ŠTEV. 16 PTUJ, 27. APRILA 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. 14. julija 1889 — ob stoletnici francoske revolucije — je bil v Parizu ustanovni kongres Druge internacionale, ki so mu priso- stvovali predstavniki delavskih organizacij iz vsega sveta. Na tem kongresu so udeleženci sprejeli resolucijo, ki je med drugim predlagala, naj bi poslej delovni ljudje vsega sveta proslavljali pr- vi maj v znamenju boja za osem- urni delavnik in uveljavitev sklepov mednarodnega kongresa v Parizu. Zgodovina prvega maja pa se pravzaprav začenja že nekaj let prej — ob krvavih čikaSkih do- godkih 3. in 4. maja leta 1886, ko se je policija znesla nad desetti- soči delavcev, ki so začeli prve- ga maja stavkati. Do prvega spo- pada je prišlo že 2. maja zvečer, ko so stavkokazi ob podpori po- licije napadli zborovanje stavka- jočih. Policaji so streljali in šest delavcev je padlo, nad petdeset pa je bilo ranjenih. Naslednjega dne so velikanske množice protestirale proti nasilju na čikaškem trgu Haymarket. Vzlic velikemu ogorčenju in ostrim protestom je zborovanje mirno potekalo, ko pa so se zbo- rovalci v glavnem že razšli in je na trgu ostalo le še kakšnih pet- . sto ljudi, je policijski komisar I ukazal, naj skupino razženejo. V i hipu, ko so se policaji pognali I nad ljudi, je eksplodirala bomba, I kar je dalo povod za krvav spo- ! pad med policisti in oboroženimi (Jelavci. Nad dve sto delavcev je bilo ranjenih, število mrtvih pa ni bilo nikoli točno ugotovljeno. Prav tako niso odkrili atentator- ja, ki je vrgel bombo, zaradi če- sar je videti utemeljena domne- va, da so čikaški kapitalisti ne- ; koga najeli, da bi i??vali napad I na orsranijirano delavsko gibanje, I ki je postajalo vedno močnejše in jim je povzročalo hude skrbi. Vse tisto, kar se je potem zgo- dilo, to domnevo le še potrjuje: po spopadu na trgu Haymarket so proglasili obsedno stanje in za- čeli zapirati delavce. Vojska je zasedla delavskp četrti, p^t delav- j skih voditeljev pa so na vnaprej i pripravljenem procesu obsodili na smrt. Sklep pariškega kongresa Dru- ge internacionale o praznovanju prvega maja. praznika delovnih ljudi v znamenju boja za osem- ureni delavnik in druge pravice, so socialistična gibanja po vsem svetu z zadovoljstvom sprejela. , Že naslednje leto so zborovali delavci številnih evropskih in ameriških držav. Po ulicah mest I od Barcelone, Marseilla, Lyona do IStockholma, Osla in Kopenhagna ' so deset tisoči delovnih ljudi ma- ,nifestiraU svojo privrženost so- cialističnemu gibanju, svojo moč in pripravljenost izbojevati svoje pravice. Engels je prve prvomajske pro- slave tako ocenil: »Danes, ko pi- šem te vrstice, pregledujeta ev- ropski in ameriški proletariat svo- je prvič mobilizirane borbene sile, I mobilizirane kot ena vojska pod eno zastavo za en bližnji cilj: za zakonsko potrditev osemumega normalnega delovnega dne, ki ga je zahteval že ženevski kongres (Prve) Internacionale 1886 in po- jnovno pariški kongres 1889. Da- nanšji dan bo odprl oči kapitali- stom in veleposestnikom vseh de- žel in spoznali bodo, da so pro- ietarci res združeni. Ko bi le Vlarx stal pri meni in gleda! to s svojimi očmi!« Engelsova ocena, ki je videl v prvomajskih proslavah nastop ar- made delovnih ljudi, je dobila na- 1 slednje leto na kongresu Druge internacionale, od 16. do 22. av- gusta 1891 v Bruslju potrditev v resoluciji, kjer je med drugim rečeno: v;iPrvi maj je skupni praz- nik vseh dežel, s katerim naj de- lavci manifestirajo enotnost svo- ; jih zahtev in svojo solidarnost.« I Kakor osemurni delavnik in ' druge pravice, tako so si morali delovni ljudje izbojevati pcavico |>raznovanja svojega praznika z demonstracijami, na barikadah, s kovjo. I>raznovanje prvega maja pa je dobivalo iz leta v leto širšo vsebino, vedno večji intemaciona- listični pomen. Ko ga danes pro- slavljamo pri nas v znamenju iz- bojevanih pravic delovnih ljudi, delavskega in družbenega uprav- ljanja kot vrhunskih dosežkov hk)ja delovnih množic, ga praznu- jemo tudi v globoki veri, da bo- do socialistična gibanja vseh de- ■ že! sveta imela vedno več moči za utrditev resnične mednarodne solidarnosti delovnih ljudi. Ceniemm naročnikom in bralcem! Zaradi tehniaiih ovir nam ni bilo mogoče glede na več strani oglasov rozsiriti te številke na 12 strani. Nhl nam r»! bilo mogoče prej objaviti ko- mercialnih oglasov, ker jih želijo imeti naročniki sedaj objavljene. Zahvoljujemo se vsem za uvidevnost in jim želimo prijetno prvomajsko praznovanje doma, na obiskih, na izletih in potovanjih. Uredništvo In uprava OB »METU us^anovHve OF 21 let je minilo od dneva, ko je bila ustanovi je oa Osvobo- dilna fronta slovenskega na- roda. Ustanovljena je bila v času, ki sodi med najusodnejše v na- ši zgodovini, t času, ko se je sesula predaprilska Jugoslavi- ja in ko je pod prvim udarcem fašističnih napadalcev pobegni- la vlada in ko je bila naša de- žela razkosana ter je okupator zapisal naše ljudstvo poginu. Ob aprilski nacionalni kata- strofi je bil delavski razred s svojo avantgardo edina družbe- nopolitična sila. ki je bila spo- sobna vzeti usodo jugoslovan- skega ljudstva v svoje roke in prevzeti zgodovinsko odgovor- nost za nadaljnji razvoj ju- goslovanskih narodov. Pozivu KPj. kot organizatorju narod- noosvobodilnega boja so sledile delovne množice, zbrane v Osvobodilni fronti z novo vero v lastne moči, da bi napravile zgodovinski prelom, kakršnega naši narodi niso pomnili. Fa- šistični teror ni bil kos ne- uničljivi žilavosti našega ljud- stva, ki si je z zmago nad fa- šizmom priborilo oblast delov- nih ljudi in nacionalno svobo- do. V skupnem boju jugoslovan- skih narodov je nastala brat- ska ljudsko-demokratična. po- polnoma enakopravna skupnost jugoslovanskih narodov. Buj- ni družbeni razvoj je prinesel spremembe v organizacijske oblike in metode dela Osvobo- dilne fronte. S čedalje večjim uveljavljanjem neposredne so- cialistične demokracije, kot družbenopolitičnega sistema, ob pogojih naglega gospodar- skega razvoja se pojavljajo problemi, ki jih je moč reše- vati le ob neprestani idejni, politični in organizacijski po- moči Socialistične zveze de- lovnih ljudi, te vseljudske družbenopolitične organizacije, ki je naslednica nekdanje Osvobodilne fronte. Danes je Socialistična zveza »Tednik« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Baiiman Uredništvo in uprava Ptnj, Lackova 8 Telefon čekovni račnn pri Narodni banki Ptii H B04-lfl-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din VABILO Prebivalstvo vljudno vabimo, da se v sobato, 28. aprila 1962, s pričetkom ob 19. uri udeleži na Trgu mladinskih brigad v Ptuju PRVOMAJSKEGA PRAZNOVANJA in ob 20.30 v Mestnem kinu v Ptuju v čast mednarodnega delavskega praznika 1. ma- ja. Za slavnostno prvomafsko akademijo priprav- ljajo program, DPD »Svobode« iz Varaždina, ča- kovca in Ptuja! Občinski sindikalni svet VABLJENI! Ptuj poleg ostalih organizacij tisti organizem, ki skupno s široki- mi množicami delovnih ljudi utrjuje materialne temelje so- cializma, dviga življenjsko ra- ven delovnih ljudi in njihovo socialistično zavest. Delovni človek je temelj, na katerem gradi SZDL in celoten naš si- stem prek neposrednega de- lavskega in družbenega sa- moupravljanja kvalitetnejše socialistične odnose med ljud- mi za svetlejšo perspektivo nas vseh. Zavestne socialistične si- le so v zadnjem času zlasti po- udarile skrb za našega delov- nega človeka, skrb za boljše življenjske pogoje neposrednih proizvajalcev. Situacija, ki se v njej naha- jamo, zahteva glede na zahteve domačega kakor tudi tujega tr- žišča temeljito preusmeritev go- spodarskih panog na čim več- jo in čim cenejšo proizvodnjo. Tudi zaradi tega naj postane ■naš občan aktivnejši v SZDL, kot je bil doslej. Sleherni naš občan bi naj v SZDL vsakodnevno vplival na oblikovanje politike v komuni, medtem ko mora SZDL v bo- doče še bolj kot doslej mobili- zirati občane na vseh področ- jih družbene dejavnosti. Dolž- nost nas vseh je, da nastopa- mo proti nekaterim negativnim pojavom, ki krnijo pravice di- rektnega sodelovanja in odlo- čanja neposrednih proizvajal- cev in občanov sploh. Odločno se moramo boriti proti posameznim vplivom pod- rejenosti. birokratskim odno- som, nepoštenosti itd. To se pravi, da gre za uveljavljanje položaja proizvajalca in sploh delovnega človeka v podjetju in v komuni, ki bo lahko tudi sam odločal o svojem delu in o delitvi dobrin, v katerega je bilo vloženo družbeno korist- no delo. Danes že temeljiteje posega delovni človek v odločanje o konkretnih -vprašanjih proizvod- nje, njene organizacije, v go- spodarjenje s sredstvi in v re- zultate vloženega dela. Kolek- tivno odloča o velikosti tistega dela akumulacije oziroma sred- stev, ki so namenjena skupnim jotrebam družbenega življenja comune. Danes ima SZDL ne- primerno trdnejše osnove za uveljavljanje raznih oblik so- cialističnih družbenih odnosov, ki jih v toliki meri nekdanja OF ni imela. Ze dosedanji rezultati pome- nijo dejansko zmago sociali- stičnih naprednih sil, kar je od- ločilnega pomena za naš na- daljnji vse hitrejši družbeni in gospodarski razvoj naše komu- ne in širše družbene skupno- sti. Občinski odbor SZDL Ptuj Te dni po svetu v sredo ob 16.45 po jugoslo- vanskem času so Američani na Božičnih otokih preizkusili novo jedrsko orožje, prvo v letošnjem letu. To se je zgodilo navzlic raz- orožitvenim razgovorom v Ženevi in neprestanim protestom svetov- ne javnosti, naj z poizkusi pre- nehajo, ker ogrožajo človeško živ- ljenje in netijo vojno psihozo. IGRA SE PONAVLJA Edino .opravičilo«, ki ga nava- jajo v WashiTigtonu za svoj ko- rak, so izjave, češ da je SZ lani preizkusila tudi serijo jedrskih bomb in je tako »prehitela« ame- riške znanstvenike. S tem je tudi SZ dobila odprte roke in se bo, kot vse kaže. tudi odločila za na- daljevanje poizkusov. Eksplozije zastrupljajo ozračje s smrntimi radioaktivnimi žarki, prav tako pa tudi mednarodno politično ozračje. Nič čudnega nI, če so se prav zadnje dni po vsem svetu okrepili protesti proti taki politiki atomskih sil. Kdo naj še verjame v uspeh že(ne\'skih raz- orožltvenih pogajanj, če na drugi strani kažejo prav tiste dežele, ki bi se naj sp>orazumele o razoro- žitvi, svojo atomsko moč? Američani so nekaj dni pred tem poslali proti Mesecu vesolj- sko ladjo »Ranger II«, vendar p>o- izkus ni uspel, ker so kmalu iz- gubili z njo stik na Zemlji. Ladja naj bi se počasi spustila na. Me- sec in od tam poslala ustrezno dokijmentacijo o svojem »uspe- hu«. Pozneje so siporočili, da bo samo treščila na Mesečevo poviv šlno in ne bo oddajala posnetkov. Kaže. da je poizkus v celoti od- povedal. SALAN ARETIRAN V petek so v Alžiru aretirali bivšega generala Salana, vodite- lja OAS, podtalne alžirske arma- de. Očitno je, da so zanj vedeli že poprej in ga tudi spremljali, toda do odločne akcije je prišlo šele potem ko je poveljstvo nad francosko vojno v Alžini prevzel nov F>oveljnik ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM V PTUJSKI OBČINI IN ŠIROM NAŠE DOMOVINE JUGOSLAVIJE PRIJETNO PRAZNOVANJE MEDNARODNEGA DELAVSKEGA PRAZNIKA TER MNOGO USPEHOV PRI VSEM BODOČEM PRIZADEVANJU ZA UGLED JUGOSLAMJE V SVETU. Občinski Icomite ZKS Ptuj Občinski odbor SZDL Ptuj Občinski ljudski odbor Ptuj Občinski odbor ZB NOV Ptuj Občinski sindikalni svet Ptuj Občinski svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Občinska gasilska zveza in ostale organizacije tsr društva iz ptujske občine Stran 2 TEDNIK PTTJ. DNE 27. APRILA 1962 Več vzgoje, manj kazni Občinski odbor SZDL Ptuj je sklicaJ za 25. april 1962 plenum z obravnavo nekaterih proble- mov dela poravnalnih svetov ir sodišea v občini Ptuj. Po poročilih predsednika so- dišodjetja na peeebneim tečaju za novoizvoljene člene delavskega sveta. (Posnetek: J. Vrabl) Na gradbišču v Trubarjevi ulici v Ptuju, kjer rastejo 4 sestavljene zgradbe 64-stanovanjskega blo- ka, je gradbenemu podjetju »Dra va« Ptuj v veliko pomoč nov žerjav SKIP »KRPAN« domače izde- lave z nosilnostjo nad 1300 kg in dosegom roke nad 12 m. Delavcem je prihranjeno težko delo s prenašanjem ali prevažanjem materiala po stavbišču, podjetju pa dragocen čes, ki je pri gradbeni- štvu tako dragocen. Vzhodni de! zgradbe je že najdalje sezidan, del zraven njega mu pridno sledi pri zidavi, tretji in četrti del pa z betoniranjem temeljev. V vsakem delu zgradbe bo 16 stanovan.j in vsaka cd zgradb bo v višji legi glede na položen teren v Trubarjevi ulici. Strojnik Žerjava Koloman Makovec iz Kicarja je pridobil potrebno znanje in izkušnje za to svoje specialno delo na tečaju za službo ne žerjavu. »Pomoč žerjava na gradbišču je za podjetje in de- lavce neprecenljive vrednosti«, jedejal, »in na sami rasti zgradbe se vidi, da je-tudi učinkovita. S tem je na večjih zgradbah, ki jih je prevzelo v delo naše podjetj e, konec najtežjega dela delavcev, k; jih je že itak težko dobiti za gradbeništvo!« Ptujski sedmošoici kot ig^ralci Sedmošoici i* ptujske gimna- »Ue se že letos pripravljajo na maturitetno i>otovanje, ki jih čaka prihodnje leto. Sredstva zanj si zbira,1o z marljivo dram- sko dejavnostjo, ki je zaposlila od 20 sošolcev 14 in zraven tega še prof. tov. Marijo Urbasovo kot režiserja. Na nedavni predstavi kome- dije »Dobrodošla Miss Agata« v ptujskem gledališču so se mladi igralci — amaterji kar dobro iz- kazali. Gledalci so jim večkrat ploskali, posebej pa ob koncu, ko je prejela šopek režiserka prof. tov. Urbasova. Glede samih vlog jim je tre- ba priznati, da ao jih vsi: Boris Pelcl, Avgust Banič, Mirko Plohi, Anton Praprotnik, Milan Jager, Alojz Vozlič ter Janez Rupnik, od deklet pa Ivanka Ku- kovec, Frida Munda, Alenka Rakuš, Jožica Reberc in Alenka Kolarič dobro obvladali in pre- pričljivo igrali. Poleg predstave v Ptuju so ptujski sedmošoici igrali tudi v Gorišnici, Dornavi, Majšperku, Vel. Nedelji, v Podgorcih in na Bregu pri Ptuju. Povsod so bile dvorane zasedene, kjer so ljudje pravočasno zvedeli za predstave in kjer je bila prodaja vstopnic dobro organizirana. Najboljši obisk pa je poleg Ptuja bil pri Veliki Nedelji pa tudi v Maj- šperku in Gorišnici. Gostovati nameravajo še v Kidričevem in v Središču. Poleg številnih prireditev, ki jih ima Ptuj v zadnjem času, je bila tem mladim igralcem izka- zana posebna pozornost, saj je v Ptuju že navada, da vsa jav- nost rada podpre dijaike, ko po- kažejo, da bi radi po napornem delu tudi malo potovali p>o do- movini, kot potujejo vsako leto po njej maturanti. Tako se nadaljuje lepa tradi- cija dijakov ptujske gimnazije, naj sledi dobremu delu sedmo- šolcev tudi dobro plačilo osmo- šolcem — le^ potovanje po do- movini. V J Sedmošoici ob predstavi v Ptuju (Foto: F. Langerhulc) GOMILA Nekateri kronološki zapiski, predvsem pa še ohranjena ustna izročila prednikov govorijo, de je bilo še v šestnajstem in sedem- najstem stoletju grobišče umrlih vaščanov na vrhu Gomile. Marsi- kje so v tistih časih pokopavali mrliče v bližini bivališč. Svoj čas je bil« okrog Gomile še dokaj ra- zvita domača vaška obrt predvsem pa gradnja lesenih objektov. Po vrhova h ob robovih vinogradov so se vrstil« tipične lesene s slamo krite vinske kleti, ki so se neka- tere še ohranile do današnjih dni. Gomiičani so že od nekdaj znani i kot delovni in marljivi ljudje, ki »o se znali spretno oprijemati ro- kodelstva za domače potrebe. Hri- bovski kočar si je moral trdo slu- žiti svoj visakdenji kruh pri ni- žinskih kmetih, predvsem tisti, ki ni imel takrat še svoje zemlje. Še-le po pričetku razpadanja imo- i vitih kmetii je PČasoma prišel tukajišnji hribovec do svoje zem- I Ij«, ki mu J« d.Ala za družino potreben kruh, sadje, vino itd. Več ali menj osvobojeni kočar je postajal čedalje boli razgledan. Vse globlje se je zagrizel v svoje vsakdanje delo. v svojo zemljo, pričel je gojiti družabnost itd. V začetku sedanjega stoletja je zra- stla pri Gomilčanih težnja po gradnji Sole na Gomili, težnja po večji trgovini, težnja po izletni- škem turizmu, težnja po izbolj- ' šanju cest. sadjerstva, vinograd- ništva. živinoreje itd. Po osvoboditvi pa so ti kraji i dočakali r>ovsem novo življenje in ' se oprijeli novih nalog Pripadni- ^ ki osvobodilnega gibanja okrog ! Gomile so se po osvoboditvi kaj hitro marsičesa oprijeli Razmo- trivali so težnje svojih vaščanov. starejših naprednjakov. kot n, or. I Hojnik Jerneja, ki je bil bo-^ec za ■ gradnjo nri e šole na Gomili. Tako je siredi slovenskih goric ; SDomladi leta 1945 m Gomili pc- ' gnala vabljiva zelena bilka, kate- re koremne so doka.i hitro pogna- le že domala po vsej naši lepi slovenski turistični domovini. Dne 25. ma-rca t. 1. popoldne je bil na vrhu Gomile v kmečki hiši dokaj dobro obiskan redni letni občni zbor, ki ga je obiskalo nad 100 domačinov — članov Turi- stičnega društva Gomile. Občnega zbora so se udeležili tudi razni delegati in gostje iz Maribora, Ptuja ter iz Gornje Radgone. Ne- kateri vabljeni oostje iz Ljublja- ne, Maribora, Ptuja. Ormoža in Ljutomera, ter Murske Sobote so se pismeno op"aviči|i, hkrati i>a želeli občnemu zboru obilo uspe- hov. Funkcionarji so dali občnemu zboru pcročila. Bilo le mnocjo go- vora o bodočem turisticrem in izletniškem raz.oju Gomila. Oh-avn^vani =o hib u=o°hi dri- štva v preteklem 15-l9tn°m ob- dobju delovanja. MrT>ao b^lo govo.r-a o ' i "Pste HI reda Pruj—Gomila—Radaona. ki bi io nai asfalti-ali v tpki->č' pet- letki Inq Kraničič član '^k^ajn^ urbanistične kr^misijr' \7 'o v sodelovanju s pr^^f .7^ž°tom Moureccm :z Ptuja izdelali skico za aradnjo turističnega gostišča v obliki km'ecke zidanice. PTUJ, DNE r APRILA 19«2 TEDNIK Stran 5 Usmerjanje mladine In mesec poklicne Izbire Poklicna odločitev ni shimo te/ka temveč tudi usodna /a posameznike, ki se v nitu>žici novih poklicev, nepoznanja za- htev posameznih poklicev in pogojev dela, predvsem |)a za' radi nepoznanja svojih nag- njenj, sposotbnosti, zmogljivosti in veselja, le težko pravilno usmerijo. Silen napredek zna- nosti in tehnike in vzporedno s tem hiter in širen razvoj na- šega gospodarstva dajo tudi le/ko pregledne možnosti pri- dobivanja strokovne izobrazbe ter vključevanja v uk ali na- daljnje šolanje in poklicno de- lo. Pred dokončno odločitvijo izbire poklica je daljša ali krajša doba razmišljanja, pre- računavanja, merjenja svojih sil in sposobnosti ne samo v razglabljanju s samim seboj in v ožjem družinskem krogu, temveč je io tudi stvar druž- bene skupnosti. Srečni tisti, ki jirj izbiri po- klica točno vedo, kaj po svo- jih sposobnostih in zmogljivo- stih hočejo z odločno voljo do- seči. Ti navadno tudi pravilno presodijo ])ogoje in vse svoje pripravljanje na bodoči poklic T tem smislu usmerijo.^V tem slučaju poklicna odločitev ni tako težka. Toda premnogokrat toga ni. Tedaj postane poklicna dolo- čitev vpričo neopredeljenosti, pri nas pa v mnogih primerih radi prenatrpanosti v gotovih ioklicih, malomarnosti, pomanj- kanja in neizpolnjenih pogojev prav težka in mnogokrat usod- na in zato je potrebno, da je iravočasmo ter vsestransko do- Dro pretehtana in utemeljena. Dvojna je pa pri tem naša naloga: pravilno določiti poklic in najti mesto vključitve. No- bena ni lahka, vendar pa se med te dvoje vrine tretji ne- prijeten. toda (Kiločujoč čini- telj, to «o pogoji za sprejem in vključitev, čeravno to še niso vsi in zadnji. Zaključek obveznega šolanja se pri dobri tretjini otrok ne konča z dovršenim 8. razredom. Več kot premnogokrat se ta obveznost že konča s 6. ali 7. razredom osemletke iti v tem slučaju otrf»k nima pc^gojev za vključitev v uk ali nadaljnje šolanje. I o je pri le-teh vzrok prvega življenjskega razočara- nja z ozirom na njih želje. Naša družbena skupnost na ni pozabila. Skuša jim olaj- šati vključitev v poklic in delo na najrazličnejše načine,- seve- da ob dobri volji prizadetih. Daje jim možnost, da si ob da- nih sposobnostih in marljivo- sti ter prizadevnosti preko ve- černih šol, šol za odrasle, te- čajev, akcij ljudske univerze in izobraževalnih centrov pod* jetij, pridobijo pogoje za pol- novredno vključitev v delovne pr(Kese našr družbene skupno- sti. Čeravno pozno, pa vendarle še ne prf^)ozno, velja za vse nrizadete, da naj vse svoje si- le usmerijo v to, da z uspehom končajo 8 razredov osnovne šole, s čimer si iistvarijo po- goje in možnosti za vseistmn- sko izi)iro v okviru svojih spo- sobnosti in zmogljivosti. C'e so ob sedanjih prilikah vključitve v delovni i)r(Kes tež- ji in zahtevnejši pogoji, tedaj je pač nujno potrebno, da se starši predhodno, ne šele tik ob koncu obveznega šolanja, bolj pobrigajo za usi])evanje svojih varovancev v šoli, če že ti sami niso pokazali več sa- mosvoje prizadevnosti in zre- losti. kajti ne samo minimalni doseženi j)(>goji, temveč čim boljši in solidnejši uspehi da- jejo več možnosti za širšo, pra- viinejšo in lažjo izbiro pokli- ca. Cc se otrok sam ne more od- ločiti za kak i)okli(' in če mu l)osebno ob ožjih pogoiih ne morejo pomagati niti starši ni- ti uči'telji, tedaj ga je treba poslati na zaupen posvet v Za- vod za zaposlovanje delavcev, kjer mu bodo s svojinii sveto- valci nudili neobvezno in brez- plačno strokovno pomoč s sve- tovanjem pri izbiri poklica in ga z dirigiranjem po njegovi s|)osobnosti usmerili v dejav- nost in gospodarsko področje nujno potrebnih delovnih sil. X F. A. Tekstilna tovarna se modernizira Tekstiln« tovarna in barvarna Ptuj je dobila v sredo, 2?. apri- la 1962, nov križno-navijalni stroj doniare proiz.vodnje »Ko- vina« Kranj. S tem novim stro- jem bo omo^{očena tovarni iz- boljšava kvalitete ter poveča- nje proizv(>dno§ti v nadaljnjih fazah dela. Doslej je Tekstilna tovarna Ptuj delala na stari način. Od- pravili bodo sedaj barvanje na predenih, uvedli pa barvanje križnih navitkov z barvanjem na stroju. Spremenjeni posto- )ek bo znatno vplival na kva- iteto in proizvodnost. V perspektivi imato še avto- matsko angleško snovalo za pripravo osnov za tkalnico. V hitrejšem postopku bodo izde- lovali osnove. Doslej so to de- lali na saška snovala. Ta po- stopek je daljši in dražji. Prav tako bodo prešli na škrobljenje osnov v mehanič- nem postopku na novem škro- bilnem stroju, ki ga zdaj mon- tirajo. Doslej so škrobili ročno v tovarni sami in sicer v pre- denih. Tako bo tovarna z novimi stroji in postopki znatno mo- dernizirala in pocenila proiz- vodnjo, kar je glavno, izbolj- šala bo kvaliteto izdelkov, ki jih že sedaj prodajajo od Tri- glava do Ohrida. Y. J. OBJAVA! Sklicujemo za nedeljo, 13. maja 1962, s pričetkom ob 8. uri zjutraj v Narodnem domu v Ptuju, Vošnjakova 5, VII. OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ Predlog dnevnega reda: 1. izvolitev organov občnega zbora; 2. poročilo o delu ObSS za preteklo mandatno dobo; 3. referat o bodočih nalogah sindikalnih organizacij; poročilo o finančnem poslovanju ObSS za leto 1961; 5. poročilo nadzornega odbora ObSS Ptuj; 6. razprava po podanih poročilih; 7. razrešnica ObSS Ptuj; 8. razprava in potrditev kandidatne liste; 9. volitve plenuma ObSS in nadzornega odbora ObSS; 10. razprava in potrditev proračuna ObSS za leto 1962; 11. razprava o orošnjah, pritožbah iri predlogih članov sindikata; 12. sprejem de ovnega programa ObSS; 13. poročilo volilne komisije o izidu volitev; ti. zaključek. Izvoljene delegate sindikalnih podružnic za VIL občni zbor ObSS in člane ObSS vljudno vabimo, da se občnega zbora si- gurno in ob sklicani uri udeležijo. Vse člane sindikalnih podružnic pa obveščamo, da lahko na občni zbor naslovijo prošnje, pritožbe in predloge o katerih koli vprašanjih, o katerih želijo, da bi razpravljal najvišji organ žveze sindikatov r>bčine Ptuj, to je občni zbor. Ptuj, 27. aprila 1962. Plenum Občinskejfa sindikalnega sveta Ptuj ORMOŽ Več pozornosti je potreb- no posvetiti prosveti Na zadnji seji SZDL v Or- možu so navzoči čUini razprav- liali o pomenu dosedanjega dela prosvetnih delavcev v ob- čini. Navzoči sebnih dohodkov, je skrajni čas. da tudi šole sestavijo pra- vilnike za nagrajevanje. Pre- "»■elika je razlika v mesečnih prejemkih med zaposlenimi v gospodarski in negospodarski dejavnosti. Učitelji so na seji menili, da je njihov zaslužek manjši otl vloženega truda. Predsednik ObLO tov. Novak Franc je na seii poudaril, da nekateri uslužbenci v gospo- darstvu prejemajo prevelike prejemke. Omenil je, da je pre- malo idejno vzgojnega dela učiteljev, izolski organi bodo v bodoče sami sklepali pogodbe s štipendisti ter izbirali kandi- date. To delo so doslej vršile občine. Na seji je bilo skle- njeno poživiti šolske organe z novimi člani, ki bodo sposobni voditi družbeno upravljanje v šolak. Kolektiv »Izbire« na zboru. Tudi,Izbira^ važen činitelj v občini Občni zbor Trgovskega podjetja »Izbira« Ptuj, ki je bil v sobo- to, 14. aprila 1962, v Domu JLA, je štel kolektiv tega podjetja kot važen dogodek ob zaključku pre- cejšnjih sprememb' v podjetju v zvezi z novim pravilnikom o de- litvi dohodka in osebnega dohod- ka ter s prvimi izkušnjami ures- ničevanja tega pravilnika. Na tem občnem zboru je dobilo pod- jetje nov agilen sindikalni pod- odbor in delavski svet, ki bosta v veliki meri vplivala na bodoči razvoj podjetja in navezanost ko- lektiva nanj. Najvažnejše delo na tem zbo- ru je bilo poleg volitev delavske- ga sveta in gindikalnega podod- bora obračuA obeh forumov za minulo mandatno dobo. K vsemu so priključili še nagraditev čla- nov kolektiva, ki so v podjetju že nad 10 let, in sicer Milke Mere, Matilde Novak, Štefke Majceno- vič, Vere Muršič, Marije Kline, Ivana Tušeka, Ivana Možina, Ci- rila Muršiča, Jožeta Merjia, Jan- ka Petka in Rudija Koširja. Ta- ko je bil zbor še svečanejši in so prišli nanj skoraj vsi člani. Kot dobro je bilo ocenjeno pri sindikalnem odboru, da je imel vse razumevanje za tekoče reše- vanje perečih problemov, zlasti pa to, da se je z vso resnostjo lotil dela v zvezi z novim pravil- nikom. Tako so v zvezi z riovim pravilnikom nastale v samem podjetju, v njegovem upravljanju potrebne spremembe, ker so ob- računske in ekonomske enote sprejele z razumevanjem vse pri- stojnosti in so jih tudi začele iz- vajati. 26 "/o dohodka za sklade š« ni najugodnejši odstotek napram 74 « 0 za osebne dohodke. Formira- nja sklada skupne porabe se bo- do lotili s posebno skrbjo, da bo- do lahko kupili nekaj stanovanj za člane kolektiva, katerih stano- vanjsko vprašanje je zelo pereče. Vsi skladi , so ostali v pristojnosti delavskega sveta. Pohvalna je tu-«- di ugotovitev zbora, da se je sin- dikat zanimal, kako je s član- stvom kolektiva v SZDL. Vsi so člani SZDL. S kritiko na zboru niso varče- vali zlasti glede nekaterih poslo- valnic v občini, ki bodo morale biti še letos na novo urejene, ker se že potrošniki pritožujejo nad njihovim sedanjim stanjem in zahtevajo lepše urejene trgovine tudi za podeželje. O vsem prednjem se je enako ugodno izrazil tudi delavski svet, ki vidi več problemov, potrebnih tekoče obravnave, odločnih sta- lišč in dokončne rešitve. Današ- nja trgovina je vedno bliže po- trošniku in zato mora vedno bolj upoštevati njihove predloge in pripombe pa tudi kritiko. Potroš- nike danes zanima, kako gospo- dari podjetje z zbranimi sredstvi, kako nagrajuje kolektiv, kako ravna z vajenci, kakšne izboljša- ve lokalov in opreme se obetajo, kako je s postavljanjem cen itd. »Izbira« Ptuj je ob 72 milijonih obratnih sredstev dosegla v mi- nulem letu skoraj milijardo bla- govnega prometa, kar pomeni 13- kratno obračanje zalog. Med glavne ugotovitve zbora pa je vsekakor potrebno šteti ugotovitev, da pomeni trgovsko podjetje »IZBIRA« v ptujski ob- čini poleg trgovskih podjetij »Pa- nonija« in »Merkur« važen go- spodarski faktor, ki ga občina tu- di upošteva s tem, da podpira vedno bolj prizadevanja teh pod- jetij, da bi dosegla vedno višjo raven tako glede lokalov, opre- me, zalog itd. Kolektivi vseh treh podjetij kažejo razumevanje za ogromne potrebe trgovske mreže, ki bodo zahtevale še veli- ka investicijska sredstva, nakar bo vsak domačin in gost lahko ugotovil, da se je tudi trgovina v občini Ptuj povzpela na visoko raven. Predvsem pa je zbor poudaril, da je »Izbira« glede na doseda- nje uspehe dokazala svojo spo- sobnost za preskrbovanje razme- roma široke mreže potrošnikov z vsem potrebnim, kar spada v nje- no poslovno področje. Sindikalna organizacija in delavski svet sta pripravljeuia na vse nove naloge in spremembe, ki jih bo še nare- koval naš novi gospodarski si- stem. Trudili se bodo vsi skupaj, da bo dosegla trgovina v občini Ptuj mesto, ki ji gre ob novih pogojih delitve dohodka in oseb- nega dohodka. Primerno zavesti potrošnikov bo skrbela »Izbira« za rast strokovne in politične zrelosti vseh članov kolektiva in bo stalno v akciji za napredek našega gospodarstva ob sprejema- nju koristnih pobud potrošnikov in dobaviteljev. Zbor se je končal po obširni di- skusiji, v kateri sta sodelovala tudi predstavnika trgovskih pod- jetij »Panonija« in »Merkur«. Vse diskusije, predlogi in priporočila so izzveneli v smeri, da se bo I morala trgovina v naši občini po- ! leg doseženih uspehov boriti za j nove uspehe, za povečano zaupa- ' nje potrošnikov ob kvalitetnem blagu, ob solidnih cenah ter kul- 1 turni postrežbi. ' VJ IV. revija dramskih skupin v Ptuju uspešno končala DPD Svoboda »Jože Lacko« Ptuj, DPD Svobo- da »Prežihov Voranc« Ravne na Koroškem, DPD Svoboda Črna na Koroškem, DPD Svoboda Meži- ca, KUD »Mejnik« Šentilj, MKUD »Ivana Cankarja« II. gimnazija Maribor in DPD Svoboda »Slava Kla- vora« Maribor so s svojimi dramskhni skupinami na IV. reviji dramskih skupin okraja Maribor v Ptuju od 19. do 22. aprila 1962 in s predstavami »Lažnika«, »Otroci prihajajo«, »Grozdna jagoda v soncu«, »Razbiti vrč«, »D nevnik Ane Frank«, »Atomski vek« in »Mišnico« manifestirale uspehe svojega vztrajnega dela na gledališkem odru v odbiranju najboljših skupin za republiško revijo. v nedeljo popoldne, 22. aprila 1962, je končala v Ptuju IV. re- vija dramskih skupin okraja Maribor, ki je bila pod pokro- viteljstvom Občinskega ljud- skega odbora Ptuj v času od 19. do 22. aprila 1962. Revijo jc zaključila dramska skupina DPD Svobode »Slava Klavora« iz Maribora s kriminalko Aga- te Christie »Mišnica«. Ob zaključku predstave je izročil predsednik Okrajne zveze Svobod in prosvetnih društev okraja Maribor tov. Lojze Štefanič diplome pred- stavnikom 7 dramskih skupin, ki so nastopile v reviji, in spo- minska darila. V krajšem nagovoru o pome- nu revije za >Svobode«, ki so nanjo poslale skupine z naj- boljšimi deli, za Okrajno zve- zo Svobod in prosvetnih dru- štev Maribor kot organizator- ja revije in za gostitelja DPD >Svob(Klo< Ptuj, na sedežu ka- tere je bila revija, je želel vsetn udeležencem revije do V. naslednje revije nadaljnji uspeh, zahvalil pa se je vsem ki so pomagali pri reviji in vsem, ki so s svojo udeležbo kot gledalci dali nastopajočim {)riznanje in zadoščenje za ves trud, ki so ga imeli s pripra- vami na revijo. Četrta revija dramskih sku- pin v Ptuju je dosegla v celo- ti svoj namen. Skupine so po- kazale, kar so ob pogojih na domačih odrih lahko ustvarile in še ustvarjajo za gledalce na sedežu ali na drugih odrih ob gostovanjih. Iz prikazanih dramskih del so gledalci lahko izluščili mnogo sončnih in senč- nih strani življenja ljudi po svetu, zlasti pa so spoznali avtorje, ki gradijo svoja dela na hrabrosti ljudi, delovnih ljudi, ki so vedno polni opti- mizma in zaupanja v zmago napredka, pravice in resnice nad vsem, kar je slabega, zase in za družbo težkega in more- čega. Ptuj je s četrto revijo mno- go pridobil. Vsi gledalci, ki so se redno udeleževali predstav, posebej pa še dramski sodelav- ci, so se lepo izrazili o reviji. Mnogi so prvič videli Ptuj in jim je bivanje v njem v dne- vih revije kar ugajalo. Spo- znali so njegove zanimivosti in lepo okolico. Zelo mnogo so še vsi nastopajoči ])ridobili z razgovori po predstavah, kjer so slišali mnogo laskavih izjav o svojem naporu in tudi uspe- hih pa tudi nekaj nasvetov in pobud, kako bi bile predstave v bodoče še boljše, še bolj do- živete za igralca in gledalca. Tov. Kari Koren in tov. Sta- nič Stane in drugi kulturni de- lavci iz Ptuja so si prizadevali v imenu »Svobode« Ptuj in Zve- ze Svobod in prosvetnih dru- štev Maribor ustvariti z vsemi nastoi)ajočimi s.kupiiiami in njihovim vodstvom čimboljši koiitakt, da so se v gledališču, ki je delonm obnovljeno, pa tudi v samem Ptuju ugodno po- čutili ter so odnesli z gosto- vanja v njem prav prijetne vtise in spomine. V. J. Ali ste že naročili »TEDNIK« za svojega si- na, ki odslužuje kfidrov- ski rok v JLA? KUD »Mejnik«, Šentilj: Dnevnik Ane Frank STRAN 4 TEDNIK PT^M dnt: APBILA lf»«2 PTU.T. DNE 2- APRILA 1P62 TEDNIK Nekaj Iz ne preveč davne zgodovine Ptuj odpira slovenske šole BREG PRI PTUJU. S 1 apri- lom je stopila v življenje sloven- SKa ljudska sola na tlregu. Nem- žki uciteiji &L- vsi odšlovijeni. Do- sedanji nadučiteij bo obdržal vod- stvo do sklepa soiskega leta. Nove slovenske moči so uciteljice gčne. Drobnič, Dular, Skroinšek m uči- telj g. Klenoi/žek. Padla je torej zopet ena ponemčevalna kovačnica v ptujskem okraju. Upamo, da bo kmalu tudi v mestnih šolah vlada napravila red. (Ptujski list z dne 6. aprila 1919.) PTUJSKA GIMNAZIJA se pola- goma poslovenjuje. Ob novem letu se je otvoril prvi slovenski raz- red, ki šteje zdaj 36 učencev in 5 učenk. Koncem sušca so dobili de- finitivno odpuščeni 4 nemški pro- fesorji: di. Brauner, dr. Hoffer, Preindl in dr. Zack, ki pa so 1. aprila Še dobili plačo od naše vlade. Zdaj je v učiteljskem zboru 9 Slovencev in 6 Nemcev. Nemški profesorji ostanejo do konca šol- skega leta. Prihodnje šolsko leto bo gimnazija čisto slovenska. Ko- liko razredov bo imela, je odvisno od tega, ali se bo prijavilo zadost- no število slovenskih dijakov, zla- sti za višje razrede. (Ptujski list z dne 13. aprila 1919.) SLOVENSKA SOLA V PTUJU. Prihodnji teden se začne v Ptuju slovenska ljudska šola. S tem se odpravi krivica, ki se nam je go- dila celih 50 let, odkar je bil v ve- ljavi avstrijski šolski zakon. Slo- venska šola bo nastanjena v de- kliškem domu in bo imela 6 raz- redov. Njeno vodstvo prevzame Ivan Klemenčič s Ptujske gore. Za otroke pristnih Nemcev ostane nemška ljudska šola pri okrajnem glavarstvu, dokler bo zakonito število (40) pristnih nemških otrok. Tam je vodja nadučiteij Josip Go- rup s Polenšaka. Dekliška meščan- ska šola ostane za to šolsko leto nemška. Na vse šole pride slo- vensko učiteljstvo. Staršem, ki so pod prejšnjo strahovlado svoje otroke vpisali za Nemce, se nujno svetuje, da dajo svoje otroke zdaj v slovensko šolo, ker iz nemške šole ne morejo nikamor. Prihod- nje šolsko leto so prvi razred na meščanski šoli in na gimnaziji sa- mo slovenski. Cim prej pridejo otroci v slovensko šolo, tem bolj- še bodo napredovali. (Ptujski list z dne 27. aprila 1919.) PTUJSKI NEMCURJI IZZIVA- JO! Trgovec Kraker v Ptuju je povabil nekaj vsenemcev v vino- grad; ko so se možakarji napili poguma, so demonstrativno zapeli »das deutsche Weihlied«, »die ■Wacht am Rhein« in druge izzival- ne pesmi. Kaj bi se zgodilo s Slo- vencem, ako bi v nemški Avstriji zapel slovensko pesem? Dobil bi batin, da bi bilo joj! V Jugosla- viji pa naj bi nemški hujskači preprevali izzivalne pesmi! Tone gre! Ako se še pojavi tak slučaj, si bodo nemčurji sami krivi, če se jim kaj pripeti. Naj gredo čez mejo v deželo lačenbergerjev; tamkaj lahko tulijo, kolikor jim je drago, v Jugoslaviji pa ne bodo izzivali z nemškim rjovenjem. (Ptujski list z dne 4. maja 1919.) PTUJ SE CISTI. Z velikim zado- voljstvom smo videli, kako so s ptujske mestne hiše odstranili or- la, vranji znak brezdušnega av- strijskega gospostva. Cujemo, da dobe v najkrajšem času vsi javni zavodi slovenske napise. Razmiš- lja se tudi o prekrstitvi uličnih imen. Konkretni predlogi so že izgotovljeni. Tako bo Ptuj menda vendarle dobil počasi bolj prikup- no, domače lice. IZ ORMOŽA. Vsi časniki zahte- vajo tako zvano »železno metlo«, s katero naj bi se vendar enkrat nemčurji iz uradov pometli, ki jih še mnogo tamkaj sedi. A vedno isti odgovor: ni mogoče, ker nam primanikuje naših moči. Drugače gre v Ormožu vse precej po sta- rem. Po mestu se govori »nemško« kakor poprej. Se celo zavedni Slo- venci se ne morenjo odvaditi te- mu. Vsaka druga ali tretja be- seda je spakedrano nemška s slo- venskim repom. To so sicer ma- lenkosti, a vendar človeka ušesa bolijo, in to tem bolj, ako vse to slišiš v tako zvanih boljših rod- binah. Da imajo nemški železni- čarji tukaj najboljše zavetišče, vam bo gotovo 7nano. (Ptujski list z dne 18. maja 1919.) LESKOVEC PRI PTUJU. Na tu- kajšnji ljudski šoli še vedno be- remo »Volksschule«. Nadučiteij Stoklas je bil opozorjen, da naj napis odstrani; pa veste, kaj je rekel? »Za sedaj naj ta napis še ostane, ker še ne vemo. kje bo meia. Mogoče bo tukaj še Nem- ška"^ Avstrija«. Take pobožne želje ima torej ta gospod. Ali pa je morda res tako slabo poučen? Ne verjamemo. Za tem gotovo tiči nekaj Bismarckovega (Ptujski list z dne 18. maja 1919.) ARETACIJA. V četrtek. 19. t. m. je bil aretiran Ročk Florijan, železničar na tukajšnji postaji radi rovarjenja proti Jugoslaviii in agitacije med železničarji, da iz- stopijo iz jugoslovanske organi- zacije. Pobiral je tudi denarne pri- spevke in jih pošiljal v Novo Av- strijo. (Ptujski list z dne 22. ju- niia 1919.) ČRNA GORA PRI PTUJU. Pri nas se na pošti še vedno šopiri nemškutarska uradnica. Ravno ta- ko je tudi poštni pečat še vedno nemški »Maria Neustift«. Sram nas je pred drugimi Slovenci. Za- to prosimo in zahtevamo vsi za- vedni Slovenci na Črni gori, da se, že če ne uradnica, pa vsaj poštni pečat nadomesti s sloven- | skim. (Ptujski list z dne 22. junija 1919.) ORNIGOVA PREDRZNOST. Imeli smo namen popolnoma poza- biti na Ornigovo osebo, ker naš boj sploh ne velja oselsam, am- pak vedno le stvari. Toda Omig sam nas sili da ga ne pozabimo. Kakor izvemo, je poslal iz Grad- ca po nemški vladi na Dunaju pritožbo na deželno vlado v Ljub- ljani, češ da smo ga iz Ptuja spo- dili in da preganjajo Slovenci nje- govo rodbino. Da je vse to laž, ve vsakdo. Ornig jo je prostovolj- no popihal ob prevratu z uradnim _ avtomobilom v Gradcu; pregnala i ga je slaba vest. Njegov sin mirno gospodari na tukajšnjih posestvih in oblasti mu gredo povsod na roko, čeravno je še danes pod ob- tožbo radi hujskanja proti Jugo- slaviji. Tudi izvršuje vzlic temu svojo trgovino in obrt. Drugi sin se pa itak kot častnik nemško- avstrijske armade bori proti Slo- vencem. Izključil se je torej sam iz naše države. Predrzno je od Or- niga, da si upa pritoževati se nad našim postopanjem, on. ki je po- zival bivšega cesarja Karla, naj pobesi vse Slovence. Ali smo po- zabili, kako je zaklical na Dunaju s svojo deputacijo juliia 1914: vvMajestat wollen hart sein — har- ter, 'am hartesten!« Slovenci smo le oremehki, nikdar pa ne kruti. Radi bi samo vedeli, kaj bi storil Ornig z nami, ko bi prišel Ptuj pod nemško oblast in bi še on dalie v Ptuju paševal? (Ptujski li,=;t' z dne 29. juniia 1919,) Oober dan, pomlad! Ce je zapisala mleda francoska pisateljica Saganova brez pravega vzroka Dober dan, žalost! — čemu | bi jaz ne rekel Dober dan, po- j mlad! Ta pomlad se je kar čez noč pojavila, ko smo že bili vsi obupani in smo mislili, da letos ne bo konca teh šmentanih šti- ridesetih mučenikov, teh n:^znos- nih vetrovnih dni, dežja in blata, prehlada in gripe. Pa j" prišla. Prišla je pomlad zmagova ka. Za- cvetele so breskve, ozelenele so trate in travniki, lepa nežnozele- na solata se nam je ponudila na mizi. Navdušeni smo. Zdaj bomo šli v naravo občudovat to našo le- po pomlad in jo bomo pozdravili: Dober dan, pomlad! Pa tudi v naših srcih se je na- selila pomlad. (Samo — ne misli- te, da je to le šolska naloga, ki jo je dal te dni profesor učencem s točkami: uvod, glavna misel, za- ključek, ne, ni šolska naloga, am- pak prav zaresen članek.) Torej, v naša srca je prišla pomlad. Sku- šal bom najprej povedati, kaj de- pa jeseni. Glavno je, da lahko re- četa Dober dan, pomlad. V mo- jem srcu je drugačna pomlad. Ko grem na sprehod, z užitkom ogle- dujem brstje in cvetje, kako se razvija, kako dehtijo vijolice, za- vzet poslušam naše ljube ptičice, ki žvrgolijo: či či črrr, či či črrr. V gozdu me norčavo vprašiijejo: te kosti bolijo, kukavica pa mi šteje leta. Lani mi .jih je naštela trinajst, letos pa le tn. Kateri bi verjel, lanski ali letošnji. Po spre- hodu zavijem v gostilno in popi- jem d\'a deci vina. Dva deci vina stane letos 120 din, lani je bilo po 60, prihodnje leto bo ISO. Pa to je čisto prav. Zakaj pa nam zvdšuje.jo plače? Jaz za svojo ose- bo bi kar ostal pri lanski plači in lanskem standardu. In pri lan- skih cenah. Pa pustimo cene, to ni nič v zvezi s pomladjo m moj članek se ne sme končati z ner- ganjem. Kako je s pomladjo v mojem srcu. sem vam že povedal. Moje srce se ne more več zalju- biti, čeprav si zdaj na stara leta želi primemo družico, ki bi me spremljala teh nekaj let, kolikor mi jih je še namenjenih. Ne sme biti premlada. Tako okrog 40 let. Lepota ni pogoj. Znala pa naj bi dobro gosipodmjiti. Po moji smrti bi seveda dobila penzijo. Cenjene ponudbe pošljite uredništvu »Ted- nika« pod značko »Zbogom, po- mlad!« N. K. Tudi lončki iz umetne mase se dobro obnesejo. Nenavadno potovanje Bivša tajnica znane angleške igralke Sarah Churchill, sedaj 24- letna Angležinja Gaye Ellen, je naznanila svoj namen, da v mo- tornem čolnu krene na nenavad- no potovanje. Iz Anglije je popol- noma sama v tej orehovi lupini 12 gumija preplula kanal La Man- che vse do francoskega mesta Havre. Zatem se bo po reki Sem: navzgor ter skozi kanale in po reki Rhone navzdol pr^biia do Marseilla. francoske ^red^-^z^mske luke Še rihce n; potoval pc -.'■.eb teh p^teh. k. b- ^''di ->T-'škego zahtevale največje napore la pomlad v mojem srcu. Star sem že 50 let, zato precej realno j analiziram pomladne občutke v | svojem srcu. Zaljubiti se ne mo- j rem več. Rad bi se, pa ne vem. ; če bi katera marala zame. Res ; sem še samec, vendar to ne igra nobene vloge. Zdaj, ko je pomlad, i se dekleta oblačijo v tanke bluze in kratka krila. Nj.hove telesne oblike me privlačijo. Na klopci v parkj sedi taka mlada deklica m čaka fanta ali pa ga ima že poleg sebs. Kako si nekaj živo pripove- dujeta' Ona se njegovemu dvor- jenju 7vonko smeje Zvečer se bosta poljubljala. On ji bo pisa' T^aljubljena pisma, ena pa bo — oad'a t>ri m^tu-' Dob^rr dan. po- m'ad' To pa nič no ?kod ena bo že naredila maturo, če ne zdaj, Del rokokojskih tapet v nekdanji mali glasbeni sobi v kulturnozgodovinski zbirki na ptujskem grada 80 letzdravljenja v Radenski Slatini Zanimivost zas« je, k^o so se razvijala slovenska zdravilišča, te velike zakladnice ljudskega zdrav- ja. Različen je bil ta razvoj v sla- tinskih, različen v termalnih zdra- viliščih. Po nastanku stare'jša so topliška; zato imajo včasih dol- gotrajno biogenezo, saj sega naj- večkrat v dobo pred našim štet- jem. Že Po kratkem bivanju v naših krajih so revmatični rimski legionarji posvečali razumljiv in- ;t©res vsem toplicam Na hladne slatinske in druge mineralne vode je svet postal pozoren dosti po- ^zneje — po naklučju ali šele s prvimi zametki porajajoče se bal- neološke znanosti, ki je odkrivala, preučevala in posredi tudi pro- pagirala uporabno vrednost teh voda. Izvirki dandanašnjega zdravi- lišča Radenska Slatina so bili od- kriti n. pr. komaj leta 1833. Toda kot zdravilišče se Radenci niso uveljavili preko noči; najiprej je bilo treba izvirke zajeti in šele potem, to je l«ta 1882, so ustano- vili kopališki obrat, ki je dal pra- vo osnovo zdravilišču s kurativno in preventivno funkcijo. Navzlic kratki dobi osemdese- tih let je dosegla Radenska Slati- na hitrost v razvoju m visoko vzponsko konico kakor le malo drugih zdravilišč. Zahvalo za to dolguje odlični kakovosti svoje slatine kot zdravilne vode in osve- žujoče namizne vode. Lastniki oziroma upravitelji so tudi kmalu doumeli in se osredotočili pri iz- rabi na črpanje vode, polnitev ste- klenic in razpošiljanje potrošni- kom daleč po svetu. Vzporedno, če,prav šefe. deset- letja pozneje, so pričeli misliti — posnemajoč vzglede drugod — na ureditev in utrditev zdraviliškega cbrata. Hitreje je to šlo, ko je praktične balneoterapija dokaza- la visoko zdravihio vrednost na- ravnih, na ogljikovem dvokisu in drugih mineralijah bogatih kope- li, spojenih s procedurami hidro- mehano- m elektroterapije. Poma- gali so Radenci kot rekreativni center s turističnimi in razvedril- nimi uslugami. Število obiskovalcev je narašča- lo. Prihajali so bolni na srcu, oži- lju, ledvicah in prebavilih ter tr- peči zaradi visokega krvnega tla- ka; počasi tudi izletniki in turisti, le-ti bodisi zavoljo preventivne- ' ga zdravljenja ali čistg rekreaci- i je. : Sloves o zdravilnosti Radenske Slatine kot zdravilišča in prijet- nega rekreacijskega središča se ■ že davno ne omejuje več na so- i sedstvo, republiko ali zvezno po- I dročje, ampak sega globoko v ino- zemstvo; povsod in vsi vedo, kaj je in kaj lahko pomeni. Na dlani je, da jo poznajo in cenijo tudi v Slovenskih goricah m Prlekiji; zato se tega zdravilišča ob njegovi 80-letnici hvaležno spominjajo nekdanji ali vsakoletni gosti s toplimi čestitkami direkciji in de- lavskemu svetu in z željo, da bi ta zdravstvena postojanka še na- prej rastla in procvitala! Prijatelj radenskih treh src Zdravilišče v Radencih Industriisba psiholog i|a v Iskri v vseh industrij&ko napred- nih državah, posebno v ZDA, izkoriščajo dandanes rezultate raziskovanj moderne psihologi- je. Iz splošne psihologije kot dela medicine se je v novej^- šem času razvila kot ekonom- ska nujnost še posebno veja — industrijska psihologija, ki se ukvarja s specifično nalogo, hu- manizacijo industrije — prila- goditev človeka na delo. Nenehna tendenca za pove- čanje storilnosti terja mimo ostalih materialnih pogojev tudi natančno proučevanje pro- izvajalca kot odločilnega fak- torja za dvig storilnosti. Indu- strija ISKRA je že pred leti zaposlila posebnega industrij- skega psihologa, ki je pričel z raziskavo celotnega področja s posebnim ozirom na prilike v tovarni. Njegov študij je obse- gal: vprašanja povezanosti kva- litete in kvantitete dela, storil- nost pri delu, snemanje delov- ne krivulje, Isarvanje po vidi- kih barvne dinamike in tera- pevtike, vprašanje uvajanj^a glasbe v industrijo, študij med- sebojnih odnosov, izobraževa- nje in končno kot najvažnejše — selekcija proizvajalcev. Po nekajletnem študiju več sistemov se je izkristalizirala metoda, ki jo med drugim upo- rabljajo pri zaposlovanju novih proizvajalcev. V ISKRI so opu- stili stari sistem sprejemanja Slovenci in prehrana poleti Slovenci smo solatarji. Neka- teri jedo tudi po dvakrat na dan solato. Pa ne takšno malo porcijo, da je je komaj štiri pet peres, ne, naš človek poje po- sten, zvrhan krožnik solate. Včasih je solata samostojna jed, in tedaj ji navadno dodamo krompirja ali fižola in vse sku- paj dobro zabelimo. Ponekod, n. pr. T severovzhodni Sloveni- ji, belijo solato z bučnim aH tikvinim oljem, ki je, zlasti, ce je sveže, prav prijetnega oku- sa in zelo izdatno, manj ga je treba kot belega. Drugod be- lijo solato z belim ali laškim oljem. Pa tudi s svinjsko mast- jo in ocvirki začinjavajo sola-j to. najrajši regrat, ki mu pri-j mešajo še vročega krompirja, j da ^e zmehča, in je potem zelo j okusen. Naši ljudje, tudi me-1 .■ičani. komaj čakajo, da sneg malo skopni, in že gredo po re- grat. Prar zadnje dneve smo videli rvo tratah in travnikih okrog Ptuja mnogo ljudi, zlasti ;^en?k.. ki so nabirali regrat. Re- grat je or-ra domača zelenjava. Človeški organizem je pri ne- katerih kar pohlepen na j-egrat. Saj ni čuda. Nekateri ljudje vso zimo niso jedli presne ze- lenjave, razen če so jo za drag denar kupili na trgu, kjer je bil n. pr. regrat tudi po 800 din kilogram, motovileč pa po 1000 dinarjev. Zato se je splačalo vzeti nožiček in cajnico ali pa cekar in iti nabirat. Ono jutro (šele danilo se je) sem videl uglednega človeka, ki je nabi- ral na travniku ob cesiti. Po- znava se, pa ko sem šel mimo, mi je obrnil hrbet in se še niže siklonil — po regrat. Morda ga je bilo malo sram. Da regrat ni le okusna in zdrava jed. temveč tudi zdra- vilna, nam pove podatek v le- ksikonu, kjer piše: Regrat vse- buje grenke soli v korenini in listih, ki dajejo ekstrakt za zdravljenje jedrnih bolezni. Iz listov in cvetov pa kuhajo spo- mladi čaj, ki čisti kri. Na An- gleškem pripravljajo iz rume- nih prašnih cvetov arenko vino. To vino pijejo ljudje, bolni na jetrih. Pa še vrsta ?olate. ki jo pri na? ljudje premalo poznajo, to le k"='strast<;, in zaradi katere je bil Prežih med tovariši velikokrat predmet veselih šal. Prav tako piše v svojih spominih na Pre- žiha tov. Zdenka Kidrič: V vsakdanjem življenju in zlasti v hrani je bil skromen, le vsak dan je najmanj enkrat morala biti zanj na mizi velika skleda zelene solate, ki bi sicer zado- stovala veččlanski družini. Sk>- lata je bila namreč njegova najljubša jed. (Prežihov zbor- nik. str. 110 in 111.) Iz vsega opisanega vidimo, da .smo Slovenci res solatarji. Pa naj nas zato ne bo nič sram, saj je solata dobra, zdrava in poceni jed. Sicer pa k solati, — razen v letošnji pomladi — poceni jed. Sicer pa k solati, če ni samostojna jed. spada tudi pečenka in še marsikaj do- brega. tudi na to se S' venci razumemo. X. K. TEDNIK Prrj. DNE 27 APRILA 1962 Vsem našim cenjenim odjemalcem želimo prijetno praznovanje mednarodnega praznika dela — 1. maja. Kupujte naše kvalitetne izdelke! »KRAS« ČEVLJI, PRODAJALNA PTUJ Trgovsko podjetje Ormož s svojimi poslovalnicami, čestita ob prazniku —, 1. majti vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem. Tudi v bodoče jim bomo skušali ustreči v naših poslovalnicah z bogato izbiro najkvalitetnejšega blaga po zmernih cenah! Kolektiv Lekarne Ormož v želi ob mednarodnem prazniku 1. maju vsem svo- jim sodelavcem in delovnim ljudem v domovini obilo delovnih uslug! TOVARNA PERILA IN KONFEKCIJE - PT U Priporočamo cenjenim potrošnikom naše kvalitetne izdelke: 9 konfekcijo: delavske obleke, balonske, dežne gumirane in perlon plašče; # perilo: moško perilo po najnovejših krojih in modnih vzorcih. Ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju — že- limo vsem delovnim ljudem na našem poslovnem območju prijetno praznovanje. Obenem se zahvaljujemo vsem za poslane nam prvomajske čestitke. »DELTA« PTUJ Ptujsko tiskarno, Ptoj YSEM DELOVNIM LJUDEM PO NAŠI DOMOVINI ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA IN JIH TOVARIŠKO POZDRAVLJAMO. VSE TISKARSKE IN DRUGE USLUGE OPRAVLJAMO HITRO IN V SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO NAŠIH STRANK TN SE JIM V BODOČE VLJUDNO PRIPOROČAMO! KMETIJSKA ZADRUGA „HALOZE" PTUJ s poslovalnicami: DOLENA, LESKOVEC, MAJŠPERK, PODLEHMK, STOPERCE, VIDEM, ŽETALE. Člane naše zadruge oskrbujemo z vsemi umetnimi gno- jili, zaščitnimi sredstvi ter semenjem ob strokovni službi. Odkupujemo vse kmetijske pridelke, živino ter les. Opravljamo vse strojne usluge. Imamo hranilno službo in obrestujemo vloge po običajni obrestni meri. Vse kmetovalce z našega poslovnega območja vabimo, pridružite se nam v vseh oblikah pogodbenega sodelo- vanja, ki jih nudi zadruga v vašo korist in v korist ce- lotnega našega kmetijskega območja. Ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju — želimo vsem delovnim ljudem z območja naše zadruge ter naš"m poslovnim partnerjem prijetno praznovanje in mnogo uspehov v tem gospodarskem letu. POD JE" E Agrotransport F TUJ, RAJŠPOVA LMCA Telefon štev. 119 ii 4 Vsem koristnikom naših storitev priporočamo: — buldožerska dela vseh vrst (izkopi, gradnia gozdnih cest, rigolanje na vse globine in druga zemeljska dela; — transportne storitve v krajevnem in medkrajevnem prometu. S 1. majem 1^62 začnemo zbirati kosovne po- šiljke blaga za smeri Maribor, Ljubljana, Zagreb, Be,>- grad in druga mesta v Jugoslaviji. Pošiljke prevzema- mo pri stranki in jih dostavljamo naslovniku v dogovor- jenem času; — v lastnih delavnicah (mehanične) izvršujemo dela za domače i)otrebe, ob prostih kapacitetah pa tudi za naše cenjene stranke. Vsa dela opravljamo v najkrajšem času (predvsem strugarska in avtomehaničarska dela). Vsem cenjenim strankam priporočamo, naj naročijo na- še usluge,^ ki so im dostojni višini in po zmernih cenah. Obenem želimo vsem našim dobaviteljem in poslovnim prijateljem prijetno ijraznovanje mednarodnega praz- nika dela — 1. maja ter se jim iskreno zahvaljujemo za prvomajske čestitke. SilišnalioliiiiCfiPlni Ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju — že- limo vsem delovnim ljudem z območja naše bolniš- nice prijetno praznovanje. Obenem se zahvalju- jemo vsem za prvomajske čestitke. Vsem, ki se nam bodo zaupali tudi v bodoče na zdravljenje, zagotavljamo najboljšo skrb in nego ter zdravljenje z najsodobnejšimi pripomočki in zdravili. RAZPIS Po sklepu Izvršnega od- bora Občinskega odbora SZDL Ptuj. z dne 7. aprila 1962 RAZPISUJEMO DELOVNO MESTO TEHNIČNEGA SEKRETARJA(-KE) ob sledečih pogoiih: 1. dokončana srednja šola in 3 leta službene prakse; 2. obvladanje stenografije in strojepisja; 3. nastop službe takoj ali po dogovoru; 4. prejemki po dogovoru. Občinski odbor SZDL Ptuj MALI OGLASI STABILNI BENCINSKI MO- TOR 6 KM v dobrem stanju prodam. Kolarič Jože, Mest- ni vrh 113. UPOKOJENKI, ki bi pazila na otroka, nudim stanovanje. Naslov v upravi. MESTNI KINO PTUJ predvaja 26., 27. in 29. aprila 1.1. ameri- ški barvni kinemaskopski film »Tarzanov boj za življenje«; 1. in 2. maja 1.1. italijanski barvni kinemaskopski film »Orientalke«; 3. in 4. maja 1.1. domači film »Pustolovec pred vrati«; 5. in 6. maja 1.1. francoski bap- ni kinemaskopski film »Lju- bezen pod nadzorstvom«; 8. in 9. maja 1.1. francoski barv- ni vistavizijski film »Dvojni obrat«; 10. in 11. maia 1.1. poljski film »Mati Ivana Angelska«. Pošteno dekle sprejmem takoj v službo. Hrana jn stanovanje. Po- nudbe: Hribemik, Maribor, Po- brežje. Heroja Vojka 26. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Kapun Terezija, Berkovci 16 — Stanislava; Ož- bolt Majda, Krapinske Toplice 25 — Sinjo; Vajs Angela, Mar- jeta na Dr. p. 22 — Ivana; Spindler Jožefa, Starošinci 1 — Sonjo; Kostanjevec Elizabeta, Bukovci 96 — Stanka; Mar Eli- zabeta, Gradišče 33 — dečka; Dolenc Marija, Pleterje 10 — Janeza; Fakin Terezija, Varož 4 — Petra; Zaje Julijana, Zla- toličje 48 — Jožefa; Lazar Ma- rija — deklico; Zidaričeva iz Pavlove 32 — Danila; Bela Ro- ža, Savinsko 33 — Dušico; Pe- tek Matilda, Zagrebška 5 — dečka; Jeza Angela, Bezjako- va 1 — Lidijo; Pučko Elizabe- ta, Vrazova 1, Ormož — Biser- ko; Cvetko Jožefa, Vičavska pot 9 — Dragico; Radanovič .\na, Koračice 75 — Marjano; Pleteršek Ema, Slovenja vas 38 — Stanka; Šel Ana, Jurovci 21 — dečka; Borko Jožefa, Kajžar 49 — Mirana; Hemetak Ange- la, Budinščak 33 — Štefana; Sok Vekoslava, Formin 1 — Tatjano; Krumpak Marija, Dra- ženci 53 -:- Zdenko, Bri^ito; Kralj Marija, Hrastovec 140 — Borisa; Filipič Marija, Vogri- čevci 24 — Jelko. Smrti: Znidar Danilo, Prešer- nova 25, roy. 1961, umrl 20. apri- la 1962; Feuš Pavla, Pristava 27. roj. 1961, umrla 20. 4. 1962. PREKLIC Podpisani Valentin Dominko, posestnik, Hajdoše, preklicu- jem in obžalujem žaljivke, ka- tere sem izrekel o Janezu 2u- merju, pos. Hajdoše, ter se za- hvaljujem, da je odstopil od pregona. Ptuj, dne 17. 4. 1962. Valentin Dominko Dopisujte v TEDNIK OPOZORILO POTROŠNIKOM! Nabavite si v nedeljo, 29. aprila 1962, zadoslue količine kruha in peciva, ker bodo 30. aprila ter 1. in 2. maja 1962 naše prodajalne zaprte. Prodajalna v Lackovi ulici bo dežurna v ponedeljek, 30. aprila 1962, le v slučaju, če ne bo prejšnji dan pro- dan ves kruh in pecivo. V Prešernovi ulici bo, 30. aprila 1962, mleko v prodaji med 6. in 10. uro in 2. maja 1962 med 6. in 9. uro. Na podeželje bomo razvažali kruh po običajni relaciji v nedeljo, 29. aprila 1962. V dneh 30. aprila ter 1. in 2. maja kruha in peciva ne bomo razvažali. Uprava podjetja pekarne in mlini »VINKO REŠ« - PTUJ ŠPORT NAMIZNI TENIS Športna sekcija Kluba ptuj- skih študentov je pred krat- kim organizirala v Ljubljani klubsko prvenstvo v namiznem tenisu. Prijavilo se je približno dvajset igralcev. Najboljši igralci so prišli brez boja v finale, ostali pa se bodo pome-' rili med seboi v izločilnem tek- movanju. Direktni finalisti so najboljši igralci namiznega te- nisa: Maurič Franc in Ervin, Sluga Marko, Kuharič Božo, Papst Ferdo in Borovšek .Mar- jan. Ostali igralci pa so se preteklo soboto zbrali k prve- mu kolu izločilnega tekmova- nja, kar je pomenilo začetek prvenstva. Po slovesni otvoritvi glavnega športnega referenta KPŠ Vukasoviča, se je pričelo zanimivo in borbeno prvenstvo, ki bo skozi par kol dalo naj- boljše igralce namiznega teni- sa med ptujskimi študenti. Rezultati prvega kola izločil- nega tekmovanja so sledeči: Korošec:Vnuk 2:0 Kovačič:Vukasovič 2:1 BartoLFIorjančič 0:2 Skaza:Dolenc 2:0 p. f. Rozman:Brenčič 2:0 p. f. Partija Kostanjevec-Vrabič bo odigrana naknadno. Prve tekme niso bile preveč zani- mive, ker so favoriti zanesljivo zmagovali. Nekoliko bolj bor- bena in zanimiva je bila parti- je med Vukanovičem in Kovači- čem, v kateri je zmagal sled- nji s precej sreče. Skaza in Rozman sta doi^ila igri brez borbe, ker se Dolenc in Bren- čič Jurij zaradi neresnosti sploh nista pojavila na igrišču. Tek- movanje se bo po predhodnem žrebanju nadaljevalo prihod- nje dni. -tf KOŠARKA Košarka je med študenti ljubljanske univerze najbolj priljubljen šport, saj se z njim ukvarja skoraj vsakdo, ki ima le količkaj posluha za športno udejstvovanje. Množično udej- stvovanje pa rojeva uspehe, ki jih ljubljanski študentje do ireteklih let niso nikoli uživa- i. Košarkarski klub AŠK- Olvmpia, ki združuje v sebi najboljše igralce-ši udente je že tril^rat osvojil naslov dr- žavnega prvaka, letos pa se je v izredno hudi konkurenci po- vzpel celo do pol finala košar- karskega prvenstva evropskih narodov. Dejstvo, da se je s tem plasiral med štiri najbolj- ša moštva v Evropi, ni samo v ponos študentom ljubljanske univerze, temve« vsem jugo- slovanskim košarkarjem, ki hitro ubirajo strmo pot na- vzgor. Med množico študentov ^a se Ptujčani pridno uveljav jajo. Redni treningi, ki sicer niso preveč načrtni in so samo en- krat tedensko, klJub vsemu ro- jevajo uspehe. Očitnemu na- predku gre pripisati dejstvo, da so pred kratkim izdatno premagali do sedaj snepremag- Ijive študente iz Murske So- bote. Murska Sobota - KPŠ 47:56 (23:30) Tekma je bila odigrana v telovadnici dijaškega doma Za- voda za geološka raziskovanja. Murska sobota: Fišer Tedi 10, Kureš Branko 23, Ferjan Milan 4. Kokalj Rudi 4. Freger Franc, Pavlin Bogo 6. Kovač Jože, K le- pe Dušan in Fefer Mirko. Industrijsha psihologija v Isbri (Nadaljevanje s 5. strani) delavcev po klasični metodi: na podlagi prvega vtisa, izra',a obraza, simpatije ali antipatije. Ce vzamemo še to slabost, da so na novem ])oslu vsi delavci približno enako produktivni, zato njih individualne ra/.like ni moč ugotavljati po standard- nem zaposlitvenem pastopku. V tovarno sedaj ne sprejmemo nikogar več brez testiranja pri industrijskem psihologu. Ta te- stira na podlagi intervjuja kan- didata in ugotavlja njegove du- ševne lastnosti, izvežbanost, spretnost, zanimanje itd. Vsako losamezno delovno mesto za- iteva kake specifične lastnosti, zato je testiranje večji del in- dividualno, le splošni del je skupen. Da bi bili rezultati te- stiranja čimpopolnejši, testira industrijski psiholog po več me- todah in končno primerja re- zultate ter ugotovi ^psihološki profil. >Pravega človeka na pravo delovno mestoc — to je vodilno geslo v tovarnah ISKRA. Pravilna razporeditev proizva- jalcev po njihovih zmožnostih, znanju in interesih s posebnim ozirom na invalide je bistvena naloga iiulustrijske psihologije v ISKRI. Oddelek za industrijsko psi- hologijo pa sodeluje .udi pri drugih službah z nasveti in predlogi. Naj jih nekaj nave- demo: utrujenost in njen vpliv na proizvodnost ter boj ))roti njej, študije o preprečevanju nesreč, prilagoditev orodij m stroja na človeka. Fluktuacija delovne sile itd. Bolj ali manj zahtevajo sodelovanje indu- strijskega psihologa tudi druge panoge, kot: vprašanja propa- gande. reklauie in analize trži- šča. Torišče industrijske jisiho- ^f^pijf" j*^ torej zelo široko, zato si odločnega napredka ne mo- remo predstavljati brez sodelo- vanja te znanosti, ki bo prine- sla tovarnam večji napredek m povečanje storilnosti, proizva- jalcu pa olajšala delo. tako da ga bo čim racionalneje izvrševal ob normalni uporabi življenj- skih sil. TEDNIK PTt'J, DNE 2T. APRILA 1962 STRAN TEDNIK PTT'J DNE 27 APRILA 1962