^ 40 din - Leto XXXVIII - Št. 36
■ 1 1 ——
KRANJ, petek, 10.5.1985
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
sanjska gora kandidira J olimpijske igre
herojev — Osrednji dogodek ob 40-letnici osvoboditve, ki so ji v Kranju dali letos poseben poudarek, yilo odkritje doprsnih kipov narodnih herojev kranjske občine Pavle Me de-Katarine, Iva Slavca-Jokla in S^a Zevnika-Železnika v avli kranjske skupščine, ki se bo odslej imenovala Avla herojev. Doprsne kipe je •Jefal jeseniški akademski slikar in kipar Jaka Torkar. O življenju in borbi vseh treh narodnih herojev je 'Fe9ovoril nosilec partizanske spomenice 1941 Franc Medja, kipe pa je odkril predsednik delavskega sveta TJ^rne IBI Kranj Miha Sajovic. Sredstva za izdelavo kipov so prispevali delavci te kranjske delovne organi-
.—t nji Kranj Miha sajovic cte. - Foto: F. Perdan
Ijg n'Ce ~ Zbori skupščine obči-senice so ob koncu lanskega le-
!j eJeli idejo o skupnem kandidi-,Jesenic, Beljaka in Trbiža za
f.l2acijo zimskih olimpijskih eta 1992. Zdaj so pripravili tudi 0 skupni kandidaturi, v kate-
§tad vojaške Preme
14 oborožitve
— Tako kot druge garni-Sloveniji bo tudi kranjska vila   to   soboto,   11. maja tehnični prikaz oborožitve Preme enot JLA. Namen raz-s katerimi bodo označili in    0 OSVODoa,itve Jugoslavi-liiaf>.Zrnage nad fašizmom, je se-
prebivalstva s tehniko v
>tev V^rmadi '6v anJu bo razstava oborožita Poslovno prireditvenem cen-1 gorenjski sejem od 9. do io v. e- Vstop za vse obiskovalce W°st- Ker gre za prvo takšno
J
ij!tV° zunaJ vojašnice na Go e,m'   organizatorji vabijo
tev-!Valce k ogledu v čim večjem (S)
rem poudarjajo, da ob tromeji Beljak—Trbiž—Jesenice obstajajo izjemna možnosti za izvedbo zimskih olimpijskih iger, saj je zgrajena infrastruktura, ki bi v primeru organizacije zimskih olimpijskih iger terjala le manjša finančna sredstva. Na tem območju je okoli 80.000 postelj, predvsem na Koroškem., na širšem območju treh dežel pa jih je 300.000. Med območji so izvrstne prometne zveze, letališča in sistem avtocest. Pravijo, da nobeno mesto ali regija, kjer so bile organizairane olimpijske igre, ni imela toliko prednosti na tehničnem, športnem in organizacijskem področju,kot prav regija treh dežel Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije.
Mednarodnemu olimpijskemu komiteju želijo dati novo spodbudo s tem, da bi olimpijske igre organizirali prvič ljudje treh političnih sistemov in tudi delili stroške na tri države. MOK so zato poslali informativno prijavo in če bi jo upoštevali, bi morali spremeniti olimpijsko listino, ki predvideva, da za olimpijske igre lahko kandidira le eno mesto iz ene države. Pobudo treh dežel morajo obravnavati do leta 1986, ko poteče rok za prijavo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1992. D g
eugodna zima Razjezila« žičničarje
^r \reprav se žičnične naprave še niso povsem umirile — na Voglu se »0^» .Vec kot poldrugi meter debele snežne odeje še vedno vrtijo — ftlcničarji že ocenili minulo smučarsko sezono. »Na videz ugodna zi-V f' P^i sneg je zapadel že decembra, zadnji pred nekaj dnevi, je bila ^ ^nici slaba, bolje rečeno — katastrofalna. Narava nam je tokrat W obrnila hrbet; kot bi hotela dokazati, kako zelo je naša dejav-4\j °°Adsna od njene naklonjenosti. Snega je nasula v nepravem ča-W«.Se Preveč je bilo slabega vremena ob koncu tedna ter v počitnicah, ^Hl^0 na smuciščih pričakovali največji obisk,« je strnil mnenje slo-^ *ih (in gorenjskih) žičničarjev Boris Čebulj, predsednik izvršilne-
^bora poslovne skupnosti žičničarjev Slovenija. |U Neugodna zima se odraža v poslovnih rezultatih. Večina sloven-kost Srnučarskih središč bo sklenila sezono z izgubo ali s tako malen-te^1?^ ostankom dohodka, da o njem ne kaže izgubljati besed. Med-ko bodo žičničarji v času Jo nove smučarske sezone opravljali dif-^valna dela na žičničnih napravah in urejali smučišča, se bodo ^ijj .0rJi podali na že ustaljena »romanja« do družbenih dobrotnikov, ^*rfJ k* Pokrili izgubo. Naveličali so se tovrstnega krpanja iz sezone v ^^o. gospodarjenja od danes do jutri, »čaranja« z dohodkom, od ka-J6tJija ni mogoče ničesar odškrtniti za dokončno ureditev na pol zgra-Hfi s^0venskih (in gorenjskih) smučarskih središč. Zdaj zahtevajo s°ročne, sistemske rešitve. in kot da bi se razjezili nad nenehnimi podražitvami goriva (za
H»i^a Pečajo tucu »cestni dinar«, čeprav njihovi teptalci še niso za-
^šlf^ na cesto), elektrike, nadomestnih delov
V sredo so na seji iz-e sprejeli no-
nega odbora poslovne skupnosti žičničarjev Sloveniji J*e smučarskih kart, ki bodo od letošnjih v povprečju še enkrat vi Nd Krvavcu bo prihodnjo zimo veljala dnevna karta 1400 dinarjev, N> tfntVna 1000> tedenska 7000 in sezonska 24.000 dinarjev. Na Voglu l4fjQ e»a za enodnevno smuko odšteti 1500 dinarjev, v Kranjski gori na ^°bli ^200, na Starem vrhu in Soriški planini 800 dinarjev ... ^HcJq° tekšne in nič drugačne, čeprav žičničarji v isti sapi dodajajo, ^JJ. 0 zaradi številnih popusta^^olajšav (tako kot običajno) v po-CJU iztržili le 70 odstotko^^jBMN^jhtno določene cene.
C. Zaplotnik
90 let kroparskega Plamena
Kropa — Na ustanovnem občnem zboru 1. maja 1895 so v Kropi ustanovili prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa, iz katere je kasneje nastala današnja tovarna vijakov Plamen. Ob 90-letnici bo osrednja slovesnost 25. maja ob 18. uri v sindikalnem domu v Kropi. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner, nastopili bodo pevski zbori Slovenskih železarn, podelili bodo priznanja. V nedeljo, 26. maja, pa bo v sindikalnem domu še družabno srečanje plamenovih delavcev. V tovarni bodo pripravili jubilejno tovarniško glasilo, v katerem bodo opisane smernice nadaljnjega razvoja Plamena in 90-letna zgodovina.
Ciril Rozman
Proizvodnja večja
Po statističnih podatkih je industrijska proizvodnja v letošnjih prvih treh mesecih porasla za
4.5 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Marca je bila v primerjavi s februarjem večja za 3,8 odstotka, od proizvodnje lanskega marca pa je bila večja za* 1,3 odstotka. Največ so proizvodnjo povečali v Kranju in to kar za 13,7 odstotka. V Tržiču so jo povečali za 9,4 odstotka in na Jesenicah za 0,3 odstotka. V Radovljici je bila za 1,2 odstotka manjša kot v lanskem prvem tro-mesečju in v Škofji Loki kar za
9.6 odstotkov manjša.
V naslednjih panogah, ki predstavljajo 90 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje na Gorenjskem, pa so bila naslednja gibanja: najbolj se je povečala proizvodnja električnih strojev in aparatov in sicer za 11,3 odstotka, kovinsko-predelovalna proizvodnja je bila za 8,1 odstotka večja, proizvodnja gotovih tekstilnih izdelkov za 5,4 odstotka in predelava kavčuka za 2,9 odstotka. Manj kot lani v prvem tromesečju pa so naredili v proizvodnji lesnih končnih izdelkov in sicer za 13,1 odstotka, v črni metalurgiji za 5,5 odstotka manj, v predelavi kemičnih izdelkov za 1,8 odstotka manj in v proizvodnji usnjene obutve in galanterije za 0,9 odstotka manj kot lani v enakem času.
L. B
J
V SRED/ŠČU POZORNOSTI
Dva obraza
Komaj tretjina vabljenih se je udeležila razprave o dolgoročnih vidikih razvoja Slovenije, kr jo je pripravil medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Na njen naj bi izoblikovali stališča o predlaganem dokumentu, ki jih bodo gorenjski delegati posredovali v slovenski skupščini.
Ne samo udeležba, tudi razprava je bila skromna. Razen uvodničarja in delovnega predsednika oziroma raz-pravljalcev »po uradni dolžnosti«, sta se oglasila le Slavko Kalan, ki je opozoril na neusklajenost na področju planiranja, in Tone Jenko, ki je opozoril, katere zadeve bi morale gorenjske občine zlasti skrbno skupno planiratiK
Zakaj vabljeni niso prišli? Najmanj tri raztoge bi lahko navedli: dokument so obravnavali že na več mestih, med drugim v skupščini gorenjskih občin, kjer so sedeli isti ljudje oziroma predstavniki istih forumov, na medobčinski gospodarski zbornici in na političnem aktivu Gorenjske. Še vedno se pojavlja stališče, da je vrsta zadev, zlasti tistih, ki so slovenskega ali celo jugoslovanskega pomena, ki po pomembno vplivajo zlasti na urejanje prostora in kvalitete življenja na Gorenjskem, že odločenih. Pa tudi neresen odnos do takšnih razprav, čeprav imajo po drugi strani polna usta besed o pomembnosti dobrega planiranja.
Vendar bi imeli Gorenjci o predlaganem dokumentu marsikaj povedati in temeljito preštudirati. Gre za predvidene cestne povezave, vodne vire, razvoj kmetijstva, turizma in trgovine, varstva naravne in kulturne dediščine, izkoriščanja rudnih in mineralnih potencialov, celotno infrastrukturno omrežje, novo avtocesto, razvoj industrije in družbenih dejavnosti, varstvo okolja, če naštejemo le nekatera področja.
Videti je, da se bo ponovila stara praksa, ko je za pripravo dobrih planov premalo volje, Časa in zanimanja, zato pa ga mora biti več za popravljanje in odpravljanje posledic. O tem se očitno premalo premišljuje, čeprav se v vseh občinah iz leta v leto ukvarjajo s posledicami nepremišljenih odločitev v preteklosti.
L: Bogataj
Ukročen hudournik — Ker je ob vsakem večjem nalivu voda drla čez travnik, s ceste pa odnašala pesek in ga nosila po travi, vaščani Le-skovice gradijo odvodni kanal, v katerega bodo ujeli hudourniško vodo. Foto: F. Perdan
Postni center v stavbi pekarne
Kranj — Lani je Podjetje za ptt promet Kranj po velikih prizadevanjih uspelo kupiti zemljišče v komunalni coni na Primskovem, kjer naj bi začelo graditi nov poštni center. Naložba naj bi veljala okoli 300 milijonov dinarjev, ki jih podjetje ne more zbrati, saj bi s tem ohromilo vso svojo naložbeno dejavnost.
Nov poštni center pa je zelo potreben, saj je delo v sedanjem centru nevzdržno. Podjetje za ptt promet je zato vztrajno iskalo rešitve in se letos oprijelo najobetavnejše: odkupilo naj bi zemljišče in stavbo kranjske pekarne, ki naj bi se predvidoma prihodnje leto preselila v Naklo. Pekarno bi bilo mogoče funkcionalno urediti, ima pa tudi lokacijsko prednost, saj je blizu avtobusna postaja, ustrezna pa je tudi prometna ureditev. Za sedanji poštni center je precejšnja ovira zapora starega mestnega jedra.
Predvidena adaptacija pekarne naj bi veljala okoli 100 milijonov dinarjev, v njej pa bi poštni center lahko sodobno uredili vsaj za naslednjih petnajst let. Med drugim naj bi bila v stavbi še poštna enota za prebivalce severo-zahodnega dela Kranja, ki pošto že dolgo časa pogrešajo.
Letos naj bi odkupili zemljišče in stavbo ter pripravili osnutke idejnih projektov za adaptacijo. Pekarna naj bi se izselila prihodnje leto, adaptacijo stavbe pa bi opravili v letih 1987 in 1988.
D. S.
M)
šport Radovljica
KRETA '85
VABI - KOMPAS vaš turistični servis
KOMPAS KRANJ
tel.:
28-472 28-473
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK. 10.
MAJAJO
P
PO JUGOSLAVIJI
Počastitev dneva zmage
Včeraj je vsa Jugoslavija proslavila 40-letnico zmage nad fašizmom. 9. maja 1945 je namreč začela veljati brezpogojna kapitulacija nemške vojske in ta dan sedaj tudi vsa Evropa praznuje kot dan zmage in svobode. V Jugoslaviji smo ta dan letos počastili tudi z veliko vojaško parado v Beogradu, v kateri je bil prika* zan štiridesetleten napredek naših oboroženih sil. Parado so si ogledali tudi najvišji predstavniki federacije in republik ter številni gostje.
Uvoz hitrejši od izvoza
Do 29. aprila je bil jugoslovanski izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za en, uvoz pa za 10 odstotkov. Vrednost izvoza je za 330 milijonov dolarjev manjša od načrtovane, nakupi v tujini pa za 141 milijonov dolarjev presegajo plan.
Cene višje
za 86,4 odstotka
V prvih štirih mesecih letos so bile cene industrijskih izdelkov v Sloveniji od Lanskih ob koncu leta višje za 36,4 odstotka, v Jugoslaviji pa za 30,5 odstotka. Cene na drobno pa v Sloveniji za 27,5 in v Jugoslaviji za 26,9 odstotka, življenski stroški pa za 30,3 odstotka. V primerjavi z lani pa so cene v Slovenji porasle za 86,4 odstotka.
Vse manj kmetov
Uresničevanje kmetijske politike, ki je bila opredeljena leta 1971, je prispevalo k stalni rasti kmetijske proizvodnje v zadnjih petnajstih letih. Hkrati pa se je stalno zmanjševalo število kmečkega prebivalstva. Delež kmečkega prebivalstva je bil še leta 1970 dvajsetodstoten, upadel do lan na deset odstotkov.
J
Za boljše delo
sisov
Radovljica — Za boljše organizirano delo samoupravnih interesnih skupnosti v občini so se izrekli tudi na programski konferenci občinske organizacije ZKS Radovljica. Skupne strokovne službe sisov družbenih dejavnosti so delegacijam poslale v razpravo osnutke programov in finančnih načrtov. Delegacije so letos prvič vključili že v pripravo dokumentov. Za občinsko skupščino so pripravili gradivo o delu zdravstva in njegovi problematiki v občini, saj bo zdravstvena skupnost kot četrti zbor zasedala 8. maja skupaj z občinsko skupščino.
Prve ocene dela skupnih strokovnih služb, ki so bile osnovane sredi lanskega leta, ugotavljajo napredek posebej pri skupnem načrtovanju družbenih dejavnorti v občini. Usklajeno sklicujejo skupščine in gradivo izdajajo v lastnem glasilu Obzornik, tekoče spremljajo združevanje sredstev za družbene dejavnosti.
Letos nameravajo v skupne strokovne službe vključiti tudi strokovne službe skupnosti za zaposlovanje in sisov materialnih dejavnosti, kar bo pomemben korak k večji racionalnosti in usklajenemu delu.
.TR
Pripravnike čaka manj problemov
Letos so se na Gorenjskem bolje pripravili na sprejem pripravnikov v delovne organizacije, vendar pa bo za nekatere usmerjen -ce zaključek šole pomenil le daljše čakanje na priložnost — tako za pripravništvo kot za zaposlitev — 60 odstotkov letošnjih tehnikov hoče nadaljevati šolanje — Kaj bo s pripravniki, sprejetimi za nedoločen čas
Kranj — Že res, da problem pripravništva na Gorenjskem letos še zdaleč ni podoben lanskemu v začetku leta, ko za okoli 700 pripravnikov ni bilo jasno, ali bodo lahko opravljali pripravništvo ali ne. Medtem ko do četrte stopnje izobrazbe skorajda ni nobenih težav ne s pripravništvom ne z zaposlitvijo, pa je težavneje na višjih stopnjah, predvsem na peti stopnji, kjer zaključujejo tehniki. Od vse lanske generacije pripravnikov še vedno čaka na priložnost in prosto mesto, da bi opravili pripravništvo, 24 mladih iz lanske generacije, ki je zaključila šolanje. Številka res ni velika, verjetno pa za vsakega posameznega pripravnika na tej listi čakajočih položaj ni prijeten; ker pa je med njimi kar polovica pripravnikov iz zdravstvenih šol, pomenijo zaprta vrata zdravstvenih delovnih organizacij za pripravnike, kaj šele za nove delavce, da se za te poklice trenutno izobražuje več mladih, kot pa jih lahko zaposlimo.
Če bi napovedi delovnih organizacij omogočile opravljanje pripravništva za nekaj več kot 400 pripravnikov — tehnikov držale, potem na Gorenjskem ne bi smelo biti nobenega problema s pripravniki na tej stopnji. Kajti 60 odstotkov tehnikov letošnje generacije (podatek velja za gorenjske šole) se je odločilo nadaljevati šolanje na višjih stopnjah, tako da bo pripravnikov pravzaprav le 270. Seveda ni izključeno, da bo zaradi strukturnega neskladja nekaj pripravnikov moralo tudi dalj časa čakati na priložnost za opravljanje pripravništva. Zdravstvenih tehnikov je med njimi enajst, kar z enajstimi iz lanske generacije pomeni, da tudi letos za to področje priprav-
ništvo ne bo potekalo brez problemov. Nekaj podobnega velja tudi za pripravnike družboslovno-jezikovne in naravoslovno-matematične usmeritve, pa tudi za programerske tehnike, tekstilno-konfekcijske tehnike, tekstilno-kemijske tehnike in podobno. Za vse te — 38 jih je — vsaj trenutno na Gorenjskem ni velikih možnosti, da bi lahko takoj po zaključku šolanja opravljali pripravništvo. Po drugi strani pa se spet kažejo prosta pripravniška mesta za strojne tehnike, energetike, elektronike, obutvene tehnike, lesarske tehnike in druge. Delovne organizacije so zanje razpisale pripravniška mesta, vendar pa se zdaj kadrovski štipendisti manj odločajo za zaposlitev, več pa za nadaljevanje študija na višjih stopnjah. Ali se bodo štipendisti z delovnimi organizacijami tudi v resnici dogovorili za nadaljevanje študija? Težko bi bilo namreč sprejeti dejstvo, da bi od 63 strojnih tehnikov, ki prejemajo štipendijo, le 39 tudi dejansko začelo delati oziroma opravljati pripravniški staž.
Čeprav se je torej od lani veliko spremenilo in večina zaključujočih zdaj nima negotovega občutka, ali bo lahko s pripravništvom zaokrožila svoje izobraževanje, kljub temu ostaja na tem področju še marsikatera neznanka. To velja predvsem za podatek, da je od 1500 pripravnikov iz vseh gorenjskih šol letos pripravništvo zagotovljeno za nedoločen čas le za 1170, toliko približno pa je tudi štipendistov. Ali bodo ostali pripravniki usposobljeni le za čakalce na zaposlitev? In kaj bo s 158 pripravniki, ki jim bo letos poteklo pripravništvo, a so delovne organizacije že napovedale, da zanje pri njih ni dela? L. M.
Rezerv v zdravstvu ni več
V jeseniški občini bodo letos namenili za zdravljenje 931 milijonov dinarjev — Prispevek bolnikov je višji za 28 odstotkov, letno pa prispevajo okoli 17 milijonov dinarjev
Jesenice — Občinska zdravstvena skupnost bo imela letos na vol.jo 931 milijonov dinarjev ali okoli 46 odstotkov več denarja kot leto prej. S tem denarjem pa ne bodo mogli pokrivati vseh izdatkov za zdravstveno varstvo, čeprav bodo tako kot že nekaj let doslej občutno in dosledno varčevali na vseh področjih.
Za stroške neposrednega varstva namenjajo kar 811 milijonov dinarjev ali 86 odstotkov vsega denarja. Stroške za splošno in dispanzersko zdravljenje so letos povečali še za dodatne stroške domov upokojencev v višini milijon 870 tisoč dinarjev in stroške specialističnega zdravljenja za dialize in preglede ščitnice novorojenčkov. Za zdravljenje načrtujejo le 15 odstotkov več stroškov, čeprav po vseh predvidevanjih lahko pričakujejo znatno povečanje cen. Za investicije nimajo denarja.
Prispevek bolnikov za zdravljenje je višji za 28 odstotkov, lani se ga je zbralo za 17 milijonov dinarjev.
Tako kot povsod drugje tudi v jeseniški zdravstveni skupnosti ugotavljajo, da v dolgoročnem obdobju nikakor ne morejo več računati z nadaljnjim varčevanjem, kajti rezerv v zdravstvu ni več. V prihodnjem obdobju bodo na tem področju lahko napravili veliko manj kot v tistih občinah v republiki, ki so imele visoko potrošnjo na uporabnika ob enaki ravni zdravstvenega standarda. Način življenja sodobnega človeka je tak, da lahko pričakujejo več bolezni pri starejših in tudi več nesreč zunaj dela, kar narekuje hitrejši
Vrtci so dražji
Jesenice — Skupščina otroškega varstva Jesenice se je ob potrditvi nove ekonomske cene storitev v vrtcih odločila nekoliko drugače, kot je bila republiška usmeritev. Po določilih samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela naj bi bil delež strogega vzgojnega dela, ki ga v celoti krije skupnost, 35 odstotkov, medtem ko so na Jesenicah sklenili, da bodo tudi v naslednjem obdobju zagotavljali 55 odstotkov vzgojnega dela v ekonomski ceni. Tako bo skupnost otroškega varstva namenila 55 odstotkov ekonomske cene oskrbnine, starši pa ostali del.
Prispevek staršev k ceni ni več odvisen od ekonomske cene, temveč prispevajo 35 odstotkov mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu, vendar ne več, kot znaša polna cena osrbe.
V jeseniških vrtcih, kjer se je lani število otrok zmanjšalo, še vedno pa jih obiskuje okoli tisoč otrok, znaša ekonomska cena storitev za otroke do dveh let 17.399 dinarjev, od dveh do treh let 15.924 dinarjev in od treh do sedmih let 11.402 dinarja. Od 1. maja dalje bodo starši plačevali oskrbnino za okoli 40 odstotkov dražje. Za otroka do dveh let stane oskrbnina 7.830 dinarjev, za otroka od dveh do treh let 7.170 dinarjev in za otroka od treh do sedmih let 5.130 dinarjev.
Polno ceno oskrbe bodo od 1. maja dalje plačevali starši, katerih mesečni dohodek na družinskega člana presega znesek 22.371 dinarjev za otroka do dveh let, 20.486 dinarjev za otroka od dveh do treh let in 14.657 dinarjev za otroka od treh do sedmih let.
D. S.
razvoj kirurške in ortopedske dejavnosti.
V jeseniški zdravstveni skupnosti se zavedajo, da bodo ob morebitnem pomanjkanju denarja morali nujno sprejeti pri bolnikih dokaj nezaželene ukrepe kot je zvišanje prispevka — participacije — prenesti stroške za nadomestilo nad 30 dni na združeno delo ali pa ukiniti posamezne pravice iz zdravstvenega varstva kot so zobopro-tetična dela za odrasle, zdraviliško zdravljenje in podobno: Zavzemajo se tudi za to, naj bi v prihodnjem planskem obdobju temeljito preučili kriterije za prejemanje ali dajanje republiške solidarnosti. Dosedanji kriteriji so namreč nerazumljivi in ne upoštevajo celotnih dohodkovnih odnosov v posamezni občini, še manj pa porabo denarja na bolnika. D. Sedej
Predavanja in še marsikaj
Tržič — Dejavnost občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin v Tržiču letos poteka po usklajenem programu, ki ga člani uspešno uresničujejo. Med uspele akcije štejejo tržiški rezervni starešine predavanja za usposabljanje starešin, saj se jih je udeležilo prek dvesto članov. Organizacijo predavanj so prevzele krajevne organizacije ZRVS v občini, predavatelje pa je priskrbela občinska konferenca. Letošnje izobraževanje je bilo zasnovano na prostovoljni udeležbi, vseeno pa je bil odziv nadpoprečen. Ker samo predavanja ne morejo zadostiti potrebam v usposabljanju rezervnih starešin, si v Tržiču prizadevajo zagotoviti ustrezno razširjenost strokovne literature med članstvom ter organizirati preizkuse znanja.
V programu aktivnosti OK ZRVS Tržič za prihodnje obdobje ima osrednje mesto julijski orientacijski pohod, s katerim bodo označili dan borca. Na prireditvi bodo sodelovale ekipe krajevnih organizacij ZRVS, osnovnih organizacij ZSMS, obeh taborniških odredov iz Tržiča, postaj milice in drugih.
Člani ZRVS iz tržiške občine si bodo jutri, 11. maja 1985, ogledali tehnični prikaz oborožitve in opreme naših oboroženih sil v Kranju. V OK ZRVS Tržič so poskrbeli za organiziran obisk razstave. Ob polde-veti uri zjutraj bo poseben avtobus odpeljal z Deteljice udeležence skozi Tržič (zbirališče pred paviljonom NOB), Pristavo in Križe proti Kranju. Prevoz bo brezplačen, vrnitev avtobusa pa je predvidena ob 11. uri.
-ev
Kaj lahko sami naredijo h
V vseh delovnih in drugih organizacijah združenega dela J j. maja pripravili razprave, kaj morajo in kaj lahko naredijo**! J bilo gospodarjenje uspešnejše in socialni položaj delavcev s|* ^ 1 nejši — Junija bodo sejo občinskega komiteja ZKS posveti'1 ^ ■
litvam
Škofja Loka — V osnovnih organi zacijah Zveze komunistov bodo sku paj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami spregovorili, kaj morajo narediti, da bi bili gospodarski dosežki boljši in socialni položaj delavcev stabilnejši Razprave morajo pripraviti maja, sicer pa naj bi preverjanje izkoriščanja lastnih zmogljivosti postale stalna praksa. Orne njene razprave sodijo v priprave na sejo centralnega l-omiteja zveze komunistov Slovenije, na kateri bodo spregovorili o izkoriščanju lastnih zmogljivosti za hitrejši napredek družbe.
Na seji občinskega komiteja Škofja Ix)ka, ki je bila v sredo, so poudarili, da morajo razprave pripraviti v vseh osnovnih organizacijah. Deset osnovnih organizacij ZK oziroma delovnih organizacij pa bodo obiskale tudi posebne delovne skupine občinskega komiteja. Obiskali bodo TNH Škofja Loka, Alpetour, Alpino, Limos, Poliks, Kladivar, Kroj, Gorenjsko predilnico, Jelovico in Al-ples. •
Na seji so obravnavali tudi poročilo o delu medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in programske usmeritve za naslednje mandatno obdobje in niso imeli pripomb. Soglašali so tudi s predlogom, da se za novega sekretarja Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko izvoli Borisa Bavdka, ki je sedaj zaposlen na republiškem štabu teritorialne obrambe Slovenije. Dosedanji sekretar Štefan Nemec odhaja na novo delo v Univerzale na Jesenice.
Spregovorili so tudi o pripravah na volitve v delegatske skupščine, ki bodo prihodnje leto. Občinski program je pripravljen in tudi v nekaterih krajevnih konferencah SZDL so že začeli uspešno evidentirati. Predsednik občinske konference SZDL Štefan Žargi je povedal, da ljudje v krajevnih skupnostih pravijo, da z evidentiranjem ne bo težav. Velike pa pričakujejo, ko bodo izbirali kan didate. Ljudje namreč nimajo več volje sodelovati v samoupravnih institucijah, ki so široko razvejane, vendar pa imajo delegati v njih zelo
malo možnosti za odločanje. P°v ljubi je tudi, da so pripravljene tezeJ Jni memb volilnega sistema, ki P fyja; prinašajo bistvenih sprememb; te^ Na seji so načeli še več vpra5 Ji si zvezi z volitvami, zlasti z odprti* 'str< stami, neučinkovitostjo deleg8' \&\[] ga sistema, nesklepčnostjo dej^ ieiej skih skupščin in še nekaterim' S. p, gimi. Ker občinska konfe^ ^ SZDL pripravlja analizo deleg9 ajn ga sistema v občini, so skleni". fovj bodo junijsko sejo komiteja po^ ^ pripravam na volitve. : l$ki
Volili pa so tudi na seji.
ti i
l>0s
razrešili dolžnosti izvršnega s »arja Boruta Tomažina, potem t
za novo izvršno sekretarko & \ln Majdo Puhar-Kovačevo.  L. BO&Im
Priprave na volitve |W
Bled - Na 13. seji centrjj jjje
sveta temeljne organizacije ^ ^ rantov Gozdnega gospodarstva ^ ki je bila 25. aprila na Bledu, s°, Jga gati razpravljali in sklepali o^ sečnem obračunu za 1985. le*°'j pravah na zbore kmetov in P vah na volitve.
Načrt TOK za prvo četrtletje presežen, saj so dosegli kar 40 tkov načrtovane letne proiz' Manj ugodni so bili zaradi ve1 povečanja stroškov finančnire' ti. Na seji so dokončno potrdil'u porabe združenih sredstev in ne porabe za leto 1985. ^
Delegati so se strinjali z rn°\, kandidati za samoupravne org*\ imenovali volilno komisijo ter*!! sijo za pripravo volilnih ime' Volive za delavce TOK bodo ** ja, za kmete pa od 20. do 25-Istočasno bodo zbori kmetov nih posestnikov v radovljiškii" niški občini. Na njih bodo vljali o gospodarjenju TOK K načrtu poslovanja za letos. gim bodo udeležence seznani'1 tošnjim režimom dodeljevanj3 za lastno porabo, cenah lesa m gem. Ob koncu zborov bodo vol' ve delegate v samoupravne °". TOK GG Bled za naslednji dve Ciril RoZ^I
4
In memoriam
Olgi
Kutoševi
So ljudje, ki s svojo pojavo, svojim delom in odnosi, ki jih znajo ustvarjati in gojiti do soljudi, vtisnejo sled v čas, ki so ga živeli. Srečati takšne ljudi je zadovoljstvo, delati z njimi je veselje. Toda nič od tega ni mogoče zadržati, kadar se srečamo z minljivostjo našega bivanja iz oči v oči. Niti silna volja do življenja niti pogumno premagovanje vsega hudega, kar prinaša bolezen, niti vedrina, ki jo je Olga Kutoševa imela na razsipanje, niti iskriva duhovitost te trdne, na videz pa krhke ženske, ni mogla znova pognati zastajajoče ure časa. Pa naj so to poleg nje same še tako hoteli vsi, ki so jo poznali ali so z njo lahko delali.
Čeprav je kot mlada pravnica prišla iz Murske Sobote na Gorenjsko za pravnega referenta pri takratnem jeseniškem Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, pozneje pa je podobno delo opravljala tudi v Kranju, vendarle njeno najpomembnejše delo ostaja na področju zdravstvenega varstva. Od leta 1979, ko jo je skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Gorenjske imenovala za sekretarko, je s svojo značilno prizadevnostjo, doslednostjo in organizacijskimi sposobnostmi vplivala na urejanje najrazličnejših zadev s tega področja. Pripomogla je, da so občinske zdravstvene skupnosti kmalu po svoji ustanovitvi samoupravno zaživele in so dobile vlogo, ki jo imajo po zakonu. Tudi načini in rešitve za čas, ko tudi ob sedanjih težkih razmerah za zdravstveno varstvo ni dovolj denarja, a se vendarle najdejo izhodi — z varčevanjem, drugačno in boljšo organizacijo in podobno — so v mnogočem imeli tudi njen pečat. Pri tem pa si ni nikoli dovolila, da bi spoznanja obšla mnenja delavcev. Zato je vedno pomembna vprašanja razlagala in poslušala odmeve neposredno v delovnih organizacijah. Prizadevanja, da bi zdravstveno var, stvo vsaj v določeni meri la
ohranjalo standard, značilen gorenjsko regijo, tudi v ni* ugodnih časih oziroma da bi vsaj manj slabšal, kot bi se s\& so bila vseskozi vodilo njen«, dela. Zato ni čudno, da so v i renjski zdravstveni regiji ved\J prehitevali z rešitvami o tekali drugačnem razvoju zdravstv nega varstva pri nas, čemur^j kasneje po gorenjskem z#j*y sledili tudi v drugih regijah. NJJ na odsotnosi se bo poznala W zdaj, ko se v Sloveniji preste^, mo, ali so medobčinske z0<r?w, stvene skupnosti izpolnile n&L ge, ki jih nalaga zakon, ali ne* ^ svoje delo je pred leti prejela t" I državno odlikovanje — red del* srebrnim vencem. ^ Kadar smrt sredi ustvarjalna, dela zaustavi korak človeku, kršna je bila Olga, zazeva pra?fy na, ki je ne občutijo le najbl'^, Še posebej zato, ker je kljub lici dela vedno znala zastati* vzeti čas, pa če je šlo le za P°s\m sanje takih ali drugačnih teč. drugih, pri tem pa je vedno i*1* čala o svojih. Vztrajnost in n^ mahljivost, kadar se je bilo tr* za nekaj boriti, prodornost, JS dar je bilo treba kaj dokazov*., marljivost, ki ni poznala delov,?, ka — vse to so bile lastnosti te u redne delavke, ženske, ki ji }e^t oči pršela veselost prekmur* I duše, ženske, ki se je znala n* bolj razveseliti tudi preprost"-spomladanskega šopka. Letošn" cvetje je bilo zadnje.
_
m.
'trokovnjaki iz vsega sveta o elektroniki
i*.
, dj JUbljani je te dni mednarodno posvetovanje o elektroniki, ki st* ^ Pripravila Iskra — Sodelujejo strokovnjaki iz vsega sveta, 0 tf°Varjajo pa se predvsem o fizikalnih in tehnoloških proble-r&zvoja in proizvodnje polprevodniških sestavin
iN—
o*
10. MAJA 1985
NOTRANJA POLITIKA GOSPODARSTVO
.3. STRAN @®®SmJ©IEnGLAS
■ V sredo se je v Lju-. 13. posvetovanje stro-■eJ]akov s področja mikroelektro-e&Kr ^?IEL 85- Na tem tradicional-tiiiiJtl.Srečanju se je zbralo več kot ^okovnjakov iz vseh jugoslo-j^Kjh centrov — proizvajalcev minil ^ jonskih sestavin — in iz tu-c$ k u°8°varj ajo se predvsem o fizi-g3d jj. *n tehnoloških problemih raz-nili. j^11? Proizvodnje polprevodniških
Cln-
g.^n znanstvenikov iz jugoslo-I^ih univerz in inštitutov so na
jtUJ^anju tudi številni strokov-■rTiz neposredne proizvodnje, saj ^svetovanje nastalo iz potrebe
J2t*ienjavi mišljenj in izkušenj strokovnjaki s področja mikro-
/6 rbn ilte pa tudi zaradi nuJno P°" to p0vezave med teorijo in prak-* ed znanostjo in proizvodnjo.
Pred nekaj let izključno jugo-. &sko posvetovanje zadnje čase a vrata tudi strokovnjakom iz a sveta, saj je v mikroelektroni-
ki izredno koristna tudi izmenjava mnenj in povezava s svetom, kjer je ponekod tehnologija visoko razvita. Tako letos na posvetovanju sodelujejo znanstveniki iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Egipta, Grčije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Zvezne republike Nemčije, Izraela, ZDA, Sovjetske zveze, Švedske, Indije, Romunije itd. Tako veliko število prijavljenih referatov dokazuje, da se tudi v tujini zelo zanimajo za to področje.
Razen strokovnih predavanj domačih in tujih govornikov bo posvetovanje popestrila bogata razstava proizvodov, opreme in literature s področja mikroelektronike. Med razstav lj alci so vsi domači proizvajalci (Iskra, Ei-Niš, RIZ, Rudi Čajevec) in številni tuii.
Največje zasluge za posvetovanje o mikroelektroniki ima nedvomno Strokovna sekcija za elektronske sestavne dele, mikroelektroniko in materiale    pri    jugoslovanski zvezi
ETAN, ki je vsako leto tudi glavni organizator posvetovanja.
Sekcija združuje strokovnjake, katerih delo je vezano na vsa področja mikroelektronike. Vanjo so vključeni znanstveniki iz fakultet in inštitutov pa tudi strokovnjaki iz neposredne proizvodnje. Letos je Strokovna sekcija za elektronske sestavne dele poverila izvedbo posvetovanja Iskri. Posvetovanje se bo končalo danes.
L. Bogataj
30 let Delikatese
Jesenice — V temeljni organizaciji Delikatesa na Jesenicah so s skromno slovesnostjo počastili tridesetletnico samoupravljanja v tej temeljni organizaciji, ki deluje v okviru delovne organizacije Golica in v sozdu ABC Pomurka. Ob tej priložnosti je delavski svet temeljne organizacije podelil posebna priznanja delavkam in delavcem, ki so Delikatesi zvesti vseh trideset let.
Delovna organizacija Golica je v občinski resoluciji opredeljena kot nosilka preskrbe v občini, z izgradnjo karavanškega predora, jeklarne in izgradnjo novih stanovanjskih sosesk pa so večje tudi potrebe po tovrstni dejavnosti. Preskrba z živili je pomembna tudi za razvoj turizma. Investiranje v trgovino zaostaja in ostaja le distributer blaga, zato brez pomoči širše družbene skupnosti ne bo šlo.
V Delikatesi so gradili le z lastnimi sredstvi, velikih kreditov pa niso upali najemati, saj niso vedeli, kako jih bodo ob zamrznjenih maržah vrnili. Lastnih sredstev imajo danes še manj kot pred leti, položaj nikakor ni rožnat, kar je potrdila tudi nedavna akcijska konferenca komunistov v trgovini. Njeni sklepi so aktualni tudi za jeseniško trgovino, a so najbrž premalo, da bi se stvari obrnile na bolje.
Borut Grče
in:
...
p0JHne nad Skotjo Loko — Kmetijska zadruga Škofja Loka je v sredo iTiaelila Poznanja in nagrade za leto 1985, jubilejne nagrade in pri-drupJe *a(lružne zveze Slovenije. Na predloge kmetijskih odborov za-itia enot, delovnih enot in osnovne organizacije sindikata je pri-^a *n na9Tade prejelo enajst združenih kmetov in pet delavcev za-hey?e: Karel Trojar iz ZE Zali Log, Janez Podrekar iz ZE Selca, Lovro fv iz ZE Bukavica, Marica Potočnik in Franc Jenko iz ZE Trata, u0? eternet3 iz ZE Škofja Loka, Franc Debeljak iz ZE Zali Log, Pavel ^£ iz Z^ Javorje, Jože Klemenčič iz ZE Poljane, Janez Demšar iz li "Otavlje, Oblak Rezka iz ZE Trebija. Med delavci zadruge pa so bi-in £9rajeni: Vinko Dermota, Francka Jereb, Majda Lavtar, Ivan Perko %a r^a P™1710^. Osebno nagrado za izredno uspešno več kot pe-\^ajsetletno vodenje komerciale in avtoparka zadruge je dobil Jan-ir\r°^enc' ^a sl°vesni podelitvi, ki ji je prisostvoval predsednik za-^ Ue zveze Slovenije Leon Frelih, so podelili tudi priznanje zadru-rj0 Zv<?ze Slovenije. Za svoje več kot dvajsetletno delo, pri katerem t e9a nadpoprečne uspehe, ga je prejel Janez Stanonik, vodja zadru-enote Trata. Tekst in slika: V. Primožič
Odlikovanja prizadevnim
Kranj — Ob 27. aprilu — dnevu OF, so na svečanosti v Kranju poleg srebrnih znakov OF podelili tudi državna odlikovanja nekaterim delavcem in občanom. Predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar je podelil naslednja odlikovanja. Red re publike z bronastim vencem je pre jel Janez Podnebšek, red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli Anton Lah, Nadja Markun in Jakob Piskernik. Z redom dela s srebrnim vencem pa so bili odlikovani Vinko Janša, Franc Jenko in Franc Rode Medaljo zaslug za narod so prejeli Janez Eržen, pok. Anton Jeraj in Jo že Lesar, medaljo dela pa Milan Per ne in Franc Urbane.
ključavničar
***ora znati
Vse
K
ako moral odločiti za ključavnica. Drugih učnih mest sJ^eč tisto leto ni bilo in tako ^lo Se h°ceš nočeš pri Rudiju p0i^.ančiču v Kranju izučil za ta pr* lc- Danes mi ni prav nič žal,« hit Vi .^ranci Ster, ključvaničar in Pomočnik vodje ključavni-tJU     en°te v Servisnem podje-
j/ Kranju, iubi s> v Petek- opoldne bo med °b ?anti' ki bodo dobili PriznanJe *Nv etnici teSa podjetja. Zani-Je, da je v 27 letih dela zaje ^Jal tri delodajalce, a vendar l$u?ta» ves čas zvest istemu ko-^šk-VU" ^° Je namrec odslužil vo-*W r°k« se Je zaposlil pri Rudiju k Jan^iču, katerega delavnico n<wr?Vzela Stanovanjska skup-^rv-iz te Pa 3e nastalo današnje
»2fn° podjetje. H l Je ključvaničarski poklic v
»O ^ spreminjal?« ti v anes mora ključavničar zna-Pocu6 au vsaj skoraj vse. Moje $tv0 Je stavbno ključavničarje '. *ar z drugimi besedami po-lh ?' da gre v vsakem primeru En sam ne ne drugega, ti
kolektivno delo.
v** v
lf
^il
•U, 2aS? Dui v modi zidani štedilni-°8fod-   ere Je kik) treba narediti Potem je bilo nekaj časa 0 dela z vrtnimi ograjami.
vsaj še nekdo držati materija obdeluješ. Ko sem se še
Danes pa ključvaničarstvo nadomešča številne druge poklice, saj poznamo železna okna, vrata, nosilne konstrukcije itd.«
»Kakšnega dela pa imate v Servisnem podjetju največ?«
»Smo podjetje, ki mora delati praktično vse; tudi tisto, česar recimo nihče noče. Tako na primer popravljamo blagajne, delamo pokrove za greznice, dimnike na vrhu streh ... Včasih mislim, da sploh ne vemo, kaj vse znamo. Ni še tako dolgo, ko smo morali spraviti zelo težko blagajno iz pritličja po ozkih stopnicah v drugo nadstropje. Na nas so se obrnili, ker niso videli druge rešitve, kot da bi prebijali stene. Pa smo blagajno vseeno spravili po ozkih stopnicah s posebej za to izdelanim ogrodjem v drugo nadstropje. Imeli pa smo tudi delo, na katero smo še posebej lahko ponosni. Na letališču na Brniku smo
morali po višini pregraditi sedem metrov visok hanger Inex Adrie. Postavili smo samostoječo železno konstrukcijo z nosilnostjo pol tone na kvadratni meter. Inex Adria je tako brez dodatne gradnje podvojila skladiščni prostor.«
»Kako pa ste zadovoljni z zaslužkom?«
»Rad delam in nerad se pritožil jem. Zadnje čase pa sem že nekajkrat povedal, da sem v podjetju že toliko zaslužil, da sem moral ob letu prijaviti davek iz osebnega dohodka. Zdaj pa je bolj slabo. Če bo šlo tako naprej, bom nazadnje moral vložiti celo prošnjo za socialno pomoč. Sicer pa v kolektivu razumemo, da je danes tudi za delo težko in da je glede na značaj našega podjetja treba marsikdaj prijeti za vsako delo.«
»Zvedeli smo, da ste sodelovali tudi pri izdelavi izdelka, ki ga namerava podjetje predstaviti na bližnjem sejmu malega gospodarstva.«
»Pred leti je v ključavničarski enoti v podjetju nastala pobuda, da bi naredili štedilnik na trda goriva, na katerem bi bilo moč kuhati, peči, greti vodo za kuhinjo in kopalnico in z njim ogrevati več prostorov. Sodeloval sem v ekipi, ki je takšen štedilnik naredila in ki je zelo dobro prestal vse preizkušnje. Je zelo ekonomičen in predvsem primeren za kmečke hiše. Njegova prednost pred centralnim ogrevanjem je, da v kleti ni peči in je le-ta namenjena lahko izključno ozimnici, v primerjavi z etažnim centralnim ograva-njem pa na njem lahko tudi kuhaš in pečeš. Razstavili ga bomo na sejmu. Ocenjujemo, da ga bomo lahko marsikje vgradili.«
A. Žalar
Setveni plan izpolnjen
V škofjeloški občini so jeseni posejali pšenico na 112 ha polj, po 15 ha pa rži in ječmena — Spomladi naj bi posejali 42 ha ovsa, 651 ha krompirja, 484 ha silažne koruze in izboljšali 5134 ha travnikov — Organizirana tržna pridelava je veliko nižja
Škofja Loka — Kmetje in družbeno posestvo v škofjeloški občini so v redu opravili jesensko setev, čeprav so posejane površine nekoliko manjše, kot je bilo predvideno v republiških planih. V slednjih namreč niso dovolj upoštevane naravne možnosti za pridelavo krušnih žit, zlasti pa ne, da je večina kmetijske zemlje v škofjeloški občini v hribovitih predelih. Zato naj obe kmetijski zadrugi skušata doseči uskladitev svojih in republiških setvenih planov, hkrati pa si morata prizadevati, da bo zemlja čim bolje obdelana.
S pšenico so lani v škofjeloški občini posejali 112 ha polj, kar je 97 odstotkov planiranih površin. Na družbenem posestvu so plan v celoti izpolnili, kmetje pa so posejali nekaj manj. Vendar pa so zaradi pozebe morali spomladi na posestvu ponovno preorati 4 ha njiv. Za tržno pridelavo žit se kmetje še teže odločajo kot za setev in do sedaj so pri obeh zadrugah sklenili s kmeti precej manj pogodb o odkupu pšenice kot je predvideno v republiškem planu. Pridelovalci se težko odločajo za sklenitev pogodbe za prodajo pšenice, ker imajo slabe izkušnje pri zamenjavi pšenice za koruzo. Ta je bila slabe kakovosti, zdrobljena in še premalo jo je bilo.
Jeseni so kmetje posejali tudi 15 ha rži in prav toliko ozimnega ječmena. Na posestvu pa so posejali oljno ogrščico za tovarno olja v Slovenski Bistrici. Oskrba s semeni in gnojili je bila v času jesenske setve zadovoljiva.
Program spomladanske setve pa v škofjeloški občini prevideva, da bo-
do posejali oves na 42 ha, kar je za 7 odstotkov manj kot lani, in krompir na 651 ha ali za odstotek več in silažno koruzo na 484 ha ali 3 odstotke več kot lani. Predvidevajo tudi, da bodo izboljšali 5134 ha travnikov, kar je za 2 odstotka več kot lani.
Za tržno pridelavo krompirja so kmetje namenili okoli 250 ha površin s pričakovanim pridelkom 190 sto tov na ha, za tržno pridelovanje semenskega krompirja pa 45 ha s pričakovanim pridelkom 170 stotov na ha. V proizvodnjo semenskega krompirja bo potrebno vključiti sorte, primerne za hribovsko območje. Pridelek krompirja na ha je v škofjeloški občini dokaj nizek predvsem zaradi izrojenega semena, ki se kaže tudi v večji podvrženosti bolezenskim okužbam in napadu rastlinskih škodljivcev. Zato bodo pri kmetijski zadrugi v Škof j i Loki pripravili predavanja na temo tehnologije pridelovanja krompirja. Na posestvu bodo s krompirjem posadili 12 ha njiv.
Da bi čim bolje izkoristili zemljo, bodo okoli 360 ha njiv posejali s krmnimi rastlinami. Zlasti gre pri tem za strniščne posevke. Za pridelovanje vrtnin je v škofjeloški občini namenjenih 200 ha površin. Vendar pa v program naročene pridelave vrtnine niso vključene. Večji poudarek je dan samooskrbi.
Za spomladansko setev je na volje dovolj semen. Dovolj je tudi mine ralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Problem pa predstavljajo visoke obresti za obratna sredstva kmetij skih organizacij in predraga gnojila in semena.
Veriga inovacij
Tudi na letošnji podelitvi priznanj Inovator leta v Radovljici so Verigini inovatorji pobrali večino priznanj. Posebno priznanje je dobila tudi sindikalna organizacija za spodbujanje inovativnega prizadevanja. Korenine inovatorstva že v petdesetih letih, prvikrat samoupravno urejeno 1962.
Lesce — Od 1400 zaposlenih v leski Verigi je prek sto delavcev inovatorjev. Pred dvema letoma, ob 60-le-tnici tovarne, so se povezali v Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, nato pa po tozdih osnovali še inovatorske krožke. Vse kaže, da v tovarni res vlada ozračje, ki spodbuja k raziskovanju. K temu pa spodbujajo tudi urejeni pravilniki o nagrajevanju inovacij. Nič čudnega, da so v Verigi uspeli urediti področje, ki v mnogih delovnih organizacijah ostaja nedodelano, saj so prvi pravilnik o nagrajevanju predlogov za tehnične izpopolnitve sprejeli že leta 1962, prvo tehnično izboljšavo pa nagradili že več let pred tem.
»Sedanji pravilnik predvideva tri kategorije inovacij in sicer izum, tehnično izboljšavo in koristen predlog,« pravi Albin Lampe, Veri-gin referent za inovativno dejavnost in predsednik Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. »Z izumi resda nimamo velikih izkušenj, ker nihče od naših izumiteljev še nima patentne listine. Trije naši delavci imajo prijavljene izume. Dokler ne dobe patentne listine, jih obravnavamo kot tehnične izboljšave z višjo izvirnostjo. Za tehnično izboljšavo avtor dobi trikratno denarno nadomestilo, za koristen predlog enkratno, za izum pa naj bi po pravilniku prejemal nadomestilo ves čas, ko je novi izdelek v uporabi. Lani smo v Verigi začeli izdelovati nov izdelek enega naših konstruktorjev. Ta nam je prihranil prek 2 milijona dinarjev. Po tržni vrednosti izdelka izračunamo, do kolikšnega nadomestila je upravičen avtor.«
Prihranek je torej prvo od meril, ki določajo nadomestilo inovatorju, drugo vpliv prihranka na dohodek delovne organizacije, nato uporabnost, izvirnost, možnosti za nastanek tehnične izboljšave (med rednim delom ali mimo rednih delovnih nalog), nadomestitev uvoza, povečevanje izvoza. Po teh merilih podeljujejo tudi nagrado Inovator leta. Inovacija ima običajno tudi vrsto drugih pozitivnih učinkov: večjo delovno storilnost, večjo kontrolo proizvodov, boljšo izkoriščenost strojev, prihranek energije, večjo varnost pri delu, boljše delovne razmere ...
»Tovarna podpira vse pobude, ki lahko prinesejo kako izboljšavo,« pripoveduje Albin Lampe. »Mnogo predlogov nastane med rednim delom, zato je včasih vprašljivo, ali naj nanje gledamo le kot na dobro opravljanje dela ali kot na inovacije. Toda ideje delavcev so nesporne in teh ne gre šteti med redne delovne naloge. Ideje so tiste, ki jih nagrajujemo.
Presoja jih posebna strokovna komisija, ki po prihranku in s pomočjo faktorja ustvaritvene sposobnosti (od predloga do izuma) izračuna, kolikšno nagrado bo dobil avtor. Najvišja nagrada, ki jo je doslej prejel inovator, je znašala 205 tisoč dinarjev za tri leta.«
Denarne nagrade so nedvomno najpomembnejša spodbuda Verigi-nim izumiteljem in avtorjem tehni čnih izboljšav, saj jasno odražajo vrednost njihovega raziskovanja. Ob tem pa v Verigi ne pozabljajo na mo ralno spodbudo. V dveh leti!; so v tovarni doživeli 60 izboljšav lr jih upo rabili v proizvodnji. Raze i i denarja gre njihovim avtorjem tudi diploma, ki jih podelijo na tovarniški slovesnosti sredi maja.        D. Z. /Jebir
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 11. maja, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA
Pri Petrčku, Kranj, Pri Nebotičniku, Kranj, PC Oskrba, Kranj, PC Planina in Planina — center, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor od 7. do 18. ure, PC Šenčur, od 7. do 17. ure, Hrib Preddvor, Kočna, Jezersko od 7. do 19. ure, Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure.
V nedeljo sta odprti Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure in Gorenjka, Cerklje od 8. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
Nama Škofja Loka
JESENICE
Špecerija Bled Supermarket Union, Titova 22, Jesenice in Rožca, Samo- | postrežna trgovina, Bokalova 5 a, i Jesenice
TRŽIČ
Mercator — Deteljica, Živila, Malo-; ^prodaja — Jelka Mercator Pristava^,
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK. 10. MAJA
Le mesec dni nas še loči od turistične sezone, a novi lokali na Deteljici, namenjeni pošti, prodajalnama BPT in Elkroja, že mesece samevajo prazni. Zakaj tako? — Foto: D. Dolenc
Hotel občinska nuja
Kako je s turizmom v Tržiču? Najbolj zgovorno govore številke: medtem ko je bilo tod leta 1938 22 gostiln, dva hotela ter 52 turističnih sob, so lani našteli le še devet gostiln in pet restavracij, nobenega hotela in nobene turistične sobe. Da bi oživili nekdanji turizem in prestregli tujce, bi Tržič nujno potreboval hotel, kjer bi bila recepcija tudi za vse turistične sobe v občini.
Tržič — Na pobudo Gorenjske turistične zveze je bila 7. maja v Tržiču okrogla miza o tržiškem turizmu, na kateri so se zbrali vsi, ki želijo, da bi Tržič oživil svoj predvojni turizem. Tržič je imel pred vojno, torej v času letoviščarjev in furmanov, 52 turističnih sob, danes pa le tri pri Sokliče-vih, ki so namenjene delavcem, ki prihajajo po raznih opravkih v trži-ške tovarne. Že to je zgovoren dokaz, da je turizem v Tržiču po osvoboditvi strahotno nazadoval.
Resnično je bilo vsa leta po vojni v Tržiču premalo storjeno za razvoj turizma. Vsa skrb je bila namenjena industriji, delovnim mestom, stanovanjem, pozabljalo pa se je na življenje kraja. Saj so Tržičani veliko naredili pri obnovi starega mestnega jedra, tudi za trgovino na Deteljici, kjer se danes ustavljajo turisti! Toda turista je treba zadržati dlje, ne le za postanek za malico in morda še za manjši nakup na Deteljici. Zvabiti ga je treba v mesto, ga posesti v gostilno k do-
bri hrani, privabiti v mestne trgovine po nakupih, na izlete v bližnje planinske postojanke. Če hočemo takega turista, mora ostati v kraju vsaj čez noč. A če ni postelje, če skoraj ni gostilne, kjer bi se v Tržiču danes res še dobro, po domače jedlo, če imajo trgovine majhno izbiro in namesto prve kvalitete B-robo, potem turist tu res nima česa iskati in normalno je, da gre dalje.
Deteljica sicer ima trgovine, ima Petrolovo restavracijo, toda tu bi morali nujno zgraditi hotel z vsem, kar mu pritiče, kajti le tako bi lahko oživili turizem v mestu in tudi v vsej občini. Za hotel bi se morale zanimati predvsem tržiške delovne organizacije, ki danes iščejo prenočišče in prehrano za potrebe svojih gostov po vsej Gorenjski. Tržiško gospodarstvo bi moralo napolniti trgovine z vsem, kar je za tujce zanimivo, kajti gostu ponuditi dobro kuhinjo, prijetno, čisto okolje — to je naš najugodnejši izvoz. Tako pa danes Deteljica, ki naj
bi bila meka za turiste, ki prihajajo v Jugoslavijo in ki se vračajo domov čez Ljubelj, kaže kaj klavrno podobo. Nova pošta je zgrajena, a je še vedno zaprta, veliki lepi lokali BPT in Elkroja zevajo prazni, živilska trgovina ne ponuja, kar bi morala, Peko prodaja tu predvsem cenene čevlje z napako, Petrolova restavracija postaja vse bolj neugledna, še bolj neugledno pa je od tovornjakov razorano parkirišče pred njo. Namesto da bi bila tu pisarna turističnega društva, ki bi ponujala turistom vsaj tisto, kar danes imajo v Tržiču, se skriva v centru mesta, kamor zaide le malokdo, prav tako bogato založena trgovina s spominki, za katero izveš, če te slučajno korak zanese mimo. Povrhu vsega pa imajo gostinci v mestu slabo ponudbo in ni čudno, da tujci vozijo mimo Tržiča in Deteljice, posedajo po nekaj dobrih kranjskih ali blejskih gostilnah, nakupujejo v Ljubljani in tam puščajo denar, ali pa se, kar je še slabše, vračajo s polnimi denarnicami.
Na Deteljici bi bil lahko čudovit nakupovalni center s hotelom. Za to pa bi morali razen tržiškega gospodarstva, ki naj bi združevalo sredstva v ta namen, pokazati zanimanje tudi drugje, v bankah in v republiki, kajti Tržič je obmejen kraj. Tako kot smo okrepili trgovino in gostinstvo ob italijanski meji, bi ju morali tudi tu. Seveda pa bi morali prvi korak napraviti Tržičani. Ni dovolj le na splošno zapisati v smernice razvoja, da bodo razvijali turizem, temveč morajo pripraviti konkreten program. Ne le turistično društvo in občina, vsi gospodarstveniki Tržiča so zadolženi zanj. Hotel je postal občinska potreba in zgraditi ga bo treba, če hočejo, da bodo tujega turista zadržali in od njega iztržili tisto, kar bi radi. Prej bo stal, prej se bodo razmere v občini spremenile. Dotlej pa naj se gostinci bolj ponudijo pri svoji ponudbi. Tarnanje, da se jim ne izplača ni dovolj, kajti sicer se pri njih še ne bodo ustavljali avtomobili s tujimi registracijami. Komunala naj prevzame celotno čiščenje mesta, saj je zdaj drobljeno na vse konce in se drug na drugega izgovarjajo za neopravljeno delo. Pa še nekaj: Tržičani bodo morali bolj paziti na čistočo. Turistični delavci ugotavljajo, da so Tržičani namesto da bi spremenili odnos do okolja pri ljudeh, ki so prišli v Tržič, sami zdrsnili na njihovo njihov nivo in družno onesnažujejo svoje okolje. Najprej bo torej treba spremeniti miselnost pri ljudeh. Ta ne stane, prihrani pa lahko veliko.
D. Dolenc
Krajevna skupnost Bohinjska Bela
Naredili več kot načrtovali
Pred dvanajstimi leti se je bilo treba lotiti najprej zastarelih komunalnih problemov — Po uspešno uresničenem programu zadnjega samoprispevka zdaj spet razmišljajo o podobni akciji
Bohinjska Bela — Po številu prebivalcev je med manjšimi, sicer pa je Bohinjska Bela v radovljiški občini kar precej velika krajevna skupnost. Včasih so naselja Spodnja in Zgornja Bohinjska Bela, Podklanc, Obrne, Kuplje-nik ter Spodnji in Zgornji Slamniki spadala pod krajevno skupnost Bled. Potem pa so se pred dvanajstimi leti odločili, da ustanovijo svojo krajevno skupnost in se sami lotevajo problemov.
»K takšni odločitvi sta nas takrat vodili želji po napredku in hitrejšem razvoju, če smo med vojno lahko imeli na našem območju partijsko organizacijo, odbor Osvobodilne fronte, skojevsko organizacijo, zakaj ne bi mogli bolj organizirano delovati tudi danes? Tako smo takrat razmišljali in se potem osamosvojili,« so med obiskom pripovedovali Anton Kristan, predsednik skup-
Anton Kristan, predsednik skupščine krajevne skupnosti
ščine krajevne skupnosti in predsednik gasilskega društva Bohinjska Be-a, Jakob Pretnar, predsednik sveta Krajevne skupnosti in Miha Burja, predsednik komisije za kmečka vprašanja v svetu krajevne skupnosti.
Jakob Pretnar, predsednik sveta krajevne skupnosti
»Se pred ustanovitvijo krajevne skupnosti smo sami reševali nekatera vprašanja,« se spominja Jakob Pretnar. »Ob ustanovitvi pa smo se najprej lotili zastarelih komunalnih problemov. Tako smo sami uredili javno razsvetljavo v vseh naseljih. Danes imamo 32 luči. Tudi na Slamnikih, Obrnah in na Kupljeniku ponoči gorijo luči. Prva velika akcija pa je bil referendum in samoprispevek za rekonstrukcijo in asfaltiranje cest. To je bila velika naloga in uspešno smo jo opravili. S samoprispevkom in prostovoljnim delom smo na Beli in v Obrnah uredili cesto in danes je na tem območju skoraj ni, ki ne bi bila asfaltirana.«
Hkrati je stekla tudi pobuda o obnovi kulturnega doma in potem še akcija, da na njihovem območju šola ostaja.
»Zavedali smo se, da so za kulturno življenje ter delo organizacij potrebni predvsem prostori. Takrat smo zbirali les. Naredili smo veliko prostovoljnih delovnih ur. Takraten napor pa se nam danes še kako dobro obrestuje. Zdaj so v domu prostori krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, mladina ima prostor za sestaja-
nje, imamo lepo dvorano in nenazadnje smo z izgradnjo doma dobili nazaj na Belo tudi pošto. Takoj za tem smo obnovili še gasilski dom. Po obnovi šole, ki jo je prizadel potres, pa smo dobili še vrtec,« ugotavlja Anton Kristan.
Danes v krajevni skupnosti ni pomembnejšega dogodka ali praznika, brez proslave s kulturnim programom. Še posebno se lahko pohvalijo z dvema dramskima skupinama v DPD Svoboda. Na vsaki takšni prireditvi pa sodelujejo tudi šolarji. In še nekaj je značilno za kraj: ni je prireditve, ki ne bi bila zares lepo obiskana.
»V tem srednjeročnem obdobju smo se še precej ubadali s cestami. Pa dolgove, ki smo jih imeli, smo plačali. S sodelovanjem TOK Pokljuka in GG Bled smo urejali pašnike na Zajami, Kupljeniku ter ceste Bohinjska Bela— Vodice—Črteša, gozdno pot pod Bab-jim zobom, pravkar pa je v gradnji cesta Vodice—Zajama. Vedno smo si prizadevali, da so bila kmetijska zemljišča na našem območju dobro obdelana. In takšen je cilj tudi v prihodnje,« pripominja Miha Burja.
Zdaj v organih krajevne skupnosti in organizacijah razmišljajo o načrtih za prihodnje srednjeročno obdobje.
»Že v anketi, ki ste jo pred kratkim objavili, so krajani povedali, da bi morali zgraditi poslovilne vežice in telefonsko omrežje. Prav gotovo bo to osnovna naloga in resno razmišljamo, da bi ponovno razpisali referendum, da bi se je lotili s samoprispevkom. Čaka nas ureditev ceste na Kupljeniku in ceste na Slamniku. Na Obrnah imajo še vedno težave z vodo. Komisija za kmetijska vprašanja pa ima v programu urejanje pašnih površin na Belski planini, Zajami in ob obronkih naselij. Ob novi cesti, ki bo kot kaže kmalu zgrajena, bo treba urediti avtobusna postajališča; pri tem pa seveda ne bi smeli pozabiti na vzdrževanje sedanje ceste skozi Belo. Čimprej bomo morali sporazumno določiti prostor za stanovanjsko gradnjo,« je poudaril Jakob Pretnar.
O zavzetosti in delovni vnemi v tej krajevni skupnosti smo se lahko prepričali med obiskom na Kupljeniku. To naselje ima 35 krajanov, imajo pa svoje gasilsko društvo, ki bo avgusta praznovalo 60-letnico. Do takrat bodo obnovili svoj gasilski dom. Še najbolj nezadovoljni so v krajevni skupnosti zaradi neuresničenih možnosti glede turizma. V neposredni bližini Bleda so in imajo tudi nekaj zasebnih turističnih sob. Žal pa v trenutno edini gostilni Rot ni pravega posluha in zavzetosti. Prav zato nameravajo lastniku objekta predlagati, naj dobi druge gostinske delavce, ki bodo gosta bolje postregli.
A. Žalar
Denar za rušenje zagotovljen
Izvršni svet v Kranju obravnaval nedovoljeni poseg v pr?' stor na Trsteniku — Franci Erjavec iz Kranja bi ravnal s* najbolje, če bi sam porušil, kar je med prazniki zgradil
Kranj — Zaradi nedovoljene gradnje, ki se je je med praznik' n* Trsteniku lotil Franci Erjavec iz Kranja, se je včeraj (četrtek) zjut™ na izredni seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Cl^ so se seznanili z obvestilom Urbanističnega inšpektorata Uprave '? špekcijskih služb za Gorenjsko o upravni izvršbi odločbe o vzposta^ tvi zemljišča na Trsteniku v prejšnje stanje. ,
V kritični razpravi so ugotovili, da je Franci Erjavec ravnal Vx0, zakonito in zato tudi sklep ne more biti drugačen kot vzpostavitev prvotno stanje. Nedvomno si je Franci Erjavec stanje precej poslabšaj ker je po seznanitvi s sklepom o dovolitvi izvršbe lanske odločbe Bjflj prazniki z gradnjo še nadaljeval. Stroški vzpostavitve v prvotno start so zdaj od pooblaščene delovne organizacije namreč ocenjeni ° 1,403.472 novih dinarjev.
Izvršni svet je sprejel sklep, da se iz tekoče proračunske rezer^ zagotovi sredstva za izvedbo sklepa Urbanističnega išpektorja Upr*y* inšpekcijskih služb za Gorenjsko o dovolitvi izvršbe. Glede na vi*l stroške za vzpostavitev v prvotno stanje bi Franci Erjavec nadvoirt1 ravnal najbolje, če bi vsaj zdaj sam porušil, kar je med prazniki tifk dil. Takšnega mnenja so bili tudi na izvršnem svetu. Zato naj bi se*18 Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko še enkrat skušali sporazu^ ti z njim, da bo do določenega roka sam odstranil nedovoljeno gradrt0'
A. Žalar
»pri
% \ ,
'0 k
■l-l
|"sk
Vi
ter 5f;r
V nedeljo pohod
Sovodenj — Planinska društva Sovodenj, Gorenja vas in Žiri organizirajo pod pokroviteljstvom družbenopolitičnih organizacij škofjeloške občine XI. spominsko rekreativni pohod na 1563 metrov visoki Blegoš. Letošnji pohod, katerega namen je počastitev dneva zmage in 40-letnice osvoboditve domovine, bo to nedeljo, 12. maja 1985, ob vsakršnem vremenu.
Pohod bo potekal iz treh smeri; Javorje nad Poljanami — Črni kal — po grebenu na vrh Blegoša, Hotavlje — Leskovica — koča pod Blegošem vrh Blegoša ter Zali log — Potok — Črni kal — po grebenu na vrh. Poti
ti
z
r
Skrb za lepše okolje
Javornik-Koroška Bela — Na
minuli seji komisije za varstvo okolja pri krajevni skupnosti so se predstavniki hišnih svetov dogovorili, da bodo v prihodnje znatno bolj skrbeli za lepše okolje. Krajevna skupnost meji na več železarskih obratov, kljub vsemu prizadevanju pa Železarna ne more povsem preprečiti vplivov dima in ropota.
Komisija za varstvo okolja je že organizirala enodnevno očiščen valno akcijo po Javorniku in po Koroški beli ter odvoz kosovnih odpadkov, vendar je akcija naletela na skromen odziv. Še vedno ostajajo nekateri predeli preveč onesnaženi, zlasti potoka Javornik in Koroška bela ter okolica posameznih stanovanjskih hiš in blokov.
Prebivalci nove stanovanjske soseske na Beli želijo hortikultur-no urediti okolje in se odločno upirajo, da bi ob nameravani položitvi cevi za vodovodno omrežje posekali breze v drevoredu proti šoli. Krajane v starem naselju na Beli motijo vozniki tovornjakov, ki parkirajo vozila ob trgovini
kar na zelenicah, na Savski cesti na Javorniku pa opozarjajo, da se pri transportu žlindre le-ta večkrat razsuje po nasipu in po cesti proti Dobravi.
Vaščani Bele želijo, da bi Železarna ponovno opravila meritve o škodljivosti rdečega prahu ter jih seznanila s tem, kakšne ekološke vplive prinaša izgradnja nove je klarne na belškem polju.
D. S.
na Blegoš
bodo dobro označene in zavaruj ^ Za vodstvo udeležencev bodo t planinski vodniki iz društev, k1 |L nizirajo pohod.
Prevoz z avtobusi in osebni^, žili bo mogoč po Poljanski do'1 \ vasi Javorje in Leskovica (PreVn<i cesti nad vasjo Žetina ne bo p*l K ter po Selški dolini z avtobusi ^ ^ si Zali log, z manjšimi avtob^ji^ osebnimi vozili pa do vasi Poto*jjfiitio sebni avtobus iz Poljan do JavOp vozil ob 6.20, 7.00 in 7.40.
Pri  koči pod  Blegošem "° 11. uri proslava s kulturnim s? dom. Na vrhu Blegoša bo vsak " ženec dobil kontrolni listek, ki». oddal na vpisnem mestu na ^ j kalu v gozdarski koči ali v Lesk. Na vpisnem mestu bo vsak pon. prejel na podlagi oddaje kontro listka pohodno izkaznico za. udeležbo, bronasto značko za d srebrno značko za četrto 'n značko za šesto sodelovanje n^ ^ hodu, deseti pohod bodo nagr9 posebno plaketo, vse nadaljnjet1 posebnim žigom v izkaznici.
Organizatorji vabijo na P0^ občane, zlasti pa člane bore?" organizacij in telesnokulturn'^ * ^ štev, tabornike, planince '
Sk.
Jrvj J*
in
za«
ljubitelje gora. Obenem opo da morajo pohodniki imeti prlI\ obutev in topla oblačila, saj )ej l$j jih legah še veliko snega. Špof^ fev. tudi, da bo koča pod Blegošetf> ^ ^ bovana, vendar v njej ne bo m0^ nočevati. Na Črnem kalu in v vici bodo postavili okrepče^ ^ Vse druge informacije dajejo ' {j i < Hribar (PD Sovodenj, tel. \i Vv Marko Miklavčič (PD Gorenj« |^ tel. 68-271) in Andrej Starm*p Žiri, tel. 69-391).
Usposabljanje za reševanje iz ja^
Poljče — Danes popoldan 5 v republiškem centru za obf? usposabljanje v Poljčah zbra"t Jamarske zveze Slovenije, k' -tod imeli seminar za jamarsk ^ valce. Teoretični del seminari8, j začel ob 18. uri in se nadalje^ 11. maja 1985, dopoldan. V sob0, poldan in nedeljo popoldan praktično urjenje na vadišcu jašnici na Bohinjski Beli. $e ki ga pripravlja Jamarska zV^ijjfcj * repu"
M'
venije v sodelovanju z sekretariatom za ljudsko SRS, je nadaljevanje pozivne ^ Šolnovp brezno in reševalne Najdena jama iz 1984. leta.
• ta
s
s h
t h
obnoviti gasilski dom
*? 10. MAJA 1985
KULTURA
5. STRAN ^IMiS!yj©ISEGLAS
KULTURNI KOLEDAR
(•In nenice ~ v razstavnem salo-
i«etLi°lika bodo drevi ob 18uri J        razstavo risb in grafik aka-
rv° bodo odprli skrajšim glasni Clrn recitalom, ogledate si jo n'fedo 22. maja. 1   ^hinjska Bistrica — V domu ja Ažmana bo v soboto, 11. mati-, :°.b 20. uri Zveza kulturnih or1 v in ?cij Radovljica priredila ob-ey i i/sko srečanje odraslih pevskih >saj ^r0v. Nastopili  bodo: moški ■* I' DP1) Svoboda Gorje, ženski jn]« ^rKUD Bled, ženski zbor Veze-Bled, moški oktet KUD Ža-
lske grafičarke Almire Bre-! n» favo ^S*kove iz LJublJane- Raz" ltf^ recitalom
tavi'
rv« lali 0morni rnoški zbor KUD *L ^J°vljica, ženski zbor Lipa iz
ke lM0vliice' ženski zbor Almira 5o £0vl3ica, moški zbor Begunj-* if ^Begunj, moški zbor KUD Lne Žagar Kropa - Plamen, mo--komorni zbor DPD Svoboda
n]  Lrani - V soboto, 11. maja, ob A>Uri bo v dvorani kranjskega J^skega doma imel letni kon-J; Mešani pevski zbor Iskra £Vodstvom Marka Studna.
Jlna   kulturnih organizacij — odbor za glasbeno de
r ki* *av?iSt b? danes ob 17•uri Pri •od ^i.^' koncert letošnje revije CL     ln mladinskih pevskih
'Ci)'' NastoPui D°do predšolski
^HJrzbor IBI Primskoy?. otr°
.lin'
fl0^11]* ter iz Žabnice, tambura ^.l^pupina s Primskovega, mla ^ll^a zbori osnovnih šol iz Stra-ok;,K 1 Cerkelj, France Prešeren,
ifil^jj'°ri Jenko" in Planine iz Kranja Loka — Zveza kulturnih ij[|izacij Škofja Loka je pri-jjf"a li. občinsko pevsko sre-j    Prvi koncert bo v soboto, ČrC^&ja, ob 20.30 v kulturnem
^Se   Sv* Duh pri Skofji Loki, bodo nastopili: moški pevski )lmr{.Alpina Žiri, oktet Jelovica
lEk5a Loka- sekstet Dekleta . d iff Ul lCe' nonet Zadružniki Škof Plitka, moški zbor Uranar Gore-
v,as in pevski zbor Lubnik. ^ koncert bo v nedeljo, jeilr^ja, ob 17. uri v osnovni šoli Ljenji vsi, kjer bodo nastopili .odj^i zbor podjetij Žiri, oktet eVj kn Golar Škofja Loka, moški ihV!Ivan Cankar Sv. duh-Virma-V u°nski zbor DPD Svoboda Žiri aH1 J^^ni zbor Iskra Železniki. V it* iTflJo, 12. maja, ob 20.30 bo tre-- jI * p.cert v dvorani DPD Svobo-»f* uf,r». kjer bodo nastopili: Gore-<*^ški oktet
*"Ori osnovnih šol iz Cerkelj, Ce Prešeren in Planine iz
kvartet Spev iz e, nonet Blegoš iz Po-
> Lok
l^lr.;. komorni moški zbor LTH
*0fi» T i -------- ----- ----
• . *. '-'Oka in komorni zbor Lo
„tm k kofJe Loke. Četrti koncert
v dvorani zadružnega do 1 Vn0rica-
I LVsnovni šoli Cvetko Golar na 5Pri Škof ji Ix>'ki so v četrtek, %ia' odprli razstavo umetnijo Qel Vladimirja Lakoviča. ^,rniče — Drevi ob 2©. uri bo Lr tpeh herojev iz Pirnič pred H [fr^m občinstvom premierno u &ria t>11 povest sovjetskega av-I C.Boris L. Vasiljeva A zarje so a*tiW tibe. Predstavo je režiral li ^Mihtarov.
e( ^°vlJica — Na novo odprta l.Harina DZS na Cankarjevi 72 Q°vljici in Linhartov oder va-
v nedeljo,  19. maja ob
J *ij^a.n-iše in večje prijatelje in t %i Jice PravUic in zgodbic, da »U-Uji v soboto, 11. maja, ob 0 Poslušat zgodbe iz knjige 4 1 j> ,°glarjeve Sraka in avtobus jlifice pce Kovačeve Vesoljsko
ena in ena je pet.
ISu VanJe    revijske skupine vtofAttibasadors na Bledu — Poj/ ? 14. maja, ob 20. uri bo v fjld n* dvorani na Bledu nasto-^h^^nška skoraj 40-članska 1 Pi TevVs^aa glasbeno plesna l n° Vbung Ambasadors, ki S jft n^ani turneji po Avstraliji lV ^fr^ki zdaj nastopa po Ev-k^e'o      repertoar je zelo širok, ^ orf talco countrV 9lasbo kot ^ qi0mke iz musicalov, film-i^.asbene uspešnice, trenutno -te (lTn.e Popevke in še bi lahko NeJ**ft- Nastop bo v značilnem Nn? *eTn stilu, ki ga bolj ali \pJ Poznamo le iz filmov. Na-Bledu bo edini v Jugosla-tene s<0pnice so v prodaji pri \ ^turistu na Bledu, rezervi-Na l?hk° PO telefonu 77-007, ^cj r jih morate v tem primeru w ^oncerta prevzeti pri bla-a»orane. BB
Veseloigra Šentjakobskega gledališča v Tržiču — Drevi ob 19. uri bo v
tržiški kinodvorani na sporedu zadnja letošnja abonmajska predstava, z veseloigro Ivana Sivca Disko pod vaško lipo se bo predstavilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Avtor nas popelje v današnjo kmečko vas in njene značilne probleme: odseljevanje mladih, pozidava plodne zemlje, generacijski spori. Mladinska organizacija ustanovi svoj ansambel, ki igra najsodobnejšo — punk glasbo. Ne manjkajo vaški posebneži. Predstavo je režiral Andrej Stojan, glasba je delo Boruta Lesjaka, scenografija Vladimirja Rijavca in kostumi Brede Kapelj. Predstava je premiera doživela pred prvomajskimi prazniki in pri publiki in kritiki je imela dober sprejem. V glavnih vlogah bodo nastopili: Srečo Erjavec, Marjeta Smolnikar, Vlasta Slak, Sonja Pavčič, Drago Razboršek, Marjan Kure t, Katarina Djurinič in Miha Zrimšek, svoj pečat pa predstavi dajejo še mladinci in mladinke. Ker gre za abonmajsko predstavo, je pri blagajni kina na voljo le še nekaj kart z dodatnimi sedeži. — Boris Kuburič
Krajevno zgodovinopisje:
živa, konkretna
in resnična zgodovina
Sekcija za krajevno zgodovino pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije je v Kranju pripravila posvetovanje za okroglo mizo o krajevnem zgodovinopisju — Prevrednotenje krajevnega zgodovinopisja
Kranj — Obletnica osvoboditve in priložnostni izid Kranjskega zbornika sta narekovala, da so se člani Sekcije za krajevno zgodovino pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije sešli ravno v Kranju. Beseda je namreč tekla o pomenu lokalne zgodovine in k tej zbornik, kakršen izhaja tudi v Kranju, veliko prispevajo. Profesor Ferdo Gestrin je uvodoma orisal dolgoletno delo in uspehe sekcije za krajevno zgodovino, ki se izkazuje na številnih strokovnih srečanjih, v izdajanju publikacij, časopisa Kronika (naslednika Kronike mest) in njegovih krajevnih izdaj, med katerimi je tudi nedaven izid kronike Bleda.
Razprava se je razživela o krajevnem zgodovinopisju, ki zadnja leta doživlja prevrednotenje. Ne le zato, ker podrobno raziskovanje lokalne zgodovine daje konkretne, resnične neposredne rezultate in ker ti drobci predstavljajo naj realnejši temelj za splošne zgodovinske sinteze, tudi zato, ker za vsak posamezni kraj pomenijo svojevrstno dragocenost. Zato so zgodovinarji in drugi strokovnjaki, ki imajo opraviti s preteklostjo, veseli vsakega zapisa iz zgodovine krajev. Na Gorenjskem je krajevno zgodovinopisje že dalo lepe rezultate. Kranjski zbornik je eden izmed njih, znani so Kamniški zborniki, pa Loški razgledi, tematsko obarvan je Tržiški zbornik, jeseniški Jeklo in ljudje, tudi v Radovljici in Kropi menda načrtujejo krajevni kroniki, po blejski pa se zdaj obeta še monografija tega gorenjskega turističnega kraja.
Zgodovinarji, muzealci, arhivarji, bibliotekarji, šolniki pa tudi praktiki krajevnega zgodovinopisja so za okroglo mizo razmišljali tudi o pomenu arhivov, muzejev, knjižnic in ostalih institucij, namenjenih zgodovinopisju, za lokalno zgodovino. Razpravljali so o tem, kako je šolarjem odmaknjena preteklost krajev, v katerih živijo, saj jih šola uči pretežno
splošno zgodovino, krajevne pa so deležni le ob nekaterih pomembnih obletnicah in zahvaljujoč zagnanosti pedagogov morda še v zgodovinskih krožkih. H krajevni zgodovini bi lahko prispevale tudi tovarne. Izkušnje Gorenjskega muzeja iz Kranja dokazujejo, da je ponekod dovolj posluha za dediščino preteklosti. Muzej je, denimo, pomagal pri opremljanju spominskih sob Verigi v Lescah in kamniškemu Titanu, kjer je prikazan razvoj tovarn. Tudi kranjska Sava ima vernega kronista zgodovine. Društvene kronike prav tako sooblikujejo zgodovino krajev, vendar se spričo nezanimanja in zaradi neorganiziranega ohranjanja porazgub-ljajo. To ne volja le za dokumente, temveč za mnoge predmete, ki prav tako kot zapisi pričajo o narodovi dediščini.
Zakaj ponekod oživlja zanimanje za zgodovino rodnega kraja, drugje pa ga ni čutiti, so se tudi vprašali zgodovinarji, zbrani za okroglo mizo. Nedvomno je za to veliko vzrokov, eden od njih je tudi nespodbuden odnos raziskovalnih skupnosti, kakor je navrgla razprava. Te praviloma niso naklonjene raziskavam, v katerih na pri pogled ni videti »upo-
rabne vrednosti«.
D. Z. Žlebir
60 let
tamburaškega orkestra Reteče
Reteče — V počastitev 60-letnice tamburaškega orkestra Bisernica v Retečah pri Skofji Loki bodo v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri v domačem kulturnem domu pripravili peto srečanje tamburaških skupin. Poleg domačega orkestra bodo nastopili še skupine Emona iz Ljubljane, DPD Svoboda iz Ptuja, SPD Zarja iz Železne Kaple in tamburaši skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. Spored bo torej pisan in zanimiv.
Tamburaški orkester Bisernica v Retečah je bil pod vodstvom dr. Alojza Ranta ustanovljen leta 1925. Vodstvo je kasneje prevzel Tone Kušar, ki je orkester vodil do začetka druge svetovne vojne, med vojno pa je zavladal kulturni molk. Takoj po končano vojni je na izrecno željo krajanov tamburaški orkester spet oživel, vodstvo pa je prevzel Franc Rant.
V teh letih so se tamburaši menjavali, starejši so odhajali, prihajali so mlajši, tako da sedanjo najmlajšo skupino tvori že sedma generacija. Z nakupom novih glasbil se je orkester povečal in kvalitetno izboljšal. Danes v orkestru nastopajo štiri skupine: najstarejša, starejša, mla dinska in pionirska. Vodi jih Franc Rant, med vsemi pa je nedvomno najbolj uigrana najkvalitetnejša starejša skupina, ki ji dirigira Janez Krmelj. Nastopa po Sloveniji, s folklorno skupino Sava pa tudi na tujem. Franc Rant
Izvrsten glasbeni naraščaj na Gorenjskem
Na 14. zveznem tekmovanju učencev in študentov glasbe v Skopju, ki je potekal od 18. do 22. aprila, so od 63 Slovencev osvojili prve nagrade tudi Gorenjci — Vseh tekmovalcev v petih dneh je bilo 560
Na minulem 14. 7veznem tekmovanju učencev in študentov glasbe, ki se je odvijalo v Skopju 18. do 22. aprila letos, so se nadaljevale tekmovalne discipline, ki jih poznamo že iz slovenskih republiških tekmovanj (Ljubljana, 14. —16., in Trbovlje, 22.-24. marec 1985): KLAVIR, HARFA, SOLOPETJE, HARMONIKA; PIHALA in TROBILA. Če smo že ob ugotovitvah z republiškega tekmovanja ocenjevali udeležbo gorenjskih učencev za več kot pozitivno, so se t' rezultati na zveznem tekmovanju v Skopju več kot podvojili in s tem opravičili in utrdili rezultate glasbene pedagogike na Gorenjskem. Povsod seveda rezultati niso bili enakovredni slovenskim in jugoslovanskim, saj v disciplinah harfe, solopetja in trobil še nekaj časa Gorenjci niti ne bomo imeli udeležencev. Ta del samokritike pa, žal, velja ne le za regijo (Gorenjsko) temveč tudi za republiko (SR Slovenijo) z izjemo trobil. Ce že na republiškem tekmovanju vseh pet gorenjskih nižjih glasbenih šol ni bilo zastopanih enakovredno — manjkala je GŠ Tržič — tudi rezultati sodelovanja še niso enakovredni končnim rezultatom. Osnovni predpogoj za kakršnokoli kakovost pa so prav gotovo kvantitativni kriteriji (množičnost-številčnost udeležbe).
Od skupaj 560 udeležencev skopskega zveznega tekmovanja je vseh 63 tekmovalcev iz Slovenije osvojilo nagrade. Boljši so bili pihalci in trobilci. In prav v tej skupni beležimo tudi nadpovprečne rezultate mladih glasbenikov — Gorenjcev: v kategoriji flavt so učenci in učenke prof. DRAGE AŽMAN osvojili kar štiri prve nagrade: BORUT BOGATAJ v 1. kategoriji (95 točk, GŠ Škofja Loka), PATRICIJA MIHE-LAČ v 2. kategoriji (95,4 točke, Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana), SABINA BERTONCELJ (94,2 točke, Glasbena šola Škofja Loka) in VESNA JAN v 3. kategoriji (91,6 točk, Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana). Tudi flavtistki LARISA ZURUNIĆ (2. kategorija, 2. nagrada, 86,6 točk) in SABINA RENKO (2. kategorija, 3. nagrada, 79,4 točke), obe iz Glasbene šole Škofja Loka na tem tekmovanju nista ostali praznih rok. Jeseniška flavtistka BARBARA MIKULA (študentka ljubljanske Akademije za glasbo v razredu prof. Fedje Rupla) pa si je v svoji 6. kategoriji prav tako z 92,5 točke priborila 1. nagrado.
Posamezni predstavniki SR Slovenije v disciplinah klavir, harmonika in solopetje pa žal svojih moči niso mogli meriti s tekmovalci iz ostalih republik in pokrajin ter iz zamejstva (Avstrija in Italija), saj tukaj kar precej zaostajamo za njimi. Posebni (negativno) stanji vladata na področju solopetja in na področju trobil (pozitivno). Pri prvih je stanje že kar zaskrbljujoče, pri trobilcih pa ohrabrujoče.
FK
Zadnja abonmajska predstava v Prešernovem gledališču
Odlična komedija Hrup za odrom zaključuje gledališko sezono — Gostujejo gledališčniki Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice — Obveznosti kranjskega gledališča do gledalcev se tako kljub gradnji in obnovi odra povsem izpolnjujejo
Včeraj je bila za red premierski odigrana zadnja abonmajska predstava gledališke sezone, ki se počasi zaključuje. Še ves dober naslednji teden bodo gostje iz Nove Gorice, ansambel Primorskega dramskega gledališča, gostovali s svojo uspešnico letošnje sezone, komedijo HRUP ZA ODROM, s katero so pred časom večkrat uspešno gostovali tudi za abonentske gledalce ljubljanske Drame. Za zaključek sezone, ki je bila praktično v celoti komedijsko obarvana (kljub temu pa bo marsikateri od gledalcev še vedno izražal željo: še več komedij), bodo gledalci gledali komedijo, ki gre na račun gledališkega ustvarjanja, na račin komedijantov, ki večer za večerom uprizarjajo ali pa pripravljajo uprizoritve. Tokrat se namreč gledalci znajdejo na »pravi« gledališki vaji, kjer režiser tik pred premiero »rešuje, kar se rešiti da.« V drugem delu te simpatične komedije pa se gledalec znajde za kulisami in spremlja vse tisto, česar sicer ne vidi: vse pre-mierske zadrege, šepetanja, neljube pomote ... Skratka, živopisna komedija, ki razkriva gledališko zakuli-sje. V pravem in prenesenem pomenu. Za konec sezone, posebno še, če se spomnimo vseh zapletov glede letošnje gradnje in adaptacije, več kot primerna predstava, ki bo sprostila tako gledalce kot izvajalce.
Dramaturginja je ob komediji takole zapisala »Hrup za odrom je hudomušna farsa o farsi, grajena iz žanrskih klišejev, ki jih avtor skozi vrsto kalejdoskopskih vzorcev duhovito in spretno obrača, spreminja in parodira. V marsičem spominja na voudville fevdeaujevskega tipa ...«
Predstavo angleškega dramatika Michaela Frayna so pripravili prevajalka in dramaturginja Alja Predan, režiser Boris Kobal, scenograf Niko Matul, kostumografinja Meta Sever, lektor Srečko Fišer in svetovalec za gib Andres Valdes. Igrajo: Metka Franko, Ivo Barišič, Sergej Ferrari, Nevenka Sedlar, Dragica Kokot, Milan Vodopivec, Nevenka Vrančič, Jože Horvat in Stane Leban.
Prešernovo gledališče s Primorskim dramskim gledališčem že nekaj sezon sodeluje enakopravno, kar pomeni, da tudi kranjsko gledališče gostuje v Novi Gorici (tokrat kar z dvema različnim predstavama). Prešernovo gledališče se je kljub svojemu še nedorečenemu statusu torej že izborilo tisto mesto med poklicnimi gledališkimi hišami, ki vrednotijo delo z očmi profesionalcev.
Z zadnjo abonmajsko predstavo v ciklusu predstav za odrasle kranjsko gledališče pokriva vse obveznosti, ki
jih je pred občinstvom in posebej pred abonenti sprejelo lani v začetku sezone. Kljub skoraj neznosnim razmeram, ki so se pojavile z zavlačevanjem adaptacije, je sezona uspela. Do konca sezone ima gledališče še nekaj obveznosti v okviru abonmaja za mladino ter nekaj gostovanj, gledališče pa se preko Turistične zveze za Gorenjsko (pred kratkim je bil podpisan samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju) že pogovarja o možnostih nastopanja na prostem, seveda v vseh tistih turističnih krajih, kjer so vsaj minimalni pogoji. Komedijski repertoar PG Kranj omogoča selitev programa tudi na prosto, v a; ^bientalno scenografijo.
V teh dneh pa umetniški svet gledališča dokončuje repertoar no podobo naslednje sezone, ki naj bi obdržala zastavljeni tempo preteklosti, ter preko novih kadrovskih okrepitev tudi popestrila kakovost celotne gledališke, ponudbe Prešernovega gledališča Kranj.
M. L.
Koncert pevskega zbora iz Celja
V svojem jubilejnem devetdesetem letu se nam bo v Kranju predstavil Mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren iz Celja. Zbor vodi dirigent Edvard Goršič. Koncert je plod delovnega sodelovanja med zboroma enakega imena, zborom iz Celja in Akademskim pevskim zborom France Prešeren iz Kranja.
Zbor je že gostoval skoraj v vseh krajih po Jugoslaviji in tudi v tujini je nastopal že dostikrat. Gostoval je v Italiji, Avstriji, Švici, na Madžarskem ter v Romuniji in na Norveškem.
Za uspešno delo je zbor prejel številna odlikovanja in pohvale: Šlan-drovo nagrado mesta Celja, Grb mesta Celja, priznanje Osvobodilne fronte in Red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Na tekmovanjih slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru, kjer sodeluje od začetka tekmovanja, je zbor prejel trikrat bronasto in štirikrat srebrno plaketo mesta Maribor.
Zbor se nam bo v Kranju predstavil s pestrim in kakovostnim programom, zato vas vabimo, da se udeležite koncerta v čim večjem številu.
Koncert bo v petek, 10. maja 1985, ob 20. uri v dvorani kranjske gimna-zUe- Mija Mravlja
@@1SHKHJ©IESGLAS 6. STRAN
IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO
PETEK. 10. MAJA
dobre, močne enolončnice
Koštrun kot enolončnica
Potrebujemo: 1 kg koštruna, slan krop, strok pekoče paprike, zeljnato glavo, 1 kg krompirja, 5 dkg masti, 6 dkg moke, kumino, sladko papriko, 1/2 dl kisle smetane.
Koštrunovo meso operemo in z njega odrežemo loj, nato ga zrežemo na kose in kuhamo v slanem kropu s strokom pekoče paprike tako dolgo, da se malo
zmehča. Potem pridenemo oprano in na široke rezance zrezano zelje in olupljen, na kose zrezan krompir, ter kuhamo, da se vse zmehča. Iz masti in moke naredimo prežganje, ki mu pridenemo kumino in sladko papriko in ga takoj nato zalijemo z malo juhe, v kateri se je kuhalo meso. Razkuhano zlijemo k mesu, solimo in dobro prevremo. Nazadnje dodamo še kislo smetano.
Barbara Kregar, dipl. ing. kozmetičarka in pedikerka
vzroki za probleme z nohti
Tako zunanji kakor notranji vplivi lahko povzročijo spremembe nohtov. Ko ugotovimo vzrok, lahko v večini primerov rešimo problem.
1. Lomljenje in luščenje nohtov lahko povzročijo nestrokovno piljenje, pomanjkanje beljakovin ali nezadostna zaščita rok pri vsakodnevnih težjih opravilih.
2. Vpliv jedkih tekočin ali delo v laboratoriju sta vzroka za obarvanje nohtov.
3. Bele lise v nohtu nastanejo zaradi motenj v krvnem obtoku ali poškodbe pri manikiranju.
4. Vzdolžne ali prečne brazde na nohtu lahko povzročajo različni vplivi:
— poškodba nohta v korenu,
— dednost,
— zastrupitev z mesom ali ribami,
— nestrokovno odstranjevanje obnohtne kožice.
5. Napačna prehrana, dieta, vpliv lugov ali vode povzroče mehčanje nohtov.
6. Krhki nohti, ki rastejo počasi, ali pogrizeni nohti so lahko vzrok napačne enolične diete.
7. Divje rastoča in otrdela obnohtna kožica je vzrok za za-trganje le-te.
8. Tudi živčnost (pri ljudeh, ki grizejo nohte) ali pomanjkljiva zaščita pri raznih opravilih lahko povzročita poškodbe nohtov.
Mnogokrat si sami ne moremo pomagati, zato je najbolje obiskati dermatologa.
Lepi nohti in negovane roke niso razkošje, temveč znak zdravega življenja, h kateremu spada tudi redna nega rok in nohtov.
Enolončnica s kuncem
Potrebujemo: 1/2 kunca, grah, kolerabice, korenje, peteršilj, cvetačo, čebulo, gobe, mast, krompir, sol in paradižnik.
Vzamemo pol srednje velikega kunca, če je majhen, pa celega. Skupaj naj bo 1 kg mesa s kostmi.
Kadar uporabimo le pol živali, vzamemo slabše dele: hrbet in zadnje noge spečemo s slanino. Razen mesa potrebujemo 1/2 litra zelenega graha, 4 do 5 kole-rabic, 4 korene, 4 cele peteršilje,
1 cvetačo (če je nimamo, vzamemo nekaj več drugih dodatkov), drobno sesekljano čebulo, 30 dkg svežih gob, 4 do 5 žlic masti, 8 krompirjev, sol, 5 paradižnikov.
Meso zrežemo na kose, jetrca pa na tanke rezine. Prav tako zrežemo našteto povrtnino in gobe. Polovico pripravljene po-vrtnine razen krompirja damo v lonec, nato narezano meso in jetrca. Pokrijemo z drugo polovico, na vrh damo krompir in mast. Solimo. Prilijemo le toliko vode, da sega čez krompir. Kuhamo počasi na robu štedilnika.
Lovska enolončnica
Potrebujemo 10 dkg olja, 2 debeli čebuli, 3/4 kg poljubne divjačine (slabši deli), 4 dkg moke,
2 1 vode ali juhe, 5 dkg suhih gob, 2 kg krompirja, sol.
Na olju zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo narezano meso in ga prepražimo, pomokamo, moko zarumenimo in zalijemo z vodo ali juho, dodamo v vodi namočene gobe, na kocke zrezan krompir, solimo in kuhamo do mehkega. K tej enolončnici serviramo poljubno zeleno solato.
Porova enolončnica
Potrebujemo 1 kg pora, 11/2 kg krompirja, 3/4 kg poljubnega mesa, sol, 8 dkg loja, (približno) 11/21 vode.
Por očistimo, operemo in zrežemo na koščke, debele za prst. Krompir olupimo in zrežemo na kocke, prav tako tudi meso. V lonec ali visoko kozico damo olje, ga razgrejemo, nato menjaje zložimo vanj por, meso in krompir. Nazadnje prilijemo vodo. Posodo dobro pokrijemo in kuhamo 1 do 1 1/2 ure — primerno za ekonom lonec ali tudi lončeni rimski lonec. Čas kuhe je odvisen od mesa.
rlY%7JCLVOSL Hripavost označuje težave z govorom in je ne smemo zamenjavati z gripo. Gre za hripav govor. Če se še toliko naprezamo, ne spravimo iz sebe čistega glasu. Vedno bolj šepetamo. Če govorimo dalj časa, začutimo v grlu bolečine. Vročina je redek pojav, pogostejši je kašelj, običajno suh in brez izpljunka.
Za nestrokovnjaka bodi dovolj, če pri hri-pavosti ve, da gre za bolezen glasilk, za vnetje, polip, raka ali prizadetost živcev, ki vživ-čujejo glasilke. Vse naštete so resne bolezni in če hripavost v celoti ne mine v treh ali štirih dneh, morate k zdravniku. Natančen pregled z ogledalci bo razjasnil vzrok. Pregled je možen v vsaki ambulanti. Če vaš zdravnik ne bo prepričan o pravem vzroku oziroma, če bo našel resno bolezen, vas bo poslal še k specialistu za ušesa, nos in grlo.
Naši nasveti bodo torej veljali le za prve tri dni, če ni že v začetku drugih resnih znakov ob hripavosti, na primer neustavljivega kašlja in visoke temperature. Prvo pravilo je popoln molk. Prav je, če veste, da so glasilke ob šepetu najbolj napete in da najbolj trpijo. Torej ne smete niti šepetati. Drugo pravilo zadene dihanje: dihati morate skozi nos, zrak
naj bo svež, čim bolj čist, ne presuh. RazUrj ljivo, da kajenje odpade, tako aktivno kot tir di pasivno. Zato ne sme v prostoru, kjer J bolnik, nihče kaditi. Inhalacij prve dni ne Pr. poročamo. Ob bolečinah lahko vzamete asp1 ^ rin. Dodajanje C vitamina hrani in pijači pr1 tyej poročamo. Vroče jedi ali pijače bolnik sla" prenaša. Razburjanje škodi. .,
Pri dojenčkih ali majhnih otrocih p^a > včasih do nenadnega otekanja sluznice gjv jj^'v
in glasilk. Zvečer ali ponoči starše zbudi d1"8* matično hropenje in piskanje, otrok lovi s* po, je nemiren, lahko tudi pomodri v obra j
Panika je razumljiva. Ne iščite zdravnik Otroka zavijte v odejo in ga nemudoma odpf ljite v zdravstveni dom, kjer bo dobil usti* zno zdravniško pomoč. Naš nasvet temelji n dejstvu, da vi poznate pot do zdravstveni doma, zdravnik pa bo verjetno vaše
stanov«'
nje iskal. Če imate možnost, naj medtem?15 pripravljate in odpeljete otroka k zdravnik, r ^
sestnr TOh
''Vit,
nekdo telefonira dežurni medicinski
zdravstveni postaji, kjer je zdravnik v staji1' i pripravljenosti, kličite njega) in sporočite, đ.
so otroka odpeljali v ambulanto. Ni bojaz^
da se bi otrok zadušil, čim prej mu je pomagati zato, ker trpi.
treba
ta mesec na vrtu
Začetek maja je za občutljive rastline lahko še usoden; ledeni možje še niso mimo, zato so sadike mnogih zelenjadnic še zanesljivo spravljene v zaprti gre-
Kumare sejemo na prosto v začetku maja, ko se je zemlja že dovolj ogrela. V mrzli zemlji seme strohni. Sejemo jih lahko v kupčke ali v vrste. Najbolje je
Cošir 1^
— N,
U
Mi J* S1
mo na prosto. V mrzli zeiw
močena zrna
fižola seveda
morejo vzkaliti, zato sadim^ ^
ogreto prst. Še več časa Prl jjg ^ nimo, če nakalimo fižolova z^ (
di. Zaprte grede temeljito zrači- sejati v kupčke, ker tako po po- v vlažni žagovini. Ko sadim0. ^ mo vsak sončen dan. trebi laže in hitreje zavarujemo   kaljen fižol, pa moramo bi^
Bolezen se zmeraj pojavi tam, kjer ima dobro hrano.
Nemški pregovor
Kdor svojo bolezen skriva, zanj ni zdravila. Etiopski pregovor
Bolni ne prihrani drugega kot svoje čevlje.
Angleški pregovor
Bolezen je usoda siromakov, a tudi kazen bogatašev.
Ivo Andrić
trebi laže in hitreje zavarujemo kaleče seme in mlade rastline pred poznimi mrazovi.
V zaprti gredi ali v lončkih vzgojene sadike kumar sadimo na prosto proti sredini maja, a še takrat moramo biti pripravljeni, da jih bomo hitro zavarovali pred grozečo slano, če bo potrebno. Vedeti moramo, da kumare uspevajo najbolje v mirnih in pred vetrovi zavarovanih legah.
Belgijski radič sejemo v drugi polovici maja v vrsto. Najbolj znana sorta je »Witloof«.
Nizki fižol za silo uspeva v polsenci, toda na sončni legi bo več pridelka. Tudi fižol, prav tako kot kumare, ne more vzkaliti v mrzli in mokri zemlji, temveč strohni. Vznik pospešimo z namakanjem in nakalitvijo. Fižol namočimo čez noč v topli (18° C) vodi in ga naslednji dan posadi-
sebno previdni, da ne polo^'h dolgih kalčkov.
Pridelek fižola ni odvisen jJA ,u mo od zvrsti in sorte, temv^ %ji di od vremena v poletnih ^ j1W cih.
Jedilne bučke dobro uspe povsod, kjer je na voljo do vode in hranilnih snovi.
sej«
i?
£V ''1) J
Solato vezivko lahko sej * ^ in presajamo od pomladi d°^ letja. Medsebojna razdalja \ bo 35 x 35 cm. Vezivke, ki s\> ne delajo glav, moramo °D hem vremenu povezovati K endivijo.
brsti^lji
ali tfi
Maja sejemo por, listnati ohrovt, kavlo . zemno kolerabo. Za te želeji niče vzgojimo sadike na set\ gredici, od tam pa jih p°z presadimo na stalno gredo
Jtet
5» f *
NAGRAJENI SPIS
SPIS MESECA
S svojim zrelim razmišljanjem o onesnaževanju okolja je presenetil Marko Dasovič, učenec 5. b razreda osnovne šole v Kranjski gori. Njegov spis »Svet, ki ga gradite vi, bomo podedovali mi« je bil objavljen 19. aprila in smo ga izbrali za spis meseca.
Marku čestitamo, po pošti pa bo prejel knjigo.
V_:_J
Zadnji dnevi vojne
Moja babica mi je pripovedovala, kako je doživela konec vojne.
Bilo je 5. maja 1945 v Salzbur-gu, kjer je bila zaprta. Nemci so že vedeli, da je zanje vojna izgubljena, zato so se stražarji raz-bežali, ujetnike pa pustili.
Babica in še ena zapornica sta izkoristili priložnost. Šli sta na postajo, od koder je odpeljal zadnji vlak do Beljaka. Od Be-jaka sta šli peš do Podrdžce, tu pa spet na vlak do Jesenic. Na lesenicah sta si pri sorodnikih nalo odpočili in se najedli ter zopet pešačili po stranskih poteh, kjer je bilo bolj varno. Bilo je še dosti Nemcev in belogardistov, ki so se umikali pred partizani.
Veliki napori so bili pozabljeni, ko je babica zagledala domači kraj, očeta in mamo. Temu veselju pa se" je pridružila žalost, ko je zvedela, da sta padla dva brata.       Bernarda Cadež,
OŠ Peter Kavčič
Škofja Loka
r
Spomin
Tam, kjer je mir, je res lepo, a spomnimo se tistih dni, ko bilo je hudo.
Sredi zimskih dni, ko vse spi, se spominjam težkih dni, ko je za svobodo tekla kri. Takrat je bilo partizanom hudo:
v visokih zametih
in sredi temnih gozdov,
ko bilo je res hladno,
so šli v boj,
v boj za zmago,
v boj za ljudi,
da se rešijo tuje oblasti.
Danes, ko vse to je
pozabljeno,
pa pozabljeno ni,
da mnogi padli so
in s tem življenje nam dali
so.
Aleš Murko, 7. b r. OŠ
bratov Zvan Gorje
Razmišljanja o obrambnem dnevu
Danes, 23. aprila, smo imeli obrambni dan. Učenci so tekmovali v več skupinah in zabeležili kar dobre rezultate. Po končanem tekmovanju sem nekaj učencev in učiteljev vprašala, kaj menijo o današnjem dnevu. No, seveda sem si to tudi zapisala.
Pia Bobnar, 7. a: »Bilo je dobro, vendar mislim, da je bila pot kar malo predolga.«
Mira Pintar, 7. a: »Na koncu so mi popustile moči, drugače pa je bilo v redu.«
Nataša Triller, 7. a: »Pot je bila predolga, težka in naporna, medtem ko so bile naloge lahke.«
Željko Stoiljkovič, 7. a: »Bilo je kar dobro, a rajši bi imel športni dan.«
Marko Kolenko, 7. a: »Zame je bilo preveč fizičnega napora.« Janez Šuštarič, 7. a: »Tudi brez obrambnega dneva bi lahko prebil dan.«
Josip, vojak: »Bilo je zares lepo. Proga je bila dobro pripravlje-ia, vreme je bilo krasno in že samo ta dva pogoja sta omogočila da-lafinje tekmovanje.« ^a Možina
7. a r. OŠ Cvetko Golar Škofja Loka
Kurirčkova torbica
Tudi letos smo sprejeli kurirč-kovo torbico. Od pionirjev iz Preddvora smo jo sprejeli v Kokri pri Arnežu.
Z Borisom Piskernikom sva jo nosila prva. Nesla sva jo do Fužin. Tam sta jo sprejeli Tanja Tomič in Mija Meglic. Tako smo si jo podajali iz roke v roko. Varno je prišla do šole. V šoli je prenočila. Zjutraj sta jo Matjaž Muri in Tereza Skuber nesla do spomenika. Sprejela jo je Mojca Bajt. Priredili smo tudi kratek program. Nastopali smo vsi pionirji. Nato smo kurirčkovo torbico nesli naprej.
V dolini reke Kokre smo jo oddali. Tam so jo sprejeli kokrški pionirji.
Sabina Pogorelec, 2. r. OŠ Jezersko
Hodil po zemlji sem naši
Vsako leto se mi ponudi priložnost, da prepotujem precejšen kos domovine, ki jo veliko ljudi, prav tako kot jaz, občuduje.
Moje potovanje se začne v Sloveniji pod gorami Karavank in Julijskih Alp. Do Beograda me spremlja zvesta spremljevalka, Sava, ki se že težko pohvali s čistočo. Gorati predel Slovenije se hitro spušča in že se pripeljem v nižinski del; tedaj se tudi poslovim od svoje rojstne republike. V svoje okrilje me sprejme Hrvatska, ki se zelo razlikuje od Slovenije. Vidim predvsem nižino, vsa zemlja je obdelana, naselij je malo. Se preden zberem nove vtise, se že pripeljem v tretjo republiko. Srbija je kot mati vsem državljanom, saj je tu prestolnica, Beograd. Mesto pa mi pomeni tudi ločitev od zveste spremljevalke, ki se zlije v mogočno Donavo. Skozi okno spet vidim drugačno pokrajino, hiše in celo ljudje se mi zdijo drugačni. Zdaj že komaj pričakujem, kdaj bom prestopila republiško mejo in se znašla v objemu Makedonije.
Makedonija je cilj mojega potovanja. Tu so bili rojeni moji starši, tu imam večji del sorodstva. Po starših sem Makedonka, po mišljenju in načinu življenja pa Slovenka. Počutim se kot
doma, le nekaj dni potrebujem, da se privadim. Vse po vrsti me prevzame, vedno znova pa me preseneti vročina, ki je nisem vajena. Makedonija je vroča, ker je najjužnejša republika naše domovine. Zemlja je razpoka-na, suha. Malo je vode. Počutim se kot v oazi sredi puščave.
Rada sem pri sorodnikih, a še rajši se vrnem v kraj, kjer odraščam z vrstniki, kajti čutim, da sem del tega okolja.
Nežka Veljakovska, 8. b r.
OŠ Prežihov Voranc Jesenice
V Kuharjevem mlinu
V šoli smo sklenili, da bomo obiskali Kuharjevo mamo Milko. Mama Milka nam je pripovedovala o kurirjih Janezu Fin-žgarju-Iztoku in Milanu Ovseni-•ku.
Kurirja sta počivala v mlinu. Ker sta bila izdana, so prišli sovražniki, da bi ju ujeli. Posebno Iztoka so hoteli, ker je ušel gestapovcem in rešil iz zapora ob-veščevalko Jelko Pestarjevo. Obkolili so mlin in začeli streljati v hišo skozi okna. Kurirja Milana so ustrelili za drevesom pod hišo. Finžgar se je skril za mlinsko kolo v mlinu in ustrelil nekega belogardista v koleno. Torbico z dokumenti je vrgel za skrinjo. Z zadnjim nabojem se je ustrelil sam. Vedel je, da ga belogardisti ne smejo dobiti živega.
Po treh tednih je mama Milka našla torbico z dokumenti in jo izročila partizanskim kurirjem.
Belogardisti so ustrelili tudi ovce, prašiče in psa. Pobrali so posteljnino in odpeljali kravo.
Domačini so kurirja pokopali skupaj z zverinsko umorjenim Jančkom Jelencem-Marjanom za obzidjem pokopališča v Pod-brezjah. Še prej so sovražniki mrtvega Finžgarja postavili na noge k cerkvenim vratom in ga slikali. V nemških časopisih so potem objavili sliko in napisali, da tako kaznujejo bandite.
Samo šest tednov po tem je prišla svoboda. Takrat so vse tri borce odkopali in jih pokopali na pokopališču. Po vojni so na hiši odkrili spominsko ploščo. Aleš Mubi, 4. r. OŠ Podbrezje
Takole zadovoljni so otroci osnovne šole v Kovorju, kadar ji*1 ^ čejo lutkarji. Ujeli smo jih, ko so skupaj s tovarišicama napeto sj li igralcem lutkovne igrice Krtačka Zobačka. Veseli pa so tudi ^ ker je njihova stoletna šola dobila centralno kurjavo in jih n« več. — Foto: D. Dolenc
Vlak bratstva in enotnosti nikoli ne zamuja
Le kdo se ne boji vojne! Ne bi rada srečala takega človeka. Predstavljam si ga. Kamnito srce, okoli ustnic trda črta neusmi-ljenja, škodoželjnosti. Oči trde, sive, brez leska. Ta podoba je vojna sama. Pogosto jo imam pred očmi.
Za to podobo se skriva lakota, kot na filmu se prikazujejo goreče hiše, stare matere omedlevajo. Ločujejo se od svoje preljube vasi in od svoje rodne zemlje. Prenekateri izmed te množice grabi zemljo s prsti, jo zavija v rute, da bi mu ostala vsaj mrvica domače zemlje, ki jo je leta in leta zalival s svojim potom in solzami.
Malo kasneje se prikaže druga slika. Karavana pregnancev, zavitih v črno, z objokanimi obrazi, pogreznjenimi v misli. Toda vse postave niso črne. Tam so zelene, zelenih obrazov zlobe in brezsrčja, z morilskim strojem na strahopetnih ramenih. Zelene oči škodoželjno gledajo pregnance, pogreznjene v misli. Kje so misli pregnancev? Misli skoraj ni več, toda kar jih je, so misli malodušja. Vseeno jim je, kam jih te zelene pošasti peljejo. Še smrti jim ni mar. Ampak ne vsem. Tu se dvigne ponosna glava s prebliskom prezira in junaštva v očeh.
Tretja slika. Ljudje, natlaJ v živinske vagone. Zunaj "j jesenski dež, a oni ne rn ' priti niti do kapljice vO^0piJ sprednji del kamionov vS J zeleni ljudje, vžgejo tovori in zapeljejo — v pregnans^
Četrta slika. Kamioni se i vijo, stresejo ljudi iz njih ^ odpeljejo. Na tem »drugerj1. $ cu sveta« pa živijo dobri »J bratje, ki se usmilijo Vv ^\ cev, jih sprejmejo pod ' streho in z njimi delijo a°?đ, slabo. Med temi ljudmi je j/ je nastala neizbrisna vez stva in enotnosti. ^
Peta slika, vesela slika- -i ba vojne izgine, pojavi se ^ to pisano obarvanih slik- J niška postaja, nikjer sled . j ševin in vojne. Na železni' , staji stoji množica srečni^ bodnih otrok. Nenadoma,^ glave obrnejo v isto straJiJjjfl strani se začuje pisk. / ^ vlak, okrašen s cvetjem i*1 ; vicami mlade, svobodne , Železniški delavec te m^JJ svobodne dežele gleda na pravi, kakor bi lahko rek* ^ med vojno: »Res je, yla^ stva in enotnosti nikoli ne j a!«
Janja Frelih, 8. cf-J OŠ Lucijan Seljak
k
98«, 10. MAJA 1985
RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA
.7. STRAN (^IMSI^Ma^AS
tu-
• ie Prl'
pri-ibo
ide -rla ira-
S3-'8* K»!
P*-tre na
i& va-
,k° ku.
i (v iim da
sni
TELEVIZIJSKI SPORED
Mte P°Čila " 8 45 Ziv žav: Ri~ \ gV*yUice z vseh vetrov -
'riiu'2^ Adams, ponovitev nanizanke - 10.05 Ch.
> 6,
fen
H,
,?*Pisovalee in prireditelj l" ljudskih pesmi - sto-c,' Ponovitev - 15.35 I. Šti-lo'vit m «redo divje svinje, 7* ev 3. dela nadaljevanke ^greb - 16.40 Veter nad \ 'J^m Everglada, ameriški ^,•18.10 TV kviz - 19.10 Ri-\~ 1924 TV in RA nocoj -w <Jno do zrna - 19.30 TV p"'k - 19.50 Vreme - 20.00 J^-ović-F. David: Ljubelj zgodbe - 21.00 Beseda - pogovor z Jožetom
'in v"1 " 21 30 Recital:
R
Cj iniki u jv mreže:
. p«
0v*
■ns-D- Edgar: Življenje in ne Nicholasa Nickle-del angl. nadaljevanke ', festival domače zaba-pasbe - Ptuj 84, Gost: Alp-'"intet - 11.35 625, oddaja 12.00 Pod li-mihela nad Mo-' 14.35 Zdravko Švikar-
n, 2 gledalci Prenos i2 S
Klasicizem v srbski književnosti, Risanka, Angleščina, Mali program, Risanka, Poklic: igralec - animator, Gibraltar - 12.30 Poročila (do 12.35) Spored za otroke: 17.35 Gledališče na podstrešju, oddaja TV Zagreb -18.05 Ciciban, izletnik, 2. del -18.25 Podravski obzornik -18.45 Podium, oddaja za mlade - 19.15 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.05 N. Mailer: Rabljeva pesem, 3. del ameriške nadaljevanke - 20.55 Spoznano neznano, oddaja o znanosti - 21.35 Naši baletni nagrajenci - 21.55 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor (samo za L.I 2) - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja v medicini - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Propagandna oddaja - 21.15 Dinastija, 46. del ameriške nadaljevanke - 22.10 Stereovizija (do 23.10)
TOREK, 14. maj
8 55 TV v šoli: TV koledar, Pionir in Tito, Spominski park Kumrovec, Izbrali smo za vas, Puščave in tundre v SZ, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija
povsod, Risanka, Lepote sveta, Obnašanje na cesti, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute - 16.20 Šolska TV: Italijanski okupator kapitulira - 17.35 Naša pesem - Maribor 84, 11. oddaja - 18.05 Miti in legende, Antični miti: Odiseja, 1. del, nanizanka TV Beograd - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Periskop - 19.10 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19. 30 TV dnevnik I -19.55 vreme - 20.05 D. Cvingl: Gostilna pri srebrni lisici, drama TV Sarajevo - 21.25 Integrali - 22.45 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Mi in TV, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Želeli ste poglejte - 19.30 TV
RADIJSKI SPORED
ii. Pa-
■ ?ina Kogan, 3. oddaja -'Portni pregled - 22.55
13 - 13.00 Helsinki
Eiihastiki (
uunje Vejzovič
r'! 1
EP
finale na 16.00 Koncert sopra-17.00
J°«ornetu (ž) - Lokomoti-^nost Titex, prenos v £U--. - 18.25 Oddaja o _4Tncih Parade - 18.55 Ri-19.30 TV dnevnik -20.00 ^ J človeške  vrste, angl. *riJa - 20.50 Včeraj, da-i - 21.05 Propagandna 21.10 TV kinoteka: japonski   film (do
It"''1
'VuEK.13.maj
SeV šoli: ^ koledar. Pla" k V^eščina, Predstavljamo sledi rokopisne dedi-j- poročila - 10.35 TV v šoli:
iV---
SOBOTA, 11. maja Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - J0.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute s Kvartetom goda) - 20.00-23.00 Slovencem DO svetu - vmes 22.50 Literarni nokturno - Cene Vipotnik: Zemlje zeleni spomin - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba
NEDELJA, 12. maja Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za
otroke - 9.05 Še pomnite, tovari I 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operno melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05-4.30 Nočni program -glasba
PONEDELJEK, 13. maja 1'rvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski
Kaj je tekoči račun?
Vo tekoči račun je poseben račun, ki ga na podlagi pogodbe med banko in občanom
0 ai banka. Imetnik zagotavlja reden priliv sredstev na tekoči račun (osebni dohodek ali hU9i viri), banka pa imetniku omogoča različne načine razpolaganja s temi sredstvi.
spremlja spremembe stanja sredstev na tekočem računu in o le-teh redno obveš-0(j,rnetnika. Poudariti velja, da so podatki o gibanju in stanju sredstev na tekočem raču-
! Podobno kot pri hranilni knjižici, tajni. j6 .Tek°ci račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan SFRJ, ki ima redne pre-Ke (osebni dohodek ali pokojnino) ali če stalno poslovno sodeluje z banko.
1 tekočim računom vam je denar vedno pri roki
^   Morda bi bilo še najenostavneje opisati prednosti tekočega računa, tako da ga pri-r)amo s hranilno knjižico. Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpoka -S svoi|m denarjem, tudi če je na poti ali morda bolan. S tekočim računom nam je pri jj»njen že prvi obisk v banki, pa tudi večina naslednjih. Imetnik tekočega računa potre
kot
j ■ - 9otovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa lahko poravna s čeki ali „/ugimi oblikami negotovinskih nakazil Tako lahko za plačevanje rednih obveznosti,
plačila komunalnih storitev, obročna odplačila in drugo, pooblasti
A
^ Do trenutka, ko imetnik izda ček ali ko banka po pooblastilu imetnika poravna dolo-be 0 obveznost, je denar na tekočem računu obrestovan. Zato In zaradi postopne pora-h± s/edstev so obresti na tekočem ra.čunu lahko ob koncu leta se enkrat tolikšne, kot pri v kih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici.
Itjk ^ri tem pa s čeki razpolagate vedno z v ,t m svojim denarjem Pravilo, da se najbolj-!t|£priložnost na nakup ponudi tedaj, ko s seboj nimamo denaija za imetnika tekočega |l^Ur,a ne velja, vendar le pod pogojem, da je na tekočem računu dovolj denarja. Izjemo-«L Pa lahko imetnik tekočega računa z dovoljenjem banke razpolaga tudi z denarjem, ki I  °a tekočem računu ni.
sevanje s čeki in dvigovanje gotovine
S čeki lahko plačujete vse izdatke, od nakupov v trgovini, plačila gostinskih in turi-*grn!n storitev, nakup goriva na bencinski črpalki do različnih obveznosti organizacijam ^ U2enega dela, prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim ^ gostim. Ček je enakovredno plačilno sredstvo tudi za plačila samostojnemu obrtni-
' CePrav po zakonu ni dolžan spejeti plačila s čekom. Sl0 Gotovino lahko dvigate v vseh bankah v SFR Jugoslaviji, na poštnih enotah v SR 6r>iji, SAP Vojvodini in ob jadranski obali, od severne meje z Italijo do vključno Splita.
*a plačevanje rednih obveznosti lahko pooblastite banko
JO ^a katere obveznosti gre? Treba je poravnati račun za porabljeno električno energijo ananno' stroške ogrevanja stanovanja in sanitarne vode, naročnine za radio, televi-*birL °P'se in rev''e' komunalne storitve, poravnati obrok za na kredit kupljeno knjižno 'n Podobno. Vsako gospodinjstvo ima tudi do deset rednih mesečnih obveznosti 1^ aka od le-teh vedno znova zahteva našo skrb in odvečne poti. S pooblastilom banki rf|^r 8 'ahko teh skrbi znebimo. Stvar je preprosta, če želimo banko pooblastiti, na pri-t(u 2a plačevanje RTV naročnine, je treba v banko prinesti zadnje potrdilo o plačani na-,r»i. podpisati pooblastilo in stvar je urejena.
Seznam obveznosti, za plačevanje katerih je mogoče pooblastiti banko, je po posa-temeljnih bankah različen in odvisen od interesa občariov in delovnih organizacij. v^°d pa je možno pooblastiti banko tudi za redno mesečno nakazovanje sredstev na kj6r n,anilno knjižico, na primer za stanovanjsko varčevanje, ali na račun druge osebe, Pridej0 v poštev predvsem preživnine
:°sebna ugodnost — dovoljena prekoračitev stanja edstev na tekočem računu
*na. hodoma omenjeno možnost prekoračitve kritja na tekočem računu občani bolj po-'te 1° b° bančnem izrazu »limit«. Gre za kratkoročno posojilo, ki je namenjeno za pokri-Bqv renutnega primanjkljaja ob neprevedenih izdatkih ali v času večjih sezonskih naku-
frw^a prekoračitev lahko zaprosi imetnik ki posluje s tekočim računom najmanj šest *v0ji ~ v in ki v tern ^asu ni 'zdal <'eKa Drez kr't)a Vse potrebno boste lahko uredili v
5noti banke
ita ^anka odobrava prekoračitev v višini povprečnega mesečnega priliva na tekoči ra-^irn „*ac*nl|r1 treb mesecih, vendar je gornji znesek 20 000 din dogovorjen z medban-
^Porazumom.
Jbčan mora negativno stanje poravnati v šestih mesecih
ŠMk ljubljanska banka
^ Temeljna banka Gorenjske
nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.50 Ponedeljkov križemkraž 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba
- 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami... - 21.05 Orkester Akademije St. Martin in the Fields -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz našjh sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - Ivan Dobnik: Pesmi - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program
- glasba
TOREK, 14. maja Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola'za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . .
- 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00 -lz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.45 Mehurčki -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 1C.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena meditgra
- 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v namščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe 00.05-4.30 Nočni program -glasba
SREDA, 15. maja Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvorih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - lz naših krajev - Iz naših sporedov -13.30 Od melodije do melodije -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - !7.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Naj nam di pojo (5. oddaja) - 18.30 S knjižnega trga - 19.45 Minute z ansamblom ,Mihe Dovžarla -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Alojz Pajk - 20.35 Trio Arcadia z Mendelssohnom - Trio v d-molu, op. 49 - 21.05 VVolfgang Amadeus Mozart -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - Ivo Antič: Odgovori - 23.05 Jazz za vse -00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor
Četrtek. i6. maja
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Ke/.ervirano za . . . . - 11.05 Ali poznate 11.35 Naše pesmi in plesi 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi   13.00 Da
nes do l.'f.oo   L naših ki ajev lz naših sporedov - 14.05 Za mlade   radovedneže   - 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14 45 Naš gost - 1540 15.25 Po poldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Z ansamblom RŽ - 18.15 Jezikovni pogovori    18.30 Viktor Parma: Godalni kvartet - 19.45 Minute s  kitaristom   Milanom   F< H žnm - 20.(111 Četrtkov veče mucih pesmi in napcviiv 21.05 literarni   večer -  21.45 Lepe
melodije - 22.15 Informativna oddaja v namščini in anclesri ni 32.25 Iv. naših sporedov -22.3(1 Večerna podoknica 22 .)H 1 literarni nokturno --Marij Cuk: Pesmi 23.05 Paleta popevk jugosl..van.skih avtorjev 00.05-4.30 Nočni progrum - glasba
dnevnik - 20.00 Večer za tamburico, zabavna oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja
- 22.00 Osijek - kulturnozgodovinski spomenik, izobraževalna oddaja
SREDA, 15. maj
9.00 Test - 9.15 TV v šoli: Poštni nabiralnik, Barok, rokoko in klasicizem, Poklicno usmerjanje, Poročila - 10.35 TV v šoli: Življenjske skupnosti: Otok Cres, Risanka, Športni mozaik, Računalniška šola, Risanka, Kocka, kockica, Zadnje minute
- 12.30 Poročila Spored za otroke: 17.35 Slovenske ljudske pravljice: Zvezda na čelu -17.50 E. Rostand: Cyrano de Bergerac, 1. del predstave SMG LJ - 18.25 Zasavski obzornik -18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija - 19.05 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.05 Mednarodna obzorja - 20.55 Film tedna: Drhtenje, poljski film - 22.45 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Sokoli, otroška serija -18.15 Plus minus 16 let: Prijateljice - 18.45 Ljudski običaji -19.30 TV dnevnik - 19.55 Med-igra - 20.05 Premor (samo za IJ2) - 20.10 Rotterdam: Nogo met - finale za pokal pokalnih
zmagovalcev, Rapid (Dunaj): Everton prenos (slov. kom.) EVR, ZG2/TG2 v odmoru propagandna oddaja - 20.00 Včeraj, danes, jutrj - 22.15 Dnevi jazza 84
ČETRTEK, 16. maj
8.45 Test - 9.00 TV v šoli: Zgodba, Z antibiotiki proti mikrobom, Kaj se dogaja v atomskem jedru, Odmor, Zrmanja, Poročila - 10.35 TV v šoli: Dijaški magazin, Risanka, Združeni narodi, Risanka, Tečaj plavanja - 16.20 Šolska TV: Italijanski okupator kapitulira -17.35 F. Rudolf: 40 zelenih slonov, nadaljevanka - 17.55 Portret: Branko Miklavc - 18.10 Risanka - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Delegatska tribuna -19.10 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.05 Tednik^- 21.15 L. Maroti: Franz Liszt?2. del madžarske nadaljevanke - 22.15 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Na črko, na črko, otroška oddaja - 18.15 Izziv himere, izobraževalna serija - 18.45 S 15. mednarodnega festivala jazza v Beogradu - 19.30 TV dnevnik -20.00 Večni klic, 9. del sovjetske nadaljevanke - 21.00 Poročila - 21.05 Umetniški večer TV Ljubljana - P. Chiara: Delitev, predstava SSG Trst
PETEK, 17. maj
8.45 TV v šoli: TV koledar, Otroci sveta, Glasbena vzgoja. Ruščina, Kaj je film, Poročila -10.35 TV v šoli: Osvoboditev Beograda, Risanka, Stroji in orodja, Moda, Risanka, Jugoslovanski pisatelji za otroke: Zoran Stanojevič, Glasbi minute - 12.30 Poročila (do 12.35) - 17.35 Naš prijatelj T otroška serija TZV Zagreb 17.50 Grizli Adams, ameri' nanizanka - 18.25 Obzornik bljanskega območja - 18.40 Spoznavajmo našo naravno dediščino: Mura, izobraževalna oddaja - 19.10 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.05 Človekovi možgani: Jaz, angleška dokumentarna serija - 21.00 Ne prezrite - 21.15 A. Marodič: Naša krajevna skupnost - Kje pa je oblast? humoristična nanizanka - 22.15 TV dnevnik II - 22.25 Ujetnica, francoskoitalijanski film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni biena-le - Zagreb, portret festivala -20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Vidiki, dokumentarna oddaja -21.35 Vojak ali ne, nizozemski film (do 23.05)
NAGRADNA KRIŽANKA
ŠKRAT
SPAČEK
TUJE MOŽ IME
K»CA VELIKANKA. UDAV
PRIPADNIK INŽENIRSKE VOJAŠKE ENOTE
Gl MESTO ERITREJE
FRANC REKA PRITOK SARTME
AVSTRU FILOZOF, AVSTRO-MARKSIST IMAX)
DOMAČA VPREZNA ŽIVAL
VRSTA POSTRVI
GRŠKI POLOTOK
PUŠČAVA V AZIJI
POKRAJINA V ŠPANIJI
NADAV. NAPUĆILO
BIBLIJSKO MESTO OB MRTVEM MORJU
STOJIŠČE DIVJADI OB STRELJANJU
AMERIŠKI DRAMATIK
MIRUJOČI
BOLGARSKI VLADAR
VEL FIN JEZERO
ŠKOTSKI OTOK
SLAVKO PENGOV
FR. FILOZOF IN ZG0-D0VINAR
IVAN K0VACIC
RANO-CELNIK
DEL TELE SA V PASU
TTAiU RADIO
MESTO V ROMUNIJI
VLAKNA AGAVE
SLIKAR MESK0
RUDI KOSMAČ
PRIT0" DONAVE NA BAVARSKEM. PRI REGENSSURGU
ODISEJEV OČE
TEUVIZ ZASLON
AMERIŠKA R0CK PEVKA
BOGINJA LOVA
GLINASTA PIŠĆAL
PREBIVAL KA CELJA
SLOV STO MAT0L0G
IJ0ZE)
ANTON DERM0TA
SESTAVIL R NOČ
AM POPFV-KARICA (AMANDA)
ADAM
BOHORIČ
Rešitev nagradne križanke z dne 26. aprila: marseljeza, Ivan Cankar, Lome, Kairo, Agata, PJ, Nan, Kannan, ČD, otka, VA, Ares, Artel, Norna, tele, nota, rop, Traven, ESK, Renan, Ante, Oki, tank, ML, zastava, baretka, RV, omet, areal, nada, ranta.
Prejeli smo 122 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme. Tinca Križaj,
Krakovo 2, 64202 Naklo, 2. nagrado (150 din) prejme: Rok Potočnik, Sp. Besnica 26, R4201 Zg. Besnica, 3. nagrado (100 din) prejme: Mateja Glavač, Jama 19, 64211 Mavčiče, /j J
PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev praznične nagradne križanke I dne 30.4.1985: mokasini, adorator, ekran, Li, i', sla, Cinstein, prvi maj, Impala, Otmar, Peterlin, trava, anoda, NJ, Larat, LG, NZ, cena, la. mehanik, aktu ar, Alunh, Luer, Rok, Aci, rake, preddelavec, RL, temnenje, senik, US, llia Nastase, JNA, A G, ZE, ST, Čita, malinovje, Aeoncagua, Jean, Nal, U Tant, Etna.
Prejeli smo 26J rešitev: I/.žreImni so bili: L nagrado (500din) prejme Lovro Kavčič,
Kranj, Retljeva 15, 2. nagrado (250 din) prejme: Mateja Hribar, Pavle Medetove, 64202 Naklo, nagrado (150 din) prejme: Viktor Bizjak, Štefetova 26 A, 64208 Šenčur, 7 na grad po (100 din) prejmejo: Mira Žun, Voglje 126, 64208 Šenčur, Anica Strakelj, Begunjska 2, Kranj, .Vika Logar, C JLA 6, Kranj, Pavlina Rotovnik, P. Medetove 19, Naklo, Angelca Trebar, Benodikova 40, Kranj, Stane Škofic, C. 4. julija 15, 64290 Tržič, Marinka IVrne, Partizanska 44, 64208 Šenčur.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 15. maja do 9. ure na naslov: ČP Glas. Kranj, Mose Pijadeja L t oznako »Nagradna križanka«. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din. :t. nagrada HM) din.
GLAS 8. STRAN petek, 10. maja i 985
REPORTAŽA
Za mir so enako odgovorni močni in šibkejši
Štirideset let mineva, odkar so se jugoslovanski narodi osvobodili iz nacističnega in fašističnega suženjstva. Prav toliko let je preteklo, odkar smo tudi Slovenci ustvarili svojo državnost.
Zmago in osvoboditev so si izborile naše partizanske enote. Na njihovih izročilih so pozneje gradile svoj razvoj enote Jugoslovanske ljudske armade. Ena izmed njih, a ne povsem vsakdanja, je enota JLA, ki nadaljuje tradicije 7. SNOUB France Prešeren.
Njen poveljnik Špiro Niković nam je v pogovoru predstavil glavne mejnike, ki označujejo dosedanji napredek enote. Spoznal nas je z vzroki za doseganje vidnih uspehov, ocenil sedanjo borbeno pripravljenost enote in razkril cilje v nadaljnjem delu njenih pripadnikov.
# Vaša enota nadaljuje tradicije Prešernove brigade, to je partizanske enote, ki je med NOB odigrala vidno vlogo in imela ugled med gorenjskim prebivalstvom. Kako in koliko je to vplivalo na nadaljnji razvoj naše enote?
»Eno mojih priljubljenih gesel je: narod brez tradicije je enak drevesu brez korenin. Naše ljudstvo ima bogato preteklost, ki je bila zelo težka. Tako ali drugače smo dolgo bili sužnji, Za to ni dovolj j kriviti drugih, ampak je treba tudi za take usodne zgodovinske resnice iskati vzroke v sebi.
Danes, ko v teh težkih časih ocenjujemo, kam gre sodobna družba, vedno bolj spoznavamo kruto resnico, da so za mir odgovorni vsi, močni in šibkejši; šibki ne smejo dovoliti, da so nemočni.
To smo grenko preizkusili v preteklosti. Vendar lahko s ponosom zremo v res slavno novejšo zgodovino. Socialistična revolucija in narodnoosvobodilna borba izpričujeta visoko zavest našega človeka, njegov odločen boj za vse človeške Mladi rodovi planincev, ki vrednote. Dostojno izbojevana sledijo izročilu prešernovcev, zmaga, z ramo ob rami z vsem so sposobni in pripravljeni naprednim ljudstvom sveta, je premagovati tudi najtežje ovi-našemu narodu zagotovila mo- re
ralno pravico, da ustvarjalno Foto: S. Saje
sodeluje v povojni izgradnji današnjega sveta.
V vojnem viharju se je na Gorenjskem rodila Prešernova brigada, ki je imela od 1943. leta naprej svojo bojno pot in je skupaj z drugimi enotami preživljala herojske bitke. Izročila te borbe ohranjamo pripadniki današnje Prešernove enote. Bojne poti prešernovcev, njihov heroizem, so naše korenine. Z njimi črpamo našo fizično in duhovno moč.
Današnjih rezultatov si ni moč zamisliti brez vpliva tradicij, ki so nam jih zapustili borci 7. SNOUB France Prešeren. Prve besede našim vojakom so namenjene revolucionarnim tradicijam naše bojne enote. Tudi na križpotjih pokličemo v spomin odločilne trenutke iz naše zgodovine; tako se lažje odločamo in prenašamo včasih težavne naloge. Dosežen ugled si prizadevamo ohraniti in ga predstavljati kjerkoli. Gotovo so se tega globoko zavedali tudi mladi tovariši iz enote, ki so sodelovali na vojaški paradi v Beogradu.«
# V mnogih letih se je nabralo tudi veliko uspehov pri delu v enoti. Opišite nekaj najpomembnejših!
»V zadnjih nekaj letih, lah-
20. OBLETNICA NEPREKINJENEGA DELOVANJA SAVSKE FOLKLORE
Ljubezen in vztrajno delo — pot do ljudskega izročila
Začelo se je leta 1965 s šestimi pari plesalcev, harmonikarjem in učiteljem Kirom Beskovskim in se do danes ob skrbnem in nepretrganem delu razraslo v močno folklorno plesno skupino, ki vadi v treh ločenih skupinah (starejša, srednja in mlajša) s trenutno 69 plesalci; prvotni harmonikar pa je »prerasel« v instrumentalno sekcijo z 20 instrumentalisti. Skupina je imela v tem času prek 600 nastopov, na 14 daljših turnejah pa so skupaj prebili 119 dni in opravili čez 100 nastopov. Nekaj njenih bivših članov že uči nove generacije folklornih plesalcev v Kranju in okolici.
Vendar savska folklora v svojih koreninah nikakor ni stara samo 20 let. Ze v začetku petdesetih let je pri kulturni komisiji mladinske organizacije ob gmotni podpori savskega sindikata delovala prva generacija folklorne skupine. Kljub nekajkratnim prekinitvam dela so ti začetki savski publiki privzgojili ljubezen do ljudskega izročila in pripravili v sredini šestdesetih let plodna tla za svež in strokovno zahtevnejši koncept dela, ki je skupino pripeljal do današnjega ugleda v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Upoštevali so pravilo, da je izvirnost pogoj za kvalitetno folkloro. Seveda se je ljubezen do folklornega blaga, veselje do plesa in glasbe družilo z vztrajnim delom.
Poglejmo si na kratko pot zorenja skupine oziroma nekatere njene pomembnejše točke!
Na pragu leta 1966 je plesala tri plese, vsakega z različne pokrajine (Gorenjska, Bela Krajina, Šumadija) v dokaj improviziranih nošah. Tega leta so po koreografiji M. Šuštarjeve in glasbeni priredbi T. Maroltove pripravili prvi splet plesov (bili so tehnično in plesno manj zahtevni belokranjski plesi), s katerim so ob dnevu mladosti na Festivalu bratstva in enotnosti v »letih pozornici« v Nišu prvič nastopili skupaj z nekaterimi že priznanimi folklornimi skupinami (Oro Niš, Že-lezničarska folklorna skupina iz Subotice, folklorna skupina iz Bitole), pied kar 2500 gledalci. Aplavz med izvajanjem Preloškega kola jim je dal nov polet za še bolj zagrizeno delo in potrditev, da so na pravi poti. Se istega leta so naštudirali splet gorenjskih delovnih in svadbenih plesov v koreografiji Tončke Maroltove. Sava jim je za ta splet kupila
prve lastne noše. Do 5. obletnice dela so »spravili pod streho« že tretji splet plesov, tokrat z glamočkega polja.
Prvi samostojni celovečerni nastop so imeli 1971. leta v Lienzu v zahodni Avstriji. Z njimi je bil že tamburaški orkester Bisernica, poslej stalni spremljevalec na njihovih nastopih. Bruno Ravnikar, takratni predsednik strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri ZKPOS, je ta nastop ocenil kot prihod folklorne skupine Save Kranj v »prvo slovensko folklorno ligo«.
Do 10. obletnice dela so sledili še spleti plesov iz Rezije, Baranje, Prekmurja in bunjevački plesi, do 15. obletnice pa še primor-, ski in šumadijski plesi, za letošnjo 20. obletnico pa bodo danes in jutri v športni hali na Planini (petek ob 19.45., sobota ob 20.30.) krstili prvi primer rekonstrukcije dolenjskih plesov iz Dobrepolja. Koreografsko je te plese obdelal Mirko Ramovš, pri raziskavah o noši pa je savska plesalka Tita Ovsenar,-štu-dentka etnologije, sodelovala z dr. M. Maka-rovičevo iz Etnografskega muzeja Slovenije, Novakovo iz Gorenjskega muzeja v Kranju, Klarerjevo in drugimi.
Kako, da so se ob tolikšnem znanju odločili na jubilejnem nastopu prikazati samo slovenski program plesov in pesmi? Umetniški vodja skupine Andrej Košič, ki je hkrati tudi predsednik slovenskega folklornega združenja, je odgovoril: »Celovečerni program slovenskih ljudskih plesov in pesmi je nastajal pravzaprav skozi vse naše 20-letno delo. Osebno pa mi pomeni tudi nekakšno delovno vodilo, saj sem vseh 28 let svojega folklornega delovanja bil in ostajam piedvsem slovenski folklorist.«
Še marsikaj bi lahko povedali o dvajsetletnem neprekinjenem delu folklorne skupine Sava Kranj. Lahko bi govorili tudi o vzdušju pred obletnico, o pričakovanjih v zvezi z njo ali o bodočih načrtih skupine. Toda pustimo, naj danes in jutri zvečer sama spregovori s svojim delom. Želimo ji veliko sproščenosti na obeh jubilejnih celovečernih koncertih pred domačo publiko, hkrati pa ji ob tej priložnosti tudi v prihajajočih letih zaželimo obilo delovnih uspehov pri prenašanju ljudskega izročila iz roda v rod ter pri prikazovanju naše folklorne kulture doma in na tujem. D. Šeško
ko bi rekel kar v celem desetletju, dosegamo zelo dobre rezultate pri borbeni usposobljenosti, k čemur sodi naša široka dejavnost. Ocene strokovnih vojaških organov nas uvrščajo na vodilna mesta v armadnem območju in kopenski vojski JLA. V njej imamo specifične naloge, saj usposabljamo ljudi za obrambo na planinskem ozemlju.
Pomembni so naši dosežki v sodelovanju z vsemi strukturami, ki pomagajo h gospodarskemu napredku. Gre za pomoč pri izgradnji cest, vodovodov, PTT omrežij pa gospodarskih, športno-rekreacijskih in drugih objektov.
Zelo razvito je sodelovanje pri uresničevanju koncepcije SLO in DS v praksi. O tem pričajo številna predavanja, tehnični in metodološki zbori, skupne vojaške vaje in druge oblike usposabljanja prebivalstva. Ne moremo niti mimo dejstva, da so vojašnice resnično odprte in je v njih na razpolago raznovrstna pomoč pri obrambni vzgoji.
Ustvarjalno je zastavljeno sodelovanje z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi
in družbenimi organizacijami pa tudi posamezniki. Nemalo moči, volje in razuma vlagamo v načrtovanje in uresničevanje športnih, kulturnih ter drugih dejavnosti.
# Taki dosežki so možni le ob dobro organiziranem in vodenem delu. Na kakšen način uresničujete začrtane naloge?
»Prepričan sem, da je čudež številka 1 prav organizacija. Od nje je odvisno vse. Pri tolikšni množici ljudi in sredstev, kot je v armadi, moramo še posebej vse podrediti optimalni organizaciji; ničesar ne smemo prepuščati slučajnosti.
Drug pomemben element je prisotnost organizatorjev v bazi. Nujno je dobro poznavanje te baze. S tem preprečujemo odtujenost posameznika od nje in dosegamo razumevanje z njo.
Tretji faktor so ljudje; gre za množico ljudi, saj en sam zmore le malo. Organizator svojo sposobnost potrjuje s tem, koliko lahko usmerja sposobnost ljudi, s katerimi dela. Nujna je sposobnost mo-tiviranja ljudi, da se vsak zave svojih zmožnosti, opravi to, kar najbolje zmore, pa spozna vrednost rezultatov.
Za delovanje nekega sistema je izjemno pomembno tudi zagotavljanje drugih regulatorjev, kot sta red in zavedna disciplina. Razvitost redoljub-nosti je najboljše potrdilo družbenega karakterja človekove osebnosti.«
# Kako bi ocenili obrambno pripravljenost vaše enote v sedanjosti?
»Štiridesetletnico zmage slavimo z visokimi rezultati. Ti so osnovani na izjemni motiviranosti naših ljudi, njihovi trdni morali. Visoko raven borbene usposobljenosti označujejo zelo korektni medsebojni odnosi, katere gradimo na spoštovanju posameznika in razvijanju enakopravnosti. Naši pripadniki, zlasti mladi, so pripravljeni veliko žrtvovati. Sposobni so uresničiti sleherno nalogo iz še tako zahtevnega programa, treba jih je samo pridobiti zanjo.
Smo zelo dobro oboroženi in opremljeni. Za to so delovni ljudje žrtvovali dokajšnja sredstva, mi pa si jih prizadevamo čim bolj racionalno uporabiti.
Pomembna je, ne nazadnje, tudi združenost ljudi in tehnike. Le-ta se odraža v visoki stopnji usposobljenosti enot in posameznikov.«
# Eno raznovrstnih prizadevanj za varčevanje v enoti je snovanje rešitev pri izboljšavi opreme in tehnike, ki jo vojaki uporabljajo na planinskem terenu. Povejte nekaj o tem!
»Proizvodnja vojne tehnike mora biti sestavni del celotne-
C
acii
Hi »lip
■ Meš
f*vlj<
■ »n On«
Mro bit Pr da
$
Ni
v
s
Poveljnik Špiro Nikovič: narod brez tradicij je 0^ brez korenin
TO:
ga tehnološkega napredka. Naša država se lahko meri z najrazvitejšimi, saj proizvaja vse, od tanka do letala in podmornice.
Ob teh velikih projektih poteka vrsta na pogled drobnih akcij za izboljšanje različnih borbenih sistemov. Naša enota pri tem ne drži križem rok. V sodelovanju z Alpino, To-prom in drugimi smo ustvarjali novo obutev in obleko za planinske enote, ki je sodobnejša po izgledu, odlikujejo pa jo tudi večja trpežnost, uporabnost in zaščitna moč. To novost ste lahko spoznali med beograjsko parado.
V sodelovanju z Elanom smo razvili smuči za transport težkih tovorov na snegu, ki smo jih letošnjo zimo že preizkusili. Z njimi nismo zadovoljni samo mi, ampak so se navdušili celo v ameriški vojski.
Dolgo časa smo iskali razne poti, da bi na domačem trgu zagotovili čim več planinske in alpinistične opreme. Te naloge se lotevamo s posebnim čutom odgovornosti, saj je alpinizem zelo pomemben z obrambnega stališča. Ob povezavi z zasebniki in delovnimi organizacijami je nastala vrsta plezalskih pripomočkov, od raznih škripcev, klinov, karabinov in vzpe-
■m-
njač do vrvi in cepKA Obsežna je invej1 javnost pri organih na raznih področji™-e stemih vzgoje. Zad% si prizadevamo v s% z Iskro-Delto za uV«; kroračunalniške te
# Za konec bi nekaj o ciljih vašelr dela. „
»Kot vedno, bo hodnje v ospredji enoto prihajajo s ljudje. Z njimi je od začetka do kon# kič   znova prizf
rojiti
C1'
uspeh, za čim bolj^
vključenost v -dek. Seveda si bol"0, vali, da bo vse novo dobro, kot je bilo s danje
• Želite kaj sp* šim bralcem?
»V imenu vseh P pripadnikov   J^A j njim in drugim P1! Gorenjske na dan 1 hvaljujem se jim z* no sodelovanje, saj ke naše enote vgraJej ko njihovega truda-bomo tesne stike °; naprej.   Vsem že)1 uspehov pri delu l0
nJU?" St*/
od
*
8o
i90 le j
51
i
i a
N.
U
'Ha
Poti
%
h \*
-Al
i \ k
40 LET OSVOBODITVE KONCENTRACIJ^
Kdor ima oči, naj gleda, kdor ima ušesa, naj posluša, kdor ima srce, naj si zapomni.
Dolgo obzidje z razglednimi stolpi spominja na obzidje mesta, na dolg, razpotegnjen srednjeveški grad. Na kaj takšnega bi človek pomislil, ko pride v bližino, če bi ne vedel, da je za temi zidovi nekaj drugega: nekdanje koncentracijsko taborišče Mauthausen, eno najstrašnejših uničevalnih nacističnih taborišč druge svetovne vojne. Tisoči in tisoči prihajajo danes za to obzidje na spominsko slovesnost ob 40-letnici osvoboditve taborišča, ob 40-letnici propada fašizma. Vsi narodi so tu. Nekateri nekdanji zaporniki so prišli v svojih belo-modro črtastih taboriščnih oblekah, vsi pa nosijo za vratom belo-modre rutke z rdečim trikotnikom na hrbtu in s črko v njem, ki označuje njihovo narodnost. Prišli so na ta žalostni kraj, da se spomnijo tovarišev, ki so za vedno ostali tu, svojega trpljenja, ki ga še vedno nosijo s sehoj, in zato, da bi svetu še enkrat v en glas zaklicali, naj bo buden, naj nikoli več ne dovoli takšnih strahot, kot so se dogajale tu in v vseh drugih podobnih taboriščih zasužnjene Evrope.
Slovesnosti so pred vsakim spomenikom posebej. Vsak narod zase, vsak s svojo bolečino, vsak s svojo pesmijo, s svojim  sporočilom. Ploščadi
pred spomeniki s°JL cev in cvetja, ogla' Hq ne posameznih ^
fll<
ni godbe na pihala 'A> Velenja, ob njih d** % lem in fantje v črn«'|lty pevski zbor Ivo L^JlS Beograda, dekleta J slikovitih narodn1 * Množica JugosloV*', % strnila okrog sp^Jij prihajajo tudi drug1^: je privabila naša Vea
»... Prosta boš domovina tlačena lepa je naša pese^ še veliko lepša. P° ^ jo delegacije. Lep ^ gacija vsakega n&r^i ni spominu na ž* gih narodov v tab<L * se ena za drugo-v,)) TudJ
ska, grška ... gacija obišče vse ^ Zastave, dekleta VJ j rodne noše ... Pof enkraten. ZasiuŽiJ0 nje vseh.
Spomeniki so z&.gl njene pesti, trga^U deče žice, roke, ffj> strašen protest. 1 1 kratična republiki ima svojega tik n^ mom. Za njim jf mor so esesovci ..,,
smrt stotine uj raj ob belem z
id*
REPORTAŽA
PETEK, 10. MAJA 1985 9. STRAN ©©S^SSJMEIIGLAS
za napredek hribovskih vasi
f^ini si zelo prizadevajo, da bi obnovili in v prihodnosti tudi asfaltirali cesto do Suše Se' kar je le mogoče, naredijo sami — Do sedaj so uredili dober kilometer ceste
f J v Poljanski dolini -ti.1 Presodili, zakaj je oz-J^ca, ki se vije za Kotali Proti Dolenjim ravnem S>Žetinitjapo
i -• «->cwliii tja pod blego-TOso, oziroma vas, ki leži
IMjena
Ka
I
v njej, deloma pa raz-& po okoliških bre-Uw robeh> dobila takšno i^o doline je namreč bolj kot suho pa tudi po se vije nešteto stu-lJ in hudourniških grap, i J* je Sušca, ki teče po jj W močan potok. Prav J domačini o tem ne prežijo, zato pa več, kaj bi kraju izboljšali in si s
K^jšali življenje. . te štiri kilometre odda-Jjd Hotavelj in še kilome-j £°d glavne ceste. Šola je r# J*aji Vasi vaščani so zapora Hotavljah, v Gorenji b ren Pa tudi v Škof j i Lojena je na Hotavljah, drugo razen živil pa
/en1 iztf
dni?
I*1
(0ijfsaj v Gorenj o vas, če lje°Clnsko središče. Zato je ^eJ2rednega pomena do-jj* Ha a- saj so dnevno veza-hMri evoz- Na del° se Jih
i j«
4
odpelje več kot 30, s pa v Suši naloži
ev.
jida ni toliko ljudi le v Člflj a cesto, ki vodi od Ho-\    .i Sušo, so namreč kar tren krajevnih Sc" iz gorenjevaške del ti' ^ša in Jelovica; iz po-e Dolenie in del
enje in del Goreli, delno tudi Malen-rflof^i' azbine in del brd; iz
Si Jazbi
pa spodnji del Gore-/0*aR ne- Tretje let0 že vozi iS* avtobus in zat0 3e nuJ" i^trebno, da je cesta pri-ii Vzdrževana in urejena, vi Ceste med Hotavljami SJ je že asfaltiran, gornji dolžini 2,5 kilometra pa tR* Pripoveduje tajnik r enega odbora za izgradite    Hotavlje—Suša
2išnik> ki ima doma
t 4kiaposIen Pa Je v g°r"
oW so       Gid°rju. »Leta
j ,Za vzdrževanje naše
Liriev     9 starih milijonov fiti n !n tedaj smo dali na-bii0 acrt obnove in izdano
gradbeno dovoljenje.
dlkTfcca, sedi nemška ma-
jJ! vea poveša, kajti sram f% ,sv°je sinove. Na steni esede nemškega pes-
Potem smo cesto začeli sami obnavljati in sicer smo do sedaj uredili dober kilometer od Suše navzdol. Uredili smo odvodnjavanje, na določenih mestih smo traso celo prestavili in jo grobo nasuli. Kako zahte-
skupnost,« nadaljuje Alojz Kr-žišnik. »Pričakujemo, da nam bo cestna skupnost pomagala z denarjem, da bomo lahko plačali dolg, ki ga imamo. Takoj pa bomo začeli urejati okolico ceste. Nadaljevali bomo
HiC' Kam so te spravili f >!0vi. da sediš tu med naro-l\lnJ[ 2asmeh in strah.« A »Tv^.drugi strani: 4 \ £>H sinovi, ki so se tu bo-iv,k; Umirali, so nosili vero sjr*v0 Nemčijo v prihodnost '* Brechtove besede, na-
vno delo je to, dovolj zgovorno tudi z rekonstrukcijo, kolikor
pove že podatek, da smo porabili že prek 3000 kubičnih metrov peska. Do sedaj smo za cesto oziroma za njeno obnovo dobili 1,250.000 dinarjev, vrednost del pa ocenjujemo na 4,500.000 dinarjev. Res pa je, da imamo še milijon dinarjev dolga.«
Ker je denarja malo, seveda < vaščani veliko delajo sami. Tako so se dogovorili, da mora vsak odrasel moški vsako leto na cesti delati 50 prostovoljnih delovnih ur. Vendar jih je veliko, ki delajo več, osem jih je delalo več kot 100 ur, predsednik gradbenega odbora Jože Miklavčič pa je samo lani delal pri cesti več kot 300 delovnih ur. Gramoz in ves potreben material skušajo nakopati in navoziti sami in tudi drug material, ki ga potrebujejo, deloma kupujemo sami.
»Cesta je do lani spadala v .upravljanje  občinske komunalne skupnosti, sedaj pa jo upravlja    občinska cestna
bomo sami zmogli. Računamo tudi na družbeno pomoč, čeprav so našo cesto v smernicah občinskega plana za prihodnje srednjeročno obdobje uvrstili šele v plan del za leto 1987 in še to le s 4 milijoni dinarjev, kar seveda ne zadostuje niti za podlago. Vendar si bomo prizadevali, da bomo cesto uredili v celoti, čeprav seveda ne takoj. Upamo tudi, da bomo nekako do leta 1990 potegnili tudi asfalt.«
Prebivalci vasi in Suše vedo, da primanjkuje denarja, vendar menijo, da bi pri cestni skupnosti morali imeti več razumevanja tudi za lokalne ceste, ki so izredno pomembne ne samo zaradi prevozov delavcev in šolarjev, temveč za razvoj hribovskih krajev in za ohranjanje živosti prostora. Predvsem pa zato, ker se denar, ki ga prispeva skupnost, s pridnimi rokami domačinov, nekajkrat obogati.
L. Bogataj
Slovesnost pri spomeniku jugoslovanskih žrtev fašizma v Maut-hausnu
menjene Nemčiji in Nemcem po prvi svetovni vojni, so veljale tudi v drugi. Zgodovina Nemcev se je ponovila, le da je bila zdaj še strašnejša, še bolj krvava. A med njimi so bili tudi narodnjaki, ki niso hoteli vojne, ki so se z dušo in telesom uprli nacizmu. Ti so delili usodo drugih narodov.
Slovesnost je dosegla vrh proti poldnevu, ko so v nekdanje taborišče pričeli prihajati mladi iz vseh koncev Avstrije, predvsem člani komunistične
mladine Avstrije, z rdečimi zastavami, pojoč protestne pesmi proti vojni. Neverjetno veliko jih je. Množice mladih se zgrinjajo za spomenik, se postavljajo v goste vrste. Zastava pri zastavi, transparent pri transparentu.
Delegacije držav prihajajo z zastavami in venci do osrednjega spomenika, tu ob kome-morativi glasbi avstrijske godbe na pihala polagajo vence, se poklanjajo mrtvim, zastavo-
PETKOV PORTRET
Franc Sodja
Stol v pisarni zadružne sirarne v bohinjski Srednji vasi je ob našem obisku sameval. Franc Sodja, vodja obrata in dobitnik priznanja občinske raziskovalne skupnosti, se je sukal med vrči, nekaj prešteval in zapisoval. Nerad je pristal na pogovor. Čim manj pisanja, »pompa«, je prosil, se je izgovarjal.
Pa vendarle: Franc, poskusiva!
Beseda je dala besedo — in razpredala sva niti o njegovem delu in življenju.
Pred šestintridesetimi leti se je rodil v kmečki družini v bohinjski Češnjici. V otroških letih je veliko slišal o sirarstvu na planinah, o bohinjskem siru, ki so ga domačini in tujci radi okušali. Ko je po končani osnovni šoli omahoval, za kateri poklic bi se izšolal, je v neodločnosti izbral mlekarsko šolo v Kranju — in poklic mlekarja, sirarja. Takrat so v Srednji vasi gradili tudi novo sirarno in to mu je vlilo dodatnega upanja, da se bo lahko zaposlil v domačem kraju.
Osemnajst let je že zaposlen  v  sirarni Gozdarsko kmetijske zadruge v Bohinju, deset let je njen vodja. Za vsa dela zna poprijeti, za-I radi zahtevnosti se največ I posveča širjenju mleka. Zali dovoljen je s službo, navadil I se je značilnega vonja, ki se I širi po delovnih prostorih. I Vsako drugo soboto in nedelj ljo mora na delo. »Krave ne poznajo praznikov in .angleških sobot'«, pravi. »Namol-ženo mleko je treba prevzeti ';■ in ga predelati v sir.« Dnevno odkupijo pet tisoč litrov mleka, iz katerega naredijo okrog štiristo kilogramov si-| ra.
Franc je nemirna duša, primer delavca, ki ne misli le na plačo (čeprav odkrito prizna, da tudi z njo ni zadovoljen), temveč tudi premišljuje, kaj bi se dalo v sirarni še izboljšati, bolje organizirati. Lani mu je šinilo v glavo, da bi iz sirotke — stran-
noše se zvrste za spomenikom, delegacije pa odhajajo za barake, da napravijo prostor za nove.
Mladi so pripravili odličen program. Najbolj presunljiv je nastop deklet. V črnih haljah z velikimi trikotniki na prsih in hrbtih — zelenimi, rdečimi, roža, modrimi, rumenimi — se mukoma vzpenjajo po stopnicah na oder, kot so se nekoč interniranci po stopnicah smrti v kamnolomu, na vrhu pod bremenom omagajo, popadajo na tla. Spremlja jih godba. Čez čas se počasi dvignejo, odvrže-jo moreče črne halje in zaplešejo radosten ples sobode. Kitare so se oglasile močneje, hitreje. Zlovešče črne cunje so obležale na tleh, dekleta so s cvetjem v rokah pozdravljale internirance.
Slišim dekle, ki govori po zvočniku. Nekakšno pesnitev o tem, da smo tu zbrani, da se spominjamo tisoče žrtev, ki so šle skozi mauthausenski krematorij. Toda, prav ta čas, ko smo tu, lahko nekdo nekje pritisne na gumb in ves svet spremeni v en sam strašen krematorij. Fašizem ne prihaja samo v rjavih srajcah ...
Kolikor internirancev, toliko življenskih kalvarij, toliko pretresljivih zgodb. Oživljajo jih razstavljene fotografije petih sosednjih taborišč. Slike groze, slike smrti. Tu se je morala zgroziti tudi smrt.
V Mauthausenu je našlo smrt 122.767 ljudi. Od tega 32180 Rusov, 30203 Poljaki, 12890 Jugoslovanov, 12923 Madžarov, 6502 Španca, 5750 Italijanov, 3700 Grkjv, 742 Belgijcev, 8203 Francozi, 1500 nemških antifašistov, 235 Avstrijcev in tisoči iz drugih držav, med njimi iz Luxembur-ga, Nizozemske, Anglije, Amerike. Pred 40 leti, 5. maja, prav na dan letošnje slovesnosti, so Mauthausen osvobodile ameriške čete. Zadnje dni so Nemci pohiteli z uničevanjem. Sa-
škega proizvoda pri sirarje-nju — namesto smetane izdelovali skuto, ki ima'v Bohinju tudi več tradicije. Po njegovi zamisli so delavci Filba iz Bohinjske Bistrice naredili kotel, v katerem zdaj segrevajo sirotko do devetdeset stopinj Celzija. Dodajo še ocetno kislino in iz sto kilogramov sirotke »iztisnejo« tri do tri in pol kilograma sladke (albuminske) skute. Dnevno jo naredijo od 35 do 40 kilogramov, od novembra do danes so jo izdelali blizu pet ton.
»Na ta način sirotko bolje izkoristimo pa tudi zaslužek je pri skuti najmanj za polovico večji kot pri smetani,« pravi Franc Sodja, ki je znal za novost navdušiti tudi sodelavce, pa čeprav imajo ti z izdelovanjem skute več dela kot s smetano.
V Bohinju so se že navadili na novi izdelek srednjeva-ške sirarne, veliko povpraševanja je po njem. Dobro se prodaja tudi v Ljubljani, kjer ima zadruga dve trgovini.
Franc je dober poznavalec razmer v bohinjskem kmetijstvu in ve, da bodo v sirar^
ni še lahko izboljšali sirarski postopek, če se bo popravila kakovost mleka. To velja predvsem za poletje, ko je v dneh najhujše vročine več kot polovica mleka oporečnega, ne dovolj kvalitetnega.
Priženil se je v Studor, na manjšo kmetijo, kjer imajo v hlevu štiri glave živine, ob tem še nekaj gozda. Zaboli ga, ko sliši kritiko da se bohinjski kmetje ne prizadevajo dovolj. »Zadovoljni smo lahko,« pravi »da je v sedanjem času še kdo pripravljen poprijeti za koso, zagristi v strmino, na ramenih znositi seno v dolino ...«.
Veliko ima dela — v sirarni, na kmetiji. Svoje zahteva družina, ob tem gradi še hišo.
Priznanja, ki ga je prejel na prvomajskem shodu delavcev radovljiške občine za izboljšavo v delovni organizaciji, je vesel. Pomeni mu zadoščenje za koristno delo, ki ga je opravil za zadrugo, in hkrati spodbuda za naprej.
Morda se bo dalo še kaj izboljšati?!       C. Zaplotnik
mo od 28. aprila do 4. maja; je bilo v Mauthausenu zastrupljenih s plinom 1500 političnih zapornikov.
Kar nista izžela glad in mraz, je uničil kamnolom. 186 stopnic našteješ do dna kamnoloma. Danes so že dokaj izravnane, včasih pa so bile neenake, tudi po pol metra visoke. Čeznje so interniranci nosili tudi po 50 kg težke granitne skale. Ko so prišli do vrha in niso mogli v hitrem teku naprej, so jih potolkli... Rumene stene kamnoloma nemo pričajo o grozotah, ki so se dogajale.
Pred menoj se je po stopnicah smrti spustil starejši možak. Trikotnik na rutici je povedal, da je Italijan. Hudo vznemirjen je bil, na vsaki stopnici bolj. Pomagal si je s palico. A naenkrat ni mogel več. Ves se je tresel, palica mu je padla iz rok ih zaropotala po strmih stopnicah. Z obema rokama se je oprijel stene in trepetal. Spominov je "bilo preveč ...
Nikoli več se ne sme ponoviti, je govoril vsak govornik posebej, mladi in vsi drugi, kot Francoz g. Shepard, predsednik mednarodnega komiteja političnih zapornikov taborišča Mauthausen in predsednik republike Avstrije Rudolf Kirchschlager, ki je pošteno povedal, da so bili Avstrijci v koncentracijskih taboriščih rablji in žrtve obenem. Nikoli več takih strahot, takega poniževanja človeka! A prav ta sončni dan je ameriški predsednik Reagan v Bitburgu obiskal nemško vojaško pokopališče, kjer so tudi grobovi ese-sovcev, ki so osvajali in zastraševali svet.
Ne, nikoli več se ne sme ponoviti. To govori ves razumni svet, nemo rote mauthausenski spomeniki, med njimi tudi čehoslovaški, ki z velikimi črkami opozarja: LIDE BDET — Ljudje, bodite budni. Nikoli več vojne, nikoli več kremato-rijev, ne atomskih bomb, kličejo mladi. Na zemlji hočemo mir... D. Dolenc
Med govorniki na nedeljski proslavi 40-letnice osvoboditve taborišča je bil tudi g. Shepard, predsednik mednarodnega komiteja internirancev v Mauthausnu. — Foto: D. Dolenc
^IMSSSoJMEnGLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 10. MAJAjjjJ
Devetnajsta mednarodna kolesarska dirka
Savčan Janez Lampič prevzel rumeno majico
VARIANO, 6. maj — Dež in veter sta glavni značilnosti letošnje devetnajste mednarodne dirke Alpe-Jadran, ki v teh dneh poteka na cestah Avstrije, Julijske Krajine — Benečije in Slovenije. Slabo vreme najbolj moti devetdeset kolesarjev iz osmih evropskih držav, ki vozijo za svoje klube in državne reprezentance. Na teh deževnih etapah je veliko kolesarskih okvar in tudi močnih padcev.
V ponedeljek so kolesarji s cilja v Borovljah krenili na sto sedemdeset kilometrov dolgo pot v Julijsko Krajino v mestece Variano. Že na startu je začelo deževati in nato se je vreme le umirilo po prehodu avstrijsko-italijan-ske meje blizu Trbiža. Kolona je bila strnjena, saj posamični pobegi niso bili dolgotrajni. Nihče ni mogel uiti glavnini. Nekako sedemdeset kilometrov pred ciljem v Varianu pa je na spol-skem cestišču padla skupina kolesarjev, med katerimi je bil tudi Savčan Janez Lampič, ki tekmuje tokrat kot član državne reprezentance. Pri hudem padcu je popolnoma razbil kolo. Ko je nato sedel na novo kolo, smo ga nekaj časa gledali, kako je vozil stoje. Kmalu se je lahko boril tako, kot pred padcem. Nekako tri kilometre pred ciljem sta si osemnajst sekund prednosti priborila Janez Lampič in član Astre iz Ljubljane Tajhmaster. Te dva je nato ujela še skupinica in že pred ciljem in nato na cilju je bil najmočnejši Knauer iz Nvirnberga, za njim pa sta v cilj pri-kolesarila Tajhmaster in Lampič. To tretje mesto je Janeza Lampiča pripeljalo na prvo mesto v generalni uvrstitvi posameznikov in s tem je Lampič prevzel tudi rumeno majico. V tej etapi je nekaj kolesarjev dobilo tudi kazenske sekunde, saj so po okvari preveč vozili za spremljajočimi avtomobili.
Zmaga za rojstni dan
VARIANO - Skoraj enaka je bila tudi tretja etapa, od Variana do Lju-
Letna konferenca gorjanskih planincev
Gorje — V petek, 12. aprila 1985, so se zbrali na letni konferenci planinci iz Gorij. Društvo, ki deluje že od 1929. leta, združuje danes 805 članov, od tega 107 mladincev in 114 pionirjev.
Društvo skrbi poleti za dve visokogorski postojanki pod Triglavom. Dom Planika oskrbuje že 15 let Francka Pretnar, ki ji je lani pomagala Francka Bobnar, v koči na Doliču pa je bila lani že petič oskrbnica Ivanka Jalen, kateri je bila v pomoč Simona Pretnar.
Iz poročil o gospodarjenju je bilo moč razbrati, da je bilo kljub manjšemu obisku poslovanje v obeh postojankah uspešno. Lani je bila sezona kratka, saj so koči odprli šele 9. julija; Planiko so zaprli 4., DoliČ pa 9. oktobra. Društvo ima veliko stroškov, kot je med drugim navedel blagajnik Franc Pretnar, za prenos hrane in drv do postojank. Obiskovalce Planike pa bo razveselilo, da bodo še pred letošnjim poletjem preuredili notranjost doma.
Zanimivo je bilo tudi poročilo mar-kacista Albina Jakopiča. Obsežno delo pri obnovi markacij so opravili planinci, pri obnovi klinov in žičnih vrvi na nevarnih mestih pa so se posebno izkazali alpinisti. Le-teh je v društvu kar 14; razen lelnih vzponov so opravili več zimskih plezalnih tur v domačih in tujih gorah. Društvo je pozimi priredilo tudi štiri planinska predavanja.
Na konferenci, ki se je je poleg drugih gostov udeležil tudi častni član Tone Bučar iz Ljubljane, je predsednik gorjanskega društva Lojze Jan razvil nov društveni prapor, večji od dosedanjega. Gosta Avgust Delavec in Stanko Kofler iz Mojstrane sta predala dolgoletnemu predsedniku PD Gorje, 85-let-nemu Matiji Klinarju, sliko Vriglav-skega pogorja, delo Franceta Kreuzer-ja s Koroške Bele. Konferenco pa so sklenili s predavanjem, med katerim je domaćin Janko Kunšič prikazal balone diapozitive cvetja in druge narave od Gorij do Triglava.
Jože Ambrožič,
bljane. Čeprav je bila 163 kilometrov dolga etapa ravninska, je vse kolesarje, ki so se podali na pot, bičal močan dež in premagoval bočni veter. Spet je bilo veliko posamičnih padcev in počenih gum na kolesih. Vse to je povzročilo, da se ubežniki niso podali na pot. Le po prestopu italijansko—jugoslovanske meje na Fernetičih je že pred Sežano pobegnil Zahodni Nemec Offen-haser, ki si je zmago za svoj dvajseti rojstni dan priboril na cilju v Ljubljani. Boljši je bil od Poljaka Uryga. Nato je na cilj prišla glavnina, v kateri je bil tudi nosilec rumene majice, Kranjčan Janez Lampič. Nekaj padcev in poškodb so povzročile »kačje ride«, saj je bilo mokro cestišče preveč mastno, da bi ga vsi lahko izvozili tako, kot so si zamislili.
V sredo je bila četrta etapa iz Ljubljane na Roglo, ki je visoka 1517. Tu smo namreč dobili tudi končnega zmagovalca v posamezni in v moštveni konkurenci.
Skupni vrstni red po treh etapah:
1. Lampič (Jugoslavija—Sava) 11,15:07,
2. Huber (Avstrija) -0,14, 3. Pavlic (Rog) —0,15, 4. Freienstat (Nurenberg) -0,18, 5. Wohlfahter (Avstrija) -0,23. V moštveni razvrstitvi vodi Avstrija pred Niirenbergom in Jugoslavijo.
D. Humer
Bojan Ropret junak Rogle
Rogla, 8. maj — V četrti, predzadnji etapi 19. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Jadran, je kolesarje vodila pot od Ljubljane na 1517 metrov visoko Roglo. Junak 135 kilometrov dolge pre-skušnje, ki je imela še gorski cilj na Černivcu, je bil član kranjske Save Bojan Ropret, ki je vse do vznožja Rogle vozil v skupini, nato pa je pobegnil in privozil v cilj s prednostjo 19 sekund pred Rogovcem Juretom Pavlicem in Avstrijcem Huberjem.
Predzadnja etapa se je začela s spodrsljajem, za katerega je krivo vodstvo dirke. Napačno je usmerilo trojico kolesarjev, zato so morali start ponoviti. Kolesarji so do vznožja 602 metra visokega Černivca vozili složno, potem pa so se začeli vrstiti pobegi. Černivec je dobil Savčan Marko Cuderman, na 14 kilometrov dolgem vzponu je bil prepričljivo najmočnejši Ropret. Pred zadnjo etapo je v vodstvu Jure Pavlic, ki je odvzel rumeno majico Savčanu Janezu Lampicu; med moštvi so si zmago že zagotovili tekmovalci kranjske Save, ki vozijo kot jugoslovanska reprezentanca.
Rezultati 4. etape: 1. Ropret (Jugoslavija) 3.26,54, 2. Pavlic (Rog) 3.27,13, 3. Huber (Avstrija) 3.27,34, 5. Glivar (Jugoslavija) 3.28,35; skupno: 1. Pavlic (Rog) 14.43,00, 2. Huber (Avstrija) 14.43,22, 3. Wohlfahrter (Avstrija) 14.44,36.
D. Humer
Rokometaši!
Rokometni klub Termopol iz Škofje Loke vabi nekdanje igralce Šeširja in Jelovice ter vse ostale privržence rokometa, da postanejo člani kluba. To lahko storijo vsak ponedeljek in petek od 17.30 do 18.30 v klubski sobi v športni dvorani Poden.
Pohod na Davovec
Cerklje — Družbenopolitične organizacije Cerkelj prirejajo v počastitev dneva zmage in OF ter v spomin na predsednika Tita v nedeljo, 12. maja, pohod k spominskemu obeležju na Davovec. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pri osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah ali uro kasn'eje na Štefanji gori. Ob 11. uri bo pri novem spominskem obeležju na Davovcu slovesnost, na kateri bo zbranim spregovoril Tine Zaletel, v kulturnem programu pa bodo nastopili člani šolskega KUI) Davorin Jenko.
J. Kuhar
ŠPORT OB KONCU TEDNA
Nogomet — Nadaljuje se prvenstvo v vseh ligah Občinske nogometne zveze Kranj. Razpored tekem: člani, sobota ob 17. uri — Zarica : Kokrica, Pod-brezje : Sava, Trboje : Šenčur, Šenčur : Primskovo, Visoko : Velesovo, Bitnje : Mavčiče, Grintavec : Hrastje, Podgorje : Preddvor; pionirji, sobota ob 15.30 — Britof : Podbrezje, Naklo : Kokrica, Zarica : Sava, Šenčur : Primskovo, Visoko : Bitnje; mladinci, nedelja ob 9.30 — Naklo : Primskovo, Kokrica : Šenčur, Preddvor : Zarica, Trboje : Bitnje. — D. Jošt
Rokomet — Oba gorenjska predstavnika v slovenski ligi v 18. kolu gostujeta: Termopol pri Usnjarju in Al-ples pri Delozi-Polane. V drugi moški republiški ligi bo jutri ob 19. uri v Bistrici pri Tržiču zanimivo srečanje med Pekom in Rikom, v nedeljo ob 10. uri bo tekma Preddvor : Prule in ob 10.30 v Križah gorenjski derbi med domačini in Žabničani. V enakem ženskem tekmovanju igrajo rokometašice Dupelj jutri ob 18. uri z ekipo Novega mesta, medtem ko se bodo igralke Preddvora doma pomerile z igralkami ekipe Beti iz Metlike. V mladinski moški republiški ligi — skupina center bo jutri ob 17. uri srečanje Škofja Loka : Dinos-Slovan, ob 17.30 Peko : Termopol, ob 18.30 Kamnik : Preddvor, v nedeljo ob 10. uri Storžič : Križe in ob 10.30 Šentvid : Žabnica. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 17. uri srečanje Kamnik : Ratitovec, ekipi Peka in Preddvora gostujeta, igralke Al-plesa in Dupelj pa so v tem kolu proste. V prvi občinski ligi bosta danes ob 19. uri tekmi Gumar : Jelovica in Storžič : Krvavec ter v nedeljo ob 10. uri Besnica : Sava. V drugi ligi bosta danes ob 18.30 tekmi Veterani : Sava-veterani in Preddvor-veterani : Peko-veterani, ob 20. uri bo še srečanje Duplje-vetera-ni : Letališče. — .1. Kuhar
Za alpiniste ni počitka
Tržič — »Snežne in vremenske razmere v letošnji zimi so preprečile, da bi preplezali kako pomembnejšo smer,« poudarja načelnik alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Tržič Dušan Markič. »Alpinisti smo se osredotočili na plezanje po zaledenelih slapovih. Naveza Rozman-Rožič-Ro-mih je preplezala več slapov v Tamarju, naveza Rozman-Markič-Romih slap Lucifer v Martuljku in naveza Roz-man-Markič slapove nad Jezerskim. Opravili smo tudi več vzponov v domačih gorah nad Zelenico, v Velikem vrhu in Storžiču. Filip Bence in Borut Ber-gant sta se ves čas intenzivno pripravljala za odpravo v Himalajo, s katero sta februarja tudi odpotovala. Iztok To-mazin, ki se po vrnitvi iz JLA pripravlja za »mini« odpravo na osemtisočak Dhaulagiri v Himalaji, je opravil več težavnih spustov s smučmi v gorah nad Bovcem in v dolini Krme.«
»Alpinisti ne poznamo več mrtve sezone v prehodu zime v poletje,« pravi Dušan Markič. »Specializacija, predvsem prosto plezanje, zahteva čedalje več treninga, zato so nekateri naši člani odseka vadili pozimi v stenah nad Črnim kalom. Vse naše priprave so usmerjene v bližajočo se poletno sezono, v kateri bo prva pomembnejša akcija sodelovanje deseterice naših članov na mednarodnem alpinističnem taboru v Paklenici.
Februarja smo tudi začeli z alpinistično šolo. Odziv je razveseljiv, saj jo redno obiskuje dvanajst kandidatov. Praktične vaje imajo v plezalnih vrtcih, med katerimi zlasti tisti v Dolžano-vi soteski privablja zaradi svoje urejenosti tudi plezalce iz drugih slovenskih krajev.«
Dodajmo, da so znani tudi rezultati kategorizacije jugoslovanskih alpinistov za leto 1985. Borut Bergant je zaslužni športnik Jugoslavije, Filip Bence in Iztok Tomazin športnika mednarodnega razreda ter Želj ko Perko in Dušan Markič športnika republiškega prvega razreda.
Doseženi uspehi so tudi velika obveza, ki pa jo bo mogoče izpolniti le z do-datnejšo družbeno podporo. Alpinisti so na zadnjem skupščinskem zasedanju tržiške telesnokulturne skupnosti predstavili tovrstno problematiko delegatom in jih spodbudili, da bodo ponovno pregledali razvrstitev športov v prednostne panoge in skušali dati alpinizmu ustreznejše mesto.    J. Kikel
SPOROČILI STE NAM
Kriška gora: Muflonov smuk — Planinsko društvo Križe je pripravilo na Kriški gori tradicionalni Muflonov smuk — tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je letos udeležilo okoli sto smučarjev in smučark iz Tržiča in okolice. Rezultati — cicibani: 1. Mojca Muzik.
2. Klemen Pančur, 3. Zoran Jelar; pio nirji: 1. Jure Rozman, 2. Erika Kobilica, 3. Tomaž Globočnik; članice: 1. Suzana Ruparčič, 2. Olga Bencina, 3 Meta Jošt; člani od 15 do 25 let: 1. Aleš Rozman, 2. Marko Primožič, 3. Robert Vidic; od 25 do 35 let: 1. Slavko Polaj-nar, 2. Marjan KodoroviČ, 3. Jernej Meglic; od 35 do 45 let: 1 Marjan Šivic, 2. F.mil Pavlin, 3. Branko Klemenčič, nad 45 let: 1. Jože Hladnik, 2. Jure Rozman,
3. Ivan Klajnšek. — J. Kikel
Lojze Grašič, predsednik TVD Partizan Preddvor-Bela:
Zaskrbljeni ob usihanju družbene podpore
jo tekme občinske B lige. Z igri' jščem niso preveč zadovoljni: preveč
;; je odmaknjeno od središča kraja in
do njega je mogoče priti le peš. Nje* gova prednost je le v tem, da je na nasipu Kokre, tako da voda že par ur po deževju pronikne v globino.«
Ko so v Preddvoru zgradili novo šolo, je rokomet zaseničil druge športe. V petnajstih letih so pred; dvorski igralci in igralke ponesli sloves kraja tudi izven občinskih, pokrajinskih, republiških in celo državnih meja. Mladinke so bile pe' te na državnem prvenstvu, članice so dve sezoni igrale v medrepubli' ški ligi v družbi klubov iz veliko večjih krajev, pionirske in mladinske ekipe imajo v vitrinah že vet pokalov za osvojeni naslov republi; ških prvakov. Alenka Cuderman, ki je prve rokometne korake naredila na preddvorskem igrišču, se je prebila v državno reprezentanco in do zlate olimpijske kolajne v Los An-gelesu.
Člani društva so lani z udarniškim delom in s pomočjo telesnokulturne skupnosti obnovili ob igrišču lopo, ki jo je uničil februarski vihar; letos posodabljajo dotrajano razsvetljavo, razmišljajo pa tudi o novi asfaltni prevleki na igrišču, vendar šola za to nima denarja.
Kegljači nastopajo v občinski B ligi, trenirajo pri Bizjaku na Zgornji Beli in primaknejo za tovrstno rekreacijo še precej iz svojega žepa-»Velik problem je denar,« poudarja Lojze Grašič. »Lani so ženske rokometne ekipe dobile od telesnokulturne skupnosti 410 tisočakov, letos rtaj bi za ves preddvorski rokomet prejeli le 280 tisoč dinarjev. Le kako se bomo prebili do konca sezone? Že zdaj nas namreč stane nastopanje ene ekipe v slovenski ligi 130 tisočakov, medtem ko imamo v društvu kar štiri republiške ligaše — članice, člane, mladinke in mladince. Igralci skušajo zaslužiti dodatni denar na vse mogoče načine: pogozdujejo, pobirajo vejevje po gmajni, čistijo bloke, obirajo sadje, prirejajo zabavne prireditve, že res, da zahteva šola za uporabo športnih naprav le malenkostno odškodnino in da posredno pomagajo društvu tudi starši z nakupom copat in ostale opreme za svoje sinove in hčere, toda ljubiteljstvo presega že vse razumne meje. Jože Cuderman, na primer, do danes še ni prejel za trenerske posle in s tem povezane prevozne izdatke niti dinarja plačila.« C. Zaplotnik
Preddvor — 29. marca letos je minilo petindvajset let, odkar je bilo na pobudo Toneta Robleka za območje krajevnih skupnosti Preddvor in Bela ustanovljeno telesno-vzgojno društvo Partizan. Do začetka sedemdesetih let so imeli v njem glavno besedo nogometaši; šele ko je Preddvor dobil novo šolo s telovadnico in igrišči, je v kraju in okolici predvsem po zaslugi učiteljev in trenerjev Jožeta Cudermana in Boža Crijeviča poraslo zanimanje za rokometno igro. Danes je v društvu prek dvesto članov iz krajevnih skupnosti Bela in Preddvor ter nekaj tudi iz Kokre in z Jezerskega, med njimi je več kot polovica igralcev in igralk rokometa od pionirjev do veteranov, ostalo so nogometaši in kegljači.
»Nogometaši, med katerimi prevladujejo Belani, so se v četrt stoletja trikrat selili,« pravi Lojze Grašič, član izvršnega odbora društva od ustanovitve in zadnjih pet let tudi njegov predsednik. »Najprej so si uredili igrišče na Francariji, vendar so se morali umakniti pred graditelji stanovanjskih hiš na Matičev travnik ob cesti proti Mačam. V tem obdobju je bilo v Preddvoru največ zanimanja za igranje nogometa. Igrišče je bilo v središču kraja, na njem je bilo vedno polno mladih, ob njem čedalje več navijačev. Tekme med »dWelimi« in »suhimi« si je ogledalo tudi po tisoč krajanov in okoličanov. Ko so v Preddvoru začeli razmišljati o gradnji nove šole, so se nogometaši že drugič v sedmih letih selili — tokrat na travnik ob žagi Jelovica, kjer so si predvsem po zaslugi Francija Oreharja uredili novo igrišče. Tu imajo svoje »zavetje« še danes, tu trenirajo in igra-
Ligaški izidi
NAMIZNI TENIS:
— 11. kolo. medrepubliške lige —
Kranj : Metalac-Olt 8:1 (Bajželj : Grko-vič 2:0, Frelih : Ilkić 2:0, Gašperič : Fel-ger 2:0, Frelih : Grkovič 2:0, Bajželj : Felger 1:2, Gašperič : Ilič 2:0. Frelih : Felger 2:0, Gašperič : Grkovič 2:1, Bajželj : Ilič 2:0).
— 12. kolo medrepubliške lige — Kranj : Našice 4:5 (Bajželj : Podmonic-ki 1:2, Frelih : Kovačevič V. 2:0, Gašperič : Kovačevič I. 2:0, Frelih : Podmonic-ki 1:2, Bajželj : Kovačevič I. 0:2, Gašperič : Kovačevič V. 2:1, Frelih : Kovačevič I. 2:1, Gašperič : Podmonicki 2:1, Bajželj : Kovačevič V. 1:2). - Š. T.
NOGOMET
— občinske nogometne lige Kranj: člani A — Sava : Zarica 1:2, Kokrica : Podbrezje 3:1, Primskovo : Trboje 4:2, Britof : Šenčur 6:0; vrstni red: Sava 29, Zarica 19, Podbrezje 17, Kokrica 16, Primskovo 16, Trboje 15, Britof 10, Šenčur 6; člani B — Mavčiče : Velesovo 4:2, Grintavec : Podgorje 3:5, Preddvor : Hrastje 3:1; vrstni red: Bitnje 28, Mavčiče 21, Visoko 20 itd.; mladinci — Šenčur : Naklo 0:2, Primskovo : Kokrica 0:1, Trboje : Preddvor 3:0, Zarica : Bitnje 4:4; vrstni red: Šenčur 24, Naklo 20, Primskovo 20 itd.; pionirji — Britof : Bitnje 20:0, Primskovo : Zarica 1:1, Podbrezje : Naklo 0:7, Kokrica : Šenčur 3:0, Sava : Visoko 3:2; vrstni red: Britof 27, Primskovo 24, Naklo 20, itd. -D. Jošt
ROKOMET:
— 13. kolo v ženski mladinski republiški ligi — skupina center — Šentvid : Alples 7:39, Olimpija : Ratitovec 23:15, Itas-Kočevje : Polje 15:8, Škofljica : Pej ko 0:10, Duplje : Preddvor 26:9; vrstni red: Duplje in Olimpija po 23, Alples 17, Ratitovec 15, Preddvor 13 itd.
— 14. kolo v moški mladinski republiški ligi — skupina center — Storžič : Kamnik 14:14, Šentvid : Križe 17:16, Olimpija : Preddvor 21:16, Peko : Žabnica 21:21, Škofja Loka : Prule 10:38, Di-nos : Termopol 32:13.
— 12. kolo v II. slovenski moški ligi — zahod — Peko : Križe 26:18, Dinos-Slovan : Donit 22:20, Preddvor : Žabnica 14:18.
— 8. kolo II. slovenske ženske 1* — zahod - Duplje : Peko 34:19; teki*1' Preddvor : Astra-Jadran ni bila odi* na, ker ni bilo delegiranih sodnikov J. Kuhar
Motokros v Podljubelju
PODLJUBELJ - Motokros komite pri AMD Tržič prireja v nede* ljo, 12. maja, na zriani motokros progi v Podljubelju drugo dirko pokal Alpe Jadran v kategoriji *° 250 ccm ter dirko za republiško p1" venstvo in memorial Lada Košička v razredu do 125 ccm. Uradni tre' ning bo dopoldne med deseto in p0' dvanajsto uro, ob 13.50 se bo začela otvoritvena slovesnost, ob 14.20 b° start prve vožnje za republiško p1" venstvo, ob 15. uri bc prva dirka z* pokal Alpe Jadran, ob 15.50 bo druga vožnja za republiško prvenstvo* ob 16.35 še druga dirka v kategorij' do 250 ccm in ob 17.30 razglasite/ rezultatov in podelitev priznanj0 najboljšim.
Na mednarodni dirki bo nastopi'? 36 najboljših tekmovalcev iz Avstf}' je, Italije in Jugoslavije, za re publi' ško prvenstvo pa se je doslej prij8' vilo 32 tekmovalcev iz vseh sloven' skih klubov. Tekmovanje bo °a znani motokros progi v Podljubelj11, na kateri bo 1. junija prihodnje let° tudi ena od dirk za svetovno prven' stvo v razredu do 250 ccm. Proga ie že urejena po predpisih FIM, kar pomeni, da ni nikjer ožja od pe^ • metrov in da na njej ni ravnine, bi bila daljša od 80 metrov. Tržišč1 ljubitelji motokrosa, njim pa so Pr'' skočili na pomoč še vojaki, so prefl nedavnim očistili progo tudi kame'
nJa- . w.
Po dogovoru, ki velja v tržiški oy čini za prirejanje mednarodnih športnih tekmovanj, je pokrovitelj'
stvo nad dirko prevzelo tržiš*1? združeno delo. Delovne organizac1' je bodo prejele za svoje delavce določeno število brezplačnih vstopni^-za druge obiskovalce pa bo vstopn1 na 250 oziroma 150 dinarjev.
J. Kikel
OSILIO. MAJA 1985
OSMRTNICE, NOVO V KINU
11. stran (mmmmmMGLAS
ZAHVALA
29. aprila 1985 nas je po dolgotrajnem trpljenju za vedno zapustila naša draga mama
ANTONIJA BEŠTER
roj. REJC
feno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
Prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč in Podarjeno cvetje. Posebna zahvala velja osebju kirur-?kega oddelka bolnišnice Jesenice za nesebično pomoč 'n lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Zahvala velja J^i pevcem, nosilcem praporov ter Zvezi združenja b°rcev iz Podnarta, OO sindikata DO Integral — To-vorni promet Ljubljana, gospodu župniku za opravljen °bred ter vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: mož Franc, sin Franci in hčerka Anica z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame
KATARINE FRELIH
roj. FLORJANČIČ
se zahvaljujemo sosedom in krajanom Davče, sorodnikom, prijateljem in znancem, krajevni organizaciji ZB, OŠ Peter Kavčič Škofja Loka, OOS tozd Hoteli Škofja Loka, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje in mamo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem, govorni-. ku in duhovnikom za lep obred in poslovilne besede.
VSI NJENI
Davča, 2. maja 1985
°* !0. 5. do 17. 5.1985
°bčini Kranj in Tržič w7\do 23. ure Živinorejsko ske  narski zavotl Corenj-
JJ- 25-779 ali 22-781,
£J 23. do 7. ure pa na tel.:
*a °bčino Škofja Loka
»ANKO HABJAN, dipl. vet., Jf. Polje 1 tel.: 69-280 uro KRIŽNAR, dipl. vet., ^ešič 134, tel.: 62-130
^občini Radovljica in Jese-
JfJTON PLESTENJAK, dipl. *5. »  Bled,  Prešernova 34, 77-828 ali 77-863
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Umetno usnje
JOŽE KOŽUH
roj. 1921
Od njega smo se poslovili v sredo. 8. maja 1985, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju.
Sindikalna organizacija Sava Kranj
Jakama in kartonaža
f^REPROTEHNIKA Kranj
ZMOŽNA   DELA PRI
].Javlja prosta dela in na-l°ge:
BARVNIH
Noji:
*0ričana osnovna šola in Poučevanje do 6 mesecev, p opravljanje del in na-°§ je določeno 1-mesečno P0lzkusno delo. belov
razmerje bo za nedoločen
, -vno
Jfclenjeno cets. Iv-
Jri]ave z dokazili o izo-Drazbi in strokovnosti JPrejema tajništvo delo-organizacije v roku ^"u po objavi.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
EME KOŠIR
p.d. Andrejšarjeve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala sodelavcem Zvezde Kranj za podarjeni venec in izraze sožalja. Iskrena zahvala duhovniku iz Selc za pogrebni obred in besede
slovesa.
VSEM IN VSAKEMU ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: mož Jože, sinovi in hčerke z družinami, vnuki in vnukinje, pravnukinji, brat Francelj in sestra Anica ter drugo sorodstvo
Sv. Tomaž nad Praprotnim, Škofja Loka, Bukovica, Selca, Godešič, Kranj, 6. maja 1985
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi enajstmesečne hčerkice, sestrice, vnukinje, nečakinje in sestrične
KARMI SVETELJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter njen prerani grob zasuli s cvetjem, nam izrekli sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dežurni službi zdravstvenega doma Kranj, posebno zdravnici Wolfovi in sestri Nadi za vso požrtvovalnost, da bi rešili njeno življenje. Zahvaljujemo se družini Pire iz Srednje vasi, Pireevim iz Šenčurja, Lojzetu in Jani Potočnik, delovnima organizacijama KOP in Planika Kranj, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, organistu za petje
in Marjanu Žerovniku.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJENI
Srednja vas, Velesovo
VARTEKS
Varaždin
NOVA PRODAJALNA NA JESENICAH
Obvešča, da bo 14. maja 1985 ob 11. uri otvoritev z
^odno revijo in ugodnim presenečenjem za kupce.
NOVO V KINU
Ameriški avanturistični film Sahara, posnet leta 1983, pripoveduje o avtomobilskih dirkah leta 1928 skozi Saharo. Sodeluje tudi hčerka proizvajalca nove vrste avtomobilov, preoblečena v moškega. Dekle vodi dirko, a pri vožnji skozi deželo plemena Čambra jo domorodci ujamejo. Vanjo se zaljubi šejk Džafer, kiji reši življenje. Za vsako ceno hoče dekle uresničiti obljubo, dano pokojnemu očetu, da bo zmagala. Zmaga, po mnogih pripetljajih pa se vrne k izbrancu svojega srca. V glavnih vlogah igrajo Brooke Shields, Lambert VVilson in Horst Bucholtz.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
v sodelovanju z Medobčinskim skladom za izobraževanje delavcev, zaposlenih v samostojnem osebnem delu, (pri obrtnikih) organizira dopolnilne (obnovitev znanj) in začetne tečaje iz varstva pri delu.
Dopolnilni tečaji bodo organizirani po naslednjem sporedu:
— za delavce v frizerski, gostinski, slaščičarski in mesarski stroki v ponedeljek, 20. maja 1985 od 8. do 12. ure v prostorih Delavske univerze
— za delavce v gradbeništvu, livarstvu in težki gradbeni mehanizaciji ipd. v petek, 24. maja 1985 od 15.30 do 19.30 v prostorih Delavske univerze
— za delavce v lesni stroki v petek, 24. maja 1985 od 15.30 do 19.30 v prostorih Delavske univerze
— za delavce v elektro in kovinarski stroki v četrtek, 30. maja 1985 od 15.30 do 19.30 v prostorih Delavske univerze
— za delavce v galvanotehniki in predelavi plastičnih mas ter za ostale v petek, 31. maja 1985,od 15.30 do 19.30 v prostorih Delavske univerze
— za zamudnike iz vseh strok v četrtek, 6. junija 1985 od 15.30 do 19.30 v prostorih Delavske univerze
Začetni tečaji bodo organiziram v začetku junija. Prijavljene kandidate bomo o začetku tečaja naknadno obvestili. Prijave za vse tečaje pošljite najkasneje do 18. maja na naslov Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
MINKE FRANK
roj. ŽE M V A
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vašča-nom in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala župniku za obred in pevcem za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Zasip, 5. maja 1985
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je tragično in za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
IVANKA KEPIC roj. KOZJEK Petričeva mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, zelo dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se dežurnim zdravnikom za hitro pomoč, gospodu župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: sin Janez in hčerka Marinka z družino
Zg. Brnik, Jezica, 22. aprila 1985
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice in tete
ANGELE VALANČIČ
roj. MARKUN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Radovljica. Zahvaljujemo se g. župniku in tov. Rozmanu za lep poslovilni govor in obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Češnjica, 1. maja 1985
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega in dobrega moža, atija, ata, tasta, brata, strica in botra
STANKA KOSELJA
se iskreno zahvaljujemo vsem doWim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje in sveče, izkazano pomoč, izraze sožalja in številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo asist. mgr. dr. Borutu Kocijančiču*za izredno prizadevanje pri zdravljenju na gastroenterološki kliniki v Ljubljani, družini prim. dr. Cundriča, dr. Marti Rode, g. župniku Niku Štolcarju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem ter pevcem iz Gorij, kolektivoma LIP Bled, Kovin Jesenice, Domu dr. Janka Benedika Radovljica, ZZB NOV Ribno in Gorje. Za"-hvaljujemo se tudi sosedi Metki Robičevi za pomoč v težkih trenutkih.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA!
VSI NJEGOVI
Poljšica, Jesenice, Sp. Otok, Ljubljana, Koritno, Ribno, Bohinjska Bistrica, 6. maja 1985
ZAHVALA
2. maja 1985 je po hudem trpljenju umrl naš mož, oče in stari
očka
ADOLF RAMOVŠ
roj. 1932
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za vsestransko pomoč ob smrti našega dragega Dolfeta. Hvala vsem atovim sodelavcem vseh DO Iskre IZ Kranja, Slavinim sodelavkam iz Bolnice za porodništvo in ginekologijo, sinovim sodelavcem iz KOGP, Barbkinim sošolkam in sošolcem Naravoslovne gimnazije 1. NC, pihalnemu orkestru iz Kranja, delavcem delovne enote Pogrebne usluge iz tozda Komunala, ter vsem, ki ste nam vsestransko pomagali in ga pospremili k njegovemu prerane.mu grobu. Hvala za darovano cvetje ter denarno pomoč v naših težkih urah.
ISKRENA HVAIA VSEM, KI STE GA MM »<10 POSPREMILI NA ZADNJI PO'11!
ŽALUJOČI: žena Slavka, hči Barbara in sin Miš
VILNO
GLAS 12. STRAN
OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 10. MAJA 1985
ERA art. 8501
1.540
TVIN art. 623-12 1.450
TEKSTILNA JUCjn* TOVARNA LVLLUrA KRANJ, Savska cesta 46
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja dela oziroma naloge:
1. VZDRŽEVANJE STROJEV I. - strugar
2. LIKVIDACIJA PREJETIH RAČUNOV IN ANALITIČNA EVIDENCA DOBAVITELJEV
3: UPRAVNEGA TEHNIKA - PRIPRAVNIKA I. EKONOMSKEGA TEHNIKA - PRIPRAVNIKA
Pogoji: Dod 1.
pod 2. -
pod 3. pod 4.
KV strojni ključavničar (IV. stopnja zahtevnosti dela) z znanjem struženja in 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji, poskusno delo dva meseca, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas;
ekonomska usmeritev — smer ekonomski tehnik (V. stopnja zahtevnosti dela) in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih oziroma nalogah v finančno-računovodski službi (kandidirajo lahko tudi ekonomski tehniki — pripravniki bre? delovnih izkušenj), poskusno delo tri mesece, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas; družboslovna usmeritev — smer upravni tehnik (V. stopnja zahtevnosti dela), delovno razmerje se sklene za določen čas — 6 mesecev; ekonomska usmeritev — smer ekonomski tehnik (V. stopnja zahtevnosti dela), delovno razmerje se sklene za določen čas — 6 mesecev.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. Informacije vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
bo za šolsko leto 1985/86 vpisovala nove učence v naslednje oddelke v Škofji Loki:
— blokflavta
— flavta
— klarinet
— trobila
— kitara
— violina
— violončelo
— klavir
— harmonika
— solopetje
— pripravnica (otroci, rojeni leta 1978 in 1979)
— predšolska glasbena vzgoja (otroci, rojeni leta 1980)
Pisne prijave (obrazce dobijo kandidati v Glasbeni šoli) sprejemamo do petka, 24. maja 1985.
O datumu in uri preizkusa glasbenih sposobnosti bodo kandidati obveščeni ob vpisu.
ERA art. 8507
od 1.390 do 1.490
KOPITARNA art. 5024 TOVARNA
1.680
OBUTVE
- *
i
TRZIC
cene so brez prometnega davka
TOLO art. 2696 2.030
KOPITARNA art. 5021
1.680
Elita hiša vašega nakupa, Elita hiša vašega nak
o
></> co >
03
></> jE co
UJ
CD
o.
3 J* (C C
(0 O)
o it, co >
co
><w
!E co
Priporočamo vam ugoden nakup:
otroške pižame 2—16 let
od 1.040 do 1.872 din
otroške maje 2—16 let
od 350 do 600 din
otroški kompleti (kratke hlače in maja),
od 1 do 2 leti po 500 din
otroške spodnje majice od 6 mesecev
do 2 leti po 200 din
C "O Q>
m
3. Q)
rr
</><
<
in< (D (Q 0)
3 0) 7? C "O
tt m
fi>
3;
w<
0)
Osnovna šola LUCIJAN SELJAK Kranj
objavlja po sklepu sveta šole javno licitacijo za prodajo tereO' skega vozila
KOMBI IMV BLMC ROVVER 109, reg. št. KR 355-68, leto i«' delave 1972, registriran za leto 1985.
Izklicna cena je 550.000,00 din.
Javna licitacija bo v ponedeljek, 13. maja 1985, ob 12. uri parkirnem prostoru šole, Šolska ulica 3. Prodaja bo po pravilu videno — kupljeno.
Prometni davek plača kupec najkasneje v 15 dneh po nakupa Ogled vozila je možen na dan licitacije od 8. ure dalje. Infc-i" macije po telefonu 064-21-591.
hlita hiša vašega nakupa, Elita hiša vašega naku
Gostinsko podjetje
HOTEL GRAD PODVIN Radovljica
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KUHARJA
Pogoji: — končana gostinska srednja šola,
— po možnosti nekaj let delovnih izkušenj.
Delovna organizacija s stanovanji ne razpolaga. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v roku 15 dni po objavi na naslov Hotel Grad Podvin, Radovljica, p. p. 4, za kadrovsko službo.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA
objavlja dela in delovne naloge SNAŽILKE
za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta)
v otroškem vrtcu v Radovljici
Pogoji: — po možnosti dokončana osnovna šola, — opravljen tečaj za snažilke.
Začetek dela 1. junija 1985.
Kandidati naj vloge pošljejo v roku 8 dni po objavi.
ENGINEER1NG KRANJ
Proizvodno in projektivno podjetje, Poštna ulica 3, Kranj vabi k sodelovanju
VEČ MONTERJEV STROJNE STROKE in ELEKTRO STROKE - smer šibki tok
Za vsa objavljena dela traja poskusno delo tri mesece. Ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 14 dneh po objavi.
Irth
SOZD LTH ŠKOFJA LOKA
objavlja javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna cen* 90.000 din 4.000 din 1.000 din
1. stružnica, tip HORMAT IVICA Sarajevo
2. transformator za galvaniko
3. naprava za nastavitev avtomobilskih luči
Osnovna sredstva si lahko ogledate v torek, 14. maja 1985 od 10. do 12. ure v obratu Vincarje.
Licitacija se bo začela istega dne ob 12. uri na istem mestu-Vsi interesenti morajo v času ogleda do 12. ure plačati 10 od' stotkov paloga od izklicne cene.
Kupec mora plačati na zlicitirano ceno še prometni davek v višini 28,9 %. Licitacija bo pismena, vsak kandidat odda svojo ponudbo v zaprti kuverti.
O C
o
C C C C
/7 cooooooooooeoooooo$ zM^jkbanj Konfekcija na Klancu
Priporočamo vam ugoden nakup
ŽENSKA KRILA od št. 38 do 42 po o  1.950,00 din
coooocooooocooooooooooooocooc
OGLASI, OBJAVE
13. STRAN (§©G3gS&JSEEnGLAS
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ, n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4
?OZD za ptt promet Jesenice, Kranj in Škofja Loka objavljalo naslednja prosta dela in naloge:
j- TOZD za ptt promet Jesenice J DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (pismonoša) — 5 delavcev
TOZD za ptt promet Kranj . J« DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK I PREVZEMANJE, PREDELAVA
POŠTNIH POŠILJK
— 3 delavci ]- USMERJANJE PTT POŠILJK - 3 delavci 4- OPRAVLJANJE PTT STORITEV - 4 delavci
JH. TOZD za ptt promet Škofja Loka
L. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - 2 delavca
Kogoji: Pod i.
5 delavcev
IN ODPRAVLJANJE
ptt manipu-
končano usmerjeno izobraževanje lant,
— končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit B kategorije; Pod 2. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit B kategorije; končana srednja šola, osemletka; poklicna ptt šola, gimnazija.
Pod 3. Pod 4.
Polovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo ~aJa pod 1. tri mesece, pod 2-, 3. in 4. en mesec, ^žišča v Samskem domu v Škof j i Loki so zagotovljena, ^sa objavljena dela so primerna tudi za ženske, stare nad 18 Jpt. Delo pod 2. in 3. se opravlja v turnusu, ki zajema tudi no-frto delo. Vse informacije dajejo in prijave sprejemajo TOZD ^.Kranju, Poštna ulica 4, na Jesenicah, Titova 17, v Škofji Lo-% Titov trg 9, vsak dan od 6. do 14.30, 8 dni po objavi. Prija-vljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh Po opravljeni izbiri.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
°bjavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v
TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj
^ KOMERCIALISTA V POSLOVALNICI BRNIK
Pogoji: — višja šola oziroma srednja Šola ekonomske ali prometne smeri in 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v dejavnosti cestnega prometa,
— test s področja dela;
T°ZD REMONT KRANJ - 4 AVTOMEHANIKE
Kogoji: — poklicna šola avtomehanske smeri in 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo dva meseca.
delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delov-nim časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni P° objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidate bo-^o o izidu obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
JRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE ffADA RADOVLJICA Gorenjska cesta 6
r&zpisuje prosto delovno mesto
JtRlVSKE POMOČNICE - KA *a frizerski salon v Radovljici.
^ogoji: — KV delavec brivske stroke, — 3 leta delovnih izkušenj.
^elo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. ^andidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
SgSNlNA
"""oizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, Pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, rarmova53
komisija za delovne razmerja TOZD Notranja trgovina prodna mreža Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53
°bjavlja prosta dela in naloge
l- Mizarja - servisanta h
(delo se opravlja v prodajnem mestu na Jesenicah)
^Ogoji: — srednja poklicna izobrazba mizarske smeri, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
^a objavljena dela oziroma naloge združujemo delovno raz-RrJe za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahteva-40 dvon všečno poskusno delo.
^andidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o iz-n&lnJevanju objavljenih pogojev na naslov: Lesnina Ljublja-. ' Kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 ae*i po objavi.
izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbi-raniu priiav.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ
Zadružni svet TZO SLOGA razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
— DIREKTORJA TZO (ni reeelekcija)
Kandidati naj poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba kmetijske, veterinarske ali ekonomsko-komercialne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne iz rezultatov dosedanjega dela.
Delavec bo izbran za opravljanje nalog poslovodnega organa za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska 41, Kranj, Kadrovska služba.
O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ŠKOFJA LOKA
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge:
2 SKLADIŠČNIH REFERENTOV
Pogoji: — poklicna kovinarska šola avtomehanske smeri ali poklicna trgovska šola — prodajalec, — 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v av-tomehanski stroki
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
<Bl6tca
Kemična čistilnica in pralnica BISTRA ŠKOFJA LOKA
Za delo v proizvodnji zaposlimo več
KVALIFICIRANIH ali NEKVALIFICIRANIH DELAVK
Informacije dobite po telefonu 60-317 ali 61-474. Prošnje pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Kemična čistilnica in pralnica Bistra, Škofja Loka, Spodnji trg 12, komisija za delovna razmerja.
alples
ALPLES, Industrija pohištva ŽELEZNIKI
objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge
SAMOSTOJNO PROJEKTIRANJE ELEKTRONAPRAV
Pogoji za zasedbo:
— visoka izobrazba elektro smeri,
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj z elektro področja,
— znanje tujega jezika (nemški ali angleški).
Delovne naloge obsegajo projektiranje elektro naprav za lesno obdelovalne stroje, lastne konstrukcije ali kooperacijskih poslov s tujimi proizvajalci. Delo je samostojno ter zahteva kreativnost, iniciativnost ter poznavanje domačih in tujih standardov.
Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples, v roku 8 dni po objavi.
m
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
Po sklepu DS TOZD Blagovni promet in Trgovska mreža objavljamo javno licitacijo za prodajo naslednjih avtomobilov:
1. Zastava 101 C, letnik 1980,
2. Zastava 101 C, letnik 1981,
3. Zastava 101 C, letnik 1979,
4. Zastava 101 Mediteran, letnik 1980,
5. Zastava 1300 TK (kombi), letnik 1974,
izklicna cena
160.000,00 din 170.000,00 din 160.000,00 din 190.000,00 din 30.000,00 din
Licitacija bo v ponedeljek, 20. maja, ob 11. uri v Planiki Kranj. Vozila si lahko ogledate uro pred začetkom licitacije.
Interesenti morajo položiti 10 odstotkov varščine. Prometni davek plačajo kupci.
MERKUR
KRANJ
GRADITI		1 LAHKO
LAŽJE BO Z NAŠO POMOČJO		
Izolacijski materiali, cement in apno, opečni izdelki, samokolnice in gradbeno orodje, betonski mešalci, Schiedel dimniki,
odtočne in kanalizacijske cevi, betonsko železo in armaturne mreže
1
TEKSTILNA 7\/C7nA TOVARNA £VLZ.UH
KRANJ, Savska cesta 46
Po sklepu 14. seje delavskega sveta z dne 26. 4. 1985 objavljamo licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avtomobil Lada 1600, letnik 1980, izklicna cena 250,000,00 din, v ceni ni upoštevan TPD
2. transformator 630 KVH, 10/0,4 KV
3. stružnico 150 mm/1000 mm
4. stružnico 220 mm/1000 mm
5. vlažilci zraka — 4 kom, 220 V/50HZ
Licitacija bo v prostorih Zvezde v četrtek, 16. maja 1985, ob 10. uri.
Ogled je možen vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
MERKUR kranj
Kupujete talne obloge? Oglasite se v MERKURJEV/ trgovini UNION na Jesenicah. Imajo zares vel/ko Izbiro toplih podov in drugih talnih oblog. Na zalogi imajo tudi polivinil, kl ga prodajajo na meter.
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
Osnovna šola DAVORIN JENKO CERKLJE
Pri razpisu dne 7. 5. 1985 je pri naši šoli prišlo do pomote. Mesto snažilke je razpisano od 1. septem bra 1985 do 31. avgusta 1986. Pravilno pa se glasi:
SNAŽILKA
ZA NEDOLOČEN ČAS
dvomesečno poskusno delo.
Trgovska in gostinska DO »ŽIVILA« KRANJ, n. sol. o. TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n. sol. o.
HOTEL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR
Sporočamo, da smo zopet odprli obnovljeno GRAJSKO GOSTILNO v Gradu Hrib. Odprta je vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 12.—15. in od 18.—22. ure. Nudimo dobrote domače kuhinje. Imamo primerne prostore za zaključene družbe (poslovna kosila, poroke, valete, obletnice, seminarje in podobno).
Rezervacije po telefonu 064 45-680.
Priporoča se kolektiv hotela Bor — Grad Hrib Preddvor.
((mmmsmMGLAS u. stran.
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK. 10. MAJA
MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM
Poceni prodam DIRKALNO KOLO na 12 prestav. Zg. Duplje 80 4880
Prodam uokvirjen gobelin »AKT« 110 x 60 cm in druge. Peterman Janko, Podnom 63, Zg. Gorje 5903
Ugodno prodam 3 plošče 4-milime-trske KROMASTE PLOČEVINE. Ponudbe nod šifro: Pločevina 5764
PEG - GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam, Kranj, C. 1. maja 61/11., stanovanje 9 5581
Ugodno prodam večje število KOZ Evgen Čufar, Jagršče 20, Cerklno
5123
Začeli smo s prodajo BRŠLINK, FUKSIJ in SLOVENK. Vrtnarija »GOMZI« Podbrezje 5395
Prodam nekaj SENA. Andrej Arhar, Papirnica 8, Škofja Loka 5504
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 5433
Prodam pleteno SEDEŽNO GARNITURO; miza in 4 stoli. Telefon 61-838 5516
Prodam SIPOREKS 70x60x7,5, 20 % ceneje, 180 kosov. Luže 61, Šenčur 5517
Prodam 200 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 6 mm (potegnjeno). Bobovek 2 5518
Prodam krmilno PESO. Kosmač, Hraše 15, Smlednik 5519
Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Globočnik, Gorica 1, Radovljica 5520
Prodam KROMPIR za krmo. Ku-ralt, Zabnica 45 5521
Prodam nov ŠIVALNI STROJ (po-grezljiv) bagat polovico ceneje. Naslov v oglasnem oddelku 5522
Prodam GLASBENI CENTER GC 203, star eno leto. Voglje 125, Šenčur
5523
Prodam razni GRADBENI MATERIAL za zaključna dolu. Naslov v oglasnem oddelku 5524
Prodam KAVČ in dva FOTELJA, barvni TELEVIZOR azur, nov PRALNI STROJ, FOTOAPARAT zenit s flešem ali ATLEX 4, 3 avto gume z zračnicami 13 x 650. Kranj, Šor-lijeva 29, stanovanje 16 5525
Prodam 30 kg težke PRAŠIČE. Grilc, Trata 2, Cerklje 5526
Prodam SILOREZNICO epple 900 v dobrem stanju. Lom 2, Poljane nad Škofjo Loko 5527
Prodam NAKLADALEC »težak« 8 /. vilami in lopato, KULTIVATOR z ježem, 6 stebrov s cementnimi podstavki. Ažman, Suha 5 pri Predos-ljah, Kranj 5528
Prodam nov barvni TELEVIZOR azur. Telefon 23-215 5529
Prodam dobro ohranjen servisno obnovljen ŠTEDILNIK s polletno garancijo (4 plin, 4 elektrika). Hladnik, Pševska 3, Kranj 5530
Prodam semenski KROMPIR igor. Dvorska vas 18, Begunje 5531
Prodam dvojni komponentni KASETOFON sharp. Telefon 064/22-215
5532
Prodam VLAČILEC fap 1520, letnik 1976. Tone Grašič, Polica 11, Naklo 5533
Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO za deklico in razne dele za FORD 12 M, 15 M, po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku 5534
GRADITELJI! Po stari ceni prodam 6 notranjih vrat s podboji — lu-žen hrast, še zapakirano. Telefon 064/23-239 5535
Prodam KOLO maraton na 10 prestav z opremo, dobro ohranjeno, staro eno leto, cena 35.000 din. Ogled vsak dan popoldan. Britof 367 5536
Prodam OTROŠKO KOLO za starost od 4 do 7 let in.kroparski LESTENEC (»luster«) Telefon 26-503, -Vukotič, Sorlijeva 9 5537
Prodam plemenske BELGIJSKE ORJAKE in MLADIČE vseh vrst, stare 2 meseca. Miro Gradišar, Pristava 79 (Podlasica), Tržič 5538
Prodam 2000 kg SENA. Voglje 86, p. Šenčur 5539
Prodam rezano SENO in LATE za 'kozolec ali punte. Podreča 11, Mavčiče 5540
Prodam nov kiippersbusch za etažno, 14 kW termoakumulacijsko PEČ AEG, 4 kW, 1,5 kub. m SIPOREKSA debeline 5 cm in italijanski dirkalni KOLESI št. okvirjev 58 in 59. Zupane, Savska cesta 10, Kranj 5541
CENTER TEN-SAI v garanciji in osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1973, prodam. Zula, Tončka Dežma-na 8, Kranj, stanovanje 78 5542
GENERALTURIST
Poslovalnica Ljubljana
Gosposvetska 7
tel.: 061-217-215,517-223
POČITNICE 85
Nudimo vam prijetno bivanje v zasebnih apartmajih s kuhinjo in zasebne sobe s polnim penzionom v restavraciji v krajih: UMAG, NOVIGRAD, POREČ, PULA (Medulin, Premantura, Fazana) CRIKVENICA, NOVI VINODOLSKI, DRAMALJ, CRES, BIOGRAD N/M, NOVALJA, PAG, ZADAR, MAKARSKA UGODNE CENE, 7 dnevni paket od din 9.720 do 14.230 v zasebnih sobah.
Najemnina apartmaja za 7 dni oc 24.700 do 46.620 din. PRODAJA MEDNARODNIH IN DOMAČIH LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC. Informacije in programi: Gene-Valturist Ljubljana, Generalturist Bled, Generalturist Portorož.
Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 45 kg. Kokriški log 10, Kranj 5543
Prodam novo PEČ kiippersbusch. Julka Potočnik, Zabukovje 3, Besnica 5544
Prodam ČELADO nava 2 in nov stereo RADIOKASETAR philips. Igor Krivec, Zg. Bitnje 136, pri puškami 5545
Prodam original semenski KROM-POIR dessire in aurora. Jezerska c. 92, Kranj 5546
Prodam novo KUHINJSKO MIZO s šestimi stoli. Žlogar, C. 1. maja 65, tel. 28-345 5547
TELICE, visoke breje frizijke ali simentalko, in motorno ŽAGO husq-varna prodam. Porenta, Crngrob 5, Zabnica 5548
Prodam 10 dni starega BIKCA za rejo. Sp. Brnik 25, Cerklje 5549
Prodam CAMP PRIKOLICO (tovorno) s pokrovom. Prikolica je iz ZRN. Telefon 22-774 ali 25-306 5550
Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka
5551
Prodam TELIČKA, starega 4 tedne. Hotemaže 9, Preddvor 5552
Junija injulija bom prodajal dva meseca stare rjave in grahaste JAR-KICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Ixika 5553
Ugodno prodam 8,6 m schiedel DIMNIKA, premera 16, s tuljavami in zaključnim delom. Hafner, Sp. Duplje 101 5554
Čistokrvne PSE nemške ovčarje, stare 8 tednov, ugodno prodam. Be-tonova 48, Kokrica, tel. 26-504 5555
Ugodno prodam 20 armaturnih MREZ, debeline 10/6 (goste), za gospodarska poslopja. Telefon 23-505
5556
Prodam 5 PRAŠIČEV, težke po 120 kg in dvobrazdni PLUG, 16 col. Bohinc, Zalog 49, Cerklje 5557
Prodam dve toni SENA. Gantar, Valburga 59, Smlednik 5558
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Podbrezje 18 5559
Ugodno prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Naslov v oglasnem oddelku 5560
KORUZO v storžih ali zrnu prodam. Telefon 061/50-755 5561
Ugodno prodam PRALNI STROJ. Staretova 14, Čirče 5562
Prodam 100 kosov SIPOREKSA, debeline 10 cm. Ropret, Zg. Bitnje 41
5563
Prodam 120 PUNT, dolgih 3 m»Ivo Zupan, Cerklje 128 5564
Prodam večje število OVC. Telefon 77-854 5565
Prodam KRAVO in TELICO pred telitvijo. Kranj, Jezerska c. 98 5566
Prodam PRIKOLICO za čoln in MOTOR za čoln TOMOS 4. Tepinu, tel. 27-108 5567
Prodam 500 m ZlCE P 2,5 10 % ceneje. Telefon 27-088 dopoldan 5568
Prodam dve, OKNI z roleto 120 x 140 in STREŠNO OPEKO špi-čak, 2000 kosov. Zg. Bela 3 5569
AVTO PZ 125, vozen in neregistriran, prodam celega za dele, TRICI KEL na nožni pogon, rabljen PRALNI STROJ, dva ŠTEDILNIKA (elektrika plin) rabljen HLADILNIK, 80-litrski BOJLER, KOMODO z ogledalom, raztegljiv KAVČ in zakonsko POSTELJO. Jelenčeva 23, poleg tovarne IBI 5570
Prodam rabljen 135-litrski HIjA-DILNIK gorenje za 6.000 din, nov TELEFON continental za 7.500 din in nov ŠOTOR za dve osebi, s prostorom za prtljago za 15.000 din. Telefon 22-991 5571
Prodam ZVOČNIKE philips MS-70, 70 W, za 30.000 din ter AH 210/00, 40 W.za 15.000 din. Rudolf Teran, Pristava 69, Tržič 5572
Prodam semenski KROMPIR igor. Polir a 2, Naklo 5573
Prodam novo DIRKALNO KOLO personal. Marko Govc, Kranj, Snedi-ceva 11 5574
Prodam suhe smrekove PLOHE ter obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1972. Pangeršica 9, Golnik 5575
Ugodno prodam ČOLN - GLISER in MOTOR 40 KM. Tržič, Ziganja vas 43 5576
Prodam KUNCE rumeni ovnač, mladiče in samico, staro eno leto. Milan Mali, Križe 115 5577
Prodam dvoja BALKONSKA VRATA KLI Logatec 210-80 in 200 betonskih KVADROV. Vido Šolar, Zbilje 3 5578
Prodam PUDLICO - aprikot barve, staro 13 tednov. Telefon 21-709
5579
Prodam tovarniško zapakiran PRALNI STROJ PS 504 in trofazni dvotarifni ŠTEVEC. Telefon 21-709
5580
Prodam KROMPIR za krmo, in 6 tednov starega BIKCA. Alojz Pirih, Podbrezje 63, Duplje 5582
Prodam rabljen OBRAČALNIK favorit 220 SIP, traktorsko ŠKROPILNICO, KOSILNICO za ferguson, »RODAR« za izkop krompirja in 50 GAJBIC. Pevno 6, Škofja Loka 5583
Prodam 50 kg težke PRAŠIČE. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43 pri Bledu 5584
AVTO RADIO s kasetofonom in ojačevalcem 4 x 30 W, z zvočniki in rabljena OKNA, prodam. Telefon 70-533 5585
Prodam OTROŠKO STAJICO. Telefon 28-574 5586
Prodam KRAVO s teletom in TELICO, staro eno leto. Ogled popoldan. Peter Lukanc, Moste 101, Komenda 5587
Prodam 400 kg SENA. Sp. Brnik 32 5588
Prodam POMIVALNO KORITO z levim odcejalnikom, ŠTEDILNIK gorenje na drva, vse skoraj novo. Ogled popoldan. Jože Urh, Mošnje 52, Radovljica 5589
Prodam LEPILO stvronol in bava-lit z emulzijama. Telefon 28-760 5590
Prodam črnobeli TELEVIZOR iskra panorama. Telefon 40-031 — Mavčiče 62 5591
PARKET, klasičen, hrastov, 34 kv. m, rabljen, pribit na colarice, ugodno prodam najboljšemu ponudniku; 7 VRAT skupaj s podboji, »Lip« Bled, lakirana, zaradi adaptacije poslopja; in telefonski aparat, rabljen, vendar brezhiben. Jože Mlinaric, Železniška 1, tel. 74-218 5592
Ugodno prodam TRAKTOR zetor 2511. Pšata 3, Cerklje 5593
Prodam JUNICO pred prvo telitvijo, ki bo konec meseca. Ogled popoldan. Anton Gaser, Razgledna 3, Jesenice 5594
Prodam dvoinpol delno OMARO, cena 3 SM, KAVČ in dva FOTELJA, cena 3 SM. Milan Bertoncelj, Gorenja vas 21, Reteče, Škofja Loka 5595
Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. Hraše 23, Lesce 5596
TRAKTORSKI PREKLOPNIK prodam. Božo Ambrožič, Sp. Gorje 42 5597
Prodam ZAJKLE z mladiči. Sp. Brnik 36, Cerklje 5598
SURF sailboard delta, dobro ohranjen, prodam za 6 SM. Alojz Potočnik, Groharjevo naselje 7, Škofja Loka 5599
Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG, STAJICO in BANJICO s previ-jalno mizo prodam. Telefon 45-270
5600
Prodam visoko brejo TELICO. Va-lančič, Pševo 10, Kranj 5601
Prodam globok in športni VOZIČEK za dvojčka. Telefon 26-361 -int. 25 5602
Prodam več pr. m trdih DRV. Brezje 21, 64243 Brezje 5603
Ugodno prodam TRAKTOR deutz 4006 in nov TRAKTOR štore 502 ter DOGNOJEVALEC umetnega gnojila koruzi. Šuštaršič, C. na Svetje 44, Medvode 5604
Prodam 4 kub. m suhih smrekovih DESK colaric, I. kvalitete. Hrastje 39, Kranj 5605
Prodam en mesec starega BIKCA. Antolin, Na Dole 1, Vodice 5606
Prodam težko KRAVO simentalko s tretjim teletom ali v tretjem mesecu brejo simentalko. Ljubno 84 — pri cerkvi 5607
Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Voglje 41 5608
Prodam JADRNICO zeta. Žirovnica 91, tel, 064/80-558 5609
Ugodno prodam približno 3 kub. m smrekovih DESK. Telefon 82-126 zvečer 5610
Prodam KRAVO s teletom. Krnica 47, Zg. Gorje 5611
Prodam 300-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO. Telefon 70-035 5612
Prodam čelni NAKLADALEC za ferguson. Voklo 56, Šenčur 5613
Prodam staro SPALNICO in dva dela dnevne OMARE bele barve. I >gled vsak dan popoldan. Antonio Lorenčič, Hraše 12/B, Lesce 5614
Prodam 6,67 m visok schiedel DIMNIK, premera 16, enojni, brez zračnikov — komplet. Telefon 75-140 — int. 310 Doria 5615
Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Jože Pristavec, Črnivec 17, Brezje 5616
Prodam novo, z lučmi in zavorami opremljeno enoosno TRAKTORSKO PRIKOLICO. Nemški rovt 27, Bohinjska Bistrica 5617
Prodam RAČUNALNIK ZX spec-trum 48 K. Telefon 70-164 5618
PRODAJALCA KNJIG — PRIROČNIKOV potrebujemo.
Pogoj osebno vozilo. Ponudbe    pod »Priložnost«.
Prodam AKUMULATOR vesna 135 A, cena 3 SM in zadnjo steno zt Z-101. Franc Gros, Ribno 36, Bled
5619
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 35 do 150 kg. Zg. Posavec 123, Pod-nart, tel. 70-379 5620
Zelo ugodno prodam dve skoraj novi POSTELJI (lahko zakonska ali . posamezni). Rotar, Zg. Bitnje 104
5621
AVTO RADIO kapseh digitalni, 4 x 12 W nov, ugodno prodam. Telefon 064/40-138 vsak dan po 12. uri razen srede in četrtka 5622
Prodam nov barvni TELEVIZOR. Rajko Knavs, Smokuč 41, Žirovnica
5623
Ugodno prodam 2 kW GENERATOR, številka 69027. Peternelj, Ko-privnik 2, Sovodenj 5624
Prodam 2 kW termoakumulacijsko PEČ, sprednje končnike za fiat 124 ali LADO 1300, CB WALKI-TALKI, domet 30 kom. Janez Bohinc, Tržič, C. 4. julija 4 ali tel. 50-361 5625
Prodam GARAŽNA VRATA in otroško STAJICO. Zakelj, Poljanska 20/A, Škofja Loka 5762
Prodam SENO v balah. Sv. Duh št. 41, Škofja Loka 5763
PEG OTROŠKI VOZIČEK in športni voziček prodam. Telefon 41-088
5765
Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 38. Zg. Brnik 105, Cerklje 5766
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Lahovče 67, Cerklje 5767
Prodam sedem malo rabljenih OKEN za hišo in MOTOR tomos av-tomatic. Pšenična polica 10, Cerklje
5768
Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje 5769
Prodam suhe DESKE in breje TELICE. Binkelj 7, Škofja Loka 5770
Prodam ŠPIROVCE 12 x 14 7 1/2 m dolge in leseno DRVARNICO 4 1/2 x 6 m, še skoraj novo. Crngrob 10, Zabnica 5771
Otroško POSTELJICO in AKVARIJ prodam. Mile Stoianov, Kidričeva 74, Škofja Loka 5772
Prodam polovico KRAVE za skrinjo. Rudi Zeleznik, Breznica 15, Škofja Loka 5773
Prodam osem mesecev brejo TELICO. Franc Ozebek, Lenart 24, Selca 5774
Prodam 9 ton CEMENTA, 100 kv. m POBOJNA, bakreno PLOČEVINO 0,6 mm. Karel Volčjak, Vir-maše 26, Škofja Loka 5775
Prodam OVCE z janjčki, Rajko Oblak, Brebovnica 1, Gorenja vas nad Škofjo Loko 5776
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elektrika) in litoželezno PEČ za centralo. Mlaka 113, Kranj
5777
Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Frelih, Sorlijeva 24, Kranj
5778
PLETILNI STROJ regina prodam. Telefon 50-968 5779
Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ogled v popoldanskem času. Nada Likar, Gorenjesavska 13, Kranj 5780
Prodam ELEKTRIČNO KITARO solist. Informacije po tel. 25-098 od 17. do 19. ure 5781
Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK (levi) gorenje, na drva. Petere, Šutna 45, Zabnica 5782
Prodam MOŠKO GARDEROBO: oblačila št. 52-54 in OBUTEV št. 42. Telefon 23-291 5783
Ugodno prodam 5 dvokrilnih OKEN 120 x 190 z avtomati in prostorom za rolete. Korsič, Reševa 4/A, Kranj, tel. 22-503 5784
Prodam stare in mlade KOZE, za pleme. Telefon 24-588 zvečer 5785
Prodam KRAVO frizijko, ki bo v kratkem tretjič teletila, ali zamenjam za BIKA. Struževo 5, Kranj
5786
PLUG traktorski, dvobrazdni, prodam. Porenta, Sp. Bitnje 19, Zabnica
5787
Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO in MOPED pony ex-press rog. Šuceva 9, Kranj 5788
Prodam 4-delno ZAJČNICO s streho. Ječnik, Hrastje 175, Kranj 5789
Prodam KURILNO OLJE. Re-sman, Naklo, C. 26. julija 3, tel. 064/47-052 5790
Prodam GRADBENO DVIGALO. Poženik 14, Cerklje 5791
Prodam PUJSKE, težke 30 kg; in manjše. Sp. Brnik 60 5792
Prodam 36 kv. m KOMBI PLOŠČ, debeline 35 mm. Telefon 064/26-775
5793
Prodam CHICCO STOLČEK in OMARO. Telefon 24-425 5794
Prodam CAMP PRIKOLICO adria 390, staro dve leti (3 + 2). Tekstilna 9, Primskovo, Kranj 5795
Poceni prodam OKNA termopan, velikosti 100x 140 — 2 kosa; 140x80 — 3 kose deljen; 100 x80 — 5 kosov. Informacije po tel. 064/28-467 od 6. do 14. ure 5796
Ugodno prodam sestavne dela za OGRAJO na balkonu (vrtu, terasi). Deli so izdelek kroparskega kova štva. Interesenti naj kličejo v popoldanskem času po tel. 064/57-090 ali Franc Grašič, Senično 2/A, Tržič
5797
Ugodno prodam črnobeli TELEVIZOR iskra 82. Telefon 70-155 od 15. ure dalje 5798
Prodam dve toni SENA. Avtonija Justin, Kranj, tel. 22-567 5799
Prodam rotacijsko KOSILNICO 165. Peter Sajovic, Mlaka 21, Kranj
5800
Ugodno prodam dvižna garažna VRATA, betonsko ŽELEZO, premera 6, 8, 10 mm ter PSA volčjaka, starega 8 mesecev. Valant, Bodešče 17, Bled 5801
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO folc. Praše 27, Mavčiče 5802
Prodam dobro ohranjeno žensko rogovo KOLO, 15 parov dobro ohranjenih KOITTOV za copate od št. 35 do 43, TELEVIZOR RR Niš s skoraj novim ekranom ter STABILIZATOR. Visoko 32, proti Šenčurju 5803
Poceni prodam HLADILNIK in 8-litrski BOJLER, malo rabljen. Ste-novec, Mavčiče 96/A" 5804
Prodam mizarski tračni BRUSILNI STROJ in vrtno KOSILNICO. Škarja, Lahovče 98 5805
Ugodno prodam SURF imgrad D-2, star eno leto. Pave, tel. 26-803
5806
Prodam malo rabljeno kompletno KUHINJSKO OPREMO. Telefon 26-221 popoldan 5807
Nov barvni TELEVIZOR prodam. Telefon 62-708 5808
Poceni prodam dva JOGIJA. Breg ob Savi 83, Mavčiče 5809
Prodam nov MOLZNI STROJ za dve kravi in kromiran BAZEN za mleko. Telefon 064/79-400 5810
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Pipanova 76, Šenčur, stanovanje 11 5811
Prodam kompletno OTROŠKO OPREMO in OBLAČILA do dveh let ter TV barvne IGRE. Krničar, Kidričeva 23, Jesenice 5812
Zelo poceni prodam DIRKALNO KOLO na 12 prestav. Zg. Duplje 80
5813
Prodam BIKCA in TELIČKO si-mentalca, stara en teden. Zabnica U
5814
Prodam 200-litrski opremljen AKVARIJ. Emil Zelenko, Tuga Vidmarja 10, Kranj 5815
Prodam HIŠNI RAČUNALNIK sinclair ZX spectrum 48 K. Kranj, Cesta na Klanec 17/A 5816
Prodam HIŠNI RAČUNALNIK spectrum 48 K. Telefon 77-996 5817
8 tednov stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Telefon 77-214 5818
Prodam 8 tednov starega BIKCA simentalca. Kristane, Pšata 17, Cerklje 5819
Ugodno prodam 380-litrsko HLADILNO SKRINJO. Studeno 21, Železniki 5820
Prodam novo ŠTEVČNO URO. Strahinj 123, tel. 47-636 5821
Prodam novo FANTOVSKO KOLO. Bajželj, Cesta 1. maja 71, Kranj
5822
Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti. C. na Jezerca 10, Radovljica 5823
Prodam nov TROSILEC hlevskega gnoja T 6-35, po stari ceni. Telefon 064/88-731 5824
Prodam dolgo belo obhajilno OBLEKO, primerno za hladnejše dni. Rozalija Rajgelj, Zasavska 43, Kranj 5825
Prodam 500 kg drobnega KROMPIRJA. Hafner Franc, Zabnica 21, tel. 44-679 5826
Poceni prodam komplet KUHINJO »Vera« z vgrajenim hladilnikom. Ogled v Mengšu, Ropretova pot 3 5827
Prodam novo SAMONAKLADAL-KO 19/6 kubično ali zamenjam za 10- ali 12 kubično. Peter Ahačič, Podljubelj 8, Tržič 5828
LJJ škofja loka LiJJ v prihodnjem tednu:
V mesecu maju pri nakupu pohištva vam Nama nudi:
— zajamčene cene na dan naročila,
— brezplačen prevoz do 50 km za nakup pohištva v vrednosti nad 200.000 din,
— montaža kuhinj GORENJE brezplačna v vrednosti nad 180.000 din,
— za pohištvo proizvajalca ALPLES Železniki brezplačna dostava in montaža,
— kuhinje pomerimo in svetujemo na domu,
— možnost nakupa na kredit.
. HIŠA DOBREGA NAKUPA i
Prodam več kubikov MIVKE in 250 kg težkega BIKCA. Telefon 061/611-222 5829
Prodam KRAVO po teletu. Poklu-kar, Poljšica 13, Zg. Gorje 5830
Prodam 5 tednov staro TELIČKO. Praprotna polica 7, tel. 42-378 5831
Prodam MOTORKO husqvarna profesional, UHS kanalnik za philips color, novo. Telefon 74-779 od 19. ure dalje 5832
Prodam skoraj nov barvni TELEVIZOR iskra. Oblak, Staneta Žagarja 6, Kranj 5833
Prodam večjo količino OPAŽA 8 cm za zunanje oblaganje. Visoko 2/A, tel. 43-056 5834
Prodam KONJA haflingerja in KRAVO simentalko. Andrele, Smokuč 40, Žirovnica, tel. 80-409 5835
Prodam DIRKALNO KOLO »SPRINT« na 10 prestav. Cena 5 SM, tel. 26-040 5902
KVflM
Kupim GARAŽO v Vrečkovi ulici. Telefon 26-841
Za gradnjo kupim 15 rabljenih PLOHOV. Jože Štefe, Breg 2, Tržič
5626
Kupim dobro ohranjeno samona-kladalno PRIKOLICO, 14 - 16 kubično. Dobnikar, Verje 1, Medvode
5627
Za rezervne dele kupim FOTOAPARAT Wera 1. Franc Potočnik, C. na Brdo 45, Kokrica 5628
Kupim MOTORNO ŽAGO. Ponud-nepod:Zaga 5629
Kupim do 6 mesecev starega PSA, šarplaninca, mešanega z volčjakom, ali volčjaka brez rodovnika, dobrega čuvaja. Telefon 43-108 5630
Kupim 9000 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec s koriti za 20 metrov. Telefon 064/47-149 5631
Kupim 28 ŠPIROVCEV, dolžine 5,5 m. Telefon 45-241 - Perko 5632
Kupim globok ali športni VOZIČEK za dvojčka. Telefon 27-431 vsak dan popoldan 5633
Kupim od 200 do 300 kg težkega BIKCA. Telefon 70-119 5634
Kupim 2 kub. m suhih smrekovih PLOHOV, 8 cm. Telefon 69-879 5635
Kupim kvalitetna suha BUKOVA DRVA, 12 pr. m. Cunder, Prešernova 47, Trzin, Mengeš, telefon 061 722-537 5636
Kupim ohranjeno STAJICO za otroka. Šifra: Manjša 5637
Odkupim velike SOBNE RASTLINE, ki so prerasle vaše prostore. Telefon 21-890 5836
Kupim 100 kosov STREŠNE OPEKE trajanka Dravograd (gladek, siv). Trboje 11, Kranj 5837
Kupim dobro ohranjen ŠTEDILNIK kiippersbusch. Telefon 25-233
5838
ELEKTROMOTOR 10,5 kW, 1400 obratov, »Elektrokovina« Maribor, kupim. Sebenje 36, Križe 5839
Kupim TRAKTOR IMT 35 KM. Sebenje 37, Tržič 5840
Kupim 40 rabljenih PLOHOV ali manj. Telefon 40-088 5841
VOZILA
Prodam VESPO PX 200 E. Prevoženih 1400 km, tel. 41-011 5901
Ugodno prodam avto NSU PRINZ, registriran do maja 1986. Telefon 80-753
PEUGEOT 204 karavan, letnik 1968, primeren za dele (obnovljen), prodam. Telefon 28-427 4692
Prodam karamboliran R-4 za rezervne dele. Telefon 61-414 — Frake lj 5355
Prodam KOSILNICO laverda, 12 HP, staro 8 let. Alojz Močnik, Brezje 4, 64243 Brezje 5356
Za GOLF JGL prodam naslednje REZERVNE DELE: zadnja dvižna vrata, zadnji branik, zadnji luči in zadnjo steno. Informacije po tel. (064) 50-260, int. 334 do 14. ure (Ve-ternik)
ŠKODO, 97.000 km, garažirano, registrirano do maja 1986, ugodno prodam. Perne, Kidričeva 36, Kranj, tel.25-130 5452
Zaradi bolezni prodam nov avto CITROEN BX-14-RE ali zamenjam za manjši avto. Naslov v oglasnem oddelku. 5458
Prodam CITROEN GS, letnik 1979, cena 38 SM. Telefon 50-119 5472
Kupim dobro ohranjen MOPED. Pavle Mlakar, Žirovski vrh 20, Gorenja vas 5512
Prodam BMW 2002, letnik 1971, Vgrajen vplin, motor 18.000 km. IV ter Nastran, Dolenja vas 92, Selca nad Škofjo Loko 5513
Prodam karamboliran VW l30"JS tnik 1971. Pintar, Zg. Sorica 2 ^
Prodam ZASTAVO 750, et"T 1979, prevoženih 300.000 km, zelo0^ bro ohranjen. Šenturška &oT3<-f*
Cerk'je ,5
Prodam ZASTAVO 750, W» 1972, obnovljena karoserija. ^°rt^0 Cerklje 61 ^
Prodam LADO 1500, letnik i» , Telefon 62-441 %c
Prodam   TOMOS AVTOMA* M 3, letnik 1982. Podlubnik l58^ cvetličarna ^
RENAULT 4TL, letnik ^llZ. treben manjšega popravila, Pr°. , $ Stare, Tuga Vidmarja 2, Kranj^, pokopališču) fflik
Prodam  ZASTAVO 1300,
1977. Voglje 68, Šenčur Prodam  FIAT  125-P. Grenc
Škofja Loka U Prodam  ZASTAVO   1300, Ig".
1978. Niko Krmelj, Sv. Duh 45, ^
jaLoka ^cTAV Prodam karambolirano ZA^^jj
750. Guzelj, Frankovo naselje ,
Škofja Loka , &
Prodam ZASTAVO 101 GTL 55.'
tnik 1983, prevoženih 13.000 krn_ r
dobnik, Bukovica 7, Selca nad S&%
Loko s$
Poceni prodam neregistriran ,
enduro 175 ccm, letnik 1977. Đffl
možen v soboto popoldan. ^ajLj
Kralj, Puštal 26, Škofja Loka ^
Prodam osebni avto VW 1302>
tnik 1972, nevozen, za 50.000 din^
vine, Brode 11, Škofja Loka ^
Ugodno prodam SIMCO 1301 ^
cial. Blagoje Jungič, Kidričeva ;
Škofja Loka ~J
Prodam R-4, letnik 1978. Krž^
0
Kopališka 23, Škofja Loka
Prodam ZASTAVO 1300, >e^ 1977. Voglje 68, Šenčur
Prodam  dobro  ohranjen  * ,c<& ESCORT. Suha 18, Kranj 3 NSU 1200 SC, karamboliran, Plgg dam. Žeje 2, Tržič
Prodam   ZASTAVO 750, 1976. Telefon 43-011
Prodam RENAULT 12 TL, k0*1 sko zelene barve. Informacije k tel.28-064 fj, Prodam dobro ohranjen osebn' j to VOLKSWAGEN, letnik ^ Srednja vas 50, Šenčur
Prodam dobro ohranjeno ff. STAVO 750 za 10 SM. Ka]z5, Prebačevo 58 ...
Prodam ZASTAVO 101 C, l«79'^, ražirano. Soklič Milan, Selska Bled, tel. 70-131 - int. 65 do 1*- u^0
Po nizki ceni prodam nere#istr'jj no ZASTAVO 101, letnik 1974. Sa£
Škofja
5$
Frankovo naselje 65 Ogled popoldan
PRINZA 1200 L, obnovljen^, prodam. Podviz, Reteče 88, ^ ,ggj Loka Kot
Prodam VW seciroco. Tele^j 61-261 - int. 16dopoldan
Prodam ZASTAVO 101, rdeče D* ve, letnik 1977. Peter Belhar, v% 14, Tržič, tel. 50-148 5q%
Prodam BMW touring, letnik 1* za 32 SM aki menjam za Z-101- bJa ko Kokot, Podreča 91, Mavčiče 5°fli
Prodam 126-P, letnik 1981. Kf^j Jaka Platiše 5, Kranj ^.„i
Ugodno prodam MOTOR »Fl elektronic, ter motorno žago ? » 038 AV, dolžina meča 45 cm. Zg°!^ Begunje *
Prodam ZASTAVO 101, ieU, 1976, registrirano do aprila Ljjj Vidmar, Pajarjeva 1, Šenčur
FIAT 850 sport, solidno ohrartl ^ prodam. Ogled popoldan. Miran J $ C. na Brdo 15, Kokrica SV
ZASTAVO 101, letnik 1976, re>, strirano do januarja 1986, prodaj 6,5 SM. Telefon 27-001 popoldan ^
Prodam LADO 1300 S, letnik m
Zg. Bitnje 137 pri puškami
Kupim R-4, ohranjen ali rn*flgj| za zastavo 850, letnik 1983, U km. Zelnik, Gorice 10, Golnik rtj> Prodam FORD CAPRI II., jgS 1975, odlično ohranjen. T«#H| 25-710 <?rfA' Prodam dobro ohranjeno ZA^ ( VO 750, letnik 1979. Visoko 107, S^j
Ugodno prodam R-16, letnik I vozen, registriran do 31. 3. 1986- ^5 gant, Kranj, Moša Pijade 42 Ji
VW 1200 HROŠČ, letnik ^d mlajši, KUPIM. Telefon 064/23-jjjj popoldan J
Prodam   ZASTAVO 101, 1978. Naklo, Gorenjska c. 28
Poceni prodam pet novih AY „ GUM 165 x 13 ter dva kubika pak" 5, ne steklene VOLNE. KovačičeV^j Kranj \-
ZASTAVO 101, letnik 1978, l v^ jeno plinsko napravo, ugodno V. dam. Telefon 80-028 od 16. do 20-^
Prodam ZASTAVO 850, letfj! 1982. Pokopališka 22, Ko^U tel. 24-642 po 18. uri
Ugodno prodam R-4, letnik Ogled v soboto ves dan, tel. 21-234^i
/S,
Prodam   LADO familiare. Cvenkelj, Ljubno 69, Podnart jOl
Ugodno prodam ZASTAVU 4 GTL 55, letnik 1984. Informacij tel. 26-088 od 18. do 19. ure J
Poceni prodam LADO 1200, »«^r
1978. Milenko Bezarević, Ul. 1-sta 5, Kranj »aJI
Prodam dobro ohranjeno tJ^ f VO 101, letnik 1978. Sr. Be^ Preddvor
Prodam ZASTAVO 101. TO 1977. Grad 7, Cerklje . gf,
Prodam VISO super. Kranj, m gorčičeva 15 n V.
Prodam WARTBURG carava'^ tnik 1977. Čirče 17, Kranj ,#
OPEL RECORD 20 S, letnik prodam. Pire, Hrastje 81 Jm
Prodam ZASTAVO 750, star^J-J tnik, vozno, za 10.000 din. PoP°/ Tržič .y,
KADETT,  letnik 1972, Kranjska c. 21, Radovljica, te # 74-790 ]e/
Prodam   ZASTAVO   750, »gA
1979, registrirano do aprila 1»° 5^ na 14 SM. Mavčiče 10 A0W.
Prodam APN-6, letnik 1984, ohranjen. Telefon 064/61-419 $
Prodam ZASTAVO 750, $ 1976. Vrhovnik, Mlaka 3/A
Sr
»S
Telefo
u&° lOTc
Mlini *'.6o'
o 75
.Prod
l«lent
Proč Ne,. Proč
;
'V
l«lefo
iJS % 1
. froi ♦fon
J?
rro.
Ni
"sen .K ?tor
I58a "»•Ur
M
"bet
*rna sti
tooi >
r'0vo to
V\
Ni 'Mil
Pr
!'"i: P.
1J1
smio.
MAJA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.15. STRAN (MMmmm^lGLAS
J^am MINI 1000, letnik 1975. ^on 41 -148 popoldan 5695
lij 4i-
J^no prodam popolnoma nov APN-6 in garažna vrata. lelftnSkova 13- Gorenje, Kranj, vW)-18l dopoldan 5696 VoV?iam dobro ohranjeno ZASTAJE 'M, letnik 1975. Pavline, Selo 31, ^lica 5697 ^°dam ZASTAVO 101 lux, letnik j^mber 1976, generalno obnovlje-iJed vsak dan od 16. do 19. ure. ^nt'.n Oštir, Hrušica 57/A, Jeseni-* 5698 Jjodam BMW 520, letnik 1978. Ci-Tltel-42-371 5699 J^odam avto PRIKOLICO po nizki Silvo Konc, Kokrški log 19, ^f>], tel. 26-047 5700 iJSTAVO 750, september 1979, jj^0 ohranjeno, ugodno prodam
no
J°n 064/79-519 5701 IjhJ^am ZASTAVO 750 SC, letnik T preddvor 6, tel. 45-197 5702 usodam JUGO 45, letnik 1982. Te-fc?11 27-288. Ogled na Koroški 47, m 5703 J^odam AUSTIN 1300, letnik 1971, I?J registracija 1973, registriran do L*'1986. Jože Bizjak, Hrušica 25, ^*nice vh\a
5704
^eni prodam KASON za tovorni
ta
Mercedes 1113, potreben manj-
]s" Popravila. Telefon 45-158 od Ure dalje 5705
^dam 126-P, letnik 1980. Ogled v
-^k in soboto popoldan. Sonja Čr-5706
prodam 4 kole-
sa Kidričeva 18, Kranj nj* ZASTAVO 101 prodt L^foče, menjalnik, zaganjač, al-PW^°r' vodno črpalko, stabilizator, B??00 masko (italijansko), vžigal-^'javo. Rozman, Moste 9, Zirov-
j? 5707
barve, letnik 1984. Ogled vsako m ne razen sobote in nedelje. £la Markič, Sp. Duplje 103 5708 B^odam FIAT 125-P, letnik 1978, Vrženih 20.000 km. Rudi Jeraj, ??nJa vas 60, Duplje 5709 ^V°dam PLOČEVINO za Z-750. Ti-Črnivec 4, Brezje 5710
O13"1 W 1300 L- letnik 1971-bi ,n Pesjak, Vošče 4, Radovljica, VJ4-841 5711 i^odam dve GUMI 145 SR 13 ter H 2adnjo desno stranico za Z-750; HriV° KOTNO BRUSILKO black Qt..dfcker, premera 230 mm. Janez Črnivec 9, Brezje 5712
NjerK0MBI BUS' generalno ob 840 po 20. uri
0j47o«n' ugodno prodam. Telefon Xtt3-840 po 20. uri 5713 sirarn BMW 1602. Sodja, Bohinj-vHs    ^njica 46, Bohinjska srednji:
b 5714 |0 ;°dam GS 1,3, letnik 1980. Tele-
b74-006 571!:
Odam FIAT 126'P- lotnik 1978 ~ ember. Velesovo 25, tel. 42-482
h 5716 ">e<L0clarn TOMOS APN-6, star dva "eca, cena 8 SM. Telefon 80-346
Pi- 5717 l97g0dam ZASTAVO 101 lux, letnik 0g]' reSistrirano, dobro ohranjeno.
Po 15. uri. Telefon 064'
Vodarn R.
>r"tr,
'4-234 5718
4, letnik 1981, v zelo do-
Uto ^^"JU in OKNA Jelovica z ro-•J.ui   * 100 <^m. Ogled vsak dan od (U ,e. c'alje. Sandi Simonišek, Sv. PwJ6, Sko'ia ^ka
5719
Kj^am ZASTAVO 750, letnik 3,5 S'j^i-stnrano do 31. 12. 1985, za
Va  i? AMI 8- celeka al1 po delih.
Q^n Kodeh, Kropa 3/B 5719 tooh bencin, letnik 1977, le-^/^anJen,     prodam. Telefon
%it 61 ~ int- 25 do 14- urc ali p*0"543 po 16. uri 5720 Ij^eni prodam R-16. Zg. Bitnje
\u*m MINI MORIŠ 1275 GT in l4fi„ lc 1500. Matej Šparovec, Karnet *•tel- 79"408 5722 ''tnik110 prodam ZASTAVO 750 S, 1W978- Vopovlje 7, Cerklje 5723
'^5 \Jam W kombi  bus- lelnik Pi,'-o0kl° ?0, Šenčur 5724 % £m ZASTAVO 750, registrira-°* 3- 1986. Gorice 55, Golnik
5725
Prodam R-4 in R-4 po delih. Telefon 57-148 5745
OPEL KADET, letnik 1976, prodam. Kranj, Oldhamska 1, stanovanje 4 5746
Prodam R-4 TL, letnik 1977 - september, obnovljen. Ribnikar, Nasov-če 15, Komenda 5747
Prodam 126-P, letnik 1979, prevoženih 30.000 km, za 19 SM. Tomaž Pintar, Sr. Bitnje 83 5748
Prodam 126-P, letnik 1977, motor obnovljen leta 1982 in več GOBELINOV. Košir, Rabičeva 16, Mojstrana, tel.81-142 5749
Prodam R-4, letnik 1978, registriran do novembra ali zamenjam za ZASTAVO 126-P, letnik 1979/80, z doplačilom. Cvetka Kovačič, Titova 73, Jesenice 5750
ZASTAVO 750, letnik 1971, ugodno prodam. Miro Vari, Milene Korbar-jeve 11, Kranj 5751
MZ 250, prodam. Informacije vne-deljo. Ul. Milene Korbarjeve 32, Kranj 5752
Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Telefon 80-551 5753
Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 850, letnik 1982 in CITROEN viso super E, letnik 1981. Bled, Reči-ška 59/A 5754
DIANO, letnik 1980, prevoženih 37.000 km, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 064/44-663 5755
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980. Informacije po tel. 064/69-016
5756
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Informacije v petek popoldan po tel. 50-040 ali Proletarska 7, Tržič
5757
Prodam TOMOS elektronic 90, zelo dobro ohranjen. Cveto Bečan, Zvirče 36, Tržič 5758
Prodam KOMBI IMV 1600, vozen. Telefon 21-819 5759
Prodam R-4 TLS, letnik 1979. Jože Leban, C. 4. julija 51, Tržič 5760
Prodam karamboli rano ZASTAVO 101 mediteran, Vid Mlakar, Goli vrh 7, Gorenja vas 5761
STANOVANJA
Na Gorenjskem najamem opremljeno dvosobno STANOVANJE, tudi GARSONJERO, za dobo enega leta. Predplačilo po dogovoru. Šifra: Medicinska sestra 5842
V opremljeno SOBO sprejmem moške STANOVALCE. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 5843
Najamem enosobno STANOVANJE ah GARSONJERO. Ponudbe pod:Vseljivo 5844 Dvosobno družbeno STANOVANJE, brez centralne, menjam za večje, tudi bez centralne. Nasloy v oglasnem oddelku 5845 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE na Planini, 67 kv. m. Telefon 26-253 . 5846
Obrtnik najame v Kranju GARSONJERO. Telefon 21-709 5847 Zamenjam družbeno GARSONJERO s toplo vodo in centralno na Planini za GARSONJERO brez centralne v okolici zdravstvenega doma. Telefon 23-721^ 5848 Zamenjam dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma s centralno, za starejše    trisobno STANOVANJE brez centalne. Informacije po tel. 28-970 od 12. do 15. ure 5849 Družbeno  enosobno STANOVANJE v bližini glavne avtobusne postaje Kranj zamenjam za večje kjerkoli v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Soglasje 5850 Najamem  enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju. Šifra: Loka 5851 V starejši stanovanjski hiši v Tržiču prodam obnovljeno STANOVA-' NJE 43 kv. m. Telefon 47-458 5852 Iščem GARSONJERO ali SOBO z uporabo kopalnice, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5853 Dvosobno STANOVANJE v Tržiču kupim. Telefon 21-000 5854 Najamem GARSONJERO ali SOBO s posebnim vhodom v Kranju Stanko Trdin, Oldhamska 1, Kranj
5855
4ljgCo 1000 GLS, letnik 1974, ob-%\ n°> spredaj karambolirano, po-
fr,^0dam- Telefon 27-626      5726      _ . ^ _. r_
C^m ZASTAVO 750, pločevina ZAPOSLITVE
Stil     prva registracija 1976, re- -
%^an° d» konca leta, za 8 SM.
C° 70-590 5727 *M0Tvam ZASTAVO 750, letnik 1977 V*    Studentice 7, Lesce 5728 llV,am   ZASTAVO   101, letnik Hgo !£no. Sr. Brdo 8, Gorenja vas, Pf   "5 < 5729
S °clarn R-4 GTL, letnik 1977, vo-\ ,nerRgistriran.  Tolar, Hlebce JČJ^Sce 5730 Vis m ZASTAVO 750, prva regi-Ja   1977.   Telefon 064/61-533
k^oh 5731
H^arn FIAT 125 PZ, letnik 1977,
*g'stracija 1979. Telefon 42-482 i Vrt 5732 DIANO 6, letnik 1978. Te-
>Ctl98 5733 0PED tomos bullet prodam.
1|WC 62-708 5734
I974 ,arn ZASTAVO 750, letnik Vr,,^1 stri rano do februarja 1986.
1 \m Ribno 16> Bled 5735 VlT"0 Prodam ZASTAVO 101, ^l9fifi 75' registrirano do mar-Hut' 2a 8 SM. Lučka Horvat, Pot
Pr0ririško planino 24, Tržič 5736 W aarn AUSTIN 1300, letnik 1970,
\^ "obro ohranjen, neregistri-
iAoh fon 74-°69 5737 '»73 Sarn OPEL KADETT, letnik k ^oh6"18' Lesce, Savska 2/A 5738 %i>:arn SPAČKA, letnik 1973. <ar>ska 52, Šenčur 5739
'8740dam   ZASTAVO   750, letnik % l4jbr»ovljeno, cena 6 SM. Zg. Bit-• Zabnica — Franc Berčič
Prodam PARCELO na Jesenicah. Informacije po tel. 064/25-968 od 15. ure dalje 5860
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, do 30 km iz Ljubljane. Plačam po dogovoru. Telefon 061/576-298 5861
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend z vso dokumentacijo v Svanah pri Golniku. Telefon 26-723
5862
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na območju Kranja ali starejšo HIŠO. Telefon 21 734 5863
V neposredni bližini Medvod prodamo staro HIŠO, 900 kv. m zemlje. Ponudbe pod šifro: Gotovina 5864
V Zireh je naprodaj več PARCEL. Možna gradnja. Šifra: Sončna lega
5865
Prodam ali zamenjam HIŠO (novogradnja — IV. faza) v Škofji Loki, za stanovanje v Ljubljani. Telefon 68 292 v službi; 61-435 doma 5866
Prodam 609 kv. m ZEMLJIŠČA, na katerem stoji GOSPODARSKO POSLOPJU, potrebno adaptacije, in njiva za vrt na Jesenicah, Savska c. 2, Javornik. Resne ponudbe po tel. 062/861-683 ali naslov v oglasnem oddelku. (Možna novogradnja) 5867
Prodam dve prazni STANOVANJI ali polovico HIŠE na Jesenicah, Javornik, Savska c. 2, po dogovoru. Ponudbe po tel. 062/861-683 ali ponudbe: Gotovina in kredit 5868
OBVESTILA
Obveščam, da prodajam SADIKE za paradižnik. Dvorska vas 97 — v
vrtu 5900
ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši ter adaptacije in popravila vam hitro in po konkurenčnih cenah iz-gotovi obrtnik. Telefon 60-584 3803
TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični, indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd .. .) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266
PLISIRAM BLAGO za krila, imam več vzorcev. Mile, Golnik 107, tel. 57-094 4812
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije ter popravila, naročite ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5286
ROG - SERVIS! Popravila koles na Trojarjevi 50, Stražišče, Kranj. Sprejemam od 16. do 18. ure 5481
Cenjene stranke obveščam, da sem v Škofji Loki, nasproti Name odprla kiosk »ČIPKE« - NOVAGI-CE MOJCA«. Priporočam se za storitve. Popravilo ženskih nogavic in prodaja ročno izdelanih čipk 5879
PREVOZ LESA vam opravim hitro in solidno. Telefon 77-854 5880
Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 50-530 5881
RAZPRODAJA! Za super nizke cene dobite lepa DEKLIŠKA KRILA ter OBLEKE št. 36-38, na Šorlijevi 4, Kranj, stanovanje 29/7 5882
PRIREDITVE
V DISCOTEKI SAS na Gašteju bosta v PETEK nastopila državna prvaka v AVROBATSKEM ROCK.VROLLU. DISCOTEKA je odprta vsak petek in soboto od 21. ure dalje 5883
*n$J,ni prodam ZASTAVO 750 lux, ODnovljena karoserija, re-ran0 za eno leto. Telefon 81-371
Nč om JUGO 55 TL- Miroslav Iv-H 74 gradnikova 127, Radovljica,
1 *aVt5a7 5742 Soj AV° 750 1ux, letnik 1978, 1° Šoi lh 39-000 km- Prodam. Lju-*>tp 1 Partizanska 46, Škofja Lo-kI£',064/60-328 5743 %bhA° Prodam R-4, letnik 1977. aćevo 26. Krani 5™4
5740
POSESTI
Prodam HIŠO. Ogled v petek. Trata 25, Škofja Loka 5856
Kupim večjo ZAZIDLJIVO PARCELO v bližnji okolici Kranja. Plačam v gotovini. Telefon 21-241 5857
V najem iščemo (rARAZE na območju Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5858
Kupim GARAŽO, po možnosti v bližini pekarne ali Vodovodnega stolpa, Martin Zonta, Moše Pijadeja 6, Kranj ' 5859
Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO na PLES v hotel TRANSTURIST ter v NEDELJO ob 17. uri na zadnji ples na PRIMSKOVO 5884
PLESNI KLUB iz Kranja vas vabi v PLESNE TEČAJE v Delavski dom — vhod VI., Kranj. Pričetek tečajev v NEDELJO, 12.5. Vaje bodo dvakrat tedensko (nedelja — torek). PRIČETK1: Začetni za mladino in starejše ob 17.30; NADALJEVALNI ob 19. uri; IZPOPOLNJEVALNT ob 20.30 Vpis pol ure pred pričetkom tečaja! 5885
IZGUBLJENO
Na Bistrici pri Naklem se je izgubil NEMŠKI OVČAR »Čapi«, pšenično rjav s črnim plaščem. Telefon 70-007 5886
POZNANSTVA
60-letna vdova — upokojenka, brez obveznos'ti, z uiejenim domom V bližini Ljubljane, želi spoznati poštenega in zdravega upokojenca, vdovca do 65 let, ki ima veselje do dela na vrtu. Ločenci in alkoholiki izključeni. Oglas naj vas ne moti. Ponudbe s polnim naslovom pošljite pod šifro: Cerkvena poroV-> 5887
ZAHVALA
Zaposlim MIZARIA ali fanta z veseljem do mizarstva. Kovačič, Pre-doslje 138/A 5480 Sprejmem   kakršnokoli HONORARNO DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku 5869 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 5870 Zaposlim   delavca   za priučitev splošne kleparske stroke. Telefon 75-814 - Radovljica 5871 Zaposlim KUHARICO, honorarno ali redno, stanovanje zagotovljeno. Zglasite se v gostišču Draga v Begunjah na Gorenjskem 5872 Zaposlim KV ali PKV SLIKOPLE-SKARJA in delavca za priučitev. Bizant, Britof 9, Kranj 5873 Zaposlim DEI.AVCA za delo na »štancah«.   Ključavničarstvo Pire, Hrastje 81 5874 Iščemo »PARKIRARJA« na Brezjah, ob sobotah, nedeljah in prazni kih. Priložnostni zaslužek za upokojence in druge. Interesenti naj se javijo Turističnemu društvu Brezje
.5875
ŠIVILJA išče delo na doni. Šifra: Mojstrana 5876 MIZARSKEGA pomočnika in delavca zaposlim. Dobri OD. Mizarstvo Hafner, Kranj, Zasavska 2 5877 Takoj zaposlim mlajšega KV KLJUČAVNIČARJA, vajenega dela s pločevino. Telefon 47-404 5878
Ob odhodu v pokoj se želim zahvaliti kolektivu GI.ASA za devetletno zaupanje in veliko medsebojno razumevanje ter za vso pozornost ob moji upokojitvi. Istočasno se zahvaljujem vsem prijateljem za lepa presenečenja, iskrene čestitke in dobre želje ob moji šestdesetletnici ter KS Struževo za prijetno počastitev. IGOR SI.AVEC
OSTALO
5888
Ugodno prodam gradbeni ŽERJAV ali oddam v najem za eno leto. Vinko Bošnjakovič, Sp. Bitnje 34, Zabnica 5483
Oddam MLADEGA PSA MEŠAN-CA. Telefon 064/65-177 5889
POČITNICE! Na otoku Pagu v naselju Mandre vam nudimo namestitev v privatnih sobah s polpenzio-nom. Hiša je oddaljena 200 m od obale. Cene ugodne. Za informacije in rezervacije kličite po tel. 051/898-262 5890
Dobri družini oddam PSA. Štefan Cmrečnjak, Hrastje 125 5891
INSTRUIRAM srednješolsko angleščino, matematiko in fiziko. Milic, Valjavčeva 12, Kranj 5892
Starejši moški z dobro pokojnino išče žensko — gospodinjo. Nudi dosmrtno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 5893
Starejša ženska, še pokretna, rabi nujno gospodinjsko pomoč, delno ali celodnevno. V zameno nudi stalno sobo. Zglasite se v Domu upokojencev na Planini — Kranj, soba št. 011
5894
Na Jadranu vzamem v najem POČITNIŠKO HIŠO v mesecu juliju (15 dni). Telefon 064/42-130 5895
Iščem UČITELJA za KLAVIR ali ORGLE. Plačilo učne ure po dogovoru. Karlo Telepeček, Lom 34, Tržič
5896
Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko. Telefon 25-307 5897
Iščem VARSTVO za 7-mesečno hčerko v Preddvoru, od junija dalje. Šifra: Dobro plačilo 5898
Prevzamem KOŠNJO sena, otave. Stane Avsenek, Verje 42, Tržič 5899
ZAHVALA
V 35. letu je tragično preminula žena in mati
MIRA LIKOZAR
roj. KRAMARlC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, posebno dr. Dolencu, kakor tudi Vzgojnovarstvenemu zavodu Kranj in KOGP Kranj ter g. župniku za obred.
ŽALUJOČI: mož Vinko, hčerki Mojca in Matejka
Voklo, 5. maja 1985
ZAHVALA
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak
SLAVKO ČERV
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem. Posebna hvala KS Kokra, Cvekovima, Šinkovče-vima s Kokre, Milici iz Preddvora, dr. Milanu Udirju iz ZD, gospodu župniku iz Kokre za obred pri odprtem grobu, tovarnama Exoterm — Kemika, Iskra Kiberne-tika Kranj tozd TSD, Orodjarni in vsem, ki ste mi pomagali ob bolečini dragega moža, za izrečena sožalja, denarno pomoč in podarjeno cvetje.
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Slavko, bratje in sestre
Zg. Kokra, 4. maja 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MARJANA KORENČANAst.
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni družini Bajželj za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, vsem pevcem za ubrano petje žalostink in Janezu Moharju za poslovilni govor.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Naklo, 7. maja 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE KRISTAN
p.d. Ločilarjeve mame
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom iz Brd in Hafnarjevega naselja, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in izrečena sožalja, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in govornikom. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: hčerke Marinka, Tončka, Slavka in sin Janez z družinami
Škofja Loka, 4. maja 1985
ZAHVALA
V 84. letu je umrla naša draga mama, stara mama in sestra
MARIJA MASTERL
Mežnarjeva mama iz Crngroba 10
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka, posebno patronažni sestri Mirni za nudeno pomoč. Hvala mešanemu in moškemu pevskemu zboru za petje žalostink ter gospodoma župnikoma, posebno gospodu Glavanu za lep poslovilni govor in pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENi Crngrob, 27. aprila 1985
ZAHVALA
Ob prezgodnji nenadni smrti
ANTONA GOLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem govornikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo članom KZ Škofja Loka, LDS Sorica, ZB Davča, KS Davča, ZK Škofja Loka ter pevcem in godbi za izrečene besede ob odprtem grobu.
ŽENA FRANCKA IN STANE
Davča, 29. aprila 1985
Sporočamo žalostno vest, da je v 55. letu starosti umrl
FRANC
PAVEC-FRENK
gradbeni tehnik
Pogreb pokojnika bo v petek, 10. maja 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču
VSI NJEGOVI
Redke so občine v Sloveniji in Jugoslaviji, ki namenjajo tolikšno pozornost lastnemu zgodovinopisju, kot jo prav kranjska občina. V sredo, 8. maja, so člani uredniškega odbora na majhni slovesnosti v stavbi kranjske občinske skupščine predstavili Kranjski zbornik 1985, že peti po vrsti. Ob tej priložnosti je predsednik skupščine občine Ivan Cvar dvema članoma uredniškega odbora, dr. Josipu Žontarju in dr. Cenetu Avguštinu, za njuno skoraj 30-letno delo pri urejanju zbornika podelil Veliko plaketo občine Kranj, predsedniku uredniškega odbora Francu Puharju-Aciju pa za njegov trud podaril pesniško zbirko. — Foto: F. Perdan
Poudarki iz govora Franca
Puharja-Acija:
Razvoj prinašata le delo in ustvarjalnost
Razstava o prvih povojnih letih Gorenjske — V počastitev 40-letnice osvoboditve je bila v avli skupščine občine Kranj v sredo, 8. maja, zvečer odprta zanimiva razstava o življenju na Gorenjskem v letih od 1945 do 1950, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Odlično pokaže vse tedanje značilnosti, od osvoboditve mest, obnove porušene domovine, udarniških akcij, organizirane preskrbe prebivalstva s pikami, boni, kartami, prve volitve, skrb za zdravstvo, predvsem boj proti tuberkulozi, ki je takrat še vedno razsajala, pa tudi o prvih kulturnih in športnih prireditvah na Gorenjskem. Razstavo je postavila višja kustosinja Gorenjskega muzeja Nada Holgn-ski, financirale pa so jo vse gorenjske izobraževalne skupnosti. V Kranju bo na ogled do konca maja, potem pa se bo preselila še v vse ostale gorenjske občine. — Foto: F. Perdan
• Enkratna, veličastna organizacija vstaje in njena množičnost ter kontinuiteta je morala privesti tudi do enkratne, veličastne zmage pred 40 leti. Žrtve so bile ogromne. Ne mi ne sinovi ne vnuki ne smemo pozabiti nanje. Ostati nam morajo kot nekaj najsvetlejšega iz naše preteklosti — iz našega skupnega boja za nov, boljši, svobodnejši čas.
Zato tudi ne moremo in nikakor ne smemo pristajati na »narodno spravo« ali idejo o skupnem spomeniku druge svetovne vojne. Tu ni prostora za spravo, niti za delitev zmage. Ta je bila samo ena in vemo, kdo si jo lahko lasti — ljudstvo, ki se je odzvalo klicu KP in OF slovenskega naroda, borci NOV in POS.
• Dar.es, po 35 letih od začetka delovanja delavskih svetov, se postavljajo dileme: samoupravljanje da ali ne, kako, koliko pristojnosti naj ima in podobno. To je temeljno politično vprašanje današnjega časa. Ali nismo v to najbolj revolucionarno sfero vnesli preveč birokratizma, predpisov in postopkov načina dela? — Ves sistem s tega področja je tak, da tudi tisti, ki noče delati, ki ovira delo in ustvarjalnost sodelavcev, ne dočaka učinkovite kazni. Kaj šele oni, ki so (če so) nosilci nekaterih oblik zveznega ali republiškega etatizma itd. ali kršitelji za razvoj odločujočih sklepov in odgovorov.
• Par let nas pesti tako imenovana svetovna kriza, ki je z vso ostrino in neizprosnostjo pokazala tudi na naše lastne napake iz polpreteklega časa. Vedeti moramo, da smo na »kredit« živeli vsi — z redkimi izjemami. Tako je bilo tudi z gospodarstvom — kredit ob nizki obrestni meri in visoki inflaciji je bil »hit« takrat pametnih ljudi — ne
pa za splošno dobro, čeprav je tudi ta sistem nudil industriji nesluteno domače tržišče. Seveda je to moralo privesti do konca.
• Nekaj začetih, dobro zasnovanih reform je v svoji realizaciji obtičalo na pol poti. Svetovni dogodki in domača razvajenost ter različni pogledi in stremljenja so nam znane reforme onemogočili. Sicer bi iz-treznitev lahko nastopila prej !
• Ni čas, da bi s prstom kazali na druge — Feni, IMV, Korting, itd. — ampak se je treba z vso resnostjo lotiti domačih razmer, da se nam ne bi število takih še povečalo. Tu je odgovornost delovnih kolektivov prva pa tudi odgovornost širše družbene skupnosti z vsemi organiziranimi družbenopolitičnimi silami. Prekinitev dela, kot je bil pojav v Knanju, ni rešitev. Rešitev je v delu, v vsakodnevnih naporih in pritegnitvi znanosti in mlade generacije v dolgoročnejše reševanje tehnoloških usmeritev.
• Modernizacija in prestrukturiranje obstoječe proizvodnje sta edina pogoja za nadaljnji obstoj in razvoj gospodarstva.
• Formula »ta čas je treba preživeti« ni sprejemljiva. Nujen je razvoj, tega pa prinašata delo in ustvarjalnost, ne pa špekulacija.
40 let v svobodi
8. maja 1945 ob 23.01 je začela veljati popolna vdaja nemške vojske. Vdajo je pred zavezniki podpisal nekdanji šef tretjega rajha Donitz, za tem pa je dolgoletni Hitlerjev oproda in načrtovalec general Jodl izdal zadnji ukaz Vrhovne komande: »Vse oborožene sile na vseh bojiščih, vse oborožene organizacije in posamezniki — 9. maja prenehajo z bojnimi udejstvovanji«.
Ta vest je v hipu obkrožila svet. Pomenila je konec vojne, konec šestletnega nečloveškega pobijanja po vsej Evropi.
Pri nas je šlo to nekoliko počasneje, kajti domači izdajalci so se hoteli preko Gorenjske prebiti na Koroško, kjer bi se bili predali zaveznikom. Na Gorenjskem je orožje utihnilo šele 12. maja 1945. Žrtve so bile ogromne. Samo v kranjski občini je za svobodo ugasnilo čez tisoč mladih življenj.
Občani Kranja so 40-letnico osvoboditve dostojno počastili. V sredo, 8. maja, so se ves dan vrstile prireditve in slovesnosti. Dopoldne je bila na kranjski skupščini razprava o krajevnem zgodovinopisju, ob 13. uri je uredniški odbor slovesno predstavil Kranjski zbornik 1985, ob 17.30 je bil na ploščadi pred avlo skupščine občine Kranj koncert kranjske godbe na pihala, ob 18. uri pa je na slovesnosti v počastitev 40-letnice osvoboditve spregovoril predsednik Občinskega odbora ZB NOV Kranj Franc Puhar-Aci, ki je bil 9. maja 1945 prvi partizan v osvobojenem Kranju. Spregovoril je o naši borbi, o zavzetem obnavljanju domovine, o napredku, ki smo ga dosegli v teh 40 letih, pa tudi o današnjem težkem gospodarskem trenutku pri nas, ki zahteva le delo.
V kulturnem programu je zapel Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, zatem je v avli predsednik delavskega sveta IBI Kranj Miha Sajovic odkril doprsne kipe kranjskih narodnih herojev Pavle Mede-Katarine, Iva Slavca-Jokla in Vinka Zevnika-Železni-ka. Tu so odprli tudi razstavo Gorenjske v prvih letih po vojni in prikazali dva zgodovinska filma, ki ju je posnel kranjski fotograf Karel Jug o Kranju v letih od 1931 — 1933 in o osvoboditvi Kranja.
10. sejem malega gospodarstva
Razstava,
prodaja, poslovni dnevi
Za letošnji sejem malega gospodarstva je precejšnje zanimanje tudi v drugih republikah — Za šolsko mladino prost vstop
Kranj — Za letošnji deseti mednarodni sejem malega gospodarstva na prireditvenem prostoru v Savskem logu v Kranju je precejšnje zanimanje tako v Sloveniji kot tudi v drugih republikah. V Posrtcvno prireditvenem centru so povedali, da so praktično vse pokrite prireditvene prostore oddali. Sodeč po napovedi bo ta specializirana sejemska prireditev, ki bo trajala od 14. do 18. maja, tudi zelo zanimiva.
Vredna obiska in ogleda (še posebej za šolsko mladino) bo prav gotovo razstava Inovacije za stabilizacijo 1985, ki jo v hali C pripravljajo Raziskovalna skupnost Slovenije, Gospodarska zbor-
--\
Poslovno   prireditveni center
Gorenjski sejem je za organizacijo 24. mednarodnega sejma goz darstva in kmetijstva minuli me sec v Kranju dobil dve priznanji. Prvo so mu izrekli za izredno do bro organizacijo in spremljajoče ga programa v Zvezni gospodarski zbornici Jugoslavije, drugo pa je poslal namestnik predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Branko Jovanović.
niča Slovenije in Ljubljanska banka. Na prireditvi bodo izbrali tudi najuspešnejši inovacijski dosežek v Sloveniji za leto 1984. Več srečanj in razgovor pa bo v sejemskih dneh pripravila tudi Zveza obrtnih združenj Slovenije. Tako bo v Kranju zasedal izvršni odbor Zveze obrtnih združenj, odbor za sejme in ekonomsko propagando, odbor za izobraževanje, na posvetu pa se bo sestala tudi Zveza obrtnih združenj.
Posebnost letošnjega sejma bo tako, imenovani informacijsko-kontaktni program, ki ga pripravlja trgovina. V okviru tega programa bodo organizirali svoje poslovne dneve Merkur Kranj, Obrtna zadruga Vega iz Velike Gorice, Kovinotehna Celje in Murka iz Lesc. Poudarek bo predvsem na prodaji izdelkov malega gospodarstva in organiziranju servisne dejavnosti.
Poleg tradicionalne predstavitve Poslovno informacijskega centra pri Gospodarski zbornici Slovenije se bo v večnamenski dvorani predstavila Sestavljena organizacija združenega dela Iskra, kranjsko obrtno združenje pa se bo posebej predstavilo s poklici v drobnem gospodarstvu. Ta akcija bo nedvomno še posebno zanimiva za šolarje.
Obširen prikaz dejavnosti malega gospodarstva in spremljajoče prireditve bo po svoje popestrila industrijska prodaja, ki bo novost na sejmu. Namesto dosedanjega kiča se bodo v hali A predstavile s prodajo svojih izdelkov gorenjske organizacije združenega dela. Prireditelj je s tem upošteval že večkrat izraženo pripombo, da na tovrstne sejemske prireditve kič ne sodi in da bi veljalo med sejmom organizirati industrijsko prodajo izdelkov. Čeprav je bilo s tem v zvezi precej pomislekov, zdaj presenečeni ugotavljajo, da se je na priporočilo Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko odzvala za takšen nastop na sejmu velika večina povabljenih gorenjskih delovnih organizacij.
Šolska mladina bo imela na sejmu, ki bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, prost vstop.
A. Žalar
TESM
Sneg odgnal goste?
Vogel — Na 1532 metrov visokem Voglu zima še krepko opleta z repi. V noči s torka na sredo je nasula dvajset centimetrov novega snega na že prej poldrugi meter debelo snežno odejo. Žičnične naprave se bodo tu vrtele še deset dni, če bo le vreme ugodno in bo tudi zadosti smučarjev. (V sredo sta v dežju vijugala le dva.) V nasprotnem primeru bodo žičničarji po zgledu gostincev — ti so že v nedeljo zaloputnili vrata Ski hotela — ustavili naprave in si po skoraj pet mesecev trajajoči zimi privoščili zasluženi počitek.
naveličali smuke in bolj kot na zj* mo mislijo na letni dopust. Za letošnjo zimo je bilo značilno, da je veli; kokrat snežilo, tako da smo moral' teptači s stroji pogosto na delo. To se pozna tudi pri porabi goriva kot pri številu opravljenih strojnih ur-'
Martin Bergant iz Srednje vasi, strojnik na kabinski žičnici: »V letošnji zimi smo prepeljali na Vogel približno 200 tisoč smučarjev ali malenkost več kot lani, vendar so v to število zajeti tudi vsi tisti, ki so se po vijuganju skozi osem kilometrov dolg Žagarjev graben večkrat dnevno povzpeli na Vogel. Največja gneča je bila ob koncu februarja, ko so semkaj vozili tudi goste iz kranjskogorskih hotelov, ker v zgornje-savski dolini ni bilo zadosti snega. Letošnja sezona je ponovno pokazala, da je kabinska žičnica ozko grlo Vogla. V eni uri lahko prepelje le tristo smučarjev, kar je predvsem ob konicah povzročilo dolge vrste in nejevoljo med smučarji.«
Branko Mlakar iz Stare Fužine, voznik teptalnega stroja: »Zadnje dni delamo za dobro ime Vogla, saj se le za peščico smučarjev ne bi splačalo redno teptati niti spodnjega dela smučišč. Smučarjev pa ni, četudi je na Voglu za ta čas še veliko snega. Kot kaže, so se ljudje že
Zdenko Regović, vodja Ski hotel* na Voglu: »Za prvomajske praznik^ smo imeli še polno gostov; ti s° drug za drugim odšli, novih ni bij0 in v nedeljo smo hotel za letošnjo smučarsko sezono zaprli. Mislil*1: da je bilo to povsem umestno, sa] zdaj niti z večjimi reklamnimi akci; jami ne bi uspeli pridobiti zadosti gostov. Smučarji iz oddaljenejših krajev Slovenije in Jugoslavije si namreč ob tolikšni draginji ne upa; jo privoščiti dopusta v prvi polovici maja, ko ni več zanesljivo, ali bo smuka možna ali ne. Hotel je bil polno zaseden od 25. decembra do 5. maja, razen dva tedna v aprila ko si zaradi dolgotrajnega slabega vremena nismo uspeli zagotoviti z*" dosti gostov.«
C. Zaplotnik
Brezuspešno iskanje na gori
Hej, %
K
M)
LJUBLJANA — Planinska zveza Slovenije je 6. maja dobila tudi uradno sporočilo vodje odprave Ja-lung Kang 1985 Toneta Škarje o tem, kako se je smrtno ponesrečil član odprave Borut Bergant iz Tržiča. V njem podrobneje opisuje potek vzpona in iskanja ponesrečenega.
V ponedeljek, 22. aprila, sta Borut Bergant in Tomo Česen že ob 6.30 krenila iz tabora 4 (8100 m) proti vr-*hu. Vzpenjala sta se po ozebniku med Kangčendzengo in Jalung Kan-gom; Bergant brez dodatnega kisika, Česen pa oprtan z jeklenkami s kisikom. Vrh Jalunga, visok 8505 metrov, sta dosegla ob 16.30 in ker je bilo vreme lepo in brez vetra, sta se na njem zadržala kakih 30 minut. Ob petih popoldan po lokalnem času sta se začela spuščati proti najvišjemu taboru. Ob 21. uri je Bergantu zdrsnilo. Česen ga je nekaj časa iskal, potem pa si je moral zaradi noči poiskati zavetje. Bivakiral je na višini
okoli 8300 metrov. Naslednji dan', torek, potem ko je noč srečno PreS!!! brez poškodb, je Česen začel seS ^ pati. Ob 8. uri je bil že v taboru 4A 13.30 pa se je v taboru nižje (7150 & srečal z navezo Filip Bence, Jafl Jeglič, Peter Podgornik. Nato 5 skupno začeli iskati Boruta Berga ta, vendar ga kljub prizadeval vseh članov odprave niso našli.
Vodja odprave je nadaljnje poS» se na gori prekinil 30. aprila, k° izgubili vsako upanje, da bi našli tfjj, plo ponesrečenega tovariša. Krel1 so s Pangpeme, kjer so imeli ba^ tabor.   Računajo,   da   bodo ok°. 15. maja v glavnem mestu Nepa. Katmanduju, domov pa bi lahko P šli že deset dni pozneje.
Pred odhodom so imeli člani ^ prave na Pangpemi komemoradj ' V bližini baznega tabora pa so P°sti vili spominsko obeležje preminul mu Borutu Bergantu.
s
■J"
Žalna svečanost v Tržiču
TRŽIČ — Smrt tržiškega alpinista Boruta Berganta — ponesrečil se je pri sestopu z vrha 8505 metrov visokega Yalung Kanga, na katerega se je pred tem uspešno povzpel — je močno odjeknila v Tržiču. Takšno vzdušje je razumljivo, ker ima tod alpinizem izredno bogato tradicijo.
Zaradi tragične vesti, ki je prispela iz Himalaje, se je minuli torek sestal odbor za pripravo in izvedbo žalnih svečanosti. V njem so • poleg predsednika PD Tržič Stanka Stri liha tudi načelnik AO v tem društvu Dušan Markič, načelnik postaje GRS Tržič Anton Kralj, predsednik TKS in sekretar predsedstva OK ZKS Slavko Teran, podpredsednik OK SZDL Franci Primožič in ravnatelj   osnovne   šole Heroj
Bračič Janko Godnov. Na seji odbora so ob prisotnosti podpredsednika PZS Franca Ekarja sklenili, da bo v petek, 10. maja 1985» ob 18. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču žalna seja. Udeležili se je bodo lahko vsi občani-Razen tega bodo pripravili v vitrini PD Tržič na Trgu svobode spominski pano in manjšo razstavo o dosežkih Boruta Berganta, enega najboljših jugoslovanskih alpinistov. Planinsko drU' štvo Tržič je odprlo žiro račur»» na katerega lahko nakažete pO' moč družini tragično umrlega Boruta Berganta. Številka Je 51520-678-80992.
Slovo od Boruta Berganta bo v Tržiču takoj po vrnitvi himalaj' ske odprave v domovino.
J. Kikel
(GLAS    Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — N^'jjjjt I^eopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak. Cveto jj, M Andrej Žalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter »^ranc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovlci: Lojze Erjavec, Slavkor**?* ^ Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Blrk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot PO,tf{,V%|> januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pel tednik ob sreduh in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK ^renJsk**£jiijl' ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-64»-*^. — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda^Jgggj vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje L**"^ [
I