Resolucija bo postala stvarnost, če bo vsak izpolnil svoje obveznosti
V naši občini potekajo prav te dni živahne razprave o oblikovanju resoluclje o uresničevanju družbenega plana občine Center y letu 1985. Resolucija Je v osnutku izdelana in o njej so delegati že razprav-Ijali na oktobrskem zasedanju zborov občinske skupščine. Obravnava resolucije pa ni na dnevnem reduzborov občinske skupščine v novem-bru, ko bodo Imeli delegati pred seboj že Izdelan predlog, v katerem naj biblle tudl upoštevane pripombeiz javne razprave. Vpogovoru za okroglo mlzo v uredništvu Dogovorov smo se želeli dotakniti nekaterih bistvenih vsebinsklh opredelitev resolucife. Beseda Je tekla tudi o problemih, ki se v zvezl s tem porajajo.
Milan Vukašinovič: V resoluciji smo opredelili naloge na podlagi treh izho-dišč in to na podlagi ocene uresničeVa-i*ja družbenega plana, na podlagi pozi-tivnih izkušenj iz letošnjega leta in na izvajanju dolgoročnega programa go-spodarske stabilizacye. Opredelili smo nekatere poglavitne ci^e, med katerimi naj omenim izboljšanje kakovosti go-spodarjenja, ekonomičnost in kot po-memben element znižanje stroškov. Razen tega računamo tudi na porast proizvodnje, ki je v naši občini tudi po-
membna in povečanje izvoza. Pri tem ugotavljamo, da je nekaj organizacij združenega dela v naši občini še vedno takih, ki ne izvažajo, pa čeprav ustvar-jajo razmeroma visok dohodek.
Anton Žabjek: Vsi verao, da je izvoz za naše gošpodarstvo silno pomemben, vendar pa bi se morali včasih vprašati, ali moramo res izvažati za vsako ceno. Zavedamo se, da potrebujemo devize, vendar pa bi morali vendarle ugotoviti, do kod je naš izvoz v resnici optimalen.
Štefan Praznik: V nobenem primeru ne gre izvažati za vsako ceno, pač-pa mora biti izvoz imperativ, ki naj nam omogoči, da odkrivamo možnosti za prodajo blaga doma in na tujero. Izva-žati mora vsak, kdor ima le količkaj možnosti za to.
Milan Vukašinovič: Pomemben ele-ment našega delovanja v prihodnjem letu mora biti tudi skrb za ohranitev življenjskega standarda. Vsekakor mo-ramo zaustaviti padanje osebnih do-ho.dkov.
Štefari Praznik: Med drugim gre predvsem za ohranitev socialne varno-sti. V občini Center imatno namreČ ve-liko starejših krajanov z zelo skromni-mi pokojninami. Kar zadeva zaposlene krajane, pa bi morali zagotoviti, da bi pridobil večji dohodek tisti, ki dobro dela. Na nek način bi morali nagraditi kvalitetao delo in omogočiti dober za-služek tistim, ki so sposobni, da naredi-jo več. V našem Vsakdanjem delovaigu na področju nagrajevaiya imamo vse preveč tako imenovane uravnilovke in zajamčenih osebnih dohodkov. Uravni-lovka pa nespodbudno Vpliva na vse, ki delujejo v proizvodnji in delovnem pro-cesu sploh.
Milan Simič: Pred leti smo se na pri-mer na osnovnih šolah dogovorili za ra-zmeije v razponu osebnih dohodkov 1 proti 4. To je nemogoče, saj smo se s
tem v zadrgem času skoraj povsem pri-bližali uravnilovki. Osebne dohodke smo morali na primer povečati snažil-kam, s tem pa smo podrli vsa razmeija.
Milan Vukašinovič: V letošnji reso-luciji dajemo večji poudarek tudi drob-nemu gospodarstvu. Na tem področju moramo vsekakor napraviti odločen korak naprej.
Anton Žabjek: Drobno gospodarstvo se v zadnjem času pojavjja v vseh do-kumentih in resolucijah. To naj bi bila nekakšna svetla luč, s katero naj bi pri-spevali po eni strani k povečanju proiz-vodnje, po drugi strani pa tudi zmanj-šali nezaposlenost. Če pa podrobno po-gledamo, kaj smo na tem področju na-pravili, potem ugotovimo, da nismo storili pravzaprav ničesar. Drobno go-spodarstvo smo obremenilLenako kot vsako drugo gospodarsko organižacijo,. tako da ima zdaj neko srednje veliko obrtno podjetje enake obveznosti kot na primer Litostroj. Če bi hoteli razviti drobno gospodarstvo, bi morali na tem področju omogočiti tesnejše povezova-nje med združenim dclom, zasebniki in kmeti. Imeli smo vrsto dobrih zamisli, vendar pa smo vedno naleteli na nek predpis, ki nam je onemogočil nadaljnji razvoj na tem področju. In tako se nam med drugim tudi dogaja, da zaostajajo delovne organizacije združenega dela, močno pa se razvija zasebni sektor.
Milan Vukašinovič: Ena naših pogla-vitnih dolžnosti v prihodnjem obdobju bo vsekakor tudi spodbujanje inventiv-nega dela po eni strani, po drugi pa spodbujanje delovnih organizacij, da uporabijo njegove izsledke.
Štefari Praznik: Področje znanja je eno tistih področij, s katerim bi lahko
ustvarili zelo veliko, vendar pa ga nika-kor ne znamo prav izkoristiti. Na ob-močju naše občine, imamo veliko po-tencialov, tako kar zadeva projektira-rye, raziskave in svetovanje. Združeno delo bi moralo dajati usmeritve vsem institucijam te vrste, po drugi strani pa bi se morale tudi institucije same bplj prilagajati potrebam združenega dela. Tako pa se dogaja, da imamo instituci-je, ki so saine sebi namen. Za svoje de-lo sicer dobivajo določeno protivre-dnost^vendar pa jih potem ne zanima več, kako uporabljajo ryihove izsledke.
Ksenija Preželj: Na področju dmžbe-nih dejavnosti ugotavljamo, da se mate-rialni okviri ne bodo bistveno spreme-
nili. Naš cilj za prihodnje leto naj bi bil, da ohranimo dosedanjo raven delova-nja družbenih dejavnosti in. izboljšamo kvaliteto. V leto 1985 prenašamo neka-tere naloge, ki jih doslej nismo uspeli uresničiti, med drugirp tudi zato ne, ker so bolj dolgoročnega značaja. Tako na primer še vedno nismo dosegli delitve dela na področju zdravstvenega varstva med KHničnim centrom in tozdi zdrav-stvenega doma Ijubljana. Izpopolniti bomo morali program in kvaliteto osnovnega izobraževanja. Pripravljamo reformo univerzitetnega študija. Kar zadeva usmeijeno izobraževaiye na področju sredryega šolstva, pa si mora-mo pfizadevati, da dosežemo tesnejše stike z združenim delom.
Anton Žabjek: Sedanje usmeijeno izobraževanje najga ne bo dalo zadovo-Ijivo usposobljenih kadrov. Zaradi pre-majhne strokovne usposobljenosti bo-mo potrebovali veliko časa za vzgojo teh yudi, predno jih bomo lahko vključili v. učinkovit delovni proces. PripravnišKi staž je prekratek in zastav-3ja se vprašanje, kako naj bi na tem področju zadovoljili zahtevam proiz-vodrye.
Ksenija Preželj: Na področju investi-cij v družbenih dejavnostih za prihod-rye leto ne pričakujemo nič posebnega, odprlo pa se. bo vprašarye zastarele opreme. Za zdaj še ne vemo, kako bo-mo delovali po letu 1986, ko bo prene-hal dotok sredstev tre^jega samopri-spevka. Na območju naše občine naj bi s temi sredstvi zgradili prvo fazo poro-dnišnice. V prihodnje naj bi gradili tudi drago fazo dorna upokojencev. Gre v bistvu za gradiyo neke vrste stanovanj, kamor naj bi preselili tiste upokojence, ki bodo morali izprazniti prostore v sta-rih hišah na območju starega mestnega jedra zaradi prenove.
Štefan Praznik: Tudi na področju družbenih dejavnosti bomo morali do-seči večjo učinkovitost delovanja.
Milan Simič: Tako y združenem delu kot v družbenih dejavnostih je pred-vsem preveč administracije.
Štefan Praznik: Administracija se prav nič ^ne zmanjšijje. Doslej nam je ni uspelo zmanjšati z nobenimi ukrepi.
Ksenija Preželj: V samoupravnih in-teresnih skupnostih imamo močan apa-rat in prav zaradi tega bi morala biti njegova učinkovitost večja.
Štefan Praznik: Najto področje bi mo-rale poseči tudi republiške institucije. Kadarkoli sprejmemo nov ukrep, je ad-ministracije več, namesto da bi jo bilo manj.
Milan Simič: Pa vendar ne gre samo za administracyo. Današnji položaj je tak, da ga lahko označimo kot neke vr-ste mobilno stanje. Mar ne bi kazalo razpisati Ijudskega posojila za stabiliza-cijo. Marsikdo bi se bil pripravljen odreči delu svojega dohodka, če bi imel
zagotovilo, da se bodo zadeve preiiia- ' knile na bolje.
Štefan Praznik: Zastavlja se vpraša-nje, kaj in kako bomo delali naslednje leto. Zavedati se namreč moramo, da smo prišli v položaj, ko najbrž ne bomo mogli več naprtiti novih bremen delov-nim Ijudem in občanom. V letošnji re-solucyi računamo z realnimi potenciali in še enkrat ponavljam, spodbnjati mo-ramo predvsem inventivno dejavnost in jo uveljavljati v praksi.
Milan Vukašinovič: V tovarnii Zmaj smo se že pred leti odločili, da začnemo izdelovati tako imenovano alkalno ba-terijo. Projekt za stroj pa nam bi morala napraviti Strojna fakulteta. Vendar od tega ni bilo nič. Raziskovalne in druge podobne institucije bi morale veliko bolj tesno sodelovati z združenim delom.
Stefan Praznik: V dosedarjem delo-vanju smo pokazali, da najla^je uspeva-mo, kadar se odločimo za neke omeji-tve. Zelo slabo pa uveljavljamo racio-nalno proizvodnjo in ne obvladujemo materialnih stroškov. Tako, na primer, se dogaja, da se na področju osebnih dohodkov sicer obnašamo korektno, škriplje pa takrat, kadar se dogovaija-mo za. cene. In veijetno ni nobena skrivnost, da prenašamoV prihodnje le-to tako imenovane sive cene, to so ce-ne, ki se jih dogovorijo delovne organi-zacije med seboj, da si zagotovijo repro-dukcijski material. Zato najbrž ne bo-mo mogli biti začudeni, če nam bo sta-tistika v prihodnjem letu pokazala ve-lik skok cen, to pa zaradi tega, ker so bile sive cene doslej skrite, zdaj ob sprostitvi pa jih bomo lahko javno pri-kazali.
Anton Žabjek: Občinska resolucija za ieto 1985 je dokaj realna. Prav tako poz-
namo stališča republiške in zvezne re-solucije. Vendar pa me skrbi, kako bo-mo v organizacijah združenega dela vse to realizirali, saj imamo pred sabo še vedno kup neznank. Res je, da smo v zadnjem času dobili več zakonov, ki naj bi urejali področje gospodaijeiya, ven-dar pa nimamo še nobenih spremlja-jočih aktov, ki bi nam razložili, kako bomo zakone izvajali. In prav zaradi te-ga še prav nič ne vemo, kako naj pri-pravimo načrt za leto 1985. Res je, da to ni nič novega. Poglejmo na primer ob-dobje od leta 1981 do danes, pa boiho videli, da so številke v planih le nava-dne bišne številke brez vrednosti. Ven-dar pa menim, da v času, ko nam je stabilizacija zelo pomembna, ne more-mo v.eč delati tako naprej. Zavedati pa se moramo tudi, da smo v organizacijah združenega dela že dodobra izkoristili vse takb imenovane notranje rezerve.
Če se ob tem šepovrnem na področje nagrajevai\ja, ne bo odveč opozorilo, na naš nesmiselni strah, da bi dobro na-gradili tistega, ki dobro dela.
Milan Simič: V šolstvu so zadeve še bolj kompleksne. V osnovnih šolah ne vzgajamo otrok za danes, ampak za ju-trišnji dan. Tisti, ki hodijo danes v osnovno šolo, bodo vktjučeni v delovni proces šele nekje po letu 2000. Ob tem naj opozorim, da kaže tudi tehnološka revolucija svoje zahteve. Tu pa nastaja-jo problemi z opremljenosijo osnovnih šdl in možnosti, kaj lahko šola nudi. V šolah imamo poleg rednega programa
še tako imenovani razšiijeni program. Če hočemo zadovoljiti vsem zahtevam, potem mora irheti slehemi učitelj itudi še veliko dodatnega znanja. Stanje na tem področju pa ni zadovoljivo. Tako na primer nimamo dovolj tehnično usposobljenih učiteljev pa tudi ne po-sebnih učiteljev za razredni pouk. Zelo draga so tudi tehnična sredstva, ki si jih šole le stežka nabavijo. Če k temu dodamo še nizke osebne dohodke uči-teljev, potem si lahko zamislite težave, s katerimi se ukvaijamo.
Ob vsem tem je treba opozoriti, da mora biti osnovna šola enotna in mora omogočiti slehememu otroku ustrezen razvoj glede na njegove sposobnosti.
Ksenija Preželj: V družbenih dejav-nostih pada realni standard." Ustvaija-mo neke vrste vimetno oviro med de-• lavci v gospodarstvu in v. družbenih de-javnostih. Nikakor si ne bi smeli za-stavljati vprašarge, ali so družbene de-javnosti    nadgradnja    in    zato    tudi
strošek. Prav zaradi takšnega pojmova-nja smo v zadnjem času razvrednotili nekatere poklice. Mislim na nizke oseb-ne dohodke učite^jev, ki jim ne omo-gočimo niti nadaljnjega usposabljanja. Podobno je tudi z medicinskimi sestra-mi. Poklicni igralci s 25 tisoč dinaiji osebnega dohodka ne morejo dati od sebe vsega tistega, kar od ixjih pričaku-jemo.
Goran Iskrič: V resoluciji je posebno poglavje namenjeno tudi krajevnim skupnostim. Glede tega nimam pri-pomb. Najbrž pa kaže opozoriti na dej^ stvo, da je v posameznih krajevnih skupnostih različno stanje. Nekatere dobro delujejo, nekat^re pa so pri izpol-njevanju svojih programov bolj skro-fnne. Problem na tem področju pa je še. vedno financirai^je, ki ga bomo morali v prihodnjem letu razrešiti. Prav tako si bomo morali prizadevati, da ustanovi-mo čim več skupnosti stanovalcev, za-kaj prav tu je podlaga_za učinkovito de-lovarye krajevnih skupnosti.
Ksenija Preželj: Če bomo hoteli iz-polniti vse naloge resolucije, potem naj poudarimo, da bo moral vsak na svo-jem področju optimalno izpolniti vse svoje naloge. Če bo vsak izpolnil svoje obveznosti, potem najbrž ni strahu, da resolucija ne bo ostala mrtev list papir-ja. Kar zadeva nas, člane izvršnega sve-ta občinske skupščine, pa moramo v odnosu do organizacy združenega dela urediti delovanje tako, da jim bomo po-magali in sodelovali z njimi. Ne bi bilo prav, če bi na tem področju delovaU' kot neka višja sila.
Anton Žabjek: Pričakujemo lahko, da še bodo pogoji gospodaijeiya še bolj zaostrili.
Štefan Praznik: Nikakor ne bi bilo prav, če bi se ustavili samo pri pobu-dah, planih in resolucijah.' Nosilci od-govornosti so znani in prav tako tudi izvajalci. Vsak naj se loti dela na svo-jem področju pa ne samo v forumih. Tako na primer naj se sindikat ne uk-vaija samo s sindikalno organizacijo, ampak naj mobilizacijsko deluje nepo-sredno v organizacijah združenega de-la.. Gre za usklajeno delovanje. Kdor sprejme nek ukrep, naj bo odgovoren tudi za njegovo realizacijo.
Pogovor za okroglo mlzo (• vodll In pripravll z« objavo
Niko Isajevič