0 ženski vzjJoji v ptnjih in doinačih šolah. xln)oložaj žene je bil nekdaj in je še se¦/IJ5' daj v nekaterih krajih izvan Evrope — neznosen. Zena je prva obrutila grenki stan robstva. S početkom kršanstva ji je naporila nova, lepša doba. Saj nas ta vera uči, da smo pred Bogom vsi jednaki. Toda potrebovalo je stoletij, da se je to vkoreninilo. Sele v tem stoletji je prišlo v splosno veljavo v pjvropi: -Jednaka svoboda za vse. V novejšem času težijo j)a nekatere dosccii: Obrazovanje za vse — toroj tudi za ženske. Mnoge pa skušajo celo doseei, da bi bilo tudi pravn za vse jednako. Zensko vprašanje je žo veo let predmot razmišljevanju in zanimanju olikanega sveta. Isto ima veliko privrženeev, še vec pa nasprotnikov. ^Nasveti John St. Millovih o ženski emancipacijia, meni Franja Robidovčeva v Zvonu 1. 1884., ,,so često smešni in nepraktični nazori, širitelji pa slaboumni in laskavi". Vse drugače pisojo mnogi ruski iti drugi pisatelji. Na najvišji stopinji je to vprašanje v Amcriki, kjer je v združenih državah 1884. 1. kandidirala Mis Belva Lockwood za predsednika ter propala. Naraen tem črticam pa ni se baviti s tem vprašanjem, ampak ogledati si hočemo, kakšna je ženska vzgoja v ptujili in domaoih šolah. Omenili smo to vprašanje le zaradi tega, ker je ravno ono provzroeilo, da jo ženska vzgoja v nekatorih narodih na tako visoki stopinji. Oglejmo si žensko vzgojo najpoprej pri slovanskih narodih. Da se pa natančneje seznanirno z razmerjem moške in ženske vzgoje, hočemo zaznaraovati sem ter tje tudi nioške učilnice in sicer o deželah in narodih, o katfirih se malo kdaj kaj bere, natanoneje, ko o druzih. Pričnimo z Rusijo, kjer je ženska vzgoja v mestnih šolah na zelo visoki stopinji. V ruskih vaseh so razširjene proste šole (,,domašnija školy gramosti"), katere seljaki sami vzdržujejo. LTčitelj na takih šolah je navadno kak star vojak. Vse jedno se otroci večinoma naučijo brati in pisati. Zato so velika dobrota ruskonm narodu, akoravno so po naših nazorih še nedostatne, kajti ruska vlada stori za Ijudsko šolstvo prav malo. Potrebno so tudi, ker vsled hude zime ne morejo otroci zahajati v sosedne občne .šole. Rnski vladi te šole niso posebno v milosti, da od 1874. 1. do 1882. so jih celo zatirali. Tožili so namreo, da razširjujejo te sole med ljudstvom razkol. Se le 1. 1882. jiin je dal naučni minister popolno prostost, da se širijo po vseh deželah. — V občnih šolah ostanejo oddaljeni učenci po več dnij ter se prcživijo tam s tem, kar prinesejo seboj. Razven občnih šol so tadi župnijske šole. V mnogih mestih so tudi meščanske šole, namreo ljudske dopolnjujeta dva letnika. Okrajne šole, vzdrževane od naučnega ministerstva (inienovane tudi vzorne šole), umikajo se nieščanskim šolam. Koliko je občnih šol, ne ve se natanko. L. 1882. jp bilo približno na Ruskem 18.000 župni.jskih šol z 34.000 učitelji in učiteljicami ter s 6(X).OOO učenci, 31.000 selskih šol z 52.000 ucitelji in 1,8OO.CKX) učenci, 1950 privatnih šol s 70.000 učenci. Skupaj se sme računiti, da je šolo obiskovalo 3 milj. t. j. 20 - 30°/» za šolo godnih otrok. Učiteljske plačo niso ravno najslabše. Selski učitelj ima 110—3(>0 veoina nad 300 rublov, učitelj v mestnih šolali 500—600 rublov, a čez 25 let 300—350 rublov starostne doklado. Učiteljice imajo isto plaoo, ko u č i t e 1 j i t e r j i h j e v m n o g i h in e s t i h več ko učiteljev. Tako so vPetrog r a d u n a 220 (o d 250 š o 1) š o 1 a h s amo učiteljice. Učitelji se izobrazujejo na učiteljiščih ali pa na pedagogionih seminarili. Na meščanskih solah sniejo pouoevati samo uoitelji, ki so se izobrazovali na zadnjili, kajti na meščanskih .solah je glavni prcdinot Božji zakon. Srednjih šol je na Ruskem 84H, med temi 390 dekliških. Srednje šole so v vseh gubernijskih in okrožnih mestih. L. 1889—90. je bilo na vseh ruskih srednjih šolah 181.000 dijakov, med temi 73.000 dijakinj. Za vzdrževanje srednjih šol je izdala država v tein letu 21*3 inilj. rublov, med tem ¦•/:> za nioške srednje Solo. Žen- skih srednjih šol ne podpira država tako zelo. Iste vzdržujejo večinoma ob(Mne, okrajni zastopi in posamezni. Vender je 30 državnih ženskih zavodov, med temi 8 v Petrogradu, a G v Moskvi. V jedne se sprejemajo hčere plemenitega rodu, a v druge hčere duhovnov in meščanov. TJouk traja tam 6 let. A ne sanio na Ruskem, ampak tudi v njenih pokrajinah je ženska vzgoja v šolali na zelo visoki stopinji. Tako celo v Sibiriji, kjer jo bila v prejšnjem stoletji samo jedna šola. L. 1834. je bilo tam 21 okrajnih učilišč ter 2 gimnaziji, sedaj pa je 2088 šol z 71.069 učenci. Razven obc.nih, meščanskih, okrajnih ter 4 ženskih progimnazij so še srednje solo. K zadnjini prištevamo: 7 moških giinnazij z 138!) dijaki, 8 Sostrazredne gimnazije z 295 dijaki, 8 ženskih gimnazij z 1618 dijakinjami, tobolsko 7 razredno žensko šolo z 184 učenkanii, irhutski dekliški zavod z 121 lu-enkami, 8 realke z 106 dijaki, omska tehnična šola z 71 dijaki, irhutska obrtna šola z 189 dijaki, sibirski kadotni zavod z 3(51 gojenci, irhutski vojaški progimnazij z 10(5, 5 duhovnih seminarov z 510 gojcnci, rudokopna šola z 160 dijaki, 3 učiteljisra z 202 dijakoma. Poljsko šolstvo žalibože ne nioromo natančno opisati. Znano nam je samo šolstvo v Varsavi. Tam je bilo 1892. 1. 730 šol in sioer: 1 vseučelišče, 3 zavodi v izgojo deklic, 7 moških gimnazij, 4 ženske gimnazije, 2 moški progimnaziji, 1 ženska progimnazija, 1 realka, 1 učiteljišče, 2 nipstni šoli, 68 penzijonatov in privatnih šol, 1 cerkvena, 15 rokodeljskih, 49 zaeetnih a 569 privatnih židovskih .sol, z skupno 48.435 učenci. Tndi šolstvo v Bolgariji lepo napreduje. L. 1891. jg bilo tam 4193 šol in sicer 1009 deških, 116 dekliškib, a 3069 mešanib. Učencev je bilo 269.314 in sicer 196.616 dečkov, a 72.699 deklic. Učit.eljev je bilo 4998, uuiteljio 945. Naklad za narodno šolstvo je znašal 41/-' milj. lcv (= frankov) Povprečna plača uritoljska jo 800—10(K) lov. na leto. Šole imajo 2—4 oddelke, ako niso ,,razredna uoilišča" s 4—7 razredi. Takib šol je 192 (rt2 dcških, 45 dekliških in 22 mešanih) s 9517 dečki in 2614 deklicami. Razven bolgarskih šol je bilo najvec; turških (1827 občnih in 22 ^razrednih" ali medresy), dalje 43 žol židovskih, 60 grških, 13 armenskih, 15 protestantovskih, a 12 katoliških. -— Na ,,razrednih" šolali iniajo učitelji l_00—1()<X) lev. na leto. Bolgari so imeli že 1. 1884. v Sofiji in Trnovu dve ženski gimnaziji po 5 razrodov, od kojih je poslodnji pedagogirni teraj, ki ima namen prigotoviti narodnc luMtoljico. Predava se tam francoski in ruski j(;zik, gospodinjstvo, pedagogika in žonska rorna dela. Tudi se je na državne stroške odprlo 1. 1885. višježensko učilišče v Varni. Uspehi ljudskih šol v Srbiji so majlini. Na Srbskem inorajo otroci hoditi v šolo od 7—12 leta, morejo se torej nauriti pri n>dnoni šolskein obiskovanji dobro pisati in brati. Ker pa srbski otroei odišli iz šolc ne berejo in ne pišejo več, pozabijo vočinoma isto. Knjižnic za ljudstvo nainrcr tu ni. Učiteljišči sta na Srbskem dve s 3 lotniki, namreč v Belemgradu in v Niši. I^. 1890—91. jp bilo na belograjskem učitcljišči vpisanih 303 kandidatov, koncem leta 267. K izpitu zrelosti se je oglasilo 51, a ga napravilo sarno 23. V pripravljalno šole je bilo vpisanih 188 kandidatov ter 10 kandidatinj. K izpitu se je oglasilo 43, a ga napravilo 28. Zalostno znamenje, da toliko število pri skušnjah propade, povzročuje velik nedostatek uriteljev (1889. 1. 452). Srednje šole obiskovat.i j(? tudi ženskam dovoljeno. Višja dekliška šola, ki se stavi v j(>dnako vrsto s srednjimi šolarni, ima od 1886. 1. šest razredov. L. 1885. je imela 605 učenk. Nje namen je, da bi podajala dekletom višjo izobrazbo ter jih usposobila za učitoljice na ljudskih šolah. Lj. Stiasny. (Dalje prih.)