XI. letnik. V Gorici, dno IM), julija l!i(T8. 31. številka l/lmjn vsaki četrtek uli 11. uri dopoldne. Kukopisi s • ur via-Nclraiikovana pisnin sr ne sprejemajo. Cena listu znaša i cclu leto 1 krone, m pol leta 2 kroni. | /.a in a n j premožne /a celo leto .'5 krone, m pol leta K 1‘5(! L\ Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. Naročnino in naznanila s p r e j e m a u|iravništvo v Gorici, Semeniška ulica 5. 10 Posamezne Številke se prodajajo v loba kantah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem litemu (Riva Como) št. M po 8 vin. Oglasi in poslanice se računi jo po petit vrstah, in sicer: če sc tiska enkrat M vin., dvakrat 12' vin., trikrat 1(1 vin. „V.t?č-krat po pogodbi. Izdujatolj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ,,Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. »te- ji Leona XIII. Smrt Leona XIII. za katoliško eerkov ni manjši triumf, kakor je bilo njegovo življe' j. Smrt papeža kaže tudi nasprotnikom cerkve, da se smrtjo nositelja papeške tiare ne izgine moč papeštva in da cerkev sloji na trdi skali, neomajano in tako ponosno, da se svet z občudovanjem Manja pred to mogočnostjo. Ob smrt! Leonu XIII. se vidi velikanski vpliv papeštva. Ni vladarja, ob katerega mrtvaškem odru bi žalovalo toliko milijonov udanih sre, kakor jih žalujo ob mrtvem Leonu XIII., in vladarja, kateremu bi se svet se svojimi cesarji, kralji in knezi ob mrtvaškem odru kljanjal s tolikim občudovanjem. * * * Sv. oče je umrl v ponedeljek ob 4. uri 4 min. popoludne. Smrtni boj je bil jako kratek. Sv. oče je padel v letargijo, žila je začela počasneje biti, dihanje je zastajalo, obraz jo postal mrtvaško bled. Odlične osebe v bolniški sobi in služab-ništvo, ki je bilo’ zbrano pred sobo, so glasno molili. Dr. Lapponi je položil roko na srce sv. očeta in kmalu na to jokajočim glasom naznanil, da je velik f 'ion XIII. preminil. Zadnje besede sv. očeta so bile: „Pozdrav dobremu cesarju11, potem je še vzdihnil: »Carpinetto1* (rojstni kraj sv. očeta.) Po smrti so obraz sv. očeta pokriti z belo tančico. Pogrebne slovesnosti so se vršile po predpisih, kakor smo jih opisali v zadnji številki. Naval občinstva v cerkev sv. Petra, kjer leži truplo umrlega papeža, je bil silen. Velik vojaški oddelek 2000 možje skrbel pred cerkvijo za red. V cerkvi je bilo pet rešilnih postaj »Rudečega križa'1, v okolici cerkve pa sedem. Nekaj ur med dnevom je cerkev za širše občinstvo zaprta, da tuji dostojanstveniki in drugi gostje morejo pomoliti pred mrtvaškim odrom Leona XIII. V četrtek jo bilo tokom dneva pred mrtvaškim LISTEK. Kak« st vrši volitev papža. Po določilih Gregorja X. in njegovih naslednikov, se vrši volitev v konklave, t. j. v poslopju, ki je v svrho izvolitve papeža za kardinale nalašč prirejeno in nalašč zaprto. Kraj konklava je vedno mesto, kjer je papež umrl. 2a tokratno volitev so vatikanski arhitekti že v polnemu delu s pripravami za konklave v Vatikanu. V Damazovem t i?FU| k0t*° vsa vrata zazidana, da se tako ločijo kardinali od ostalega mesta, v njem bode pripravljenih 6ii stanovanj z dvema ali tremi sobami za kardinale, njihove konklaviste in služabnike. Obedovali bodo skupno. Glavne seje kardinalov bodo pa zjutraj in zvečer v sik-stinski kapeli. Ko je vse pripravljeno in je umrli papež pokopan, se konklave prične. (Listi poročajo, da se sedanji konklave prične 31. julija.) Kardinali se zbero v Vatikanu, ko so poprej opravili sv. spoved in obhajilo; kardinal-dekan bere sv. mašo k hv. Duhu, drug prelat pozove visoke volivce v latinskem nagovoru, naj izvolijo najvrednejšega izmed sebe za namestnika Kristusovega, in potem gredo kardinali v slovesnem sprevodu paroma, odrom sv. očeta nad 40.000 ljudi. Radi i velikanskega navala v cerkev je prepovedan vhod ženskam in nLokom. Glavno mesto Italije, Rim, je bilo zavito v žalost. Velika večina prodajalnic je bila zaprta. Cerkve so bile polne vernega ljudstva. Tudi v drugih laških mestih so bile zaprlo mnoge prodajalne. Naš cesar Krančišek Jožef je brzojavil papeževemu nnnciju na Dunaj: „V trenotku, ko je katoliški svet vsled poročila o smrti svojega najvišjega pastirja zatopljen v globoko žalost, mu je posebno na srcu izraziti Vasi eminenci veliko žalost, katero mi provzroča ta težka, po celem svetu tako globoko čutena izguba. Otroška ljubezen in neomejeno spoštovanje, katero sem gojil za sv. očeta za časa njegovega življenja, spremljajo pre-minolega v večnost. Njegov spomin bo vsikdar blagoslovljen, in zagotovljeno mu je za vse čase odlično mesto v analih naše svete cerkve. Frančišek Jožef m. p.“ Vsi nadvojvodi in nadvojvodinje, na čelu vsem nadvojvoda prestolonaslednik, so izrazili v papeževem poslaništvu svoje sožalje. Dunajski mestni svet je v posebni seji izrazil svoje sožalje. Tako tudi Praga, Lvov, Krakovo, Ljubljana itd. Vsi katoliški vladarji so izrazili svoje sožalje. Istotako tudi nekatoliški. Nemški cesar, predsednik ameriških združenih držav, rumunski kralj, japonska vlada itd. poslali so sožalne brzojavke. Tudi vsi časopisi izvzemši le najnižje in najpodlejše, kakor je postavimo »Slovenski Narod“, slavijo velikanske zasluge, ki si jih je stekel Leon XIII. za človeštvo. Izmed italijanski h liberalnih časopisov sta izšla »Tribuna-1 in „Giornale d’Italia“ v žalni obliki. Kimski listi so priredili posebne izdaje. Vse angleško časopisje govori jako spoštljivo o umrlem papežu. Ravno tako izraža francosko pojoč Veni Creator v konklave, in nato v sikstinsko kapelo, kjer se jim prebero bule, tičoče se volivnega reda, in kardinali prisežejo nanje. Konklavisti pa se zaprisežejo, da bodo o vsem, kar se bo zgodilo v konklavu, strogo molčali. Edina vrata, ki vodijo v konklave, se na to zaklenejo sč štirimi ključi: z dvema znotraj in ta dva hrani ceremo-nijer, a z dvema zunaj, katera dva sta izročena konklavskemu maršalu. V konklavu ostanejo le kardinali, njihovi tajniki, prelat zakristan, določeni ceremonijerji, tajnik konklava, konklavski spovednik, častne straže, par zdravnikov, lekarnarjev, brivci, kuharji in služabniki. Na večer drugega dne pridejo vsi v kapelo, kjer jih kardinal-kamerlengo pre-šteje in pregleda, da se o tem uveri, da ni nobenega tujega človeka vmes. Zatem kardinal-kamerlengo in izvoljeni trije kardinali-reditelji preiščejo vso palačo, da bi se ne bil kdo skril, pregledajo vsa vrata, da li so dobro zaprta. Volitev se vrši navadno z glasovanjem po listkih; potrebna pa je za izvolitev dvetretjinska večina navzočih. Kardinali se zbirajo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, toliko časa, dokler se za eno ime ne doseže dvetretjinska večina. Glasovnica ima zgoraj napis : „Ego časopisje občudovanje nad osebo Leona XIII. Soglasna je sodba avstr ijs kega-nemškega časopisja o zaslugah in vrlinah Leona XIII. Nič manj, kot avstrijski listi, ne občudujejo nemški protestantski delovanja in vspehov Leona XIII. Slovansko časopisje, posebno rusko in češko, soglasno proslavja Leona XIII. kot velikega prijatelja Slovanov. „Krojaška zadruga". V številki z dne 15. julija očita na-prednjaški list »Centralni posojilnici1*, da je dobila vse blago »Krojaške zadruge11, ki je med brati vredno 120.000 K, in za katero bi se na javni dražbi dobilo gotovo 85 000 K, za sramotno ceno 55.000 K. »Krojaška zadruga11 je imela torej škode 65.000 K. V svoji številki z dne 22. julija pa pravi isti list: »Zdaj, ko vemo, da je znašala cenitev komaj 44.032 ii, je slika o položaju v »K z.11 veliko strašnejša**. — List bi moral reči: »Zdaj, ko vemo, da je znašala cenitev komaj 44,032 K, radi priznavamo, da »Centralna posojilnica11 je postopala velikodušno, ko je ponudila za to blago za 11.000 K višji znesek, namreč 65.000 K, ter radi popravljamo s tem krivico, katero smo jej storili s svojimi trditvami v številki z dne 16. julija11. Ali napredni list tega ni storil. »Centralna posojilnicau je prevzela, kakor smo že poročali, vse dolgove in imetje (hujše in boljše) »Krojaške zadruge11 in je s tem dosegla dvojen namen: prvič, da je ona za svoje tirjatve zavarovana, drugič, da je »Krojaški zadrugi11 ohranjena možnost, da dobi potrebni denar za izplačevanje vplačanih deležev. Topa »naprednjake11 strašansko peče, ker hoteli so: 1. da »Kroj. zadr.“ popol- N. Card. N.“ (Jaz N. kardinal N.), na spodnjem koncu pa mora vsak kardinal zapisati kako geslo in dostaviti številko, ki jo je dobil od voditeljev konklava. Na sredi glasovnice pa se zapiše ime kardinala, katerega kdo voli: Jaz kardinal N. volim za papeža gosp. kardinala N. Nato se gornji in spodnji rob glasovnice tako na znotraj zganeta in zapečatita, da je ime volilca in njegovo geslo skrito; vidi se torej samo ime tistega, ki ga kdo voli. Glasovnice polagajo kardinali posamezno v kelih, ki stoji na oltarju, ter obenem prisegajo, da so volili tistega, katerega smatrajo za najsposobnejšega. Nihče ne more dati glasu samemu sebi. Ko so vse glasovnice oddane, jih skrutatorji vzamejo iz keliha, prebero in nanizajo na nit; potem se rezultat kon-statira. Ako nihče ni dobil dveh tretjin glasov, lahko nastopi acces, to se pravi, vsak kardinal, ki je dobil kak glas, ga sme odstopiti drugemu in mu tako pomagati do zadostne dvotretjinske večine. To se izvrši po posebnih listkih. Ako kdo ne mara svojih glasov prepustiti drugemu, zapiše na listek: Nemirii — (nobenemu). Če se vkljub temu ni dobila dvetretjinska večina, se glasovnice zga-nene in zapečatene, sežgo. Primeša se jim nekoliko vlažnega sena; temni dim, ki se pri tem kadi skozi poseben, Rim- noma pogine; 2. da pri tem trpi »GenIr. poBoj.“ kolikor mogoče veliko škode; 3. da blago »Kroj. zadr.M preide po sramotni ceni v roke »naprednjaškega11 zasebnika; kajti po mnenju »Sočinih*1 »napred-njakov** je »vsaka zadruga le cokla na narodnem vozu (ako ni v »naprednjaških11 rokah), dočim je rastoče število trgovcev in obrtnikov neoporečen dokaz, da se bližamo srečnejši bodočnosti11. Naravno je tedaj, da »Sočini1* »naprednjaki1* so nasprotniki zadrug (ako niso v njihovih rokah, kakor n. pr. konsorcij gostilne pri Jelenu), a so za to, da si pojedinci pomagajo do boljšega položaja (Gabršček, Konjedic, Medved). Iz tega je spoznati, zakaj so „na-prednjaki** proti »Centralni posojilnici11 v njenem nastopanju napram »Krojaški zadrugi**, ^katero hoče rešiti, in so pa vneti za transakcijo, kakor jo jo nameraval g. Medved, v prvi vrsti pa za konkurz. Kakor piše »naprednjaško** glasilo v številki z dne 22. julija, ponudil je g. Medved meseca januarja »Kroj. z.“ za blago, katero je sam cenil na 80.000 K, znesek 70.000 K; privoščil si je torej samo za to, da sploh kupi, dobiček v znesku 10.000 K. Pri tej kupčiji bi plačal iz svojega žepa 20.000 K, ostalih 50.000 K, naj bi mu npala »Centr. pos.“ Poštetih 70.000 K bi se tako obrnilo, da bi se naprej plačali večinoma židovski upniki, kateri so imeli tirjati za blago znesek 75.000 K. S tem obrtniki, ki so »Sočinemu1* člankarju (prirastli na srce, bi se bil g Medved pogajal za izdaten popust. Kar bi tako dosegel, plačal bi (po odbitih 5,000 K) »Centr. pos.“ na račun njene tirjatve od 42.000 K. Kar bi tako dosegel g. Medved pri pogajanju manj od 47.000 K (za 5.000 K so presegale tirjatve fabrikantov ponudbo g. Medveda, in 42.000 Kje bila »Kroj. zadr.11 dolžna »Centr. pos.“), to naj bi trpela »Centr. pos.“ in vsi vplačani deleži naj bi bili zgubljeni. Ta način Ijanom dobro znani dimnik, naznanja, da je bila volitev brevzspešna. Ako se je dosegla pri volitvi dvetretjinska večina, mora izvoljenec povedati, katero geslo je rabil. Glasovnica z dotičnim geslom, se poišče ter se odpre, da se konštatira, da si izvoljeni ni dal samemu sebi glasu, kar je strogo prepovedano. Nato se glasovnice sežgo, in ker dajo le malo belega dima, je to znamenje ljudstvu, da ima katoliška cerkev novega poglavarja. Ko se je volitev izvršila, eden izmed kardinalov glasno zakliče izvoljen-čevo ime. Ako je navzoč, se drugi odmaknejo nekoliko od njega; s tem naznanijo, da jim ni več enakovrsten. Nato stopijo kardinal-dekan, prvi kardinal-mašnik in prvi kardinal-dijakov z naceremonijari-jem k izvoljencu in ga vprašajo, če sprejme kanonično izvršeno volitev. Izvoljenec se vrže na kolena in moli nekaj minut. Potem izjavi, da sprejme izvolitev in obenem imenuje ime, katero hoče nositi kot poglavar cerkve. O vsem tem se takoj sestavi in prebere zapisnik. S trenutkom, ko izvoljeni sprejme izvolitev, dobi popolno oblast nad vso cerkvijo. Nato spremljajo prvi kardinali dijakom novega papeža pred oltar, kjer sanacijo (?) imenuje »Sočin1' Plankar boljši od zgorej navedenega, vpeljanega po »Centr. pos.“, ker g. Medved bi bil boljše izvlekel „K z.u iz mlake nego g. Hribar, ki delaje v zmislu „Centr. pos.11 Človek ne v<\ kaj bi si mislil, ko čita tako gorostasna nasprotja in prerekanja v »naprednjaškem11 glasilu. Ta pride še lepšo. V številki z dne 18. julija pravi „Soča“, da najboljši konec bi bil k o n k u r z, na kateri bije od januarja naprej neprenehoma, katerega zahteva njen lastnik celo v formalnih vlogah na sodno oblast. Kaj je konkurz? Oddaja blaga za podpolovično ceno, zguba vplačanih deležev, doplačevanje jo,Ti8tva v polnem znesku. To .e po mnenju »Sočinegau član-karja najboljša rešitev. Verujemo mu, ker v zmislu njegovih nazorov je vsaka zadruga le cokla in čim korenitejše ae iztrebi, toliko bolje. Ona rešitev, ki prejme za-drnžnike najhuje, konkurz, mn je najboljša rešitev; ona, ki daje zadružnikom največ upanja, da pridejo do svojih deležev, kakor jo je uvedla »Centr. poa.M pa najslabša. Popolnoma prav — po njegovih zadrugam sovražnih nazorih. Tako blebetanje »naprednega11 glasila jo le izrodek pasjih dni, ki pritiskajo na možgane njegovega člankarja. Trdijo, da niso klicali v Gorico g. Medveda; a vsemu svetu je znano, da so klicali najprej g. Trčka iz Ljubljane, kateri se vabilu ni odzval, in da so napredni kolovodje predstavili g. Medveda odbornikom »Krojaške zadruge,11 Z resnico ni »naprednjaško» glasilo nič kaj v prijaznih odnošajih. Pravi namreč v številki z dne 22. julija, da »Centr. pos.“ je tožila 166 najbolj zvestih »ku-povalcev” »Krojaške zadruge". To pa ni res; kajti »Centr. pos.“ ni tožila do današnjega dne niti enega kupovalca »Kroj. zadr.“, pač pa je zarubila zneske, katere so bili nekateri kupovalci dolžni »Kroj. zadr.“, tako da oni zneski so prisojeni »Centralni posojilnici11 na račun dolga, ki ga ima pri njej »Kroj. zadr.“ »Napredno11 glasilo je bilo previdno, da govori o kupovalci h, ne pa o plačevalcih; kajti vse drugo je blago knpiti in kupljeno blago plačati. Mnogi »naprednjaki*1 so pridno kupovali, pa slabo plačevali blago v »Krojaški zadrugi.11 »Napredno" glasilo povesi oči kakor sramežljiva devica ter pravi v številki z dne 18. julija, da veliko dolžnikov je bilo krivično toženih in da »Kroj. zadr.u je imela s tem mnogo pravdnih stroškov; zamolči pa ime tistega »naprednjaka11, ki pošilja svojega hlapca okoli dolžnikov, da jih pripravlja za sodne izjave, ki so združene fč stroški za »Kroj. zadr.“, in onega pisarja, ki je že naprej žugal, da hočejo prouzročiti »Kroj. zadr.“ nepotrebnih stroškov. Potem pa trdijo »neprednjaki-, da ne delajo proti »Kroj. zadr.11, oni »naprednjaki11, ki so vložili zoper njo tožbo in prošnjo za rubež ob času, ko je vo-Ijala za insolventno, katero je bilo mogoče rubiti in gnali v konkurz, ako ne plača, in katero je bilo mogoče ovaditi v namen kaznovanja, ako plača. Jezo se penite, ker je »Kroj- zadr.11 našla varno zavetje v »Onlr. posoj.M in zopet opravi kratko molitev. Potem ga peljejo v zakristijo in oblečejo v papeški ornat, namreč bel talar, rudečo z kožuhovino obrobljeno mozzetto in veliko štolo. Nato se postavi nosilnica pred oltar v volitveni kapeli; novi papež sede vanjo in sprejme prvo poklonitev kardinalov s tem, da mu poljubijo roko in ga dvakrat objamejo. Nato kardinal-kamer-lengo natakne na prst ribičev prstan; za njim pristopi prvi kardinal dijakon, in si izprosi dovoljenja, da sme volitev javno proglasiti. Ko je dobil dovoljenje, bo poda v slovesnem spremstvu iz kon-klava na balkon bazilike sr. Petra in naznani glasno v latinskem jeziku. Naznanjam vam veliko veselje: papeža imamo v osebi Eminence preč. kardinal N., ki si je dal ime N. Po razglasitvi podeli novi papež prvikrat blagoslov Urbi et Grbi; nato je druga poklonitev v sikstinski kapeli in naslednji dan tretja, javna, h kateri imajo pristop tudi škofje, prelatje in plemiči. Ako izvoljeni še ni bil škof, ga kardinal-dekan posveti v škofa po posebnem obredu. Navadno je na naslednjo nedeljo ali praznik Blovesno kronanje s trojno papeško krono. Od dneva kronanja še le datirajo papeži svoj pontifikat. katerega je ne morete pregnati. Vaša jeza zadrugi nič ne škoduje; a Vam nič ne pomaga. Podobni sto psu, ki bi rad grizel, a je pripet na verigo in ne moro škodovati. Politični pregled. Državni zbor se snide koncem septembra, če so na Ogrskem ne pojavijo novi zapletaji. Novi skupni finančni minister. — Za skupnega finančnega minislra in upravitelja Bosno in Hercegovine jo mesto Kallay-a imenovan dosedanji avstro-ogrski poslanik v Atenah pl. Burian. Nevspeh našega trgovinskega ministra. — Trgovinski minister, baron Call, podal bo je prejšnji teden v Budimpešto, da bi izposloval tam nekatere spremembe v carinskem tarifu, ki so na veliko škodo avstrijskih polje- ir. živinorejcev, a dosegel ni nič in povrnil se je na Dunuj, ne da bi ae namenjene obravnave z ogrsko vlado niti pričele. Češki narodni zbor se snide prve dni prihodnjega meseca. Na njem bodo zastopani vsi krogi Češke, Moravske iu Šlezije. Povodom tega zborovanja se pa snidejo v posvet mladočeški zaupniki, ki natančno določijo taktiko, ki naj bo merodajna za češke državne poslance v jesenskem zasedanju. Položaj na Ogrskem je še vedno zamotan. Obstrukcija je na dnevnem redu. Te dni je govoril zbornični predsednik grof Appony. Izrekel se je, da morajo Mažari dobili za svojo vojsko mažarski poveljni jezik. To zahtevajo tudi obstruk-cijonisti. Razlika med njimi in grofom Apponyjem je le v tem, da prvi zahtevajo da se mažarščina takoj uvede v armado, dočim je grof Appony mnenja, da sedaj ne kaže staviti do krone take zahteve. Kakor je razvidno, so vsi Mažari jednaki v svojih zahtevah. Dogodki na llrvatskem. — Na prometni zgradbi v Zagrebu so mesto mažarakega napravili nepostavni dvojezični napis, seveda mažarski na prvem mestu. Občinstvo je zopet vznemirjeno radi te nepostavnosti. Čudno je, da Mažari tudi r najnovejšem času navzlic tolikemu odporu hrvatskega naroda z vso silo širijo mažarščino po železnicah in poštah na Hrvatskem. Izdajajo raažarske vožnje rede, rabijo mažarske tiskovine, vsa hrvatska imena bo ponaažarili ter postavljajo hrvatsko ime le še v oklepe. Vse te nepOBtavnosti vznemirjajo narod, pa se je bati hudih nasledkov, kajti med narodom hrvatskim še vedno vre. Volivci okraja Biškupec so poslali dosedanjemu svojemu zastopniku maža-ronu grofu Bombeles-u nezaupnico, v kateri ga znatna absolutna večina volivcev poziva, naj odloži mandat. Po raznih krajih Zagreba je policija našla več dinamitnih patron in bomb. Policija je že mnogo sumljivih ljudi zaprla, a krivcev teh atentatov ni mogla zaslediti. Radi pokritja Btroškov pri vojaških posredovanjih povodom zadnjih nemirov so se že pričela pogajanja. Občine se branijo plačati stroške ter pravijo, da je bila vojaška pomoč nepotrebna. Dogodki na Srbskem. — Te dni se vrše na Srbskem po raznih krajih občinske volitve, ki so pa tudi jako burne. V Beligradu so se občinske volitve izvršile sicer mirno, in je bil za župana izvoljen prof. Gevinič. — Do krvavih izgredov je pa prišlo pri občinskih volitvah v občini Pridvarice. Dvanajst oseb je bilo celo ubitih. Vlada se v volitve prav nič ne vtika in prepušča strankam popolnoma svobodno roko. Najhujši boj vlada seveda med liberalci in radikalci. Kdo vlada v katoliški Franciji. — V Franciji divja silovit boj proti vsemu, kar je katoliškega bodisi v cerkvi ali zunaj nje. Vsakdo bi mislil, da je ta republika najbolj framasonska dežela na celem svetu. In vendar je izmed 40 milijonov prebivalstva le 26.000 framasonov. In ta peščica ljudi vlada in strahuje celo deželo, ker ima framasonstvo v rokah vlado in parlament V sedanjem mini-sterstvu se nahaja med dvanajstimi ministri ravno osem framasonov. Od ostalih ministrov so menda trije tudi fra-maaoni. Razun enega bi bila torej framasonska vsa vlada katoliške Francije. Pa tudi v parlamentu ni mnogo bolje. V obeh zbornicah je nad 400 framaaonakih poslancev. Dopisi. Iz Krna. -- Najpreje naznanimo s lužnim srcem, da je dne 21. t. m. umrla v Trslu velika dobrotnica našo cerkve, Marijana Gregorčič. Ona je vzbudilH misel, da se sezida viša cerkev, in ona jo največ pripomogla, da se je ta misel tudi uresničila. J«ko jo želela, da bi videla dogotovljeno in blagoslovljeno cerkev ~ pa Bog jo jo prej poklical k sebi. Bog ji daj večni mir in pokoj! Bog ji plačaj dobrote, ki nam jih je izkazala I Kakor smo zadnjič naznanili, bo naša nova cerkev slovesno blagoslovljena dne 19. avgusta in sicer so bodo slovesnost tako-le vršila: Ob 10. uri do-loludne blagoslovljenje cerkve, potem pridiga in po pridigi peta sv. maša z blagoslovom. Popolmlne se bo v slovesni procesiji prenesel nov križev pot v cerkev, ker ga bo preč. pater frančiškan blagoslovil in potem bodo pete litanije. Po dokončani cerkveni slovesnosti odšli bodo turiBti v planinsko kočo ali v planino »Zaslap11, kjer bodo prenočili. Zvečer zažigali bomo umetne ognje in spuščali rakete, kar so bode posebno lepo videlo s planin. — Sliši se, da mnogi pravijo: rad bi šel k slovesnosti v Krn, pa lačen in žejen ne maram biti. No boj se prijatelj, tudi za želodec bode preskrbljeno! Gostilničar z Libušnjega postregel bo tisti dan lačnim in žejnim. V slavnoznani „Pomolnviu hiši oziroma pod kozolcem se bo vsega dosti dobilo. Kdor bo zadovoljen s kavo ali golažem, sč salamo ali pršutom, s sirom ali kruhom, z vinom ali pivom, obrnil se bode kar pod kozolec in vsega bo dobil. Kdor bi pa rad imel popolno kosilo (3 jedi), ta bo pa moral že iti v hišo, da se bo tam okrepčal. Da bi pa gostilničar vedel za koliko oseb kosila pripraviti, prosi vse častite goste, ki bi radi tisti dan v Krnu kosili, naj mu blagovolijo to na dopisnici naznaniti vsaj do 16. avgusta. Naslov: Matija Sivec, gostilničar na Li> bušnjem, p. Kobarid. — Torej še enkrat: Prid’ vrh planin, nižave sin I S hribov. — Posebno uguja mi pod Krnom; čisti, skoraj planinsko fini zrak in lepota kraja mo vnovič in vnovič vabita z vso silo. Med tem pa, ko narava človeka opaja in očaruje ai želi srce tudi drugače nekaljenegt užitka. Kako dobro dG človeku, ako nahaja v lepem, vabljivem kraju tudi dobro, nepokvarjeno ljudstvo; in t&ko je, hvala Bogu, pod Krnom. Tjekaj je do zdaj zaman stegovala kriva lažikultura svoje strupeno kremplje. Vendar zdi se, da poštenost ljudstva nekaterim prav nič ne ugaja, in to zlasti slaroznanemu g. Vrtovcu iz Tomina ne. Na Dreženci imajo, kakor znano, procvitajočo dekliško »Marijino družbo11, in ker ni drugod dobiti primernega prostora za družbine shode, zato je tamošn i g. kurat naprosil c. kr. okr. šolski svet naj prepusti v ts namen šolsko sobo, kar se mu je tudi drage volje dovolilo Postavil je s privoljevjem v šoli tudi krasno Marijino soho, ki je primerno zakrita in zaprta. Tamošnji g. učitelj se ni čutil radi tega nič oviranega v šoli — soha mu ni bila kar nič na poti — pač pa je bila na potu g. Vrtovcu bivšemu učitelju, dasi nima v šoli nikdar nič opraviti, in je zanj vse eno, če bi tudi privalili vanjo največji sod. Ako je g. Vrtovec čital zadnje čase časnike, ve, da se je na Dunaju liberalni občinski svetnik Orel pritožil na upravno sodišče radi podpore občine Katol. šolskemu društvu ; ako vč to, vč tudi, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo, in sicer mej drugim iz preprostega vzroka: Kot katoličan nima namreč pravnega povoda do tožbe, ker se ni mogel čutiti Kršenega, oškodovanega v svojem pravu ali z drugo besedo: Ako si katoličan, je nemogoče, da bi se mogel pritoževati proti podpori v korist katoliškemu šolstvul Torej, g. Vrtovecl Vi ste katoličan, zato ne morete napadati in ovirati nravnega napredka, ampak le veseliti se ga; ako pa niste katoličan, povejte, kaj ste! — Mej drugim bi bilo tudi opomniti, da bi se v šolah na Drežnici in v Libušnjem lahko poučevalo tudi petje, in da napravlja mučen ulis, ako se pri izključno šolarskih mašah nič ne poje. Na svidenje, Podkrn ! Turist. Z Anhovega. — Naši vrli dolinci na Kanalskem so kaj izvrstni svi|orejci, Ako bi no bila prišla slana ravno ko jo pognalo murvivo perje, bili bi gotovo povsem zadovoljnejši, kakor so bili, ker kljub tej nezgodi so pridolali sojo tu pa lam vendar kaj ga leto? Seme sta jim preskrbela gg. Jožef Velušček in Jožef Medvešček iz Anhovega, katerima gre vsa čast in hvala, da sla preskrbela izvrstno seme. Škoda, da jo bilo letos od vseskozi neugodno vreme. Toliko pa je dokazano, da nobeno drugo letošnjo seme ni obrodilo toliko kakor ravno ono v naši dolini. Sam gospodar tega semena, kateri je prišel osebno v naše kraje, so je čudil, ker jo vedel da letos sta nam škodovala slana in neugodno vreme, ter je bil z našimi vrlimi dolinci radi njih poštenosti popolnoma zadovoljen, in obetal, da bo poslal v prihodnje dvojno semo, katerega edno prav hitro obrodi. Omenjeni goa-™dar semena je pri tej priliki tudi poučeval omenjena oddajalca semena v sviloreji ter se od nas prav zadovoljen poslovil. I)ol'ncem priporočamo žo za naprej to izvrstno seme sviloprejk. Iz Ilima, 26. julija 190;}. — Tema je sinoči že precej časa pokrivala prostrani Rim, ko jo proti deseti uri zvečer tožno zvonenje iz vatikanskih lin naznanjalo svetu, da so velikega Leona položili v vatikanski baziliki k počitku, ki naj bi ga vžival lam nad grobom svetih apostolov-prvakov vsaj za eno lelo dni. Kakor da bi počival angolj miru, tako je ležal tri dni na odru v kapelici, kjer se drugače nahaja Najsvetejše. Od vseh slranij so ae zbirali tisoči in tisoči na trgu sv. Petra, da bi od tukaj šli še enkiat v baziliko in so mogli tam pošlo viti od umrlega očeta. Tam jo počival na odru; niso ga krasilo ne palme, ne cvetke, ne kako zelenje; niso ga dičili ne grbi, ne zaslave, ne kaki drugi okraski. Nad vse priproslo je bilo vse; samo nekaj sveč je gorelo krog njega, in njegove Blraže so mu slale ob strani, drugega ni bilo nič. Toliko večji pa je bil vtis na srca onih, ki so v nepretržnem toku nemo, «6 solzami v očeh, korakali dalje in se poslavljali od mrtvega glavarja katoliške cerkve. Zaman si sedaj iskal smehljaja okrog njegovih usten — ustno so bile zaprte; zaman si iskal tistih očij, čijih ogenj je dajal vsemu njegovem obličju toli čudoviti čar — oči, so bile zaprte; in njegove roke, ki so vedno delile le blagoslov in se toliko trudile za blagor človeštva, so bile sklenjene na prsih_______ Leon je bil mrtev! — Kako težko je bilo to verjeti! Kdo bi pač hotel verjeti, da je mrtev, ko so ga vendar vsi tako ljubili ? Kogar pa srce ljubi, tega noče imeti mrtvega, in noče verjeti, daj6 umrl, četudi je že mrtev. In našega Leona so ljubili vsi, zato , je novica o njegovi bolezni tako bolestno zadela ves katoliški svet. In ves svet je obračal za njegove bolezni svoje oči le v Rim; nakrat je bila pozabljena zločinska noč v Belemgradu; končalo se je govoriti o pomenu volitev na Nemškem; pozabilo se je, kako sijajno so Angleži sprejeli predsednika francoske republiko v svoji sredi. — In ko je naš Leon umrl, tedaj so zaplakali oni, ki so ga ljubili; a i drugi so se sklonili žalosti in spoštovanja pred njim. V znak žalosti so se zapirale vsepovsod prodajalne v Rimu; odpovedali se za isti popoldne i v Rimu i v vsej Italiji koncerti, veselice, zabave. In iz Italije so je razširila žalost na vse strani sveta. Vse je obstalo in se sklonilo pred smrtjo Leonovo: poganska Japonska je izrazila svoje sožalje; izrazila je je mohamedanska Perzija, razkolniška Ru- | sija, protestantska Nemčija, anglikanska Britanija; izrazile so je vse katoliške države in vsa Amerika in ves svet. Da, sožalje k smrti Leonovi je v polnem pomenu besede svetovno! Ni še bilo v zgodovini podobnega dejstva. In zakaj vendar žaluje ves svet, da je Leon umrl? Zakaj se klanjajo njegovemu duhu celo take sile, ki drugače besno napadajo vse, kar je v zvezi s papeštvom; ki imajo drugače le prezir in zasmeh za vse, kar je katoliško ? — Svet čuti, da je izgubil v Leonu moža, ki so nad vse redko sejani v svetovni zgodovini; moža, velikega po duhu in velikega v značaju; moža, čegar življenje je bilo p posvečeno le velikim, vznesenim, vse člo- >; veštvo in dolge dobe obsegajočim idejam, Leon je delal in se trudil in se žrtvoval za blaginjo in srečo vsega človeštva; zato se človeštvo čuti vezano napram njemu; zato tisto čudovito, popolnoma nepričakovano sožalje s katoliško cerkvijo od strani poganov, mohamedancev, razkolnikov, krivovercev in celo sovraž' nikov.... Dolga stoletja žo ni priznaval nvel [ inli sijajno pomena, ki ga ima papeštvo človeštvo, kakor ga priznava le dni. k |)h, Rim, a le papežev Rim je Se vedno I srcdiSče sveta! Kdo se pač zmeni sedaj, I da je Rim tudi prestolnica zedinjene I llttlije? Kaj je vendar v Rimu laški kralj I v primeri z glavarjem katoliške cerkve? I Mislili so sicer, da, njeni sovražniki, da j j)olisnejo papeža popolnoma v ozadje, I ako spravijo laškega kralja v Rim. Toda nihče se ni Se tako kruto zmotil, kakor so se zmolili oni. Mari se svet ne čudi že, ko gleda čudno prikazen, da stanuje laSki kralj prav za prav le radi tega v Kirnu, da morejo vladarji, ki niso kalo-' liSko vere, čijih predniki že stoletja ali celo nikdar niso videli Vatikana, dobiti priložnost, iti k papežu ter se mu pokloniti V Kar so je zdelo nekdaj nemogoče, to se godi sedaj. Nemški prolestansk: cesar je ponosen, da sme imenovali umrlega Leona svojega osebnega prijatelja. In vsem jo še znano, kako cesarsko sijajno je nastopil tu v Rimu, ko se jo vozil v Vatikan, da so lam pokloni glavarju njemu tuje katoliške cerkve. Tak preobrat je povzročil umrli Leon I /ato strmi svet nad modrostjo in veličino njegovega duha. Na vbeh poljih je znal vedno nastopiti le taka pota, ki so bila v sedanji dobi najprimerneja za razširjanje in povzdigo svete cerkve. (Konec pride.) Pogreb sv. očeta. V soboto zvečer ob 7. uri so položili sv. očeta Leona XIII. k večnemu počitku. O poludne morali so zapustiti vsi ljudje, katerih je bilo na tisoče, cerkev sv. Petra, v kateri je bilo izpostavljeno truplo sv. očeta. Koj ko so šli vsi ljudje iz cerkve, zaprli so vrata in pričele so se priprave za pogreb. Na raznih krajih po cerkvi bo bili razpostavljeni papeževi vojaki. Ko so bile dokončane vse priprave, odprli so vrata sa-kristije, pred katerimi je čakalo nad 3000 oseb, katerim je bil uhod s posebnimi listki dovoljen. Bile so te osebe iz najodličnejših stanov, posebno je bilo mnogo senatorjev in drugih visokih dostojanstvenikov, kakor tudi dam iz najodličnejših rimskih družin. Kardinalov je Jbilo 45, ki so se razpostavili v koru. Priola sta tudi zdravnika Lapponi in Mazzoni, kakor tudi več sorodnikov pokojnega sv. očeta. Na to so prišli diplomatični zastopniki vseh držav in mnogi rimski pa-triciji, ki so zavzeli prostor na tribuni, ki je bila nalašč v ta namen postavljena. Obredi bili so jako kratki. Ko se je truplo sv. očeta še jedenkrat blagoslovilo, pristopil je monsgr. Cagiano in je pokril pokojnikov obraz z belim pajčolanom. Za njim je pokril truplo monsgr. Riggi z rudečim svilnatim pajčolanom. Na to je pristopilo šest stražnikov, ki so vzdignili truplo ter je položili v leseno cipresno krsto. K truplu so pridjali tri mošnjičke, v katere so položili v vsakega po 26 kosov zlatega, srebrnega in bakrenega denara, t. j. po toliko kosov, kolikor let je pokojni papeževal. Zraven teh mošnjičkov so položili v krsto tudi razne spise o smrti in življenja pokojnikovem. Na to so krsto pokrili in zapečatili s tremi pečati. To cipresno krsto položili so v 400 kg. težko svinčeno krsto, na kateri so bile urezane besede: Ta počiva papež Leon XIII. Potem ko se je to zgodilo, prebral je notar vatikanskega kapiteljna neki dokument, v katerem je bilo zapisano vse, kar se je godilo s pokojnikovim truplom, od njegove smrti pa do pogreba. Ko so zapečatili tudi to svinčeno krsto, položili so jo v tretjo javorjevo krsto, na katere pokrov je bil vtisnjen grb papeža Leona XIII. Na to je sledil še jeden blagoslov in kardinali napotili so se proti rakvi, kf je imela vsprejeti pokojnega Leona XIII. Ko se je polagalo trnplo v rakev, peli so pevci psalm „Benedictus Dominus Deus Urael11, vsi ostali pa so pri ti priliki pokleknili ter molili. S tem se je končal obred, in navzoči so polagoma zapustili baziliko. Novice. Maše zadušulce za sv. očeta. — V ponedeljek in torek ob 10. uri ata bili slovesni sv. maši zadušnici za sv. očeta Leona XIII. V sredo ob 10. uri je daroval v stolnici prevzv. knez-nadškof slovesno sv. mašo zadnšnico. Udeležili so se je zastopi raznih oblastnij. Mesto si je ta dan nadelo žalno lice, in skoro vse hišo ho bilo okraSono s črnimi zastavami in proprogami. TTTTOr iirtT' 36' ^plli^ne, namreč v"?!asu ko "ho 'jfl‘vrSlla sloVbsna zaduSnica v stolnici, ho bilo vse. pr0-____________________________ »Centralna posojilnica*4 v Gorici uraduje od 1. avgusta naprej: od 8. zjut. do 1. pop. ***** *********** srni jako od lepote in dobrote Tvojo obleko. Kje vondiir Ti kiijiujes tako krasno blago? Povoj mi vendar! Očarana Gosposka ulica štev. 7. katera tvrdka ima največjo zalogo le vrste v Gorici. Kako je li lo mogoče, saj sem vendar čilala v nekem listu, da nima ,,krojaška Zalil nipi“ ni kakega blaga več. Pojdi, pojdi in ne veruj vsake reči; prepričaj se sama in iznenadena bodeš, ko zagledaš isto založeno tako velikansko z blagom, da bodeš kar strmela. Tu ti leži na razpolago izvanredna množina raznega blaga za vsaki spol, in za vsaki letni čas, kakor krasne Zephvrje, batisle, perkal, svile, Oxfort, Pitpie, vsakovrstnega volnenega blaga, moško sukno po vsakej ceni in izberi. Tam ilobiš bogato l/ber vsakovrstne«« blaga, /.»neveste jako veliko zalogo perila, kakor platna, Chilfon, prtcniiu*, hlaČeviuc, volnene odeje, kovtre. žepne rute itd, Tam dobiš tudi vse b'ago prejšuiili sezon pod lastno ceno. Videla sem tam tudi krasne vzorce že naročenega blaga za jesenski čas. Na zahtevo se pošiljajo uzorci brezplačno. Cene so tako nizke, da se je čuditi, seveda tudi stalne. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš radovoljna! *******************************M* ? !! P O Z O E !! kateri boleka # na žflmlii in m Itium, Ji daje gotovo pomori in po vrača izgubljeno zilzavje mr edino prava "^f Germanova zdravilna življenska esenca katera j(* nenadkriljivo sredstvo in deluje /. največjini iispvbom pri vseli želodi Ih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna ote ' lina, napihovanje, p drlgovapje, gaga, zlatenica, omotica, glavobol,krč itd. (Jermanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in složnim boleznim, proti hemoroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vso nečisto sokove iz krvi Germanova življonska ese ca odganja zaostalo vetrove in neznosno glisto, a s tern. da povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donuša n go k (»kropljenju telesa Germanova življenska esenca je pomagala že več Ijiul I-Sri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se p.unoči več nadejali niso. Germanova živ Jonska osenca se pripravlja iz blagodelujočib. povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemali. (lena steklenici I K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse nuročbe naslavljajo K. Germana lekarna „pri črnem orlu“ v Belovaru, Hrvatsko. V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke: Lje-karna k „crnom orlu" K. Germana u Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo žlvljensko esenco; ako pn li se ponudi druga, za katero bi se trdilo, da jc boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. Q Pozor! Pozor! Q v: Na prodaj je belo in črno briško, vipavsko, furlansko in istrijansko vino. Odpošilja se na vse kraje v sodčkih od 56 litrov naprej. Postrežba je točna. Se priporoča s spoštovanjem rr\ v Toros, Via del Ponte Isonzo hšt. 6. ^________________Gorica._____________ Anton Krušič priporoča svojo krojaško delavnico v Gorici, v Vrtni ulici št. 20. Josip Viktor Toffoli v Gorici, vin Teatro št. 20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 Corfti ... kr. 56 „ boljše „ 44 Bari .....60 dalmatinsko „ 48 Lucca ... „70 istrijansko . „ 66 Nizza • . . „80 !&Š.i N'* Gorica, ^ Gosposka ulica š. 7, Y l priporoča svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadr\je no- 'faiM S f vosti okraskov za oble-ke, rokavice, nogavice, pajčolane, solčnike, dežnike, trakove, pasove, predpasnike, vse potrebščine za šivilje. Zaloga na'bo(jšega perila /a gospode in gospe. Zaloga raznovrstnih trakov itd : .,, .///////////////, V////iV) Prosiva zahtevati listke! F o ■d rt & rt 0 o a o u M u o M O to i JSLmmJL Naj večja trgovina z želez jem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vic stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn.. Opozarja na svojo boguto izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. _ _ Pocinkana iica na vinograde po jako nniianih cenah f Pozori Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove nmerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. II F i F h3 o M o 9 o tr o 0 o 0 (O 3 P O. ® i D Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lasni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah A. Mavrič, kroj. mojster. ijjj Teodor Slabanja, jjj srebrar, jftnton Jon, klobučar in gostilničar v Semenišk ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tud z jako ukusnimi jedili. Postrežba ir cene jako solidne. > S 3 v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča pročast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tein, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod Kt naročevalec sam lahko določi. I ter k lemu potrebni prostori se oddajo y ii a Jem za časa gradbe bohinjske železnice. Gostilna je na najugodnejšem prostoru, ter brez konkurence. — Natančneje se poizve pri Avgusti Gabrijelčič v Avčah. Prosiva isbterati listke! I Pašti, makaronom itd. pravi se po slovensko testenine. Najboljšim testeninam pa se pravi Ilirske testenine Gospodinje! Ne zahtevajte tedaj po prodajalnicah paste, ampak „1 lirskih testenin'1, katere se vdobe v škatlah po \ in po '|* kg.