Narodna In univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Prevzvišeni dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit, med homilijo v katedrali v Marquette-u, 5. septembra 1981.
Foto Tone Gaber ml.
Ave Maria koledar 1982


-@ve M. ati a kolaciat
1982
69. letnik A ve Maria koledarja
n
Izdali: Slovenski frančiškani Lemont, Illinois
NUMBER lOb	VOLUME 13 (AMK 69)	OCTOBER 1981
AVE MARIA is published in the interesi of the Slovenian Franciscan Fathers of the Custody of the Holy Gross. Printed by AVE MARIA PRINTERV, (USPS 038 - 960) 1400 Main Street, P.O.Box 608 Lemont, Illinois 60439. Published once monthly - twice in October. Second Class Postage Paid at Lemont, 111. Subscription rate: U.S.A. $5.00; outside U.S.A. $6.00. Change of Address and Postmaster notices of undeliverable copies should be sent to Ave Maria Printery, 1400 Main St., P.O.Box 608, Lemont, Illinois 60439 - 0608
VSEBINA - AVE MARIA KOLEDAR 1982
*	Koledarski del - Meseci	3
*	Prevzv. Alojzij Šuštar pri Mariji Pomagaj v Lemontu in v	Marquette-u 15
*	Govor na škofa Alojzija Šuštarja na Baragovem dnevu 1981	41
*	Življenje in delo nadškofa Šuštarja pred škofovskim posvečenjem	45
*	V spomin pokojnemu škofu Rauschu - F.	48
*	Lemont ob desetletnici Slovenske kapele v Washingtonu - F.	53
*	Gorje naših prednikov za časa turških romarskih napadov - Pismo
deželnih stanov papežu Sikstu IV.	61
*	Slovenski misijonar Kapus in zemljepisna odkritja v Severni Ameriki
- Erik Kovačič	63
*	Sv, Vojteh, škof in mučenec *	70
*	Slovenski duhovniki	73
IV43978
ZAPOVEDANI PRAZNIKI V ZDA
Marija Mati božja	1.	januar
Gospodov vnebohod	20.	maj
Marijino vnebovzetje	15.	avgust
Vsi sveti	1.	november
Marijino brezmadežno spočetje	8.	december
Gospodovo rojstvo - Božič	25.	december
Januar - Prosinec
1	P PRAZNIK MATERE BOŽJE - Novo leto - Odilo, opat - prvi petek
2	S Bazi lij Veliki in Grehor NacianSki, Škofa in cer. uč. - prva sobota
3	N GOSPODOVO RAZGLAŠENJE (Trije kralji) - Genovefa PariSka, dev.
4	P Elizabeta Ana Set on - Red. ust. - Angela Folinjska, redov.
5	T Janez Neumann, Škof - Simeon Stilit, puSCavnik - Emilijana, dev.
6	S Ermin, opat -
7	Č Rajmund Penjafortski, redovnik - Lucijan Ant., mu C. - Reginald
8	P Severin, opat - Erhard, Škof - Jurij iz Hozibe, menih - Gudula, dev.
9	S Julijan in Bazilisa, mu C. - Hadrijan, opat - Peter Armenski, Škof
10	N Jezusov krst (B) - Viljem, Skol' - Agaton, papež - Gregor X. p.
11	P (prvi teden navadnega časa.*; -^leto II.) - Pavlin Oglejski, Škof
12	T Alfred, opat - Tatjana, mučenica -'Ernest, muč. - Benedikt Biscop, o.
13	S Hilarij (Radovan), Škof, cer. uC. - Iveta (Juta), spokornica - Veronika
14	Č Feliks (Srečko) Nol., duhovnik - Odon iz Novare, redovnik
15	P Pavel. puSCavnik - Maver, opat - Habakuk, prerok
16	S Marcel, papež - Berard, Oton, Peter in Akurzij, franč. mučenci
17	N 2. navadna nedelja (B) - Anton (Zvonko), opat - Sulpieij, Škof
18	P Marjeta Ogrska, redovnica - začetek molitvene osmine za cer. edinost
19	T Kanut (Knut), kralj - Germanik, mučenec - Arsen, menih
20	S Fabijan (papež) in BoStjan, mučenca - Evtimij, puSCavnik
21	Č Neža (Janja), devica, mučenka - Fruktuoz (Rastko), Škof in mučenec
22	P Vincenc (Vinko), diakon, mučenec - Anastazij, m. - Viktor, m.
28	S E morene ijana, muč. - Ildefonz, Škof - Klemen, Škof, mučenec
21 N 8. navadna nedelja - FrančiSek SaleSki, Škof, cer. uč.
25	P Sp r e o brnite \- apostola P a v 1 a - konec molitvene osmine za c. e. 28 T Timotej, Škof, in Til, Škof - Pavla, spokornica 2 i S Angela Merici, devica - Vita lija n, papež - Julijan, mučenec
28	C Tomaž Akvinski, duhovnik, cer. uč. - Roger, redovnik - Peter Nol.
29	P Valerij, Škof - Julijan Ubogi, spokornik - Konstancij, mučenec
30	S Martin;!, devica - Marija Ward, devica - H ia cini a Mariscotti, devica
31	N 1. navadna nedelja - Janez Bosco, duhovnik, red. ust.
Februar - Svečan
1	P Brigita Irska, devica - Pionij, mučenec - Sever, Škof
2	T Jezusovo darovanje (Svečnica) - Simeon in Ana,preroka
3	S Blaž, mučenec - Oskar, Škof - Odorik iz Pordenina, redovnik
4	C Andrej Corsini, Škof - Jožef LeoniSki, redovnik - Janez de Britto, m.
5	P Agata, devica, mučenka - Albuin, Škof, mučenec
6	S Pavel Miki in japonski mučenci - Teofil, mučenec - Amand (Ljubo), 5.
7	N 5. navadna nedelja - Egidij od sv. Jožefa, redov. - Rihard, kralj
8	P Hieronim Emilijani, redovnik - Janez de Matha, redovnik
9	T Apolonija, devica, mučenka - Nikefor, muč. - Sabin, Škof
10	S Sholastika, devica - Viljem, puSčavnik - Sotera, devica, mučenka
11	č LurSka Mati božja - Cedmon, redovnik - Saturnin, mučenec L2 P Evljalija, mučenka - Benedikt Anianski, opat - Meletij, Škof
.3 S Katarina de Iticci, devica - Hermenilda, spokornica - Gregor II. p.
.4 N 6. navadna nedelja - Ciril in Metod, slovanska apostola
.5 P Jordan, opat - Georgija, devica - Sigfrid (Zmago), Škof - Agapa, muč.
.6 T Julijana, mučenka - Onezim, Škof - Pet mučencev iz Egipta .7 S AleS in drugih G ustanoviteljev servitov - FrančiSek Klet, muč.
.8 č Simeon, Škof, mučenec - Flavijan, Škof - Heladij, Škof
9	P Konrad iz Piacenze, spokornik - Barbat, Škof - Beat, Škof
:0 S Silvan, mučenec - Leon, Škof - Sadot, mučenec - Elevterij, Škof
:l N 7. navadna nedelja - P eter Damiani, Škof, - Irena (Mira), dcv
!2 P Sedež apostola Petra - Marjeta Kortonska, spokornica
'3 T Polikarp, Škof, mučenec - Dositej, menih -Lazar, menih - Romana, sp.
24	S PEPELNICA - post in zdržek - Sergij mučenec - Montan, mučenec
25	č Pa razi j (Taras), Škof - Valburga, devica
26	P v ZDA zdržek od mesa - Matilda iz Hackeborna, devica - Porfirij, Škof
27	S Aleksander Aleksandrijski, Škof - Matilda, devica - Porfirij, Škof
:8 N Prva postna nedelja (B)
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Marec - Sušeč
P Albin Škof - Antonina, muCenka
r NeZa (Janja) PraSka, devica - Henrik (Hinko) Suzo, redovnik - Karel S Kunigunda, cesarica - Marin, mučenec - Simplicij, papeZ č Kazimir, kneZevič - Hadrijan, mučenec - Arkadij, Škof in mučenec P v ZDA zdrZek od mesa - Janez JoZef odKriZa, redovnik - Evzebij, m.
S	Fridolin (Miroslav), opat - Koleta (Nika), devixa - Marijan, mučenec
N Druga postna nedelja - Perpetua in Felicita, mučenki - Gavdioz P Janez od Boga, redovni ustanovitelj - Janez Akvilski, duh. - Beata, m. T FrančiSka Rimska, redovnica - Gregor NiSki, Škof - Katarina Bol., d.
S 40 mučencev - Makarij, Škof - Krescencij, muč - Janez Ogilvie, S., m. Č Sofronij, Škof - Evlogij, mučenec - Konstantin, spokornik P v ZDA zdrZek od mesa - Doroteja (Rotija), muCenka - Maksimilijan, m. S Kristina, dev. in muč. - Teodora (BoZidara), mučenka
N Tretja postna nedelja - Matilda, kraljica - Florentina, opatinja P Klemen Marija DvorZak, redovnik - Ludovika de Marillac, redovnica T Hilarij, oglejski patriarh, muč. - Tacijan (Tihomil), oglejski diakon, m. S Patricij, Škof - Gertruda (Jedrt, Jerica), devica - JoZef iz Arimateje C Ciril Jeruzalemski, Škof in cer. uč. - Anzelm, mlajSi, Škof P SVETI JOŽEF, moZ device Marije - Sibilina, devica - Amancij, diakon S Klavdija in tov. mučenci - "Kutbert, opat
N četrta postna nedelja - Nikolaj iz Flue, puSCavnik - Filemon P Lea, spokornica - Zaharija, papeZ - Katarina Genovska, spokornica T Turibij, Škof - Liberat (Svobodan), mučenec S Dionizij in tov. mučenci - Katarina švedska, redovnica č GOSPODOVO OZNANJENJE - Dizma, desni razbojnik - Humbert.o.
P v ZDA zdrZek od mesa - Evgenija, muCenka - Ludgar, Škof S Rupert SalzburSki, Škof - Lidija, muCenka - Lazar, mučenec
N Peta postna nedelja - Sikst III; papeZ - Bojan, mučenec P Bertold, redovni ustanovitelj - Ciril, diakon - Jona mučenec T Amadej (Bogo) Savojski, knez - Janez KIimat, opat - Kvirin, mučenec S Modest Gosposvetski, Škof - Gvido, opat - Benjamin, mučenec
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
April - Mali traven
C Hugo Grenobelski, red. ustanov. - Venancij, Škof, mučenec P v ZDA zdržek od mesa - FrančiSek Paolski, redovni ustanov.
S Rihard, Škof - Sikst 1., papež - Agapa (Ljuba), mučenka
N Pasijonska nedelja ali Cvetna nedelja - Izidor Sev, 5. in m.
P Veliki teden - Vincencij Ferreri, duhovnik - Irena (Miroslava), mučenka T Viljem, opat - Marcelin, mučenec - Ir ene j Sirmijski, Škof in mučenec S Janez Krstnik de La Silile, red. ustanov. - Herman Jožef, redovnik C Veliki četrtek - Gospodova večerja
P Veliki petek - Gospodovo trpljenje in smrt - zdržek, post S Velika sobota - Vigilija Velike noči
N VSTAJENJE GOSPODOVO - VELIKA NOČ - 1. velikonočna nedelja P velikonočni ponedeljek - Lazar tržaSki, Škof, mučenec - Julij I.. papež T velikonočno torek - Martin I. papež, mučenec - Ida, devica S velikonočna sreda - Valerijan in tov„ mučenci - Lidvina, devica č velikonočni četrtek - Helena (Jelka), kraljica - Anastazija, mučenka P velikonočni petek - Bernardka LurSka, devica - Benedikt J. Labre, sp.
S velikonočna sobota - Rudolf, muč. - Inocenc, S. - Fortuna! (Srečko),m.
N 2. velikonočna nedelja ali bela nedelja - Apolonij, mučenec P Leon IX., papež - Ema, redovnica, Dioniz, mučenec T Hilda, devica - Teotim, Škof - Sulpicij, mučenec - Neža Montepulčanska S Anzelm, Škof, cer. uč. - Konrda Parzham, redov. - Simeon, Škof, m. č Leonid, mučenec - Aleksander (SaSa), mučenec - Luka, mučenec P Jurij, mučenec - Vojteh (Vojko), Škof, mučenec - Gerard, Skol S Fidel SigmarinSki, duhovnik, mučenec - Melit, Sk. - Honorij, Škof
N 3. velikonočna nedelja - Marko, evangelist, Er m in, Sk., m.
P Pashazij, opat - Franka Visalta, opat in j a - Antonin, mučenec T Hozana Kotorska, devica - Cita, devica - Kastor, mučenec S Peter Chanel, duhovnik, muč.- Vital (%ivko) m . - Ludvik M. Grignon C Katarina Sijcnska, dev., cer. učiteljica - Peter Veronski, mučenec P Pij V., papež - Jožef Cottolengo, red. ustanovitelj - Jakob, diakon
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Maj - Veliki traven
S Jožef, delavec - Or lene i j (Iztok), Škof - Jeremija, prerok
N 4. velikonočna nedelja - Anastazij, Škof, cer. uč. -P Filip (Zdenko) in J a k'o b mlaj Si, apostola T Florijan (Cvetko), mučenec - Cirijak, Škof
S Angel, mučenec - Silvan, mučenec - Juta, spokornica - Gotard, Škof Č Dominik Savio, dijak - Evodij, Škof - Benedikta, devica P Gizela, opatinja - Domicijan, Škof - Flavij, mučenec
S Viktor (Zmago) Milanski, mučenec - Bonifacij IV., papež - Dezider, Sk.
N 5. velikonočna nedelja - Materinski den - Herma, u. sv. Pavla P Antonin, Škof - Gordijan in Epimah, mučenca
T Sigismund (Žiga), kralj - Mamert, Škof - Ignacij Lakonijski, redov.
S Norij in Ahilej, mučenca - Pankracij, mučenec - Domitila, mučenka C Servacij, Škof - Peter Regalati, red. ustanov. - Mucij, mučenec P Matija, apostol - Mihael Garicoits, red. ustanov. - Justina, muč.
S Izidor, kmet - Zofija (Sonja) - mučenica - Torkvat, mučenec
N 6. velikonočna nedelja - Janez Nepomuk, mučenec - Andrej B.
P Paskal Bajlonski, redovnik - Bruno, Škof - JoSt, opat r Janez I., papež, mučenec - Venancij, mučenec - Erik (Oroslav), kr. m. S Celestin (Rajko) V., papež - Pudencijana, devica - Ivo, duhovnik C GOSPODOV VNEBOHOD - Bernardin Sionski, redovnik - Flavtila, spok. P Krispin, redovnik - Valens, Škof - Evtihij in tov. mučenci S Renata, spokornica - Rje ta Kasijska, redovnica - Julija, devica in m.
N 7. velikonočna nedelja - Dezider (Željko), Škof in mučenec P MARIJA POMAGAJ - Socerb (Servul), tržaSki mučenec - Suzana, m. r Beda Častitljivi, duhov., cer. uč. - Gregor VII., papež S Filip Neri, duhovnik - Lambert de Vence, Škof - Pavlin, mučenec č AvguStin Canterburvjski, Škof - Julij, mučenec
P German PariSki, Škof - Bernard Menthonski, duhovnik - Just, muč.
S Maksim Emonski, Škof, muč. - Teodozija, dev. in muč. - Maksim, 3.
N BINKOŠTI - PRIHOD SV. DUHA - Ivana Orleanski!, devica P Marijino obiskanje - Petronila, devica - Kancijan in tov. muč.
Junij - Rožnik
1	T Justin, mučenec - Pamfil, mučenec - Enekon, puščavnik
2	S Marcelin, mučenec - Peter, mučenec - Erazem, Škof in mučenec
3	C Karel (Drago) Lvvanga in ugandski mučenci - Klotilda, kraljica
4	P Frančišek Caracciolo, red. ustanov. - Kvirin, škof in muč.
5	S Bonifacij, škof in mučenec - Dorotej, mučenec - Svetopolk (Svetko), m.
6	N SVETA TROJICA - Norbert, škof, red. ustanov. - Bertrand Oglejski
7	P 10. navadni teden - Robert newminsterski, opat - Vilibald, škof
8	T Medard, škof - Viljem (Vilko), škof - Severin, škof
9	S Efrem Sirski, diakon in cer. uč. - PrimoZ in Felicijan, mučenca
10	č Bogumil, škof, Itamar, škof - Zaharija, mučenec
11	P Barnaba, sodelavec apostolov - Feliks (Sreško), mučenec
12	S Janez Fakundski, redovnik - Adelhajda, devica - Eskil, mučenec
13	N RESNJE TELO IN REŠNJA KRI - Anton Padovanski, duhov, in cer. uč.
14	P 11. navadni teden - Elizej, prerok - Valerij, mučenec - Rud in, muč
15	T Vid (Vitomir), mučenec - Benilda, mučenka
16	S Gvido Kortonski, redovnik - Frančišek Regis, duhovnik - Beno, škof
17	č Gregor Barbarigo, škof - Rajner, škof - Emilija Vialar, devica
18	P PRESVETO SRCE JEZUSOVO - Marcelijan, muč. - Amand (Ljubo), šk.
19	S Brezmadežno Srce Marijino - Romuald, kamaldolski opat
20	N 12. navadna nedelja - Očetovski dan - Florentina, devica
21	P Alojzij (Vekoslav) Gonzaga, redovnik - Evzebij šk. in mučenec
22	T Pavlin iz Nole, škof - Janez Fisher, škof, mučenec -TomaS More, m.
23	S Agripina, devica in muč. - Ženo, mučenec - JoZef Cafasso, duhvnik
24	C ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA - Kres - Nikita, škof, cer. uč. - Favst
25	P Eleonora, kraljica - Viljem (Vilko), opat - Doroteja (Rotija), devica
26	S Vigilij (Stojan), škof - Janez, mučenec - Pavel, mučenec - Pelagij, m.
27	N 13. navadna nedelja - Ciril Aleksandrijski, škof in cer. uč.
28	P Irenej (Hotimir), škof, mučenec - Pota m ij ena, muč. - Marcela, muč.
29	T PETER IN PAVEL, apostola - Marcel, mučenec
30	S Prvi rimski mučenci - Emilijana, mučenka - Adolf, škof
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Julij - Mali srpan
C Estera, svetopisemska Zena - Teobald, puSCavnik - Rumold, muCenec P Oton BamberSki, Škof - Vital (Živko), muCenec - Proces, muCenec S TomaZ (Tomislav), apostol - Bernardin Realino, redovnik
N 14. navadna nedelja - Elizabeta Portugalska, kraljica P Anton Marija Zaccaria, duhovnik - Atanazij, muC. - Cirila, muCenka T Marija Goretti, devica in muCenka - Bogomila, spokornica - Dominika S Izaija, prerok - Edelburga, devica - Vilibald, Škof C Kilijan, muCenec - Hadrijan III. (Jadran), papeZ - Akvila, muCenec P Veronika Giuliani, opatinja - Brikcij, Škof - Gorkumski muCenci S Amalija (Ljuba), redovnica - Rufina in Sekunda, muCenki
N 15. navadna nedelja - Benedikt, opat - Olga Kijevska, kneginja P Mohor in Fortunat, muCenca - Janez Gvalbert, red. ustanov. Jazon, m.
T Henrik I. (Hinko), kralj - Evgen, Škof, muCenec - Joel in Ezdra, prer.
S Kamil de Lellis, red. ustanov. - FranCiSek Solan, redov. - Bogdan, 3k. Č Bonaventura, Škof, cer. uC. - Vladimir Kijevski, knez P Karmelska Mati boZja - Evstahij, Škof, Vitalijan, Škof S AleS, spokornik - Marcelina, devica - Vestina (Vesna), muCenka
N 16. navadna nedelja - Friderik (Miroslav), 3k. in muC.
P Avrea (Zlatka), devica - Simah, papeZ - Arsen, diakon T Marjeta Antiohijska, devica, muCenka - Elija, prerok - Avrelij, Škof S Lovrenc BrindiSki, duhov, in cer. uC. - Danijel (Danilo), prerok č Marija Magdalena (Majda), svetopisemska Zena - Teofil, muCenec P Brigita Švedska, redovnica - Apolinarij, Škof, muC. -Liborij, Škof S Kristina, devica, muCenka, Boris in Gleb, muCenka
N 17. navadna nedelja - Jakob starejSi, apostol _ KriStof, muC.
P Joahim in Ana, starSi Device Marije - Valens, Škof - Hijacint, S. in m.
T Klemen Ohridski, Gorazd in tovariSi - Natalija (BoZena), muCenka S Nazarij in Celzij, muCenca - Samson (Samo), Škof - Peregrin, duhovnik č Marta iz Betanije - Feliks in Beatrika, muCenca - Urban II., papeZ P Peter Krizolog, Škof, cer. uC. - Abdon in Senen, muC. - Angelina, kneg. S Ignacij Lojolski, duhov, in red. ustanov. - Helena (Jelka) švedska, m.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Avgust - Veliki srpan
N 18. navadna nedelja - Alfonz Ligvorij, Škof in cer. uč. - Nada, m. P Evzebij Vercellijski, Škof - Stefan I., papeZ. muč. - Teodot, mučenec T Lidija, makedonska Zena - Peter Julijan Ejmard, duhovnik - Nikodem S Janez Vianej, arSki Župnik - Tertulijan, mučenec
Č Posvetitev bazilike Marije SneZne - OZbolt, kralj - Felicisim in Agapit P Jezusova spremenitev na gori - Pastor, muč. - Just, muč.
S Kajetan, red. ustanov. - Sikst II., papeZ, in tovariSi mučenci - Donat, m.
N 19. navadna nedelja - Dominik, red, ustanov. - Cirijak, Larg, m. P Jaroslav (Verijan), mučenec - Peter Faber, redovnik - Emidgij, muč.
T Lovrenc (Lovro), diakon, mučenec - Pavla, mučenka - Asterija, muč.
S Klara (Jasna), devica - Tiburcij, mučenec - Suzana, mučenka č Hilarija, mučenka - Evplij, mučenec - Herkulan, Škof P Poncijan, papeZ, mučenec - Hipolit, duhovnik, mučenec - Radegunda S Evzebij, mučenec - Marcel, duhovnik - Demetrij (Mitja), mučenec
N MARIJINO VNEBOVZETJE - Tarzicij, mučenec P Stefan Ogrski, kralj - Rok, spokornik - 20. navadni teden T Hijacint, redovnik - Liberat (Svobodan), opat, mučenec S Helena (Jelka, Alenka), cesarica - Florijan (Cvetko), mučenec č Janez Eudes, red. ustanov. - Boleslav (Magnus), muč. - Ludovik T., Sk. P Bernard, opat, cer. uč. - Lucij (Svitko), mučenec - Samuel (Samo), prer. S Pij X., papeZ - Fidel, mučenec - Baldvin, kralj - Sidonij (Zdenko), Sk.
N 2 1. navadna nedelja - Marija Kraljica - Timotej in tov. muč.
P Roza iz Lime, devica - Filip Benizi, redovnik - Klavdij in tov. m.
T Bartolomej (Jernej), apostol - Avrea (Zlatka), mučenka S Ludovil IX., francoski kralj - JoZef Kalasanc, red. ustan. - Patricija, d.
C Rufin, Škof - Ivana El. Bichier, red. ustanov.
P Monika, mati sc. AvguStina - Cezarij, Škof
S AvguStin, Škof in Cer. učitelj - Hermes, mučenec - Pelagij, mučenec
N 22. navadna nedelja- MučeniStvo Janeza Krstnika - Sabina, mučenka P Feliks (Srečko) in Adavkt, mučenca - Gavdencija, muSenka,
T Rajmund (Rajko) Nonat, redovnik - Pavlin Škof
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
S Egidij (Tilen), opat - Verena, devica - Tamar, mučenec - Jozue č Maksima, mučenka - Antonin, mučenec - Kastor, Škof P Gregor Veliki, papež, Cer. uč. - Evfemija, Tekla, Doroteja, mučenke S Rozalija (Zalka) Viterbska, devica - Ida, spokornica - Monzes
N 23. navadna nedelja - Lovrenc (Lovro) Giustiniani, Škof P Petronij, Škof - Favst, Makarij in tov. mučenci
T Regina, devica, mučenka - Bronislava, redovnica - Marko Križevčan S Marijino rojstvo - Hadrijan, mučenec - Natalija (Božena), mučenka C Gorgonij, mučenec - Peter Klaver, redovnik - Kieran, opat P Nikolaj Tolentinski, spokornik - Luka, mučenec - Pulherija, devica S Prot in Hijacint, mučenca - Emilijan (Milko, Milan), Škof - Danijel, Sk.
N	24. navadna nedelja	- Gvido, spokornik	- Elbij,	Škof
P	Janez Zlatousti, Škof, cer.	uč. - Amat (Ljubo),	opat
T PoviSanje sv. Križa - Notburga, devica - Krescencij (Rastko, m. S Žalostna Mati božja (Dolores) - Nikomed, duhovnik, mučenec - Melita, m. C Kornelij, papež, mučenec, Ciprijan, Škof, mučenec - Ljudmila (Milka)
P Robert Bellarmino, Škof, cer. uč. - Rane sv. FrančiSka - Lambert, m.
S Jožef Kupertinski, duhovnik - Irena (Mira), mučenka - Zofija (Sonja)
N 25. navadna nedelja - Januarij, Škof, mučenec - Emilija, red.
P	Suzana, mučenka - Kandida	(Svetlana), mučenka	- Vincenc, opat
T	Matej (Matevž), apostol, evangelist	- Jona,	prerok
S Tomaž (Tomo) Villanovski, Škof - Mavricij in tov. mu C - Kandid, muč. č Marta Perzijska, devica, mučenka - Paternij (Domogoj), Škof, muč.
P Marija, reSiteljica jetnikov - Gerard, Škof - Pacifik (Gojmir), redov.
S Avrelija (Zlatka, Zora), devica - Sergij RadoneSki, Škof
N 26. navadna nedelja - Kozma in Damijan, mučenca - Nil, o.
P Vincenc Pavelski, red. ustanov. - Adolf in Janez, mučenca - Eleazar, p. T Venčeslav (Vaclav, Večeslav), mučenec - Lioba (Ljubica), redovnica S Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli -Č Hieronim (Jerko), duhovnik, cer. uč. - Zofija (Sonja), spokornica
Oktober -Vinotok
1	P Terezija Deteta Jezusa, devica - Remigij, opat
2	S Angeli varuhi - Teofil (Bogumil), spokornik
3	N 27. navadna nedelja - Evald, muCenec - Gerard, opat - Kandid, m.
4	P Frančišek AsiSki, red, ustanov. - Petrnij, Škof
5	T Marcelin, Škof - Apolinarij, Škof - Flavija, muCenka
6	S Bruno, red. ustanov. - Renato, Škof - Fides, devica, muCenka
7	C Rožnovenska Mati božja - Marko I., papež - Sergij, muCenec
8	P Pelagija, spokornica - Marcel, muCenec - Tajda, spokornica ,
9	S Dioniz Areopagit, Škof, in tov. muCenci - Janez Leonardi red. ustanov.
10	N 28. navadna nedelja - FranCiSek Borja, redovnik - Danijel, muC.
11	P Emilijan (Milko), Škof - German, Škof, muCenec
12	T Maksimilijan Celjski, Škof - Edvin, kralj
13	S Edvard, kralj - Koloman, muCenec - Helidonija, devica
14	C Kalist I., papež, muCenec - Ga vdene ij (Veselko), Škof, muC.
15	P Terezija (Zinka) Velika (Avilska), cer. uC. - Avrelija (Zora), devica
16	S Hedvika, redovnica - Marjeta Alacoque, devica - Gal, opat
17	N 29. navadna nedelja - Ignacij (Igo) Antiohijski, Škof, muCenec
18	P Luka, evangelist - Julijan, puSCavnik
19	T Janez de Brebeuf, Izak, Jogues in tov. muCenci -
20	S Pavel od Križa, red. ustanovitelj - Irena (Miroslava), muCenka
21	C UrSula, muCenka - Hilarion, opat - Celina, spokornica
22	P Bertila Moscardin, redovnica - Marija Saloma, svetop. žena
23	S Janez Kapistran, redovnik - Roman, Škof - Severin, muCenec
24	N 30. navadna nedelja - Anton Marija Claret, Škof, red. u.
25	P Krizant in Darija (Darinka), muCenca - KriSpin, Škof in muCenec
26	T Lucijan, muCenec - Florij, muCenec - Rustik, Škof
27	S Sabina, muCenka - Frumencij, Škof - Vincenc, muCenec
28	C Simon in Juda (ta de j) , apostola - Cirila, devica - Fidel, m.
29	P Narcizij, Škof - Ermelinda, devica - Ferucij, muCenec
30	S Alfonz Rodriguez, redovnik - Marcel, muCenec
31	N 3 1. navadna nedelja - Volbenk (Bolfenk), Škof - Kvintin, muC.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
P VSI SVETI - Cezarij, diakon, muCenec - Dacij, muCenec T SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH - Marcijan, puščavnik S Martin Porres, redovnik - Just, trZaški mučenec - Viktorin Ptujski C Karel (Drago) Boromejski, škof - V ital (Živko) in Agrikola, mučenca P Zahar i ja in Elizabeta, starša Janeza Krstnika - Bertila, opat in j a S Lenart (Narte), opat - Sever, škof, mučenec - Demetrij (Mitja), škof
N 32. navadna nedelja - Ernest, opat - Engelbert, škof in muč.
P Deodat (Bogdan), papeZ - Bogomir (Mirko), škof - 4 kronani mučenci T Posvečenje lateranske bazilike - Teodor (BoZidar, Darko), m. S Leon I. Veliki, papeZ, cer. uč. - Andrej Avellino, duhovnik č Martin (Davorin) iz Toursa, škof - Mena s, puščavnik P Jozafat Kuncevič, škof, mučenec - Emilijan (Mile), opat - Kunibert, šk.
S Frančiška Cabrini, devica - Stanislav Kos tka, redovnik - Didak, red.
N 33. navadna nedelja - Lovrenc O’Toole, škof - Dufrigij, škof P Albert Veliki, škof, cer. uč. - Liopold, knez
T Marjeta Škotska, kraljica - Gertruda (Jedrt), devica - Otmar, opat S Elizabeta (Jelica) Ogrska, redovnica - Hugo, šk. - Evfemija in Tekla, m. Č Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla - Roman, diakon, mučenec P Narsej, škof, mučenec - Barlam, muCenec
S Feliks (Srečko) Valoaški, redovnik - Edmund, muč. - Maksencija, d., m.
N KRISTUS KRALJ - Marijino darovanje - Albert, škof in muč.
P Cecilija (Cilka), devica, mučenka - Maver, škof, mučenec - Filemon, m. T Klemen I. (Milko, Milovoj), papeZ, mučenec - Kolumban, opat S Flora (Cvetka), devica, mučenka - Kolman, škof - Krizogon, mučenec C Zahvalni dan (v ZDA) - Katarina (Katica), devica, mučenka P Silvester (Silvo), opat - Konrad, škof - Le ona r d (Lenart) Portomavriški S Virgilm škof - Valerijan, škof - Fakund, mučenec
N Prva adventna nedelja - Začne se letni krog C - Katarina Laboure P Saturnin, mučenec - Radbod (Radogost, Radivoj), škof T Andrej, apostol - Justina, devica, mučenka
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
S E ligi j, Škof - Natalija (Božena), spokornica - Ananija, mučenec C Herta, devica - Blanka, spokornica - Bibijana (Vivijana, Živka), muč.
P FrančiSek Ksaver, redovnik - Kasijan, mučenec - Sofonija, prerok S Janez DamaSčan, duhovnik, cer. uč. - Barbara (Bariča), devica, muč.
N Druga adventna nedelja - Saba, opat - Nikolaj Tavelič, muč P Nikolaj (Miklavž), Škof - Apolinarij, mučenec r Ambrož, Škof, cer. uč. - Jožefa Rosello, red. ustanoviteljica S MARIJINO BREZMADEŽNO SPOČETJE - Remirij, opat č Valerija, mučenka - Peter Fourier, redovnik - Abel, očak P Melkijad, papež, mučenec - Loretska Mati božja - Evlalija, dev., muč. S Damaz I., papež - Sabin, Škof - Barsaba, mučenec
N Tretja adventna nedelja - Ivana FrančiSka Santal, red. ustanov. P Lucija (Lučka), devica, mučenka - Otilija (Tilka), devica, JoSt, red.
T Janez od Križa, duhovnik, cer. uč. - Spiridion (DuSan), Škof S Kristina (Kristi), devica - Marija K. de Rosa, redovnica Č Adelhajda, cesarica - Albina, devica, mučenka P Lazar, Škof - Olimpija, red. ustanoviteljica - Vivina, devica S Teotim, mučenec - Bazilijan, mučenec - Gracijan, Škof
N četrta adventna nedelja - Urban V., papež - Favsta, spok.
P Evgen, mučenec - Makarij, mučenec - Dominik SiloSki, opat T Peter Kanizij, duhovnik, cer. uč. - Severin, Škof S Demetrij (Mitja), mučenec
č Janez Kancij, duhovnik - Viktorija, devica, mučenka - Servul, spok.
P Sveti večer - Adam in Eva, prva starSa - Hermina (Irma), devica S GOSPODOVO ROJSTVO, BOŽIČ - Anastazija, mučenka
N SVETA DRUŽINA - Stefan, prvi mučenec - Zosim, papež P Janez, apostol in evangelist - Fabiola, spokornica T Nedolžni otroci - Antonij Lerinski, redovnik S Tomaž (Tomislav) Becket, Škof, mučenec - David, kralj Č Rajner, Škof - Evgen, Škof - Liberij, Škof
P Silvester, papež - Melanija, oparinjsa - Pavlina in tov. mučenci
HRISTUS na - tus e st no-bis:
Ve-ni-te
ad-o-re - m us!
Prevzv. Alojzij Šuštar,
ljubljanski nadškol in metropolit, pri Mariji Pomagaj v Lemontu in v Marquette-u na Baragovem dnevu 1981.
Fotografija: Nadškofova prva maša in pridiga v ZDA na ameriških Brezjah 2. septembra 1981.
Foto AM
Ljubljanski nadSkof in metropolit dr. Alojzij ŠuStar se je pripeljal v Lemont v sredo 2. septembra malo pred peto uro popoldan. Spremljal ga je C. g. JoSt Martelanc, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani. Pripeljal ga je p. Vendelin Špendov, ki je s kustosom p. Anastazijem Lovrenčičem sprejel nadSkofa na 0’Hare letaliSču. Najprej so se ustavili pri Sv. Štefanu za kratek počitek in okrepčilo. Nato so se odpeljali v Joliet v glavni urad KSKJ, zakaj kratek čas nadškofovega bivanja v Lemontu je bilo treba smoterno u-rediti. NadSkofa so sprejeli glavni predsednik KSKJ Edward Kučič in nekateri odborniki. V uradu je bil tudi časnikar krajevnega HeraldNews; naslednji dan je časopis poročal o tem kratkem obisku nadSkofa šuStarja in ga predstavil svojim bralcem.
Pri Mariji Pomagaj je nadSkof naj-preje maSeval. To je bila njegova prva maSa v ZDA, kar je omenil v homiliji. V začetku svoje homilije je pozdravil navzoče in pojasnil namen svojega obiska kanadskih in ameriSkih Slovencev.
Spored njegovega potovanja od 25. avgusta do 15, septembra je bil zelo natrpan. Njegova pot ga je vodila preko New Yorka v Toronto, Montreal in Hamilton ter Winnipeg, odkoder je priSel v Lemont. Ob svojem odhodu z brniSkega letališča je dopisniku “Družine” pojasnil:
“Povsod po svetu je navada, da Škofje obiskujejo svoje vernike po drugih deželahali misijonarje iz svoje Škofije v misijonskih krajih. Kakor je Škofova dolžnost, da obiskuje duhovnike in vernike v domači Škofiji, jim oznanja božjo besedo in obhaja z njimi evharistijo, se z njimi pogovarja in spoznava njihovo življenje, tako tudi
rojakov drugod po svetu ne sme pozabiti. Za majhen narod, kakor smo Slovenci, je to posebno velikega pomena. Pokojni nadSkof Pogačnik, pokojni Škof Držečnik, Škof Jenko in Škof Lenič so bili, nekateri že večkrat na obisku pri Slovencih v A-meriki in Kanadi. Sam sem takoj po posvečenju od Številnih naSih duhovnikov in vernikov iz inozemstva dobil vabila, naj jih čimprej obiSčem. Na potovanjih se osebno srečam in pogovorim naSimi duhovniki in verniki, jim prinesem pozdrave iz domovine in jim povem, da jih nismo pozabili, trpam, da bo ta obisk kakor vsa podobna potovanja nekoliko utrdil versko in slovensko zavest med naSimi rojaki in njihovo povezanost z matično domovino. ”
NadSkof med obiskom ni delal razlik in se ni oziral na nekatere krivične očitke, ki jih imajo v domovini do raznih skupin Slovencev:
“Kot slovenski Škof in duSni pastir grem na pastoralni obisk k slovenskim vernikom v tujini ne glede na njihovo osebno politično prepričanj e. V okrožnici ljubljanske nadškofije sem v pismu sobratom duhovnikom prejSnji teden pod naslovom: “Ne smemo jih pozabiti” zapisal tudi tole: ‘Povsod po svetu, tudi pri nas doma, doživljamo, kako ljudje ob ideoloških, svetovnonazorskih političnih in družbenih razlikah iSčejo in poudarjajo to, kar jim je skupno, ne da bi s tem hoteli zabrisati ali prelepiti razlike. Kjer vlada medsebojno razumevanje in spoStovanje, kjer pustimo drug drugemu svobodo njegovega osebnega prepričanja in sami zase uveljavimo in doživimo tako svobodo, je tudi ob večjih razlikah možen prijateljski stik in pogovor.’ Vem, da nekateri
Med vstopno procesijo v Lemontu 3. septembra
Foto Tone Gaber ml.
Somaševanje slovenskih duhovnikov z nadškofom
Foto AM
obiske in stike, srečanja in pogovore tudi drugače razlagajo ali v njih iščejo ne vem kaj vse. Zato še enkrat poudarim, da gre za strogo verske in pastoralne obiske slovesnkih dušno-
pastirskih postojank. ”
* * *
Vse njegove pridige so bile homili-je zgrajene podobno kot njegova prva v ZDA pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Najprej e se je predstavil kot dušni pastir, ki je med nami v sluZbi svo joga pastirskega poklica. Slovenska Cerkev je univerzalna, kjer so iz nje izšli duhovniki in verniki, ki so sedaj v raznih delih sveta. Nato je obrnil naše misli in molitev h Kristusu, ki je pričujoč med nami v obhajanju evharistične skrivnosti. V tej skrivnosti nas hrani s kruhom boZje besede in s Kruhom večnega Življenja. To skrivnost je prikazal spodbudno, da bivše navzoče pripravil na osebno srečanje s Kristusom do take mere, da ga vsak posameznik sprejme vase in v svoje Življenje. V njegovih homilijah se je ponavljala beseda doZivetje; to je pristno versko doZivetje, v katerem je uresničen oseben odgovor na boZji dar vere. Tako sem razumel njegove homilije, ki sem jih poslušal v Lemontu in Marquette-u.
Zaključek vsake homilije je imel dvoje misli: prva je bila praktično navodilo za vsakdanje Življenje; pri tem je posebno omenil razmerje do bliZnjega in pa druZinsko Življenje; druga pa je bila posvečena Materi boZji - Mariji Pomagaj.
Z nadškofom so pri njegovi prvi maši v ZDA somaševali ti duhovniki: Jošt Martelanc, Župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, naš kustos p. Atanazij Lovrenčič, p. Tadej Trpin in p. Kri-zolog Cimerman (oba pri Sv. JoZefu v
JolietuJ msgr. Louis Baznik (Cleveland), Emil Hodnik (Abbosford, Wis.), JoZef Vogrin (Parkers Prairie, Minn.) in Karel Pečovnik (Perham, Minn.), JoZef Vovk in JoZef Cvelbar (oba iz Lake Panosoffkee, Florida). Pri maši je bil C . g. Franc Germovnik CM iz bliZnjega De Andreis Seminary. Pri orglah je bil p. Vendelin špendov. Po večerji je prišel č. g. JoZef Perčič iz Millerville, Minn.
Po maši smo imeli večerjo, pri kateri so bili vsi, ki so bili v cerkvi. Po večerji je bil razgovor, med katerim smo spoznali versko Življenje v Sloveniji in dušnopastirske načrte za za bliZnjo bodočnost.
* * *
V četrtek 3. septembra dopoldan je deZevalo. Kljub temu smo obiskali romarske prostore in pokopališče. To priliko sem porabil, da sem spotoma potom prenosljivega zvočnika opisal zgodovino Lemonta, naše delo in naš program, posebno slovenska romanja in slovenske poboZnosti. Omenil sem tudi sodelovanje slovenskih Sol pri Sv. Stefanu (Chicago) in pri Sv. JoZefu (Joliet) z našim programom. Na kratko sem nakazal namen mesečnika Ave Maria, posebno podpiranje dela, za Baragovo beatifikacijo in raziskovanje slovensko ameriške dediščine.
Nato je nadškof v spremstvu kustosa p. Atanazij a obiskal Šolske sestre na Mount Assisi. Ob enajstih dopoldan pa je bil sprejet b avdienco pri nadškofu Johnu kardinalu Cody-ju; spremljala sta ga p. Atanazij in p. Vendelin.
Ob petih popoldan smo imeli kosilo, h kateremu so bili povabljeni slovenski duhovniki.
Ob sedmih je imel nadškof mašo za Slovence iz bliZnje in daljne okolice. Najbolj oddaljena Slovenca pri nad-
Učenec slovenske Slomškove šole (Chicago) Karel Remec (zgoraj) in učenka slovenske šole pri Sv. Jožefu (Joliet) Margic Čepon (spodaj) pozdravita nadškofa ob prihodu v cerkev Marije Pomagaj
Tone Gaber ml.
iif e
Prevzvišeni nadškof Alojzij Šuštar se zahvali za pozdrav
Foto Tone Gaber ml.
Škofovi maSi sta bila g. in ga. Stefan in Jožica Zorc iz Rye, Colorado. Na koru je bil pevski zbor “Slovenska pesem” pod vodstvom p. Vendelina Spen-dova. Ob sedmih se je začela pomikati procesija duhovnikov, ki so spremljali nadSkofa iz samostana v cerkev. Ob prihodu v cerkev je bil pozdrav nadSkofa:
Karel Remec, uCenec slovenske Sole v Chicagu:
“PrevzviSeni ljubljanski nadSkof in metropolit dr. Alojzij SuStar, dobrodošli na ameriških Brezjah. Učenci in učenke slovenske SlomSkove Sole pri Sv. Stefanu, v Chicagu Vas lepo pozdravimo in prosimo, da se nas in na5ih starSev spominjate v molitvah. Podpirajte Se naprej Baragovo zadevo. Poznamo božjega služabnika Friderika Barago in njegovo veliko misijonsko delo in želimo, da bi dosegel čast oltarja. Lepo se imejte tu med nami, kajti vsi smo ista slovenska družina.”
Margie Čepon iz Jolieta: “PrevzviSeni ljubljanski nadSkof in metropolit dr. Alojzij SuStar! Dobro-doSli pri Mariji Pomagaj v Le m on tu! Otroci slovenske Sole pri Sv. Jožefu v Jolietu smo Vam hvaležni za VaS obisk. Želimo Vam srečno pot po A-meriki. Molite za nas, da bomo ostali zvesti slovenskemu narodu in Cerkvi.” Kustos p. Atanazij Lovrenčič je v svojem pozdravu omenil ljubi jenske Škofe, ki so obiskali ameriSke Brezje. NadSkofa SuStar ja je pozdravil kot pastirja ljubljanske nadškofije. Želel mu je srečno pot in srečen povratek v Ljubljano. Spremljale ga bodo naSe
NadSkof se je zahvalil za sprejem in za prijazne besede. Pozdravil je vse vimenu slovenskih duhovnikov in ver-
Fo maši je pevski zbor „Slovenska pesem11 pod vodstvom p. Vende-lina Špcndova OFM zapel nekaj pesmi v veselje nadškofa in navzočih
Nadškof jc bil presenečen nad dobrim pevskim zborom.
Iz obrazov lahko razberete veselo razpoloženje navzočih.
Foto AM
nega slovenskega ljudstva. Nato je obrnil misli navzočih k obhajanju evharistije pred Marijino podobo. Združeni bomo z vsemi našimi rojaki doma in po svetu, posebno s tistimi, ki so v bližini, a se niso mogli udeležiti tega srečanja. Prosil je, naj jim navzoči ponesejo njegove pozdrave in najboljše Zelje, posebno družinam. Posebej se je spomnil starih in bolnikov, ki niso mogli priti v Lemont.
Nato se je zaCela sveta maša z izpraševanjem vesti in kesanjem.
Homilijo pa evangeliju je zašel z vero, da je Jezus med nami. V njegovem imenu smo zbrani okoli oltarja na ameriških Brezjah pri Mariji Pomagaj. Sledile so besede zahvale slovenskim frančiškanom za njihovo delo za slovenske naseljence in prav
tako šolskim sestram, ki so v lepem številu zastopale svojo redovno skupnost pri nadškofovi maši. Spomnil se je tudi sobratov, ki počivajo na samostanskem pokopališču; izrazil je hvaležnost tudi pokojnemu škofu Rožmanu za njegovo neumorno dušnopastirsko delo med slovenskimi naseljenci.
Omenil je slovenske škofe, ki so obiskovali ameriške Slovence - Jegliča, Rožmana, Pogačnika, Držečnika, Jenka in Leniča, ki vse pozdravlja.
Zahvalil se je ameriškim Slovencem za zvestobo v veri, za povezanost s slovenskim narodom, za molitve in za vso pomoč in posebno, da so v narodnem svetišču v VVashingtonu zgradili slovensko kapelo Marije Pomagaj.
Povedal je, da je prišel, da se udeleži obhajanja desetletnice Slovenske


m
Z nadškofom so se srečali (udi posamezniki. Vse fotografije razodevajo veselo razpoloženje. Zgoraj Marija in Andrej Remec, spodaj
Frančiška in Jože Rus.
Nadškof se zahvaljuje za veselo in prijazno srečanje
Foto Tone Gaber ml1 .
kapele ter Baragovega dne v Mar-quette-u. Baragov dan je bil tudi v Torontu in bo čez tri tedne v Šmartnem pri Kranju.
Na Baragov dan se spominjamo enega najveCjih Slovencev, enega naj-veCjih teZakov za evangelij, ki je ravno v tej deželi prinesel pričevanje vernosti slovenskega naroda, notranjega in kulturnega in verskega in človeSkega bogastva in to dajal tistim, ki so tega najbolj potrebovali. Upam, da bo Baragov dan v Marquette-u prekosil udeležbo, nas Slovence pa tudi brate in sestre v tej deželi Se tesneje
povezal in vse tiste, ki se zanimajo za Baraga in bi radi njegovo dediščino, njegovo oznanjevanje uresničili v svojem življenju in se res z življenjem prizadevali tako, da bi res pred vesoljno Cerkvijo dobili svetnika, pričevalca in priproSnjika pri Bogu.
Tako naSe srečanje je zares globoko doživetje iz teh razlogov: najprej, ker smo v doživljanju božje navzoč -nosti zbrani okrog oltarja; verujemo, da je takrat, ko se zberemo okrog oltarja, zares Kristus, na S OdreSenik, pravi Bog in pravi človek, med nami kot hrana za naSe življenje, kot naSa
Frančiška Martinčič s hčerko Aliče (zgoraj) sta veseli osebnega srečanja z nadškofom. Spodaj: Anton st. in Ana Gaber v prijaznem
razgovoru z nadškofom.

'S iki

.:; ,JS:

frniin, r
P. Fortunat OFM v razgovoru z nadškofom
Foto Tone Gaber ml.
pot in naša resnica in naše življenje in da nam daje novih moči, da ostane med nami, v naših družinah, v naših srcih in v vsem našem življenju. Zato vas prosim, bratje in sestre, ostanite zvesti temu Bogu, ki živi med nami. Ostali ste mu zvesti v hudih preizkušnjah v stari domovini, tako kot ste sprejeli to izročilo, dediščino od svojih staršev, vzgojiteljev in učiteljev in ste jo ponesli sem ter jo skušate izročiti svojim sinovom in hčeram. V trdni povezanosti z Bogom in med seboj, v zavesti, da Bog živi med nami in da mi živimo v njem in da hočemo- ostati zvesti Bogu, Kristusu in njegovi Cerkvi, in to doživljamo in odkrivamo pri oltarju, kjer je bogastvo, kjer nam božja beseda odkriva bogastvo, smisel življenja, edino resnico, ki nas osvobodi, edino resnico, ki nam je luč v življenju in ki nam daje moči, da vztrajamo v tej resnici, četudi prihajaj o različni drugi
učitelji, ki nam hočejo vsiliti druga mnenja. Ostanite zvesti resnici, ki jo uči božja beseda, ostanite zvesti božji besedi, naj božja beseda živi v vas in v vaših družinah in, če mogoče, tudi v slovenskem jeziku. Božja beseda v slovenskem jeziku je nekaj posebnega. Vi vsi veste, da daleč od domovine ni lahko ohraniti slovenski jezik. Božja beseda v slovenski govorici je nekaj takega, kar sega v globino srca. To je beseda življenja, beseda resnice, predvsem pa beseda ljubezni. To doživljamo ob oltarju kot ena družina, združeni v slovenskem občestvu. To nas povezuje. Mislimo na vas, molimo za vas, veseli smo vsakega vašega uspeha, vašega pričenja za evangelij. Podpirajte nas s svojimi molitvami, s svojim zanimanjem, z bratskimi vezmi.
Kdor je šel po svetu, ve, kaj je dober človek, ki hoče biti prijatelj. Bodimo taki dobri ljudje, ki drug
rnKmmmmm




Dr. Franc ml. in N audi Puc (zgoraj) in Anton ml. in Nežka Gaber v razgovoru z nadškofom.
Foto Tone Gaber ml.
drugemu pomagamo, se med seboj podpiramo duhovno in materialno, da dajemo iz svojega notranjega bogastva, da živimo dediščino, ki smo jo prejeli v stari domovini, ki jo ohranjamo in ohraniti hočemo.
Že večkrat ste priSli v Lemont k Mariji Pomagaj. In Marija vas je vedno sprejela kot mati in vas povezovala med seboj in vas povezuje tudi sedaj. Spominjamo senaSih božjih poti in Marija Pomagaj je med nami. In jo prosimo, naj ostane naSa mati, naj nas podpira, naj nas spremlja in naj nam da tisto zvestobo, ki jo daje Bog in tiste ljubezni, ki nas povezuje med seboj.
* * *
To je vsebina nadgkofove homilije. V njej so ohranjene misli in spodbude, ki jih vedno potrebujemo. V njej smo dobili zagotovilo, da hodimo po pravi poti, ko hočemo ohranjati tradicije, ki jih je Baraga prinesel v to deželo. To je dediSčina, ki jo lahko samo z življenjem ohranjamo za pozne rodo-
ve. Nadškofova pridiga je bila preprosta, globoka in iskrena in je vsem segla globoko v srce.
Pred dhodom v Ameriko je nadSkof poudaril, da je obisk kanadskih in ameriSkih Slovencev popolnoma duS-pastirskega značaja. Zato je tudi naSe opisovanje srečanj istega značaja. Radi bi ohranjali doživetje, ki nam jih prineslo to srečanje, a ni mogoče. Vendar nas bo spomin na te ure utrjeval v volji, živeti slovensko dediSčino.
Po maSi je imel pevski zbor vajo za Marquette, vendar so pevci in pevke priSli v Romarski dom, kjer je bilo domače in prisrčno srečanje z nadškofom. Vsi so bilo zelo veseli in zaupna domačnost, ki je prevladovala med vsemi, je presegla vsa pričakovanja . H temu se je pridružilo Se petje “Slovenske pesmi”, ki je veselo presenetilo tudi nadSkofa, ki ni pričakoval tako dobrega zbora v naSi okolici. Razpoloženje, ki je vladalo v Romarskem domu ob tem srečanju potrdijo tiskane fotografije.
Nadškof Alojzij Šuštar ob grobu škofa Friderika Barage
V MARQUETTE-U - BARAGOV DAN 1981
Slovenska maša v katedrali sv. Petra v soboto 5. septembra 1981. Z nadškofom Šuštarjen je somaševalo 5 škofov (nadškofov).Imena so objavljena na strani 30.
SreCanje ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja v katedrali sv. Petra v Marquette-u s Slovenci je bilo najpomembnejše od vseh sreCanj. Bilo je v soboto zveCer ob sedmi uri. Razlogi so naslednji:
Slovenci iz Kanade in raznih krajev ZDA so dobesedno napolnili katedralo, ki ima 600 sedežev. Nekateri so bili iz krajev, kjer nikoli nimajo službe božje v slovenščini. PriSli so, da se sreCajo z vrhovnim pastirjem slovenske Cerkve, ki uživa ugled med Slovenci in mnogimi drugimi Sirom sveta.
NadSkof je maSeval v slovenSCini. Z njim so somaSevali naslednji Škofi:
Most Rev. Mark F. Smitt, Škof v Marquette-u;
Hi s Eminenence James A. Hickey, nadSkof v Washingtonu, D. C.;
Most Rev. Charles A. Salatka, nadSkof v Oklahoma City;
Most Rev. Rembert G. VVeakland, nadSkof v Milvvaukee;
Most Rev. Aloysius J. Wycislo, nadSkof v Gre en Bay-ju.
Med slovenskimi duhovniki šobili ti somaSevalci:
Rev. Msgr. Mathias Butala, Rev. Msgr. Frank Scheringer, Rev. Msgr. Louis Baznik in C. g.: JoSt Martelanc, Franc Kosem, p. Atanazij LovrenCiC, p. Lavvrence Grom, p. Tadej Trpin (zadnji tri frančiškani),George Kuzma, Victor Tomc, Jožef PerCiC, Karel Ceglar SDB, Franc Slobodnik SDB, Jožef Cvelbar, Ron Škufca (Marquette). David Stalzer.
(Možno je, da sem koga zgreSil.)
Pridiga nadSkofa Šuštarja je bila homilija, kar pomeni, da je z mislimi božje besede 23. navadne nedelje združil s spominom na Baraga, njegovim misijonskim delom in zgledom
njegovega svetniškega življenja. Nekaj misli je posvetil lOOletnici katedrale sv. Petra.
NadSkof se prizadeva za znastveno izdajo Baragovih del.
Vsaka njegova homilija je enako zgrajena.
Ob tej priliki je bila v katedrali sv. Petra prviC pontifikalna maSa v slovenskem jeziku. V kripti katedrale poCivajo prvi tri marquettski Škofi, ki so bili Slovenci. Pontifikalna maSa v slovenskem jeziku na tem svetem kraju ima svoj pomen. NadSkof Šuštar je pogosto zelo poudarjal zvestobo slovenskemu jeziku in slovenski tradiciji, to je dediSCini, ki jo ohranjamo tako, da jo živimo. S tem je nehote osvetlil ugotovitev pokojnega Škofa Rauscha, da je Baraga prinesel iz rodne Kranjske v Ameriko dragocene slovenske dediSCine. Dal je spodbudo za gojitev slovenskega na Cina družinskega življenja. So gotove navade, ki jih je treba ohranjevati tudi v novi domovini in v sodobni družbi. Med te navade spada družinska molitev, zbiranje okoli mize za okrepCilo in razgovor, ki utrjuje medsebojne vezi. Ohranjevanje navad in družinskih obredov v doloCenih cerkvenih letnih Časih in praznikih...
Omeniti je treba tudi sodelovanje pevskega zbora “Slovenska pesem”. Pri pontifikalni maSi v soboto zveCer je zbor pel slovenske cerkvene pesmi in Marijine pesmi. Mnogi so ga prvikrat slišali in prvikrat so lahko skupno z zborom peli, kar pri slovenskem petju ustvarja razpoloženje, ki se vtisne globoko v spomin. P. Vendelin ob takih prilikah vedno upošteva cerkveno obCestvo in zna nuditi z izbiranjem pesmi hrano za Čustveno razpoloženje, ki je skladno z obhaja-
P. Tadej Trpin OFM bere berilo med slovensko pontifikaln o mašo
„Hvaljen Bog, Gospod vesolja. Po tvoji dobroti smo prejeli to vino, tebi ga prinašamo: sad trte in dela človeških rok, naj nam postane
duhovna pijača,“
Nadškofov spremljevalec č. g. Jošt Martelanc med oznanilom po maši
Počastitev oltarja s kadilom
v prvem delu evharističnega bogoslužja Foto Tone Gaber ml.
njem določene slovesnosti. V Mar-quette-u je bilo ob obhajanju stoletnice katedrale in Baragovega dne sreCanje Slovencev ob navzočnosti najvišjega pastirja slovenske Cerkve. “Slovenska pesem” je v Lemontu in v Mar-quette-u dobro izpeljala svojo vlogo. To je bilo posebno vidno v Lemontu med prijateljskem srečanjem v Romarskem domu. Je pa to od pevcev in pevk zahtevalo precej napora, ki so ga radi doprinesli, saj ima njihov zbor namen ohranjati slovensko dediščino in gojiti slovensko kulturo.
V nedeljo se je slovenski zbor po-
vezal z domačim zborom in s tem pokazal svojo sposobnost. Petje so spre mlaj le orgle in v nekaterih delih so se pridružile trobentez pozavne in bobni, kar je ustvarilo slovesno razpoloženje, ki je prevzelo celotno cerkveno občestvo in vplivalo na popolno tišino v trenutkih, ko jo sveto bogoslužje zahteva.
V cerkvi je zavladala popolna tihota, ko se je s kora oglasila v začetku evharističnega bogoslužja (po prinašanju darov) Sattnerjeva “Marija kako si lepa”. P. Vendelin je zbral to pesem, ker je vedel, da bo za to priliko do-
segla svoj uCinek in ustvarila marijansko razpoloženje ob melodičnem ponavljanju besede ‘Marija’.
* * *
Nedeljska pontifikalna maSaje bila dobro pripravljena. Vse dni je deževalo, v nedeljo dopoldan je bilo Se vedno oblačno, popoldan pa je posijalo sonce, kar je tudi vplivalo na razpoloženje primerno za tako slovesnost.
Glavni maSnik je bil Most Rev. Ed-mund C. Szoka, nadSkod v Detroitu. Navzoč je bil John kardinal Dearden, upokojen detroitski nadSkof. SomaSe-valo je 25 Škofov, med njimi nadSkof 5uStar; somaSevalo je tudi kakih 60 duhovnikov.
Homilijo je imel kardinal Dearden. Imam besedilo in upam, da jo bom lahko kmalu objavil v slovenskem
prevodu.
Ostale točke pontifikalne maSe so prikazane v tiskanih fotografijah.
Prav tako tudi program med banketom.
Letno priznanje je dobil p. Fortunat Zorman OEM. Na plaketi, ki sem jo dobil, so te besede:
“For his continuous and varied efforts in behalf of the canonization of bishop Frederic Baraga The Bishop Baraga Association proclaims Father Fortunat Zorman, O. F. M. man of the year 1981”.
Letos je Baragova zveza tudu podelila podobno priznanje ženi, ki pospe-Suje delo za Baragovo zadevo. Dobila ga je Miss Agnes B. Rufus, direktorica za pospeSevanje Baragove zadeve in tajnica Baragove zveze.
Glavni mašnik pri pontifikalni maši 6. septembra 1981 je bil Most Rev. Edmund C. Szoka, nadškof v Detroitu. Z njim je somaševalo 25 škofov in okoli 60 duhovnikov.
Foto AM
Pogled s kora med pontifikalno mašo v nedeljo 6. septembra
Narodne naše med pontifikalno1 mašo
Mrs. James Jeske (na desni) herc prvo berilo, Miss Agnes Ruius (na levi) bere drugo berilo.
Rfi
Njegova Eminenca John kardinal Dearden med homilijo na BD 1981
Narodne noše med pontifikalno mašo ob stoletnici katedrale sv. Petra v Marquette-u na Baragov dan 1981
Foto Tone Gaber ml.
Zgoraj: P. Vendelin Špendov OFM dirigira petje med slovensko pontifikalno mašo v katedrali sv. Petra 5. septembra 1981. Spodaj: Helena Rozman spremlja petje „ Slo venske pesmi" na klavir med kosilom na Baragov dan 1981
Prcvzv. nadškof James A. Hickey in prcvzv. nadškof Alojzij Šuštar med letnim sestankom BZ
Msgr. Louis Baznik, duhovni voditelj KSKJ, izroča dar KSKJ za BZ
Foto AM
GOVOR NADŠKOFA ALOJZIJA ŠUŠTARJA NA BARAGOVEM DNEVU 1981
Na letnem sestanku Baragove zveze, ki je bil v „TJic Great Lakes Rooms of Northern University“, je govoril ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.
Nj egov govor objavljamo v slovenskem prevodu.
Vaša Eminenca Janez kardinal Dearden, prevzvišeni Mark Schmitt, naslednik škofa Barage, prevzvišeni nadškofi in škofi, prečastiti monsinjori, častiti duhovniki, dragi bratje in sestre v Kristusu.
Lahko si predstavljate moja čustva in hvaležnost Bogu, da mi je omogočil biti z vami tu v Marquette-u ob obhajanju letošnjega Baragovega dne v spomin škofa Ireneja Friderika Barage, svetniškega prvega škofa te škofije.
Res je, sedaj sem prvikrat stopil na to blagoslovljeno zemljo Amerike in le eno leto po mojem škofovskem posvečenju mi je že bila dana možnost, moliti ob grobu škofa Barage v kripti vaše lepo obnovljene katedrale.
Bilo je v resnici globoko čustveno doživetje, zakaj škof Baraga in jaz sva bila rojena v isti župniji. Njegova in moja rojstna hiša nista daleč narazen in oba sva bila krščena pri istem krstnem kamnu v Dobrniču, naši farni cerkvi.
Bil je tudi vir velikega veselja zame, pokloniti se spominu tega velikega sofarana pri njegovem grobu v tej deželi, ki je bila priča njegove apostolske gorečnosti; predstavil sem mu naš veliki načrt duhovne obnove v njegovi rojstni deželi. V svoji molitvi sem ga prosil, naj bo naš priprošnjik pri vsemogočnemu Bogu za to delo pokoncilske obnove slovenskega ljudstva, ki ga je tako zelo ljubil; čeprav je bil globoko zapleten v misijonsko delo med Indijanci, je vendar dobil čas za pisanje knjig v slovenskem jeziku za duhovno
dobrobit ljudstva v svoji rojstni domovini. To je vrSil ne le zato, ker se je zavedal univerzalnosti Cerkve, marveC je tuai doživljal in Živel to vesoljno bratstvo, po katerem so bili njegovi Slovenci v Evropi in njegovi Indijanci v Ameriki bratje in sestre in bil je duhovnik prav za vse te. Kar je tedaj zaCel, je globoko ukoreninjeno v bratstvu in - kot lahko vidite - raste globlje leto za letom.
Brez obotavljanja je Škof Baraga lahko rekel z apostolom: “Vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj reSil” (1 Kor 9, 22). Prizadeval se je, da bi bil “vsem vse”: izobražen, kot do bili njegovi slovenski bratje, in neiz-bražen, kot so bili njegovi indijanski bratje. Tem zadnjim je hotel prinesti blagoslov kulture in ni se izogibal napora, da bi dosegel ta cilj. Njegovi življenjepisi so polni ganljivih prizorov, kako se je prizadeval in.tudi trpel, da bi oskrbel knjige za svoje ljube Indijance. V tem prizadevanju ga lahko na gotov na C in primerjamo sv. Cirilu in Metodu, ki sta vrSila isto tisoC let preje za Slovane. Čeprav sta bila zelo izobražena Grka, nista hotela prinesti Slovanom helenistične kulture, marveC sta iskala trdne duhovne vrednote teh ljudstev in v te korenine sta vsadila krSCansko vero. Baraga je delal isto. Bil je visoko izobražen in tudi on ni hotel prinesti slovenske kulture svojim Indijancem, marveC je iskal resniCne duhovne vrednote Indijancev, da vsadi v te vrednote vero v Jezusa Kristusa. Njegova knjiga “Zgodovina, znaCaj, nravi in Šege severnoameriških Indijancev” (History, Character, Moral Values and Customs of North AmericanIndians), ki jo je napisal v sldvenskem jeziku le Sest let po svojem prihodu med Indijance v severnem Michiganu, to dokazuje.
A njegova želja “biti vsem vse” ga dela tudi Čudovito sodobnega Človeka: Človeka, ki stoji na strani zatiranega ljudstva. Z ogorčenostjo- se je boril proti nepoštenemu postopanju in krivicam, ki so bile prizadete njegovim ljubim Indijancem od brezvestnih trgovcev in naseljencev in tudi od vladnih zastopnikov. Ni skrbel samo za krSCanske Indijance, marveC se je boril za pravice vseh, kristjanov in poganov. Ali ne bi lahko danes oni, katerih civilne pravice Se niso popolno priznane, videli v njem velikega in svetniSkega zagovornika za svojo zadevo ? Ali ne bi mogli imeti v njem priproSnjika, svetnika, ki bi razumel njihove boleCine in bridkosti, njihove pogosto obupne pogoje in bi bil njihov s rednik pri vsemogoCnem Bogu? Ali ne bi bilo primerno, da bi vsi zatirani Sirom sveta mogli moliti: sveti Friderik Baraga, zaSCitnik pravic zatiranih, prosi za nas !
In to je, moji dragi bratje in sestre, konCni cilj za katerega moramo delati. Veliko je bilo narejenega, a Se mnogo je treba narediti. S svoje strani obnavljam obljubo, ki sem jo dal po svojem zastopniku na lanskem Baragovem dnevu v Jolietu, da bom naredil vse, kar lahko naredim za uspeSen zakljuCek postopka za beatifikacijo. Združimo svoje moCi, da bo Cas skrajSan in bomo lahko ob koncu tega tisoCletja dali ne le Baragovo podobo na oltar, marveC bomo tudi z veliko radostjo in CeSCenjem odkrili njegov blesteC zgled svetniSkega življenja vsem Amerikancem in Slovencem in vsem ljudstvom vesoljne Cerkve.
Dr. Ludvik in Corinne Leskovar v katedrali sv. Petra
Foto AM
Direktor Baragove zveze sprejme dar za Baragovo zadevo od glavne predsednice SŽZ Mary Muller
Foto Tone Gaber ml.
Baragova zveza je imenovala za „Man of the year 1981“ p. Fortunata Zormana OEM. Marquettskii škof Mark Smitt mu izroča plaketo.
Miss Agnes Rufus je prejela priznanje Baragove zveze za svoje
uspešno delo za Baragovo zadevo. Letos je bilo prvikrat podeljeno
tako priznanje ženski. _	_	_ ,	,
Foto Tone Gaber ml.
ŽIVLJENJE IN DELO NADŠKOFA ŠUŠTARJA PRED ŠKOFOVSKIM POSVEČENJEM
DOM IN ŠOLANJE
Ko je papež Janez Pavel II. 26. feb. 1980 imenoval msgr. dr. Alojzija ŠuStarja za ljubljanskega nadSkofa in metropolita, je Škof Stanislav Lenič v “Družini” (9. marca 1980) predstavil novega nadSkofa s kratkim življenj e-pismo, katerega tu objavljamo:
Dr. Lojze šuStar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem očetu Alojziju in materi Mariji, rojeni Kukenberger, kot prvi izmed desetih otrok. Vas Grmada je takrat Se pripadala župniji Dobrnič, kasneje je bila prefarana v Trebnje, kamor je mnogo bliže. Zato je bil novi nadSkof krSCen v Dobrniču pri istem krstnem kamnu kakor 123 let pred njim na S svetniSki kandidat in misijonski Škof Friderik Baraga, SuStarjeva družina je bila trdna in verna kmečka družina. Veliko spoštovanje in ljubezen goji novi Škof do svoje matere, ki je stara že 85 let in Se veliko premoli za svoje. Pravi, da je povsem srečna le takrat, kadar se ob njej zberejo vsi otroci. Mati je novemu nadSkofu od prvih dni živela evangelij in mu pridigala veliko bolj z zgledom kakor z besedo. Tako mu je posredovala globoko versko prepričanje za vse Življenje. Ko je novi Škof v Trebnjem dovrSil pet razredov ljudske Sole, so ga star Si zaradi izredne nadarjenosti in pridnosti poslali v Škofove zavode v Šentvid nad Ljubljano. Tam se je vseh osem let odlikoval med svojimi soSolci in leta 1940 naredil z odliko maturo na tej klasični gimnaziji, še isto leto je vstopil v ljubljansko bogoslovno semeniSče in je na teoloSki
fakulteti opravil prvi letnik filozofskih Študij.
Jeseni leta 1941 ga je ljubljanski Škof poslal v Rim v znani zavod Ger-manik, kjer je na Gregorijani dokončal filozofske in teoloSke Študije. Dne 27. oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen za duhovnika in na praznik Vseh svetih opravil tam tudi novo maSo.
ŠVICA - DRUGA DOMOVINA
Ko je leta 1949 dokončal Študije v Rimu, se ga je lotila huda bolezen na pljučih. Prijatelji in dobrotniki so mu pomagali, da je odSel na zdravljenje v Švico. Tam je prestal hude operacije in bil dolgo med življenjem in smrtjo. To je bila posebna življenjksa Sola, ki ga je obogatila. Najbrž ima od takrat velik smisel za diakoni ja, strežbo potrebnim, saj je sam občutil pomoč dobrih ljudi, ki so mu stali ob strani in mu pomagali, škof v starodavnem Churu ga je sprejel v službo in ga najprej nastavil za kaplana v znanem letoviSkem kraju St. Moritz (1949 -1951). Zatem je dobil mesto profesorja filozofije in verouka na liceju Maria Hilf v Schwyzu (1951 . 1963). Ko je zaslovel zaradi bistrine v učenju in pisanju, so ga povabili v Chur, kjer je jeseni 1963 začel bogoslovcem predavati moralno bogoslovje. Vmes je bil tri leta(1965 - 1968) tudi ravnatelj semeniSča. Leta 1968 je postal rektor nove Visoke bogoslovne Sole v Churu. Tega leta ga je Škof Johannes Vonde-rach imenoval za Škofovega vikarja. V tem času je mnogo predaval na bo-slovnih tečajih za laike v Zurichu in Baslu, in Se na raznih bogoslovnih
teCajih po Švici, Nemčiji, Avstriji, italiji in Franciji.
Ob vsem tem je opravljal Se druge službe. Bil je referent za tisk pri Švicarski Škofovski konferenci, predsednik uredniškega odbora tednika Kirchenzeitubg, Več let je bil tudi predsednik tako imenovane meSane komisije, ki je urejevala razmerja med Škofi in duhovniki. Znano je, da je bil duSa najprej sinode v Churu, nato pa Se skupne Švicarske sinode 1972.
Od leta 1971 do 1976 je opravljal pomembno službo stalnega tajnika Sveta evropskih Škofovskih konferenc (CCEE). Radi bi ga bili ge in Se obdržali v tej službi. Ostal je član tajništva. Kot tajnik CCEE je organiziral simpozij evropskih Škofov v Churu. Je tudi član mnogih evropskih teoloSkih in filozofskih združenj.
Ves ta čas je veliko pisal. Izdal je več knjig, predvsem z moralnega področja. NeSteto je njegovih člankov po raznih revijah. V Švici so ga dobro poznali tudi necerkveni krogi, saj so ga povabili za revizijo Švicarskega kazenskega zakonika.
DOMOVINA KLIČE
Čeprav je dr. SuStar v Švici pognal tako globoke korenine in so ga Švicarji imeli za svojega, saj so mu nekateri kar rekli “Der zweite Bischop von Chur”, je vendarle ostal z vsem srcem in z vso duSo Slovenec. Švicarski Slovenci bi znali povedati, kako je z njimi vedno vzdrževal žive stike in jim vsestransko moralno in gmotno pomagal. Kakor hitro mu je bilo mogoče, je rad zahajal domov v Slovenijo, posebno na obisk k svoji materi. Z rajnim ljubljanskim nadškofom Antonom Vovkom sta se že
dogovarjala za vrnitev domov. Žal takrat to ni vilo mogoče. Škof Vonde-rach ga je na vsak način hotel Se imeti v Škofiji. Preprosil j e nato nadSkofa Pogačnika, da mu je dovolil inkardi-nacijo v chursko Škofijo.
Leta 1976 smo ga spet začeli vabiti domov. Vedno je rekel, da je pripravljen priti, če je to v resnici božja volja. Spet je bil vpisan v seznam duhovnikov ljubljanske nadškofije in prve dni januarja 1977 se je za stalno vrnil domov. Bil je te vrnitve resnično vesel. Sam je rekel, da se je v Švici kljub vsej naklonjenosti le čutil tujca, ker je domovina samo ena. Ljubljanski nadSkof Pogačnik ga je januarja 1977 imenoval za stolnega kanonika in arhidiakona in nato so deževale Se druge službe. Postal je referent slovenskih Škofov pri Zvezi slovenskih viSjih predstojnikov in predstojnic, teoloSka fakulteta ga je takoj povabila kot rednega profesorja-gosta in je predaval izbrana vpraSanja iz moralne teologije. Prevzel je koordinacijo verskega tiska in jo uspeS-no vodil. Veliko truda je posvetil pastoralnim svetom po naSih župnijah, pomagal je ustanoviti komisijo za diakonijo pri pastoralnem svetu in Se bi lahko naštevali. Ves čas je veliko pisal v vse naSe revije in časopise, Se več predaval po raznih teCajih. Za Mohorjevo družbo je letos napisal knjigo o prenovi v Cerkvi po svetu...
Bil je iskan voditelj duhovnih vaj za različne stanove. Njegove duhovne vaje in njegove pridige so izrazito biblične. Dobro poznanje svetega pisma daje posebno moč njegovim besedam.
NadSkof mu je takoj izposloval iz Rima dovoljenje za izrednega birmo-valca. To službo je dolga leta oprav-
ljal že v Švici. Tako je v treh letih obiskal že veliko na S ih župnij in se srečaval z naSimi duhovniki in verniki.
čeprav več ni v Švici, ga od zunaj 5e vedno vabijo kot predavatelja na simpozije in tečaje.
še zdaleč nisem mogel zajeti v kratkem opisu osebnosti in delovanja naSega novega nadSkofa. Že iz povedanega pa si lahko ustvarimo prepri-čenja, da nas ima Bog resnično rad, ker nam ga je dal in obdaril s tako velikimi talenti, še bolj pa nas ima rad, ker nam ga je vrnil in ga postavil na najviSje mesto v Cerkvi na Sloven-nijo.
32. REDNI VODITELJ ŠKOFIJE NadSkof dr. Alojzij šuStar je 32. redni Škof ljubljanske Škofije, odkar
jo je ustanovil papež Pij II. V zgodovini je bila ta Škofija že enkrat za kraj So dobo nadškofija (pod cesarjem Jožefom II.). Če upoštevamo, da je bil takratni Škof Mihael Brigido prvi nadSkof, je dr. ŠuStar za nadškofom Antonom Vovkom in dr. Jožefom Pogačnikom četrti ljubljanski nadSkof.
Ljubljanska Škofija je v temeljih spremenila značaj in področje svojega delovanja v času jožefinskih reform ob koncu 18. in 19. stoletja. Takrat je zajela vse ozemlje kranjske dežele. V nadškofijo jo je povzdignil papež Janez XXIII. leta 1961. Papež Pavel VI. pa je leta 1968 ustanovil za Slovenijo posebno “ljubljansko” cerkveno pokrajino, ki obsega poleg ljubljanske tudi mariborsko in koprsko Škofijo. Kot metropolit jo vodi vsakokratni ljubljanski nadSkof.
Ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju se zahvalimo za njegov obisk. To je zahvala v imenu mnogih, ki smo ob njegovih besedah doživljali gorečnost dobrega pastirja in toplino slovenske vernosti. Potrdil nas je v veri, da bomo zvesti Kristusu in njegovi Cerkvi, ako bomo ostali zvesti slovenskemu narodu. Baraga, ki se je svojim Indijancem tako približal, da je „vse vsem postal,” je do konca svojega življenja ljubil svoj slovenski narod. Prav od preprostega vernega ljudstva se je naučil, da je najbolj gotova pot do Boga pot, ki jo je materinska ljubezen začrtala v nas. Ta pot je trdna, ker je zgrajena na stoletnih skušnjah slovenske preteklosti. Naši predniki ki so hodili po njej, so vtisnili v slovensko dušo značilnosti, ki so nam drage, ker so del našega narodnega življenja. Kot urednik verskega mesečnika sem še prav posebno hvaležen nadškofu za vse njegove homilijc, posebno pa za tisto, ki jo je imel v Lemontu 3. septembra, ker sem v njej dobil gotovost, da zvestoba tradiciji in slovenski duhovni dediščini, ki so ji slovenski misijonarji dali globino vesoljnosti, daje trdnost v današnji negotovosti. Zahvala Bogu in Mariji za to srečanje!
V spomin pokojnemu škofu J. Rauschu
Dne 18. maja 1981 je v Phoenix, Arizona, nenadoma umrl tamkajSnji Škof James S. Rausch, star 52 let. Njegova mati je bila iz družine Omanov, ki so se proti koncu prejSnjega stoletja preselili iz Slovenije v ZDA; bili so v daljnem sorodstvu s pesnikom Francetom PreSernom. Rodil se je 4. septembra 1928 v kraju Albany, Minnesota, diplomiral je na St. John University in je bil posvečen v duhovnika 2. junija 1956. Nekaj let je deloval v domači Škofiji St. Claud, ki jo je vodil od leta 1897 do 1914 Jakob Trobec, doma iz Loga pri Polhovem Gradcu. Leta 1970 je bil poklican v tajniStvo Škofovskih konferenc ZDA. 1972 je bil imenovan za generalnega tajnika teh konferenc in je bil imenovan 5. marca 1973 za naslovnega Škofa Summe ter pomožnega Škofa domače Škofije St. Claud. Štiri leta pozneje je bil imenovan za rednega Škofa Škofije Phoenix.
AmeriSki Slovenci se spominjamo pokojnega Škofa Rauscha kot pridigarja na Baragovem dnevu 29. avgusta 1976. Tedaj je marquettska Škofija obenem obhajala dvestoletnico ZDA. To je bilo leto, ko so bile dediSčine narodov, ki sestavljajo ameriSki narod, sprejete za ameriSko dediSčino. Pridiga Škofa Rauscha je naredila na Slovence močan vtis. V slovenskem prevodu je bila objavljena v A ve Maria, februar 1977, strani 37 do 40. Iz te pridige objavljamo stavke, ki se nanaSajo na slovensko ameriSko dediSčino:
“... Začenjamo to obhajanje z vrsto osebne ganjenosti, zakaj ko Se nisem bil dvanajst let star, me je veliki stric, monsignor Janez Oman, iz Clevelanda, prvikrat navduSeval za kanonizacijo Škofa Friderika Barage. Sedaj, kakih trideset let pozneje, se moramo znova posvetiti tej molitvi, da bo Škof Baraga nekega dne res povzdignjen na oltar. Spominjam se tudi svojega slovenskega ozadja, ko sem posluSal lep slovenski zbor, ki je bogoslužju doprinaSal toliko lepote...
... Ko prihajam na obisk v ta poseben del Amerike, ne morem biti brez ganotja zaradi velikih imen, ki prihajajo iz pretekle zgodovine tukaj Sn j e Cerkve. ... Ni mi treba ponavljati imen, ki so vam znana - o tem sem gotov - imen misijonarjev, ki so premagovali sleherno oviro, pred katero so bili neizogibno postavljeni ob začetku srednjega področja Amerike. Eno ime pa mora biti posebno v časti med nami, zakaj zapustilo je pečat genija, gorečnosti, svetosti v srcih ljudi in v deželi, ki jo je ljubil. Škof Friderik Baraga ni tako poznan kot druge osebnosti zgodnje Cerkve,... da on po pravici zasluži naSo največjo čast in prosimo Boga, da bo prejel najviSjo čast Cerkve. Njegovo življenje je življenje čudovite žrtve, ki ga je privedlo iz dunajskih ulic v ameriSko divljino in v življenje neutrudljivih sil, ki so ga nosile peS in v kanuju med indijanska ljudstva, ki so bila tu prva naseljena; življenje nadarjenosti in genija, ki je lahko dal indijanski jezik v slovar, v katekizem in v molitveno knjigo; in končno življenje duhovne veličine, ki je prižgala temne gozdove Michigana z razSirja-
Pok. škof James S. Rausch
jočim ognjem vere. PriSel je sem, po besedah Henry-a Fehren-a, ‘ne da bi ubijal ali plenil ali usužnjeval..., marveč da bi dal ljudstvu novo življenje, jih obogatil z božjimi blagoslovi, jih osvobodil praznoverja in jim dal svobodo božjih otrok’.
Danes se ga spominjamo s posebno radostjo, ker v letoSnjem letu obhajamo začetke naSe dežele in ustanovitev te republike... A tu na Gornjem polotoku so Še bolj zgodnji začetki in Se bolj vredni, da se jih spomnimo, pa tudi poznejSi dogodki v gradnji Cerkve v Ameriki; tudi tem moramo posvečati svojo pozornost. Zelo redni od naSih prednikov so bili v prvih trinajstih kolonijah, a naSi očetje po krvi in veri so gradili ta del Amerike. Bili smo tu!
S posebno toplino se spominjam danes Škofa Barage, zakaj med mnogimi misijonarji iz Francije, Nemčije, Španije in Irske je on na edinstven način Prinesel v Ameriko dragocene slovenske dediščine iz svoje fodnje Kranjske. Kot mnogi izmed vas sem tudi jaz del te tradicije;po-zdravljam ga z osebnim ponosom kot enega izmed arhitektov tako vere kot svobode v Ameriki. Pozdravljam ga predvsem za njegovo značilnost - njegovo svetost življenja - svetost moža, ki je dal svoje življenje za božje ljudstvo.”
Friderik Baraga se je razlikoval od drugih misijonarjev, ki so prihajali iz
Francije, Španije, Nemčije in Irske. Ni deloval kot zastopnik kolonialne sile; v svojem misijonskem delovanju je nadaljeval gorečnost, ki ga je vodila v du3-nempastirstvu v domovini. Tam je spoznal trdnost vernosti, s katero je bilo prežeto mišljenje in ravnanje preprostega ljudstva. To so bile tradicije, ki so nastajale in se razvijale tekom stoletij. V nje je bila vtisnjena trdota in tudi krutost položajev in dogodkov preteklih stoletij. Tradicija ali izročilo je prehajalo iz roda v rod in krSčanski vernosti dalo slovenske značaje. Slovenska vernost je bila znana že v 12. stoletju, da je celo nemSki zgodovinar Helmold, ki je živel v daljni Prusiji, zapisal: “Karantanci (Slovenci), sosedje Bavarcev, so zelo pobožni ljudje. Ni ga naroda, ki bi bil tako vdan Bogu in svojim duhovnikom, kakor je ta” (J. Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, stran 157). Baragovo delo za slovensko ljudstvo je bilo odgovor na njihovo vernost, kar pomeni v prvi vrsti upoštevanje njihovih verskih potreb, zunanjih izrazov njihove vernosti in pobožnosti. Prisluhnil je njihovemu verskemu miSljenju in čustvovanju.
V slovensko vernost sta se najbolj vtisnili dve skrivnosti iz evangelija: Marijino božje materinstvo in Marija spremlja svojega Sina na križevem potu in Marija stoji na Kalvariji pod križem. Oboje je vtisnilo tudi svoje znake v podobo slovenske matere v književnosti. Slovenske matere so poznale Marijino ljubečo skrb za svojega otroka posebno, ko so same tretepate za svoje otroke v času turSkih roparskih pohodov; takrat so pogostokrat zgubile otroke, ki so bili odpeljani v sužnost ali pa nečloveško pomorjeni vpričo svojih mater. Razumljivo je, da so v takih in podobnih dogodkih premišljevali Kristusovo trpljenje ter bolečine žalostne Matere božje. Baraga je zelo ustregel ljudstvu, ko je v farni, cerkvi v Metliki slovesno vpostavil križev pot. Ljudstvo mu je postalo zaradi tega vdano in hvaležno. Blagoslov križevega pota je naredil na Barago globok vtis. Ob tej pobožnosti se je njegova notranjost srečala in doživela pobožnost vernega ljudstva do Gospodovega in Marijinega trpljenja.
Poznati moramo razmere za časa Baragovega delovanja, da v njem zasledimo vpliv tradicije na način njegovega duSnopastirskega dela in misijonarjenja. Baraga jih je sprejemal, ko se je bližal slovenskemu ljudstvu v svojem delu. Stiske in potrebe ljudstva, njihova lakota po božji besedi in sv. obhajilu so bile zanj glas božji, ki ga je klical k posebnemu načinu dela, v katerem se je dvignil nad povprečnost svojih duhovniških sobratov. Svoje poklicno delo je znal prilagoditi potrebam časa, a ne tako, da bi se uklonil duhu časa in javnega mnenja. Kot duhovnik je imel poseben čut, da je spoznal, kaj ljudstvo, ki je bilo sredi janzenizma, upravičeno pričakuje od duhovnika. To je vidno v njegovem delu v Šmartnem pri Kranju in v Metliki. Baraga je bil duSni pastir sleherni trenutek in v vsakem položaju. Ljudje so to opazili in oblegali njegovo spovednico ter prihajali k njegovim pridigam in h krSčanskemu nauku. Ni določal, kdaj bo delal za ljudstvo, porabil je vsako priliko, da jim je nudil, kar je zanje prejel od Boga. Vodil je pobožnosti, ki tedaj niso bile v navadi. V molitvi z ljudmi, med pridiganjem in spovedovanjem je zaslutil in odkril trdnost in preprostost vernosti slovenskega ljudstva. Spoznal je, da vernost oblikuje preproste ljudi. V teh je odkril “male”, ki razumevajo božje razodetje (prim. Mt 11, 25; Lk 19, 21). Baraga se je prilagodil ljudstvu, z ljudstvom je molil in iz preprostosti njihove
vernosti je zase dobil spodbudo in hrano za svoje duhovno življenje. Duhovniško delo za ljudstvo ga je posvečevalo.
* * *
Med slovehsko tradicijo spadajo tudi romanja. Romajo tudi verniki drugih narodnosti, a Slovenci so dali romanjem svoje značilnosti. Ko so naši predniki sprejeli krščanstvo, so bili brez svojih duhovnikov. Z duhovniki, ki so skrbeli zanje, so se srečali zelo redko. Prve fare so bile velike; tedanji župniki so potovali iz kraja v kraj, da so v določenem času obhodili svojo faro. To je zelo vplivalo, da so ob gotovih časih romali v verska središča, ki so bila pogostoma združena z Marijino božjo potjo. Med potjo so skupno opravljali razne pobožnosti in imeli tudi razne običaje. Romarske pobožnosti so zelo pospeševale iljudske pobožnosti, ki so značilne za slovensko vernost. Te so bile pomembne, zakaj Župnije v Sloveniji so na deželi še danes obširne. Župnija je imela številne podružnice, pri katerih so verniki brez duhovnika opravljali skupne pobožnosti.
Turizem danes precej vpliva na romanja, ker romarske skupine vključujejo v svoj program, kar ne spada k romanju. Pozabiti ne smemo, da so romanja nastala, ko turizem še ni bil razvit. Danes večje skupine lahko romajo na zelo oddaljena božja pota. So pa še skupine, ki tudi daljšo pot, npr. 6 do 7 ur vožnje z busom, porabijo za molitev, petje verskih pesmi, spodbudne razgovore in govore ter oddih. Pobožnosti romarjev so tudi vplivale na družinsko molitev; ponavljali so prošnje, za katere so molili med romanjem, To je en primer, kako se ustvarja tradicija, ki je izraz pobožnosti in vernosti ljudstva. Duhovnik, ki je v tem razumel ljudstvo, si je pridobil zaupanje, Baraga je bil tak duhovnik, a ne le zato, da bi ustregel ljudstvu; sam je doživljal, da ga Bog vodi k sebi po poti preprostosti. Ta pot je bila uresničena v preprosti vernosti ljudstva, kateremu je bil dušni pastir. Ta vernost je bila preizkušena v težkih okoliščinah pretekle zgodovine. Ne trdim, da se je Baraga v podrobnosti tega zavedal, a gotovo je čutil, da je glas ljudstva glas božji. Razumevanja, ki ga ni dobil pri duhovnih sobratih, je dobil v ljudstvu, ki je s hvaležnostjo sprejemalo, Česar jim po učenju janzenističnih bogoslovnih profesorjev ne bi smel nuditi. V ljudski pobožnosti je dobil dopolnilo svojega duhovniškega poklica.
Romanja so tako prišla v navado, da so v nekaterih krajih romali tudi v bližnje podružnične cerkvice, kjer je bila maša samo na določene dneve, navadno na godovni dan patrona ali pa v nedeljo po godu. Nekatere podružnične cerkve so bile združene s spominom_na Im k krajevno pomembne dogodek, včasih tudi z zgodbo legendarne vsebine. Legendarne zgodbe v takem primeru pojasnjujejo ljudsko vernost. Maša v podružnični cerkvi je bila za nekatere prilika za kratko romanje.
Duhovnik ni duhovnik zase, marveč za vernike, ki mu jih vodstvo Cerkve zaupa v skrb. V cerkvenem jeziku se imenuje služabnik božji, kar pomeni služabnik božjega ljudstva, za katere je po zakramentu svetega reda (mašniš-kega posvečenja) izvrševal svete skrivnosti odrešenja. Baraga je veroval, da je duhovnik za ljudstvo, ki mu je zaupano. V duhovniškem delu duhovnika je vera kot krepost močna sila v opravljanju svete službe. Baraga se je zavedal dolžno-
sti, ki mu jih je nalagal poklic duhovnika in misijonarja. Odtod njegova gorečnost v spovednici, na prižnici, v pobožnostih, ki jih je opravljal z verniki, in vztrajnost na njegovih misijonskih potovanjih« Samo duhovnik ve, kaj pomeni, biti posredovalec odrešilnih milosti in se v izvrševanju te službe srečavati z ljudmi, ki jih je milost privedla k njemu. Tako srečanje pušča v obeh, posebno pa v duhovniku, svoje sadove. Duhovnika delo za božje kraljestvo v ljudeh posvečuje. To posvečenje ni namenjeno samo njemu, marveč tudi rasti božjega kraljestva v drugih. Z vernostjo slovenskega ljudstva je bila združena večstoletna tradicija pobožnosti in zaupanja do Marije. Katoliški teologi bi potrdili, da je vdanost do Matere božje zaščita pravovernosti. Protestantske denominacije, ki so opustile in zavrgle češčenje Marije, več ne verujejo v Kristusovo božanstvo. Zvestoba v pobožnosti do Marije v vseh težkih časih in verskih krizah je ohranjala vdanost slovenskega ljudstva katoliški Cerkvi. To je možno pojasniti in dokazati z mnogimi zgodovinskimi dejstvi.
Vsak narod da apostolskemu izročilu, ki ga oznanja in varuje Cerkev, svoje značilnosti. Apostolsko izročilo je nauk in življenje Cerkve. Po življenju raste razumevanje razodetja in svetih skrivnosti, ki jih cerkveno občestvo obhaja, Verniki jih tudi razmišljajo v svojem srcu in skladno z njimi živijo (prim BR 8). Slovensko ljudstvo je šlo stoletja skozi razne nevarnosti in težke preizkušnje. Neprestano se je moralo boriti za svoj obstoj. Velika opora jim je bila njihova vernost, ki se je v nevarnostih in stiskah poglabljala in utrjevala. Vernost jih je nagibala k molitvi. Zvesti v molitvi so razvili razne pobožnosti, ki so jim bile v oporo v stiskah in nadlogah. Tako se je poglabljala njihova vernost in-kot pravi Konstitucija o božjem razodetju - rastlo razumevanje “izročenih stvari” ali apostolsko izročilo. Tako se ohranja in utrjuje stanovitnost v veri, ki dobiva poseben izraz v vdanosti Cerkvi. To je na razne načine izraženo v slovenski vernosti in na zunaj izraženo v slovenskih tradicijah. Take tradicije je Baraga prinesel iz Slovenije v Ameriko. Opazne so bile v njegovem duhovniškem življenju in misijonakem delu. Pod tem vidikom bi lahko pregledali njegovo stanovitnost v njegovih misijonskih naporih tudi takrat, ko je bilo treba premagovati hude napore in nevarnosti. Kolikokrat se je znašel v okoliščinah, ko je bil več kot zadosten razlog, da opusti molitev brevirja, a Baraga ga je molil tudi ponoči ob svetlobi, ki je prihajala od ognja, ob katerem se je grel. V zaupanju, ki ga je dobilo ljudstvo do njega v Šmartnem pri Kranju in v Metliki, je spoznaval pota božjega usmiljenja, ki vodi ljudi k duhovniku. Zato je bil vedno pripravljen na vse napore, kadar so ga ljudje potrebovali kot izvrševalca skrivnosti odrešenja. Kot so morali naši pradedje premagovati dolgo časa velike razdalje, da so prišli do duhovnika, tako je Baraga prehodil v vseh vremenskih pogojih dolge razdalje, da je prišel do tistih, ki so ga želeli srečati kot duhovnika. Tako bi lahko primerjal in vsaka primerjava bi pokazala, da je Baraga kot misijonar resnično prinesel iz rodne Kranjske v Ameriko dragocene slovenske tradicije.
Na to sem se spomnil, ko mi je duhovnik, ki je rad zahajal na počitnice v za-padni del Baragovega misijona, povedal: Ko si prišel tja zvečer okoli šeste ure, si takoj vedel, da si v slovenski naselbini, zakaj iz hiš se je slišala molitev: “Cešena si Marija... Tako je molila tudi mati pokojnega škofa Rauscha. F.
Lemont ob 10letnici Spominske kapele v Washingtonu
UVOD
Na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta 1981 je bilo deset let, kar je bila posvečena spominska kapela Marije Pomagaj v narodnem svetišču Brezmadežne v Washingtonu, D. C.. Spominska slovenska kapela stoji v cerkvi, ki so jo gradili katoličani ZDA. Podoba Marije Pomagaj v tem svetišču je simbol slovenskega doprinosa h razvoju in graditve katoliške Cerkve v tej deželi. Ta kratek spis naj bo posvečen spominu vseh slovenskih misijonarjev in vernikov, ki so v prejšnjem stoletju doprinašali svoj ogromen delež k polaganju temeljev katoliške Cerkve v tej obširni deželi. To je bil duhovni doprinos, katerega se bomo spomnili v tem spisu, bil je pa tudi finančni prispevek, ki so ga naši predhodniki zaslužili s težkim delom in v težavnih okoliščinah. Naj to ponazorim samo z enim primerom. V nedeljo 5. oktobra 1879 bi moral nastopiti svojo škofovsko službo škof Janez Vrtin, tretji slovenski škof v Marquette-u. Tri dni prej je nekdo zažgal njegovo katedralo sv. Petra. Vrtin je bil komaj 35 let star, ko je postal škof, ob smrti je bil star 55 let. Ob začetku svoje škofovske službe je začel graditi katedralo, ki je stala sto tisoč dolarjev. Pri tem niu je priskočil na pomoč njegov oče Jožef Vrtin, ki je bil trgovec. Katedrala je bila posvečena v nedeljo 27. julija 1890. Oče škofa Vrtina, ki je umrl leta 1893, je sinu škofu Janezu zapustil vse svoje premoženje. Škofov starejši brat Jožef je umrl 1895. Tako je škof Vrtin postal glavni dedič vse Vrtinove zapuščine. Škof Vrtin je z zapuščino plačal ves dolg, ki ga je naredil z gradnjo in opremo katedrale. Tako je ena slovenska družina plačala katedralo škofije, ki so jo od 1853 do 1899 vodili trije slovenski škofi, škof Vrtin je pa doprinesel tudi velik duhovni delež k rasti in utrditvi svoje škofije. Ko je postal škof, je imel 18 duhovnikov, ob svoji srebrni maši 1891 jih je imel nad 50. Njegovega pogreba se je udeležilo 75 škofijskih duhovnikov. Ta spis bo pokazal, zakaj to omenjam v uvodu. Brez delovanja slovenskih duhovnikov pri razvoju Cerkve v ZDA in brez sodelovanja slovenskih vernikov, ki so podpirali slovensko ameriško duhovščino, ne bi bilo leta 1924 med katoliškimi Slovenci razpoloženja za ustanovitev ameriških Brezij v Lemontu. Čeprav je ob prvih začetkih Lemonta sodelovalo le nekaj frančiškanov in peščica slovenskih vernikov, je celotna slovenska katoliška Amerika takoj sprejela misel, ki je prišla iz Lemonta: tu imamo Slovenci "ameriške Brezje". Zato se ob desetletnici posvetitve spominske kapele v narodnem svetišču v Washingtonu, D.C., spominjamo tudi Lemonta.
SEDANJI LEMONT
V	zadnjih letih je veliko govorjenja in pisanja o ohranjanju slovenščine in slovenske kulture med ameriškimi Slovenci. Vzrok tega je v preplahu, ki je nastal zaradi neznanja slovenskega jezika med drugo, še bolj pa med tretjo in naslednjimi slovenskimi generacijami. Otroci staršev, ki ne obiskujejo prostovoljne slovenske šole, ki deluje v nekaterih slovenskih farah, ne berejo slovenskih listov in časopisov. So še slovenske družine, v katerih govorijo slovensko, a so vedno bolj redke. Po drugi strani pa se je poživilo zanimanje za slovensko folkloro in tudi povpraševanje po učbenikih slovenskega jezika je večje kot v preteklosti. Na dveh ali treh univerzah so v zadnjih letih začeli poučevati slovenščino.
V	nekdanjih slovenskih naselbinah so se naselile druge narodnosti. Zato je vedno manj slovenskih hišnih lastnikov. Kadar je človek materialno prizadet, bolj čuti izgubo kot ob zginjanju kulturnih vrednot. Poleg tega prevzema vse medsebojne odnose v družbi neka negotovost. Tudi ta položaj je vplival na poživljeno zanimanje za slovenščino in slovenske kulturne vrednote. Ko človek zboli, spozna, da potrebuje pomoči. V kulturnem življenju je podobno. Ko se ustavlja in odmira, je lažje začutiti, da nam nekaj manjka. V takem položaju je treba nekaj ukreniti. Reševati je treba, kar se rešiti da. Zato se je v zadnjih letih med Slovenci zelo razvila družabnost. V slovenskih naselbinah prirejajo kosila v razne dobre namene in vsa so dobro obiskana. Toda to neznanja slovenščine ne bo utrdilo in tudi ne poživilo zanimanja za slovenske kulturne vrednote.
Nekatere skupine se ozirajo v domovino in iščejo pomoči. O tem ne nemeravam razmišljati, ugotoviti pa hočem samo to, da ameriški katoliški Slovenci ne moremo biti odvisni od slovenske Cerkve. Samo do gotove mere in v nekaterih zadevah nam je lahko vzor. Ni treba dokazovati, da Cerkev v Sloveniji ne učiva popolne svobode. Zato so naše odgovornosti v ZDA, kjer vlada popolna verska svoboda in je Cerkev ločena od države, večje in drugačne kot jih imajo duhovniki in verniki v Sloveniji. In kadar govorimo o Lemontu, kot slovenskem središču, imamo v duhu pred seboj slovenske verske in kulturne vrednote, ki jih je slovenski človek gojil, ustvarjal in ohranjal skozi dolga stoletja. Na kratko jih označimo za slovensko tradicijo. Katoliški ameriški Slovenci so tej tradiciji dali svoje izraze in svoje značilnosti. Upravičeno lahko govorimo o katoliški ameriški slovenski dediščini. V čem obstoja v tem spisu ne morem opisovati; temu so namenjeni posebno v zadnjih letih moji spisi v Ave Maria in Ameriški Domovini. Komunistična revolucija v Sloveniji je zavrgla slovensko tradicijo, ker je prepojena z krščanskimi verskimi vrednotami. Te so vplivale tudi na književnost in vse vrste umetnosti. V kolikor jih komunistična Slovenija ohranja jih smatra za zadeve, ki spadajo v zgodovinske
Slovenska spominska kapela Marije Pomagaj v narodnem svetišču v Washingtonu
arhive in muzeje. Katoliški Slovenci pa smo v slovensko tradicijo ukoreninjeni in iz nje zajemamo spodbude in duhovno hrano, ki je potrebna za rast in oblikovanje posameznikov in skupnosti.
Slovenščine ni mogoče ohranjati, ako se omejimo samo na znanje jezika. Vedeti moramo, da je kulturna revolucija, ki je zavrgla in uničila smisel za verske in duhovne vrednote, iz katerih je izviralo vse udejstvovanje v preteklosti, šla tudi preko Amerike in pustila svoje sledove posebno med mlajšimi generacijami. Tu izvira odpor proti preteklosti. Tu je glavni vzrok sedanje duhovne bede in neuravnovešenega iskanja stvari, ki naj bi nadomestile duhovno hrano, ki jo je nudilo versko in kulturno udejstvovanje v preteklosti.Jasno je, da ima slovenska kultura znake vernosti. Vsa slovenska preteklost je bila tesno povezana s katoliško Cerkvijo. Slovensko verno ljudstvo je odklonilo protestantizem, ker je ta odklanjal pobožnost do Marije in božja pota. Oboje pa je bilo tesno povezano z vernostjo naših prednikov. Ko je Baraga nastopil kot kaplan v Šmartnem pri Kranju in v Metliki, se ga je ljudstvo oklenilo prav zato, ker jim je nudil, kar so janzenistični duhovniki odklanjali. Z ljudmi je opravljal skupno pobožnosti in vabil jih je k spovedi ter jim odprl pot do sv. obhajila. Baragov način dušnega pastirstva je bil značilen za slovenske misijonarje, ki so v prejšnjem stoletju prihajali v Ameriko. Znali so prisluhniti duhovnim potrebam raznih narodnosti in Indijancem, zato jih je ameriški zgodovinar tako ocenil: "Ti misijonarji so bili zelo delavni in realistični. Naučili so se indijanskega jezika. Poznali so Indijanca kot Indijanca in človeško bitje. Bili so Slovenci in njihov cilj in pot do njega nista bila zasenčena z naklonjenostjo ameriškim in francoskim oblikam civilizacije. Niso imeli skušnjav, da bi Indijance poamerikanili ali pofrancozili. Njihov namen je bil, vtisniti Indijancu krščanskega duha in (krščanski) značaj". (Acta and Dieta, VII, 106 - 107; izdajala Catholic Historical Society v St. Paulu, Minnesota). Ta ugotovitev je važna, ker pove, da je bilo med tukajšnjo duhovščino v prejšnjem stoletju zelo znano, da iz Slovenije prihajajo dobri misijonarji, ker so bili vedno povezani z ljudstvom, med katerim so delovali, razumeli so njihove potrebe in so "vsem postali vse" (prim. 1 Kor 8, 22). Znani so bili tudi po svoji stanovitnosti v misijonskem delu. To je znano tudi nekaterim sedanjim ameriškim škofom. Vsaj dva sem slišal, ki sta tako opisovala slovenske misijonarje in Barago: škofa Kenneth Povish-a na Baragovem dnevu v Manistique-u 1972 in škofa James Rausch-a na Baragovem dnevu v Marquette-u 1976. Zato opravičeno govorimo o slovensko ameriški katoliški dediščini. Ta ne obstoja samo v znanju slovenskega jezika in slovenski kulturi, marveč v prvi vrsti v načinu življenja in delovanja. Slovenci, posebno misijonarji, so v svoje delo vtisnili svoje značilnosti. V svojem delu za Slovence dobivamo pri njih spodbudo in se obenem učimo, kako mora imeti vse delo, tudi delo za ohranjevanje slovenščine, svojo osnovo v
slovenski duhovnosti, ki je sad dolge tradicije slovenske vernosti. Ta misel vodi naše delo v Lemontu, kar je vidno med slovenskimi romanji, med slovenskimi pobožnostmi in v mesečniku Ave Maria. V začetkih Lemonta je bila ta misel bolj močna, kar je razumljivo. Brez nje ne bi bilo v Lemontu slovenske božje poti in tudi ne bi prišlo do "vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki", ki je bil v Lemontu leta 1929. Ta shod je bil pomemben, ker je vplival na začetek organiziranega dela za Baragovo zadevo in za ustanovitev Baragove zveze. In nobeno udejstvovanje Slovencev nas ni tako močno povezalo z ameriško Cerkvijo kot delovanje Baragove zveze. To delo se je začelo v Lemontu in zato je dosledno, da tu tudi gradimo vse delo na slovensko ameriški dediščini, tudi delo za ohranjanje slovenščine, poznanja in slovenske kulture. Čeprav pri tem delu ne moremo biti v vsem odvisni od slovenske Cerkve, upravičeno pričakujemo razumevanja in moralne podpore. Včasih čutimo, da gledajo v domovini na naše delo in prizadevanje preveč zviška. Razlog pa je v nepoznanju razmer, predvsem nepoznan ju zgodovine katoliške ameriške Slovenije.
To je naš sedanji slovenski Lemont. Dolgo že napovedujejo konec slovenskih far in konec slovenskega Lemonta. A zgodilo se je nekaj, kar potrjuje pravilo: Zgodovina uči. Da bi rešili fare, so prezgodaj vpeljali angleščino. Do tega sicer prej ali slej pride, a zaradi tega ne sme biti slovenska božja služba zanemarjena. Sedaj ko so slovenske fare res v nevarnosti, so prav Slovenci njihova največja opora, duhovno in finančno.
ZGODOVINSKO OZADJE LEMONTA
V Lemont so prišli slovenski frančiškani leta 1924. Prvi slovenski frančiškan, ki je prišel v ZDA je bil p. Kazimir Zakrajšek. Leta 1906 je prišel v New York in 1909 je začel izdajati slovenski verski list Ave Maria. Začetki v Lemontu so bili skromni in težki, ker so prišli na zemljišče (farmo), na katerem je bilo treba ustvariti za delovanje v duhovno korist Slovencev potrebne pogoje. Pri tem ustvarjanju pa niso dali vseh svojih energij za ureditev materialnih pogojev. Od vsega početka so skrbeli za duhovno hrano, ki so jo potrebovali sami in oni, ki so jim pomagali pri delu. Delali so z zavestjo, da tu ustvarjajo središče za katoliške ameriške Slovence. Tako je nastala ob skromnih barakah lesena cerkvica Marije Pomagaj. Koncu aprila 1924 so se naselili v hiši, ki je služila prejšnjemu lastniku, oziroma lastnici za stanovanje. Ena izmed prvih skrbi je bila preureditev ene izmed sob v začasno kapelo za božjo službo in za Naj svetejši Zakrament. Takoj spočetka so nameravali postaviti glavno poslopje za samostan in kolegij na srednjem gričku, kjer stoji sedaj Romarski dom. A za to stavbo bi rabili sto tisoč dolarjev, kar je bilo tedaj zanje preveč. Zato so morali opustiti prvotni načrt. Ohranili so leseno hišo, jo malo podaljšali in vzporedno z njo zgradili cerkvico. Na drugi strani
cerkvice so postavili še eno poslopje enako prvemu. Zadaj so bila vsa tri poslopja zvezana, da je bil iz obeh hiš dostop v cerkvico. Zgraditev obeh poslopij in povezava s prvotno hišo je stala $7, 500. 00.
V	ponedeljek 1. septembra 1924 je bila v Lemontu slovesna blagoslovitev vogelnega kamna, obenem pa tudi prvo romanje. A tedaj v Lemontu še ni bilo podobe Marije Pomagaj; naročena pa je bila. Slovenski frančiškani so se zavedali, kaj ameriški Slovenci potrebujejo. 24. maja, 1925 je bila podoba Marije Pomagaj že v Lemontu v prvi romarski cerkvici. Narisal jo je slovenski frančiškan p. Blaž Farčnik, akademski slikar. Na podobi pa Marija Pomagaj in Jezušček še nista bila kronana. V nedeljo 26. junija 1926 ju je kronal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Že v Ave Marija koledarju za leto 1927 je na strani 193 važna ugotovitev: "Posamezna društva in posamezne župnije si izbirajo svoje nedelje za romanje v Lemont. Istotako se poedincev oglaša vedno več. Vidi se, da je naša božja pot zrasla iz notranje potrebe našega vernega ljudstva in zato ni sile, ki bi ta tok zavrla in ustavila."
Božja pot na gorenjskih Brezjah je nastala šele v prejšnjem stoletju, a se je hitro razvila, ker so Slovenci skozi dolga stoletja romali v razna znana Marijina svetišča. Romanje je bilo v zgodovini poseben izraz slovenske vernosti. Cerkev sv. Vida na Brezjah je spadala v župnijo Mošnje. Marija Pomagaj je dobila svoj dom na Brezjah, ko je bil v Mošnjah župnik dr. Urban Ažbe (1796 - 1819). Doma je bil v Javor j ah v Poljanski dolini. Bogoslovje je študiral v Innsbrucku, in tam tudi dosegel doktorat. V tirolskem mestu je spoznal in vzljubil podobo Marije Pomagaj. Naslikal jo je nemški umetnik Luka Cranch. Ažbe se je na Tirolskem navzel pravega katoliškega duha, ki je bil popolnoma nasproten mrzlemu janzenizmu, ki je tedaj prevladoval v dušnem pastirstvu v Sloveniji. Janzenisti poleg drugih stvari niso trpeli pobožnosti, bratovščin in romanj. Marijina podoba s Svete gore se je morala umakniti v Solkan, z Višarij pa v Zabnice. Ažbe je po vrnitvi v domovino deloval v pravem katoliškem duhu. Leta 1800 je na južni strani podružnične cerkve sv. Vida pozidal kapelo. V to kapelo je postavil podobo Marije Pomagaj. Sedanjo podobo je naslikal Leopold Layer leta 1814. Sedanjo cerkev na Brezjah so z veliko slovesnostjo posvetili na roženvensko nedeljo 7. oktobra 1900. Posvetil jo je gor iški nadškof kardinal Jakob Missia ob navzočnosti ljubljanskega škofa Jegliča in škofa Jakoba Trobca iz St. Clouda v Minnesoti.
V	nedeljo 1. septembra 1907 je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal na brezjanski podobi Marije Pomagaj Marijo n Jezuščka. Isto slovesnost je izvršil v Lemontu leta 1926.
Od 6. do 8. julija 1929 je bil v Lemontu prvi vseslovenski katoliški shod v Ameriki, kar je bilo Že omenjeno. Ta shod spričuje, da so bili edaj ameriški Slovenci, duhovniki in verniki, ukoreninjeni v slovensko
ameriško tradicijo in se zavedali, da morajo ohranjati in bogatiti slovensko ameriško duhovno dediščino.
FARE, V KATERIH SO DELOVALI SLOVENSKI FRANČIŠKANI
P. Kazimir Zakrajšek je prišel v ZDA v New York majal908. Slovence je zbiral v nemški cerkvi sv. Nikolaja na Drugi cesti. Tam je bil župnik Rev. John Nageleisen, ki je imel veliko razumevanja za slovenske naseljence. - P. Kazimir je 1. decembra 1908 ustanovil Rafaelovo družbo; to je bila dobrodelna družba, ki je med slovenskimi izseljenci vršila dobra dela. Rafaelova družba se je hitro razširila po slovenskih naselbinah. - Marca 1909 je p. Kazimir začel izdajati mesečnik (verski) Ave Maria. Leta 1917 je ustanovil svojo tiskarno, ki je delovala na istem naslovu kot slovenska fara, ki je bila ustanovljena 1916 pod zavetništvom sv. Cirila: 62 St. Mark's Plače, New York, N. Y. Dne 1. avgusta 19T2~ je vrhovno vodstvo frančiškanskega reda ustanovila Komisariat Sv. Križa. Dne 13. julija 1912 je Apostolski sedež potrdil ustanovitev Komisariata S. Križa. - Leta 1918 je čikaški nadškof Mundelein, ki je pozneje postal kardinal, povabil p. Kazimirja v Chicago. Tiskarno so preselili v Chicago in jo je do leta 1923 vodil p. Kazimir, 1923 pa je tiskarno prevzela "Edinost Publishing Co. " Leta 1927 je p. Kazimir začel delovati v Ljubljani, kjer je ustanovil župnijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Ob začetku vojne se je preselil v ZDA.
Faro sv. Štefana v Chicago je prevzel p. Kazimir Zakrajšek OFM leta 1919.
Faro sv. Jurija v južnem delu mesta Chicago so prevzeli frančiškani leta 1922. V obeh farah delujejo še danes, a sv. Jurij ima le nekaj slovenskih faranov; prevladujejo Italijani.
Od leta 1927 do 1978 smo imeli v oskrbi slovensko faro sv. Janeza Vianeja v Highland Park, Michigan (Detroit).
Leta 1929 je bila ustanovljena slovenska fara sv. Terezije Deteta Jezusa v Johnstown-u, Pa. Zgradili so novo cerkev in samostan. Leta 1935 je bila ustanovljena podružnica sv. Ane v Moxham; podružnica še obstoja. Skrbeli so tudi za Slovence na Bon-air-u od leta 1934. Tam je bila zgrajena cerkev sv. Barnabe in blagoslovljena leta 1964. Pred nekaj leti smo izročili skrb za cerkev škofiji.
Od leta 1933 do 1961 smo upravljali župnijo Sveto Družine, Willard, Wisconsin.
Leta 1952 smo dobili v oskrbo župnijo sv. Janeza Evangelista v Mihvaukee, Wisconsin. 1966 je bila župnija prestavljena v Greenfield, Wisconsin, kjer je bila zgrajena nova cerkev. Vse delo v Greenfieldu za začetek fare v razvijajočem se kraju sta vršila p. Klavdij Okoren OFM in p. Kristofer Sedlak OFM; oba sta že v večnosti.
Leta 1978 smo bili naprošeni za prevzem fare sv. Jožefa v Jolietu. Prvi frančiškanski župnik v tej fari je p. Tadej Trpin OFM. Pri delu pomaga p. Krisolog Cimerman OFM, pomožni župnik.
Od leta 1906 pa do nedavnega so slovenski frančiškani vodili številne misijone v ZDA; po zadnji vojni pa tudi v Kanadi, posebno v obeh farah v Toronto (tudi duhovne vaje), v Winnipegu in v Montrealu: v župniji sv. Gregorija v Hamiltonu, Ontario, pa kratke duhovne obnove.
Sedanji samostan v Lemontu je bil blagoslovljen 14. julija 1940. Romarski dom so postavili slovenski frančiškani s svojimi rokami med leti 1946 in 1951. Od leta 1959 se v Romarskem domu vršijo duhovne vaje. Nekaj slovenskih duhovnih vaj je bilo že preje. 9. avgusta 1959 je bila blagoslovljena kapela v Romarskem domu.
Vse nedelje v maju imamo slovenske šmarnice. To je družinska pobožnost. Slovenska romanja so v juliju in avgustu. Slovenski šoli iz župnije sv. Štefana, Chicago in sv. Jožefa, Joliet, imata v cerkvici Marije Pomagaj v Lemontu 'drugo nedeljo v maju program za materinski dan, v nedeljo sredi novembra pa spominski program za našimi pokojnimi. Najpreje smo obhajali obletnice smrti škofa Gregorija Rožmana, ki je pokopan na samostanskem pokopališču, pozneje smo pa v program vključili vse naše pokojne Slovence.
Frančiškani v Lemontu oskrbujejo z dnevno mašo in pobožnostmi samostan slovenskih Šolskih sester (Mount Assisi) in samostan poljskih sester Franciscan Si ste r s of Chicago; domova za ostarele Alvernia Manor in Mother Theresa's Home ter nudimo redno dnevno in nedeljsko pomoč trem župnijam v Lemontu.
Čutimo pomanjkanje poklicev. Spominjajte se nas v molitvi in molite za duhovniše in redovniše poklice.
F.
GORJE NAŠIH PREDNIKOV ZA ČASA TURŠKIH ROPARSKIH NAPADOV
Veliko stisko Slovencev za časa turških roparskih pohodov spoznamo iz pisma, ki so ga kranjski deželni stanovi leta 1474 naslovili na papeža Siksta IV. Prvikrat so Turki vdrli v Slovenijo leta 1405. Veliki turški pohod v Slovenijo je bil leta 1415.
Najhujši so bili turški roparski pohodi po padcu Bosne 1469. Ud tega leta pa do 1525 so Turki plenili po Sloveniji 45-krat. Hudi vpadi v Slovenijo so bili zopet med leti 1574 in 1578.
Iz omenjenega pisma papežu Siksti IV. spoznamo veliko gorje naših prednikov. Tu objavljamo del tega pisma:
"Sveti oče," tako pišejo kranjski stanovi, "kot vaše revne zapuščene in izdane ovčice pribežimo k vam, polni zaupanja in ljubezni do vaše svetosti, kakor so nekdaj pribežali prebivalci grškega cesarstva in drugi, ki so bili hudo stiskani od sovražnikov Kristusovega imena. Ker takrat ni bilo krščanske pomoči od nikoder, si je podvrgel grozoviti Turek grško cesarstvo, Bosno, Srbijo, Armenijo in druge dežele. Takrat smo tudi mi povzdignili glas na vso moč, toda žal, da je bil le malo uslišan. In tudi tista pomoč, ki nam je do šla, je prišla prepozno. Zato je turški sovražnik osemkrat pr idr 1 z veliko množico v našo deželo, jo požgal in tako o pustošil, da se mora smiliti Bogu, vaši svetosti in vsakemu kristjanu. Kaj nas pa čaka, ako nam še sedaj kristjani ne pridejo na pomoč? Nič drugega kakor da se bodemo mi (Kranjci) in prebibalci Slovenske .krajine, Metlike, Istre, Kras in še mnogo drugih sosednih pokrajin, ki z nami vred enako silo trpe, morali vzdigniti in zapustiti deželo, mesta, gradove in domovino. Ako pa bode do tega prišlo, česar se bojimo, kje bode ta revna in preganjana množica našla zavetja in živeža? In kaj se zna še zgoditi, ako bo Turek naše dežele zasedel in od tod vedno dalje stegal svoje grabežljive roke po krščanstvu? Vse kar je krščanskega, bi uničil in razdjal. Kdor ni sam izkusil in videl bridkosti, se mu ne da opisati niti s pismom niti z zgovornimi besedami. Kdor je pa videl tisočero silo, bridko vpitje, veliko trpljenje in jok ubogih ujetih kristjanov te dežele, kakor so to videli stotniki in hlapci mejnega grofa Alberta Brandenburškega in vojvoda Sigismunda Avstrijskega, ki sta jih poslala našemu cesarju in naši deželi na pomoč, ta je bil pač ganjen žalosti in usmiljenja. Božji zakon nam zapoveduje, da ljubimo Boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe, in da je treba zlasti tistim pomagati, ki so v sili in nadlogah. Kdo pa je bolj zapuščen, kdo je revnejši in nadložnejši, kakor smo mi. Štiri dolga leta že traja vojska in še je ne bode konec, ako nam ne prihiti Bog sam z mogočno roko na pomoč. Malo čutimo, da se kdo zmeni za reve naše
AIVX 1982	61
dežele in cerkve, ker v tolikih letih se ni nič izdatnega storilo za nas; sami smo se morali braniti in skrbeti, da ne pridemo krutemu Turku v pest. Baha se namreč, da se mu mora klanjati vsa zemlja. Zato ne kaže drugega, kakor da ga spodimo iz dežele, ali da jo zapustimo sami, ali pa se podvržemo Turku. Prvo je težavno, ker so naše moči proti njegovi sili premajhne; drugo je še težavnejše, ker bi morali zapustiti domovino in živeti v pregnanstvu; tretje pa bi nam bilo najtežje, da bi namreč mi, ki nosimo ime Kristusovo, bili podložni zaničevalcu in sovražniku tega presv. imena.
Da ostanemo torej združeni z rimsko cerkvijo in ne bodemo prisiljeni podvreči se sovražniku in da tudi sosednje dežele, na katere bi za nami planil Turek, ne pridejo zaradi nas v enake stiske, je treba, da glasno kličemo na pomoč, da bode vsaj kdo zaslišal naš tuŽni klic in nam pomagal s svetom ali dejanjem. Naše razmere so take, da nas nihče ne ubrani propada, ako ne dobimo nemudoma pomoči. In če si sovražniki podvržejo našo deželo, česar nas obvaruj dobrotljivi Bog, potem jim je odprta pot in ne bodo jih ovirale niti gore niti vode, da bi ne vdrli v laške in nemške dežele, bati se je celo za Rim, ker so v nekaterih letih pridrli iz Carigrada do sem in še dalje. . .
In koga drugega naj bi v tej sili klicali na pomoč, kakor najvišjega poglavarja sv. krščanske vere, ki je od Boga postavljen, da pase njegove ovčice, in varno krmari čoln sv. Petra, da se ne potopi, zlasti pa da se ne morejo mohamedovci ponašati in utrditi v prepričanju, češ, da se jim ni bati krščanskega meča in da je ni sile, ki bi se jim mogla ustaviti in rešiti krščansko kri.
Prosimo vašo svetost, naj premisli in uvažuje veliko nečast, ki se dela Bogu s tem, da se onečaščajo sveti zakramenti, rušijo hiše božje in da je bilo toliko božjih služabnikov in toliko tisoč ljudi pomorjenih. Kako neusmiljeno je sovražnik ločil žene, može, otroke in sorodnike in jih nage, bose, lačne in žejne, vkovane v železo in verige kakor hudodelce, z rokami na hrbtu zvezanimi, odgnal v sužnost. Kako nečloveško oskrunja uboge žene in device, da žalostno kličejo na pomoč, kako brezsrčno dela s starimi ljudmi in nedolžnimi otročiči, katere na kosce razseka, ako jih ne more s seboj tirati. Kako neusmiljeno se preliva krščanska kri, koliko revščino trpe revni kristjani, katerim je bilo vse njihovo imetje ugrabljeno in požgano, ki nimajo niti strehe niti zavetja, kamor bi se skrili pred groznim sovražnikom. Kako strašna nadloga je to, da morajo revne matere s svojimi malimi otroci bežati v Črni noči, ob velikem deževju in nevihti in kar je še hujše, da nimajo dece s čim pokriti. Koliko je tu mraza in trpljenja, strahu in revščine, koliko bridkosti, bolečine in joka. Nobeno človeško srce ne more tega popolnoma umeti, nihče popisati in dopovedati. Zato prosimo vašo svetost in ves kardinalski zbor, da se nam v kratkem pomaga z močno deželno brambo proti Turkom in da se napravi veliko vojno podjetje proti njim. .."
62
Erik Kovačič
SLOVENSKI MISIJONAR KAPUS IN ZEMLJEPISNA ODKRITJA
V SEVERNI AMERIKI
Kalifornija - otok ali del celine?
Od časa odkritja kahtomijskc obale obale v letu 1536 do leta 1702 zcmlje-piscem ni bilo jasno, ali je Kalifornija otok ali del celine. Ze v letu 1570 je je Abraham Ortelius (1527 - 1598) v Antvverpnu v Belgiji izdal atlas Theatrum Orbis Terrarum (Pozorišče sveta). Na zemljevidu Amerike, ki seveda ni bil natančen, je vendar zanimivo to, da je Kalifornija predstavljena kot del celine. Prav tako je INillem Blaeu (1571-1638) na svojem zemljevidu Ameriko izrisal veliko podrobneje in priznal Kalifornijo kot del celine. Isto je že poprej e napravil Gerard Mercator (1512-1594) na svojem znanem zemljevidu iz leta 1569.
Zemljepisci pa so bili v velikih dvomih, ker je kapitan Juan Rodrigues Cabrillo leta 1542 jadral ob kalifornijski obali in narisal svoj zemljevid, kjer je prikazal Kalifornijo kot ogromen otok. Kalifornijo kot otok, vendar manjšega po obsegu, prikazuje tudi
Carte Universelie du Commerce (Splošen
zemljevid za trgovino), katerega je narisal P. du Val in izdal leta 1677 v Parizu.
Izšli so tudi zemljevidi, ki so prikazovali Kalifornijo kot otočje, nekateri izmed njih so prikazovali to otočje pod imenom „lslas Carolinas“ (Karolinški otoki) v čast španskemu kralju Karlu II. Zemljevidi zgodnejše dobe so dajali temu namišljenemu otočju zopet imena kot Ciguatan,
Santiago (Sv. Jakob), Santa Cruz (Sv. Križ), Islas de P eri as (Otočje draguljev) ali Islas Ainazonas (Otočje Amazonk).
Pomen slovenskega misijonarja Kapusa za zemljepisno raziskovanje
Leto 1701 je prineslo končno odločitev in razblinilo vse dvome o poteku zahodne obale celine Severne Amerike. Za nas pa je posebno zanimivo to, da je pri odkrivanju igral pomembno vlogo slovenski misijonar
Mark Anton Kapus, ki je bil edini
Slovenec, ki ima zasluge — seveda ne sam, ampak v sodelovanju s svojimi redovnimi sobrati -- pri raziskovanju in odkrivanju Severne Amerike. Prav njegova osebna zasluga pa je, da je tedanjemu znanstvenemu svetu v Evropi poročal o odkritju suhozemske poti iz Mehike v Kalifornijo in s tem enkrat za vselej zemljepiscem pojasnil, kako poteka obala Pacifiškega oceana. Prav zaradi te zasluge in nič manj zaradi sodelovanja pri manjših zemljepisnih odpravah, bi bilo prav, da bi ga prišteli med slovenske zemljepisne raziskovalce. Prav bi tudi bilo, da bi slovenski dijaki tostran in onstran oceana spoznali njegovo veličino in ga prišteli med velike može našega rodu.
V naslednjih odstavkih objavljamo oris življenjske poti in odtis originalnega pisma patra Kapusa o Kaliforniji s slovenskim prevodom. Slovenski prevod pisma je napravil Rev. Stanko Ceglar iz Hamiltona v Kanadi. Pismo, za katerega odtis se
PAJ50 PORTIERRA A LA CALIFORiv IA y sus Continantcs Nue< vas Naciones, y Nuevas Miffiones de U Compa de IE5US,
"N LA AMERICA 5EPTEN , TRIONAL.
"imlimiiimll1
L;j Huj C ojiella n ds -----------%
o o
o Jnoaui
■#-
f%^/%,
Sierra tiran Je deuifadaJ . 4<i
defJe el Rio Je Hita


1 701
1 ut gane s
Sh.
bo*°

°
- /Dionifio
'A. -T7<7»
^ w\c'

/X ,-v

Vv V»	v.
V\
.sp
v «, 'I 4*
J? A V	jV xT
u^cX;/,iti5, :X-
YUMAi?
iS$$ COCO ’i	‘Sstnfet,o „
*■'	- -	šCataJin,
<s» vv	"	v vC .*> k-	„
1»3‘

^j+j^AguaEsctnJuU
Luna	y -a

<»» ^ o
i- >
S.otfHjUpo <4^-0
s t'/”" \ <-,v.oX^0(
SFr*zH?*fa*c ry *^-o(
v.
• f
Sterea -./%■ dtzul
Sierra Nevada
0La Merced
.j-, ) °sm£SJ‘h V^TsJc,« '"a
sjit*. *#*>.. p^. y
:*-	■'J{^:z '■(
-/3h^
V%*0°
V v -
_B .........
t, Mr-ri^
° . V?V
=•
V
.v
*J§£
s>,’,*”..s^y'v7
•a »are ,• ‘-^■sSeno s J1"" nacO^Jhi
^t^fn ,
_j$r&£
ltgi Ju-j/irf O .<• * \ 0 J. tti,
NJ7Rftr*T° J \ofl^w
J-'°)	>Mdtape
<•>	Prod ^SoPref z t
J,Sr osi °
*
> "V
HahtaJa	t
*£r*MlEs
R^hia t
Plitrh Jc<4nt..
■'f* Jefcubierto iS8i
<4.
v S • f “9C, -A ">
y ^ ;? f
_.A • r* pi* k V *
la Concepttc ^
.P''“ „jjps	Bahia Je
CCX°" *p	S.Lucas i
»Vd
a nam.'a
r-V\\ v
v A/ JT/1V . v Frjile^-
x&.
O **$&»
/O*«	_
lioretoi A V,, . O ) 11 SX.Hi,r o lfi/1 'w“- J S .. G!;ianUJ
* edue^ 'T^	t**£j****
Ra reli o n e±
Jo jS-Rld-
.O O 'v
kW ^	> 5-*;	. ii
^ ^ 'C -•>
cTNt>LOA
.'.Vjr.73K3iK'd.:igSy'yri7l«i»'iia»»iK..
Aivcti
AflKRlQ£F^^ Sep TJE.MTR I OiVA L
nE\WoR

—
^>.7Uit l un IN/Ai >:'
i M' *,

' * '« /vv
///z: /i
/ff.i(7«iLy4/v!r(2rr^
■ t:	■
Kalifornija kot otok na zemljevidu Carte Universalle du Commerce (Pariz, 1677)
K zemljevidu na prejšnji strani:
Zemljevid patra Evzebija FranCiška Kina, ki ja bil objavljen skupaj s pismom slovenskega misijonarja Kapusa v isti reviji. Na zemljevidu so kraji, kjer je deloval naš misijonar, podCrtani.
AMK 1982	65
moram zahvaliti	Avstrijski narodni
knjižnici na Dunaju, je bilo objavljeno
v Nova Litteraria Aliorumque Europae Regnorum v številki za marec 1707. Poleg pisma je revija objavila tudi zemljevid, ki ga je izdelal znani pater Evzebij Frančišek Kino, čigar spomenik stoji v Kapitelu v Washingtonu, D.C. Novi španski kralj, o katerem piše pater Kapus, je bil Filip V (vladal 1700 1746). Vojna je v Evropi res izbruhnila, to je bila vojna, ki so jo zgodovinarji poimenovali kot vojno za špansko dediščino (1701 - 1714).
Oris življenjepisa je sestavljen na podlagi dokumentov in knjig in arhivskega materiala, v kolikor je na razpolago v arhivih v Rimu, na Dunaju, v Ljubljani, v Sevilli na Španskem in v Mehiki. V vse te kraje mora voditi pot raziskovalce življenja našega velikega misijonarja. Seznam knjig in člankov, ki vsaj v neki meri opisujejo patra Kapusa in njegov misijon, mi je narastel že na preko tisoč. Zato na tem mestu ne nameravam objavljati tega seznama niti v skrajšani obliki. Nad polovico teh knjig je na razpolago v VVashingtonu, D.C., druge pa so večinoma dobe po knjižnicah v Kaliforniji in Mehiki.
Oris zivljenske poti misijonarja Kapusa
1657 - rojen 12. aprila v Kamni gorici pri Radovljici na Gorenjskem. 1677 - pristopil k jezuitom v Celovcu, bil poslan v noviciat na Dunaj. Pri vstopu v jezuitski red je navedel, da obvlada naslednje jezike: „camiolicae, germanicae et latinae" (slovensko, nemško in latinsko).
1679	- se imenuje med profesorji kot
„?rincipista“ na jezuitskem kolegiju	v Ljubljani.
1680	- profesor na jezuitskem kolegiju
v Leobnu na Štajerskem kot „syntaxista et grammatista.“
1681	- profesor na istem kolegiju kot
„poeta.“
1682	- profesor na jezuitskem kolegiju
v Zagrebu.
1683	- študent prvega leta teologije
v Gradcu na Štajerskem.
1684	-	študent	teologije v	Milanu	v
do Italiji.
1686
1687	-	odplul z	ladjo „San	Roman"	8.
julija iz	Cadixa v	Španiji	iu
prispel 15. septembra v Vera Cruz v Mehiki. Odjezdil v glavno mesto Mehiko.
1688	- prispel 13. aprila v kraj Cucurpc
v sedanji Severni Mehiki. Poleg misijonske postaje v tem mestu je oskrboval misijone tudi v Saracachi, Tuapc in Opodepe. 1696 - v februarju je bil premeščen, toda je ostal v Cucurpc do 17. aprila, ko je tja prispel drug misijonar. Postal je rektor v Dolores v sedanji Severni Mehiki južno od meje sedanje Arizone. Tam je ostal verjetno tri leta. Ni pa še znano, če je bilo njegovo stalno bivališče v Dolores, ker je oskrboval več misijonskih postaj.
1699 - postal rektor kolegija v Matape, kjer je ostal verjetno do 1703.
Iz tega časa imamo ohranjenih več pisem.
1704 - prestavljen v Arivechi z vizita-cijami v Bacanora, Onopa, Panida, Natora in Tacupeto. Od časa do časa je bival tudi v Salmaripa, odkoder je obiskoval
h UU3UASA %
JLš
misijone v San Mateo, Servas, Teopari in Malzura.
1708 - premeščen v Matape.
1717 - umrl y Matape 30. novembra.
SLOVENSKI PREVOD LATINSKEGA PISMA
Prečastiti pater Filip Alberth, S.J., predstojnik knjižnice pri Sv. Ani, nam je dobrohotno dal na razpolago zemljevid, iz katerega je razvidno, da se Kalifornija, ki so jo doslej smatrali za otok, dejansko drži celine. Bili smo mnenja, da bi bilo neodpustljivo, če bi pred javnostjo ljubosumno skrivali ta zemljevid, ki ga je v Ameriki narisal pater Evzebij Kino; zato smo ga na drugi strani natisnili v bakrorezu. Kdor
koli bi želel, lahko naroči dodatno k temu zemljevidu še najnovejši zemljevid patra Hennepina in zemljevide drugih kartografov. Obenem objavljamo tudi pismo, ki ga je skupaj z omenjenim zemljevidom patra Kina poslal v Evropo, ali natančneje v Avstrijo, pater Marko Anton Kapus iz Matape, ki slovi v Severni Ameriki po kolegiju Družbe Jezusove. Takole se glasi to pismo:
Prečastiti duhovnik v Kristusu!
Predragi pater!
Ker na nekaj pisem, katera sem lani in predlanskim pisal v Evropo, ni bilo nobenega odgovora, ni neutemeljen moj sum, da se je ladja z njimi potopila, ali pa da so padla v roke sovražnikom,
KAMNA GORICA NA GORENJSKEM
rojstni kraj na S ega misijonarja Marka Antona Kapusa. Slika je posneta po Valvazorjevi knjigi “Čast vojvodine Kranjske” (1689). Na hribu stoji cerkev sv. Trojice, zgrajena v letih 1648 do 1652, ki pa je postala Župna cerkev Sele leta 1751. Kapusova rojstva hiSa je spodaj v desnem koti. Misijonar Marko Anton Kapus je bil po vsej verjetnosti krSCen v Radovljici, kamor je Kamna gorica spadala preden je postala Župnija.
katerim so izpostavljene ladje na morju. Morda bo to pismo, če me slutnje ne varajo, plulo z bolj naklonjenim vetrom, ko se Španija veseli svojega novega kralja, četudi prav zaradi tega razni ljudje različne stvari govorijo in so mnenja, da bo vojna na morju in na suhem. Vendar pišem to pismo brez ozira kar koli se bo zgodilo zaradi vojne in ga odpošiljam kot po navadi, drugo pa prepuščam usodi.
Tokrat se mi nudi izredno tehtna stvar za pisanje. Iz Kalifornije, kjer se krščanska vera vsak dan bolj razširja, se je namreč pripeljal prečastiti pater Janez Marija de Salvatierra in se nekaj časa mudil pri meni. Ko se je z menoj pogovarjal o tem, kako težavno je potovati v Kalifornijo po morju, sem ga s tehtnimi razlogi, ki se zde, da dokazujejo, da Kalifornija ni otok, ampak polotok, pregovoril, da se je — ne oziraje se na zemljevide sodobnih kartografov -- v družbi prečastitega patra Evzebija Frančiška Kina odpravil na več kot 150 lig dolgo pot po kopnem. Ko je premagal ogromne ovire, je končno odkril svetu nov dohod v Kalifornijo po suhem. Odslej bodo zemljepisci, če nočejo biti v zmoti, ponovno hodili po stopinjah
starih in bodo na zemljevidih, katere bodo odslej izdajali, risali Kalifornijo ne več kot otok, ampak kot polotok. Da pa bo ta novica postala bolj očitna tistim, ki se željno bavijo s temi študiji, prilagam tukaj majhen zemljevid z glavnimi obrisi, ki mi ga je v ta namen preskrbel prečastiti pater Evzebij Frančišek Kino. Ob drugi priliki pa bom poslal bolj podroben zemljevid Amerike. Medtem zaenkrat javljam le to novico, za katero upam, da bo draga vsem, posebno pa še patrom Družbe.
Ne bom več pisal, ker se mi nudi lepa prilika, da odpošljem to pismo v (mesto) Mehiko po skupini, ki je že pripravljena na odhod.
Priporočam se Vam, prečastiti, pri daritvi svete maše in molitvi.
V Matapi, 8. junija 1701.
Vaš v Kristusu vdani služabnik, Marko Anton Kapus
Na zunanji strani preganjenega zemljevida je bil tale napis:
Prečastitemu patru Marku Antonu Kapus, S.J., rektorju kolegija v Matapi, pospeševalcu in dobrotniku teh novih pokrajin in misijonov, se toplo priporoča Evzebij Frančišek Kino, S.J.
Pojasnilo k besedilu na drugi strani:
Pismo, ki ga je poslal misijonar Kapus skupno z zemljevidom patra Kina v Evropo (Avstrijo). Pismo je v prevodu objavljeno v tem spisu,
R. P. Philippus Alberth c Soc. lefli, Bibliothecce ad S. Annse Praefc&us, bcne« vole nobifcum comrnunicavit mappam Geographicam, qua Californiam, infa« lam hačtcnus creditam, terram dle continentem d-ocemur. Quam opera P.Eu-febii Prancifci Kiniy'm America delineatam puhlico inviderc piaculum duximus, idcoquc sere eApreflam verfa pa gin a cxhibuimus , ad quam P. Hctmtpini reccnciflimam)aliasquealionim eaigerc poterit cuicunquc libuerit. Reddimus etiam limul literas> quas una cum pracditia P. Kini map pa P . Marcu s Antoniu? ICdp/M/, Matapa>quse in AmericaSeptcntrionali CollcgioSocietatisIefucclebris eft, in Europam, & Vpcciatim in Aiiittiam transmifit,ita lonantcs:
Rde in Xco Pr..
P C
Cum ad nonnullas nieas anno fuperiore 8t snteriorc in Europam dataanullae omniiilf compareanrrcfponforiar; non fine fundamento aut naufragiu paflas, aut in manus hoftiuro^ qbp obnoxius crat Occanus, delapfas iufpicor. fortc przfcntct, mfi fall»r, fauorabiliori naui* gabuflt ucnto,cum fuo Neo-Regc gaudet Hifpania.. Quamvis dc hac ipiam ob caufimi vanj varia difeurrunt, St Martcm permarc ec cerrararmamoturu autumant. nihilominus, quid« quid fit de armis, perbrevem hanc feribo epifl olam, csmqj more (elito cxpcdio , & lortunai cartera mando. non autem leuis fefe nune mibi ofrert feribendi cccafio: mcnft enim Fcu bruario cx California (.ubiindiesmagisaugeturChriftianaRcligio.) 'aducSmR. P. Pr.Jodr Ma. de Salvaticrra mccum tantifpcr commorarus e’, & cum detranfitue difficultatc per mare in California raecum confcrrct, atq; non leuibus argumemis,quibu$Californiam non Infulanr fed Peninfulara ce probari uidebarur, cootra modemorum Grographorum mappas addufius, fufcepto i fo. 5c amplius leuds terreftriittnerc,fucio R. P. Eufcbio Franc ® Kino, fuperatis ingcncis momenti obftaculis, tandem mundo apcruic nouu in Calilomiam ingreflum pet ter« ram : undc GcographUc Studiofi rurfus Antiquorum veftigia fecururi in mappii,qua$edituri funt impoflcrum, jam nonlnfulam, fed Pen-Inlulam , mfi errarc vclmr,Caltt#miam eflor« roabunt; atqueut hujus ftudii cupidis, quiburabundat Auftria, chrior fiat haec notiria, in* cludo hic pctbrcuem mappulana^d hunc finem mihi a R.P. Eu( • Franc ° Kino fubtniflam« Submittam autem alia occafione cxtenfiorcm Ameriese mappam, intcrca bane duntaxat noti*
^iam anticipo,omnibus przfcrtim SoctisPatribus gratam, ut čredo, forc, *neq>longior funt, qa bonana Mcxicu hanctransmittcndi epiftolam nadus (um occafionemln prodndu itinc-rii conftitutam. in SSa. RV«, Sacrifa, ct orationes mc comendo. Marap* 8. Iunii 1701.
RVz. Scruus in Xto
Marcus Antus. Kappuj,
Ipfius mappac extcriorfupcrfidcs)eaq; complicata hanc prač feferebat
inferiptionem :
Reudo P. Marco Antonio Kappp,
S. L Collegii Matapcnfis Rc« dori Haruin Novarum Rcgi-onum, & Miffionum, Fautorr, čc Bcncfadori fc cnixe com« na e n dat
Eufcbius Francifcus Kinus. S. I.
AMK 1982	69
Sv. Vojteh, škof in mučenec
23. april
Vojteha še danes zelo časte Čehi in Poljaki, kot Adalberta Praškega (ime Adalbert, Albert ali Albreht pomeni »sijajen po plemstvu11) in kot »apostola Prusije11 ga časte Nemci, saj je bil prvi mučenec med poganskimi Prusi. V velikih časteh je svetnik Vojteh tudi pri Madžarih, ki so iz njegovega imena Adalbert napravili Bela, pri njih zelo priljubljeno ime.
Vojteh je prvi Ceh, ki je dosegel škofovsko čast, ugotavlja sloveči zgodovinar Palacky. Rodil se je okoli leta 950 - 953 (nekateri življenjepisci navajajo leto 956) na gradu Libici blizu Pardubic. Njegov oče Slavnik je bil eden najodličnejših velikašev na Češkem. Ko je kot otrok zbolel, so ga starši položili na oltar Matere božje in se zaobljubili, naj postane duhovnik, ako ozdravi. V domači hiši je dobil izvrstno vzgojo; vzgojitelj Radia mu je bil še pozneje kot škofu vešč vodnik in svetovavec. Ko je nekoliko odrasel, so ga poslali v slovečo šolo v Devin (Magdeburg). Tu se je zanj očetovsko zavzel nadškof Adalbert; od njega je dobil Vojteh tudi ime Adalbert. Neslovanski narodi ga sploh tako imenujejo. Po nadškofovi smrti se je vrnil na Češko, kjer mu je kmalu nato umrl oče. Praški škof Detmar ga je posvetil za duhovnika (983). Detmar je bil prvi praški škof, po rodu Saksonec, ki pa se je dobro naučil češki. Praška škofija je bila ustanovljena leta 973; do takrat je češka dežela spadala pod škofijo v Reznem (Regensburg). Takratni reženski Škof sv. Bolfenk (nemško
Wolfgang) je sprevidel, da je za utrditev in poglobitev krščanske vere med Čehi nujno potrebna posebna škofija. Prvi škof Detmar je umrl leta 982. Vojteh, ki je bil navzoč pri njegovi smrti, je bil zelo pretresen, ko je umirajoči škof obžaloval, da mu ni uspelo odvrniti Čehov od praznoverskih poganskih običajev in jih pridobiti za lepo krščansko življenje. To si je Vojteh globoko vtisnil v spomin in mu je bilo nekako vodilo v vsem življenju. Zdaj ga je še bolj prešinila volja, da postane dober in zgleden duhovnik. Veliko je molil, se postil in sploh ostro živel. Ko so ga izvolili za Detmarjevega naslednika, so ga vsi spoštovali in ljubili zaradi njegove velike izobrazbe, pobožnega življenja in plemenitega značaja. Čeprav mil po naravi, je znal biti tudi odločen; vajen razkošja od doma, je živel preprosto in se ni ustrašil nobene težave. Bil je delaven in podjeten, a pri vsem svojem delovanju previden in moder.
Po izvolitvi za škofa je moral iti k cesarju Otonu II., da mu je ta po takratnem običaju podelil prstan in palico kot znamenje pravic, ki jih je kot škof dobil od države. Cesar se je takrat mudil v Italiji in ga je dobil v Veroni. Tam ga je mainški nadškof Viligis (god 21. febr.), ki je bil v cesarjevem spremstvu, posvetil za škofa. Ko se je vrnil v Prago, ga je ljudstvo sprejelo z neizmernim veseljem. Ponižni mož pa je pred mestom stopil s konja in šel peš med molitvijo v stolnico. Takoj po svojem nastopu je
prepotoval obsežno škofijo, da se je na svoje oči prepričal o verskih in nravnih razmerah ter o potrebah češkega ljudstva. Češki velikaši so sprejeli krščansko vero že pred knezom sv. Venčeslavom (Vaclavom), ohranili so pa še dosti poganskih navad in so zlasti s svojim nenravnim življenjem dajali slab zgled tudi preprostemu ljudstvu. Na apostolskem potovanju je prišel Vojteh tudi k madžarskemu vojvodu Gejzu v Ostrogon ter mu krstil nekaj dni starega sina na ime Stefan. To je bil prvi krščanski ogrski kralj. V hvaležen spomin je še dandanašnji Vojteh patron najstarejše ogrske škofije, ostrogonske nadškofije. Ko se je vrnil v Prago, je deloval zelo goreče, da bi nravno in umstveno dvignil češko ljudstvo. Čeprav so bili Čehi takrat že večidel krščeni, so bili kristjani bolj po imenu, živeli so pa še zelo v poganskih navadah. Vojteh je imel velike boje in težave. V deželi je bilo razširjeno praznoverstvo, cvetela je trgovina s sužnji, zlasti vojne ujetnike so prodajali judom, ti pa dalje mohamedancem. Med plemiči in bogatejšimi sloji je še iz poganskih časov ostalo mnogoženstvo. Tudi nižja duhovščina ni bila na dobrem glasu.
Škof Vojteh si je zelo prizadeval, da bi odstranil te in druge napake, a je zadel mnogokrat ne le na gluha ušesa in kamnita srca, marveč tudi na pravi odpor. S svojim zgledom in z lepo besedo je dosegel tudi uspehe, a neuspehi so mu povzročali več žalosti kakor uspehi veselja. Do sebe je bil oster, do drugih mil in prizanesljiv.
Večji del škofovskih dohodkov je razdelil revežem, v podporo cerkvam ter revnim duhovnikom. K njegovi obsežni škofiji ni spadala samo Češka, marveč tudi Slezija, južna Poljska in
današnja Slovaška. Ko je videl, da pet let napornega dela ni rodilo uspehov, kot jih je pričakoval, si je delal težko vest, kako bo dajal pred Bogom račun
za zaupane mu vernike. Spominjal se je tudi svojega prednika, kako je umirajoč tožil zaradi neuspehov v svoji apostolski službi. Po hudih notranjih bojih in stiskah se je Vojteh odločil leta 989, da bo šel v Rim in prosil papeža, naj ga odveže škofovske službe. Papež Janez XVI. je ugodil njegovi prošnji. Vojtehovi spremljevavci so se vrnili na Češko, pri njem v Rimu so ostali njegov najmlajši brat Radim, vzgojitelj Radia in praški prošt Velik. S temi tremi se je odpravil na pot v Jeruzalem.
Spotoma se je ustavil v znamenitem benediktinskem samostanu na gori Monte Cassino. Opat ga je pregovoril, da je opustil misel na daljno pot v Jeruzalem in je ostal v samostanu. Čez nekaj časa je odšel k bazilijancem, potem pa v Rim v spokorniški samostan sv. Aleša na Aventinskem griču, kjer je živel kot preprost menih.
Leta 992 je prišlo v Rim posebno češko odposlanstvo, ki je želelo, naj se Vojteh vrne na Češko. Bila je to izrečna želja češkega ljudstva in kneza Boleslava II. Papež je tedaj ukazal Vojtehu, naj se vrne v svojo škofijo in mu je dal 12 benediktincev, ki so se naselili v samostanu Brenov pri Pragi. Vojtehov vzgojitelj Radia je postal opat prvega moškega samostana na Češkem ter dobil ime Anastazij. Ko se je Vojteh bližal Pragi, mu je prišel naproti sam knez Boleslav II. z veliko množico ljudstva in mu slovesno obljubil, da se bodo poslej ravnali po njegovih opominih in željah.
Toda	češko ljudstvo je	kmalu
pozabilo	na	svojo obljubo.	Knez
Bole slav	je	prepustil vlado	sinu
Boleslavu III. Za njegove vlade je prišel do veljave bogati rod Vršovcev, ki so bili že od nekdaj nasprotniki rodu Slavnikov, iz katerega je bil škof. Razočaran in žalosten je Vojteh leta 995 vnovič zapustil Prago in se vrnil v samostan v Rim. Zastonj so bile prošnje	opata	Anastazija, ki	ga je
hotel pridržati na češkem. Že naslednje leto sta ga cesar Oton III. in inainški škof pregovarjala, naj se vrne v svojo škofijo. Naposled mu je ukazal papež Gregor V., naj se vrne na Češko, dovolil pa mu je, da sme zapustiti škofijo, ako bi ga Čehi ne poslušali. Vračal se je čez Francijo in Nemčijo, ko pa se je približal mejam svoje domovine in je zvedel,da so mu sovražni Vršovci pobili štiri brate z ženami in otroki vred, njihove gradove pa požgali, se je napotil na Poljsko, kjer ga je prijazno sprejel kralj Boleslav Hrabri. Z Vojtehom je bil najmlajši brat Radim, ki ga je spremljal v Rim, v Gneznu pa se je srečal še z bratom Sobeborom, ki je živel na poljskem dvoru.
0 vrnitvi na Češko po vsem tem ni moglo biti več govora. Ob podpori kralja Boleslava je imel Vojteh velike uspehe pri pokristjanjevanju na Poljskem. Naposled se je odločil, da bo šel misijonarit med poganske Pruse. Spomladi 997 mu je kralj Boleslav dal ladjo in za varstvo 30 vojakov; po Visli se je odpeljal v Gdansk. Tu je spreobrnil mnogo nevernikov. Potem se je po morju odpeljal do Prusije. Vojake, ki so ga spremljali za varstvo, je poslal nazaj, pri njem sta ostala le brat Radim in menih Benedikt. A že prvo srečanje s Prusi ni obetalo nič
dobrega. Psovali so ga, ga bili in mu grozili s smrtjo. Ko je videl, da pri Prusih ne bo opravil nič, se je odločil iti med slovanske Ljutice, ki so bili še pogani in so govorili češkemu podoben jezik.
Toda nevede je zablodil na polje, ki je bilo poganskim Prusom sveto. Razjarjena množica je navalila nanj in njegova sprcmljevavca ter jih zvezala. Vojteha je najprej poganski svečenik prebodel s sulico, potem so so ga prebadali še drugi, mu oddrobili glavo in razsekali ude. 'lo se je zgodilo 23. aprila 997. Njegova sprcmljevavca Radim a in Benedikta so pustili živa; rešila sta se h kralju Boleslavu in mu pripovedovala, kaj se je zgodilo z Vojtehom. Kralj Boleslav je z zlatom odkupil od poganov mrtvo truplo in ga z veliko častjo pokopal v Gneznu.
Vojteh je že v življenju slovel kot svetnik in kot svetnika-mučenca so ga začeli takoj po smrti častiti. Leta 999 je bil že formalno razglašen za svetnika, ker so se na njegovem grobu godili čudeži. Tri leta po njegovi smrti je prišel sam cesar Oton lil. kot romar na njegov grob v Gneznu ter ustanovil gnezensko nadškofijo (leta 1000). Pred mestom je razjahal in šel bos do svetnikovega groba, proseč mučeniškega škofa blagoslova za nemško državo. „Tako je počastil nemški cesar prvega mučenca med Prusi,“ je zapisal tedaj neki kronist. Po zmagi nad Poljaki so Čehi leta 1037 prenesli Vojtehe ve ostanke iz Gnezna v Prago in jih pokopali v stolnici sv. Vida, kjer so še danes.
Upodabljajo ga v škofovskem o m atu z orlom, ki brani njegovo truplo, s kijem in sulico, prosečega dež. S sedmimi sulicami.
SLOVENSKI DUHOVNIKI
AMBROŽIČ, Most Rev. Aloysius, 55 Gould St. , Toronto, Ont. M5B 1G1,
Canada
CURTIS, Most Rev. Elden, P. O. Box 1729 - 612 Harrison Ave. , Helena,
Montana 59601 (po materi Slovenec)
BANDI, Rt. Rev. Bonaventure, osb, P. O. Box 351, Canon City, Colo.
81212
BAZNIK, Rev. Msgr. Louis, 28700 Euclid Ave. , Wickliffe, Ohio 44092 BUTALA, Rev. Msgr. Mathias, 416 No. Chicago St., Joliet,Ill. 60432 GNIDOVEC Rev. Msgr. Albin, Box 104, Rock Springs, Wyo. 82901 KRISTANC, Rev. Msgr. Leo, 3700 No. Sutter St. Apt. 108, Stockton,
Calif. 92504
POPESH, Rev. Msgr. Bernard, 913 Juniper St. , Brainerd, Minn. 56401 SCHERINGER, Rev. Msgr. Frank, 419 Range St. , Manistique, Mich.
49854
STARC, Rev. Msgr. Martin, P.O.Box 463, San Andreas, Calif. 95249 ZAVBI, Rev. Msgr. Avgust, P. O. Box 93, Winnemucca, Nevada 89445 ŽITKO, Rev. Msgr. Aloysius, 2620 Pleasant St. , Oakland, Calif. 94602
ADAMIČE, Rev. Albert, 520 W. lOth St. , Waukegan, 111. 60085 ADMADE, Rev. Frank, 1 St. Teresa Court, Munhall, Pa. 15120
BAYUK, Rev. Richard,cpps, 509 St. John St. , Garden City,Kan. 67846 BERAN, Rev. Ignace, P. O. Box 279, Necedah, Wis. 54646 BLENKUSH, Rev. Mathias J. , Box 699, Glenwood Springs, Colo. 81601 BOGOLIN, Rev. Leonard, ofm, 536 Decker Ave. , Johnstown, Pa. 15906 BOHTE, Rev. Daniel, St. Pius X Church, Aurora, Colo. 80011 BORGOLA, Rev. Bonaventure,ofm, 9546 Ewing Ave. ,Chicago, 111. 60617 BOZNAR, Rev. Joseph, 6019 Glass Ave. , Cleveland, Ohio 44103 BREZNIKAR, Rev. Victor, 1018 So. Main St. , Colfax,Wash. 99111 BRODNIK, Rev. Joseph, 17825 Libby Rd. , Maple Heights,Ohio 44137 BROOKER, Rev. Richard, mm, Las Condes Casilla 162, Santiago, Chile BURSHNICK, Rev. Francis, sej, Our Lady Church, Raymondville,
Texas 78580
CAGRAN, Rev. Joseph, ofm, 1400 Main St. , Lemont,Ill. 60439 CANJAR, Rev. John, 3141 W. 96th Ave. , Westminister, Colo. 80030 CAREK, Rev. Peter, 1500 Wauwatosa Ave. , Wauwatosa, Wis. 53213 CASL, Rev. Joseph, cm, 611 Manning Ave. , Toronto M6G 2W1 Ont. ,
Canada
CEGLAR, Rev. Charles, sdb, Box 3304 Sta C, Hamilton L8H 7L4 Ont.
Canada
CEGLAR, Rev. Stanley, sdb, Box 3304 Sta C, Hamilton L8H 7L4 Ont. ,
C anada
CELESNIK, Rev. Joseph, 24079 Glenbrook Blvd. , Euclid, Ohio 44117 ČEPON, Rev. Dr. Ludwig, St. Vincenfs College, Latrobe, Pa. 15650 ČEPON, Rev. Michael, 6005 So. Marshfield Ave., Chicago, 111. 60636 CERPICH, Rev. Richard, 4019 No. Farwell Ave. , Milwaukee, Wis. 53211 CHEMAZAR, Rev. Blase, ofm, 9546 Ewing Ave. , Chicago, 111. 60617 CIMERMAN, Rev. Krizolog, ofm, 416 No. Chicago St. , Joliet, 111. 60432 CIMPERMAN, Rev. Victor, 1558 Creighton Ave., Akron,Ohio 44310 CORNISH, Rev. Ronald, 126 Parallel Ave. , Kansas City,Kan 60209 CVELBAR,Rev. Joseph, Rt 1 Box 89, Lake Panasoffkee,Florida 33538
DALEY, Rev. Neil, ofm, Chaplain U. S. Air Force
DEMSHER, Rev. Ferdinand, 223 - 57th St. , Pittsburgh, Pa. 15201
DIMNIK, Rev. Martin, csb, 59 Queen’s Park Crescent E. , Toronto
M5S 2C4 Ont. , Canada
DOBERSEK, Rev. Ivan, sdb, Box 3304 Sta C, Hamilton L8H 7L4 Ont. ,
Canada
DOBNIKAR, Rev. Ivan, osb, 1005 Division St. , Lisle,Ill. 60532 DOLSINA, Rev. John, 16 W. 5th Ave. No., Aurora, Minn. 55705 DOLSINA, Rev. Stanley, 2404 Morris Thomas Rd. , Duluth,Minn 55811
FALE, Rev.Richard, 1012 Alabama Ave. , Sheboygan, Wis 53081 FERKULJ, Rev. Joseph, R. 1 Box 89, Lake Panasoffkee, Florida 33538 FERYAN, Rev. Philip, ofm, Chaplain U. S. Army FINK, Rev. John, 2801 W. Utopia Dr. , Miramar, Florida 33023 FLAC, Rev. Philip, sdb, 960 So. Šoto St. , Los Angeles, Calif. 90023 FLAJNIK, Rev. Rudolph, o carm, 3113 Brighton Rd. , Pittsburgh, Pa.
15212
FORTUNA, Rev. Joseph, 476 Muli Ave., Akron,Ohio 44320 FOYS, Rev. Roger, 1225 No. 4th St. , Toronto, Ohio 43964 FRANKOVICH, Rev. Frank, Our Lady of Soledad, Coachella, Calif.
92236
FURLAN, Rev. William, 35 Canadarago St. , Richfield Springs, N. Y.
13439
FURLEY, Rev. Cyril, 167 No. 6th St. , Brooklyn, N. Y. 11211
GABER, Rev. Francis, Via Don Bosco 66, 34170 Gorizia, Italia GERMOVNIK, Rev. Francis, cm, DeAndreis Seminary, Lemont, 111.
60439
GODIČ, Rev. Francis, 5163 Broadway, Cleveland, Ohio 44127 GODINA, Rev. Mirko, ofm con v. , 1316 W. Dragoon Trail, Mishawaka,
Ind. 46544
GOLE, Rev. Dr. Joseph, 7331 So. Lovers Lane Rd. , Hales Corners,
Wis. 53130
GOLOBIC, Rev. John, 57 Horn Blvd. , Silve r Bay, Minn. 53614 GRABRIAN, Rev. John, osm, 1632 Colorado Blvd. , Idah o Springs,
Colo. 80452 74
GR A BRIAN, Rev. Victor, ofm, National Sanctuary of Our Sorrowful
Mother Portland, Oregon 97220 GREBENC, Rev. Louis, Hamilton, Ont. , Canaaa
GREGOR, Rev. Joseph, cm, St. Vincent's Church, Pampa, Texas 79065 GROM, Rev. Lawrence, ofm, 8500 W. Cold Spring Rd. , Greenfield,
Wis. 53228
GRUDEN, Rev. William, srn
HABE, Rev.Robert, 45 Prestley Rd. , Bridgeville, Pa. 15017 HOBART, Rev. Raymond, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110 HODNIK, Rev. Emil, St. Bernard's Church, Abbotsford, Wis. 54405 HOGE, Rev. Benedict, ofm, 1400 Main St. , Lemont, 111. 60439 HOGE, Rev. Thomas, ofm, 1400 Main St. , Lemont, 111. 60439 HORVATH, Rev. Francis, 1021 E. Yale, Ontario, Calif. 91764 HORZEN, Rev. Bernard, osb, St. Bede's College, Peru, 111. 61354 HREN, Rev. Innocent, op, 7200 Division St. , River Forest, HI. 60305 HRIBSEK, Rev. Aloysius, 750 Tahmore Dr. , Fairfield, Conn. 06430
JAN, Rev. Ivan, cm, 739 Brown Line, Toronto M8W 3V7 Ont. , Canada JANEŽIČ, Rev. Lawrence, ofm, 5045 So. Laflin St. , Chicago, 111. 60609 JAZBEC, Rev. Stanley, 61350 Wahl Terrace, Joshua Tree, Calif. 92252 JENKO, Rev. Aloysius, 981 Castleton Ave. , State n Island, N. Y. 10310 JENKO, Rev. Valerian, ofm, 311 Merrylands Rd. , Merrylands, N. S. W. ,
2160 Australia
JE RETINA, Rev. Janez, cm, 739 Brown Line, Toronto M8W 3V7, Ont. ,
Canada
JERSE, Rev. William, 6700 Lansing Ave. S. E. , Cleveland, Ohio 44105
KALCIC, Rev. Dismas,osb, St. Procopius Abbey, Lisle, 111. 60532 KAPUSHION, Rev. Mar vin, 309 Madison St. , Pueblo, Colo. 81005 KARMANOCKY, Rev. Bernard, ofm, Catedral de Comayagua,
Comayagua, Honduras
KAUSEK, Rev. John, 608 So. Court, Eveleth, Minn. 55734 KLEPEC, Rev. George, 616 Dearborn Ave. , Kankakee, 111. 60901 KNIFIC, Rev. Francis, sdb, 2975 Independence Ave. , New Y KOLARIČ, Rev. Dr. Jakob, cm, Pfarramt Vorderberg, A-9614
Vorderberg 77 im Gailtal, Karnten Austria
KOPAČ, Rev. John, cm, 739 Brown's Line, Toronto M8W 3V7 Ont.,
Canada
KOPUSHAR, Rev. Dr. Milan, St. Anthony's Church, Farvvell, Neb. 68838 KORBIC, Rev. Benno,ofm, 1852 W. 22nd Pl. , Chicago, 111. 60608 KOREN, Rev. Louis, 802 No. Jackson St. , Milwaukee, Wis. 53202 KOS, Rev. Joseph, 1500 No. Ritter Ave. , Indianapolis, Ind. 46219 KOSEM, Rev. Francis, 1230 An sel Rd. , Cleveland, Ohio 44108
KOSTEL Z, Rev. Richard, SS. Mary & Joseph Church, Chebanse, 111.
60922
KOVAČIČ, Rev. Anthony, 128 No. Fulton St. , Salisbury, N. Carolina
28144
KOVAČIČ, Rev. Francis, Chaplain U. S. Army KOZINA, Rev. Vladimir, 813 First St. , Brentwood, Calif. 94513 KRAINZ, Rev. Paul, sss, 5430 So. University, Chicago, 111. 60615 KRAJNIK, Rev. Paul, 1709 E. 31 St. , Lorain, Ohio 44055 KROTEČ, Rev. A. I. , sdb, 2245 W. Superior St. , Chicago, 111. 60612 KUMSE, Rev. John, 6019 Glass Ave. , Cleveland, Ohio 44103 KUZMA, Rev. George, St. Rose Church, Wilmington, 111. 60481
LANGERHOLZ, Rev. Dr. Kalist, ofm, ssd, 536 Decker Ave. , Johnstown,
Pa. 15906
LAURICK, Rev. Richard, esc, 1615 W. Diversey Parkway, Chicago, 111.
60614
LAVRIH, Rev. John, Box 38, Fowler, Kansas 67844
LEKAN, Rev. Joseph, sm, 7911 Detroit Ave. , Cleveland, Ohio 44102
LETONJA, Rev. Franc, cm, 739 Brown's Line, Toronto M8W 3V7 Ont. ,
Canada
LIVOJEVIC, Rev. Ronald, Chaplain U. S. Navy
LOVRENČIČ, Rev. Athanasius, ofm, 1400 Main St. , Lemont, 111. 60439
MAČEK, Rev.Rudolph, 300 Vanderbilt Ave. , Brooklyn, N. Y. 11205 MAIERLE, Rev. John, 120 Lewis, Pontiac, Mich. 48058 MAJHENIČ, Rev. Pelagij, ofm, 1400 Main St. , Lemont, 111. 60439 MAVSAR, Rev. Joseph, Box C, East Helena,Mont. , 59635 MAZOVEC, Rev. Robert, ofm, 62 St. Mark's Pl. , New York,N. Y. 10003 McGEE, Rev. Dominic, ofm conv. , 401 No. Main St. , Minoa, N. Y. 13116 McGINNIS, Rev. Albin, 311 Siebert Rd. , Pittsburgh, Pa. 15237 MEJAČ, Rev. Joseph, cm, 611 Manning Ave. , Toronto M6G 2W1 Ont. ,
C anada
MEJAK, Rev. Heliodore, 274 Orchard Ave. ,Kansas City,Kans 66105 MELOVASICH, Rev. Francis, Box 216, Grand Rapids,Minn. 55744 MIHELIČ, Rev. Francis, 127 Liberty St. So. , BowmanviIle, Ont. , Canada MIHELICH, Rev. Leopold, 4610 Pearl St. , Denver,Colo. 80216 MUZIC, Rev. Anthony, 28700 Euclid Ave. , Wickliffe, Ohio 44092
NACHTIGAL, Rev. Frederick, 430 VVilliamson Ave. , Youngstown, Ohio
44507
NADRACH, Rev. Adolph, Lucinda Lane, Watervliet, Mich. 49098
OHMANN, Rev. Daniel, mm, P. O. Box 43058, Nairobi, Kenya OKORN, Rev. Dušan, Seeley-Swan Mission, Sycamore Tree, Mont.
59911
OMAN, Rev. Echvin, RT. 4, Foley, Minn. 56329
OZIMEK, Rev. Joseph, 1263 Shannon Ave. , Barberton, Ohio 44203
OZIMEK, Rev. Norbert, osb, 2900 East Blvd. , Cleveland, Ohio 44104
PARC, Rev. Francis, 840 E. 222nd St. , Euclid, Ohio 44123 PAKIŽ, Rev. Rudolph, Box 38, Remer, Minn. 56672 PEČOVNIK, Rev. Karel, 155 - 5th St. , N. E. , Perham, Minn. 56573 PERČIČ, Rev. Joseph, Millerville, P. O. Brandon, Minn. 56315 PERKOVIČE, Rev. Frank, 305 Adams Ave. , E ve le th, Minn. 55734 PETERNEL, Rev. Warren, ofm, 701 E. Pyron Rd. , San Antonio, Texas
78214
PETRASIČ, Rev. Martin, St. Patrick's Church, Elkhorn, Nebr. 68022 PEVEC, Rev. Edward, 28700 Euclid Ave. , Wickliffe,Ohio 44092 PIERCE, Rev. Justin, sds, 1735 Hi-Mount Blvd. , Milwaukee, Wis. 53208 PIRC, Rev. Joseph, P. O. Box 700, Underwood, No. Dakota 58576 PIZMOHT, Rev.Louis, 35739 Stevens Blvd. , Eastlake, Ohio 44094 PLANINŠEK, Rev. Henry, cssp, 318 Oblate Dr. , San Antonio, Texas
78216
PLAZ AR, Rev. Ivan, cm, 95 McDonald Ave. , Winnipeg R3B 0J3,
Manitoba, Canada
PLESETZ, Rev. Gerald, St. Cecilia's Parish, Tustin, Calif. 92680 PLEVNIK, Rev. Joseph, sj, 47 Ranleigh Ave. , Toronto M4N 1X2 Ont.,
Canada
POTOČNIK, Rev. Aloysius, osb, P. O. Box 351, Canon City, Colo. 81212 PRIMOŽIČ, Rev. , Toronto, Ont. ,Canada
PRIMOŽIČ, Rev.Robert, o carm, St. John of the Cross Mission, Auga,
Ontario, Canada
PROSEN, Rev. Dr. Anthony, ph d, P. O. Box 86, Lucerne, Ind. 46947
PUHL, Rev. Dennis, 1006 Carlton Ave. , Cloquet, Minn. 55720
PUR PORA, Rev. Joseph, ofm, 8500 W. Cold Spring Rd. , Greenfield, Wis.
53228
REBOL, Rev.Anthony, 3547 E. 80th St. , Cleveland, Ohio 44105 REBOL, Rev. Francis, mm, P. O. Box 149, Taichung, Taiwan, Formosa RELIC, Rev. John, Chaplain U. S. Marine Corps.
RINK, Rev. Louis, esc, P. O. Box 176, Fort Portal, Uganda, East Africa ROBERTS, Rev. Edward, sss, P. O. Box 4, Ngorongoro Crater Via
Arusha, Tanzania East Africa
ROBERTS, Rev. Ralph, sss, Church of Santa Cruz, Manila, Fphillipines ROG AN, Rev. Richard, ofm, 2840 Village Drive, Fayetteville,
No. Carolina 28304
RUCHGY, Rev. Wayne, 6340 Chase Rd. , Dearborn, Mich. 48126 RUPAR, Rev. Aloysius,
SAVTNSHEK, Rev. Stefan, ofm conv. , Box 411, Marble,Minn. 55764 SCHWAB, Rev. Alan, osb, P. O. Box 351, Canon City, Colo. 81212 SC H WE IGER, Rev. Francis, 330 E. Srd St., Duluth, Minn. 55805 SEDLAR, Rev. Daniel, ofm, Box 636, Kirkland Lake P2N 3K1, Ont.
Canada
SELIŠKAR, Rev. Donald, sj, 2470 Miramar Blvd. ,University Heights,
Cleveland, Ohio 44118
SELLAK, Rev. Jerome, ofm, 536 Decker Ave. , John sto wn, Pa 15906 SESEK, Rev. Dr. Raphael Sesek, ofm, ph d. , Box 411, Marble,Minn.
55764
SETNICAR, Rev. Dr. Matthew, ph d. , st d, 6450 W. Norwich, Greenfield,
Wis. 53220
SIMČIČ, Rev. Joseph, sdb, 6019 Glass Ave. , Cleveland, Ohio 44103 ŠKUFCA, Rev.Ronald, 311 Baraga Ave. , Marquette, Mich. 49855 SKUMAVC, Rev. Franc, 415 Dwight Ave. , Oshawa LIJ 2K8 Ont. ,
Canada
SKUMAVC, Rev. Michael, 1122- llth St. S. E., Brainerd, Minn. 56401 SLAPSAK, Rev. Julij, 6019 Glass Ave. , Cleveland,Ohio 44103 SLOBODNIK, Rev. Franc, sdb, Box 3304 Sta C, Hamilton L8H 7L4,
Ont., Canada
SMERKE, Rev. Joseph, ose, P. O. Box 789, Hastings,Nebr. 68901 SMERKE, Rev. Francis, ose, P. O. Box 789, Hastings,Nebr. 68901 SMOLEY, Rev. Rudolph, 225 Allen Ave. , Pittsburgh, Pa. 15210 SNOJ, Rev. Joseph, 12704 Foothill Blvd. , Etiwanda, Calif. 91739 SODJA, Rev. Max, 9133 Hammock Lake Dr. , Miami Beach,Fla. 33156 SOKLIČ, Rev. Sebastian, tor, St. Francis Monastery, Loretto, Pa. 15940 SOKLICH, Rev. Anthony, cm, 1300 So. Steele St. , Denver, Colo. 80210 ŠPEHAR, Rev. George, 424 W. 2nd St., Leadville, Colo. 80461 SPENDOV, Rev. Dr. Vendelin, ofm, mus. d. , 1852 W. 22nd Pl. , Chicago,
111. 60608
SREBERNAK, Rev. Frank, Box 82 B, Hancock, Mich. 49930 STALZER, Rev. David, 1214 Hamilton St. , Lockport, 111. 60441 STAREŠINIČ, Rev. Edbert,o carm, 6828 Mt.Carmel Dr. , Houston,
Texas 77017
STAREŠINIČ, Rev. Nicholas, o carm, 6428 So. Dante Ave., Chicago,
ill. 60637
STEFANICH, Rev. Edward, 7800 So. Jane s Ave. , Woodridge, 111. 60515 STEPANICH, Rev. Dr. Martin, ofm, s.t. d. , 1400 Main St. , Lemont, 111.
60439
STERBENTZ, Rev. Ralph, St. Bruno's Church, Nadeau, Mich. 49863 STERK, Rev. Francis, 460 E. 321 St. , Willowick, Willoughby, Ohio
44094
STERLE Rev. Alois, 245 NE 57th St., Miami, Florida 33137 STOPAR, Rev. Dr. Anton, 1250 Wyoming Ave. , Reno, Nevada 89503
STRAGISHER, Rev. Henry, 116 So. Washington St. , Berkeley Springs,
Virginia 23523
STRAGISHER, Rev. Raphael, ofm, 536 Decker Ave., Johnstown, Pa.
15906
STRANCAR, Rev. Ignatius, P. O. Box 2184, San Bernardino, Calif.
92406
ŠUŠTARŠIČ, Rev. John, 231 E. Čamp St. , Ely,Minn. 55731 SUSTRICK, Rev. Stephen, osb, P. O. Box 551, Canon City, Colo. 81212 SVETE, Rev. Andrew,ofm, 1400 Main St. , Lemont, 111. 60439 SVETE, Rev. Bartholomew, Box 17, Ranchester, Wyoming 82839
TARMAN, Rev. William, Sacred Heart Church, Urbank,Minn. 56361 TERDINE, Rev. Richard, 32 So. First St. , Duqnesne, Pa. 15110 TKALEC, Rev. John, 960 So. Šoto St. , Los Angeles, C alif. 90023 TOMC, Rev. Victor, 15519 Holmes Ave. , Cleveland, Ohio 44110 TRAVNIKAR, Rev. Rock, ofm, 20000 W 9 Mile Rd. , Southfield,Mich.
48075
TROHA, Rev. Michael, 5620 Hanse rman Rd. , Parma, Ohio 44130 TRPIN, Rev. Thaddeus, ofm, 416 No. Chicago St., Joliet, 111. 60432 TURK, Rev. Francis, 4935 Yonge St., Willowdale, Ont. , Canada TURK, Rev. Lawrence, osco, M ona ste ry of the Holy Ghost, Conyers,
Georgia 30207
URBIČ, Rev. Rudolph, 909 Richard Dr. Apt. 6, Eau Claire, Wis. 54701
VALENTIN, Rev. Basil,ofm, 19 A'Becket,Kew, Melbourne, Victoria,
Australia
VOGRIN, Rev. Joseph, St. William's Church, Parker s Prairie, Minn.
56361
VOVK, Rev. Joseph, Rt. 1 Box 89, Lake Panasoffkee, Florida 33538 VOVKO, Rev. John, 8215 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 VUKSINIC, Rev. Anthony, 22 Golden Blvd,E., Welland L3B 1H4 Ont. ,
Canada
WEBER, Rev. Albin, 334 Main St. , Oxford, Mass 01540 WOLBANG, Rev. Charles, cm, 131 Birchmount Rd. , Scarborough
MIN 3J7 Ont., Canada
YAGESH, Rev. Richard, 230 - 5th St. , Elizabeth, Pa. 15037 YELENC, Rev. Joseph, tor, St. Francis Monastery, Loretto, Pa. 15940
ŽAGAR, V. Rev. Janko, op, 5890 Birch Ct. , Oakland, C alif. 94618 ZAGORC, Rev. Francis, esc, 52553 Fir Rd. , Granger, Ind. 46530 ZAGORC, Rev. Thomas, sss, Ali Hallows College, Cublin 9,Ireland
ZALLER, Rev. David, sm, 9001 Montgomery Rd. , Cincinnati, Ohio 45242 ZARNICK, Rev. Ralph, 242 No. State, Painesville, Ohio 44077 ZDOLŠEK, Rev. Alojz, Rt. 2, Parker s Pr^irie, Minn. 56361 ŽELEZNIKAR, Rev.Michael, P.O.Box616, LaSalle,Ill. 61301 ZIBERT, Rev. Jack,ofm, 711 Knox Rd. , P. O. Box 160, East Aurora,
New York 14052
ZORE, Rev.Richard, 1210 E. Main St. , Plainfield,Indiana 46168 ZORMAN, Rev. Fortunat, ofm, 1400 Main St. , P. O. Box 608, Lemont.
111. 60439
ZRNEC, Rev. Tone, cm, 739Brown's Line, Toronto M8W 3V7 Ont. ,
Canada
v
AVE MARIA - LE MONT, ILLINOIS