Gospodarske stvari. Grosenica prstauica ali srebernica (Oastropacha nenstria) huda sovražnica raznim sadanosnim dre- 7esom. M. Gosenica srebernica je nerarna so7ražnica skoraj 7seh naših sadunosnib dre^es. Popolnoma odraačena je po 4—5 centimetro^ dolga, pra7 7itka, z tankimi, drobnimi dlačicami pokrita, lepo S7itlomodra, z rudečimi progami kinčana, ki 7 ra^ni čiti po hibtu tekajo in ji 7 njenih pisanih in čistih bar^ah lep pogled dajejo. Gla^a je svitlo modra, okiogla, z d^ema činima očesnima pikicama. Gosenica pra7 brzo teka. Konec majnika se rodo^ine razkropijo in posamezne gosenice živijo 7saka za se. Meseca junija si poišče mesto na nekaj bolj skritem kraju in se zaprede, naredivai okoli 87oje bube, ki je pra7 mehka in nježna, gosto, belorumeno za^ojo kakor kokon s^iloprejke. Kdor je ne pozna, jo ima doatikrat, slaati, če jo na kakem murbinera dre^esu najde, za bubo di^je 87iloprejke. Za^oja se trdno drži in je z nekakoanim rumenkastim prahom kakor potrošena, ki je, če ga nekaj napihneš, kakor tanka moka videti. Iz temnoruja^e bube 8e aied julija in nekaj pozneje 87itloruja7i ponočni metulj arednje 7elikosti raz^ije, z airokimi rujavimi poprečnimi progami na gornjib perutnicab in z tankim bamnim prahom. Steje k ponočnim metuljem in zelo bitro leta tako, da ga je težko, da si tudi ga je obilo, vjeti. Samica leže jajčka okoli poletnih letoraati, na rodo^itne mladike, 7Časib na plodo^e lecelje slasti grušek 7 podobi biaero^ega obročka 7 polže^ih črtah tesno drugo poleg drugega. Jajčne kopice delajo rekel bi pra^e o^ratnike okoli tenkih mladik, ker so poaamna jajčka po koncu stoječa 7 neko poprijemajočo se t^arino kakor vlita. Ta t7anna se z čaRoma strdi in tako močna postane, da poči in odskoči, če se obroček razcepi. Jajčka so pra7 umetno 7 rečeno t^arino vlita, vendar pa osi goseničarici pristopna, ki 87oja jajčka 7 gosenična jajčka polaga, tako da jajce 7 jajcu leži. Jajčni obroč ima trdo, poloseuo lupino in se leaa tako trdno drži, da se le pra7 težko od njega odluščiti da. Jajca pretrpijo mraz od 20 in še 7e5 atopinj in prenaaajo 7se nezgode 7remenske. Ker je obroč 87itlo si? kakor večina kože jablanina, ga je na prvi pogled težko na mladiki zagledati in zapaziti. Ko pa se oko le nekaj navadi, ga ne bode  7eč labko zgrešilo in 7 nekih minutah ao brajde in mlada dievesca tega siluega škodljivca sadunosnib dre^es labko obrana. Od tega jajčnega obroča, ki je lepo in pra^ilno kakoi- prstan narejen, ima ta gosenica ra^no S7oje ime gosenica 8rebernica ali prstanica. Obroček je 1 7^—2 centimetra d:>lg in ima okoli 200—300 jajčko7. Vendar 8e pa tudi nahajajo obroči, ki jih po 400 in 7eč imajo. Ti obrocki se morajo skrbno in mar- ljivo zasledovati in z mladikami vred, na kterih se nahajajo, porezati in sožgati. Nahajajo se 7ečidel na peščenem sadju slasti na jablanib, 7Čaaih pa tudi na črešnjab, 8li7ab, break^ah itd. Pet takih jajčnih obročko7 na jednem dre^esu je zadosti, da iz njih iz^aljeae gosenice celo dre^o ugonobijo. Najbolje je te zalege iskati od no^embra do marca in aprila, ker so 7 tem času naj lajše najti in ker tudi ae niso izlezle. Spomladi goseničice iz jaj5ko7 izlezejo na^adno malo kesneje ko one glogo^ega beliua. Spr7a so skoraj črne, postanejo pa po pr^em le^ljenju svitlejae in z ča8om lepo s^itlomodre iu prižaste. Pr7i 5as ži'76 skupno 7 zaprejkab, ktere si na 7ejicah napredejo; pozneje pa že ži^e bolj razkropljene in ao le Z7ečer in ob hudem 7i-emenu 7 7ejnib rogo7ilah, da se tako mrazu branijo. Zjutraj se razkropijo na 7se strani na pašo in omulijo dostikrat 7 jednem dne^u listje cele velike 7eje. Brž ko je 7eja gola, jo zapustijo in ae preselijo na drugo,  dokler da tudi to papasejo. Tako 7ganjajo naprej, dokler da se zapredejo. Jih pokončati, ker se v 7ejuih rogo^ilah zbirajo, ui ra7no preteža^ua stran. Kamor se z roko ne more seči, da bi jih z debelo cunjo pomučkal, se pomažejo z močnim žajfinim lugom, apneno 7odo ali petrolejem itd. Tudi 8 streljanjem z smodnikom samini se morejo pokončati. Ker se pri bližnji ue^arnosti brž na tla spustijo, da bi se tako otele, je tieba pri pomazanju pre^idno in rahlo postopati in tudi 7aro7alno platno  pokladati, ker sicer beguuke kmalo zopet stara prebivališča poiačejo in tako škodo nadalje delajo.  Ko so že odrastle in se po dre^esa razkropile je treba 7aro7aluo platno okoli debla oviti, dre^o stresti, da tako z njega pocepajo in se pokončajo.  Brž ko so popadale na tla, hočejo zopet na dre^o nazaj splezati. Dosti lajae in boljše je jajčne obročke poiskati, porezati in aožgati. Za to delo ao naj pripra^nejai dečki 10—12 let stari; ki radi po dre^ju sem ter tje plezajo. Na velikih dre^eaih ae jimv morajo 7 poinoč goseničje akarje 7 roke dati. Če se jim majhno plafiilo 7 odmero poda, oblezejo kmalo kakor 7e7erice 7se 7eje in pokončajo 7so to silno akodlji^o zalego. Ob istem času, ko se zalega g08enice prstanice iš5e in pobira, morejo se tudi 87alki iz subega listja, ki po 7ejah sem ter tje 7i8e na brajdah, grmi5e7ju in dr#7ju pobrati. V teb s^alkih je 7ečidol zalega dre^es- nega belina poskrita. Treba je pa to delo rano spomladi opra^iti, predno dre^je listje požene. Pozneje je to delo teža^oejae. Mali trnd stoterni sad prinaaa. Poiiv k pristopu 7 mariborsko bnčelorejsko društ70. Že 7 staroda7nih časih ko se sla^janski narodi in posebej naši preddedje 7 tnkajšnjih slovenskih pokrajinab radi z bučelorejo pečali in dandanes so nam Rusi 7 celem 87ojem obširnem cesarstvu 7 tem oziru lep izgled, ker oni čialajo bučelorejo ter jo kot lep pripomoček svojega blagostanja imajo. Žalibože to pri naa ni tako, in ne da se tajiti, da pri nas z malioii izjemki bučeloreja le bolj hiia, kakor uapreduje, to pa v veliko škodo našemu narodu. Obžalovanja vredna je ta prikazen, ker 7 sedajnih trdib časib prosto ljudst^o od dne do dne bolj uboža in 7 7ečje denarne stiske zabrede, kterib žalosten nasledek je le pregosto popolna nemarnost, pijančevaDje, obup, raziia hudodelst^a in splob nekiščansko ži^ljenje. Vaaj nekoliko bi ae te nezgode got.070 zabranile, ako bi se med prostim ljudstvom nmna bučeloreja 7peljala. Kajti marsikteri bučelorejec je že samo pri tem poslu obogatel in le redko je slišati, da bi marlji^i bučelorejec služil grdim strastim. Vendar umna bučeloreja bi se niorala 7peljati. Zakaj malo let je sem, kar se je pri bučeloreji z no7imi, iz7aniednimi iznajdbami cel6 nezaslišan napredek dosegel, tako, da se 7sak, kdor po najno7ej8ih, bučelorejskih načelih ra7Da, 7sako leto Da zdaten dobiček akoraj gotovo zanašati zamore. Temu je pa se^eda znanja z bučelami ra7nati treba, kteio pa našeoiu ljudst^u še skoraj popolnoma pomanjkuje. To znanje razairjati, bučelorejce 7sekako podpirati, rejo bučel z 7semi pripra7nimi pripomočki po^zdigniti, to je naloga mariborske bučelorejske podružnice. Da podružnica to nalogo izvrši, 8i bo prizade^ala pozvedeti, koliko je bučelarje^ in panje7 pred 7sem v mariborskih d^eb okrajih, to pa deloma zato, da se 78peh drust^enega delo^anja ob koncn leta jasno pokaže, deloma pa, da diušt^o stanje bučeloreje na tanko apozua ter na tej podlagi 87oje delo^anje šiii. Dalje bo drust70 tukaj 7 Mariboru precej napravilo izgleden bučelnjak, tako 78t7arilo siedisče, na kterem se zamore teoreticen in praktičen poduk o bučeloreji deliti, znabiti bogoslo^cem, učiteljskim pripra^nikom, učencem 7inorejske šole in sploh 7sem, ktere stvar zanima, ali kteri sploh kake 7ednosti o bučeloreji si pridobiti žel6. Koncem bo druit^o iz omenjeoega srediača opozorilo 78e ude na najno^ejše iznajdbe in koristue naredbe, ter jih udom po najnižejši ceni priakrbelo in storilo 7se, kar zamore ljudst^u 7eselje in ljubezen do bučelic vdehniti. Vaak tedaj labko previdi blagi namen in blago nalogo druit^a, zato 7abimo 7se, kteri imajo j srce za naše ljudst70, posebno prečastito duho7| ščino, gg. učitelje in 78e, kterim njih služba ali izobraženje to pripušča, pristopiti društ^u, ter tako gmotno ali duae^no k dosegi društ^enega namena pripomagati. Pristop se naznanja ustmeno ali po poštnib nakaznicab g. doktorju Terču, predsedniku društva 7 Mariboio, po kterem se bodo potem udom dništ^a dotične tisko^ine pošiljale. Zneaek za podpirajoče nde znaša 2 fl., za sodelajoče ude 1 fl., na leto za utemeljitelje društ^a 10 fl. enkrat za 78elej. ! Filip Terč, doktor zdra^ilst^a, France Brelih, i predsednik. c. k. profesor. Tržne novosti. Kupčija s zrnjem zadnji čae nekoliko zopet poneba^a; cena pšenici, rži in 07au i ali zobu je maličko stopila nazaj; ječmen je od | 5—10 kr. dražji; kuruza je pri stari ceni ostala. | Da bi tukaj znataega zboljšanja bilo pričako^ati, ' to ni verjetno. Rusko turška 7ojska je prenehala | in se bode iz Ruskega zamoglo še 7eč zrnja 7 zabodno E7i-opo prepeljati, kar bo našemu zrnju ceno goto^o še boJj potisnilo nazaj; 7saj nekoliko. ZitniDe se kažejo do sedaj ae po^sod zdra^e, ne- ; poakodo^ane. Seno in slama pa 7edno in lebko ! kupca najde. Jako ži^abno kupujejo deteljino seme, i ki je pri ceni precej pridobilo; stajerske detelje ! 100 kilo 7elja 48—56 fl., lucerne 60—70 fl. Po- sušene sli^e ali češplje so drage in se močno *po I njib poprašuje, zlasti na Dunaju; Klavaa go^eja ži^ina je nekoliko bolj draga postala, teleta, 07ce, 1 s^inje se pa čedalje bolj slabo piacujejo. Vino 1 sedaj pretakajo, kupčija ni znatna, se bo pa me- seca marca in aprila bržčas zboljaala. Staia, močna vina 7endar dobi^ljajo mnogo kupce^ iz Nemškega, posebno iz Mlincben-a in Hamburga. Cena n07em.11 7inu je različna: ogerskemn belemu 10—15 fl. rudečemu pa 14—16 fl. hektoliter. Trs je menda po goricah po^sod zdra7. 0 pritožbah še nismo nič ne brali ne slišali! Sejmovi na Štajerskem. 12. febr. Gomilica; 14. febr. Rače, 87. Duh poleg Srediača, Ponk^a, Brežice, Ža7ec; 16. febr. Buče.