PROTESTI RAMO PROTEST ZVEZNI IZVRŠNI SVET BEOGRAD Predstavniki množičnih organizacij organov samoupravljanja delovne skupnosti Tovarne športnega orodja "Elan" Begunje na Gorenjskem zbrani na zborovanju, obsojamo imperialistično agresijo, ki se preko Izraela izvaja z oboroženim napadom na Združeno arabsko republiko. Obsojamo imperialistične težnje z upravičeno zaskrbljenostjo, ker je v tem trenutku vzpostavljena nevarnost za ohranitev svetovnega miru in nriZaljne 'krepitve miroljubne koeksistence. V času, ko se zavzemamo za čim boljše mednarodne odnose in za utrditev na*sega gospodarskega razvoja, se nam narekuje še večje prizadevanje za uresničitev skupnih stališč in zahtev, da se preneha z oboroženim napadom. pridržujemo se in podpiramo zahtevo naših narodov, da Organizacija združenih narodov sprejme in ukrepa za takojšnje prenehanje agresije in zagotovitev miru na Bližnjem vzhodu. . < Begunje 6. 6, 1967 TURC' JA Tovarna športnega orodja "Elan" Begunj e na Gorenjskem (JO 1966-67 (iz zasedanja delavskega sveta) Poročilo o delu upravnega odbora v enoletni mandatni dobi zajema naslednja področja: - Poročilo o delu upravnega odbora - Poročilo o gibanju delovne sile - Poročilo o finančnem stanju in poslovo-nju podjetja - Tehnično poročilo - Poročilo o komercialnem poslovanju [Jpravni odbor je imel od izvolitev, ki so bile maja 1966 pa do danes 22 sej, od teh 19 rednih in 3 izredne. Na sejah je upravni odbor obravnaval in sklepal o tekočih zadevah in jih izvrševal ali pa jih je predlagal delavskemu svetu v razpravo in potr ditev. Upravni odbor je v.enoletni mandatni dobi obravnaval vrsto nalog, ki so se pokrw zale tekom leta in, ki so jih strokovne službe predlagale. / V končni fazi je na 2 sejah v nadaljeva*-nju obravnaval in potrdil predlagane raz vrstitve osebnih kategorij delavcev po novo sprejetem pravilniku o razdeljevan— D’ ju osebnih dohodkov. Delavskemu svetu je predlagal v potrditev način kategoriziranja delavcev na normiranih delovnih mestih in razvrstitev osebnih 2-ja narodna banka, temveč je v vsqkem pri-I meru nenormalno visoka .in je v interesu | našega razvoja nujno potrebno, da se ve-i zava sredstev normalizira. Večkrat je bila obravnavana problematika I vzorcev smuči. Vzorci so bili v letošnjem | le-tu v zaostanku, prvenstveno pa metalne I in plastične smuči, za katere je bil za-dolžen Inštitut podjetja. I Komercialna služba je opozorila na roke l izdelave in so jim zapoznele dobave vzor— cev-delale ?v poslovanju "z inozemskimi ku-pci-precejšnje težave, kar je bilo tudi v poročilu v odpremah vzorcev jasno na*-kazano. j Med člani delovne skupnosti je v mandatni | dobi upravni odbbr tudi posredoval v ob-I ravnavo važen splošni akt, to je pravil-| nik. o organizaciji in delu službe zavaro— | vanj a, pravilnik o višini in pogojih iz-I plačevanja nadomestila za prve tri dni | in do trideset dni dela neznožnosti zaradi j bolezni in poškodb. Vsi pravilniki so bi— j li predloženi v potrditev delavskemu ! svetu. | • I . j Podana je bila analiza osebnih dohodkov j po novem pravilniku o razdeljevanju o- ! sebnih dohodkov s primerjavo izplačanih j osebnih dohodkov v jjssni industriji v Sloveniji. S to primerjavo smo z dosedanjimi oseb- | nimi dohodki vsekakor na zadovoljivi višini. Po predlogu komisije za tehnične izbolj- j šave je bilo potrjenih 5 predlogov za nagrado v skupnem znesku 200.000 Sdin. Komisija za tehnične izboljšave in Inš-titut Elan, sta bila zadolžena za priprai vo novega osnutka pravilnika* ker je do-| sedanji preživel in ne zadovolji tehnični ravni. Ta predlog bo morala komisija, predložiti novemu upravnemu odboru. Piko komisije za skupno potrošnjo sindi-J kata in drugih političnih, organizacij je upravni odbor reševal probleme stano-1 vanj članov delovne skupnosti in sofina-| nsiran j a zadružnih in individualnih gr a-1 diteljev z dodelitvijo Icredita in skla- . da skupne porabe. V tej mandatni dobi je | bil upravni odbor zaradi nesoglasnosti j in nezaupanja od članov delovne skupnos—I ti pred težko odločitvijo za dodelitev | stanovanja socialno in zdravstveno ogro—j ženi družini. Po enoletni odločitvi je j upravni odbor ugotovil, da je bil takra-j tni postopek pravilen in pravičen. ° o Razpravljal in potrjeval je službena potovanja naših delavcev v inozemstvo. Spremljal je vs& poročila o izvršenih službenih potovanj ih in obravnaval uspeh teh potovanj, obravnaval je komercialne zaključke, sklenjene na domačem in tujem tržišču in vodil politiko proizvodnje- in prodaje. I GIBANJE DELOVNE SILE*. O Po sklepu delavskega sveta je bil sproščen sklep ob gospodarski reformi, da se tiova delovna sila ne zaposluje. Tekom mandatne dobe se je ta sklep izkazal z ozirom na povečan obseg proizvodnje nesprejemljiv za dosego planskih zadolžitev FINANČNO POROČILO V OBDOBJU 1965-1966 Porast delovne sile je bil v drugi polovici mandatne dobe in se je število zaposlenih od leta 1966 povečalo za 69. V maju 1966 je bilo zaposlenih 535 de-| lavcov, Inštitut pa je zaposloval 14 | delavcev. Sedanje stanje pa je 604 de-I lavcev v podjetju in 14 v Inštitutu, j Število zaposlenih se je povečalo, kot I je povdarjeno v začetku poročila zarar-| di povečanega obsega proizvodnje. V ob-I ratu plastike, ;.ri proizvodnji čolnov j je bila uvedena druga,oziroma popoldan- I ( • • j sim izmena, prav tako v delavnici metar-I lnih smuči, kar je pripisati uspehu o-| bisl:a skandinavskih gostov in pa služ-I benc potovanje v Ameriki ter vepljava j vulkanizacije. O V tej mandatni dobi je dosežen velik napredek v razvoju našega podjetja, kar se odraža v povečanju proizvodnje in ostalih poslovnih rezultatih: .i i. (v Ndin) ' • * ' ' ‘ • »' . . 1965 v ■■ j-.* c. i t 1966 ' indeks Proizvodnja 26,963.330 32,629.190 212,0 Povprečno zaposlenih •558 548 98,2 Proizvodnja na zaposlenega 48.322 i v \ 59.542 123,2 Povpr.netto OD na mesec na zaposl. 60.018 80.106 133,5 Fakturirna prodaja 25,652.865 33,229.282 129,5 a) izvoz 12,241.647 18,730,258 153,0 b) domači trg 13,411.218 14,499.024 108,1 Celotni dohodek 24,216.580 24,058.772 99,3 Dohodek 7,869.359 7,483.000 95,1 Razdelitev dohodka: a) brutto csebni dohodki • 5,711.314 5,389.024 94,4 b) prispevki od dohodkov 121.927 115.049 94,4 c) skladi podjetja 2,035.117 1,978*927 97,2 Razdelitev skladov: a) poslovni sklad 1,390.244 1,252.335 90,1 b)t rezervni sklad 220.230 426.592 210,0 c) sklad Povečane kapacitete strojnega robničenja | so doprinesle k rednemu poteku proizvod-| nje in bistveno izboljšali kvaliteto ro— i bničenja« I I Pri ostalih proizvodnih enotah: telovad- ■ no orodje, leovinsid obrat ter obrat pla~ i stike so delovni prosbri in delovna op_' j rema pomanjkljiva in bo treba misliti v ! prihodnosti na ureditev teh vprašanj. i Pod sedanjimi pogoji te enoto izvršujejo I zadovoljivo svoje proizvodne.naloge.in l so organizirano po planil vlil j uč oni v pro-( izvodno sodelovanje, I Za vse tri panoge so odprte velike per-I spektive za razvoj po kvaliteti, asorti-i mentu in obsegu. Temu razvoju moramo po-I svetiti vso skrb za razvoj. Remont se je v novih delovnih prostorih | mogel bolje razviti in je delovni efekt j te enote pomembno večji. I Sedlarska delavnica posluje redno in ne kaže da bi povpraševanje za te sortimen-I te padalo. V eventuelni novi večji rekon-I strukciji bo tu teklem letu na DT 12,874.731 Ndin, kar |‘ je za 3,5 % več kot v letu 1965. Problem I pri prodaji smuči na DT je bil zopet kot ! vedno ob nastopu sezone, ker so manjkali | posamezni modeli in dolžine. Proizvodnja ! za izvoz se je zavlekla do novembra in ■ smo tako imeli na zalogi dovolj le laki— j ranih smuči. J I Problem so predstavljale zopet tekmoval- I ne smuči. I Tudi v prodaji smučarskih palic in hokej j palic lahko ugotovimo znižanje, med tem ! ko je za čolne narasla posebno z novo kolekcijo. j l Močno je v letošnjem letu narastel pro- i met z lestvami, ki gre predvsem na račun j predpisov varnostnih zavodov na osnovi | katerih so večinoma morala podjetja sL>- | be naprave odstraniti, Prodaja tega' ar- ■ tikla bi se lahko povečala posebno z razširitvijo asortimenta, | j Pri prodaji telovadnega orodja ni bist- j venih sprememb toda teži bolj k stagna- | ciji, ker se število telovadnic po refo- ! rini znižuje. I /. I 7 visoko Mednarodna žirija za industrijsko oblikovanje BIO Ljubljana 1966 je ne-^rlorio-cjtponatom, IcL so bili razstavljeni na 2. bienala .podelila diplome in pohvale. Med njimi sta bila tudi naša proizvoda smučarska palica D-64 in vodno smuči, ki jih je oblikoval Janez Ravnik. Podelitev teh priznanj je bila v sredo 31» 5. 1967 v dvorani Gospodarske zbor- designer Janez RAVNIK producer "Elan” Begunje na Gorenjskem, SFR Jugoslavija nice v Ljubljani v zelo svečanem vzdušju. Ceremonijal je spremljala tudi tele. vizija. Poleg oblikovalca osebno je visoko priznanje dobil tudi proizvajalec, t.j. "Elan" Begunje, katerega je predstavljal predsednik DS tov. Slavko Kht>-2e lj. o ur thanks for dollabaration the pre sident of the Organizing Committee 2. BIO-Ljubljana 1966 has (have) exhibited on the 2nd Biennial ob Industrial Design Smučarske palice D—64 D-64 Ski-sticks n n v aoiloBi'a" ,J..vovLisiBoums i/mv~ - J 1 r I Ing, Jože Osterman O Ker se že par mesecev nisom oglasil in bralce obvestil o gibanju osebnih dohodkov posameznih gospodarskih panog, pre--dvsem pa v industriji, bi s tem člankom s-trnil gibanje osebnih doli o dl tov v prvih lfe-tošnjih mesecih, kjer so se osebni dohodki v primerjavi z istim obdobjem Lv-ni povprečno dvignili za 17 %, tako, da povprečje mesečnih osebnih dohodkov v gospodarskih, kakor v negospodarskih dejavnostih znaša 864 Ndin. Ti dohodki so se v gospodarstvu povečali nekoliko bolj _ za 18 %- na 842 Ndin, v negospodarskih dejavnostih pa za 15 % na 979 Ndin. Med vsemi gospodarskimi dejavnostmi je med tem časom najbolj dvignila osebne d_o hodke trgovina - za 23 in je njeno pov. preč je tudi na j višje - 987 Ndin. Sledi gostinstvo in turizem s porastom za 21 % (778 Ndin), itd. V industriji je na prvem mostu porasta osebnih dohodkov grafična industrija, kjer je povprečje naraslo kar za 32 $ na 1204 Ndin, sledi nekovinska industrija s porastom za 30 $ (871 Ndin) gumarska s porastom za 29 $ (868 Ndin) in to se nadaljuje, tako, da sicer lesna industrija pokazuje dvig osebnih dohodkov za 14 -toda s povprečjem 701 Ndin je seveda daleč na repu in jo prekaša celo tekstilno. industrija, ki ima sicer v tem obdobju manjši dvig (za 13 %) in je pristala na 730 Ndin. Vsekakor je torC* lesna industrija ostala daleč na repu. Kako pa je v našem podjetju? Poslužimo se kar raz—prede llice. Osebni dohodki so bili izplačani? (v Ndin) 1966 1967 indeks januar 538,92 865,00 61 februar 588,35 849,00 44 marec 673,00 898,00 34 Ker imam pri roki točno povprečje osebnih dohodkov za mesec marec (t.j. . u izplačano v mesecu aprilu), je v Slo veniji v primerjavi s februarjem bil zabeležen porast za 5 $ (893 Ndin). V gospodarstvu je ta dvig osebnih dohodkov bil za 6 /o (874 Ndin) in v negospodarski dejavnosti le za 1 $ (898 Ndin) Med gospodarskimi dejavnostmi je največji odstotek zvišanja zabeležila industrija ter gozdarstvo za 8 $ (najvišji V absolutnem.znesku pa so bili spet trgovci - 1.015 Ndin) ih najnižji v kmetijstvu, kjer so padli za 3 $ na 738 Ndin. j t| Če pa pogledamo industrijske panoge posebej je marca imela najvišje povprečje grafična industrija - 1.364 Ndin (dvig za 15 %) najbolj pa so narastli osebni dohodki v mesecu februarju v črni metar-lurgiji za 33 $ (1.104 Ndin). Za 17 % se je povečalo tudi v kemični in dustrijina 1.094 Ndin, elektroenergiji je sicer padlo za 12 vendar še vedno znaša povprečje 1.196 Ndin. V*» CfMt' I j mm mm f ^ok aL mmš in končno naj slabše povprečje je tudi marca ponovno zabeležila lesna industrija - 721 Ndin, čeprav so se osebni dohodki v tej panogi povečali glede na februar za 5 Upam, da si naš bralec v lto&ikor primerja podatke o osebnih dohodkih v našem podjetju napran povprečju lesne industrije Slovenije, lahko sam harodi zaključek o svojih osebnih dohodkih, prav rad pa bi videl, da bi tudi analiziral kako izkoriščamo svoj delovni čas, kako izkoriščamo pol ure odmora in druge pavze in kako se pripravljamo na uvedbo druge proste sobote. Najbrž pa bo v tem odgovoru marsikdo kar lahko ugotovil, da delamo nasprotno, kar se v podjetju skuša doseči, t.j., da bi bil dvig osebnih dohodkov konstanten in z ozirom na tržne prilike tudi upravičeno . Jože Osterman "FISCHER - SMUČARSKI KLUB" CILJI IN MOŽNOSTI I/ied sodelavci tovarne Fischer so sprožili misel, da bi ustanovili "Fischer Sld. club". Vendar pa ta klul' ni na razpolago le zaposlenim iz tovarne Fischer ampak prav vsem smučarjem na svetu, ki vozijo s Fischerjevimi smučmi in ki se za to zanimajo. Ta "Ski club" ima torej svetovni pomen. Zadal si je nalogo, da bo na prikladen način pospeševal avstrijsko smučanje doma in v tujini. Na prireditvah "Fischer Ski cluba" naj bi ponesli širom sveta avstrijski način vožnje na smučeh in pa tudi jJojem o uži_ tku na smučanju. Ta klub nikakor ne pomeni kbnkurence državnim smučarskim zvezam,pač pa bo ~o možnosti še priporočal, naj njegovi člani vstopijo h kaki državni smučarski zvezi. "Fischer Ski club" je organizacija, ki se jo sj>e cializirala na oddih na smučeh na medna rodni bazi* Organizirala bo počitnice za smučarje na Japonskem, na Vesuvu, v Sierra Nevadi, v Rocky Mounthais, v Čilu, skratka povsod na svetu, kjer poznajo smučarski šport. Klubu bodo v veliko pomoč tudi organizacije sposobnosti in obsežni trgovski stiki tovarne Fischeai Meseca januarja 1967 se je ta klub prvič predstavil javnosti, sedaj pa ima žg preko dva tisoč članov. "Fischer Ski club", družba za pospeševa*-nje smučanja, ne teži za dobičkom, njena komercialna osnova tiči bolj v tem, da bi svojim članom za čim manjše stroške nudila kar največ užitka na smučeh. Nizka članarina kluba vključuje poleg možnosti,, da-se udeležiš smučanja tega kluba, tudi še naročnino za klubski list "Smučarski svet". Ta publikacija prinaša informacije o vseh predvidenih vožnjah., kakor tudi o najnovejših dogodkih iz smučarskega sveta. (nadaljevanje s str. 19 ) Zmagovalna ekipa je prejela Prehodni pokal in spominsko diplomo, diplomo pa sta dobili tudi ekipi, ki stcyfosvojili II. in III. -mesto. Naša ekipa je nastopila v sledeči postan vi: KILER Andrej, BLAŽIČ Valentin, ORLOVSKI Ciril, PRESTRL Jožef in rezervo RESMAN Andrej. Z ozirom na večjo udeležbo in ostrejšo konkurenco kot lansko leto, smo z našim uspehom kar zadovoljni. i 10 Vinko Bogataj ZIMSKO ŠPORTNIH ARTIKLOV Od druge polovice februarja do konec aprila so bili sejmi zimsko športnih artiklov; Grenoble (Francija), Mias Milano, Zuspa Ziirich, Spoga Wiesbaden. V tem času so bili sejmih raznih krajih ZDA, kjer smo smuči razstavljali preko naših zastopnikov* Doma pa smo se udeležili spomladanskega zagrebškega velesejma in beograjskega sejma motornih vozil* Vsi inozemski sejmi so bili izrazito z im sko-š p o rtne g a značaja* ker detajlis--fcične trgovine v tem času nakupujejo za prihodnjo sezono. Medtem ko sta bila domača sejma namenjena izključno razstavi izdelkov grupe vodni šport. Evropski inozemski sejmi so po številu razstavijalcev in ponudnikov iz leta v leto močnejši. Vsi znani proizvajalci smuči v zadnjem času dvigajo kapacitete. PQjavlja se tudi vsako leto nekaj novih, Iti se prebijajo na tržišče. Slabe zime zadnjih treh let so v srednji Evropi znatno spremenile stanje na trgu s smučmi in smučarsko opremo. Povpraševanje j e pričelo rahlo upadati., ponudba pa je iz dneva v dan močnejša. Iz tega razloga so v lesenih smučeh posebno cenejših modelih proizvajalci pričeli popuščati cene, medtem ko bo v prihodnjem letu dra žja lesena smučka verjetno popolnoma izpadla. Tudi razvojna tendenca v smučeh sili k novim materialom in se v dražjih modelih les umika. Danes je na trgu moi dobiti cenejše metalne smuči, ki v cenah močno zadirajo kvalitetnejše lesene smuči (hi-•iory). Tudi ia ZDA dobivamo poročila, da dražja lesena smučka nima perspektiv in 30 morala v bodoče odstopiti mesto cenejši metalni smučki. fQ s Program, ki ga diktira tržišče, bo moral v bodoče obsegati sledeči asortiman cenejše lesene smuči (Vse z oblogami) nekaj modelov metalnih smuči in fiber— glas smuči (2-3 modele). Tržna situacija nas sili, da bomo mora*-li posvetiti mnogo več pozornosti razvoju n. vih modelov odnosno uporabi novih materialov, da ne bi zaostajali za ostalimi vodilnimi konkurenčnimi firmar-mi, med katere spada tudi naše podjetje, Prodaja sama ni več tako lahka kot pred nekaj leti, ko so kupci prihajali k nam v tovarno in smo morali večkrat njihove zahteve po količini tudi limitirati. Danes moramo mi trkati na vrata naših kupcev, jih obiskovati in podpirati za reklamne stroške. V prihodnje bo treba posvetiti mnogo več pozornosti v reki ažurne namene, ravno tako pa tudi obiske pri naših kupcih še pomnožiti« V letošnjem letu smo z novo pogodbo o prodaji naših izdelkov v ZDA uspeli povečati izvoz in zasesti vse kapacitete. Iz informacij, ki jih imamo, je razvidno, da mnogi producenti smuči še danes ne vedo, kaj bodo izdelovali v zadnjem kvatalu in za koga, ker nimajo , _ razprodanih kapacitet. 11 Konkurenčna borba na zunanjem trgu ni več lahka in raznih pripomb s strani kupcev na kvaliteto in izvedbo ne bomo smeli preslišati, pač pa jih bomo mora— li upoštevati. Stremeti moremo tudi k znižanju proizvodnih stroškov, ker posebno v lesenih smučeh nismo več konkurenčni proizvajalcem svetovnega renomeja. niuilliilnillini m i m n n mm i WIRTSCHAFT . . V znanem gospodarskem časopisu "INTERNATIONALE 'M je bil 14. aprila 1967 ob- javljen članek z zvenečim naslovom: 89 ODLIKOVANJ ZA KASTLE SMUC V članku se med ostalim navaja, da je ena izmed najpomembnejših in najbolj zna nih vej avstrijskega gospodarstva proizvodnja smuči* ki vsa leta z doseženimi izvoznimi uspehi dosega desetine milijonov avstrijskih šilingov, kar vpliva ze- lo pozitivno na avstrijsko trgovinsko bilanco. Smučarska tovarna Kastle iz Hohenemsa pa pri 250 zaposlenih dnevno proizvede okoli 350 parov smuči in sedaj izvaža v 36 držav. Računajo, da bo vrednost izvoza v sezoni 1967/68 narasla na približno vsoto 75 milijonov avstrijskih šilingov. Prav tako predvidevajoT da se bo v letošnjem letu proizvodnja dvignila za 20 /o in dosegla okoli 75.000 parov smuči. Tovarna proizvaja sedaj vse tipe smuči: lesene, metalne in plastične. Udeležba pri prodaji je pa pri lesenih smučeh 40 pri metalnih smučeh 30 % in za plastične. smuči prav t&ko 30 %. Od celotnega izvoza pa odpade 10 % na USA, 7 % na Japonsko,.12.$ na Švico, 41 $ na ostale dežele in cca 30 $ _ plasirajo na domar-če avstrijsko tržišče.' Vrednostna udeležba po. raznih tipih smuči pa je sledeče: lesene smuči cca 19 milj. šilingov ali 24 me talne smuči 24 milj. šilingov ali 32 % in pri plastičnih smučeh •, celo 32 milj. šilingov ali 44 Kastle je na mednarodnih tekmovanjih sedaj dosegel 89 odlikovanj, torej število, ki ga do sedaj ni dosegla še nobena smučarska tovorna in se tej številki tudi približno ni približalo.. Tudi hitrostni rekord na smučeh, ki znaša 174,575 lan na uro je dosežek Kastlejevih smuči. Pred kratkim je podjetje prišlo na trg z dvema novima modeloma: to je CP1/I - 70 lepljena plastična - metalna kombinacija in drugi model SNOV-PLAST plastična smučka z armiranim lepljenjem odnqsno gradnjo. Izboljšana je tudi konstrukcija SNOV-KINGA, ki jo proizvaja kot plastično smučko v '^sendvič konstrukciji. Gornji podatki, ki smo jih vzeli iz imenovanega časopisa, bodo vsekakor zanima' li našega bjtaloa, ker kakor je znanoy j0 pred dobrima, dvema letoma prišla tovarn0, Kastle do preoejšnjih finančnih težav i11 do izmenjave vodstva. Danes tovarno,yodi dr.dipl.ing. Bader Herbert, do c im, kot tehnični vodja nastop0, ponovno ing, Herman Schultes, Iti ga poznamo že tudi v našem podjetju* 12 (3 PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Iz Gospodarskega vestnika 16. maj 1967) Na blejskem simpoziju o odgovornosti so največ razpravljali o pristojnosti in odgovornosti direktorja. To vprašanje pa se vseskozi prepleta z vprašanjem odgovornosti in predvsem pristojnosti samoupravnih organov. Udeleženci so v anketi večinoma izjavljali, da zakon o tem no govori dovolj jasno. Glede odgovornosti pa je sploh pomanjkljiv. Kljub temu pa je le majhno število poročevalcev pre, dlagalo večje spremembe v zakonodaji. Najdlje v tej smeri so segli tisti, ki so predlagali uvedbo osebne in materialne odgovornosti za člane kolektivnih sa<-moupravnih teles in tisti, ki so zahtevali široka pooblastila za direktorja, ker je on dejansko tudi zastopnik družbe. K razjasnitvi bi pristalo v veliki meri že dobro proučeno podrobnejše tolmačenje zakona. Prepričali pa smo se, . da bi se tudi v sedanjih razmerah dalo Veliko storiti. Okvir je precej širok in omogoča številne rešite, le iznajdljivejši moramo biti pri izdelavi poslovnikov podjetij. Še dones razpravljajo samoupravni organi o vsem mogočem, zelo pogosto tudi o stvareh, katere bi pameten direktor prepustil. odgovornemu delavcu iz strokovnih služb. Včasih se nam je zdelo imenitno, če smo k odločanju pritegovali čim večje število ljudi. Za strokovnost nam ni bilo dosti mar, samo da je bilo zadoščeno demokraciji. Vse bolj pa se nam vsiljuje spoznanje, da potrebujejo vodstvene službe, ki jim načeljuje direktor, zelo proste ioke, da morejo zmagovati težave tekočega poslovanja. Seveda pa je treba njihovo povečano prožnost uravnotežiti z ustrezajočo povečano odgovornostjo. Delavski svet mora biti gospodar, ki dobro ve, kaj lahko zaupa delavcem. On želi, da bi bili delavci čim samostojnejši. Zato se trudi, da spremlja njihovo delo tako, da jih ne vznemirja po nepotrebnem, 6e delavci delajo1 dobro, se zadovoljen muza, vendar njegova budnost ne preneha. Tu in tom kaj predlaga, da bi delo še bolje napredovalo. Vneto skrbi, da dobijo najprizadevnejši člani delovne skupnosti moralno in materialno priznanje.. Limo tega pa kuje načrte, da bi zagotovil uspeh tudi v prihodnosti. Takoj pa, ko opazi, da v-podjetju nekaj zaškriplje, se zdrzne-in zamisli. Hladnokrvno prouči nastali položaj, poišče vzroke in naredi načrt, po katerem bo podjetje izšlo iz težav. Ob takih prilikah kliče odgovorne delavce na zagovor. Če je treba, izreka kazni ali celo zamenjuj o ljudi. V velikih vprašanjih, ki preraščajo njegove moči, se obrne po nar-svet ali odločitev h celotni delovni skupnosti, ki svojo misel ali voljo izreče na referendumu. Za zvezo med delavskim svetom in vodstvenimi organi služi predvsem upravni odbor. Po številu članov je mnogo manjši od delavskega sveta, zato je prožnejši in se lahko brž sestane. Njegova sestar-vn je bolj strokovna, kakor je sestava delavskega sveta. Zato ga delavski svet pooblašča, da odloča o takšnih zadevah, 13 ki so preveč pomembne, da bi o njih lah£ j ko odločal direktor, hkrati pa so take da zahtevajo hitro odločitev. Za svoje delo odgovarja delavskemu svetu. Upravni odbor podrobneje pozna delo vodstvenih služb in zato lahko hitreje posreduje, kadar se poruši red v tekočem poslovanju podjetja. Če se pokaže, da ne bo mogel uspešno posredovati, obvesti o neljubem dogajanju delavski svet. Tudi strokovne komisije, ki jih predvi--deva zakon, so lahko delavskemu svetu v veliko pomoč. Njihov sestav je še bolj strokoven. One bi v organih delavskega samoupravljanja edino lahko odgovarjale za strokovne odločitve, ker so zato najbolj usposobljene. Po mnenju skupine sodelavcev Rudnika Trbovlje - Hrastnik bi morali prav njim omogočiti pravico samostojnega odločanja v strokovnih zadevah, s katerimi se srečujejo organi upravljanj a. Profesor Kunčič, direktor višje šole za organizacijo dela v Kranju, pa zar-govaja stališče, po katerem bi za strokovne odločitve v celoti odgovarjali vodstveni organi. Tudi če bi sklep sprejel predstavniški organ, bi vodstveni za strokovno plat odgovarjal. Za strokovnost naj odgovarja strokovnjak, meni profesor Kamušič. Strokovne komisije pa na vsak. način lahko mnogo koristijo delavskemu svetu pri ocenjevanju dela vodstvenih služb in pri sestavljanju nalog, s katerimi delavski svet zadolži vodstvo podjetja. Tu bi veljalo omeniti, da se upravijalci premalo poslužujejo strokovnjakov izven svojega podjetja. Eden od vzrokov za to je gotovo v tem, da je služba strokovnih ocen pri nas dokaj neorganizirana, čeprav bi jo potrebovale tudi banke, občinske skupščine, v manjši meri sodišča in drugi. Direktor je glavni usmerjevalec tekočega poslovanja v podjetju.. Že v prejšnjih odstavkih ga precej omenjamo,, tako bomo sliko, ki smo jo; o njem že dobili, samo še dopolnili. Seveda je to slika o direktorjevih pristojnostih in o njegovi od- govornosti, kakor jo povzamemo po razp-pravah na Bledu« Osebni dohodki in sklar* di za razširjeno reprodukcijo najzgovorneje izražajo uspeh podjetja, če primerjamo dosežke poslovanja s postavljenim načrten, lahko uspeh merimo in smo^ pri tem *kaj malo odvisni .od raznih opisnih meril. Načrt je nekakšna pogodba med delovno skupnostjo in direktorjem« Svoje obveznosti bo direktor laže izpolnjeval, če mu bomo priznali pravico do sporazuma izbire naj ožjih sodelavcev. Če bi videl, da planskim nalogam ne bo kos, bodisi, ker so one prezahtevne, bodisi ker mu niso omogočili zadostnih p°' gojev, naj ima pravico do ostavke, ki bo vprašanja zaosttila. Ne bi pa mogla direlrfcorja odvezati odgovornosti za njegovo dotedanje delo. Dosti so govorili o managerskem vodenju. Direktor naj bo manager - strokovnjak za vodenje gospodarskih podjetij« Za večja podjetja bi prišel morda v poštev namesto direktorja skupinski organ» Razne vidike odgovornosti in njene dosledne izvedbe je treba reševati za direktorje i*1 vodilne delavce enotno kot za vse ostal0 delavoe, le upoštevajoč precejšnje pose-' bnosti njihovih dol. 14 MAJA * Boža Mali Stanje delovne sile zadnjega maja 1967: V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 604,delavcev, od tega: moških 326 žensk 287 V inštitutu pa je bilo zaposlenih skupno 16 delavcev, od tega: moških žensk Gibanje delovne sile: 13 3 V mesecu maju 1967 se ni v podjetju na novo zaposlil noben delavec, prav tako pa noben delavec ni zapustil podjetje k o°o POROICE l Poročili so se: DEBELJAK Janez, delavec v smučarstem obratu NOČ Antonijo,, delavka v smučarskem obratu PAINKIHER Anton, delavec v smučarskem obratu PLESKO Boris, komercialist v komercialnem oddelku ŠLIBAR Avgust, mizar v smučarskem obratu NEGRO M lena, delavka v smučarskem obratu BRINŠEK Jana, delavka v smučarskem obratu VALJAVEC Elizabeta, delavka v smučarskem obratu Čestitamo in želimo veliko zadovoljstva na novi živijenski poti. ROJSTVA I Rodili so se: KOŠIR Elizabeti — punčka FIR Vinkotu - deček P0T0PNIK Pavoljnu - punčka TRLEJ Tereziji — punčka VAVPOTIČ Franou - punčka RESMAN Olgi — punčka Srečnim mamicam in očkom čes+itamo! 15 Bojan Zajc KRATKOROČNI v NAORT NESREČE MAJA 1. KOPRIVEC SLAVKO PK delavec, zaposlen v strogni delavnici smučarskega obrata, je dne 5. 5. 1967 koničil frize na krožni žagi. V času rezanja je odrezan komad lesa obstal ob listu žage . De lave c, name sto, da bi ustavi1 stroj ali se poslužil pripomočkov, je šel z roko odstranjevati komad odrezanega lesa in si tako poškodoval kar« zalec leve roke. Vzrok: Neprevidnost delavca in nepri— , meren stroj«, 2. ŠUNKO IVAN PK delavec, zaposlen v ročni delavnici smučarskega obrata, je dne 18. 5. 1967 hotel namestiti kolut na polimi stroj. Pri nameščanju se je poslužil deske, po kateri je udarjal s kladivom. Zaradi neprevidnosti se je udaril s kladivom po kazalcu leve roke. Vzrok; Neprevidnost delavca. 3. MIKIČ LADO, gasilec I. reda, zaposlen kot poklicni gasilec je dne 28. 5« 1967 hotel kontrolirati delovanje motorne črpalke (^Savica”) v shrambi gasilskega orodja. Pri zagonu črpalke mu je ročica udarila nazaj ter mu pri tem poškodovala 2 prsta desne roke* Vzrok: :Ni faktprja v delovnem okolju. UKREPOV ZA VARSTVO PRI DELU V LETU 1967 Na osnovi 61. člena Temeljnega zakona o varstvu pri delu (Ur. list SERJ št. 15/65), mora podjetje sprejeti v finančni program, I Dolgoročni in kratkoročni načrt ukrepov za varjrim> pri delu in določiti sredstva za zagotavljanje izvajanja tega nar-črta. Na podlagi izdelanega osnutka dolgoročnega programa razvoja podjetja, se informira delavski svet podjetja o Dolgoročnem programu in načrtu ukrepov za ureditev stanja varstva v podjetju ter potrebnih finančnih sredstev, ki so predvidena za izvajanje tega ukrepa. Na osnovi stanja in zahtev pri ureditvi varstva pri delu v tem letu, se predlaga Kratkoročni načrt ukrepov za varstvo pri delu v letu 1967> ki obsega: 1. Analiza obstoječega stanja 2. Predlagana rešitev 3. Ureditev oz. potrebna finančna sredstva , .. ' ' i , A. UREDITEV KLIMATSKO VENTILACIJSKIH NAPRAV NA DELOVNEM IvESTU LEPLJENJA oblog Delovno mesto lepljenja oblog nima urejeno nobene ventilacije. Na tem delovnem mestu se dela s trikloretilenom, ki je zdravju škodljiv, enako je po oceni pro-izvajaloa lepila "Bostic" potrebna ventilacija za delo s tem lepilom. MDK hlapov omenjenih materialov po meritvah strokovnega zavoda preseda dovoljeno ko— ličino, predvsem pa je povečana koncentracija v nočiii izmeni, ko ni nobene ventilacije* • Izdela naj se lokalna ventilacija z odvodom hlapov trikloretilena in lepila Bostic po predvidenem načrtu. i B. UREDITEV KLIMATSKO VENTILACIJSKIH NAPRAV V ODDELKU ELOKSIRANJA KOVEN V oddelku eloksiranja kovin je potrebna dodatna ureditev ventilacije, katere način izvedbe bo podan na podlagi meritev pogojev dela, medtem ko je treba na delovnem mestu, kjer se dola z bikromati, urediti ventilacijo nad delovnim mestom. C. UREDITEV KLIMATSKO VENTILACIJSKIH NA*» . PRAV V ODDELKU SITOTISKA V tem oddelku se uporabljajo večje količine raznih topil, prevsem pri pranju sit. V celotnem prostoru ni nobene ventilacije kljub visokemu številu zaposlenih, enako ni urejene lokalne ventilacije pri sami kabini za pranje sit. Predlaga se ureditev ventilacije prostora ter ureditev lokalne ventilacije za pranje sit. r .D. UREDITEV KLIMATSKO VENTILACIJSKIH NA-’ PRAV V HALI "B" - LAKIRNICA Kljub ureditvi Vseh varnostnih ukrepov ih potrebnih klimatskih naprav v glavni lakirnici so v zadnjem času nastali problemi prezračevanja prostora glavne lakirnice, predvsem zaradi novega načina lakiranja in uvedbe drugačnih lakov. Koncentracija hlapov in topil večkrat presega maksimalno dovoljeno količino, ki jo dovoljujejo predpisi. Kot najnujnejši ukrep za sanacijo obstoječega stanja je, zagotovitev lokalne ventilacije na delovnem mestu zlaganja polakiranih smuči v koviaala?, stojala ter nekatere manjše dopolnitve. 1 ■' ' r E . UREDITEV. KLIMATSKO VENTILACIJSKIH NA-1 PRAV V PROSTORU PRIPRAVE LEPIL ■ ■ t V navedenem prostoru se .pripravlja lepi-l lo (kaurit), ki nima nobene ventilacije.J Prah lepila in formaldehid, ki se spro— ( šča pri pripravi lepila, povzročate, da J je delavec stalno ekspaniran slabim de- i| lovnim pogojem. Koncentracija prahu in l| hlapov formaldehida je prekoračena. Potrebna je ureditev lokalne ventilacije j nad delovnim mestom ter ureditev venti- | lacije prostora. ■ . ■ . ! F. REKONSTRUKCIJA DELOVNIH PROSTOROV OB-j RATNE AMBULANTE Z ozirom na razvoj in naloge obratne aro-l bulante v podjetju, je bilo že ob usta- , novitvi obratne ambulante postavljeno vprašanje ureditve čakalnice, oziroma prestavitev pisoarja v žensld. oddelek centralnih sanitarij. Za ureditev tega J vprašanja so potrebni gradbeni in inS— l .talacijski ukrepi po načrtu in zahtevah zakona o obratnih, ambulantah. I Premestitev pisoarja ter ureditev čoka- i lnice in administracije. G. UREDITEV DVOROCNEGA SISTEMA ZAVAROVANJA NA STISKALNICAH V KOVINSKEM OBRATU N. Na vseh treh stiskalnicah (stancah) v kovinskem obratu, obstaja problem zavarovanja z ozirom, da stiskalnice v tem oddelku kljub uporabi ustreznih pripomočkov niso zavarovane v skladu s predpisi kateri zahtevajo izključitev vsake možnosti da pride do poškodbe. To zahtevo imamo postavljeno tudi že od strani in-špekcij.e dela. Predlaga se ureditev dvoročnega sistema zavarovanja po predvidenem načrtu. H. UREDITEV UMETNE RAZSVETLJAVE NA KRITIČNIH DELOVNIH MESTIH Na;nekaterih delovnih mestih, predvsem v hali "A" in v glavni lakirnici je razsvetljava zelo pomanjkljiva. Na podlagi meritev, ki jih je izvršil ustrezni str£ kovni' zavod, je bilo ugotovljeno,'da je razsvetljava na nekaterih delovnih mestih daleč izpod standarda. 1 >: Urediti je dodatno razsvetljavo ter preureditev razsvetljave v skladu S’ tehnološkim postopkom. I. ZAŠČITA STROJEV IN NAPRAV TER TEKOČA VZDRŽEVALNA DELA PRI UREDITVI STANJA VARSTVA V LETU 1967 Tu so zajoti predvsem varnostni ukrepi pri izdelavi in izboljšavi varnosti na delovnih mestih, strojih in napravah pri ureditvi varnostnih ukrepov na osnovi zahtev zavodov, ki bodo izdajali ateste, inšpekcije dela, interhih komisij ter vodilnih in vodstvenih organov. Izvajanje tekočih varnostnih tiio»epov po posameznih nalogah in izdelanih načrtih. Skupna predvidena finančna sredstva po posameznih ukrepih znašŽ,°90.500 Ndin* DS je s tem v zvezi odobril sredstva 100.000 Ndin. Z A r V A L A ! Vsem, ki so ob smrti moža KONSTANTINA KOLMAN sočustvovali z nami in nam izrekli soiV-ije ter sindikatu za venec in tisiirn, Id so ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujem. Ivanka Kolman ZAHVALA ! Sodelavcem remonta se zahvaljujem za izrečena sožalja in dano pomoč ob smrti dragega očeta IGNACA GRAŠIČA in vsem, ki:so ga polnoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. Severin Katrašnik : - •' ; . : : * gibljivi del OD L3SECA l.$AJA ,1967 dosež. izplak SMUČARIJA . ^ 125 122 SLO - TELOV. ORODJE 132 129 H)VINSKI OBRAT 133 130 SEDLARSKI OBRAT 123 121 OBRAT PLASTIKE 174 167 PODJETJE 129 126 SKUPNO LESNI 126 123 ■ 'V-'1: : ■' * n r; v v ! umom n Jel MOŠTVENO OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V BALINANJU ZA LETO 1967 Jožef Prestrl Pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Radovljica s povezavo z Balinarskim klubom Športnega društva Radovljica, je bilo to moštveno tekmovanje v nedeljo, dne 14. maja 1967 v Radovljici na dvosteznem balinišču na prostem. To tradicionalno tekmovanje je izvedeno drugič in se ga je udeležilo 9 štiričlanskih ekip z rezervami iz vse občine. Vse ekipe so bile z žrebom razdeljene v tri skupine po 3, igrale pa so izmenično na igrišču I. in II. ' I. skupinas 1. ELAN Begunje 2. ALMIRA Radovljica 3. TIO Lesce' II. skupina: 1. OBČINA Radovljica 2. PLM Radovljica 3. VERIGA I. Lenče III. skupina; 1. GORENJC Radovljica 2. GORENJKA Lesce 3. VERIGA II. Lesce Rezultati II* s-aipine: 1.. PLM - VERIGA I. 2. OBČINA - PLL-2 3. VERIGA I. - OBČINA Mesto v predtekmovanju: 6 13 6 13 2 : 13 1. 2. 3. OBČINA VERIGA I, PLM 2 1 0 j' Rezultati III, skupine j I 1. GORENJKA - VERIGA II. 1 2. GORENJC - GORENJKA I 3» VERIGA II. « GORENJC 26 : 8 19 : 19 8 j 26 13 13 (+ 18) (0) (- 18) 10 2 11- : 13 Mesto v predtekmovanju: I j:-; 1. GORENJC 2-, GORENJKA 3. VERIGA II. 2 1 0 26 15 13 23 21 : 26 (+ 13) (-8) (- 5) Rezultati I. skupine: 1. ALMIRA - TIO 2. ELAN - ALMIRA 3. TIO - ELAN Mesto v predtekmovanju: 13 : 0 7 : 13 11 : 13 V finale so se uvrstile ekipe, ki so zmar .^ale.v svoji skupini. ;; Rezultati finala: .1. ALMIRA - OBČINA 13 : 6 '■ '% OBČINA - GORENJC 10 : 13 3. GORENJC - ALI.URA 7 s 13 k/. 1. ALMIRA 2. ELAN 3. TIO 2 1 0 26 : 7 20 : 24 11 : 26 (+ 19) (- 4) (- 15) Vrstni red po končnanem tekmovanju: 1. ALMIRA, 2. GORENJC, 3. OBČINA, 4. VERIGA 1», 5. ELAN, 6. GORENJKA, 7. VERIGA II., 8. TIO in 9. Pii/J (podtaja ljudske milice) (nadaljevanje na str. ].o) KINO RADOVLJICA MISTERIJ BARA LOLITA — nemški film 14, 6. 1967 ob 18 in 20 uri 18» 6. 1967 ob 18 uri ČLOVEK IZ ZAPADA *- ameriški barvni film 15• 6. 1967 ob 20 uri 17« 6, 1967 ob 20 uri 18, 60 1967 ob 16 in 20 uri HAJDUK JANOŠIK - Seški film 16. 6o 1967 ob 20 uri 17« 6. 1967 ob 17 uri KAČJA KOZA - ameriški film 20. 6. 1967 ob 20 uri 21o 60 1967 ob 18 in 20 uri BENHUR - ameriški barvni film 22. 6r 1967 ob 19 uri 23. 6« 1967 ob 19 uri 24o 6. 1967 ob 19 uri 25. 6o 1967 ob 16 in 29 uri KRVNIK — špansko-francoski film 27o 6. 1967 ob 20 uri 28. 6, 1967 ob 18 in 20 uri VELIČASTVENI MOŽJE V LETEČIH STROJIH -ameriški barvni film 29.6.1967 ob 17,30 uri 1j 7« 1967 ob 20 uri 2« 7« 1967 ob 15 in 20 uri TLI0, TIHO CHARL0TA — ameriški film 29« 6s 1967 ob 20 uri 30a 6. 1967 ob 20 uri 2, 7o 1967 ob 17,30 uri ; MOŽ IZ PRERIJE — ameriški film { 1 1*7. 1967 ob 18 uri I P0GIED V ZENICO SONCA « jugoslovanski j vojni film j 40 7« 1957 ob 18 in 20 uri I I PESEM SVETA - fraanoski CS film j 5. 7. 1967 ob 18 in 20 uri GOiDFINGEIi ~ ameriški barvni film 6. 7. 1967 ob 20 uri 8» 7. 1967 ob 18 uri 9« 7. 1967 - ob 16 in 20 uri I v ! ČAROVNIK — zapadiio nemški kriminalni I CS film 7. 7. 1967 ob 20 uri 8« 7« 1967 ob ?Q uri | 9» 7o 1967 ob 13 uri RAZP0SAJENEC ™ j nilski /Um 11« 7o 1967 ob, 20!'uri 12. 7« 1967 ob 13, in 20 uri | M0RITURI ame.viški vojni film 13. 7o 1967 ob 2G uri 15. 7. 1967 ob 20 uri 16« 7. 1967 ob 18 uri NEUMNOSTI PARDAILANA ** francoski barvaj ni film ~ pustolovski CS 14«- 7o 1967 ob 20 uri 15.' 7o 1967 ob 18 uri 16. 7. 1967 ob 16 in 20 uri MOŠKE ŽEN SI2 ROD «• francoski film 18, 7o 1967 ob 20 uri 19. 7, 1967 ob 20 uri I FESTIVAL CHARLI CHAPLINA - ameriški film 17. 7« 1967 ob 20 uri 19. 7. 1967 ob 18 uri i MBIRINT SMRTI (0LD SUKBEAND I„ del) I nemški barvni pustolovski CS film 20. 7. 1967 ob 20 uri 22. 7» 1967 ob 18 uri 23• 7• 1967 ob 16 in 20 uri I 22 III. SKUPINA Zap0 št. Moštvo 10 2« 3o 4. Točke Ms ste 1. ELAN J.^ Begunje Ob 3 3 1 7 Ii 2, PARK HOTFf, I. Bled 0 S 3 1 4 III. 3« GORENJKA Lesce 0 0 S % 2 IV> 4. ISKRA Otoče 2 2 2* R 6j II* j V finale so se uvrstila moštva, id. so I zmagala v svoji skupini, četrto moštvo "j Pa se je plasiralo v finale z žrebom j izmed drugoplasiranih moštev po skupi- FINALNA SKUPINA i nnh. Naša II. ekipa je nastopala v sledeč”. postavi: 1. KRALJ Anton, 2» OMEJC I Vinko in 3. RESMAN Andrej* vsi III. ka-I tegorija. Za svoj uspeh pa je ekipa pre j jela po končanem tekmovanju pismeno po-1 hvalo. Zap. Ste Ekipa 1. »• , ! * 3. 4i Točke Mest ) 1„ ELAN lo Begunje Ob 2 i 2i p* “11“/ ' 5 II * 2r, j ISFt?A Otoče 1 S 1 lj 3i III ► 3- VERIGA i r. Lesce 2 S 3 7i I. 4r VERIGA II0 Lesce 2 a 0 R 2 IV, PREGLED USPJHA El REZULTATOV ČLANOV I. EKIPE - tabela: Zap J šjUJ Priimek in ime )SVJ>c PREDTEKMO/. FINALE 10 PM I. G V II. 10 v I. -1, PRESTRL Jožef II. 0 1 1 i 1 1 2 2. JERALA. Vinko III, C 1 1 1 0 0 3o I KOPAČ Tomaž. III«, 1 1 1 1 0 | po končanem tekmovanju je zmagovalna eki~ j pa VERIGA I- Lesce prejela prvič tretji I pokal in diplomo, odkar se tekmuje v tem I -tekmovanju. Diplomi sta prejeli še naša I ekipa I« za II, mesto in eldpa ISKRA Oto-| če za III. Mesto I | Naši ekipi sta nastopili v solidnih pos~ I -fcavah in smo tako 2; doseženimi rezultati 1 več kot zadovoljni« ZAHVALA I vsem, Iti so sočustvovali z mano in mi izrekli sožalje ob smrti drage ALOJZIJE SMOLČIČ Posebno pa sodelavcem robničenja za gmotno pomoč. Terezija Smolčič 21