—   65    —
Odgovor
V poslednjim listu „Novica je neki šolski prijatel svoje neprecenjene skušnje za katehete poglavitnih in normalnih šol naznanil, in v svojim sostavku tako znanje katehetike razkazuje, de se na pervi pogled vidi, de mora to en častiti duhoven gospod biti, in po njegovi skuseni učenosti soditi, je gotovo kdaj kakor katehet mladost osrečeval ali jo pa še osrečuje.
Pač škoda ! de si je toliki modrijan ilirski gerb ^ kakor šemo na obraz obesel; namest de bi nam bil svoje slavno ime razodel, in nam tako priložnost dal, iz mo-
čniga studenca njegove skušnje in učenosti zajemati. Kader bodo šolske svetvavce volili, naj ^Novice" *J nikar ne pozabijo, tega moža posebno priporočiti: take bistroumnosti bi ne bilo mogoče nadomestiti. Kakor hitro namreč častiti gospod prebere pismo svojiga prijatla, in najde, de so častitljive gospe nune in gosp. katehet v Loki le slovensko spraševali, že tudi za gotovo ve, de v poglavitnih in posebno v naših normalnih šolah kate-heti mladost le v ptujim, nerazumljivim jeziku keršan-ske resnice uče.
Kaj ne, častiti gospod! taki kateheti so gerdi nem-škutarji, kterim je nemčija dražji, kakor pa sreča blage mladosti ?
Ali mar res mislite, de imate le Vi in nekteri ultra Sloveni občutljivo serce in ljubezen do mladosti ? Ali mar res verjamete , kar bi radi, de bi svet verjel, de ga ni ne v poglavitnih, ne v normalnih šolah kateheta, kteri bi ne vedil presoditi, koliko je mladosti mogoče storiti, in kaj je za-njo potrebno in koristno? Ali mar res mislite in verjamete, de naprejpostavljeni šol in cela vlada res tako brez vse vesti delajo, de take napake zapovedujejo, ali pa saj terpe ?
Častiti gospod! Vi razkazujete po tem takim ali veliko nevednost, ali pa hudobno voljo; oboje ni — ako ste — duhovnu nič kaj pristojno.
Pridite gospod! k našim šolskim spraševanjem , če Vam je drago, in vidili bote, kako naši mladenči, ne le to, kar ste jih za gradam čivkati slišali, ampak tudi to , kar se jim še zraven h katekizmu pove , v nerazumljivim jeziku tako gladko pripovedujejo, de bote Vi in tavžent Vaših prič omolknili. Sicer pa ne išemo Vaše hvale, ne bojimo se Vaše graje, dokler spoštujemo in spolnujemo dolžnost in postave.                     a. Reš.
*) Kar mi gospoda 3 poznamo, bi bil gotovo vredin ud šolskima svetovavstva na Krajnskim, posebno zato, ker bi ta gospod, kar—na priliko — šolske bukve vtiče, v sveto-vavstvu ne bil le dober svetovavec, temne tudi sam tako izverstin pisavec, de jih na celim Slovenskim ni ravno veliko enacih. — Ker so častiti gosp. Res zgorej »Novice« v spomin vzeli, so primorane, pričijoče zagotovilo pristaviti, — sicer pa se ne vtikujejo v take sostavke, kterih odgovornost gosp, pisavci sami na-se vzamejo,               Vrednistvo,