DOLENJSKI LIST Št. 33 (856) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 25. avgusta 1966 Strela z jasnega pustošila po Dolenjskem Smrt in dva požara poleg številnih drugih poškodb - Dramatično oživljanje Jožeta Porebra - Strela udarila v otroški vrtec - Poškodovan daljnovod Novo mesto-Kočevje V soboto nekaj pred eno so sonce in pačilo je nekaj uro popoldne se je po jas- kapelj dežja. V Kandiji je pa-nem nebu pripodilo od Stra- dala tudi toča. že proti Novemu mestu ne- Na strehi nove hiše v nasekaj grozečih oblakov. Zakrili lju pri Volčičevi ulici na Dr- Viktor Bartol, ki ga je strela ožgala od vrha do tal, se zdravi v kandijski bolnišnici. »Okrog mene je bil sam °genj ... potem sem izgubil zavest,« pripoveduje. ski so hiteli s pokrivanjem ostrešja 30-letni Jože Poie-ber, uslužbenec VODOVODA, Viktor Bartol, direktor centra za socialno delo, lastnik hiše Anton Vidmar in Martin Levak. Polagali so strešno lepenko, ker jim je zmanjkalo salonitnih plošč. Poreber, ki je lepenko .pribijal, je imel v rokah polkil-sko železno kladivo, v žepu pa pest žebljev. Ko so končali in so Bartol, Vidmar in Levak že bili pod streho, se je nenadoma zabliskalo. Porebra je vrglo z 8 metrov visoke strehe na tla, drugi trije pa so se opotekli po podstrešju. Levak, ki ga je najmanj prizadelo, je stekel v 500 metrov oddaljeno bolnišnico po pomoč. Tu je bil slučajno sevniški rešilni avtomobil, ki je takoj pohitel po najbolj poškodovanega — Porebra. Medtem se je tudi dežurna ekipa v bolnišnici pripravila za operacijo. Trajalo je morda dobrih 15 minut od trenutka, ko je strela udarila v Vidmarjevo hišo, pa do takrat, ko so ponesrečenega Porebra položili na operacijsko mizo. Vodja dežurne ekipe, kirurg dr. Tone šavelj pripoveduje: »Porebra so pripeljali klinično mrtvega. Srce mu je ob udarcu strele zastalo, d:hal Laskavo priznanje za kvaliteto mirenski DANI Mednarodna komisija za ocenjevanje vin in žganih pijač za vinski sejem v Ljubljani je zelo dobro ocenila izdelke, ki jih razstavlja destilacija DANA iz Mirne. Izmed 13 razstavljenih pijač sta 2 dobili zlati, 13 pa srebrne značke. To je priznanje in nagrada za nenehno prizadevanje k boljši kvaliteti in zadovoljevanju odjemalcev. Podjetje je tudi glede delovnega učinka zaposlenega daleč naprej od cele vrste sorodnih podjetij v državi. Uspešni plavalci CELULOZARJA Na prvenstvu posameznikov SFRJ v plavanju, ki je bilo kope« julija v Ljubljani, so se Celu-lozarjevi plavalci kar dobro »odrezali«. Tone Bizjak je bil osmi 400 m crawl, pionir Franc Car-Bo petnajsti in Vojko Mugoša šestnajsti. Dužan Zlatic je bil dvanajsti na 100 m prsno, čeprav Je bil skoraj brez treninga zaradi Poškodbe na kolenu. Na 200 m crawl je bil Tone Bizjak štirinajsti, Franc čargo pa štiriindvajseti. Na 100 m crawl je bil Tone 8lzjak štirinajsti. Največji uspeh tem prvenstvu sta dosegla Tone Bizjak, ki je bil peti na 1500 m £rawl s časom 20:50,9 in pionir jranc Čargo, ki je bil deseti s °asom 21:45,4 Petletni otrok žrtev prometne nesreče v Žlebiču Petletna D. P. iz Žlebiča je 13. avgusta ob 17.20 v domaji vasi stekla na cesto. Takrat pa jo je podrl avto, ki H peljal iz ljubljanske sme-r5> vozil pa ga je Ivan Buta-'a- Voznik je sicer zaviral, a j^čenju se ni mogel izogniti, J^trok je med prevozom v Jiubljansko bolnišnico umrl. nesreči si je zlomil roko j*,d» voznik; na avtu je ško-za 7.000 N din. PRIHRANITE MU VSE TO: 1TK - in preberite objavo naše uprave na 16. strani današnje številke! ni več, zenice je imel značilno razširjene. Tri minute po prihodu smo mu že odprli prsni koš in mu pričeli masirati srce. Po desetih minutah je začelo utripati. Dejansko smo oživili mrtvega človeka. Vendar je srce takoj nato spet obstalo in pričelo drgetati. Posredovali smo s posebno moderno napravo — defibri-latorjem, ki z električnimi udarci spodbuja srce k pravilnemu delovanju. (Nadaljevanje na 8. str.) Sestanek s poslanci v Brežicah Za naslednji teden pripravlja občinski odbor SZDL v Brežicah razgovor s poslanci republiške skupščine. Pogovorili naj bi se o tistih vprašanjih, ki jih bo jeseni obravnavala skupščina. Do sedaj takih stikov s poslanci ni bilo in občinski odbor SZDL namerava to vrzel zapolniti. Dal bo tudi pobudo za redne oblike medsebojnega sestajanja poslancev. Lepo je zadišala te dni ajda na njivah, še lepše pa bodo dišali ajdovi žganci, zabeljeni z ocvirki, ali sladak ajdov kruh — če seveda ne bo prezgodnje slane... »Belo morje« je velika njiva ajde. ki jo je pri Gornji Stari vasi blizu Šentjerneja fotografiral Polde Miklič. DOLENJSKE OBČINE PRED DILEMO: Ena ali več izobraževalnih skupnosti? »Razprava brez podatkov podobna volilni kampanji brez kandidatov« Predstavniki brežiške, krške, sevniške, črnomaljske, metliške, trebanjske in novomeške občine — torej občin bivšega novomeškega okraja — so se v ponedeljek, 22. avgusta dopoldne na posvetu v Novem mestu dogovorili za enotne pripombe k osnutku predloga novega zakona o financiranju izobraževanja in oblikovanju izobraževalnih skupnosti. To je bila hkrati prva bazenska razprava o korenitih spremembah, ki jih bo na področje izobraževanja prinesel novi zakon. Neizčrpna zaloga pripomb se je odprla zlasti ob razpravi tistih poglavij zakon skega osnutka, v katerih ie omenjeno financiranje izobraževanja v tako imenovanih izobraževalnih skupnostih. Tu so navedli, da nobene izmed variant (v Sloveniji naj bi bilo devet, štiri ali ena izobraževalna skupnost) ne morejo jemati za pravilno, zlasti še, ker ni podatkov, katera bi v bila boljša. Razpravo brez podatkov so primerjali z »volilno kampanjo brez kandidatov«, poudarjajoč, da se prej o velikostih in številu izobraževalnih skupnosti ne bo dalo reči kaj bolj konkretnega vse dotlej, dokler se ne bo ve- delo, kako bo s sredstvi. Pri tem vsi pričakujejo pomoč republiškega izravnalnega fonda manj razvitim področjem. Medtem ko so pozdravili splošne določbe, ki jih prinaša zakonski osnutek, pa so pripomnili, da konkretna razprava o izobraževalnih skupnostih ne bo možna prej, dokler ne bodo imeli v rokah vsaj nekaj okvirnih podatkov. Udeleženci novomeškega posveta so se zmenili, da bodo zbrali vse potrebne podatke (število prebivalstva, poraba sredstev za učenca ipd.) zastopajočih občin in nadaljevali skupno razpravo ne glede na to, da bi lahko občine bivšega novomeškega okraja tvorile eno izobraževalno skupnost. Neurje nad Sevnico V ponedeljek, 22. avgusta, je sonce dopoldne močno pripekalo, ozračje pa je bilo nasičeno z vlago. Okrog 13. ure se je nad mestom vlila močna ploha, nato pa je začelo grmeti in treskati. Tako močne nevihte letos v Sevnici še ni bilo. Zanimivo je, da v bližnji okolici ni deževalo. Slovesen zaključek simpozija V Kostanjevici na Krki bo slovesen zaključek letošnjega mednarodnega simpozija kiparjev Forme vive v soboto, PO IV. PLENUMU V NOVOME&KI OBČINI Zid samovolje prebit, ni pa še porušen Čemu še vedno strah pred odkrito, pogumno besedo? — Delovni ljudje zahtevajo zaščito pred birokratskimi postopki tistih, ki »imajo v kolektivih besedo« Sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov in predsedniki sindikalnih podružnic iz delovnih organizacij so na posvetili 18. in 19. avgusta v Novem mestu menili, da so dobili delovni kolektivi s praktičnim primerom odstranjevanja slabosti in napak v CK ZKJ močno orožje in spodbudo za od krit spopad s podobnimi odnosi, slabostmi in ovirami pri utrjevanju samoupravljanja. V ugodnem ozračju, ki je na z direktorjem, ki je dolga v novomeško občino prišlo s leta po svoje delil kruh in sklepi četrtega plenuma, je bi- pravico podrejenim. Pritrdili la že odpravljena samovolja v pa so mnenju, da bo teže Dolenjskih Toplicah. To so zlomiti samovoljo tistih posa- na obeh posvetih omenili kot meznikov in skupin z »glav- primer učinkovitega obraču- no besedo«, ki so si vzeM samoupravljanje v »zakup« na način, ki je na zunaj manj brutalen. Ta vrsta ljudi si je »glavno besedo« vzela po nekakšni diplomatski potd s tem, da je izkoristila »luknje« v zakonih in samoupravnih aktih. Za odkrito besedo še premalo poguma Kot so povedali, prve razprave o sklepih četrtega plenuma niso povsod zadovoljile, pomanjkljive pa so bile zlasti v tistih delih, v katerih bi morali delovni kolektivi spregovoriti o svojih problemih. Ni jih bilo malo, ki so se zadovoljili z ugotovitvijo, da »takih problemov, o katerih je razpravljal četrti plenum, pri nas ni«. Na obeh posvetih so menili, da je imelo tako hitro zadovoljstvo lahko le dva izvora: v preslabem poznavanju sklepov četrtega plenuma in nalog, ki jih je zastavil, ali pa v bojazni, da »za to, kar bom rekel čezenj, ne bi rad nosil posledic«. Nedvomno je bilo oboje že preizkušeno v praksi oziroma na razpravah, ki so jih organizirale sindikalne po- (Nadaljevanje na 3. str.) 3. septembra 1966. Najprej bo koncert Koroškega akademskega okteta pred baročno fasado samostanske cerkve. Koncert se bo pričel ob 19. uri in končal s slovesno iluminacijo gradu ter z ognje, metom. Letošnja prireditev bo posebno slovesna tudi zato, ker bo bo hkrati proslava desetletnice dolenjskega kulturnega festivala, desetletnica Gorjupove galerije, 175-letnica šolstva ter 60 letnica sedanje šole v Kostanjevici. Na prireditev vljudno vabi-nio vse prebivalstvo Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja! od 25. VIII. do 4. IX. Večje padavine pričakujemo okrog 27. avgusta, manjše padavine pa večkrat od 1. septembra dalje. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pred velikim partizanskim zborom v Metliki Ameriški predsednik Johnson je pretekli teden govoril v Manche-stru (New Hampshire) in ob tej priložnosti dejal, da bi »Združene države Amerike prenehale bombardirati Severni Vietnam, če bi le-ta prenehal pošiljati svoje čete v Južni Vietnam.« To ni nič novega, kajti že močno znano je ameriško stališče, po katerem so oni samo zato prišli v Južni Vietnam, ker se Hanoi ne »drži premirja in dogovorov v Ženevi« ter pošilja enote v južni del dežele. Nenadno, kadar je to Beli hiši všeč, se celo sklicuje na ženevske sporazume, ki se jih sama ne drži. In drugič je vsa krivda Viet-namcev v tem, da žive v Vietnamu. i Johnson je ob isti priložnosti tudi izjavil, da Združene države ne bodo vkorakale v demilitarizirano cono med obema deloma Vietnama, njegov obrambni minister pa je le nekaj dni prej dejal, da se ZDA ne bodo ustavile nikjer, če bo treba za zmago v Vietnamu. Možno je le dvoje: ali je predsednik Johnson »popravil« svojega ministra ali pa je le-ta povedal več, kot bi smel in je tak ameriški korak predviden šele na naslednji stopnji stopnjevanja vietnamske vojne. V tem stopnjevanju pa je zdaj prišlo tudi tisto, kar so že dolgo napovedovali: ZDA bodo vpoklicale rezerviste. Ameriški senat je že odobril zakonski predlog, po katerem je predsednik pooblaščen, da lahko vpokliče pol milijona rezervistov. Tokrat so to napravili malo drugače kot ob korejski vojni. Razlika je v tem, da zdaj rezervistov ne bodo poklicali naenkrat, ampak bodo poklicali pod orožje zdaj to, zdaj drugo vojaško enoto in se to ne bo »preveč poznalo« v ameriškem javnem življenju. Toda hkrati velja reči, da tudi v Združenih državah niso več tako enotnih misli glede samega izhoda vietnamske vojne. Zadnji mesec je bilo veliko govora o tem, koliko časa bo trajala ta vojna. Nekateri so govorili o petih in drugi o osmih letih. Bivši ameriški podpredsednik Nixon je npr. zahteval, naj pošljejo v Vietnam čimveč vojakov, da bi vojno čimprej dobili. »Nevv York Times« pa piše, da vse dosedanje bombardiranje Sever- Zmaga, ki je ni nega Vietnama ni doseglo tistih učinkov, ki so jih bili pričakovali, niti z vse večjim številom vojakov — zdaj jih je v Južnem Vietnamu le malo manj kot 300.000 — niso premagali osvobodilnega gibanja. Sicer pa je sam ameriški predsednik povedal nekaj podobnega. Dejal je namreč, da dosedanje povečanje števila ameriških vojakov na vietnamskih bojiščih ni zajezilo »infiltracije iz severnega Vietnama«, niti ni tega uspelo storiti s pospešenim bombardiranjem Severnega Vietnama. Po njegovi logiki pa je treba prav zato — povečati število vojakov in okrepiti bombardiranje. No, ZDA vržejo zdaj na Vienam vsak teden več bomb, kot so jih bili zavezniki zmetali med drugo svetovno vojno na Nemčijo ... Fronta nacionalne osvoboditve Južnega Vietnama je objavila »črno knjigo« zločinov, ki jih počno Američani v Vietnamu. Ameriška akcija je ožigosana kot največji vojni zločin v novejši zgodovini človeštva. V njej so podatki, da so intervencionisti pobili v Vietnamu 170 tisoč ljudi, ranili in pohabili so jih okoli 800 tisoč, več kot pet milijonov Vietnamcev pa so strpali v koncentracijska taborišča. Zato ni prav nič čudnega, če se temu upira vsa svetovna javnost. Britanski filozof Bertrand Russell npr. je sestavil mednarodno sodišče, katerega član je tudi jugoslovanski zgodovinar in publicist Vladimir Dedijer, ki bo sodilo ameriškega predsednika Johnsona, zunanjega ministra Ruska in obrambnega ministra McNamaro kot vojne zločince. Sodišče se bo sešlo novembra v Parizu in so njegovi člani najbolj znani znanstveniki in kulturni ter javni delavci iz vsega sveta. Russell je povabil Fronto nacionalne osvoboditve Južnega Vietnanii naj pripravi dokazno gradivo in je Fronta že odgovorila, da bo tako gradivo poslala in poskrbela za priče, ki bodo povedale, kakšne zločine počno Američani po nalogu najvišjih v Vietnamu. Stvar za Washington nikakor ni prijetna in je vodja ameriške informativne službe v senatnem odboru za zunanje zadeve Marx že dejal, da »bo treba nekaj storiti« in da »je Russellovo dejanje obžalovanja vredno« ... Sicer pa si tudi od poti francoskega predsednika de Gaulla v Kambodžo Američani ne morejo obetati kakšnih prijetnosti. Nasprotno! V Parizu so že povedali, da bo imel francoski predsednik v Kambodži velik govor. Kaj bo povedal, lahko že zdaj precej z gotovostjo rečemo: ponovil bo svoja stališča do vietnamske vojne, katerih izhodišče je v tem, da osvobodilnega gibanja pač ni mogoče premagati. Srečanje poštarjev na Vinomeru Na prvem velikem in zgodovinskem srečanju bratskih hrvaških, srbsko-kordunskih in slovenskih vojaških enot pred več kot dvema desetletjima — 9. julija 1944 — je mladina v Metliki borce obsula s cvetjem. Na velikem zborovanju v gozdu sta istega dne govorila načelnik glavnega štaba NOV in POS Jaka AvšiČ in komandir IV. korpusa NOV in POJ Vekoslav Holjevac. Po vojaški paradi je bilo prisrčno srečanje borcev in civilnega prebivalstva. Samo nekaj dni pozneje so borci hrvaških, srbsko-kordunaških in slovenskih enot preprečila poskus vdora na osvobojeno ozemlje Bele krajine in žumberka. Nemškim tolpam in njihovemu vodstvu je bilo osvobojeno ozemlje trn v peti, zlasti še lepa in sončna Bela krajina s svojimi dobrimi ljudmi. Dobro so vedeli, da se je v deželici med Kolpo in Gorjanci začela razvijati novo oživljena obrt in industrija predvsem za vojne potrebe, da je rasla v deželi nova slovenska kultura, da je ljudstvo vzdrževalo in hranilo vojsko že četrto leto, 'da se je uveljavljala in utrjevala naša ljudska oblast vedno krepke je, da so živeli ljudje mirno in zadovoljno. Zato so hoteli sovražniki tik pred svojim poginom to zdravo rast uničiti, kar pa se jim po zaslugi naših borcev ni posrečilo. Komunisti so za trajnejše rešitve Osnovne organizacije Zveze komunistov v občini Krško skJicujejo že ves mesec izredne sestanke, na katerih obravnavajo gradivo četrtega plenuma OK ZKJ. Skoraj povsod poskušajo analizirati raamere doma, bodisi na delovnem mestu bodisi na terenu, da bi se lahko spoprijeli z nepravilnostmi. Komunisti obsojajo rešitve, ki upoštevajo le trenutni položaj, četudi je taka rešitev navidezno zelo ugodna za posameznika in večina brez razmišljanja glasuje zanj. V novem obdobju bodo osnovne organizacije ZK dajale pred- Razbitje te zadnje sovražnikove ofenzive v tem predelu naše domovine je pokazalo da je naša vojska postala prava bratska armada vseh narodov Jugoslavije. Borbe za Žumberk in Belo krajino so hkrati pokazale, da sta narod in vojska eno. Po navedenih zgodovin skih dejstvih ni slučaj, da se je tudi po vojni obdržala čvrsta zveza med sosedi Slovenije — Žumberka in Hrvaške. Te vezi se utrjujejo zlasti ob večjih srečanjih nekdanjih borcev in udeležencev NOB. Da bi bilo tako srečanje nekdanjih borcev tudi uradno potrjeno, je občinska skupščina Metlika na predlog združenja borcev NOV sprejela sklep o tradicionalnem srečanju borcev NOV vseh enot, ki bo vsako prvo nedeljo septembra v Metliki. Z istim sklepom je skupščina po delila tudi domicil XV. SNOS brigadi. Letošnje srečanje borcev bo v nedeljo 4. .septembra 1966. Ob tej priložnosti bo tudi slovesno objavljen domicil XV. brigadi, imenovani tudi »belokranjska«. Na velikem zborovanju na trgu Svobode v Metliki bo v nedeljo, 4. 9. 1966, ob 10. uri dopoldne govoril predsednik Glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Franc Le-skošek—Luka. Po zborovanju bo kulturni program, nato pa ljudsko rajanje. Za dobro razpoloženje bodo preskrbeli tudi godbeniki in metliški gostinci. Občinski odbor,, ZZB NOV Metlika je poslal vabila vsem občinskim odborom ZZB NOV v Sloveniji, Glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije, občinskim odborom ZZB NOV sosednje hrvaške z iskreno željo, da bi na partizansko srečanje v Metliki prišli borci in drugi občani v čimvečjem številu. Zlasti naj ne zamudijo priložnosti za tovariško srečanje nekdanji borci in pripadniki tistih vojaških enot, ki so sodelovali v borbah na področju Bele krajine ali se kakorkoli zadrževali in delali na njenem področju. Zdaj, v zenitu svobode, vas Bela krajina prisrčno pričakuje! Tisočkrat pozdravljeni in na svidenje v Metliki! REGINA FIR Mladinska organizacija PTT Novo mesto letos že tretjič zapored organizira srečanje vseh delavcev svojega kolektiva. Na snidenje, ki bo 28. avgusta na Vinomeru v Beli krajini, vabijo razen aktivnih delavcev z Dolenjske, Spodnje- Janez Volčanšek -ravnatelj šole Delovni kolektiv osnovne šole na Veliki Dolini je izvolil za ravnatelja Janeza Volčan-ška, predsednika občinskega odbora SZDL iz Brežic. Tovariš Volčanšek je že na novem delovnem mestu, njegove predsedniške dolžnosti pa začasno opravlja Vlado Deržič, ki je zdaj slušatelj visoke politične šole v Ljubljani. ga Posavja in Bele krajine tudi upokojence in svojce aktivnih in upokojenih poštarjev. Organizatorja pričakujejo, da se bo v nedeljo zbralo na Vinomeru več kot 400 gostov, ki se bodo lahko do devete ure tja pripeljali z avtobusi. Po otvoritvi zbora bo delegacija položila venec na spomenik padlih borcev v Metliki, nato pa se bodo začela tekmovanja v streljanju z zračno puško, šahu in hitri hoji za pismonoše. Po razglasitvi rezultatov in razdelitvi nagrad se bo začela zabava. Posebno pozornost bodo organizatorji posvetili PTT upokojencem. Seznanili jih oo-do z delom in uspehi dolenj- skega PTT podjetja oz. kolektivov, v katerih so nekoč sami delali. Organizatorji upajo, da se bodo udeleženci tretjega tradicionalnega srečanja na znani belokranjski izletniški točki kar najbolje počutili in jih tja prisrčno vabijo na tovariško snidenje! J. KUKEC Borci o IV. plenumu ZKJ Pretekli torek so na posebnem sestanku s predstavniki oz. tajniki krajevnih združenj borcev NOV razpravljali o uresničevanju sklepov IV. plenuma ZKJ in ob tem navajali konkretne primere iz domače prakse. Razpravljali so tudi o posojilih za popravilo hiš borcev. Sklenili so, da bodo pri dodeljevanju posojil upoštevali udeležbo v NOV, socialni položaj prosilca in stanje hiš. Pogovorili so se tudi o popisu aktivnih in padlih udeležencev NOV; podatke za zadnje bo dal Posavski muzej v Brežicah. Ob koncu so se pogovorili še o razvitju prapora ZB oktobra letos v Pečicah. ■ KATASTROFALEN POTRES V TURČIJI — soboto popoldne je vzhodne pokrajine Turčije prizadejal močan potres. Ker so bil« vse zveze s temi pokrajinami prekinjene, seveda ni bilo vesti o tem', kako močan je ta potres pravzaprav bil in koliko žrtev je. Številke pa zrastejo vsak dan. Zdaj govore že o 4000 žrtvah ter o celi vrsti podrtih krajev. Najbolj je bilo prizadeto mesto Var-ta, ki je docela uničeno, saj ni ostala nobena hiša na temeljih. Po ulicah tavajo otroci in zaman kličejo starše. Iz oči sije en sam obup — tako pišejo prvi poročevalci, ki jim je bilo uspelo priti v te kraje. Toda pomoč že prihaja z vsega sveta. Naša vlada je prispevala 50 milijonov starih dinarjev kot pomoč prizadetim. ■ PEKLENSKI STROJ NA DUNAJU — Tokrat je eksplodiral peklenski stroj tudi na Dunaju, in to pred stavbo, v kateri ima prostore italijanska letalska družna »Alitalia«. Žrtev ni bilo, škoda je pa precejšnja. Prepričani so, da so stroj nastavili nacionalisti it Južne Tirolske. •- ■ »RAZPUSTIMO VOJAŠKE BLOKE« — Tako je zapisala moskovska »Pravda«. V uvodniku so namreč napisali, da bi se varšavski pakt razpustil tisti hip, ko bi to storil NATO. ■ KUVAJTSKI DOGOVOR — V arabski državici Kuvejt so se sporazumeli predstavniki Združene arabske republike in saudskega kralja glede jemenske zadeve. O tem so se sicer že dogovorili _ v Džedi, toda se Saudska Arabija dogovora ni držala, oziroma ga ni hotela izpolniti. Dogovorili so se namreč, da republikanska ureditev Jemena ne more biti sporna_ in da ni govora, da bi se morebiti u:vsi kralj Radr vrnil na jemenski pre-stol. Potem je Kuvejt prevzel posredništvo in zdaj so se baje dogovorili, kako bi jemensko zadevo vendarle uredili. Čeprav je bil 1 šele dogovor o tem. »kako se bodo dogovarjali«, sodijo, da je vendarle storjen precejšen korak da so na tem sestanku tudi w pripravili osnutek sporazuma. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLEC ■ MITJA RIBIČIČ O REORGANIZACIJI ZK JUGOSLAVIJE. Član IK CK ZK in član komisije za reorganizacijo ter nadaljnji razvoj ZK Jugoslavije Mitja Ribičič je na vprašanja urednika »Politike«, v čem je bistvo reorganizacije ZKJ, odgovoril: »Menim, da je reorganizacija Zveze komunistov predvsem njena demokratizacija.« Pri tem je mislil na dvoje: znotraj Zveze komunistov doseči dinamično, ustvarjalno razpravo glede vseh generalnih vprašanj socialističnega družbenega razvoja; vodilno družbeno vlogo ZK tako postaviti, da bodo avtonomno, ne pa transmisijsko, delovale druge demokratične organizacije. Zveza komunistov mora biti demokratično premagovanje enopartijskega sistema. Urednik »Politike« je vprašal Mitjo Ribičiča tudi glede nepravilnosti in zlorab službe za notranje zadeve v Sloveniji. Odgovor je bil, da tudi v Sloveniji situacija ni bila čista. Teh pojavov je bilo tudi v Sloveniji veliko, saj je Slovenija, vključena v vse družbene procese v Jugoslaviji. Stališče, češ da za Slovenijo ne veljajo sklepi IV. plenuma CK ZKJ, bi bilo izredno škodljivo in bi koristilo samo birokratskemu omejevanju samoupravljanja, odločanju v zaprtih krogih in tako dalje. M VELIKA ODGOVORNOST, DA PRIPELJEMO STVARI DO KRAJA. Sekretar CK ZK Makedonije K. Crvenkovski jo na vprašanje urednika »Nove Makedonije« med drugim odgovoril, da je na Zvezi komunistov Jugoslavije, ki je tako odločno sprožila več problemov, velika družbena odgovornost, da pripelje stvari do kraja. Vsakomur je treba pazljivo prisluhniti, vsako izjavo oceniti in na podlagi tega sprejeti demokratične sklepe o nadaljnji dejavnosti. V tej akciji mora dobiti delovni človek vso podporo Zveze komunistov. Pripravljenost občanov za akcije je treba spremeniti v trajno dejanje. B ENOTNOST ORGANIZACIJ ZK V SRBIJI. Na seji IK CK Srbije so, ko so analizirali sestanke osnovnih organizacij ZK, ugotovili, da je prišla očitno do izraza enotna podpora sklepom IV. plenuma. Na sestankih so komunisti izpričali visoko poli- istvo reorganizacije - tično zrelost, enotnost in odločenost, da se okrepita vloga in učinkovitost Zveze komunistov v boju za razvoj demokratičnih in družbenih odnosov. ■ TITO V TJENTIŠTU. Predsednik Tito je na poti v Tjentište, kjer so mu priredili prisrčen sprejem, obiskal tudi nekatere hercegovske kraje in Dubrovnik. Med Hercegovci je bil zelo neposreden: z ljudmi se je pogovarjal o razvoju teh krajev. Odzval se je tudi povabilu oficirjev, podoficirjev in vojakov kasarne »Moša Pijade« v Bileči. V pogovoru z mladimi gojenci je med drugim dejal, da naj čas, ki ga bodo prebili pri vojakih, izrabijo za medsebojno spoznavanje ter da morajo biti nosilci in glasniki bratstva in enotnosti naših narodov. Težave bomo laže premagovali, če bomo složni in enotni. ■ DRAVA IN MURA STA POPLAVLJALI. V noči od petka na soboto sta zaradi močnega deževja v Avstriji nenadoma začeli naraščati Drava in Mura. Prebivalci so takoj začeli utrjevati obrambne nasipe, vendar to marsikje ni preprečilo stihiji, da ne bi zdivjala in pustošila po naseljih in polju. Ko je Drava začela upadati, je začela naraščati Mura. Najhujše je bilo v nedeljo, ko je voda vdrla tudi v Gornjo Radgono in Lendavo. Ogrožen je bil tudi Ormož. Številne vasi so bile pod vodo. Mura je začela upadati šele v ponedeljek. ■ POTRES V ČRNI GORI. Od 20. do 21. avgusta je bilo v Petrovcu na moru 22 različno močnih potresov. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Potres je poškodoval nekaj stanovanjskih hiš in drugih objektov ob obali. Zaradi močnih poškodb bodo morali porušiti 50 hiš. Številni prebivalci in turisti so preživeli prve noči pod milim nebom. Zdaj so za družine razpeli šotore. B SIMPOZIJ »SONCE — ZEMLJA«. Ob koncu meseca bo v Beogradu simpozij »Sonce — Zemlja«, ki se ga bo udeležilo kakih 350 znanstvenikov iz 30 dežel. Razpravljali bodo o učinkovanju Sonca na medplanetar-no magnetno polje oziroma o tako imenovani »sončni fiziki«. Po domače bi temu rekli, da bodo obravnavali vpliv sončnih žarkov na razprostiranje radijskih valov oziroma radijskih komunikacij. ZMsamovolje prebit, ni pa še porušen (Nadaljevanje s 1. str.) družnice in osnovne organizacije Zveze komunistov, saj so na posvetih večkrat poudarili, da »se ljudje zavedajo, v kakšno nemilost bi zašli, ko bi odkrito povedali, kar jim leži na srcu«. Izmaličeni sklepi kolektiva Udeleženci posvetov so navedli več primerov odločanja mimo organov upravljanja. Za ilustracijo: pri važnih investicijah kolektiv ni imel odločilne besede, oziroma vsaj te moći ni imel, da bi vplival; zdaj, ko so težave, pa bi naj vse posledice nosil le on. O tem sta zlasti govorila predstavnika Hotela Gradu Otočec in KREMENA. In še: sklepi kolektiva ali delavskega sveta so v »izkušenih ro-kah» " MU često povsem drugo vsebino. Tistega, kar so sklenili, tudi niso mogli vselej prebrati v zapisnikih. Izjava kolektiva žage Soteska Prebrana je bila naslednja izjava izvršnega odbora sindikalne podružnice, obratnega delavskega sveta in kolektiva žage v Soteski: »Koliko časa bomo upravljali brez finančnih sredstev? Letos septembra bo poteklo 21 let, kar je kolektiv začel delati. Ne bi naštevali naporov in požrtvovalnosti, potreb nih, da je kolektiv premagal težave. Delalo se je noč in dan. 2aga v Soteski je bila ustanoviteljica nekdanjega LIP. Na nabavo strojev takrat ni bilo mogoče misliti. Pred leti, ko bi pa le lahko mislili na modernizacijo obrata, se je začela gradnja tovarne vezanih plošč. Kolektiv se ni odrekel le čistemu letnemu dobičku, marveč tudi dobičku, zagotovljenemu poleg plače. .Nato se je pričela gradnja tovarne drobncva pohištva,' pri kate- ri je imela soteska žaga težji delež. V 21 letih je bila ustvarjena milijarda čistega dobička, ki je šel ves v centralne sklade podjetja za gradnjo objektov. Žagi je bilo vse obljubljeno in kolektiv je obljubam verjel. Stroji so se v teh le- te naj dobe le toliko sredstev, kolikor jih ustvarijo, če je ekonomska enota v težavah, bi ji seveda pomagali, vendar s posojilom. Tako bi ekonomske enote spodbudili, da bi se bolj zanimale za izpolnjevanje planskih nalog, njihova samouprava pa bi se okrepila. » ... Splošna družbena zavest in zlasti samoupravljanje je namreč že doseglo tako stopnjo, da ni mogoče osebne kombinacije kogarkoli istovetiti z resničnimi interesi ljudskih množic. V tem pogledu ljudske množice ne poznajo nobenih avtoritet in nobena zasluga v preteklosti ni bianko menica, na katero bi bilo možno izdajati nepotrebne ali celo škodljive račune v sedanjosti. In pri vsem tem še tako spretna taktika in precizno politično manevriranje nič ne pomagata ...« STANE KAVČIČ — v reviji »Teorija in praksa«, 8-9, 1966 tih obrabili, novih pa na bilo. Obrat je postal zastarel. Obratni delavski svet je predlagal, vendar s predlogi ni prodrl. Kolektiv se čuti zapostavljenega. Soteski obrat ne razpolaga letos niti z 10 odst. ustvarjenega dohodka. Upravljavk torej nimajo s čim gospodariti. Zahtevamo, da se popravi pravilnik o delitvi čistega dohodka, tako da bo ekonomskim enotam ostalo vsaj 50 odstotkov čistega dohodka. Nekje mora biti meja, do katere se sme, da proizvajalci niso grobo izkoriščevani. Menimo, da se bodo ob podpori sklepov četrtega plenuma raz-jesnila tudi ta stališča. Predlagamo, da bi ne gradili več novih aidov, marveč raje izboljšali notranjo uredi tev obratov Ekonomske -eno- KmetijsMhasveir PALITE^ Mlekarne, ki odkupujejo mleko od kmetovalcev, so sredi poletja poostrile pogoje, pod katerimi so pripravljene plačevati za mleko toliko kot doslej Zahtevajo kvalitetnejše mleko, ki jma manj nesnage, škodljivih drobno-živk in čimmanjšo kislost. Potrebno je vedeti, kako ravnati pri molži in po njej, da ne bo trpela kakovost mleka. H Mleko, edina hrana, ka s svojimi sestavinami zado. voli i vse potrebe mladega organizma, je tudi eno najbolj pokvarljivih hranil. Če damo na oko popolnoma čisto mleko pod drobnogled, opazimo v njem nepopisno množico različnih drobnoživk (ali mikroorganizmov). Če je mleko čisto, so te drobnoživke mlečnokislinske bakterije, ki nam v poletnih dneh kisajo mleko. Te niso povzročiteljice kvarjenja mleka. Da ne začno delovati, še ubranimo s tem, da mleko ohladimo. Včasih se zgodi, da se mleko gospodinjam sesiri. Podobna nevšečnost lahko nastopi tudi v mlekarni pri pasterizaciji. Strokovno se to imenuje sladko širjenje. Povzročiteljice so klice, ki so prišle v mlek0 iz okolice ob molži, če ni molzač skrbno poskrbel za red in čistočo. Podoben vzrok ima tudi napihovanje sirov, ki ga povzročajo maslenokislinske bakterije. §3 Odkod pridejo te škodljive drobnoživke? Neumito vime krave je že resen vir okužbe. Tik pred molžo moramo vime umiti s krpo in toplo vodo, še bolje pa bi bilo uporabiti natrijev hipoklorit kot razkuževalno sredstvo. Veliko okužb nastane tudi zaradi slabo očiščene in vzdrževane, molzne posode. Eden najhujših virov okužb pa je mleko, ki se nahaja v sesnih kanalih. Do njega prihajajo skozi odprtine seskov drobnoživke iz gnoja in ga okužijo. Zato je obvezno treba to mleko s prvimi curki pomolzti v Posebno'posodo in ga zavreči, ker je silno okuženo Prav tako je treba skrbeti za čistočo hleva in za nepokvarjeno krmo. g] Po molži mleko precedimo skozi čisto kovinsko Cf-t!iii), vendar s tem odstranimo le grobo nesnago, drobnoživk pa ne. Da se ne bodo pričele neznansko množiti, mleko takoj ohladimo, kolikor ga moremo, sicer ga bo kontrolor ob pregledu zavrnil. Najenostavneje je postaviti Vrče z mlekom pod tekočo vodo in mleko nekajkrat premešati, da se enakomerneje hladi. % Kontrolorji bodo ob prevzemih mleka kontrolirali kvaliteto na različne načine: z metilenskim modrilom ali fesazurinom. število drobnoživk, z alizarolom kislost mleka 115 podobno. Neustrezno mleko bodo izločali ali manj Plačevali, saj je mleka spričo spodbudnih cen dovolj, zato 5(3 volja potruditi in upoštevati navodila, saj je kvalitetno tt^eko v korist kmetu, mlekarni in potrošniku! Zahtevamo garancijsko izjavo, da bo obrat čimprej popravljen in moderniziran. Za to so dani vsa pogoji. V investicijskem programu za prihodnje leto naj bo žaga na dostojnem mestu. Organi upravljanja naj predlog pregledajo v našem obratu, njihove pripombe pa je treba upoštevati. Zahtevamo tudi polnopravno pravico naše ekonomske enote pri podjetju NOVOLES, katerega osnovna celica je bila žaga v Soteski. Kolektiv meni, da ima prav, zato bo svoje pravice uveljavil.« Plotovi so tudi zunaj Po mnenju udeležencev posvetov bo treba, podreti tudi tiste zunanje birokratske plotove, ki ovirajo normalno življenje in delo delovnih ljudi. Čudno se sliši, pa vendarle je res, vsaj tako je povedal predstavnik šentjernejskega obrata ISKRE: okoli 50 delavcev ISKRINEGA obrata v Šentjerneju bi radi gradili hiše. denar imajo (pomoč obrata), ne dobe pa lokacijskih dovoljenj, da bi pričeli zidati. Počasni samoupravni koraki v zdravstvu Veliko nerešenega je tudi v družbenih službah Samoupravljanje v zdravstvu le s težavo ubira svoje prve korake. V novomeškem zdravstvenem domu, na pri- Brežice: prašiči ne gredo dobro v promet Pretekl0 soboto so na brežiški tedenski sejem kmetje pripeljali 900 pujskov v starosti do tri mesece in 40 starejših prašičev. Kar 350 prašičev je ostalo pri starih rejcih; prodali so 580 mladih in 12 starejših. Za prve so veljale cene po 9 N din za kilogram žive teže, za večje pa 6,50 N din za kilogram. mer, tudi spodbuda četrtega plenuma ni razgibala subjektivnih sil. Kolektiv bolnišnice je na poti samouprave precej dlje, odloča med drugim že o sami nabavi inventarja, vendar tudi tu še ni čutnti prave sproščenosti. šole imajo ta čas sicer še počitnice in bo razprava o zadevah, ki jih je načel četrti plenum, ob začetku šolskega leta. Treba se bo zlasti pogovoriti o izobraževalnih skupnostih, danih z zakonom in vsem tistem, kar se skriva pod »dejansko demokracijo«. Komunalni zavod za socialno zavarovanje bije trd boj za uveljavljanje zakonitosti. Itd. ■ Škoda, da prvega dne, ko so se pogovarjali predstavniki gospodarskih organizacij, razprava ni šla bolj v širino, in da na posvetu drugega dne, ko so se zbrali predsedniki sindikalnih podružnic in sekretarji osnovnih organizacij ZK iz družbenih služb, ni bilo več udeležencev. Samovoljo bo zrušil proces Kljub temu: posveta sta opozorila, da delovna kolektivi v gospodarskih in negospodarskih organizacijah, spodbujeni s sklepi četrtega plenuma, že pogumneje zastavljajo besedo za zaščito svojin pravic. Samovolji j vezni! Drugim nepravilnostim tudi. Marsikje to ni več neprobojen zid. Razveseljivo je, da so ga že marsikje prebili in bolj sproščeno zadihali. Toda zid še nd porušen. Porušil ga bo proces. Posveti se bodo nadaljevali. V obrambo samoupravljanja se bodo sestajale in obračunavale z vsem, kar samoupravljanje zavira, sindikalne podružnice, osnovne organizacije ZK pa Socialistična zveza in drugi. Marsikje se boje, da satni ne bodo kos boju za uveljavljanje samoupravnih pravic. Le-tem sta občinski komite ZKS in občinski sindikalni svet obljubila vso pomoč. H »Napačno pa bi bilo. da H bi v delovnih organizacijah gj prekrižanih rok čakali, da ;g jim bo red v odnosili na-S pravil nekdo od zunaj,« so menili ob koncu obeh po-H svetov. IVAN ZORAN PREPOZNO! »Na pomoooooč!«. je vpil in prosil Jernej, ko mu je rdeči petelin sredi noči skočil na streho. Ogenj mu je upepelil dom, v njem pa tudi vse prihranke, ki jih je Jernej po stari šegi čuval na dnu omare. DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in pod tramovi podstrešja! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituri v TREBNJEM in v METLIKI Ugodne obresti! Posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj! Cene prašičkov so se dvignile V ponedeljek, 22. avgusta, so na novomeški sejem pripeljali 447 pujskov v starosti od 6 do 12 tednov in 14 prašičev, starih od 3 do 6 mesecev. Od 461 so jih prodali 422. Pujske so prodajali po 14 do 22 tisoč S-din, medtem ko so bile cene večjih od 22.000 do 33.0U0. Ker je bi lo med kupci večje povpraševanje in je bilo prašičev na semnju manj kot navadno, so cene poskočile. Pravijo, da tisti direktor tudi ni upošteval samoupravljanja! Seveda ne, ko si je pa besedo razlagal kot »sam upravljati«. Povečana zmogljivost sušilnice za hmelj KZ Brežice ima trenutno posajenih 20 hektarov s hmeljem. Oskrba nasadov je bila zelo dobra, zato pričakujejo kvaliteten pridelek. KZ je .gradila v sušilnici v šentie-nartu dodatno napravo za sušenje, tako da se je zmogljivost povečala za 100 odstotkov. Odslej bodo lahko posušili toliko hmelja, kolikor ga bo zraslo na 30 hektarih; takšen je namreč plan povečanja nasadov pri brežiški KZ. Obirati so pričeli v teh dneh, trgali pa bodo tri tedne. Kmetijska zadruga Brežice tako nudi možnost zaslužka vsem tistim obiralcem, ki so prejšnja leta odhajali drugam. Organizirali so tudi prevoze iz posameznih krajev. V. P. Največja ladja iz naših ladjedelnic Ladjedelnica Split je podpisala z grško firmo Diaman-tis Pateras pogodbo o izgradnji ladje za razsuti tovor z nosilnostjo 46.000 ton- To bo največja ladja, ki so jo kdaj zgradili v naših ladjedelnicah. Dolga bo 204, široka pa 28,9 metra. Imela bo pogonski motor znamke fiat s 13.800 konjskimi močmi, plula pa bo lahko 15,6 morske milje na uro. POTROŠMSŠKil ^ KREDITI Lepi proslavi v Starem in Novem kotu Spomenik v Novem kotu, ki ga je 14. avgusta odkril predsednik OS Kočevje Drago Bencina. (Foto: Peter sobar) PODJETJE DESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ MIRNA DANA razpisuje prosti delovni mesti: 1. SEKRETARJA 2. REFERENTA za nabave POGOJI: pod 1.: pravna fakulteta z najmanj 2-letno prakso ali višja upravna šola z najmanj 5-letno prakso, pod 2.: višja komercialna šola z 2-letno prakso ali srednja ekonomska šola s 5-letno prakso; pod 2.: zaželena praksa v poznavanju sadja in alkohola. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o delitvi OD. Stanovanja ni. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti je treba vložiti do 31. avgusta 1966. NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG razpisuje javno LICITACIJO V PREČNI št. 2 dne 1. SEP1EMBRA 1966 , ob 10. uri za družbeni sektor in ob 12. uri za zasebnike za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Poslovna zgradba v izmeri 132 kvadratnih metrov zazidane površine — enonadstropna zgradba je primerna za skladišča, delavnico ali preureditev v stanovanje. Izklicna cena 28.000 Ndin. 2. Poslovna zgradba — pritlična, 51 kvadratnih metrov zazidane površine, je primerna za stanovanje. Zgradba je zasedena kot stanovanje. — Izklicna cena 12.000 Ndin. Interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene. Komisija za delovna razmerja Kmetijskega kombinata ŠENTJUR PRI CELJU razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. V DELOVNI ENOTI KLAVNICA S PREDELAVO: a) več mesarjev sekačev b) več mesarjev klavcev c) več priučenih delavcev mesarske stroke d) več mesarjev klobasičarjev 2. V DELOVNI ENOTI TRANSPORT — OSTALE DEJAVNOSTI: a) VK mehanika za delo v mehanični delavnici POGOJI RAZPISA: pod 1. a), b) in d) KV mesarji z odsluženim vojaškim rokom; pod 2. a) VK mehanik. DRUGI POGOJI: stanovanja niso na razpolago. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD KK Šentjur. Razpis velja do 5. 9. 1966, vloge pa sprejema sekretariat Kmetijskega kombinata Šentjur pri Celju. Slive in eešplje . Destilacija Dana na Mirni je začela letošnjo sezono predelave sadja v alkoholne pijače. Vendar ne iz domačih sliv in češpelj, pa čeprav je Bela krajina znan slivov okoliš. Kot lansko leto, tudi letos nista mogla najti skupne koristi pridelovalec in predelovalec. Krive niso mogle biti cene, saj je Dana pripravljena plačevati po dnevnih tržnih cenah. Pridelovalci se niso hoteli vezati za količino, čeprav so slive že zorele na drevju, da bi podjetje vedelo, na koliko sliv lahko računa. Lanska izkušnja lastnikov sliv ni izučila, čakali in čakali so na boljše kupce, ki jih ni bilo; kasneje pa so sami prišli ponujati sadje v Dano, ki je medtem že kupila slive v drugih republikah. Slive in češplje so manj zahtevne sadne rastline, rade imajo le ugodno podnebje in apnenčasta tla. V Beli krajini prav dobro uspevajo. Kazalo bi se bolje prijeti pridelovanja in misliti na obnovo nasadov. Da ne bi pridelovalec toliko tvegal, bi se lahko vezal ali vsaj sodeloval s predelovalno industrijo. Če se Dani splača prevažati slive iz Bosne in Hrvatske, bi jih prav gotovo raje vozila od bliže! , M. L. 14. avgusta je sonce toplo sijalo nad dolino Starega in Novega kota. Po cesti gori od Lazca so brneli avtomobili. Kotarji so se pripravljali, da kar najlepše sprejmejo ljudi iz doline Drage, Prezida, Čabra, Kočevja in drugih krajev, ki so prišli v njihovo vas. Pri cerkvici na pokopališču v Starem kotu se je zbralo nekaj sto ljudi, ko je tovariš Cimprič spregovoril o pomenu proslave in dal bessdo narodnemu heroju Jožetu Bol-danu iz Kočevja, ki je po svojem govoru odkril spominsko ploščo neznanima partizanoma, padlima v jesenski nemški ofenzivi leta 1943. Mladinke in pionirji so čustveno in gioboko doživeto recitirali dela iz narodnoosvobodilnega boja. Godba na pihala iz Čabra je zaigrala žalostinko in malokatero oko je ostalo suho ob spominih na doživetja, ki so že za nami. Dobro uro kasneje so se zbrali ljudje v Novem kotu, ki je bil slavnostno okrašen. Za tovarišem Cimpričem je spregovoril France Mihelič, ki je orisal življenje in boj ljudi v Starem in Novem kotu. Od 400 prebivalcev, kolikor jih je tu živelo v predvojnem času, jih je med NOB 105 padlo kot talcev ali umrlo po koncentracijskih taboriščih, številke zgovorno pričajo, kaj so ljudje teh dveh vasic pretrpeli. Za toraršem Miheličem je spregovoril še predsednik ObS Kočevje Drago Bencina, ki je nato odkril lep spomenik padlim in umrlim Kotarjem. Mladi so pod vodstvom učiteljice Nade Vreč-kove izpovedali vse tisto globoko doživeto dogajanje v letih boja za osvoboditev. Po končani slavnosti se je razvilo prijetno ljudsko rajanje, polno prisrčnosti in tovarištva kot v letih narodnoosvobodilnega boja. Peter Sobar Rekonstrukcija ceste v Zasavju Iz gramoznice v Loki že drugi mesec prevaža 12 kamionov gramoz za rekonstrukcijo ceste od Zidanega mosta do Rimskih Toplic. Od 6. ure zjutraj do 18. zvečer se sliši brnenje težkih kamionov, ki zlasti, kadar so prazni, vozijo vse prehitro in neprevidno. Cesta bo po predvidevanjih končana do dneva republike. Rekonstrukcija ceste in obvoz za motorna vozila preko Hrastnika v Rimske Toplice povzroča precejšnje zastoie in nevarnosti v prometu. S. Sk. Kmetijska zadruga Črnomelj -obrat Krasinc proda DRUGO KOŠNJO NA RASTiLU na Zastavi. Informacije na obratu Krasinc. KMETIJSKA ZADRUGA v ČRNOMELJ Nesrečno naključje je pred dnevi iztrgalo iz naše sredine marljivega športnega organizatorja ter predsednika nogometnega kluba v Kočevju, tovariša Jožeta Pavčka. Mladi gradbeni tehnik Jože se je težko prebijal skozi življenje. Že od najnežnejše mladosti je bil brez staršev. Pred prihodom v Kočevje je služboval kot gradbeni tehnik v Ogulinu in v Delnicah, kjer si je izbral tudi življenjsko družico. Bil je vesten in marljiv delavec, s prainlnim in lepim odnosam do tovarišev in sodelavcev. Ob potresu v Skop-lju se je prostovoljno javil za vodjo gradbene skupine podjetja Zidar iz Kočevja, ki je hitela na pomoč ljudem, ki so bili v stiski. Med ljudmi je bil spoštovan kot vzoren Trčenje osebnih avtomobilov lih sta 21. avgusta zvečer pri srečanju trčila Rado Černelič iz Zdol in Martin Piltaver iz'Krške vasi, oba voznika osebnih avtomobilov. Do trčenja je prišlo na ozki, z gramozom posuti cesti, škodo cenijo na 1000 Ndinarjev. V slovo Jožetu Pavčku komunist, ki je pripravljen pomagati bližnjemu in družbi. V Kočevju se je vključil v politično in družbeno življenje, saj je sodeloval v raznih organizacijah in društvih. BU je razgledan in je s posebno požrtvovalnostjo sodeloval v telesno vzgojnem razvoju me-sta. Kot član izvršnega odbora občinskega odbora za telesno kulturo je sodeloval v raznih strokovnih komisijah, a nadvse mu je bil pri srcu nogomet. Več let je bil predsednik nogometnega kluba. Se v nedeljo je vodil tekmo, toda že v ponedeljek nas je vse, ki smo ga poznali, pretresla vest, ki ji kar nismo mogli verjeti: v Ribnici je bil nesrečni Jože v čudnih okoliščinah ob svoje mlado življenje. Kako priljubljen in spoštovan je bil, je pokazal sprevod na njegovi zadnji poti v Kočevju in v Delnicah, kjer bo njegov zadnji dom. Zapustil je ženo, hčerko in sinka, ki so tako iznenada izgubili skrbnega moža in očeta. Vsem, ki smo z njim sodelovali, po ostal v trajnem spo. mmu kot vzor mirnega, požrtvovalnega rn nesebičnega toi>ariša. A. ARKO Dijaška kuhinja v Novem mestu razglaša delovno mesto GLAVNE KUHARICE POGOJI: kvalificirana delavka v kuharski stroki in najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu. — Ponudbe z dokazili o strokovnosti je treba dostaviti Dijaški kuhinji Novo mesto v 10 dneh po objavi razglasa. PISMA UREDNIŠTVU Kdo določa cene? Tovariš urednik! V ponedeljek, 15. avgusta, sva se z bratom mudila na Trški gori. V hudi vročini sva stopila v preurejeno zidanico, v kateri tov. čampa iz Bučne vasi toči vino in druge pijače. Popila sva pol litra radenske, za kar nam je gospodinja računala 100 S din. Plačal sem, nato pa naročil še 2 del radenske vode. Bil sem začuden, ker je veljala le 30 S din in sem gospodarja vprašal, od kod razlike v ceni. Surovo je dejal, da cene določa on, jaz pa jih lahko doma. Zanima me, ali res lahko vsak po svoji volji določa cene? In ne nazadnje: kje so pristojni organi, da bi take poskuse preprečili? Tak odnos do gostov gostilničarju ne more biti v čast! IVAN POVŠE, Ljubljana, Hrenova 12 KAJ ME BRIGA, SAJ NI MOJE — ALI: Če hišni sveti ponekod pretrdo spe. ■ ■ Povej mi, kaj delaš, pa ti povem, kdo si. Ali: da te le pogledam, pa že vem, kakšen (ne) red imaš v hiši. Če se hiša utaplja v neredu, ne more biti drugega, kot da je njen gospodar zanič. Več znakov je, da hišni sveti povsod ne gospodarijo dobro. Še več povedo: da sploh ne delajo. Marsikje trdijo: »Stanovanjsko podjetje je vse pobralo, pa naj skrbi še za popravila in vzdrževanje hiš!« Bolj redko je slišati: »Zdaj lahko hišni sveti bolje delajo, če le nimajo dremavih predsednikov.« Kakšno pa je dejansko stanje? Resnica? Pomagajmo si z odgovori nekaterih Novomeščanov in Novomeščank, živečih v raznih naseljih in hišah, ki imajo hišne svete in jim je (ne)delo hišnih organov malo bolj poznano. Pes in" neprijavljen stanovalec Zakonca Romih, stolpič A na Zagrebški cesti, ki sta prejšnja leta iz. menama več let predsedovala hišnemu svetu, sta naštela vrsto reči, ki se jima ne zde pravilne. »Sedanji hišni svet je registriran, Veliko je napak, ob katerih so stanovalci brez moči. Zidovje v stavbi je začelo pokati; poleti pralnica, ki je na podstrešju, nima vode; na stopnišču, ki je brez dnevne svetlobe, pregori 100 žarnic na leto; okna na cesto morajo biti dan in noč zaprta, ker je sicer neprijetno in nezdravo vdihavata pline s ceste in iz tovarne avtomobilov. Same napake, ki so bile zagrešene z lokacijo in zidavo, pa so se pokazale kasneje! »Tu smo, tu moramo živeta — v hiši, ki premore obilo pomanjkljivosti- Točkovalci tega, kajpak, niso kaj upoštevali, zato plačujemo tudi neprimerno visoke stanarine.« V Adamičevi bo šla drvarnica V Adamičevi ulici nam je Danica Lesjak, blagajničarka hišnega sveta v hiši št. 8, povedala, da imajo predvsem težave z drvarnico, ker jo namerava stanovanjsko podjetje podreti. V hiši, kjer je pet družin in soba akademskega slikarja Božidarja Jakca, sta samo dve kleti. Stanovalci se sprašujejo, kam bodo dali drva, če jim bodo podrli drvarnico. Vseh šest strank irna na uporabo samo troje stranišč, pa še ne dela pa nič; vsaj čutiti ni, da bi kaj delal. Ni rečeno, da bi ne imel kaj delati! V stanovanju neke stranke je pes, čeprav bi psa, kot pravi hišni red, ne smela imeti. Neka druga stranka, na primer, je imela na stanovanju neprijavljenega stanovalca, zanj ni seveda nič plačala in zadevo smo pozabili. Sicer so tudi drugi problemi isti,« sta pripovedovala. V kleti še vedno ni popravljena pokrovka kanala, tako da uhaja smrad in se širi po pritličju. Streho so gosto preluknjale TV antene, da podstrešje zaceja deževnica, medtem ko se za skupno anteno noče nihče zmeniti. ANKETA ObO SZDL JE POKAZALA, DA STA V NOVEM MESTU NAJPOTREBNEJŠI: Centralna kurjava v šolah in razširitev knjižnice V anketi je sodelovalo 140 občanov — Ljudje so premalo seznanjeni s komunalnimi problemi v Novem mestu — 83 glasov za gradnjo centralne kurjave v gimnaziji in osnovni šoli ter 59 za adaptacijo prostorov študijske knjižnice — Se bodo Novomeščani na jesenskih zborih volivcev odločili za samoprispevek? — Mladinski klub je padel v pozabo! Sredi avgusta je občinski odbor SZDL med 138 občani na področju Grma, Ragovske ulice in Ulice Majde šile izvedel anketo, ki naj bi pokazala, kateri komunalni problem Novomeščane najbolj tare. Na zborih volivcev se bodo jeseni odločili, ali so pripravljeni prispevati za rešitev najbolj perečih problemov del svojih osebnih dohodkov. Da bi na zborih z dokumentacijo podprli samo dva ah tri predloge, so prebivalci izbirali med naslednjimi: centralna kurjava v osnovni šob: in gimnaziji, ureditev otroškega vrtca na Mestnih njivah, razširitev prostorov študijske in pionirske knjižnice, zgraditev nove šole v Kandiji ali nove kinematografske dvorane, postavitev nove telovadnice in asfaltiranje cest. V anketi je sodelovalo 72 žensk in 65 moških, 41 z nižjo, 65 s srednjo ter 31 z višjo izobrazbo, ki so se odločili takole: 83 jih je glasovalo za centralno kurjavo, 59 za razširitev knjižnice, 47 jza novo šolo, 36 za otroški vrtec, 30 za telovadnico, 19 za kinodvorano, 18 za druge komunalne ureditve, 9 pa se jih ni opredelilo. 75 jih je na vprašanje, ali so pripravljeni prispevati del svojih osebnih dohodkov, odgovorilo pritrdilno, 33 jih meni, naj to urede drugi, 10 pa jih na vprašanje ni odgovorilo. Da bi občane bolje seznanili s problemi, ki tarejo novomeške kulturno prosvetne ustanove, smo "med javnimi delavci izvedli še mi malo anketo. V njej so .odgovarjali na vprašanja, ki so na anketnem listku ObO SZDL, in še posebej utemeljili svoje mnenje. Centralna kurjava in telovadnice ■ Prof. VELJKO TROHA, ravnatelj novomeške gimnazije, je seveda glasoval za centralno kurjavo na obeh šolah: »Polomili so ga že takrat,« pravi, »ko so postavili kotle samo za vajensko šolo! Zdaj bi imeli za celoten šolski »Celoten šolski kompleks ob Cesti herojev bi lahko imel eno samo kotlarno, vse šole ob njej pa sodobno ceneno kurjavo!« trdi prof. Veljko Troha, ravnatelj novomeške gimnazije. kompleks eno samo kotlarno! Da pa je gradnja centralne kunjave za našo in osnovno šolo nujno potrebna, zgovorno pričajo tele številke: vsako leto moramo plačati za drva kar tri in pol milijona starih dinarjev, skoraj milijon pa gre za popravilo peči. Od vseh predlogov, ki so na anketni listi, je gradnja centralne kurjave skoraj najcenejša. Na gimnaziji bi potem lahko začeli s kabinetnim poukom že čez dve leti in se pozimi ne bi več dogajalo, da bi zaradi bolezni morali pre kiniti pouk za ves teden ali še več. Tudi nove telovadnice so otroci in novomeški športniki nujno potrebni in je res nerazumljivo, da tega pri gradnji obeh novih šol — vajenske in medicinske ter ekonomske — niso upoštevali. Tri telovadnice bi krile tudi potrebe novomeških športnikov, vprašanje pa je, če bi bila res izkoriščena telovadnica športnega društva. Naj bo kakorkoli, nujno se mi zdi, da je volivcem treba dati predračun za gradnjo posameznih objektov, saj se mnogi bojijo, da samoprispevek ne bo porabljen za to, za kar so ga občani namenili!« ■ UROŠ DULAR, predsednik občinskega komiteja ZMS, je razložil, zakaj se najbolj ogreva za centralno kurjavo na obeh novomeških šolah: »Ta investicija je i?med vseh najmanjša in bodo sredstva tudi najhitreje koristno uporabljena. Ljudje hočejo vedeti, kam gre denar, ki ga sami prispevajo. Ko bodo videli, koliko se s samoprispevkom da zgraditi, bodo prav gotovo pripravljeni še prispevati. V prostorih gimnazije in osnovne šole je pozimi res tako hladno, da ni mogoče normalno delati. Zdi se mi, da je otroško varstvo vsaj za silo urejeno, 5eprav je res, da bi nov vrtec še kako potrebovali. Graditev nove kinematografske dvorane pa se mi zdi prevelik »luksuz«, prej bi potrebovali novo telovadnico, saj je znano, da ima vedno več otrok telesne okvare. Tudi pouk telesne vzgoje v zimskem času ni urejen, saj se vse novomeške šole in športniki ne morejo zvrstiti v dveh telovadnicah!« Stiska s prostorom v knjižnicah ■ BOGO KOMELJ, ravnatelj novomeških knjižnic, se boji, da bi vsakdo napeljeval vodo na svoj mlin: »V Novem mestu je prav gotovo mnogo problemov, vsak pa seveda najbolj občuti tiste, pri katerih je neposredno prizadet. Zelo težko je postaviti nekakšno zaporedje potreb, zlasti še zato, ker niso vsi občani do podrobnosti seznanjeni z vsemi problemi. Brez dvoma bi si prebivalci Novega mesta želeli asfaltiranih cest, starši z majhnimi otroci boljše in cenejše otroško varstvo in podobno. Osebno mi je najbolj znan problem studijske knjižnice, ki združuje pod isto upravo še pionirsko in ljudsko knjižnico. Zuli nas predvsem pomanjkanje prostorov. Na voljo imamo še 120 m2 prostorov, ki pa so nujno potrebni preureditve. Prav gotovo bi imeli od razširjene knjižnice vsi občani mnogo koristi. Za učenje tujih jezikov se je prijavilo dvesto otrok, pa jih v pionirski knjižnici ne moremo sprejeti. Učenci imajo zdaj tečaje v njenem edinem prostoru, tako da jo morajo takrat zapreti, če bi imeli v njej vsaj dva uslužbenca, bo bila knjižnica lahko odprta od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Učenci, ki nimajo urejenega varstva, bi lahko izven.šolski čas prebili v knjižnici in se učili. Marsikateri starši bi bili zelo veseli takega varstva. V adaptiranih prostorih bi ure dili tudi zbirko pomembnih knjig in rokopisov, ki jih knjižnica hrani. Med šolskim letom nas obiskuje mnogo ekskurzij z željo, da bi si oglodale knjižne zaklade, ki jih moramo vedno znova jemati iz trezorov in potem spravljati nazaj. Ne samo da se knjige pri tem kvarijo, ampak tudi mnogo dragocenega časa izgubimo! V času po-čitnic nas obišče tudi mnogo tujcev, saj je naša zbirka tudi zgodovinska in torej turistična znamenitost, će bi imeli za zbirko urejen poseben prostor, bi si gostje vedno lahko v vitrinah ogledali redke knjige, ki se tako tudi ne bi več kvarile. Iz sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SR Slovenije so nam že odobrili 500.000 starih dinarjev, potrebujemo pa še osem milijonov. Še to bi omenil, da bi z adaptacijo prostorov uslužbenci študij- sko knjižnice dobili svoje prostore, saj morajo zdaj delati v izposojevalnici, mali čitalnici in v de-pojih. Bralci potem ne bi bili več moteni pri študiju. V naši knjižnica študira letno olirog lt> .000 bralcev in težko si zamislimo Novo mesto brez študijske knjižnice. Morda bo ta številka pomagala, da se bodo volivci odločili sprejeti priporočilo SZDL in tudi iz svojih sredstev prispevati, da bo študijska knjižnica Mirana Jarca dobila potrebnih osem in pol milijonov t& ureditev prostorov. Ta vsota je majlma in zato tembolj realna, uresničenje naše zamisli pa bi koristilo mnogim: učencem, dijakom in študentom in še vsem, ki jim je knjiga potrebno .orodje' pri študiju ali poklicu.« »Predvsem manjše stvari!« ■ SIMONA ČERNELČ, zdravstvena delavka, meni, da bi s samoprispevkom morali graditi predvsem manjše stvari, medtem ko bi za večje morala prispevati podjetja ter občinska skupščina. »Vsi komunalni problemi, ki so na anketni listi ObO SZDL, bi morali biti čimprej rešeni. Zdi pa se mi, da tudi vprašanje ureditve cest še ni rešeno, zato se čudim, da tega v anketi ne omenjajo. Saj imamo še v središču mesta mnogo makadamskih cest, da ne govorim o naseljih Majde UROŠ DULAR: »Ljudje hočejo vedeti, kam gre denar, ki ga prispevajo. Če bodo videli, kaj vse se s samoprispevkom da zgraditi, bodo pripravljeni še prispevati.« Sile, Nad mlini ter Trdinovi cesti! Zadnji čas bi tudi bil, da dijaki v gimnaziji in o-snovni šoli dobe centralno kurjavo, saj bi bil tako rešen problem nabave drv, v stavbah pa bi bila staiina temperatura, ki bi omogočila normalen pouk.« ta je treba izpirati ročno. Pred kratkim so uredili kanalizacijo. To je bilo potrebno, saj je umazanija tekla po cesti in zasmrajala okolico. Stanovalci tudi želijo, da se uredijo leseni hodniki, ki gledajo na cesto. Danica Les-jak je še povedala, da hišnega reda skoraj nihče ne upošteva in tuda sestankov hišnega sveta nimajo. Pritožila se je nad nekaterimi stanovalci zaradi nerednega plačevanja stanarine, zadnjič, ko je pobirala »razliko za nazaj«, pa je bila celo tepena! V stari hiši manjših dei nihče ne opravlja, pa tudi sredstva za tekoče zadeve ne koristijo veliko. Sovražnik, kdor pokaže napako! M. R., ki sicer ni članica hišnega *veta, je vedela marsikaj povedati o (ne) redu v bloku št. 26 v naselju Nad mlini. Rekla je, da si predsednik hišnega sveta tov. Primožič (med našim obiskom je bil odsoten) zelo pri. zadeva, da bi stanovalcev ne trle prehude skrbi, da pa je v hiši toliko nepravilnosti, da je najbolje kar zamikati pred njimi. »Če nanje opozoriš, te imajo takoj za predolg jezik, lahko Pa te tudi zasovražijo,« je menila- Na sestankih bi se lahko marsikaj pogo-""orili; sestanke sklicujejo, ljudi pa ni blizu. Zlasti, bi bilo treba katero reci o otrocih, ki packa jo zidovje, lomijo nasade in se zvečer predolgo zadržujejo zunaj. Bojda tudi starejši niso kaj boljši. Preproge stresajo kar z balkonov (spodnjim strankam na glavo), odpadke mečejo na cesto in se sploh vedejo zelo čudno. človek često pomisli, da jim družbena lastnina ni veliko mar... Živi sveti nimajo problemov Gotovo je res, da delavni hišni sveti nimajo problemov. Predsednik hišnega sveta za IX., X. in XII. blok na Mestnih njrvah, Niko Padevski, je povedal, da bodo s sredstvi za tekoče vzdrževanje naredili gibljiva vhodna vrata v IX. blok in poskrbeli, da bo v kleteh napeljan vodovod, na katerega sta projektant in izvajalec pozabila. Prav tako nameravajo urediti prostor za sušenje perila in stepanje preprog. V prihodnjem letu bodo med drugim uredili okolico blokov, predvsem zelenice in cvetlične grede. Boleče vprašanje je postavitev skupinskih TV anten na strehe. Take antene so predvidene, nihče pa še ni zato, da bi jih kupili, ker bi bile zdaj, ko še nimajo televizorjev, predrage. 16,7 odstotka stanarin gre za vzdrževanje hiš Tako bi naj bilo dejansko stanje, čeprav ni povsod tako, kot so nam povedali t pogovorih. Nekaj pa vendarle lahko sklepamo: da hišni sveti še vedno niso v vlogi, kot jim jo narekuje upravljanje stanovanj po Zavodu za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij v Novem mestu. Kako pa je s sredstvi, ki so hišnim svetom ostala za vzdrževanje in popravila hiš? Direktor Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij Miha Hro-vatič je odgovoril: »Zakoniti predpisi govore, da skrbe za tekoče vzdrževanje stanovanjskih stavb hišni sveti. Lahko pa hišni sveti prenesejo to skrb na stanovanjsko podjetje. Dogovorili smo se, da se 24.2 odstotka sredstev stanarin (tistih, ki jih plačajo stanovalci in tistih iz subvencije) delijo: 7.5 odstotka na režij, ske stroške podjetja, 4 odstotke za hišne svete in 12.7 odstotka za stroške stavb — to je za tisti del tekočega vzdrževanja hiš, ki ga opravlja podjetje. Hišni sveti bi naj s 4 odstotki sredstev krili manjše stroške tekočega vzdrževanja (nabava čistilnih priborov, žarnic itd.). Z 12.7 odstotka sredstev bi podjetje plačevalo: zavarovanje hiš, čistilke, inkasante, dimnikarje ih podobno. Hišni sveti bi naj predlagali, kaj je treba v posameznih hišah popraviti, da bi tako lahko napravili program dejavnosti in ga predložili v potrditev delavskemu svetu podjetja.« IVAN ZORAN FRANČEK FUNGERČTC »Mrzli spomini« na šolska leta ... B JANEZ MIHELČIČ, študent prvega letnika fakultete za elektrotehniko v Ljubljani: »Dvanajst let sem presedel v novomeških šolskih klopeh in dobro vem, kako mrzlo je bilo včasih pozimi. Če morajo dijaki v razredu sedeti v plaščih, pouk gotovo ne more normalno teči. Zato najprej glasujem za centralno kurjavo v obeh šolah, vendar tri bilo prej vredno premisliti, če se ne bi za ves šolski kompleks dalo postaviti ene same kurilnice. Tudi novomeško knjižnico bi bilo dobro povečati, sai je med poukom v njej večkrat zmanjkalo prostora za vse. Ce bi v povečani pionirski knjižnici u-vedli Se varstvo za šolske otroke, bi bilo to še koristneje od otroškega vrtca, saj za šolske otroke ni nikjer varstvene ustanove, čeprav jo ti marsikdaj bolj potrebujejo kot predšolski. Prej kot za novo kino dvorano pa bi se odločil za mladinski klub. na katerega so pri nas že vsi — od zgoraj do spodaj — pozabili, in za asfaltiranje Trdinove ulice, če zaradi drugega ne, vsaj zato, da ob dežju ne bomo prinašali blata v mesto!« »Centralno kurjavo vsem šolam« - predlog zdravnika B Dr. B020 OBLAK nam je povedal, da so šole pozimi strahotno mrzle in ni nič čudnega, da so otroci vedno pTeMajeni. »Med poukom morajo biti v plaščih; kljub temu, da so peci tople, je na drugi strani razreda le kakšnih 10 stopinj ali celo manj. Tako telesno utrjevanje o-trok, da tričetrt ure na miru sede v mrazu, ne vodi nikamor! če se bomo odločili za gradnjo centralne kurjave, pa menim, da bi jo bilo treba zgraditi za ves šolski kompleks. Boljj kot šolo v Kandiji bi bilo treba urediti otroški vrtec na Mestnih njivah. Vsaka zaključena stanovanjska soseska bi morala imeti svojega: v Ulici Majde šile ga imajo, prav tako Nad mlini in ob Ljubljanski cesti, le novi del na Mestnih nji vali ga nima. Vedeti pa moramo, da na tem področju živi okoli 1500 ljudi — vrtec jim je res nujno potreben. čudim se, da na anketno listo niso postavili problema mladinskega kluba, ki je za mlade še važnejši kot telovadnica in večja knjižnica, da o kinu ne govorim. Odra ščajoča mladina se nima kam dati, zato zahaja v kavarne in gostilne, saj so mladinski plesi povsem zamrli. Treba bi bilo sposobnega organizatorja, ki bi tudi z malo denarja lahko mnogo dosegel.« Samoprispevek občanov je potreben B BOGOMIL LILIJA meni, da bi bilo koristno uvesti samoprispevek občanov: »Treba jim je dati zagotovilo, da bo njihov denar res porabljen za to, za kar so ga namenili. Ne bd smeli dopustiti, da bo zdaj spe* potreben aparat, ki bo živel od samoprispevka občanov! Zdi pa se mi, da bi morale večji del prispevati tudi delovne organizacije, saj imajo večje možnosti in več sredstev. Res je, da je centralna kurjava v gimnaziji in osnovni šoli nujno potrebna, saj je kurjenje peči zastarelo in prenaporno in takega načina ne uporabljajo t nobeni napredni državi več. Otroški vrtec na Mestnih njivah? O&s bi že bil, da ga zgradijo, saj je v tem delu mnogo predšolskih otrok, katerih starši so v službi, s tem pa se okoriščajo nekateri paiaracaniki. Vprašanje je, če j« varstvo otrok 100 ljudi dobilo turistične kredite Na črnomaljskem področju je bilo doslej preko Komunalne banke razdeljenih 66,350.000 dinarjev posojil za urejanje zasebnih turističnih sob. Doslej je prijavljenih 31 sob v zasebnih stanovanjih s 45 stalnimi in 2 zasilnima ležiščema. Pričakujejo, da se bo število zasebnih turističnih sob v kratkem precej povečalo, ker je 100 prosilcev dobilo turistični kredit, na razpolago pa je šele 31 urejenih sob. V letošnjem prvem polletju so zabeležili v zasebnih sobah 227 nočm«, največ za časa republiške dramske revije v Črnomlju. Dr BOŽO OBLAK: »Ču-dim se, da na anketni listi ni tudi mlatUnskega kluba, saj se novomeška mladina ob prostem času nima kam dati in tako poseda po gostilnah in kavarnah.« pri takih posameznikih primerno in vzgojno! Seveda pa je tu še kup potreb po asfaltiranju cest: Trdinove ulice, še posebej pa poti, ki vodijo na Kapi tel j in do frančiškanske cerkve. Ne smemo pozabiti, da ima naše mesto izredne možnosti za razvoj turizma, le da jih ne namo ob pravem času izrabiti. O tem so vedno dovolj govori, agitira pred zbori volivcev, potem pa pade v pozabo in ostane le pri besedah.« To je priprava na jesenske zbore volivcev B SLAVKO DOKL, predsednik ObO SZDL, pričakuje od občanov, da se bodo odločili za samoprispevek. »Z anketo smo hoteli dobiti trenutno naijbolj pereč problem v Novem mestu, za katerega se bodo odločili prebivalci sami Osebno se najbolj navdušujem za povečanje prostorov pionirske knjižnice, v katera bo potem urejeno tudi otroško varstvo. Uresničenje tega načrta bi zahtevalo tudi najmanj finančnih sredstev in bi občani hitro videli, koliko se s samoprispevkom da dosečL Kot športnika me navdušuje gradnja nove telovadnice, vendar se bojim, da bi zahtevala preveč sredstev, še mnogo več pa nova šola v Kandiji ali nova kinematografska dvorana. Nekateri občani mislijo, da bo samoprispevek edini vir dohodkov za uresničenje enega izmed načrtov- To ni res. Večji del bodo prispevale delovne organizacije iz svojih skladov!« Taka so mnenja anketirancev. Za kaj se bodo odločili Novomeščani, pa bodo pokazali jesenski zbori volivcev. SLAVKO SPLEHAL Posojilo za borce-kmete in upokojence Republiški odbor Združenja borcev Slovenije je odo-bil za borce-kmete v ribniški občim 5 milijonov S din kot kredit za obnovo stanovanjskih poslopij, vendar pod pogojem, da mora prav toliko prispevati občinska skupščina aH stanovanjsko komunalno podjetje. Pred kratkim je biila seja komisije sklada za upravljanje s sredstvi, ki jih bo dal sklad republiške skupnosti socialnega zavarovanja za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov. Za predsednika sklada so izvoli Vladimirja Prezlja iz Ortneka, ki je tudi predsed-nik društva upokojencev. Razprava o osnutku zakona V prvih dneh septembra bo v Ribnici razprava o osnutku zakona o financiranju šolstva. Razprave se bodo udeležila predstavniki občinskega odbora SZDL, člani samoupravnih organov prosvetnih organizacij in člani občinskega sveta za šolstvo. Sestanka se bo udeležila tudi Vanda škodnik, poslanka ribniško občine v kulturno prosvetnem zboru republiške skupšlčne* Peter Startup je prišel iz Londona »Prihajam v tišino iz velikega in preobljudenega mesta« — Startupova dela hranijo tudi nekatere najuglednejše galerije na svetu — Učeni in kultivirani ustvarjalec posebno rad govori z mladino Dan se je nagibal k večeru. V zraku je bilo čutiti tisto soparico, ki je tako značilna za čas žetve, košnje in mlačve. Ljudje so začeli kopati krompir. Sonce pripeka z vso močjo, grozdje zardeva v njegovih žarkih, v krošnjah starih lip in kostanjev na delovi-šču simpozija v Kostanjevici pa listje komaj slišno šelcsti in daje razkošno senco ustvarjalcem, ki dolbejo v stoletna hrastova debla. Na levi je starodavno samostansko poslopje, v ozadju pa idilični Gorjanci z baročno cerkvico na Vodenicah in komaj opazno konico cerkvenega si o-pa na Ržiščih ... »Prihajam iz velikega in preobljudenega is^esta in uživam v tem čudovitem miru!« »Kakšen mir, kakšna tišina je v teh krajih, človek kar ne bi verjel, da je kje še kak kotiček! Prihajam iz velikega in preobljude nega mesta« — je začel svoio pripoved angleški kipar PETER STARTUP iz Londona. »Uživam v tem čudovitem miru in prav zato je zame Kostanjevica nepopisno osvežujoča. Ta čudoviti stik z naravo! Sprehod iz šole, kjer stanujem, do samostana kjer delam, je zame vsakokrat radost, je slast. Kakšen užitek je za Londončana hoditi ob čisti vodi gorskega potoka, kjer se postrvi razbeže pred šumom človekovih korakov, hoditi med poji, polnimi poljskih rož. Zelo rad imam te ljudi, njihovo prijazno gostoljubnost, vedoželjnost mladih, ki prihajajo iz mesteca in se pogovarjajo z me- noj, medtem ko delam. Res, zame prav nepozabna srečanja z ljudmi, nepozaben stik z naravo!« Startupova dela so v najuglednejših galerijah Akademski kipar Peter Startup se je rodil 11. 12. 1921 v Londonu. Doslej se je udeležil številnih razstav v Nemčiji, Italiji in Angliji. Njegov odnos do umetnosti je izredno umirjen in strog, oblike pretehtane. Že bežen pome-nek z njim razodene osebnost, ki je izredno razgledana in to ne samo po likovnem svetu. Osebno je izredno skromen, prej tih kot zgovoren. Živahne oči za temno obrobljenimi naočniki kažejo na intelektu alca, ki mnogo razmišlja. Njegova dela so med drugim tudi v znameniti londonski Tate Gallerv, nadalje so last Gallerv of New Sonth Wales, Arts Councdl of G. B., Contem-porarv Arts Societv itd- Na vprašanje, kaj želi povedati s svojo umetniško izpovedjo, je odgovoril: »Želel bi čutiti, da oblike, ki jih ustvarjam s svojimi dleti, ustvarjajo razpoloženje in vzpodbudijo v ljudeh iste težnje, ki so vodile mene, da sem delo napravil. Rad imam tako delo, ki z njim povem samo tiste stvari, ki jih je mogoče povedati z jezi- kom prostora in oblike, in ne stvari, ki se jih da primerneje povedati z drugimi izraznimi sredstvi, želel bi najti analogije gostote, barve, pritiska, kretnje, teže itd., kar odgovarja pristnemu opazovanju fizičnega sveta, a je hkrati tudi izraz osebne poezije. Za Londončana je vaša dežela dežela sonca. Prav ta okoliščina mi je narekovala idejo, da ustvarim skulpturo, ki bo oblečena v vzdušje sonca, skulpturo, katere oblike bodo vključevale efekte svetlobe in senc« »Preseneča me visoki standard rokodelstva« Pogovor je nanesel tudi na stopnjo našega rokodelstva, razmere, v katerih naši obrtniki delajo ter na učinke, ki jih dosegajo predvsem pri obdelavi lesa. V tej zvezi je dal prav laskavo izjavo: »Močno me je presenetil visok standard rokodelstva v lesu, standard, ki sem ga videl tu — na primer v delavnici Karla Jordana, kjer sem imel nekoč priliko delati.« Profesor Startup že sedem let dela prvenstveno v lesu, zato ta material in njegove zakonitosti dobro pozna tudi s tehnične plati in je njegovo prizadevanje prav zato še posebej laskavo. O razstavišču na prostem pa je dejal: »Kolikor vem, je to edini Vabi was ribniški festival Šesti ribniški festival je pred durmi. Prireditve si bodo od 27. avgusta naprej vrstile ena za drugo. Janez Boljka: NOČNI POTNIK (barvna akvatinta, 1962) Tega dne to mestno gledališče — ljubljansko uprizorilo Jnventuro 65' M. Mikelna. Naslednjega dne bo v osnovni šoli v Ribnici odprta likovna in lovsko-ribiška razstava, ki obeta prijetno presenečenje. 31. avgusta se bo predstavil s koncertom moški zbor, DPD Svobode iz Ribnice, 1. septembra pa bomo lah-ko gledali ,Mišelovko' Agathe Christie, ki jo bo uprizorilo SLG iz Celja. Gledališče »Ivan Zaje« z Reke bo nastopilo 2. septembra s ,Karolino Reško' avtorja Draga Gervaisa. V soboto, 3. septembra, bo višek festivalskih prireditev z nastopom ljubljanske Drame, ki bo uprizorila Shakespearovega ,Kra-Ija Leara'. Vse predstave se bodo začele ob 20. uri in bodo v letnem gledališču v gradu, če bo slabo vreme pa v domu Partizana v Ribnici. Razstave bodo odprte ob nedeljah od 10. do 19. ure, ob delavnikih pa od 15. do 19. ure. Kot vsako leto doslej pričakujemo tudi letos, da bodo kulturne prireditve in razstave dobro obiskane. Festivalski odbor vabi razen domačinov tudi prebivalce iz drugih krajev. Ribnica se bo za svoj festival polepšala, da bo še bolj vabljiva kot običajno. K. O. Tenorist Monaco v Beogradu Beograjsko narodno gledališče pričakuje v naslednji sezoni obisk več znanih umetnikov, med njimi znanega italijanskega tenorista Ma-ria del Monaca, M bo nastopil v Verdijevem »Othellu«. prostor, ki je prirejen za razstavljanje del na prostem. Prireditev se mi zdi na moč spodbujoča in tudi s tehničnega stališča izredno zanimiva.« Pogovori o umetnosti so sestavni del programa mednarodnega simpozija kiparjev. Obiski umetnikov, novinarjev, pisateljev, tehnikov in drugih so na dnevnem redu in ob takih priložnostih se dostikrat zavlečejo pozno v noč. Od nekod se je oglasil čriček. Večer se je zgostil v temo. Na pobočjih Gorjancev se po osamelih kmetijah prižigajo luči-Večer je enak večeru in vendar ima vsak nekaj svojega in neponovljivega... LADO SMREKAR Prof. Peter Startup iz Londona med kiparjenjem na prostem v tišini za kostanjeviškim kloštrom. (Foto: J. Teppey) ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NI POZABIL NA ŠOLE Poslej: filmska predstava učna ura Velik uspeh Odra mladih — Podeželje ni in ne bo pozabljeno Novomeški zavod za kulturno dejavnost že dve leti sodeluje s kulturno prosvetnimi zavodi na Dolenjskem tako, da organizira gledališke predstave poklicnih gledališč za šolsko mladino in vzgaja rod za amaterizem pod okriljem Odra mladih, kd gostuje po podeželskih šolah z mladinskimi igrami. Poleg dramskega tečaja za mladino, ki je obsegal dikcijo, umetniško besedo, pantomimo in pouk dramske igre, so tečajniki Odra mladih priredili letos 17 gledaliških predstav za šolarje širom po Dolenjski. V vseh šolah organizira novomeški zavod tudi filmske predstave del, ki obravnavajo narodnoosvobodilni boj, ter predstave poučnih filmov. Za šolsko leto 1966/67 pripravlja Zavod za kulturno dejavnost v sodelovanju z med-' občinskim zavodom za prosvetno pedagoško službo vrsto poučnih filmov, ki jih bodo predvajali v posameznih razredih med rednim poukom. O tem so se že posveto- vali z zavodoma za šolski in poučni film v Ljubljani in Zagrebu. Predvidevajo, da bodo načrt obdelali z ravnatelji šol že avgusta. Letos je hotel zavod prirediti tečaje za dramsko in filmsko dejavnost v šolah, zaradi denarne stiske pa jih ne bo mogel. Kljub neštetim težavam pa zavod ves ta čas ni pozabil podeželja. Organiziral je že več gledaliških predstav, pošiljal potujoči kino in v večjih središčih — Šentjerneju, Zahvala Dolenjskega muzeja Za galerijsko zbirko Do lenjskega muzeja sta daro vala: Mica Ferlič iz Novega mesta portret Jožeta Bona (olje — platno), delo slikar ja Franceta Godca, in dipl inženir Ernest Pehani, uni verzitetni profesor v Ljub ljani, delo Ivana čarge Hla pec Jernej (rdeča kreda) Obema se uprava Dolenjske ga muzeja v Novem mestu iskreno zahvaljuje! iiiiiiiiniiiHiiiiii^ I Spodbuda, ki hoče v prakso! I Avgust. Poletje. In motnje z dežjem . V mestu in vaseh dražijo plakati. Približna i jj vsebina: »Pridite na veliko vrtno veselico, ki bo v ne- 1 I del j o Tamintam. Postreženi boste s pristno 1 I kapljico in pečenim janjcem. Za zabavo bodo 1 j poskrbeli priljubljeni FANTJE.« 1 Vsebina ni slaba. Denarnice so primerno i I težke. Nedeljsko popoldne bo minilo na ve- i 1 selici. Med tem ko Slakova »muzika lepo igra« in §§ 1 Avsenikove viže privzdigujejo mladost na vi- J 1 šokih petah, se prireditelju smehlja dobiček. 1 I Zajetni šopi »jurjev«! Porabljeni bodo seveda 1 i v »dobrodelne namene«, kot piše na plakatih. | Dobrodelnih namenov je več vrst. Gasilci 1 i priredijo veselico, da bi dobili denar za dogra- J j ditev doma ali nabavo nove brizgalne in orodij; j 1 zveza borcev spet, da lahko krije izdatke; kra- j§ jj jevna skupnost, da dobi denar za popravilo 1 I poti. Do zdaj še nihče ni priredil veselice, da bi i jj z njenim izkupičkom plačal kulturo. Žiro računi prosvetnih in kulturnih društev j g so bolj ali manj izpraznjeni. I Kultura komaj še diha. Nobenega greha ne bi bilo, ko bi priredili j §§ še veselico (in izkupiček namenih) za oživlja- 1 I nje kulturnih dejavnosti! Kaže, da ob pomanjkanju denarja kulture jj g ne bomo rešili drugače kot z veselicami. Tudi zato, ker občina nima sklada za kul- | jj turo. . jj Kdo bo prvi organiziral veselico v ktdturne i g namene? Spodbuda, ki kar sama sili, da bi jo preiz- I jj kusili v praksi, mar ne? Straži. Novem mestu in škoc-janu — namestil nove kinoprojektorje. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pa je pomagal urediti dvorane v Šentjerneju, Straži, Podhosti, Beli cerkvi itd. Stane Jarm in Marijan Tršar v Kostanjevici V soboto, 27. avgusta 1966, bo ob 20. uri na Lamutovem razstavišču odprta nova likov-unf lit 'uiasA as ui uiojuapivjs in uioni:fip 'uieouajn :uix3ouiu OJJ1SJU na razstava dveh znanih slo-skih umetnikov — iJolenjcev, akademskega kiparja STANETA JARMA iz Kočevja in akademskega slikarja MARIJANA TRŠARJA, ki je doma iz Dolenjskih Toplic. Jarm bo razstavljal svojo novejšo plastiko, Tršar pa grafiko. Po otvoritvi je na sporedu recital violinista ROKA KLOPČIČA in pisatelja prof. MARIJANA LIPOVŠKA. U-metnika bosta izvažala Brahmsonovo sonato v d-mo-lu in Bartokove Romunske ljudske plese. Vljudno vabimo vse ljubite-nje umetnosti! Mokronog: v šoli več prostora za otroke Mokronoška šola je že dalj časa računala na še eno učilnico, ki jo je doslej uporabljal za stanovanje ravnatelj, ki ni imel drugega primernejšega prebivališča. V letošnjem poletju pa ao našli zanj prostor v hišici, last šole, ki jo še preurejajo, šola bo do pri-četka jesenskega pouka dobila eno novo in eno razširjeno učilnico, kuhinja pa bo samo za pripravo šolskih malic. Črnec z »Narsica« Joseph Conrad (s pravim imenom Jožef Teodor Konrad Naleze Korzeniowski) je eden najboljših angleških pisateljev prve polovice dvajsetega stoletja. Po rodu je Poljak, sin revolucionarnega poljskega plemiča, kasneje pa ga je življenje zaneslo na Angleško. Postal je mornar in je več desetletij križaril z ladjo po svetovnih morjih. Svoja doživetja je kasneje popisal v več knjigah in z njimi zaslovel. V Crncu iz »Narcisa« so popisana doživetja s pretresljive vožnje na ladji »Narcissus« leta 1883. Delo je izšlo 1897. V slovenščini smo ga dobili pred kratkim v zbirki žepnih romanov Ljudska knjiga pri Prešernovi družbi. IS DOLENJSKI i,IST Št. 33 (856) Po kratkem predahu spet na defoll cimveč Mig in čimmanj denarnih skrbi! Sindikalnim delavcem se v jesenskem obdobju obeta veliko delovnih nalog — ObSS v Brežicah bo med drugim skušal prikazati kolektivom prednost mehanizacije v finančni službi podjetij Za sindiluilno delo skoraj ni bilo počitnic. Občinski sindikalni svet v Brežicah se namreč že priprav j a na temeljit pretres gospodarjenja delovnih organizacij v prvem polletju 1966. V razpravi o tem bo skušal prodreti čim globlje in iz zbranih podatkov ugotoviti razloge za uspešno ali neuspešno poslovanje posameznih podjetij. Takoj zatem bo na vrsti razprava o srednjeročnem programu razvoja brežiške občine. Osnutek bo občinski svet obravnaval z občinskim odborom SZDL in obč. komitejem Zveze komunistov. Oktobra bo že treba pripravljati občne zbore sindikalnih podružnic. V istem mesecu bodo pretresali delo občinskega sindikata družbenih in storitvenih dejavnosti in povezanost obeh odborov s podružnicami v delovnih organizacijah. Letos se bo občinski sindikalni svet lotil tudi razprave o mehanizaciji finančnih in drugih služb v delovnih organizacijah in razčlenil odnos kolektivov do uvajanja teh novosti. Sindikalni delavci bodo poskušali prikazati velik pomen pravočasno dobljenih podatkov za samoupravne organe, ki v tem primeru lahko veliko hitreje in veliko učinkoviteje ukrepajo. Predsedstvo ObSS pripravlja razen tega še analizo izkoriščenih letnih dopustov in oblik rekreacije delovnih ljudi v občini. S predsedniki podružnic bo sklicanih več sestankov, da bodo ti podrobneje seznanjeni z nalogami v drugem polletju. Pri skrbnikih imajo otroci vzoren doni V brežiški občini je 16 otrok brez staršev — Zanje skrbe tuje družine — 29 otrok, ki doma nimajo urejenih razmer, je socialno varstvena služba izročila rejnikom Služba sociallnega varstva v brežiški občini skrbi tudi za vso mladino, ki odrašča v neurejenih družinskih razmerah, za otroke brez roditeljev, za nezakonske otroke, za otroke razvezanih staršev in za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Otrok brez staršev je v občim 16. Ti so zaščiteni po zakonu o skrbništvu. Vsak ima skrbnika, naloga skrbnika pa je, da bdi nad otrokovim premoženjem in osebnim razvojem in da mu kar najbolj poskuša nadomestiti starše Nasploh so socialni delavci v občini zadovoljni z ravnanjem skrbnikov, saj so ti otroci dobro oskrbovani in tudi njihovi učni uspehi so razveseljivi Slabši pa je položaj otrok, ki živijo v neurejenih družinskih , razmerah. 29 takih otrok je služba socialnega varstva izročila v rejo. Te otroke socialna delavka redno obiskuje in nadzoruje njihovo doraščanje v tujih družinah. Vseh otrok je pri rejnikih 46, ker jih starši tudi sami izročajo rejniškim družinam. Skrbstveni organi so popisali vse otroke v reji, da bodo laže nadzorovali tudi tiste, ki jih do sedaj niso imeli nikjer vpisanih. Starše pa opozarjajo, naj premislijo, komu bodo zaupali otroka, saj rejenčke ponekod izkoriščajo v glavnem za delo, za njihov napredek v šoli pa jim ni mar. V brežiški občini je nadalje 120 otrok, ki so bili rojeni kot nezakonski. Veliko je primerov, da so taki otroci slabše oskrbovani kot zakonski, saj mora mati marsikdaj popolnoma sama prevzeti nase vse obveznosti zanje. Pre- SZDL sodeluje pri planiranju Izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Brežicah je na seji 22. avgusta obravnaval delo Socialistične zveze v obdobju po brionskem plenumu. Sprejel je več sklepov v zvezi s pripravami srednjeročnega razvoja brežiške občine in podrobneje obravnaval šolstvo, prosveto in kulturo, drugo društveno dejav. nost in probleme mlade generacije. V septembru je napovedana razširjena seja občinskega Odbora SZDL in do tedaj naj bi občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij, delavska univerza, občinska gasilska zveza, prosvetno pedagoška služba, Zveza mladine in druge veje družbenih dejavnosti pripravile osnutke za delo in razvoj v naslednjih letih. Razprava na septembrskem plenumu bo podrobneje razčlenjevala gospodarstvo in samoupravo in s tem v zvezi možnosti za nadaljnji razvoj v občini. NOVO V BREŽICAH ■ V PETEK ZJUTKAJ je odpo-tovala v Savudrijo še zadnja skupina otrok, ki jih je poslala občinska zveza DPM. Tokrat je odpotovalo 31 pionirk in pionirjev, ki bodo v občinskem počitniškem centra preživeli 10 dni. Za njihovo varnost bodo skrbele tri vzgojiteljice. Istega dne se je z morja vrnilo 23 učencev, ki so doma Predvsem z artiškega območja. Skupno z otroci iz vrtca bo letos °b morju preživelo počitnice kar 210 otrok iz brežiške občine — 100 vec kot lani. Letovanje v Sa-Vudrijl je ena najbolj uspelih ln najmnožičnejših oblik dela zve-«e DPM v Brežicah. B DELAVSKA UNIVERZA je v ^inulem tednu organizirala dvocevni seminar za tehnične enote civilne zaščite. Kvalitetna predavanja v petek in soboto popolne, ki so jih spremljali s filmi 'n diapozitivi, je obiskalo lepo število predstavnikov delovnih 0rs:anizacij. JI NOSILCI STANOVANJSKE £»AVICE na območju mesta Bre-?Ce prejemajo te dni odločbe ob-'j'nske skupščine o prispevku za ^Porabo mestnega zemljišča. V stanovanjskih blokih in vrstnih "isicah znaša prispevek 0,10 Ndin mesečno za 1 kvadratni meter koristne stanovanjske površine. Zasebniki v enodružinskih stanovanjskih hišah plačujejo po 0,15 Ndin za kvadratni meter, če pa je v hiši dvoje ali več stanovanj, pa prav tako 0,10 Ndin. Prispevek je predpisan za leto 1966 od 1. marca dalje. Plačevanja so oproščeni le tisti noslici stanovanjske pravice, katerih družinski dohodki ne presegajo 400 Ndin mesečno. ■ BREŽICAM RADI POTUJEJO. Od aprila dalje je bilo že trinajst enodnevnih izletov v Italijo. Izletniki so si ogledali Trst in njegove zanimivosti. Vsakokrat Je bilo v skupini okoli 40 potnikov. Enkrat v tem obdobju so izletniki iz Brežic obiskali tudi Benetke. Naslednji izlet v Trst in Benetke je napovedan sredi septembra. Prijave že sprejema poslovalnica SAP. ■ VRSTI OBNOVLJENIH TRGOVINSKIH LOKALOV SE BO KMALU pridružila tudi trgovina kmetijske zadruge Brežice za oskrbo kmetijstva. Do sedaj je poslovala v precej neugodnih razmerah. Prostori so bili le za silo urejeni, zdaj pa so zaceli preurejati celotno zgradbo tako, da bo ustrezala svojemu namenu. ■ GIMNAZIJO PRIDNO DOKONČUJEJO. Novi trakt bo ure jen do začetka šolskega leta in pouk se bo lahko normalno pričel. Deloma bo do takrat prenovljena tudi stara zgradba, vendar še ne v celoti. Izvajalec del je gradbeno podjetje PIONIR. živnine so še vedno zelo nizke, zlasti tiste, ki so bile odmerjene pred leti. Matere bi se morale pozanimati, da bi čimprej dobile večje zneske. Iz Čateških Toplic Julija se je izpolnila dolgoletna želja gostov v čateških Toplicah: v nekdanji recepciji zdravilišča so odprli frizerski salon, ki je res moderno opremljen in izvršuje vse frizerske usluge (od bar vanj a las do britja in striženja) ter kozmetiko. Salon je odprl Ivan Tiler iz Brežic. Zdaj, ko obnavljajo dobov-sko cesto, bi bilo prav, da bi pomislili tudi na cesto, ki vodi do Toplic s štajerske strani. Od slabem vremenu je cesta od Mostca do Broda na Savi zaradi luž in blata skoraj neprehodna, gostje zdravilišča pa gredo na sprehod radi tudi preko Save. Urediti bi bilo treba tudi cesto od čateških Toplic do brodarske klopi na dolenjski strani. Morda se bo dolgoletna želja občanov Mostca uresničila že do občinskega praznika. D. V. Jeseni bodo v krški občini poživili delo potujoče knjižnice — Občinska matična knjižnica ima na svojih policah 3.300 knjig, stalnih obiskovalcev pa 540 — Med njimi sta dve tretjini mladine Občinska matična knjižnica iz Krškega domuje v zelo lepih prostorih. Bralca imajo v njej svoboden pristop do knjig in na voljo jim je tudi čitalnica, kjer lahko v miru prebirajo izbrano čtivo. Od ustanovitve knjižnice mineva poldrugo leto. Odprli so jo lani v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja. Za začetek je dobila knjižnica v dar 1.700 knjig od knjižnice DPD SVOBODA, o-koli 600 knjig ji je odstopila delavska univerza, okoli 450 knjižnih del pa sindikalna knjižnica iz CELULOZE. 179 knjig je podarilo novo ustanovljeni knjižnici republiško javno tožilstvo iz Ljubljane. Tovarišica upravnica je med darovalci knjig omenila tudi upravitelja češke Besede iz Zagreba JakoDa Jakobčiča, ki se mu ob tej priložnosti najlepše zahvaljuje za 35 knjig v vseh slovanskih jezikih. Še posebno se knjižnica veseli tega darila zato, ker je to dejanje odsev dobrih odnosov s Čehi in češkim konzulatom v Zagrebu. Občinska skupščina Krško je lani namenila za delo knjižnice 48.000 Ndin, letos pa je v predračunu 50.000 Ndin. 10 tisoč Ndin bo knjižnica prejela od sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS in jih uporabila za izpopolnitev podružničnih knjižnic v Kostanjevici in na Senovem. »Koliko knjig imate in koliko je stalnih bralcev?« sem se pozanimala pri upravnici Marjanci Uršičevd. »Do sedaj imamo inventari-ziranih 3.300 knjig, krog naših bralcev pa je že dosegel številko 540. To so večinoma mladi ljudje, učenci, dijaki in vajenci. Med odraslimi bralci je največ uslužbencev, upokojencev in gospodinj. Kmeta zahajata k nam samo dva, eden z Velikega Trna in eden z Zdol. Oba »ta zelo redna bralca.« »Po kakšnih knjigah najraje segajo vaši obiskovalci?« »Mladi izbirajo razen šolskega čtiva najraje pustolovske romane in zgodovinska dela, zelo pa so jim pri srcu tudi zapisi iz druge svetovne vojne. Mlade navajam zaradi te- ga, ker je iz njihovih vrst kar dve tretjini bralcev.« »Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost?« »še to jesen bomo poskušali poživiti potujočo knjižnico in tako čimbolj približali ljudem knjižno bogastvo. Moja velika želja je, da bi dobila naša knjižnica bogato knjižno zalogo, da bi imela ustanova čimmanj denarnih, skrb: in da bi bralci bolj redno vračali izposojena dela,« je še dejala tov. Uršičeva. J. T. Tretje mesto pri starejših pionirjih na prvenstvu SRS Na moštvenem in posamičnem prvenstvu SRS v plavanju za starejše pionirje, ki je bilo v Kranju 5. in 6. avgusta, so dosegli pionirji in pionirke Celulozarja odlične rezultate ter zavzeli v končnem plasmanu tretje mesto med enajstimi najboljšimi pionirskimi ekipami SRS. Dobri rezultati Celulozarjevih plavalcev in plavalk so posledica izredno marljivega obiska treningov in izredne volje pionirske ekipe. Rezultati: starejši pionirji: 400 m crawl: 1. Franc Čargo 5:25,8 — 4. Ljubo Potočnik 5:38,4 — 14. Miha Pogačar. 200 m hrbtno: 5. Mirko Ziberna 3:10,5 — 6. Zlatko Gelb 3:11,9 — 4 x 100 m crawl — štafeta: 1. Celulozar (Cargo, Ziberna, Gelb, Potočnik) v času 4:43,8 — nov pionirski rekord SRS. 800 m cravvl: 1. Franc Cargo 11:07,4 — nov pionirski rekord SRS — 3. Zlatko Gelb 11:32,1 — 13. Miha Pogačar. — 200 ni prsno: 4. Mirko Ziberna 3:22,2 — 8. Ljubo Potočnik 3:29,0 — 200 m mešano: 3. Mirko Ziberna 3:01,1 — 7. Ljubo Potočnik 3:11,3 — 100 m delfin: 3 Mirko Ziberna 1:34,0 — 6. Franc Cargo 1:40,2 — 100 m cravvl: 1. Ljubo Potočnik 1:07,8 — 3. Zlatko Gelb 1:10,4 - 22. Miha Pogačar — 35. Peter Zigante. — Štafeta 4 x 100 m mešano: 2. Celulozar (Ziberna, Potočnik, čargo, Gelb') v času 5:50.4. Starejše pionirke: 400 ni cravvl: 14. Mojca Novak — 16. Rezika Kako je s pravico do dela? Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem je pred nedavnim razpravljalo o zaposlovanju mladih ljudi. V krški občini bo letos končalo obvezno šolanje 527 učencev. 18 podjetij je razpisalo vsega 87 učnih mest. Že lani, ko je zapustilo šolo manj otrok, je ostalo brez zaposli- KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO AAESTO Odkupna postaja za zdravilna zelišča, Novi trg 9 - tel. 21-304, Novo mesto NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ V prihodnjih tednih vam priporočamo nabiranje naslednjih zdravilnih zelišč: Cvetje: bele deteljice 500 S-din, rdeče deteljice 500 S-din. Listje: volčje češnje-beladone 1.000 Sdin, šmar-nice 500 S-din, lapuha brez pecljev 200 S-din, jeter-nika 1.000 S-din, melise 600 S-din, borovnice 300 S-din, poprove mete 1.000 S-din, ozkolistnega tro-potca 300 S-din, gabeza 150 S-din. Rastline: hribske rese 410 S-din, tavžentrože 300 S-din, ženiklja 350 S-din, sinje — planinski pelin 1.000 S-din, vodne kreše 350 S-din, dobre misli 150 S-din, zdravilnega jetičnika 300 S-din, črnobine 350 S-din. Korenine: preobjede 550 S-din, gozdnega korena 600 S-din, medvedovih tac 700 S-din, velikega divjega janeža 800 S-din, rebrenca pastinake 320 S-din, sladkih koreninic 600 S-din, gabeza 150 S- din, regrata 300 S-din, baldrijana 1.000 S-din, črnobine 350 S-din. , Zdravilna zelišča plačujemo nabiralcem po navedenih cenah! Razen teh zelišč pa odkupujemo še razne druge vrste zelišč. Nabrana zdravilna zelišča oddajte najbližji zadrugi. Če vaša zadruga zdravilnih zelišč ne odkupuje, sporočite to naši odkupni postaji v Novem mestu, Novi trg 9! tve in brez učnega mesta 40 deklet. Kot vse kaže, bo-' do letos težave še večje. Vedno manj otrok je pripravljenih ostati doma na kmetiji. Vzrokov za pomanjkanje delovnih mest za zaposlitev mladine je več; merila za sprejem v srednje in strokovne šole so strožja kot včasih, starši nimajo sredstev za šolanje otrok, mladine je več, v podjetjih je precej delovnih mest zasedenih z nestro-konjaki, zasebni obrtniki in delovne organizacije pa ne kažejo posebnega veselja za sprejemanje vajencev. Tudi mladina v obvezni šoli ne kaže dovolj zanimanja za pouk, saj je šolski uspeh precej slab. Na seji so menili, da je skrajni čas urediti sistem kreditiranja štipendij. PAVK Drobne s Senovega H ZADNJA IZMENA RUDARJEV in njihovih svojcev je 19. avgusta odšla na 10-dnevni oddih v sindikalni počitniški dom v Vrsar. Istega dne se je vrnila prejšnja, peta Izmena. Kot so povedali rudarji, je bilo vreme lepo in počitnice ob morju prijetne. ■ PO DALJŠEM ĆASU so spet začeli urejati okolico poslovalnice Preskrbe na Senovem. Dela izvaja zunanji obrat rudnika, delavce pa vodi obratovodja Drago Kolar. ■ MED POČITNICAMI bodo popravili tudi senovsko šolo. V dveh razredih so položili parket, pobarvali bodo zunanja okna ter prepleskali uoilniee in hodnike. Z deli bodo morali pohiteti, ker Je šolski pouk že pred vrati, prostore pa morajo prej še temeljito očistiti. ■ PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA med NK Dobrna in senovskim Partizanom se je končala neodločeno 4:4 (0:4). Senov-čani so na domačem igrišču v prvem polčasu zanesljivo povedli, v drugem polčasu pa jih je izdala kondicija, saj je bilo na igrišču kar 31 stopinj vročine, tako da so gostje lahko izenačili. Pametneje bi bilo, ko bi tekme v letnem času igrali v jutranjih ali popoldanskih urah. Barbič — 18. Lidija Erjavec — 100 m hrbtno: 15. Nevenka Jenko-le — štafeta 4 x 100 m cravvl: 9. Celulozar (Barbič, Novak, Erjavec, Jenkole) — 200 m prsno: 10. Rezika Barbič — 16. Mojca Novak — 200 m mešano: 17. Mojca Novak — 19. Lidija Erjavec —21. Rezika Barbič — 100 m delfin: 7. Mojca Novak 2:14,4 — 100 m crawl: 21. Rezika Barbič — 23. Nevenka Jenkole — štafeta 4 X 100 m mešano: 7. Celulozar (Jenkole, Barbič, Novak, Erjavec) v času 7:37,0. Druga ekipa CELULOZARJA tudi uspešna Na zaključnem četveroboju II. plavalne lige SRS (1. avgusta) v Ljubljani je Celulozar II premagal vevško Slavijo II z 10:0, izgubil pa dvoboja z Ilirijo II in Ljubljano III s 6:10. Plavalci in plavalke druge Celulozarjeve ekipe so bili na tem tekmovanju večkrat oškodovani zaradi neupravičenih diskvalifikacij plavalcev in plavalk, zato so tudi pristali £ia tretjem mestu. Boljši rezultati: 100 m crawl moški: Franc Cargo 1:10,3 — 100 m prsno moški: 1. Vojko Pogačar 1:30,6 — 100 m hrbtno moški: 3. Mirko Ziberna 1:28,0 — 100 m delfin moški: 3. Franc Čargo 1:31,4 — štafeta 4 x 50 m mešano: 2. Celulozar (Ziberna, Pogačar, Cargo, Gelb) 2:32,1. Ženske: 100 m prsno: 3. Rezika Barbič 1:44,1 — 100 m crawl: 3. Irena Poljanec 1:38,5 — štafeta 4 x 50 m cravvl: 3. Celulozar (Barbič. Novak, Erjavec, Poljanec) 3:06,9. Nov rekord pionirske štafete Na kontrolnem mitingu za postavitev norm vrhunskih plavalcev SFRJ, ki je bil v Krškem 10. avgusta, je pionirska štafeta Celulozarja v postavi: Ljubo Potočnik, Franc Cargo, Mirko Ziberna in Zlatko Gelb preplavala disciplino 4 x 100 m crawl v času novega rekorda SRS: 4:37,0. Nehuman odnos sindikalnega aktiva senovskega rudnika Prejšnji teden so senovski rudarji pokopali svojega sodelavca Draga Radeja, ki je umrl za posledicami nesreče, potem ko je ponoči skočil iz svojega stanovanja v drugem nadstropju. Pogreb pokojnika in nehuman odnos sindikalnega aktiva, ki ni prevzel organizacije pogreba niti se od pokojnika vsaj 3 skromnimi besedami ni poslovil, je postal med Se-novčani in Brestaničani predmet obsojanja. Fokojni Drago Rade j je kljub mladosti že 15 let delal v rudniku, pri delu pa je bil lahko za zgled drugim rudarjem, ves čas je bil tudi član sindikata rudarjev, zato je tak odnos sindikalne podružnice toliko bolj nerazumljiv, kritika in obsodbe ljudi ob nehumanem odnosu pa povsem upravičene. Pionirji v Podbočju V Podbočju se učenci med počitnicami niso ločili od šole. Pridno so jo obiskovali tudi brez knjig in v skupinah napravili več lepih izletov. Hodili so na Krko, se napotili v Gorjance, v popoldanskih urah pa so igrali med dvema ognjema in se pomerili tudi v drugih športi!^ vesti iz krške, občine Št- 33 (856) DOLENJSKI LISI (Nadaljevanje s 1. str.) Pričelo je spet utripati, pa ponovno obstalo, šele četrtič je normalno steklo. Po-reber se je začel hitro popravljati in je živel še štiri ure. Nato so nastopile komplikacije, zaradi katerih je okrog sedme ure zvečer umrl. Toda, če bi tudi ostal pri življenju, bi bil prav gotovo duševno prizadet in živ mrlič, ker so ga pripeljan vsaj 5 minut prepozno, navzlic temu; da je bila ekipa že pripravljena in da je bolnišnica naijmoderneje opremljena. Ker je zastalo srce, možgani niso več dobivali krvi in kisika ter so pričeli odmirati ...« V podobnih primerih: pri nesrečah z elektriko, pri streli in utopitvah odločajo sekunde, če lahko zdravnik posreduje vsaj 8 minut po nesreči, je še precej upanja, da bo poškodovanec ostal živ, če pa srce miruje več kot deset minut, tudi morebitna oživitev človeka ni več kaj prida obetajoča. Takemu človeku bi sicer delovalo srce, pljuča, ledvice in drugi organi, vendar se mu zavest ne bi nikoli vrnila. Nekaj minut za Porebrom so pripeljali še Barfcla, sicer modno opečenega, vendar živega in pri zavesti. V ponedeljek smo ga obiskali v bolnišnici v Kandiji. Kaj pravi človek, ki ga je smrt dobe- sedno oplazila? Tole nam je povedal: »Podal sem zadnji kos lepenke Jožetu in zlezel pod streho. Takrat se je strašno zabliskalo, kot da je vse v ognju . . . Poka nisem slišal. Zavrtelo me je in me vrglo po tleh. Ko sem se spet zavedel, sem čutil pekoče bolečine po vsem telesu. Lahko sem premikal samo glavo in levo roko. Vse ostalo je bilo omrtvičeno. Priče! sem klicati na pomoč, ker se mi je vnela obleka . . .« Bartla je zadelo v desno roko na notranji strani komolca, kjer mu je pustilo odprto rano. Nato je strela stekla po desni strani telesa, čez trebuh do levega žepa, v katerem je imel ključe in zlat prstan, pa po levi nogi v tla. Obleko, nogavice in čevelj mu je kar scvrlo. Vendar se tovariš Viki dobro popravlja, pravi pa, da se mu še vedno vrti v glavi. Vidmar se je pri padcu potolkel po komolcu, Levak pa jo je odnesel brez poškodb. Zločesti oblak je iznad Drske zakrožil nad mestom in med strašnim treskanjem, ki se je ponavljalo vsakih nekaj sekund, odplul proti Gorjancem. Strela je udarila v otroški vrtec na Marofu, razsajala po električni napeljavi v hiši, da so odleteli pokrovčki z razdelilnih doz, izvrtala za otroško roko veliko luknjo skozi strop in se potem iz- gubila. Odpadlo je tudi nekaj ometa. Rozo Proci je v njenem stanovanju v prvem nadstropju nad vrtcem vrglo po tleh. Takole pripoveduje: »Slišala sem dva treska nad Drsko in stekla od okna proti vratom. Pri naslednjem poku se je stresla naša hiša. Vrglo me je po sobi in ko sem prišla malo k sebi, sem odtavala po stopnicah navzdol. Tu me je prestregla vzgojiteljica Ljuba Penko...« Otroci, ki so se prej igrali na vrtu, so se pred treskanjem z vzgojiteljico vred zatekli v leseno lopo pri vrt-cu. Strela je prebila strop prav v prostoru, kjer bi bili otroci, če bi prišli v hišo! Stavba ima strelovod, si je bil- pred dvema letoma pregledan, vendar pravi Perovi-jeva, ki se običajno med nevihtami zateče v nekoliko nižje poslopje občinske skupščine, da tukaj večkrat udarjajo strele najbrž z? radi izpostavljenosti kraja m gostega električnega omrežja. Strela je tokrat pokvarila tudi hladilnik; snažilka, ki je bila v kleti pa pravi, da je iz vseh doz in stikal bruhnil ogenj. Strela je udarila nato v novi blok na Jerebovi ulici pri sodniji. Velika rdeča krogla je zasijala na vrhu strelovoda, kot pripovedujejo fantje, ki so opazovali pojav pred hišo, in nato zdivjala v zemljo. Naslednji udarec je veljal VIDMARJEVA IN POREBROVA HIŠA V VOLCIČEVI ULICI v Novem mestu. Puščica kaže, kje je padel s strehe Jože Poreber, potem ko ga je zadela strela. Samo 20 metrov stran teče daljnovod z uzemljeno žico v skoraj isti višini kot sleme Vidmarjeve hiše. Najbližja hiša s strelovodom je oddaljena okrog 80 metrov. S i lasnega pustošita po loienjskem kakšnih 15 metrov visokemu boru na vrtu vrtnarja Janeza Medleta v Adamičevi 14 na Grmu. Vse hiše okrog jma-jo strelovode. Delavko Majdo Nemar, ki je stala 8 metrov stran od drevesa, je pritisnilo ob zid in brajdo, kjer je pravkar hotela odtrgati grozd. V Hrušici pri Stopičah je strela najprej udarila pri hiši št. 22 v oreh Neže Kle-menčič,-nekaj minut nato pa še v kozolec-dvojnik, ki je do tal pogorel, škode je za 1 milijon S din. Na Janšem vrhu je udarilo v zidanico Franca Ga'ivo-da iz Vel. Brusnic. Pogor--lo je ostrešje in 2000 kg sena. škode je za pol milijona S din. Janez Potočar, vodja službe za cene pri novomeški občinski skupščini, je bil v tem času z bratom in dvema otrokoma na dopustu cz. izletu pri Miklavžu na Gorjancih. Stala sta v cerkvici in se pogovarjala, ko je med njiju udarila strela m oba oplazila po levi r.ug:.-Uničila jima je nogavice in strgala podplate. Otrokoma ni bilo nič. V petek popoldne je strela poškodovala na Brezovi rebri električni daljnovod Novo mesto-Kočevje, ki so ga potem monterji novomeške enote ELEKTRO že ponoči popraviti. V soboto je usekala v transformatorsko postajo v Stranski vasi, na Težki vodi pa poškodovala progovno stikalo, škode je bilo za 250.000 S din. . ■ Strokovnjaki pri ELEK-gg TRO Novo mesto so pe-H vedali, da učinkovite žagi ščite pred muhasto strelo g| pravzaprav ni. Še najbolj Q| zaleže dobro uzemljen H strelovod, če smo pod 33 streho, se izogibljimo elek-gg tričnih in vodovodnih in-gj| štalacij in seveda vseh koli vinskih predmetov. Neva-f£j ren je prepih, tudi tisti £8 skozi peč in dimnik. Ne gg obračajte stikal, ne tele-B fonirajte, ne glejte skozi $g okna! ceste zunaj, ne stoj-B te pod visokimi drevesi; B najbolj nevaren je hrast, B vanj rado trešči, ker ima B največ vlage. Sobotno treskanje je pustilo žalosten obračun. Najmanj desetkrat je udarila strela na zemljo. Osamljen oblak, ki ne more izmenjati naboja s sosednjimi oblaki, stresa pogubo proti tlom. V takih primerih je tudi največja previdnost komaj dovolj! M. MOŠKON lil BILO V KOČEVJU PRED KAKIMI ŠTO LETI 1 Dolenjska pred 65. in pred 15. leti Kar 64 takih pujsov je zredil v kooperaciji Jože Potočar iz Zgornje Stare vasi pri Šentjerneju. Konec tega meseca bo vse oddal, povprečna teža prašiča pa bo okoli 90 kg. (Foto: Polde Miklič) Ce^raš stare občanske zaP^ arhivih, naletiš na ^nCJ^atke, kako s0 ljudi8??* potovali iz Kočevju! pijano. Nehote se zaipi^f1 začneš primerjati pretfV. s sedanjostjo. KaK^J^Uke, če pogledamo 100 let nazaj! V arhivu je za- Disali«,80 leta 1844 uvedli izP^ta Adolfa Haufa> kjer ■ tudi pošta, trikrat prevoz s poštnih VV LJublJano- To je seo^1 .f^ovanjska hiša KGf'k ^ zraven osnovne šole j Bračiča. Takrat so v"V ^uttja310 še po star' \ ^imo turjaškega gra*£XrO želimelj. Leta I851 Jo« Poštna kočija v Ljub1- petkrat na te- Še nekaj o Azalei pontici na Golovcu Letos maja smo v Dolenjskem listu objavili sestavek o redkem grmu z rumenimi cvetovi, ki raste v Sloveniji, kolikor je do sedaj znano, samo na treh krajih: pod Gorjanci pri vasi Brusnice in na dveh parcelah nad Savo v bližini Boštanja. Sestavek je vzbudil veliko zanimanja med botaniki in drugimi ljubitelji narave. Vsi odločno zahtevajo učinkovito zaščito Azalee pontice pred nepremišljenimi prsti mimoidočih. O obisku rastišča na To-polovcu nam piše tudi naš sodelavec Božo Račič-Kume, mani narodopisec iz Ljubljane. S prijateljem sva neko majsko popoldne srebala kavico v ljubljanski Degustaciji. Pogovarjala sva se tudi o Azalei pontici. Prav takrat je v nabito poln lokalček vstopil nek tuj turist z velikim, medvedu podobnim psom. »Veš, jutri grem.na Topolo-vec nad Boštanjem,« sem rekel prijatelju, »videti hočem ,tisto rožo', o kateri piše Dolenjski list. Tale Azalea pon-tica je pri nas . . .« Tujega turista je latinsko ime naše rože kar zasukalo: »Kaj pravite? Azalea ponti-ca? Saj to je vendar veJika botanična redkost. Menda no raste kje pri vas?« »Seveda,« sem mu ponosno odvrnil, »pod Gorjanci so jo našli že več kot pred desetimi leti« »Kje je to?« je vprašala zdaj njegova žena — po slovensko. Bila sta že na Mokri-cah in ni jima bilo težko razložiti, kje je naša stara Kukova gora. KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev: 1. kamion TAM, 3 tone s PERK1NS motorjem Z. razna kmetijska oprema 3. večje število vinskih sodov od 400 do 1200 litrov 4. stiskalnica za grozdje. Licitacija bo za osnovna sredstva pod 1. in 2. v Črnomlju, 30. avgusta 1966 ob 8. uri, za osnovna sredstva pod 3. in 4. pa isti dan v Črmošnjicah ob 12. uri. N^il^n sem se od-pra^^Polovec. Te kraje dbt*2 saj sem svojo ttW% bšt ad°st oreživel PraVfje vju ob Savi. To-PoKt!l BJKTasna turistična to&h rftoadubje Slaoša- koVf,,< C^0* sem bil p°- d flivnStS T°Polovca na širit uj^o Kopitarno in uži;'}iPow suženi pokoj, nai*.i< gjfai kje raste »ti-sW2% Psak°v Boris je napr^ ^ barvni posnetek ToP1^* vrha. Na prvi gttfjl i^no naleteli v senci d it j praproti. Opojen vOffljfe ;6 spominjal na bfeC Volčin. 3K2* Prišla tudi toV trki- ln nJe?ova ze" na^aja^e pred 11 leti od#V0 Jdll^če azalee pod VT%i se seznanili, je V rio VSe Presenečena ob v J*. Je Dolenjski list pis^C-1 m nahajališču toiC Slapšakova in nJeI1/4 V^°rni topolovški vifl<% ,sta mi potem pri-pOjmsL nahaJ'ališču azalee JlAv^m hribu, ki ga je l} „ .^enovalo svoj ča« i ijfovski britof«. A*3!? jjjte pravijo tod SS^to^ in treba bo ne*2K£'da j'e ne *>°- doJ^C. Uničevali brez- C 1x1 domač!ini- ^ Račičkume BRODAR 109. Ponesrečeni smučar je tičal globoko v drveči snežni masi. V peklenskem tempu se je vrtel z njo in v najkrajšem času popolnoma izgubil občutek, kdaj je zgoraj in kdaj je spodaj. Ko se je plaz zaletel in ustavil, je začutil v desnem gležnju ostro bolečino. Smučke so se zlomile, stremena raztrgala. Na srečo je bil toliko priseben, da je v trenutku, ko ga je zagrabil plaz, stisnil roke tesno k sebi, če ne bi mu jih polomilo. Dihal je z veliko težavo. Mokri sneg ga je stiskal kot betonski oklep. Nekaj časa je ležal popolnoma mirno, potem pa se je začel boriti s tesnim oklepom. 110. Z velikim trudom je za silo osvobodil obe roki in začel razkopavati sneg nad glavo. Šlo je zelo počasi. Otipal je velik kamen in ga skušal izruvati. Večkrat je moral počivati, toda končno je kamen le odnehal ter mu ostal v rokah. Zdaj je šlo laže. S kamnom je udarjal po snegu, ki se je voljno udajal in ga škropil po obrazu. Nekaj časa je kar dobro napredoval po izkopanem rovu. Tudi dihanje je bilo zdaj mnogo lažje. Le bolečina v gležnju je neusmiljeno kljubovala in spremljala vsak gib. »Najbrž je noga zlomljena,« je pomislil. Stisnil je zobe in ril naprej. 111. Zdelo se mu je, da rije v snegu že celo večnost, ko je naenkrat zmanjkalo snega pred njegovimi rokami. Namesto njega je bila skala. Skala, kamor so segle njegove roke. »Kopal sem v napačni smeri!« ga je prešinilo. »Namesto navzgor, sem kopal navzdol in zdaj sem naletel na tla!« Napel je vse sile in ril po snegu, da bi se obrnil. Z velikim trebuhom se mu je posrečilo. Zagrizeno je razkopaval sneg ter se centimeter za centimetrom pomikal naprej. Vedno pogosteje je moral nočivati. Obšel ga je strah, da mu bo zmanikalo moči, da se ne bo nikdar izkopal iz snega. den, leta 1873 pa vsak dan v obe smeri. Ko so leta 1893 zgradili železnico od Grosuplja do Kočevja, se je pričela nova doba za potovanja. Osebni prevoz je bil sedaj vpeljan po strogem voznem redu, ki se ni veliko spremenil vse do današnjih časov. Celo hitrost oziroma trajanje vožnje ne! Tako je nastal legendarni hla-pon »Kočevar«, na katerega počasno vožnjo je padla marsikatera pikra. Mirno je prevažal blago in druge dobrine ter večkrat doživel burne čase. Med vojno je bil dostikrat tarča partizanov, zaradi česar je okupator uvedel prevoz z avtomobili, ki so jih spremljali oboroženi kamioni ali tanki. Takoj po osvoboditvi je hlapen dobro služil, saj takrat še nismo bih tako občutljivi za izgube, ki so z razvojem avtomobilskega prometa po- stajale iz leta v leto vse bolj očitne. 2e dolgo pred ukinitvijo so šepetali, da bodo ukinili železniški osebni promet na progi Ljubljana—Kočevje, kar se je letos res zgodilo. Ko je vlak leta 1893 peljal prvič, so bili govori, godba in banketi, ob zadnjem odhodu vlaka 22. maja letos pa je bila tišina. Preminul je zgarani hlapon, mirno in še skromnejše kot ljubljanski tramvaj, katerega pogreba so se udeležili celo njihova gnada Franc Jožef... Tako je nastopila nova doba, čas superbencina. .Sedaj se vozimo v Ljubljano po moderni asfaltni cesti z avtobusi, ki odhajajo vsako uro v obe smeri. Kako se bomo vozili v bodoče, bomo še videli, ker zopet nekaj šušljajo o uvedbi dveh motornih vlakov. A. ARKO Dve izmed nekaj tisočev obiralcev hmelja, ki so te dni potijo po Dolenjskem, Beli krajini in Spodnjem Po-savju, da bo naše »zeleno zlato« čimprej na varnem pod streho. Iz vseh krajev poročajo zadruge, da bo letošnji hmelj prvovrsten! Na ovinku ga je zaneslo Popoldne 16. avgusta se je na cesti IV. reda - Globoko—Sromlje v naselju Volčje zgodila lažja prometna nesreča. Voznik kombija Franc Erban iz Zupelevca je pripeljal iz smeri Sromelj v nepregledni ovinek, iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Drago Kos iz Dečnih sel. V ovinku sta oba močno zavrla, pri tem pa je voznika kombija zaneslo tako, da je z zadnjim delom vozila zadel v osebni avtomobil. Materialno škodo na obeh vozilih cenijo na 170 Ndinarjev, medtem ko telesnih poškodb ni bilo. Neprevidno sta prečkali cesto Marija Klemenčič in Julija Pun-geršič, obe doma iz Žejna, 'sta 21. avgusta popoldne prečkali cesto IV. reda v Vel. Malencah, ne da bi pogledali, če je prosta. V tem trenutku je po cesti pripeljal motorist Jože Ferenčak iz Globočice, ki je obe podrl in tudi sam padel. Vsi trije so dobili le manjše odrgnine. Motorist je vozil brez vozniškega dovoljenja. Avto napravil zrezke v vinski f omaki 20. avgusta je okoli 10. j ure pri gostilni Pugled v ! Kočevju povozil avto cest- I nega podjetja Novo mesto l aktovko, ki je bila na tleh I blizu zidu. V aktovki ? Zdravka Klepca iz štalcer- I jev je bilo 5 kilogramov i mesa in 2 litra vina, iz če- [ sar je napravilo kolo av- l tomobila — zrezke v vin. [ ski omaki . .. 350 LEPIH ■ HRASiOV blizo okrajne ceste je na prodaj. — Več se izve v grajšči-ni Bajnof pri Rudolfovem. TRIJE ZANESLJIVI HLAP- CI po 10, 12 in 15 gold. me-sečne plače se takoj sprejejo v službo pri Franc Klemen v čermošnjicah pri Toplicah. BIKA PLEMENJAKA, muri-codolskega plemena ima na prodaj Janez Sever, posestnik pri Čužni vasi, pošta Tre-belno (Dolenjsko). SVARILO! — Brez moje in gospod obnove vednosti in brez najnega privoljenja ne sme se na grajščini Breite-nau in Luknja nič prodajati. Vse takšne kupčije smatrajo se neveljavne in bodo sodnij-sko kaznovane. — Ritter, poročnik v rez. UČENEC, poštenih starišev in lepega vedenja, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Franceta Pavlina, v St. Rupertu Dolenjsko. DOLENJSKE NOVICE 15. avgusta 1901 MARŠAL TITO DVAKRAT BOTER V BELI KRAJINI V družini 2ana Nemaniča v Trnovcu in Jožeta Krštin-ca v Dragomlji vasi so pred dnevi praznovaii rojstvo desetega otroka. Obema otrokoma je botroval maršal Tito, ki je po svojem odposlancu majorju Alojzu Kocmur-ju poslal svoje čestitke in darila. Oba srečna očeta sta nosilca spomenice iz leta 1941 in zavedna aktivista OF. — K prirastku v družini in k maršalovi počastitvi jima čestita vsa Dolenj.sika! 40 KG TEŽKEGA VOLKA JE USTRELIL Lovska prisebnost in sreča sta pred dnevi upihnili življenje staremu volku, ki se je klatil po belokranjskih gozdovih. Lovec Pavel Frice iz Podgore, član lovske družine iz Predgrađa ob Kolpi, je bil srečnež, ki je kosmatinca srečal na samotnem pohodu. Kot star, izkušen lovec seveda ni dolgo pomišljan, kaj bi z nenadnim obi-skom, temveč je mrcino hitro položil na tla. EPIDEMIJA TIFUSA V KOČEVJU Vsako leto doživljamo na Dolenjskem posamezne primere črevesnih nalezljivih bolezni, ki izvirajo iz zauživanja slabe, okužene vode ali iz različnih drugih vzrokov, med katerimi je pogosto na prvem mestu slaba higiena naših vasi in mest. V preteklem tednu pa je izbruhnila v Kočevju epidemija parati-fusa, ki je do 17. avgusta zajela že nekaj nad 90 bolnikov. DOLENJSKI LIST 25. avgusta 1951 V domu novomeškega Rdečega križa v Fazanu pri Portorožu že teden dni letujejo pionirji tretje izmene. Ob morju so se spomnili lepe Dolenjske ter poslali staršem, našemu uredništvu in vsem, ki so jim omogočili prijetne počitnice, prisrčne pozdrave (Foto: Kati VVeiss, Lucija pri Portorožu) Puške za Tita Danes začenjamo objavljati nekaj odlomkov iz knjige PUŠKE ZA TITA, ki jo je leta 1945 napisal ameriški major Louis Hout in je v obliki spominov na II. svetovno vojno izšla v New Yorku. Knjiga — izdal jo je zavod »BOREC« v Ljubljani lansko leto, prevedel pa Jože Ran-. kel obravnava zanimivo poglavje iz zgodovine NOB v Jugoslaviji, predvsem tisti del, ki ga v Sloveniji manj poznamo: govori -o zvezah NOB z zahodnimi zavezniki po kapitulaciji Italije in o pošiljanju zavezniške pomoči iz Italije prek otoka Visa v Jugoslavijo. Pisec knjige je osebno sodeloval pri pošiljanju te pomoči, glede katere — kot vsi zavezniki — seveda pretirava. Zdaj namreč dobro vemo, da zahodni zavezniki niso bili naklonjeni porajajoči se novi Jugoslaviji. Za njihovo pomoč partizanom pa je bilo odločujoče dejstvo, da je narodnoosvobodilno gibanje v Jugoslaviji bilo že takrat ugledna morama in vojaška sila, ki je žela spoštovanje daleč po svetu in razbremenjevala zaveznike med njihovim prodiranjem v Italiji. — Kot spomini so navedbe Louisa Houta zanimivo branje, knjigo pa lahko dobite v vsaki knjigarni. Po polurnem vzponu smo prispeli na vrh čokatega hriba in šli jutranjemu soncu naproti. Hodili smo po stezi, ob kateri so rasle cvetlice, in se prisrčno pogovarjali. Stezo so prek hribovja shodile ovce. Prijeten je bil občutek, da smo na kopnem in še v tako lepem kraju. Proti vzhodu se je razprostirala hribovita otoška pokrajina, skalovita in divja; proti zahodu, pod nami, pa je ležala prostrana modrina čarobno modrega, mirnega Jadrana. Na obzorju se nam je nudil pogled na otok Vis, ki je ležal onstran vodne gladine, po kateri smo pluli vso dolgo noč. Nenadoma se je iz bližnjega grmovja začul glas stražarja. Slišali smo šklopot zapirača, ko je napolnil ležaj puške. »Stoj! Kdo gre?« Besede so bile drugačne, toda ritem in poudarek ista, celo Kitajci bi ju razumeli. »Partizani,« je odgovoril Iljić. »Eden naprej, da te spoznam!« Iljič je stopil h grmovju, mi pa smo tiho počakali na mestu. Stražar se ni prikazal. Meril je na nas izza visokih skal, ki so se dvigale nad grmovjem, in se tam zadrževal toliko časa, dokler ni spregovoril s polkovnikom. Bil je zadovoljen, da smo res prijatelji. Na pobočju je bil sam s svojo puško, nas pa je bilo. pet, če vštejemo Joca, in vsak je bil oborožen s strojnico in z dvema ročnima bombama. Ko se je prikazal, smo videli postavnega, neobritega in bosonogega moža v zakrpani obleki. Moral bi imeti samo še vrč koruzne pijače, pa bi ga zamenjali s primitivnim hribovcem iz Kentuckvja. Usmeril nas je na ozko cestišče, ki je peljalo v mesto Hvar. Našli smo pot in jo mahnili naprej. Prijetno je bilo, ko smo se po večnem hitenju podnevi in ponoči tako sproščeno gibali. Nihče ni obžaloval nočnih neprijetnosti in smejali smo se, ko smo se spominjali na obnašanje ubogega mehanika. Na nekem ovinku smo pod seboj zagledali mesto. Njegova izredna lepota nas je prikovala na mesto. Ustavili smo se za nekaj časa, da bi se spočili nad čudovitim naseljem, ki se je za naravnim pristaniščem ugnezdilo na pobočje gričev s svojimi belimi hišicami, vinogradi in pinija-mi v obliki amfiteatra. Nato smo se po dolgem hribu spustili v terasaste vrtove in strme, ozke ulice ter slednjič prišli do obrežja. Obetal se je lep dan, toda preden je minil, se je spremenil v pravo moro. Komaj sem nekoliko okreval po dizen-teriji, ko sem odhajal s Srednjega vzhoda. Tega popoldneva pa so se mi ob treh povrnili trebušni harakiri krči. To se je zgodilo po obedu, na komandi mesta v Starigradu. Do tu smo se pripeljali s tovornim avtom po nemogočih poteh, ki se vijejo med vinogradi po skalovitih, oblih gričih. Pokrajina je prava kamnita puščava in ne bi mogel verjeti, da bi si jo kdo upal obdelovati. Kljub temu je vse-naokoli rasla vinska trta. Prispeli smo na komando mesta silno lačni. Postregli so nas z odlično dušeno jedjo in krompirjem. Ko smo se spravljali nazaj na kamion, da bi se peljali do Jelše, kar je pomenilo dvajset milj obalne vožnje proti celini, so me začeli prijemati krči. Na tihem sem upal, da bodo popustili, toda njihova neuklonljivost me je primorala, da sem med potjo večkrat ustavil kamion. Pred odhodom iz Starigrada smo zapazili rezervne čete, ki so se odpravljale na Brač. Po obedu nas je polkovnik Iljič opozoril na vkrcavanje. Dvesto partizanov je korakalo mimo okna in stopalo na ladjo ob obrežju. Prvič sem videl, kako odhaja partizanska vojska v boj. Prizor se mi je zdel dokaj nenavaden. Skoraj tretjina je bila žena, ki niso bile oblečene kot Olga; nosile so prav tako čudno sestavljene uniforme kot moški. Ni bilo opaziti, da bi se kdo kaj ukvarjal z njihovim videzom. Pred tem sem že videl partizane, ki so si bili vsi bolj ali manj podobni, dasiravno so se ločili po svojih lastnostih, kot je to povsod, če si ljudi natančneje ogledaš. 2ene pa so se razločevale. Možje so bili res moški, ohranili so svojo moškost; žćne pa so se nekako spremenile; izgubile so značilno ženskost. Nič več se niso ukvarjale same s seboj. Postale so vojaki brez spola. Ko sem jih gledal, kako korakajo mimo, so se mi zdele kar grozne. »Od kod prihajajo žene?« sem vprašal Iljića. »Nekam čudne so videti.« (Nadaljevanje sledi) — Znaš plavati? — Naa! Zakaj pa sprašuješ? Sabotaža v cirkusu 112. Skušal je ^ MA bi°b«uteh, da glas ne gre nikanj?1' nekdo kri- čal v njegovih usti"' ^ % » Počitku je spet zbral vse stfe*^^* naprej. Tovariša sta gotovo ogjj. .Jon 'Ponoči ga bodo zelo teško ?£i^>tu;° Postajali vedno daljši. >>Zdfj,^J>%ov f,Una3!« S* je prešinilo. »Naj^v^ jev daleč sem že priril...« Ni se sy?\x &ov-P°Polnoma izgubil orientacij0 *, . te ^a 2a ka. tero je prej nusU. ^uj S stena In zdaj .je kopal n1 nasprotno smer, vzporedno » Četudi brez irstana — dolžnosti so enake! Za otroke, rojene izven zakona, se očetje kaj malo zanimajo — Doseči skušajo čim manjšo preživnino in mnogi se na cesti celo izognejo srečanju z otrokom — Cene in otroci rastejo, zato nič čudnega, če matere zahtevajo od očetov več za preživnino Pred črnomaljskim občinskim sodiščem so imel; lani 38 preživninskih sporov, kar pomeni občuten porast, če pa upoštevamo, da pre živnine, ki so veljale še pred petimi leti za primerne in so se gibale med 1000 do 3000 dinarji, pomenijo danes le še simboličen prispevek k vzdrževanju, ni nič čudnega, če preživi j anci zahtevajo več. V zadnjih letih se je občutno spremenila tudi struktura zaposlenih, toženih za pre-živine. Medtem ko je bilo še pred nekaj leti med očeti nezakonskih otrok največ kmetovalcev, je v zadnjem času vse več samostojnih obrtnikov, uslužbencev, oficirjev in drugih zaposlenih oseb. žalostno je, da skoro vsi (z redkimi izjemami) zelo slabo skrbijo za svoje otroke, rojene izven zakona. Marsikateri oče na cesti noče poznati svojega lastnega otroka, prav tako se jih večina izgovarja na slab zaslužek Ln težke razmere v družinah, kadar gre za določitev preživnine pred sodiščem. Na sodišču pa na take mar-nje ne dajo dosti, temveč verjamejo ©dinole uradnim potrdilom o zaslužku toženih. V drugi polovici lanskega leta, se pravi po reformi, preživnine med 8000 in 10.000 dinarji niso bile več nobena redkost. Matere nedoletnih nezakonskih otrok se navadno težko odločijo za pot na sodišče-, raje skušajo kako drugače doseči sporazum glede plačila. Dostikrat potrpe, če- ravno morda dva ali tri mesece od očeta ni nobenega denarja. Prav zato »o imeli na sodišču zelo malo tožb na kazenskem oddelku glede neplačevanja preživnin: v letu 1964 samo dve tožbi in lani eno samo. Prav v teh treh primerih pa se je izkazalo, da obtoženi in obsojeni sploh ne zaslužijo očetovskega imena. Preživnin na noben način niso hoteli plačevati in so se branili zaposlitve samo zato, da bi jim v službi ne odtrgovali za njihove nezakonske otroke. Kakor kaže, preživninsKih sporov tudi v prihodnje ne bo manj, ker se matere samohranilke tudi miselno vedno bolj osvobajajo spon preteklosti. Zakaj bi same skrbele za otrokovo vzdrževanje ko pa ima oče morda dobro službo, plačuje pa še vedno po 3000 din na mesec. To pomeni, da prispeva za tri tedne po 1 liter mleka na dan! Otrokov oče je namreč po zakonu dolžan prevzeti del skrbi za celotno vzdrževanje otroka, bodisi rojenega v zakonu ali izven njega. VABILO Vabimo občane na JAVNE TRIBUNE o predlogu srednjeročnega plana razvoja občine do leta 1970. Javne tribune bodo za celotna območja krajevnih uradov in sicer: v nedeljo, 28. avgusta: ob 9. uri v prosvetnem domu Semič ob 10. uri v osnovni šoli Vinica ob 11. uri v osnovni šoli Stari trg v nedeljo, 4. septembra: ob 9. uri v zadružnem domu Adlešiči ob 9. uri v zadružnem domu Dragatuš v ponedeljek, 5. septembra: ob 19.30 v domu ljudske prosvete Črnomelj Na javnih tribunah bodo sodelovali predstavniki občinske skupščine, družbeno-političnih organizacij, kmetijske zadruge in gozdnega obrata, ki bodo odgovarjali tudi na druga vprašanja občanov. V nedeljo pridite na Vinico! V nedeljo, 28. avgusta, bo ob 17. uri na Vinici miting s kulturnim programom, ki ga organizirata občinski komite ZMS in garnizon iz Črnomlja. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Vabljeni! ObK ZMS Črnomelj NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE' . SEDEMMESEČNI TURISTIČNI OBRAČUN Letos enkrat več tujih nočitev Domačih nočitev za 10 odstotkov manj — Letos že prodanih več spominkov kot vso lansko sezono — Za dostop na Jadran turisti vedno pogosteje uporabljajo cesto skozi Kočevje V hotelu Pugled v Kočevju so v prvih sedmih mesecih zabeležili za 1,5 odstotkov več nočnin kot lani. Noč-nine domačih gostov so padle za skoraj 10 odstotkov, hkrati pa so porastle nočni-ne tujih (inozemskih) turistov kar za 101 odstotek. V prvih sedmih mesecih lani je bilo razmerje med domačimi in tujimi nočninami 9,3:90,7 v korist domačih gostov, v istem obdobju le- tos pa se je razmerje popravilo na 18,5 :81,5. Med inozemskimi turisti, ki obiskujejo Kočevsko, je največ Italijanov, Avstrijcev, Nemcev, Francozov, Nizozemcev in Angležev. Letos je obiskalo Kočevsko tudi več izseljencev. Inozemski gostje na Kočevskem zelo radi lovijo, zato je tudi zanimanje za lovske usluge pri njih največje. Zal Nova kanalizacija v Kočevju Prispevek za kanalizacijo bo v kratkem prvič pobran - Levi breg mesta bo dobil novo kanalizacijo Za del mesta Kočevja na levem bregu Rinže bodo v kratkem začeli graditi novo kanalizacijo. Staro kanalizacijsko omrežje je dotrajalo in je preobremenjeno, saj je bila prav na tem bregu zgrajena po vojni večina novih stanovanj. Nekatere stanovanjske zgradbe, ki so še v gradnji, tudi ne bi dobile uporabnega dovoljenja, dokler ne bi bilo zanje zadovoljivo rešeno odvajanje onesnažene vode in fekalij. Za ureditev kanalizacije pa primanjkuje denarja. O tem, kje ga dobiti, bo na prihodnji seji razpravljala in sklepala tudi občinska skupščina. Na eni zadnjih sej občinske skupščine je bil sprejet tudi odlok o plačevanju prispevka za kanalizacijo, hkrati pa je bila kanalizacija prenesena v upravljanje Komunali Kočevje. Pobiranje prispevka za kanalizacijo bo organizirala Komunala, prvič, pa ga bodo pobrali v kratkem. DROBNE IZ KOČEVJA ■ MINULO NEDELJO SO imeli upokojenci veselico, ki je postala že tradicionalna. Na lepem vrtu klubskih prostorov društva upokojencev je bil urejen prav ličen prostor z razsežnim plesnim odrom v sredini. Zabava je bila živahna, čeprav so bili na njej pretežno starejši ljudje, ki so še radi zaplesali valček ali polko. Ker je bila postrežba dobra in cene zmerne, je bilo ljudi toliko, da je primanjkovalo miz in stolov ■ KOMUNALNA BANKA JE ŽE začela poslovati v novih, preurejenih prostorih na Ljubljanski cesti. Objekt in okolica sta lepo urejena. S tem je mesto veliko pridobilo, ohranjena pa je tudi stavba, za katero se je do sedaj bolj malo žrtvovalo. Vendar imajo novi prostori pomanjkljivost: prostor za stranke je preozek in večkrat pretesen, saj je pri blagajni in referentu za kredite vedno veliko ljudi, če bi delo drugače razporedili, bi bilo manj slabe volje na obeh straneh. ■ ZADNJE ČASE SE JE ZELO razpasla vožnja sopotnic na mopedih, ki sedijo na zadnjih sedežih ,po tržaško', kot temu tukaj pravijo Imeli pa smo že priložnost videti več padcev, ko je sopotnica zletela z mopeda prav po domače in nič po tržaško. Ugotavljamo, da zavzema objestnost med mopedisti vse večji razmah. Pravijo, da ni predpisov zoper tak način vožnje. 3 VELIKO SMO l'KIĆAKOVALl od zadnjega označevanja cest, mestnih ulic, parkirnih prostorov in prehodov za pešce. Tako je bilo pisano po mestu, kot da se je nekdo zavzel spraviti promet v red. Bili pa smo v veliki zmoti, ker je ostalo pri starem. Parkirajo vse križem, kjer se jim zdi. Po mestu drvijo avtomobili in motoristi z nedovoljenimi hitrostmi, dosti boljši niso niti na prehodih za pešce. Kdo je temu kriv, se sprašujemo. Predvsem tisti, ki so za cestni promet odgovorni! Domači pregovor: .Zaradi slabega pastirja uhaja govedo v zelnik' še vedno drži. ■ PREJŠNJI TEDEN SE JE PRIPETILO več primerov, ki kažejo, da se posamezniki kaj malo brigajo za javni red in odnose med ljudmi Tepež dveh starejših moških na glavnem trgu ob 17. uri je razgibal sprehajalce. Nabral se jih je cel kup in nihče ni poskušal pretepačev razdvojiti. Konec prireditve: eden v ambulanto, drugi v pripor. Motiv: imela sla še neke stare račune, pa se je rok poravnave stekel prav to uro. Podoben primer je bil pri balinanju. Ze precej vinjeni »športniki« so pričeli prepir za tisočaka pri izgubljeni igri. Prepir se je stopnjeval in se končal s petimi ubodljaji z nožem. Spet ie šel eden v bolnico, drugi v pripor. Podobnih primerov je še več. je odstrel divjadi razprodan že za vse leto. Letos se je močno povečal tudi izletniški in prehodni turizem. Tujci in domačini vedno pogosteje uporabljajo za dostop do morja cesto Ljubljana — Kočevje — Reka. Žal pa je še približno 35 kilometrov te ceste makadamske (Livold — Delnice). Seveda bi bilo nujno, da bi tudi ta odsek ceste do morja čimprej modernizirali. Povečani turistični promet je ugodno vplival tudi na prodajo spominkov. Prodajalna Turističnega društva v Kočevju je že do 14. avgusta dosegla enak denarni izkupiček kot v vsej sezoni preteklega leta, čeprav se cene spominkom niso bistveno spremenile. V promet je šla najbolj ribniška suha roba s kočevskimi motivi in razglednice. V turistični pisarni je začelo primanjkovati domačih razglednic. Ob začetku sezone je imela turistična pisarna na razpolago razglednice s šestnajstimi raznimi kočevskimi motivi, zdaj pa ima le še enajst motivov. Trgovsko podjetje Trgopromet, ki je založnik razglednic — Turistično društvo nima namreč dovolj obratnih sredstev — je že obljubilo, da bo v kratkem naročilo razglednice z novimi motivi. Turistično društvo, ki je doslej prodajalo predvsem ribniške spominke, se je letos založilo tudi z belokranjskimi (prt;čki, pisanice), žal pa je zanimanje zanje nekoliko slabše. Športne igre gradbincev V Kopru in Izoli se bodo 16. septembra začele VII. športne igre gradbincev Slovenije, Iger se redno udeležujejo tudi športniki splošnega gradbenega podjetia Zidar iz Kočevja. Letos se bodo pomerili v nogometu, odbojki, kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Med pripravami je SGP Zidar organiziralo svoje IV. športne igre in nanje povabilo tudi bližnja gradbena podjetja. Igre bodo trajale od 27. do 28. avgusta na stadionu v Gaju, v slučaju slabega vremena pa v domu telesne kulture — razen nogometa. Morda bodo kočevske gradbin-ske igre spodbudile še športnike drugih kolektivov, da bodo spet oživili delavske športne igre. KOČEVSKE NOVICE M Dopust v »Totem Urbanu« Po petih urah vožnje smo z avtobusom le priskakali nekako do Novigrada v Istri. Uspelo nam je najti tudi počitniški dom »Urban«, last počitniške skupnosti Ribnica. Vendar pa so Ribniča-nje zgornje nadstropje doma prodali Mariborčanom, zato bi tudi dom kazalo preimenovati iz »Urbana« v »Tote-ga Urbana«. Sobo nam je pokazal upravnik, dal rjuhe dn pojasnil: — Blazin pa Ribndčani nimajo! Pomagajo si tako, da si zvijejo pod glavo odejo. »če smo vojno prestali, bomo tudi dopust«, sem si mislil, zinil pa, kot kakšen sa-moupravljalec, nisem nobene. Malo smo se uredili, potem pa je žena spustila oba otroka iz rok. Ni dolgo trajalo, ko sta se deklici vrnili: ena je bila plava, druga pa spre-dn i rumena, zadaj pa črna. Menda nista padli v barvo? Seveda ne! Le naslonil sfa se na zid, k: je pre- pleskan s tako barvo, da pusti vsekemu, ki pride blizu, lep spomin. Zvečer smo šli malo prej spad, da se spočijomo od vožnje. Toda: — Resk! Tresk! Bum! so vsako drugo ali tretjo sekundo loputala vrata. Nad našo sobo so toti Mariborčani verjetno kegljali. Potem je zaropotalo, kot da je nekdo padel iz postelje in pri tem prevrnil še mizo. Vsakih pet minut je prav gotovo nekdo odprl pipo in takrat je začela ropotati vsa vodovodna napeljava. Potem se je nekdo učil žvižgati, drugi pa tuliti kot volk . . . ... in vendar smo zaspali z mislijo: »Bomo pa zjutraj dalj počivali . .« Iz sanj nas je vrglo ropo-tanje kot da se podira dom, hkrati pa se je skozi oknice začel valiti v sobo dim. Skočim pokonci in odprem okno: — Nič hudega ni, mi poja- sni upravnik doma, ki je bil pod oknom. Le komarje za-prašujejo! Ura je bila pol sedmih in na spanje ni bilo več misliti. Preplašeni otroci so namreč že tako tulili, da bi tudi mrtve zbudili. Pa vendar sta se otroka pomirila in sem spet skušal zadremati. Zbudila me je žena, ki je trdila, da se spet v sobo vali dim. Spet grem k oknu in res: osebje doma je prav pod oknom kurilo kotel in kuhalo perilo, dimno cev pa so obrnili prav proti našemu oknu. Prepričevati sem jih začel, naj kuhajo perilo drugje pa ni pomagalo. Omehčali so se le toliko, da so dimno cev obrnili v nasprotno smer. Zajtrk je bil dober, stoli pa so imeli za naslonjalo lesene paličice, ki so imele travno pravšen razmah, da je otrok iahko komolec notri utaknil. ven pa ga ni mogel dobit: Prvič se ujeti otrok in starša ustrašijo, potem pa ne več in postanejo starši pravi strokovnjaki pri osvobajanju ujete mladine. Po zaitrku sem si ogleda! pravilnik doma. Bil je lepo sestavljen, kot vse naše zakonodaje. Nekaj določil: Kdor razgraja ali ropota v domu, mora domov; pri prihodu v dom moraš dati upravniku izkaznico; zajtrk, kosilo in večerjo dobiš od te do te ure ita. itd. členov je bilo precej, vendar, noben ni držal oziroma nobenega ni nihče spoštoval. In vendar na dopustu spet ni bilo tako hudo. Celo lepo je bilo, čeprav nam je nagajalo vreme, nekaterim (diet-nikom) pa je nagajala tudi prebava, ker je bila hrana premočna in preveč začinjena. »Urban« je še v izgradnji, zato bodo postopoma vsaj nekatere pomanjkljivosi, ki jih ima, odstranjene. J. P. Obnovljena gostilna Gostilna Puhalje v Ribnici j<» že prenovljena, razen tega pa je lastnik gostišče tudi dozidal. Otvoritev prenovljenega gostišča je bila preteklo nedeljo. Kmalu bo konec poplavljanja travnikov Regulacija Bistrice dobro ''napreduje. Sedaj potekajo dela na odseku od mlina v Podstenah do ceste, ki vodi v Breze, Prav tu je voda ob vsakem večjem deževju poplavila travnike. Ker je bilo letos za regulacijska dela vreme ugodno, je bil učinek tega dela zelo velik. -r Drago sadje Sadja po ribniških trgovinah sicer ne primanjkuje, je pa z o žirom na Ljubljano še zelo drago. Opaziti je tudi stojnice privatnih prodajalcev pred cerkvijo (tržnice pri Bistrici nihče ne uporablja), ki prodajajo kilogram paradižnika po 400 Sdin, breskev 350, sliv 320 Sdin. Nič boljše ni glede cen sadja v Kočevju. Gospodinje se upravičeno sprašujejo, kako morejo biU tako občutne razlike sadja med Ljubljano ter Kočevjem in Ribnico, saj prevoz verjetno le ne stane toliko. Ribniški spominki v Kranju Letos je že tretjič razstavljalo in prodajalo na Gorenjskem sejmu v Kranju ribniške spominke Turistično dru- štvo iz Ribnico. Društvo je letos prodalo na tem sejmu za okoli 15 odstotkov več spominkov kot lani. Gorenjski sejem je bil odprt od 5. do 16. avgusta. Izlet v Trst in Gorico Vse, ki so se prijavili za izlet v Trst, obveščamo, da bo odhod iz Grčanic ob vsakem vremenu v soboto, 27. avgusta, ob 4.30, spotoma pa bodo vstopili še izletniki v Rakitnici, Prigorici in Nemški vasi. Iz Ribnice bosta odpeljala avtobusa ob 5. uri. Prosimo vse, da upoštevajo navodila! Društvo upokojencev * Ribnici Kaprolovo gostišče obnavljajo Nedavno so začeli obnavljati znano gostišče Kapro1 v Sodražici. Nameravajo ga povečati in urediti, da b° lahko sprejelo še več 8°' stov rešeto ifll DOLENJSKI LIST \ Št. 33 (856) Sela Šumberk: pozabljena cesta Neprijetno poskakuje motorno vozilo po do podlage izprani ter z jarki prepreženi cesti, ki povezuje Sela Šumberk s cesto Žužemberk— Bič. Podoba je, da že dolgo ni bila deležna skrbi cestar-jevih rok. Ker je cesta četrtega reda, je zanjo zadolženo Komunalno podjetje iz Trebnjega. Čeprav denarja za vzdrževanje cest ni na pretek, ni prav, da je ta cesta že tako dolgo pozabljena! V Vel. Gabru bo končno vseljlv blok Gradbeno opekarsko podjetje iz Mirne zatrjuje, da bo do začetka oktobra končalo vsa dela na novem bloku v Vel. Gabru, ki je namenjen za stanovanja učiteljev. Graditi so začeli že lani, vendar je delo zaradi pomanjkanja denarja dalj časa mirovalo. V bloku bosta dve dvosobni in dve enosobni stanovanji ter dve samski sobi. S tem bodo le delno omilili veliko pomanjkanje stanovanj za učitelje. Potrebovali bi še en tak blok. Vsak sedemnajsti je letos »vandral« na tuje Do sedaj so v letošnjem le . tu izdali na oddelku za notranje zadeve v Trebnjem že 750 dovoljenj za potovanje v zamejstvo. Ker lahko potuje na eno dovoljenje tudi več oseb, računajo, da je letos obiskalo tuje dežela že približno tisoč občanov. Lani je v vsem letu dobilo potni list 600, predlanskim pa komaj 200 ljudi. Veliko s© pozna, da sedaj ni treba več po dovoljenje v Novo ^esto, temveč ga lahko vsakdo dobi kar na občini. Postopek so skrajšali na 7 dni, ^e pa je nujne j si primer pa je tudi krajši. Največ ljudi je letos potovalo v Italijo (Trst), na drugem mestu pa je Avstrija. Vse pogostnejše so tudi večje skupine izletnikov, ki družno potujejo v tujino. Nov predsednik sindikata Pred kratkim je prevzel vodstvo občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem Tone Gole, ki je v Ljubljani nedavno končal prvo stopnjo študija na visoki politični šoli- Za člana sindikalnega sveta je bil izvoljen že na sindikalni konferenci 1. marca letos. trebanjske Novice Lansko povečanje in modernizacija poslovnih prostorov v Dani na Mirni sta že prvo leto dobila svoj izraz tudi v poslovnem uspehu podjetja. Lani so imeli že 1225 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je skoraj 40 odstotkov več kot eno leto prej. Do 1970. leta, računajo, bodo dosegli najmanj 2 milijardi. Niti polovico čistega dohodka niso lani dali za osebne dohodke, pa so bili povprečni zaslužki med najvišjimi v občini. Podjetje je eno najbolj rentabilnih, ker so alkoholne in nealkoholne pijače konjunkturen proizvod, hkrati pa kolektiv odlikujeta še marljivost in sloga. Večkrat so že poskušali specializirati proizvodnjo s sorodnimi podjetji, kar bi še bolj povečalo rentabilnost, vendar so naleteli na gluha ušesa. Nekaj več uspeha so imeli pri proizvajalcih brezalkoholnih pijač. Letos bodo hkrati s proizvodnjo povečali tudi število zaposlenih. Na sliki je delo pri novem avtomatskem polnilniku steklenic. (Posnetek: M. Legan) Zaposlenost se počasi veča, zaslužki hitreje V letošnjem juniju je bilo v sevniški občini še vedno 105 ljudi manj zaposlenih kot v lanskem juniju — V času po gospodarski reformi se je povprečje osebnih dohodkov dvignilo za dobrih 40 odstotkov, vendar je to povprečje med posameznimi podjetji kaj različno. I Spored prireditev za ob-f činski praznik v Trebnjem četrtega septembra praznuje občina Trebnje, v ( spomin na ustanovitev Gubčeve brigade na Trebei-1 nem pred 24 leti, svoj praznik. SPORED PRAZNOVANJA: {§ Nedelja, 28. avgusta: ob 8 uri na strelišču v Prapročah občinsko strel. sko tekmovanje. Sobota, 3. septembra: ob 18.30 promenadni koncert pihalnega orkestra »Josip Jurčič« iz Trebnjega, cb 19. uri polaganje vencev pred spomenikom padlih borcev NOV, ob 19.30 v Domu kulture večer narodnih plesov, ki jih bo izvajala akademska skupina France Marolt iz Ljubljane (predprodaja vstopnic je v knjigarni). 1 Nedelja, 4. septembra: ob 8. uri bo na strelišču v Prapročah medobčinsko strelsko tekmovanje, kjer bodo nastopili tek-movalci iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega, ob 9. uri otvoritev veletrgovine Mercator, ob 10. uri razvitje prapora AMD Trebnje. Razen tega bodo 4. septembra praznovanja v ne-1 katerih drugih krajih: ob 7.30 v zadružnem domu na Trebelnem, ob 9.30 v gasilskem domu na Sela Šumberku, ob 14. uri na Čatežu odkritje obeliska na grobišču padlih borcev, nakar pa bo še proslava v prosvetnem domu. Več kolektivov pa bo priredilo slovesnosti še po-§§ sebej za svoje zaposlene. illlilllU!«IIIIWIIIIII«l!^ Le za 12 oseb se je povečalo število zaposlenih v sevniški občini od lanskega decembra do letošnjega junija, ko je štelo 2534 ljudi. To je precej manj kot je naravni prirastek, zato se število onih, ki iščejo delo, ni zmanjšalo. Po številu zaposlenih je letos postalo največje podjetje konfekcija Lisca, v katerem dela 418 ljudi, medtem ko jih je v Kopitarni — drugem največjem podjetju — 416. Največje povečanje zaposlenosti je v tem času zabeležila konfekcija Jutranjka, kjer se je število zaposlenih povečalo v pol leta od 166 na 217 ljudi. Dohodki občine pod planom Po poročilu oddelka za finance sevniške občine je v letošnjem polletju občinski proračun dobil za 3,2 odstotka manj dohodkov, kot jih je bilo predvidenih. Povedano v denarju pomeni to 20,5 milijona S-din. Ta znesek bi bil za polovico manjši, če ne bi republiška skupščina delno omejila dotacije. Med večjimi viri dohodkov niso dosegli toliko kot je bilo pričakovati: prispevek iz kmetijske dejavnosti, davek od prometa blaga na drobno in prispevek na uporabo mestnega zemljišča, medtem ko je največji vir dohodka — prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja — za dober odstotek presegel pričakovanja. Tudi izdatki niso bili v prvem polletju tolikšni kot je bilo planirano, temveč za slabih pet odstotkov manjši. NK SEVNICA : NK PIVAR (Laško) 3:2 (1:1) Pred začetkom tekmovanja v celjski nogometni pedzvezi so sevniški nogometaši odigrali prijateljsko nogometno tekmo z nogometaši NK Pivar iz Laškega. Gostje so prvi prišli v vodstvo, potem pa so domačini vzeli pobudo v svoje roke ter zasluženo zmagali. Kljub zmagi pa ne moremo biti zadovoljni s tehničnim 7,nanjem igralcev, saj bi gostje z večjo prisebnostjo lahko zmagali. Za domače so bili uspešni: J. Zupančič, Derenda in F. ZuDančič. J. BLAS Brzoturnir v Sevnici Rednega mesečnega brzoturnirja se je avgusta udeležilo 12 šahistov. Ponovno je zmagal Maurer z veliko prednostjo, slede pa Dratven-šek (JLA) 7,5, Blas 7, Debelak in Gačnik 6.5, Mafolt 6. Novak 5,5, Pfeifer 4. Korošec, Stopar, Bre-lih 3,5 ter Zuraj 2 točki. D. B. V prvem polletju je bil povprečni osebni dohodek v občini 67.518 S din, kar je za 40 odst. več kot v istem razdobju lani. Samo industrija je imela povprečje 70.981 in 48-odstotno povečanje nasproti lanskemu času. V celoti bi bila to uspešna valorizacija zaslužkov, vendar so razlike med posameznimi podjetji zaradi različnih vzrokov prav velike. Najvišje povprečje imajo slej ko prej s 77 tisočaki v Lisci, kjer je od lanskega prvega polletja poraslo za 75 odstotkov. Od večjih podjetij so na vrhu razpredelnice še Kovinsko podjetje, Jugotanin, Trgovsko podjetje in Kopitarna, medtem ko druga več ali manj zaostajajo. Danes seja skupščine Danes se bodo prvič po poletnem premoru sestali odborniki sevniške občinske skupščine. Na dnevnem redu je razprava o gibanju gospodarstva v prvem polletju in obravnava poročila o učnih uspehih osnovnih šol za preteklo leto. Razen še nekaj drugih zadev bodo odborniki razpravljali tudi o poročilih svetov za šolstvo, za prosveto, kulturno in telesno vzgojo ter o poročilih delavske univerze, oddelka za glasbeni pouk in občinske knjižnice. Lovski turizem zahteva dobre ceste in sodobna gostišča 1. avgusta je bil v Sevnici posvet vseh predsednikov Lovskih družin v tej občini Razpravljali so o novem zakonu o lovu in loviščih. Sklenili so, da sedanjega stanja ne bi dosti spreminjali, ker so lovišča že odmerjena. Strinjali so se, da ima sevniška lovska družina premalo lovišč in da bo treba to nekako urediti. Lovske družine v občini imajo povprečno od 4000 do 7000 hektarov lovnih površin, sevniška družina pa jih ima samo 2400 hektarov. Ker segajo lovišča brestaniške lovske družine vse do Blance, so sevniški lovci "Izrazili željo, naj bi del teh lovišč odstopili njim. O tem bo razpravljala tudi občinska komisija za lov in ribolov. Na posvetu so lovci omenili težave, ki jih imajo s čuvaji in z visokimi odškodninami, ki jih morajo plačevati kmetom za škodo, katero je napravila divjad. Sklenili so tudi, da morajo lovske Od kod največ letošnjih prošenj in pritožb Med letošnjimi prošnjami in pritožibami, naslovljenimi na komisijo pri občinski skupščini v Sevnici, jih je bilo največ iz Nežnic, Jablance, Brezovice in Simerta. Prebivalci teh krajev so se kar po vrsti pritoževali zaradi uvrstitve njihove zemlje v tretji proizvodni okoliš- Ko je posebna komisija zemljišča pregledala, je bilo pritožbam delno ugodeno. družine do konca septembra predložiti lovski zvezi gospodarske načrte z lovišči in perspektive za razvoj lovskega turizma. Lovci so mnenja, da ima sevniška občina vse naravne pogoje za razvoj lovskega in ribiškega turizma. Drugače je seveda s cesto v Posavju in z gostinstvom. V Sevnici ni gostinskega lokala s prehrano in z nočitvenimi prostori, ki bi ustrezali lovskemu turizmu. F. P. Letos za 18. odst. večji promet Trgovsko podjetje v Sevnica je v prvem polletju ustvarilo za 18. odst. večji promet kot lansko leto v istem obdobju. Podjetje ima sedaj 24 poslovnih enot, v sodelovanju z MERX pa pripravlja gradnjo novih lokalov pri postaji. V Trgovskem podjetju so dvignili letos osebne dohodke za 22 odst.. vendar so povprečni dohodki še vedno nizki. V podjetju so mnenja, da bi lahko s sedanjimi zmogljivostmi ustvarili večji promet. Toda zaradi pomanjkanja proizvodov, po katerih je največje povpraševanje, to ni mogoče. Povedali so tudi, da se je najbolj povečala prodaja živil. SEVNIŠKI VESTNI K Namesto obratnih sredstev zaloge lesa V suhorskem LEPISU imajo za okoli 25 milijonov dinarjev lesa na zalogi, *ato podjetju primanjkuje obratnih sredstev - Rezan les so še lani doma in v tujini prodajali za med, letos ga nihče več ne potrebuje Kljub temu, da so v LEPILU s polletno bilanco zado-^ljni, saj jim je prvič po vseh pokritih obveznostih °stalo nekaj več kot 1 milijo1! dinarjev, jim močno primanjkuje obratnih sredstev, paradi lanskih izkušenj so nalepili lesa kolikor so ga do-£lli, ni pa bil namenjen toli-*° lastni proizvodnji kot prodaji. Lani in prej so namreč Ita-Ji^ni pokupili pri nas ves razpoložljiv les in ga razmero-?la dobro plačali, tako da so J. LEPISU že razmišljali, da ~j zmanjšali finalno proizvodih0 in raje prodajali rezan ^ nekaj mesecih pa se je r^ožaj bistveno spremenil. £*aša lesna podjetja, med nji-J*11 tudi LEPIŠ, so nakupili £recej lesa, italijanski kupci ne prihajajo več v Jugo JT^iJo. Zato imajo vsa lesna vnetja na zalogi dovolj le-? ta ne gre v promet ne tj^omačem in ne na tujem Tak položaj je kolektiv LE-PISA privedel do razmišljanja, kako nevšečnostim odpo-moči. Les so prenehali odkupovati in začasno tudi rezati, pri stroju in na žagah zaposlene delavce pa so premestili v finalno proizvodnjo. Zaloge lesa bodo v drugem polletju porabili za lastno proizvodnjo, skušali pa bodo še povečati proizvodnjo otroških posteljic za izvoz, ki gredo trenutno najbolje v denar. Tako bodo vsi dosedanji delavci podjetja še naprej imeli kruh, zaloge lesa pa se bodo Veselica vabi! V nedeljo, 28. avgusta, bo ob 16. uri v gostišču Veselica v Metliki VINSKA TRGATEV. Za zabavo bo skrbel Metliški trio. V soboto, 27- avgusta, bo ob 18. uri ples. polagoma spreminjale v denar. Kaže torej, da je najhujše že minilo. Po vsem tem pa so sklenili ob koncu leta ves razpoložljiv dobiček vložiti v obratna sredstva in ne več v investicije, kakor so delali prej, da jim prihodnje leto podobne težave ne bodo več delale tolikšnih preglavic. Suhor: odslej pouk v copatah Med letošnjimi počitnicami so vse notranje prostore su-horske osnovne šole preple-skali, v največjem razredu postavili novo peč ter v dveh učilnicah namestili parket. Poslopje, ki že tri leta ni doživelo popravil, je zdaj čisto in lepo, zato nameravajo z novim šolskim letom uvesti pouk v copatah, šolarji so do zdaj s čevlji nanosili v razrede precej blata in umazanije, po novem parketu pa ne bodo več dovolili hoditi s čevlji Že dva meseca brez plače Metliški hotel ima svojo poslovalnico v Gradcu, kjer tudi nimajo ravno malo gostov. Osebje v tem lokalu že vse od maja letos ni prejelo niti dinarja zaslužka, čeravno opravljajo vsakodnevno redno delo. Ko se je neka tovarišica le drznila iti v Metliko vprašat, so jo nahrulili: »Kaki plača, kje' je primanjkljaj!« Tak odnos do nameščencev gotovo ni pravilen, če gre v tem obratu res za primanjkljaj, naj raziščejo kdo ga je zakrivil, saj ni težko ugotoviti, ker imajo z denarjem opravka le 3 osebe. Z odtegljaji naj kaznujejo tistega, ki je primanjkljaj zakrivil, medtem ko bi morali pošteni nameščenci dobiti pošteno plačan zaslužek! Osma hmelieva letina metliški tednik Ze v začetku meseca so lepaki po vaseh v bližini Metlike in na hrvaški strani vabili obiralce hmelja na delo, ki je letos razmeroma dobro plačano- Za merico obranega hmelja dobi obiralec 150 dinarjev, prav toliko, kolikor nudijo v črnomaljski in novomeški zadrugi Vseeno pa domačinom razen otrok in starejših žensk ni za tovrsten zaslužek, zato je tudi letos v hmeljiščih precej odraslih s hrvaške strani. Metliška zadruga obira letos osmo, ponekod pa že deveto hmeljevo letino na svojih sedmih hektarih površin V knjigarni je precejšnja zaloga V metliški knjigarni in papirnici že imajo naprodaj vse izišle knjige, prav tako so dobro založeni z zvezki in drugimi šolskimi potrebščinami. Najbolj vestni učenci so že začeli nakupovati, čeravno je pred njimi še dva tedna počitnic. v bližini Metlike. Strokovnjaki, ki so si nasade ogledali še pred obiranjem menijo, da bo letina precej boljša od lanske in računajo na povprečen pridelek 15 centov na hektar- Če bo vreme kolikor toliko ugodno ,bo obiranje zelene rože končano v 14 do 16 delovnih dneh- Opravičilo naročnikom v Metliki Vse tiste naročnike našega tednika, kj niso dobili zadnje številke Dolenjskega lista, vljudno prosimo za razumevanje: tiskarna DELO v Ljubljani je vsem našim naročnikom številko v redu odpremila, vendar pošta v Metliki kljub temu ni prejela nekaj nad 400 izvodov. Vse do torka se izgubljena poštna pošiljka še ni pojavila v Metliki in manjkajočih izvodov ne moremo nadomestiti, ker jih nimamo. Vse naročnike prosimo, da neljubo zadrego z razumevanjem oprostijo. Uprava Dolenjskega lista KRAJEVNE SKUPNOSTI BI »CVETELE«, KO BI NE BILO VSE ODVISNO OD DINARJA! Stalna konferenca krajevnih skupnosti novomeške občine je predlagala dolgoročnejši samoprispevek občanov Na zasedanju stalne konference krajevnih skupnosti v Novem mestu 26. julija so se sporazumeli za enotno stopnjo plačevanja samoprispevkov občanov. Kmetje in obrtniki bodo poslej v vseh krajevnih skupnostih novomeške občine plačevali po 2 odsto. katastrskega dohodka oziroma davčne osnove, delavci in uslužbenci pa po 1 odstotek mesečnega dohodka. Oproščeni bodo samo delavci in upokojenci z manjšimi mesečnimi prejemki kot 40.000 Sdin. Predlagali so tudi, da bi naj samoprispevek veljal več let, ker so za več let prikrojeni tudi delovni programi krajevnih skupnosti. Za delo v prvem polletju so prejele krajevne skupnosti na stalni konferenci zadovoljive ocene, se pravi, da so kljub začetniškim težavam še kar zaživele in poskušale biti primerno samoupravno združenje občanov. Pričakujemo lahko, so rekli v razpravi, da tudi v prihodnjem obdobju ne bo šlo gladko. Težave bodo zlasti zaradi podražitve nekaterih materialov, za kar krajevne skupnosti ne bodo imele dovolj denarja. Samoprispevek, ki ga plačujejo in ga bodo še plačevali občani, bo sicer veliko pomagal, ne bo pa napolnil mošnje za uresničitev vseh nalog, ki so si jih zastavile krajevne skupnosti. Predsedniki in tajniki so navedli, da še ni rešeno vprašanje vzdrževanja nekaterih komunalninh objektov. Delovne organizacije te objekte brezmejno uporabljajo, nerade pa kaj prispevajo za obnovo, manjša popravila in podobno. Veliko je krajevnih poti, ki jih nihče ne popravlja. Take poti in nižjerazredne ceste so često preobremenjene s težkim tovornim prometom, ki jih uničuje. Predstavniki krajevnih skupnosti so soglašali s predlogom, da bi s predpisom omejili prekomerno obremenitev krajevnih in medkrajevnih poti. Na zasedanju stalne konference so soglašali s tem, da s peskokopi gospodarijo krajevne skupnosti. Povedali pa so tudi, da marsikje še vedno čakajo na obljubljene študije vodnih izvirov in da jih to precej ovira pri načrtih, da bi si zgradili vodovode. Dodatno breme so krajevnim skupnostim postala vaška pokopališča, katerih upravljanje jim je odrinil pogrebni zavod, ko je že pobral pokopališke pristojbine. Novomeška kronika M PREBIVALCI ULICE TALCEV se sprašujejo, kdaj bodo dočakali asfalt. Ze mnogo let govore na zborih volivcev o asfaltiranju te ceste, vendar je vse ostalo le pri besedah. Čeprav ulico v zgodnjih jutranjih urah škropijo, to v poletnih dneh ne pomaga. Posebno ob sobotah in nedeljah avtomobili dvigajo oblake praku, .tako da stanovalci ne morejo prezračiti stanovanj. Ob IMV: redni, ne neplačani dopust! Kolektiv IMV je na rednem letnem kolektivnem in plačanem dopustu, ki traja 22 dni, in ne na »enomesečnem neplačanem dopustu«, kot smo na podlagi nepreverjenih podatkov ob tele Ionskem pogovoru poročali pretekli teden v NOVOME SKI KRONIKI. Za neljubo napako se kolektivu IMV opravičujemo. UREDNIŠTVO Še o bureku NA VEST, da Je kaosk za prodajo bureka pri avtobusni postaji zaprt zaradi pomanjkljivih sanitarij. U je bila objavljena prejšnji teden, je oddelek ca medobčinske inšpekcijske službe skupščine občine Noto mesto dal naslednje pripombe: Obrat aa proizvodnjo bureka namerava odpreti Bajrami Bajram iz Maribora. Stranka Se ni zaprosila za uporabno dovoljenje pristojnega organa občinske skupščine niti ne upravni organ sanitarne inšpekcije, da mu dovoli začetek obratovanja. Vzrok, da kiosk Se ni odprt, je verjetno t tem, da obrat se ni opremljen z nujnimi napravami, čeprav Je res, da obrat nima stranišča. Obrtnik bo moral dobiti dovoljenje od lastnika nekega sosednega objekta, kjer bo lahko uporabljal higiensko strani-Sce. Uporabe javnega stranišča v hotelu Metropol mu ni mogoče dovoliti. ulici raste šolski center, s tem pa tudi promet! Asfalt v tej ulici je nujno potreben. B NA TRDINOVI CESTI gore od hotela Kandije do vrha Grma le tri luči. Prebivalci se pritožujejo, da se ponoči ob slabem vre--menu ne morejo niti ogibati številnim lužam in blatu. ■ ZRAVEN PETROLA že več mesecev leži prazna cisterna. Montirati bi jo morali že spomladi, tako da bi imeli v glavni sezoni večjo zalogo goriva. ■ V SPODNJI DELIKATESI ne premorejo več kot treh pepelnikov, pa morajo gostje hočeš nočeš pepel otresati na tla. Nekateri to izrabljajo in cigarete ugašajo kar na mizah. Nekaj pepelnikov menda ne velja toliko denarja? ■ NOVAKOVA - GOSTILNA ob Cesti herojev je od ponedeljka spet odprta. Tri tedne je bila zaprta, ker je bilo osebje na kolektivnem dopustu. ■ POD ARKADAMI MLADINSKE KNJIGE na Glavnem trgu so zaceli maturantje novomeške gimnazije v ponedeljek dopoldne prodajati šolske knjige in druge potrebščine za šolsko leto 1956/67, ki se bo pričelo že prihodnji mesec, ze prvega dne so imele stojnice pod arkadami mnogo obiskovalcev in kupcev. S prodajo zunaj je prodajalna Mladinske knjige rešila vprašanje nepotrebne gneče v notranjosti lokala. ■ ODER V DVORANI DOMA KULTURE bodo začeli te dni obnavljati. Oder bodo razširili za en meter, hkrati pa namestili tudi novo, širše platno iz plastične mase za kino predstave. Zamenjali bodo tudi parket na odru. Obnovitvena dela bodo veljala 700.000 S-din. Zavod za kulturno dejavnost, ki bo obnovil oder v dvorani kulturnega doma, je že nabavil dvoje večjih zvočnikov za zunanje ozvočenje. ■ »POGAČO« NA GLAVNEM TRGI/ so že začeli preurejati. Poslopje ne bo imelo arkad, pač pa bodo imela okna polkroine loke. V novi trgovini bodo kuhali tudi ekspres kavo. ■ GrBANJE PREBIVALSTVA. Rodili sta: Vida Majdančič iz Jerebove 11: Julljano. Silva Koračin iz Koštialove 34: dečka Svet ZKP0 se še ni sestal NE »SAMO OB PONEDELJKIH«, kot piše pod prometnim znakom, okolje novih stanovanjskih naselij je treba urejati tudi druge dni, če je to potrebno! Takole so prejšnji teden delavci odvažali zemljo izpred stolpnic ob Zagrebški cesti v Novem mestu. Nad neurejenostjo stanovanjskega okolja v tem naselju tožijo stanovalci zlasti ob deževnih dneh, ko voda trga zemljo in jo odnaša na cesto. (Foto: Ivan Zoran) Zaradi dopustov se Svet kulturno prosvetnih organizacij novomeške občine še ni sestal in pričel izvajati sklepov junijske konference, na kateri je bil izvoljen. Prva seja, na kateri si bodo člani pomlajenega Sveta razdelili delo, bo predvidoma v septembru. Delo, ki bi ga naj opravili, je obsežno in pisano. Pogovoriti se bo treba predvsem o tem, kako vključiti podeželsko kulturno prosvetno dejavnost v programe krajevnih skupnosti, skratka, kako »razčistiti teren«, kakor tudi o tem, ah se bodo občine tudi Strelci za memoriai Jožeta Klanjška "Preteklo nedeljo so strelci z ma-lokalibrsko puško na strelišču občinskega strelskega odbora tekmovali za memoriai Jožeta Klanjška. Prvo mesto je dosegla ekipa strelske družine Pionirja s 696 krogi, drugi pa so bili strelci družine Vinka Paderšiča s 678 krogi. Zmagovalci se bodo 4. septembra pomerili na strelišču v Trebnjem z ekipami Črnomlja, Metlike in Trebnjega, prvoplasirana ekipa s tega tekmovanja pa se bo uvrstila v zaključno tekmovanje. Pojasnilo a družini v mačkovski cerkvi! Dolenjski list je 11. avgusta 1966 objavil sliko s podpisom »Druži; na v mačkovski cerkvi«. Ker bi se iz teksta' dalo razbrati, da je občinska skupščina povzročiteljica, da se je družina Zalokar morala preseliti iz stanovanjske hiše v cerkev, dajemo naslednje pojasnilo: Hišo v Mačkovcu št. 19, v kateri je do nedavnega stanovala Za-lokarjeva družina, je obema Trška gora prodala Francu Kirarju po sklepu, ki je bil sprejet na seji 6. 3. 19.r>5. Prodaja je bila opravljena brez javne dražbe v skladu z določilom 5. člena takrat veljavne uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja, ki pooblašča občinske ljudske odbore, da v določenih primerih lahko na svoji seji sklenejo, da se hiša ne proda na javni dražbi, pač pa na drug način, to je z neposredno pogodbo. Občinski ljudski odbor Tiska gora je Francu Kirarju prodal hišo v Mačkovcu na tak način zaradi tega, ker so mu njegovo hišo na Bučki med vojno požgali Nemci zaradi njegovega sodelovanja v NOB. Kirar je kasneje kot lastnik stanovanjske hiše v Mačkovcu tožil Zalokarjeve pri rednem sodi- šču za izpraznitev stanovanja in v rednem, postopku tudi uspel. Prav tako je v rednem izvršilnem postopku dosegel, -da je občinsko sodišče Novo mesto izdalo izvršilno dovolilo, ker je družini Zalokar ponudil v zameno svoje dosedanje stanovanje na Trški gori, za katerega je sodišče ugotovilo, da je primerno v smislu določil zakona o stanovanjskih razmerjih. Do izvržbe oziroma do prostovoljne ali prisilne preselitve v stanovanje na Trško goro ni prišlo, ker sta se zakonca Zalokar z družino sama, po tem, ko jih je obiskal sodni izvršilni organ, preselila v mačkovsko cerkev, čeprav sta imela 'in imata na razpolago po ugotovitvah sodišča drugo, primerno stanovanje. Zalokarjeva sta se šele po preselitvi v mačkovsko cerkev obrnila na občinske upravne organe zaradi pomoči. Dobila sta pojasnilo, da bosta morala upoštevati pravnomočne sodne odločitve, ker jih upravni organi prav gotovo niso pristojni spreminjati. V zadnjih dneh sta se Zalokarjeva še nekajkrat obrnila na občino zaradi dodelitve stanovanja v Novem mestu, vendar občina nima nobenega praznega stanovanja. Kljub vsemu pa na željo Zalokarjevih obravnava to zadevo še služba za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini. Iz pisarne občinske skupščine Novo nu-sto Zahvala mirnopeških gasilcev 14. julija so imeli gasilci v Mirni peči letno veselico, ki je nadvse lepo in dobro uspela. Obiskalo jo je skoraj 3.000 ljudi, ki so bili vsi dobre volje in v prijetni zabavi jim je minilo nedeljsko popoldne. Prostovoljno gasilsko društvo iz Mirne peči se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem prijateljem za obisk. Posebej se zahvaljuje tudi ansamblu Lojzeta Slaka za njegov trud in veselo igranje, kakor tudi za denarno pomoč ki jo je ansambel ob tej priložnosti izročil društvu. PGD Mirna peč Drobiž iz Dol. Toplic ■ SEZONA JE V POLNEM RAZMAHU, vendar se pozna, da je malo kopalcev, ki jih pošilja socialno zavarovanje, Je pa vse več onih, ki se zdravijo na lastne stroške. Precej je gostov iz inozemstva, predvsem iz Nemčije, Anglije m Francije. Vsak dan, če je le vreme ugodno, prihajajo mnogi obiskovalci in se kopljejo v odprtem bazenu. V zdravilišču se pozna tudi odsotnost bivšega ravnatelja, ker poslovanje mimo in točno teče; posebno pa jo zadovoljno službeno osebje, ki lahko mirno in brez strahu streže gostom. ■ CESTNO OMREŽJE KRAJA je že dokaj slabo. Posebno na cesti proti pokopališču avtomobili dvigujejo oblake prahu. Asfaltna cesta, ki vodi mimo kopališču in restavracije, ima že precej globokih kotanj, ki ovirajo mirno vožnjo in kazijo okolico. Kotanje bi bilo treba vsaj zasilno zakrpati. B PREJŠNJO NEDELJO je priredilo prostovoljno gasilsko društvo vsakoletno veselico s sre-čolovom na prostoru pred prosvetnim domom. Velika udeležba je pokazala, da znajo ljudje ceniti koristnost gasilskih društev. Prireditev je bila v lepem vremenu v zadovoljstvo organizatorjev in gostov. D. GRDGORC v prihodnje na področju kulture zapirale v svoje meje ali so se morda začele dogovarjati za sodelovanje, izmanja-vo medsebojnih izkušenj in podobno. Prošnja, ki ni za gluha ušesa Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS bi dal za gostovanje poklicnih gledališč v Novem mestu in novomeški občini 12.000 N-din pod pogojem, da bi občina sama zbrala 20.000 N-din v ta namen. Oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti pri ObS Novo mesto je poslal podjetjem dopis s prošnjo, naj po svojih močeh prispevajo kaj denarja za gostovanja, ker občina ne more zagotoviti tolikšnih sredstev. Jesen se približuje in treba bo pripraviti programe za prireditve kulturnih družin. Brez smisla je programirati in nekaj predvideti, dokler sredstva niso zagotovljena. Gospodarske in druge delovne organizacije naj bi se kmalu odločile in sporočile, ali nameravajo in koliko bi mogle prispevati. Pri tolikšnem številu velikih gospodarskih organizacij v Novem mestu ne bi smelo biti vprašanja kako zbrati 20.000 N-din, čeprav je res, da prav podjetja rešijo marsikateri problem. Do zdaj smo v Novem mestu obiskovali uprizoritve Mestnega gledališča ljubljanskega, Icaterega gostovanja je organizirala tovarna NOVOTEKS. To je bilo vsekakor spodbudno, ker je tako gospodarska organizacija omogočila vsaj svojim zaposlenim, da so doma lahko obiskovali kvalitetne gledališke predstave. Ob teh gostovanjih so prišli manj v poštev delavci iz drugih delovnih organizacij, študentje in dijaki ter šolska mladina sploh, saj sta lili večinoma le po dve predstavi na mesec. Recimo ali ne, vse pa kaže, da je prav od dobre volje gospodarskih organizacij odvisno, ali bomo v Novem mestu še sprejemali gostujoča kvalitetna gledališča in druge kulturno umetniške skupine. I. Z. Kakšna bo prenovljena gimnazija? Pravzaprav je izraz »prenovljena« nekoliko preveč, ker bodo preurejene le nekatere učilnice, medtem ko bo zunanje pročelje, streha, napeljava po hodnikih in drugih učilnicah, kurjava, vodovod itd. ostalo nespremenjeno in bo čakalo na boljše čase. Pa tudi druga preureditvena dela bodo trajala več let, delno zaradi denarja, delno pa zaradi strank, ki jih ia. gimnazije ne moremo izseliti. V prenovljeni stavbi gimnazije bo razen ravnateljeve pisarne, pisarne in zbornice še šestnajst učilnic, dvorana za predvajanje filmov, delavnica za kovinsko stroko, delno opremljena tudi za lesno stroko, knjižnica in čitalnica, telovadnica z oblačilnico, fizikalna predavalnica in laboratorij za 36 dijakov, kemična predavalnica z laboratorijem, biološka predavalnica z laoo-ratorijem in še nekaj manjših kabietov za učila (npr. geografski, jezikovni, predvoja-ški). V teh prostorih bodo delov- ni pogoji veliko boljši kot doslej, čeprav bo prostora še vedno premalo. Primanjkovala bo še vedno ena delavnica, risalnica, potrebna zaradi pedagoških oddelkov), glasbena soba in manjši kabineti za pouk glasbil. Letos bodo urejeni prostori za kemična m biološki laboratorij, tako da bomo za silo zadostili pogojem, ki jih mora izpolnjevati gimnazija, da lahko izdaja veljavna spričevala. BIOLOŠKI LABORATORIJ Biološki laboratorij, ki bo združen s predavalnico za biologijo, bo v drugem nadstropju na severni strani stavbe. Predavalnica bo povezana s shrambo nagačenih živali in drugih preparatov. Ta zbirka je med redkimi zbirkami v Sloveniji, čeprav bi jo bilo potrebno dopolnita, ker so preparati večinoma že stari. V predavalnici bo napeljana voda na notranji steni, na nasprotni strani pa elektrika, ki jo bodo dijaki potrebovali pri mikrosk opiranju. Pri velikih povečavah namreč dnevna svetloba ne zadošča. Profesorju bo na razpolago eksperimentalna miza. Pohištvo je naročeno v Kočevju. Na zaprtem hodniku, ki bo pozimi ogrevan, bodo akvariji, terariji in zbirka rastlin, hladilnik za shranjevanje pokvarljivega materiala za vaje in termostat. Seveda vseh teh reči letos še ne bo, ker ni dovolj denarja. KEMIČNI LABORATORIJ Za kemijo bi potrebovali poleg pripravljalnice še predavalnico, kjer bi profesor sam eksperimentiral in poučeval dijake, in laboratorij za dijaške vaje, kjer bi dijaki pod profesorjevim vodstvom po prejetih navodilih delali poskuse, analizirali in proučevali dobljene vzorce. Ker ni dovolj prostora, bosta laboratorij in predavalnica združena. To sicer rri najboljša rešitev, vendar je v danih okoliščinah edina možna. V primeru, da bi gimnaziji pri-zidali še kakšne prostore, bo možno prostore za kemijo razširiti še na drugo stran pri-pravljalnice. V predavalnici bo po sredini postavljen tako imenovan energijski blok, v katerem je vodovodna in plinska napeljava, na vsako stran od bloka pa so mize za vaje. Mize so tako visoke, da bodo dijaki delali vaj« stoje, da bi se na ta način izognili kakšnim večjim poškodbam zaradi neprevidnega ravnanja s kislinami i*1 drugimi kemikalijami. Ker ho ta prostor obenem predavalnica, so mize tako urejene, d* bodo dijaki pri njih med pr* davan ji sedeli. V mizah *| tudi predali za najnujnej* pribor za vaje. Predavalnica bo imela dig0* storij za nevarnejše demon-sti arije, profesorju pa bo ^ voljo tudi lepa eksperim«D' talna miza. Nad prostori v podstrešJu bo zgrajena shramba za rilni plin. Predavalnici bo P1' ključen kabinet oz. pripr^' ijalnica s shrambo za prit** in kemikalije. Ce bo možn°' bo lahko učilnica c*> tem binetu spremenjena v k6**11 ni laboratorij. (Konec prihodnji 12 DOLENJSKI LIST St. 33 (856) MEDNARODNI ATLETSKI DVOBOJ V NOVEM MESTU AK VOEST (Linz): AK Novo mesto 71,5:65,5 Dolgo pričakovani mednarodni atletski dvoboj med ekipo AK Vocsia iz Linza in domačim atletskim klubom se je v nedeljo po pričakovanju končal neodločeno. V moški konkurenci so domači zmagali z razliko 13 točk (34,5 : 47,5 za Novo mesto), pri ženskah Pa so bile boljše gostje kar za 19 točk (37:18)). kar je zadostovalo za končno skupno zmago avstrijskih atletov. Njihova zmaga je zaslužena, poraz Novomeščanov Pa je vseeno uspeh, saj AK Vdest zavzema 5. mesto v avstrijski ligi. Lepo vreme, veliko število gledalcev in dokaj dobra organizacija na stadionu bratstva in enotnosti so prinesli nekaj izvrstnih rezultatov: Spiler je vrgel kopje 7l,22m daleč, za kar je dobil Posebno nagrado gostujoče ekipe, Zaletelj je skočil v daljino 6,81 m, Potrč pa 185 cm v višino. Od gostujočih je bil najboljši Ganzel v teku na 1000 metrov: 2:33,2. Med atletinjami so se odlikovale vse tri gostje, zlasti Helga Hubner in Suzi Ganzel ŽENSKE: 60 m — Gostji nista 'meli enakovrednih nasprotnic v sestrah Močnik: 1. Suzi Ganzel (Vdest) 8,2, 2. Helga Hubner (V) 8.3, 3. Katja Močnik (Nm) 8,4, 4. sanica Močnik 9,1 400 m — Sestri Močnik sta v svoji priljubljeni panogi dali vse od sebe, a Hubnerjeve, ki je ena Najboljših v Avstriji, nista mogli Ugnati: 1. Helga Hubner (V) 61;4, 2. Katja Močnik 63,3, 3. Danica Močnik (obe Nm) 64,5, 4. Christl Greifoner (V) 70,1. Daljina — Spet dvojna zmaga za Avstrilki: 1. Suzi Ganzel 4,71, 2- Helga Hubner (obe Voest) 4,51, J- Milojka Jereb 4.24, 4. Anica Savorn (obe Nm) 4,10. vtšina —rfCo sta Avstrijki osvojili obe pryi mesti, se nista več Potegovali za rezultat: 1. Suzi Ganzel 135, 2. Helga Hubner 135, «• Cirila Hrastar 130, 4. Milojka Savom (obe Nm) 4,10. Krogla — Savornovi se je posrečilo premagati drugo Avstrijko: * Suzi Ganzel (V) 10,34, 2. Anica savorn (Nm) 8,70, 3. Helga Hubner (V) 8,58, 4. Cirila Hrastar 'Nm) 7,35. MOšKI: 100 m — Zaletelj je do-s*Rel hihko zmago, zaradi slabe steze pa le povprečen rezultat, istenič je z rezultatom In uvr-Sjtvijo presenetil. Rezultati: 1. *n»e Zaletelj (Nm) 11,1, 2.-3. Vinko Istenič (Nm) in Marwan «erner (V) 11,4, 4. Hans Eber-nard (V) 11,8. 400 m — Istenič je dosegel lepo m zasluženo zmago, Kovačiču pa J* za las ušlo tretje mesto: 1. Vinko Istenič (Nm) 51,2, 2. Mar-Wan Werner (V) 52,4, 3. Walter Weber (V) 56,1, 4. Anton Kovačič Xi Q2:3o'2\.2- Ja°ez Mole (Nm)