LETNIK 27*1959-1940 ŠTEV. 6 Mentor — dijaški list — XXVII. leto 1939-40 Vsebina 6. številke: Prof. dr. Maks Robič, O analizi besednih umetnin / Janko Mlakar, študent / France Klinar, Hrepenenju / Miha Klinar, Na naših poljanah / Firance Miklavčič, Na valovili Tihega morja / K. Rihar, Križi in težave bruca Mihe Polajnarja / Alojzij Novak, Mornarji / Jože Šmit, Balada / Franc Kunstelj, Za nekaj dni v Benetke / Prof. Fr. Bajd, Jurčkova fotografska šola / Nove knjige / Naši zapiski / Filatelija / Šah / Pomenki Uredništvo lista: Prof. dr. Joža Lovrenčič, Ljubljana, Zrinjskega c. 7. — Na uredništvo se pošiljajo vsi rokopisi in dopisi, ki so namenjeni za objavo v listu. — Rokopisi se ne vračajo. — Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. — Na upravo se naslavljajo vsa naročila in reklamacije. Mentor izhaja v Ljubljani med šolskim letom v začetku meseca. — Izdaja ga Prosvetna zveza v Ljubljani (odgov. Vinko Zor, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.) Urednik prof. dr. Joža Lovrenčič. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani (M. Blejec). Celoletna naročnina za dijake din 30, za druge in zavode din 40. Posaim. številka din 4.—. Plačuje se naprej. — Štev. ček. računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani 14.676. — Naročnina za Italijo: Lit 10.— za dijake, lit 15.— za druge; za Nemčijo: RM 5.— za dijake, RM 6.— za druge. — Plačuje se po italijanskih, oziroma nemških čekovnih položnicah »Katoliških misijonov« v Grobljah pri Domžalah. — Naročnina za Ameriko 1 dolar, za vse druge kraje vrednost 4 švic. frankov. — Poverjeniki dobivajo za vsakih 10 plačanih izvodov enajstega zastonj. — Plačati pa morajo vso naročnino za vse naročene izvode pred izidom šeste številke vsakega letnika. Jugoslovanska Knjigarna » Ljubljani VaZnl uCnl prlpomoChl Breznik-Ramovš, Slovenski pravopis, mala izdaja, 234 str., din 26'—, vez. din 40'— Bradač dr. Fr., Slovar tujk, 173 str., din 40 — vez. din 50'— Bradač dr. Fr., Latinsko-slovenski slovar, II. izdaja, 594 str., vez. din 85'— Bradač dr. Fr., Pregelj dr. I., Slovensko-ncmški slovar, 625 str. vez. din 80 — Tomšič dr. Fr., Nemško-slovenski slovar, 760 str., vez. din 100'— Piskernik dr. A., Nemško-slovenski in slovensko nemški žepni slovarček, 232 str., din 20-—, vez. din 30'— Lovrenčič Joža, Sholar iz Trente. Ep iz XVI. stoletja, 248 str., din 28'-Pregelj dr. I., Osnovne črte iz književne teorije, 112 str., din 24'— Pregelj dr. I.-Tomšič dr. Fr., Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov, 163 str., din 32'— Leben dr. St., Italjanska vadnica 1/11. del, 158 str., vez. din 30-— Kotnik dr. J., Slovensko-francoski slovar, 458 str., vez. din 80'— Pretnar dr. J., Francosko-slovenski slovar, II. izdaja, 607 str., vez. din 85‘—- V trgovini ANTON SFILIGOJ KNJIGARNA, ŠOLSKE IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE IN DEVO-C00NALI3E Ljubljana, Frančiškanska ul. nasproti kavarna Union dobite vse šolske potrebščine po konkurenčnih cenah Ljudska knjižnica PZ v Ljubljani, Mlkloilteva c. 7a-la Posluje vsak delavnik od 9. — 12. dopoldne ter od 2. — 7. ure popoldne. Ima nad 15.000 knjig in sicer vse slovenske ter mnogo nemških, hrvatskih in francoskih knjig. Izposojuje knjige tudi na deželo. Dijaki se morajo izkazati z dijaško izkaznico. PROF. DR. MAKS ROBlC: 0 CM&litzi tesccUiiU UtncUrUr Uvod 1. Pravilno oceniti moremo samo tisti predmet, ki ga dobro poznamo. Res poznamo ga pa samo tedaj, če smo ga prej točno opisali in označili. A pravilno označimo (karakteriziramo) lahko samo predmet, ki smo ga prej stvarno ali — če to ni mogoče — vsaj v mislili analizirali v njegove sestavine (če je n. pr. neživ) oziroma razstavine (če je živ organizem ali organizmu podoben) in jih potem zopet sestavili oziroma spojili v celoto. Na ta način najbolje spozna n. pr. urar uro, biolog pa organizem. Tudi na pravilno sodbo o vrednosti določene besedne umetnine1 je potrebna njena predhodna analiza s sledečo ji sintezo. Taka ainaliza torej ni sama sebi namen, temveč je samo v službi boljšega umevanja pesnitve. Zato ne sme biti brezdušno seciranje, temveč mora s pesnikom umevajoče sodoživljati in poustvarjati ter imeti vedno pred očmi, da je vsaka, torej tudi besedna umetnina »organizem« (gl. str. 4.). Smer analize gre od zunaj na znotraj, od površine v globino (višino) z namero, da prodre do jedra (vrha). 2. Prvi in osnovni razstavim, ki ju pri taki ainalizi dobimo, sta snov in oblika. Vsaka izmed njiju se da razstaviti v po eno vrsto členov. Obe vrsti se v stopnjah dvigata in druga drugi vedno bolj približujeta. Snovna vrsta se dviga od snovi (doživetja) preko situacije, fabule, značajev in motivov do problemov, oblikovna vrsta pa od oblike preko glavne vrste pesništva im njene zvrsti, h katerima pesnitev spada, tehnike, psihologije in jezikovne oblike do stila pesnitve. Sredi med njima je še ena vrsta, in sicer izvira ta iz pesnikove osebnosti. Ta osebna vrsta se dviga od pesnika preko njegovega razpoloženja, namere, prikazovanja (izraza) njega samega in njegovega dojemanja realnosti (njegovega razmerja do realnosti) do njegovega svetovnega nazora in tako na vsaki stopnji spaja člene snovne in oblikovne vrste iste stopnje, dokler se vse tri vrste ne strnejo v 1 Glej »O vrednotenju besednih umetnine v letošnjem letniku »Mentorja« (str. 3.-8. in 49,—51.). MENTOR 1939/40. ŠT. 6. 145 10 skuipnem vrhu: ideji. Pesnika ter snov in obliko pesnitve nam navadno pove že naslov natisnjenega dela, na primer: Oton Župančič. Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Snov, pesnik in oblika pesnitve ter členi njihovih vrst so samo razstavi ne enotne celote, vsaka razstavina je pa zopet celota, toda samo relativna, ker nobena nima samostojnega obstoja, temveč so vse podobne udom organizma in imajo njim podobne funkcije. Da se to sovisjc pri analiziranju preveč ne raztrga, je najbolje, če besedno umetnino analiziramo po členih iste stopnje vseh treh vrst, in sicer v naslednjem redu: I. stopnja: temelj (snov in doživetje, pesnik2 in oblika); II.stopnja: notranja oblika (glavna vrsta pesništva in njena zvrst, razpoloženje in situacija); III. stopnja: načrt (fabula, namera in tehnika); IV. stopnja: oblikovanje človeka (psihologija, prikazovanje [izraz] pesnika samega in značaji obravnavanih oseb); V. stopnja: spojitev (motivi, dojemanje realnosti [pesnikovo razmerje do nje] in jezikovna oblika); VI. stopnja: pesnikova osebnost (stil, svetovni nazor in problemi); VII. stopnja: ideja. I. Temelj 1. Beseda »snov« besedne umetnine (prim. str. 4.—5.) se rabi v več pomenih. Nam pomeni enkraten dogodek. Pomembnost mu daje šele pesnikovo prikazovanje. Za pesnika prihajajo v poštev samo tisti dogodki, katerim more dati simbolični smisel (gl. str. 4., 6. in drugod). Čisto neoblikovana s i r o v i n a pač ni nobena taka sinov, tudi družabna čenča, časopisna beležka, ljudsko verovanje in pripovedovanje ali zgodovinsko poročilo že imajo neko obliko. Mnogokrat so izoblikovali snov določene pesnitve že drugi pesniki ali pisatelji, na primer snov Lepe Vide v slovenskem slovstvu pred Cankarjem in italijanske renesančne novele kot snov Shakespearovih dram. Gre le za to, kakšno novo obliko ji da poznejši pesnik. Snov v našem smislu imajo vse epske in draimatske pesnitve, tudi balada, vložna pesem in pesem o podobi, nima je pa čista lirika, najsi je izraz poedinčevega ali občestvenega doživljanja. Čistim lirskim pesmim je vsebinski temelj doživetje, a to je stanje, ne pa dogajanje. Pač se pa v isti pesnitvi lahko križa eden ali več od drugod prevzetih snovnih virov z enim ali več pesnikovimi lastnimi doživetji, tako na primer v Prešernovem »Krstu pri Savici« in v Goethejevem »Faustu«. Kjer ni poročil o tem, kaj je pesnik za svojo pesnitev od drugod prevzel in kaj sam doživel, ali nam pa pesniik sam niti ni znan, temveč samo njegova pesnitev, tam more izvesti to ločitev le podoživljajoča intuicija, opirajoča se na razlike v toplini pesnikovega čustva, jakosti prikazovanja in prepričevalnosti življenjske resničnosti, izraženih v pesnitvi. Velika toplina, jakost in resničnost dokazujejo, da izvirajo iz pesnikovega doživetja* 2 Ker je poglavje o pesniku zelo obširno im dobro raziskano, ga v tem članku ne moremo obravnavati. Na splošno se občinstvo bolj zanima za snov kakor za oibliko pesnitev. S tem dejstvom mora pesnik računati, če hoče imeti širok uspeh. Pri epskih in dramatskih delih nam nudi naslov dela prvi predmet analize. Poedine čistoi lirske' pesmi im cikli takih pesmi pa mnogokrat nimajo ali celo niti ne morejo imeti nobenega naslova ali pa imajo naslov, ki nekaj pove samo o njihovi obliki. (Primerov je toliko, da jih ni treba navajati.) 2. Tudi beseda »oblika« se rabi v več pomenih. Nam pomeni najprej samo oblikovalno možnost kot nailogo. O onih jezikovnih, metričnih in stilističnih oblikah, ki so doslej dobile narodno alii ceilo mednarodno veljavo, učijo tradicionalna poetika, imetrika in stilistika. (Gl. Breznikovo Slovensko slovnico, 4. izd. in Pregljeve Osnovne črte iz književne teorije.) Prva, še rahla spojitev snovi in oblike, ki jo je dal pesnik svoji besedni umetnini, je podobna tlom, na katerih stoji arhitektonska umetnina, na primer cerkev: pri gotovi zgradbi in pesnitvi teh tal ne opazimo, a kljub temu njihova kakovost v nekih mejah odloča o umetnini sami. Kakor se na vsaki parceli ne da zgraditi poljubna stavba v poljubni veliJko6ti in obliki, tako se tudi ne da iiz vsake snovi spesniti pesnitev poljubne oblike. S tem, da analiza išče snovne vire pesnitve in raziskuje spremembe, ki jih je pesnik izvršil na snovi, prevzeti od drugod, se močno približuje svojskosti pesnitve ter pesnikovi osebi in njegovemu načinu dela. (Prim. snov povodnega moža pri Valvazorju in pri Prešernu.) Raziskovati pa moramo tudi to, kako so različni pesniki oblikovali isto snov. Če ne pripadajo isti dobi in stilski smeri, je takšno primerjanje posebno koristno (na primer Veronika Deseniška v slovenskem in drugih slovstvih ter Evripidova in Goethejeva Ifigenija). II. Notranja oblika. 5. Na drugi stopnji mora analiza najprej določiti, ali je pesnik glavno vrsto in njeno zvrst, h kateri njegova pesnitev spada, v njenem naslovu pravilno določil, saj na primer Dantejeva Božanska komedija ni komedija, pa tudi ne epos v navadnem smislu, temveč veličastna vizija. Dalje je analizi treba dognati, ali je pesnik zadostil notranjim zahtevam in zakonom glavne vrste pesništva in zvrsti, h katerima svojo pesnitev sam prišteva. Tudi je treba preiskati, ali se je pesnik pri ustvarjanju določene pesnitve oziral na take zakone in jih priznaval, ali je iskal preko tradicije novih možnosti, ali pa takih zakonov sploh ni priznaval in jih torej tudi ni upošteval. Tudi današnja literarna veda uči, da razlike med glavnimi vrstami pesništva in posebni zakoni zanje in za njihove zvrsti so (gl. str. 7.—8.). Bistvene razlike med čisto epiko, čisto liriko in čisto dramatiko in njihova sorodnost se dajo najkrajše izraziti tako: čista epika je monologično poročanje o nekem dejanju (delovanju, dogajanju), čista lirika je monologično prikazovanje nekega stanja (doživetja), čista dramatika pa dialogično prikazovanje nekega dejanja. Monologični značaj je torej skupen epiki in liriki, prikazovanje je skupno liriki in dramatiki, dejanje pa epiki in dramaitiki. Za epiko značilno je torej poročanje, za liriko stanje (doživetje), za dramatiko pa dialog. V smeri od lirike preko epike k dramatiki stopa pesnik v ozadje; od epa preko drame k pesmi se stopnjema izgublja snov; od dramatike preko lirike k epiki pa prehaja prikazovanje v poročanje. Med temi čistimi vrstami je pa mnogo prehodov in vmes-nihčlenov. Po svoji razvojni stopnji se dajo razvrstiti okoli zgolj domnevne »prapesmi« kot središča v treh koncentričnih kolobarjih. Prvi kolobar obsega še manjše in manj razvite zvrsti narodnega pesništva, drugi kolobar popolnoma razvite zvrsti umetnega pesništva, tretji pa izvenpesniškim namenom (teoretični razpravi, nravnemu, verskemu, zgodovinskemu in drugemu pouku, posvetilu, satiri, kritiki, polemiki itd.) služeče pesnitve. V smeri od čiste epike preko prav takšne lirike in dramatike nazaj k epiki se vrstijo naslednje važnejše zvrsti: v prvem kolobarju: epska pesem, magični zagovor, molitev, pesem, ki jo pojo pri delu — ljubezenski, pozdrav, plesna pesem, himna, zborski spev z odpevi — mimus, narek (naricaljka, tuž-balica), pravljica in balada; v drugem kolobarju: lirski roman, idilična povest, vizija, epistola, lirski ciklus (venec) — vložna pesem, monodrama (s samo eno nastopajočo osebo), lirski dialog, dialogičina idila, lirska1 drama — dramatska podoba, roman v dialogih, roman v pismih, okvirna povest, jaz - povest (pripovedovanje v prvi osebi); v tretjem kolobarju!: basen, alegorična povest, rek in pregovor — epigram, satira, mrtvaški dialog — slavnostna igra — filozofski dialog, poučna pesem, kronika v verzih.3 Zvrsti, ki v tem pregledu niso navedene, se dajo brez večjih težav pravilno namestiti med naštetimi. 4. Ta pregled ne upošteva onega, kar na tej stopnji pripada osebni vrsti in se da kratko označiti z besedo razpoloženje. To je ono osnovno čustveno stanje (podobno koloritu slike in tonski lestvici skladbe), ki je navdajalo pesnika pri ustvarjanju določene pesnitve ali v njem vsaj prevladovalo in nastane v nas, če jo po- 3 V Fr. Sušnika »Pregledu svetovne literature« bo bralec našel za te zvrsti dovolj primerov, mnogo jih omenjajo tudi že navedene »Osnovne črte iz književne teorije« Ivana Preglja. Za slovensko slovstvo do leta 1933. primerjaj Antona Slodnjaka »Pregled slovenskega slovstva«, za najnovejše pa Franceta Koblarja »Slovensko leposlovje od leta 1918. do leta 1938.« v »Spominskem zborniku Slovenije«, Lj. 1959. Slovenskega pregleda drugih slovstev 'najnovejšega časa žal nimamo. Opozorim naj samo na knjigo Kurt Wais, »Die Gegenwartsdicbtung der europaischen Vblker. Berlin 1939. Nekoliko starejše je n. pr. delo: W. Schuster und Max Wieser, VVeltliteratur der Gegenwart, Berlin, 1931, ima pa tudi preglede izvenevropskih slovstev za leta 1890—1931.1 ustvarjamo (poslušamo, beremo, gledamo). Kadar se nam to posreči, smo že prav blizu jedru pesnitve, pa tudi pesniku in njegovemu svetu. Gl a vna osnovna razpoloženja so tragičnost, komičnost in humorističnost. (Poleg onih, ki so na strani 7. naštete, spadajo sem še na primer ganljivost, vzvišenost, slovesnost, mirnost in stvarnost). Te lastnosti pesnitve ne izvirajo niti iz snovi, niti iz oblike. To dokazuje za snov dejstvo, da se na sebi tragična snov, na primer o Piramu in Tisbi, da obdelati tudi kot komedija (Shakespearov Sen kresne noči), za obliko pa parodija (na primer Levstikova pesem V spomin rajnega Nap reja) in travestija (na primer Robov Deseti brat). Ta razpoloženja gredo preko zvrsti, po kateri so imenovana (saj imajo tudi balade ter nekateri romani in novele tragični značaj), ter preko poezije (saj so takega značaja tudi nekatere skladbe in kipi) ter umetnosti sploh, ker so umetnine samo izraz razstavin, zasidranih v bistvu človeškega obstoja. Zgodovina in sodobnost nam to posebno jasno dokazujeta za tragičnost življenja. Tragičnost, komičnost in humorističnost, pa tudi druga razpoloženja imajo več vrst, vendar se tu na take razlike ne moremo ozirati, pripomnimo naj samo to, da je svetovnonazorski temelj tragičnosti idealizem, medtem ko stoji komika, posebno pa humor blizu realnemu življenju ter njegovim protislovjem in neskladnostim. Vendar je pa le malo pesnitev večjega obsega, ki bi bile ubrane na eno samo osnovno razpoloženje. Celo v tako visoko tragični drami, kakor je Sofoklejev »Kralj Ojdipus«, je .nekaj komike (vloga sla iz Korinta), Shakespearova komedija »Beneški trgovec« se pa mestoma zelo približuje tragediji, vse to pač zaradi učinkovitosti kontrasta. Čista lirika ne more biti tragična in vsaj hote tudi ne komična, temveč kvečjemu nekoliko s liumorom prepojena. Lahko pa nastopajo v pretežno epskih pesnitvah tudi lirski in dramatski. v pretežno lirskih tudi epski in dramatski, v pretežno dramatski h tudi epski in lirski elementi, posebno če so pesnitve večjega obsega. 5. Vsa čista lirika je izraz nekega doživetja, torej (čustveno močno poudarjenega) stanja, to pa vselej izvira iz neke situacije. V njo je pesnik ali res prišel ali se vsaj v svoji domišljiji vanjo vživel. Pesnikovo doživetje lahko sprožijo najrazličnejši povodi, na primer: pokrajina, spomin, nasprotje med več situacijami, druga ali pesnikova lastna oseba kot njegov »ti« ali več oseb (občestvo), naravni pojav, vizija. Lirik navadno govori v svojem imenu ali v imenu občestva, h kateremu se prišteva (tedaj izraža občestveno doživetje), lahko pa da govoriti tuji, stanovsko natančno določeni osebi (»vložna pesem«, na primer Prešernova »Soldaška« ali Gregorčičev »Veseli pastir«). Situacijo kot izhodišče razpoloženja ima tudi 'balada, saj združuje z epskimi in dramatskimi tudi lirske elemente. Zato jo je Goethe imel za »prapesmi« najbližjo. Epika in dramatika nimata situacije v tem smislu, ker je pri njiju situacija izvor dejanja, delovanja in dogajanja, ne pa stanja kakor pri liriki. (Dalje.) JANKO MLAKAR: V Študent (Prirodopisna študija.) Pridni študent (h. stud. sedulus) ima navadno precej odprto glavo. Profesorji imenujejo to okoliščino »nadarjenost«. Odprtina pa ni pri vseli enaka, marveč je pri nekaterih večja, pri nekaterih manjša. Zato so nekateri pridni študenti bolj nadarjeni, nekateri pa manj. Pridni študent se ne drži zlate srede kakor h. stud. vulgaris, marveč hrepeni po skrajnosti, po odliki. To je njegov cilj, za katerega, je pripravljen vse žrtvovati. Vkljub temu ga vsi ne dosežejo. Pri nekaterih je pač glava premalo odprta, pa ne gre vise vanjo, kar bi radi vanjo stlačili. Zato se morajo zadovoljiti s prav dobrim uspehom. Ljubljenka pridnega študenta je petica. Tudi štirko še nekako voljno prenesejo. Trojke in dvojke se pa (boje kakor vrag križa. Kadar jih zadene nesreča, da ujamejo dvojko, čeprav je niso lovili, vpliva včasih ta dogodek na njihove oči kakor čebula. Tekočmai, ki začne iz njih polzeti, je brezbarvna, slanai in iz iste tvarine kakor človeške solze. Ta tekočina vpliva večkrat, zlasti če gre za samico, na profesorja tako, da se mu začne tajati srce, kar ima navadno za posledico, da se mora dvojka pri prvi priliki umakniti višji številki. Pridni študent presedi največ svojega dijaškega življenja pri knjigah. Vkljub temu je velik ljubitelj narave. Zato vstaine včasih takoj po sončnem vzhodu. Ker mu pa tudi lepe tihe inoči ugajajo, sedi večkrat še v trdi noči pri knjigi. V šolo se mu vedno mudi in se prav nič ne zanima za dogodke na cesti, za izložbe, da, celo pri kino-reklamah se ne ustavlja. Ko pride v učilnico, začne takoj ponavljati, če se mu je na poti kaj izkadilo. Med poukom pazi na vsako profesorjevo besedo in se zelo rad z njim v pogovor zaplete. Splošno vlada med profesorji in pridnimi študenti najlepše razmerje. Zato so jim njihovi sošolci včasih zavidljivi in jih zmerjajo z »guleži«. Po končanem vežlbamju se navadno izkažejo pridni šitudenti za zelo porabne. Slednjič je treba še pripomniti, da je to pleme na šolah inavadmo z zelo majlhnim številom zastopano in da je v njem, kakor nekateri trdijo, več samic ko samcev, pa ne vem, če je to res. Leni študent ali lenuh (h. stud. piger) se navadno po tem spozna, da prevladuje v »prozivniku« med njegovimi redi dvojka. Sicer se ne more trditi, da je ta številka, njegova ljubljenka, dejstvo pa je, da je nanjo še najbolj navajen, tako da se tudi konec šolskega leta posebno ne razburja, če nastopi v njegovem spričevalu v množ-nem številu. Lenuh ima včasih precej odprto glavo in bi lahko vanjo naložil nekoliko znanosti in učenosti, pa se mu ne ljubi. Večkrat je celo sovražno razpoložen, kar je s šolo v zvezi. Edino pri počitnicah dela izjemo. Sploh bi pa najrajši imel, da bi, bil siamo en letni čas: počitnice. Kadar ga profesor ogovori, takoj umolkne, čeprav se je prej razgovarjal s kakim bližnjim ali daljnim sosedom. Nekateri trdijo, da se zato ne mara s profesorji raztovarjati, ke.r jih prezira. Moje, čeprav nemerodajmo mnenje pa je, da lenuh zato molči, ker se drži pregovora: »Kdor molči, devetim odgovori.« Nerodna pa je ta okoliščina, da profesorji upravičenosti tega pregovora me priznajo. V novejšem času so znanstveniki dognali, da je vzrok lenobe (pigritia), ki lenuha vsega prevzame, neki bacil, kateremu so dali ime gnilobni 'bacil (bacilus putridus). Če se v študentu razmnoži, dobi studiosus leno mrzlico (febris putrida), ki je težko ozdravljiva. Če je bolezen šele v prvem štadiju, se da navadno mrzlica še preprečiti. Najnavadnejše zdravilo, ki je večkrat uspešno, so različni, opomini, zapisani v dijaško knjižico. Pomagajo pa le takrat, če imajo v domačem krogu za posledico omejitev v prostoru, odtegljaje stvari, ki so študentu prijetne, mazanje z leskovim oljem itd. Zgodi se pa včasih, da vsa zdravila nič ne pomagajo. Ker so lenuhi nekaki bacilonosci, okužijo z lenobo večkrat tudi druge. Zato ne gledajo profesorji radi v svojih razredih lenuhov in se trudijo, da se jih znebe. To store najlaže na ta način, da jim konec leta v spričevalo napišejo dvojko v množnem številu. Nekaterim odpade zaradi tega knjižica za vselej. Iz takega lenuha se potem včasih razvije tako imenovani pokvarjeni študent (h. stud. deipravatus), ki se sčasoma prelevi v postopača, ki nosi s posebnim ponosom hebrejsko, pa pri nas že udomačeno ime »baraba«. Včasih je leni študent precej odprte glave in se zgodi, da zapusti šolo z zrelostnim spričevaloma. Ker se ga pa drži febris putrida, ni za nobeno resno delo posebno poraben. Veliko bistroumnost pa kaže v tem, da puslti druge namesto sebe delati in da si zna prisvojiti njihove zasluge. Po splošnem mnenju je med lenimi študenti več samcev kakor samic. Žal, da se je začela v novejšem času lena mrzlica tudi med samicami zelo širiti. Omejeni študent (h. stud. stupidus) ima zelo trdo glavo, v kateri je po mnenju profesorjev natlačena namesto možganov slama, oziroma rezanica. Vendar so taki študenti redki, ki hi imeli čilslto slamo v glavi. Navadno je pomešana z večjo ali man jšo' količimo možganov. Od te mešanice je odvisna večja ali manjša; omejenost (stupor), in sicer tako, da je v premem razmerju s slamo, v obratnem pa z možgani. Ker spada slama med stvari, ki se rade vnamejo, se dobe profesorji, ki v nežni skrbi za napredek omejenim študentom svetujejo, naj se ognja ogibljejo. Zdi se mi, da bi bilo najbolje, če bi jih zavarovali. V razgovoru z omejenim študentom postanejo nekateri profesorji nervozni, oziroma nepotrpežljivi, kar ima za študenta večkrat neprijetne ‘posledice. Zdi ise mi, da1 bi profesor bolje storil, če bi ise v tem primeru namazal s tisto maistjo, ki se ji pravi potrpežljivost in porabil svoje pedagoške zmožnosti, da bi ma primer Pytha-gorov izrek tako razložil, da bi ga tudi omejeni študent razumel. Na drugi strani seveda moram le priznati, da je nerodno za profesorja, če študent zamenjuje »potence«« s »potomci« ter s>pravi ves razred v dobro voljo, kar gre včasih res na živce. Lastniki omejenih študentov, zlasti starši, skrbe zelo zanje ter hodijo pridno profesorje popraševat, kako napredujejo. Ker nočejo priznati, da spadajo k plemenu li. stud. stupidus, marveč so prepričani, da imajo njihovi varovanci najboljše glave, pridejo s profesorji, ki so nasprotnega mnenja, nekoliko navzkriž. Sicer je pa res, da je včasih omejeni študent za nekatere stvari zelo spreten. Tako vam na primer pogosto kaka samica iz plemena h. stud. stupidus veliko bolje skuha in pripravi obed, čeprav nima pojma o kemiji, kakor pridna učenka, ki ima vse spojine in sestavine isoli, ogljika, škroba, vodika, beljakovin, hidratov in drugih kemičnih, za kuho potrebnih snovi v malem prstu. Prav tako so omejene študentke večkrat zelo pripravne za ročna dela, navadna in umetna, čeprav so jim trikotniki in krogi delali v geometriji velike težave in se niso mogle siprijaz/niti z njihovimi obsegi in ploščinami. Tudi marsikateri h. stud. stupidus je zelo spretein za razna mehanična dela, čeprav so ga morili različni škripci, strmine, padi, meti in drugo, kar spada v mehaniko. V šoli je omejeni študent navadno miren in krotak. Med poukom se bavi sam s seboj ter se prav malo meni za to, kaj se godi okrog njega in pri katedru. Nikdar ne nadleguje profesorjev z radovednimi vprašanji in je najbolj srečen, če tudi njega puste v miru ter ga ne izprašujejo tega, kar itak sami (bolje vedo ko on. Kot dolgoleten krotilec samic iz vseli plemen študenta sem večkrat zapazil, da so nekatere nekoliko omejene študentke prav simpatična in prijazna bitja, da, tudi prijetna za oko, kakor bi jih hotela narava za tisto slamo, ki jo jim je namestila v glavo, na drug način odškodovati. Zato so pozne je, ko jim dijaška knjižica za vedno odpade, v zasebnem življenju večkrat prav porabne in koristne. Prisiljeni študent (h. stud. promotus) ni samoniklo pleme, marveč je nastalo iz križanja lenuha in omejenega študenta. Zato je tak »s tudi os us« deloma len, deloma omejen. Kaj pa v njem prevladuje, pigritia ali stupor, bi bilo treba ugotoviti v vsakem posameznem primeru, kar je pa navadno nemogoče. Prisiljeni študent se ne meni dosti za šolo in kar je z njo v zvezi, izvzemši počitnice, ki jih svojevoljno raztegne čez vse sončno leto. Vendar se pa da potiskati iz razreda v razred in se zadrži pri tem popolnoma pasivno. Zato pa so njegovi starši toliko bolj aktivni. Ker pa tega napornega, dela sami ne zmorejo, mu najamejo posebnega pomagača, ki se imenuje navadno inštruktor. Dobro je, da je inštruktor istega spola kakor študent, kateremu mora pomagati. Zato moški inštruktorji niso za samice firiporočljivi. Zgodi se včasih, da oba, inštruiranka in inštruktor, obo-ita za ljubavno mrzlico (febri,s amatoria). V takem slučaju spregata pri francoščini najrajši glagol aimer, pri latinščini pa amare, to pa v vseh oblikah, v tvorni in trpni. Pomen mekaterih glagolov inštruktor pogosto kar nazorno razlaga, kakor na primer pri latinščini glagol amplecti (objeti). Zato je pa uspeh »inštruiranja« večkrat ves drugačen, kakor ga starši pričakujejo. Priznati pa je treba, da naloga inštruktorjeva ni lahlka in da je treba precej napora, da potisne svojega učenca v naslednji razred. Njegova dolžnost je, da mu dela naloge, da mu razlaga, da se z njim uči in da prevzame odgovornost, če prinese domov imštruiranec kako dvojko. Seveda se pravo »potiskanje« začne šele proti koncu leta. Takrat stopijo starši v aktivnost. Pri tem imajo 'to taktiko, da obdelajo vse profesorje, pa ne naenkrat, marveč vsakega posebej. Profesorja skušajo prepričati, da je on edina ovira na življenjski poti njihovega študenta tega ali onega spola. Zato se večkrat prigodi, da se dobra dvojka mora umakniti slabi trojki. Sicer se pa nekateri starši že s tem zadovol je, da se profesor toliko vda, da se s študentom še nekoliko pomeni takole konec avgusta in ga porine potem v naslednji razred. Dobe se pa tudi taki starši, ki si tako imenovani popravni izipit prepovedo, ker bi njihovega omejenega lenuha in nje same motil v počitniškem delovanju. In to je tudi umevno. Kako pride študent do tega, da bi se moral med počitnicami učiti, ko se pa niti med šolskim letom ni, ko je bil vendar za to čas? Mansikak skozi gimnazijo porinjeni študent zasede pozneje v družbi zaradi zaslug svojih staršev in raznih dobrih zvez važno mesto, na katerem je njegova prva in edina skrb, da se v delu ne pretegne. (Dalje.) ( FRANCE KLINAR: Hcc Hrepenenje moje, kam, V sivi dalji -dremlje gozd, kam bi pohitelo? trudno polje sipava, Čez sneženo, mrzlo plan, čezenj veje mrzel dih, kjer umira zimski dan? plava smrti aingal tih. Hrepenenje, tvoja pot ni v teimo in metež, vrni se v srce nazaj, v njem je zdaj sam maj! MIHA KLINAR: 1/la ftašiU pol{aHaU Mesec riše za drevesi ostre sence, gole veje v srebro štrlijo, tam za drevjem misJi mi zvenijo, sipletajo si v mesečini vemce ... Tam pod drevjem, tam v dolini, tam železne so poljane, v .njih so misli zakopane in bridko vasujejo spomini... Jto t/afoviU 7JUe.ya tnocia (Iz spominov na Novo Zelandijo.) 8. Drugo jutro Doroteje dolgo časa ,ni bilo na spregled. Na jutranji čaj, ki so ga servirali ob il na krovu, se je pa vendarle prikazala. Bila je videti precej pomirjena. Zaradi utrujenosti je .najbrž dobro spala, dasi je ob ekvatorju celo ponoči zelo vroče in soparno. Komodno se je zleknila na dolgi krovni stol ter me zvedavo pogledala, kot bi me hotela vprašali, če hočem poslušali nadaljevanje njene povesti. Ženske večkrat iščejo koga, ki je pripravljen, da jih posluša, dokler se jim ljubi pripovedovati. Čutila pa je, da imam proti njej že pripravljeno orožje i,n da jo bom nadlegoval z vprašanji. Zato me je prestregla ter začela: »Sinoči ste zelo radovedno ogledovali mojo aluminijasto zapestnico!« »Jasno! Pričakujem, da mi kaj več poveste o njeni zgodovini.« »Moj Bog, ne mučite me preveč! Potujem namreč, da se nekoliko raztresem in da si na vožnji po morju zopet okrepim svoje živce.« »Kaj vas je pa tako potrlo? Po mojem sta mogoči samo dve stvari: preveč dela aili pa razočaranje v ljubezni.« Tedaj mi je začela pripovedovati svojo zgodijo in pogosto so jo prekinile solze. Po prihodu v Sydney je kmalu samostojno vodila gospodarski oddelek francoskega generalnega konzulata, saj je že v Aucklamdu kazala velike poslovne sposobnosti. V prostem času se je morala tudi zanimati za plantaže svojega strica, ki jih je imel po raznih tihomorskih otokih. V posamezinih panogah gospodarstva je bila prava etkspertinja. Tako sva že v Aucklamdu temeljito študirala ovčjerejo, od njenega razvoja na pašnikih do tehnične in trgovske organizacije po klavnicah in prekomorskem izvozu. To zanimanje je mogla v Sydueyu gojiti še v veliko večji meri. Tako se je ob nekem svojem študijskem izletu na veliki ovčjerejski farmi seznanila s svojim junakom »Williejem«, ki je bil tedaj nekak 'poglavar »eow-boyev (cow = krava, boy = deček, pastir), ki so morali neprestano jahati po velikanskih pašnikih svojega gospodarja ter nadzorovati živino in ovce, da me uidejo preko pogosto izsušenih potokov, ki navadno mejijo posamezna veleposestva. Pravila mi je, kako je Willie znal na konju krasno skočiti čez najvišje ograje, naravne zapreke ali potok, kar je užgalo mjeno fantazijo. V prostovoljski vojaški organizaciji »jahajočih strelcev« (mounted rifles) je bil Willie seržaat ter je po izbruhu svetovne vojne s prvimi avstralskimi četami odrinil v Egipt in od tam na francosko 'bojišče, kjer je kmalu dosegel častniški čin. Kot mlad poročnik je leta 1917. v znameniti bitki pri Ypres~u dobil precej nevarne poškodbe pri nekem plimskem napadu, inekaj mesecev pozneje pa je bil od šrapnela ranjen v spodnji del hrbtemioe, tako da so mu komaj rešili življenje. Dalje časa je ležal po različnih bolnišnicah na Ainglešikem ter se je kot vojni invalid zopet vrnil v Avstralijo. Poškodbe so mu pa bile zdravje tako uničile, da je bil prisiljen bivati po raznih okrevališčih in da je bilo le malo verjetnosti, da se 'lx> mogel kdaj povrniti li 'kakemu rednemu in stalnemu poklicu. Zato je pa bila Doroteja tako nesrečna, dasi je imela svojega »junaka«, ker se je čedalje bolj videlo, da je poroka odložena na daljno, daljno prihodnost, če bo sploh kdaj prišlo do 'nje. Kot spomin narnj ipa je negovala zapestnico iz aluminija, iki je bila menda narejena iz ostankov prav tistega šrapnela, ki ga je bil ranil v bitki pri Ypres-u. Prišel je 4. julij, ameriški narodni praznik. Ta dan je bil osrednja osebnost vsega življenja na krovu Amerikamec Mr. Horne, ki se je že celo po>t hvalil, da je bližnji sorodnik, menda celo bratranec predsednika Wilsona. Kadar koli smo se mogli preriniti v njegovo bližino, smo mu stiskali roke, mu izražali svoje čestitke ter se priporočali njegovi naklonjenosti v najrazličnejših zadevah. Posebno ženske so ga naravnost oblegale, saj si je s čudovito pokroviteljsko gesto celo notiral razne želje svojih »prijateljev« in o>boževalk. Pri večernem otbedu je godba zaigrala ameriško himno, ki smo jo seveda poslušali stoje. Nato je prišla na vrsto še marseljeza ter udarna »Brittania rules the waves« (Britainija obvladuje valove), nakar smo zaključili oficielni del z angleško narodno himno »God save the King« (Bog ohrani kralja). Po večerji smo v družabnem salonu nadaljevali zabavo z lepo muzikalično prireditvijo. Odkrili smo, da imamo med seboj kar lepo število nadebudnih pevcev in pevk, ki so nas zabavali s samospevi po svojih najboljših močeh, le na koncu smo kak refren zapeli tudi skupaj, seveda enoglasno, ker v zboru Ajngleži običajno ne pojo razen v cerkvah. Z Dorotejo sva sedela bolj v ozadju. Bila je sicer že nekoliko bdljše volje, vendar sem se zastonj trudil, da bi jo pregovoril, naj nastopi s svojo točko »Loch Lomond« iz starih časov. Izvlekel sem iz nje še marsikaj in končno mi je zaupala, da se je njen »junak« Willie nekoč v Sydneyu sporekel s tem Amerikancem Hornom ter da mu je prav za prav zaradi tega razbila palice za golf na igrišču. K sreči pa je ibil Mr. Horne na ladji vedno obdam od številnih prijateljev, tako da nista nikdar trčila skupaj. Seveda je tudi Doroteja spadala k tistemu malemu številu potnikov, ki mu k današnjemu prazniku niso častitali. Opazil sem, da tudi kapitana Worralla in mojega brezžičnega prijatelja »Sparksa« cel dan -ni bilo na spregled. Ladijski detektiv Mr. Smith, za katerega je sploh samo nekaj ljudi zaupno vedelo, kakšno vlogo igra med nami, je pa šele ,pozno zvečer prisopihal od nekod in trdil, da je bil cel dan bolan. Vendar se mi je zdelo, da sem ga čez dan nekajkrat opazil blizu kapitanove kabine. Tu je morala biti v ozadju neka skrivnostna zadeva, toda kakih pojasnil .nisem mogel dobiti od nikogar. Ciimibolj simo se odmikali od ravnika na svoji poti proti severo-vzhodu, tembolj je zopet postajalo mraz. Pravkar smo še hodili po ladji v balih oblekah ter včasih zaradi vročine spali kar na stolih na krovu, sedaj smo >se pa zopet začeli zavijati v plašče in suknje, v katerih smo prišli na ikrov v Wellimgtonu. Doroteja je ibila polagoma prišla k sebi ter je vsaj navidezno pozalbila na grenkobo svoje ljubezni. Temibolj pa se je :začela vzbujati njena radovednost in moral sem ji tudi jaz pripovedovati vse, kar sem doživel po njenem odhodu iz Aucklanda. Marsikaj jo je zanimalo in še celo zabavalo, posebno pa še zgodba, kako sem stopil kot vrtnar v službo našega starega znanca hotelirja Gleesona. Kot občinski svetnik je Gleeson organiziral gospodarsko fronto, kar nikakor ni bilo težko, ker predstavljajo »dominioni«, t. j. z belimi ljudmi naseljene angleške 155 11* kolonije, kot n. pr. Avstralija Ln Nova Zelandija, skoraj neodvisne republike, mati Britanija pa jih ščiti na vse strani s svojo močno mornarico. Zato je (patriotizem »kolonialcev« iskren in neprisiljen, in kadar zaslišijo Nelsonov klic, ki izvira menda s pomorske bitke pri Trafalgarju: »England expects every man to do his duty« (Anglija pričakuje od vsakogar, da stori svojo dolžnost), tedaj gredo z veliko vnemo zanjo v boj. Pravil sem ji torej, kako me je naš stari prijatelj Gleeson srečal na ulici in me prepričal, da bi bilo za moje slabo zdravje zelo koristno, če bi se lotil kakega dela na svežem zraku, ter mi ponudil službo, ki bi mi bila obenem še v zabavo. V njegovih obširnih -vrtovih v predmestju, da žive meje že doilgo časa le prebujno poganjajo ter že težko čakajo, da bi jih kdo nekoliko obrezal. Če bi inii ugajalo, bi se za izpremembo lahko seznanil tudi s pridelovanjem čebule, debelih vrtnih jagod, ribeza in drugih takih dobrih in koristnih stvari. Celo rožice bi sem in tja lahko sadil in med njimi tudi kak nageljček, da si ohranim zveze s fineso življenja. »Moja pot je bila torej jasno začrtana in vdal sem se v svojo usodo. Težke vrtne škarje so kmalu jele peti. svojo otožno pesem in poganjki živih inej so neusmiljeno padali po tleli, tako da so se kar čudili marsikateri stari znanci, če jih je slučajno pripeljala pot mimo,« sem končal. »Delo je pa vendarle moralo biti precej dolgočasno,« se je oglasila Doroteja. »Nikakor ne. Kadar sem se namreč naveličal, sem se usedel na vrh dvostrane lestve tor iskal po jubilejni izdaji Shakespeara koristnih navodil in pobud za delo v vrtnarski stroki.« »Take pobude — pa v Shakespearu? Kaj takega pa še nisem slišala!« »Dovolite, ali vam ni znan tisti prizor iz Hamleta, kako se nesrečna Ophelia pogovarja s cvetlicami? ,Rosemary for remembrance, pansies for thoughts* (Rožmarin za 9pomin in mačehe za misli).« »Pa se ni menda tudi pri vašem delu kaka Ofelija sprehajala po vrtu?« »Ofelija ravno ne, pač pa sem ter tja neka Gleesonova daljna sorodnica, menda njegova teta, ki pa je vi ne poznate,, ker je šele po vašem odhod prišla nekod iz Avstralije.« »Čudno, da o kaki laki njegovi sorodnici nisem nikdar slišala ničesar. Koliko pa je bila stara?« »Pa se res nisem zanimal. Toda recimo, koliko let bi si prištevali vi, če bi se slučajno zopet srečala čez kakih dvajset let?« »Torej ni bila nevarna?« »Moj Bog, nevarna! Pogovarjala sva se samo o vrtnarstvu. Včasih mi je celo delila dobre nauke za življenje, ki sem jih glede na mogočnega pokrovitelja, pri katerem sem bil uslužben, kar krotko poslušal.« »Svojčas ste bili drugačni, pogosto ste ugovarjali mojim dobro mišljenim nasvetom. Kje pa je ta teta sedaj?« »Bog ve kje in prav malo mar mi je. Toliko ji. pa -vendar moram priznati, da sem se pod njenim nadzorstvom, ki ga je pa zelo milo izvajala, precej dobro izuril v vrtnarstvu, in mogoče mi bo to še koristilo v novem svetu, ki se mu bližamo in bo treba v njem začeti novo življenje.« »Lahko se torej oprimete vrtnarstva ali pa kupčije s parcelami, o katerih ste mi tudi že večkrat pravili, da vas zanimajo, toda za take stvari je trei>a plenka.« »Da, da, plenka potrebujem ter si večkrat razbijam glavo, kako bi prišel do njega.« »Čisto lahko! Vstopite vendar kot uradnik v kako ameriško banko, tam si naberete denarja in potem začnete špekulacije z zemljišči.« »Vstopil bi že, toda potreboval bi kako vplivno osebnost, da bi mi odprla vrata.« »Prepustite to meni. Vstopili boste v Erancosko-amerikansko banko v San Franciscu. Ravnatelj Momsieur Boeufve je bil med vojno nekajkrat v Sydseh praznikih od adventa do zahval-niice in novembrskih uedelj, pri čemer nas seznani z besedo in sliko z najrazličnejšimi domačim im tujim cvetjem posameznih letnih dob, za sklep pa govori še o snaženju hiše božje. — Detelov roman Trojka obsega IV. zvezek mje-govih zbranih spisov, katere urejuje Jakob Šolar. Iz četrte čitanke vam je znano uvodno poglavje iiz »Trojke« — Pred izpitom, za katerega se pripravlja Lovro Bojanec, a ga izvabi Radivoj Cuk v kavarno ter vziba v misel, da izpit lahko preloži. Grede iz kavarne srečata prijatelja Vladimirja Dragana, ki je tik pred rigorozom, pa gresta z? mjim večerjat. Med pogovorom dobi Bojanec dve pismi iz domovine: obvestilo o tetini smrti in sožalno pismo graščaka Majerja, ki obenem čestita svojemu novemu sosedu — podkrajskemu gospodu, misleč na dobro partijo za hčer Irmo. Bojanec se vrne v vJ domovino, prevzame dediščino po teti in se že prvi dan zaplete v skrbno nastavljene Majorjeve mreže — zagleda se v Irjno, okoli katere se sicer suka obubo-žami, lahkomišljemi baronček Berger. Ob tej ljubezni se spre z domom, pozabi na Stojanovo Anico — celo z vljudnostnim obiskomi pri Stojanovih odlaša — vzame Bergerja za oskrbnika, dokler ob njegovem nesmiselnem gospodarstvu ne spozna, da je slabo zastavil in je zadovoljen, ko Čuk nažene barončka, ki se mu je bil še posebej zameril, ko ga je videl na sestanku z Irmo. Tudi razočairainje ob njegovem znanstvenem spisu, iz katerega so se Majer in drugi norčevali, je pripomoglo, da je obnovil zveze s Stojanovimi, medtem ko je Radivoj začel dvoriti Irmi, kjer pogori im izgine spet na Dunaj in dobi skrommo službioo, ne da bi končal svoje študije, baron Berger pobegne z Irmo, potem ko je bila omrežila tudi Vladimirja in ga zapletla z barončkom v dvoboj, v katerem je padel tik pred nastopom službe. Bojanec se poroči s Stojanovo Anico, njena sestra Milica, Vladimirjeva zaročenka, pa gre za usmiljenko in tolaži še v zagrebški bolnišnici Irmo, ki jo je Berger smrtno ranil in tudi sebe počil. — To bi bilo nekako ogrodje Detelovega romana, v katerega je vpletel še življenje dolenjskih gradičev in (»krajine z njenimi ljudmi iz zadnjih desetletij preteklega stoletja. Kakor v drugih povestih, tako je Detela tudi v tej moder opazovalec življenja, ki ga v splošnem stvarno podaja, a se ne more izogniti povsem romantičnemu kalupu Jurčičeve šole, kar kažejo razne situacije in osebe s svojimi izvajanji in nastopom, ob čemer nam niti avtorjev zbadajoči humor ne more prepoditi neugodja, ki ga vzbuja neživljenjska narejenost. — Urednikov uvod in njegove opombe so v redu, ni pa v redu tekst romana, v katerem je ostalo več tiskovnih napak, med mjimi tudi take, ki močno motijo. — Grčar je z Ruskimi pravljicami prav lepo obogatili našo mladinsko književnost. Tudi ta knjiga bi morala biti med rednimi, da bi moglo čim več otrok uživati lepoto 39 ruskih pravljic, ki imajo svoj poseiben čar, katerega jim daje svojstvena fantazija ruskega človeka z rusko pokrajino in [njenim miljejem, pa naj se godi zgodba kjer koli. Da pride Grčar jeva knjiga prav tudi šolam, zlasti v tistih razredih, v 'katerih se obravnava narodno blago, moram tudi poudariti. Ob njih si dijak izbere lahko tudi teme ;za razina predavanja, na primer za referat o podobnih motivih v slovenski in ruski pravljici itd. Knjigo je lepo v ruskem narodnem slogu ilustriral K. P. Gr. BarSki. — Strah ipred življenjem, roman, ki ga je spisal član francoske akademije Henry Bordeaux, je zanimivo branje o dveh družinah: Gui-bertovi in Dulaurensovi. Pri Guibertovih sta doma samo še mati in hči Pavila, h katerima se vrne na dopust sin Marcel, stotnik junak v Alžeriji. Ves srečen je v rodnem kraju ob materi in sestri, ko i se spominjajo očeta zdravnika, ki ga je bila sama dobrota in požrtvovalnost, in bratov in 6ester, ki so daleč od doma. Med dopustom se Marcel zaljubi v Alico Dulaurensovo, ki ga tudi ljubi, a visoka mati, ki da samo na plemstvo, je proti in Aliče nima poguma, da bi kljubovala in se vda materini izberi iz strahu pred življenjem. Marcel odide nato zagrenjen v Afriko, kjer v nekem boju junaško pade. V drugem delu romana ■vidimo, kako vdano prenaša mati sinovo smrt in kako se boji za hčer Pavlo, ki pa le dočaka srečo, katero je sanjala. Prijatelj padlega brata se z njo poroči, nakar odideta na daljni vzhod v Tonkiino, kjer iima najstarejši Guibert veliko industrijo. Mati ostane sama, a k njej prihaja nesrečna Aliče ... Anžičev prevod se gladko bere, vendar na primer »toliko slove-sov(!), v Marcelovim (!) jopiču in še te in one jezikovne nerodnosti ne bi pričakoval iin tudi ne, da pozna Anžič tako slabo domače živali, ko mu »drzne kozice... po grmovjili(!) puščajo svojo — volno«. — Turkova knjiga je gotovo prišla prav našim kmetskim gospodarjem, ki jo bodo s pridom brali ter se znab -potem po njej ravnati. * NAŠI ZAPISKI* ; > llakšna {c bila b/c&pa 1. sepUtnbca 1939 Zemljevid Evrope se je v zadnjih letih močno izpremenil. Statistični podatki v šolskih knjigah večinoma ne ustrezajo več resničnemu stanju in učitelji kakor tudi dijaki so glede njih mnogokrat v nemali zadregi. Zato bo marsikomu ustreženo, če .priobčimo v naslednjem po skrb- J ni preglednici, ki jo je sestavila francoska strokovna revija Amnales de Geo-graphie (XLVIII, No 275—76, sept.—nov. 1939, str. 552), glavne statistične podatke o evropskih državah po stanju dne i. septembra 1939, torej ob začetku sedanje vojne. Seveda se je medtem zopet marsikaj spremenilo (Poljska, Gdansk; preselitev narodnih manjšin na evropskem vzhodu i. dr.), vendar te 6premembe še niso dokončnega značaja in jih bo, v ko- likor l>odo obveljale, mogoče statistično ugotoviti šele po vojni. 1. septembra 1939 je bilo v Evropi 34 držav. Ena izmed njih, Sovjetska Rusija, je prav za prav le del velike dvozemljinske države. Poleg tega sega na evropsko celino tudi Turčija, ki je azijska država, dve evropski državi pa imata v Evropi tudi kolonije (Velika Britanija in Norveško). I. Evropske države, razporejene po površini (km2). 1. Sovjetska Rusija (SSSR, evropski del)1 ... 5 998 000 2. Nemčija2 ......................... 635 000 3. Francija ......................... 550 986 4. Španija3.......................... 504 679 5. Švedsko4 ......................... 448 953 6. Poljska........................... 389 605 7. Finsko4 .......................... 388 217 8. Norveško4 ........................ 322 681 9. Italija6,9.........................310 190 10. Romunija......................... 295 049 11. Jugoslavija ..................... 247 542 12. Vel. Britanija in Sev. Irsko . 244 682 13. Grčija.........................130199 14. Madžarsko .....................117160 15. Bolgarija.........................103 146 16. Island6 ......................... 102 846 17. Portugalsko7...................... 91 767 18. Eire (Irsko)4 .................... 70 375 19. Latvija........................... 65 791 20. Litva............................. 53 220 21. Estonsko4 ........................ 47 549 22. Dansko6.8 ........................ 44 328 23. Švica............................. 41 295 24. Slovaško ......................... 36 410 25. Nizozemsko4 ...................... 35 007 26. Belgija........................... 30 506 27. Albanija9 ........................ 27 538 Evropska Turčija................... 23 975 28. Luksemburško....................... 2 586 29. Gdansk............................. 1 893 30. Andorra10........................... 453 31. Liechtenstein............... . 159 32. San Marino........................... 61 33. Monako............................. 1,49 34. Vatikansko mesto................... 0,44 II. Evropske države, razporejene po številu prebivalstva. številke ustrezajo najnovejšim uradnim štetjem oziroma cenitvam. 1. Sovjetska Rusija (SSSR, evropski del)1 . . . 138 000 000 2. Nemčija2 ....................... 86 600 000 3. Vel. Britanija in Sev. Irsko 47 630 300 4. Italija8.9 ..................... 43 509 000 5. Francija........................ 41 980 000 6. Poljska......................... 35 090 000 7. Španija3 ....................... 25 050 000 8. Romuni ja....................... 19 852 000 9. Jugoslavija..................... 15 630 000 10. Madžarsko...................... 10 710 000 11. Nizozemsko ..................... 8 727 000 12. Belgija......................... 8 386 000 13. Portugalsko7 ................... 7 460 000 14. Grčija ......................... 7 107 000 15. Bolgarija....................... 6 371000 16. Švedsko......................... 6 310 000 17. Švica........................... 4 210 000 18. Dansko8 ........................ 3 819 000 19. Finsko ......................... 3 834 000 .20. Eire (Irsko) .................. 2 937 000 21. Norveško........................ 2 922 000 22. Litva........................... 2 422 000 23. Slovaško ....................... 2 410 000 24. Latvija......................... 1 981 000 Evropska Turčija .... 1120 000 25. Estonsko ....................... 1 134 000 26. Albanija0 ...................... 1 120 000 27. Gdansk...........................' 405 000 28. Luksemburško............ 301 000 29. Island6 .......................... 117 700 30. Monako................... 24 000 31. Sam Mariino.............. 14 400 32. Liechtenstein............ 12 000 33. Andorra10 .......................... 5 231 34. Vatikansko mesto .... 1 025 III. Evropske države, razporejene po gostoti prebivalstva. Število prebivalcev na km2. 1. Monako..............................16 107,4 2. Vatikansko mesto.................... 2 329,6 3. Belgija............................... 274,9 4. Nizozemsko............................ 249,3 5. San Marino......................... 236,1 6. Gdansk.............................. 213,9 7. Vel. Britanija itn Sev. Irsko . . 194,7 8. Italija............................. 140,3 9. Nemčija............................. 136,4 10. Luksemburško ....................... 116,4 11. Švica............................... 102,0 12. Madžarsko............................ 91,5 13. Poljska.............................. 90,1 14. Dansko............................... 86,1 15. Portugalsko ......................... 81,3 16. Francija............................. 76,2 17. Liechtenstein........................ 75,5 18. Romunija ............................ 67,2 19. Slovaško............................. 66,2 20. Jugoslavija.......................... 63,2 21. Bolgarija ........................... 61,8 22. Grčija............................... 55,4 Evropska Turčija..................... 55,1 23. Španija.............................. 49,7 24. Litva................................ 45,5 25. Eire (Irsko) ........................ 41,8 26. Albanija............................. 40,7 27. Latvija.............................. 30,1 28. Estonsko ........................... 23,9 29. Sovjetska Rusija (SSSR, evropski del) .... 23,0 30. Švedsko.............................. 14,1 31. Andorra................................ 11,6 32. Finsiko ................................ 9,9 33. Norveško ............................... 9,1 34. Island.................................. 1,2 IV. Evropske kolonije v Evropi. 1. Malta in Gozzo (Vel. Britanija): povr-vršiina 316 km2, prebivalcev 265 000. 2. Gibraltar (Vel. Britanija): površina 5 km2, prebivalcev 20 339. 3. Svalbard (Norveško): površina 63 000 k7 1. Da5—a6 ne vodi do nobenega rezultata, ker sledi Tb7—c7 šah in 2. Kc6—b6 Tc7—c6 šah 3. Kb6—c6pat. V navedenem primeru moramo dobiti tempo, to je, da skušamo doseči, da ima črni kralj prisilno potezo, odnosno, da le ta pride na črnega partnerja. Potem lahko črni izgulbi trdnjavo po večkratnem šahiranju, če se oddalji od kralja ali Da4—46, če črni kralj vleče na c8. Torej igrati moramo: 1. Da5—e5šah Rb8—a8 2. De5—al šah Ka8—b8 3. Dal—a5 in dobi. Na primer: 3........ Tb7—f7 4. Da5—e5 šah Kb8—a7 5. De5—e3 šah Ka7—a8 6. De3—e8 šah poleg 7. De8—f7. Trdnjava samo izjemoma lahko dobi proti mali figuri. V končnici trdnjava proti 'tekaču mora kralj slabejše stranke bežati v ogel, ki ni iste barve kakor nasprotnikov tekač. g) Beli kralj na I16 in bela trdnjava na h5 proti črnemu kralju ona I18 in črnemu tekaču na d3. 1. Th5—d5 Ldc—c4 (ali h7) 2. Td5—d8 šali Lc4—g8 in črni je pat, če bela trdnjava ne zapusti osme vrste. Nevarno za kralja pa je nasprotno vsako drugo krajno polje, ki ni iste barve kakor nasprotnikov tekač. Predstavljajmo si sedaj, da so vse ■tri figure iz primera g) za dve vrsti pomaknjene od roba proti sredini, zaradi česar nastane nov primer, kakor sledi: h) Beli kralj na f6 in bela trdnjava na f5 proti črnemu kralju na f8 in črnemu tekaču na d3. V tem primeru dobi beli, če se končnica razvija: 1. Tf5—b5 Lb3—a4 2. Tb5—b8 šah La4—e8 3. Tb8—a8 Tekač je izgub- ljen, ker mora črni napraviti potezo s kraljem. (Dalje.) * * POMENKI* ; 2\ ) A. N. Samo eno sem izbral, druge še niso za tisk. Napake, ki jih kažejo: kakor so motivi lepi, jih niste mogli zajeti in podati tako, da bi zadovoljili in vzbudili tisto ubranost, kakršno bi rad z Vami doživljal. Jezik moti, prevsakdanji je iji premnogokrat uporabljajte celo besede — večinama, kadair gre za rime — katerih pravega pomena ne poznate ali jih pa oblikovno kar po svoje prikrojite. Dalje so metafore v Vaših verzih največkrat prisiljene in 9tvamo nemogoče, kar skvari to in ono sicer dobro pesem. Ogibajte se poslej takih in 'podobnih napak in še kaj pošljite! Fr. K. Tudi o Vaših pesmih velja v splošnem, kar sem pravkar povedal. Začnete kar dobro, a v nadaljnjih kiticah se Vam vse zimaliči, navadno prav takrat, ko hočete povedati inajlepše, ko hočete poantirati, a to zaradi itega, ker se zadovoljite z obrabljenimi banalnimi frazami. Svetoval sem Vam že, da se učite ob moderni in prisluškujte njeni zvočni in izrazni lepoti! K. R. Hvala lepa, bom priobčil. Skazka. Tudi Vaša proza, ki 6e lepo in gladko bere, pride o priliki na vrsto. J M. K. Nekaj jih boim izbral, čeprav bo treba tu in tam pile. Svetujem Vam, da bi drugič bolj izbirali in sami pretehtali, kaj je res pesem in kaj so sami verzi. I. K. Vse tri so slabe, ker so narejene, prisiljene in, n. pr. Veje — nesmiselne. Ali res niste brali še nobene zbirke, da bi čutili, kaj je prava pesem in kakšna naj bo Vaša? K. S. Začetek! Kažete, da bo sčasoma Vaša pesem lahko dobra, kolikor bo izraz pravega doživetja; v »Bolniku« je toplo čustvo, ki mu pa še niste mogli najti primerne besede, katera bi ogrela in prepričala. Kartuzijam in kartuzija Pleterje 143 strani, 106 slik v bakrotisku, vzoren tisk na najfinejšem šamoa papirju stane s poštnino din 40*—, za dijake din 20*—. Kritika se je zelo pohvalno izrazila o tej zanimivi, krasno opremljeni knjigi. Knjigo »Kartuzijani in kartuzija Pleterje14 pošiljamo zastonj vsem dijaškim knjižnicam, ki jo bodo zahtevale. Naslov: Kartuzija Pleterje, p. St. Jernej, Slov. VSE Šolske knjige, leposlovne in znanstvene VSE risalno in tehnično orodje, barve, zvezke, svinčnike, tlntnike, torbice itd. VSE pomožne knjige, prevode iz svetovnega slovstva, klasike VAM nudi vedno knjigarna in trgovina NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 19 NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNO VARNI ZAVOD MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA stanje vlog: din 400,000.000 Lastne rezerve: din 28,650.000 Dovoljuje posojila na menice proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči: MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Nalagajte svoje prihranke pri LJUDSKI POSOJILNICI V LJUBLJANI Izplačuje vse stare in nove vloge vsak čas v celoti brez omejitve, vezane pa po poteku odpovednega roka. V^o^^e^jo^^^s^tjij^e^gio^^/o, na^^odgovedni^ok^ezane^do^^/o. Indl (o morate vedeti! Med najmanj upoštevanimi panogami našega narodnega gospodarstva je v krogih slovenskega izobraženstva zavarovalstvo. Ni čuda. Saj niti 40 let ni tega, ko je bila ta važna gospodarska panoga izključna domena ne-narodnega kapitala. In vendar se zbirajo tu ogromna denarna sredstva, glede katerih slovenski gospodarstvenik ne more ostati ravnodušen. — Še manj je mogoče razumeti, da mnogi slovenski izobraženci še vedno dovolj resno ne pojmujejo narodnogospodarskega poslanstva Izjemne zavarovalnice Mladina, ki boš v kratkem prevzela odgovornost za vso našo rast, vedi, da je narodno zavarovalstvo med najvažnejšimi narodnostnimi življenskimi funkcijami I Šolske potcebšune- kakor zvezke, mape. peresa navadna in nalivna, svinčnike, risalni papir in risalno orodje, aktovke, nahrbtnike itd. nudi po konkurenčno nizkih cenah TRGOVINA H. NICMAN - LJUBLJANA KOPITARJEVA ULICA 2