I ! POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-zalozniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 8,5 am. dolarja. Bancm račun 65-KB-1-1S1. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. koper — 20. decembra 1957 Posebno pozornost je razprava posvetila tudi knjižnicam, ljudskim in mladinskim univerzam ter zelo plodnemu vzgojnemu delu SZDL, sindikata, Zveze ljudske mladine in društva »Svobode«. Osnovna značilnost, ki izhaja iz poročila in razprave, je ta, da je postala v ideološkem delu delovna fronta zelo široka, saj so raznotere oblike vzgojnega dela pritegnile zelo širok krog ljudi k ideološkemu izpopolnjevanju: člane ZK, SZDL, sindi- mi§ szatB*® Okrajni Svet za industrijo in obrt je na svoji prvi seji v ponedeljek v glavnem sklepal o vprašanjih okrajnega deviznega sklada in o investicijskih programih in poroštvih za nekatera podjetja, pred tem pa je podrobno razčlenil svoj delovni program. Kaže, da se bodo letos temeljito lotili vprašanja obrti, zlasti uslužnostne, ki je pri nas dejansko zelo pereče vprašanje. Sprejeli so tudi več ustreznih predlogov, Zavodu za plan in Okrajni obrtni zbornici pa so naročili, naj pripravita do prihodnje seje podrobne preglede o stanju obrtništva in predloge za izdelavo osnutka petletnega perspektivnega načrta za obrtništvo. V nadaljevanju seje so med drugim odobrili še trinajst investicijskih programov in sprejeli Proslave? Dneva JL1 Zveza borcev in Združenje rezervnih oficirjev koprske občine prirejata obsežno proslavo Dneva Jugoslovanske ljudske armade. 2e v soboto, 21. t. m. bo ob 16. tiri na Trgu revolucije v Kopru zbor obveznikov predvojašlce vzgoje, na katerem bodo razvili svoj prapor, ob 20. uri pa bo v gledališču slavnostna akademija. Sodelovali bodo moški pevski zbor, godba na pihala, recitator in folklorna skuoina koprske Svobode in pripadniki JLA. Vprašanje izbire in zalog blaga v naših trgovinah je bila osrednja točka dnevnega reda druge predloge za izdajo poroštev za investicijska posojila nekaterim gospodarskim organizacijam, kar bodo predlagali Okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev. Kako potrebna je ureditev pomola v Kopru, je bilo najbolje videti minuli teden, ko je morje ob izredno visoki plimi nekaj dni zapored prepravljalo razdejani vale,bran, na katerem dela pa le počasi napredujejo seje okrajnega Sveta za blagovni promet in turizem. Da bi mogli sprejeti določene ukrepe, so imenovali še posebno komisijo, ki naj pripravi natančne preglede o blagovnem in denarnem gibanju v našem okraju. Občinskim ljudskim odborom bodo med drugim tudi priporočili, naj posvetijo kar največ svoje pozornosti delu potrošniških svetov pri grosistih, kajti tudi v tem je treba iskati vzrok za slabo izbiro blaga •— grosisti se jih pač otepajo, ker si ne želijo kontrole. V nadaljevanju seje so sklenili priporočiti občinskim ljudskim odborom, naj izdelajo predloge oziroma poročila, v katerih gospodarskih dejavnostih, zlasti oblini, čutijo na svojem področju pomanjkanje, da bi mogli v takih primerih, če pri nas ni ustreznega kadra za to, povabiti podjetja iz drugih okrajev, naj na našem področju ustanovijo svoje podružnice. Veliko je bilo spet slišati na seji Sveta na račun domačih ribiških podjetij zaradi slabe preskrbe koprskega trga s svežimi ribami. Ponovno bodo morali opozoriti podjetja, naj se vendarle enkrat resno lotijo tega dejansko perečega vprašanja. Občinske konference LMS Po občinah koprskega okraja so te dni mladinske konference, na katerih mladinci obravnavajo svojo dejavnost v zadnjem letu in volijo nova občinska vodstva svoje organizacije. Več o delu mladine v našem okraju bomo poročali po okrajni mladinski konferenci, ki bo prihodnjo nedeljo v Kopru. ©fe rejstoesiji sieraewas JLM Kot da je bilo včeraj, se zdi človeku, ki je spremljal rojstvo in razvoj naše ljudske armade, čeprav je od 22. decembra v Rudem minilo že šestnajst let. Ko je naša domovina tedaj združila svoje napore in založila vse svoje sile, da se otrese tujega jarma, so naši delovni ljudje zamenjali kladivo in srp in knjigo za pu- ? T ■ ■ • - :: v. ■.v;:...^ SkO. O r OZ JO. 711S- -M ; mo odložili, do- kler ni bila naša dežela svobodna : in ga ne bom, \ /-C ^ . odložili tudi v , ' <, ^ , „ ■ miru, ker je tre- ! ' 1 % ba varovati ve- L, « - ' ^ like pridobitve siji Iw^p "^T^* •/ . velikega boja -i . TKL^W ^^ / pridobitve naše , gigantske Revo- ' , , ■ ' ' 'f T o-pa je v mi- * ■ : ■ ^ rv. naloga naše f z^m , -'" ^Ir ' . c ^ I ljudske vojske. ' ... J. ^¿^fM ■■'■■■ £ Ljudske v pra- vem pomenu besede. Ce katera, je naša. armada zrasla iz ljudstva in je tu zato, da ■varuje s tako težavo, s ta.ko ve-^ J «/^"Vf -"\ -J* likanskimi žrt- ■ | V ' ' vc.mi pridobljeno ■, L"*: svobodo, da va- V rv- v : ™.je našo gradi- • ■ ' ;lev, naso socia.- •'■:■ ïlr*--^"^Sl. ■■••■•••' Ustično deželo. Mï^ls^ît^S?^;^ "f "«•,. ma9a ze njen : :v — .:( fe-j ^ ,. . sloves, njena do- ¿f- Ï ' ¡1 kazana hrabrost ! ' ^ ..,.! in pozrtvoval- ■ ' *M nosL pa Uldi . , P- * : njen a dokazana Ji-^m pripravljenost in s&m ' obvladovanje so- ■ : \r dob ne vojaške :, r^-" ; • .- -v, MK Ugled nase ar- /> ms® IT1 te- \ _- i" i , • viclj-i tako na I i Vi| t:-/;' W i naši miroljubni ÊrtS»- t||/ v >( : > ^ politiki kot na 7inši trdnosti, in S •' l'W' . * s vojaški moči, ki ' ^ t je usmer jena na '"" obrambo dežele ■ " M pred morebit- .iâàsffiift.v»-»».;-,,- v w V ......... nim napadam od kjerkoli. Najvišje priznanje je naša dežela, naša. ljudska armada dobila v siietu, ko je bil odred JLA povabljen k sodelovanju v sklopu sil Združenih narodov pri varovanju miru na Srednjem vzhodu. Naši vojaki tamkaj častno izpolnjujejo svoje obveznosti in si služijo pohvalo svetovne javnosti, na terenu pa si pridobivajo prijatelje med ljudmi, ki so jim v stiski priskočili na pomoč. Za šestnajsti rojstni dan naše. ljudske armade vsem njenim pripadnikom iskrene čestitke in najboljše želje vse naše skupnosti! P/l Užice 'je pripeljala bombaž v Piran, Preberite več o tem na 4. strani Na svojem plenarnem zasedanju dne 13. t. m. je Okrajni komite ZKS v Iiopru razpravljal o ideološkn-vzgojnem delu. Iz referata in razprave je razvidno da so bili v zadnjem razdobju doseženi takšni uspehi, ki katov, mladine itd. Kazen tega pa je ZIv uspelo najti in vzgojiti precejšnje število ideološko zgrajenih in aktivnih kadrov. Rezultati, doseženi predvsem v ideološki vzgoji članov ZK z nižjo izo- nov ZK. Posebno razveseljivo sliko daje rastoče število marksističnih krožkov med mladino, zlasti po šolah in dijaških domovih. Prednjačijo v občinah Postojni, Kopru in Piranu. Tudi v zvezi z ideološkim dviganjem vodilnega kadra je imela komisija pri OK ZKS v Kopru nekaj posrečenih prijemov, saj je v preteklem obdobju postavila in utrdila ideološke komisije pri občinskih komitejih ZKS, poglobila delo predavateljskega aktiva pri OK ZKS in predavateljskih aktivov pri občinskih komitejih ZKS, organizirala redne razprave o konkretnih, aktualnih vprašanjih, organizirala in pomagala občinskim komitejem ZK pripraviti številne seminarje, pri občinskem komiteju v Kopru in Postojni pa celo neke vrste popoldanske partijske šole. Skupno je v vseh ideoloških komisijah 42 članov in 207 članov predavateljskega aktiva. Delovno predsedstvo skupščine okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Po končanih volitvah. se novoizvoljeni predsednik Ivan Mavsar zahvaljuje za zaupnico. O delu skupščine preberite še na 5. in G. strani povsem zasenčijo nekatere pomanjkljivosti v ideološko vzgojnem delu, čeprav so bile na samem plenumu v razpravi predvsem vprav te pomanjkljivosti in pa naloge, ki še stojijo precl člani ZK. brazbo in z novo sprejetimi člani kažejo, da je ideološka komisija pri OK ZKS v Kopru uspela v zadnjem obdobju zelo plodno usmerjati občinske komiteje in osnovne organizacije ZK na sistematično vzgajanje da- li koncu je plenum sprejel ustrezno sklepe, ki gredo za tem, da naj se še nadalje utrdijo ideološke komisija pri občinskih komitejih, da naj ideološka Komisija pri OK ZKS v smislu razprave in vnašanja marksističnih osnov pomaga pri izdelavi najrazličnejših programov splošno ljudsko-prosvetnega in ideološkega izobraževanja in da naj te ideološke komisje skrbe za široko razpravo o vseh aktualnih vprašanjih našega družbenega razvoja. 5, OB ZASEDANJU ATLA NTSKE ZVEZE V PARIZU miru Uspešen zaključek zasedanja OZN Po trimesečnem delu se je zaključilo letošnje XII. zasedanje Glavne skupščine OZN. Čeprav se je zasedanje začelo v neugodnem vzdušju, kar je pozneje vplivalo tudi na neuspeh v pogajanjih o razorožitvi, je bil konec vendarle dober. Brez nasprotnega glasu in z enim samim" vzdržanim (Siam) so sprejeli resolucijo o miroljubni koeksistenci, ki so jo predlagale Indija, Švedska in Jugoslavija. Ta resolucija poziva članice OZN, naj si kar najbolj prizadevajo krepiti mednarodni mir, razvijati prijateljsko sodelovanje in urejati nastale spore po miroljubni poti. Zaključek je bil torej dober in soglasno sprejeta resolucija Indije, Švedske in Jugoslavije je ustvarila ugodno razpoloženje, ki bo omogočilo nadaljnja prizadevanja za razorožitev, boljše mednarodno sodelovanje in utrditev miru. To razpoloženje je prišlo do izraza celo med nekaterimi državami na zasedanju Atlantske zveze v Parizu, čeprav smo do konkretnih korakov najbrž še daleč. Med največje uspehe letošnjega zasedanja OZN moremo prišteti napredek v ciprskem vprašanju in kompromis o pomoči OZN pri gospodarskem razvoju zaostalih dežel. Da so ciprskim Grkom v Političnem odboru prvikrat priznali pravico do samoodločbe, je jasen dokaz, kako se iz leta v leto bolj uveljavljajo načela Ustanovne listine OZN in da je število držav, ki podpirajo kolo-nializem, zmeraj manjše. Glede pomoči gospodarsko nerazvitim deželam je treba poudariti, da je prišlo do sportazuma z ZDA glede ustanovitve posebnega sklada. Ta sklad so namreč ustanovili, ne da bi bil vezan na kakšne posebne pogoje, kar so doslej zahtevale ZDA. Končno naj omenimo še napredek v alžirskem vprašanju. OZN je nam- nova tovarna celuloze v banji luki bo začela obratovati že prihodnje leto. Pravkar dokončujejo glavni gradbeni objekt, preko zime pa bodo opravili notranja dela. Ta tovarna — največja te vrste v naši državi — bo izdelala letno 40.000 ton celuloze. v letošnji jesenski setvi smo v Sloveniji porabili 93.187 ton I umetnih gnojil, kar predstavlja | več kot 170 kg gnojil na hektar j obdelovalne zemlje. Skoraj polovico uporabljenih količin odpade na fosfatna gnojila, tretjina na dušična, ostalo pa so kalijeva ln mešana gnojila. elektrifikacija jeseniške železniške postaje bo v kratkem dokončana. V betonske temelje so že zacementirali železne podpornike, bakreno vozno žico pa bodo montirali prihodnji mesec. Električni tok bo dobavljala trafopostaja v bližini Beljaka. Do leta 1960 bodo elektrificirali vso gorenjsko progo . in njena zmogljivost se bo takrat dvakratno povečala. letos bomo uvozu,i 3.000 ton fižola zato, ker je bila pri nas letina fižola slaba. Iz istih razlogov bomo uvozili tudi jabolka iz Bolgarije in Grčije. Doslej smo kupili v Grčiji že 3.150 ton pomaranč in 800 ton limon, vendar pa bomo v decembru in januarju še povečali uvoz južnega sadja, MILIJARDO 815 MILIJONOV DINARJEV ZNAŠAJO NADALJNJE INVESTICIJE V TRGOVINI. Samo za gradnjo raznih skladišč za kmetijske pridelke in za druga gradbena dela je predvidenih 8-12 milijonov dinarjev, za nakup opreme v inozemstvu pa 973 milijonov dinarjev. 31.859 STANOVANJ SMO GRADILI LETOS V 11.0 MESTIH, od teh pa dogradili 10.484. Do 1, septembra je bilo izdanih za izgradnjo stanovanj 32 milijard '!34 milijonov dinarjev; samo iz občin-slcik skladov za stanovanjsko izgradnjo več kot 24 in pol milijarde dinarjev. Kljub živahnejši stanovanjski izgradnji pa stanovanjski standard v osmih največjih jugoslovanskih mestih pada. Tako je letos povprečna stanovanjska površina na prebivalca v Ljubljani za dva odstotka nižja, kot je bila leta 1949. NAŠO NAJVEČJO TOVARNO DUŠIČNIH GNOJIL bodo zgradili pri Pančevu ob Donavi. Ta tovarna bo letno proizvedla približno 3GO.OOO ton gnojil. Tovarna, ki. bo imela bogato surovinsko bazo v naši deželi, in s svojimi proizvodi popolnoma zadostila potrebam domačega kmetijstva, bo zaposlovala okrog 1700 delavcev. reč sprejela resolucijo, naj bi alžirsko vprašanje rešili "v skladu z načeli OZN, Franciji pa so priporočili, naj privoli v tuniško-maroško posredovanje. Albanija si prizadeva normalizirati odnose z Grčijo Tajnik albanske Partije dela En ver Hodža je v razgovoru z atenskimi novinarji izjavil, da si Albanija želi normalizirati grško-albanske odnose. Čeprav še nimajo urejenih diplomatskih odnosov, bi lahko sklenili trgovinsko pogodbo. Albanija bi laliko izvažala v Grčijo petrolej, krom in tekstilno blago, uvažala pa kmetijske pridelke. Pozneje bi se stiki razširili še na druga področja. Konferenca azijsko-afriške solidarnosti Konec decembra bo v Kairu druga konferenca azijsko-afriške solidarnosti, ki naj bi prispevala k tesnejšemu sodelovanju v uveljavljanju neodvisnosti teh dežel. Na konferenco so povabili vse neodvisne države v Aziji in Afriki, razen Izraela, Južne Koreje in južnoafriške unije. Na dnevnem redu bo pregled mednarodnega položaja in njegov odmev v Aziji in Afriki, prepoved atomskega in drugega orožja za množično uničevanje, rasna diskriminacija in gospodarsko, tehnično in kulturno sodelovanje azijskih in afriških dežel. i Poskus z medcelinsko raketo Po treh neuspelih poskusih z medcelinskimi raketami, je Američanom končno le uspelo izstreliti medcelinsko raketo tipa »Atlas«. Sestavljena je iz treh delov, ki imajo samostojne pogonske stroje. V poročilu ameriškega letalstva je rečeno, da je izstrelek letel vnaprej določeni smeri in da je pristal na vnaprej določenem kraju. Ameriško letalsko ministrstvo je razen tega sporočilo, da bo v kratkem preskusilo letalo, ki bo doseglo hitrost nad 5000 km na uro in višino okrog 160 kilometrov. To letalo naj bi imelo važno vlogo pri proučevanju možnosti spuščanja umetnih satelitov s človeško posadko. Draginja v Franciji V zadnjih dneh so se cene nekaterih predmetov široke potrošnje podražile za 2 do 13%. Občutno so podražili zlasti tekstilno blago, električno energijo, plin, gospodinjske potrebščine in zdravila. Podražitev je v zvezi z nedavnim sklepom vlade, da bodo »uredili stanje na trgu«. Podražitev bo najbrž znova zaostrila položaj v deželi in pričakujejo nove vale stavk in protestov. Proti vladnim ukrepom so protestirali vsi sindikati, ki zahtevajo vzporedno z zvišanjem cen tudi zvišanje minimalnih mezd. V Parizu že nekaj dni zasedajo delegacije petnajstih držav — članic Atlantske zveze. Brez dvoma gre za zelo pomembno zasedanje tako imenovanega atlantskega zavezništva, saj sta v Parizu tudi predsednik ZDA Eisenhower in zahodnonemški kancler Adenauer, ki sta šele pred dnevi zapustila bolniški postelji. Toda kljub vsej pomembnosti ne moremo pariškega zasedanja prišteti med dogodke, ki bi človeštvo pomirili in razveselili, Zasedanja Atlantske zveze namreč niso sklicali zato, da bi razpravljali o razoroževanju in načinih pomiritve med Vzhodom in Zahodom, ampak da bi utrdili vojaško moč Zahoda, ki naj bi bila zaradi pojava sovjetskih umetnih satelitov močno ogrožena. V Parizu naj bi tudi zakrpali na vso moč proslavljeno atlantsko solidarnost, v kateri so se začele kazati v zadnjih mesecih nevarne razpoke. Če jim bi vse to uspelo, bi po mnenju nekega zahodnega diplomata Atlantska zveza najučinkoviteje odgovorila na »sovjetsko izzivanje«. Toda že sam začetek pariškega zasedanja je pokazal, da stvari ne bodo šle tako gladko, kot so si zamislile nekatere velesile na Zahodu, zlasti pa ZDA. Eisenho-werjev govor, v katerem so za lepimi besedami o miru prišle precej jasno do izraza težnje za obnovo vojaške moči Atlantske zveze, dohitevanja Sovjetske zveze z modernizacijo vojaškega potenciala, z zgraditvijo raketnih in atomskih oporišč ter pogajanja s pozicije sile, je naletel med Dvajset let, ki so preobrazila Jugoslavijo Minule dni je bil na Brionih plenum CK ZKJ, na katerem je dobil posebno priznanje in iskrene čestitke tovariš Tito za svoje revolucionarno delo. Pravkar namreč poteka 20 let, odkar je tovariš Tito generalni sekretar jugoslovanske komunistične partije. S svojo osebnostjo je vnesel pred 20 leti tovariš Tito v Partijo novega duha, jo konsolidiral in pripravil za težko in slavno pot, ki je pripeljala našo domovino do svobode in omogočila lepše življenje našim delovnim ljudem. Življenjski jubilej tovariša Luke Tovariš Franc Leskošek-Luka, član Zveznega izvršnega sveta in Izvršnega komiteja CK ZKJ, legendarni prvi komandant partizanov Slovenije, je 9. decembra slavil svoj 60. rojstni dan. Ob tej priložnosti je predsednik republike Tito odlikoval pogumnega revolucionarja z Redom junaka socialističnega dela. delegacijami v Parizu na različne odmeve. Pod pritiskom manjših članic Zveze je začela na konferenci prevladovati misel na nadaljevanje razorožitvenih pogajanj z Vzhodom in na konstruktiven odgovor Bulganinu v zvezi s predlogom o sestanku med vzhodnimi 111 zahodnimi državniki na najvišji ravni. To .prvotno ni bilo v načrtu in besede belgijskega predsednika, da konferenca »ne sme biti v znamenju tekmovanja v oboroževanju«, so vzbudile presenečenje. Toda ker so se belgijskemu delegatu pridružili tudi zastopniki Kanade in še nekaterih držav, so morali točko »pogajanja o razorožitvi in konstruktiven odgovor Bulganinu« Preteklo je že pol leta, odkar so tržaški kovinarji začeli borbo za izboljšanje delovnih pogojev in zvišanje plač, toda spor se še nadaljuje, stavka sledi stavki, ker delodajalci nočejo popustiti, Škodo trpijo družine prizadetih delavcev, posredno pa vse mestno gospodarstvo. V Rimu je posredoval pri vladi podpredsednik poslanske zbornice, ki zahteva pojasnila in zagotovila za čimprejšnjo rešitev spora. V Trstu so začele krepko akcijo tudi žene stavkujočih delavcev, ki so si na skupnem zborovanju izvolile odbor; nabiralna akcija se nadaljuje, delavci pa stavkajo več ali manj vsak dan. Kljub temu pa delodajalci sramotno izzivajo delavce. Pred nekaj tedni jim niso hoteli izplačati tedenske plače, te dni pa so v ladjedelnici Sv. Marka suspendirali za nedoločen čas 11 delavcev, češ, da so krivi neredov, ki so se tam zgodili 2. t. m, Za ocvirek, kot novoletno darilo, pa je komisar na občinski upravi te dni zvišal cene elektrike, vode, plina in prevoza s tramvajem. Prejšnjo sredo se je s tržaškimi novinarji razgovarjal italijanski generalni konzul v Kopru Zecchin, ki je obrazložil obširen kulturni spored in izjavil, da ni naletel pri jugoslovanskih oblasteh na nobene zapreke, pač pa na široko razumevanje. Poudaril je, da je naletel na več težav pri odgovornih tržaških krogih kot pri jugoslovanskih oblasteh. * Tržaški športniki si že več časa želijo, da bi v Trstu gostovala in se spoprijela boksarska reprezentanca Slovenije, toda pokrajinski odbor €SÏÉi / - te BREZ BESED ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA Zmeda, ki je nastala med članicami Atlantskega pakta po spustitvi prvega sovjetskega zemeljskega satelita, je pustila sledove v vseh tistih mednarodnih dogodkih, v katere so zapletene tako ali drugače zahodne dežele. Tako stanje je postalo najbolj vidno na večer pred IG. decembrom, ko se je začelo v Parizu zasedanje Sveta Atlantskega pakta, in na katerem bodo šefi atlantskih dežel poskušali, da bi v sedanjem, nekoliko spremenjenem položaju vzpostavili novo obliko medzavezniških. odnosov 111 s tem okrepili svojo organizacijo. Hladnemu, objektivnemu opazovalcu se bo zdelo dokaj čudno, skoraj nerazumljivo, zakaj je v ZDA v zvezi z nekim znanstvenim odkritjem v okviru mednarodnega geofizičnega leta nastala panika zaradi lastne znanstvene in vojaške zaostalosti. Ta psihoza, ki se je v dobršni meri oprijela tudi vodilnih ljudi v Washingtonu, je zadala ameriški politiki, kakor vedno in povsod v podobnem položaju, neugodne posledice. Potem, ko je ameriška vlada ob spuščanju sovjetskih zemeljskih satelitov v vesolje ustvarila nov politični in strategičnl problem, so morale ZDA kar najbolj hitro podvzeti vse, tla bi se pokazale dorasle novemu položaju. Računali so, da bi bil najboljši dokaz temu takojšnja izstrelitev lastnega satelita. Toda to ni bilo tako lahko. Brez temeljitih tehničnih 111 drugih resnih priprav za tak podvig niso došegil zadovoljivih rezultatov. In zato je neuspela izstrelitev ameriškega umetnega satelita podčrtala vse tehnične in znanstvene sposobnosti predhodnih sovjetskih uspehov z ene strani, na drugi pa izzvala še večjo zmedo v ZDA in pri njenih zaveznikih. Na zunaj vidno izgubljanje živcev v ZDA, pa naj bo to samo začasno, mora pustiti večje ali manjše posledice v Atlantskem paktu. Že sedaj je vidno dejstvo, da bodo morale ZDA v prihodnje bolj zasledovati in razumevati težnje svojih zaveznikov v Atlantskem paktu, kot pa težnje članic drugih blokovskih organizacij, kot je na primer Bagdadski pakt, pakt, ki veže dežele Jugovzhodne Azije in verjetno tudi Medameriški organizaciji držav, v kateri je doslej imel Washington vodilno vlogo. Strah pred izgubitvijo prestiža je napotil Washington verjetno do tega, da se na večer pred zasedanjem v Parizu tudi javno tesneje poveže z Veliko Britanijo, pa čeprav bi ta korak lahko izzval v Bonnu, Rimu in Parizu sumničenjc o ustanovitvi anglosaksonskega dvovladja v okviru Atlantskega pakta. S tem pa je nastalo tik pred pariškim zasedanjem namesto krepitve enotnosti med zavezniki še večje nezaupanje tako med ZDA in drugimi članicami Atlantskega pakta, kakor tudi med evropskimi in neevropskimi zavezniki, in med velikimi ter malimi. vnesti v dnevni red in jo tudi vsaj v načelu osvojiti. Ne glede na to, kako se bodo zaključile razprave v Parizu, je treba že danes pribiti, da take konference, ki so jih sklicali z namenom, da bi se pogovorili o povečanju oboroževanja, ne more miroljubno človeštvo sprejeti z odobravanjem. Pozdraviti pa je treba težnjo manjših članic Atlantske zveze, da bi bilo bolj pametno zamenjati tekmo v oboroževanju z miroljubnimi pogajanji. med Vzhodom in Zahodom. Tako stališče namreč dokazuje, da bodo države, ki mislijo, da je možno gojiti meddržavne stike le z pozicije sile, v svojih stremljenjih vedno bolj osamljene. boksarske zveze za Julijsko krajino z ogabnimi šovinističnimi izrazi tega ne dovoli. * V preteklih dneh je bilo v Trstu precej živahno kulturno življenje. V soboto je gostovalo Ljubljansko mestno gledališče, ki je prikazalo »Večer v čitavnici«. Vesela uprizoritev je navdušila številno občinstvo. Po nagovoru prof. Budala je tržaška mladina obsula goste s cvetjem. V nedeljo je bila ponovitev. V nedeljo je lutkovno gledališče proslavilo z bogatim sporedom 10-let-nico svojega delovanja v korist in zabavo naših najmlajših. V torek je bil v Avditoriju koncert pevskega zbora in solistov glasbene šole iz Ljubljane. Dirigent Janez Bole in vsi, ki so nastopili, so bili deležni priznanja hvaležnega občinstva. »PMfnotsUe ftu&cdib¿e><< Ponedeljek, 23. decembra ob 20. uri v IZOLI — J. Tavčar: POSLEDNJA NEDELJA. Gostovanje SNG iz Trsta. Torek, 24. decembra ob 20. uri (red A in izven) v KOPRU — J. Tavčar: POSLEDNJA NEDELJA. Gostovanje SNG iz Trsta. Sreda, 25. decembra ob 16. uri (red mladinski in izven) in ob 20. uri (red B in izven) v KOPRU — J. Tavčar: POSLEDNJA NEDELJA. Gostovanje SNG iz Trsta. Četrtek, 26. decembra ob 20. uri v PIRANU — J. Tavčar: POSLEDNJA NEDELJA. Gostovanje SNG iz Trsta. Zavod »Primorske prireditve« obvešča občinstvo v Portorožu, da bo po predstavi v Piranu vozil avtobus Zavoda v Portorož. Obenem prosi Zavod vse abónente, naj plačajo v upravi letošnji abonma. Skupščina OZSZ V torek je bila v Kopru redna letna skupščina okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje. Iz poročila predsednika Besednjaka je bila razvidna močna razširitev delovanja in poslov Zavoda. V zadnjem letu je število zavarovancev v našem okraju naraslo za 2000 in jih je danes 29.500. Za zdravstvene storitve je bilo v letošnjem letu izdano 627 milijonov dinarjev, medtem ko je za prihodnje leto bilo predvidenih 714 milijonov dinarjev teh izdatkov. Zdravstvena služba se je v zadnjem obdobju močno izboljšala, saj je bilo še to leto odprtih nekaj novih zdravstvenih domov, povečalo pa se je tudi število zdravstvenega osebja in izpopolnila oprema po. zdravstvenih ustanovah. Priprave v Piranu Zveza rezervnih oficirjev piranske občine ima te dni polne roke dela s pripravami za čim dostojnejšo proslavitev Dneva naše ljudske armade. Posebno obsežne so priprave za svečano akademijo in pa za improvizirani napad na Piran, Pri tej vaji bodo sodelovali člani Zveze borcev, rezervni oficirji, pripadniki JLA in obvezniki predvojaške vzgoje. Predsednik ObLO bo priredil v počastitev Dneva JLA svečan sprejem. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Škrabar — Odgovorni urednik Rastko. Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar Začeli so že tudi s kooperacijo v kmetijstvu Področje krajevnega odbora Gradin, ki je bilo priključeno h koprskemu okraju šele pred dvema letoma, je veljalo za najbolj zaostalo, ¡zanemarjeno in zapu- ^^Daleč od prometnih sredstev, biez dobrih cest, elektrike, vode itd., je prebivalstvo tega področja kot vsa desetletja poprej dejansko životarilo. Čeprav je po osvoboditvi imelo velike nade in željo, da bi šlo v korak naprej z ostalim prebivalstvom osvobojene domovine, si z lastnimi močmi nikakor ni moglo utrti poti k napredku. Zato mu je bila nujno potrebna pomoč. Koprska občina, h kateri spada to področje, se je trudila že od vsega začetka, da bi v okviru svojih finančnih možnosti priskočila tamkajšnjemu prebivalstvu vsestransko na pomoč. Seveda so bile in so še vedno potrebe veliko večje kot pa jih zmore občinska blagajna. Kljub vsemu pa je potrebno poudariti, da je bila ta pomoč precej občutna, taiko da so se razmere v tem kratkem razdobju v veliki meri spremenile jgšs ->r>ljše in da so perspektive za §§p,ši napredek tega predela Tifodne. Lahko trdimo, da že sedaj prebivalstvo občinsko pomoč in pomoč drugih forumov občuti, da jo je sprejelo z radostjo, ker je uvidelo, da ni več prepuščeno samo sebi, ampak, da za njegov napredek skrbijo tudi ostali državljani. V resnici ga je ta pomoč vzdramila, mu vlila upanje in optimizem, ki mnogo obeta. V pičlih dveh letih se je v tem zapuščenem kotu našega okraja marsikaj spremenilo. Naj navedemo le to, da so bile usposobljene ceste za avtomobilski promet, tako da imajo danes redno dnevno avtobusno zvezo s Koprom. Temeljito je bila popravljena cesta iz Brezovice v Pregaro. Popolnoma so obnovili šolo v Gradinu, kjer je danes osemletka, večerna kmetijsko - gospodarsko nadaljevalna šola, popravljene so bile tudi ostale šole, dobili so učila in dober učni kader. Mnogo je pomagal Rdeči križ, ki je organiziral mlečne kuhinje, prav tako so dobili zdravstveno ambulanto, skoraj vsi zaselki so dobili električno napeljavo itd. Zlasti pa se je okrepila zadruga, ki si je nabavila traktor in začela z načrtno obnovo in sajenjem novih kultur, pravkar pa se pripravlja na zidanje skladišča in poslovnih prostorov. Zal pa moramo ugotoviti, da v Gradinu še danes nimajo higienskega vodnjaka, čeprav jim je inšpektorat za higieno ponudil *so materialno in tehnično P petek popoldne spremili 69-letno Viktorijo Grmekovo v Avbcrju pri Sežani na njeni poslednji poli, ni ostalo suho niti eno oko, ko je predstavnik Socialistične zveze pred odprtim grobom izrekal iskrene besede zadnjega slovesa. Govornik je v izklesanih besedah orisal zlato srce pokojne, ki je vsak trenutek svojega življenja gorelo za vse dobro, lepo in pravično, dodal pa je, kako le morejo prav takšna srca prenesli toliko življenjskih udarcev, ran in bolesti. Za Viktorijo Grmekovo se je začela trnova pot leta 191S. Takoj •ct> Grmekova mama po italijanski okupaciji so zaprli njenega zavednega moža, ga nenehno preganjali in zapirali z obema njenima sinovoma, ni je pa vse to omalodušilo — nasprotno, prekalilo jo je v upravičenem srdu do okupatorja. V revolucionarnem duhu je vzgojila štiri svoje otroke, dajala streho in zaupanje Bidovcu, Marušiču. Milošu in drugim bnrccm za svobodo Primorske. Hišne preiskave, fašistična nasilja in preganjanja toliko časa, da je vsa družina prebežala v Jugoslavijo, kjer umre Viktorijin mož, nakar se ona vrne na st'ojo kraško zemljo, kakor bi slutila, kako zelo jo bo le-ta potrebovala v najbolj usodnih dneh slovenskega naroda prav v njenem domačem kraju. Ko so kraški partizani zadajali na vsakem koraku smrtne udarce fašističnemu zasužnjevalcu, je pokojna, oropana vsega premoženja, delila borcem za svobodo lise, kar je premogla. Ni je iiklo-nila niti iiest, da so ji Nemci prvo hčer odselili na Hrvaško, ji zaprli sina, drugega pa internirali, in ni te zavedne partizanske mamice zlomila niti strahotna vest, da so ji pozneje Nemci v Sežani ustrelili sina Cirila, v Trstu pa obesili hčerko Zoro... Ko je še ■naprej i^zpodbujala preostalega sina Alfonza, ki je bil tedaj — da bi maščeval smrt očeta, brata in sestre — med najbolj vnetimi kraškimi aktivisti OF. je hkrati ostala dobra partizanska mamica vsem premnogim znanim in neznanim partizanom. Takšno ve- V zimi, ko je drevje in cvetli-čevje več ali manj orumenelo in osušeno, je težko opozarjati na nemogoče stanje naših vrtov. Toda v Portorožu je na to treba opozorili, ker bo sicer zmanjkalo časa, če naj do prihodnje turistične sezone uredimo vse tisto, kar naj da našemu tujsko-pro-metnemu središču pravico do njegovega imena. Zdaj pa je to naše letovišče v marsikateremu predelu res Portoplevel in Porto-osat. Razen parkov in nasadov, ki so jih oskrbovali hoteli ali pa Uprava komunalnih dejavnosti in podjetje ■Cvetje'!, so vsi ostali vrtovi in vrtički v žalostnem zapuščenem stanju. In taki so bili tudi poleti, v sezoni. Le kaj si mora mislili gost, če pogleda n. pr. skozi okno hotela »Virginije«, pa vidi po vseh bregovih robi-dovje, v katerega se je tekom let ujela pisana zbirka cunj, papirja in drugih odpadkov. Ali more verjeti v »urejenost naših letoinšč« tujec, ki o tem sicer bere v prospektih, na lastne oči pa vidi trnje in plevel in kupe smet', čim stopi na kakšno stransko cesto. Ali more verjeti v kulturnost našega prebivalstva tujec, če se na kratkem izletu po Portorožu in njegovi najbližji okolici že ves razpraska ob trnju in opeče ob koprivah, pe mu za vsako hišo udari v oči gnusen kup smeti'.' Težko mu bo verjeti, da so ljudje, ki stanujejo po teli hišah, kaj bolj čisti pri svojem poslu. Portorožani se v glavnem zavedajo, da se kaj takega ne sme zgoditi, v kolikor pa se, da je treba to čimprej onemogočiti. Zato je padla že vrsta pametnih predlogov, kako odpraviti to umazanijo, ki dela sramoto vsemu kraju. Na žalost pa je v Portorožu nekaj ljudi, da ne rečemo družin, ki jim je zunanji videz njihovih domov zadnja skrb. Zaradi njih trpi. ugled vseh drugih, iisega Portoroža. Menda čakajo, da bo občina pospravila in počistila okrog njihovih domov. Da le ne bodo preveč presenečeni ,če bodo od ObLO res prejeli obi'estilo — toda poziv pred sodnika za prekrške. Vsekakor bo treba proti nekaterim podvzeti tudi ostre ukrepe. Večina pa bo razumela potrebe ilirske Bistrica Poseben inciativni odbor za proslave Dedka Mraza in Novoletne jelke je že sestavil program orireditev, ki bodo ob vstopu v Novo leto na področju ilirsko-bistriške občine. Tako bo v zadnjih štirih dneh letošnjega leta obiskal Dedek Mraz s svojim spremstvom na dveh vozovih in s tremi konjeniki s fanfarami Ilirsko Bistrico ter šolsko mladino v Kuteževem, Jelšanah in Knežaku. Po končanem sprevodu po Ilirski Bistrici bo vsak večer v domu DPD Svoboda gledališka predstava mladinske igre »Martin Pu-hek , ki jo bodo uprizorili učen-ci tamkajšnje osemletke. liko moralno silo ji jc lahko vlivala samo brezmejna vera v zmago pravice. Iz roda v rod naj gre herojska materinska beseda, ki jo je izrekla ta nepozabna slovenska žena, ko je v času najtežjih zaključnih osvobodilnih bojev, ponosna na preostalega ji sina Alfonza, dejala: :>Dva otroka sem že izgubila, toda raje bi izgubila še tretjega, kot da bi morala slišati, da se je prodal tujcu.« kraja kol letovišča in se že preko zime spravila na urejanje in čiščenje okolice svojih domov. Če bo še Turistično društvo prispevalo s svojimi predlogi in pomočjo, jc mnogo upanja, da bo Portorož že prihodnjo pomlad spet. Pristanišče rož in mu v nobenem oziru ne bo mogoče več očitati plevela. Jule Dedek Mraz prihaja V Kopru so priprave za novoletno praznovanje najmlajših v polnem teku. Društvo prijateljev mladine in pionirski starešinski svet so skupno z vodstvom pionirskih krožkov pripravili spored prireditev, ki boelo po pestrosti in obsežnosti presegla vsa dosedanja praznovanja Dedka Mraza. Zanimivo je vsekakor to, da bodo izvajalci na vseh prireditvah skoraj izključno otroci, Osrednjo prireditev, mladinsko igro: Ribičičevi »Palčki«, so zaupali številčno najmočnejšemu dramatskemu krožku, ki se z vso resnostjo pripravlja za nastop. Kljub temu, da bodo razen premiere še tri ponovitve, zaradi časovne stiske in zasedene dvorane no morejo računati na predstave za otroke okoliških šol in se je bati, da bodo šli novoletni prazniki zopet neopazno mimo njih. Velika jelka, ki jo bodo postavili na trgu v Kopru, bo prizorišče zanimivega izvajanja narodnih plesov pionirskega folklornega krožka. Ker so se pionirji pred nedavnim že predstavili koi dobri folkloristi, bo njihov drugi nastop prav gotovo čudovita paša za oči številnim gledalcem. Društvo prijateljev mladine bo ob tej priložnosti — v kolikor bodo dopuščale možnosti — postavilo na trgu stojnice, kjer bi bili otroci obdarovani. Mnenji^ smo, da bi za1 tako priložnosB morala biti na razpolago sredstva in da bi tudi podjetja in ustanove lahko prispevala svoj delež, če ne nameravajo obdarovati otrok svojih uslužbencev; ta lepa navada se jc namreč ponekod že ustalila. Razumljivo je, da bodo skrbni starši poskrbeli predvsem za obdaritev svojih otrok v družinskem krogu. Sprevod Dedka Mraza naj bi bil letos prav tako hrupen in veličasten kot. lansko leto. Da bo res tako, jamči povezava DPM z raznimi drugimi društvi in organizacijami, ki bodo, mimogrede rečeno, pripravila našim malčkom še marsikatero presenečenje. In končno naj napovemo še otvoritev lutkovnega gledališča, ki se bo s svojo prvo predstavo — Žogico Marogico — vključilo v pisan spored prireditev. Bb ZGODBE ZA VAS OB ROJSTNEM DNEVU NASE LJUDSKE VOJSKE Sedmega marca dopoldne je kombinirana četa Jugoslovanskega odreda dobila nalogo, da se napoti v Gazo. In tako je ob 11. uri kolona naših vozil krenila iz taborišča v E1 Arišu na vzhod po cesti proti Rafi. OTROK IZ RAFE Na mejo območja Gaze je kolona dospela ob 12. uri. Ob cesti so se zbirali številni begunci, ki so čakali, da bi se vrnili domov k svojim družinam. Begunci so naše vojake prisrčno pozdravljali s klici »Tito — Naser«. Okrog vozil, ki so se v trenutku ustavila, se je nagnetlo številno prebivalstvo in se prisrčno rokovalo z našim vojaki. Nenadoma se je skozi gnečo prav do našega džipa prerinil mladenič dvajsetih let s triletnim detetom v naročju. Detece s kodrastimi lasmi je z začudenjem opazovalo vse, kar se je dogajalo okrog njega. Ko smo si otroka pobliže ogledali, smo opazili, da je brez ene noge. Komaj tri leta star, pa je že občutil strahote vojne in okupacije, ki so ga one-srečile za vse življenje. Ta majhni Nasuh Mohamed Sadani ima globoke, črne, otročje oči in z njimi žalostno gleda na vse, kar se dogaja okrog njega. Mladenič, ki je nosil na rokah pohabljeno dete, nam je povedal zgodbo o življenju Mohameda Sadani. Ta zgodba je kratka, saj kaj bi lahko povedali o dečku s tremi leti starosti, in ki še prav za prav niti dobro ni stopil v življenje. Je pa ta zgodba tem bolj tragična, ker mladi Mohamed Sadani ne bo nikoli mogel z lastnimi nogami zakorakati v življenje in svet. Tretjega novembra preteklega leta, ko je rafal iz sovražnega mitraljeza pokosil vse člane njegove družine, so streli zadeli tudi njega ■— odrezali nogo in zlomili srečo otroku s črnimi kodrastim lasmi. To je bilo žalostno srečanje na mejnem področju Gaze, srečanje s sledovi vojne in okupacije. To srečanje ni pustilo nobenega izmed naših vojakov hladnega, ker je pogled otroka s kodrastimi vranječrnimi lasmi, pogled triletnega Mohameda Sadani, ki je brez noge, stisnil sleherno srce ljudi z olivno-sivimi čeladami. RDEČI MAK V HAN JUNESU Na cesti proti Gazi smo neprestano srečavali ljudi prazničnega in svečanega razpoloženja. Brez prestanka so nam mahali in pozdravljali in vzklikali. Čeprav pozdravov in vzklikov često nismo razumeli, ni bilo težko z njihovih obrazov razbrati, da je njihova beseda, beseda prijatelja prijatelju. Prijateljstvo je moč izraziti v vseh jezikih le z enakim nasmehom in z enako prisrčnostjo. Prijateljstvu ni potrebno besed, da bi bilo vidno. Naša kolona se je zaustavila zaradi kratkega počitka ne daleč od Han Junesa. Nekaj sto metrov pred nami je stala večja skupina arabskih dečkov. Radovedno so si ogledovali naša vozila in vojake. Eden med njimi, po velikosti sodeč najstarejši, je MkJ * ff > m T ■ < ï ) " ¡s* ; pi; «i; i ï MMBBpjjyj (PU-, t Si Tako je bilo v Gazi 12. marca 1957, ko so prišle jugoslovanske čete v sestavu varnostnih čet Združenih narodov. Ljudstvo je na ulicah navdušeno pozdravljalo naše vojake zbral toliko poguma, da nas je vprašal, kdo smo. Govoril je dobro angleško. — Jugoslovani, — mu je rekel najbližji vojak. — Jugoslovani, Tito, — se je obrnil deček k svojim tovarišem. — Tito je naš prijatelj, — je nadaljeval dečko zopet proti vojaku. — Da, vaš prijatelj, prijatelj miru, prijatelj vseh dobrih ljudi na svetu. — To je bilo za medsebojno spoznanje kar dovolj. Tisti deček, ki nas je prvi nagovoril, je bil tolmač. Ime mu je bilo Mohamed Ibrahim in je bil učenec sedmega razreda ljudske šole. Tudi on je bil begunec iz Palestine. Ko smo ga vprašali, kakšna je njegova rojstna vas v Palestini, je deček odkimal z glavo. Tega se ni več spominjal. Bil je še majhen, ko je moral zapustiti domače ognjišče in oditi v svet. Seveda bi se rad vrnil v svoj rojstni kraj. To pa je želja vseh tistih palestinskih beguncev, ki so že polnih devet let ločeni od svoje rodne zemlje. Ko smo tako govorili, je druga skupina dečkov in deklic trgala na bližnjem travniku poljsko cvetje in velik rdeči mak. Takoj nato so s šopki tega cvetja prišli k našemu vozilu in ga okrasili. V nekaj trenutkih je bila okrašena vsa naša kolona. Potekel je čas kratkega postanka naše kolone na cesti ne daleč od Han Junesa. Prisrčno smo se poslovili in šli naprej proti Gazi. Četa je nadaljevala pot okrašena s cvetovi rdečega maka, številne prijateljske roke pa so jo pozdravljale s šopki. MESTO NA ULICAH Dve uri po odhodu iz taborišča v E1 Arišu je prišla četa v Gazo. V mestu so bile ulice polne prebivalstva. Ko so zvedeli, da smo Jugoslovani, so bili iskreno navdušeni. Vsak od njih je vedel za Tita in glasno so skandirali njegovo ime, s čemer so izražali dobrodošlico našim vojakom. Dolga povorka ljudi je spremila kolono naših vozil do bivše mestne bolnišnice, kjer smo se nastanili,- in ko smo na poslopju ob zastavi Zedinjenih narodov razobesili tudi jugoslovansko zastavo, je bilo slišati po ulici navdušeno in dolgotrajno ploskanje, obrazi pa so bili prijateljsko nasmejani. Tega jutra je bilo prebivalstvo Gaze tako razburjeno, da so bili vsi ljudje na ulicah. S tem navdušenjem in radostjo so zasipali tudi naše vojake, ki so prišli v njihovo mesto kot glasniki miru. M. Tockic KAKO ZGANJAJO TURIZEM V AVSTRIJI ■ Okrog poldne se je vodič na vsem lepem poslovil in odšel. Pozneje mi je rojak, uslužben na velesejmu, potrdil slutnjo, da je vodič svojevoljno skrajšal program razkazovanja glavnega mesta Tirolske. Med drugim bi za 15 šilingov morali videti še muzej na Berg Iselu in se pripeljati do vzpenjače, ki vodi na Patscherkoffel. Izkušeni vodič je najbrž spoznal, da ima opravka s turisti, ki ne poznajo običajnega programa, pa jo je rajši popihal. Verjamem, da mu je bilo že dolgčas, ko je moral kdove koliko tisočkrat hoditi po isti poti in t.ve-ziti iste pripovedke. Njegov beg, prevara, me je sicer jezila, kajti 15 šilingov je 325 din in zakaj naj bi plačeval še enkrat, če bom želel videti tisto, kar nam bi bil moral pokazati vodič. Tolažil sem se s tem, da nas bi »popolni program« privedel do spodnje postaje žičnice, kar bi nas pripravilo do tega (prepričan sem, da je izlet preračunan na to), da bi se povzpeli na Patscherkoffel uživat prekrasni razgled na Innsbruck, kar nam je ves čas spretno sugeriral vodič. Tako sem torej prihranil nekaj denarja, predvsem pa časa. Pri kosilu se je moje nehoteno računanje še nadaljevalo. Prvikrat v tem mestu in popolnoma brez znancev res nisem mogel vedeti, kje se človek lahko -naje dobro in poceni. Prvi pogoj je najbrž možen, drugega pa v Innsbrueku morda sploh ni. Po lastnem preudarku (in predvsem, ker sem bil preutrujen, da bi še prenašal polno aktovko) sem se v starem delu mesta, kjer sem se pač še nahajal, odločil za restavracijo »Ottoburg«. Nekdanja rezidenca vojvode Olta je preurejena v gostišče. V kleli in v vseli nadstropjih so restavracijske sobe, vse z opremo iz dni avstrijske veličine. Kakor zunaj rdeče-belo-rde-če barvana polkna, tako je znotraj po slikah in emblemih videti skrajen poudarek nacionalizma, pravzaprav nekakšno hrepenenje, po »dobrih starih časih avstroogrske monarhije«. Tudi natakarji naredijo ta vtis in lepo v skladu z vsem so domači (verjetno domači) gostje: kot bi zasedala druščina bradatih in brkatih lovcev, še celo jedilni pribor je bil starinski — le cene so bile moderne: lepo napisana »lepa« številka na lepem koščku papirja z Ottovim grbom. Začudilo me je predvsem to, da se končni račun ni ujemal s seštevkom cen tistega, kar sem bil naročil po jedilnem listu, Natakar je moral dobrih pet minut sladko se smehljajoč čakati pred mizo, preden sem poiskal najcenejše jedi — zdaj pa sem moral za juho z rezanci, dunajski zrezek, ki je bil gotovo za polovico manjši kot v hotelu »Triglav« v Kopru, dušen riž in mešano solato plačati skoraj šc enkrat več — 29 šilingov! To je nad 700 dinarjev. Pozneje sem izvedel — in bil tudi še deležen tega — da v Avstriji zaračunavajo vso postrežbo posebej in to po kategorijah. Kes si lepo perefktno postrežen, toda tudi plačati moraš lepo za vsak droben mig, ki ga naredi natakar zate. Na primer sem popoldne v nekakšni . mlečni restavraciji želel spiti čašo mleka. Stopil sem k pultu in naročil. Prodajalka me je vprašala, če želim hladnega ali toplega. Dal sem se prevelike razlike cen, pa sem rajši vprašal po njih. Ni bilo hude razlike: 10 grošev hladno in CO grošev toplo mleko. Naročil sem toplega in sedel k mizici. Cez hip sem že imel mleko pred seboj in ugotavljal, da je 15 din za slaba dva deci mleka drago. Kako pa sem bil presenečen, ko sem moral plačati kar 80 grošev, se pravi okrog 20 din — grošev več, ker mi je prodajalka povedala cene mleka pri pultu, ne pa cene za mleko, ki je gostu postreženo na mizi. Takrat in še mnoogkrat tiste dni sem sem se hočeš-nočeš moral spomniti na bridki slovenski rek »Ce greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj« in počasi sem prišel do spoznanja, da je vsa turistična Avstrija v tem smislu Dunaj. Kot v zasmeli se mi je iz izložbenega okna neke potovalne agencije zabliskal napis na okusnem prospektu: »Österreich — billigstes Reiseland« — Avstrija — najcenejša dežela za potovanje! Morda je to res v primerjavi z Italijo, Švico, Francijo in drugimi državami, kot navaja prospekt, ki sem ga šel takoj iskat. Brošura navaja, da porabi turist v Avstriji na dan povprečno »samo« 103 šilinge (okrog 2.575,— din), medtem ko jih v Italiji 178 in v Švici celo 195. O Jugoslaviji je prospekt seveda prav lepo liho. V tej »najcenejši deželi« sem tudi »najceneje« spal. Kar natakarja v »Otloburgu« sem vprašal, kje so poceni sobe, pa mi je povedal, naj grem preko bližnjega mostu čez Inn v gostilno »Innbrücke«, kjer bom dobil »zelo poceni.« Res sem se oglasil lain, pa »na žalost« (in na mojo srečo) niso imeli nič praznega. V ceniku Pit sem videl tele cifre: Prenočišče, soba z eno posteljo brez kopalnice - s ^ vJ^ I -1 ffpit n - - §! j® I -k'' 1 mi .fiÄiiiiiiia V.- v- mi Patrulja našega odreda v Sinajski puščavi Miiraljez in porciia (HUMORESKA) Pred komisarjem tretje čete sta stala največji in najmanjši borec. Dvometrska dolgina . so imenovali Prckla, njegovega malega tovariša pa Zrno. — Tovariš Peter! Tu od tovariša Mirka smo dobili pritožbo. Cez tebe se pritožuje. — Res ne vem, 2a kaj gre, tovariš komisar! — Kar poslušaj ga, zdaj ne ve, zakaj gre?! Toda kolikokrat sem mu že rekel, naj me ne kliče več tako, kot bi bil jaz kak smrkavec. Kar naprej kliče: »Mali, sem pridi«... »Mali, ne bodi v napoto« . , . Mali, in Mali, pa zopet Mali .. . — Kaj se pritožuje, tudi po letih bi mu lahko bil oče, da ■ o višini sploh ne govorim. Kar poglej, tovariš komisar, tu je, pa ga poglej! Saj mi seže komaj do lakti .. . — Toda to te ne sme toliko motiti, da ga ogovarjaš z »Mali«, namesto s »tovariš«, — Razumem, tovariš komisar! In Pero Prekla ter Mirko Zrno sta odšla od komisarja. Oba sta bila borca istega voda. Odšla sta nazaj na položaj. — Tako torej, ti si me prijavil, Mal ... to se pravi, tovariš, kaj? — Ne bodi hud, nisem hudoben, toda res sem se naveličal, da me vsi podcenjujete, kot ne bi prestajal vsega prav tako kot vi, borim se tudi kot vi, zakaj potem vedno tisti »Mali«?! Ne dolgo potem je bila četna konferenca in ko so prišli do točke dnevnega reda »razno«, je prosil za besedo Pero Prekla. Vstal je: — Torej, tovariši, kratek in iskren bom, vi pa bodite pravični in presodite. Torej, vi ste me imenovali Prekla in to ne brez vzroka, zato se tudi ne jezim, čeprav b.i raje bil pol metra nižji. Za take normalne je vse laže: niso tako očitni cilj za sovražnika, laže dobijo obleko in obutev in, kar je najvažnejše, potrebujejo manj kalorij. Toda jaz nisem kriv, da sem tako velik. Zdaj pa pomislite: četni kuhar nasuje v mojo porcijo prav toliko, kot v vsako drugo, prav toliko kot. za vsakega normalnega človeka... V četi so se vsi nasmejali, toda Prekle to ni motilo. Nadaljeval je: — ... Saj vem, da smo vsi enaki, toda po postavi vendar nismo vsi enaki... Pa naj vstane Mirko Zrno in naj se postavi ob meni! Mirko se je obotavljal, toda tisti, ki so bili v bližini, so ga porinili proti Prekli. Zopet smeh, posebno ker je Pero Prekla zdaj govoril tako, da je gledal Mirka in pri tem je moral glavo čudno ukriviti. — No, zdaj vidite tudi sami: tista redna hrana, ki jo dobi Mirko Zrno 18 do 30 šilingov plus 10 šilingov za postrežbo in 2 šilinga turistične takse. V najboljšem primeru bi torej moral plačati 750 din za eno noč. Iz prospektov sem pozneje razbral, da je to gostišče res eno najcenejših v Innsbrueku. V hotelih znaša prenočnina za eno osebo in eno noč tudi 110 Šilingov! Rojak na velesejmu mi je pozneje povedal naslov neke družine, ki privatno oddaja sobe tujcem. Tam sem plačal za noč samo 20 šilingov, pravzaprav »samo« 20, ker je to še vedno 500 din, (Prihodnjič: Turistični velesejem — razočaranje«) sega meni samo do lakti.. . Toda ali naj bo druga polovica prazna? Ha? Pero Prekla je velel, da je rekel dovolj in da bi zdaj vsako prepričevanje čete samo zmanjšalo dosedanji učinek. Zato je dostojanstveno sedel in čakal odgovor. — SIcer tega ni v predpisih, toda če se tovariši strinjajo, bomo tovarišu Peru zvečali porcijo, je soglašal intendant. Vse roke razen ene so se dvignile. Toda namesto roke je vstal kar Mirko Zrno: — Soglašam, toda samo nekaj .. . Zdaj je nastal mir, še smeh se je polegel. Tovariš Pero Prekla pa je bil eno samo uho in napet kot lok: •— ... mislim namreč, da je za mojo višino puška kar dovolj, toda na ramenu Mirka Prekle se zdi kot igračka. Soglašam, da dobi večjo porcijo, toda namesto puške tudi mitraljez .. . In četa je predlog sprejela, celo Pero Prekla se je zahvalil: — Umesten predlog, tovariš Zrno! F. J. (Po »Fronti«) Tovariš urednik, primorski fantje, ki služimo vojaški rok v Dalmaciji, V. P. 7695/11 c, voščimo vsem prijateljem, znancem in čitateljem Slovenskega Jadrana srečno ter uspehov polno novo leto. Tukaj nas je zbranih precej Primorcev, ki radi. prebiramo domače novice v Slov. Jadranu in skoraj vsak večer se zberemo ter zapojemo slovenske narodne pesmi. Z rojaki iz drugih krajev Slovenije smo ustanovili svoj pevski zbor in nastopili bomo za Novo leto v mestu s programom slovenskih pesmi, ki jih tudi Dal-matinci zelo radi poslušajo. Bodite pozdravljeni! Miro Prunk Miro Seražin Viktor Miklavčič Franc Bizjak Ivan Brginc. Simon Sorli Milan Ferluga in drugi. MAŠI KRAJI S N LJUDJE it MAŠI KRAJI IN LJUDJE tV NAŠI KRAJI IN LJUDJE OBČINSKA MLADINSKA KONFERENCA V DIVACl Zastopniki 379 članov mladinskih organizacij s področja di-vaške občine so v začetku tega meseca razpravljali na letni mladinski občinski konferenci o dosedanjem delu. Sprejeli so tudi načrt dela za prihodnjo poslovno dobo ter izvolili nov občinski komite LMS. Poročilo dosedanjega predsednika občinskega mladinskega komiteja Janka Lipolda je predvsem podčrtalo vključevanje mladincev v organe družbenega upravljanja ter ustanovitev šahovske in dramske sekcije ter strelske družine v kurilnici Divača. Poročilo je tudi omenilo, da je sklep članov mladinske organizacije v Divači, da bodo sodelovali v TVD Partizanu in DPD Svobodi, da bodo uredili te-lovadišče, ustanovili Počitniško zvezo; da bodo člani mladinske organizacije v Vremah razen strelske družine ustanovili tudi pevski zbor PD Vremščica ter zgradili igrišče za odbojko, na Misličah uredili šolski vrt ter po-živeli delo prosvetnega društva »Simon Jenko«, V Lokvi povečali število mladih članov v telesno--vzgojnem in prosvetnem društvu, v Rodiku bo mladina tudi v prihodnje hrbtenica prosvetnega društva »Josip Jurčič«, v Senožečah pa nameravajo vključiti vse člane mladinske organizacije v tamkajšnjo Svobodo. Gre predvsem zato, da bi se delo mladinske organizacije še bolj okrepilo in da bi dosedanji uspehi bili še močnejša vzpodbuda tako pri organizacijski okrepitvi osnovnih mladinskih organizacij kot pri uveljavljanju mladih v družbenem upravljanju. Treba bo vsekakor bolj sistema- tično kot doslej obravnavati težnje članov mladinskih organizacij po aktivnem udejstvovanju na vseh področjih družbenega življenja. Neposredno pred izvolitvijo novega občinskega komiteja so delegati sprejeli zaključke konference, med katerimi so posebno pomembni: ustanavljanje novih aktivov, predlaganje najboljših mladincev in mladink v Zvezo komunistov, politično, ideološko in izobraževalno delo, nadaljnje vključevanje mladine v vse organe družbenega upravljanja in v društva, tesnejše sodelovanje s posameznimi društvi itd. -er .._______^ ^ . ^ . ' y _____...' . " ■ -T N^.lt : lil:- " SiSf fvr \ "■ Mm ,: M mast® ;; i';.-:--^'Ki*. ■'■' ' ,;;"> J Šolarji v Tomaju občudujejo novi avtobus Neprevidnost, ki bi se lahko veliko huje končala. Na srečo pa je avtomobil le obstal in počakal na pristaniškem robu v Kopru, da ga je iz neprijetnega položaja rešil tovornjak V okviru uveljavljanja nove šolske reforme je bila v Sežani ustanovljena osrednja osemletna šola, katere okoliš zajema dosedanje področje tamkajšnje gimnazije in osnovne šole. Razen nje bo ostala v Štanjelu nepopolna osemletna šola, v Tomaju pa osrednja osemletna šola, v kateri se bodo odslej šolali učenci dosedanje tomajske nižje gimnazije ter osnovne šole v Tomaju, Do-bravlju, Skopem in Vrhovi j ah. V Dutovlju je podružnična šola tomajske osemletke. Ker- je šolski okoliš tomajske osemletne šole dokaj velik, je bilo nujno potrebno rešiti vprašanje prevoza otrok v šole. Na pobudo tamkajšnjih oblastnih organov in družbenih organizacij so odprli redno avtobusno progo za učence iz Dobravelj, Skopega in Vrhovelj. Ti učenci dobijo po treh urah pouka tudi malico: kos kruha, sir ali marmelado in mleko oziroma kakao ali kavo. Za to malico prispevajo starši po 120 dinarjev mesečno, razliko v ceni pa krije občinski odbor sežanskega Rdečega križa. I, T. Spet pw Z OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ 0 nalogah sindikalne organizacije pri občinski upravi Na nedavnem rednem letnem občnem zboru sindikalne podružnice občinskih uslužbencev v Hr-peljah je podal bivši predsednik sindikata v svojem poročilu nekaj koristnih pobud in smernic za bodoče delo sindikalne organizacije v komunskem sistemu občinske uprave, ki bo s prevzemom novih pristojnosti imela važno vlogo v neposrednem reševanju gospodarskih, komunalnih, kultumoprosvetnih in drugih vprašanj občinske skupnosti. Novi zakon o državnih uslužbencih, ki bo pričel veljati z novim letom 1958, predvideva strožje pogoje za sprejem v državno službo in predpisuje določeno splošno in strokovno izobrazbo za posamezna delovna mesta v državni upravi. Tisti državni uslužbenci, ki doslej niso izpolnjevali z novim zakonom predpisanih pogojev, si jih bodo morali v določenem roku pridobiti z izpiti, ali pa bodo razvrščeni na mesta, ki ustrezajo njihovi dejanski kvalifikaciji. Z izboljšanjem plač državnih uslužbencev želi novi zakon zagotoviti državni upravi sposobne kadre, ki bodo mogli z uspehom in v skladnosti z zakonskimi predpisi ter uredbami reševati zadeve državljanske skupnosti. Položaj državnega uslužbenca pri občinski upravi pa postaja spričo sprostitve kompetenc od zgoraj navzdol tako važen kakor, odgovoren. V končni fazi graditve ljudske oblasti je'občinskemu uslužbencu zaupana dolžnost samostojnega in življenjskega, ne šablonskega in zgolj administrativnega- reševanja občinskih problemov. Vloga občinskega delovnega kolektiva ni omejena samo na službene stike in občevanje z nadrejenimi organi oblasti, marveč posega neposredno v življenjska vprašanja občinskega gospodarstva, socialnega skrbstva, zdravstva, prosvete, komunale in javnega življenja v občini sploh. Zato mora biti uslužbenec komune temeljito seznanjen z vsemi problemi v občini, ki spadajo v njegovo področje dela. Razen tega mora biti politično razgledan in v službenih prijemih siguren. Zraven strokovne sposobnosti mora razpolagati tudi z ustrezno mero srčne kulture in državljanske vzgoje. Le tako se bomo lahko z uspehom uveljavili v službi ljudstva. Naloga sindikalne podružnice pri občinski upravi je, da skrbi za vzgojo svojih članov v opisanem smislu. Med starešinstvom občinske uprave in sindikalno or- ganizacijo mora biti kar najtesnejša povezanost zlasti glede urejevanja delovnega razmerja, nameščanja, razmeščanja in nagrajevanja uslužbencev. Sindikat občinskih uslužbencev je dolžan pomagati pri delu sindikalnih organizacij v podjetjih in ustanovah ter jim posredovati pobude za vzgojna prizadevanja s predavanji, tolmačenjem gospodarskih in drugih uredb in predpisov, z iniciativami za kulturno prosvetno udejstvovanje itd. J. Z. V sredo, 11. t. m. je izbruhnil v središču Kopra v poslovnih prostorih podjetja Globus, to je zgradbe, v kateri je kino Soča, požar. Čeprav ta požar sam po sebi po zaslugi v podjetju zaposlenega osebja, ki je uspešno uporabilo priročna gasilna sredstva in po zaslugi koprskih poklicnih gasilcev, ki so takoj prišli na kraj požarišča, ni prizadejal posebno velike materialne škode, velja, da o njem zapišemo. To pa iz razloga, ker je bil ta požar posledica malomarnosti izvajalca gradbenih del, ki je pred kratkim te prostore preureje-val. Pri tem je dopustil postavitev dimnika mimo vseh predpisov in tehničnih pravil v gradbeništvu. Sreča v nesreči je bila, ker je požar izbruhnil med dnevom, ko ni bilo vetra in v času, ko kinodvorana ni bila zasedena. Le kaj bi bilo, če bi zagorelo v večernih urah, ko je kinodvorana polna obiskovalcev, požar pa bi opazili tako kasno, da bi zajel širši obseg? Kdo bi ga lahko takoj lokali-ziral ter preprečil paniko, ki ob takih priložnostih često terja človeške žrtve? Ob tem primeru se velja zamisliti, pa tudi podčrtati, da nekateri graditelji posvečajo premalo pozornosti doslednemu nadzoru nad izvajanjem gradbenih del. Zato bi bilo tudi prav, da bi pri ocenitvi krivde za ta požar pristojni organi razpravljali tudi o tem, kdo je napravil tak propust v gradnji in postavitvi dimnika, ki bi lahko zahteval še znatno večjo materialno škodo in tudi terjal človeške žrtve. ž. o. TATRE Po opravljenem jesenskem delu na polju smo se na Tatrah lotili popravila poljskih in občinskih poti, ki so bile na območju naše vasi v skrajno slabem stanju. Zavedamo se, da občina ne zmore sredstev, da bi bila kos številnim komunalnim potrebam, ki bi jim bilo potrebno zadostiti. Zato smo se obvezali, da bomo s prostovoljnim delom pomagali odstraniti najnujnejše zapreke gospodarskega razvoja vasi. Popravili in uredili smo okoli 1000 m poljskih in občinskih poti ter v ta namen prispevali 1518 ur prostovoljnega dela. Za popravilo poti smo pripravili in napeljali 850 kubičnih metrov materiala. V drugi polovici preteklega meseca je 1Gostinska zbornica za okraj Koper priredila v Kopru tečaj za tiste gostinske delavce, ki so želeli dobiti priznanje polkvalificiranih gostincev. Tečaja se je udeležilo 28 tečajnikov, od katerih je 23 z uspehom opravilo zaključne izpite. Naša slika kaže tečajnike in njihove predavatelje ob zaključku sedemnajstdnevnega tečaja Če bo komu zasmrdelo, ko bo to bral, naj ne krivi mene, ampak tovarno ščetk v Kopru. Tudi jaz sem moral za teden dni v bolnišnico, pa sem šel samo enkrat tam mimo. In nihče mi doslej ni očital, da sem preveč občutljiv. Kako strašno smrdi tista mlaka, ki se nabira na cesti pred tovarno, nam pove primer iz živalskega življenja. Na svoje oči sem namreč videl, kako se je neki osliček uprl, da ga niso mogli spraviti tam mimo za nobeno ceno. Stanovalci te četrti pa so se menda že aklimatizirali in kot vse kaže, tovarna nima nobenega namena, da bi jih v bližnji bodočnosti prikrajšala za ta užitek ter speljala odpadne vode po kaki drugi poti v morje. Iz dobro obveščenih krogov sem celo zvedel, da je nekje za tovarniškim zidom cel kup kravjih, konjskih in ne vem še kakšnih repov, kjer celo v tem času zborujejo roji muh, ki se pripravljajo na poletno ofenzivo. Slišal sem tudi, da bi zadevo že uredili, pa se ne morejo sporazumeti glede »kom-petence«. Tovarna pravi, da je kanalizacija stvar komunale, ta pa trdi, da mora tovarna sama skrbeti za to. Najbolj všeč pa so mi bili gasilci, ki so preprosto prišli in sprali smrad s ceste račun pa poslali tovarni, Škoda, da je zaleglo le za dan ali dva. Ne lai bilo napak, če bi se še večkrat oglasili. V Pridvoru je bilo v nedeljo nekako tako, kot je zadnje tedne v Alžiru. Kaj za vraga imajo, sem se vprašal, ko sem že od da- leč zaslišal streljanje podolgem in počez, da sem že pomišljal, naj grem v vas ali ne. Nazadnje sem se le okorajžil. No in videl sem, da so se tega dne zbrali naši ko- 1 IMIl« *> v„ ! VELIKO Wšmž ..... ......."...................(Si večer prski lovci — ostrostrelci in da jim lovska sreča ni bila mila. Ves dan so zaman zasledovali divjad. Zato jim ji popoldne, ko so se zbrali v gostilni, neki kmet prinesel pravega živega zajca, ki ga je mimogrede ujel. Povabil je lovce ven na travnik za vasjo, kjer je živalco izpustil. In tedaj se je začel ples. Bum! Bum! je odmevalo, zajček pa je kar veselo poskakoval po travniku, dokler se ni naveličal. Potem se je pro-stovljno predal, ker je vedel, da bi mu lovci hudo zamerili, če bi jih bil pripravil prav ob ves »municijon«. Kako v Piranu in Portorožu »olepšujejo« zidove kjersibodi z raznimi plakati in podobno ropotijo, vam pa kar pokažem s sliko. Tako ne delajo nikjer več po svetu, ker imajo v ta namen posebne table, zato je piransko področje v tem pogledu še prav posebna atrakcija za turiste. Stavim pa kar hočete, da bodo gotovo prenehali s tako prakso, kakor hitro sem jaz vtaknil svoj nos vanjo. V Senožečah sem zvedel, da nameravajo proglasiti za bolniško dvorišče vse področje v premeru 5 kilometrov okrog vasi. Res ne maram, da bi me napačno razumeli in nimam prav ničesar proti bolnikom, ki se zdravijo v tamkajšnji bolnišnici. Ne zdi se mi pa prav, da se ti v svojih bolniških haljah sprehajajo po cesti. Kaj takega ne dovoli nobena bolnišnica na svetu. Ce že mislijo ven, naj se vsaj oblečejo za med ljudi. To bi rad povedal, uprava pa naj uredi ostalo, da bo prav. Še v Begunje so me vabili, pa nisem utegnil. Bojim se tudi, da ne bi mogel več pomagati. Neka moja znanka je namreč dobila paket iz Amerike in v tem paketu ji je nekdo zamenjal čokolado, ki je bila v paketu, s koruznim storžem. Da bi se čokolada sama tako spremenila, skoraj ne verjamem, čeprav je pot iz Amerike precej dolga. Upam, da se vam ne bo kaj takega primerilo in vas prav lepo pozdravljam vaš Vane!. Obvestila Izredne skupščine Partizana Slovenije, ki je bila 8. decembra v Ljubljani, so se udeležili tudi delegati koprskega okraja, med njimi dr. Svetozar Polič, Mira Celik, Črtomir Kolenc in Miloš Stergar. Slednjega smo naprosili, naj bi napisal nekaj svojih vtisov s tega pomembnega zasedanja. Lahko rečemo, da je izredna skupščina Partizana, ki - je imela tudi značaj redne skupščine Partizana Slovenije, prešla navadni okvir skupščin in se spremenila v kongres telesne kulture Slovenije tako po sodelavcih kakor po obsežnih razpravah in referatih s področja telesne vzgoje v Sloveniji. Izredni pomen skupščine je v sprejetih sklepih, ki bodo približali telesno kulturo našemu človeku, da se bo rade volje včlanil v Partizana in se aktivno bavil s telesno vzgojo. V nasprotju z načelom »vse ali nič« so sprejeli načelo »bolje nekaj kot nič«. Za začetek se bomo zadovoljili in vrednotili »nekaj«, hkrati pa se bomo trudili za več in za bolje. To načelo je po-mbno zlasti za koprski okraj, r bomo zdaj sprostili velike možnosti za razvoj telesne vzgoje po tovarnah in vaseh. Naša naloga bo omogočiti tudi skromnejšo dejavnost ene same panoge, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za razširitev dejavnosti. Drugo napotilo: po željah, zanimanju in potrebah, bo društva Partizan sprostilo togega okvira, ki je vrednotil v glavnem spmo določeno in v programu predpisano dejavnost, večkrat tudi mimo želja proti zanimanju članstva. Sestavili bodo sicer orientacijske okvirne programe, toda društva naj bi iskala razmeram ustrezne oblike in se ne šablonsko držala receptov, ki bi članstvo odbijali. Splošna telesna vzgoja bo tudi vnaprej obvezna za mladino do IS let starosti. Kasneje pa se bo članstvo lahko opredelilo za razne športne panoge ter jih gojilo kot glavno dejavnost in jih izpopolnjevalo s potrebnimi dopolnilnimi vajami. Vadba na orodju ne bo osnovni program partizanskih društev, ampak enakopravna panoga drugim specializacijam. KOPER: 20., 21. in 22. decembra ameriški barvni film KARNEVAL V TEKSASU. 23. in 24. decembra poljski film SENCA, 25. in 2(5, de-deembra argentinski film CAPE CANTANTE. IZOLA: 21. in 22. decembra ameriški bavni film ZADNJI KOMANC, 23. in 24. decembra argentinski film CAFE CANTANTE, 25. in 26. decembra poljski film SENCA. PORTOROŽ: 21. decembra angleški film LJUDJE BREZ POMENA, 22. decembra avstrijski barvni film MOZART, 24. decembra ameriški barvni film BRODWAYSKA USPAVANKA, 25. decembra japonski film LEGENDA O UGET-SU, 2G. decembra mehiški film IDEALNA TASCA. PIRAN: 21. do 23. ameriški barvni film ROB ROY, 24. in 25, decembra ameriški barvni film BRODWAYSKA USPAVANKA, 2G, decembra japonski film LEGENDA O UGETSU, SEČOVLJE: 21. decembra sovjetski barvni film ENAINSTIRIDESETI, 22. decembra japonski film ATOMSKA BOMBA NAD IIIROSIMO, 26. decembra ameriški barvni film KARNEVAL V TEKSASU. ŠKOFIJE: 21. decembra ameriški barvni film (risanka) PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA, 22. decembra jugoslovanski barvni film DEKLE IN MOŠKI, 25. decembra ameriški barvni film VESELO IZKRCAVANJE. ŠMARJE: 21. decembra japonski film ATOMSKA BOMBA NAD HIRO-SIMO, 22. decembra sovjetski barvni film ENAINSTIRIDESETI, 25. decembra ameriški barvni film KARNEVAL V TEKSASU, DEKANI: 21. decembra jugoslovanski barvni film DEKLE IN MOŠKI, 22. decembra ameriški barvni film (risanka) PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA. POSTOJNA: 20,, 21, in 22. decembra ameriški barvni film MED NEBOM IN ZEMLJO, 24. in 25. decembra ameriški film VELIKA URA. PIVKA: 21. in 22.. decembra nemški film ZAPELJIVE ZVEZDE, 25. in . 26. decembra nemški film NIKI. SEŽANA: 21. in 22. decembra ameriški film GOG, 24. in 25. decembra francoski film KO BI VSI FANTJE SVETA. 26. in 27, decembra italijanski film HCl POLICA, Partizan naj bi skupaj s športnimi zvezami skrbel za enotno vzgojo kadrov, predvsem vodnikov v društvih, ki naj bi jih vzgajali po modernih metodah in znanstvenih dognanjih. Pri tem bi koristili tudi pomoč Višje šole za telesno vzgojo, Tesno sodelovanje naj bi se pokazalo tudi v skupnem tisku ter enotnem glasilu Partizana in športne zveze. Uvedli bomo tudi enotne sisteme tekmovanj, ^nastopov in akademij. V majhnih krajih, kjer ni pra- vih pogojev za več društev, naj bi se društva združila v Partizanu, ki bi gojil vse ustrezne panoge telesne kidture. Poseben poudarek nameravajo dati tistim panogam, ki jih lahko gojimo v prirodi. Tako naj bi na primer ob morju razvijali vodne športe, v krajih, kjer so ugodne snežne razmere, pa smučanje in druge zimske športe. Tako razširjen program bo seveda zahteval temeljiti študij, da bi ga lahko prilogodili posameznim krajem, Osnova vsemu bo namreč vzgoja, ki naj slehernemu članu pomaga v njegovem osebnem razvoju v zdravega državljana in zavestnega graditelja socialistične skupnosti. Miloš Stergar TEKMI JE PRISOSTVOVALO NAD 2000 GLEDALCEV Pred svojo turnejo po Italiji se je novosadska Vojvodina ustavila v Kopru, kjer je v sredo popoldne odigrala prijateljsko telimo z domačim moštvom, ki je letos osvojilo naslov prvaka Primorske nogometne podzveze. Za tekmo je vladalo v Kopru ogromno zanimanje in se je zbralo na igrišču okrog 2000 gledatlcev, kar predstavlja rekord glede obiska katerekoli športne prireditve v zgodovini mesta. Razen Koprčanov pa so prisostvovali srečanju tudi številni ljubitelji nogometa iz raznih krajev Primorske ter s Tržaškega. Točno ob napovedani uri sta se sodniku Jenku predstavili obe enajstorici v naslednjih postavah: Vojvodina: Krivokuča, Rogano-vič, Nikolič, Boškov, Vučinič, Kr-stič II, Rajkov, Veselinovič, Sen-tin, Ivoš, Krstič I. Koper: Hrovatin, Mihelič,- Čo-vič, Hočevar, Turčinovič, Rado-vič, Poljšak, Kavalič II, Gombač, Rozman, Jermanič. Kakor je bilo pričakovati, se je domače moštvo večidel igre le branilo. Gostje so bili glede tehnike v tolikšni premoči, da na kakšen poseben uspeh res ni bilo računati. Kljub vsemu je treba povedati, da so Koprčani zlasti v prvem polčasu nudili gostom močan odpor, napad pa bi lahko ob malo večji povezanosti in prisebnosti dosegel vsaj časten gol. Glavna napaka koprskega moštva je bilo slabo podajanje žoge in slabo pokrivanje nasprotnih igralcev. Čeprav rezultat 8 :0 ni nečasten za Koper glede na re-nome nasprotnika, bi vendar pripomnili, da je glede na dogodke na igrišču previsok, V drugem polčasu so namreč kar trije goli padli na račun grobih napak obrambe. Res pa je tudi, da Vojvodina najbrž ni igrala s polno Smučanje si enotno delo močjo, saj jih že danes čaka težka tekma v Napoliju, v naslednjih petih dneh pa še v Rimu in Modeni. Gole za Vojvodino so dosegli Veselinovič in Ivoš po tri ter Rajkov, medtem ko je bil en gol avtogol Hočevarja. Pri Vojvodini se je odlikoval ves napad, v katerem smo zasledili novo ime — Sentin. Ta igralec se je odlično izkazal, kar dokazuje, da ima Vojvodina precejšen rezervoar dobrih mladih igralcev. Pri Kopru pa sta se odlikovala v obrambi Radovič in Turčinovič, v napadu pa Rozman. Sodnik Jenko je sodil dobro. Ker je prišlo lani do nekaterih nesoglasij med Okrajno športno zvezo in Okrajno zvezo TVD Partizan v Novi Gorici v zvezi s smučanjem, sta se pred dnevi obe organizaciji na skupnem sestanku pomenili o letošnjem delu. Sklenili so, da bodo vsa društva Partizan goriškega okraja, ki goje smučanje, vključili v Primorsko smučarsko podzvezo s sedežem v Idriji. V odbor smučarske podzveze pa bodo vključili znane smučarske delavce Okrajne zveze TVD Partizan. V kratkem bodo sestavili tudi ko-čarske tečaje. ledar tekmovanj in razpisali smu-Najpomembnejša prireditev bo vsekakor otvoritev 40-metrske skakalnice v Logu pod Mangartom, ki so jo gradili po načrtih inž. Bloudka, To bo že četrta smučarska skakalnica na Primorskem, ki so jo zgradili po osvoboditvi. NEDELJA, 22. decembra: 8,00 Kmetijska oddaja: Kako izboljšati kmetijstvo na krasu? Investicije, ki se izplačajo — 0.30 Poje ženski oktet Centralnega Doma JLA iz Beograda — 10.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Pogovor s poslušalci — 14.05 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Lahek glasbeni spored — 15.30 Nedeljska reportaža: Dobrodošli, mladi tovariši — 15.50 Borbene pesmi in pesmi izgradnje. PONEDELJEK, 23. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.15 Vesti — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Oskrba breskev v zimskem in spomladanskem času — 13.45 Ponedeljkove poepvke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Športna oddaja — 14.40 To smo izbrali za vas — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna lgasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne izvaja Borut Lesjak. TOREK, 21. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Ve:>ti — 13.40 Kmetijska univerza: Obnova in vinske sorte na Vipavskem — 13.50 Torkov operni oder — 14,30 Okno v svet — 14.40 Filmske melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame 15.25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev. SREDA, 25. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7,45 Jutranji koledar — 13.30 Vosti — 13.40 Kmetijski nasveti: Kakšno vrednost ima strniščna repa za krmo živine — Ki.45 Od melodije do melodije — 14.10 Pesmi makedonskih skladateljev — M.30 Sola in življenje »Čuvarji naših meja (Lojzek popravlja mamici kuhalnik« — 14.50 Nekaj za vse okuse — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 .Tankovičeve vesele polke. ČETRTEK, 2G. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7,45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: Delo pašnih odborov v zimski sezoni — 13.50 B. Smetana: Vltava, sinfo-nlčna pesnitev — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc - 14.40 Glasba po željah (II. del) — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne. PETEK, 27. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7,45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti; Pravilna priprava toplih gred — 13.45 Popoldanske melodijo — 14,30 Gospodarska oddaja: Kako je v. našimi menzamt (družbena prehrana) — 14.40 Spored solistične in orkestralne glasbe — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: Pojo Ladka Lukša, Nevenka Cupin in Danilo Milič iz Iiopra. Nogometni klub Koper obvešča vse svoje člane, prijatelje in simpatizerje, da bo letni občni zbor kluba v nedeljo, 22. decembra 1957 ob 10. uri v sejni dvorani ObLO Koper. Iskreno vabljeni! Odbor NK Koper V nedeljo, 22. decembra bo ob 9. uri v Strelskem domu v Izoli občni zbor Strelske družine »Heroj Darko Marušič«. Istočasno bo ta strelska družina proslavila peto obletnico obstoja. Na občni zbor vabi odbor družine vse strelce in ljubitelje strelskega športa.. Po zaključku zbora bo prireditev v počastitev Dneva JLA, Veterinarski inšpektorat pri OLO Koper obvešča vse živinorejce, da bo v ponedeljek, 23. t. m. začelo obvezno cep-ljenje živine proti slinovki na področju, ki meji z Italijo, in v občinah Koper, Hrpelje, Divača in Sežana. Cepljenje je brezplačno in bo trajalo do 31. t. m. Živinorejce prosimo, naj bo živina v teh dnevih v hlevih. Danes, 20. decembra, bo ob 20, uri v mali dvorani koprskega gledališča predaval univerzitetni profesor iz Trsta Antonio Ma-russi o italijanski alpinistični odpravi na K 2, drugi najvišji gorski vrh na svetu. Odprave se je predavatelj tudi sam udeležil in bo svoja izvajanja spremljal z nad 100 diapozitivi. Vabljeni! Ii AM A/51 A M Dvosobno novo konfortno stanovanje v Ptuju menjam za enakega v Kopru. — Alojz Družina, obč, LO Koper. Dne 11. decembra 1957 je bil od-nešen večji zavoj z raznimi tiskovinami (bloki) iz avtobusne postaje v Kopru. Poštenega najditelja prosimo, da zavoj vrne proti nagradi v upravo Slovenskega Jadrana. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. Za nakup novih in rabljenih LAMBRET se obrnite na tvrd-ko Aldo Merolli v Gorici, ul. Garibaldi štev. 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vse potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila! Tvrdka BELTRAM, uvoz-izvoz, TRST, ulica Valdirivo 3, telefon 36-991 ima na zalogi vsakovrstna nova in rabljena vozila: AVTOMOBILE, VESPE, LAMBRETE, MOTORJE, MOTOCIKLE, ŽENSKA IN MOŠKA DVOKOLESA od 5.000 lir naprej. Z lastno ekspedicijo odpremlja darilne pakete za Jugoslavijo. Rižanski vodovod Koper nudi strugarske usluge, hitro, solidno in poceni. POSLOVNO POROČILO Mestne hranilnice v Izoli za mesec november 1057 Stenje 31. 7. 1957 Stanje 30. 11. 1957 Razlika H-- 4- 3,267.983,— + 1,559.558,— — 58.500 — — G,726.451 — + 2,004.863.— Hranilne vloge 17.861.999,— 21.129.982,- Tekoči računi 1,667.425.— 2,226.983,- Deleži članov »Čebelice« 204.000 — 145.500,— Bančni krediti 32,573.000,— 25,846.549.— Obratni krediti — 2,004.863.— Rezervni skladi 1,972.983,— 1,972,983,— Amortizacijski sklad 54.194.— 54.194.— — Gotovinska rezerva pri Narodni banki 226.402.— 4.914,058.— + 4,687.656,— Potrošniška posojila 49,748.216 — 47,575.64G.— —2,173,570,— Posojila proti zastavi — 1,385.000 — 4- 1,385.000,— Dotok vlog je bil doslej najmočnejši. Tudi vplačila za vračanje posojil so se povečala, tako da je likvidnost hranilnice narastla. POVERJENIKOM IN ČLANOM PREŠERNOVE DRUŽBE! Sporočamo, da so letošnje knjižne zbirke do.tiskane. Razpošiljanje knjig bo predvidoma trajalo do vključno 25. decembra. Tako bo vsem poverjenikom omogočeno, da še pred Novim letom vročijo knjige članom oz. naročnikom. Zato ne urgirajte knjig ali pomanjkljivih pošiljk pred zaključkom ekspedita. VABIMO VSE ČLANE. DA TAKOJ OB PREJEMU ZBIRKE OBNOVE ČLANARINO IN VPLAČAJO VSAJ DEL ČLANARINE. Poverjenike, ki so prejeli nekaj izvodov 1. knjige knjižne zbirke žepnih romanov Ljudske knjige »Dan nič« pa prosimo, da se potrudijo, da čim preje pridobe vsaj tisto število stalnih naročnikov za to zbirko,, kolikor so prejeli knjig. Hotel »PALAČE« Portorož vljudno vabi na veliko SILVESTROVANJE v torek, dne 31. decembra ob 20. uri v vseh prostorih hotela Igrali bodo trije ronomirani orkestri. Rezervacije sprejema uprava hotela, telefon štev. 41. Rezervirajte pravočasno! Uprava MAGAZZINI »S. S. a r. L plašči, dežni plašči, obleke, suknjiči, srajce, spodnja in zgornja trikotaža za moške, ženske in otroke NAJNIŽJE CENE V TRSTU! TRST, Corso Garibaldi 1, telefon 94-178 Če zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo Vašemu žepu, zato prašiče otle-rite in kožo odnesite v zbiralnico »KOTEKS«, ki Vam bo plačal lepe denarje. 83 POSLOVENIL RADO BOBESOtI Tako pa že gre. Znani eks-centrični slikar Španec Sal-vador Dali ima pomočnika — bodečega morskega jež-/co.l Slikar pravi, da ima živalca neverjeten smisel za umetnost. Ne vemo, koliko to drži, manj smisla, pa prav gotovo nima, kot tisti, ki kupujejo te slike. TABLETE NAMESTO OBLEKE Za hrano v tabletah smo že večkrat slišali, čeprav do danes le še ne moremo govoriti, da bi tablete v tem pogledu kdovekaj pomenile. Da bi pa zamenjali obleko s tabletami? Ne, ne gre za to. Američani le poskušajo na nekem svojem arktičnem oporišču posebne tablete proti mrazu. Te so sestavljene iz nekih aminokislin in naj bi preprečile zmrzovanje človeškega organizma v hudem mrazu. Ce se bodo tablete obnesle, kot pričakujejo, bomo dobili močno sredstvo proti mrazu, saj bodo nekajkrat povečale človekovo odpornost. PETNADSTROPNA HIŠA V 22 URAH V bližini ameriškega mesta Abilena so preizkusili nov način gradnje stanovanjskih poslopij z najmodernejšimi napravami in sodobnim gradbenim materialom. Petnadstropno stavbo iz aluminijastih plošč z jeklenim notranjim ogrodjem so postavili v 22 urah. Posamezne sestavne dele so dvigali z baloni, napolnjenimi z lahkimi plini. Ti so se namreč mnogo bolje obnesli kot žerjavi. »V veliko veselje mi je bilo.« »Pojdiva skupaj gor.« XXXVI To noč je bila nevihta. Prebudil sem se in poslušal, kako dež bije ob okenske šipe. Prihajal je skozi odprto okno. Nekdo je potrkal na vrata. Čisto tiho sem stopil proti vratom, da ne bi vznemirjal Catherine, in odprl. Pred vrati je stal točaj. Na sebi je imel plašč, v roki pa premočen klobuk. »Bi lahko govoril z vami, tenente?« »Kaj se je zgodilo?« »Gre za nekaj zelo resnega.« Pogledal sem naokoli. Soba je bila temna. Na tleh zraven okna sem videl vodo. »Vstopite,« sem rekel. Prijel sem ga za roko in ga peljal v kopalnico. Zaklenil sem vrata in prižgal luč. Usedel sem se na rob kopalne kadi. »Za kraj gre, Emilio? Ste v stiski?« »Ne. Pač pa vi, tenente.« »Tako?« »Jutri zjutraj vas nameravajo aretirati.« »Kaj?« »Prišel sem vam povedat. Bil sem zunaj v mestu in sem slišal, kako so se o tem pogovarjali v kavarni.« »Razumem,« Stal je v mokrem plašču, držal v roki mokri klobuk in molčal. »Zakaj naj bi me aretirali?« »Zaradi nečesa, kar je v zvezi z vojno.« »Pa veste zaradi česa?« »Ne vem. Toda vem, da jim je znano, da ste prej bili tu' kot oficir, zdaj ste pa brez uniforme. Po tem umiku vsakogar a rotirajo.« Trenutek sem premišljal. »Kdaj me nameravajo aretirati?« »Zjutraj. Ne vem, ob kateri uri.« »Kaj naj po vašem mnenju storim?« Odložil je klobuk v školjko umivalnika. Bil je zelo premočen in z njega je kapljalo na tla. »Če se vam ni ničesar bati, ni aretacija nič posebnega. Vendar pa je vselej neprijetno, če človeka aretirajo — zlasti zdaj.« »Nočem, da bi me aretirali.« »Potem pa qdidite v Švico.« »Kako?« »Z mojim čolnom.« »Zunaj je nevihta,« sem rekel. »Nevihta je minila. Ne bo prijetno, vendar se boste izmazali.« »Kdaj pa naj bi se odpravila?« »Takoj. Laliko vas pridejo aretirat navsezgodaj.« »Kaj pa najina prtljaga?« »Pripravite jo. Naj se vaša gospa obleče. Bom že jaz poskrbel za prtljago),« »Kje pa boste?« »Čakal bom tu. Nočem, da bi me kdo videl zunaj is» hodniku.« Odprl sem vrata, jih zaprl v spalnico. Catherine je bedela. »Kaj pa pomeni to, dragi?« »Vse je v redu, Cat,« sem dejal. »Ali bi se hotela zdajle takoj obleči in oditi s čolnom v Švico?« »Bi ti hotel?« »Ne,« sem odvrnil. »Rajši bi legel spet v posteljo.« »Kaj pa se je zgodilo?« »Točaj pravi, da me nameravajo zjutraj aretirati.« »Kaj se mu meša?« »Ne.« »Potem pa, prosim, pohitiva, dragi, in se oblecivaP da se bova lahko odpravila na pot.« Sedla je na rob postelje. Bila je še zaspana. »Je točaj v kopalnici?« »Da.« »Ne bo,m se torej umila. Prosim te, glej proč, dragi, takoj sc bom oblekla.« Medtem ko si je slačila spalno srajco, sem videl njena bela ramena, potem pa sem se obrnil proč, ker je tako želela. Zaradi nosečnosti je postala nekoliko okrogla in ni hotela, da bi je, videl. Oblačil sem se in poslušal dež v oknih. Nisem imel kdo ve kaj deti v kovček. © PREVOZIL JE NAD 37.000 km Svetovni rekord na železniškem tiru je dosegel neki 151-letni upokojenec iz Delmen-horsta pri Bremenu. Za 3-10 zahodnonemških mark si je kupil tako imenovani mrežni vozni listek prvega razreda zveznih železnic. Z vozovnico »Pelji se, kamor hočeš!«, veljavno mesec dni, je imel pravico vožnje na vseh progah Sirom po Zahodni Nemčiji. In to je izrabil temeljito. Prevozil je 37,116 km. Skoraj bi bil s tem lahko prišel okrog zemeljskega ravnika. Le deset noči je prespal doma, sicer je bil venomer na poli, da bi si še enkrat ogledal kraje in mesta svoje mladosti. 1 km vožnje ga ni stal niti en pfenig, kar je tudi rekord svoje vrste, ATOMSKA STAVKA Zdaj, ko imamo že vse atomsko, smo dobili še atomsko stavko. Prvenstvo pripada Francozom, Tam se je namreč 80 znanstvenikov v nekem jedrskem laboratoriju uprlo zaradi prenizkih plač. Svoje zahteve so oodprli s stavko. Tako si služi svoj vsakdanji kruh šestinšestdesetlet-na Ella Conver iz Kansas Citya. Pravijo ji tudi »leteča babica«. Vsak večer spleza na trideset metrov visok stolp v obleki, prepojeni z bencinom. Nato prižge vžigalico in že jo objame plamen. Tedaj se požene v globino, naravnost v kad, napolnjeno z vodo. Ladje i milijon konjskih moči PORAST LADIJSKE TONAŽE Po statistiki angleškega Loy-da znaša ladijska tonaža vseh mornaric sveta 110 milijonov bruto reg, ton. V zadnjem letu je porasla za 5 milijonov br. reg. ton. Na prvem mestu so ZDA s 26 milijoni ton (od tega je 14 milijonov ton v rezervi!) na drugem Velika Britanija s 24 milijoni ton itd. »Ne,<< Vstal je. »Upam, da boste zelo srečni, zelo zadovoljni in zelo, zelo zdravi.« »Hvala. Jaz pa upam, da boste večno živeli.« »Hvala. Saj tudi živim. In če kdaj postanete pobožni, mejite zame, če bom mrtev. Prosil sem več- svojih prijateljev, naj to store. Mislil sem, da bom tudi jaz postal pobožen, vendar se to ni zgodilo.« Mislim, da se je žalostno smejal, vendar ne morem zatrdno reči tega. Bil jc tako star in obraz je imel hudo razoran; en sam nasmeh mu je sprožil toliko gub, da se je zgubilo sleherno stopnjevanje med njimi. »Morda bom postal zelo pobožen,« sem rekel. »Vsekakor bom molil za vas.« »Vselej sem mislil, da bom postal pobožen. Vsi člani moje družine so umrli zelo pobožni. Vendar se to ni zgodilo.« »Prezgodaj je.« »Morda je prepozno. Morda sem že preživel svoja verska čustva,« »Pri meni se pojavijo samo ponoči.« »Torej ste zaljubljeni. Nikar ne pozabite, da je to versko čustvo.« »Mislite?« »Seveda.« Napravil jc korak proti mizi. »Zelo ljubeznivo je bilo od vas, da ste prišli igrat.« Sovjetski inženir More-levič je v svojem nedavnem predavanju po radiu napovedal novo dobo tudi v ladjedelništvu. Priznani graditelj in strokovnjak za ta vprašanja je ob tej priložnosti izjavil, da ni več daleč čas, ko bodo plule po širnih morjih ladje brez motorjev in brez vijakov. Namesto starih »klasičnih« motorjev bodo imele atomske reaktorje, V katerih se bo toplota neposredno spreminjala v elektriko. Ta bo ustvarjala močno magnetno polje, ki bo omogočilo potiskanje vode in s tem gibanje ladje naprej. Po mnenju omenjenega inže- nirja bodo ti atomski reaktorji lahko razvijali milijon in več konjskih sil, kar bo omogočilo gradnjo ladij za današnje pojme naravnost neverjetnih velikosti, MORSKI VRAG V KITO-VEM ŽELODCU Pri I-Iorti na Azorskem otočju so harpuniraii kita, v čigar želodcu so našli tri prav redke- ribe Iz družine globoko-morskih vragov. Znano je, da nosijo ribe, ki živijo v velikih globinah, na glavi dolge antene in da jih je prav težko uloviti. Prvega globokomor-skega vraga so ujeli v Severnem Atlantiku leta 1837, torej pred 120 leti. Azorski plen so v znanstvene namene poslali v London. NI LAHKO ZDRAVITI SLONA Med glavnimi viri. energije je v Vzhodni Nemčiji šota. To na veliko izkoriščajo. Za kopanje so konstruirali poseben stroj, ki izkoplje sam v enem letu skoraj 10 milijonov ton tega goriva. ZASLUŽEK ZAHTEVA 110-letni Husein Mohamed iz Egipta je vložil zahtevo, da se mu izplača zaslužek, ki mu pripada za delo pri graditvi Sueškega prekopa. Mož je namreč delal pred 90 leti pri Lessepsovi družbi, ta pa ni dajala delavcem domačinom drugega kot le nekaj slabe hrane, Husein trdi, da so mu dolžni okrog 1000 funtov šterlingov, da pa bi se zadovoljil, če mu izplačajo vsaj polovico. Kakor je vsa zadeva morda po eni plati smešna, je po drugi lep dokaz, kako so evropski kapitalisti gradili prekop. — Vosi desno! Nov sovjetski pospeševalnik atomskih delcev daje tem energijo deset milijard elektronskih voltov. To je najmočnejša naprava te vrste na svetu, nahaja pa se v Dubni, nedaleč od sovjetskega glavnega mesta Moskve. Velikost pospeševalnika nam postane očita, če pogledamo, kolikšen je proti njej človek, ki se dobesedno izgubi v gozdu cevi in žic. PRVA MEDPLANETARNA LADJA BO SOVJETSKA Tako je rekel predsednik planetarne komisije sovjetske Akademije znanosti Baraba-čov. Dejal je, da je polet na Luno vprašanje komaj nekaj let, medtem ko bo treba počakati za prvi polet na Mars najmanj 15 let, ko bo ta planet spet v najbolj ugodnem položaju in najbliže Zemlji. Samo pokadilo se je. Slika je bila posiieta ob izstrelitvi ameriškega umetnega satelita. Zbrali so se znanstveniki, novinarji, fotoreporterji, vsi, ki so jih pustili zraven. Potem je znanstvenik, ki je vodil vse skupaj, pritisnil na. gumb in... vse ostalo vidimo na sliki. V Brnu na Češkem je v nekem cirkusu zbolel slon. Zdravniki so mu predpisali blatne kopeli. Seveda pa je nerodno, da bi slona vodili v zdravilišče, zato so raje pripeljali več ton zdravilnega blata v sodih in pripravili de-belokožcu toplo kopel, da si. je ozdravil svoj revmatizem.