393. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: V Ljub liani, sreda dne 29. januarja 1913. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK, Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. n: Slaba znamenja. Skoraj nobenega upanja ni. da se prepreči nadaljno prelivanje krvi na balkanskem bojišču in že se kaže v daljavi konečni napad zaveznikov na zadnje turške utrdbe... To bi ne bilo največje zlo, kajti zavezniki bi pomaknili bolgarsko-turško mejo še dalje in bi morebiti Izpodili samega Turka iz Evrope. — Toda ravno s tem se skrivajo nedogledni mednarodni spori. Ako zavezniki vzamejo Carigrad, bi ne postalo važno le vprašanje tega mesta, ampak cela zmes vzhodnih vprašanj: armensko vrpašanje, Dardanele, Maia Azija in tu bi nesloga velesil in njih nasprotstva mogla provzro-čiti splošen boj, katerega posledice moremo komaj iz-daleka slutiti. Ko se ]e zamračilo balkansko obzorje, potemnilo se je tudi obzorje cele mednarodne poUti-ke. prevrat v Carigradu — more prinesti prevrat v celi Evropi, črnemu oblaku, ki se je dvignil na vzhodu, ko se je že začelo jasniti, se je pridružil že drugi oblak. Ru-munska je nervozna in zahteva v tem težkem času rešitev svojega vprašanja z Bolgarsko. - Mnogo še bolj črnih oblakov bi moglo zagrniti celo obzorje in strela, k| se skriva v njih bi mogla udariti s tako silo, kakor ie ne pomni človeštvo. Gremo zelo usodnim dnevom nasproti In treba bo veliko ljubezni do miru in velike zavesti odgovornosti onih, ki odločujejo usodo Evrope, da ne doživimo eno največjih katastrof v zgodovini človeštva. Novi list. Navedene besede dobro označuje?^ današnji položaj v Evropi. Živimo v veliki negotovosti. Nekateri listi so sicer mnenja, da se mir reši za vsako ceno in mogoče je, da se bo to moralo zgoditi — toda lahko se zgodi, da en sam nepremišljen korak prevrne sedanje evropsko ravnotežje v splošno zmešnjavo, iz katere bo izšel kot zmagovalec oni, ki bo močnejši. Graška »Tagcspost« imenuje to dvoboi trozveze in tripelentente. Ta dvoboi traja že cel čas balkanske vojne in temu dvoboju se morejo Balkanci zahvaliti, da so lahko nemoteno obračunali s Turčijo. Toda uloge so se med tem nekoliko zamenjale. — včeraj smo pisali o Nemčiji in res jc, da sedaj Nemčija prevzema glavno in vodilno ulogo. Avstrija jo bo seveda v vsaki politiki podpirala — z Avstrijo pa stoji Rumunska kot zadnji del onega obtoka, ki brani Rusiji pot na Balkan. Le poglejte zemljevid in vam bo jasno, zakal je začela Rumunska spor z Srbijo. -• Prej se je bil na Balkanu boj med Avstrijo in Rusijo, sedaj nastopa Nemčija. Da pa je Nemčija za hrbtom zelo vezana, je splošno znano. Ako pogledamo v te napete razmere, se nam zdi, kakor pred tridesetletno vojno. Takrat so bili motivi dolgoletnih bojev — verski, zdaj so narodni. Iz one vojne se je razvila druga, cela srednja Evropa je bila uničena. Sledile so važne izpremem-be v posesti dežel — pa tudi absolutizem, ki je ležal do velike revolucije nad izčrpanimi narodi. Dasi danes ni krika o vojnih pripravah, vendar se na skrivaj vrši oboroževanje. Po podatkih raznili listov ima Rusija na avstrijski, oziroma na nemški meji koncentrirano močno armado, ki šteje več kakor 600.000 mož. Utrdbe na Poljskem in v Vol-hiniji se z mrzlično naglostjo izpopolnjujejo. Osrednje skladišče v Varšavi je že dograjeno. Na zapadni strani Varšave so zgrajene močne utrdbe, ki so v zvezi z utrdbami v Zegrzu in v Novem Georgijevsku. Ta trdnjavski trikot je armiran z najmodernejšimi topovi. Vseh topov je okrog 3000, v trdnjavah samih pa je nameščenih okrog 150.000 mož. Trdnjave Orodno in Kovno na nemški meji, Rovno, Luck in Kovel so bile na novo utrjene in armirane z najmodernejšo artilerija V Lucku in Rovnu se nahajajo ogromne zaloge živil. V Kovelu se je zgradilo utrjeno vojno taborišče. V Dubnu so bile utrdbe ojačene in izpopolnjene. V Volhiniji so bile pri Krenieni-cu in Ostrogu zgrajene čisto nove utrdbe. Tudi na rumunski meji se vrše silne vojne priprave. Več armadnih korov je zbranih ob meji, da lahko vsak trenotek prekoračijo romunsko mejo. Na reki Visli si je Rusija zgradila močno rečno flotiljo. Rečni monitorji neprestano križarijo med Varšavo, Ivanorodom in med Novim Georgijevskim. Železniška uprava je dobila ukaz, naj ima pripravljen ves svoj vozovni park, da lahko vsak treno-tek odpošlje potrebno število vozov na odrejeno mesto. Glavne železniške postaje na meji so že sedaj pod vojaško upravo. Na raznih važnih točkah so zgrajena velika skladišča, ki so prenapolnjena živil, streljiva, sanitetnih potrebščin in drugega potrebnega f materijala. Vse trdnjave in utrdbe so za šest mesecev preskrbljene z živili in streljivom. Važnejše trdnjave kakor Varšava in Brest-Litevsk imajo zaloge streljiva in živil, ki zadostujejo za več kakor eno leto. Vojna uprava je naročila ogromne količine konzerv, prepečenca, ovsa, sena. Vsa ta naročila se morajo efektuirati do spomladi. V Nemčiji je naročenih 300 tovornih avtomobilov, ki se morajo izročiti vojni upravi najkasneje dne 1. marca t. 1. Na Francoskem je bilo kupljenih več sto aeroplanov. Ob raznih železniških postajah je vojna uprava zgradila parne pekarne. Tu so tudi nakopičene silne količine kuriva. Po vseh tvornicah orožja in streljiva delajo noč in dan. Tako se glase vesti o vojnih pripravah Rusije. Ako so te vesti resnične — vzroka nimamo, da bi o njih dvomili — potem ni docela neutemeljeno mnenje, da se nad evropskim obzorjem zares zbirajo zelo, zelo grozeči oblaki. Evropski državniki kažejo zelo miroljubno lice. Toda večnooboro-ževanje — katerega gonilna sila je Nemčiia — ne more voditi drugam, nego v uničujočo vojno. „Slovenec“in Radovljica. Nič jim ne verujte, nič jim ne dajte! Havliček. Duševni velikan češkega naroda Havliček je tako mislil o klerikalcih. Kot prvoboritelj za narodovo povzdi-go in svobodo je sprevidel, da je bila zmaga klerikalizma vedno poraz za češki narod. Vedel je pa tudi. da rimski klerikalizem ni izbirčen pri sredstvih in da se skuša prikrasti v najbolj prikupni obliki v narodovo dušo in srce, ga otrovati, zasužniti duševno in materijelno in izrabiti za tujerodne, nenarodne cilje. Tudi Slovenci smo žalibog ravno v sedanji dobi hudo izkusili, kako resnične so misli velikega Havlička. Pod raznimi krinkami skuša klerikalizem doseči svoje namene. Tako si je v zadnjem času nadel v Radovljici gospodarsko krinko, ko je ravno predpust, in »Slovenec« (z dne 25. I. 1912 št. 20.) govori in protestira na vse mogoče načine. Poskočni fant, Martin kaplan, pa umen gospodar: tega vendar ne mislite resno! Saj radovljiški kanonik niti vprašanja glede organista m »”o-re rešiti, pa hočejo ti gospodje kar naenkrat Radovljico gospodarsko rešiti! No, sicer pa vemo, da se klerikalci samo šalijo in da so v predpustu zagrizenosti zadnjo nedeljo izdali »Slovenca« ne kot političen, temveč kot humoristični list v zabavo vsem, ki so radi dobre volje ... Poslanci S. L. S. in klerikalni mestni zastop so že dosedaj dosegli toliko za Radovljico, da morajo vo-lilci brez agitacije voliti pri prihodnjih deželnozborskih volitvah za poslanca dr. Lovro Pogačnika, moža, ki se je že ovekovečil pri »Orlu« in katerega so ljubljanski volilci zadnjič odklonili. Ne boš kaše pihal, Martin! Tudi naši volilci hočejo videti zasluge klerikalcev. Naštejmo jih! Radovljica je dobila po zaslugi in trudu ranjkega dr. Vilfana vodovod. Dobro! Naprej! Klerikalci so po zaslugi in trudu okr. glavarja pokvarili cesto s trotoarom proti kolodvoru. Naprej! Klerikalci so speljali odvod vodovoda na vrt svojega financarskega somišljenika. Nastavili so za občinskega tajnika moža, ki je obenem občinski odbornik. Požarna bramba ni dobila od klerikalnega deželnega odbora nobene podpore. Kanonik ne pusti speljati trotoarja po svojem svetu. Isti maš-nik greje denar, volilo ranjke g. Hočevarjeve, da bi se ne prehladil in ne namerava za enkrat še ničesar z njim ukreniti itd. itd. Pa kaj še vse to! Kar se bo v bodoče naredilo, to bo presegalo človeški um! Kaplan sicer ne misli agitirati, kot sam pravi, vendar pa piše kilometrske Članke in ropota v »Slovencu« tako, da ni že več okusno. Kolodvor bo razširjen, predragi Radovljičani, in sicer ne zato, da bi Vi klerikalno volili. Ne! Ne! Samo zato, da Vam klerikalci ljubezen ska-žejo! »Slovenec« ne sme sicer preveč o tem pisati, kot pravi sam, uverjen naj bo vsak, da bodo klerikalci pri drugih, tretjih volitvah zopet s kolodvorom agitirali, to se pravi, bodo zopet govorili o svoji ljubezni za povzdigo mestnega gospodarstva. Kaplana prosimo, da nam napiše v »Slovencu«, dokler je še predpust, če je že ministrstvo potrdilo načrt za most med radovljiško cerkvijo in Predtrgom. Dalje naj nam tudi blagovoli poročati, koliko bo veljal most med Radovljico in Lankovem. Upamo za gotovo, da bodo klerikalci zra-čunali, da bo vse to veljalo le en svetel groš. — Naš mestni zastop protestira. Prav ima to je njegova reč! Vendar, ker že skrbi tako za mesto, bi ga vprašali, ali je res, da je mestno gospodarstvo in upravljanje tako vzorno, da par treznejših klerikalnih mestnih odbornikov večkrat protestira: »Tako ne smemo«! Mislimo sicer, da cela zadeva ni preveč luida, vendar pa je videti, da so klerikalci, kar zaljubljeni v protestiranje. — Konec konca pa še nekaj za kratek čas. »Slovenec je priobčil v isti številki, ki je tako humoristično nadah-njena, članek: Iz tabora Čvičkarjev. Slovenska javnost dobro pozna literarno in politično krivokljunstvo tega klerikalnega organa. Poleg tega ima pa »Slovenec« včasih tudi smolo. Norčuje se iz Čvičkarjev, sicer ne preveč duhovito, vendar bodo iineU nekateri klerikalci to za humor. Smola »Slovenca« pa obstoji v sledečem: Tistim, katerim prvotno velja ime Cvičkarjl, so večinoma klerikalni volilci, od Zamernika doli do Pavla Je-šprena. čestitamo! Ahasver. Pred nadaljevanjem vojne. MLADOTURKI NEPOPUSTLJIVI Carigrad, 27. januarja. Uplivni člani mladoturškega odbora so imeli skupščino, na kateri so razpravljali o položaju. Skupščina je sklenila, da se ne smejo niti Egejski otoki niti Drinopolje odstopiti. TURŠKI DELEGATI BREZ IN-ŠTRUKCIJ. London, 27. januarja. Turški delegati do včeraj zvečer niso dobili še nobenih instrukcij. Tudi še niso obveščeni, da je Porta odgovorila n? noto velevlasti. ZAVEZNIKI PRIPRAVLJENI NA NADALJEVANJE VOJNE. Sofija, 27. januarja. Vse informacije iz vladnih krogov potrjujejo, da je vlada odločena mirno čakati na-daljni razvoj dogodkov v Carigradu in prepustiti eventualne nadaljne korake za pospešenje sklenitve miru, velevlastim. Le za slučaj, ako turški kabinet ne bo pristal na odstop Dri-nopolja, bodo mirovna pogajanja prekinjena in premirje odpovedano. Belgrad 27. januarja. Ministrski svet je sklenil, najprej počakati na turški odgovor na noto velevlasti. Če bo odgovor odklanjajoč ali nejasen, bo premirje takoj odpovedano. Ta sklep popolnoma soiglaša tudi s stališčem bolgarske vlade. SKLEP BALKANSKIH DELEGA-* TOV. London, 27. januarja. Kedaj bc izročeno turškim delegatom pismo, v katerem balkanski delegati odpovedujejo mirovna pogajanja, še ni znano; morda se to zgodi jutri. V noti se bo naglašalo, da je mirovna konferenca prekinjena vsled obotavljanja Turčije, da sprejme predložene pogoje. Načrt note bo še enkrat predložen skupščini, ki se vrši jutri. Na tej seji se bo tudi odločilo, kedaj se ima nota izročiti. Odgovornost se zavrača na Turčijo. London, 27. januarja. Neki balkanski delegat je izjavil, da bo za slučaj, če Turčija odbije odstop Dri-nopolja v formalnem odgovoru, nadaljevanje vojne edini odgovor in bi se vojna lahko pričela že koncem tega tedna. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) In dasi je rekla te besede z mirnim glasom, vendar je Ragastan čutil, da se skriva strašna drama v preprostih besedah: »LastniK te hiše je mrtev.« »Madani,« je rekel vitez resnično ganjen, »rad bi vam ponudil več od banalne zahvale Ali morem storiti kaj za vas?« Magdalena je stresla glavo, in žarek zmagoslavja se ji je zasvetil v očeh. »Vse. kar je mogoče storiti zame, sem že storila sama,« je dejala. »Ne delajte si torej skrbi, gospod. Ostanite v tej hiši dokler se vam zdi koristno ali prijetno. Bodite kakor doma, in to tem bolj,« je dodala z tismevom, »ker nima od te hiše nihče dvojnih ključev — niti jaz sama ne...« S temi besedami se je naklonila kavalirsko, in preden sta Ragastan in Beatrice premagala svoje začudenje, jima je izginila izpred oči. »Čudna ženska!« je rekel vitez. »Pretrpela je rnnogo in še trpi. Marsikaj bi dala, da bi poznala njeno bol in bi jo mogla tolažiti...« »Ne misliva več na to, vsaj zdaj ne. Draga moja, uredi si s tem otro- kom kar najbolje ... Jaz in Spada-kapa imava še neko pot.« Beatrice se je zdrznila. »Ali gresta v Dvor Čudežev?« je dejala in prebledela. »Potrebno jc. Samo dve uri mi še preostajata. da pridem do malega moža, ki nosi ime najinega simi.« Žileta je sklenila roke. »Oh, rešita ga!« je zaprosila. »Izkušal bom, dete moje. Na pot tedaji V Bogom! Eh, per bakko, kakor je govoril naš ranjki sovražnik Bordžia, saj smo videli še vse drugačna reči!- Beatrice je komaj premagala genotje, ki ji je stisnilo srce. Pa tudi Ragastan ni hotel pokazati, da ga je pretreslo. Stisnil je ženo na prsi, objel tudi Žileto, nato pa je naglo odšel v spremstvu zvestega Spada-kape. Bilo je nekako okrog desete ure. DRUGI DEL. I. Rokovnjači in vlačuge. Policija t istih časov je bila kljub krutosti kaznovanja v izvest-nem smislu vendarle paradiž, ako jo primerjamo z današnjim peklom. Vešala in grmade si srečaval sicer korak za korakom; toda gnet, ki je pritiskal na družbo, je bil izraz sirove. takorekoč vidne sile: takrat ni bilo niti policajev, da bi te jemali na zapisnik, ako si zavriskal na ulici, niti tistega podlo strahopetnega vohunjenja in pedantske perfidnosti, ki jc značilna za policijo današnjih dni kulture in napredka. Dandanašnji je na primer vsaka policijska operacija stroga tajnost, dokler je ne izvedo po natanko določenih paragrafih. Takrat pa so vedeli vsi rokovnjači na Dvoru Čudežev, da se pripravlja proti njim pohod — neke vrste ogromna brakada, ki jo je bil zamislil Monklar ob nasvetih Ignacija De Lojola. Edino, česar niso vedeli rokovnjači, je bil dan, kdaj se izvrši sovražna nakana. V pričakovanju tega dne se je bil Dvor Čudežev pripravil na pravcato obleganje. Kralj argotski — berač Trikot — je bil spretno razširil vest, da so sploh opustili misel na takšen pohod; toda Manfred in Lalmtne sta dosegla s svojimi nasveti, da so rokovnjači ravnali kljub temu tako, kakor da je pričakovati napada vsak trenotek. Trikot, ki je bil nasprotnik vsakega odpora, se je delal, kakor da jemlje ulogo vojskovodje jako resno. Kakor običajno, je bil razpostavil tudi tisti večer straže po vseh ulicah, ki so mejile ob prostrani šti-rikotnik. Toda te straže so bile njegoVe kretaure in slehernemu je bil naročil : »Ne recite ničesar, in pustite jih skoz!« Po teh kratkih pojasnilih se vrnimo k Ragastanu. Vitez in Spadakapa sta bila naglo odšla iz ulice Sen Deni po bližnjici proti Dvoru Čudežev. Ragastan je bil v skrbeh. Vedel je, da mora priti do Manfreda. pa naj ga stane, kar hoče. Toda vselej, kadar je hotel prodreti v kraljestvo Argotsko, je bil naletel na tako čudne zapreke, da ni imel prav nikakega upanja, da se mu posreči nocoj. »Gospod,« jc dejal Spadakapa, smejoč se rod svojimi strašnimi brki. »ali veste, na kaj sem mislil, ko sva bila zaprta v kleti pri Tuileri-Jah?« »Ne vem, a rad bom poslušal, če mi poveš...« »Mislil sem, kaj bi bilo, če bi bilo slučajno zažejalo kakega vojaka, pa bi bil hotel piti vino iz našega soda...« »Ostalo si lahko mislim: morali bi se bili spopasti. A zakaj ti prihaja to na um?« »Kar tako: mislil sem si — ljudje, ki jih žeja, so zmožni vsega — še povelje bi pozabili, ki jim je dano.« »Že vem, kaj hočeš reči, a tvoje sredstvo je slabo!... Poizkušal sem že to ... Ne, ne, jaz imam drugo idejo, ki se nama utegne posrečiti. Stopiva...« Pospešila sta korake. Kmalu sta bila v labirintu nesnažnih in mračnih uličic, ki so tvorile nerazrešno mrežo okrog rokovnjaškega kraljestva. Ragastanova misel je bila, povedati prvemu rokovnjaču, ki mu bo hotel zabraniti prehod, novost, ki .jo je bil izvedel iz kraljevih lastnih ust, to je. da naskoči Monklar o polnoči Dvor Čudežev z vsemi svojimi silami. Toda kako se je moral čuditi, ko je videl, da ga ne ustavlja nihče. Zdajci pa sta stopila v uličico, sredi katere se je dvigala barikada, sestavljena iz tramov in sodov. »Aha!« je dejal sam pri sebi, »ljudje so vednarle zavohali, kaj se pripravlja! Torej naju ustavijo tukaj.« Blizu njega se je pojavila moška postava. »Prijatelj,« je rekel Ragastan, »jaz moram noter. Za kožo vam gre, vam vsem.« »Ali ste z dvora?« je dejal Ra-gastan. »Le pojdite.« Bil je eden izmed Trikotovih stražnikov. »O kakšnem dvoru govori?« se je vprašal Ragastan začuden. In pieskočil je barikado, ki je zapirala vso ulico. Ne vprašujoč še dalje, kaj pomeni ta nenavadna lahkota, s katero je prišel v deželo rokovnjačev, in še posebno ob tem času, ko so morali biti opreznejši nego kdaj poprej, je nadaljeval Ragastan svojo pot. BALKANSKI delegati se pri-PRPRAVLJAJO NA ODHOD. London, 27. januarja. Srbska, bolgarska in grška delegacija bodo 'dale ena drugi jutri, v sredo in četrtek dejeuner. Govori se, da pomeni to njih odhod iz Londona. Vojaški svetovalec bolgarske misije, polkovnik Gostov odpotuje jutri na linijo Čataldže. RUSKI LIST O STALIŠČU VELE-VLASTI. Petrograd, 27. januarja. Ruski uradnilist »Rusija« piše: Kljub novi situaciji v Carigradu, sc stališče ve-levlasti, izraženo v kolektivni noti na Porto, ni spremenilo. Ruska vlada je bolj kot kedaj poprej, pripravljena na vsak način preprečiti nadaljevanje vojne in bo v to svrho podvzela vse potrebne korake. Vsa Evropa je v tem oziru edina. Evropa pričakuje od nove turške vlade, da bo pokazala ono konciljantnost, ki odgovarja življenjskim interesom Turčije, kot je to storil Kiamil paša. ARETACIJE V CARIGRADU. Carigrad, 27. januarja. Vse aretirane osebe so pridržane v zaporu. Med njimi se nahaja znani urednik Ali Kemal, bivši poslanec Izmaii, urednik Šebendezade, general Arif in general Ferid. NOTA VELESIL. Pariz, 28. januarja. »Matin« poroča iz Carigrada, da je veliki vezir Mahmud Sefket paša včeraj posetil vse veleposlanike, ter jim sporočil, da bo turška vlada odgovorila na noto velesil v sredo 29. t. m. Pariz, 28. januarja. Poslaniki tripelentente so turškemu velikemu vezirju izjavili, da Porta, ako nasvetov velesil ne bo vpoštevala, ne sme računati na materialno in moralno pomoč velesil. Zlasti so nagla-šali, da se v tem slučaju ne bodo protivili zahtevi balkanskih držav po vojni odškodnini. BOLGARSKO - RUMUNSKA POGAJANJA. Bukarešt, 28. januarja. Iz zanesljivega vira se poroča, da bosta storiti Avstrija in Rusija danes v Sofiji korake, da Bolgarija ugodi Rumu-niji. Položaj je zelo zapleten, ker Bolgarija noče Rumuniji ničesar odstopiti. dokler ni sigurna, da dobi Odrin, na drugi strani pa kralj Karol ni zadovoljen s tem, za kar se je Take Jonescu pod tem pogojem v Londonu z Danevom pogodil. Vendar noče Rutnunija storiti še nobenega nepreklicnega koraka in se je danes, potem ko se je odgovor na tri interpelacije glede rumunsko-bol-garskega vprašanja odgodil, seja zbornice zaključila. Zbornica sc skliče šele, ko dospe odgovor iz Sofije. Rumunija je v Nemčiji in Belgiji veliko vojnega blaga naročila, a je obenem sklenila, da še ne mobilizira. Po deželi pa politiki pač prirejajo shode in manifestacije za vojsko. Rumunski dezerterji v Rusiji so dobili obvestilo, da so pomiloščeni, obenem pa so vpoklicani pod orožje. Slovenska zemlja. Loški potok. Prefrigan slepar se je pojavil te dni v naši dolini in osušil nekaj lah-kovernežev za par kronic. Kar naenkrat se je bila raznesla novica, da se je v Srednij vasi pri Urbanovih naselil dohtar, ki ozdravi vsako vrsto bolezni; zlasti hud da je zoper jetiko in revmatizem. In marsikateri je šel in se dal lečiti. Čudežni do- LIPE FIGI: Peter Zamudova ženitev. Povest za predpust. I. Morebiti se bo marsikomu zde- lo, da je odveč pisati o ženitvi. Saj je to nekaj navadnega, nekaj tako vsakdanjega, kakor je vsakdanja laž ta skupna hiba vseh slabih mož, ki se čez noč izpremene iz Pavlov v Savle, pretrgajo nežne vezi samskega stanu, ter gredo — zakonskemu jarmu v naročje. Njihovo v samskem stanu razvijajoče se srce še ni dobilo kosti, in ko pride v obližje žensk, se raztopi kot surovo maslo na solncu. Toda, tudi takrat ni izgubil mož še pameti, ampak samo srce. hi blagor človeku, ki ima prijatelja, ali kjgarsibodi, da ga obvaruje po izgub’ srca, pred še večjo nesrečo. To bi mi pritrdil Peter Zamuda tudi, ki je danes eden najsrečnejših ijudij, in to samo zato, ker so mu prijatelji preprečili — ženitev! Ne bila bi slaba partija ta Peter Zamuda 1 Narobe: prav vsaka ženska bi si obliznila svoje prstke in to na obeh rokah. Prosim: dobro situiran trgovec v teh slabih časih. Res, Ša ni bil eden tistih, ki bi dejal, da bi litar je bil, pravijo, zelo »golant« in je za svoje delo sprejemal samo prostovoljne darove. Kakih štirinajst dni je trajala njegova slava. Ker pa dober glas seže v deveto vas, je segla ta slava tudi do pristojne oblasti, ki je poslala moža postave, da pobara čudodelnika za »patent«. In gospod dohtar se ni mogel izkazati z doktorsko diplomo, seveda ne, ko je pa v resnici — sobni slikar Egidij Križaj, menda iz Ljubljane. Ampak čudni tujec se ni ustrašil in je ostal »golant« tudi ob aretaciji: ker je doti-čni mož postave namreč bolj težke sorte, je dejal dohtar sobnega slikarstva: »Slišite, kako bo pa ta gospod hodil tako daleč?« — in položil bankovec na mizo, da mu preskrbe voz do Ribnice. Samo to pa ni bilo »golant«, ko je rekel, nesnaga, »da tako neumnih ljudij še ni našel, kakor so v Loškem potoku.« —• Isti dan, ko so nam odpeljali dohtarja. je umrla neka ženska, tudi paci-jentinja tega dohtarja. Vendar pa baje tujec ni kriv njene smrti, ampak je bila ta posledica deloma alkohola, deloma prenapornega dela. Natančneje bo pokazala preiskava. V »Domoljubu« se je nekdo iz-podtaknil ob prireditev podružnice C. M. D. dne 12. januarja — gotovo znamenje, da je urireditev izborno uspela. Gospodu dopisniku lepa hvala za reklamo! Naj bo zagotovljen, da njegovo prizadevanje ne bo ostalo brez uspeha! Naj dopisnik izve in poroča še to. da je podružnični blagajnik od nega pohvaljeni g. Švigelj, pretekli teden poslal glavni Družbi v Ljubljano čistih 200 (dvesto) kron, od. tega prebitek zabavnega večera 133 K in nekaj čez. L. Z. Iz Maribora. Naš klerikalni štab je popolnoma utihnil. Še pretečeni teden se je gospoda na vse pretege razkoračila, češ, ali nismo narodni? Po dolgem drezanju so se vendarle udali zahtevam javnosti in povedali točke, ki so vzrok njih obstrukciji. Iz Gradca došla poročila pa so že takrat bila nad vse pesimistična, kajti nele na-cionalci, marveč tudi veleposestniki so kar v prvem započetku vzeli vso stvar z veliko rezervo na znanje. Še več. V gotovih — in to vodilnih — krogih se je že v naprej odklanjalo, stopiti s slovenskimi klerikalci glede delazmožnosti štajerskega deželnega zbora v resno stiko. Kot nam je javila ugledna oseba v Gradcu, tudi še danes ni nič razjasnjenega. Vsa stvar visi še danes, kot je visela pred tedni med grofom Claryjem, Nemci in Slovenci. Kako daleč jc danes stvar napredovala?! Vrag vedi, saj slovenski klerikalci za to sami ne vedo. Da bi pa vendarle prikrili za nekaj časa brezupnost njih položaja, slepe širšo javnost s tem, da govore o naprednih elementih stvari; v katere niti sami ne verujejo. Vedno drznejši so v njih trditvah. da hočejo napredni sloji mir za vsako ceno. Stvar bi bila smešna, da ni novo izpričevalo klerikalne neznačajnosti. Se Ii borimo zastonj za naše narodne zahteve, za njih vresničenje, zastonj že desetletja? Kar pa se tiče molka od naše strani, vedite, da vam nočemo začasno jemati veselje nad »Bluffom«, ki se vam je posrečil pač le masi — nerazsodni — nasproti, začasno, ki se pa bode prej ali slej tudi — razblinil tako trenotno, kot je nastal. Takrat pa bode volilcem lažje dokazati, da ste že skraja zabredli v »Žakelj«, iz katerega si niste mogli pomagati drugače kot s tem, da ste se v zadnjem hipu vrgli na to, kar ste izročili cesarskemu namestniku. nastala lakota in draginja, če bi on zaprl svojo trgovino; ali tudi ne eden tistih, ki žive iz rok v usta. S svojo varčnostjo si je prihranil marsikak krajcar, katerega je priložil h ku-pičku očetove dedščine. In živel je solidno, da je njegov prijatelj večkrat povedal (in so mu tudi drugi pritrjevali), da je poštna ura veliko nerednejša, kakor pa njegovo življenje. Ali kakor rečeno, imajo nekateri možje svoje slabosti. In neka slabost se je pričela prijemati tudi Petra Zamudo. Kakor bi se ga lotevala jetika, tako je bledel, večkrat zelj zmešano govoril, in natakarica »Pri dobri postrežbi« se je čudila, da je skoraj polovico čaše dobrega vina popuščal, ko ga je preje raje še pol naročil. Čudili smo se in ugibali, kaj da mu je prišlo, in povprašal ga je sem ter tja kdo. če se mu ni pripetila kaka nesreča. Na taka vprašanja ni nikdar jasno odgovoril. Neki večer je nenavadno zgodaj po večerji odšel iz gostilne, ter poklical s seboj prijatelja Reberco. Dolgo sta se zgovarjala in Zamuda je ognjevito pripovedoval prijatelju bogvedikaj! Ko pa je Reberca prišel nazaj v gostilno, je naročil Štefan vina in dejal: »Fantje, sedaj jo zaigramo. Peter Zamuda se je — zaljubilU DNEVNI PREGLED. Nemškutarji in nemčurji so nedotakljivo blago. Povsod se rene-gatstvo obsoja kot nekaj nemoralnega — pri nas pa se ščiti kot cvet dižavljanstva. Ko smo pred par dnevi prinesli nekoliko pojasnila o štajerskem nemškutarstvu, je drž. pravdnik vse konfisciral. V takih časih živimo. Nemška povodenj bije preko Gradca in skozi ponemčena štajerska mesta na jugu in si pripravlja strugo skozi Kranjsko proti Trstu. Enako se vliva nemška struga preko Celovca ob alpski železnici na jug. In slovenski list bi o tem ne smel niti pisati. Tako brezpravni smo postali v naši deželi. Niti na Kranjskem ne bi smeli pisati o korumpiranih štajerskih razmerah! Razumemo! Ljudje se boje resnice. Toda dogodki v Celovcu zopet kažejo, kake pravice vživamo Slovenci v Avstriji. In mi naj molčimo? t Nadvojvoda Rainer. C. kr. korespondenčni urad javlja pod 27. t. m.: Nadvojvoda Rainer je umrl danes popoldne ob 5. uri. — »W. Z.« objavlja k smrti nadvojvode Rainerja sledeče: Najstarejši princ vladarske hiše. nadvojvoda Rainer, zvest svetovalec našega cesarja, je umrl. Življenje polno truda in napora za povzdigo in utrditev države je prenehalo. Ustavnost Avstrije žaluje za svojim prvim ministrskim predsednikom, armada po nje vrhovnem zapovedniku domobranstva, znanost po vedno čuječem nje varuhu, upodabljajoča, in predvsem obrtna umetnost po njih pospeševalcu muzej za industrijo in umetnost po njih branitelju. — Nadvojvoda Rainer je bil rojen leta 1827. Leta 1852. je postal polkovnik in pet let pozneje je postal ministrski predsednik. V njega stavljeno zaupanje je našlo obilo upravičenja. Leta 1865. se je tema delovanju odpovedal ter se posvetil zopet svojim študijam in umetnosti, dokler ga ni pozvalo visoko zaupanje cesarjevo-tia mesto nadpo-veljnika domobranstva. Pri vseh naporih tega dostojanstva, je vedno pazno sledil vsem pojavom napredka, ter, ali sam študiral, ali pa si dal poročati. Neumorno je deloval tudi za Cesarsko akademijo, za katero si je stekel še prav posebnih zaslug. Tja do zadnjih dni, je vedno pazno sledil vsemu novemu duševnemu življenju. Rad je občeval z umetniki in pisatelji, pri katerih se je vedno informiral o najnovejšili pojavih. Pri vsem tem delovanju mu je bila dosledna in zvesta družica soproga, nadvojvodinja Marija Karolina, hči nadvojvode Karola. Ob slavlju diamantne poroke lanskega leta. sta bila oba središče navdušenih ovacij vseh slojev. Spomin nanj, kateremu dolguje država tako brezštevilno dobrega in lepega, bo za vso bodočnost živet v neminljivi zahvali v kniigah zgodovine ter v srcih avstrijskih podanikov. — Nadvojvoda Rainer je umrl popoldne ob 5. uri. Smrtni boj je trajal celih 25 ur. Umiranje je bilo počasno, a brez težkih muk. Ob smrtni postelji je bila zbrana vsa vladarska hiša. Tisoče ljudstva je čakalo pred palačo, odkoder se jc raznesla novica smrti v par minutah po celem mestu. Mesto je v žalnih zastavah. Soproga nadvojvode ie bila tik pred njegovo smrtjo poklicana k smrtni postelji.^ Palačo je obdajala tisočglava množica ljudstva. Nemščina in «aše ljudske šole. Pišejo nam; V »Dnevu« in »Učiteljskem Tovarišu« se je unela huda borba proti uvedbi nemščine na II. Kakor bi močan curek dežja poškropil glave zadovoljnih samcev okoli okrogle mize v kotu gostilne »Pri dobri postrežbi«, tako je prvi hip uplivala naznanjena novost tovariša Reberce. Toda samo za hip. Tišini je sledil glasen smeh. In smeh samcev je res glasan, saj so to veseli, siti in svobodni ljudje. »Mi mu ne damo dovoljenja«, je klical v kotu sedeči in si prižgal cigareto. »Tako je. ne damo mu ga«, so pritrjevali drugovi. »Ženitev moramo na vsak način preprečiti, naj velja kar hoče!« je dejal Reberca. »Tako je!« je pritrjeval trebušast možak, ki je bil videti kak davčni uradnik in si naročil klobaso. »Kak hudič se mu je vsedel v srce?« vpraša ne veliko čez štirin-dvajsetletni mladenič. »Neka Johanca Ocvirek; dejal mi je, da je lepa kakor Škratova Pepca in da ima tudi nekaj drobiža. — No, mi ji že pristrižemo njene dolge prste, da ne bo segala po prepovedanem sadu«, je govoril Reberca. »Njega pa moramo napeljati na pot spoznanja. Sedaj mu govori srce, pa mu bo moral govoriti tudi razum, sedaj ima samo željo, mi ga bomo opozarjali na dolžnosti za- ljudskih šolali z 11. šolskim letom. Nadzornika Maierja se napada, kakor bi bil on glavni krivec in kakor bi bil ta njegov predlog že uveljavljen in uzakonjen. To pa je, dovolite gospodje, vsaj pretirano in prenagljeno. Nadzornik Maier je le glasilo ali trobilo c. kr. deželne vlade oziroma izvrševalec želja c. kr. vladnih svetnikov. Ta nova cvetka torej ni zrastla na Maierjevem vrtu, nego v poslopju c. kr. deželne vlad« kranjske, kjer so danes seveda zelo podjetni in smeli, ker se jim nihče ne upira. Klerikalci k vsemu kimajo, naprednjaki pa ... no, nočemo se zameriti. Maier je torej prinesel predlog pred c. kr. mestni šolski svet iz vladnega poslopja, toda predlog še davno ni zakon. O tem predlogu bodo govorile še učiteljske konference, bode govoril še c. kr. mestni šolski svet, molčal menda ne bo občinski syet in bo moral sklepati še c. kr. deželni šolski svet. Torej še dolga pot do uvedbe. Razpravljati je treba o tem mirno, resna in globoko premišljeno ter si jih ogledati od vseh strani. Osebnosti le škodujejo ter se pri tem pozablja na bistvo. Resnica je. da so uspehi iz nemščine na ljudskih šolah zelo slabi, da imajo dečki na srednjih in deklice na licejskih šolah silne težave z nemščino ter da celo visokošolske študije trpe zaradi istega nedostat-ka. Ker pa moramo v vseh poklicih z Nemci uspešno tekmovati, je za Slovence popolno znanje nemščine največje važnosti. To je žalostno, a resnično. Nemškemu uradniku za njegovo napredovanje zadošča, da slovenščino jedva lomi. Slovenca, ki ne zna nemščine dobro, pa povsod odrivajo. Tako je v vseh poklicih. Slovenci moramo torej Nemce pobiti s tem. da znamo vsaj dva jezika popolnoma. To zahtevajo avstrijske razmere! Zato pa se z vprašanjem slovenskih ali nemških učnih knjig resno bavijo tudi naši srednješolski profesorji. Reformirajte našo učiteljsko pripravnico! Piše se nam: V Kopru, v Gorici in drugod v Primorju imajo na učiteljiščih za slovenske kandidate oddelek s slovenskim, za Lahe oddelek z laškim učnim jezikom, pri nas na' Kranjskem, v tej avstrijski — Albaniji, pa je učni jezik za vse predmete razun krščanskega nauka in slovenščine — nemški! To je popolnoma nemška pripravnica! Kako se to vjema? In še to: Za moško učiteljišče so letos ustanovili »pripravljalni tečaj«, za ženske pa še — nobenega! Ali mora biti res ravno pri nas vse po — turško - narobe! Slavno poštno upravo v Trstu opozarjamo, da dobivamo vedno pritožbe, da na poštah ni reda, posebno klerikalne upraviteljice si dovolijo marsikaj. Taka pritožba je tudi iz Sv. Petra pri Novem mestu. Zahtevamo, da se napravi- red. Tržaški Slovenci se uče treh ie-zikov! Pri okrajni učiteljski konferenci slovenskih ljudskih šol za tržaško okolico se je dne 7. t. m. v vr-deljski ljudski šoli sklenilo, da se vpelje pouk italijanščine s III., nemščine pa s IV. šolskim letom, tako da se uče slovenski otroci v 4. razredu kar troje jezikov: slovenščine, la- ščine in nemščine. — Pri nas pa pravijo, da sta še dva jezika — preveč! — (Glej poročilo »Edinosti« z dne 26. t. m.!) Resnica ali šala. »Slovenec« poroča, da so klerikalci otvorili v Horjulu živinski tečaj za mladeniče. Udeležilo se je tega živinskega tečaja 19 mladeničev. Divadlo. Revija za gledališko vpiašanje prinaša v svoji 7. številki konskih mož; in naj se pes obesi, če ga bo baba potem vjela v svojo mrežo.« »Kako daleč pa sta že?« vpraša uradnik in nese precejšen kos dišeče klobase v usta. »Pričelo se bo šele jutri. In sicer imam jaz nalogo, da odpošljem po svojem fantu tole pismo.« Rekši vrže Reberca zaprto pismo na mizo. »Tristo hudičev, pa vsak druge barve, ideja, ideja, ideja!« vpije poleg Reberce sedeč mladenič. »Kakšna ideja?« »Poslušajte!« Stisnili so skupaj glave in mu radovedno gledali na ustnice, kakor bi vsaka njegova beseda pomenjala toliko kot Salomonov psalm; »Ha, ha, ha! Skopuh je postal! Mar ne? Le poglejte: če ne bi bil postal skopuh, bi vrgel pismo v poštni nabiralnik, ko bi pritisnil znamko gori. Za denar mu je. To pismo se konfiscira in odpre!« Ko mu Je hotel Reberca to za-braniti, je bilo pismo že odprto. Hlastno ga je prečital. Vsebina mu je bila, kakor sploh pri zaljubljenih, ko si odkrivajo ljubezen. Reberca se je jezil, pa ni nič pomagalo. »Vsi ste videli«, je vpil. »Vsi ste videli, da je pismo odprl Kobilca, da je zato odgovoren in se bo za-govaijal!« »Dobro«, je dejal vesel Kobilca, »jaz sem ga odprl in sem zato odgo- slike in življenjepis češkega igralca Rudolfa Kafke in obširen pregled po slovanskih odrih. Tudi o slovenskem gledališču prinaša lepo poročilo. Zrakoplov nad Idrijo. V nedeljo popoldne ob tričetrt na 4 je letel nad Idrijo zrakoplov v smeri proti Gorici. Bilo je čuti toliko ropotanja in bobnenja, kakor da se vozi po zraku avtomobil. Videti je bilo zrakoplov kakor veliko vrano, ki se je ožila in manjšala, dokler ni končno, črni piki enaka, zatonila v globoki dalji. Ko je ta čudna tiča šumela nad Idrijo, so nekatere dobre oči videle celo njenega krmarja, ki se je držal na smeh, češ. kaj boste vi tam zdolaj v tistem kotlu! Bržkone pa imajo take dobre oči samo predpustni šaljivci. ki jih je tudi v Idriji nekaj različne kvalitete. Tat Verdav pobegnil iz logaškega zapora. Tat Franc Verdau, o katerem smo že poročali, da je pri gosp. Sicherlu v Logatcu ukradel zlatnine za 2500 K, je ušel iz sodnij-skega zapora v Gor. Logatcu. Preiskava proti njemu je bila dokonča,-na in Verdau bi bil moral oditi 27. t. m. v Ljubljano. To mu pa ni bilo po-všeči. Kazen, katere se mu je bilo nadejati, bi znašala okoli pet let. — Dne 27. t. m. ob pol 8. uri zjutraj izpustil je jetnišničar kaznjence iz celic, da oskrbijo običajno jutranjo toaleto. Bil je pa toliko človekoljuben, da je tudi Verdava izpustil iz kletke in mu dovolil enako z drugimi prosto gibanle po zaprtem hodniku. Jetničar se je potem odstranil od svojih varovancev in šel pospravljati sodnijske sobe. To je porabil Verdau za beg. S koščkom lesa je odrinil zapah pri durih in prišel v prostor, odmerjen kaznjencem za iz-prehod. S pomočjo poldrug meter dolge deske se je povzpel do prvega okna, odprl priprto okno. potegnil desko za sabo, jo položil na odprto okence, zlezel na ta oder in dosegel višino 4 m visokega zidiu sc zavihtel čez njega in splezal po žlebu na tla in na prosto. Verdav jc navihan ptič. Kakor je bila predrzna njegova tatvina, tako je bil predrzen njegov beg. Sluga mu je preveč zaupal, oziroma preveč je zaupal logaškemu sodišču, ki ima baje mnogo skrivnih potij, po katerih se da uiti. Verdavu sc je beg nenavadno dobro posrečil in jc izginil kakor kafra. Doslej še nimamo nikake vesti o njem. Samomor. Pretekli petek je umrl v Razdrtem tamošnji občinski tajnik Anton Milharčič. Omenjeni je izvršil samomor in to s tem. daje izpil večjo množino lizola. Milharčič jc bil strasten alkoholik in pravijo, da jc izvršil samomor v navalu delirija tremensa. Nasilen berač. 401etnega delavca Franca Zupana iz okolice Kranja je 21. t. m. aretiral v Tržiču tamoš-tiji stražnik Ignacij Pošinger zaradi beračenja. Sprva se je Zupan vedel mirno' in sc je tudi pustil aretirati. Nenadoma pa se je vrgel na tla. začel je zmerjati stražnika in je suval z rokami in nogami okiog sebe. Na noben način ni hotel iti naprej. Stražnik ga je le z velikim trudom spravil v zapor. Drobiž iz Štajerske. V K n i t-t e 1 f e 1 d u je umrl nemški dež. poslanec Emil Kunc. Po poklicu je bil stavbenik, zastopal pa je skupino mest in trgov Judenburg — Knittel-feld — Obdach — Obcrzeiring. ^ — Lani je defravdiral v Irdingu poštar K. Wimmcr 54.000 K ter pobegnil v južno Ameriko, koder so ga pa aretirali in zaprli v La Pacu. Posrečilo se mu je te dni uskočiti. — V M a-r i b o r u so bili od okrožnega sodišča radi kride obsojeni: trgovca voren; ampak tudi jaz bom vodil to težko akcijo, da dobi Johanca Ocvirek mesto moža dolg nos, in Zamudo rešim pekla, v katerega hoče že na tem svetu!« »Kako hočeš to storiti?« vpraša Ovca, ki je dosedaj ostal z odprtimi ustmi, sedeč na dveh stoleh. »Takole«, dejal je Kobilca tiho, ko je videl, da je prišlo k sosednji mizi nekaj zakonskih mož. kateri so bili na njihovo srečo že vdovci. »Najprvo moram imeti še dva pomočnika pri svojem delu. In to bosta vidva: ti Kaferlc in ti Brlogar.« Kimaje sta potrdila, in Brlogar je bil ponosen na soudeležbi pri zaroti proti ženskemu svetu. »Njegova pisma bomo odpirali, prečitali in odgovarjali nanje kakor bi vse to delala Johanca Ocvirek.«: »In kaj bo dobila Ocvirek?« vpraša Reberca. »Od nas nič. Za Zamudo smo pa mi Johanca Ocvirek in verjemite mi, da nam bo hvaležen, ker ga bomo rešili iz rok satanovih.« Zazveneli so kozarci in zopet se je razlegal tisti glasni smeh veselih, sitih in svobodnih možakarjev, živečih v sovraštvu napram nežnemu spolu. (Konec prih.) J. Puccher in R. Wressnig iz Maribora, ter J. Sinkovič iz Rač pri Mariboru, na 7. 10 in 3 cini zapora. Pasiva znašajo 68.808 K 72 vin., 45.816 kron in 3389 K 38 v. — I z R o g a t-ca poročajo: V soboto zvečer sta zavratno napadla Janez in Tone Sentak posestnika Matijo Colneriča. Pobila sta ga s kolom in mu preiskala žepa. Ker pa nista ničesar našla, sta ca pustila ležati. Danes so ju prijeli in oddali sodišču. — V R ad -goni je nasipal posestnik Franc Pflegel 72 let staremu dninarju J. Nugerju pest rudeče paprike v oči. Nuger je čakal 14 dni, predno je šel k zdravniku. Nevarnost je, da oslepi. RAZNE ZANIMIVOSTI. Katastrofa ua ledu. V vasi, ne daleč od Aleksandrovska pri Moskvi se vršijo vsako leto med piebi-yalci dveh sosednjih vasi rokoborbe na ledu. Pri letošnji ljudski slavnosti ki jo je gledalo prebivalstvo obeh vas*, so se borci tako hudo spopadli, da je bilo mnogo udeležencev rokoborbe ranjenih in izmed teh sest smrtno nevarno. Okrog ranjenih se je nagromadilo takoj prebivalstvo obeh vasi. V tem pa se je led prelomil in čez 200 oseb je padlo v vodo. Večina izmed njih se je utopila. Romarsko božjo pot uničila povodenj Te dni je zasačila neko karavano božjepotnikov pri Elhambri na potu med Medino in Jambo povodenj, ki je nastala vsled naraslega gorskega potoka. V valovih je poginilo 350 božjepotnikov; 50 izmed njih si je rešilo življenje. Posledice slabe hrane. V Crno-vici je zbolelo vsled slabe in pokvar-ljene hrane (zastrupljenega mesa) 17 tamkai bivajočih jednoletnih prosto-voljcev. ,. . Blaznež. Neki v Argentimji (J Amerika) živeč Italijan iz Geneve je dobil v božični loteriji 2 miljona lir. katero svoto je vso zapustil dobrodelnim društvom in zavodom. Poslopje se je sesulo. V Ma-kingu, v državi Teras. Sev. Amerika se je te dni sesulo velikansko poslopje v katerem je bila tudi tigo-yina z mešanim blagom. Pri tej nesreči je bilo ubitih 35 oseb. po večini žene in otroci. Ker je še poleg tega nastal silen požar, je zgorelo tudi mnogo drugih oseb, katere vsled nastale zmešnjave niso mogli rešiti. 20 oseb še pogrešajo ter so najbrže pokopane v razvalinah poslopja. Ljubljana. Oropano učiteljstvo. Diploma-tičnim potom so tisti, ki bi morali stati nad strankami, izpodbili ljubljanskemu naprednemu učiteljstvu tri pošteno priborjene mandate za c. kr. mestni šolski svet in sicer na ljubo ljudem, ki nimajo čiste vesti, pač pa umazane roke! Vsakdo ve, da Lun-drovka ni volila naprednih kandidatov in tudi pri deželnem šolskem svetu to prav dobro vedo. Tudi sama tega ne taji in javno priznava, da je volila kandidate Slomškove zveze Ce ima kaj vesti, mora naznaniti deželnemu šolskemu svetu, da ona ne mara biti vzrok vnebovpijoči krivici, ki se je storila z razveljavljenjem teh treh mandatov ljubljanskemu naprednemu učiteljstvu. Poštenim potom, s poštenim delom in brez obljub si je priborilo napredno učiteljstvo svoje mandate. Zdaj pa pride šolska oblast, ki s klerikalnim glasom raz-tveljavi volitve naprednih kandidatov Napredno učiteljstvo je bilo naravnost oropano svoje poštene zmage. Na Turškem se kaj takega dandanes nič več ne zgodi, pač pa v vilajetu na Kranjskem. Žalostno! — Bistroumen nadzornik. Za kako malo bistroumnega so smatrali Somškarji nadzornika Maierja, bi znalo zanimati tudi širše sloje našega mesta. Radi tega hočemo obelo Haniti le par slučajev, kako so ne hvaležni Slomškarji vodili Maierja za nos. V razredu »generala Togo« (tako nazivljajo šaljivo dotičnega učitelja) pride suplirat drug učitelj. I i-sala se je šolska naloga. Po končanem delu hipoma vstane deček ter pregleda zvezke součencev, umazane pobere in jih spravi na dno omare v skrit kotiček, ostale pa zopet na določeno mesto. Vprašan, zakaj dela tako odvrne: »Ta lepi so za nadzornika’ ta grdih pa ne sme videti Drug Slomškar, ki upa, da ne bo 'dolgo čakal, da postane nadzornik odbere boljše zvezke za nadzornika Ko zvezke popravlja, najprvo popra yi s črno tinto tiste napake, ki se dajo tako popraviti, da ni preveč oci-vidno; seveda za rdečilo potem ne ostane dosti. Ti zvezki so baje Mai-erju najbolj inponiral. Naprednim učiteljem se je Maier naravnost smilil. ko so videli, kako ga njegovi »herzpinkerli« limajo. — Iz Zg. Šiške. Pri nas v Zgornji Šiški beremo pogosto v klerikalnih listih o delovanju »Prosvetnega društva«. Zadnjič smo čitali, da je na občnem zboru to velevažno društvo izvolilo za predsednika nadučitelja v Zg. Šiški, Bregarja in zajrodpred-sednika nadučitelja v Sp. Šiški Lau-tižarja. Oba sta seveda navdušena slomškarja, ker to menda nese, kajti prosvetno društvo v Šiški ne kaže sadov, da bi se morali vodje šol zanj zavzemati. Za enkrat sarno en iz-gled. V prosvetnem društvu v Šiški imajo za tajnika nekega Prestor-ja, nadebudnega mladeniča, ki ima to dobro lastnost, da posebno rad v nočnih urah spremlja članice društva na njih oddaljene domove, s posebnim veseljem spremlja neko 131etno punico iz Kosez, ki bi imela obiskovati še ljudsko šolo. toda ker je prosvetno društvo veliko bolj važno kot pa šola, je dekletce, kot se čuje opustilo šolo in ostajalo med šolskimi urami pri prepotrebnem prosvetnem društvu v istega sobi, učil jo je baje društveni tajnik ali kak član predsedstva. Posledice so bile, da je dediča v šoli zaostala in je bilo treba hlačati šolnino; kje je vzeti denar? No, v prosvetnem društvu so jo hitro jrosvetlili, mater okrasti, saj to ni ak greh in dekle je tudi storilo tako. an“. „Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ .Dan" je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik. je najbolje informiran slov. dnevnik, je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1’70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane. prinaša znamenite sodobne politiške karikature. je odločen zagovornik vseh zatiranih. „Dan“ - ' * •: „Dan“ „Dan“ „Dan“ Sirite „Dan“ med ljudstvom. Sto v d ncil Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Tržaške Slovence opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah: ŽELEZNIK, Sv. Ivan. T ROG AR, »dica Giulia. BONORA. ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana. STANIČ, ulica Mollnpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma. BAJC, ulica Gepa. LAVRENČIČ, trg Kaserma. MOŽE, ulica Miramar. HREŠČAK, ulica Belvedere, ARTOŠ. ulica Belvedere. KICHEL, Rojan. GERŽINA, Rojan. VIVODA. Rojan. BENUS1, Greta. HRAST, ulica Poste. BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Riva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Eabra. BEVK. trg Goldoni. SCHERMIN. ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera. BEDENJ, ulica Madonina. BELLO: ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MURARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo. RONČEL.I. ulica S. Marco. SEGUL1N, ulica Industria. ZIDAR. Rocol. SCHIMPF. državni kolodvor. Vabil°na občni zbor . društva hišnih posestnikov v Ljubljani, ki bo v petek, 31. januarja 1.1. ob 8. zvečer v hotelu „UNION“ (mala dvorana) s statikaličnim sporedom. ODEOIS. Radi inventure prodajani vso zimsko zalogo kostumov, mantijev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse drugo blago 50« o pod lastno ceno. »Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5 ITajvečja zaloga m, zlatnine in srebrnine H. StPTNER Ljubljana, Mestni trg 25. Lastna protokotirana tovarna ur v Švici. Tovarniška /.namk. ME* „1 K 0“ um Cenik zastonj in poštnine prosto. @ Parli 1905. Ustanovljeno leta 1900. mhOmiim Odlikovana iuhunih London IMS. 9 Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih 1 I i am vencev in i c c Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. —- Cene brez konkurence. = V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere. Fr. Iglič :: Ljubljana :: Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija. •••• Cene najnižje! •••• Notni stavek. i