„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na upravmštvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno 4 rodne vrstico (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 36 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma11 v Mariboru in se ne vračajo. Mladeniški shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah ■-mm ,je lepo izpal. Vkljub slabemu vremenu se jfc zbralo nad 400 mladeničev, ki so pokazali s tem, da našega vrlega mladeniča nič ne premaga v njegovih načrtih, tudi ne slabo vreme. Pa tudi Sv. Trojica jo bila v slavnostni obleki. Mnogo zastav je viselo iz cerkve in samostana, kakor tudi iz mnogih hiš, a pred cerkvijo pa jo pozdravljal mladeniče slavolok z napisom: „Pozdravljeni — Dobrodošli" na eni in „Čuvaj, vladaj, večni Bog, mil|i paš slovenski rod! “ na drugi strani. Cerkveni govor, ki nlam ga je govoril g. dr. H o h n j e c iiz Maribora, nam bo ostal vedno v srcu. Nauke, ki nam jili je dal častiti gosp. pridigar, smo si globoko v srce vtisnili, ter jih bo-■ mo izpolnjevali. Slovesno sv. mašo je imel preč. g. P. gvardijan Nik. Meznarič. Popoldan ob pol 2. uri, ko se je konuala božja rosa iz neba, se jo pričelo zborovanje. Predsednik trojištko Mladeniške družbe Šiško Janez pozdravi v izbranih beSjedah vse navzoče, na tem, že od davnih časov tako Sjlavnem kraju Slovenskih goric.' ;1''! j,£| Za njim pozdravi gospod dr. Hobnjec ter v kratkih besedah oriše pomeh in namen Z. S. M. Pozdravlja brata telovadca, ki sta prihitela iz bele Ljubljano v naše lepe igorice, zastopnika iz Koroške in vse mladeniče, ki 'so od blizu in daleč prihiteli na shod.' i Zatem nastopi slavnostni govornik Franc Ž e -bot, ki v kratkih potejzah oriše pota, po katerih naj naš slovenski mladenič hodi in nauke, po katerih so naj ravna. Naj si bo v svesti, da, smo si' te nauke globoko v srce vtisnili ler so bomo tudi pp njih ravnali. K besedi se je oglasil preč. g. g: v a r d i j a n, ki navdušuje navzočo, da naj ostlanojo zvesti naukom, ki jih tukaj slišijo. Zdaj pride zadnja točka: Pozdravi: Vojteh Jeločmk pozdravlja v imenu „Zveze telovadnih odsekov" v Ljubljani in vabi mladeniče, da v obilnem številu pribite 26. julija v Skorjoloko. Franjo Puc navdušuje navzoče, naj krepko delujejo po načrtu, ki so ga danes razvijali tu razni govorniki. 'Jože! Krof iz Pliberka pozdravlja vimenu koroških mladeničev. Govorili so de: Kranjc Fr. od Sv. Bolfehka, Spari ■ iz (Jarenine, Poljanec od Sv. 'Antona, Breznik od Sv. Jdrija v Slov. goricah, Roškar od Sv. Benedikta, Hauptman od Sv. Križa nad Mariborom, Urbanič od Sv, rAhe, Borko Franc od Sv. Antona. Končno še pozdravi g. kaplan Bosina od Sv. Jurija. To je bilo res lepo, so se glasile vesti od raznih uglednih mož, ki so b,ili tudi navzoči. Shoda sta se udeležila tudi poročevalca slavnih bstov „Štajerca" in „Nar. Lista".; Sprejela se je sledeča resolucija: , Slovenski mladeniči, zbpapi ona mladeniškem shodu pri Sv. Trojici odločno protestirajo proti po-hu j gl ji vem delovanju naših liberalcev, ki s svojimi lažinauki in s svojim časopisjem spravljajo naše di-jaštvo ob vero in pravo ljubezen do domovine; kakor sc te godi v Celju in dr., kalkor tudi to, da pri-,prostemu ljudstvu s svojo hinavsko pobožnostjo mečejo pesek v oči. Prišli so sledeči brzojavi in pismeni pozdravi: Slovenski narod čaka boljša in lepša bodočnost, ker ima tako vrlo mladino. Živeli slovenski mladeniči, zbrani pri Sv. Trojici. Dr. Korošec. Maribor. „Na tebe, zlata oj mladina, upa tužnla domovina," Slovanska brata Ciril in Metod naj 'blagoslovita vas in vaše delo. Vedno z vami mariborski bogoslovci. M ,a r i W o r. Naprej 'neprestano vesl/a'jnto. Uredništvo „Našega Doma". Maribor. Našim prijateljem,, katolištkp-na-rodnim mladeničem pošilja rodoljubne pozldrave uredništvo „Slov. Gospodarja". Maribor. Naprej zastava slovanskih mladeničev. Bog daj obilo uspeha. Slov. kat. izobraževalno društvo v Studencih pri 'Mariboru. Slov. Bistrica. Mladeniči, le krepko naprej - veri in domu zvesti vselej — Paj zvezo vam Bog blagoslovi — pa pridejo lepši nam dnovi. La-porski mladeniči. Buče. Praznik mladeničev bodi pozdravljen. Živeli slovenski miadeniči pa zborovapju pri Sv. Trojici. Franc Krepek, Janca Korošec. Zavrč. Slovanska brata sv. Ciril in Metod naj sprosita, da bi mladeniški shod obrodil obilno dobrega sadu. Bralno društvo v Zavrču. Wildon. Vsem na shodu zbranim mladeničem pošiljata iskrene pozdrave Janko Wela, Lojze PoŠ. Rožni d o 1 pri Kdflaiohui. Zbranim tovarišem pošiljamo iskrene pozdrave. Zalesti nas, da so mi ne moremo tega shoda udeležiti. Prosimo, da se tudi nas spominjate. Mnogo slovenskih mladeničev iz Rožnega dola. Ferd. Fras. Z a d e r. Dragi tovariša! Ker sem daleč od \as, zadržan radi orodnih vaj v Dalmaciji, ter se radi tega ne, morem osebno udeležiti vašega shoda, ^s vse vrle in nevstrašene mladeniče, vas hrabro bojevnike za našo sveto stvar, tem potom najprisrč-neje pozdravi jam. Iskreno želim, da bi se vsi mladeniči Slov. goric zbrali pod zastavo „Zveze slovenskih mladeničev", ter da bi se vsi skupno, kot en mož, bojevali za uresničenje niaših svetih idej v prid in blagor naši mili domovini! Mladeniči! V združenju je moč, v 'Združenju jp zmaga, v združenju je bodočnost naše domovine! Vrli mladeniči! Le vedno naprej neustrašeno ! Franjo Kramberger. iLIflil.li ,.i....... Svoboda, enakost, bratovstvo. N'I menda besed, ki bi jih liberalci in demokrati tolikokrat rabili, kakor so besede: svoboda, enakost, bratovstvo. Z lepimi in sladkimi besedami opisujejo te besede, in tako hočejo na,svojo stran zvabiti priprosto ljudstvo, ki seveda, nič hudegfa sluteč, kaj rado verjame tem sladkim besedam. fDa pa bo moglo ljudstvo spoznati njih namen in se jih odslej tem Uažje ogibalo, zato je prav 'umestno, da se besede: svoboda, enakost, 'bratovstvo natanko razložijo in da se pokaže, kaj pravzaprav libeualci nameravajo s temi besedami. i Svoboda., Največ se liberalce sliši govoriti o svobddi. Pravijo: človek je rojen prost, lahko misli, govori, dela, kar mu ravno na niisel pride, lin še veliko drhgega govore^ Poglejmo tedaj vsako teh toček nekoliko bolj natanko in videli bomo, koliko je na tem resnice.,' Nfajprej govore: človek je rojen prost. Prva točka, pa tudi prva velika^ napaka. Poglejmo, če je res tako! Človek je že kot otrok podložen svojim s{arišem, jih mora ubogati, spoštovati. On na|jde marsikaj; najde hišo, katere on ni sezidal, . najde lepo posestvo,- katerega,/ on ni priddhil. (Kako hoče biti tedaj prost od tistih, katerim vse to priphjda? On jim mora biti podložen in jim mora, .dati pravi co.,'Ako bi tega ne hotel storiti, bi bilo toliko, kar kor da bi svojega gospodarja spodil s posestva. Kaj takega storiti, bi bila seveda velika predrznost. Ako tedaj liberalci trde: . človfek je rojen prost, je to velika laž. Človek naj se torej zaveda, da ni rojen prost-in da mora, biti drugim podložen. Posebno dopadenje pa imajo liberalci nad prostostjo misli. Pravijo namreč: od' misli ni nič plar čati. Po njihovi misli sme tedaj človek ■ vse misliti, dobro in 'slabo ... Pa to ni tako. Ako je postavil Jezus Kristus sedem zakramentov, ni dovoljeno misliti, zakramentov je le pet ali pa še celo deset ali kaj takega. Ako je, On učil, sv., cedkev je nezmotljiva učiteljica božje resnice, njo poslušajte, ni dovoljeno, misliti, ona se moti v tem, /kar uči. Ako liberalci oznanjujejo prostost misli, je to razžaljenje Jezusa Kristusa, kateri so je ponižal, da' je prišel na svet in nas učil božje resnice, katere smo dolžni sprejeti in ne, smemo misliti kaj njim nasprotnega. Ako pa je Bog k nam resnico govoril, kdo ima po- tem oblast in pijavico, si jo po svoji, glavi , razlagati. ? Ako kdo meni, da sme misliti, kar hoče, je to zelo neumno. Mi smemo le dobro misliti, to zahteva že sama zdrava pamet. Ako. pa nam je prepovedano vso misliti, kar nam ravno pride na misel, koliko bolj nam je prepovedano vse storiti, kar mislimo in hočemo. Misliti, delati' hočemo le, to, kar je dobro, a slabega pa nikdar ne. Ttorej jo liberalni stavek: od mislil ni treba nič plačati, velika zmota in napaka. Enakost. Sedaj, pa pridemo na enakost., Kaj pa hočejo pravzaprav tisti, ki zahtevajo enakost? Hočejo, da ne bi bilo nobenega razločka med tistimi, ki zapovedujejo in ,med tistimi, ki poslušajo. Dalje hočejo, da bi bili vsi meščani jednaki pred postavo. Ako pa jih vprašate, zakaj to zahtevajo, odgovori ta:i. ker nas je Bog vs'e (jednake ustvaril; zopet drugi: vsi ljudje imajo eno in isto človeško naravo, i Poglejmo tedaj te točke! Prva je: Bogi je vse jednake vstvaril. Čudno! — Glede pameti so seveda kolikor toliko vsi ljudje jednaki, ker imajo vsi ljudje pamet, le norci ne. Tega, noben človek ne'taji. Ce pa, se oziramo na različne zmožnosti, postavo, značaj itd., vidimo, da se popolnoma! razlikujejo med seboj. Eni imajo pet talentov, drugi dv;a, nekateri celo samo jednega; eni so vedno'veseli, . drugi zopet mrzli1 in se drže kakor pust v pratiki; eni imajo dober, blag značaj, drugi pa slab, pokvarjen, tako da se ž njimi niti govoriti ne da. To tedaj ni res, da bi; bili vsi ljudje jednaki od narave. Pojdimo dalje! Ako pogledamo malo po svetu, vidimo pač, kaj vse počenjajo ljudje. Veliko število je takih, ki delajo slabo, z™ Boga se malo brigajo, da, celo nič; drugi pa delajo dobro in vsako delo opravijo dobro in skrbno. Glede te točke bi se dalo veliko povedati, pa naj zadostuje toliko. Druga zahteva liberalcev se . glasi:[ vsi državljani morajo biti jednaki pred postavo. V jednem pomenu je popolnoma prav, ker tako tirja pravičnost, a v drugem pomenu je napačno, ker pravilnost sama zahteva narobe. Ako se dva prepirata n. pr. za kako njivo, mora sodnik! pravično razsoditi; on se ne sme ozirati na to, kdo je tožnik, ali je bogat ali pp, ubog človek. Vsak naj prejme po svojih delih. Da prejme vsak svojo zasluženo kazen, je pravično; da bi pa vsi jednako prejeli, to bi bilo kriVično. Po vzgUddu bo stvar jasna. Ako obsodite n. pr. tistega v,.rudokope a!i pa na galejo, LISTEK. Lov N. Tolstoj ■— Ivo Česnik. Svečka. To je bilo pri gospodi. Vsakovrstna je bila gospoda. Bila je taka, ki je mislila na,- smrtno uro in Boga in imela usmiljenje z ljudmi, in bila je kot psi — Bog mi grehe odpusti! ZJlobnejših ljudi ni bilo kot so bili oskrbniki iz podložnih kmhltov: iz prahu do gospoda! In radi njih je bilo življenje hujše od vsega. Tlak oskrbnik je čepel na gospodovem posestvu. Podložniki so bili na tlaki. Zeinlje je bilo mnogo, — j in zemlja je bila rodovitna, — in vode in luga in lesa.« Zla vse bi bilo dovolj — za gospoda in za mlužike, d|a ni gospod postavil za oskrbnika svojega podložnika iz drugega posestva. Oskrbnik je dobil oblast in je gulil mjužike. Bil je oženjen — imel je ženo in dve odrastli hčeri _ jn si je nagrabil denarja; živel bi lahko brez greha, pa je bil zaviden in je padel v pregrehe. Začelo se je tako, da so morali biti muž.ki črez uro na; tlaki. Sezidal je opekarno in spravljal na delo pse žene in mužike in prodajal opeko. Mužiki so s^ šli pifitožit v Moskvo h gospodu, pa, se jim ni posrečilo. Odposlal jih je in ni .vfeel oskrbniku vajeti iz rok. Oskrbnik jo zvedel, da so se šli mužiki pritožit 'in se je zato maščeval. Sc hujjše je« bilo njih življenje. Med mužiki so se našli neverni ljudje. Začeli so nositi oskrbniku novice o svojih barbih in tožiti drug drugega. In pobunil se je ves narod in oskjrbnik jo postal še zlobnejši. Kmalu je oskrbnik doživiel, ’da se ga jo začel narod bati kot ljube zveri. Ce so je peiljal po vasi, se je vise poskrilo pred nji im, j da mu le ni ^prišlo pred oči. In oskrbnik je to videl in je zlival še hujšo jezo zato, ker so se gatbali.. Z bičem lin delom je mučil ljudi in mnogo muk so pretrpeli mužiki radi njega.. Zgodilo se je, da so tako zlodjje ubili, in. o tem -so jeli mužiki govoriti. Shajali so, so na tihem in tainoni izmed njih je rekel: „Ali bomo Še dolgo gledali tega zlodj^? Na'mah pade — če ga ubiješ, ni greh.“ Zbrali so se nekoč mužiki pred Veiliko nočjo v gozdu; oskrbnik jih je poslal čistit gosposki gozd. Zbrali so se pri obedu in so začeli govoriti. „Kako moremo", ■ pravijo, „zdaj živeti ? Do kožo nas guli, z delom nas je mučil; niti po 'dnevu in niti po noči nam ne da oddiha, ne nam ne ženam. Ako mu ni kaj po godu, prileti in nas tepe. Semjon je umrl radi njegovih udarcev, Aiiazima je izdihnil v mukah. Česa še čakamo? Danes zvečer pride zopet sem in počne razsajati ; samo s konja ga pahneš, udariš s toporiščem, in konec je komedije. Zagrebeš ga kje kot psa in ostanke pomečeš v vodo. Samo to veljaj: vsi za enega, ne izdamo se." Tako.je govoril Vazilij Minajev. Bolj nego vsi je' bil hud ma oskrbnika. Vsak teden ga je bičal in ženo mlu je izneveril, vzel jo je k sebi za kuharico. Tako so so zgovorili mužiki in zvečer je prijezdil oskrbnik. Od zgoraj je prijezdil, vedno je zmerjal, da ne sečejo prav. Na kupu je našel tudi lipo- . . „Nisem vam' ukazal sekati lip ? Kdo jo je podrl? Povejtb, sicer vse nabijem! “ Začel je vpraševati, v čigar vrsti je lipa. Pokazali so na Sidora. Oskrbnik je nabil Sidora po licu do krvi./ Tudi Vazi! j a je natepel z bičem, ker je bil njegov kup majhen, j Potem je odjezdil domov,. kateri .je bil že večkrat obsojen (k taki klaizni, ni to za njega posebno huda Kazen, ker Je že navajen takih reći. Ako.ppv obsddite kakega imenitnega meščana ali. bogataša k, ravno isti Kazni, je to za njega veliko hujše. Prvemu se ni treba bati, 'da bi zgubil dobro ime, a drugemu se je bati, in tako mu ga vziamete. Prvi je navajen n!a tako življenje ;in bo malo tnpel; ta pa je v nevarnosti, da umre v nekaterih mesecih. Grešila sta sicer oba jednako; pa če bi bila oba jednako kaznovana, bi bila to kri-vipa .... Bratovstvo. Tretja beseda, katera se mnogokrat sliši, je bratovstvo. V imenu bratovstva zaničujejo ceio človeštvo. Zlelo se širi. krivo mnenje, vsi smo .bratje. Ako bi ta stavek prav razumeli, bi ne bilo to nič napačnega, ampak še .celo nekaj hvalevrednega. Kaj moramo misliti lepšega, kakor pravo bratovstvo? Ker pa se to napačno razlaga, je tedaj potrebno, da pogledamo malo, koliko je vredno tisto bratovstvo. Bratovstvo se imenuje ljubezen in vendar vniči pravo ljubezen in prinese neslogo. Vsem .je znana ona francoska revolucija. Takrat so začeli govoriti o bratovstvu. Tisti, kateri so vpeljali bratovstvo, so dali .mnogo, mnogo tisoč najboljših državljanov pomoriti in nazadnje so se še med seboj začeli klati. To je bilo lepo bratovstvo! V kateri državi ni ljubezni, .tam je vse narobe. Služabniki se vzdigujejo proti svojim gospodarjem, gospodarji pa proti svojim podložnim. Vse gre križem, vse je z jedno beseido: nova babilonska zmešnjava. Kaj .pa hočejo liberalci in demokrati, ko vpi-j^o: / bratovstvo, svoboda, enakost? Njihov namen je: vničiti sv. katoliško cerkev. Vse, kar je svetega in lepega, zaničujejo, z Boga se norčujejo, božje čednosti zasmehujejo. Kako delajo dandanes s sv. cerkvijo na Francoskem, mi ni treba opisovati, ker je vsakemu izmed nas dovolj znano. Vsakemu dobremu katoličanu: mora srce krvaveti, ko bere poročila iz Francoske in čita dejanje in počenjanje barbarskih Jramiazonov in njihovih pomagačev. To je tedaj tisto njihovo bratovstvo, ‘ katero i tolikokrat po-vdarjajo in s tako lepimi — pa praznimi frazami opisujejo itn opevajo! Poglejmo i še1 zdaj, kake nasledke ima liberalizem. Liberalci in djrugi kričijo: „svoboda"1 in pravijo, I vse je prosto; človek laihko stori, kar ;mu ravno pride na\misel.« Ako bit bilo to res, bi bilo.jto nekaj strašnega. Kje bi bila potom cerkvena ob- last, kje posvetna? Kdo bi se potenj brigal za i zapovedi! in postave sv. cerkve, za naredbe države? Vse bi bilo narobe. Tega si sploh mJisCti ne moremo. Liberalci pa riiti sami ne vedo, kaj govore. Glede enalcosti bi bili potem vsi jednaki. Kdo bi potem zapovedoval, kdo ubogal? Nihče, ker vsakdo bi hotel biti prvi. Glede bratovstva' bi bilo ravno tako. Ako smo vsi jednaki in bratje1, zakaj bi potem podložni ubogali svojje,1 predstojnike, zakaj jimf služili? Vedrta revolucija bi bila in vedni nemiri in prepiri, ako bi bilo to. Bog nas obvaruj! To so tisti strašni nasledki liberalizma, kjer vladajo in prevladujejo liberalci! Krščanski možje in tudi vi, mladelniči! Pazite, da se tudi pri nas ne zaležb liberalna zalega. Pa kaj govorim? Saj je tudi že pri nas, žalibože; toda, da ne bomo tako daleč (prišli, kakor na Francoskem, i zato še ni izgubljen čas; de na noge, možje, zdaj še lahko popravimo, kan smo do zdaj zanemarili. Posebno ob času volitve, takrat, možje volilci, pokažite, kaj da ste in da pri nas Še ni zrelo polje — za liberalizem! P. H. Okoli po svetu. Rudarski pazniki. Poslanec dr. Benkovič je stavil samostojni predlog, da se paznike tudi uvrsti v zakon za trgovske uslužbence, ki se ravnokar razpravlja v odseku. Šole na kmetih.i' Uradni List v Rumuniji naznanja postavo, da se na kmetih preosnujejo šole tako, da se bodo učenci in učenke v višjih razredih • učili praktičnega kmetijstva. Pri vsaki šoli bo 8/2 ha zemlje, ki jo bodo obdelovali šolarji po navodilih učiteljevih. Brambeni odsek je sprejel postavo o zvišanju novincev. Razpisane so deželnozborske ■volitve za Istro. Postavo o bolniškem zavarovanju nameravajo preosnovati. Za državno uslužbence je določene 18 milijonov kron. Državna zbornica je, rešila proračun, ki gaje potrdila tudi /gosposka zbornicja. Sedaj je ppl - vlada predložila ^e obširen dnevni re)d, da so reši še pred počitnicami. * Razni poslanci pia skušajo z nujnimi predlogi onemogočiti izvršitev lega dnevnega reda. Povišanje naklade na žganje ne pride pred jesenjo na vilsto.. č (Sešli so se zopet zvečer muziki in Vazi lij jo začel govoriti: „Eh, bratje! Ne ljudje, vrabci smo. Postavimo se, postavimo, pa pride čas, vsi se poskrijemo.i Tako so se zarotif.i vrabci zoper jastreba. Ne izdamo drug drugega, ne izdamo, postavimo se, postavimo! Ko je priletel, so bili vsi pod koprivami. A jastreb je ugrabil, kogar1 se mu je zdelo im ga odnesel. Priskakali so vrabci: čivk, čivk — enega ni. Koga hi? Vlanake ni. E, to mu je prav v ta jo jo zaslužil. Tako delate tudi vi. Samo izdajte ne, izdajte ne; ko se je spravil na Sidora, bi udarili nanj in kb-nep bi bil. Tako pa: ne izdajati, ne izdfaljati, po- stavimo se, postavimo, a ko/ je prileteli — vi' pod grm.* Tako .so govorili vedno bolj pogosto in so docela sklonili, da ubijo oskrbnitoa.' Kvaterni teden je oskrbnik obvestil mužike, da bodo Vlelijki teden delali tlako, orali za oves. Mužike je, to žalilo), in so se zbodli kvaterni 1 teden pri Vazalijiu nfa< -dvorišču in zopet začeli preudarjati. „Ue-li pozabil na Boga", so pravili, „Sn hoče počenjati take stvari, res ga je trebaj ubiti. Poginemo tako in tako." PriŠtel je k njiim tudi Peter Mihejev. Mipen človek je bil Peter Mihejev in Se ni strinjal z mu-žiki. Prišel je/ Mihejev poslušat, njih besede in je F0IČ0I • „Velik greh ste si izmislili, bratci. Dušo pogubiti — važen čin. Tujo dušo pogubiti je lahko, a kako bo naši duši? On dela hudo, .hudo ga pogubi. Tretja je trpeti, brat,ci.“ Vazilij se je razsrdil nad temi besedami: „Stara pesem", je rekel. „Človeka’ je greh ubiti. Res, greh je, pa kakšnega čloVeka!? ,Ce dobrega človeka ubiješ, je, greh, a takjega psa je ukazal tudi Bog* Besnega psp moramo ubiti iz ljubez- ni do ljudi. Ce ga ne ubijemo, bo greh večji. Zakaj trpinči ljudi? In če mi trpimb,,) trpimo radi ljudi. In ljudje nam izkazujejo hvalo. Ce pa gremo nara-I zen, bo vse pretepel. Mihejič, ti žf.obodraš bedarijo. Ali je majnjši greh, če gremo tna Kristov praznik delat? Ti sam ne poj deš. j In Mihejič‘je odgovoril: „Zakaj bi ne Šel ?“ ! Pravi: „Pošljejo me in pojdem orat. Kle sobi. A Bog j ve, čigav greli je; da le Njega ne pozabimo. Brat-i ci, jaz no govorim pd svoje. Ko bi nam bilo zapovedano, povračati zlo z zlom, bi nam dal Bog zapoved., a nam je drugače rečeno. Til začneš z zlom in zlo pride vate. Ce ubiješ človeka, ini modro. Kri ostane na duši. Ce ubiješ človeka, si okrvaviš dušo. Misliš si — hudobnega človeka sem ubil,, misliš si — zlo sem izkoreninil, a glej: 1 večje zlo , si zasadil nase. Pokori se bedi, in bleda- sc ti pokori.'" In tako se niso dogovorili mužiki: bili so različnih misli. Nekateri se strinjajo z Vazilijevfemi besedami, drugi s Petrovimi: ne zaidi v greh, ampak trpi! 'Odpraznovali so mužiki prvi dan, Veliko nedeljo. Proti 'večem pride . starosta s pisarji iz gosposkega dvora in pravi: „Mihajl Semjonovič, oskrbnik, je aikazal jutri nabrati mužjkov in orati za ovos. Starosta je obšel s pisarji vas ini obvestil vse, da gredo drugo jutro citat, nekateri za reko, drugi ob veliki poti. Jokali so mužiki, a nepokorni niso smeli biti; zjutraj so peljali pluge in začeli orati.. V cerkvi vabi k prvi maši, ljudje povsod posvečujejo praznik — mužiki orjejo. 'Mihajl Semjonovič, oskrbnik, ser jel vzbudd kasno in Šel gledat po gospodarstvu; domače — žena in hči udova (prišla je' za praznike domov) so J so načedile in napravile; hlapec jim je napregel Na .Velehradu na Moravskem je imela katoliška kmečka mladina svoj prvi letošnji shod, ki se ga jfc udeležilo 5000 oseb. Rektor graškega vseučilišča je zaključil semester, ker ni mogel pomiriti svobodomiselnih dijakov. Požar. Velikanski i)ožar:na Bledu je na sv. Petra dan napravil grozovito škodo, ki se ceni nad 500.000 K. Pogorelo je vsega skupaj nad 80 zgradb. Državni poslanec Pogačnik . je vložil prošnjo za podporo. „Cech“ objavlja oklic za splošni češko-slovan-ski katoliški shod, ki se vrši od 29. avgusta do 2. septembra v Pragi. Siczynski, morilec grofa Potookega, je bil pri porotni obravnavi obsojen na vislice, obenem se je sklenilo, da se ga priponočja milosti. Zagovornik Siczyn9kega je vložil ničevno pritožbo. Sneg na Petrovo. Cela marmaroška župnija na Ogrskem je oila na Petrovo ppkrita. s snegom. Ruska duma je sprejela predlog, ;da se zgradi druga proga na sibirski železnici. Stroški so preračunani na 100 milijonov kron. Ruski car namerama obiskati italijanskega kralja v Raconigu. Republikanski zbor je sklenil proglasiti za pj edsedniškega kandidata Združenih držav dosedanjega državnega vojnega tajnika Tafta. Rumunska vlada je izdala odlok, ki prepovo-t (inje izvoz krnnfe iz Rumunije. Italijanski parlament je šptrfejeil zakon, ki dovoljuje vojnemu ministrstvu velikansko svoto v svr-bo obrambe vzhodne meje. New-York. Tu -vlada neznosna, Vročina. 8 oseb jo umrlo za solnčarico. Prebivalstvo biva po noči po parkih. jUlice so prazne. Na ^metoorologiČ-nem observatoriju kaže: toplomer 44 stopinj, v nekih ulicah ga celo 49 stopJnj. Razgled po domovini. Izprcmembe na mariborskih srednjih Šolah. Gimnazijski profesor Ivan Košan \jo dobil mesto na prvi državni gimnaziji v Gradcu, gimn. prof. dr. Hans Mortl mesto na 11!..'državni gimnaziji v Gradcu, realski prof. Adam Schuh je prestavljen na Dunaj, realski profesor Evgen Weber v Gradec. Imenovanja. Višjo deželno sddišče v Grafdcu je imenovalo tukajšnjega sodnijsko-kanclijskega pomočnika Friderika Druzeviča in finančno deželno ravnateljstvo tukajšnjega kanolijskega pomočnika pri tlogo; peljali sto So k maši,,in se vrnili; dekla je postavila samovar, prišel je tudi Mihajl Semjonovič in so začeli piti čaj. Napil se je Mihajl Semjonovič čaja, zapalil pipo in pozval starosto. „No, kako je“, pravi, „iali si poslal muzike orat ?“ „Poslal, Mihajl Semjonovič.“ „Kako, ali so šli vsi?“ „Vsi so šli, razstavil sem jih sam." „Razstavil sl jih, razstavil, ali pa orjejo? — Pojdi in poglej (pa povej, da pridem po obedu. Desetino morajo izorati na dve orali, dobro naj orjejo. Ce bo skaženo, ne bom gledal na praznik."1 „Pokoren, sluga." In odšel je starosta, pa Mihajl Semjonovič ga je poklical nazaj. Poklical ga je iMibajl Semjonovič, a sam je bif. v Zadregi, hotel je nekaj povedati, a ni vedel, kako. Naposled se je spravil in rekel. „Da, ti poslušaj, kaj govore oni, razbojniki o meni? Kdo se roga in kaj govori, vse mi povej. Poznam jih, razbojnike: ne ljubi seijim delati, samo na boku bi ležali in lenobo pasli. Zrli bi in pa praznovali — to imajo radi, a nato ne mislijo, da zakasniš, če opustiš oranje. Tako glej in poslušaj njih besede, kaj kdo pravi; vsef mi povej! To moram vedeti. Stopi in poglej in mi povej vse, ne taji ničesiar! ? (Obrnil so jo starosta, odšel, sedel na konja in pojezdil k nvužikom na polje. Oskrbnikova žena je slišala'moževe besede, ki jih jo rekel starosti, prišla je k možu in (ga začela prositi. Oskrbnica je bila mirna žena, in ,'srce ji je bilo dobro. Kjer jo mogla, je mfirila moža in brazdila mužike pred njim. , Prišla je k' možu, je začela prositi.- i:K nJžragl moj, Mišenka!« pravi, »jna velik dan, finančnem. uradu Jožefa Snel kanclijskim oficijan-tom. Imenovan je g. Anten Hohnjec,, nadučitelj v Kozjem, za učitelja v mariborski kaznilnici. Iz davčne službe. Prestavljeni so: davčna oficijala Anton Planino iz Celja v Ivnieo, Matija Sevnik iz Soštahja v Vildon, za kontrolorja, davčni asistentje Maks Zwirn iz Konjic v Sevnico, Martija Habjanič iz Ormoža v Ptuj, Karol Mraz iz Sevnice v Celje, Rudolf Starki iz Sevnice y Ormož, Ka--rol Živko iz Radgone v Lipnico, Anton Gorinšek iz Lipnice v Oelje, evidenčni geometer Roman Doleczek iz Ljutomera v Murau in davčni asistent Jios. Zivmy. od davčnega upraviteljstva v Gradcu k okrajnemu glavarstvu v Celje. Iz šole. Na petrazredni ljudski šoli v Kapelah pri Radencih je razpisano mesto stalnega, ali začasnega učitelja s prostim stanovanjem. Prošnje do 20. julija t. 1. — Na štirirazrejdni ljudski Šoli pri Sv. Marjeti ob Pesnici je raapisiajno mesto stalne učiteljice. Prošnje do 20.'julija t. 1., — Na petrazredni ljudski šoli v Križevcih pri Ljutomeru je,'razpisano mesto stalnega učitelja in na ljutomerski okoliški šoli i mesto začasnega učitelja ali učiteljice. Prošnje do 20. t. m. Poslanec Roškar je vložil interpelacijo na nar dČno ministrstvo zaradi zidave novo šole v Grušo-vi, kjer so je delalo na podlagi kriviih moritev. Jubilejno znamke Slov. k r š 5. soc. z v e-z i. S. K. S. Z. je sklenila nabirati obrabljene poštne znamke, tor jih razpečavati v korist obmejnim knjižnicam. Rodoljubi, nabirajte pridno poštne znamke, ter jih pošljite S. K. S. Z. v Maribor. S. K. S. Z. sprejemia hvaležno tudi jubilejne krone. Maribor. Dekanijska duhovščina, dne 6. t. m. zbrana na običajni konferenci pod vodstvom preč. g. stolnega župnika Fr. Moravca, je darovala 62 kron 40 vin. za S. K. S. Z. V mariborskem mestnem ribniku sta utonila pri zabavnem veslanju mlada trgovska pomočnika Alojzij Nudi in Emil Moschitz. Čoln se jima je prevrnil. Maribor. Gospodje bogoslovci so na Petrovo priredili pomenljivo slovesnost v proslavo treh velikih jubilejev. Udeležil se je te slovesnosti preč. kn. šk. kapitelj, g. 'profesorji in tudi . več odličnih gospodov duhovskoga in svetnega stanu. Pevske točke so. uspele dobro, kar je zasluga . g. pevovodja Bogoviča. Posebno pa so se odlikovali gospodje govorniki, v G. 'M. Krajnc je*, govoril Slovenski o Lur- na praznik Gospodov ne greši, vadi Krista, odpusti mužike!" Ni poslušal Mihajl Semjonov ženinih (besedi, samo smejal se ji je. „Ali te že ni dolgo", je rekel, „oplazila palica, da si postala tako silno drzna — ali se ne brigaš za svoje rdelo?w „Dragi moj Mišenka,' imela sem hude sanje o tebi. Poslušaj me, odpusti mužike!"’ „To ravno pravim :i vidi se, da si se nažrla vina in misliš, da se ne prime palioa tvojih pleš. Pazi!" Razsrdil se je SemjonoViČ, udaril ženo s prižgano pipo po zobeh, jo odpodil od sebe in jukazal napraviti obed. Pojedel je Mihajl Semjonovič pirogo, juho s svinjino, pečbnega prašička, mlečne ■ rezanke, izpil ČreŠinjevko, pokusil' sladke piroge, poklical kuharico, in ji ukazal peti, sam je pa vzel {kitaro in 1 jo spremljal. ■ • Sedel jo Mihajl Semjonovič veselega srca, igral, prebiral'strune 'm ise smejal s kuharico. Do-šel je starosta, se poklonil in žjačel pripovedovati, kaj je videl na polju.- „No, fcaj„ ali orjejo? Ali, izorjejo 'desetino?"’ „Izorali so že več kot polovico."' „Ali ni kaj skaženega?" „iVidel nisem, dobro orjejo, bojijo se!" „(A kaj pa, ali so lehe .dobre?" „Lehe so mehke, kot maifc se razsipljejo," Oskrbnik je pomolčal. „No,l ta o meni, kaj govore — ali se rogajo?" Starosta je jecljal, a Mihajl Semjonovič mu je velel povedati vso resnico. „Povej vse: ne svojih, njih’ besede boš govoril.- 'Ca poveš resnico* te nagradim, če Jih prikriješ ški Materi božji,, g. M. Sagaj latinski o sv. ofietu Piju X. in g. J. Pintar nem&kl, o cesarju Francu Jožefu I. Visokim, jubilejem p/rimer,nq .zasno^aaie misb so v, izbranih besedah prednašali z> 'uprav mladeniškim navdušenjem. Čast ‘jim! Mariborski glavni kolodvor bo znatno preurejen. Utopljenca so potegnili oz Drave jdno 22. junija. Ležati je moral že-kakih 3—5 dni v vodi. Našli ,so pri njem denarnico in papir, izkaterjega se je uvidelo, da mu je ime Franc Sturm. Kamnica pri Mariboru. Dne 4. julija, na predvečer naših slovenskih apostolov bratov •.sv., Cirila in.' Metoda, smo pp vseh gričjih zakuj-ilTi lepe Jdre-sdve, ali največji kres je bil. na vrhu Aubierg ma posestvu novega slovenskega gospodarja, kjer, so tudi pokali možnarji, da se je grič tresel, in^tovSe I v znamenje, da še tudi „tukaj sjovenskj. .'najrod živi ter ceni svoje drage svetinje: krščansko vero in slovenski jezik. Svojo slovensko domov^o čuvjajmo in branimo proti tujcem ! V ujej počivajo naši očetje in pnafdecJje, in njej, bomo počivali tudi mi, uji-hovi sinovi! Sosede mikajo obmejna posestva, sline se jim cede!po lepih' planinah, ipo zeleni.slovenski Štajerski, ampak mladeniči hočemo stati na straži. Bog in narod! Sv. Peter pri Mariboru. Dlne 3. julija so obhajali veterane! Iz leta 1866 svojo jubilejno pobožnost. Najeli so si sveto mašo z blagoslovom za one rajne svoje tovariše, ki so padli v bitki pri Kraljevem gradcu 1. 1866 na ta dan. Pristopili so skupno k sv. obhajilu. Bili so sledeči: Duh Franc iz Trčo-ve, Cafuta Janez iz Hrence, Cafuta Martin iz Tr-čove, Črnico Andrej iz Zimice, Golob Ignacij. Slava jim, rajnim kameradom pa večni mir! Jorenlna. Dna 2. julija, na praznik obiskovanja Matere Božje je priredila jareninska dekanija jubilejno procesijo v Marijino baziliko v Maribor. Proqesije so je udeležilo nad 3000 iromarjev. V skoraj polni cerkvi jo imel slavnostno pridigo jareninski kaplan č. g. Evald ,¥račko. Prosil je Miater Božjo, da bi ona pri Bogu prosila za trojno milost: 1. da slovenski narod ne-bi nikdan zgubil svoje svete katoliške vere; 2. da se ne-bi nikdar odtujil cerkvenemu življenju in 3. da bi vedno pridno rabil zveliČanske piripomočke (in da ne-bi iz oči zgubil skrb za večno zveličanje. Pridiga je napnavila vse-kako na poslušalce velik utis. Maševal je ob asistenci dveh gospodov č. g. Matija Zemljič, župnik v St. Juriju ob Pesnici. Petje je preskrbel jareninski pev- — ne zameri — te nabijem. Ej, (Katjuša,, podaj,mu kozarček vode, da bo drznejši.“ Kuharica je šla in prinesla starosti. Starosta je'nazdravil, spil, se obrisal in začel govoriti. — „Vlsej eno je“, misli, „ni moja krivda,, da ga ne hvalijo; povem mu resnico, kakor govore." — In osmelil so jo starosta in začel govoril,ti. „Mrmrajo, Mihajlo Semjonovič, mrmrajo," „A kaj govore? Poveji!" „To pravijo: on veruje v Boga." [Oskrbnik se je smejal. „To, kdo je rekejl to?" „Vsi govore tako. Pravijo :t vragu se je zapisal.'" Oskrbnik se smeje. „,iTo je dobro", pravi, „pa povej mi posamezno, kaj kjdp govori. Kaj pravi .Vazka?" Starosta ni hotel tožiti svojih, pa z „Vjazilijem je imel staro sovraštvo. „(Vazilij se najbolj roga", pravi. „A kaj govori, to povej!" „Grozno je povedati. Ne uide", pravi, „Smrti brez kazni,." „Aj, fant, kaj blebeta — ne bo me dobil, njegove, roko; me ne dosežejo.1 Lepo"', pravi, „se poigramo s teboj, .Vazka! No, in Tiškarpes tudi tako?" „Da^ vsi govore grdo." „Kaj pa govore?" „Grdo je ponavljati." „A kaj je grdo? Ne blebeči, povej!" „Pravijo, maj mu poči trebuh in uidejo naj mu Čreva.* Razveselil se'je Mihlajl 'Semjonovič in sb zar smejal. „Bomo videli, pri kom prej uidejo.. Kdo je fo rekel?. Tiška?" . ski zbor, ki je izvrstno proizvajal novo 'VVagnerjevo latinsko sv. mašo. Vse se je čudilo nad petjem in nihče ni hotel verjeti, da so to peMci in pevkinje iz dežele. Takega pevskega zbora pa ne najdeš tako hitro. Presvetlemu knezu in školu se je poslal v Podčetrtek brzojavni pozdrav. Meja se pogreza. Pri dopolnilni volitvi v občinski odbor pri St. liju v Slov. goricah so prodrli vsi trije nemški kandidatje. „Murburgerca" piše, da je to zasluga „Siiclmarke", a nepobita resnica je, da je Nemcem to zmago priboril nekdo drugi. Pre-žalostno 1 Slovenska last je postalo nedavno veleposestvo Berje v Vinarjih, dalje • posestvo WiucUschevo v Ormožu in Urmovo posestvo v Vuhredu ob Dravi. Štajerski Slovenci, ohranite slovenstvu svojo krasno zemljo! Strahovita suša pritiska na ptujsko okolico, zlasti pa na polje; že skoraj tri mesece ni bilo pravega deža. Trate so popolnoma stihe, vsi sadeži so zaostali, in ako nam Bog kmalu ne pošlje moče, bo beda med kmečkim ljudstvom nepopisna. Ljutomerski glavar pl. Rainer je prestavljen v Bruck na1 Zgornjem Štajerskem namesto novega ptujskega glavarja Weissa. V Ljutomeru se je dne 22. m. m. poročil g. Ferdinand Pihlar iz Žerovinec z gdč, Aniko Halo-žanovo dz Radomerja. Pri tej priložnosti so se čast. gostje tudi spomnili naših revnih dijakov jer nabrali za mariborsko dijaško kuhinjo 10 K 40 vin. Novo-poročencema naše iskrene čestitke 1 V Črešnjevcu pri Slov. Bistrici se je obesil dne 26. junija 1908 znana občinski ubogi Valentin Juhart, star 77 let, nad stopnjioami pri Skednju hišnega posestnika Jurija Jernejšoka, vulgo Kapeja. Izvolil si je trenotek, da konča svoje življenje, ko je bila šolska sveta maša, domačih pa ni bilo doma, kor so odšli na travnike. Hišni gosppdar ga dolgo ni zapazil, mislil je, da na stopnicah počiva, ali da mu je slabo. Se-le, ko ni dobil od njega ni-kakoga odgovora, pogledal ga Je natančneje in videl strašen prizor. Naznanilo se je žandarmeriji na Pragersko. Pokojni Valentin Juhart je bil rojen na Črešnjevcu, znan je bil radi svoje silovitosti, in je grozil večkrat temu ali onemu z nožem. Dne 26. junija 1908 bi bil moral biti odveden v Maribor k okrožnemu sodišču, da ga obsodijo. In res, prišel je tudi gospod Romih, vodja žandarmerijske postaje na Pragerskem, v Crešmjevec — a Valentin Juhart si je sam vzel poprej življenje. „Da; nihče ‘ni rekel dobre besede, vsi $e rogajo, vsi zabavljajo.? „No,‘ a Petruška Mihelič, kaj? Kaj) pravi? Tudi on se roga, lump?"- „Ne, MShajlo Semjonovič,, Pjatter, se nič ne roga.* „Kako da ne?“ „iOn izmed vseh mužlkov ni nič govoril. In on je snoder mužik. Čudil sem se mu, Mihajlo Sfem-jonovič!* „A zakaj?* „Za to, kar Je storil, in vsi mužaki sd tudi čudijo.. i „No, kaj je naredil?* „Zelo čudno je tol Jezdil sem k nfbmju. Pri Tarki-nu orje na poševni desetini. 'Jezdil sem k njemu, slišim, da poje nekdo tako tanko in lepo, in na oralu spredaj, na ojesu* se nekaj sveti. „No?* „Sveti se, pravi ogenjček. Prijezdiml bližje, gledam: voščena svečka za pet kopejk - je prilep- ljena na prečnico in gori, in Veter je ne ugasne. In on hodi po novi lobi, orje ■ in poje veJiikonočjrue pesmi. In obrača in čisti, a svečka ne ugasne. Pri meni postane, preloži palico, obrne ’ plug — svečka vedno gori in ne ugasne." „A kaj je rekel?" „Nič ni i , . , Hajlanje v Velikovcu. 28. in 20. junija so nemški neodrešenci imeli svojo pogansko slavlje: obračali so sobice! Prav po ajdovsko so se skazali. Cestil/aimo! Zial,. da je mnogo slovehsklega i ljudstva delalo Štafažo našim najhujšim nasprotn^pm. Ljudstvih1 koroško, spoznavaj svoje prijatplje in ogibaj se sovražnikov! Vovbre. „Krščansko-sde. ljudsko društvo za Vovbre in okolico'* priredi dne 12. julija ob 3. uri popoldne v prostorih župnišča v Vovbrah svoj občni zbor. Govorili bodo med drugimi (č. g. župnik Poljanec o lurškem romanju. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Letovičar iz nebeškega kraljestva, neki kitajski poročnik z ■ družino, se . je nastanili za čas leto-viščne dobe na Otoku ob Vrbskem) jezeru. I, Mladini. Pismo mladeničem. ?XL Nek knez se je sprehajal, tako nam prippve-j duje Peter Hebel, ko zagleda na polju pridnega in 1 veselega kmetiča. Začel se je ž njim pogovarjati. | Izvedel Je od njega, da njiva ni njegova lastnina, ampak da dela kot dninar za petnajst krajcarjev pa dan. Kmez, ki je seveda rabil za svoje izdatke več i denarja, ni mogel izračuniti, kako je mogoče, da izhaja ubogi kmetič s petnajstimi krajcarji na dan. | Čudil se je še bolj, ko je videl, da je možek tako dobre volje. Priden kmetič pa je odgovoril knezu: i „To bi bilo slabo, če bi jaz porabil petnajst krajcarjev na dan. Samo tretjino rabim; z eno tretjino od-iplačujem svoje dolgove, ohtalo tretjino pa nalagam I v hranilnico." To je bila za kneza nova ugajnka. Pa veseli mož je nadaljeval: „Jiaz delim svoj zaslu-!žek s svojimi stariši, ki ne morejo več delati in z svojimi otiloci, kj sc še morajo dela učiti. Prvim plačujem ljubezen, ki so mi jo stazo v ali v mojih otroških letih, od svojih otrok pa upam, da me v 'starosti ne bodo zapustili.“ Knez je bogato poplačal I tega moža za njegovo poštenost in celo skrbel za njegove otroke. Koliko mladih ljudi misli ravho lako kakor ta knez, veliko jih misli, da ni mogoče pri malem zaslužku si kaj prištediti. 'Ra je mogoče. Predragi mladenič! Ti le moraš manj izdajati ka-■kor prejemaš, to je cela skrivnost varčevanja. Zato pa 1. pazi kolikor moigoče na svoje reči in varuj jih. Poglejte nekatere ljudi, kako delajo s svojo obleko, ;s svojim orodjem itd.! Komaj so dobili kako novo obleko, je že umazana in raztrgana. Marsikateri delavec uniči svoje orodje v enem letu, drugemu služi deset let. Treba je, da imaš skrb za svojo reči, da jih lepo shranjuješ in na nje paziš. Ce je kaj )Za poplaviti, popmvi hitro! Jezdec ni dal hitro zabiti žreblja, ki je padel konju iz podkve. Kaj se je zgodilo? Konj je zgubil podkve, začel je šantati ter nazadnje padel in poginil. Iz malega raste veliko. Shranjevati je treba tudi malopomembne reči. Pobožna navada je pri nas, da se pobirajo krušne drobtinice. Dar božji se ne sme tnatiti. Tako bi morali tudi z drugimi rečmi ravnati, ki so koristne nam ali pa živini, z obleko, z flrvami, z jedili, pijačami itd. Ko je nemški cesar Viljem umrl, našli so v njegovi sobi vse polno malllh, belih listkov papirja; cesar jih je trgal od došlih pisem, da bi jih pri priliki porabil za razne zapiske. Tudi kuverte, ki jih je dobival, jih je shranjevaj in jih še enkrat porabil. Obleko je še-le po dolgi rabi odložil. Njegovi robci in škornji so mogli tako -dolgo zdržati, da jih ni bilo mogoče več popravljati. 2. Kar kupiš, plačaj tak o jj NIČ ni hujšega na svetu kakor dolgovi. Prazna mošnja ne more ravno stati, pravi nemški pregovor. Zadolžen človek pa tudi ne. O nekem kraljii se pripoveduje, da je v trgovini kupbval razne reči. Ko je hotel plačati, mu pravi trgovec, rda ni sile. Kralj pa je hotel takoj plačati. Ko je trgovec napravil račun, pa vidi kralj, -da niiria toliko s seboj. Rajši ni nič kupil, kakor da bi bil dolžan ostal. — Na Dunaju se je ustrelil 1. 1888. meseca marca nek državni pravdnik, ki je svojim otrokom to-le oporoko zapustil: „Ne jemljite nikdar karte v r o E e; v a - rujte se Sol g o v; trpite r.ajS! ulafl *a ?. ejo, kaEor da bi si kak krajcar izposodili.” Obrni vsak vjnar dva ali trikrat predao ga izdaš. Ce 'hočeš kaj kupiti, vprašaj so:. Ali mi je to res neobhodno potrebno ? Ce lahko na to vprašanje z mirno vestjo odgovoriš „jda“, potem kupi! Kolikokrat bo denar potoval zopet nazaj v žep! Koliko še-lo boš lahko vsako leto na stran položil, če se boš pri vseh rečeh, ki te mičejo, vprašal ne, ali mi j'e to neobjliodho potrebno, ampak, ali to lahko pogrešam. Ne kupi tega, česar ne potrebuješ, drugače boš moral to prodajali, kar potrebuješ. Potem, ko si boš enkrat večje svole prihranil, si že lahko privoščiš kako nedolžno veselje. 3. Ne igraj! Nekateri mladi ljudje radi igrajo na karte. Koliko hudega pa povzroči kvar-tanje! Delo se zamuja, molitev se opušča, preklinja se pri kvartanju, sovraštvo in razne zamere povzroča kvartamje. Ne sodite me prejostro! Za marsika-terega mladeniča bi bilo bolje, da ne bi bil vzel kvart v roke. Seveda se lahko igra tudi brelz denarja, samo za zabavo. Pa komur se enkrat kvar-tanje dopade, temu postalne lahko strast; začel bo svoje spretnosti v kvartanju tudi praktično porabljali. Tudi kegljanje za denar postajne lahko velika strast in je že marsikaterega pokopalo. 5. Skrči pvoje *p, o trebe kolikor mogoče! „Moje bogastvo ni obstalo v velikosti mojega premoženja, temveč v malenkosti mojih potrebščin”, tako si je dal na svoj spomenik zapisati nek parlamentarec v Ameriki. On se je povzpel iz čisto nizkega stanu do najvišje stopinje v državi. „Kdo je najbogatejši”, tako so vprašali modrijana. In ta je odgovoril: „Tisti, ki ima najmanj potrebščin.” O tem bi vam šo rad nekaj pisal v prihodbjem pismu. In danes vas, predragi slovanski mladeniči, prav lepo pozdravim in samo želim, da bi si tenauke z zlatimi črkami v srce zapisali. Mtaiđjrloljub Ev. Izobrazbi. Naši zajedavci. Ogromno je število živalij na zemlji, velikih in malih, v zraku, na suhem in v vodi. 'Od najmanjše žuželke do velikanskega slona ali še večjega povodnega soma, ki je nad SO m dolg in požre celega hlovoka na mah, ima vsaka žival svojo nalogo, ki je človeku ali koristna ali škodljiva. Poleg treh svetov, vode, zraka in suhe zemlje imamo še ogromne množine drugifh živalij, navadno malih, ki žive na račun drugih bitij, v katerih ali na katerih so nahajajo. Te živali imenujemo zajedavce ali pa-razite. > ,, .n j J j Ker je število zajedavcev pri človeku in pri raznih živalih tako velikansko, hočemo se malo pomuditi samo pri važnejših zajedavcih človekovih. Te lahko razdelimo v dva velika dela. Prvi so otni, k! so tako veliki, da jih lahko s prostim očesom vi-' dimo in žive v človeku ali na človeku. Drugi pa so oni, katerih s prostim očesom ne moremo videti in žive navadno v človeku, bodisi v krvi,, koži, plju-čah, mesu, črevah itd. Število teh druge vrste parazitov je neizmerno veliko. Do novejših časov človek niti vedel ni, da sploh žive, ker so prostemu očesu nevidne. Ko je pa človeški um poleg neštovibuh drugih novodobnih iznajd iznašel mikroskop (drobnogled), odkril se mu je na mah cel svet noviih bitij, 'takozvani mi-krokozmos ali mali, drobni svet. Ako pogledamo z mikroskopom v kapljo vode, v kateri s prostim očesom ne vidimo ničesar, zdi se nam, da gledamo v ulnjak, kjer se rojijo bučele, toliko malih živalic živi v tej sami kapljici .vode. Ta mala bitja imenujemo bakterije. Zrak je ves napolnjen s temi živaki-oami, ki so seveda ravno tako različlne, kakor recimo živali v vodi. Vseh nalezljivih bolezni pri človeku in. pni živalih so vzrok te bakterije, in sicer imenujemo bakterijo, ki povzročajo bolezni, bacile. Bacili so toraj zajedavci. Za vsako nalezljivo bolezen so ti bacili različni; za jetiko, kugo, kolero, davico, raka, osepnice ali koze itd. Kakor hitro pride eden ali več teh bacilov v poprej zdravega Človeka ih najde tam primerno bivališče, da se lahko plodi naprej, tedaj človek, zboli za nalezljivo boleznijo. Zato je treba ravno pri nalezljivih boleznih tolike pozornosti, da se bacili ne razširjajo od bolnika v svet. Treba se je obrniti takoj na zdravnika, kjer se pokaže kakšna nalezljiva bolezen. Oni zajedavci, ki smo jih dali v prvo vrsto , in žive ali v človeku ali na človeku, niso navadno takio nevarni, kakor nevidni bacili, dasi tudi večkrat niso brez smrtne nevarnosti in težkih posledic, nadležni pa so vsikdar. Gostje, kakor bolha, steni-j ca, uš, komar in drugi gotovo niso nikomur ljubi. Toda teh se lahko vsakdo brani brez zdravniške pomoči — seveda kdor ni prelen, kar se še žalibog marsikje pri nas nahaja. Bolj nevarni so pa večji gostje v človeku. Tu imamo v prvi vrsti razne glisto in trakulje. Pomudimo se nekoliko pri trakulji. Ona zrase in živi v drobnem črevesju človeškem, kjer se redi od soka, katerega daje hrana človeku. Glava njena je približno tako velika kakor pri mali igli-glavički. Ust nima, temveč ima na vseh štirih straneh po eno sesalo, s katerim se drži človeškega črevesa. Tudi želodca in črev nima, ker jej ni treba ničesar prebavljati. Truplo, ki sestoji približno iz 850 obročkov, doseže dolgost 2—3 m. Njena teža znaša približno 10—25 gr. Obročki ne rasejo zadaj na novo, temveč pri glavi in sicer ta-lo, da se obročki, ki so bili poprej pri glavi, vedno bolj umikajo novim in se oddaljujejo od glave. Kolikor malih spredaj na novo zrase, toliko popolnoma razvitih zadaj odpade in izide z blatom od človeka. V enpm dnevu odpadeta približno dva obročka, kojih vsaki je 10—11 mm dolg in 5—6 mm šjrok, dočim so proti glavi obročki vedno manjši. Ko odpade dozorel obroček in pride na svetlo, še živi sam zase nekoliko časa. V njem se nahaja približno 50000 malih jajčič, ki se razširijo v svet. Mikroskop pokaže, da je vsako teh jajčič obdano z de-I elo skorjo in je tako precej zavarovano proti vročini in mrazu. Ce pride katero teh jajec s hrano v svinjska čreva ali sploh čreva kakšne domače živali, mu odpade ona skorja in jajce je naenkrat mala premikajoča se živalica. Ta živalica se potem zaje v črevo dotične živali in od tam gre ali s krvjo ali kot krt sama naprej rijoč v kakšen mesnat del svojtega gostitelja. Notri v mesu se še bolj' razvije in čaka svoje usode. Ako sedaj pride taka živalica s surovim nekuhanim mesom v človeka, se tam zaje v tanjše Človeško črevo iu zrase počasi v trakuljo, ki zopet rodi brezštevilna jajca. A ne samo v živalskem temveč tudi v človeškem mesu se moro iz jajca začeli razvijati mladič. Bolmiki s trakuljo namreč mnogo bruhajo. Tako se lahko zgodi, da pride odpadli obroček v Želodec, Ijer razpade in njegova jajca ali bolnik vrže na dan ali pa ostanejo notri, kjer jim odpade ona skorja in se žari jejo v razne dele Človeškega telesa. Zarijejo se jako rade v možgane, oči, srce in v meso na raznih udih in tudi v pljuča. Bolezni, ki nastanejo, ako se zarije jajce v možgane ali srce s jako različne in je zelo 'težko določiti ali izvlra-j;. te bolezni iz trakuljinih jajec-mladičev ali od česa drugega. Ako se zarije taka živalica v možgane. se mora v daljšem aji krajšem Sasu zgoditi, da zboli dotičnik na umu in navadno se še-le po smrti njegovi lahko dožene vzrok ''njegovega umobola. Manj nevarno, kakor pri možgatnKh je to pri očesu. Tukaj imajo zdravniki takozvano očjeano ogledalo na razpolago, s katerim lahko vidijo v oko in tudi odstranijo Škodljive reči. Že zgoraj smo omenili, 'da imia en odpadli obroček nad 50000 jajčič, kojtih vsako lahko zredi novo trakuljo. Ako poleg tega Še pomislimo, da odvrže trakulja na dan po 2 obročka, pridemo do ogromnega števila 35,500.000 jajec, ki jih producira ena trakulja v enem letu. Na tak način bi moral liti celi svet okužen s trakuljami. 'A vseeno so redki, ki imajo to težko bolezen. Zakaj? Pomislimo, da se neizmerno Število teh jajec zgubi in pogine prodno pridejo na rodovitna tla. Ce pa pridejo jajca v meso raznih živalij, jih pa tudi 'čaka smrt v kropil, kadar se meso kuha. Ce se pa nahajajo v Človeškem mesu 'pa jih pokopljemo