Celje - skladišče D-Per
214/1978
St. 1—2 Leto XXVIII 18. 1. 1978
COBISS e
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
V prilogi te številke objavljamo samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Tako bo lahko vsak član kolektiva pred referendumom dobro obveščen o vsebini osnutkov teh sporazumov, ki so izredno važni za naše gospodarjenje.
Proti koncu lanskega leta so imele naše samoupravne delovne skupine številne sestanke, na katerih so razpravljale o samoupravnih aktih, ki jih je bilo treba sprejeti z referendumom. Naš posnetek kaže eno od samoupravnih delovnih skupin na sestanku v emajlirnici.
DELOVNEMU KOLEKTIVU { TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CELJE
V NOVEM LETU 1 9 7 8 VAM ŽELIM SE NADALJNJIH USPEHOV V RAZVIJANU SAMOUPRAVNIH SOCIALISTIČNIH ODNOSOV IN MNOGO DELOVNIH USPEHOV.
LESKOŠEK PRANC-LUKA

LJUBLJANA, DNE 18.12.1977
Bolj smelo naprej
Če je bilo lansko leto, leto velikih zgodovinskih jubilejev, je letošnje leto, leto kongresov naše Zveze komunistov.
Po vsej državi se vrše načrtno in organizirano velike priprave za prihodnje kongrese Zveze komunistov. Osmi kongres Zveze komunistov Slovenije bo od 3. do 5. aprila v Ljubljani.
Odbor za pripravo kongresa je že ocenil prve zasnove gradiv za razpravo na kongresu in oblikoval več predlogov, kako jih izpopolniti. Komisije za sestavo kongresnih dokumentov pripravljajo osnutke poročila, resolucij ter sprememb in dopolnitev statuta Zveze komunistov Slovenije, za razpravo na seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki bo sredi meseca januarja.
Ko bo Centralni komite ZKS gradiva sprejel, bo začela o njihovi vsebini javna razprava.
Vsi dokumenti oziroma njihovi osnutki bodo prišli tudi k nam in prav bo, če o njih razpravljajo tudi naši člani kolektiva ne pa samo člani ZK.
Če je letošnje leto kongresno leto, potem je za nas poleg priprav na kongrese izredno zahtevna naloga, da dokažemo našo sposobnost za tako gospodarjenje in samoupravljanje, ki bo prineslo nam in širši družbeni skupnosti optimalne gospodarske dosežke.
Ce hočemo to doseči, moramo korakati naprej z bolj smelimi koraki in ne smemo prav ničesar prepustiti stihiji.
Za dosego začrtane gospodarske politike nam je potrebna enotnost, trdna volja in discipliniranost, kajti brez jeklene samoupravne discipline ne moremo v ničemer uspeti.
Vemo, da so naši osnovni cilji dvakratno povečanje proizvodnje, trikratno povečanje izvoza in ustvaritev zadostne akumulacije v povezavi s tujimi viri za enostavno in razširjeno reprodukcijo.
Lanskoletni rezultati gospodarjenja nas lahko vzpodbudijo, saj nam potrjujejo pravilno usmeritev, katere uresničenje nam bo omogočilo tudi uresničitev naših razvojnih programov, ki so precej zahtevni.
Smelo smo se odločili, da bomo zgradili novo tovarno kotlov, razširili TOZD TOBI ter dopolnili proizvodne programe za TOZD Emokontejner ter tovarno odpreskov in avtokoles. Prav tako smo se odločili, da si bomo zgradili svojo delavsko restavracijo, kjer bomo uživali hrano kot se sodobnemu človeku spodobi.
Vse te investicije pa zahtevajo denarna sredstva, ki jih moramo ustvariti z večjo produktivnostjo in črtati iz našega besednjaka besedo »izguba« in »sanacija«.
V kongresnem letu moramo torej dokazati našo sposobnost za samoupravljanje in razumno gospodarjenje.
Prav je, če na pragu prihodnjih kongresov ZK spregovorimo o stvarnih, izmerljivih sadovih uresničevanja nove Ustave in Zakona o združenem delu. Slovensko gospodarstvo je doseglo v drugem letu uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja Slovenije pomembne uspehe, zlasti na področju energetike. Program uresničevanja gradnje energetskih objektov se odvija brez večjih zastojev. Povečana je proizvodnja surovin kakor tudi njihova preskrba in predelava.
Dokajšen napredek je dosežen tudi pri pridelavi jekla, pomembni pa so dosežki na področju znanstvenega raziskovanja. Lahko rečemo, da smo v naši republiki Sloveniji uspeli odstraniti v relativno kratkem času in brez velikih težav ali političnih pretresov glavne vzroke, nosilce in posledice liberalističnotehnokratskih konceptov družbenega in gospodarskega razvoja. Uresničevati smo začeli več prednostnih nalog, pomembnih za razvoj naše republike in pri tem dosegli prve uspehe.
Tako kot v preteklosti mora tudi v bodoče naša delovna organizacija postati pomemben član slovenskega gospodarstva, zato si moramo prizadevati, da.dokažemo našo zrelost v samoupravnem sistemu gospodarjenja.

IZIDI REFMMJMOV
EMO CELJE
Komisija za izvedbo referenduma
Upokojeni sodelavci
OBJAVA
IZIDA REFERENDUMA DNE 12. I. 1978
Na osnovi Zakona o referendumu Uradni list SRS št. 23/77, člen 12, komisija za izvedbo referenduma DO objavlja izid referenduma v TOZD za vse samoupravne akte, o katerih se je odločalo na referendumu dne 12. 1. 1978 in ugotavlja z zakonom določeno večino v vseh
TOZD.	Udeležba na referen- dumu		GLASOVALO ZA		
		SS 0 združevanju V DO ®/o	Statut DO '/«	SS o osnovah plana DO ®/o	SS o osnovah plana TOŽB ®/o
FRITE	93,0	81,0	90,0	81,0	81,0
POSODA	80,0	63,0	60,0	63,0	62,0
KOTLI	80,6	81,0	80,3	84,7	76,6
RADIATORJI	93,4	71,4	72,5	74,7	77,5
ODPRESKI	91,8	69,0	70,0	73,0	68,0
ORODJARNA	ST,2	69,9	70,7	73,2	73,2
KONTEJNERJI	74,0	58,0	55,0	56,0	57,0
ERC a	87,0	87,0	87,0	87,0	87,0
VZDRŽEVANJE	86,6	60,3	60,1 ,	62,8	59,8
DS SKUP. SLUZ, 75,0		64,0	66,0	64,0	—
TOBI	86,0	71,0	70,5	73,0	72,5
Predsednik komisije Milan KAVČIČ, 1. r.
»EMO« CELJE
Sekretariat samoupravnih organov
V lanskem letu je odšlo v zasluženi pokoj petdeset naših delavk in delavcev. Ob koncu leta ali točneje 27. 12. 1977 so se zbrali na skupni že tradicionalni svečanosti v sejni dvorani delavskega sveta v upravnem poslopju. Sve-
Ob vašem odhodu v zasluženi pokoj se spominjate tako lepih kot težkih doživetij v dolgih letih dela. Prepričana sem, da so vam ostali v spominu lepi trenutki, ki ste jih preživeli med nami in da se boste tudi v prihodnje vračali k tem
Upokojeni sodelavci in sodelavke so se zbrali v dvorani DS, kjer sta jih sprejela predsednica DS EMO in glavni direktor
Datum: 9. 1. 1978
Delavci v- TOZD so v drugi polovici novembra in v mesecu decembru 1977.odločili na referendumu o sledečih samoupravnih splošnih aktih:
1.	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev TOZD 2.	Statut TOZD Objavljamo izid referenduma v posameznih TOZD			
TOZD	Udeležba na referendumu	Glasovalo za Samoupravni sporazum	Glasovalo za Statut TOZD
FRITE	89,0 %'	^0 O cd t-K	78,0 %
POSODA	77,0 %	61,7%,	60,3 %,
KOTLI	79,9 %	64,9%	65,6 %
RADIATORJI	90,0 %	80,0 %	80,0 %
ODPRESKI	76,0%	56,0%	57,0 %
TOBI	82,5%	72,0%	70,0%
ORODJARNA	91,1%	72,6%	71,2 %
KONTEJNERJI	73,0 %	56,0%	54,0%
ERC	79,4%	79,4% '	79,4 %
VZDRŽEVANJE	84 %	64,7%	62,1 %
DS SKS še ni razpisan referendum, se pa predvideva 26. 1. 1973			
Komisije za	izvedbo referenduma v TOZD ugotavljajo, da so pred-		
lagani samoupravni splošni akti sprejeti z večino glasov in so veljavni.			
		Sekretar samoupravnih organov	
		Stevo Pratnekar	
PRIPRAVE PIAMA ZA LETO 1978
Je že tako, da v tej številki ne moremo še nič kaj določenega napisati o letošnjem proizvodnem planu. Osnutek plana je sicer že pripravljen, vendar določenih podatkov od strokovne službe še nismo mogli prejeti.
Podrobneje o letošnjem proizvodnem planu bomo lahko poročali v prihodnji številki.
Ne glede na to ali je plan že
sprejet ali ne moramo napeti vse sile, da bomo že v prvih mesecih proizvedli čimveč in take proizvode, ki so najbolj rentabilni. Pri naših prizadevanjih pa ne smemo dopustiti, da bi se kvaliteta naših izdelkov slabšala temveč ravno nasprotno. Vsak naš izdelek mora biti dobro izdelan in oblikovan tako, da bo kupec z veseljem iskal izdelke z zaščitno znamko dveh levov.
čanosti sta se udeležila predsednica delavskega sveta EMO in glavni direktor Franček Gazvoda. Srečanje z našimi upokojenimi sodelavci in sodelavkami je bilo zelo prisrčno in tovariško. Predsednica delavskega sveta Bizjak Pavla je na svečanosti povedala naslednje:
Letošnje leto bo kmalu za nami in zopet je prišel dan slovesa od vas, ki ste dolga teta ustvarjali našo sedanjost. Vsak od vas je pustil v tovarni del samega sebe, ko je v težkih časih nesebično delal in izpolnjeval delovne naloge v dobro kolektiva, sebe in svoje družine.
Mnogi med vami in tistimi, ki so odšli že pred vami v zasluženi pokoj so bili več let člani naših samoupravnih organov in s svojo dejavnostjo mnogo prispevali za razvoj samoupravljanja in napredek našega gospodarjenja.
trenutkom v svojih mislih, ko boste uživali zasluženi pokoj.
Vaš odhod v zasluženi pokoj ne pomeni dokončnega slovesa od svojih sodelavcev in svojega okolja. Srečali se bomo na ulici, na sestankih in srečali se bomo takrat, ko nas boste obiskali. Takrat boste vedno dobrodošli in mi bomo ponosni na vas, ki ste s svojo dejavnostjo in vneto ustvarjalnostjo gradili in dograjevali našo sedanjost.
Želim vam, da bi V miru in veselju uživali svojo težko zasluženo pokojnino, da bi bili srečni in zadovoljni. Obenem vam želim srečno in uspehov polno novo leto 1978.
Po končani svečanosti so odšli naši upokojeni sodelavci in sodelavke k »Mlinarjevemu Janezu«, kjer jih je čakalo kosilo in prijetno medsebojno kramljanje o tem in onem.
Tudi pri »Mlinarjevem Janezu« je bilo veselo ...

SEJA POSLOVNEGA ODBORA
Ob koncu preteklega leta je imel poslovni odbor sejo na kateri je razpravljal o gospodarski problematiki podjetja. Na dnevnem redu je bila točka izvajanja plana proizvodnje v TOZD posoda kakor tudi gospodarska problematika TOZD Kontejnerji in TOZD TOBI.
Glede na to, da so bili na tej seji sprejeti pomembni sklepi, objavljamo sklepe te seje v celoti.
SKLEPI 56. REDNE SEJE PO
1.	Poslovni odbor delovne organizacije vzame v vednost odgovor oddelka za izobraževanje (19. sklep 54. redne seje PO), kjer se zahteva jasna definicija glede plačevanja regresa za prehrano učencev.
Sklicujoč se na vsebino dopisa PO DO ne odobrava vloge ŠKIMC Štore za regresiranje malice učencem, kadar so le-ti v šoli, ker plan stroškov izobraževanja takih primerov ne zajema.
2.	PO DO ugotavlja, da ni izvršen 15. sklep 54. redne seje, kjer se zadolžuje strokovne službe za rekreacijo, šport in družbeni standard, da skupno s komisijo za šport in rekreacijo na Golteh z bolj razširjenimi in dopolnjenimi podatki glede koriščenja brunarice in opravljanje le-te, ter celoten program za leto 1978. Rok za izvršitev tega sklepa je do 5. januarja 1978.
3.	PO DO vzame na znanje ustmeno poročilo po 1. sklepu 54. redne seje poslovnega odbora delovne organizacije, z dne 17. 11. 1977, ki ga je podal tov. Gazvoda in ugotavlja, da je tak pristop, ki ga je navedel glavni direktor smiselna realizacija sklepov PO na temo zmanjševanje nekurentnih in ostalih zalog materiala in ocenjuje, da bomo morali to področje zaostreno obravnavati še naprej.
PO zahteva od SM— nabave, da poda poslovnemu odboru vsaka
dva meseca pismeno poročilo, kaj se je pri tej akciji spremenilo.
4.	PO DO ugotavlja, da je 3. sklep 55. rendne seje, z dne 8. 12. 1977 izvršen, kjer je bila postavljena zadolžitev vodstvu DO, vodstvu TOZD Posoda in SM, da se pripravijo vse konkretne akcije in zadolžitve za izboljšanje stanja glede plana, oziroma za boljši plan proizvodnje in prodaje v mesecu decembru.
5.	Poslovni odbor sprejme na znanje poročilo o proizvodnji za TOZD Posodo za 15 delovnih dni in ugotavlja, da je po podatkih statistike po vrednosti plan proizvodnje dosežen 80%, po količini pa 94 %. Mnenje vodstva TOZD Posode je, da vrednostne številke niso točne in se ocenjuje, da bo plan proizvodnje po vrednosti izvršen 90%.
6.	PO vzame v vednost poročilo o izvršeni in predvideni odpremi za mesec december in ugotavlja, da je v izvozu odpremljeno do 21.
12.	1977 5,597:975 din, pripravljeno za odpremo 2,604.816 din skupaj 8,202.791 din. Mesečni plan pa znaša 12,000.000 din, obstoječih naročil pa je y vrednosti 3,897.527 din.
Na domačem trgu je odpremljeno do 21. 12. 18,785.485 din, obstoječih naročil je za 3,200.000 din to je skupno 21,985.485 din.
Poslovnemu odboru je bila dana ocena, da bo v izvozu plan izvršen v celoti, na domačem trgu pa se bo izvršitev približala planu
28,000.000 din.
Seja delavskega sveta
Dne 28. 12. 1977 je bila seja delavskega sveta EMO. Na dnevnem ledu je bilo več točk, med njimi razpis referenduma za sprejem samoupravnih aktov. Objavljamo najvažnejše sklepe delavskega sveta EMO, ki so bili sprejeti na tej seji:
1 DS določa predlog samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo EMO. Predlog se daje v odločanje z referendumom vsem TOZD,
2.	DS DO določa predlog Statuta delovne organizacije EMQ in ga daje v odločanje z referendumom vsem TOZD.
3.	DS DO določa predlog samoupravnega sporazuma o osnovah plana DO EMO in ga daje v odločanje z referendumom vsem TOZD.
4.	DS razpisuje referendum dne
12.	1. 1978 za naslednje samoupravne akte:
—	samoupravni	sporazum	o
združevanju TOZD v DO EMO
—	statut DO
—	samoupravni	sporazum	O
osnovah plana DO
—	samoupravni	sporazum	o
osnovah plana TOZD.
5.	V komisijo za izvedbo referenduma na nivoju DO se imenuje:
tov. Kavčič Milan, predsednik
tov. Žlender Emil, član
tov. Prislan Marija, član
tov. Krivec Jože, član
tov. Bizjak Pavla, član
Naloga komisije je spremljati izvedbo referenduma in ugotoviti izid za posamezne TOZD ter poročati DS DO.
6.	Na predlog SM se potrdi samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih odnosov s področja proizvodnje, porabe, prometa in meril za samoupravno urejanje cen debele, tanke in srednje pločevine za obdobje 1978 do 1982 leta.
7.	Za delegata in podpisnika DS imenuje namestnika glavnega direktorja tov. Jančigaj Mira, dipl. ing.
Delavski svet delovne organizacije potrjuje na predlog SSTS, ekološka služba, posebno delegacijo, ki bo delala na ekološkem področju v naslednji sestavi:
—	tov. Šorn Milan, služba varstva pri delu,
—	tov. Prislan Marija, tehnologija pov. zaščite,
—	tov. Dobrovič Živka, pravna služba,
—	tov. Ciglar Rozalija, ekološka služba,
—	tov. Jevtič Miloš, predstavnik KOO sindikata,
—	tov. Pangerl Franc, TOZD vzdrževanje.
7.	Poslovni odbor DO vzame v vednost poročilo o proizvodnji in odpremi za TOZD TOBI do dneva poročanja in ugotavlja, da je proizvodnja izvršena za 92,5 %, prodaja pa 100%.
Prognoza do konca meseca je, da bo proizvodnja izvršena 97%, prodaja pa 100 %.
8.	Poslovni odbor ugotavlja, na
osnovi poslovnega poročila TOZD Emokontejner, da je proizvodnja izvršena do 20. 12. 1977 v vrednosti 9,393.400 din od planiranih 13,379.400 din...............
Odpremljeno je bilo od planiranih din 14,340.000 din 9,253.000.
Dana je bila ocena do konca meseca decembra, ki pravi, da bo tako proizvodnja kot prodaja izvršena 100 %.
9.	Poslovni odbor dovoljuje, na predlog sektorja marketing — uvozni oddelek odpis administrativne razlike po uvoznem zaključku št. 4153 od 25. 7. 1973, ki znaša US $ 87,—, ali din 1.479.
10.	Službi izvoza se dovoli odpis negativne razlike US .$ 1.290,80, ki predstavlja razliko med predvidenimi in dejanskimi stroški prevoza plačanimi po izvoznem zaključku št. 10669.
11.	Službi izvoza se dovoli odpis negativne razlike US S 1.125,02, ki predstavlja razliko med predvidenimi in dejanskimi stroški prevoza plačanimi po izvoznem zaključku št. 10668.
12.	PO vzame v vednost samoupravni sporazum med Kovinotehno TOZD Zunanja trgovina in DO EMO ter predlaga DS temeljnih organizacij, da ta samoupravni sporazum sprejmejo.
13.	Na predlog vodstva SPK, da se zavaruje kolesarnica, ker zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celje, ne bo več plačevala odškodnin vsled tatvin koles in motornih koles iz naše kolesarnice, saj so mnenja, da je ta kolesarnica očitno neprimerno zavarovana.
PO zahteva od TOZD Vzdrževanja ter SPK, da skupno izdelata predlog za zavarovanje kolesarnice. K izdelavi predloga se naj pristopi takoj.
14.	SM — zunanja trgovina predlaga poslovnemu odboru nakup dveh računskih strojev za potrebe uvozne službe iz nerazdeljenih intervencijskih sredstev. Nabavna cena enega računskega stroja je 9.900 din.
Nadalje predlaga SPK, da se od TSS Celje kupi inventar — osnovna sredstva, ki so na šoli Kidričeva 3, po posebnem spisku v vrednosti 28.000,56 din,
15.	Poslovni odbor delovne organizacije sprejme pogojni sklep, ki se glasi: če je v nerazdeljenih intervencijskih sredstvih še kaj sredstev na razpolago, se oba nakupa dovolita, če pa le-teh sredstev ni, pa se nakupa ne odobrita.
16.	Poslovni odbor zahteva od strokovnih predlagateljev, da pridejo pred poslovni odbor s predlogom formulacije sklepov, zaradi lažjega in bolj kvalitetnega odločanja članov poslovnega odbora.
17.	Poslovni odbor odobrava prispevek 7.442,90 din za napeljavo telefonske instalacije iz naslova amortizacije stanovanjskih hiš Trubarjeva 32, 34, 36 in 38.
18.	PO dovoljuje vezavo DM 9.435,— za pridobitev dovoljenja za uvoz avtomehanične lestve za potrebe SIS za varstvo pred požarom.
19.	Poslovni odbor odobrava Industrijski prodajalni EMO riziko za raztehtavanje pri prodaji emajlirane posode, ki naj znaša 0,5 % od vrednosti prevzetega blaga, vrednost pa se ob koncu leta knjiži kot izredni dohodek TOZD Posoda.
20.	PO DO se strinja s predlogom, da se v zbor temeljne banke Celje, namesto tov. Gazvode Franca imenuje tov. Jug Emil, pomočnik glavnega direktorja.
Poslovni odbor predlaga spremembo prvotnega predloga delavskim svetom temeljnih organizacij.
21.	Pooblašča se glavni direktor, da izvede skupno v dogovoru z direktorji TOZD krvodajalsko akcijo, ki ne sme ogrožati realizacije naših letnih planov. Krvodajalska akcija bo 28/1?. 1977.
V dekor oddelku so se sodelavke in sodelavci poslovili od tovarišice Martine Muršič, ki je odšla po dolgih letih dela v zasluženi pokoj. Na sliki je Muršičeva prva z desne. Kot kaže slika je bilo slovo zelo prisrčno in tovariško.
a

CELJSKO GOSPODARSTVO V LETE 1978
Tik pred koncem lanskega leta je bila na vseh treh zborih celjske skupščine razprava o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Celje v obdobju od leta 1976 do leta 1980 v letu 1978. Razprava na vseh treh zborih (zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor) je^ bila zelo živahna in konkretna, poleg tega pa je bilo na vseh zborih danih več predlogov, ki naj se vnesejo v osnutek resolucije in se tako dopolnjena resolucija da v javno razpravo.
Osnutek resolucije daje velik poudarek razvoju celjskega gospodarstva, pri čemer je na vodilnem mestu postavljen razvoj EMO.
Da bi bili vsi naši delavci in delavke vsaj deloma seznanjeni s predvidevanji celjskega gospodarstva v letu 1978, še posebej pa zato, da bi lahko v razpravah predlagali dopolnitve resolucij e„ objavljamo v tem sestavku najvažnejše podatke o načrtovanju gospodarstva in drugih dejavnosti v celjski občini.
Globalni okviri materialnega razvoja v letu 1978
Leto 1978 bo izredno pomembno zlasti z vidika načel zakona o združenem delu.. V zvezi s tem bo treba zagotoviti tako politiko in ukrepe, ki bodo na eni strani zagotovili delavcem dobro informiranost o pridobivanju in delitvi dohodka, na drugi strani pa jih spodbujati v racionalnejše gospodarjenje z minulim in tekočim delom, kajti samo s krepitvijo materialne osnove združenega dela bodo ustvarjeni pogoji za uresničevanje nalog iz srednjeročnega plana in za kvalitetno delo na vseh področjih družbene reprodukcije. Samo tako bo mogoče doseči višjo produktivnost.
Resolucija oziroma njen osnutek določa naloge, ki jih je treba izvesti v tekočem letu. Naloge so zelo obširne in konkretne. Med mnogimi navajamo naslednje:
—	vsebinsko dopolnjevanje delegatskih odnosov v TOZD in u-vel j avl jan je delegatskih odnosov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih in DPS;
—	v vseh TOZD se mora povečati zavzetost in odgovornost samoupravnih, poslovodnih in strokovnih struktur pri oblikovanju lastnih razvojnih programov v smeri uvajanja bolj zahtevne tehnologije, proizvodov, ki zahtevajo višje oblike dela ipd., da bi na ta način hitreje dosegli osnovni cilj srednjeročnega plana v materialni proizvodnji — pre-struktuiranje celjskega gospodarstva;
—	bolj intenzivno povezovanje na dohodkovnih osnovah, kakor tudi kvalitetnejše povezovanje proizvodnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela za promet blaga in storitev na novih družbenoekonomskih osnovah v okviru skupnega prihodka;
—	zagotoviti večjo udeležbo sredstev za razširjeno reprodukcijo ter 'počasnejšo rast osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo v vseh tistih TOZD, kjer rast osebnih dohodkov v letu
1977	ni bila usklajena z rastjo čistega dohodka in rastjo produktivnosti oziroma s kriteriji resolucije. V tej zvezi bosta občinska skupščina in izvršni svet nadaljevala aktivnost v smeri spoštovanja načel, dogovorjenih s to resolucijo;
—	delavci v TOZD materialne proizvodnje ter drugih organizacijah in skupnostih morajo upoštevati, da naj sredstva za osebne dohodke v globalu rastejo za 10% počasneje.od rasti dohodka. V tem okviru bodo s samoupravnimi sporazumi zagotovili tako delitev sredstev za osebne dohodke, ki bo ustrezala prispevku posameznega delavca k ustvarjanju dohodka in tako postopoma prešli na nagrajevanje po delu in učinkih dela;
—	najkasneje do konca leta
1978	bo na osnovi določil republiške resolucije uveljavljen tak sistem svobodne menjave dela, ki bo delavcem v TOZD že z letom 1979 omogočil, da bodo na začetku leta poznali celotne obveznosti, ki jih nalaga uresničevanje dogovorjenih programov;
—	delavci v TOZD v materialni proizvodnji bodo ob letnem u-gotavljanju poslovnega uspeha usklajevali dogovorjene obveznosti do pokrivanja programov z doseženim dohodkom v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS skladno z opravljenim delom v družbenih dejavnostih;
—	v letu 1978 se bodo nadaljevala prizadevanja za izboljšanje ter skladnejši razvoj delovnih in življenjskih razmer delavcev in občanov na temelju
—	zaradi nedoseganja ciljev srednjeročnega načrta na področju izvoza morajo vse TOZD, v skladu z zahtevami SISEOT, izdelati realne izvozne plane ter si prizadevati za njihovo uresničitev. Posebno pozornost morajo posvetiti nastopanju na tujih tržiščih, in to predvsem v povezavi z drugimi organizacijami združenega dela, organiziranih v konzorcije za posamezna področja. Pri uvozu morajo vse OZD ponovno proučiti svoje uvozne zahtevke glede surovin in opreme ter se v večji meri orientirati za uvoz surovin in opreme iz držav SEV, za katere veljajo tudi u-godnejši uvozni pogoji;
—	v letu 1978 mora »šola za gospodarstvenike« še stopnjevati
kvaliteto izobraževanja vodilnih delavcev, vključiti v proces iz-izobraževanja nove skupine le-teh, kakor tudi perspektivne kadre v 'občini. Svoj program izobraževanja mora uskladiti s programi Gospodarske zbornice SR Slovenije in se tako povezati v enotni nacionalni sistem izobraževanja vodilnih kadrov.
Temeljne razvojne naloge
Resolucija o gospodarjenju v celjski občini v tekočem letu o-predeljuje v osnutku temeljne razvojne naloge v letu 1978 in opredeljuje tudi njihove nosilce.
Naloge so vsebovane na področju prenosa električne energije, urejanje ulic, trgov in zelenih površin, izgradnja vodovodov, razvoj kmetijstva, razvoj industrije, vzgoja in izobraževanje, zdravstveno varstvo, ljudska o-bramba in podobno.
Razumljivo je, da v tem kratkem sestavku ne moremo zajeti celotne vsebine tega poglavja o-snutka resolucije, zato bomo po-serdovali našim bralcem le tiste, ki jih neposredno zanimajo. To pa so naloge iz področja gospodarstva kovinsko-predelovalne industrije.
V	OZD kovinsko predelovalne industrije se postopoma uresničuje zahteva sredne j ročnega plana po posodobitvi proizvodnje in njenem preusmerjanju na bolj zahtevne tehnološke postopke. Na osnovi planov za leto 1978 je razvidno, da se bo ta proces nadaljeval tudi v tem letu. Med pomembnejše naloge, ki ,si jih OZD tega področja zadajajo kot obveznost v naslednjem letu, štejemo:
EMO: pričetek izgradnje nove tovarne kotlov (1. polletje 1978)
— pripravljalna dela za izgradnjo nove orodjarne, ki jo bodo pričeli graditi v letu 1979 in ki pomeni razširitev tovrstne proizvodnje za potrebe precejšnjega dela slovenskega gospodarstva. Zato bo potrebno storiti vse korake, da bi ta investicija, kot investicija posebnega družbenega pomena, našla svoje mesto tudi v republiških planskih dokumentih.
LIBELA: modernizacija proizvodnje (nakup novih proizvodnih strojev), priprava dokumentacije za izgradnjo nekaterih novih o-bratov, katerih gradnja se bo pričela v letu 1979,
KLIMA: posodobitev proizvodnje in ureditev zemljiškega kompleksa glede na perspektivni razvoj.
5.	Na področju bazne kemije in barvne metalurgije.
V	letu 1978 bo Cinkarna Celje pristopila k realizaciji naslednjih projektov: modernizacija in razširitev grafične proizvodnje, modernizacija valjarne, pričetek del na izgradnji novega obrata za proizvodnjo železovih oksidov.
Skladno s stališči skupščine občine in s predvidevanji resolucije o politiki izvajanja združenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 se bodo nadaljevala dela pri investiciji v žvepleno kislino, v kolikor ta naložba ne bo vplivala
na nadaljnje onesnaževanje okolja.
V	letu 1978 se morajo dokončno rešiti tudi problemi pri proizvodnji titanovega dioksida, ji zagotoviti normalne pogoje poslovanja ali pa sprejeti druge rešitve na osnovi sanacijskega programa ter določil zakona o združenem delu. V kolikor niso dani pogoji za normalno poslovanje, je potrebno sprejeti ukrepe za stečajni postopek.
6.	Na področju proizvodnje jekla.
Železarna Store bo do konca leta 1978 zaključila izgradnjo e-lektroobločne peči, pristopila pa bo tudi k montaži indukcijskih peči v livarnah.
Kot pomembne nove naloge se v prihodnjem letu postavljata prehod Železarne na izkoriščanje zemeljskega plina, pričetek izgradnje novega obrata jeklo vleka ter izgradnja žarilnice v valjarni.
7.	Na področju gradbeništva in industrije gradbenega materiala.
Organizacije združenega dela na tem področju bodo morale v letu 1978 dosledno upoštevati vse prevzete obveznosti, zlasti na področju stanovanjske izgradnje, hkrati pa ustreznejše sodelovati na vseh tistih točkah, ki jih povezujejo pri njihovi dejavnosti. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti razvijanju raznih oblik nudenja storitev občanov na o-snovi individualnih naročil, s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo pa bo potrebno doseči dogovor o sodelovanju pri obnavljanju stavbnega fonda v občini.
V	letu 1978 bo Ingrad pričel graditi nove poslovne prostore na Lavi.
»Ljubečna« — industrija keramičnih kisloodpornih in opečnih izdelkov — bo v letu 1978 nadaljevala proces samoupravnega povezovanja v okviru industrije nekovin v republiki ter bo nadaljevala program prestrukturiranja proizvodnje.
Za dosego tega cilja načrtujejo v letu 1978 naslednje večje investicijske projekte:
—	pričetek gradnje novega obrata za drobljenje, mletje in mešanje mineralnih surovin (na o-snovi sovlaganje);
—	pričetek izgradnje II. faze proizvodnje klinker opeke;
—	prehod na zemeljski plin;
—	rekonstrukcija in preusmeritev opečne proizvodnje v proizvodnji industrijske keramike.
8.	Na ostalih področjih industrijske proizvodnje.
—	Aero bo v letu 1978 končal izgradnjo nove tovarne za proizvodnjo AC papirja, prav tako pa bo v prihodnjem letu pripravil dokumentacijo za izgradnjo nove tiskarne v TOZD Grafika.
—	tekstilna industrija bo nadaljevala proces	prilagaj e vanj a
proizvodnje potrebam tržišča in hkrati modernizirala proizvodnjo. V tem okviru namerava Metka nabaviti stroj za sanforizira-nje, ki je nujno potreben za nadaljnji razvoj bombažne proizvodnje.
----------------- S
SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
Na osnovi določil 115. člena Zakona o združenem delu in v skladu s Samoupravnim sporazumom o združevanju, so delavci TOZD (v nadaljnjem tekstu: podpisnice sporazuma)
TOZD tovarna frit,
TOZD tovarna posode,
TOZD tovarna radiatorjev,
TOZD tovarna kotlov,
TOZD tovarna odpreskov in avtokoles,
TOZD orodjarna,
TOZD tovarna TOBI,
TOZD ERC TOZD vzdrževanje,
TOZD tovarna kontejnerjev in Delovna skupnost skupnih služb (DSSS) sprejeli naslednji
SAMOUPRAVNI sporazum O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA
I.	Splošna določila
1.	člen
V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in družbenih kriterijev za usklajevanje delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, določajo TOZD s tem sporazumom skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in sicer:
—	pogoje za pridobivanje dohodka,
—	razpolaganje z ustvarjenim dohodkom,
—	razporejanje dohodka,
—	razporejanje- čistega dohodka.
PRILOGA K ŠT. 1-2 1978
2.	člen
Podpisnice tega sporazuma soglasno prevzamejo obvezo, da bodo svoje pravilnike o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, razporejanje sredstev za osebne dohodke in za ostale osebne prejemke delavčev uskladile z določili tega sporazuma z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom kovinske in elektro industrije ter obrti SR Slovenije.
n. Pogoji za pridobivanje dohodka
3.	člen
Na osnovi pravice dela z združenimi sredstvi in pri uresničevanju samoupravne funkcije v družbeni reprodukciji ustvarjajo delavci TOZD dohodek v odvisnosti nivoja produktivnosti svojega in skupnega družbenega dela, rezultatov upravljanja in gospodarjenja s sredstvi v družbeni lasti in od uspehov prilagajanja potrebam samoupravno organiziranega tržišča in samoupravno dogovorjenih pogojev dela določenih v tem sporazumu, sporazumu o združevanju v DO in sporazumu o usklajevanju medsebojnih ekonomskih odnosov pri proizvodnji skupnih proizvodov in ustvarjanju skupnega dohodka.
Dohodek podpisnic sporazuma je dohodek TOZD in se razporeja kot njihov dohodek na način določen v zakonskih predpisih in samoupravnih sporazumih DO in TOZD.
4.	člen
Delavci, 'podpisniki tega sporazuma razpolagajo v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in solidarnosti na osnovah vzajemne odgovornosti z ustvarjenim dohodkom na način, ki je določen v samoupravnih aktih.
5.	člen
TOZD podpisnice tega sporazuma pridobivajo dohodek iz skupnega prihodka.
Delovna skupnost pridobiva svoj dohodek kot rezultat vrednotenja dela v medsebojni menjavi dela z ostalimi podpisnicami sporazuma za opravljanje določenih uslug določenih v odgovarjajočih sporazumih v DO.
TOZD pridobivajo dohodek iz skupnega prihodka, ki ga ustvarjajo s- prodajo proizvodov in storitev, z udeležbo na skupno ustvarjenem dohodku na osnovi združevanja dela in sredstev in po drugih podlagah
določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodba v skladu z zakonom.
6.	člen
Delovna skupnost pridobiva svoj dohodek iz skupnega prihodka, ki ga ustvarja s svobodno menjavo dela s TOZD iz dohodka TOZD kot rezultat vrednotenja dela za opravljanje storitev. Odnose med TOZD in delovno skupnostjo ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, odgovornostih in obveznostih.
7.	člen
Dohodek TOZD je del skupnega družbenega dohodka in dohodka ustvarjenega na nivoju DO kot rezultat združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije, ki ga delavci ustvarjajo v denarni obliki na osnovi tekočega in minulega dela.
III.	Razpolaganje z ustvarjenim dohodkom
B. člen
Delavci podpisnic sporazumi se obvezujejo, da bodo v svojem skupnem in splošnem interesu zagotavljali materialne pogoje za stalno povečevanje dohodka. V ta namen bodo združevali sredstva družbene reprodukcije v okviru DO kot tudi z ostalimi OZD v cilju zagotovitve boljšega koriščenja in povečevanja sredstev družbene reprodukcije.
9.	člen
Podpisnice sporazuma ustvarjajo svoj dohodek iz celotnega prihodka, ko iz njega pokrijejo celotno vrednost materialnih sredstev porabljenih v procesu reprodukcije (materialni stroški) in zagotovijo reprodukcijo sredstev za proizvodnjo in drugih sredstev dela (stroški amortizacije).
10.	člen
Dohodek TOZD, ki sodelujejo v proizvodnji skupnega proizvoda se ugotavlja na način, ki je dolčen v predhodnem členu tega sporazuma na osnovi predhodne razporeditve razdeljenega skupno ustvarjenega prihodka v skladu z merili določenimi v samoupravnem sporazumu o medsebojnih ekonomskih odnosih pri ustvarjanju skupnega prihodka in sporazum o osnovah plana DO.
11.	člen
Dohodek TOZD in DS, ki se pridobiva kot pripadajoči del skupno ustvarjenega dohodka na osnovi združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije se izenačuje v vsem z dohodkom TOZD in 9. člena tega sporazuma.
IV.	Razporejanje dohodka
12.	člen
Dohodek se razporeja na del za:
1.	Osebne dohodke in skupno porabo delavcev
2.	razvoj in razširitev materialne osnove združenega dela, povečevanje in obnavljanje rezerv
3.	zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe.
Del dohodka iz točke 1. in 2. predstavlja čisti dohodek.
13.	člen
Pri razporejanju dohodka delavci TOZD zagotavljajo pogoje za stalen in enakomeren razvoj in za povečevanje dohodka vseh podpisnic sporazuma. Za uveljavitev naloge bodo urejale družbeno ekonomske in dohodkovne odnose med seboj tako, da bo zagotovljeno realno vrednotenje dela in rezultatov dela vsake podpisnice sporazuma in vsakega delavca.
14.	člen
Da bi ustvarili cilje iz predhodnega člena, delavci podpisnic sporazuma so soglasni, da:
—	se vsak delavec identificira z dohodkom TOZD, na katerega s svojim delom neposredno vpliva
—	z odgovarjajočo udeležbo OD v rezultatih združevanja dela ia sredstev skupaj z delavci ostalih podpisnic sprazuma vzpodbujajo vsakega delavca in vse skupaj za čim boljše koriščenje sredstev in njihovo povečanje
—	zagotovijo sistem individualne delitve na ta način, da bo individualni OD delavca odvisen od nivoja individualne produktivnosti ia skupno ustvarjenega dohodka TOZD
—	vzpodbujajo razvoj inovacijske dejavnosti in iniciativo delavcev.
15.	člen
Dohodek TOZD se razporeja na:
—	obveze do TOZD, ki opravljajo svojo dejavnost izven gospodarske dejavnosti, za katere je z zakonom določeno, da se financirajo iz dohodka TOZD
—	obveze, s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavcev, za katere je določeno, da se financirajo iz dohodka TOZD na osnovi samoupravnih sporazumov ali zakona
—	obveze za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb določenih z zakonom
—	obveze do DSSS, ki opravljajo posle skupnega interesa za TOZD v DO
- .— ostale obveze, ki imajo značaj pogodbenih in zakonskih obvez, denarnih kazni in drugih izdatkov, ki so nastali pri izvrševanju z zakonom določenih obvez
—	ostale obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov in pogodb.
16.	člen
Dohodek delovne skupnosti se razporeja na enak način kot za TOZD |člen 15), z razliko, da delovna skupnost ne izloča dela za razširitev materialne osnove dela združenega dela in za rezerve.
17.	člen
Razlika med dohodkom in obveznostmi po 15. členu je čisti dohodek TOZD.
S čistim dohodkom TOZD delayci prosto razpolagajo v smislu določil svojih pravilnikov ob upoštevanju samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev na nivoju grupacije, regije in tega sporazuma.
18.	člen
Podpisnice sporazuma bodo pred razporejanjem dohodka analizirale osnove in pogoje, pod katerimi je dohodek ustvarjen. Ta analiza mora Vsebovati predvsem naslednje elemente:
—	del dohodka, ki je rezultat skupnega dela na skupnem proizvodu ih uslugah,
—	del dohodka, ki je ustvarjen z različnimi oblikami združevanja dela in družbenih sredstev,
—	del dohodka, ki je rezultat dela delavcev v TOZD,
—	del dohodka, ki je rezultat izrednih ugodnosti TOZD na tržišču kot posledica koriščenja naravnih ugodnosti ali da rezultira iz ugodnejše primarne delitve dohodka.
19.	člen
V razdelitvi ustvarjenega dohodka, ki je rezultat združevanja dela in sredstev sodelujejo podpisnice sporazuma, ki so sodelovale v njegovem pridobivanju, sorazmerno s svojim prispevkom.
20.	člen
Dohodek ustvarjen po osnovah združevanja sredstev z drugimi TOZD, v bankah, interesnih skupnostih, zavarovalnih zavodih, je sestavni del dohodka za razporejanje.
21.	člen
Del dohodka, ki je nastal kot rezultat izrednih ugodnosti ne more biti razporejen za osebne dohodke in skupno porabo, temveč se izdvoji *a razširitev materialne osnove združenega dela. V kolikor v poslovanju TOZD pride do povečanja cen preko družbeho dogovorjenih, se del dohodka, ki je ustvarjen na ta način izloča za razširitev materialne osnove TOZD, pri kateri je ta dohodek ustvarjen, v kolikor to ni drugače urejeno v samoupravnem Sporazumu o skupnih osnovah plana DO.
22.	člen
Podpisnice tega sporazuma so soglasne, da bodo delovni skupnosti zagotavljale sredstva Za redno poslovanje in izvajanje skupnih poslov in fo v višini, ki zagotavlja' pokrivanje materialnih-stroškov, izdatkov in drugih materialnih izdatkov dela in poslovanja, kot tudi osebne dohodke in skupne porabe Obračunane na osnovi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, Odgovornostih in obveznostih.
23.	člen
Razporejena sredstva za skupno porabo iz čistega dohodka se združujejo na nivoju DO.
V,	Skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka
-	24. člen
Pri določanju meril (proporcev) za razporejanje' dohodka, bodo podpisnice sporazuma izhajale iz svojega ekonomskega interesa, ki se izraža v razširitvi materialne osnove združenega dela, zagotavljanja razvoja in povečanja osebne in skupne porabe delavcev V odvisnosti od dosežene produktivnosti dela.
25.	člen
Za določanje proporcev delitve čistega dohodka na osebno irt skupno porabo in na sklade bodo upoštevale naslednja načela:
—	TOZD, ki ustvarjajo večji- dohodek na pogojnega delavca od povprečnega dohodka na pogojnega delavca v DO izločajo več za razširjenje materialne osnove združenega déla in za rezerve od povprečnega izločanja ostalih TOZD
—	TOZD, ki ustvarjajo manjši dohodek na pogojnega delavca od povprečnega dohodka na pogojnega delavca v DO, lahko izločajo relativno manj sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve od povprečja s tem, da tudi za osebno in skupno porabo izločajo manj od povprečja.
26.	člen
Pri določanju odnosa delitve pri ustvarjanju večjega ali manjšega dohodka na pogojnega delavca morajo analizirati razlike oziroma upoštevati elemente kot so: opremljenost dela, koriščenje kapacitet, dosežena produktivnost in druge pokazatelje, ki vplivajo na rezultate poslovanja.
27,	člen
Podpisnice sporazuma uporabljajo pri določanju odnosa v razporejanju čistega dohodka planirane povprečne proporce v razporejanju dohodka, ki morajo biti med TOZD usklajeni.
28.	člen
Razporeditev čistega dohodka za osebne dohodke je odvisna od doseženega dohodka v odnosu na planiran dohodek na zaposlenega in planiran dohodek po naslednjem obrazcu:
D
OD = ODn
JL D + -
Dp = planiran dohodek D = dosežen dohodek Zp = planirano število zaposlenih
Z = dejansko število zaposlenih, izračunano na podlagi vkalkuliranih ur OD0 = planiran osebni dohodek OD = doseženi osebni dohodek
(dovoljeno izplačilo osebnega dohodka)
29.	člen
Mesečne akontacije osebnih dohodkov se določajo na enak način s tem, da se uporabi za izračun prognoziran dohodek. Kvartalno na osnovi periodičnih obračunov se izvrši poračun akontacij osebnih dohodkov.
TOZD, ki imajo prodajni program sezonskega značaja in zato neenakomerno pridobivajo dohodek po mesecih, lahko upoštevajo to dejstvo pri razporejanju dohodka na ta način, da začasno .razporejajo čisti dohodek na osnovi proporcev dinamike plana dohodka.
Mesečne akontacije osebnih dohodkov so odvisne od planirane mesečne dinamike prodaje in proizvodnje oziroma planirane .dinamike dohodka na tej osnovi planirane mesečne dinamike osebnega dohodka. V izračunu mesečnih akontacij osebnih dohodkov sg za doseženi dohodek (D) vnese prognoziran dohodek meseca. Kvartalno se na osnovi ugotovitve doseženega dohodka po periodičnem obračunu izvrši poračun mesečnih akontacij osebnega dohodka.
30.	člen
Sklad skupne porabe se oblikuje najmanj do višine obveznošti sklada skupne porabe, največ pa do višine, ki je v sorazmerju s planom sklada skupne porabe v odnosu na doseženi dohodek.
Ta se izračuna na naslednji način:
D \
SP = SP„ • I —
Z D
+
:2
SPp = plan skupne porabe
SP = dosežen sklad skupne porabe
(dovoljena razporeditev čistega dohodka za sklad skupne porabe)
31.	člen
Podpisnice sporazuma lahko izločijo več sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela v odnosu na proporce določene v določilih tega sporazuma.
32.	člen
Pri razporejanju dohodka po periodičnih obračunih in zaključnem račuttu obvezno izločajo iz dohodka sredstva rezerv najmanj v višini, ki je določena z zakonom. Pri določanju višine sredstev rezerv so TOZD dolžne voditi računa' o naravi svoje dejavnosti in mogočih rizikih v poslovanju z namenom, da bi se dosegla poslovna stabilnost ter materialna in socialna varnost delavcev.
33.	člen
Razporejena sredstva rezerv se združujejo na nivoju DO.
VI.	Končne določbe
34.	člen
V kolikor TOZD ne ustvari dovolj dohodka po periodičnem obračunu ali zaključnem računu za zadovoljevanje materialne in socialne varnosti delavcev sprejmejo naslednje ukrepe:
1.	Da na zborih delavcev, samoupravnih organih in sestankih družbenopolitičnih organizacij proučijo vzroke, ki so dovedli do takega stanja in sprejmejo konkretne sklepe in ukrepe za izboljšanje svojega ekonomskega položaja.
2.	Da izdelajo posebno analizo o svojem delu in poslovanju in izdelajo sanacijski program, s katerim bodo seznanjeni vsi delavci preko zborov delavcev, kot tudi organi DO in občine.
35.	člen
Na osnovi izdelanega sanacijskega programa še TOZD odločajo o pristopu k sanaciji TOZD in ukrepih za izvedbo sanacije.
36.	člen
Izvajanje tega sporazuma mesečno nadzira in koordinira komisija za pravilnost obračuna OD, vsake tri mesece pa poroča samoupravnim organom in delavski kontroli.

OSNUTEK
Na podlagi člena 127. in 128. zakona o združenem delu sprejemajo delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb
TOZD tovarna orodjarna,
TOZD tovarna odpreskov in avtokoles,
TOZD elektronsko računski center,
TOZD TOBI,
TOZD tovarna posode,
TOZD tovarna frit,
TOZD tovarna kotlov,
TOZD tovarna radiatorjev,
TOZD tovarna kontejnerjev,
TOZD vzdrževanje — energetika,
Delovna skupnost skupnih služb (DSSS) naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo vseh temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb v sestavi delovne organizacije EMO Celje.
I. Splošne določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: TOZD) in delavci v delovni skupnosti skupnih služb (v nadaljnjem besedilu: DSSS), skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebno in skupno uporabo, .in sicer:
—	osnove in merila za izplačilo OD,
—	osnove in merila za izplačilo, ki.se nadomeščajo iz dohodka,
—	prejemke in izdatke iz sklada skupne porabe.
2.	člen
Delavci v TOZD in DSSS se sporazumejo, da bodo delili sredstva za osebne dohodke in skupno porabo odvisno:
—	od prispevka delavcev pri individualnem delu ali v delovni skupini,
—	od uspeha in poslovanja TOZD in DSSS oz. DO kot celote,
—	od udeležbe pri delitvi dohodka' glede na svoje minulo delo v DO EMO in drugih organizacijah združenega dela.
3.	člen
TOZD in DSSS se zavezujejo, da bodo samoupravne splošne akte, po katerih bodo določali osnove in merila za delitev OD, sprejemale skladno z dohodkom tega sporazuma.
4.	člen
Zajamčeni OD je enak najnižjemu osebnemu dohodku delavca, ki Opravlja-najbolj enostavno delo, kot to določa 2. odstavek 8. člena.'
Delavec ima pravico do zajamčenega OD tudi v primeru, če TOZD ne ustvarja dovolj dohodka po načelu solidarnosti iz dohodka, ki ga ustvarjajo druge TOZD s tem, da je TOZD v takšnem primeru dolžan povrniti ta del OD TOZD v naslednjih mesecih.
II.	Osnove in merila za delitev OD
5.	člen
TOZD in DSSS se obvezujejo, da bodo uporabljali za vrednotenje dela in delovnih nalog po katalogu del na osnovi metode, ki se določi s tem samoupravnim sporazumom.
6.	člen
Dela in delovne naloge se vrednotijo in se delijo na:
1.	Neposredno proizvodno delo:
a)	ročno delo: delo je v glavnem odvisno od fizične prizadevnosti delavca. Delo je organizacijsko in tehnološko vnaprej pripravljeno, delovni postopek se minimalno spreminja»
i b) mehanizirano delo: delavec streže, ureja, nadzoruje in-vzdržuje stroje, pri čemer je postopek dela podan v obliki ustnih ali pisnih navodil, skic, risb, načrtov, ipd.;
c)	avtomatizirano delo: angažirane so predvsem psihične sposobnosti delavca. Sem sodijo opravila, kot so upravljanje avtomatiziranih linij, urejanje obratovanja in nadzorovanje postrojenj in naprav. Delo je organizacijsko in tehnološko še vedno vnaprej pripravljena
2.	Delo v strokovnih službah:
a)	pripravljeno delo: organizacija proizvodnih in poslovnih procesov (načrtovanje, projektiranje, konstruiranje, kalkuliranje);
b)	spremljevalno delo: spremljanje in zasledovanje proizvodnih !n poslovnih procesov (tehnološka kontrola, preizkuševanje, atestiranje« ipd):
c)	poslovno delo: strokovna opravila poslovnih del komercialnega, finančnega, gospodarska upravnega in. družbeno upravnega poslovanja;
d)	analitično proučevalno delo: 'proučevanje in analiziranje proizvodnih ali poslovnih procesov;
e)	raziskovalno delo: raziskovanje poslovnih ali proizvodnih procesov, raziskovanje materiala, pojavov, ipd.;
f)	delo z ljudmi: predmet dela ni poslovni ali proizvodni proces, temveč se delavec ukvarja z ljudmi: obravnavanje socialnih, socioloških in psiholoških problemov ljudi (kadrovanje, vzgajanje, varstvo, zdravljenje, itd.).
3.	Delo vodenja:
a)	vodenje skupin, to je najmanjših organizacijskih enot: razporejanje podrejenih, nadzorovanje, svetovanje, priprava materiala in orodja ter istočasno opravljanje dela, ki je tehnološko in organizacijsko vnaprej pripravljeno (preddelavec, skupinovodja):
b)	vodenje izmen in oddelkov, to je organizacijskih enot, ki obsegajo več skupin: sem sodijo opravila, kot so organizacijsko operativno vodenje, strokovno urejanje delovnih procesov, kontrola dela, organizacijsko in administrativno poslovanje v okviru proizvodnih ali poslovnih oddelkov ter izmen:
c)	vodenje delovnih enot, to je vodenje proizvodnih ali poslovnih enot (npr. samostojnih obratov ali delovnih enot z zahtevnejšimi proizvodnimi ali poslovnimi procesi), delovnih skupin v strokovnih službah, ipd.:
d)	vodenje strokovnih služb,, to je vodenje proizvodnih ali poslovnih enot v večjih delovnih organizacijah:
e)	vodenje TOZD.
7.	člen
Vrste poklicev kot odraz znanja za vrednotenje dela na delovnih mestih so:
I.	skupina — naj ožje usmerjeni poklici:
To so poklici, ki pokrivajo tiste vrste dela, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja oziroma, za katero delo se je mogoče usposobiti v zelo kratkem času s samim delom.
II.	skupina — ozko ali. ožje usmerjeni poklici:
To so poklici, ki pokrivajo take vrste dela, za katerih delo je potrebno krajše, toda organizirano pretežno praktično usposabljanje (do pol leta).
III.	skupina — specializirani poklici:
To so industrijski poklici, katerih šolanje se je izoblikovalo z zakonom o poklicnem izobraževanju (Ur. list SRS št. 26/70). V to skupino sodijo nekateri zahtevni PK poklici, ki zahtevajo organizirano usposabljanje več kot pol leta in v glavnem tisti poklici delavcev, ki so v kvalifikacijskem sistemu usposabljali zunaj rednega šolskega sistema.
IV.	skupina — poklici širokega profila:
To so široko usmerjeni poklici, katerih šolanje je organizirano v poklicnih šolah in v okviru zakona o srednjem šolstvu.
V.	skupina — specialisti:
Ti poklici so nadgradnja širokega profila po strokovni plati .in so usmerjeni na najbolj zahtevna specialna opravila v posameznih strokah. Njihovo šolanje je urejeno v posebnih delovodskih šolah.
VI.	skupina — delovodje:
To so poklici širokega profila zlasti za vodenje oziroma vodstvena opravila. Splanje je urejeno z delovodskimi šolami v okviru zakona o srednjem šolstvu.
VII.	skupina — tehniki:
. To so poklici profila tehnik in njemu ustrezni profili, katerih šolanje je urejeno v 4-letnih šolah v okviru zakona o srednjem šolstvu.
VIII.	skupina — inženirji in njim ustrezni:
To so poklici, katerih šolanje je urejeno v okviru višjih šol in L stopnje visokošolskega študija.
IX.	skupina — diplomirani inženirji in njim ustrezni:
To so poklici, katerih šolanje je urejeno v okviru visokih šol (II. stopnja fakultete).
X.	skupina — magistri.
XI.	skupina — doktorji.
8.	člen
Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost.
Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas v normalnih pogojih ter dosega normalen deloVni uspeh, mora znašati najmanj 60 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS v preteklem koledarskem letu, ki ga ugotovi in objavi Zavod za statistiko SR Slovenije.
Normalni delovni uspeh delavca pomeni-dosežen povprečni Učinek delavcev ob istočasnem doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženke samoupravnega sporazuma.
TOZD je v svojem letnem planu dolžan predvideti svoj normalni poslovni uspeh in ob tem določiti najnižji osebni dohodek, ki ob normalnem poslovnem uspehu ne more biti nižji, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.
60 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospodarstvu na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu je tudi izhodišče. za vrednotenje rezultatov najbolj enostavnega dela za najmanj zahtevno tipično" delo z indeksno vrednostjo 1,0Q. Najnižji osebni dohodek se med letom vsklajuje z gibanjem življenskih stroškov tako, da se povečuje s korigiranim faktorjem porasta življenjskih stroškov.

9. člen	
Dela glede na funkcijo se vrednotijo	z naslednjimi indeksnirr
vrednostmi:	
A) Neposredno proizvodno delo	
1. ročno delo: ' -	- ■ ““ *- • indek
— naj ožje usmerjeni poklici	1,0
— ozko usmerjeni poklici	1,2
— specializirani poklici	1,5
— poklici širokega profila	1,9
— specialisti	2,2
— delovodje	2,2
— tehniki	2,3
2. mehanizirano delo:	
— najožje usmerjeni poklici	1,0
— ozko usmerjeni poklici	1,2
— specializirani poklici	1,5
— poklici širokega profila	1,9
— specialisti	2,2
— delovodje	2,2
— tehniki in njim ustrezni	2,3
3. avtomatizirano delo:	
— poklici širokega profila	2,2
— specialisti	2,5
—delovodje 		2,6
— tehniki in njim ustrezni	2,6
B) Delo v strokovnih službah	
1. pripravljalno delo:	
— poklici širokega profila	1,9
— specialisti	2,3
— delovodje	2,4
— tehniki in njim ustrezni	2,5
— inženirji in njim ustrezni	2,8
— dipl. inženirji in njim ustrezni	3,1
2. spremljevalno delo:	
— ozko usmerjeni poklici	1,2
— specializirani poklici	1,5
—* poklici širokega profila	1,9
— specialisti	2,3
— delovodje	2,3
— tehniki in njim ustrezni	2,3
— inženirji in njim ustrezni	2,5
3. poslovno delo:	
— delovodje	2,3
— tehniki in njim ustrezni	2,5
— inženirji in njim ustrezni	3,1
■— dipl. inženirji in njim ustrezni	3,4
4. analitično proučevalno delo:	
— delovodje	2,4
— tehniki in njim ustrezni	2,5
— inženirji in njim ustrezni	3,0
— dipl. inženirji ih njim ustrezni	3,2
5. raziskovalno delo:	
— tehniki in njim ustrezni	2,6
— inženirji in njim ustrezni	3,3
— dipl. inženirji in njim ustrezni	3,5
— magistri	3,9
— doktorji	4,1
6. delo z ljudmi:	
— tehniki in njim ustrezni	2,7
— inženirji in njim ustrezni	3,1
— dipl. inženirji in njim ustrezni	3,6
— magistri	4,0
— doktorji	4,2
£) Delo vodenja	
1. vodenje skupin:	
— specializirani poklici	1,8
— poklici širokega profila	2,1
— specialisti	2,5
— delovodje	2,5
1— tehniki in njim ustrezni	2,6
— inženirji in njim ustrezni	3,1
— dipl. inženirji in njim ustrezni	3,5
2. vodenje izmen in oddelkov:	
— delovodje	3,0
— tehniki in njim ustrezni	3,0
— inženirji in njim ustrezni	3,2
— dipl. inženirji in njim ustrezni	3,8
3. vodenje delovnih enot:	
— delovodje	3,1
— tehniki in njim ustrezni	3,3
— inženirji in njim ustrezni	3,6
' — dipl. inženirji in njim ustrezni	4,2
4.	vodenje strokovnih služb:
—	tehniki in njim ustrezni	3,3
—	inženirji in njim ustrezni	...... .......... ,	_3„8_
—	dipl. inženirji in njim ustrezni	4,4
—	magistri	4,8
—	doktorji	_	_ .	5,0
5.	vodje TOZD:
—	delovodje	3,2
—	tehniki in njim ustrezni	3,4
—	inženirji in njim ustrezni	3,8
—	dipl. inženirji in njim ustrezni	4,4
6.	vodenje drugih oblik združevanja dela:
—	tehniki in njim ustrezni	3,5
—	inženirji in njim ustrezni	4,0
—	dipl. inženirji in njim ustrezni	4,5
Osnova za razvrstitev del v ustrezno skupino je katalog del in nalog.
Indeksna razmerja predstavljajo srednjo vrednost, od katere se lahko odstopa za največ ± 10%.
10. člen
Delovne razmere se vrednotijo z dodatnimi indeksnimi vrednostmi, ki se prištevajo k indeksnim vrednostim del po vrsti poklicev, na temelju stopnjevanja pogojev (teža dela, toplotno okolje, razsvetljava, ropot, vibracije, aero soli, plini, para, umazanost, voda in kislina, nevarnost prehlada, nesreč in ionizirajoče sevanje) po naslednjih stopnjah!
I.	stopnja: manjša izpostavljenost
II.	stopnja: srednja izpostavljenost
III.	stopnja: velika izpostavljenost
IV.	stopnja: zelo velika izpostavljenost
do 0,1
nad 0,1 do 0,2 nad 0,2 do 0,3 nad 0,3 do 0,6
Vrednotenje se opravi po metodologiji ustreznih zavodov v SRS za vrednotenje delovnih razmer.
11.	člen
Večji obseg oz. večja zahtevnost dela od normalnega se vrednoti z dodatnimi indeksnimi vrednostmi, ki se prištevajo k indeksnim vrednostim del po vrsti poklica na temelju stopnjevanja obsega oz. zahtevnosti dela po naslednjih stopnjah:
I. stopnja — obseg in zahtevnost dela odstopata od normale — indeks od 0,0 do 0,2:
—	individualno izvrševanje posebno zahtevnih strokovnih nalog,
—	vodenje skupin, ki opravljajo raznovrstno delo,
—	vodenje številčno velikih skupin,
—	vodenje oddelkov z raznovrstno proizvodnjo,
—	vodenje številčno nenormalno velikih oddelkov,
—	vodenje delovnih enot z raznovrstno proizvodnjo ali poslovanjem,
—	vodenje številčno nenormalno velikih enot,
—	vodenje razvejanih strokovnih služb v okviru TOZD.
II. stopnja — večji obseg in zahtevnost del — indeks od 0,2 do 0,4:
—	individualno izvrševanje posebno zahtevnih raznovrstnih strokovnih nalog,
—	vodenje razvejanih strokovnih služb kot samostojnih temeljnih organizacij združenega dela,
—	vodenje temeljnih organizacij združenega dela z raznovrstno proizvodnjo ali poslovanjem in do 100 zaposlenimi,
—	vodenje delovnih organizacij z raznovrstno proizvodnjo in do 100 zaposlenimi,
—	vodenje temeljnih organizacij združenega dela z enovrstno proizvodnjo od 100—500 zaposlenimi.
III.	stopnja — zelo velik obseg in zahtevnost dela — indeks od 0,4 do 0,9:
—	vodenje temeljnih organizacij združenega dela z raznovrstno proizvodnjo in od 100 do 500 zaposlenimi,
—	vodenje temeljnih organizacij združenega dela z raznovrstnim poslovanjem in od 100 do 1.000 zaposlenimi,
—	vodenje temeljnih organizacij združenega dela z več kot 500 zaposlenimi,
—- vodenje organizacij združenega dela z raznovrstno proizvodnje in do 2.000 zaposlenimi.
IV.	stopnja— največji obseg in zahtevnost dela — indeks od 0,9 do
2,3	— vodenje delovnih organizacij in drugih oblik združevanja dela:
indeks
nad 2.000	zaposlenimi	od	0,9	do	1,3
nad 3.000	zaposlenimi	od	0,9	do	1,4
nad 4.000	zaposlenimi	od	0,9	do	1,5
nad 5.000	zaposlenimi	od	0,9	do	1,6
12.	člen
Seštevek indeksnih Vrednosti del po funkciji, delovnih razmerah in obsegu dela (člen 7, 8 in 9) prikazuje relativno vrednost dela pri normalnem poslovnem uspehu.
Z množenjem relativne vrednosti dela z izhodiščno vrednostjo, ki je določena za najnižji osebni dohodek (člen 6 tega sporazuma) se izračuna denarna vrednost delovnega mesta, ki je kalkulativna osnova vrednosti dela.
13.	člen
INDEKSNE VREDNOSTI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH
Fi		Neposredno proizvodno delo				Delo strokovnih služb							Vodenje			
	mkcionalna skupina	O c >u o Ih	mehani- zirano	avtomati- zirano	pripav- ljalno	spremlje- valno	poslovno	analit. proučev.	razisko- valno	delo z ljudmi	skupin	oddelkov in izmen	delovnih enot	strokovnih služb	TOZD	SOZD in DO
			A				B						C			
		1	2	3	i	2	3	4	5	6	1	2	3	4	5	6
1.	Najožje usmerjeni	1,0	1,0													
2.	Ozko usmerjeni	1,2	1,2			1,2										
3.	Specializirani	1,5	1,5			1,5					1,8					
4.	Širok profil	1,9	1,9	2,2	1,9	1,9					2,1					
5.	Specialisti	2,2	2,2	2,5	2,3	2,3					2,5					
6.	Delovodje	2,2	2,2	2,6	2,4	2,3	2,3	2,4			2,5	3,0	3,1		3,2	
7.	Tehniki	2,3	2,3	2,6	2,5	2,5	2,5	2,5	2,6	2,7	2,6	3,0	3,3	3,3	3,4	3,5
8.	Inženirji				2,8	2,6	3,1	3,0	3,1	3,1	3,1	3,2	3,6	3,8	3,8	4,0
9.	Dipl. inženirji				3,1		3,4	3,2	3,5	3,6	3,5	3,8	4,2	4,4	4,4	4,5
10.	Magistri								3,9	4,0				4,8		
11.	Doktor								4,1	4,2				5,0		
14. člen
Nočno delo
TOZD in DSSS se obvezujejo, da bodo' uporabljali za merjenje individualnega uspeha delavca:
—	delovne norme, s katero se ugotavlja količina in kvaliteta dela delavca ali skupine delavcev,
—	delovne plane za sestavljanje in raznovrstna opravila, ki pomenijo izvrševanje dejavnosti TOZD,
—	delovni normativi za rutinska dela, ki jih ni primerno normirati, a se lahko ugotavlja količina in kvaliteta del in delovnih nalog,
—	delovni cilji, za delo in naloge, ki jih ni mogoče normirati, niti postavljati normativov (raziskovalna, analitična, kreativna dela) se ob delitvi del in delovnih nalog oceni trajanje in kakovost delovne naloge,
—	učinki vodilnih in vodstvenih delavcev, ki odrejajo dela in naloge na osnovi uspeha TOZD in DSSS oz. uspeha dela DO kot celote,
—	ceniki del za izredna dela, ki niso zajeta v katalogu delovnih nalog ali so v katalogu zajeta, pa delavec za njihovo opravljanje ni sklenil delovnega razmerja, ker so občasna ali začasna,
—	ocenjevanje delovne uspešnosti posameznikov za dela, kjer niso postavljena nobena od meril iz prejšnjih odstavkov tega člena,
—	stimulacija individualne uspešnosti obsega prodaje komercialnih predstavnikov (potnikov).
15.	člen
TOZD in DSSS predvidi ob sprejetju letnega gospodarskega plana, kakšen naj bo njen poslovni uspeh.
Pri normalnem poslovnem uspehu TOZD in DSSS ne more biti predvideno več kot 10% preseganje meril za merjenje individualne uspešnosti (merila iz 12. člena tega sporazuma).
Ce je poslovni rezultat boljši od normalno planiranega poslovnega rezultata, se OD poveča v enakem procentu, kot poslovna uspešnost TOZD ali DSSS s tem, da ne more povečanje OD presegati ,10 %.
Če poslovni uspehi ne dosegajo, niti najmanjšega normalnega poslovnega uspeha, ima TOZD oz. DSSS pravico do posojila iz sredstev drugih TOZD ali DSSS iz skladov, ki so jih le-te skladno z načelom solidarnosti dolžne oblikovati v ta namen.
Istočasno je TOZD dolžan izvajati sanacijske ukrepe.
16.	člen
TOZD in DSSS so dolžne izvajati določila in merila o OD, ki so jih sklenile z drugimi TOZD izven DO (branžni sporazum, območni sporazum, itd.).
III.	Ostali osebni prejemki
17.	člen
OD delavca, dosežen po njegovem individualnem uspehu ali uspehu skupine in uspehu temeljne organizacije, se poveča za naslednje dodatke:
—	dodatek za delo v podaljšanem delovnem času,
—	dodatek za nočno delo,
—	dodatek za nadomeščanje,
—	dodatek za delovno dobo,
—	dodatek za minulo delo,
—	dodatek za udeležence NOV,
—	dodatek za delo v turnusih,
—	dodatek za delo na nedeljo in praznik.
19.	člen
Delavcu gre za delo v nočnem delovnem času 35 % dodatek od dosežene akontacije OD za redni delovni čas.
Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure naslednjega dne ali do 6. ure naslednjega dne, kadar se to ujema z delom v nočni izmeni.
Delo na nedeljo in praznik
20.	člen
Za delo na nedeljo kot dan tedenskega počitka in praznik gre delavcu 50 % dosežene akontacije OD za redni delovni čas.
Kadar se po sklepu pristojnega samoupravnega organa delovni dan prestavi na nedeljo in so zato delavci bili ali bodo med tednom prosti, delavci v tem primeru nimajo pravice do izplačila dodatka za delo na dan nedelje.
Kadar delo na nedeljo in praznik pomeni delo v podaljšanem delovnem času, gre delavcu 100 % dosežene akontacije OD za redni delovni čas.
Dodatek za stalnost
21.	člen
Delavcu gre dodatek za delo prebito v temeljni organizaciji ali v drugih temeljnih organizacijah ali skupnih služb DO EMO, ali pri pravnih prednikih DO EMO ali pri pravnih prednikih organizacije združenega dela pripojenih DO EMO.
Dodatek za stalnost se odmerja od povprečnega OD na uro v preteklem letu v EMO in sicer mesečno po eno uro za vsako leto neprekinjenega dela v temeljni organizaciji DO EMO ali pri njihovih pravnih prednikih, vendar tako, da se dodatek izplača sorazmerno plačanim uram v mesecu brez boleznin.
22.	člen
Dodatek za delovno dobo
Delavec ima pravico do povečanja OD za določen % slednji lestvici:
—	od 1 do 5 let delovne dobe
—	od 5 do 10 let delovne dobe
—	od 10 do 15 let delovne dobe
—	od 15 do 20 let delovne dobe
—	od 20 do 25 let delovne dobe
—	od 25 do 30 let delovne dobe
—	od 30 let dalje
OD po na-
1%
2%
4%
6%
8%
«>%
12%
Delovna doba, ki se upošteva po lestvici, je priznana pokojninska doba.
Del osebnega dohodka po delovni dobi ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo polno pokojnino.
Osnova za izračun OD po tem členu so plačane ure po obračunski osnovi.
23. člen
Nadurno delo
18.	člen
Delavcu gre za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas (nadurno delo) dodatek v višini 50 % dosežene akontacije OD za redni delovni čas.
Delo v turnusih
Delavcem, ki delajo na delih, na katerih se zahteva nepretrgana prisotnost in je delovni čas razporejen tako, da delavec dela zapored 6 dni, nato pa 2 dni počiva, gre dodatek, ki se izračunava tako, se za delo na delovne dneve, ki padejo na nedeljo in državne praznike priznava 50% doseženega dohodka.
24,	člen
—	iskanje nove zaposlitve,
—	če tako določi DS TOZD
Dodatek za udeležence NOV
a) vsem udeležencem NOV, ki imajo za sodelovanje v NOV priznano dvojno ali enojn delovno dobo, se priznava in izplačuje borčevski dodatek OD, kadar so njihovi OD izpod minimalnega povprečja OD za udeležence NOV, ki ga določijo-predpisi SRS oz. po sedežu TOZD.
b)	Izplačevanje borčevskega dodatka za udeležence NOV se vrši do sledeče minimalne višine povprečnega OD:
—	za udeležence NOV, internirance in izgnance pred 9. 9. 1943 priznano dvojno delovno dobo, po minimalnem povprečju OD do višine republiškega povprečja,
—	za udeležnce NOV, internirance in izgnance po 9. 9. 1943 do
1.	12. 1944 s priznano dvojno ali enojno delovno dobo pa minimalnem povprečju OD do višine 84% republiškega povprečja,
—	za udeležence NOV od 1. 12. 1944 do 1. 3. 1945 z dvojno ali enojno delovno dobo 64% od republiškega povprečja,
—	za udeležence NOV, ki prejemajo borčevski dodatek iz zunanjih virov, se izplačuje'razlika do 100% odgovarjajočega minimalnega povprečja, določenega pod tč. b) tega člena,
—	borčevski dodatek za udeležence NOV se določa tako, da se za izračun upošteva zaslužek za polni delovni čas v mesecu brez dodatka za nadurno delo. Razlika med tako izračunanim OD in odrejenim minimumom pod tč. b) tega člena je dodatek.
25.	člen
Delavec ali delavka, ki je 10 let pred upokojitvijo in je neprekinjeno zaposlen v DO najmanj 20 let in 10 let na istem delu ali enako ovrednotenem delu, s katerega se premešča, ima ob premestitvi po službeni potrebi na nižje ovrednoteno delo, pravico zadržati obračunsko osnovo prejšnjega dela.
Delavcu, nosilcu državnega odlikovanja ali zlate značke DO EMO, $e DO ob razporeditvi na drugo delovno mesto ne more. zmanjšati in se mu letno usklajuje z DO na prejšnjem delu.
Gornja določba ne velja za delavce, ki so storili kaznivo dejanje pri delu ali v zvezi z delom.
26.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila OD op odsotnosti z dela zaradi:
—	odmora med delom,
—	rednega letnega dopusta,
—	izrednega dopusta,
—	strokovnega izobraževanja,
—	bolezni,
—	zastoja pri delu,
—	opravljanja javnih funkcij,
-s- državnega praznika,
—	ostalih upravičenih odsotnosti z dela
27.	člen
Osnova za izračunavanje nadomestil je delavčev povprečni OD iz delovnih ur zadnjega trimesečja, razen nadomestil iz hranarine.
Nadomestila se izplačujejo v višini povprečja, če jih ta samoupravni sporazum ne določi drugače.
28.	člen
33.	člen
Delavec je upravičen do nadomestila tudi v vseh tistih primerih, ko TOZD pripada pravica do povračila •*— refundacije — teh nadomestil, zlasti še v primerih:
—	udeležbe na vojaških ali drugih vajah, na osnovi vabil pristojnih državnih organov,
—	zaradi opravljanja javnih funkcij na poziv družbeno političnih organizacij ali državnih organov.
34.	člen
Suspenz
V	primeru odstranitve iz TOZD gre delavcu nadomestilo OD v višini 1/2 obračunske osnove.
Če je delavec v priporu, a ne preživlja družine, mu gre 1/3 gornje osnove.
V	primeru odstranitve z dela in s tem začasne premestitve na drugo delo, gre delavcu OD po delu, kamor je premeščen, četudi je OD manjši.
35.	člen
Nagrade učencem in študentom v praksi
Študentom in učencem na praksi gredo naslednje nagrade:
—	za študente in učence s srednjo šolo 1.200 din mesečno za 182 ur,
—	za višjo in visoko šolo 1.400 din mesečno za 182 ur dela.
Nagrade se izplačujejo v neto zneskih.
Komisija za DR TOZD lahko študentom in učencem na praksi prizna še dodatek vrednotenja opravljenega dela v višini do 15% od določene višine nagrade.
Nagrade po tem členu ne izključujejo štipendij.
Nagrade za počitniško delo na proizvodnih delih v TOZD se priznava plačilo 1.200 din mesečno za 182 ur dela. Komisija za DR TOZD lahko za počitniško delo prizna še dodatek iz naslova vrednotenja opravljenega dela v višini do 15% od določene višine nagrade.
36.	člen
Posebne nagrade se lahko delavcem izplačujejo, če pokažejo izredne uspehe ali prizadevnost pri delu, ki presega njihove redne delovne dolžnosti.
Osebne nagrade se lahko delavcem izplačujejo zlasti:
—	posamezniku ali skupini, kot npr. pri preprečitvi požara, kraje, nastanka škode, sodelovanja jm reševalnih delih pri raznih elementarnih nesrečah, kakor tudi za uspehe pri delu, ki imajo splošen značaj za TOZD,
—	nagrade za tehnične izboljšave, ki jih predlagajo društva ali osebe izven TOZD oz. DO, v kolikor se ne morejo obravnavati v smislu zakona o avtorskih pravicah,
—	nagrade za sodelovanje pri glasilu DO »Emajlirec« po določilih posebnega pravilnika o izdajanju tega glasila.
O nagradah po tem členu odloča DS TOZD na osnovi usklajenega predloga vseh TOZD v DO EMO.
V času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah, gre delavcu obračunani OD za redni letni dopust.
l
29.	člen
Pravilnik o delovnih razmerjih delavcev v TOZD določa, kdaj je delavec, upravičen do posameznega nadomestila.
30.	člen
Do nadomestila, ko je delavec odsoten z dela, zaradi bolezni, ima pravico po naslednjih merilih:
—	hranarina do 30 dni za nesreče pri delu, pa poklicna obolenja in za obolenja borcev NOV do 1. 12. 1944, pripada 100% povprečnega OD delaven v preteklem letu,
—	vsa ostala hranarina do 30 dni pripada 90% povprečnega OD delavca v preteklem letu,
-sr če delavec nima zaslužka iz preteklega leta, se za osnovo zajame obračunski delovni OD tekočgea leta,
-b- hranarina nad 30 dni se obračunava po predpisih pristojnega KZZS£>.'	_
Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi gtaitstičnih podatkov o gibanju OD v gospodarstvu v SR Sloveniji,
Nadomestilo OD ne more biti višje od OD, ki bi ga dosegel delavec» če bi delal.
31,	člen
Zastoj med delom je podan v primeru, kadar ni mogoča ali smiselna razporeditev delavca na drugo delo in so podane izjemne okoliščine, ki jih predvideva pravilnik o DR.
V primeru zastoja gre delavcu pravica do nadomestila OD v višini 90% OD po obračunski osnovi.
37.	člen
Pogodbe o delu
O nagradah za opravljanje dela ali nalog, ki ne štejejo za združeno delo v smislu veljavnih predpisov, ker po svoji naravi niso take, da bi bilo zanje potrebno skleniti DR, ker sq občasne ali začasne in ne trajajo več kot 30 dni v posameznem koledarskem letu, odloča komisija za DR.
O opravljanju takega dela ali nalog, se sklene pogodba a delu.
Dela in naloge, ki ne štejejo za združeno delo so zlasti:
—	izvajanje raznih občasnih ali začasnih vzdrževalnih del,
—	opravljanje del, ki so potrebna pri delovanju raznih občasnih ali stalnih kolegijskih teles,
—	dela pedagoškega oz. andragoškega značaja,
—	občasna dela s prirejanjem iger na srečo ter športnih prireditev,
—	opravljanje občasnih nalog raziskovalnega, študijskega, analitičnega in načrtovalnega značaja,
—	občasne in izredne montaže strojev in naprav,
—	izdelovanje raznih mnenj, analiz, ekspertiz, poročil, programov, načrtov, projektov, ki ne; pomenijo rednega poslovanja DO ali redno poslovanje presegajo,
—	občasno zastopanje DO,
—	občasni nadzori tovarniških in rekreacijskih objektov,
>— predajanje poslov po končanem delovnem razmerja.
Izplačila po pogodbah o delu se dajejo v obravnavo obenem z zaključnim računom ali periodičnimi računi.
38.	člen
1
Dnevnice
Dnevnice znašajo:
32.	člen
Opravičene odsotnosti, v katerih ima pravico do nadomestila so: . udeležba na vajah CZ, industrijskega gasilskega društva in' tovarniške godbe,
— za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur	110 din
— za čas odsotnosti več kot 12 ur	170 din
Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo do 195 din, če delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre povračilo za prenočevanje 85 din za nočnino.
Za čas odsotnosti od 6—8 ur znaša dnevnica 55 din. Do znižane dnevnice so upravičeni delavci, ki nastopijo službena potovanja vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga končajo vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
Dnevnice in stroški prenočevanja gredo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol oz. učencem v gospodarstvu ter študentom ih dijakom na praksi, kadar so na službenem potovanju.
39.	člen
Dnevnice za službena potovanja v tujino se določajo v višini kot velja za republiške upravne organe.
40.	člen Kilometrina
Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila za Službene namene znaša 2.00 din za km. Kilometrina se ne more izplačevati v pavšalnem znesku.
41.	člen
Terenski dodatek znaša 80 din na dan
V	primerih, ko nista organizirana hrana in prenočišče na terenu, ima delavec pravico do povračila stroškov prenočevanja in dnevnice.
V	drugih primerih pa se terenski dodatek in dnevnice med seboj izključujeta.
Podrobnejša določila o terenskem dodatku vsebuje pravilnik o materialnih stroških.
42.	člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 1.425 din.
Delavec ne more prejeti istočasno nadomestila za ločeno življenje in terenski dodatek.
Podrobnejša določila o tem nadomestilu vsebuje pravilnik o materialnih stroških.
43.	člen
Sredstva za izobraževanje so namenjena za družbeno-ekonomsko-politično in strokovno usposabljanje ob delu, za pridobitev poklicne izobrazbe in prekvalifikacije, za štipendiranje in Za druge namene, skladno z družbenimi ali samoupravnim sporazumom o kadrovski politiki in štipendiranju.
V gornji prispevek se štejejo- tudi stroški za strokovno usposabljanje ob delu ,ki bremenijo poslovne stroške in se poravnavajo iz letnega dohodka.
50.	člen
Sredstva regresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha delavcem. Sredstva regresa se oblikujejo v višini din 1.200 po zaposlenem delavcu v TOZD.
Delitev Sredstev regresa Se Vrši letno po predlogu sindikalne organizacije, ki ga sprejme DS TOZD ali DS skupnih služb v skladu S sklepom DS DO.
51.	člen
Za solidarnostne pomoči se štejejo:
—	pomoč TOZD družini delavca, ki je umrl zaradi posledice nezgode pri delu,
—	denarna pomoč delavcu v primeru daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini. Takšna pomoč je lahko največ v višini neto povprečnega OD na zaposlenega v TOZD v preteklem letu,
—	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino,
—	enakratna letna obdaritev upokojencev,
—	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti,
—	druge solidarnostne pomoči.
Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči razen po drugem odstavku tega člena, daje osnovna organizacija sindikata. O predlogu odloča DS TOZD.
Nagrada ob upokojitvi delavca znaša dva neto povprečna OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. Sredstva, ki se v ta namen določajo, se povečajo za obvezne dajatve.
Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim družinskim članom.
Prevoz na delo in z dela
Delavcem, ki še vozijo na delo in z dela iz krajev oddaljenih več kot 5 km od sedeža TOZD, se povrne 50% stroškov prevoza glede na višino stroškov javnih prevoznih sredstev s tem, da vsak delavec prispeva najmanj 40 din mesečno.
Na relacijah, kjer ni možnosti za prevoz Z javnimi sredstvi, se obračunajo stroški prevoza na delo in z dela v višini 0,50 din za prevoženi kilometer.
44.	člen
Regres za prehrano
Delavcem gre 285 din regresa za prehrano med delom mesečno. DS lahko odloči, da se regres za prehrano daje v Obliki vrednostnih bonov, veljavnih za tekoči mesec, če za to da pristanek pristojni organ sindikata
45.	člen
Odškodnine izumiteljem, racionalizatorjem, no vat or jem
Gornje odškodnine se urejajo s posebnim pravilnikom o racionalizacijah.
46. čleh
Selitveni stroški
Selitveni stroški s g povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se selijo iz kraja dosedanjega stalnega prebivališča v drug kraj, zaradi del, če je preselitev v interesu udeleženca sporazumevanja, zavoljo upokojitve ali smrti. Selitveni stroški se povrnejo tudi'za selitev v istem kraju, če izpražnejo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v uporabo pri delovni organizaciji, kjer so bili zaposleni in je za izpraznitev tega Stanovanja Zainteresirana delovna organizacija.
Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških. Ce je v interesu delovne organizacije, se lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo tudi prevozni stroški in izplačata največ 2 dnevnici za službeno potovanje v državi.
47.	člen
Spremembe členov od 36 do 46 tega sporazuma so veljavne, ko jih sprejme DS DO in DS TOZD.
48.	člen
Sredstva za stanovanjsko izgradnjo
Iz doseženega dohodka temeljne organizacije odvaja za stanovanjsko izgradnjo določeni namenski znesek skladno z Veljavnimi predpisi.
O sprejetju gospodarskega plana se predvidi del dohodka za stanovanjsko izgradnjo.
49.	člen
Sredstva za izobraževanje
TOZD delijo doseženi dohodek namensko za izobraževanje. Namenski znesek za izobraževanje mora znašati najmanj 1,5% bruto OD s tem, da se vsako leto ob sprejemanju gospodarskega plana določi znesek tega prispevka.
52.	člen
TOZD je dolžna, da v okviru vseh TOZD na nivoju DO ÈMO izdvaja del sredstev za preventivno zdravstveno varstvo delavcev, tako da se omogočijo redni preventivni zdravstveni ukrepi. Višina teh sredstev sé določi S sporazumom 'med temeljnimi organizacijami Združenega dela.
53.	člen
Za delovne jubileje se podeljujejo jubilejne nagrade v naslednjih Višinah:
—	Za	10	let	neprekinjenega	dela	v	DO	ËMO	2.300	din
—	za	20	let	neprekinjenega	dela	v	DO	EMO	3.450	din
—	za	25	let	neprekinjenega	déla	v	DO	EMO
zlati znak	" -f 1.000 din
—	Za	30	let	neprekinjenega	delà	v	DO	EMO	4.600	dih
—	za	35	let	neprekinjenega	dela	v	DO	ÊMO (ženske) ‘	4.600	din
-za	40	let	neprekinjenega	delà	V	DO	EMO (moški)	4.600	din
54.	člen
Za neprekinjeno delo v DO ËMO se šteje:
—	neprekinjeno delo v tovarni emajlirane posode Celje
—	neprekinjeno delo v industrijski kovinarski šoli tovarne emajlirane posode Celje,
—	vajeniša doba v tovarni emajlirane posode Celje,
—	vajeniška doba v industrijski kovinarski šoli tovarne emajlirane posode Celje.
Neprekinjeno delo se šteje še:
—	odslužitev kadrovskega roka, če se je delavec zaposlil v DO v roku 1 meseca po odslužitvi,
*** orožne vaje,
- sodelovanje v NOB,
—	internacija, zapor po okupatorju,
—	izselitev po okupatorju,
—	prekinitev službe zaradi aktivnega političnega udejstvovanja V predvojni Jugoslaviji (štrajk, zapor, itd.),
r — prekinitev dela zaradi začasne invalidnosti,
—	prekinitev zaradi opravljanja dela v izgradnji doinbVihè po nalogu delovne organizacije (v rudnikih, industriji, itd.).
Kot neprekinjeno delo se šteje delavcem, ki so zaposleni v t“OZD še v naslednjih primerih:
—	delavcem, ki so bili po letu 1945 premeščeni po službeni potrebi z dekretom o premestitvi na delo v EMO Celje in drugih delovnih organizacij, se šteje, da so delali neprekinjeno v EMO Celje od dneva, ko so stopili na delo pri prejšnji delovni organizaciji,
—- delavcem, ki so bili po letu 1945 premeščeni po službeni potrebi z dekretom o premestitvi na delo v EMO Celje in druge delovne organizacije, se šteje, da so delali neprekinjeno v EMO Celje od dneva, ko so nastopili na podlagi dekreta službo v prvi delovni organizaciji, če so bili potem z dekretom po službeni potrebi premeščeni V več delovnih organizacij ter končno z dekretom pristojnega organa premeščeni po službeni potrebi v EMO Celje,
—	delavcem, ki so bili po letu 1945 premeščeni po službeni potrebi na podlagi dekreta o premestitvi iz EMO Celje v druge delovne organizacije, pozneje pa ponovno premeščeni Z dekretom nazaj na delo v EMO Celje, se šteje, da so delali neprekinjeno v EMO Celje, od dneva nastopa dela v EMO Celje pred premestitvijo,

—	delavcem, ki so bili poslani na delo na razne organizirane delovne akcije, ki so bili v delovnem razmerju s podjetjem EMO Celje, v času, ko so odšli na delovne akcije (gradnja železniških prog in cest, delo v rudnikih, ipd.) se šteje, da so delali neprekinjeno v EMO Celje od dneva, ko so stopili na delo v EMO Celje pred odhodom na delovne akcije, če so se po končani delovni akciji ponovno zaposlili v EMO Celje 14 dni po tem, ko so prenehali delati na delovnih akciji ali v primeru, če so na delovni akciji zboleli in je bolezen trajala še po končani delovni akciji 14 dni po tem, ko jih je zdravnik prepoznal za dela-zmožne,
—	delavcem, ki so bili v delovnem razmerju pri družbeno-političnih organizacijah kot plačani funkcionarji ali delavci (predsednik, tajnik, administrator, itd.) in so se po prestanem delu pri teh (organih) organizacijah ponovno zaposlili v EMO Celje od dneva, ko so nastopili delo v EMO Celje pred premestitvijo na delo pri družbeno-političnih organizacijah v EMO Celje,
—	delavcem, ki so bili poslani po sklepu organa upravljanja na strokovno izpopolnjevanje zaradi potreb kadra v podjetju (strokovni tečaji, strokovne šole, srednjega, višjega ali visokega ranga), se šteje, da so delavci neprekinjeno v EMO Celje od dneva, ko so nastopili delo v EMO Celje, preden so bili poslani na strokovno izpopolnjevanje,
—	delavci, ki so delali v delovni organizaciji ali obratu, ki je bil po sklepu organa upravljanja pridružen v sestav in pod upravo EMO Celje, se šteje, da so delali neprekinjeno v EMO Celje od dneva, ko so nastopili zadnjič delovno razmerje v pridruženi DO.
55.	člen
V primeru, kadar ta sporazum določa prejemke ali izdatke delavcev v absolutnih zneskih, se ti lahko skladno s stališči sindikata spreminjajo na osnovi sklepa DS DO.
IV.	Postopek obračunavanja in izplačevanja OD delavcev
56.	člen
Vrednotenje del in nalog opravi komisija, ki jo imenuje DS DO na predlog DS TOZD in DS DSSS. Komisija je dolžna, da opravi vrednotenje po metodologiji tega samoupravnega sporazuma za celotno DO tako, da so za vsa enaka dela in naloge postavljena enaka merila in da so usklajena do drugih del in nalog. Komisija je dolžna, da ugotavlja skladnost in pravilnost usklajenih predlogov.
57.	člen ;
OD delavci izračuna strokovna služba na osnovi podatkov o delavčevem delu pri delu, uspehu poslovanja TOZD kot celote skladno s tem samoupravnim sporazumom.
58.	člen
Obračun OD se opravlja mesečno za pretekli mesec.
Na osnovi napravljepega obračuna se OD delavcem izplačuje mesečno za pretekli mesec od 10. do 17. v mesecu s tem, da se praviloma izplačuje 17. v mesecu.
Ce se 17. ne dela, se izplačuje OD lahko naslednji delovni dan.
59.	člen
OD se izplačuje na hranilno knjižico tako, da se delavcu vedno izplača dogovorjeni del OD v gotovini, kakor to določi DS DO. Obračun se delavcu OD predoči na kuverti.
Iz prikaza obračuna OD mora biti na kuverti razvidno:
—	individualni uspeh delavca pri delu oz. uspeh skupine,
—	OD delavca o poslovnem uspehu TOZD,
—	dodatki, ki gredo delavcu,
—	nadomestila, ki so izplačana delavcu,
—	družbene dajatve, ki jih delavec plačuje od OD, kakor tudi morebitne članarine iri odtegljaji, ki so bili plačani iz njegovega OD.
Proti obračunu OD ima delavec pravico ugovora v 8 dneh na komisijo za DR.
Proti odločitvi komisije za DR ima delavec pravico vložiti zahtevo za varstvo pravic na pristojni samoupravni organ (DS ali zbor delovne skupnosti).
60.	člen
Mesečni obračun OD predstavlja akontacijo OD vse do sprejetja zaključnega računa o delitvi za preteklo poslovno leto.
V.	Prehodne in končne določbe
61.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se opravijo po istem postopku, po katerem je bil sprejet.
62.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati takoj, ko je sprejet na referendumu.
SPREMEMBE II DOPOLNITVE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
V 23. številki Emajlirca smo objavili koncem lanskega leta Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo EMO in Statut delovne organizacije EMO. Oba ta sporazuma bosta sprejeta z referendumom. Po objavi pa je bilo poslanih več pripomb na objavljene osnutke, ki so upoštevane, zato te pripombe članov kolektiva v celoti objavljamo.
Spremembe in dopolnitve predloga samoupravnega sporazuma o združevanju v DO EMO in statuta DO, bi je bil objavljen v 23. št. EMAJLIRCA kot posebna priloga, je komisija za usklajevanje dne
27.	IZ 1977 sprejela naslednje pripombe in dopolnitve, ki se vnesejo v predlog.
1.	Spremembe in dopolnitve k SS o združevanju v DO
5.	člen
Komisija sicer smatra, da so pripombe k 5. členu, s katerim se regulira predmet poslovanja, utemeljene, vendar je potrebno to vprašanje temeljito obdelati, ker se zahteva za spremembo predmeta poslovanja, poseben postopek tako s strani tržne inšpekcije, kot s strani registrskega sodišča. Pri tem pa se pojavljajo še nerazčiščena vprašanja ali sme TO imeti več kot eno glavno dejavnost in kaj lahko takšna glavna dejavnost vse obsega.
30. člen
Na koncu 2. odstavka se dodata naslednji alinei:
— investicij,
• obveznosti.
36.	člen
Drugi odstavek se spremeni in se glasi:
»s sredstvi razpolagajo prosto a skladno s tem sporazumom«.
40. člen
Doda se nov odstavek, ki se glasi:
»TOZD TOBI ima lastno skladišče«.
43. člen
Črta se besedilo, ki se glasi:
»Ce s tem sporazumom in sploš-nifni akti ni' drugače določeno«.
65.	člen
Prva alinea se spremeni in se glasi:
»Delovni čas in razpored delovnih izmen skladno s potrebami'delovnega procesa ali smotrnega izkoriščanja delovnega časa«.
66.	člen
Doda se nov 2. odstavek, ki se glasi:
»Disciplinska komisija šteje 5 članov s tem, da je en član izvoljen z liste, ki jo določi zbor združenega dela na občini Celje.
Komisija ima predsednika.
Predsednik in člani komisije se volijo na način kot se voli DS za dobo dveh let.«
Doda se nov 3. odstavek, ki se glasi:
»Predsednik se voli v vseh TOZD in v delovni skupnosti, ra-
ka TOZD in delovna skupnost pa _ voli še po enega člana disciplinske komisije.«
Doda se nov 4. odstavek, ki se glasi:
»Kadar disciplinska komisija zaseda, mora zasedati v sestavi 5 članov s tem, da mora biti vedno navzoč tudi član z liste, ki jo določi zbor ZD občine Celje, kakor tudi član iz tiste TO ali delovne skupnosti, iz katere je delavec, ki je kršil delovno dolžnost.«
67.	člen
V	1. odstavku se za besedami »za delitev OD« vnese besedilo »s pravilnikom, a«.
112. člen
Doda se nov odstavek, ki se glasi:
»Pri izvajanju narodne obrambe in družbene samozaščite se operativno TOZD TOBI vključuje v družbenopolitično skupnost občine Maribor.«
2.	Spremembe in dopolnitve k statutu DO
25. člen
V	3. vrstici se za besedo »delavci« doda besedilo »in sindikat«.
47. člen
V	drugi vrstici se za besedilom »poslovodni organ« doda beseda »sindikat«.
62. člen
Na koncu 62. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Vsak član SDK ima svojega namestnika.«
67. člen
Drugi odstavek se spremeni in se glasi:
»Vsak član komisije, ki je po njeni odločitvi zato pooblaščen, ima pravico zahtevati potrebne podatke, vpogledati ali pregledati poslovne knjige, dokumente, analize, (ipd.).«
84.	člen
Doda se nov člen, ki se glasi:
»Področja, kjer delavci neposredno izvršujejo družbeno zaščito, so predvsem civilna zaščita, narodna zaščita, delavska kontrola, požarna varnost,, varstvo pri delu, izobraževanje kadrov, notranja zaščita, komuniciranje s tujci, hranjenje zaupnih dokumentov, podatkov, varovanje denarnih premoženj, zaščita pred kriminalom, varstvo okolja, zaščita pred sovražnimi dejavnostmi, redno disciplinirano delo, samoupravljanje.
Nosilci pravic in dolžnosti na področju družbene zaščite so vsi delavci DO, predvsem pa delavci na vodilnih DM in delavci člani delegacij ter samoupravnih organov.
Delo na področju družbene zaščite koordinira posebni organ DS DO, odbor za LO in družbeno samozaščito.«
85.	člen
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»DO sprejema tudi druge splošne akte, kadar to narekujejo potrebe poslovnega procesa ali to narekuje zakon in na njem temelječi predpisi.«
---------------------——-----
SINDIKALNA LISTA
V prilogi Delavske enotnosti — Sindikalni poročevalec Je izšla Sindikalna lista za leto 1978, ki vsebuje stališča sindikatov o samoupravnem sporazumevanju o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov v letu 1978. Sindikalna lista ni podobna lanski, temveč se od nje bistveno razlikuje. Vanjo so vnešena dosedanja spoznanja o vsebini in nekaterih možnih rešitvah v pravilnikih o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
V	uvodu je poudarjeno, da so stališča sindikatov o samoupravnem sporazumevanju o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov za leto 1978 povzeta v sindikalni listi skupen dogovor v sindikatih Slovenije.
Sestavni del stališč so tudi določila, ki- so bila v prejšnjih letih zapisana v posebnem dokumentu — sindikalni listi. Iz dosedanjih stališč je izpuščena točka 28 iz sindikalne liste iz leta 1977, ki je vsebovala namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo. To področje bo namreč odslej urejeno z zakonom.
Vsebina Sindikalne liste za leto 1978 je:
1.	Vloga samoupravnih sporazumov dejavnosti,
2.	Razporejanje čistega dohodka,
3.	Delitev sredstev za osebne dohodke,
4.	Drugi osebni dohodki, osebni prejemki in sklad skupne porabe,
5.	Vloga družbenih dogovorov za območja,
6.	Vloga skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazuma in
7.	Uveljavljanje stališč.
Kot običajno tako tudi pri letošnji sindikalni listi pritegne največ pozornosti tretja točka, ki obravnava delitev sredstev za osebne dohodke. Poleg tega pritegne največ pozornosti četrta točka, ki obravnava ostale, druge osebne .dohodke, osebne prejemke in sklad skupne porabe.
V	tretji točki je zlasti povdarje-no, da delavci pridobivajo dohodke na podlagi rezultatov svojega dela in delovnega prispevka, ki so ga dali s svojim živim delom ter z gospodarjenjem in upravljanjem z družbenimi sredstvi kot minulim delom k povečanju dohodka temeljne ali druge organizacije združenega dela in k celotnemu družbenemu dohodku.
Upoštevajoč določila zakona o združenem delu, je pri oblikovanju celovitega sistema delitve sredstev za osebne dohodke kot sestavnega dela celotnega sistema pridobivanja in razporejanja dohodka potrebno:
•	določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in to v osnovah in merilih (pravilniku) za delitev osebnih dohodkov, ki mora biti usklajen z samoupravnim sporazumom;
•	določiti osnove in merila za ugotavljanje delavčevega prispevka, ki ga daje s svojim živim in minulim delom in se kaže v količini in kvaliteti dela, uspešnosti gospodarjenja in upravljanja s sredstvi ter raznih oblikah ustvarjalnosti dela. Merila za ugotavljanje delovnega prispevka morajo omogočiti ugotavljanje dejansko doseženih rezultatov glede na planirane rezultate dela in poslovanja oziroma izpolnjevanja zastavljenih ciljev.
Norma
V nadaljnjem besedilu tega dela sindikalne liste je navedeno, da je norma eden izmed načinov določanja normalno potrebnega časa za enoto izdelka ali za izvedbo delovne naloge in sprejemljiv način merjenja količine dela in opravil, vendar v primeru, da je povezana še z drugimi merili, ki skupaj pomenijo sistem merjenja prispevka delavca k ustvarjalnemu dohodku temeljne organizacije združenega dela in s tem tudi določajo njegovo udeležbo v delitvi sredstev za osebne dohodke.
Glede pristojnosti na delu pa je zapisano, da je prisotnost na delu pogoj za doseganje delovnih rezultatov, vendar ocenjevanje rednega prihajanja ali predčasnega odhajanja z dela, ne more biti merilo za delitev sredstev za osebne dohodke ker gre v takem primeru za disciplinsko odgovornost.
Sindikalna lista daje pomemben povdarek tudi na kvaliteto dela. Ta se kaže v kakovosti posameznih izdelanih enot dela, pravilnosti, natančnosti in točnosti opravljenih storitev ali nalog. Z merili kvalitete opravljenega dela se ugotavlja tudi delovni prispevek, ki ga daje delavec pri aktiviranju in uporabi proizvodnih sredstev.
Razumno
gospodarjenje
Pri obravnavi letošnje sindikalne liste ne smemo prezreti besedila, ki opozarja na to, da zakon na novo uvaja podlago za pridobivanje dohodkov z delavčevim delovnim prispevkom pri gospodarjenju in upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije z minulim delom. Ta zakon moramo smiselno razumeti tako, da uvaja dve sestavini gospodarjenja in upravljanja. Prva je razporejanje dohodka po namenu uporabe — torej takšno gospodarjenje z dohodkom, ki zagotavlja priliv sredstev iz dohodka za razširitev in izboljšanje materialne osnove združenega dela, to je v akumulacijo, druga sestavina pa je gospodarjenje in upravljanje z akumuliranimi denarnimi sredstvi.
Obe ti dve sestavini sta med seboj vzročno neločljivo povezani. Povečanje sredstev akomulacije praviloma povečuje reprodukcijsko sposobnost združenega dela, dejansko povečanje te sposobnosti pa je odvisno od takšne naložbe teh sredstev, ki v spoju z živim delom povečuje družbeno produktivnost dela in dohodka.
' Omenjeni dve osnovi za pridobivanje osebnega dohodka, to je gospodarjenje z opredmetenim delom, proizvodnimi sredstvi ter gospodarjenje in upravljanje z dohodkom in denarnimi sredstvi akumulacije, sta v razmerah socialističnega samoupravljanja med seboj
neločljivo povezani funkciji, ki določata delavčev samoupravni položaj.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela imajo pravico, da si iz povečanega dohodka, ki je rezultat omenjenih naložb, prisvajajo osebne dohodke. Ker gre v tem primeru za odnose do minulega dela, razumemo te osebne dohodke kot osebne dohodke iz minulega dela.
Ena izmed možnih poti pri iskanju ustreznih rešitev je zamisel, naj bi vsak delavec v temeljni organizaciji združenega dela, ki je prispeval s svojim delom k ustvar-
Realnost se kaže predvsem v sorazmerno zanesljivi podlagi za uspešnejše gospodarjenje, ki smo jo ustvarili leta 1977. Po delni stagnaciji, ki je bila značilna za leto 1976, smo doživeli v bistvu zadovoljivo rast proizvodnje, produktivnosti in družbenega proizvoda, počasnejše naraščanje cen ter inflacije, povišanje realnih osebnih dohodkov ter izboljšanje standarda. To so zelo opazna dejstva, ne glede na to, da o njih še nimamo dokončnih podatkov za vse leto.
Takšna, v glavnem ugodna materialna podlaga za gospodarjenje v letu 1978 pa še ni razlog za samovšečnost. Nasprotno, zaradi tega so v resolucijah zastavljene naloge še večje. Industrijska proizvodnja, na primer, mora narasti za 7—8 odstotkov v primerjavi z letom 1977, ko ni bilo več stagnacije kot leta 1976. Ali, kmetijstvo, ki je lansko leto doseglo rekorde v pridelkih novih kultur, mora povečati proizvodnjo za 3—4 odstotke. Rezultat vseh teh uspehov naj bi bilo povečanje družbenega proizvoda za 6—7 odstotkov.
V resolucijah o uresničevanju našega srednjeročnega načrta zasledimo, mimo klasičnih načrtov, ki vključujejo številke in druge kazalce še en poseben samosvoj dejavnik, s katerim se odlikuje naš družbeni sistem. To so samoupravni socialistični odnosi, od katerih so, kot smo se lahko prepričali že večkrat, v veliki meri odvisni tudi rezultati gospodarjenja. Pobude delovnih ljudi in njihovo tesno sodelovanje s proizvodnjo, ter s tem v zvezi povečevanje narodnega dohodka so vedno bili in bodo v sorazmerju z njihovim sodelovanjem pri odločanju o delovnih razmerah in pri delitvi dohodka. Kolikor bolj politično zaostrujemo boj za uresničevanje srednjeročnega načrta, toliko bolj aktualna postaja ta resnica, ki je sankcionirana z ustavo in z zakonom o združenem delu. In ne samo zaradi nekakšne naše želje po višji stopnji usklajenosti deklaracij in resničnosti, marveč predvsem zaradi
1978
janju denarnih sredstev za naložbe, dobil posebno potrdilo o vložku družbene akumulacije, na podlagi tega potrdila pa bi imel pravico do osebnega dohodka v primeru, da je bila naložba uspešna, kar.bi se izrazilo v povečanem dohodku temeljne organizacije združenega dela.
Tako bi bil delavec udeležen sorazmerno z »vrednostjo« potrdila v sredstvih za osebne dohodke, ki bi bila razporejena v ta namen na podlagi dogovorjenih osnov in meril v samoupravnem sporazumu o razporejanju čistega dohodka.
(Nadaljevanje na 14 strani)
tega, ker smo se že zdavnaj prepričali, da so naša ustvarjalnost in njeni plodovi vselej večji tam, kjer delovni ljudje resnično sodelujejo pri odločanju.
Poudarjamo »resnično« zato, ker smo v političnih organizacijah in njihovih vodstvih slišali tudi pripombe, da se načela zakona o združenem delu pogostno formalistično tolmačijo in »uporabljajo«. Formalizem pa je zajel organizacije združenega dela predvsem pri poteku rokov za izdelavo nekaterih normativnih aktov v skladu z zakonom o združenem delu (pravilniki o delitvi osebnih dohodkovna primer)'.
Z delitvijo se te dni na sploh več ukvarjamo kot s proizvodnjo in realizacijo, kar bi v primeru, če bi tako nadaljevali, lahko ogrozilo nekatera naša načrtna prizadevanja. Nekdanje navade, da v prvih mesecih leta proizvodnja stagnira zaradi domnevne zavzetosti organizacije združenega dela z načrtovanjem ter zaradi negotovosti v zvezi s prodajo blaga, zdaj nimajo več realnega opravičila. Načrti so sprejeti pravočasno, in sicer dolgoročno, pa tudi razmere za realizacijo so znane. Znano je med drugim tudi to, da bodo skupni rezultati gospodarjenja močno odvisni od prodaje blaga na svetovnem tržišču, ki postaja vse bolj izbirčno in neusmiljeno. Ce hočemo iti v korak s svetom, moramo proizvajati več, bolje in ceneje. Produktivnost dela in kvaliteta izdelkov so poglavitni »ključi« za svetovno tržišče. Od tega, kako bomo znali doseči takšen izvoz, ki bo ustvaril takšne razmere za normalno zadovoljevanje naših potreb tujega tržišča, bo odvisno tudi to, kolikor bomo lahko izpolnili svoja planska predvidevanja v tem letu. To bi moral yedeti sleherni naš človek, ki je, če ga bomo pravočasno in popolnoma obvestili, in stimulirali njegovo delo, pripravljen, da se z znanjem in delom izenači z delavci razvitih industrijskih držav.
Uresničevanje srednjeročnega načrta SFRJ
Menimo, da moramo tudi v našem glasilu povedati nekaj besed o načrtih resolucije za uresničevanje srednjeročnega načrta za obdobje od leta 1976 do 1980, ki je bila po vsestranski razpravi v republiških skupščinah in zvezni skupščini sprejeta. V vseh skupščinah je prevladovalo soglasje, da je letošnje leto odločilno za uresničevanje tega načrta.

Sindikalna lista 1978
(Nadaljevanje s 13. strani)
Četrto poglavje sindikalne liste kot že rečeno, obravnava druge osebne dohodke, osebne prejemke in sklad skupne porabe.
V tem poglavju je zajeto:
—	osebni dohodki pripravnikov,
—	nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni,
—	nadomestilo osebnega dohod-
ka za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah,
—	vrednotenje delovne dobe,
—	nadurno delo,
—	nočno delo,
—	delo v nedeljo,
:— delo na dan zveznih in republiških praznikov,
—	deljen delovni čas, dodatek za omejevanje fluk-
toacije,
Sprejemanje samoupravnih splošnih aktov je že v lanskem letu zahtevalo mnogo časa in truda. O pripravah na razprave in o pripombah smo v lanskem letu sproti obveščali naše bralce. Ob koncu lanskega leta pa nismo mogli objaviti programa sprejemanja teh aktov zato ga objavljamo sedaj ker je še vedno aktualen, čeprav so bili nekateri akti v TOZD že sprejeti z referendumom.
PROGRAM
sprejemanja samoupravnih splošnih aktov
1.	Samoupravni	sporazum	o
združevanju TOZD v DO
2.	Statut delovne	organizacije
3.	Samoupravni	sporazum	o
Osnovah plana DO
4.	Samoupravni	sporazum	o
osnovah plana TOZD
J. Pod točko 1. in 2. zaključena 'razprava 20. 12. 1977; pod točko 3, in 4. zaključena razprava 26. 12. 1977.	;
2.	Usklajevanje pripomb na samoupravne splošne akte pod 1., 2.,
3.	točko je sklicana seja komisije DO, ki bo usklajevala te akte v torek, dne 27. 12. 1977.
3.	DS delovne	organizacije	bo
določil predloge samoupravnih aktov pod 1., 2. in 3. točko v sredo,
. 28 .12. 1977.
4.	Referendum 12. 1. 1978 (razpiše DS DO) za naslednje samoupravne akte:
-	— samoupravni	sporazum	o
združevanju TOZD v DO
—	statut DO
r— samoupravni	sporazum	o
. osnovah plana DO
—	samoupravni	sporazum	o
-	osnovah plana TOZD (pogojno).
5.	Sindikat, DPO iri samouprav-
-	ni organi organizirajo javno razpravo o osnovah plana DO in
-	TOZD do 7. 1. 1978. Pripombe ali ■ dopolnitve na SS o osnovah plana
bo dostaviti sekretariatu samo-
-	upravnih organov do 7. 1. 1978.
6.	DS TOZD, ki še niso imeli na dnevnem redu samoupravne akte pod 1., 2., 3. in 4. točko obravnavajo do 7. 1. .1978, ter potrdijo sklep DS DO o razpisu referenduma.
II
1. Samoupravni. sporazum	o 'delitvi čistega dohodka DO
2. Samoupravni	sporazum	o
osnovah in merilih za, delitev osebnega dohodka in sredstev za skupno porabo DO
—	dnevnica za potovanje v državi ter stroški prenočevanja,
—	dnevnica za službena potovanja v tujino,
—	kilometrina,
—	terenski dodatek,
—	nadomestilo za ločeno življenje,
—	povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela ter druga nadomestila.
Navedli smo le nekatere naslove, celotnega gradiva iz. te točke pa žal zaradi njegove obsežnosti ne moremo objaviti zato objavlja-
mo tabelo, ki je izšla v prilogi delavske enotnosti, iz katere se da mnogo razbrati.
PRILOGA K TOČKI 4 SINDIKALNA LISTA 1978
Prilogo posredujemo kot pripomoček za poenoten izračun nekaterih prejemkov glede na možna odstopanja med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. Ob vsakokratni valorizaciji zneskov bodo sindikati objavili enak pregled izračunov.
Samoupravni akti
3.	Samoupravni sporazum o delitvi čistega dohodka TOZD
4.	Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke TOZD
1.	Komisije za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov TOZD obravnavajo osnutke pod 1., 2., 3. in 4. točko do 7. 1. 1978. Pripombe za samoupravne sporazume pod 1. in 2. točko dostavijo sekretariatu samoupravnih organov do 7. 1.
1978.
2.	Sindikat, DPO in samoupravni organi TOZD organizirajo javno razpravo o vseh štirih samoupravnih splošnih aktih. Rok do 9. 1.
1978.
3.	Komisija za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov DO usklajuje pripombe na samoupravne sporazume pod 1. in 2. točko do 10. 1. 1978.
4.	DS TOZD sprejemajo predlog
—	samoupravni sporazum o delitvi čistega dohodka TOZD
—	pravilnik o osnovah in merilih za delitev OD
potrjuje o.snutek:
—	samoupravnega sporazuma o delitvi čistega dohodka DO
—	samoupravni	sporazum	o
osnovah in merilih	za delitev	OD
in sklada skupne porabe
Razpis referenduma za vse štiri SSA za 26. 1. 1978.
5.	DS delovne organizacije določa predlog
—	samoupravni	sporazum	o.
delitvi čistega dohodka
—	samoupravni	sporazum	o
osnovah in merilih za delitev osebnega dohodka in sredstev za skupno porabo
Razpiše referendum. Rok 12. 1.
1978.
6.	Referendum za vse štiri samoupravne splošne akte 26. 1. 1978.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam iz računovodskega sektorja za tovariško pozornost in darilo, ki mi bo drag spomin nanje
Želim njim in vsem delavcem in delavkam EMO srečno in uspehov polno leto 1978 tako na delovnih mestih kot tudi v družinskem življenju.
Zofka Slapnik
Zap. št. Naziv	Kriterij	Osnova	Znesek v din 1978 1977	
4.1 Osebni dohodki				
pripravnikov — s srednjo izobrazbo najmanj 62%		neto OD na zaposlenega v		
	največ 73%	gospodarstvu SRS		2440
		1— IX/1977	2825	
		din 4557	-3327	2848
— z višjo izobrazbo	najmanj 83 %	rr	3782	3254
	največ 94%	n	4284	3661
— z visoko izobrazbo	najmanj 100 %	n	4557	3865
4.9 Deljen delovni čas, če prekinitev delovnega časa traja:	največ 110%	n	5013	4271
— eno do dve uri	največ 8	n	365	320
!— dve in več ur 4.11 Dnevnice za službena potovanja v državi in stroški prenočevanja	največ 16	ii	729	640
— od 8—12 ur	največ 3%	n	137	110
■— nad 12 ur — stroški prenočeva-	največ 4,5 %	n	205	170
n ja z računom — stroški prenočeva-	največ 5,5%	ii	250	195
nja brez računa — znižana dnevnica	največ 2,2 %	. . .11	100	85
6—8 ur 4.13 Kilometrina	največ 2,2 % največ 30%	cena super	100	55
4.14 Terenski dodatek	največ 2%	bencina — 7 din popr. meseč.	2,10	2,10
4.15 Nadomestilo za		neto OD 91 na zap. v gosp. SRS 1—IX/1977 4557 din		80
ločeno življenje	največ 40%	rr	1823	1425
4.16 Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela — delavec prispeva	najmanj 1 % največ 10%			40
sam — kilometrina, če ni javnih prevoznih		-ir cena super	45,60	
sredstev 4.18 Regres za prehrano med delom 4.20 Nagrade učencem z učno pogodbo	največ 8 %	bencina 7 din OD zaposlenega v gosp. SRS I—IX/1977	0,70 365	0,70 285
— I. letnik	20% -		911	820
— II. letnik	25%	rr	1139	960
— III. letnik	30 %	rr	1367	1140
. — obvezna in dodatna največ 60 %		ii	2735	2359
nagrada skupaj	najmanj - 20 %	n	911	820
4.21 Nagrade učencem in	največ 60 %..	ii	2735	2359
študentom na praksi 4.23 Oblikovanje družbeno	največ i00%	rr	4557	3711
dogovorjenega dela sklada skupne porabe	največ 75 %		3418	2650
— ob minimalnem po’-		rr		
slovnem uspehu 4.24 Regres za letni dopust — oblikovanje sred-	najmanj 30 %	rr	1367	1100
štev v višini	največ 45 % ..	rr	2050	1400
4.27	Nagrade za delo ob upokojitvi 4.28	Nagrade ob delovnih jubilejih	najmanj 2 OD največ 3 OD	poprečni mesečni OD na zap. v gosp. SRS v letu 1977		2300
— za 10 let del. dobe	največ 60%	rr	2734	
— za 20 let del. dobe	največ 90%	rr	4100	3450
— za 30 let del. dobe	največ 120%	rr	5468	4600

Zadnji dan dela se je zbrala ena od samoupravnih delovnih skupin na kratek odmor ter si privoščila prijeten klepet ob pričakovanju zaključka
dela.
Dopisujte
v svoje glasilo!
Ob mojem odhodu iz EMO se prav lepo zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz elektro računalniškega centra EMO za njihovo tovariško pozornost in darilo.
Vsem mojim sodelavcem id vsem članom kolektiva EMO želim mnogo delovnih uspehov v letu 1978.

Novo v standardoteki
Tov. Majstorovič Mile, ki je bil zvest delavec in dober tovariš od leta 1963 vsem sodelavcem v TOZD Radiatorji, se je v teh dneh poslovil od nas. Po štirinajstih letih bivanja v Sloveniji, se je s težkim srcem poslovil od svojih sodelavcev in se vrnil v svojo matično republiko Hrvatsko, kjer si je zgradil novi dom. Tudi v novem domu in na novem delovnem mestu mu sodelavci TOZD Radiatorji želimo veliko uspehov.
m
PISH
Hun
V skladišču gotove posode so se sodelavci in sodelavke poslovili od svojega dolgoletnega tovariša Žoharja. Bil je dolga leta odličen delavec sedaj pa je odšel v zasluženi pokoj.
Überwachung an Gasverbrauschseinrichtungen. Zündsicherungen«.
DIN 3258 Blatt 2: »Flammenüberwachung an Gas Verbrauchseinrichtungen. Automatische Zündsicherungen«.
DIN 4756:	»Gasfeuerungen in
Heizungsanlagen. Bau, Ausführung, Sicherheitstechnische Grundsätze«.
DIN 4788 Teil 1: »Gasbrenner. Gasbrenner ohne Gebläse«.
DIN 4788 Teil 2: »Gasbrenner. Gasbrenner mit Gebläse«.
4788 Teil 3:	»Gasbren-
Flammenüberwachungsein-richtungen. Flammenwächter, Steuergeräte und Feuerungsautomaten«.
JUS A.A0.004: »Klasifikacija in označevanje jugoslovanskih standardov«.
JUS C.A1.179: »Metode za preiskavo kemične sestave bakra in bakrovih zlitin. Spektrofotometrič-no določanje deleža aluminija v . bakru in bakrovih zlitinah«.
JUS C. A1.480: »Metode za preiskavo kemične sestave ferozlitin. Odvzem in priprava vzorcev. Splošna pravila«.
JUS C.A1.510: »Metode za preiskavo kemične sestave ferozlitin. Kulometrično določanje ogljika«.
JUS C.Al.600: »Metode za preiskavo kemične sestave bakra in bakrovih zlitin. Spektrofotomelrič-no določanje deleža kroma v zlitinah baker-krom (0% do 1,0% Cr)«.
JUS C.Al.601: »Metode za preiskavo kemične sestave bakra in bakrovih zlitin. Spektrofotometrič-no določanje deleža kroma v zlitinah baker-krom (0,03—0,15% Cr)«.
JUS C.Al.602: »Metode za preiskavo kemične sestave bakra in bakrenih zlitin. Spektrofotometrič-no določanje deleža cirkonija v zlitinah baker-cirkonij«.
JUS C.Al.603: »Metode za preiskavo kemične sestave bakra in , bakrovih zlitin. Turbidimetrično določanje deleža srebra v bakru in bakrovih zlitinah«.
JUS C.Al.604: »Metode za preiskavo kemične sestave bakra in bakrovih zlitin. Spektrofotometrič-no določanje deleža bismuta v bakru in bakrovih zlitinah«.
JUS C.Al.605: »Metode za preiskavo kemične sestave bakra in bakrovih zlitin. Spektrofotometrič-no določanje deleža v bakru in bakrovih zlitinah. (Metode s tioci-anatom.)«
JUS C.Al.606: »Metode za preiskavo kemične sestave bakra in bakrovih zlitin. Spektrofotometrič-no določanje deleža v bakru in bakrovih zlitinah brez elektrolitske odstranitve bakra in svinca, Metode s sulfosalicilno kislino.«
JUS C.A5.021: »Korozijsko preskušanje. Preskušanje obstojnosti kovin, kovinskih in nekovinskih prevlek v atmosferi vlažne vodne pare.«
JUS C.A5.022: »Korozijsko preskušanje. Preskušanje obstojnosti kovin, kovinskih in nekovinskih prevlek v atmosferi vlažne vodne pare, ki vsebuje žveplov dioksid.«
JUS C.T7.311: »Zaštita od korozije. Reaktivno osnovno premazno sredstvo. (Wash- primer.)«
JUS C.T7.322: »Zaštita od korozije. Osnovno premazno sredstvo sa cinkhromatom.«
JUS C.T7.325: »Zaštita od korozije. Osnovno premazno sredstyo sa cinkom u prahu.«
JUS C.T7.326: »Zaštita od korozije. Alkidni minijum (I premaz),«
JUS C.T7.327: »Zaštita od korozije. Alkidni minijum (II premaz).«
JUS C.T7.328: »Zaštito od korozije. Uljni minijum (I premaz).«
JUS C.T7.329: »Zaštita od korozije. Uljni minijum (II premaz).«
JUS C.T7.342: »Zaštita od korozije. Alkidno premazno sredstvo (I pokrivni premaz).«
JUS C.T7.344: »Zaštita od korozije. Uljani premaz sa oksidom gvožda (I pokrivni premaz).«
JUS C.T7.371: »Zaštito od korozije. Alkidni premaz (II pokrivni premaz).«
JUS C.T7.374: »Zaštita od korozije, Uljani premaz sa oksidom gvožda (II pokrivni premaz).«
JUS K.D3.110:	»Razvrtači od
brzoreznog Čelika, sa drškom. Tehniški uslovi za izradu i isporuku.«
JUS K.D3.121: »Ručni razvrtači«.
JUS K.D3.130: »Mašinski razvrtači sa valjkastom drškom, sa vratom«.
JUS K.D3.131: »Mašinski razvrtači sa valjkastom drškom«.
JUS K.D3.132: »Mašinski razvrtači sa Morze-koničnom drškom«.
JUS K.D3.201: »Mašinski razvrtači za obradu rupa za zakovice sa Morze-koničnom drškom«.
JUS M.A0.065: »Crteži u mašin-stvu. Označavanje kvaliteta površina industrijskih proizvoda«.
JUS M.D2.081:	»Neprekinjen
transport. Lahki prevozni in prenosni transporterji s trakom. Osnovne značilnosti.«
JUS M.D2.152:	»Cevovodi Zi
pnevmatični transport. Spojna ko* lena.«
JUS M.N0.200: »Cestna vozila. Zaščita potrošnih vozila proti blažjim trkom.«
JUS M.N0.302: »Cestna vozila. Naprave za merjenje opacitete izpušnih plinov dizelskih motorjev pri ustaljenem teku.«
JUS M.N0.401: »Cestna vozila. Merjenje notranjega hrupa.«
JUS M.N5.010: »Cestna vozila. Merjenje in preskušanje štrlečih delov v notranjosti potniških vozil.«
JUS M.Z2.026: »Limenke za konzerviranje hrane. Definicije.«
ZAHVALA
Sifvajpifo
KRIŽANKA
1 v.			C		£M0	vrsta aperitiva	»SEMOVA drama	TOVARNA saspoD. APARATOV	VRR V JULIJCIH	SOTOK DVEH REK	ŠPANSKO ŽENSKO IME	vrsta jadrnice	ŽELATINA IZ AL6
A		P m m			PRILASTI- TEV TUJESA OZEMLJA		■ ■						
					KfiAJ NA DOLENSKA MESTO V SZ BL. MOSKVE			•					
					>						- .	.	
Seslava; U	OKUSNA MORSKA RIBA		VELIKA VODA POPLAVA	60 Minut METLA				TV C Antan)	SiŠENAft. LATINSKA VEZNIM.	■			
DAU-tAT. VIKJO							HLADNO OROŽJE ALKALOID v Čaju				MUSLIM. BOS	t&MAC	V VIETNAMU
GL.MESTO ITALIJE (oriC\.)						Z. IME VRSTA P0.ALN. PRAŠKA		■					
CR.ŠK.A fcO&IMJA NE.Sa.ECE					SKANOIN. e>\2				rouer ZANOS				
					OFF8.A7 iahettue				IVAK/ iMMOVIC				
ITALUAVb P060RJE V ALPAH										S0.BSK.O MOŠKO IME			
MOifcO IME ¿po boat* Apotamlj										NE BELJAKOVINSKI DEL HEM06L0&.			
1					' ■ ■ 		 ' -u								
REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: Omorika, Molotov, etik, MI, log, vez, Novo leto, D I, icek, gospel, lestev, odpad, pentoda, Slovenec, Eris, lim, kol, EN, la, aki, Meissen, Raner, narcisa, Rat, DO, ter, kohezija, trni, Adam, loterija, rešilec, piton, Aretino, Mira.
Žreb je določil nagrade naslednjim reševalcem: Besednjak Marko 200 din, Gubenšek Karla 100 din, Zupanc Rajko 100 din, Polutnik Mirko 50 din, Koražija Anton 50 din, Goleč Sonja 50 din, Reberšak Slavko 50 din in Štrajher Jože 50 din.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega očeta in starega očeta
ADOLFA LESKOVŠKA se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in pomoč v dneh žalosti vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Tovarna posode. Iskrena hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Marjeta Selčan z vnukom in ostalo sorodstvo
OB JUBILEJIH SE KULTURNI PROGRAM
V mesecu decembru 1977 je naš delovni kolektiv dal pomembno obeležje dvema jubilejema. V začetku decembra je slavil visoki življenski jubilej znani revolucionar, nekdanji naš sodelavec in častni predsednik DS EMO Franc Leskošek-Luka. Temu jubileju smo dali še posebno obeležje. V dvorani Golovec je bilo v ta namen svečana seja centralnega DS o čemer je bilo več napisanega v prejšnji številki našega lista.
Seveda si take svečanosti ne moremo predstavljati brez kulturnega programa. Tesna povezanost našega kolektiva z delavsko prosvetnim društvom »SVOBODA« Celje-Gaberje izvira še iz predvojnih časov in časov revolucije. Še danes je preko 75% članov tega društva iz vrst naših delavcev. Tako je tudi temu jubileju dal svoj prispevek s kulturnim programom moški pevski zbor »SVOBODA« Celje. Pbd podstvom profesorja Vida Mareena je zapel sedem pesmi. Po
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje
kulturnem programu pa so svobo-daši zapeli še nekaj zdravic iz neobveznega programa in se srečali še z nekaterimi veterani in nekdanjimi sodelavci kot sp Peter Štan-te-Skala in z drugimi.
Druga svečanost pa je bila 27. decembra v dvorani DS EMO — slovo od lanskih upokojencev. Tudi temu slavju smo dali poseben poudarek. Poleg uvodnih besed tov. Veninšek Staneta in slavnostnega govora glavnega direktorja tov. Francija Gazvode je zapel moški pevski zbor »Svobode« in s tem dodal svoj delež s kulturnim programom.
Rafko Gregorc
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
IVANE SVET
se prav iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Tovarna posode za tovariško pozornost in razumevanje v dneh žalosti, za darovano cvetje in izraze sožalja.
Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča:
Ivanka, hčerka in Ivan, sin
To so člani DPD »Svoboda« v Bistrici pri Limbušu, ki ga sestavljajo v veliki večini naši delavci iz TOBI. Zbor vzorno vodi profesor Tone
Gorjanc
Tudi te naše sodelavke iz posode VI v emajlirnici so si privoščile zadnji dan dela v lanskem letu malo več počitka in kozarček ali »lonček«
dobre kapljice.