna pisati in brati, ampak je bogat in vsled tega skoraj malce še bolj čislan kakor Zirkelbach. Pustimo to. Stvar je taka: G. Zirkelbach je za socialno reformo, Predovič pa kratkomalo ne in ne. Kaj pravi? On pravi tako: Za delavce naj zidamo hiše, da bodemo imeli stanovanja? Ne! Mi, hišni posestniki, smo že sedaj v Ljubljani silni berači, kakor jaz, ki imam v Ljubljani le nekaj hiš. Delavci ljubljanski niso za nobeno rabo, še zemlje ne obdelujejo, če se jim jo da. In sedaj naj mi, davkoplačevalci, zidamo tem zavrženim ljudem še hiše? Jaz sem kontra!
Takoj nastane ropot, zakaj tudi ostali občinski svetniki ne razumejo prav dobro Zirkelbacha. Kakšne naj bodo te hiše? vprašujejo. Tudi g. Zirkelbach je v zadreg', prav res da! Kakšno stanovanje rabi g. župan, g. dr. Triller, Predovič pa Zirkelbach, to ve vsakdo. Ampak kakšno stanovanje rabi ljubljanski mizar, krojač, čevljar, nižji uradnik, uslužbenec, tega se ne vč. Ali naj se napravi ekspedicijo v podstrešja in kleti, v predmestja in zagate?
Tako so sklenili: Mi, občinski svet ljubljanski odkažemo ta Zirkelbachov predlog odseku, da o njem »razmišlja*. Mestni stavbeni urad pa naj med tem »študira*, kakšno stanovanje rabi ljubljanski delavec, sploh revnejše ljubljansko prebivalstvo.
Mestni stavbinski urad je v silni zadregi, občinski svet ljubljanski rešen more, ki ga je doslej tiščala, delavstvo pa je — potolaženo. Ljubljančan je namreč rad zadovoljen in potolažen.
Odsek pa, ki je sprejel Zirkelbachov predlog v »razmišljanje*, je zaznamoval tozadevni akt z značilnima besedicama, ki se večkrat rabita v pisarnah, S rdečim svinčnikom je mogočno napisal na sredo: »A d akta*!
*
Cisto resno: Take banavalne in neokusne komedije še nismo doživeli zlepa. Magistralarji naj vedo, da pravimo kot spodobni ljudje takim političnim komedijam: delati se iz prebivalstva norca. Žalostno pa je, da hočejo pri nas na Slovenskem renomirati kot socialni političarji ljudje, ki se niso nič učili in nič priučili. Sedaj pa segajo c svojimi neokretnimi rokami v najbolj težavno in najbolj komplicirano vedo: socialistično vedo!
Delavci se iz tega slučaja lahko neizmerno mnogo nauče: nauče, kako se ljudstvu godi takrat, kadar hoče biti volk sit in imeli ovco živo in celo.
Ljubljanski magistratarji so sami najsijajneje dokazali svojo totalno nezmožnost socialno reformirati.
Sodragi,somiSljenlHl!
KaVartic in brivnice, Hier }c na razpolago VaSc
p.;-!* „m\ ?rapor“!
Politični odsevi.
Češki klub v novem parlamentu. Češki meščanski poslanci z Morave so imeli pod predsedstvom Žočka posvetovanje, na katerem so sklenili ustanoviti s češkimi poslanci s C .iškega in Šlezije skupen klub na podlagi narodnostnega in držav-nopravnega programa.
Težave ogrske vlade. Weckerlejevemu kabinetu zadnji čas niso usojene zlate ure. Avstro-ogrska nagodba ne gre prav nič izpod rok. Narodnostno vprašanje vstaja čez dalje mogočnejše. Demokracija tudi dviga svojo glavo ter zahteva na ves glas, da se končno odpro vrata v budimpeštan-ski parlament tu Ji delavnemu ljudstvu. K vsemu se je v zadnjem času pridružil še spor hrvatsko-ogr-ski. — V neodvisni stranki, ki je vladna stranka in ki nosi vso odgovornost, je zavladala velika nezadovoljnost, ker sedanji kabinet ni dosegel nobenega uspeha na državno*pravnem polju. OJ An-drassvja izdelane ustavne garancije, ki imajo namen okrepiti moč ogrskega parlamenta, oz. sedanjih okolnostih v njem gospodujoče parlamentarne klike, niso prejele cesarske predsankcije; cesar vztraja na stališču, da izvedi vlada najpoprej splošno volilno pravico, in na nje podlagi izvoljeni parlament naj šele rešuje ustavne garancije. — Na dnevnem redu je kabinentna kriza — sicer pa tiči v tej nezadovoljnosti in kričnosti položaja obilo političnega manevra z ozirom na prihod cesarja v Budimpešto.
Poklerikaljenje Belgije. Belgijska vlada je nedavno tega izdala statistično delo, v katerem so zbrani najraznovrstnejši številni podatki iz vseh strok javnega življenja. V času od 1. 1846 je klerikalizem v Belgiji napredoval z giganstkimi koraki. Sedaj je naseljenih v Belgiji, ki šteje 2623 občin, 2474 kloštrov s 37.905 redovnimi osebami. Vsaki občini je povprečno podeljen po en shmostan. Leta 1846 pa je bilo le 779 kloštrov s 11.968 samo-stanci, torej je število zraslo.za 300 odstotkov, do-čim se je prebivalstvo v tem času pomnožilo le za 54 procentov. In v lem času so se vloge v Belgiji temeljito preobrnile: najpoprej so redovniki beračili pri kmetih, zdaj pa kmetje pri redovnikih . . .
Norimberška policija, ki je na slabem glasu, da ob mezdnih bojih pogumno zastopa interese kapitalističnih podjetnikov, z vso vnemo deluje tudi ob sedanjih volitvah proti* socialni demokraciji. Preteklo nedeljo se je razletelo kakih 1200 naših sodrugov, da bi v vseh 6 okrajih dostavili volilcem pisma z letaki in socialno-demokratičnimi glasovnicami. Vse delo je šlo gladko izpod rok, dokler ni ustavil policijski stražmojster našega raznašalca in ga preiskal. Ko je videl, da pisma izvirajo od socialno-demokratičnega strankinega vodstva, je dal sodruga aretirati in vleči kot zločinca na stražnico. To dejanje je utemeljil s tem, da je dotičnik hotel — prevariti pošto pa porto.
Deželnozborske volitve na Bavarskem. V
petek so se prvikrat vršile volitve na podlagi direktne in tajne volilne pravice, ki so donesle socialni demokraciji sijajno zmago; od 163 poslancev je 20 socialnih demokratov. V Norimberku je prejela socialna demokracija kar pet mandatov. Meščanske stranke so se posluževale vsakovrstnih de-magoških sredstev, da bi ugrabili socialno - demokratične volilce; postavili židovskega narodno-socialnega kandidata, da bi vjeli glasove železničarjev in uradnikov. Toda vse zaman. Norimberk se je izkazal kot južno-nemška trdnjava socialne demokracije ; naši sodrugi so računali le na tri od šestih norimberških mandatov; toda le v notranjem mestu, kjer prebiva najbogatejša buržoazija, je zmagal liberalec. V Monakovem so prejeli socialni demokratje osem od 12 mandatov in med drugimi je izvoljen tudi V o 11 m a r. Dcčim je socialna demokracija skoraj podvojila število svojih mandatov, so liberalni stranki prirasli le trije mandati, dočim je centrum nazadoval.
Montagninijeva alera. Parlamentarni odsek v zadevi Montagninijevih listin je zaslišal pisarniškega ravnatelja vnanjega ministrstva Gavarrjja, ki je izjavil, da je vsa njegova naloga obstala v tem, da je zahteval od preiskovalnega sodnika one papirje, ki so bili datirani že izza konkordata. — Hennion je vzel v zaščito pisarniškega asistenta, ki je vestno opravil svojo dolžnost, dasi so mu z vseh strani usipale se ponudbe za prepustitev listin.
Nemiri v Albaniji. Razmere v severni Albaniji so postale zadnji čas naravnost neznosne. Umori so vsakdanji dogodki — in morilci se gibljejo prosto. Novi generalni guverner Hilmi-paša je nastopil zelo radikalno. Prepovedal je orožje in pri komur bodo dobili orožje, bo kaznovan z zaporom. Ker je taka prepoved za Albance popolnoma nova, je zbudila najhujši odpor. Zato je pozval vplivnejše ljudi k sebi, da bi se izjavili o odredbi. Ti pa so izjavili, da sploh slišati nočejo ničesar o splošnem razoroženju, na kar je Hilmi-paša dejal, da izvede svoj ukaz tudi brez njih. Vprašanje je, kako bo guverner uveljavil svojo voljo; gotovo je, da se bodo Albanci z orožjem uprli in da bo preteklo mnogo krvi, preden se posreči guvernerjev načt.
Socialisti!
Ne recite, da imamo šest let časa do prihodnjih volitev! Nihče ne ve danes, koliko življenja je prisojeno parlamentu. Delati je treba, kakor da so nove volitve že pred durmi.
Snujte povsod organizacije! Učvrstite obstoječe organizacije!
Skrbite za svoje časopisje, da se razširijo in poglobe naše ideje!
Vse sodruge, ki imajo dobro voljo, pomagati nam pri delu, prosimo, naj nam pošljejo svoje naslove.
Domače stvari.
Hribar — framason. To jo torej konec krutega boja na Goriškem in na Štajerskem! To je rojstvo, slava in konec obmejnega naprednjaštva: Štrtkelj, Roblek, Ježovnik pod komando Šušteršiča! . . . Bandera že vihrajo, že so trije prejeli za drogove, da bi vzdignili rdeče nebo — kje pa je četrti? Kje je Hribar? Tam stoji in milo prosi: »Tak dajte, no, da primem še jaz! . .» Tudi »Edinost* stoji za plotom, rožlja z rožnim vencem in prosi: »Tak dajte, no, da prime še on! . . .» In naposled je tudi »Narod* zabrundal v brke: »Tak pa naj prime še on! . .» Ampak fajmošter stoji pod nebom in ukazuje osoren: »Stran ga napodi, ministrant, stran ga napodi — framasona! .. .» Nikoli v svojem življenju ni bil Hribar tako hudo začuden in tako globoko užaljen; in nikoli se dr. Tavčar ni tako od srca smejal, kakor ob tisti faj-moštrovi besedi. «Kaj, jaz framason? . . .» «Kaj, Hribar framason? ...» O fajmošter Šušteršič, bodi usmiljen, daj, da prime! Ubogemu Hribarju je f;a-masonstvo tako tuja stvar, kakor n. pr. socialna politika. Tudi mi se od vsega srca pridružujemo očitnim prošnjam »Edinosti* in sramežljivim željam »Naroda*: le vkup! Hribar je tako malo framason, kakor Gostinčar revolucijonarec; vsi so si enaki od pete do glave, zatorej: le vkup, le primite za drogove, le napoti se klavernoedina jugoslovanska procesija!
Gluhonemnica. Izmed vseh dobrodelnih zavodov ljubljanskih je najnezadostnejši zaved za glulionemce. O tej zrdevi bo treba še resno govorili. In danes omenimo le toliko, da je zavod sila premajhen, zakaj zadnje čase hodi po Ljubljani in vsem Slovenskem toliko gluhonemcev, da bi jih ne spravili v kolizej. Vsaka pridiga, najdaljša in najglasnejša, je pridigovana v mili zrak; glulionemec zmaje z debelo glavo in gre žalosten po svoji poti. Tako se prikaže na oglu Frančiškanskih ulic vsako soboto velik človek, ki gleda proti nebu in živi v fiksni ideji, da je dal slovenski socialni demokraciji »Eselstritt*. Ta dolgi in nerodni Eselstritt pa ni sam svoje baže. V uredništvih »Naroda*, in »Edinosti*, «Nove dobe* ter drugih pocestnih in zakotnih listih sedi vsrpolno gluhonemih Eselstrittov, ki so sveto in neomajno prepričani, da je slovenska socialna demokracija izdala in zatajila svoj narod, in ker je bila že pri delu, še nekaj drugih načel in svetinj. Izdala pa je po mnenju Eselstrittov socialna demokracija svoj ubogi narod na ta način, da na Koroškem in v Istri ni hotela glasovati za slovenske klerikalce, v Ljubljani pa ne za Hribarja. Dokler nismo vedeli, da so ljudje bolni in da, kakor vse kaže, tudi brati ne znajo, ,smo jim pripovedovali in dokazovali, da je ravnala slovenska socialna demokracija tako, kakor je po svojih načelih morala ravnati. Predvsem smo pridigovali, da vidimo in pripoznamo tudi mi vse krivice, storjene manj močnim narodom z umetno volilno geometrijo in z neenako razdelitvijo mandatov, toda kar se je zakrivilo postavodajnim potom, je treba, da se popravi postavodajnim potom in ne po ovinkih. Ge bi se vzelo Nemcem ali Italijanom okraj, ki jim ga je volilni zakon odmeril, tedaj bi to ne bila remedura krivice, temveč, kratko povedano: bila bi eskamotaža. Da za tako eskamotažo niso mogli socialni demokratje dati svoje pomoči in da je tudi nikdar dali ne bodo, razume vsak pameten človek. To smo dopovedovali ljudem, dokler smo mislili, da imajo ušesa za poslušanje. Zdaj smo spoznali, da imamo opraviti z bolniki, zatorej konec neplodnega prerekanja ter samo še poziv: razširite gluhonemnico!
»Slovenčeva* statistična spretnost. „Slovenec" primerja glasove krščanskih socialcev z glasovi socialnih demokratov (nemških, kar pa zamolči). Na podlagi tega primerjanja zaključuje, da je krščansko - socialna stranka ne le najmočnejša nemška, temveč tudi najmočnejša državna stranka — četudi je bilo za socialno - demokratično stranko oddanih skoraj dvakrat toliko glasov. „Slovenec“ v svoji statistični poštenosti zamolči kar pol milijona glasov; zavoljo ljubega zaključka pogoltne „Slovenčev“ računar lepo porcijo glasov.
Divjak. Na stare dni še ta sramota! Hribar bo divjak. Ta, postavni, dostojni, z vsem čednostmi obloženi, vseljubljeni Hribar — divjak na semnju! V trobojnico odet, kovčeg poln telegramov in navdušenosti — pa divjak, o! In Hribarja je sram, Hribarja je strah. Pred durmi razmeroma močnega kluba stoji, trka in prosi in joka in mraz mu je. Ampak morda je še kje rešilna pot, ki ne vodi naravnost med divjačino. Kaj pa Rumunci? Zdaj so ustanovili razmeroma močen klub štirih članov; tudi en grof je med njimi. Samo rumun-ščine bi se bilo treba priučiti, ampak, kjer je poljščina, naj bo še drugo ... O slovenska svobodomiselnost; išče te oko in kje te ugleda? Med divjaki! Gosposka nekdaj in prešerna, hodi zdaj v zakrpanem krilu po stranskih ulicah in nobeden več je ne pomerka . . . Bilo je, bilo je, ali minulo je . . .
Izjava. V »Rdečem Praporu* z dne 13. maja, 17. in 22. maja 1907, se je gosp. O. Verčiču očitalo nekorektno postopanje pri volilni agitaciji. Ker nam g. Verčič s častno besedo zatrjuje, da so dotična očitanja neutemeljena in napačna, jih tem potom prekličemo, ker nočemo nikomur delati krivice.
»Malenkostni predsodki.* Šušteršič snuje razmeroma močen k^ub, zato ne bo gledal bodočim članom v drob in jetra; Šušteršič išče razmeroma močnemu klubu zaveznika in zaslombe, zato bo zatisnil eno oko in bo zatisnil obedve; Šušteršič se je odpovedal malenkostnim predsodkom, samo Hribarju še ne odpre vrat v črno kamrico in se zaradi lepšega nekoliko mrda; vse drugo je pozabljeno. Odpuščeno je Brejcu, Podgorcu in vsej Koroški; pomije, ki jih je izlival «Slovenee» preko Karavank, je zdaj nenadoma sam izpil. »Kar smo pisali, naj se smatra, da ni bilo pisano.* Kar je smrdelo, naj se smatra, da ne smrdi več. In prav tako usmiljeni in oprostljivi so Korošci. Izdajstvo? Tiho, tiho! . . . Kravja kupčija? Pst, da se oča ne vzbudi! . . . Vse pozabljeno in Grafenauer pojde pod Šušteršičev kaftan in Koroška, davi še izdana in prodana, bo rešena tako ročno, da sama ne bo vedela kako .. . Čemu vse dolgomesečno prerekanje? Kam je izpuhtelo to morje črnila? Čemu ves volilni boj? Nenadoma so se korenjakarji spogledali in so se veselo začudili: Viš ga, saj je črn!... In so razprostrli roke v objem in poljub.
Tuji nauki. Človek bi si bil mislil, da bo »Slovenski Narod" pričel svoja razmotrivanja o izidu volitev tam, kjer mu je najbolj treba začeti: pri popolnem porazu takoimenovane na'0;no-napredne stranke. In dalje bi si bil mislil človek, da bo najprej iskal vzrokov, ki so zakrivili smrt te nekdaj žive in močne stranke ter da bo naposled izvajal sklepe in nauke za prihodnost. Tega „Narod“ ni storil; o svoji stranki molči tako dosledno, kakor da ga njen sramotni pogin popolnoma nič ne briga; zato pa je stopil na kateder ter nepoklican razlaga svojo modrost — socialni demokraciji. Mi smo takoj po volitvah mirno in trezno presodili politični položaj na Slovenskem, preiskali vzroke svojih nevspehov ter začeli pot za prihodnost; mi smo si na čistem in ne potrebujemo naukov od nikogar, najmanj pa od ljudi, ki rabijo sami tako krvavo svojo pičlo modrost. „Narod“ naj nam le zaupa: svoje morebitne zmote spoznamo sami in jih znamo sami popraviti; stvar pa je seveda taka, da mi svojih političnih del ne sodimo po »Narodovem" merilu, da ne gledamo nase skozi „Narodovo “ ogledalo. Zato se vnaprej uljudno zahvaljujemo za njegove recepte . . . Bolj radovedni smo na to, kaj poreče o rajni liberalni stranki. Kaj poreče o dejstvu, da v Ljubljani ni bil izvoljen liberalec, temveč župan Hribar. Da niso agitirali s strankarskimi načeli, temveč z županovim imenom. Da na vsem Slovenskem stranka ni postavila kandidatov s svobodomiselnim programom. Da so tam, kjer si niti s strahopetno »neodvisnostjo" ni upala nastopiti, njeni nekdanji pristaši in Hribarjevi živjo-kričajj tolpoma glasovali za klerikalne kandidate. Da d napredni stranki s kakršnokoli organizacijo in enotnim programom na Slovenskem sploh ni več mogoče govoriti. Da njeni nekdanji, po deželi raztreseni pristaši ne poznajo več nobene politične direktive in da so podobni listju, ki ga je klerikalni veter že za dobršen koš zanesel v Šušter-šičevo lužo ... O tem, čestiti „Narod“, bi radi poslušali tvojo modrost. Kar pa se tiče nas, bomo sami opravili!
Občni zbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske bo v nedeljo dne 16. t. m. — Delegatje dobe itak povabila.
Simon Gregorčičeva javna čitalnica v Ljubljani se otvori
ta teden.
Prostori so v Vegovih ulicah št. Z, v pritličju na levo.
Dnevne naročnike „Rdečega Prapora", ki doslej na tednik še niso bili naročeni, prosimo, da se nemudoma naroče na
tednik.
Naročnina za vse leto znaša 5 K 44 vin., za polletje, oziroma četrtletje razmerno.
Najnovejše vesti.
Dunaj, 3. junija. Včeraj je bil ministrski predsednik B e c k v Budimpešti. Dosegla se je s k u p n a podlaga za nagodbena pogajanja.
Duuaj, 3. junija. Shod nemške radikalne stranke je odobril volilni kompromis s krščanskimi socialci, dalje je obsodil masreglovanje uradnikov in sklenil pridružiti se nemški zvezi kot samostojen klub.
Solnograd, 3. jun:ja. Osebni vlak je v bližini Bischofshofna skočil s tira, ker je narasla reka Wollmannsbach in izpodkopala progo. Mašinist ja padel pod stroj, ki ga je Zmečkal. Izmed železničarjev sta dva, izmed potnikov pet ranjenih.
Zagreb, 4. junija. Potovanje podbana Nikoliča na Dunaj je čisto zasebnega značaja brez vsake politične primesi.
Lvov, 4. junija. Volitve v Galiciji so končane in se vrše dopolnilne volitve v onih okrajih, ki se vsled kumulaeije dveh mandatov v eni osebi izpraznijo. — Izvoljeno je skupno 23 konservativcev, 13 centrumistov, 5 vsepoljakov, 21 narodnih demokratov, 16 pristašev poljske ljudske stranke, 5 poljskih in 2 maloruska socialna demokrata, 2 neodvisna socialista, 3 sionisti in 23 Malorusov.
Budimpešta. 3. junija. Socialno-de m o-k r a t i č n a stranka je priredila velik shod za splošno volilno pravico. Govorniki so vehementno napadali vlado, ki zavlačuje volilno reformo in hoče s tako-zvanimi ustavnimi garancijami povzročiti ministrsko krizo in s tem pokopati splošno volilno pravico.
Berlin, 3. junija. V državni banki so prišli na sled sleparstvu, ki se nanašajo na precejšnje svote.
Monakovo, 3. junija. Princ-regent je povabil avstro-ogrskega poslanika, železniškega ministra Derscliatto in prezidijalnega šefa Gente-brucka na obed.
Frankfurt, 3. junija. »Frkfrt, Generalan zeiger* poroča, da je osrednja strokovna zveza kovinariev prejela en milijon mark od neznane strani v podporo stavkujočih kovinarjev. Zategadelj se je zvišala tedenska podpora za 3 marke na osebo.
Cetinje, 4. junija. Vlada je upokojila predsednika državnega sveta Gavra Vukoviča; vpo-kojiti namerava celo vrsto opozicij o n alnih veljakov.
Bukarešt, 4. junija. Pri volitvah vprvi (veleposestniški) kuriji je prejela od 60 mandatov liberalna stranka 43, konservativna 9; treba je 8 ožjih volitev. Ministrski predsednik Sturdza je izvoljen v dveh okrajih. — V drugi kuriji se vrše	volitve	v sredo.
Rim, 3.	junija.	Na dan	narodnega praznika
se je dvignil	vojaški	balon,	ki ga	zračna elektrika vžgala.	Stotnik	Ulivelli	je pal	na zemljo in
vsled prejetih poškodb umrl.
Pariz, 3. junija. Stavka vpisanih mornarjev se nadaljuje. Ponekod so se pridružili stavkujočim mornarjem tudi kapitani, kateri so takoj proglasili odpuščenimi.
Madrid, 4. junija. Pred okrožnim sodiščem se je začela obravnava proti n a p a d o -valcern kraljevske dvojice. Državni pravdnik je predlagal za glavnega krivca Ferrera 16-letno, za sokrivca 9-letno ječo. Zagovornišlvo je predlagalo oprostitev, ker ni absolutno gotova identičnost obtožencev. — Osnoval se je damski odbor, ki postavi na ihestu napada spominek.
London, 4. jun ja. Bivši kolonijalni minister Chamberlain se je vrnil iz Francije na Angleško; bolezen se mu je poslabšala in je na koncu. Povratek v politično življenje je izključen.
Carigrad, 3. junija. Sultan je častital carju k odkritju nameravnega atentata.
Carigrad, 3. junija. Veliki vezir v Perziji namerava odstopiti, ker so državne blagajne popolnoma prazne. V slučaju, da ne nastopi mir, pride bržčas do angleško-ruske intervencije.
Carigrad, 3. junija. Porta je v veliki finančni zadregi, ker mora vzdrževati reformno akcijo v Macedoniji in plačati Kruppa. Namerava se najeti posojilo v znesku dveh milijonov funtov, kateremu bo v kratkem sledilo večje posojilo.
Peterburg, 3. junija. Državni svet razpravlja o predlogi glede reorganizacije senata. Zakonski načrt določuje kompetenco senata justič-nega ministrstva in uvaja za senat nov poslovni red.
Peterburg, 3. junija. V Orenburgu je neki delavec umoril državnopravdnega namestnika Izajeva. Storilca so zaprli.
Washington, 3. junija. Predsednik Roosevelt je izdal poseben odlok, v katerem publicira trgovsko pogodbo z Nemčijo. V njem obžaluje, da se ni dala doseči minimalna tarifa za vse američanske izdelke in izraža upanje, da utrdi trgovska pogodba prijateljske odnošaje med obema državama.
Washington, 3. junija. Znani milijarder Pier-pont Morgan namerava prestopiti v katoličan-stvo.
Santiago (Eknador), 3. junija. Tu so bili trije močni potresni sunki; cerkveni zvonovi so sami od sebe zadoneli, vsled česar so prebivalci prestrašeni planili na ulice. Škode potres ni povzročil.
Buenos Aires, 3. junija. Med železniškimi vodstvi in organizacijo stroje vodij in kurjačev se je doseglo sporazumljenje vtem smislu, da se vse preporne točke izroče razsodišču. S tem je stavka končana.
Praetoria, 3. junija. Ministrski predsednik Botha je sprejel deputacijo stavkujočih in je izjavil, da sta imenovani dve komisiji za preiskavo delavnih razmer.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah	JJ
Vabilo
na
i
I
sodrugov
idrijskega sodnega okraja.
ODD
Sodrugi!
Sklicujemo s tem izvanredno okrajno konferenco na dan 9. junija. == Začetek ob V2 9. uri. ~rr—
Prostor: gostilna fl. Kogej, I. nadstropje.
DOEVm RED:
1. Izid državnozborskih volitev 14. maja v našem sodnem okraju.
2. PoroSila iz posameznih občin.
3. Organizacija in taktika.
4. Časopisje.
5. Raznoterosti.
Pristop na konferenco imajo zaupniki iz celega okraja, soc. dem. cbč. odborniki in svetovalci in odborniki soc. dem. organizacij (društev, zadrug in naprav).
Izvrševalo! odbor.
Izšla je v založbi časopisa «Naprej* v - Idriji I. knjiga
katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger. — Gena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 vin.
Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo «Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A. Gabršček ter v Idriji pri upravi lista »Naprej».
rganizaciam in delavskim čitalnicam, pos. sodrugom
ki se zanimajo za naj večjo avstrijsko žensko organizacijo tobačnih delavk in delavcev, se priporoča v naročbo slov. strokovni list
»Tobačni delavec"
ki izhaja vsak prvi torek v mesecu ter stane za celo leto 1 E 20 vin.
Naroča se pri upravništvu »Tobačnega d e la v c a“, Dunaj V/I2, Schmalzhof gasse 17.
Pravkar je izšla brošura:
Ljudstvu v pouk in svarilo napisal
dr. I. Demšar
špecijalist za kožne bolezni.
Cena 45 vin., za 10 iztisov 4 K Iranko Pošilja se samo, ako se z naročilom obenem vpošlje dotični znesek. ie
gg|gg|gS«SI@«SI»
Organizacije, sodrugi, pozor!
V proslavo splošne in enake volilne pravice je izvrševalni odbor založil krasne
umetniške razglednice
v barvotisku.
Cena
3 K 25 v 5 „ 75 ,, 23 „ 75 ,, 40 ,,	,,
50 izvodom „	100	„
„	500	„
„	1000	„
Posamezni komadi po 8 vin.
Naroča se jih pri upravništvu »Rdečega Prapora" proti plačlln, oz. poštn. povzetju. Sodrugi, sezite pridno po teh razglednicahI
ICH DIEN
Allein echter Balsam
KI ta Stkufzmil-Afolluk« ta
A.Thlerrv in Pregrada
M Ichlticb-Siuntfmifi.
Vitica tosaredlia It poiatitek ]i taniva. Edino pravi ja
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
4 62-52
Tilerrrevo centllollllio anzllo
proti vsem, ie tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3 60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Ta dva domači zdravili sta povsod znani in ša od nakdal sloveči.
Naročila se naj nastavljajo na:
CiKinir ft.Thitrnr 1 ?r«gridl p. Kigifti SUM
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
A
Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije
■■ ■ 4 v, po pošti 8 v. =
•»
Naroča se je pri upravništvu = »RDEČEGA PRAPORA«. =
NaSi Zapisi
===== Naročnina:	-----
Za celo leto K 3, za pola leta K 150, za
četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h.
= Uredništvo io upravoištvo v Ljubljani. =
V založbi „Naših Zapisnikov" se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov, v Ljubljani.
1. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurlce:
Program socialne demokracije, po 4 vm., po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovsklh plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se Jih naroči več, se dovoljuje pop .st po,dogovoru.
„Rdeči Prapor1
,((	izvod po 10
_	v se dobiva
v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27; Sušnik, Rimska eesta 24; Ušeničnik, Židovske ulice	1.	—	Kranj i	Karol Florian,	knjigarna. —
Jesenice:	Jakob	Mesar	štev.	101. —	Trsti Lav-
renčič, Piazza Caserma. — Trst Rojane: Močnik, tobakarna — Gorica:	Krebelj Peter, Kapucinske,
ulice štev. 1. Schvvarz. Šolske ulice. — Reka i Ri-cardo Camera, Corso 16.
RDEČI PRAPOR”
je najradikalnejše slovensko glasilo, nujno potrebno vsakemu delavcu in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o domači in splošni politiki. ------------------=
» je najmodernejši slovenski - list, ki ne bi smel manjkati
v nobenem bralnem društvu ali čitalnici ter napredni hiši. ---------------------------------- 1
č/b/ni/rč JSateri xelijo debru, po ceni in. jcu^nesljioc-potovali rta/se obrne/o
cSimon^c/Cnieteten
v J^/ubljuni Jiblodvorske ulice2&. 'iŠaAoorsfiut (Pojasnilu d(jc se l>rexplačnt>.
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
Ena Krap] :: Gorenjsko :: Kranj um
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno.
doroača sloUer)$l*a pii^oJarrja G.	dedičeD
■	..n	>,	pod	novim	strokovnim	vodstvom	priporoča	slavnemu	občinstvu
‘L) bjtibljarji, UJolfoD« tilicc st. 12
-* Ustanovljeno leta 1855.	##»*##»#****»#******#*#*#***#»#****** Številka telefona 210.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran BartL
Tlaka Iv. Pr. Umprtt v Kranju.