i ■ zdcz ■	us?	____—h rgogr-1' ■ "nee* ■ r.
8 Edini slovenski dnevnik	I	T JL /^i ^^^T A ■ ^ ■ ^ Jk	§ The only Slovenian Daily |
ll| -r ▼ Zedinjenih državah|lk	M	l /1 ^^ /1 B^F fl ■ ■ ■ /1	JIL in the United States.:- Jll
m VI- " T T MAA	m	\ T M J im L I X / m M mi\ / 1 / i m	m Issued mry day except Sundays ft
I I Velja ta vse leto . . $3.00	III	m m * A 1 ^ ^	lil ud Legal Holidays. lil
M Za pol leta......$1.50	U	-	g 50.000 Readers. :- 1«
^iocz^V" m m	i^st slovenskih delavcev v Ameriki.	~	^ |( ^
TXLKFON PISAENX : 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Cla«» BUtter, September 21, 1903» at th* Port Office at Mew York, N. Y., voder the Act of OongreM of March 3> 1879.	TELEFON laSABNS: 4687 COBTLANDT.
NO. 251. — STEV. 251.	NEW YORK, WEDNESDAY, O ,TOBER 25, 1916. — SHED A, 25. OKTOBRA, 1916.	VOLUME XXIV. —, LETNIK XXIV.
Centralne armade zavzele
tri važna rumun. mesta.
-
NEMfiKI GENERAL FALKENHAYN PRODIRA IZ SEDMOGRA&KE, MACKENSENOVE ČETE PA OPERIRAJO V OZEMLJU MED DONAVO IN ČRNIM MOR JEM. — MACKENSENOVT VOJAKI SO VJELI SKORAJ 7,000 MOŽ IN ZAPLENILI VELIKO VOJNEGA MATERIJ ALA. — RUSKI TRANSPORTNI PARNIK SE JE POTOPIL PRED PRISTANIŠČEM KONŠTAN CO. — OFICIELNE ČESTITKE.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Uradno poročilo, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo, se glasi:
* — Nemške čete pod poveljstvom nemškega generala Falkenhayna, bivšega načelnika nemškega generalnega štaba, so vdrle iz Sedmograške na rumunsko ozemlje ter zavzele važno rumunsko mesto Predeal. Avstrijci in Nemci so vjeli dozdaj 600 rumunskih vojakov.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Uradno poročilo, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo, se glasi:
Armadna skupina generala Mackensena: Sovražnik s<* je začel v velikem neredu umikati pred našim levim krilom. Naša kavalerija je dospela do mesta Kara Murat, ki je oddaljeno samo šestnajst milj od Konstanee.
Po vročih bojih se nam je posrečilo zavzeti Magidijo in Raševo.
21. oktobra smo vjeli 75 častnikov in 6,693 vojakov. Zaplenili smo 52 strojnih pušk, 12 topov in veliko drugega vojnega materijala.
Rumuni in Rusi imajo zelo velike izgube.
Naši zrakoplovci so zopet obstreljevali glavno mesto Rumunske, Bukarešt.
Petrograd, Rusija, 24. oktobra. — Poročilo ruskega generalnega štaba se glasi:
—	V dolini reke Protus se ni ničesar posebnega pri-j petilo. Na črti med Kimpolungom in Dobrano se vrše vroči artilerijski spopadi. .	—
Pri Oršavi se je moral sovražnik z velikimi izgubami umakniti.
Bukarešt, Rumunsko, 24. oktobra. — Rimiunski generalni štab poroča:
—	Pri vasi Vraneea se je vršila brezpomembna bitka. Ko se je sovražnik umikal, smo mu odvzeli dve strojni pu-j ški. V dolini Buscu so se vršili vroči artilerijski spopadi, j Pri Tabla Buzi vlada mir.
Vroča artilerijska bitka, ki se je vnela pred par dne-j vi pri Predealu, pojenjuje.
Pri Oitizu napadamo na celi fronti. Vjeli smo deset častnikov in 302 mož.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi:
—	Na vzhodnem bojišču se ni med morjem in Gozdnimi Karpati ničesar posebnega pripetilo.
Petrograd, Rusija, 24. oktobra. — Uradno se nazna-j
n ja:
—	Na zapadno-ruski fronti se ni ničesar posebnega pripetilo.
Sofija, Bolgarsko, 24. oktobra. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade naznanja:
—	Avstrijci, Nemci in Bolgari neprestano zasledujejo umikajočega se sovražnika v Dobrudži. Dne 22. t. m. je naša ka valerija ob eni uri popoldne vdrla v Koštanco. Ob obali Črnega morja se je bilo pojavilo več ruskili bojnih in transportnih ladij, katere so se pa takoj umaknile, ko so stopile naše obrežne baterije v akcijo.
Neko sovražniško transportno ladjo ;Smo potopili.
Nemški zrakoplovi so obstreljevali sovražne pozicije v bližini vasi Karakarus. Zrakoplovi so se čisto nepoškodovani vrnili.
Carigrad, Turčija, 24. oktobra. — Vrhovno poveljstvo turške armade naznanja:
—	Naše čete, ki so s svojimi zavezniki prekoračile železniško progo Konštauco-Megidijo, neprestano zasledujejo umikajočega se sovražnika.
General Mackensen je poslal turškemu sultanu brzojavno čestitko.
Zadnje dni so potopili naši podmorski čolni več ruskih transportnih ladij, ki so imele nad 3,000 ton deplace-menta.
Petrograd, Rusija, 24. oktobra. — Ruski generalni stab poroča:
—	Naše in rumunske čete so bile prisiljene umakniti se na višine severno od Koštance ter so zavstavile nemško prodiranje.
Sovražnik je po vročih bojih zasedel vasi Konštanco in Megidijo.
Bukarešt, Rumunsko, 24. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je odznalo, da niso Nemci in Bolgari zaplenili v Koštanci veliko vojnega materijala.
Nemški cesar je poslal turškemu sultanu in bolgarskemu kralju brzojavne čestitke.
Pari^ Francija, 24. oktobra. — Vsi so vedeli da bo pristanišče Konštanca prejalislej padlo v roke nemških in bolgarskih vojakov. To mesto nima za Mackensena posebne velikega pomena, li-
1' jL fc	t	~ *
~ '•fr-'w i	i
......*	fUtti i ■ mi m	» ■ --......■	„«_*ščvč.
Iz Mehike.
Feliks Dia* je osvojil državo Me-	]
hiko. — Se bliža federalnemu irl&v-	\ nemu mestu. — Carranza ba baje bež&L
Douglas, Ariz., 24. oktobra. —	]
Feliks Diaz je pred štirimi dnevi	\
popolnoma osvojil državo Mehika	<
(t. j. del mehiške republike) kot	] je izjavil nek Mehikanec, ki je
ravnokar prišel sem. On je bil v	(
zvezi z mehiškim gibanjem.	3
Diaz je baje že zelo blizu sedeža mehiške vlade. Njegova arma-	( da je dobro oborožena in tudi po	^ številu zelo močna.	| -\ Domneva se, da bo Carranza	s kmakj zapustil Mexico City.
ftjSheral Medina, pristaš Diazo-	i
ve stranke, je dobil danes pismo	\
iz Mehike, da ima Diaz že velik del	] Mehike pod svojo oblastjo. Diaz
ima baje na razpolago denar, ljudi	■
in sploh vse, kar hoče za uspešno	j vojevanje.
Washington, D. C., 24. oktobra.	t
Sem je došlo več poročil, da na-	]
merava mehiški predsednik Car-	j
ranza bežati, vsa ta poročila so pri-	,
šla iz zelo zanesljivih virov, toda	|
uradnega še nič.	.
Nekateri so mnenja, da bo Carranza res bežal; — to svoje mnenje polagajo na dejstvo, da je zdaj cela njegova družina v Združenih državah.
Mnogi vladni uradniki so izrazili svoja privatna mnenja, da je	1 Carranza izgubil svoj politični u-	' pliv in da je pričakovati še resnih dogodkov.
]
Nemiri v Sen Domingo.	i i
Dva ameriška mornarja sta ubita. ! Nekatera poročila se glase, da je * bilo še več Amerikancev ubitih. -
Santo Domingo, 24. oktobra. — " Danes je prišlo do resnega boja med ameriškimi mornarji in usta- ^ ši, v katerem je bil general Ramon ! Batista ubit.	1
Ubita sta tudi dva ameriška mor narja, nekatera poročila se glasCj J da jih je še več izgubilo svoja življenja.
Ameriški poveljnik je zahteval. ! da se pusti general Batista areti- ' rati, toda on se je temu zopersta-vil in ukazal svojim privržencem — ustašem, — da vprizorijo napad na ameriške mornarje.
Boj je trajal precej dolgo, v ka- 1 terem so bili pa ustaši premagani.
Ameriške čete so dobile takoj o- ' jačenje in zdaj je v mestu zopet mir.
Koliko je bilo pravzaprav ubitih iu ranjenih, nihče ne ve, ker ustaši so svoje hitro proč zvlekliJ' Washington, D. C., 24. oktobra, j Mornariški department ni dobil!' dozdaj še nobenega poročla, tika-jočega se boja med ameriškimi mornarji in ustaši v Santo Do-mingu.
•
K temu naj pripomnimo, da se je v dominikanski armadi pred par tedni pojavila resna ustaja, nakar so ameriški mornarji s silo prevzeli kontrolo.
Avstrija deli odlikovanja pruskim prinoom.
Amsterdam, Nizozemsko, 24. okt. Iz Dunaja se poroča, da je avstrijski cesar Franc Jožef imenoval pruskega princa Henrika, brata cesarja Viljema, višjim admiralom avstrijske mornarice. — To bo za enkrat le časten naslov.
Boji v Kavkazu.
Petrograd, Rusija, 24. oktobra. Neko uradno poročilo ruskega vojnega urada se glasi, da so bili Turki v Kavkazu zelo te peni od Rusov.
Ruski vojaki so ob tej priliki pobili v vaseh veliko živine in druge hrane.
Sedem slučajev paralize v N. J. Trenton, N. Y., 24. oktobra. — Zdravstveni department države New Jersey je dobil poročila, da »e^^tofcom^dMafesjega dne poj«-
Velike tatvina.
Dom znanega bogataša Griswolda v Roslynu, M. Y. so okradli za $110,000. — Nobenega sledu.
Roslyn, L. I., N. Y.. 24. oktobra. Danes ponoči ali pa zjutraj so tatovi odnesli iz doma Franka G ray a Griswolda za okoli $110.000 zlatnine in dragih kamenov.
Policija, ki se na vso moč trudi, da bi našla storilce, ni mogla dozdaj najti še nobenega sledu.
Griswoldovi hčeri se je sanjalo, da se je borila s tatovi, zjutraj so pa res doznali, da je zmanjkalo za več kot stotisoč dolarjev vrednosti dragulj.
Tatovi so se morali pripeljati v velikem avtomobilu, kajti na travi in na potu se pozna odtis koles. —
Tatvino je razkrinkala dekla, ki je našla praznih škatulj ^ zlatnino na tleh.
Doznalo se je tudi, da so se tatovi zelo dobro imeli, ko so opravljali svoje delo. Poslužili so se najboljših cigar, finih pijač in znesli v avtomobil vse kar se je dalo premakniti in kar jc bilo večje vrednosti.
Srbi.
V bojih v Macedoniji se posebno odlikuje srbska Vardarska divizija. — Boji pri Veljeselu.
Pariz, Francija, 24. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo sledeče poročilo o bojih na macedonski fronti:
Ob reki Strumi-se ni ničesar posebnega pripetilo. Reka je zadnji čas zelo narasla tako da ovira vojaške operacije v bližini bregov.
Bitka, ki se je vnela ob Doiran-skem jezeru, še ni končana.
Angležem se je posrečilo zavzeti pri Mahukovem nek sovražni strelni jarek ter vjeti kakih dvajset Nemcev.
Ob reki Černi je odbila srbska artilerija vse sovražniške napade. Takoj zatem so vprizorili naši zavezniki napad, vjeli nad 50 bolgarskih vojakov in zaplenili precej vojnega materijala.
Vojna operacije zelo ovira slabo vreme.
Solun, Grška, 24. oktobra. — Iz srbskega glavnega stana poročajo :
Pred par dnevi so napadli Bolgari in Nemci postojanke, v katerih se nahaja naša Vardarska divizija. Napad se jim je popolnoma izjalovil. — Takoj zatem je začela prodirati naša prva armada in je zavzela precej važnih pozicij, j 10. oktobra jc vjela naša prva ! armada 50 Bolgarov in zaplenila i 2 strojni puški.
Francosko poljedelstvo.
Paris, Francija. 24. oktobra. — Francoska vlada je danes imenovala posebno komisijo, katere naloga bo skrbeti, da bodo vsi francoski poljedeljci preskrbljeni z najmodernejšimi poljedeljskimi stmii.
Pošiljateljem denarja!
Vsled zel« slabe poštne zveze svetujemo rojakom pošiljati zdaj denar v staro domovino po brezžičnem brzojnvu.
Natančno smo poizvedel i. da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov.
Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. J. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena.
Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.000 kron.
Za take pošiljatve se naj nam pošilja le poštne Money Ordere in denar ▼ gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI ŠE |tM ZA BRZOJAVNE STROŠKE.
Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzojavno.
K: 100.00.......... $13.50 i K: 600.00.......... $ 81.00
K: 200.00.......... 27.00 I K: 700.00.......... 94.50
K: 900.00......40.50 ! K: 800.00.......... 108.00
K: 400.00.......... 54.00 t j K; 900.00.......... 121.50
K: 500.00.......... 67.50 j K: 1000.00.......... 132.00
TVEMLA FIAMli'ftlWifct 8S CotttaB* Mmt,	Ne* Mu N. X.
Še eni preti nevernost.
Zdaj je Norveška v nevarnosti, da se zaplete v krvavo igro. — Nem-
čaji ne ugaja njena politika.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Tukaj se jrovori. uradno in neuradno, da poskušajo zavezniške države zdaj spraviti v vojno ko-likormogoče veliko še zdaj nevtralnih držav.
Ena prvih njihovih žrtev bo mogoče Norveška. V nemških vlad nih krogih se govori, da so zavezniki prisilili Norveško, da jc pričela zasledovati tako submarinsko politiko kot je bilo zadnjič poro-čano.
Nemška vlada je dala Norveški odgovor, v katerem je izjavila, da ne bo trpela, da bi norveška vlada prepovedala nemških submari uom priti v norveška pristanišča ker bi bilo od strani Norveške ne-nevtralno in pristransko.
Nemška vlada dalje pravi v svoji noti — kot je bilo mogoče & zanesljivih virov dognati. — da bi bila taka politika norveške vlade v prilog Anglije in njenih zaveznikov ; — baje celo pristavlja, da ji je znano, da je morala norveška vlada to storiti pod pritiskom An glije.
Popolnoma jasno je, da so prija teljski odnošaji med Nemčijo ir Norveško v veliki nevarnosti.
Od zaveznikov sta dobili not tudi danska in švedska vlada, da naj ne puste nemške submarine ^ svoja pristanišča, toda ti dve sti odgovorili v smislu Združenih dr žav. Nemčija je s takim odgovo rom popolnoma zadovoljna in gj smatra nevtralnim in poštenim.
London, Anglija. 24. oktobra "Daily News" je dobil iz Kodanj^ brzojavno poročilo, v katerem pravi, da sc mora sedanje odno šaje med Nemčijo in Norveške smatrati zelo resnim in kritičnim
Ko je prišlo danes poročilo, di so nemški submarini potopili šti ri norveške parnike. je nastalo ve liko zgražanje, kljub temu, da s( jih bili opravičeni potopiti.
Stuergkhov naslednik.
London, Anglija. 24. oktobra. — Provizorični avstrijski ministrsk predsednik je postal princ Konrac Hohenlohe-Schillingdfuerst. Ho henlohe je bil že enkrat ministrsk predsednik, potem je bil pa dal, časa notranji minister. — Zadnj čas je bil cesarjev namestnik a Trstu.
Zaplenjena pošta.
Berlin, Nemčija. 24. oktobra. — Angleške blokadne oblasti so 1 Kirkwallu zaplenile vso pošto : parnika "Kristiani?fjord'.', ki ji vozil iz New Yorka v Bergen.
Tako javlja Prekmorska poroče valna agencija^ v neki brzojavki ki jo je dobilo berlinsko časopisje
Anglija je postila naprej amerisk tobak.
Pre par dnevi je Anglija prepc vedala. da bi se v Ameriko izva žalo tobak, toda danes se iz Wash ingtona poroča, da je angleška via da dovolila, da sme iti tobak na prej.
Francozi pred Verdunom napredovali za 2 milji.
FRANCOSKE ČETE SO NEMCE PRED VERDUNOM NAPADLE TER OSVOJILE TRDNJAVO DOTJA-MONT. — HAUDROMONT JE ZDAJ ŽE TUDI V ROKAH GEN. PETAINA. — FRANCOZI SO V ENEM DNEVU ZAVZELI OZEMLJE, KATEREGA SO SI NEMCI V DVEH MESECIH PRIBORILI. — VJETIH JE 3,500 NEMCEV. — ANGLEŽI VZDRŽUJEJO NA SOMMI. — UTRJEVANJE POZICU.
Pariz, Francija, 24. oktobra. — Pred Verdunom so vojne operacije zadnji čas čisto prenehale, toda danes so pa francoske čete pod poveljstvom generala Ni veli e pričele z novo ofenzivo na več kot štiri milje dolgi fronti. Na sredini te fronte so predrli za dve milji v ozemlje, ki je osvojeno od Nemcev. Dozdaj so našteli 3,500 nemških v-jetiiikov, poleg teh velikih uspehov so zaplenili pa tudi veliko množino vojnega materijala.
Trdnjava Douaumont, ki je igrala v tej vojni zelo veliko ulogo in ki je že tolikrat spremenila gospodarja, se uahaja zopet v francoskih rokah.
Ravnotako je padla v francoske roke tudi vas istega imena, ki leži nekoliko proti severovzhodu od trdnjave.
Francozi so prodrli ud La Gailette gozda in ga popolnoma osvojili, tako, da se nahajajo zdaj že pred prvimi hišami vasi Vaux.
Na nemškem levem krilu so pa dobili zmagalci ^>od svojo oblast tudi Thiaumont reduto in utrjeno farmo istega imena.
Dejstvo je da so Nemci odpoklieali velik osvojili vojakov izpred Verduna in jih poslali na sommesko bojišče.
Danes se vsak Francoz dobro spominja grozot ki so jih morali pretrpeti, ko se je pričel nemški prestolonaslednik zaganjati proti verdmiskim trdnjavam. Nemci so plačali vsak čevelj zemlje, ki so jo pridobili pred Verdunom s stotimi življenji. Ozemlje, katero so danes Francozi zavzeli, so si Nemci priborili ravno v dveh mesecih. To je pa ra-ditega, ker niso Nemci pričakovali francoskega navala, to-raj niso bili dobro pripravljeni, poleg tega je pa zdaj na verdunski fronti še enkrat manj nemških vojakov kot jih je bilo nekoč, ko so napadali.
"La Liberte" je dobilo od svojega korespodenta poročilo, da se pripravljajo Nemci pri Bapaume na hude protinapade. Baje je tam sam nemški kajzer, ki bo celo stvar vodil. N^mci so dobili zadnje čase na tistem delu fronte, ki je zdaj v največji nevarnosti, velika ojačenja v infanteri-ji, zlasti pa še v artileriji.
Domneva se, da zdaj, ko so pričeli Francozi Nemce izpred Verduna poditi, bodo morali Nemci nekoliko spreme-j niti svoje načrte.
Gen. Petain je porabil to priliko in napadel in je imel res tudi velike uspehe. Francozi niso dobili za to najnovejšo ofenzivo pri Verdunu nobenih ojačenj. Da nameraf va Petain kaj takega storiti, ni nihče vedel, vsled Česar je nastalo danes po celi Franciji veliko veselje, ko je prišlo poročilo o velikih uspehih.
Francosko uradno poročilo glede bojev na Somnii se glasi, da ni od tam ničesar važnega poročati.
Bitka za Verdun je trajala kakih osem mesecev, v katerih so Nemci izgubili — kot so poročali zavezniki — okoli pol nuljona vojakov. Francozi jih najbrže niso veliko i manj.
Na soimneskem bojišču so Angleži odbili vse nemške protinapade, med katerimi je bil par prav hudih. Nemci . so imeli — kot pravi angleško uradno poročilo — zelo velike izgube.
Tekom dne so angleške, kakor tudi francoske čete, na sommeski fronti utrjevale svoje nove pozicije, ki so jih bile zavzele v bojih prejšnjih dni.
Nemško uradno poročilo se vedno glasi, da niso vsi zavezniški uspehi vredni njihovih izgub, na kar je zdaj angleški vojni department odgovoril, da so imeli Angleži v zadnjih dneh 1,200 mož izgub, toda istočasno so pa vjeli 1,000 nemških vojakov; gotovo pa je, da niso imeli Nemci popolnoma nič manj izgub kot Angleži, kajti Nemci so takrat napadali.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. (Brezžično preko Say-ville.) — Tekom današnjega dne so bili na zahodni fronti taki boji, da leže zavezniški vojaki na meter visoki kupi.
Sovražnik je poskušal predrti našo črto* na mnogih krajih, proti našim postojankam so se valile velike mase sovražnih vojakov, toda zavezniki so doživeli povsod velike poraze.
O drugem se ne poroča.
ZRAČNI BOJI.
London, Anglija, 24. oktobra. — Zadnje dni se je vršilo na vseh delih fronte veliko zračnih bojev** katerih je bilo deloma že poročano.
Dne 23. oktobra je nek angleški zrakoplov poletel nad Belgijo ter se spustil v boj a štirimi nomSlrimi hidroplani, od katerih je enega uničil, dva pa zapodiL
"GLAS NARODA" \
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
• LOVSHIO PUBLISHING COMPANY
(ft corporation.)
rKAVR parser. President _LOUIS BENEDIK, Trearorer i
•*•»«» of Budnem of Che corporation and addresses of above officer«:
*2 Portiandt Street, Bocoogb of Manhattan, New York City. N. Y.
6ft cbIu ieUi vel j a ust aa Ameriko In >Za pol leta za mesto New Tork..	2.00 '
naiutdo ................... ISO1* Za Evropo ca vse leto ..........	4.50 ,
Ca po) leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta....................2.55 •
'm	k* iQMto New York.. 4.00 Za Evropo za Četrt leta............1.70 j
liLaa NAHODA" izhaja rsak dan izvzemfii nedelj ln praznikov.	!
*e L A 8 NARODA"
("Voice of the People") i«—afl avery da; except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00	j
_ Advertisunent eo agreement._
LKjplsi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. *rt «t»ma»>aihi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaltiče _naamanl, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA"
«a ror»<andt St	New York Ctty.
Telefon 46K7 Cortlandt.
__SPSS_|
IggPE*__j:
Usoda Rumunske.
-*	I1
Važua vest prihaja iz Evrope o pohodu centralnih J armad pod poveljstvom generala Mackensena proti Ru-munski.	^	{
Poročajo, da ogrožajo njegove armade Cernovodo ob: 1 Donavi, mimo katere vodi enajst milj dolg most in želez- * niča preko Donave naravnost proti glavnemu mestu Rumunske, Bukarečtu.
Pravijo, da je odpor rumunskih čet najmočnejši na j1 desnem krilu, ki se je pa moralo tudi umakniti.
Vsled tega je padec ^e me vode vprašanje par ur. — 1 Združene centralne armade so zavzele Konštanco, osem 3 tednov potem, l:o je napovedala Rumunska vojno. Odreza-t nje železnice, Konštanca-Oeinavoda bo pomenilo najhuj- _ ši udarec, kajti po tej poti je dobivala rumunska vojska
svoja ojačenja in svoje potrebščine od Rusov.
*
* •
Pri nas je že navada, da takoj sumničijo človeka ^
simpatij z našim narodnim nasprotnikom, ako zapiše res- ^
nično stvar, ki je slučajno v prilog in kredit temu nas- r
protniku.	b
To nas seveda ne sme motiti, da ne bi javno izrazili *
resnice, kajti slednja pride prejalislej vendarle na dan.111
Zavijanje in preobračali je dejstev je pravtako sme-i j
šno kot je nedopustno.	n
Rumunska se nahaja danes skoraj na istem stališču,/[
na katerem se je nahajala Srbija, ko so vdrle Mackense- t
nove čete z vseh strani v njo in jo tekom j:>ar tednov pre- -
gazile.	if
k
Z Rumunsko se l>o ]k> vseh človeških ugibanjih zgo- n dilo isto. Edini zaveznik, ki ga ima Rumunska, so Rusi. \ Koliko je vredna ruska pomoč, nam je znano ter ve vsak, r: ki se je kaj naučil od sedanjih vojnih dogodkov.
Da govorimo odkrito, je zaslužila Rumunska ali prav " zaprav rumunska vlada usodo, ki jo bo doletela.
Več kot dve leti se je ozirala na vse strani in se poga- " ;Jala s to in ono stranko, barantala ter iskala sredstev in w potov, po katerih bi v kolikormogoče v veliki meri in!z: največjem obsegu izžela zase dobičke.	JJ^
Ker je kraljevska rodbina nemškega ix>kolenja, je b bilo najprej pričakovati, da bo stopila Rumunska na O stran Nemčije in Avstrije. To bi se najbrž tudi zgodilo, če bi živel še stari kralj, v katerem so bile hohenzollemske P tradicije še sveže. Sedanji kralj pa je že vrasel v tradici-jJ1 jah rimiunskega naroda.
Kot smo sprva pričakovali vdeležbe Rumunske na d strani centralnih zaveznikov, je tudi pozneje postajalo lc vsak dan bolj jasno, da hoče igrati Rumunska ulogo drža-jd ve, ki skuša zadrego in onemoglost drugih sosedov izra- j^ biti v svoj lastni dobiček in to brez velikih financielnih in L življenskih žrtev.	tu
Da bi stopila Rumunska takoj v začetku vojne na to tr ali ono stran, je bilo skoraj nemogoče, kajti bila je pre- ,J> slaba in preveč odvisna od vseh sosednjih držav.	u
Po dveh letih vojskovanja pa se je rumunskiin po- ^ tentatom zdelo, da je prišel čas, ko bo lahko z malimi žr- št t vami dosegli lepe dobičke.	v?
Pridružila se je zaveznikom in sicer deloma radi si- 111 jajnih obljub Anglije in Francije, deloma pa radi napač-i^ nega mnenja, da sta centralna zaveznika zadosti izmuče-jU] na in da se ne bosta mogla vstavljati navalu sveže in z!m vsem preskrbljene rumunske armade.	ja\
Videli pa smo, da je prišlo drugače in da se bo tudi z iIn Rumunsko zopet izpolnil stari pregovor, da plačajo štro-ške prepirov med velikimi narodi vedno majhni narodi, ^ ki so tako neprevidni, da ne stoje na strani ter ohranijo ča kolikor mogoče splošno nevtralnost.	lo
Bolj kot katera druga država je šla Rumunska ▼ boj « ix najbolj sebičnih in naravnost umazanih nagibov. Hote- pc la je izkoristiti situacijo in s pomočjo Rusov oropati stara nasprotnika Bolgara in Avstrijo, kjer živi dosti ru-:z< munskega naroda, ki si pa prav nič ne želi zveze s kralje- H vii^o Rumunsko.	in
Sedanji vojni pohod nam zopet kaže, kaka velikan- ®v ska moč leži v Nemčiji. Že prej so izprevideli, da	™
nemški vojaški ustroj para na svetu in da je le temu ustro ^ ju ter naravnost ženijalnemu vodstvu armad pripisovati vse nemške zmage ter vso uspešnost odpora, katerega au-j «
dijo Nemci na vseh frontah proti številnejšemu in z vsem i potrebnim boljše preskrbljenemu nasprotniku.
Tega ne more nihče zanikati in naj je še tak nasprot-Y iiik Namcev in nemških aspiracij.
Niti na francoski niti na ruski fronti ne morejo za-T ' vezniki naprej. Vsaka ofenziva, katero vprizore, se z ma-i 'tematično natančnostjo izjalovi, združeni Nemci in Av-_ strijci imajo pa še dosti sile, da vprizarjajo na drugih o1 manjših frontah lastne ofenzive, ki so ponavadi uspešne. ® i • Ena teh ofenziv je sedanja proti Rumunski. o; Niti Francozi niti Angleži niti Rusi, in tudi ne It al j a- -~ i ni ne morejo preprečiti takih, v primernem času vprizor-' i jenih ofenziv. To je za zaveznike zelo slabo izpričevalo. In dokler ne bodo mogli uspešno preprečiti ali pa sploh | onemogočiti takih ofenziv, ni niti najmanjšega upanja. . da bi zdrobili centralne zaveznike in ju prisilili skleniti _ mir.
Kar se je zgodilo s Srbijo, to se dogaja zdaj z Ru-e munsko.
i Pregažena Rumunska bo nov dokument angleške i perfidije in verolomnosti.	*
r ; Uničena Rumunska bo za centralne zaveznike ne le
-	i velikanska moralna zmaga, temveč tudi naravnost - neprecenljivega pomena za nadaljne operacije proti Ru-
| som.
< 1as se bliža, ko bodo vstavili radi stroge zime na ru-
-	ski fronti skoraj vse vojne operacije, in prihodnja po-_ jmladanska ofenziva, če jo bomo doživeli, se bo obračala z
vso silo proti Rusom, katerim bodo Nemci s pregaženjemj Rumunske prišli na par frontah skoraj za hrbet.
Tako bi se šanse zopet obrnile vprid centralnih za veznikov in ker tudi na druigh frontah ni pričakovati' boljših zavezniških uspehov, je treba računati z liadalj-i nim podaljšanjem vojne.
-	j Zato se bo najbrže izpolnilo, kar smo že večkrat pov-
darjali, namreč, da se bo ta svetovna vojna končala ne na , podlagi faktičmh zmag, temveč vsled popolnega in vse-. stranskega izčrpanja vseh držav, ki so zapletene v vojno.
w	*	*	*
Ze v pričetku smo rekli, da se ne sme misliti ,da piše- 1 t; mo to v prilog Nemčiji ali ofieielni Avstri ji.
Pišemo resnico, in bedast je tisti, ki' si zakriva oči i . pred n.]o. Zakrivajo si pa oči tisti fanatični pristaši zavez- l i, mk°v' kl Pričakujejo od njih osvobojenja malih narodov, < . i predvsem pa naših jugoslovanskih bratov	;
-	_ -k. 1
Dopisi.
i Brooklyn, N. Y. — Slov. pevsko _ društvo Broofclyuski Zvon" bo piiredilo dne 4. novembra, v dvo-" rani "Balkan", 193 Knickerbocker Ave., pri našem dobro i j znanem gostilničarju Vinku Zev-niku svoj zabavni večer. Xa v.spo-_ j redu so izbrane lej>e narodne pesmi za mešan in moški zbor. Tudi naše bratsko društvo "JugosJov. Tam-b. Zbor" bo izvajalo ma tam-
-	burah krasne narodne komade. _ Izlicitiralo se bo veliko novo vili-1
siko prešo. pote>m bo srečolov s krasnkni dobitki, šaljiva pošta in na razpolago bodo sveži šopki. . Vstopnina 10 centov za osebo. To-j , raj, rojaki, koinn je ljubo sloven-' sko petje in tamburaška godba, r naj ne ostane doma, ampak se naj usede na cestni brzovlak za en groš in se naj pelje k Zevnikn na
-	"Btilkaii" in tam bo našel, kar i mu srce išče. Za dobro pijačo in
[ za pod zob bo najboljše preskrb- . Jljeno. Zato 4. novembra ob 8. uri j na '• Balkan"! ]93 Knieker- . boekor Ave. Vas vljudno vabi — l Odbor.
1 Sykesville, Pa. — Ker vsak do- , .jpisnikai* omeni delavske razmere, ' jili boin tudi jaz. Dela se tukaj j j vsak dan, raz ven nedelj in praznikov, zaslužek je pa odvisen od j delavca in prostora. V rovu se de- i i|lo bolj težko dobi, ker ni zadosti } j deluvNkih moči, da bi kaiks vlekli j, jks pevi. Katerega veseli delati pri > j kaksovili pečeh, ta lahko dobi de- ' | lo tukaj in stanovanje tudi. Orne > i niti moram, da smo tukaj samo ; i trije Slovenci, drugi narodi so pa ( . 'poniešaaii od vseli vetrov sveta in > tudi Italijanov ne manjka. — Po i naključju sem dobil v roko stru- .<, peno Zottijevo capo. Ta nesrečna j šti*ena se šopiri in zaganja po i vseh slovenskih listih m to je se < najbolj obžalovanja vredno, -ker ■i ; se ta strupena kača vtikuje v slavno J. S. K. -leshioto in njene ] uradnike. (Menda jo jezi, ker ni £ j za drujgo, kakor za. oglaševalmik < j avstrijskih konzulov.) Rojaki, va- r rujte se te^a strupenega maizača,',1 ker ta stimpena klopotača v pa- s pirnati Cbidki bi rada zapeljala i slovensko ljudstvo, da bi izroeiii 2 eastitenau stricu Zottiju kako ma- \ lo svofco denarja v njegovo <var- s čevamje in na dobre oba-esti pod i pogojem: nikofli nazaj. Rojaki, c j varujte se t«ga strupenega mo- T jdi-asa v obliki lista S. N. in tudi \ Zottija! Ker imajo Slovenci in \ Hrvati ze brR&o izkušnjo žnjim j in ker jim je ahrandil eno malo t svoto, menda $750,000; to je bilo t menda malo za lačenpargarja, za- ^ to bi se rad. — Z rojačkim po- B zdravom, Anton Petroveič.	j
Canonabui-gr, Pa. — Od povsod d , se kdo oglasi a kakrm dopjegn, lev
iz jja.se slovenske oanonsburške naselbine so pa dopisi bolj redki, saj nas ni tako malo, da bi kdo
0	mislil, da sploh Slovencev tukaj
pa nas je pa že okrog 60 . družin ter precejšnje število s svojimi lastnimi stanovanji. Iz drugih naselbin se rojaki v jjaŠo selijo, gradijo si svoje hiše ter mislijo za vedno ostati tukaj. — Dela ' «e tukaj še precej dobro po tovar-' ^.nah, toda po prumogo rovih pa primanjkuje vozov, talko kot p<» >tari navadi vsako zimo. V titkaj-šnji tovarni Steel and Iron Works "• so delavci zaštrajkali že pred par " meseci, kjer so zaposljeni večino-s ma Slovenci. Delavci zahtevajo l1 priznanje unije. Toda kompanija K,se trdovratno brani podpisati u-j arijo, vsled česar vse kar mrtvo " i stoji; delavci so se pa razlezli po drugih tovarnah. — ('era\~no je J že malo zastarela novica, vam na-a znam j aim, da je umrla 23. septem-a bra soproga rojaka Johna Žigo- •
1	na. Rojena je bila v -Metliki na 1 Dolenjskem; v tej deželi je bila ; pri-blažno 20 let. Bolehala je Ka 1 vodenico skozi celo leto; pokojna-
na je na katoliškem poikopalliišČu. j Bila jc članica S. X. P. ,T. — Naš i-ojak Jožef Potočer je pričel z
-	mesarijo; ker je poznan kot stro-kovjijafk v mesarefki obrti, mu že- '
j. lun o veliko uspeha. — Naročnik.
Conernaugh, Pa. — Ne bom raz- 1 1 prjivljal glede dela, kajti moj na- ]
-	men je seznaniti slovensko občin- i i stvo v okolici in sploh po celi naši , fj novi domovini o napredku dru- j i št va sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J.
-	v Comemaughu. Omenjeno dru- .
-	štvo je bilo ustanovljeno 2. julija (
>	1902 z malim številom članov, to-
-	da za istj cas se dosti velikim, ker ^ 1 se takrat/ še naši rojaiki niso zani- l ' mali za podporna društva, kakor.
-	se sedaj. Sedaj ne dobiš tukaj ro-
1 jaka in eelo ne rojakinje, <ia bi ne; 1
>	bil ozii-oana ne bila pri nobenem
-	društvu, za' kar jim gre vse pri-
I
* znimje v tein oziru. Leta 1905. je 1 r začel takratni društveni tajuik 1 " Ivan Pa j k agit trati pri društveni e i seji. da bi si postavili svojo lastno ! 11 : dvorano, da bi ne bilo treba ved r^
-	no pi-ofsiti in zraven tega še veli- * » ko stanarino plačevati za vsako r
-	sejo, namreč .+3 ali $4, kakor so s \ ze bili pri volji račmiati Poljaki
t za svojo dvorano, Jia katero so, lJ ■ bili talko ponosni ik-^ katk ka-alj na
-	svoje kraljestvo, jfgoče še bolj. s ^ Ln tako smo prišli do spoznanja, s r da, ako hočemo napredovati, si s ; moramo postaviti svoj dom, na 1 i kat erega bomo tod i rai SloveiMii ž 1 la'hko ponoad. In glej, agitacija ^4 1 je uspela nepričakovano dolbro', j
' ta!koj se je ^nabralo potrebno svo- j v 1 to denarja za niaOcujp zenaljisča, z r delom ee je takoj začelo in dvora- ^ na je bila zdelana meseca marca
k
1906. Takrat smo mislili, da bo 1< dvorjKua. odgovarjal*, -^v polni meri evseiu zahtevata tutdi je še	os
!
1 j dolgo, ker je bila postavljena kar na kole. Sedaj smo zopet uvideli, da je treba kaj začeti da se popravi, tkar je potrebnega, t. j. da
, se spodzida in urede spodaj sobe -, za društvene potrebščine in da -i naj bo dvorana samo za veselice
-	ter druge slavnosti; napravili bo-1 mo tudi oder za kake igre in
sploh vse, kar je neobhodno po-
-	trebno za dvorano v sedajnem ča-su. Ker je sedaj vse tako drage
-	. ter imajo tudi delavei večjo pia-_ čo, bode nas stalo omenjeno delo
m popravilo veliko svoto pert ti-" soč dolarjev; delo bo 'končano sr^ii decembra t. L in upam, da
•	bo ena bolj prvih slovenskih dvo-i ran v Pennsvlvaniji ter v ponos
j našega naroda v tej okolici. Otvo-. ritev dvorane bo 1. januarja 1917 in se temipotom obračam na vsa društva v tej okolici, da ne bi pri-? rejali na omejijeaii daai veselice in da bi se blagovolili udeležiti ome-? njene naše slavnosti, za kar se že _ vnaprej zahvaljujemo. Želeti bi bilo tudi, da bi se igrala kakšna lepa igra: ker bo precej lep oder. bi biil o jatko škoda, aiko bi moral
-	prazen stati. — Proti koncu do-
-	pisa pozdravljam vse rojake in r rojafkimje širom naše nove doiuo-
I vine. — -jr<rvlin Brezovec.
Pittsburgh N. S., Pa. _ x az> tanjam čitateljem tega lista žalost-j no usodo, katera je zadela dne i 14. t. m. našega rojaka Jožefa FerenČaka. Zaposljoji je bil v tukajšnji tovarni Pressed Steel Car Company. Zdrav in čil se je podal na delo. ne vedoč. da ga čaka 1 nesreča. Delal je pri stroju, in ko
•	je isti bil v polnem teku, je izie-. tel iz stroja kos želttca nesrečnežu s tiiiko silo v spodnji del života, da se je zgrudil nezavesten n?_ tla. Prepeljali so ga v St. John's Hospital, kjer je po 24urnih mukah umrl. Ker pokojni rojak ni bil v nobeni podporni organizaciji. so mu nekateri izmed tukajšnjih rojakov priredili dostojen pogreb. Pokojni Jožef Fercnčak je bival v Zdmženih državah 13 let. Tukaj ne zapušča nikogar, v starem kraju pa eno sestro. Doma je bil iz Velikega Obreza pri Bre-] žicah na Sp. Štajerskem. Naj mu
► bo lahka tuja zemlja! — John Medvedec.
S pota. — Vseun cenjenim roja-! kojn Slovencem in Hrvatom po' West Virginiji. ki so odjemaleii lista Glas Naroda" že od dav-' na j, in onim, ki so se ob ■mojem obisku naročili nanovo v obiljiem številu, kar nisem pričakoval, iz-J rekam tempotom svojo najiskre-' nejšo zahvalo. Posebno se pa še zahvaljujem onim gospodom rojakom in rtvjaikinjam kempah in drugod po razniii krajih v We-;t Vii-gijiiji za prijazen in gost olju-1 ben spreje?m in postrežbo. Na svidenje drugikrat! Z rojaškhn po-zdravom — Janko Pleško.
Moč ruskega carja seže do ameriških uredništev?
!
j Ze zadnjič smo poročali, da jr newyorski največji magaein "M* -tropolitan" v predzadnji številki Obljubil svojim čnate!j»?m zanimi-' vo povest o vplh'u. knterega j;* i ime] na ruskem dvoru menih Ra.s-putin, toda pojest ni izšla, ker je temu menda nasprotovala ruska I vlada, oziroma — kot pravijo — inejiih Razputin sam.
Da je temu res tako, nam pričaj tožba, katero je vložil pred par dnevi pri vrhovnem sodišču Ser-i gij Truvanov, bivši duhovnik ruske Cerkve in osebni "prijatelj" , Razputina.
On je Obdolžil uretlni'ka tega , magaeina. da je njegov prijatelj
-	ali boljše rečeno: njegov bivši t prijatelj —• Rasputin prepovedal, njemu natisniti tisto povest; ter L pravi, da je celo mogoče, da je ] carjeva roka seg>la preko morju v s uredništvo ''Metropolitan Maga-ziaia in preprečila, da niso pri- , šle v svet tajnosti ruaakeg-a dvo- ; ra, kjer se gode take aiezaslišno-! sti kot po vseh d%-orih, kot se -go-j de v Avstriji, Nemčiji in sploh povsod.	|.
Sergij Truvanov jc povest spisal in imenuje vse, kar je napisal, dejstva, ki jih je dobil od svojega tovariša bivšega meniha Rasputin a. Truvanov je moral bežati iz Rusije, bil je izgnan, vsled česar si hoče zdaj maščevati s tem, da bo pojasnil svetu, kak vipliv je imel Rasputin, menih, sia revnega mužika, na carico, carja in na dvor sploh, on je imel v rokah sploh celo Riusijo, on je odločeval v vseh stvareh.
Raqputin eetrudi m-ivso nrpč, da bi jwprpvjl our aied ttu-
*.. . T .. * i* sijo in Nemčijo, kot pravi njegov]
, bivši kolega Truvanov, ki pravi,
-	da je menih oziroma bivši menih i Rasputin germanofil in poskuša ? zdaj rusko politiko napraviti v
prilog Nemčije, s Truvanov dalje pravi, da je
-	Razputin jirisilil angleško vlado, i da mu je dala 3,000.000 ;-ubljev
-	osebnega posojila; zagrozil je An-
-	gliji. da bo sicer porabil ves svoj ? vpl iv. ki ga ima, da bo Rusija pri-
-	čela delovati na to, da bo pi-išlo ) do separatnega miru med Nemci-
-	jo in Rusijo.
) Truvanov pravi, da so mu Mi-\ hael Ovstinov. inski generalni
-	konzul v New Yorku. dalje kon-s zul M. Russkij in nek nadškof ru-
-	ske Cerkve ponujali $25.000, da F molči in prepreči, da ne bo prišla i njegova povest v javnost.
Ker konzul ni mogel pri njem i uspeiti. se je obrnil na nekega Mr.
-	"NVhitney-a, največjega delničarja ? pri magacinu. kateri se mu je go-i 'tovo udal in preprečil, da ne bo i povest natisnjena v magacinu.
Generalni kexnzul je dobil po-1 poinoma gotovo naročilo od Ras-
-	putiua. diroktno ali pa indirekt-
1	no. da na vsak način prepreči na-
-	tixk pow-ri, kajti plsiitelju j" halje znano, da je generalni konzul
-takoj nato. ko je zv«-<lel, da na
-	ni era va on izdati povest, sporočil
2	potom kabla Rasputiuu oziroma 1 njegovemu tajniku ali /astopni-
-	ku, kaj natmei-ava stoa-iti.
t": Truvanov pravi, da noče nobe-
-	nega dobička cd te povesti, teni-l več le toliko, kolikor zasluži in ) potrebuje. On ve. da lahko dU>i. • kolikor hoče, toda on noče. ker
-	njegov glavni namen pri te.m je.
-	da svet izve. kakšne razmere vla-
-	dajo v Rusiji; on hoče vse to
i riti iz patriotičnih čutov, ki jiii
-	goji do Rusije, do ruskega naro-i da in i/, sovraštva, ki ga goji do
-	ruske vlade, kjer je toliko lieza-
-	slišnosti, da se mora vsak zgra-l žati.
: On toži zdaj '/Metropolitan I Magazine *. ker je prelomil kon-' traikt za $5,000, kittero svoto bi i moral on prejet i za svojo povest, -j On hoče. da sodnija prepreči, da i ne bo magaein v bodoče na kak i nr.čin vporabil njegova tlejstva. j Dalje zahteva, da kompanija na J vs;:ik način plača še $3.<MJ0. kajti i $2.000 je že prejel, [j Truvanov pravi, da so si koli-' . zuli na vse mogoče načine priza-i i devali, da bi preprečili, da ne bi t njegova povest prišla na svetlo. J "Jaz sem jim povedal", pravi .| Truvanov, "da ja^ ne bom delal i- nobenih ovir pri tiskanju moje povesti. — da je moje mnenje, daj , povest mora priti v javnost, da' svet izve. -kaj se youi na ruskem i dvoru, ker jaz mislim, da bo to v veliko korist Rusije kot dežele. . Jaz sem bil v Rusiji enajst mesecev zapit radi mojega patriotizma in moje želje, da bi rešil Rusijo. — Konzuli so vedno gonili, da povest ne sme priti v jav nost."
Truvanov je kmalu potem, ko je prišel v Združene države, prišel v dotiko z Henrvjemi JAV igli amom, predsednikom magacina. Napravila sta kontrakt, da bo dobil $5,000 za par člankov.
Truvanov ne zna angleškega (jezika, vsled česar s«» prišli k nj»--inu uredniki anagaeina in zapisali vse. kar jim je povedal. Konzuli hi ruski agent je so ga zasledovali in ga poskušali podkupiti. Nekega dne sta prišla k njemu geue-i train i konzul in oni nadškof ter ga z avtomobilom vzela s seboj po Bronx parku.
Ta dva gospoda, ki nista vedela, da je prvi članek že v rokah stavca, sta mu začela po ovinkih pripovedovati, da dobi takoj lahko $25,000, ako prepreči, da ne bo prišla povest na svetlo, obenem se bo lahko takoj vrnil v Rusijo in užival največje blago stanje.
; Truvanov ju ni poslušal, vslet) cesar sta se škof in konzul obrni la na največjega delničarja pr. magacinu.
Prvi Truvajiovih člankov bi moral iziti v novembrov i številki, tki izide pričetkom oktobra. Šte-
a
vilka je sicer iiolla. toda o Raspu-tinovi povesti ni drugega sleda, kot oni nevidni napis na ovitku, o katerem smo že poročali v G. N. od 23. oktobra.
Kmalu potem je od uredništva magacina dobil obvestilo, da njegovi članki ne bodo prej natisnjeni kot čez eno leto ali pa ?«ploli ne. Truvanov je temu nasprotoval.
Tnivanov je izjavil:
4 Jaz sem bii zaupen prijatelj in svetovalec Rasputina. ki no zna ne citat ne pisat, sploh je neizobražen. ki je pa znan. via Lina nekiij nenaravnih darov ali moči. On ima popolnoma v svoji oblasti carico in tudi carja do gotove meje; Raspuiin je. skovo ruski vladar. Jaz sem bil žnjim intimen in vem skoro vse tajnosti ruskega dvora.
"Rasputin je s eelo dušo ger-nianofil in i na tako moč nad carico in carjem, da je mogoče, da bi se Rusija obrnila v prilog Nemčije. Znano je. da so nastale zadnje čase v Rusiji v olike minis&r-ske izpremembe... "
Vse. kar pripovedi! j<* Trii vaji m-. ni brez nič. kajti steer bi <»* ruski uradniki ne trudili tako. da bi preprečili.
Kaspntinu j<1 bilo /»• jnvj znano, pripovedovalo s«- j»- \se liiojo-če stvari.
Ako bo Truvanov dosegel, da bo prišla njegova povest v javnost. bo gotovo vebudila veliko senzacijo.
(Gori navedene stvari smo povzeli j»o jjodatkih. ki smo jih dobili, toda naše mnenj«- j<-. da je vse to čisto navadna reklama. Mi smo skoro prepričani, da bo v prihodnji ali pa kaki poznejši številki izšla povest o Rapustinu. Po našem mnenju ie tožba, katero je vložil pisatelj te povesti proti Metropolitan magacinu, v sporazumu z lastništvom magacina. Na ta način se bo zdaj pisalo v vseh ameriških listih o povesti o ruskem dvoru. In najbrže bo magaein čez par dni ali par tednov naznanil, da bo povest priobčil, vsh-d česar jo bo hotel vsak čitati in tako bo napravil magaein velikanski dobiček. — To ie. ako je naše mnenj'1 pravilno, nekaj novega na polju reklame, in vsekakor nekaj zelo pametnega, nek.ij Vnijalnega. Op. ured. '.
Ustnica uredništva.
0. K., Cleveland, 0. — "Lusi-
tana" ni biia potopljena sred i morja, temveč /.«• bli/ii svojega cilja. Nemški submarin 1-3"! jo je torpediral v bližini <»;.! Head of Kinsale. Irska. Ta^kr. : je Irgubilo 114 Aiinerikain ev svoja življenja. Koliko bo Nemčija /a ta življenja plačala, še ni znano, ker državni department ni tozadevna še nič objavil: ^lr. Po-k. poslujoči državni tajnik, je eelo prt >1 par dnevi izjavil. c!a zadeva "Lusitani-je" -e ni v»-š»«na.
Nevedr.sr. —	P. je skraj-
<;uio (Jrand < >ld Party, kar je dnrgo ime ■/.;>. republikansko s! ran ko.
J. L., Chicago, III. — Vaše izmišljeno pismo smo prejeli, katerega se vida ne boiuo priobčili, ker j,- — kot r«*eeno - izmišljeno. Ako hočete, da ga Vam bomo priobčili, pošljite nam originalno pisano z zalepko vnsl. Ako ste v stanu poslati tako pismo, potem ga Vam bomo priobčili na prvo stran. Toda tega se nam menda ni treba l»ati. kajti prepričani smo. da Vi nimate pisma. Blagovolite nam sporočiti, ako želite, da Vam pošljemo celo stvar nazaj. Zdravi, pa brez zamere!
M. Pavlovčič, Mcon Run, Pa. — Zavojev se v Rusijo drugače ne more poslati kot pismo, toda to bi preveč stalo, vsledčesar Vam svetujemo, da pošljete rajše denar. kajti za tisti denar, katerega bi morali dati za pošto, on lahko čevlje„v Rusiji kupi, ako si zna pomagati.	_
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Votary Puhlic) ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
«2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PSE8KBBUJ1 Vaakorntna pooblastila, rojaflu proinje in daje potreba* •mete ▼ vseh vojaSkih sadečah. Rojakom, Id iele dobiti •meriftrl državljanski papir, daje potrebne informacije flede datuma iskremn ja ali	p»i-iiw
Oinlt« m aanpno na	totno ** Klld&0 ^
»i i m p frr 'kflMBTiFifiBBM
_
Slovens ko catoliiko
podp. društvo	sviti Barbare
ZA ZEDINJKNE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
UMpwktM da« 21, Jaaniuja 1902 v drfafi Para^Hub
fiLAVKI GRADNIKU
trodasdalk! JOŽmr PBTBRNBL. Box 96 WlUoefc, Pa. 1 podpredsednik: K A BOL ZA T. A H. Box 547, Foreet GUy. hi EL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Bok 885, Bock Bpriaofc Wf% Tajnik: JOHN TELBAN. Bor 707, »orest (Sty, Pa. IL tajnik: JOHN OSOL.IN, Bcx 482, Foreat dtj, Pa. Blagajnik: MAKTIN MUHI C, Baz 537, Toreet Olty, Pa. fw^UhaMJ JOSIP ZAT.AR. 1004 Nortk Chicago SL. JoUpt, Hfc
TKHOTNI DBATNDQ
oi. mkwrtm rrmc, POO cbieaoa EL. J«UM, JSk
MADZOBNI ODBOBl
Predsednik: IGNAC FODYASNIK, «325 Station St H B., Plttaburgh. Pa, L aadaornlk: JOHN TORNIČ, Box 822. Forest Olty, Pa. IL aadaornlk: FRANK PAVLOVClČ, Box 706, Oooemangk, Pa, UX aartsoralfc; ANDBBJ SLAK, 7718 Iaaler An* Cleveland, Ofefe
rOBOTNI ODBOBl	»
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Bor 72, mM Mineral. Kaa* I porotnik: MARTIN ŠTEFANČlO, Bor 78, Franklin, Kana. C. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davsoa ArR. F, D, L «1«» flfM. Detroit, Mloh.
UPRAVNI ODBORI
ftadsednlk: ANTON HO&BVAB, R F. D. Na 2 Box lift, Brldftpevt, Oh
L Bi,ravnik: ANTON DMMftAB, Box 135, Brooghtoo, Pa, O. apramlk: PAYBL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
#** ***m CMiUJaj# L tmjaSkn Im p, a IH> MM
_DrMtyj— glasne: "B h'A I B A BODI",
Konštanca.
Markfjis^ii je *» svojimi nemškimi. turškimi m }>olgaj-skiiiii anua-iiaiiii osvojil Kosnctaiico, največje vumunvtko pristanišče ob Cmem
morju.
Tu j«* gotovo nekaj zelo |>o-mentbn^gu /a to vojno, v kateri *rr«' državam /a Jiadkriljevauje <•:)»• nad drugo.
Y<»jašikt> posledice padca to trd-njave bodo mogoče velike ali pa majhne; liajbrže bodo maj Ime v pri ueri z moralnim efektom, ka-tt i > _ra bo imel na seda jn je zavez-rii-operacije na vseh frontah in na moralo zavezniških ljnrd-
N kateri vojaški strokovnjaki jra\;jo, da, ako bodo zavezidki v-irajali pri svojem sklepu, da bo u > nadaljevali vojno, do»kler ne
♦	• »<!>» vnieili Nemčije, potem bo vojna trajala najmanj pet mese-<•••1 dalj kot bi sicer, te ne bi K>»u>tam*a padla Mackensenu v r< »lie.
L>it.n-\s se more roči. da je zdaj
•	ni dijiiinant, katerega so zavezniki \ .drli, ko je Rumimija stopila v vojno, zasemčtKi, da je zdaj oni diamant otemnel.
Z; umi baIkarrski fikw{M'i*t pri-ne Lazzirov'i««-i I rebel jajiovie je rekel, ko j.- stopila Ruiuimija v vojno, da se ne sme za gotovo pričakovati. da bo imel vstop Rum unije /■« zaveznike kake po»*ebno dobre ]»>»>!» die h.
No, danes vidimo, da je res
l>aii»-s tragioiia komedija na li.ilkanu a« tzgloda posebno do bro ta zaveznike; jasno jc, da so pi>-iah vse 'priložnosti, ki so jih za\«i/.uiki, ko je Komiunja •»topila v vojno, žrtve zavezniške ie, ki jo /jv krst L»e razume.
Spominjamo se še. kako so An-gleii delali na Oal^pokdcem jxjI-otokn. Zdi m.* nam, da jih vodi ista politika tukaj. Dardanelska p 'litika je zavetnike veliko stala iti izgleda, da j »h bo ta na liatka-iiu zopet veliko.
Dobro bi bilo vedeti, kje j<v una
\ ellitiknska ofenziva, o kateri se j»* že pol leta govorilo; pred me-sec-i l»i imela že .pričeti, zdaj bi morali biti zavezniki že najmanj : v Bel gradu hi i'arigradu. ako bi
i godilo vt»e. 'kar »so zavezniki < znanjevuli prod mesec L
Tmla, danes vidimo, da se le ubogi Srbi, ki so že docela izčrpani, bore in >»e z veliko ijutostjo zagray&jo proti Bitolju (Mona-^tirju).
Pred nekoliko več k<4 etihn nn*ec«in, ko je Rumunija šla v vojno, je bil cel »,vet prepričali, tla je tedaj napučiL za zavazni- i •ike sile \elika ura, »ki bo prinesla *ločitev, zrnagp .zuveznišijtru dr-
ain.
Pričaki/\al j« vsak. da bodo «e-daj enkrat zavezniki v triinnfu, toda danes vidimo, da je ravn'J, na^pi-otiMj. namrač, da so Nemci] v triumlu, m ako bo tako naprej i Mk>, da bodo za'vwmiki tako de-'j tal: kot *iaj delajo, potem «e jc , bati it	oamaiuh tcwmfav. v
.....' . . . ■ a .
Danes lahko ravnotako pričakujemo, da se bodo FaJkenhayno-ve armade, ki pritiskajo iz Tran-silvanije, in iVlaokensenove, ki pritiskajo iz Dobrudie, sešle v Bukareštn. kot smo pričakovali rpred dobrim mesecem, da bo stop Rumunije na stran zaveznikov pripoDiogel, da bodo zavezniki lažje im hitrejše ter uspešnejše prodirali ui reševali Srbijo ter osvojili Carigrad.
Nikdar se niso presenečenja tako vrstila kot se vrste tekom te vojne.
Konštanca je padla in presenečen jo skoro \sak; padel bo mogoče tudi Bukarešt, t-oda, ako bodo zavezniki tako delali kot zdaj delajo, potem ne bo mogel biti' nihče presenečen. Padec Bukare J. št a je danes možnost.	j
Pred par tedni je rumunski kralj Ferdinand rekel zai»to(pnikn' nekoga lista, da je treba, da pri-' dejo zavezniki takoj na pomoč Rumuniji. ker sicer pričakuje, da se bo z njegovim kraljestvom tako zgodilo kot se je s srbskim.
Par dni nato je pa grški kralj izjavil, da je prepriean. da Rumunije v 'petnajstih dneh ne bo. Pet-j najst dni bo kmalu od takrat, .mogoče se je za par dni zmotil, toda' najbrže njegove kalkulacije niso hi h* povsem napačne. '	|
M< žnovt je, da bo Rumunija vj par dneh na ik>I prt^sekana, mo-goče ije. <la bo v n cikaj <lneh za-' hodni del Rumunije, ki je obr- 1 njen .proti centralnim državam,! preplavljen od tevtonskih armad, j Mogoče je tudi, da bo Fatken-liaynova ofenziva vstavljena, mogoče tudi Maok«na»t«iova, toda (>o-polnoma gotovo je, da bo moral preteči še lep čas. »redno bodo zavezniki pogazili Bolgarijo, precino l>o liolgarija "preanenila1 zaveznikepredno bo Grška vstopila na stran zaveznikov,'—j vsaj prostovoljno ne.
Pričaikovati je, da bodo Falken-haynove in Macken-seufove armade še veliko opravile; nihče ne more imeti veliko upanja, da so to ne bo dogodilo.	j
Ako bodo Avstro-Nemci in Bol-guro-Turki še v Rumuniji uspeli, {K)tem bo to zanje velike važnosti, ne samo, kar se tiče vojaškega (M^meuia, temveč tudi ekonomičnega.	j %'elikanske koristi ima zdaj Nemčija od severnega dela Francije, od Belgije, od Poljske, nekaj tudi od Srbije.
Toda še veliko večjega pomena bo za centralne drža/ve Rumunija. Pomisliti se mora, da je Rumunija najbolj bogata žitnica in I največjega pomena 'bo pa še za Nemčijo, Avstrijo in Bolgarijo olje1, katero se cedi iz rumunske remije.	,;
Ako hi zaveicnrki samo na to! mislili, bi inoraJi malo drugače i delati; ali. da «e bolj pošteno iz-j raizitno: ako bi zavezniici na to . mislili, bi 'morali kaj delati, kajti i dozdaj niso delali <nič, temneč so i le Snbe pustili ter Rumune, da so ] šli nasproti močnim in organizi- j ranim nemškim armadam, (ki ima- ] jo povedjertrva, m katerimi se *a-' vmn&os sile ne morejo postaviti -<
. ^ »
Kdo more razložiti, kaj je vzrok vsem tem zavezniškim polomom ?
Dr. Dillon pravi v nekem atn-J gleskeni (ne ameriškem) magaci-cm, da se ne more pričaikovati, daj bi zavezniki stopili na pomoč Ru-' anunam, kajti general Sar rail ne more storiti ničesar. Vse to se mora z vreči na glavo angleški vladi, iki ne preskrbi pravočasno1 vseh potrebščin. — pravi dalje' dr. Dillon. On nadaljuje v svojem' članku, da so Rumuni sami veliko krivi, da jim preti taka nevar-J nost, kajti Rumuni so imeli namen najprej osvojiti Transilvanijo, vsled česar so bile centralne države od Og.ro v pri m orane, da so Transilvanijo branile.
Naj bo že tako ali tako, dejstvo je. katerega ne -morejo ne angleški. ne francoski in nobeni drugi diplomati zanikati, da je šla zopet lepa priložnost po vodi. kot jih je šlo že več. Kaj je vzrok, si ni mogoče tolmačiti.
Lazarovič-Hrebeljanovič je pisal v članku, ki je bil prestav ljen v našem listu, da je vsemu teanu krivo to, ker pri zaveznikih' ne odločujejo vojaške operacije, temveč politika. Kaj je pisal, či-tatelji vedo, in nihče ne more re-j či, da so njegovi stavki ovrgljivij
Nemci so pogoreli pri Verdunu. To je dalo Francozom novega poguma, nove moči; ne materijalne. pač pa moralne, katere posledična moč je seveda tudi niateri-jabie.
Ko je stopila Rumunija na ■stran zaveznikov, se je popolnoma gotovo izboljšala, morala vseh zaveznikov.
Istotako je gotovo, da se bo izboljšala za nekaj časa tudi morala v Nemčiji, Avstriji in Bolgariji. Tako bo v centralnih državah zdaj, ko je padla Konštanca. kot je bilo ob s ličnih prilikah v Angliji. Franciji. Italiji itd.
Hiudenburga je kajzer postavil, da napravi za Nemčijo zopet večje upanje. No. in danes vidimo. da je pravega izbral.
Neumno bi bilo ta nemški uspeh na papirju in v govoru zmanjae*-vati, to bi se reklo sebi. poslušalcu oziroma čitatelju prah nasipa-ti v oči.
Zavezniški pridigarji so govorili in zavezniško časopisje je prinašalo poročila, katera so potem prihajala tudi sem v Združene dr-j žave, da je Nemčija tak o rekoč I proč. zanič, čisto nakoneu. Čas je tak, da bi bilo želeti, da bi bilo res tako. toda kdor je takrat tistim poročilom vrjel "ui kdor jim še danes vrjame. ta se vara. Res je. da je Nemčija veliko slabša (kot je bila in da so zavezniki danes veliko močnejši, kar se tiče | vojaštva in orožja, kot je Nemčija. toda. kaj jim jKumaiga vse to, ! ko sta si dve sestri — vojaško po-j veljstvo in politika — vedno v laseh .	0
1 Danes je nemogoče vrjeti, da bije Nemčiji zadnja ura. Ako ho-jeetfio čakati, da bo prišlo ono. kar .prerokujejo zavezniški diplomati, namreč, da ^bo Nemčija umičeuia, potem bomo morali imeti še veliko potipljenja.
Pr. --Č.
I __
i
Razne zanimivosti.
Za katerega bodo volili delavci?
' Iz Washingtona se je v nedeljo poročalo, da jc bil izdan iz urada Ameriške delavske federacije po-1 ziv na vse ameriško delavstvo, da naj vsak delavec voli 7. novembra, ko se bodo vršile predsedniške volitve, za sedanjega predsednika Wilsona.
| Poziv je v obliki neke okrožnice, ki je bila razposlana na vse linijske uradnike in delavske voditelje.
Ameriška delavska federacija pravi, da naj vsak delavec odda i svoj glas za Wilsona in tako pro-težira svoje interese, ki jih ogroža Wall Street.
Okrožnica je podpisana od Samuela Gompersa, predsednika federacije, Jaihesa O'Conella, pod-| predsednika, in Franka Morriso-na, tajnika.
V okrožnei se na dolgo in široko razpravlja o Wilsonovi domači in inozemski politiki. Zlasti se pa povdarja na zadnji korak predsednika "VVilsona, ko je preskrbel ."pravice vsem*. S tem se misli namreč osemurno delo. 1 Istočasno se pa poroča, da je John P. White, predsednik United Mine Workers of America, izdal poziv na 6,000,000 delavcev in farmarjev, da naj volijo-ca predsednika Wilsona. da bo tako še enkrat izvoljen.
On pravi, da "mora biti vsak delavec in farmar &l$g, ako ne vi-
I
di, da bi bila izvolitev Hughesa velika nevarnost za organizirano j delavstvo.
' Sodnik *s je jokal, ko je moral izreči smrtno obsodbo.
Iz Chicaga javljajo, da se je sodnik Josef B. Sabath od krimi-nalega sodišča zjokal, ko je moral izreči smrtno obsodbo nad Llov-(dom Boppom. triindvajsetletnim zločincem.
' Zakril si je obraz in več minut , jokal.
f "Vedno sem molil k Bo*ru. da , bi mi ne bilo treba, ako bom postal sodnik, nikdar izreči smrtne , obsodbe. To je moj prvi slučaj, da jo moram", je rekel sodnik.
Jokali so se skoro vsi v dvorani.
Bopp je umoril nekega polieaja pred par meseci.
Šaj se je res za zjokat!
Vse se trga za bivše kaznjence.
Da, vse se trga za bivše kaznjenec. Vse hoče imeti v svojem uradu bivšega prebivalca Sinjr Sinjja t ali kakega drugega kaznilnega za-i voda.
Poročali smo že. da jih je priče-j Ia zdaj celo Morganova tvrdka za-iposljevati. Odbor, ki ima nalogo preskrbovati službe bivšim kaznjencem. je dobil zadnje dni — kot se poroča iz tozaduevcga vira — veliko pisem od raznih večjih in manjših tvrdk od vseh delov Združenih držav, češ. da žele zaposliti take ljudi, ki se hočejo poboljšati.
Nevarnost je, da bo v Bayonne izbruhnila zopet stavka.
Kmalo potem, ko se je končala v Bayonne stavka, v kateri je bilo i ubitih par delavcev in par drugih I ljudi, je Roekefellerjeva hči, — Standard Oil Co., — priobčila v j vseh kapitalističnih listih velikanske oglase, s katerimi je javnosti ■ "pojasnjevala", da ni njena krivda, da je bilo toliko žrtev, temveč da so celo stvar zakrivili delavci sam in prevročekrvni policaji.
Ali veste, da zločinec skoro vedno taji svoj zločin?
Vsled tepa "zagovora" slavne Rockefellerjeve kompanije. je nastalo delavstvo v Bayonne veliko razburjeno, tako, da zopet preti nevarnost, da bo prišlo do stavke.
Ženska je hotela "shave".
Iz Chicaga se poroča, da je prišla v neko brivnico na Chicago Ave. neka ženska, po imenu Hene Wade, ki je zahtevala, da jo obri-jejo.
Vsedla se je na stol in Čakala, da bo brivec pričel.
Čakala je petnajst minut, nakar ji je gospodar rekel, da se naj pobere; ker ni hotela, je lastnik poklical policaja.
"Jaz ne grem prej van. dokler me ne obrijete". je ona vstrajala.
Brivec videč, da se je ne bo mirnim potom znebil, je pričel z britvijo delati nad obrazom kretnje, kakršne dela, kadar brije, ter jo na to prosil, da naj zapusti prostor.
Toda ona je vstrajala, da jo o-brije zares, češ, da nje se ne more "farbati.".
Ker ni šo mirnim potom, jo je policaj aretiral in zaprl.
Čudna snubitev.
Mitchel Couova v Grand Rapids, Mich, je čital nekje, da si mož najprej pridobi ljubezen ženske, katero si želi za ženo, ako jo "zasnubi" po načinu ljudi, živečih v duplinah — divjakov. Ker je njegovo srce vroče hrepenelo po družici, se je odločil poskusiti svojo srečo. Vzel je nabit revolver ter odšel k Mrs. Alice Raymond ter jo z revolverjem v roki "prosil", da ga vzame za moža; na odklonitev ni smela misliti. Mrs. Raymond je seveda imela drugačne pojme o snubitvi in o ljubezni, zato je poklicala na pomoč svojega brata.
Čuden snubač, uvidevši svoj neuspeh je "pričel streljati ter nevarno ranil svojo "izvoljenko" in njenega brata. Nazadnje je obrnil orožje še nase. a brez posledic. Nato je zagrabil veliki kuhinjski nož ter si prerezal vrat. Gonova je star 43 let.
Mars.
Profesor, dr. Percival Lowell, ki že 25 let opazuje nebesna telesa iz opazovališča v Hagstaff. Arizona. je v svojem predavanju na Californijski univerzi rekel, da je na podlagi svojih najnovejših o-pazovanjih prišel do prepričanja, da oni kanali na planetu Marsu niso voda, kakor se je do sedaj mislilo, ampak da so to od človeških bitij Obdelana polja, nmriaL-anw
po umetnih kanalih.
Če bomo zadosti dolgo živeli, se
bomo lahko peljali na Mars z zrakoplovom, ali pa vsaj telefonirali ali telegrafirali tja?!
Čoveški razum ne pozna konca! —
Velik ogenlj.
Žitnica. last Milwaukee Western Malt Co., v Milwaukee, Wis.. ■ v kateri je bilo nakupičenega več
I	tisoč rubljev žita, je bila razdejana pa ognju.
: S Predsednik Albert Zinn ceni j izgubo na $250,000.
II
Šerif v Quesnsn, N. Y., vstreljen
v boju z blaznim človekom. _
Frank Taff, nek napol blazen iz-j najditelj, je pred par dnevi vstre-lil Paula Stiera, šerifa v Queens [ j Countvju. N. V., poleg njega je pa nevarno ranil še štiri druge, ko je branil svoj dom. *
Taff je ravno dan poprej obhajal svoi rojsten dan in se dobro j imel.
j Ze osemnajst let je stanoval v J svoji koči v Whitestone Landing. . L. I.. kjer se je tragedija tudi izvršila.
Njejrova koča stoji na posestvu, ki je last Lonjr Island Railroad j I Co. Družba je zahtevala, da se Taff pobere z njenega ozemlja, česar pa mož ni hotel storiti, ker t mu je njegov dom tako k sreu pri-j rastel. da bi se mu bilo nemogoče . seliti, polejr tega je bil pa še malo _ neumen.
Povedalo se mu je. da se bo moral preseliti, toda on se temu ni hotel ukloniti, češ. da ne gre na B noben način. Novi lastniki zemlje.
kajti zemlja prej ni bila njegova. . temveč od neke zemljiške družbe, j1 ga niso hoteli s silo spraviti iz j njejrovejia doma. temveč so šli na _ sodnijo in zahtevali .da jra oblast J spravi spota.
Taff je bil pozvan na sodni jo,
j i toda se ni odzval. 7-----:'a se mu
ie. da se sra bo aretiralo, ker igno-
-	J rira sodni jo. Prišel je šerif, zelo j i bogat in ugleden mož z dvema
! podšerifoma. da bi ga prijeli in _! odvedli v zapor oziroma pred so-| dišče.
g Taff se je pa spravil v podstrešje in pričel streljati na šerifa in
>	njegrove pomočnike. Prvi je padel j! šerif. Potem je prišlo še več policajev. nekateri pravijo, da jih je
i bilo okoli trideset, in so pričeli streljati na njegovo trdnjavo, ki . je bila v podobi slabe koče: on je j pa odgovarjal s streli iz svoje re-J petirke. Baje je imel več pušk. — Ranil je kot rečeno, še štiri poli-; caje. predno se jim jra je posreči-i lo dobiti.
^ Ne wyorska železniška stavka.
J Newyorški kapitalisti ne morejo . ne policijo, ne na noben drug način streti stavke železniških de-r lavcev.
; Zdaj so se izmislili še. da po--j lagajo stavkarji v kare in nadeest-. j ne ter podcestne železnice dina-.! ni it.
j j Včeraj je policija "zopet našla' .j dinamit. Pred par tedni so ga "na-
. sli v podcestni železnici. .1 Predvečrajšnjem so ga pa "na-.i šli" na neki kari. in sicer toliko,
da bi lahko razsul cel blok. c Najbolj čudno je to. da ne morejo niti kapitalisti .niti policaji dati nobenih dokazov o tem dina-mitu.
Kapitalistično Časopisje se pač .j lahko izmišljuje take bajke, neko-i liko težje je dokazati, ako se stvar .; nikdar ne zgodi.
3
Mleko v New Yoirku.
r Poročali smo že. da so newyor->jške mlekarske razpečevalnc druž--1 be potem, ko so se morale ukloni-r | ti farmarjem, podražile mleko na )jl2 centov.
i Vsled tega je nastala po mestu r velika nezadovoljnost. Končno se je pričela Borden družba vendar
>	i toliko ozirati na ljudi, oziroma ua-
-	se, da je naznanila, da jim daje mleko po osem centov, ako pridc-
-	jo stranke same po mleko s poso-
-	dami na postaje.
i Na Bordenovih mlekarskih po-
-	stjah je bilo včeraj toliko ljudi, . da jih je cel dan čakalo po par i sto pred postajami.
i Sledeč Bordenovi družbi, so skle nile tudi druge družbe tako narediti.
In zakaj so to storile? — Mogo-, če iz človekoljublja? — Mogoče
-	zatOj ker mislijo, da imajo dovolj
-	dobička .ako prodajajo mleko po i osem in ne po dvanajst centov?
! Ne! Zato. ker so se vstrašile, da ne bi Mlekarska liga s pomočjo , hranilnega komisarja Dillona na-i pravile svoje razpečavalnice v . New Yorku.
i Dillon in Mlekarska liga kljub i temu nista odnehala, temveč še vedno delujeta na to. da bi se : vresničila ta ideja, ...
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Zadela je našo rodbino žalostna usoda. Preminula je dne 16. t. m. naša ljubljena mati oz. soproga MARUA
v starosti 41 let. Bolehala je dalj časa na jetrih. Pokopali smo jo kakor je bila njena želja na Bes-semtrju. Pa. Ranjka je bila doma iz vasi Čirče. fara Št. Jurij pri Kranju na Gorenjskem. Pri pogrebu se je udeležilo mnogo občinstva iz Bessemerja. kakor tudi društvo Krim št. 97. čigar članica je ona bila. Tu zapušča nedorast-lega sinčka, hčerko in mene žalujočega soproga, pastonko tukaj in pastorka na Bessemer ju.
Izrekamo prisrčno zalivalo društvu Krim za uJehžitev pri pogrebu z zastavo, kakor vsem pri ■spr. vodu navzočim. PisAuo hvalo pa izrekam mojemu sinu Henriku kaiki.-r njegovi soprogi Ani za vse dcl>ro. kar sta storila. Bog ponlačaj vsem stotero! -
R. 1. P.! Žalujoča rodbina Slapničarjeva.
Ea-st Spsirta. <>., JJ. t»kt. 1!>1G.
mmmnwmmwumwi
J
1 Kdaj bo konec?
" Ves svet napeto pričakuje konca " najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-
-	metovalo, da bo samo izrazilo svo-'JS je misli in želje ter se ne bo več * pustilo diktirati od svojih kraljev,
cesarjev, diplomatov in državni-0 Kov. Ni dovolj, da bere človek sa-^ mo dnevne novice, pač pa mora ^ dobiti tudi nekak pojem o notra-e.2 njih zapletlpajev v raznih drža-yah, o raznih političnih spletkah, uJo vzrokih sedanjejra klanja, ki so j,,! le površno omenjeni v časopisju. I O vsem tem razpravlja na dalgo in široko naš 4 * SLO VENSKO-AME-KJ RIŠKI KOLEDAR", ki se že prav j pridno tiska in bo v najkrajšem .a.| časti izšel. Ker letos ni mogoče do-.„_j biti iz starega kraja nobenega ko-zalledarja in nobc-ne pratike, je u-(|f,!mevno, da bodo posegli po njen» vsi ameriški Slovenci.
Ker smo ga tiskali le omejeno a. število, ga naročite takoj. — Cena ie isto kot lansko leto.
—	I "SLOVENIC PUBLISHING CO." m 82 Cortland St., New York, N. Y.
Kaj pravijo pisatelji uSenjakl m OrSamlkl • knjigi B«rta »1, j
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi* Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s veMklm H)l i
kom pretoral ln v njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga asi« i vpliva na Človeka Id obsega nebroj lepih misli.	I
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla »arttma Btaal ai i Mlo na svetu tako slavne pisateljice kot je Sottnerjera	i
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli ■ orožjem* je prmvo ogled«!o eedaajp- j ga Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti ds ( se bližajo So^rStvn boljši Cast Kratkomalo: seio dobra knjiga.	{
Dr. Lnd. Jakobovsfcd: To knjigo bi Človek oajrajie poljubil. ■ V dno srca me je pretreslo, ko sem Jo bral.	<
Štajerski pisatelj Peter Rosegger P*de: Sedaj sem v atkaa gosdn pri Grieglach ln sem bral knjigo a naslovom "Doll a oro4-iem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko reCem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebrat sem m želel, da bi ae prestavilo knjigo v vsa 1 kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tndl v • •olah ne smelo manjkati. Na cvetu so družbe, ki razSlrjajo Sveto < Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, Id bi rasttrjala to knjigo?	!
Henrik Hart: — To Je najbolj oCarlJlva knjiga, kar se* J«k !
kdaj bral----j
C. Neumann Refer: — To Je naJboljJt knjiga, kar so Jlk spi- 1 ■ali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir.	|
Hans land (na shodu, katerega je Ime! leta 1880 v Berlina)! | Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po- < sudlt Naj bi tudi ta knjiga nafia svoje apoatoljo. ki bi ill bjo i krlkemsvet ln nClll vse narode.	j
Finančni minister DonaJewski Je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pre«*, kratkim v poeebnl knjigi opisana i.a pretresljiv naCln vojna. Knjige ni napisal noben vojs-fkl strokovnjak, noben državnik. paC pa prlprosta ženska Berta pL Sottnerjeva. Prosim Vas, posvetite par nr temu delu. Mislim, ta a« ae Po alkdo \*4 navdoJeval aa vojno. Ca bo prebral tc kajlg«. C9SA M CKNTOTi
flaooiajla #a piti
SSovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. i
j
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO. j
82 CORTLANDT ST. NEW YORK. W Y
u	-----------------
1	POUČNE KNJIGE:
. Abecednik nemški	<—.25 c Ahnov nemskoangleaki tol-
mač, vezan	—.50
I	Cerkvena zgodovina	—.70 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00
"* Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleaki in angl.-
u slov. slovar	—.50 Slov.-angL in angL-slov. alo-
II	1.50 c Trtna uS in trtoreja	—.40 r Umna živinoreja	.—.50 ~ Umni kmetovale«	—.50 c Veliki slovensko-angleikl
tolmač	$2.00
i-
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
i, Doli g orožjem I	—.50
r Božični darovi	—.15
Hubad, pripovedke, L ln & e zvezek po	—.20 Uustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20
-	Leban, 100 beril	—.20 e Na različnih potih	—.20 j O jetiki	—.15 ■j Odvetniška tarifa	—.30
Pregovori, prilika, reki	—.25
, Titanik	—.30
i Trojka, povest	—.50
-	Vojna na Balkanu, 18. sves.	$1.85 ir Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 s slikami	,—.50 » Zgodovina slov. naroda S. e OPOMBA: Naročilom je prilo
s tovinl, poitni oU	paMai
fgfBfififiSIHiSfi^^
zvezek	,—.40
Življenja trn jeva pot	■—.54
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviea Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
RAZGLEDNICE:
Newyorske a svetlieaml, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	. —.08
ducat po	,—.28
Album mesta New Torka s krasnimi slikami mali — 81
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav	,—.18
veliki	^—.28 Astri j sko-Italijan ska vojna
mapa	J.8
Balkanskih driaf	,—JL5
Evropa	JJ
Evrope, vezan	^0
Vojna stenska mapa	$1.50
Vojni atlas	*—J29 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in yeeh drugih držav po
Avstro-Ogrske &uU	r—JO
veliki vosaa .	r—.50 Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa seU
svat	$1.58
ittt denarno vrednost, bodisi	v golt snsaksh Poitninr jt pd
KmWMaui^HKai. v.. x 11 1 —————. —	j
Jigisiovanska Katai. Jtdmta	:
——--I i
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn—ma,
Sedež v ELY, MINNESOTA.	j ]
__i 1
VLifRI UEAOmZX)	| s
ipdeednlkl 9. A, GEKM, 501 Ck«nj Vix H I« It Ml	c
dock Pa.	* predsednik j ALOIS BALANT, Bos 10«. Peagl Avfc. MM
Ohio.	t
Ikml tajnik: GEO. L. BROZICH, E7, Kina.	11
VUffftjnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Mina.	v
gaop&ik: LOUIS COSTELLO, Box 598, Salida, GoK	s
b
VRHOVNI ZDSAVKIB;	"
»S. MABTXN IV90, 900 N, ttiicago Bi^ JoUet, &	Jj
NADZORU 1X1:	^
MXEJI MUNICH, ill « 7th Bt, Galnmet, Mki.	o
P1TTEB ŠPEHAB 422 N. 4th St.. Kansas City, Kana,	ti
JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
______P
POROTNIH:	s,
JPEAN JUSTIN, 1708 B. 26th St., Lorain, O.	h
JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Bock Spring«, Wyo,
m. J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Wartu	S1
s<
POMOŽNI ODBOR)
JOMPH MEKTHL, od društva it. Cirila in Metoda, ft«*, ft,	^
Ely, Minn.	, LOUIS CHAMPA, od druitva it. Srea Jesnia, Iter. 2, Sly,
JOHN OBAHEK, rL, od društva Slovene«, Iter. 114, Ely, Minn.	S]
Yd dopisi, tikajoči «e uradnih sadev, kakor tudi denavai joftijatve, naj »e poiiljajc na glavne?« tajnika Jednote, vse pi
tofbe pa na predsednika porotnega odbora.	s<
Na osebna ali neuradna pisma od strani Uanož H M Ml
sairalo,	j
Druitveno glufloi BAB VABODi".	k
■	7A
Zadnji ribič.
— Slika. —
(Nadaljevanje).
Gospod se je zagledal v Lenko, ki se je tiščala ob očetu.
—	Kaj je ta vaša? — je vprašal gospod in vprl vanjo oči ter se ji smejal.
—	Da, gospod, ta je moja; žena je umrla in sama sva.
Hotel je povedati, da nima sina...
Gospod se je pijano smejal Lenki. —
—	Hm. kaj ga moti. je pomislil ribie, in vendar se mu je zdelo še prijetno, da njegov gospod gleda s prijaznim smehom na njegovo lieer. No, gospod je bil pijan in njegov smeh je bil razuzdan in oei so mu gorele v strasti.
—	Menda je pijan. — je pomislil ribič. in neprijetna je bila ta misel. — Mlad je in veseli se enkrat. je pomislil.
—	Xo, 110. — je govoril gospod in stal pred Lenko ter si vihal brke. —
Ribic .1 erne j se mil jc smejal eel ea« prijazno, kot se mora sme jati gospodu, kadar se ta poniža in govori s hlapeem.
Pri mizi so se vsi obrnili in gledali gospoda in Jerneja.
—	K«ij se vi ne boste ženiti? j«> vprašal gospod Ribiča in hlap ei so se zasmejali. — Vzemite že 110, to je največje veselje na sve tu. — je rekel gospod in se je smejal.
Ribiea je bilo sram Star je ž« in lie gre. da bi govoril o ženit-vi. Nepotrebno je. da gospod go vori take reči.
Zakaj gospod ne vpraša po jezeru in po ribali? Tudi stari gospod je vprašal po takih rečeh. I11 f-e je vprašal po ženitvi. je vprašal r«-siio in se ni tako čudno — smejal.
—	Hm, gospod se šali, kot s< zna šaliti gospoda iz nižjih, j" ponudil ribie... Pijan je, poznr se mu...
—E ne, kaj bi se 111? ženili. — je rekel ribie. — Mladi naj se, mi smo stari, in smejali bi se nam.
—	To je mož, — je pohvalil go spod in dobro se je zdelo ribiču. Prijetno je, da gospod koga pohvali vpričo drugih.
—	Pa vendar sem slišal. — ji govoril mladi gospod in se ozira! po družini, — da sta si tako nekako z našo kuharico...
Smejal se je pomenljivo in vsi so se zasmejali.
Jernej je začutil, kako je zatrepetala Lenka, ki je sedela poleg njega. Vsa se je stresla. Starca ribiča «kot da je nekaj zabolelo. Kot bi vrgel lepo goreče želelo \ vodo in postane grdo, črno.
Z oeitajočim pogledom je pogledal gospoda in tudi nekaj pro sečega je bilo v njem. Temna rde čiea je pokrila starčev obraz in pči so fee aakbketalo v jezi in v
želji po maščevanju. Spomnil se je na tisto povest o hudobnem grajšeaku. ki ga je požrlo jezero in črn ptič leta zdaj na tistemu mestu.
Včasih v nočeh se mu je zdelo. da vidi jezero na sredi temno in nekaj nemirnega je letalo nad njim.--Črn ptič, je pomislil vselej in ni veslal tja, ker duhovi imajo svoje moči. In po-| mislil je, da je moral biti tisti grajščak, kot je mladi gospod.
Vsi so se okoli smejali, a ribič se je držal resno. Mnogo misli mu je prišlo na um. Za norea go lio-•'•ejo imeti, njega, resnega starca, ki mu nihče ne more očitati najmanjše neumnosti...
Včasih so imeli po gradovih norce. Gospoda ljubi norčije, in
—	njega hočejo imeti za norca...
Trdna je bila v njem zavest,
da je najzvestejši hlapec v gradu. Kdo je poljubil gospodu roko. kdo mu je želel vso srečo? — Bili so veseli, ker so pili, in dalje jim ni bilo mar. Grdo se mu je zdelo to. On je skrbel, da bi bila sreča, in bi dal življenje, da bi bila srčea. in bal se je za gospoda, kot bi šlo njemu v škodo.
In za zahvalo se norčujejo iz nje»ra. Pesti so s<» skrčile starcu, začutil je v sebi *ilno moč. kajti njegove roke so igraje vozile težke čolne. Vsa vdanost 111 ljubezen
j»» izpremenila v- sovraštvo in željo po maščevanju in grozne misli so prešinile starca Jerneja.
Prvo vprašanje je izgovarjala pijanost, zdaj pa je videl, da je to tlelo resno...
Pred očmi je videl tisto množico škodoželjno, veselo smejočih se obrazov pijane družbe, ki so z njim vred vsi hlapci in bi si vsa kega vzel gospod lahko za norca
—	in se vendar smejejo, kot da mu privoščijo, da se tako godi — njemu, najzvestejšemu hlapcu... I11 med temi obrazi stoji gospod s svojima prija tel jima in se norčuje iz njega — resnega starca.
—	Fej, — je pomislil ribič in ni vedel, kam bi pogledal.
—	Jaz ne. kaj meni mar kuharica... — je rekel s tresočim glasom in čutil, kako se je Lenka privila k njemu, kot bi se bala teh obrazov, ki se smejejo nevoščljivo. in tistih pijanih gospodovih oči.
Vpričo nje govori take reči. da ga ni sram, jc pomislH. Čutil se. je ponižanega. Stari gospod ga je spoštoval in lepo je govoril z njim ter ga vprašal po gospodarstvu. po jezeru in drugih pametnih rečeh. Zdaj si je zaslužil z zvesto službo tolikih let, da ga — mladi, neizkušeni ljudje zaničujejo. ..
Pa tako! ----
—	O imata se, imata, — so vpili hlapci in se zakrohotali. Dekle so se smejale.
• Starec Jernej je vse pogledal s prezirljivim pogledom. Že prej jih je preziral. Ni bilo zvestega med njimi. Vsak ju delal le zase
in lenarili so, kadar jih ni nihče videl.
— Le sem jo pokličite, zvežemo i ju, — je rekel gospod in se sme- 1 jal ter delal zopet resen obraz. , ] Ribiču je prišla misel v glavo.' dati gospodu zaušnico. .. Strašna , se mu je zdela ta misel: hlapec — 1 gospodu zaušnico!...	1
In vendar se mu je zdelo, da> bi ] vstal, udaril z močno silo. ki jo 1 čuti v rokah in ki hoče kar bruh < niti iz njega, udaril bi. gospod bi 1 se zvalil. vsi bi ostrmeli, in on bi 1 odšel z veselim smehom, kajti -—!' maščeval bi se...	j
Kaj ta govori: zvežemo — kot 1 bi bilo to nekaj navadnega in ne { nekaj svetega. In Lenka je zra- ] ven. Spomnil se je zaslug eele < svoje rodovine. Častni ljudje so 1 bili dedje in očetje. In grajski i gospodje so jih spoštovali, ki so 1 bili modri gospodarji in resni možje. I11 njega starca zaničuje j ta mladič vpričo cele družine in vpričo Lenke. V njegovih starih 2 očeh je gorela jeza in pest je bila trda, da bi udaril in bi palo vse. 1
—	Gospod so menda nekoliko s pijani. — je rekel starec polglasno. in kri je kot mlada plula raz burjena po vseh žilah in kot da je j hotela zaliti oči. — Kako jih ni e sram, — je rekel s tresočim glasom. 1
Gospod se je bil zagledal v i Lenko in kot da ni slišal teh besed. Družina se je glasno smeja- s la. Lenka se je bala pijanih go- r spodovih oči in se oklenila očeta. Gospodu se je še hotelo šale. j
—	No, danes vaju zaročimo! t Govoril je pijano, delal je re- l
sen obraz n smeh mu je uhajal. I Starcu je bilo to preveč. Kdo more ako govoriti njemu fc kaj takega? Kaj se 011 meni za j ženske t	s
Kdo je mogel kdaj kaj reči o ^ ribiču, da bi kdaj sramotil svoj l rod? In Lenka je poleg in kaj si t bo mislila o očetu? Pijan ni in s nikdar se 111 spomnil na take ne- t umnosti.	r
—	Kaj neki misli, da je tako neumen, pomisli ribič, pijan je grozno...
—	Mi smo še pri pameti, gospod, — je govoril ribič s smehom, ki je skrival za seboj jezo. kajti prišla mu je zopet tista misel: — Dal bi gospodu zaušnico, in palo bi vse, in zasmejal.bi se in odšel. Pomislil je, ali bi vstal 111 Šel ter a povedal gospodu vso resnico v s obraz. Nikdar več bi ne prišel 11a V grad in ribič bi ne bil več.. J
Zabolela ga je misel in kot da t so ga hotele zaliti solze. Ustrašil se je tega: smejali bi se solzam in b mislili, da se boji.	^
Ribiču s^ zazdi da je bil preveč s zvest. No glej, kako je njim, ki niso poljubili gospodu roke niti t mu voščili sreče in niso skrbeli. 1( da bi bilo za grad prav.	n
—	Mladič je mladič, in pijan k je, — je pomislili ribič, — ne ve, j kaj govori. Napil se je in družba 1 ga je zmotila, Bog ve kako žensko je dobil in ni zadovoljen mo- 1 goče. Sosed Dorka je v pijanosti skočil v jezero, ko se je napak oženil... Jutri mu bo žal, da je j žalil koga v pijanosti. Družba g:? j je zmotila.	s
Tolažil se je starec ko je po- , mislil na jezero, kfcjti misel na < zaunico se je ponavljala...	<
—	Da bi bil stari gospod tu, — 2 je mislil. — Dober je bil, strog in pameten... Njega ni premotilo 1 ne vino ne družba. Ko bi to sli- ( šal, bi prijel sina in ga vrgel iz 1 sobe; mogoče bi mu dal zaušni 2 eo in bi vse izginilo. On bi ne pu stil žaliti in sramotiti ribiča — 1 najzvestejšega hlapca...
In milo se mu je storilo pri tej '< misli da so ga hotele zaliti solze e in zdelo se mu je da se prikaže 1 duh starega grajžcaka in udari kot strela v tega človeka ki sra- s moti starca vpričo cele družine in 1 vpričo hčere.
Pogledal je po sobi in bilo je. 1 kot da ni res. Mladi gospod je i stal sredi svojih hlapcev, ki so z 1 eno roko objemali dekle, z drugo držali ozarce; stal je skoraj med < njimi in se pijano smejal.	s
—	Na vaše zdravje, na vaš«* zdravje, — je vpila vesela druži- 1 na in praznila pred gospodarje- . vi m i očmi kozarce. Ostudno se je i to zdelo ribiču, da na ta način ka- 1 žejo zvestobo in vdanost, kajti ni- 1 ti eden med njimi ni bil zvest in i vdan v srcu. On pa je bil zvest in vdan v srcu, in ga sramote. 1
Trkal je gospod z vsemi, celo s hlapci, in vpil je:
—	Le pijte, le pijte!	<
—	No, vendar bo dal mir, je 1 pomislil ribič, "ko je videl gospoda med hlapci, kot da je pozabil j na starca ribiča. Čutil je: Lenka se trese ob njegovi roki, in po 1 njein pluje razburjena kri, da-de-J" la obris v£yč ig sili v oči. _____ ;
—	Malo časti ima, je mislil ri-| bič in pomilovalno pogledal na gospoda. — Držati se mora člo-j vek, kar je prav. Pa vse verjame' hinavcem______i
In zastodili so se mu smehlja-' joči se hinavski obrazi. Prej je' mislil, da bo gospod samo njega' nagovoril, kot najstarejšega in najzvestejšega slugo, da bi mu iz' kazal čast, kot je lepo za gospo-j da in za hlapca. Zdaj pa stoji med temi hlapci in govori grde reči. I11 njega, starca, žali in sra-J moti pred vsemi. I Vsi hlapci so bili vstali in peli neko pesem. Neprijetni so bili glasovi. Ribič ni vstal; gledal je s' preziranjem na pijano hinavsko družino; preveč je bil razžaljen,'; da bi še počastil gospoda. Poni-j, žali so ga, izsmešili in kri je si-lila v obraz, in pesti se krčijo.
Takrat se je gospod obrnil, za- ] gledal se v Lenko in rekel:
—	Ej, če se stari ne marajo več , ženiti, se bomo pa mladi, kaj ne? i
ln gledal je Lenko prijazno in'i motno in Lenka je povesila oči in' se oklenila očeta.	j
Vsi so se naglas zasmejali. ,
—	Kajne, dekle? — je rekel . gospod hi ostuden smeh je bil na'j celem njegovem obrazu.	,
Ribič je čutil kako trepeta Len 1 ka. in roke so se mu tresle, ko je -čutil, da se ga je oklenila.
—	No, kaj pa gledaš, lepa — ; stvar? Ali si ga že izbrala? — je ] rekel gospod.
Vsi so obmolknili. Težka tišina * je nastala po sobi. Čutilo se je, < kakor da je kdo posegel po nečem božjem in so se vsi ustraili brezbožnega dela.
Lenka je pogledala po sobi. — Sram jo je bilo. Držala se je na prisiljen smeh, ker se je vselej smejala prijazno, če je višji člo-j vek hotel govoriti z njo... A silil jo je jok. Odkimala je gospo-j du z glavo, kot se ji je zdelo, da se mora, ker gospod vpraša, potem pa ji je postal obraz popolnoma resen.
(Dalje prihodjič).
Po 'svobodni Ameriki'.
Dr. Thomas Edison.
Pretekli teden je dobil slavni ameriški iznajditelj Thomas Edison potom telefona častni naslov pravoznanskega doktorja od dra. Johna H. Finlvea, predsednika Univerze v državi New York.
Mr. Edison je bil v svojem laboratoriju v Orange, N. J., ko je ' Mr. Finley telefonira iz avditorija svoje univerze.
V velikem Edisonovem laboratoriju je bilo nastavlejnih 800 telefonov, tako, da je bilo mogoče mnogim osebam prisluškovati, ko mu je Finley dal naslov in ko ga je Edison sprejel in se mu zahvalil. —
Kakšne mora Teddy Roosevelt slišati na svojem potovanju.
Te dni se je Teddy Roosevelt, bivši predsednik Združenih držav in sedanji zaveznik republikanskega kadidata lluglicsa, mudil na Zapadli, kjer je govoril svojim "fellow citizens", da naj volijo "za najboljšega moža v deželi za Hugliesa.
Zanimivo in zabavno je čitati, kakšne je moral Teddy slišati v Gallupu. • neki premojrarski naselbini v New Mexiei, ki se nahaja zahodno od Albuquerque.
Delavci so ga pozdravljali: — "Hello, Teddy!"
"Teddy, kaj bi pa ti naredil, ako bi bil na AVlisonovem mestu?" — ga je nalirulil nek železniški delavec.
'Da, kaj bi pa ti naredil?" — so pričeli delavci kričati od vseh strani.
"Počakajte, stojte, naj vam razložim : — Jaz bi protežiral -može, žene in otroke", je kričal Roosevelt na vse grlo.
"Da, toda kaj bi pa naredil za delavce v krizi?" — je drugo vpra sanje.
"Kaj bi naredil?" je zakričal nazaj kolonel Roosevelt razburjen. "Jaz bi naredil isto, kar sem že naredil. Jaz bi bil pravičen o-bema strankama, jaz ne bi pustil, da bi ta ali ona stranka kaj silila in prisil je vala."
Prebivalci Gallupa so sicer odobravali njegove besede, toda eden . bolj korajžnih je še zaklieal:
"Teddy, ali smo ini imeli kdaj osenuirno delo, ko si bil ti predsednik?"
"Ali ga imate zdaj? Le počakajte 1" je odvrnil Roosevelt.
"Kako se ti pa Wilson dopa-' de, Teddy?" je zaklieal nek dela-jvec. — "Stavim glavo, da ti jej vžečf"_______:____
"Well, potem pa sam sebe goljufam" ,je odgovoril Teddy.«
Kolonel Roosevelt je potem govoril o Wilsonu, češ, da je bil "preponosen, da bi se bojeval" ali "to proud to fight".
"A beži, beži, mi se nočemo bojevati, mi hočemo delati", ga je zavrnil nek delavec.
"Pa veste vi zakaj delate? — Zato, ker je vojna; — veste, vojna je to storila, da ni prinesla demokratična tarifa največje krize", je rekel nazaj Roosevelt
"Toda, Teddv, ali ne veš, da nismo delali 1907 in 1908, ko si bil ti notri?" — mu je stavil nek delavec nadaljnje vprašanje.
"Prijatelj", je pričel Roosevelt nekoliko jezen", jaz te nisem nikdar vprašal, da voli zame radite-ga, ker je bil moj namen napolniti tebi želodec. Jaz nočem imeti noben epra opravka z možem, ki mu je trebuh prej kot duša. Res je. da je bila dežela takrat, ko sem bil jaz predsednik, v blagostanju, toda za glasove sem prosil le patriote, ne pa može kot si ti."
Kolonel ni pozabil, da bi bilo dobro, če drži kak govor. Spravii se je 11a Wilsonovo mehiško politiko. Pravil je koliko Amerikan-eev je bilo ubitih, da Villa še ni vjet itd. itd. Potem je pričel še nekaj od Japoncev.
"Teddy, stoj, stoj, povej nam. ako nisi ti pustil japonskim otrokom sedeti poleg naših v šoli?"
"Ha", je odvrnil Roosevelt, — "jaz sem poslal mornarico okoli sveta, da sem tako protežiral vas pred Japonci."
Končno je omenil še "Lusitani-jo'\ češ. koliko Amcrikancev je bilo ubitih, rekel je. da je bilo tekom te vojne ubitih več Amcrikancev kot tekom cele španske vojne.
"Hej, Teddy, ali misliš, da more Hughes vstaviti vojno", ga je zopet nekdo nahrulil.
"Jaz mislim, da ga ni moža, ki bi mogel vstaviti vojno, toda moje mnenje je, da je Hughes v stanju preprečiti nadaljno prelivanje ameriške krvi", je odgovoril, nakar so ga pričeli pozdravljati s "three cheers for Teddv".
Nazadnje, ko so se ljudje in Teddy nekoliko pomirili, je še z vsakim segel v roko. Približal se mu je nek mož in mu rekel:
"Boet te živi, Teddv, toda vedi. da bom volil za Wilsona". — Roosevelt ga je nakaj časa gledal, potem se mu je zasmejal in dobro stisnil roko.
Zadnji, ki 11111 jc segel v roko, — je bil šerif. — ki mu je pa povedal, da ie Gallup naselbna pretepačev in da so se ravno prejšni večer pošteno zbili.
Ka.i se dela vse na račun štorklje.
V	Bronxu, New York, so zadnje tedne zasledovali ^jekega razpe-čevalea omamljivih sredstev.
Detektivu se ga je končno res posrečilo zaslediti. Mož je tekal in klical detektivu:
**Za božjo voljo, pusti me pri miru. Jaz nem oženjen mož in ako si ti oženjen, lahko razumeš, ako ti pravim, da je prišla štorklja v mojo liišo."
Detektiv je tekel za njim in re-kv>l. da mu naj pokaže tisti zavoj, ki ga jc nesel pod pazduho. Aretiral ga je in v zavoju pa našel za več kot -to0 kokaina, heroina in drugih takih snovi.
Ženska kandidira za governerja.
Socialisti v Idaho so pripoznali, da imajo ženske iste pravice na tej božji zemlji kot možki, vsled cesar so imenovali Mrs. Annie E. Triplow iz Walstr, Idaho, za kan-didatinjo za governersko mesto.
Kot pišejo razni listi je Mrs. Triplow dobra gospodinja, njena prva skrb je za dom in za moža toda pri tem si je nadela tudi druge dolžnosti.
Ona je zadnja leta veliko štu dirala ter brala zlasti politično znanost. Ko je dobila obvestilo c nominaciji, je izjavila:
"Po mojem mnenju se mora peljati governersko administracijo tako kot nekak velik dom, na istih principih in po istih načrtih. Administracija ne sme nikdar delati komu v prilog, ker se ga boji."
Žepni tat je dobil "chance".
V	Morisiania sodni j i so pred pai dnevi oprostili nekega starega in baje nepoboljŠivega žepnega tatu
Sodnika je tat prosil, da bi g^ izpustil. Rekel je:
"Odzdaj naprej boui ua cesti vedno roko vice nosiL — Poiska bom sluiypo in pustil moje stare to variše tam kjer so."
Sodnik mu je dal par lepih naukov in mu dal "chance" ali pri . ložnost, da prične drugo živi je Bi«.	____ ______
>- Žrtev nogometne igre.
V Pittsburghu je umrl Edwin >- Yonug, devetnajst let star, vsled il ran. ki jih je dobil pri nogometni igri.
>- Železniški stražnik ubit.
e V Sunbury-ju. Pa. je bil ubit j William Rowe. stražnik na Penn- Q
-	sylvania železnici. Podrl ga je nek r j- avtomobil, ki je hotel prehiteti 41 -- vlak ravno, ko je Rowe zapiral o- 11
9	r	t
I	grajo.	v
. Rad bi i/.vodel za naslov svojega 1
^ očeta JOIINA GRDEN. Pred 8. j.
} meseci je bival na Davis, W. 0
Va. Prosim cenjene rojiike, če 0
t kdo ve za njegov naslov, da ga
_ mi jarvi. ali naj se pa sam ogla- S
^ si. — John Grden, 1007
St.. Cleveland. Ohio.
l: (25-27—10) r ;i ------ji
a Kje je moj brat PETER Ml UK- 1
LIC.' Doma je iz vasi PleŠče na
II	Hrvatskem. Pred 4. meseci sva ^ l. bila skupaj v Pickens, \V. Va..
in potem je odšel v državo Mi-c i ugan. pa mi ni pisal, kje se je z
0	nastanil. Prosim cenjene roja-
1	ke. če kdo ve. kje se nahaja, da i- mi naznani, ali naj se pa sam t- oglaisi. — Rudolph Mihelič, li 1:J<>4 E. 40. St.. Cleveland. <>hio.i
(2r) 28-i0)_j .
NAŠI ZASTOPNIKI,
uteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, ka- i> tor tudi sa vse druge ▼ nado stroko -
-	spadajoče poeie.
j Jenny Lind, Ark. la okolic*: Mihael a s Cflrar.
Ban Francisco, CaL: Jakob Lovftln. Denver, Celo.: Frank Sicrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jams Ik. v e Pueblo, Colo.: Peter Culig, Frank a »- Janesh In John Germ. ^ Salida, Colo. In okolica: Louis Ca «tello.
e Clinton, Ind.: I^nDert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudmaa. e Woodward, la. Is okolica: Lnk»< ). -»odbregar.
Aurora, HL: Jernej B. Verbii. Chicago, 111.: Frank Jurjovee. A Depoe, I1L: Dan. Badorlnac. >- Joliet, HI.: Frank L&urlch, John Za . g L- *tel in Frank B&mbich. je La Salle, 111.: Mat. Komp.
Kokomis, 111. in okolica: Math. Gal <bek.	,
s So. Chirac«, HL: Frank čeme Springfield, HL: Matija Barborifi. 11 Cherokee, Kans.: Frank Reftsalk. i g y Oglesby, I1L: Matt. Hribernlk
Waukegaa, III. In okolica: Fr. Pet <or§ek In Math. Ogrln.
Columbus, Kans.: Joe Knafele. 1
-	Franklin, Kans.: Frank Leskovec.
1, Frontenae, Kans. In okolica: Frani ;
0	ternc in Rok Finn.	i
Kansas City, Kans.: Peter SchneUei Mineral, Kans.: John Stale.
-	Rinjo, Kans.: Mike Pencil.
1. Kitzmiller, Md. In okolica: Frani v odoplvec.	t ,
r Calumet, Mich. In okolica: Pave ' *haltz. M. F. Kobe In Martin Rade.
Manlstiqne, Mich, in okolica: Frani Kotzlan	j
i. So. Range, Mich. In okolica: M. t' t Ukovlch.
,c Chisholm, Minn.: K. Zgonc In Jakoi -
e- Petricb.
Dnlnth. Minn.: Joseph Sharabon. ?s Ely, Minn, in okolica: Ivan Goc£* n »os. J. Peshel In Louis M. PeruSfek.
Eveleth. Minn.: Jurij Kotze.	>
Gilbert, Minn, in okolica: L. YeaeL
1	Hibbing, Minn.: Ivan PouSe.
<> Kitzville, Minn. In okolica: Joe Ada o ulch.	1
v Nasbwank, Minn.: Geo. Manrin. New Dulnth, Minn.: John Jerica. Virginia, Minn.: Fiank Hrovatlch. 1 St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. J- Klein. Mont.: Gregor Zobec, e- Great Falls, Mont.: Math. TJrlch. i e] Bed Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. u Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. ! Dawson, N. Mex.: Mik" Krivec. Gowanda, N. ¥.: Karl SternlSa. Little Falls. N. Y.: Frank Gregorka > i
SMRT!
' ' , L
Zakaj ne odložite nje dneva?
J J '
Bolgari ?.ive dolgo. Večkrat prekoračijo starost sto let. Njih naravni ca j jih varuje pred telesnim strupom ki naredi ljudi bolne iti prepreči večjo sta-: rost. Bolgari so lii.w-ni. Njihove bistre oči. njihova rdeča lica in so prosti h-=-lezni ali nervoznega glavobola, reunra-tizma. zaprtja iti drugih bolezni, ki s-» vzroki narave. Tu v Ameriki jih je ua<! L 150-000. ki rabijo Bol-irski Krvni f';ij in sedaj ga priznajo za pravo touik. . ki dela kri telesu moških, žen-k nii ' otrok. Odpravi prehlad preko noči in ozdravi grijH« ali pa pljučnico.
Petar Blažlč.	<'hocteau Ave.
St. Louis, Mo. je pisal sledeče pismo: .j "Že sem izsnibil upanje, da bom kdaj ozdravil, toda zdaj odkar pijem Bolgarski Krvni čaj se vsak dan bolj" i počntim, glavobol in nesj»anje, ««1 katerih Sem skoro tri letn trpel, je prešlo:
•	prej nisem mogel jesti me-«, nli j« piti k;lko pijačo: zdaj pa lalik.. jem is:
\ pijem, kar mi le srce jx»žeir".
Eno veliko škatljo Bolgajske^i Krvnega čaja. ki traja pet meseeev. jH^ij,. > za $l.tiO kamorkoli, v Canado za $1.11*.
Marvel Products Co,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete poiilja-oaitrurati. po-'iite 10c. ve5.
11 ..........—	--■
Rarberton. O. In okolica: Math "Ir*-
1! mar in I^.uis Baiant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland. Obio: Fmnk Sakser. J. j Marir^ič, Chas. Karllnsrer, Jakob Bes-aik, John Prostor ln Frank Meh. Lorain. O. in okolica: J. KiuoAe la Niles, Ohio: Frank KogovSek. l'oungstown. O.: Ant KIkelJ. Oregon City, Oreg.: M Justia. Allegheny, Pa.: M. K.arlch. Ambridce, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Loals Hribar Bridgcville, Pa.: Rudolf Pleter&»*. Braddork, Pa.: Ivan Germ. Burdine, F j. In okolica: Jobn Dem-5ar.
Canonsbnrg, Pa.: Jobn Kokllch. Cedi, Pa. in okolica: Mike Kočevar j Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk ln Vid j Rovansok.
*	Claridze. Pa.: Anton Jerlna. Brought«!, Pa. in okolica: A Dea-
Sar.
I Darrarb. Pa.: Dragutln Slavit
Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Subor. Export, Pa.: Frank T rebel*. Forest City, Pa.: K. ZaUr in Frank Leben ln Math. Kamln. I Farell, Pa.: Anton Valentin«*.
Greensburg, Pa. ln okolica: Frank ! Novak.
lrvin. Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John PoSane. j Luzerne, Pa. in okolica: An*on O j solnik.
Meadow Lands. Pa.: Georg Schttlta Moon Run, Fa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okolica: Z. J&kshe,
I. Podvasnik, L Magister in U. B. Ja-kobtch.
South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-
orivSek. Steelton, Fa: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph Pkerlj. West Newton, Pa.: Josip Jo7in. Wil'ock, Pa.: Fr. Šcme in J. Pator-aeL
Tooeie, Utah: Anton Fa'Cic. Winterquarters, Utah: L. Black Diamond. VVaA : G J. Poten tfc.
Davis, W. Va. in okolica: J. B rosi eh. Thomas, \V. Va. in okolica: A. K<»-
rui-hau.
Kenosha, Wis.: Aleksander Fez dir. Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik lo Aug. Coll antler.
Sheboygau, Wis.: Heror.tm Svetlin la Martin Kos in John Stampfel. West Alii«, Wis.: Frank Skok. Rack Springs, Wyo.: A Justin. Val, ' Pltallnh In Valentin MarcdmL
Pozor rojaki!
«-- - ---0 - --M
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupaniča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslaniii našim vjetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 E. 40 8t	Cleveland, Ohio.
I Iz modernega sveta.
Roman. Spisal Fr. g. Pinljar.
(N ad al j e vanje.)
Tiho je zaškripala kljuka v vratih. Peterr se je dvignil na komolec, oči ao se mu razširilo, srce je
vztrepetalo, kakor preiplatiefna
ptica.
Skozi vrata je priiLa tiho, po pmtih — Maretka. Od postaje je videl Peter, da ae trese njena ro ka, ki je zapirala vrata; čutil je v-*) mo»- prem agovasi ja, da si je drznila priti do njega.
Ko jo Maretka zagledala etari-co za pečjo, ji je bilo lažje. 44Dober večer!" Marjeta pri p^i je pogledala iapod sivih obrvi, njene zaapone •guibe so »e d (»b roll at no nann li ' nil«-.
"Obo, Maretka! J'risla si ob-gledat Petra?"
Nato »e je starica zapet *kijn-t-ila in »zamižala kot nuuiea na peči, ki brez m ml i zadovoljno gode in ž.i-Ji mirni miru.
"MikIiI som, da si me iK»za-bila!"
"P«Her, kakšen *i! — Ali te zelo boli!"
' No, !»«• do«ti lahko trpnu. Tudi e*»li dobro. V par todiiih bom zunaj P*
"Hvala Bogu! Nikjer nisem mogla nič izvedeti o tebi. Nekateri so pravili, da ti nogo odža-KJ|jo, drugi so frddi, da prtovo umreš — ne veš, kako sem že jokala."
"Oj, ti dušica. nič se ne boj, ni tule, ne!"
"Saj s<-m tudi upala tako. Vedela senu dobro, da me nekateri nalašč dražijo. Tcda strpeti nisem mogla, da «e ne prepričam sama."
"In aicor. kaj je'novega? So mati zdravi?"
" Praiv trdni so. Vse opravijo doma."
"Kaj pa v tovarnif" "Novega zdravnika iuiamo. Saj
VHN. . . "
Maretka je za idola ob tem stav- j ku. Oči je povesila zmedena in se naglo ozrla po «obi, da bi .skrila * Pe-tru, kar se je pojavilo tako j očitno na licu.
Pater je zapazil, da j«' beseda "zdravnik" nanjo vplivala. "Je lep fant, kaj ne?" "Ah, Peter!"
Maretka je talko bridko vzdih- ' nila. da s«* je Peter z vjso močjo sklonil višje, segel po njeni roki, j k kat mv> jc <1\ i gala predipajiiikk, da si zakrije oči, in ves razburjen \ vprašal:
"Maretka! Lepo te prosim, po- 1 vej hitro, kaj je žnjim? Kaj se je ■ zyodilo? Ne taji mi!"	^
V Petru je stala strašna slutnja. Zapivila mu je nohlo v mož- ( gane, čutil je nemir, č-util je, ka < ko niu vre kri v možgame, in nje- ] ♦rovo sire je prosilo na kolenih. , naj ne lx» resnica, kar mu kot atraš«-n sum lega na duše.	,
"Maretka! Povej!" "Pet«'r, zdravnik je — hina- j vol-!"	ji
4'llinavee, hinavec — — — Ma- i retka, n«' raKuiueui 1<*. Hinavec — ] zakaj f "	i
"Peter, jaz pirstim tovarno in 1 grem za deklo na kuicte. Nič vec 1 mi ni prebiti!"	I
Maretka j«* začela ihtetL	1
Peter pa jc govoril napol šejie- 1 taje:
"Ne, ne grre*, Maretka! Ti nisi 1 za težko delo. Ti ostauicš — saj ti pomagam jaz; nič i« ne boj! Saj kmalu vse mine — in vse bo dru-trače! Povej mi toraj, zakaj je hi- ' navee novi zdravnik. Metli ugaja ' prav zelo!"
1
' Kojjsi j«» 8aue; ta indtačc zlobnost kar nansvisust. zdravnik 1 je pa zvit lisjak!"
"Zakaj?"	j
"Seme mi je danes razmetal d v a paketa žrebl jev in odtrgal 20; | vinarjev. Zdravnik je to videl. Kasneje se je vrnil »u mi dal kro- , no — za mater — jo rokel. Tudi . pri ravnatelju l»o profcil zame, je | rekel. Ali tista Karta, že veš. tista je rekla, da me hoče ie ujtJti na krouo. Zato sem jo vrgla proč , — iuj« ne maram, rajši bora .
čim!'	L
'"-Maretka. ne veruj	! Kor-
ta je kača! O zdravniku tega riei] morem verjeti!"	||
"Res ne ver jam t*?"	<
"Zares ne. Marertka!"	-
"Ti ne veš. kaj ocm trpela. Kar| zbežala 4»i bila!"
"Nič. ne beži! Potrpi in bodi < močna. Maretka, povera ti, da pri- i de dan — Btiiaam dan! — Zaupaj!"	j Petru so ae divje zasvetile oči, ( da je ddkle oKupuilo. ko je ujeno
i4e demm t* <*<$su. _ i-
..-t. ;.. '■	jgHfe
"Peter. Bojg ne daj. da bi mu' kaj prizadel! Lepo te prosim, ne: ubijaj!"
Peter se je nasmehnil; le s silo je vrgel črno odejo na misli, ki! jih ni smel in ni upal izdati Ma-retki.
"Ne ubijaj? — Meniš, da sem taik?" •
"Saj vem, da nisi. — Laliko
' noč!" ---
Za peč jo se je zdramila stariea, ko je Maretka zaprla vrata. } "Peter, moliva!" "Le!"
"Ceščeua si. Marija... ik je za nas krvavi pot potil!"
Peter se je boril s]>očeLka v molitvi, vpiral je oči v razpelo na steni — a počasi je to Izginjalo. Ustnice so se mehanično gibale; v mladeniču se je dvigal sum in dvom. Vero je vdahnil svoji ljubljenki. vero v .poštenost zdravnikovo, — toda njegova vera vajijo je trepetala kakor bilka na stepi
—	veter je žvižgal mimo nje in evilil: Vsi so enaki — vsi so ena ki! In na steni je videl namesto zbičau«'ga. kronanega Odreš«*nika
—	slovesiiio vstaj »m je. — in mno-i žice s«» s,«- zbirale in dvigale pesti ter kričale:
"Zbudite .s«', vstanite!"
VI.
Kgon Seme je hodil tistega jas-n«^ga večera ogrnj.Mi s liavelokom po eesti. ki je vodila mimo i>avi-ljona, kjer je bilo koiitrolorjevo stanovanje. Nobo je bilo ]>rekras-no, zvezde so gorele tako na gosto. da je druga drugo mračila. in tako blizo so bile, da bi človek iskal debla, ki sega do neba, in potre-sel bi ga, pa bi se vsulo kakor snežink izpod noba teh »zlatih dra- ~ guljtv. Tuda Seme ni bil mož. ki „ bi p«>d to praznično kupolo imel slo vesne, visc^ke misli. Njegova 4 domišljija je rila v lužo; rajši je n gletlal zlate zvezde v bližnjem u- ^ mazanem tolmunu, kjer so v blatnem ledu mežale kakor pijane ve- n s«"e. Pogosto se je tudi oziral na <] razsvetljena okiui kontrolorje ve- ^ ga stanovanja, kjer je mimo gar- cj din 'hodila vitka postava, kronana z mogočnimi črnimi lasmi in ^ oblečena v elegantni matine. Se- r. me je o^b vsakem koraku pridržal z!
korak, skozi nos so nergali gla-so-vi italijanske ljubavne pesmi, nje- n, gove oei so se prilepile na okno, z. zenice so se mu širile bi spodnja J ustnica mu je lezla naprej. S silo ^ se je moral odtrgati od akna. j. Vendar ni glave okrenil proč od v svetlih lis v prvem nadstropju. n] Kakor strasten lovski tat je pre- ^ žal na plen, da <ga ubije \-s<ij z očmi da v s«! j njegove misli ugle- j. dajo srno pred nogami, katero iii- -tro zadene in zbeži v najtemnej- ^ še senceT kjer se — tat — nemo- Z ten rad u je ukradraega življenja. ^ Izza cipresnega grma se je na- . enkrat pojavila ženska postava, ^ ogrnjena z veliko ruto, ki ji je J kakor ponošena cunja visela čez ^ raine.
"D*>b«ir večer, milostjii gospod Zt oficir!"
S.-mejiu je bilo .sHno v.š«v, če ga J j«' kdo tako nazval, ker je bil rediio ponosen na to. da je jiek<*č tJ rožljal .s sabljo jh> ulicaJi Korta, st Korta, zvita žtnska, je to dobro 11 ve«iela. iil«4i<*ko s«' mu je ]wiklo- *' nila m ročno zatsukala glax-H) na vs«i strani, iščoč, je-li vse varno, kak<>r prtipodena kača, ki s«.- dvig-
■ i	w <T|
n«- iz trave in trle«lit jhj sov raz- s niku.	P
Seme je bil jezen, «la ga je motila v njegovih fantazmih/	1,1 "Kaj hočeš? Marš! Poberi se!'"/1 "Samo besedico, prosim, eno samo besedico! Kako tne je zebio, ker sem čakala tu na mrazu; pa ^ za tebe vse potrpim, Egcwieek!" ^'
Seme se je ugriznil v ustnico. Udaril bi bil žensko, toda bil jc njen rolb — zasužnjil se je sam. ^ "Kaj imaš? Hitro povej!" "Kronieo som vam prinesla po- C kazat! Poglejte, novi zdravnik je k začel posijmti pot do Maretkes ta-j kim-Ie peskom!"	.	p
Pomolila je izpod rute raztrgan b rokav in na dlani jvrav pred obra- k zoni Semenovhn se je i>osvetila H krona.	, , za
"Kaj, kaj, p&vej! Kaj hoče?": "I no, nič. ali pa je podoben u vam, gospod F^gon, ki tudi zalo- u mjetP to gosposko auačŽcb. Vrnil h se je, ko ste jo vi ozmerjali, in; ji dal krotio. Pa jo je vrgla — liinavka. — ja/c sem jo pa pobra-, la. doibra je. Hihihi! Torej, Egon- j h ček, pazi na ta kruhek, da ti ga"1 zdravuiik ne poje izpred nosa!" "Kaj mi iu a r! Beži!"	o
Seme sc je obrnil in <s koirrol- j< c«ii odrinil korto tea* Ui]>iral oči * zopet na razsvetljena okna.	n
"Egon!" Korta ga je potegnila za havelok. "Egon, še ti mi daj s* eno krono. Bas dve rabim." zj
"Kača, ubijem te, če ne <greš! Izgubi ueJ"	__
. •. : • v sff-
Prince Albert »e prodaja po vrednosti.
Ker smo pravilno sodili, da kadilci dajo raje	||
prednost kakovosti kot pa premijam ali kupo-	|!pfl fljA V ji ■
nom, dokaznje priznanje, ki ga je dobil Prince	| jSfl	l j\ i|
Albert tobak za pipo aU cigarete po celem civi-	|||	,
liziranem svetu!	Ifc^ ^ ■
Niti narodne ali državne omejitve rabiti pre-	I^SSSiiEtSES1: ( mije ali kupone ne morejo zabraniti prodajo S * v
*	J vy11 Na zadnji strani te rde-
Prince Albert!	skatlJe hoate «taii:
"Process Patented July 3«th, 1907."
l>RINCrALBERT
-	the national /ov smoke ^
je tobak izbrane kakovosti — in narejen po patentovanem načinu, ki odstrani pe-- čenje ali ščegetanje! Vielo je tri leta in premoženje, predno smo z&mogli izpolniti U način in danes lahko vsakdo, Id želi kaditi pipo ati vijti cigarete to stori brez
premisldo, ne osaraje se, kako občutljiv je njegov jezik ali vrat!	<
^ % *
Vaš okus in zadovoljnost sta nam dokaz, da je kakovost bolj zahtevana kot pa kuponi ali premije.	Prmc^°AibirJk'kjcrklpro-
dajajo tobak v rd<k:ih vrecic ah po 5c.; rdeOjh skatljali po lOc.: ali pa
R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY
11/:__. c I	Jo,.Iia ,vrh" izvlažilec z
WuutorvOalcm, N. C.	gobico, ki Jirani tobak ve-
dno v dobrem stanju.
Seme je sičal skozi zobe in zamahnil z roko.
Korta se ga ni bala. Prihulila se je, njene oči so se bliskale v temi, kakor maeku, ki drži v kreintpljih ujeto miško.
"Hihihi! 'Golobček moj, srček moj' — enkrat tako. potem, pa: Tbijcm te!' Egoaiček. kroneo — L-e no. bo jutri škandal v tovarni, da te bo psa sram!"
Seme je segel v žep po krono, ki j v izginila v iztegnjeni roki z raztrganim rokavom. Pe^t se jc zaprla, nadzornik je zaskrtal z zobmi, Korta pa jo že i ghiila v noč. kakor zli duh. Seme je puhal ca njo grozne kletve. Toda ni videl. kako se j«> na ovinku pridružila črni senci še dntga, večja in krepkejxfi. in «ta t«' dvo senci z;i-vili v bližnjo beznico. kjer stj u-mazani kroni o-b smrdljivi pijači praznovali bedne orgije.
Nadzornik je bil v t era. trenutku razkačen isi nesa-ečen. Začutil je, kako železno je obvezan iu zvezan na vseh ikonicin in ia-ajih ? krtnoipci, ki so tako »rdi. V o-i>raz je čutil udarec bičev. ki jiln jo sam sebi spletel s svojim življenjem. V njem je vstajal s silno' pezo obložen boljši človek, ki jej toliko časa že spal, ves zakidan in i Kune tan z blatom. Nocoj se je I sganilo prav daleč nekje v |Mjza.b-Ijenem dnu srea. In to vstajAij«', «» vzdih ali je pod silno \wa> preteklega življenja, je bilo Kgonu >trašno. Zaželel si je sablje, da bi udaril v ta zamotani vozel in z »nim mahom vs«- presekaj, razdejal in potem pa začet snovat i lep-ii snu tek v plašč «\<>jih dni.
AJi to je bil le mučen vzdiidjaj ; ?ora s<* t res«' ob potresu, toda ne premakne se zte.pa.
K««-ti je rekel sieer: Kar mi mir! Bilo mu je pa vendar silno Jo tega, da bi bil on edini zmagovalec vselej in povsod.
"Kake oče ima ta sluga! Enkrat je videl — pa že zasleduje. Ua. celo kontrolorka je že trikrat arov or il a o njem. Čakaj me, ti ženska tam «rori za srardinaiini! Se iolgoča-sovala boš!*'
S' ine se je maščevalno ozrl na ofona. zapel havelok in pospešil korake proti mestu.
"Nocoj ga dobim v mestu, napojim ga — in vino Veritas — pa l>o vse načrte in vso črno dušo iz-klepetal predme na polito mizo. Ha ha — ti dok&ore me še ne podi 3Š!"
Na ovinku je gorela v znaime-uju pred Razpelom rdeča luč. Seme .ie hitel mimo, obrnil »e proč im prižgal cigareto---
VII.
Dr. Sluga je študiral v kavami iz ■'Preese** novo ministrstvo.
'"Sluga, sliyfa «e»m!"
Za Obe rami sta ga prijeli dvo evrsti roki, njegovo gia.\x> s<-je sklonila velikanska postava in zdravnik "Sluga je zaigledal pred nosom dolgo povešene brke.
č asnik je vrgel na mizo, hitro se je okrenil in pozdravil starega znanca z Dunaja.
"Olw>, Ltfkež, da si mi zdrav!"
bedni pristav ij&až f ixmvuc je
odlagal velikansko suknjo in jo I natikal na obešalnik, liil je slok.« kakor gra/bljišče in suh kot i>ole-'< no. Heke so zvonile ob njem. ka ; dar je hodil, in segale so, kot lo- j ^ pate široke, skoro dokoleii. Lase!j je nosil dolge in razkmšta-ane. L#i-|> ee je bilo suho, koščeaio. pa zdra-!> ve. ti dne barve. Izipod nosa so mu i; viseli dolgi tonki. Oči je pa imel' I rjave in dobrohotne, da ga je bil < človek vesel, kadar je pogledal vajije.	,
"Sedi, prijatelj!"'	(
"Bral sem. da si dobil službo j v tovarni. Parkrat sem te že lio-jj tel priti pogledat. Ali je tako odi] zlomka dal«.'« tista tovarna!"
''Pol ure. kaj če to!"	ii
"Dovolj! Saj nismo v«<- na Du-fl naju. da bi hodil v Prater zijala ' protlajat in si s tem lak<;to tolažit. L^juba diL^a. mi smo komodl' i "Kaj <lelaš vendar?"	>
"Kaj delam : — Sopem, da sej ne zadušim, to je po(g!avitna reč.j V pi-sarni ]>a toliko gibljem, da! dan mine. Pravijo, da ga na bla-!i goslovljcmo ne pokopljejo, kdorjl se v cesarski službi prevzdigae!" j "Vedno še stari Lukec 1 A pro-ji ;>os — se kaj ženiš?"
"Jaz? Gotovo bi se že bil, pa je 1 v našem mestu preveč tega bla- * ga. Vidiš, to je tako: Sedaj ogle- < dam eno in si pravim: Fauit, ta-le bo zate. Drugi dan naletim 11:1 > drugo, tredji daai na tretjo, ki mip bolj ugaja. Potem grem domov ui|-uazadnje na \-s«* pozabim in tako < eedalje bolj sjurznavam. tla sem in ostanem star tant. Toda ti — ehe. ti 1h>š pa usedel tu — bržkoui«- ' š«' tam v lovarui. Direkt orjeva is Pavla, ta Ik> zate!"	i i
"No. no, misliš. «la me vsa-koi moderno dekle spravi iz ravno- l težja?"	>
"Aha. ti jo že poznaš! 31«/d«-r- i na pa je, tako moderna, recimo. J kakor naši pisatelju ki toliko ea-sa frle z najlepšimi besedami ' krog votlega soda. da si nazadnje ; pijan pa sam ne veš, od česa. To so kralji sugestije! In to je dan- 1 danes vendar moderno!"	1
' In Pavla ti menda vendar ni , še nič sugerirala?"
'"Ne? Poslušaj! Naša čitalnica! je priredila ples. Kot pošten ma-b roilnjak moraš na veseBco. Toraj1 < sem šel. in ker je bilo plesalcev j malo. sem se seveda žrtvoval za;^ domovino in plesal — plesal s;< Pavlo. Ženska — čedna, tačka, boka in visoka, pleše ti. da ne veš, < ali imaš gosje pero v roki in'« žnjrm pišeš po parketu, ali plesal- j
ko. Dobro. Plešem, plešem in gle-I dam v ti;»te na]>ol odprte oči tako j dc-lg-o. da sem nazadnje sanv začel zreti takisto iu tako seni hodil, j vračajoč se s plesa, v zgodnjem 'jutru proti domu. Bunf — pa sem ,se zaletel v telegrafič-11 i drog, da j sem vse zvezde zagledal. To me je j zdramilo in pregnalo sugestijo. ; Ergo — quod erat demonstrandum — moderna ženska to."
" Dovtipnež' Če bi te v precep ujel. še ne boš govoril resno. Toda sedaj mi govori odkrito: Ti /poznaš ljudi iz tovarne, ker že ! precej dolgo bivaš v tem mestu, j Kaj sodiš o nadzorniku Semenu?'
"Seme? Seme je poba, s kate-i rim ne smeš drugače govoriti, kakor da j«- vsaka bes«xla klofuta. To je zanj!"
'In kontrolor Butalrč?" i "Noinen — omeu! Zaletelo-vič!"
"I11 ravnatelj?"
"Ravnatelj — sieer nič!"
" Ijjudje, delavci so silno zaue-j 111 ar j eni. sirovi, tlačeni. Tu se bom j lotil. To ni nič!"
"Tako, ti misliš svet popravljati?"
j "Veruj mi, da čutim v sebi neko silo, ki me žene, da se tem ljudem olajša grozno stališče; da bodo vsaj ljudje, ne pa stroji."
" Izvrstno, ti si tudi moderen, že vid.iu. Ali. ljuba duša, prašam j te, če več, kaj je to, popravljen I svet. ali popravljena družba, so-einlno preustrojena.'"
"To -vem memla, ne?"
"Ne ves, ii^I Jiloj princip j«- ta: Popra vlji'ii sv« t j«- — obrnjena Uu-knja. Na zunaj je n« koliko lep-jši* — trdnejša, več vredna pa ni i — in pa narobe j«'. Tak je svet — kot ga popravljajo. Obrnejo ga. zdi se jim lej>ši — tega pa ne vedo, da ni boljši in trdnejši — da je samo narobe."
"Potemtakem vsi socialni po-kreti nimajo nič pomena! Beri, študiraj, glej z odprtimi očmi! Vse* se giblje, prihodnja doba je ljudska doba. Ln izobraženci so poklicani, da pomagajo." _(Dalje pribodnjič).
OSEBNA VEST.
V pondeljek je odpotoval iz j naše nasčibiaie Mr. Kari Adamič, glavni knjigovodja svetovnozna-ne K. Kisherjeve tvrdke. v Den-ver, Colo. Zdravnik mu je predpisal promeno klime. Čislanemu ro-jjaku želimo srečno potovaaije in da se kmalu zopet vrne v našo great «n ie wv(*rško slovensko naselbino zdrav in čil!
Zadnja novost.
v•ak«y«t« l^nje, brinjevec, »livovec, tropinov*c itd., kakor tudi razne lfltcrje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brc« kq-hania z mojimi izvlečkL Poiiljam 6 steklenic za fioo in Is vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave. CistejAe. boli-sakm Mh 1)0 ceneiie	kot jo pa sedaj kupujete pri
F. P. Barton pile:
"Neznanim vam, da sem prejel od ves izvlečke za delati zijate. £•«»•• T"? "fc^S^in vam potrjujem, da je ree tako felaS? kakor ste ji puaii. Pošljite Be itd/'	^^
Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da Je blaro v resma hvale vredno. Pilite ns:
b*m nmtk	iir: ifoit" H.
MODERNO UREJENA
TISKANA EL1S NABBM
55 VSAKOVRSTNE TISKOVINE BK IZVKSUJE PO NIZKIH — CENAH.
■ SB SB ■
DELO OKUSNO.
IZVUSUJE PREVODE V nRUGE JEZIKE.
Sk « *
I
UNUSKO ORGANIZIRAT
% « r •
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
T8A NABOClLA FOfiURl NAl
Slovenic Publishing Go.
_ 82 Cortlandt St, New York, H. T.
Rada bi izvedela za naslov svoje-j ga brata DAVORINA LIN I) K'. Leta 1J»12 je dospel v Ameriko in njegov zadnji naslov jc- bit: 451 Heeeh St.. Pittsburgh. Pa. Če kdo izmed rojakov ve za nje- J gov naslov, naj ga mi naznani,! ali uaj se pa s:im javi svoji se-1 stri: Louise Baum. 2*2i>6 St. Lawrwiee Boulevard, Mfmtreal. Canada.	(2.">-27—10)
REŠIMO SLOVENSEJ NABOD LAKOTE f
J Iščem svojega brata JOSIPA MI-IIFLK . Doma je iz vasi JSodev-ee. iara Siari trg pri Kočevju. V Zedinjenih državah že biva kak U i»*-t let in dve leti že ne j v«'in. kje se nahaja. Preje je bival v Ely, Miim.. iu potem na Calumetu, Mich. Prosim cenjena rojake, če kdo ve, kje se nahaja. da mi naznani, ali naj se pa s;uii oglasi svoji sestri: Mary K a v še. c o Friegel. 201» - 14. j St.. Brooklyn. New York, j 2">-:Ž1—10)
Izum našega rojaka Henry P. Mertel
Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasolinu, zboljša se slab motor in povspeši hitrost.
1 1 *
Mertel Power Exhilarator. Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso-lin in je lep okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po
kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej prekosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri računih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v klancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušujo in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna.
Cena poniklanemu EXHILARATORJU je $10.50 in mesingaste-stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na:
HENRY P. MERTEL, 215 Secaucus Rd., Homestead _ p. o. North Bergen, N. J.
I Velika vojna mapa |
i vojskujočih se evropskih držav, 1
i	Velikost je 2 X pri 28 palcih.	|
I	CENA 15 CENTOV.	|
$	Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, §
g koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Iti	S
g	V zalogi imamo tudi	Ž
i|	STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50	|
I	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE- 1
5 DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET § g CENA fl.50.	' |
I	ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- |
: s HACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO —« S p CENA JE 15 CENTOV.	§
Veliki vojni atlas
ji vojsknjocih se evropskih držav m pa ko- \\ \ f lonijskih posestev vseh velesil. i
i: Obsega 11 raznih zemljevidov. |
\l	CENA SAMO 25 CENTOV.	I
■:	Naročila in denar pošljite na:	|
ji Slovenic Publishing Company |
: | O Cortlandt BL,	N»w York, N. Y. z\
X V« Kraszewskls	I
UMIRAJOČI.
i	ZGODOVINSKI ROMAN.	1
J	(Za "Glas Naroda" priredil T.)	I
li)	(Nadaljevanje).
Dra^i i>rijatelj — je pristavil — pri Bogu te rotim, povej mi iu pojasni mi, kaj veš o teli ljudeh?
—	Zakaj pa pravzaprav jrre ?! — j*- vprašal Zareuiba. — Vsem je /liano, da niso knezi Branski na posebno dobrem stališču. — Nadalje j<- tudi vsem znano, da je imel knez Robert razmerje z grofico Natalijo. — Toda rodbina tiranskih jo imenitna, plemenita družina. Knez Robert je mlad mož, ki ni plemenit samo po rodu, pač pa tudi j po srcu.
—	Še več. — Knezi so baje brez vsakega premoženja.
-- O tem ri ne morem ničesar natančnejšega pojasniti. — Rad bij pa vedel, kdo ima še dandanes denar?
Ali morda poznaš advokata Pi jat kijev tea?
(Jospod A vrel Zareinba je to ime parkrat ponovil, potem je pa-čel listati po debelem naslovniku.
—	Ne vrjamem, da bi bil v Varšavi kak advokat tega imena — jc rekel slednjič.
-- Advokat mi je povedal, da jra vsakdo pozna.
—	(V je tako rekel, je lagal.
Moščinski mu je vse povedal, kar se je zgodilo. — Zaremba je odkimaval z glave in poslušal.
—	Prav po pravici ti povem, prijatelj, tla tukaj zadaj nekaj tiči. Ta človek »i je nadel izmišljeno ime in pod tem imenom slepari.
Kaj pa praviš o onem prizoru, ki se je zgodil v gledališču?«
—	Žalostno je žalostno. — Posebno zastran srofiee Natalije, katero božujem. — Toda knez Robert ni ničesar zakrivil.
—	Meni se pa zdi, da je ta človek malo preveč blaziran in da ni odkritosrčen.
—	Ne. prijatelj, motiš s«-. -- Ni tako. — Grofica Natalija je bila njegova prva in zadnja ljub. zon — .Mlad je bil. zaljubil se je. dvo-bojeval se .•»• in zbolel. — Ali 11101 os misliti kaj bolj naravnega? — Zdaj je njegove >r<*e prosto. — Zdaj lahko ljubi iu lahko postane najboljši zakonski mož.
—	Toda knezi Braniki so Itrez premoženja.
To mi ni natančno znano. — Morda je res. morda ni. — Toda j «» vsem se lahko informiram. — Roberta že dolgo časa poznam. —! Preeej se je izpremenil. toda njegovo srce je še vedno isto. on je še j vedno znaT-aj, kakršnega je treba iskati.
Moščinski se jo zamislil.
—- Torej ti ros ne poznaš pana Pijatkijeviča? — je vprašal sled-j
njič. —
Takega človeka, kot si mi ga ti opisal, ni v Varšavi. — Ponavadi se advokati ne vozijo v kočijah ampak hodijo peš. — Vsak elo-' vi k ve, tla bo imola tvoja hči precejšnjo doto. — To je sama nevoš-čJjivost, to je sama za vidnost.
—	Svetuj mi prijatelj, kaj naj storim?
—- Ničesar, prav ničesar. — Ne glej, česar nočeš videti. — Svoji i In-eri ne smeš ničesar povedati. •— Le name se zanesi. — Že jutri; zjutraj bom prišel k tebi in ti bom prinesel novic, kolikor jih boš! hotel.
Te besede so Moščinskija nekoliko pomirile. — Ko se je vrnil
domov, mu je služabnik naznanil, da kneza Roberta ne bo h kosilu, i
i
XV.
V Bransku jo bilo kot ponavadi. — Vsi so ugibali, kdaj bo poro-i 1 <i. kakšne slavnosti s«- bodo vršile pri tej priliki, kdo bo drug, kdo bo družica itd.
General Iltigon j»* hodil vesel naokoli, stari knez je bil pa napol j jezen. napol žalosten, ker 11111 ni sin Robort čisto nič pisal iz Varšave, i
Nekega dne >0 >0 vrata generalovega stanovanja sunkoma odpr-. la in vstopil je Gozdowski bled kot smrt in tresoč se po vsem telesu.!
General ga jo jezno pogledal in zarezal nanj:
—	Ali gori? — Strela božja? — Ali se tako pride k meni?
—	H. »fospod general.... o, moj Bog. če bi vsaj gorelo....
—	Kaj se j» pa zgodilo? — Govori. . . . prekleto. . . .
—	- No vem. kaj so je zgodilo. — Vem samo to, da hočejo imeti n »i upniki irplačan denar v najkrajšem času. — Za nobeno stvar se ni-mo brigali, živeli smo v miru, naenkrat pa pride cel kup .terjatev.
—	To j<> jasno — .i«* odvrnil general smeje. — Ljudje vedo, da s bo knez Robert poročil. — Vsak hoče priti do svojega.
—	Toda pomislite, nekaj dolgov je treba plačati v najkrajšem času. —
—	Vi st»- pa res kratkovidni. — Kakorhitro se poroči knez Ro-P -rl, bom«) lahko \s<- pla«*ali. — Za božjo voljo, vas prosim, ne povej-lo tetm gospo«lu bratu. — On bi se preveč prestrašil.
Toda kaj naj storim? — Kaj naj storim? — je jeeal Gozdow-j
ski. —
Ničesar. — Molčati je treba in čakati. — Knez Robert se bo gotovo poročil iu priženil veliko denarja.
—	Toda dovolite, gospod general. — Ako ve grof, na kakem finančnem stanu so Branski?
—	Mu bomo ž«« povedali, da potrebujemo par stotisoč goldinar-i je v. To zadevo bom jaz prevzel. — Pojasnil bom tako, da ne bo ni-i česar slutil.
Toda Gozdowskija niso te besede pomirile.
—- Torej mislite, gospo«! general, da nam ne preti nobena nevarnost ?
—	Ne, niti najmanjša nevarnost. — Kdo nas pa terja?
—	Vsi! — Vsi! — j? vzkliknil Gozdowski. — Sam ne vem, kaj j • padlo tem ljudem v glavo. — Meni se zdi, da so naši upniki v nekaki zvezi. — To jo rop! — To je tatvina! — Če bi bila dva ali trije ! — Toda vsi! Vsi!
—	Vsi? — je ponovil general. — Nič zato.
-- Toda termini so že potekli, v blagajni pa ni nobenega solda.
—	Kako je pa to mogoee? — Kako je mogoče, da smo brez denarja ?
Gozdowski tra je začuden pogledal, general je pa z nekim posebnim naglasom nadaljeval:
—	Meni se zdi. da ste vi eelo zadevo zanemarili. — Tako posestvo, pa prazna blagajna. — Zdi se mi, da je to vaša krivda.
—	Gospod geueral, zdi se mi, da se šalite. — Prosim vas, primerjajte samo izdatke in dohodke. — Gospodu knezu Norbertu plačamo vsako leto dvajsettisoč goldinarjev, k temu pridejo še davki, obresti, razni drugi stroški. Jaz skrbim, kolikor morem.
—	Nikar mi ne pripovedujte —je odvrnil general z malo mirnejšim glasom. — To je res. — Toda posestvo je velikansko in bi moralo vseeno nekaj nesti. — Prepričan sem, da ste ga precej zanemarili.
—	Gospod general! •
General je namršil čelo.
—	Gospod general, ničesar drugega nam ne preostaja kot poslati k grofu Moieinskemu posebnega sla in ga prositi za .par stotisoč goldinarjev. — Če »e to ne zgodi, bo posestvo na dražbi prodano.
:
—	Zakaj se pa ne posvetujete s kakim odvetnikom?
—	Nič ne pomaga. — Ni ena stvar na svetu nas ne more izvleči j iz stiske.
—	Kako je pa vendar prišlo tako daleč? — To je vaša krivda! — je zarenčal general.
—	Gospod general, ali se ne spominjate več. da sem va svečkrat svaril? — Toda moja svarila so naletela vedno na gluha ušesa!
—	Jaz vam pa niti zdaj ne vrjamem. — To je vse prazen strah. Prepričani bodite, da bi stopila cela dežela 11a noge, če bi si predrz-nil kdo ztrgati nam posestvo. — Jaz vam rečem, da se to ne more zgoditi.
-— Torej mi ničesar drugega ne preostaja kot izročiti vse gospodarstvo v vaše roke.
—	To je pa res lepo. —• Vi ste skuhali godljo, zdaj naj bi jo pa mi jedli.
—	Bom pa poslal sla k knezu Robertu — je vzkliknil Gozdowski in se prijel zg alavo.
—	Samo poskusite! — je zakričal general. — .Še bega bi še manjkalo. —
—	Toda na vsak način moram nekaj ukreniti.
General se je začel izprehajati po sobi.
—	Potrpeti je treba. — Počakati! — Grof ima dovolj denarja.j 1
—	Toda grof--------j <
(Dalje prihodnjič).
!t Dr. LORENZ, } j i
i Jas sem edini hrraiko foror* m . a e Specialist mofiklb boleanl • X I Pittsburgh^, Pa	f
(	DR. LOKEN1.	(
I 144 Pena Av. O. nadsL m aBaa I i Uradne are: dnevno od 9. do- I K poldne do 8. ure »večer. V pev X f kili od 9. dopolne do 2. popoldne, f 9 Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL f
Za slovenske reveže v stari domovini.
j Farrell, Pa. — Za reveže v sta j i domovini so jc nabralo dne 14.
r. m. pri rojaku Antona IJičeku I *b priliki blagoslovljen j a njego : vega novega doma $2.00. Denai j je naložen na banki: skuj>aj ima-i no naibrauega $48.00. Vsem. ki sc kaj pomagali, hvala. Živeli! — i '^rank J. Kramar, blagajnik. Bos j"3, Farrell. Pa.
lad bi zvedel za naslov svojih dveii prijateljev FRANKA KO j VAČ in FRANKA 0 ESN IK podomače Brivcev iz Palčja pri Št. Petin na Notranjskem. Prosim, da se mi javita, ali če kdc j izmeti rojakov ve za nju naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen. — Alois Rut nr. Box 670. Kane, Pa i 23-25—10)
i irezplacen nasvet in pob* priseljencem.
"TELfc; BUREAU OF INDUfc BIES AND IMMIGRATION « državo New York varuje pn eljence ter jim pomaga, če so bil . sleparjem, oropani ali če so • nji ni slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk * laturalizacijskih zadevah — kak« 1 »ostati državljan Združenih dr cav, kjer se oglasiti ca državljan . tke listine.
Sorodniki naj bi (a kali do to loile priseljence na Ellia Islam ! tli pri Barge Office. Oglasite se ali piiite. 8TATE DEPARTEMKNT
OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIE** AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dc ' >oldne do petih popoldne in ol iredah od osme do devete on evočer
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor . *an Building. Odprto* vsak das ' >d devetih dopoldne do petih po Kildne in ob aredah od sedme d ••►▼•te ure sveče?.
Dr. KOLER,
638 Pean Ave., Pittsburgh4 Pa. ,
EDr. Koler j na J s tare i 6» slovenski zdravnik, i p e c 1 j al i s t v Pittsburgh*!, ki ima 131etno > prakso v zdravljenju tajnih mo i •ki h bolezni.	j
strupljenje krvi | zdravi s glasovi-el dr. prof. Erlich i Ce Imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu Izpadanje las, bolečin« v kosteh, pridite in Izclstil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze. i Izgubo semena nenaravnim potom, j zdravim v par dneh, kapavac ali tri- { per In tudi vse drupe posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe.
Eusenje cevi. ki vodi iz mehurja os- 1 dravim v kratkem času, Hydrocelo all kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole- > ?tne v križu in hrbtu in včasih tudi \ pri spuščanju vode. ozdravim • goto-vojatvo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, Jkrofle In druge koine ( '
bolezni, ki naatajejo vsled nečiste krvi I i ozdravim v kratkem času ir> nI potreb- { !
nol»»>.»lt1	^ ^ ......MII n	''
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-! VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Rad 'bi zvedel za naslov JOHNA MUZGA. Pred tremi leti sva ' bila skupaj v Seattle, Wash., in od takrat pa ne vem, kje se na-: haja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi na naslov: V. Klastnek. Box 131, Boiutas. Mich.
(24-26—10 v> ————-— ^ -■-----—-—
—	Veš. jaz sem včasih vedno mislil, da bi su oženil s tako. ki ima; ienar.
—	No, in zakaj se nisi?
—	Vsaka, katero sem vprašal, je na isto mislila. — Dandanes je dhč hudo v tem oziru.
NAZNANILO.
Ik urada društva sv. Frančiška! Seraf. štev. 41» K. S. K. J. v New forku se 'naznanja. da je di*ustvo iklenilo, da priredi, kakor vsako eto, tudi letos svoj
DRUŽINSKI VEČER dne 31. decembra (Silvestrcvo) «r dobro znani Sftiiiitzon Halli št. 12 St. Mark'« Place (8. ulica), ned 2. in o. Ave. v New Yorku Kako s.o bo veselica vršila, se bo poročalo poznt je; za sedaj se le >bvesti vsa društva, da upoštevajo, da ima naše društvo zabavo la SUvestrofv večer ka'kor obieaj-io vsako leto.
24-26—10 i A. Pavli, tajnik.
<§> Izvrstno domače vino. <§>
Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna.
Prodajam ga doma po eno galono ali več. ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenib držav ne ■tanj kot 15 galoo.
Pošiljam denarje v star« domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Snkaer, New . York, in sprejemam naročnino lista "Glas Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Svoji k svojim!
FRANK JtfUOVEC
liti W. MM 84, Chirac*. HL
—	No, ali tudi ti čutiš kake poledice vojne?
—	Ne, hvala Bojru. — Pred voj-o nisem imel veliko biznesa, zdaj a imam pa ravno toliko — hvala Jojtu.
lenarne pošiljatve za ujot-like v Rusiji in Italiji.
Lahko »e poilje tour torotii
;om, prijateljem in snsneem, km-eri so nahajajo ▼ ujetništrm v tadji aU Italiji. Potrebno je, ka. lar m nam denar pošlje, 4a m »rflofl tudi *jetnikora dopisni« ill pismo in m nam tako omofoii pravilno aeetaviti naslov.
Ako nameravate podati denar ijetnikn, pošljite g» takoj, kc prejmete njegov aftlor, ker tke d odlašali, U se lahko dogodilo
la ki ra se 9agn	an Iste«
neetn in mn ne mogli vročiti de
tarja.
TVRDKA FRANK SAKSER, 12 Cortlandt St., New York, N. Y
IŠČE SE ČRKOSTAVEC,
ii je sposoben delati v tiskarni, f kateri se zlaga in tiska -dnev-lik. Vse ponudbe pošlji t o na naslov:
"Hrvatska Zastava", 1040 W. 18. St.. Chicago, 111. ___(20-26—10)_
Rad hi zvedel za naslov JOHNA KAN D ARE, doma iz Dan. nadalje za JOHNA SUSMAN, JOSIPA POŽAR in dru<?ih prijateljev. ki smo skupaj delali v Brock way vil le, Pa. Jaz nimam od nobenega naslov. — John Sterle. 6215 St. Clair A v., Cleveland. Ohio. (24-25—10)
HARMONIKE
•odi«! kakrSnekoU vrsta Izdelujem b ^opravljam po najnltjlta muh, • de o trpežno in zanesljivo. V popravo ■utealJlTo vsakdo pošljo. ker sem ir nad 18 let tnkaj v tem poolu tan sedaj t svojem lastnem domu. V popravek '■smem kmnjske kakor vso drug* larmonikp ter računam po delo ks corflno kdo mlitevs tare* nadaljnll -praHanj
JOHN WBNZIL I>1T «at Cnd EL. Ctevoiani. Ohio.
HIŠE NA PRODAJ
nove na lahka odplačila, kakor tod) prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognju.
JOHN ZULICH,
1165 Norwood Rd.. Cleveland, JMo
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
/W&Mjm
/fl Fit^' *	a	«
/I fc^	1
W?A m
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naroi t lino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati j« la mu bodo šli rojaki v vseh oai rib na roko.
Uredništvo.
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI _DOMOVINI!_
CV
POZOR ROJAKI!
Najospafaiija auilo n lutk. Ure. k*kor todl •> aoftk* brka In brado. Od t«t dum Kraat»jo v Stih tednih krasni goal! ta dolih Uaj« kakor todl ■Boiktm kmal brki la brada in nabodoodpadalila Miveli. Roroiatizem. ko« ti bol «11 treanje v rokah, nooab In v kriin. ▼ oimih doe h popolnoma oxdra-Tim. ranr, opeklina, bala, tore, tout* in srriote, potne nosa kurje oCeaa. ocebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi rooj« tdravila bras uspeha rabil ma jamčim za Sfi'00. Piiite takoj po cenik, ki as takoj poiljam zaatoni* j
JACOB WJlHCiO, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelau du, Ohio, iit okolici naznanjam da sem prevzel grocersko obrt ot Feliksa Zorca na 1316 E. 55. St.
Se priporočam vsem starim od jemalcem; upam, da bom postre Sel, kolikor bo v moji moči, in s< priporočam za obilen obisk.
LUDVIK .M ANDE L, 1J16 E. St.. Cleveland, Ohio
t	NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
f	... -o-r-
f Cenjenim rojakom naznanjam, tla krijem in popravljani
f	vsakovrstne strehe in izdelujem tudi vsakovrstna kleparska
T	dela ter izdelujem stvari iz bakra, kot kothi za kuhati žganje
v	ter jih razpošiljam na vse kraje po Zedinj«>nih državah, f Vsako th-lo je jamčeno. f Priporočam se za obilo naročil.
S	I. A. Janežič
i	6625 St. Clair Ave.,	Cleveland, Ohio.
Kadar Je kako dmStvo namenjeno ltnpitl bandere, casta ve, regmlja god bene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vpragate. UpraAanj* V»a stane le 2a pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.	,
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328.
ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca
se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, k&pavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
m, Zdravniška knjižica, katera šteje S^te^^H	96 šlranl, zastonj. .
nArloniKS ^NA^v^^4 ^^^^ ^^Bk	Pišite ic danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna
POSiaillCa	^^ fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga
•	znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati
HMP	XVvj^k^^^' tS vsak moiki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni
V^^Jh	™ tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do-
2el«n, <u me pom« vmK moiu	^	bili nazaj svoje staro zdravje in moč. piiite takoj po to brezplačno
raaka tens v tej deželi, katera trpi	ik	kn]iŽIco in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni,
tolezsi. Želim. <ia me poenajo vsi kot \	Ne poiil jajte denarja I —pošljite samo vaše ime in naslov na
vijatelia—da vedo kdo sem jazkaj asa	spodnjem kuponu. Ne trciite denarja za kakfaa ničvredna
umi v preteklo-i m kaj delam atSai.	sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kzttpo« k zdravi«, in črpajte iz
St'^^^^^kSTuSro""i* Pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite iolso vnto let; moji laaie so dan« aaeio. » ^^ « more vaia teškoča obvUdatU
[Hi^v	Kupon za brezplačno knjižica
^^L'b^JIr^S'tJil" Zapišite ^-aie popolno ime in naslov, izrežite in potijite nam ie danes, a o katerih i™ mnogo drugih zdravnikov Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času. e površno znaaje.	dami vsak bo- I-------
iTŽ^JŽŽtrZl Dr. J. Russell Price Co.
^oitea aaanrat, kar telim, da acm s vsakim	S. 1100 Madison * ClintOO Sta.. Cbio«|o, IU.
STuSrL/SdgtrtsrZz	p^m. ^ue ..................,.■■„■
poalvdeo Mic.	saatoatf in poštnine prosto.
'	,	tmm ia p.ihiih..............................................................
>	M — J..............................................