Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin delim Ubertk
(Ul. Commerdale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna štev. 40.— lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
St. 440
TRST, ČETRTEK 7. MARCA 1063, GORICA
LET. XI
KITAJSKO - SOVJETSKA POLEMIKA SE JE ZAOSTRILA
VZROKI SP0SA NISO SAMO IDEOLOŠKE NARAVE
Hruščov: z vojno te kapitalizem ne more zrušili - Kitajci: dokler v družbi obstajajo razredi, je vojna neizogibna
V zadnjem času je svelovna javnost ponovno postala pozorna na polemiko, ki jo je kitajski komunistični tisk po krajšem molku spet začel posredno voditi proti vo či tel jem Sovjetske zveze in zlasti proti njihovi zunanji politiki. Kitajski napadi so tokrat uperjeni proti vodstvu italijanske in francoske komunistične stranke, a vsak o-trok lahko razume, da ti napadi v prvi vrsti letijo na Hruščova in njegove ožje so delaivce.
V čem obstoji bistvo spora? Stvar ima globlji pomen, ker ne gre samo za neko a cms;ko razpravo o pravilnem oziroma nepravilnem tolmačenju marksistično - lerd-iiis!icnega nauka, temveč se v polemiki ob-i av-nava predvsem sedanja politična stvar nost, pri kateri smo v večji ali manjši meri vsi prizadeti.
ODNOSI Z ZAHODOM
Kitajski komunisti se ne strinjajo s Hru-ščovom in drugimi komunističnimi voditelji predvsem zaradi njihove politike do tako imenovanega »kapitalističnega« sveta. Hruščov poudarja, kot znano, načelo miroljubnega sožitja med dvema taboroma in zanika možnost, da bi danes obstajala kakšna druga alternativa. S lom — pravi sovjetski prvak — ni rečeno, da morata prenehati boj in tekma med dvema sistemoma.
Boj se nadaljuje, a z miroljubnimi sredstvi, predvsem na gospodarskem in socialnem področju. Tudi koristi svetovnega komunizma zahtevajo — trdi Hruščov — da se ohrani mir. Vojna ne more zatorej biti sredstvo za reševanje mednarodnih sporov m ne more zagotoviti komunizmu zmage nad kapitalizmom, in sicer predvsem zato, ker bi spričo jedrskega orožja povzročila smrt »delavcev in kapitalistov« ter sploh Vsega človeštva.
KITAJSKI ODGOVOR
Kitajski komunisti na to takole odgovarjajo. Hruščov precenjuje vojaško moč zahodnega sveta. Ni res, ida bi v primeru jedrske vojne bilo konec človeškega rodu; Poraženec bi bil samo »kapitalizem«, ker 11 bil zadan najhujši udarec njegovim naj-'azvitejšim državam. Na kitajskem bi kljub v°jni ostali živi milijoni ljudi, ki bi bili sposobni »ponovno obljuditi in preroditi
Tiskovna agencija »Nova Kitajska« je glede vojne pred dnevi napisala: »Kot je dejal Lenin, tudi mi brez pridržkov obsojamo vojno kot sredstvo za urejevanje sporov v človeški družbi. Toda skupno z Leninom tudi pravimo: dokler bodo v družbi obstajali ra/redi, dokler bo obstajalo izkoriščanje človeka po človeku, bodo vojne neizogibne.«
BOJE SE SPORAZUMA
Noben odgovorni državnik ne more seveda odobravati takšnega modrovanja in meniti, da je izvedljivo v praktičnem življenju. To tudi zato ne, ker nikakor ne drži, da razvoj v tako imenovanih »kapitalističnih« državah poteka tako, kot sta predvidevala Marx in Engels. V teh državah so namreč od leta 1848, ko je izšel komunistični manifest, nastale velike spremembe v strukturi družbe in vsi smo danes priča
tolikšnega tehničnega in civilizacijskega napredka, kakršnega Marx sploh ni mogel predvidevati.
Zato je naravno, da se Marxov nauk danes ne more dobesedno izvajati, kot je tu-
di naravno, da la nauk ne more dali odgovora na vsa vprašanja, ki se danes postavljajo politikom in gospodarstvenikom. Določena revizija marksizma je torej danes nekaj nuj nega.
Da se skuša urediti ali vsaj ublažiti kitajsko-sovjetski spor, je moskovska »Pravda« z dne 10. februarja objavila predlog, naj se o spornih vprašanjih razpravlja na posebnem sestanku med predstavniki obeh prizadetih strank. Kitajci pa so pred kratkim predlog odbili, češ da bi o vseh teh zadevah morali razpravljati zastopniki vseh komunističnih strank. Sklicati bi torej morali takšno zborovanje, kakršno je bilo pred leti v Moskvi in ki se je zaključilo s skupno izjavo, katera se po mnenju Kitajcev danes več ne spoštuje.
Kitajski napadi na sovjetsko politiko so se poostrili zlasti po dogovoru, ki sta ga glede Kube sklenila Kennedv in Hruščov. Kitajci se očitno boje, da bi med zahodnjaki in Sovjeti prišlo do sporazuma, ki bi uveljavil načelo miroljubnega sožitja med obema taboroma in torej izključil možnost jedrske vojne.
Posledic še ne moremo predvidevati
Takšen sporazum ipa bi po mnenju kitajskih komunistov pomenil odstop od marksističnega nauka in hkrati zavrl in morda celo onemogočil razkroj kapitalizma.
Toda pri vsej tej zadevi nastane samo po sebi vprašanje, ali je kitajsko - sovjetski spor res nastal le zaradi ideoloških razlogov. Mnogi menijo, da ima 9por tudi druge vzroke in da gre tudi za spopad med dvema velikanoma, katerih koristi se križajo. Da ta trditev ne more biti daleč od resnice, je dovolj, da le bežno pogledamo na zemljevid ali pa da se spomnimo, d.t se z oktobrsko revolucijo ozemlje Sovjetske zveze ni prav v ničemer spremenilo ter da so Sovjeti ohranili pod svojo oblastjo vse tiste obsežne azijske (torej neruske) pokrajine, katere je osvojila nekdanja imperialistična carska Rusija. Te pokrajine pa so Sovjeti industrializirali in jih še vedno vsestransko razvijajo ter jih obenem raznarodujejo z načrtnim naseljevanjem Rusov.
Medtem ko Sovjeti letno trošijo ogromne vsote denarja za gospodarski razvoj svojih pokrajin na azijski celini, si kitajski voditelji morajo beliti glave z reševanjem.
osnovnih vprašanj, kot so na primer lakota, preobljudenost, kulturna ter civilizacijska zaostalost itd. Poleg teh vsekakor važnih problemov prav gotovo obstajajo še drugi, kot na primer različno gledanje na odnose do drugih azijskih držav, kar je prišlo do izraza ob nedavnem indijsko-kitajskem oboroženem sporu.
NESPREJEMLJIV POGOJ
Spričo obsega, ki ga je zadobil sovjetsko-kitajski spor, in spričo razlik, ki čedalje bolj prihajajo na dan, si je težko predstav; ljati, da more kdaj priti do kakšne poravnave in ponovne vzpostavitve enotnosti v svetovnem komunističnem gibanju. Lahko rečemo, da je to mogoče samo s pogojem, da Hruščov in njegovi prijatelji v odnosih z Zahodom odstopijo od načela miroljubnega sožitja in sprejmejo načelo o neizo gibnosti oboroženega spopada med dvema sistemoma.
Ker se to skoraj gotovo ne bo zgodilo, je treba pričakovati, da sc bo razkol med Sovjeti in Kitajci poglobil, kar bo v svetovnem komunizmu povzročilo posledice, ki jih danes še ne moremo predvidevati.
Težave predsednika lie Ganila
RAOIO TRST A
• NEDELJA, 10. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe tržaških avtorjev; 10.00 Prenos sv. maše iz -stolnice, Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Krikec in Pikec«, mladinska radijska zgodba (Aleksander Marodič), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor od Sv. Ivana; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Vokalni kvintet Niko Štritof; 15.20 Portret v miniaturi: Fausto Ci-gliano; 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi; 18.30 Poklici in razvedrila: »Filatelisti«. (M. Sancin); 21.00 Iz slovenske folklore: »Noč -ima svojo moč« (Marij Maver); 21.30 Sodobna simfonična glasba.
.PONEDELJEK, II. marca, ob: 12.00 Iz'slovenske folklore: »Noč ima svojo moč« (Marij Maver);
18.00 Violinist Rok Klopčič — Vladimir Lovec: Tri pisma; 18.30 Vabilo h glasbi, pripravil Pavle Merku: »Skladatelj se igra«; 19.00 Radijska univerza
— Aljoša Vesel: Avtomobil: »Izdelava motorja in pritiklin«; 19.30 Postni govori — msgr. Jože Jamnik: »Kristus uči trpeti«; 20.30 Gian Francesco Mal-ipiero:- »Ujetnica Venera«, opc.ra v dveh dejanjih in petih slikah.
m TOREK, 12. marca, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Wolf-gang Fortner: Stvarjenje, kantata za srednji glas in orkester — Bruno Bettinelli: Četrti psalm za sopran in orkester; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih
— Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Bulba« (VI. Levstik - J. Tavčar); 21.30 Koncert klarinetista Mihe Gunzeka, pri klavirju Gita Mally — Ge.rald Finzi: Štiri bagatelle, Witold Lutoslawsky: Pet plesov; 22.00 Socialne vede.
• SREDA, 13. marca, ob: 12.00 Brali smo za vas;
18.00 Z zborovskih natečajev Antonio Ulersberg;
18.30 Jugoslovanski skladatelji — Ivo Malec: Ma-quctte.s: baletna glasba. Komorni ork. Radiotelevizije iz Zagreba vodi Milan Horvat; Vojislav Ko-stič: Ciganska suita. Mali moški zbor Radiotelevizije iz Beograda in Instrumentalno zasedbo v-o-di Borivoje Simič; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Zvest samemu sebi«, radijska drama (Peter Garvie - Ivan Šavli), igrajo člani RO; 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja.
• ČETRTEK, 14. marca, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih: Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Bulba« (VI. Levstik - J. Tavčar); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sergej Prokofjev: Kvartet za godala št. 1, op. 50; 19.00 Širimo obzorja: »Prebi-vavci skrajnega severa« (Mara Kalan); 20.30 Simfonični -koncert. Približno ob 22.00 Knjižne novosti — Filibcrt Benedetič: »Razmišljanja ob knjigi Aleksandra Solženicina En dan Tvana Denisoviča«.
• PETEK, 15. marca, ob: 12.00 Pomenek s noslu-šavkami; 18.30 Tržaški skladatelji: »Carlo de In-contrcra in Aklo Danieli« (P. Merku); 19.00 Radijska univerza — Widar Cesarini Sforza: O pojmu pravice -in njegovi zgodovini — »Grčija in Rim«;
19.30 Postni govori — dr. Lojze Šuštar: »Kristus uči ljubiti Boga«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele in črtice — Smiljan Rozman: »študentovska soba« (M. Jevni-kar).
• SOBOTA, 16. marca, ob: 12.00 Zimski turistični razgledi; 13.30 Drevesa v lahki alasbi; 14.40 Poic-ta Marjana Deržaj in Ivo Robič; 15.30 »Noč do naslednjega dne«, radijska drama (Alfio Valdar-uini - Modest Sancin - Stane Raztresen Lelia Rehar):	16.45 Mladi solisti:	Sopranistka Goika
Berginc. Na sporedu so samospevi Lucijana Marije Škerjanca; 17.20 IT. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru;
18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik; 20.40 Zbor »Jacobus Galus« iz Trsta, ki ga vodi Ubald Vrabec; 21.30 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
10. marca, nedelja: Stana	@
11. marca, ponedeljek: Krištof, Heraklij
12. marca, torek: Gregor, Budin
13. marca, sreda: Kristina, Zinka
14. marca, četrtek: Matilda, Nevenka
15. marca, petek: Klemen, Truda
16. marca, sobota: Julijan, Ililarij
Atentatorje na francoskega državnega predsednika je vojno sodišče obsodilo na smrt in na dosmrtno ječo. Trije obsojenci, katere je policija imela v rokah, že pričakujejo v celici smrti zadnjo uro. Z njih usmrtitvijo pa se ni De Gaulle še rešil iz težav.
Bivši ministrski predsednik Bidau.lt, sedanji voditelj podtalnega gibanja OAS, je v torek govoril celo po angleški televiziji in je odločno izjavil, da se bo borba proti sa-mooblastnemu državnemu predsedniku nadaljevala do konca. Francosko zunanje ministrstvo je v Londonu protestiralo, toda angleška policija je odgovorila, da o kakem Bidaullu nič ne ve.
0
Še večje težave so pa za Dc Ganila nastopile v domačem gospodarstvu. Vsi francoski rudarji so stopili v ^tavko. Vlada je odredila civilno mobilizacijo rudarjev. Naletela je pa na še večji odpor. Stavkujoče delavce podpirajo tudi druge organizacije; študentje in profesorji v Parizu so v znak solidarnosti priredili demonstrativne pohode. V rudarskih okrožjih je stopila na stran rudarjev tudi duhovščina. Nadškof Huyghe
v	Arrasu je objavil posebno pismo, v kate-
Papež - mirovni nagrajenec
Prejšnji petek je v Ziirichu razdelilo 21 predstavnikov iz raznih držav nagrade Bal-zanove ustanove, ki je podobna švedski Nobelovi ustanovi za mednarodne mirovne, znanstvene in umetniške nagrade. Sklad za denarne nagrade te ustanove je zapustil italijansko - švicarski bogataš Evgen Balzan. Častni prdesednik ustanove je bivši italijanski državni poglavar Gronchi. Letošnjo mirovno nagrado so člani komisije, tudi sovjetski, skoraj soglasno podelili papežu Janezu XXIII. Hruščov je ob tej priložnosti še posebej čestital papežu za njegovo vztrajno prizadevanje pri pomifjevanju narodov. Sveti oče je milijone mirovne nagrade že določil za dobrodelne namene.
Nagrade so podelili za znanstveno delo tudi nemškemu biologu von Frischu, skladatelju Hindcmilhu, ruskemu matematiku Golmagrovu in ameriškemu admirali Mori-sonu.
RESOLUCIJA O PREPOVEDI
NEVARNIH POSKUSOV V VESOLJU
čjani odbora medparlamentarne zveze za določanje pravil o izkoriščanju vesolja — predstavniki Britanije, ČSSR, Francije, Nizozemske, ZSSR in ZDA — so te dni soglasno podprli resolucijo o prepovedi nevarnih poskusov v vesolju, katera poziva vse države, naj se vzdrže vesoljskih poskusov, ki bi ovirali izkoriščanje vesolja v miroljubne namene s strani drugih držav. Odbor je tudi predlagal, naj bi določili načela in sprejeli zakon o izkoriščanju vesolja, sklenili mednarodne sporazume o delovanju v vesolju, izdali odredbe o odgovornosti za poškodbe, izgube ali škodo, ki jih povzročajo vesoljske ladje, ter sprejeli predpise o pomoči kozmonavtom in vesoljskim ladjam, ki se v primeru nevarnosti spuste na tuje ozemlje ali vode.
rem pravi, da je treba človeške probleme reševati na človeški način, ne pa s silo in z bajoneti.
De Gaullova vlada se je znašla nepričakovano pred velikimi težavami predvsem zato, ker hoče predsednik De Gaulle vladati s preveč močno roko.
Za Južno Tirolsko
V severnotirolskem središču Innsbrucku deluje že več let Zveza Berg-Isel-Bund, ki ima za svoj cilj boj za pravice nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Lansko leto, po bombnih atentatih v Sev. Daliji, je zveza izjavila, da odklanja nasilje kot sredstvo za rešitev južnotirolskega vprašanja.
V zvezi s tem stališčem je omenjena organizacija podala prejšnji teden izjavo, v kateri pravi, da bo leto 1963 usodno za položaj Južne Tirolske. V proglasu pravi, da bosta novi italijanski parlament, kakor tudi nova avstrijska vlada morala zavzeli jasno stališče. Očita, da se na Južnem Tirolskem že več časa grobo kršijo človečanske pravice in temeljne'svoboščine. Zato, pra-
vi	nadalje omenjeni proglas, vidi avstrijski Berg-Isel-Bund samo d ve možnosti za rešitev. Prva je popolna samouprava bocen-ske pokrajine in popolno varstvo ter razmah nemške manjšine. Drugi način pa je samoodločba manjšine o državni pripadnosti. ki naj se izvrši z ljudskim glasovanjem pod mednarodnim nadzorstvom. Seveda so te želje, zlasti druga, malo preveč ostro, da bi jih vzel kak mednarodni forum.v poštev.
ZAHTEVE ŽENSK
Zastopnice 22 organizacij iranskih žensk so zahtevale prepoved poligamije, ukinitev harembv in zaščito poročenih žensk. Po sedanjem zakonu se lahko mož loči od žene, ne da bi navedel razloge.
Iranski šah je pred nekaj dnevi izjavil, da bodo iranske ženske dobile 'volilno pravico že za prihodnje volitve. Dan šahove izjave — 27. februar — bodo v prihodnje proslavljali kot praznik iranskih žensk.
Novo šolsko poslopje v Trstu
Na seji pokrajinskega sveta je predsednik med drugim poročal o novem šolskem poslopju, v katerega se bosta preselila dva višja slovenska srednješolska zavoda, in sicer Znanstveni licej (Višja gimnazija) in Trgovski zavod (Trgovska akademija). Novo poslopje grade na Lonjerski cesti pri Sv. Ivanu in bo kmalu gotovo. Predsednik pokrajine je zagotovil, da se bo novo šolsko leto v jeseni pričelo že v novih prostorih.
Poslopje grade v dveh gradbenih traktih. Bo dvonadstropno, z velikimi, svetlimi okni, poleg bo telovadnica, stavba bo sploh odgovarjala vsem modernim šolskim zahtevam.
Posebno gimnazija je bila v vseh letih po vojni v nezdravih, temnih in tesnih sobah v ulici Lazzaretto vecchio. Novo poslopje je bilo zato nujno potrebno in smo res veseli, da bodo končno naši dijaki prišli do šolskih sob, ki jih narekuje sodobni napredni čas.
Balzanove nagrade in njihov ustanovitelj
Ob podelitvi letošnjih Balzanovili nagrad se ta in oni sprašuje, kaj so pravzaprav te nagrade o katerih nismo doslej skoro nič slišali. Zato je morda prav, da v nekaj vrstah povemo, kakšna je ta ustanova, podobna mednarodni ustanovi za podeljevan nje Nobelovih nagrad.
Začetnik te ustanove je Eugenio Balzan, ki je bil še pred fašizmom upravni ravnatelj milanskega dnevnika »Corriere della Sera«. Leta 1932 je moral pobegniti pred fašističnim nasiljem v Švico. Z izrednim organizacijskim talentom si je pridobil veliko premoženje. Ko je leta 1953 umrl, je v oporoki določil, naj se vse njegovo imetje uporabi za nagrade znanstvenikom, time tnikom in borcem za mir med narodi. Leta 1957 je bila tudi pravno ustanovljena »Federazione internazionale Premio Balzan«. Predsednika italijanske in švicarske republike sta bila izbrana za častna predsednika ustanove, ki ima upravni sedež v Švici, odbor za podeljevanje nagrad je pa v Rimu. V njem sedi 36 odličnih osebnosti, izbranih med 21 nrodi. Med temi je francoski književnik Mauriac, bivši državni predsednik Gronchi, predsednik Indije, državni predsednik afriške republike Senegala, ruski skladatelj Šostakovič in drugi.
ARZENIK V KAVI
Nepošteni trgovci nadaljujejo s ponarejevanjem živil že ikar v neverjetnih pano-•’a >• Rimska policija je odkrila pri sedmih veletrgovcih vreče s kavo, ki je bila polita S strupenim arzenikom. Preiskava je dognala, da so sleparji uporabljali strup, da ne izgubi pečena kava na teži.
Rimski dnevnik »Messaggero« pa objavlja še druga poročila o sleparijah s pečeno kavo. Piše, da v pražilnicah namočijo ka-vina zrna pred pečenjem z vodo. V zmleto kavo pa dodajajo celo ogleni prah in druge podobne sestavine. Zdaj si pa privoščite čašico dobre črne kave!
Po pravilih razdeljuje odbor denarne nagrade v znesku od 40 do 50 milijonov lir, in sicer tri. Eno za slovstvene vede, drugo za prirodopisne in tretjo za zasluge pri delovanju za mir med narodi. Število nagrad se more tudi povečati; letos so jih pode,lili na primer pet.
Lansko leto, na dan 1. marca, so prvič slovesno podelili v dvorani švicarske zbornice Balzanovo nagrado. Prejel jo je švedski kralj Gustav Adolf IV. Letos so pa vsi člani komisije imenovali papeža Janeza XXIII. kot najbolj zaslužnega za mirovno nagrado.
Maroko se razvija
Maroški sultan Hasan II. je za drugo obletnico svojega vladanja napovedal vrsto političnih in gospodarskih preuredb v državi. Ena izmed prvih ustavnih novosti bo volitev novega parlamenta; imel bo dve zbornici, še večje novosti pa bodo v gospodarstvu, kar je sultan javil v posebnem proglasu na ljudstvo. Odpravljena bo vsa velika posest in zemlja bo razdeljena med neposredne obdelovavce. Za odkup zemlje je vlada že določila eno milijardo dirhamov, kar odgovarja približno 12 milijardam lir.
Važnost maroške države upošteva tudi Italija. V torek je namreč odpotoval v Maroko italijanski državni poglavar Segni v spremstvu vladnega podpredsednika in zunanjega ministra Piccionija. Obisk ima bolj gospodarsko kot politično ozadje. Gospodarski stiki med obema državama se tičejo v prvi vrsti izrabljanja bogatih petrolejskih vrelcev. Italija bo začela na veliko izvažati v Maroko tudi mehanične izdelke.
Tako mine ...
V	torek, 5. marca, je minilo 10 let, odkar je umrl sovjetski samodržec Jožef Džu-gašvili - Stalin. Ko je umrl, je odkrito ali prisiljeno jokalo na milijone komunističnih pristašev. Pred Stalinovo sliko so prižigali sveče kot pred ikonami; truplo so
balzamirali kot za časa egiptovskih faraonov, in ga izpostavili v steklen sarkofag, da so tisoči šolskih otrok in dobrih državljanov hodili kot v pobožni procesiji mimo umrlega »očeta domovine«.
Letos, po desetih letih, pa ni niti eden moskovski časopis črhnil besedice o nekdanjem mogotcu. V torek zvečer je poleg nagrobne plošče s suhoparnim napisom »J. V. Stalin 1879-1953« ležala samo ena vejica leskovega grma... še tisto je policija odnesla pred sončnim svitam.
ODPRTA POT
Včeraj je stopil v vcijavo zakon, ki odpira žensKam pot do vseh javnih služb. Nova postava ustreza 41. ustavnemu členu, ki priznava enake juridične pravice vsem državljanom brez razlike spola. Ženske bodo imele od sedaj naprej dostop do vseh služb; tudi sodnice bodo mogle biti. Zaprta jim je samo še vojaška služba, kar pa jih brž-Kone preveč ne žalosti.
Časopisna stavka
V	New Yorku traja že tretji mesec stavka časopisnih stavcev. Začela se je v štirih velikih časopisnih podjetjih, ko so tiskar-niški uslužbenci zahtevali povišanje plač in ureditev delovnega urnika. Iz solidarnosti je nato še pet drugih velikih newyorških dnevnikov ustavilo delo. Dolgotrajna stavka je povzročila že več milijonov lir škode. Posredovanje najvišjih državnih oblasti ni dosedaj še nič pomagalo.
S prvim marcem pa je nastal v stavkovnem gibanju nenaden preobrat. Lastnica velikega večernika »New York Post« je v ponedeljek zopet začela izdajati svoj list. S svojim ukrepom je zlomila enotno vrsto založb, kar bo golovo pospešilo konec največje časopisne stavke v Ameriki.
ENOTNA KOLKOV1NA
S prvim marcem je stopila v veljavo enotna koikovina; to se pravi, da bomo imeli za predpisane uradne potrebe kolko-van papir samo po 200 lir in ne več različen od 100 do 400 lir. Kolek za 100 lir je potreben samo za tiste prijave, ki se oddajajo na registrskem uradu.
Spremembe bodo vpeljane tudi pri menicah, ki postajajo vedno bolj vsakdanja oblika menjalnega gospodarstva. Menice bodo imele manjšo obliko in jih bodo prodajali v blokih.
Ogledalo za bodočnost
Atomska bomba, ki je uničila leta 1945 japonsko mesto Hirošimo, povzroča še danes strahovite posledice med prebivavstvom. Ameriški profesor Fineh je v nekem predavanju dokazoval, da so rojstva spačenih otrok sicer pojenjala, zato se pa opaža večja umrljivost zaradi pomanjkanja krvnih telesc ail levkemije. Atomska bomba, ki je v odločilni meri prispevala k zaključku druge svetovne vojne, je bila le orešek proti sedanjim atomskim bombam, s katerimi si grozijo državniki z Vzhoda in Zapada.
Nevarnosti se najbolj boje Japonci, ki so atomsko bombo preizkusili na lastni koži. V nedeljo so po vseh večjih japonskih mestih demonstrirali proti ameriškim podmornicam z atomskimi bombami, ki so so-. zasidrale v japonskih pristaniščih.
Pogled na novi (podvoz Celovške ceste v Ljubljani
\l T> 2 ah Is vt§ n
SKUPNA SLOVENSKA LISTA IN VOLITVE
Svet Skupne slovenske liste, ki združuje (predstavnike Slov. kat. skupnosti, Slov. dem. zveze. Slov. kršč. socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev, je kot znano, sklenil, da bo samostojno nastopil na bližnjih državnozborskih volitvah. Tako je že poskrbel, da je bil pristojnemu uradu notranjega ministrstva v Rimu predložen znak Skupne slovenske liste, s čimer je bil izpolnjen prvi pogoj za udeležbo pri volitvah za poslansko zbornico. Omenjeni urad je znak že sprejel in odobril.
Sedaj je v teku nabiranje podpisov za predložitev kandidatne liste. Imena kandidatov in splošni volilni program bodo objavljeni po zborovanju predstavnikov omenjenih političnih organizacij, ki bo v nedeljo v Trstu.
PREDLOŽENI LE DVE LISTI
Pristojnemu uradu tržaškega sodišča sta bili doslej predloženi le dve listi kandidatov za poslansko zbornico. Na prvem mestu glasovnice bo znak It. komunistične stranke, na drugem pa znak Kršč. demokracije. Imena komunističnih -kandidatov smo objavili v zadnji številki. Demokristjani kandidirajo za poslance: Belcija, Bologno, Posto-gnevo in Sciolisa, se pravi oba dosedanja poslanca in bivšega strankinega tajnika v Trstu Belcija ter občinsko sveto vavko v Miljah Postognevo.
ZAKON, KI ZANIMA TUDI SLOVENCE
Italijanski parlament je pred kratkim izglasoval zakon o davku na zazidljiva zemljišča (imposta sulle aree fabbricabili). Menimo, da je prav, če danes svoje bravce le opozorimo na ta zakon, ki pobliže zadeva mnoge tržaške Slovence. Znano je namreč, da so mnogi naši -ljudje lastniki manjše površine zemljišč in jih bodo zato novi predpisi neposredno zanimali.
Novi zakon predvsem določa, da imajo občinske uprave pravico uvesti davek na gradbena ali zazidljiva zemljišča. To pomeni, da bo v primeru prodaje takega zemljišča treba plačati občini poseben davek. Občine, ki imajo nad 30 tisoč prebi-vavcev, so po zakonu obvezane, da uvedejo novi davek. Pri nas prideta v poštev tržaška občina in del devinsko - nabrežinske, oziroma njen turistični predel (Štivan, Devin, Sesljan, nabrežinski Breg). Zakon se -seveda ne tiče celotnega ozemlja tržaške občine, temveč samo tistega predela, ki bo natančno določen z urbanističnim načrtom.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 10. marca, ob 17. uri v Prosvetnem domu
na Opčinah Antlre Roussin »KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA« Prepovedano mladini pod 18. letom!
V torek, 12. marca, ob 20.30 krstna predstava,
v sredo, 13. marca, ob 18. uri ponovitev v Avditoriju v Trstu
Klabund »KROG S KREDO«
Igra v štirih dejanjih po Kitajskem
Zato že sedaj opozarjamo na izredno važnost tega načrta, ki menda še ni prišel v razpravo pred občinski svet.
Kakšna bo višina novega davka? Najprej je treba povedati, da bo to natančno določila posamezna občina. Zakon le splošno predvideva, kako -se računa vrednost posamezne zazidljive parcele. V poštev je treba vzeti najprej katastrski tl on os in ga pomnožiti z osem. če znaša na primer katastrski donos določene parcele 5 tisoč lir, je njena tržna vrednost 40 tisoč. Odbavči pa se razlika med katastrskim donosom in tržno vrednostjo, v -našem primeru bomo torej plačali davek na vsoto 35 tisoč lir. Koliko bo ta dejansko znašal?
Zakon predpisuje, da smejo posamezne občine določiti davek, ki znaša najmanj 15 in največ 20 odstotkov prirastka ali razlike med katastrskim donosom in realno vrednostjo zemljišča.
Davek pa se pobira le v primeru prodaje zazidljive parcele ali če se na njej gradi kakšna stavba. Novi predpisi -se tičejo tudi lastnikov določenih stavb v mestu, toda o tem bomo obširneje pisali v eni prihodnjih številk.
OPČINE
Ko so gradili novo železniško postajo -na Opčinah, so nam razrili vso gmajno med Opčinami in -staro postajo. Pri vsem tem ritju po trdi kraški zemlji in odstranjevanju skal pa ni prišlo nikomur na misel, da bi bi,I zgradil vsaj ozko stezico, ki bi povezala novo postajo s cesto Opčine - Re-pentabor. Kdor se napoti po asfaltirani stezi na postajo, pa hoče dospeti od tam na omenjeno cesto, se znajde v zagati, in če ni domač v tamkajšnji okolici ali če mu nihče ne pokaže izhoda preko razritega pobočja in skozi dvorišče nekih bližnjih hiš, se mora obrniti nazaj, od koder je prišel.
Nova postaja napravlja na zunaj zelo neprijazen vtis, s svojimi majhnimi okenci, zelo visoko od tal, kot kakšna tovorniška stavba. Ali ji arhitekt res ni mogel dati nekoliko bolj prijaznega obraza?
PROSVETNO ŽIVLJENJE
V dvorani na Kontovelu je proseško-kontovelško prosvetno društvo priredilo prejšnjo nedeljo uspelo Prešernovo proslavo. Udeležil se je je tudi pisatelj France Bevk, ki je ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed o našem naj večjem pesniku. Spored prireditve je obsegal recitacije, -nastop solistov in pevskega zbora. Recitacij-ske točke je pripravil član SG Stane Raztresen, petje pa je vodil pevovodja Ignac Ota.
V ponedeljek zvečer je Slovenski klub v Trstu proslavil 60-letnico pisatelja Vladimi-ra Bartola, ki je naš rojak od Sv. Ivana, a živi v Ljubljani. O njegovem literarnem delu je govoril prof. Andrej Budal, člani SG pa so brali odlomke iz njegovih del. Na proslavo je bil povabljen tudi pisatelj, a je sporočil, da se je ne more udeležiti, ker mu je italijanski konzulat odklonil prošnjo za vizum na potnem 'listu.
NEVARNOST POŽAROV
Izredno dolga, suha zima je mecl drugim povzročila, da po kraških gmajnah in sploh po vsem polju utegnejo nastati požari, kakršni so nastajali v ,-lanskem poletju.
Pred dnevi se je celo zgodilo, da je v okolici Milj zaradi požara zgubil življenje neki starejši kmetovavec. Ko je pomagal gasiti ogenj, ki se je vnel na njegovem posestvu, najbrž zaradi nemarnosti kakega izletnika, je zapihal z morja veter, zaradi česar so se plameni tako hudo razširili, da se jim priletni -možakar ni -mogel izogniti. Posledica je bila, da je revež zgubil življenje v plameni-h.
Neki drug kmetovavec pa si je v bližini Boršta, kjer je na gmajni nastal požar, rešil življenje s tem, da je v zadnjem trenutku skočil v vodnjak, ko so plameni že oplazili njegovo obleko.
Zlasti izletniki naj imajo zato toliko čuta odgovornosti, da med svojimi -sprehodi po kraški gmajni pazijo na cigaretne ogorke, ker so prav ti povečini krivi, če nastajajo požari.
ČEDAD
Volitve v zbornice in v senat so že pred nami. Glavne stranke, ki pridejo v vzhodnem gorskem delu, to -se pravi v slovenskem delu videmske pokrajine v poštev, so že izbrale svoje kandidate. Razume se kat samo po -sebi, da ni nobena stranka posta vila kakega Slovenca za kandidata. Volivnc glasove pa bodo vsi lovili.
Volivcev je namreč tudi v naših krajih kar precej. Čedad-sko okrožje ima 20 ob čin. Seznami izkazujejo, da je v teh občinah vpisanih 45.600 volivnih upravičencev Vzemimo samo kraje z močni-m ali skoro z izključnim številom slovenskega prebivav stva, pa spoznamo, da se splača tudi po teh krajih tolči na boben za voli-vno propagando in loviti glasove. V občini Grmek je 1157 volivcev, v Dreki 837, v Prapotnem 1096, v špetru 2041, v Podbonescu 2470, v Sovodnjah 1292, v Šlenartu 1467, v Sred-njah 1172 in 2104 v Tavorjani. Naši volivci žive tudi okrog Čedada, Ahtna in drugod. Če bi bil volivni zakon za nas pravičen in bi smeli in mogli voliti za svojega kandidata, ki bi imel odprto srce in um za naše potrebe, kako bi bilo to dobro, -si ne smemo niti sanjati!
Tako pa bo šlo na tisoče in tisoče- slovensko-beneških glasov v tuj kotel, iz katerega ne bo prišla ven niti slaba mineštra za nas.
ŠPETER
V	zadnjih letih so se naše reke in potoki nahajali v resni nevarnosti-, da bo iz njih zginil ves ribji zarod. Pravi ribiči in še bolj divji so vneto lovili, da bi -kmalu se kapeljna na trnek ne ujel. Uničenje ribjega zitroda pomeni seveda t-ud-i veliko gospodarsko zgubo za naše kraje. Naši bistri gorski potoki so bili prava paša za okusne postrvi.
Te dni pa je konzorcij za varstvo ribolova končno poskrbel, da ne bodo ostale na še vode brez rib. V Nadižo in vse njene pritoke je spustil velikansko število iker za postrvi, da se bo -ribji zarod spet zaredil. Pokrajinska uprava je pa izdala strog
Izjava slovenskih šolnikov
Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici nam je poslal v objavo sledečo izjavo:
Solniki šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici zbrani na občnem zboru
ugotavljajo, da namerava goriška občina zgraditi v Stra: žicah šolsko poslopje za vse šole s slovenskim učnim jezikom: za vrtce, ljudske in srednje šole;
meni j o,
da izbrani prostor ni primeren za označeni namen, ker je zunaj mesta; v kraju, kjer prebiva malo slovenskih družin in ki je težko dostopen in oddaljen od rednih in udobnejših mestnih prometnih ulic; da potrebe vzgoje in pouka slovenske mladine zahtevajo dve ločeni šolski poslopji v tistih mestnih delih, kjer imajo preko pol stoletja svoj naravni sedež slovenske šole.
P r o s i j o
za dobrohotno zanimanje pokrajinskih in občinskih oblasti, da bi bilo vprašanje re-
- HunulhUci flftlsiin
zakon o prepovedi ribolova po določenih vodnih odsekih v šestintridesetih strugah videmske pokrajine, kjer se bodo ribja jajčeca razplodila.
Ribolov je tu prepovedan 2 a dobo dveh let. Na tistih mestih so postavljene tablice s Prepovedjo lova. Državljanski čut nalaga vsem ribolovcem, da prepoved upoštevajo
BRDO
Po kratki bolezni je preminila v videmski bolnišnici gospa Sinicco Marija, poročena černo,v 86. letu starosti. Rajnica je bila v Brdu in okolici zelo dobro znana in priljubljena oseba. Vedno, kadar je le mogla, je priskočila rade volje in vsakomur v potrebi na pomoč. Njena dobrodelnost ie bila daleč naokrog prav dobro znana. V trudu in revščini je vzgojila svojo družino. Eden rmed sinov je bil občinski tajnik, a je šel še pred materjo v grob, drugi sin biva v Franciji. Nečaki pa žive v Vidmu in so z njeno smrtjo zgubili dom. Nona Marija je bila še v starosti razsodna in razgledana ženska, ki je dosti pomagala z nasvetom in dobro besedo. Njen pogreb v Vidmu je pokazal, kako je bila spoštovana.
PODUTANA
Zadnje čase se sliši od tu pa tam o požarih ne samo po hostah, marveč tudi po naših vaseh. Prejšnji petek so imeli rdeče ga petelina na strehi v Dolenjanih. V zgodnjih jutranjih urah je izbruhnil močan požar v hiši soseda Gina Hvalice. Gcs'odar je bil odsoten po svojih poslih v Trstu. V hiši, v prvem nadstropju so še spali mati, žena in dva otroka. Za srečo je opazil neki sovaščan, ki je šel zgodaj na delo, 'kako se' kadi iz hiše. Začel je klicati na pomoč in buditi domačine, ki so se le s težavo rešili iz gorečega poslopja. Pritekla je skupaj vsa vas in začela reševati iz goreče hiše, kar se je dalo. Prišli so tudi gasivci, ki so se več ur trudili, da bi zadušili ognj ne zublje. Vse je bilo zaman. Rešili so le nekaj Pohištva, hiša je pa do tal pogorela, škode je za pet milijonov lir, ki pa ni krita z za varovalnino.
seno v skladu s potrebami slovenskega šolskega prebivavst.vti. Sedeža bodočih poslopij naj bos id v ""neposredni bližini sedežev sedanjih slovenskih šol.
Odbor SSŠ - Gorica
OBLETNICA KATOLIŠKEGA DOM V
V nedeljo popoldne je katoliško prosvetno društvo v Gorici proslavilo prvo obletnico obstoja Katoliškega doma. Za povabljence je priredilo kulturni popoldan s pevv skimi točkami in enodejanko »Labodji spev« A. P. Čehova.-Udeležba je bila precej številna. Pozdravni nagovor je imel pred sednik Doma dr. Kacin. V svoj govor je vpletel tudi »politični intermezzo«, kol se je .sam izrazil. Sledilo je tajnikovo poroii-lo, ki je poudarjal še vedno veliko potrebo po nabiranju prostovoljnih prispevkov za dokončno uredbo prostorov in odra.
Dramski odsek je pod 9pretno režijo dobro podal omenjeno igro. Pevske točke je pa dirigiral Ivan Bolčina. Zbor je zapel s> dem po večini že znanih skladb, ki pa občinstvu še vedno ugajajo.
VRH
Z našega odročnega Vrha se le poredko: ma oglašamo. Pusta smo preživeli po stari vrhovski navadi še precej prijetno razpet loženi; to velja predvsem za naše mlade, katerim radi privoščimo nekaj veselja, dokler }& v pravi- meri. Kakih povork s pustnimi vozovi seveda ne moremo prirediti> ker bi še kolesa potrli po naših slabih cer stah.
Te dni smo pa zvedeli, da bodo nekatera pota na našo planoto vendarle začeli por pravljati. Predvsem gre za ceste, ki vodijo v vojni spominski pas na Vrhu in Martin-ščini. Dovozne ceste je zgradila vojaška oblast že v vojni iz Petovelj na Vrh in proti Svetemu Martinu. Polagoma so pa razpadle, kar je silno oviralo dotok turistov in obiskovavcev spominskih krajev. Pred nekaj dnevi je pa vojni minister odredil, da bo zagraji9ka občina oddala v najem dela za bitumiranje ceste iz Petovelj na planoto. Upamo, da bodo polagoma prišle na vrsto tudi druge naše ceste.
KRMIN
Zimska suša preizkuša svojo moč tudi nad našimi gozdovi in hostami. Od vsepo vsod se sliši o požarih, ki uničujejo pašnike in drevesne nasade. Prejšnji teden smo morali tudi pri nas gasiti. Po pobočju Svetega Kvirina se; je vnela trava v obsegu 30 hektarjev. Prihi;te'i so gasivci in tudi vo-j,aštvo„ ki so se 8 ur pošteno trudili, da so omejili požar, škode je pa kljub vsemu'
nad 1 milijon lir.
•	).:0‘ . > . *• • , !
Druga . posebnost našega mesteca pa bo
visok stolpnik, kjer bo imela svoje prosto re tudi stalna razstava pohištvenih izdelkov. Stavbo zidajo po načrtu goriškega arhitekta. Malni ja'ir\ bo poslopje ne samo korist, ampak tudi v okras našega Kamina.i
HUPA
V ponedeljek zvečer se-•je raznesla po vasi žalostna novica, da'je "V gorski bolnišni-
ci kar nenadoma umrl naš učitelj g. Rado Troha. V bolnišnico so ga odpeljali že pred kakimi dvajsetimi dnevi, a nič ni kazalo na tako zgodnjo smrt, zlasti ker je bil še razmeroma mlad, komaj 52 let. Po rodu je bil doma iz žabelj na Vipavskem. Po značaju je bil dober in tih mož.
V prejšnjih letih je poučeval po raznih krajih in je bil na glasu kot dober učitelj. Pokojnik zapušča ženo učiteljico in dva še mladoletna otroka. Bog naj jih tolaži ob bridki izgubi!
NOVI KANONIK
S smrtjo msgr. Carleta se je izpraznilo eno kanon iško mesto v goriškem stolnem kapitlju. Na njegovo mesto je nadškof imenoval, sporazumno s kapitljem, msgr. Ivana Diodata, dosedanjega duhovnega vodjo nadškofijskega semenišča.
Novi kanonik je po rodu iz Tržiča. Maš-niško posvečenje je prejel leta 1933, nato pa je služboval po raznih furlanskih farah.
V	Gorici deluje že petnajst let kot katehet v raznih verskih zavodih. Z njegovim imenovanjem je postalo število goriških kanonikov popolno.
PROMOCIJA
Včeraj teden je promovirala na tržaški univerzi za doktorico farmacije gospodična Marica Cigoj iz Gorice. Nova farmacevtka izhaja i/. družine znanega, zdaj žj pokojnega, goriškega trgovca Jožeta Cigoja, čestitkam znancev mladi doktorici se pridružuje tudi naš list.
Ob tej priložnosti pripominjamo z zadoščenjem, da je položilo letos doktorske izpite precej dijakov, ki so pred univerzo obiskovali slovenske srednje šole.
GORIŠKA »NICA«
Mnogi, tedaj še skromni, turistični vodiči, so že pred pol stoletjem slavili Gorico kot primorsko ali avstrijsko Nico. Podnebje je bilo tedaj bolj milo, kot je danes. Mesto je pa imelo vse več vrtov, parkov in zelenja, kot jih vidimo danes. Posebno v severnem delu ob Solkanski cesti so se vrstile druga za drugo palače in vile sredi umetno gojenih vrtov.
Vojno razdejanje in po vojni moderna stavbna umetnost s stolpniki sta pregnala zelenje in drevorede, ki so bili okras zelene Gorice. Zdaj se pa že spet slišijo glasovi, da je zlasti zaradi naraščajočega tujskega prometa potreba misliti tudi na obnovitev javnih nasadov.
V tem smislu je občinski odbor že nekaj pokrenil. Povabil je strokovnjake znanega cvetličarskega podjetja Sgaravatti iz Sao-nare, da pregledajo, kje je potrebno urediti javne na,sade in dati našemu mestu mikavnejše lice. Z zelenimi in cvetličnimi nasadi bodo okrasili trg pred južno postajo in ves Korzo do pokrajinske palače. Lotili se bodo tudi preuredbe mestnega vrta, ki je zadnja leta res v žalostnem stan:u. Prav ta vrt je nekoč slovel po redkih drevesih in rastlinah kot eden najzanimivejših v Srednji Evropi. Dela za novo »zeleno Gorico« se bodo začela že prihodnjo pomlad.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
NASA ANKETA O TISKU
„2akaj m &ei&jo bloumhko?“
Iz Ljubljane smo prejeli k naši anketi o slovenskem tisku naslednji dopis:
Z zanimanjem sem preči tal v Novem listu prvi članek pod naslovom »Zakaj ne berejo slovensko?« in priznal za pravilne vse ugotovitve, članka. Tudi mene zelo boli ta mlačnost, da se slovenski človek vse premalo zanima za slovensko branje. Povedali ste za to mnogo utemeljenih razlogov, jaz bi pa rad dodal še enega.
To je odnos našega izobraženca do preprostega človeka. Cc se hoče zbuditi v širokih množicah zanimanje, za tiskano besedo in narodni ponos, je treba za to mnogo podrobnega dela v ozkem stiku z narodom. Skoraj v vsaki vasi imamo učitelja ali duhovnika, ki živita med širokimi plastmi našega naroda. Ti so bili povsod — in posebno pri nas — pionirji narodne kulture in prosvete. In zato je treba predvsem te, organizirati v tej smeri in jih za takšno delo pripraviti. Mnogo je naših izobražencev, ki se ne zanimajo za našega kmeta in delavca in ki se jima ne znajo ali se nočejo približati. Sicer to ni slovenska posebnost, ker velja enak odnos tudi med Italijani. Ko izobraženec dokonča svoje študije in stopi v kako službo, mu je kmet ali delavec deveta briga, četudi je on sam izšel iz njegovih vrst. Postanejo domišljavi in se nočejo »ponižati« do malega človeka. Zelo značilna je opazka v poročilu o Prešernovi proslavi na nižji srednji šoli v Trstu, kjer je zapisano, da so nastopajoči in dijaki pogrešali priznanja svojih vzgojiteljev, ki niso razumeli, da je potrebno nekoliko ploskati osebam, ki so nastopale z najboljšim namenom! Ali je bila to domišljavost ali samo robatost?
Vendar naj 93 ne misli, da je v matični deželi kaj boljše v tem pogledu. Tudi tu se danes ne čita mnogo, če ljudje niso k temu prisiljeni, ali pa prcčitajo samo naslove člankov.
Potrebno je, da se lotimo zadevnega podrobne-
IZREDEN KULTURNI DOGODEK
V Narodnem gledališču Ugande v prestolnici dežele Kampali so zabeležili te dni velik umetniški dogodek. Uprizorili so namreč prvo domačo dramo, ki jo je spisal 24-letni Afričan Ngugi, ki je že med šolanjem na univerzi v Kammali zaslovel kot eden najbolj znanih mladih afriških pisateljev. Njegov prvi roman »Črni Mojzes«, ki bo v kratkem izšel v Londonu v angleškem prevodu, je dobil prvo nagrado na natečaju Ustanove za literaturo Vzhodne Afrike. Mladi pisatelj je pred kratkim dokončal tudi svoj drugi roman »Ne jokaj se, otrok«, ki pa še ni objavljen.
Prva Nguginova drama »Črni puščavnik« je drama črnega človeka, pogumnega in izobraženega, ki ga pa mučijo osebni konflikti, ki so tudi konflikti moderne Afrike. V dramo so vmešane tri žene, ki ga ljubijo, to so njegova žena, mati in mlada Evropejka. Drama se razvija tako, da privede do smrti žene. Igro bodo sedaj uprizorili tudi na raznih drugih afriških odrih.
SARTRE SNUJE NOVO PISATELJSKO ORGANIZACIJO
Jean Paul Sartre, ki se je pred kratkim vrnil s krajšega potovanja po Sovjetski zvezi v Pariz, je izjavil, da izdeluje načrt za ustanovitev mednarodne zveze književnikov, ki naj bi družila kot popolnoma nepolitična organizacija pisatelje iz kar največ dežel s čim najrazličnejšimi nazori. Sartre je dejal, da so sovjetski književniki sprejeli ta njegov načrt kar navdušeno. Trenutno se pogaja voditelj eksistencialistov z merodajnimi krogi organizacije UNESCO zaradi primernega organizacijskega temelja za novo združenje.
V Parizu so podelili literarno nagrado Hermes, ki je bila ustanovljena lani na pobudo študentov visoke šole za trgovino. V razsodišču so bili zmagovavci najbolj znanih literarnih nagrad lanskega leta, kot so na primer nagrade Gaa
ga dela neposredno med preprostim ljudstvom, da mu razložimo lepoto našega jezika, ki po svoji blagoglasnosti ne. zaostaja za drugimi. Tudi naša narodna kultura je na visoki ravni, kajti naš Prešeren stoji visoko v evropskem pesništvu, in češki prof. dr. Striberny smatra v svoji monografiji Simona Gregorčiča za največjega slovanskega lirika. Našemu človeku je treba pokazati, da smo Slovenci na kulturnem polju relativno zelo blizu Italijanom, kar so nam priznali Italijani sami med okupacijo. Naš primorski tisk je dober, prosvetno življenje dovolj razgibano, kar je pokazala še posebno zadnja Prešernova proslava v Trstu, ko se je pred-očil ukaželjni mladini v bistvu skoraj ves naš pesnik — slovenski genij.
Izobraženci morajo med narod, vzbujati narodni ponos in zanimanje za slovensko knjigo in tisk, torej za slovensko kulturo, ne glede na politično opredelitev. Sele pred sto leti smo zmagali v boju za individualnost slovenskega jezika, danes pa že lahko pokažemo njegovo enako vrednost z drugimi velikimi kulturnimi jeziki. tyo sem dobil v roke kakih deset let po prvi svetovni vojni novo slovensko izdajo Svetega pisma, sem se naravnost čudil, kako je v 20 letih slovenski jezik v izrazoslovju in v besednem zakladu napredoval in se razširil!
Slovencem ne bomo mogli nikdar braniti, da ne bi čitali tujih časopisov in revij, ker so ti kvalitetno boljši. Mi si takih listov in revij še ne moremo privoščiti zaradi naše majhnosti in uboštva.
Skušati pa moramo, da pridemo do kake kvalitetne ilustrirane revije, kakršne imajo Nemci. Važne bodo tudi ljudske knjižnice. Nam gre v boju za narodni obstanek za vsako slovensko dušo. Tudi izobraženci morajo gojiti svoj jezik.
D. R. J.
GLAS IZ AVSTRALIJE
Tudi iz daljne Avstralije smo dobili prispevek k naši anketi o slovenskem tisku. Pisma sicer ne moremo objaviti v celoti, ker je predolgo in ker ne prinaša nič bistveno novega v polemiko, navedli pa bomo njegove glavne misli:
Pisec pisma se boji, da bo njegovo pisanje romalo v koš, ne da bi ga upoštevali in dopustili, da »ljudstvo« razsodi, če ima prav ali ne. Spravil se je predvsem na tujke in pravi, da ni toliko zameriti »ubogim ovčicam, če se zapasejo v tuje pašnike«, saj gre v 90 primerih od 100, kar zadeva tujke v tisku, za krivdo časnikarjev. Baje je naštel v 437. štev. Novega lista kar 1200 besednih spačkov, od katerih bi se jih dalo najmanj 80 odst. odpraviti, če bi obstajala dobra »slovenska« volja. Razburja se celo nad besedo »kultura«, češ da jo dobro nadomešča beseda »izobraževanje« (kar dvomimo).
Končno svetuje N. 1., naj: 1. opusti mnoge »nepotrebne čenče« in se posveti rajši resnim izobraževalnim (in ne kulturnim) namenom, bravcem in dobronamernemu ljudstvu pa da možnost, da javno in brez strahu povedo svoje mnenje; 2. posveti toliko prostora in da toliko možnosti sodelovanja bravcem in dopisnikom, da bo postal res ljudski; 3. končno upošteva vsak dobronamerni nasvet ali predlog, kar zadeva splošni in pravi napredek v izobraževanju našega naroda; 4. naj pazimo, da ločimo dobro pšenico od »ljuljke ter druge nesnage«.
Podpisan: Hr. Marsetič, Norlane (Avstralija).
Ker se pisec pisma izraža zelo zavito in v slo-(Nadaljevanje na 9. strani)
Odgovor „tako zvanemu uredniku
99
Neki »tako zvani urednik« Katoliškega glasa se je v zadnji številki spotaknil ob naš članek »Zakaj ne berejo slovensko?«, ki smo ga objavili v 437. štev. Novega lista dne 14. februarja letos in s katerim smo sprožili anketo, ki je naletela na živahen odziv. Uredniki Katoliškega glasa imajo prav tako pravico kot vsi drugi, da izrazijo svoje mišljenje o našem članku oziroma o mislih, ki so vsebovane v njem, vendar pa ga, kot kaže, presojajo samo negativno in se čutijo užaljene, kakor da bi bila kritika v njem namenjena samo njim in nc vsemu slovenskemu tisku, pri čemer se niti nismo omejili le na primorskega. »Tako zvani urednik« pa ni razodel samo užaljenosti, ampak tudi to, da je sprt z resnico.
Dolgi članek v Katoliškem listu se. začenja takole: »Urednik kulturne strani v Novem listu je v predpretekli številki napisal na račun slovenskih časopisov na Primorskem tudi naslednje:	»Naš
tisk ne izraža mnenja ljudstva, ampak mnenje nekaj ljudi pri uredništvu. Pisanje je starokopitno, ne odgovarja današnjim potrebam, ne sledi toku časa. Stanje časopisa je tako, kot je bilo pod fašizmom.«
Vsak bravec Katoliškega glasa si je pač moral misliti, da so ti stavki v narekovaju dobeseden citat iz članka v Novem listu, saj se vedno citirajo v narekovaju samo dobesedni izvlečki. V resnici pa Novi list teh stavkov sploh ni prinesel. Morda se nanašajo stavki, ki so navedeni v Katoliškem glasu v narekovajih, na tale odlomek v našem članku »Zakaj ne berejo slovensko?«: »... naša publicistika premalo nudi ljudem, le negotovo jih vodi skozi sedanjost in se izogne, če le more, resničnih problemov današnjega časa. Ostala je v bistvu taka, kakršna je bila pred fašizmom: primitivna, neosebna, neobjektivna in neodgovorna. Izraža le mnenja nekaterih oseb iz uredništva tet je vse. prej kot zrcalo javnosti.«
Iz tega sledi, da je KG citiral nekaj, česar v N'L nismo zapisali. Da ne gre samo za zdrsljaj, dokazuje, tudi dejstvo, da »tako zvani« urednik potem še posamezno citira tiste stavke in besede iz dozdevnega pisanja Novega lista, in spet v na
court, Renaudot, Femina in Interallie, poleg enega študenta visoke trgovinske šole. Nagrado | rekovajih, tako da ja npora vsak bravec dobiti vtis, je dobil 21-letni pisatelj Michel Alves za roman |da Brc res za prave citate iz članka »Zakaj ne »Le pecheur«.	berejo slovensko?«
Ne moremo si misliti, kaj je zapeljalo »tako zvanega urednika« do tako nekorektnega ravnanja. Morda pa je le on dremaje bral Novi list in le napol buden pisal svojo polemiko, ko dolži član-karja in odgovornega urednika Novega lista, drugače bi se mu ne bilo moglo zgoditi, da bi bil prebral »pod fašizmom«, kjer stoji v Novem listu jasno zapisano »pred lašizmom«, v čemer je seveda zelo velika razlika.
Kar pa zadeva pripombo »tako zvanega urednika«: »Seveda bi Katoliški glas lahko še bolj izražal mnenje slovenskih katoliških množic, ako bi pri njem hoteli sodelovati še nekateri njegovi kritiki, ki se pa najbrž boje. božje in narodne tlake za božji Ion«, pa naj odgovorimo samo s (pristnim) citatom iz pisma, ki ga je »tako zvani« urednik Katoliškega glasa pisal avtorju članka v Novem listu, ko je na prijazno nagovarjanje nekega svojega znanca duhovnika poslal nekaj svojih člankov za Katoliški glas. Ker je v enem izmed njih obravnaval vprašanje, ki se mu je zdelo in tudi je aktualno, mu je urednik v pismu z dne 10. marca 1961 odgovoril: »... Zato Vas prosim, da bi tega vprašanja v svojih člankih ne načenjali. Prepričan sem, da bi v naših ljudeh to negativno vplivalo. Zato pustimo to vprašanje ob strani, ker končno niti ni aktualno ...«.
Pri takšnem pojmovanju časnikarstva, ko eden ali dva urednika določata, kaj je aktualno in kaj ne, katero vprašanje, je dovoljeno sodelavcem načenjati in katero ne, je več kot upravičeno tisto, kar je zapisal Novi list v svojem članku, da »naša publicistika ... izraža le mnenje nekaterih oseb iz uredništva ter je vse prej kot zrcalo javnosti«, in »da se izogne, če le more, resničnih problemov našega časa«.
Da sc »tako zvani« urednik Katoliškega glasa tudi pri drugih sodelavcih ne omejuje na to, da bi »samo pike in vejice, stavil«, kot piše, je dovolj znano iz njihovih pogostih pritožb, ko nekaterih člankov, ki so po njegovem mnenju . . . samo zanje aktualni, sploh ne objavi, ali pa le okrnjene.
Seveda naš članek »Zakaj nc. berejo slovensko?« ni bil naperjen protd Katoliškemu glasu, ampak jc imel v mislih slovenski tisk na splošno. Zdi se nam, da se je Katoliški glas po nepotrebnem spustil v polemiko, ker ni bilo razlogov za to.
PODARSTVO
Shoda na sadnem drevju od pozebe
Letošnja zima je bila posebno dolgotrajna in po njej povzročena škoda je ogromna ter raznovrstna: Imamo predvsem škodo na jesenskih posevkih tako žitnih kot krmskih, na povrtnini, pa tudi v vinogradništvu in sadjarstvu. Ogromna škoda bo nastala zaradi zastanih kmetijskih opravil, nekatera teh sploh ne bodo izvršena zaradi pomanjkanja kmečke delovne sile. Celotne škode danes ne moremo preceniti, niti v sadjarstvu, ker še niso popolnoma razvidne posledice zimske pozebe. Konec februarja je bil v Bologni sestanek sadjarskih izvedencev, predvsem fitopatologov, to je izvedencev v zdravstvu rastlin. Na tem sestanku so razpravljali o posledicah pozebe in o ukrepih, ki naj bi koristili. Takrat še ni kazalo, da bi bila od pozebe povzročena škoda znatna. Zelo pa je narast-la la škoda prav v zadnjih dneh februarja in v prvih dneh marca, ko je razsajal hud in suh mraz. Zdi se, da je ta mraz povzročil še največ škode na sadnem drevju.
V čem je ta škoda? Predvsem je na deblih mnogih sadnih dreves razpočil lub, ki se je deloma odluščil od debla. Ta pojav so opazili največ na jablanah vrste rdeči Dclizius in Starking. Na hruškah je pojav bolj redek, še največ na sorti Passa Cras-sana. Na sestanku v Bologni so dali navodilo, naj lub zopet pritrdijo na debla, za kar lahko uporabljajo male žeblje ali pa rafijo. Robovi razpočonega luba naj se namažejo s cepilnim voskom. Zdi se pa, da je to navodilo precej površno. Robovi luba bodo namreč razcefrani in se bodo zato sušili, namesto da bi rastii. Zato je potrebno robove luba obrezati z ostrim nožem (in šele potem zamazati s cepilnim voskom.)
V ostalem pa bo največja škoda na breskvah, kjer bo uničenega zelo mnogo cvet-
Krt in njegova pravica
Še se bodo dobili profesorji, ki trdijo, da je .krt zelo koristna žival, ker uničuje v zemlji črve, ličinke, gliste in druge žuželke ter bi ga morali zato ščititi. Proti mnenju posameznih profesorjev je legija kme-tovavcev vseh panog, ki trdijo, da je krt zelo škodljiv, ker s svojim prerivanjem škoduje poljskim in vrtnim posevkom, koreninam mladih dreves, senožetim, ker kvari cvetlične gredice in vrtne grede sploh itd.
Od dosedanjih uničevalnih sredstev je bilo nekoliko uspeha samo od krtolovk, če so bile skrbno nastavljene in če niso dišale ali smrdele po lovcu. Različne vabe so bile brezuspešne, ker krt uživa samo živo roeso. Tu pa tam >so krta pregnali s karbidom. V splošnem je bil ves lov le malo bspešen.
Sedaj pa prihajajo v prodajo zrna, sestavljena na podlagi žveplenokislega talija, ki je učinkovit strup proti krtu. Tudi ta zrna bo potrebno tako razdeliti po krtovih r°vih, da krt ne bo imel občutka, da je Pri zadevi udeležen človek.
nega popja: na nekaterih vejicah do polovice, lahko pa tudi cela vejica. Računati moramo, da bodo breskve zelo redke, posebno pa pri nekaterih sortah, ki so bolj trpele, ker so bolj občutljive.' Cvetno pop-je bo deloma uničeno tudi na drugih sadnih vrstah, kot na marelicah,, pa tudi na češnjah. Od mraza so zelo trpele smokve in marsikatera ne bo pognala. Isto seveda velja tudi o oljkah, ki so dobile najbrž smrtni udarec.
Velikansko škodo je pozeba povzročila na lepotičnem grmičevju iin tudi na živin mejah. Tako bo potrebno ligustrum obrezati zelo nizko, ker so uničeni vsi mlajši poganjki.
Kot pa smo že zgoraj rekli: danes je še prezgodaj, da ocenimo od pozebe povzročeno škodo.
Namakalne naprave proti slani
V	Južnem Tirolu je nad 4.000 ha ali 11.000 njiv vinogradov in sadovnjakov o-premljenih z namakalnimi napravami v obliki dežja, torej s škropilnimi napravami. Vso to površino vinogradov in sadovnjakov obvarjejo pred slano, če jo narahlo škropijo 'v urah, ko slana nastaja. Dotične škropilne naprave lahkoA uporabijo 'jiudi ;za razdeljevati j'6’ ‘škropiva proti 'Škodljivcem, naj bo živalskega ali glivičnega izvora.
POUK KMETIJSTVA V SEMENIŠČU
Duhovniki pridejo na deželi v stik predvsem s kmečkim življenjem iir zato je dobro, če se kaj razumejo na kmetijstvo, škof Bonomelli iz Cremone je zato že leta 1905 vpeljal kmetijstvo kot obvezen predmet v tamkajšnjem semenišču.
Nekateri slovenski profesorji so tudi v semenišču v Gorici skušali bogoslovcem dopovedati nekatere bistvene reči iz kmetijstva, predvsem iz kletarstva: ali je vino, ki je dobilo metabisulfit, še primemo kot mašno vino? Kako se ravna z vinom, da se ne skisa? In podobna vprašanja. Nekaj kmetijstva bi moral znati vsak izobraženec, tudi tisti, ki se peča samo s pesništvom: vedel bi vsaj, kdaj kakšne cvetice in zelišča cvetejo ter ne bi pisal napačno.
Svetovni pridelek riža
v .1. 1962 cenijo na 1.390 milij. stotov in je za 26 milij. stotov višji od prejšnjega leta. Povišek 26 milij. stot. pomeni toliko kot 4-kratni letni pridelek riža v Italiji. Z rižem posajeno površino cenijo na nekaj več kot 86 milij. ha, kar pomeni, da je v zadnjih 5 letih narastla za okoli 5 milij. ha. Iz številk posajene površine in pridelka sledi, da na vsem svetu znaša hektarski donos riža nekaj nad 18 stotov, kar je sorazmerno malo, saj znaša v Italiji več kot dvakrat toliko. V zadnjih letih se je v marsikateri državi dvignil hektarski donos riža zaradi pomoči FAO ali mednarodnega urada za kmetijstvo in prehrano, ki pošilja svoje izvedence v posamezne dežele. Tako se je v Egiptu hektarski donos riža kar podvojil v dveh letih.
MNOGO SADJA V HLADILNIKIH
V	okolici Cesene (Forli) je v hladilnikih še nad 400.000 stotov sadja, tako da so gospodarji v skrbeh. Prodaja je zelo počasna, ker sta francoski in nemški trg zaprta. Upajo pa, da se bosta oba trga sedaj odprla.
Ne smemo pa misliti, da je v Italiji sadje nakopičeno samo v hladilnikih okoli Cesene. Tudi v drugih sadjarskih središčih
so hladilniki še polni.
* *
Staro-rimski obed
Družba Simmcnthal, ki prodaja v Italiji meso v konzervah, je sklenila, da bo vsako leto organizirala pojedino, pri kateri bodo prišle na mizo samo jedi in pijače iz določene zgodovinske dobe. Tak obed je bil organiziran letos v Rimu, in sicer na starorimski način. Vse jedi so bile tako pripravljene, kot so jih uživali pred 2.000 leti.
Obod je bil prirejen v hotelu Flora. Po: vabljeni so bili domači in tujerodci, različni umetniki, hotelirji in znani kuharji, industrialci in mnogi časnikarji. Pred pričetkom so udeleženci morali poslušati 3 predavanja o takratnih običajih in takratni prehrani.
Od vsega, kar je bilo ponudenega pri o-bedu, bi vsakdo zaužil malo presnega kruha in spil kozarec vina, ostalo je bilo bolj za močne želodce, ker so prevladovale mešanice iz olja, medu in popra, med katere je bilo še primešano bre rovo listje in podobno, vse zelo pikantno. (Udeleženci so po obedu najbrž šli večerjat v kakšno sodobno restavracijo.)
KDO bo nabral največ točk?
S. ugankarski natečaj ,IVOVEGA LISTA* z nagradami
41. Ni kradel, nič naredil, pa je obešen bil.
42. Štirje ropotajo, štirje bingljajo, dva svetita, dva kažeta, eden pa pometa.
43.' če od doma gre, kaže nazaj roge.
44. Pri nas imamo deklico, ki vsak dan vso hišo obleta, potem se pa za duri usede.
45. Ce nima, je kregan, če ima, je tepen.
46. Sodček moj obroča nima, dvojno vince v sebi ima.
47. Je v človeški obleki, pa ni človek.
48. Sama sebe je, mimo leti, grdo se drži, ker njeno blago gori.
49. Kaj se bolj vidi ponoči ko podnevi?
50. štirje po vasi teko, pa se nikdar ne ujemo.
51. Kaj ima moder mož vedno pred očmi?
52. Kdo ima v šoli najbolj trdo glavo?
53. Ni bilo, ne bo in vendar je.
54. Naša krava noče k vodi, če je ne potegnejo za roge.
55. Šilo pohodilo po svetu hodilo, ni jelo, ni pilo, pa dolgo živelo.
56. Zelena kapa do ušes klapa.
57. Katera palica je najtežja?
58. Katera mati svojega sina v plenice povitega do smrti s sabo nosi?
59. Na peci beli, pod peco sneži.
60. Figic in figanka, oba sta z en'ga ganka, figic pravi: oženiva se! Figanka reče: saj sva ž.e!
Vsaka uganka pravilno rešena iina eno točko!
(Dalje prihodnjič)
W wttmcOTi
B. It-...................
Komi je planil pokonci:	Kaj? Kako?
Jaz — temu gospodu stregel po življenju? Saj ne veste, kaj govorite, gospod komisar !«
Komisar je mirno nadaljeval:	»Vi ste
prevelik trgovec, da bi izvršili umor. Najeli ste za 2000 frankov in 50 gramov morfija neko propalico. Doktor Radič, ki sedi tu preoblečen, bi bil moral biti odstranjen, da ne bi več oviral vaših nečednih kupčij.«
Po teh besedah se je Komi ves 'bled kar sesedel na stolico. Čez hip je spet skočil pokonci in je strmel v Sama, kakor da vidi samega vraga v človeški podobi. Premikal je ustnice, kot da bi hotel nekaj povedati, a ni spravil besedice iz sebe.
»Govorite vendar,« ga je nahrulil komisar. »Kaj imate povedati na te obtožbe?«
Končno je prišel Komi do besede: »To je nepojmljivo,« je rjul. »Jaz nisem... kako pridete do take nespametne trditve?«
»Postavili vas bomo pred moža, katerega ste najeli. Približali ste se mu preoblečen in pod drugim imenom, toda on vas je spoznal. Hujskanje in podkupovanje za umor, to tudi imate na vesti.«
»Ni res,« je vpil Komi, »s to zadevo nimam ničesar opraviti. Tisti podlež me je zamenjal s kom drugim.«
»Pridemo h drugi obtožbi,« je mrzlo nadaljeval policijski komisar. »Kupčija z mamili! Tudi za to imamo dokaze. Zagovarjali se boste v domači državi. Prijeli Smo vas po naročilu interpola in njenega pooblaščenca dr. Radiča. Jutri vas odpeljejo v domovino.«
Komi se je ugriznil v ustnice in je vrgel divji pogled na Radiča: »Ha, vi torej! Vam se imam zahvaliti za vse to!«
»Da,« je trdo odgovoril Samo, pozdravil komisarja in je odšel iz sobe.
Ko je odhajal iz policijskega ravnateljstva, je prihitel za njim službujoči uradnik:	»Gospod doktor, neka mlada dama
sprašuje po vas. Čaka vas v sobi poleg vratarja.«
23.
Samo si ni znal pri najboljši volji razlo žiti, kdo bi neki bil. Morda Divna...? Pa saj se je vendar odpeljala v hotel.
Ko je stopil v sobo, je kar odskočil od začudenja. Maja!
Ime mu je na pol glasno ušlo iz ust. Ona ga je čarobno pogledala: »Se čudite, doktor? Le dobro me poglejte. Jaz sem tu in ne morda moj duh.«
Stopil ie k njej in jo je prijel za roko: »Kako je to mogoče? Menil sem, da ste v Madridu, no, zdaj pa tukaj...!«
Pojasnila mu je prav na kratko. »Ko sem že bila v Istambulu, pač ni bila taka težava, da sem priletela še vas presenetit Upam, da niste za nccoj že oddani in bi morda skupaj prebila lep večer. Povedati bi si gotovo imela marsikaj drug drugemu.«
Samo se je znašel v veliki zadregi, to se je le redko zgodilo. »Jaz,« je začel jecljati, »ne — to se pravi, — da — za nocoj sem že zmenjen z neko damo, ki mi je dala važna pojasnila. Toda — da, hm — morda bi — kje pa ste se nastanili?«
»V istem hotelu, kjer ste vi, kot sem pozneje zvedela.« Pogledala ga je z nagajivimi očmi. Čemu je neki postal negotov in nervozen? Tega ni prej poznala na njem.
»Dobro,« je premislil, »potem pa bomo vsi trije skupaj večerjali. Zdaj vam pa moram pojasniti, kdo je tista dama. Ona je žena trgovca Škrinjarja z Dunaja, prekup-čevavca z mamili. Poznam jo že izza mladih let.«
Maja je s finim ženskim tipom čutila, da mora biti še kaj v ozadju. Ne gre le za go!o srečanje, si je mislila, in je tudi ona postajala vedno bolj vznemirjena.
Ko jo je spremljal proti hotelski jedilnici, je Divna že sedela pri mizi. Silno se je začudila, ko je stopil Samo k mizi z lepo, mlado žensko.
»Dovolite,« je predstavljal, »to je moja stanovska tovarišica Rayski. Policija iz Tr
sta jo je poslala sem zaradi nekega umora. Srečala sva se na policijskem ravnateljstvu.«
Divna je ponudila Maji roko; »Veseli me znanje z vami,« je ponavljala z vsakdanjimi besedami. »Kdo sem pa jaz, vam je dr. Radič gotovo že povedal.«
Obe ženski sta se merili z raziskujočimi pogledi, medtem ko so se vsi trije zopet posedli. On ju je vprašal, kaj bi naročili. Ko je natakar postregel, se je Samo obrnil k Maji z vprašanjem, kaj je doma novega. Obenem je skrivaj pogledoval obe lepotici. Majina sveža .lepota je kar veselo duhlela. Divna je pa kazala čarobne poteze, ki so ga spominjale na mladostne dni. Globoko v srcu se je spet nekaj zganilo. Poznanje z Majo je trajalo prekratek čas, da bi mu zamorilo čustva prve ljubezni.
Obe dami sta se med seboj prijazno pogovarjali, a čutila se je neka prisiljenost.
»Kakor mi je povedal doktor, se vidva poznata že iz domovine,« je vprašala Maja. Gledala je Divno in je opazila rdečico na njenem obrazu.
Divna je odgovarjala še precej prosto: »Da, iz domovine me je usoda zanesla na Dunaj, z neko nesrečno poroko. Gotovo že veste, da moj mož — ah, to je strašno, da je tako prišlo. Zdaj sem pa kar vesela, da morem dr. Radiču kaj koristiti.«
»Gospa je namreč preko svojega moža zelo dobro poučena o mednarodni trgovini z mamili,« je padel Samo v besedo. »Njej se moram zahvaliti, da sem danes Kanuja že aretiral.«
Maja se je obrnila k Divni: »Vi ste se torej popolnoma oddaljili od — svojega moža?«
Divna je povesila glavo. »Da,« je rekla potiho, »k vsemu sem bila le prisiljena. Zdaj so se mi pa odprle oči! Nobenega pomena nima, da sem prisegla.« Vedno bolj se je razburjala: »Prisilili so me! — Ne čutim se več vezano na prisego. Ali morda • i, Samo, mislite, da sem verolomnica?«
»Ne,« je ta zatrdil, »o tem si nikar nc delajte skrbi. Izsiljena prisega je neveljavna — zlasti pri zločinskih zadevah.«
(Dalje)
Jekleni Eiffelov stolp, visok 300 metrov, nudi značilno ozadje Parizu, kot na primer grad Sv. Justa našemu Trstu. Parižani si sploh nc morejo misliti svojega mesta brez tistega orjaškega jeklenega kolosa.
V	nevarnosti	sO pa bili že	dvakrat,	da
jim ga bo kar pred nosom odnesel premeteni slepar Viktor Lustig po imenu. Pravzaprav je samega sebe imenoval »grof Lustig«, čeprav je po rodu nekje iz Amerike. Resničnega imena tega prvovrstnega sleparja niso imele policije v svojih seznamih, ker je imel vse polno ponarejenih listin. Policijski seznami evropskih in ameriških držav so pa imeli zapisanih na Lustigov rovaš oseminštirideset milijonskih sleparij.
Ena	najbolj	premetenih in	smešnih	je
prodaja Eiffclovega stolpa v Parizu. Lustig ga je namreč kar dvakrat prodal, čeprav je bil	toliko njegova last kot	tvoja, ki	to
bereš.	Prvič ga	je prodal leta	1924. To	pa
se je zgodilo takole: »grof Lustig« se je pripeljal s prijateljem van Collinsem v Pariz. Oba sta bila brez božjega v žepu. Spreha-
£‘i{{d(w btolp naplodaj
jala sta se po pariških bulvarjih in tuhtala, kako bi prišla do denarja. Lustig kupi časopis, da bi izzval kakega lahkoverneža in ga speljal na svoj led. Nič! Oči se mu nehote ustavijo na članku, ki je godrnjal na vlado, da bi bilo bolje prodati Eilfelov stolp za staro železo, ker njegovo vzdrževanje preveč stane.
Bliskovito se mu je posvetilo: »Milijoni so že v žepu,« je vzkliknil in pokazal tovarišu jekleni stolp, še tisti teden je prejelo pet veletrgovcev s starim železom povabilo francoskega poštnega ministrstva, naj pridejo v ponedeljek na važen gospodarski sestanek v hotel Carillon.
»Grof Lustig« se je predstavil za šefa stavbnega oddelka pri ministrstvu; njegov spremljcvavec Collins je pa kot ministrski tajnik razgrnil po mi i cel kup načrtov in slik Eiffclovega stolpa. Natakarji so donašali šampanjca in kavijarja, medtem ko
je Lustig zaupno razlagal, da sc je vlada odločila prodati stolp kot staro*želcžo. Gospodje so že tako brali v časopisih. Gre za 7000 ton dobrega jekla in železa; gospodje naj pošljejo na ta in ta naslov pismene ponudbe. »Sicer pa, gospoda moja, pojdimo kar na ogled stolpa,« je Lustig zaključil svoje besedovanje, nc da bi trgovci prišli do sape. Na stolpu jih je spet čakala dobra zakuska in trgovci so se razšli dobre volje.
Nekaj dni potem je dobil Andree Poisson, najbogatejši med povabljenimi trgovci, a tudi najbolj neroden med njimi, povabilo, naj se zopet oglasi v znani zadevi. »Ministrski šef« Lustig mu je prišel naproti in mu čestital, ker je samo njegova ponudba prišla v poštev. Poisson je podpisal pogodbo za nakup Eiffelovega stolpa kot staro železo. Čekovne knjižice pa še ni potegnil (Nadaljevanje na 9. strani)
ŠPORTNI PREGL E I>
STATISTIKE IN PREGLED! ITALIJANSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV
Milan najboljše moštvo desetletja 1953-1963
Letošnje italijansko nogometno prvenstvo se bliža koncu. Ne bomo zdaj poročali o letošnjih tekmah, temveč si bomo ogledali, katera moštva so se odlikovala v zadnjem desetletju. Seveda niso vsa moštva vedno igrala v prvi ligi, saj je stalno bilo v »A« ligi samo osem enajstoric: Milan, Internationale, Juventus, Fiorentina, Bologna, Roma, Sampdoria in Spal. Zanimivo je, da je mlada ekipa iz Ferrare vedno bila v prvi ligi, čeprav ji je večkrat trda predla. Od teh osem moštev so samo štiri enkrat osvojila častni naslov italijanskega prvaka. Milan je bil štirikrat prvi (1955, 1957, 1959 in 1962), Juventus trikrat (1958, 1960 in 1961), In-ternazionale dvakrat (1953 in 1954) in Fiorentina enkrat (1956). Upoštevali smo uvrstitev posameznih ekip in dobili naslednjo lestvico: I. Milan 26 točk, 2. Fiorentina 34, 3. Internazionale 39, 4. Juventus 48, 5. Bologna 59, 6. Roma 65, 7. Sampdoria 78 in 8. Spal 119. Količnik Milana je izreden, saj so nogometaši v črno-rdečem dresu bili štirikrat prvi, dvakrat drugi, trikrat tretji in enkrat deveti (1968). Preseneča dobra uvrstitev Fiorenti-ne, ki je bila stalno med prvimi. Fiorentina je samo enkrat bila prva, bila pa je štirikrat druga in dvakrat tretja. Enkrat je zasedla peto in dvakrat sedmo mesto. Internazionale je zelo nestalna ekipa. Osvojila je dvakrat prvo mesto, bila enkrat druga, trikrat tretja, enkrat četrta, enkrat peta, enkrat osma in enkrat deveta. Isto bi lahko rekli o Juventusu (trikrat prva, dvakrat druga, enkrat četrta, enkrat sedma, dvakrat deveta in enkrat dvanajsta).
...	jc	bila vedno v ospredju, a ni nikdar
, J . P' o četrtega mesta (bila je dvakrat četrta, ,s lal PL'ta, dvakrat šesta, enkrat deveta in e.n-'lat deseta). Roma je samo enkrat osvojila tretje mesto, trikrat pa je bila peta in štirikrat šesta (enkrat deveta in enkrat štirinajsta). V zlati sredini jc vedno bila Sampdoria (enkrat četrta, dvakrat peta in enkrat šesta). Spal je samo enkrat bila peta in enkrat osma, drugače se vedno bori za obtšanek v prvi ligi.
Sešteli smo tudi osvojene točke omenjenih ekip in dobili naslednjo lestvico: 1. Milan 450, 2. Fiorentina 433, 3. Juventus 424, 4. Internazionale 421, S- Roma 367, 6. Bologna 364 , 7. Sampdoria 343 in 8- Spal 296. Lestvica jc ostala v glavnem i?ta, le Juventus in Inter sta zamenjali mesti, isto se je zgodilo z Bologno in Romo.
Binetov 'dolp naprodaj
(Nadaljevanje z 8. strani)
iz žepa. Lustiga je že oblival mrzel pot, ker je vse tako uredil, da bo že čez eno uro sedel v orient-ekspressu in pobegnil na Dunaj.
»Ce nimate zdaj vse vsote na razpolago, hm, pa vsaj provizijo in 70 odst. podpisane vsote,« je začel Lustig mešetariti. Poissouu, ki se je imel za zelo lisičjega trgovca, so se zasvetile oči: »Brez čeka, v bankovcih in posredovalnino za vas, če uredite na 70 od sto!«
Lustig je seveda brž pristal, vtaknil v žep 50 milijonov frankov in se je odpeljal na Dunaj. Ves mesec je škilil v pariške dnevnike. O prodaji Eiffelovega stolpa ni bilo n>č pisanega. Zviti Poissou se je sramoval še ženi črhniti, kako je kupil pariški stolp.
Dve leti kasneje je Lustig spet ujel podobnega kalina in mu je prodal Eiffclov stolp, gele pri tretji taki kupčiji je policija zgrabila »grofa« Lustiga in ga je vtaknila v ječo, kjer je umrl leta 1947. Eiffelov stolp je pa le kar dvakrat prodal.
[ Pivo italijansko nogometno prvenstvo je bilo na sporedu leta 1898 in od tedaj so odigrali 60 prvenstev. Tekmovanja moramo razdeliti v tri obdobja. Prva doba gre od začetka do leta 1915 (od leta 1916 do 1919 ni bilo tekem), druga od leta 1920 do leta 1943 (leti 1944 in 1945 ni hi!o na sporedu tekem za prvenstvo) ter tretja od leta 1946 do lani.
Prva doba obsega 18 prvenstev. Največ prvenstev je osvojila Genoa, in sicer kar sedem, petkrat je bil prvi Pro Vercelli, trikrat Milan ter enkrat so osvojile častni naslov Juventus, Internazionale in Casale. Genoa je v obdobju 1898-1904 bila kar šestkrat pvra, Pro Vercelli pa je gospodovala v obdobju 1908-1913, ko je bil petkrat prvi. Druga doba obsega 25 prvenstev. Najboljši ekipi sta bili Juventus in Bologna (šest častnih naslovov vsaka). Štiri prvenstva jc osvojila Inter (Ambrosiana), tri Torino, po dve Pro Vercelli in Genoa ter po eno Roma in Nove.se. Juventus je bila v obdobju 1931 do 1935 petkrat prva, kar predstavlja višek, ki ni lahko premostljiv. Po drugi svetovni vojni je bilo na sporedu 17 prvenstev. Največ prvenstev sta o-svojili Juventus in Milan, vsaka po pet, Torino jc bil štirikrat prvi, Inter dvakrat in Fiorentina enkrat. če seštejemo vse zmage, vidimo, da je največ prvenstev osvojila Juventus, in sicer kar 12. Druga je Genoa (9) in tretji Milan (8). Sledijo: Inter, Pro Vercelli in Torino 7, Bologna 6. Enkrat pa so bile prve: Roma, Fiorentina, Casale in No-vese.
Kateri so bili najplodovitejši strelci povojnih prvenstev? Leta 1947 se jc odlikoval znani Maz'o-la (Torina), ki je zabil 29 golov, leto kasneje se je pojavil Boniperti (Juventus) s 27 goli. Leta 1959 je bil prvi Nyers (Inter), ki je 26-krat potresel nasprotnikovo mrežo. Od leta 1950 pa do leta 1955 se je vseskozi odlikoval Nordahl (Milan), ki je zabil 35, 34, 26, 23 in 27 golov. Le enkrat jc prepustil prvo mesto (1952) Dancu John Hansenu (Juventus), ki je zabil 30 golov. Leta 1956 je bil prvi po osmih letih Italijan, in sicer Pivatelli (Bologna)
—	29 golov. Sledi nato obdobje tujih napadavcev: Da Costa (Roma) 22, Charles (Juventus) 28,. An-gclillo (Inter) 33 in Sivori (Juventus) 27 golov. Predlanskim je bil prvi Brighenti (Sampdoria) 27, lani pa Milani (Fiorentina) 23 golov.
Izid letošnjega italijanskega prvenstva pa ne bo za mnogo spremenil omenjene lestvice. Čeprav je Milan letos izgubil prvenstvo, bo ostal še vedno najboljše italijansko moštvo zadnjega desetletja, druga bo še vedno Fiorentina. Kdo bo najboljši strelec, pa je še vprašanje.	D. T.
O nesrečah, ki se dogajajo v gospodinjstvih, prav malokrat slišimo, čeprav so te pogoste in hude. Poznamo nesreče .zaradi nepravilnega ravnanja z elektriko, plinom, poškodbe pri padcih, bodisi s slabo postavljene lestve ali pri spodrsljaju na tleh. Zanemarjeni pa so urezi z nožem, praške pri pomivanju okrušene posode, kar velikokrat povzroči hude infekcije.
Razne statistike kažejo, da so nesreče v gospodinjstvu pogostejše kot nesreče pri delu v tovarnah in drugih obratih. Znan raziskovalec gospodinjskega dela ugotavlja, da je eden glavnih vzrokov teh nesreč preutrujenost gospodinj. Gospodinja namreč dela do izčrpanosti, vmes si ne privošči počitka in tako popuščata njena pozornost in prisebnost, kar pogostokrat privede do nesreče.
Raziskovanja potrjujejo, da gre delo spočiti gospodinji v prvih dveh ali treh jutranjih urah prav hitro izpod rok. Proti poldnevu njena delovna sposobnost pada, še bolj proti večeru, ko tožijo
NAŠA ANKETA O TISKU
slovenska?"
(Nadaljevanje s 6. strani)
venščini, ki nujno vpije po slovnici in pravopisu, nam je bilo težko razumeti, kaj je hotel doseči s svojim pismom, ki smo ga vsebinsko podali tako natančno in razumljivo, kolikor smo mogli. Nemogoče jc, da bi bil naletel v eni sami številki N. 1. na 1200 besednih spačkov, razen če vidi v vsaki drugi besedi navadne slovenske časnikarske slovenščine besednega spačka. Verjetno pa ni hodil v slovenske šole in zato slovenščine ne zna dovolj, da bi ločil, kaj jc pravilno in kaj ni. Jasno je, da vseh tujk ni mogoče izločili iz slovenščine, kot jih ni mogoče iz nobenega jezika, ker se narodi razvijajo drug ob drugem v tesnem medsebojnem stiku in pogosto v okrilju iste kulture, ki jim je vtisnila svoj pečat tudi v jeziku. Noben jezik ni tako popoln, da bi obsegal vse potrebne izraze za neskončno razvejano duhovno življenje in tehnik, zato si mora včasih pomagati s tujko. Slovenščina je v tem pogledu precej čist jezik, neprimerno bolj kot n. pr. češčina, srbohrvaščina ali ruščina, pa tudi italijanščina. Zato se nam zdijo očitki g. Marsetiča popolnoma neosnovani. Ce bi skušali iztrebiti iz slovenščine sploh vse besede tujega korena, bi naš jezik hudo obubožali in ga napravili spet za primitivno narečje. Duhovno in kulturno zbliževanje med narodi se pač odraža tudi v jeziku, oziroma v jezikovnih sredstvih, ki označujejo tako zbližan je, in ena izmed takih besed je prav »kultura«, ki je razumljiva vsem narodom in vsem zveni domače, kakor jim zvenijo v veri imena in besede Jeruzalem, Betlehem, tempelj, in podobno in pri katerih nikomur ne pade na misel, da bi jih šel prevajat in jim iskat odgovarjajočo »pristno« slovensko besedo.
Zdi se, da nekateri namena in smisla naše ankete o slovenskem tisku niso prav razumeli in se spravljajo nad zadeve, ki nimajo z bistvom ankete nič opraviti. Hoteli smo sprožiti razpravo o tem, v kakšni meri naš tisk pošteno opravlja svojo nalogo in ji jc v duhovnem in tehničnem pogledu kos, ali v kakšni 'meri se izogiblje problemom, ki bi jih moral obravnavati, in zanemarja svojo nalogo, da vodi Slovence skoiri današnji čas v bodočnost in je varuh njihovih narodnih, duhovnih in tvarnih koristi. Z drugimi besedami bi lahko rekli: v koliki meri jc občutljiv za resnične probleme našega časa in kako reagira nanje.
Uredništvo
ladaja Konzorcij Novo«* lista • Odgovorni urednik Drag« LegiSa • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst,
ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477
gospodinje, da so skrajno utrujene. Še veliko hitreje pa se utrujenost stopnjuje pri ženskah, ki so tudi poklicno zaposlene.
Vsem gospodinjam, zaposlenim in nezaposlenim, priporoča omenjeni izvedenec, da vpeljejo redne odmore med svoje delo. Poleg daljših odmorov, ki naj slede vsakih nekaj ur dela, so zelo priporočljive še minute odmora. V tem času naj gospodinja leže, si ]x>dloži nekoliko noge, da so nekoliko dvignjene. Tudi z udobnim, sproščenim sedenjem se lahko spočijemo, če ne moremo počivati leže. Veliko pripomore k splošnemu počitku in zbiranju novih moči okrepčilo, ki vsebuje vitamine., kol n. pr. sadje, sveža limonada ali sadin sok.
S poizkusi so ugotovili, da so gospodinje, ki so med enim delom in drugim počivale, več naredile kot tiste, ki s6 delale, brez nobenega odmora. Večje pa je bilo tudi njihovo poglobljcnjc v delo, zato se jc pripetilo tudi manj nesreč.
Ondina
m BOM
POČIVAJMO MED DELOM!
G
3
H
00 OJ
o >c/5
-i rt
a ca W
SP 3 c
P o ‘F? P ^ g W
•-H	(0	.-•	.
S - rt £
5£ «a-§'c
« 8.-s
O ■
o 2 ~
"S E S.*
ž
m tri
2 K E p'
•ial
N W <D
05 >05 <
1P
5 S
05 $-> •-J D,
ff|l
c 13 r
>C g
rti >o
Sš* 00
05
rt
E? N « rt rt C !> . *'—> ra . rt
OJ-g ~ g
£ N G N s **h rt
0) Jh
• ,r_> rr-T ^
m ^3 rrt O O O
-H (/)	>_	.^
■Si.'™ s o.g
rt ^ riS
*c o
Po i
» ^ c
« 2 -2 c .E,^
epa
2-u «
as J
05
Tf:	Ih'
.S Jo -S
^ -C rt rt C
3 g-8 •g o-o
o 3 2
a o > a i_ o o <- a
0.&-o p* G
c -S ec ra
05 -• •£
|	'57	•
■H	H->	G
0)	.	^	rS
•-—) X/) rO
_	rt	ec
rt	c « £
a-.S ,r-1 V)
o
1)'
05 .
r§, 1 .s>
C W
M 05 rrt O <U
og«
s o -
N O •
• -< 05 *g
<d #<u .a d 81
S 7 P
oj ^
r* . »—h
as ec
IJS
-c' >o E
r<5 05 0)
gg
rt o)
oo
o a c
E’8 E
-'C a „ rt oo -p
> 3 o a
i0 e ~.
o d
C rt O ,£>13 > £T J*
rt
G ec < • . rt Y> a ra H
i3 ^ ■8 E
O,
O ;_
™ £ > rt	0	0	a
£	S
*	E
rt	o>
a	o	3	w
rt	05	<-	£>
></)	>	G	G
5?	'	O	•
rt g >o) ^
S®* p|
*S." s s
O <15
a .2, S £j
o o
^•a . 'o
V ^
o ec
.5
> --T ra o
C/5 -O °
o O* h3 p<.^ a) a
o rt
x&
f.a
a _
'S o
ftTJ
g"5:
o g E M
•S S
§* S S
C/5 C
05 'o o-0
>  ,
t! <u
<-H ></5
S «0 c .a 'o - 'oo
ni
■&£ .5 >c/5
_ C eC
s t a Si ?
! >3 ec
! S’E
o
O
TJ
M
a e
o w
. 05
; O >
’ £ - i
i Uh x/j G
c g £ ■— o aj 3 ■g u-°
■rt >(^ *■
Z -E • E -
O JJ *“
>0 O) •<—>
1
ifijj
T? rt :g,33 •?
>	. O ^
o *a &.*«-
a‘l 'o,H 3 ? §S aa.si #£ i-a
O ti
pa g > .e .. E ^ S
rt t. •’-> tr\ 7i ’~Ti
fi
05
■S S
?
! w
rt "05
M <
"05
r^3 Q ’ O „ 2 Hi*
|i3 «1
(A
■
a
6^ 05
o10 E
00	. 05
§5
s3 °
^ ^ i>
0) ^
05 ^ 05
.FH ^
rt 3 c
« sl
>8 E °-
C -j3
ieffi
«3 ”8
*G> G rt p h
acu .S
p «
S g
O O a* o) rt
TJ P
rt 05
•rH 05
<55 >cj Pa
va
>o ^ 05 O •Ptj
■S 8
h
p £Tt!
•Ji G ^ & p n H 5 O
'■P Z ' S-r.
! §•« r—H ><55
r S)'"3 ■
.rH g I
J3 O
•° I
s -g-
rt ^
•s-S |a-
I'3'
c9 o
' C
^ S
^ 2 o ->M « c « >
G O 5
-S 2 2 ^ N
TJ P
1 S 8
•J3 ^ |
« ns' P* rt . •rt'0
05	«*
S O)
G X> >(/)
3 .s
r&
«1 S 3
|« S5 E B « 3
lis?!
t -cgS
‘ 8.2 g S
a , c
05
rt
f.0
"Č-S
O. (1j	«	D
•a <h 3 O M O ft3 M ‘5
ANMAK