27. štev.
V Kranju, dne 4. julija 1908.
IX. leto.
GORENJEC
. i
I
Političen in gospodarski list.
¡
SUum za Kranj c dostavljanjem na dom 4 K, po posti tt celo lato 4 K, ta pol leta 3 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in up ravnil t v o je na pristavi gosp. K. Fioriana v « Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto == zvečer ==
Inserati se računajo za celo stran 50 K, ta pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
K jutrišnji otvoritvi.
Jutri ae slovesno otvori železnična proga Kranj-Tržič. K otvoritvi pride železniški minister Der-scbatta, otvorjenja se udeleže zastopniki državnih in deželnih oblasti. Ob progi bodo plapolale zastave in občinski lastopi bodo pozdravljali zastopnike Tlada.
Ni le dolgo, kar smo slovesno otvarjali vele-važno karavansko in bohinjsko železnico, ki teče izključno po slovenskem ozemlju, v nekaj tednih se izroči prometu šentjanška železnica in v par letih izteče tudi toliko zaželjena belokranjska železnica. Vedno bolj se siri železni eno omrežje po naši de-želi, ž njim se razvija trgovina in obrt in poljedelstvo lažje izvaža svoje pridelke ter pridobiva sredstev za napredek in svoj razvoj. Ca vsa znamenja ne varajo, hitimo tudi na Kranjskem z vedno bolj pospelenimi koraki po oni poti, ki so jo že prehodile bogatejše dežele, nasa dežela se vedno bo|j industrializira; i industrijo prihaja v deželo hagastvo na eni, siromaštvo na drugi strani, prepad med stanovi postaja vedno večji.
Industrijski kraj v pravem pomenu besede je Tržič že stoletja sem in najvažneje trgovsko mesto na Kranjskem je Kranj. Industrija in trgovina si tu podajata roko. Dal Bog, da novo otvorjena železnica dónese se novega blagostanja v ti dve tako važni torišči in kulturno ter gospodarsko povzdigne tudi obmejne občine in vasi.
Stara slovenska trdnjava, na trdi skali stoječi Kranj, poda roko slovenskemu Tržiču, ki ga pa vlada peščica tujcev, ki hočejo na popolno slovenski zemlji umetno nspraviti nemški otok. To tržiško nemltvo ve, da stoji na rahlih tleh, ono spoznava, da ae vzdržuje le z umetnimi sredstvi, da razpade v prah tisti čas, ko se zave slovensko delavstvo, da je ono v industriji ravno tako, če ne še bolj
odločujoča moč kakor podjetnik sam. Imenovanje nemških častnih meščanov, najhujših sovražnikov slovenskega naroda, od katerega je obogatel Tržič, ustanavljanje nemških učnih zavodov, nameščanje nemških učiteljev na slovenskih šolah i. t. d. — vse ima namen obdržati nenaravno stanje, toda tudi ne bo pomagalo. Tok časa se ne da ustaviti, posameznik in narod zahtevata nazaj svoje naravne pravice, prost mora postati sčasoma tudi narod naš, prost na svoji rodni zemlji.
Ne vemo, kako so pred par leti donele slovenske besede na trdo nemško uho železniškega ministra. Od Celovca dol do sinje Adrije so ga neprestano spremljali živio klici, ponosne slovenske trobojnice so vihrale ob celi progi in nehote se mu je moralo vriniti vprašanje, ali je res toliko tega zaničevauega naroda.
Tudi jutri naj pokaže naš narod, da je tu gospodar, da je zemlja slovenska, kjer teče nova proga, da je pripravljen to zemljo braniti pred vsemi poskusi potuj če vanja. — Slovenskim poslancem in drugim velmožem so se razpošiljala nemška vabila na otvoritveno slavnost. Pokaži, Tržič, da ti misliš drugače, kakor te hočejo imeti nekaterniki, vse obmejne občine, manifestirajte na jasen način svoj slovenski značaj, potem bodo tudi merodajni krogi spoznali, da nemškega čolniča, ki plava po razburkanem morju, ni moči rešiti.
_Gospodarski del, b
□□□ □ □
Statistik Engel je rekel: Čim revneja je rodbina, tem večji del skupnih izdatkov se mora porabiti za pridobivanje hrane (Englov zakon). Kot dokaz je navedel za saksonsko državo za leto 1857 te-le številke:
za
hrano obleko stanovanje kurjavo in svečavo vzgojo, pouk i. t. d. javno varstvo i. t. d. zdravstvo i. t. d. osebne službe
Izd atki
imovite del. rodbin*
°/
'o
621
16*95 121yo
5} 2-201
é
bogsU rodbin«
rodbina irodnjeg« «Una
0/ o/
/o /i
551 501
18JQQ 18j
12\w 121
5Í 5|
3 051 5051
Río
85
2-1' 2-05J
3 05}
SG-
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
Z napredovanjem omike in povzdige narodnega blagostanja absolutno rastejo izdatki za hrano, ker se razširjajo na vedno nove in fineje oblike, relativno ali v primeri z drugimi pa padajo.
Za sedanje čase in razmere je to sliko posebno, v tem popraviti da so izdatki za stanovanje neprimerno večji, kar je v zvezi z velikimi kulturnimi in delavskimi središči. Ne samo delavec, tudi obrtnik, mali trgovec in uradnik si mora ponavadi pritrgovati pri hrani ali pri obleki, da more plačevati draga stanovanja. Zato pa tudi opazujemo, da delavci večkrat stanujejo v majhnih, nezdravih prostorih, za katere pa morajo vender plačevati toliko najemnine, da so primorani pogosto s podnajemniki in prenočevalci deliti si itak tesne prostore. Ker imajo nezadostna stanovanja najpo-gubneje posledice v higijenskem in v moralnem oziru, se čuje vedno glasnejši klic po reformi stanovanj. Gotovo obstoji najpraktičneje sredstvo za rešitev »stanovanjskega vprašanja v tem, da se zidajo hiše, ki se oddajajo delavcem v najem ali pa z malimi letnimi odplačili sčasoma prehajajo v last delavcev.
Take delavske hiše stavijo ali posebne delavske produktivne zadruge, katere ponekod podpirajo hranilnice. V Ameriki se je najbolj razvilo tako zidanje; v Filadelfiji sami so produktivne zadruge zidale več nego 60.000 hiš, katerih vsaka je namenjena le za eno delavsko rodbino. Delavske hiše morejo zidati tudi veliki podjetniki ali podjetniške družbe za svoje delavce, za kar jim država ponavadi nudi več davčnih olajšav. Tako imamo pri nas v Avstriji zakon z dne 8.
PODLISTEK.
Profesor Vatroslav Jagič.
K sedemdesetletnici njegovega življenja.
Dne 6. L m. obhaja svojo sedemdesetletnico prvak v slavanski filologiji — Vatroslav Jagič, profesor slavistike na dunajskem vseučilišču.
Jagič se je rodil v Varaždinu dne 6. julija 1838. Srednje tole je izvršil v Zagrebu, vseučiliške nauke pa na Dunaju. Leta 1860 je postal gimnazijski učitelj 7 Zagrebu, pa je zaradi narodne zavesti svoje izgubil službo 1. 1867. Do 1. 1871 je ostal še v Zagrebu, potem pa se je šel nadalje izobraževat v Lipsko in v Petrograd. Leta 1872 je dobil stolico slovanskega jezikoslovja v Odesi. Ko se L 1874 Hrvatje ustanovili v Zagrebu vseučilišče, bi bil imel Jagič priti tja, a tozadevna pogajanja so ae razbila. Postal je nato profesor v Berolinu, v Petrogradu in po Miklošičevi smrti na Dunaju L 1886, kjer je deloval do letošnjega ieta.
Prve svoje razprave je priobčil v izvestju zagrebške gimnazije. Sestavljal je knjige s« višje gimnazijske razreda, sodeloval pri cTisucaici evetoga Cirila in Metoda* in pri časopisu »Književnik, časopis za jezik i.t.d.» Ko so ustanovili jugoslovansko akademijo, je marljivo podpiral njeni glasili «Rad» in «8te*ine».
Leta 1876 je ustanovil list <Archiv tur sla-viche Philologie*. Zanj je spisal nebroj razprav, ocen, objav ter mu pridobil za sotrudnike vse najboljša slaviste. Živahno se je v tem listu zanimal tudi za naše kulturno gibanje.
Razen tega je izdal več samostojnih del. Pri jugoslovanski akademiji je nanovo izdal in obrazložil več proizvodov dubrovaških pisateljev, v Berolinu je objavil zografsko in marijina evangelja dva znamenita staroslovenska spomenika, v Petrogradu pa «Zakon Vinodolskij* in cSpecimina bignae palaeoslovenicae». Prevažni za slovansko, pa tudi slovensko književno zgodovino sta njegovi knjigi: »Pisma Dobrovskega in Kopitarja* in «Nova pisma Dobrovskega, Kopitarja in drugih jugoza-padnih Slovanov*. Mnogo njegovih spisov je izšlo v izvestjih dunajske akademije. V novejšem času pa deluje Jagič, da se skoro izda prepotreboa « Enciklopedija slovanskega jezikoslovja*.
Jagič je bil izvrsten, obče priljubljen profesor ter je živahen družabnik. Hrvaškega svojega rodo-ljubja ni nikdar utajil, ostal je tudi v tujini Hrvat.
Kulturni napredek vseh Slovanov mu je živo pri srcu. Zlasti se je vedno zanimal za naše prosvetne razmere in pri vsaki priliki podpiral slovenske učenjake in slovenske znanstvene zavode.
Zato se tudi mi danes spominjamo njegove sedemdesetletnice in mu kličemo; na mnoga leta!
Brodkovsk! odvetnik*
Slika iz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vadav Benei-Sumavsk*} poslovenil Avgust Petrič. Konec.
Drugo delo Albrechtovo je vzbudilo vihar nejevolje po celi Mora vi, ker se je proglasila židovska zasebna šola čez noč za nemško občinsko šolo, in kakor hitro je »kopnel spomladi sneg, se je gradilo naglo zanjo novo drago poslopje.
Pozno so se*kesali Brodkovičani za svojo lahkomišljenost in pozno so spoznali, kam jih je privedla nesloga in narodna mlačnost, vendar so se udajali novemu položaju, videč, da se ne otresejo tako hitro jarma, ki so si ga vrgli sami na vrat. Mnogi pa so pošiljali celo otroke v nemške šole »zavoljo nemščine" in se tolažili z nado, da se vname v Brodkovicah novo gibanje in da napočijo oni zlati časi, ki jim jih je obljubljal Albrecht pred volitvami.--
Med tem je pričakovala Mudrova žena z. dian, da se ji vrne mož. Reva bi si lahko s svojima otrokoma iz jokala oči zaradi svojega reditelja, on vendarle ni prišel, se ni povrnil, kakor ji je bil obljubil. Dan za dnem je mineval v grozni negotovosti za nesrečno ženo. in zaman se je tešila, da se konečno odpro duri in da vstopi zopet ,tatek*»
juliji 1902, it. 144 drž. zak. „o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stano-valiičR Po tem zakonu uživajo 24 letno oprostitev hiine razredarine ter hišno najemninskega in petodstotnega davka tista poslopja za stanovanje, ki se zgrade na doslej nezagrajeni površini ali na stavišču kake do tal porušene hiše v ta namen, da se nudijo delavcem zdrava in cena stanovališča, ako se dajejo stanovališča hiše v najem delavcem ali se prepuščajo brezplačne ali proti obračunu na plačo. Iste ugodnosti so deležna taka poslopja, če se prodajo delavcem tako, da je vso kupnino ali vsaj polovico kupnine od-
{)lacati najmanj v 15. letninah. Taka poslopja so ahko ali a) rodbinske prebivalne hiše, da stanujejo v njih ena ali več rodbin, ali h) domovi za samce za vzprejem posameznih vseb istega spola v ločenih stanovalnih prostorih, ali c) spalne in stanovalne hiše za skupno prenočevanje posameznih oseb istega spola. Postava in posebna ministrska odredba obsegata še natančneja določila o stavbno-tehniikih, zdravstveno in nravno-poli-djskih zahtevah, ki se stavijo na take delavske hiše, kakor tudi o višini najemščine, ki se sme zahtevati od stanovanj.
Nekatera mesta, kakor London, Glasgow in Bern, so vzela skrb za zdrava in cena delavska stanovanja v svoje roke in postavila več tisoč delavskih hiš na občinske stroške, marsikatere občine pa z denarnimi sredstvi, z nakupom zemljišč i. t. d. pospešujejo delavske stavbe. V Avstriji smo v tem oziru še precej zaostali.
Da se odpomore pomanjkanje stanovanj, ki je po mestih vzrok veliki zemljiški renti, predlagajo nekateri pisatelji razlastitev (eksproprijacijo) zemljišč.
3. Razkošje
Razkošje Imenujemo neproduktivno porabo dragocenih in obenem nepotrebnih stvari. Vendar je to zelo relativen pojem, ker se mnenje ljudstva o tem, kaj je dragoceno in nepotrebno, vedno menja. Kava, sladkor, srajce, črevlji, robci, iz več delov obstoječa stanovanja, časopisi, šole Ltd. spadajo dandanes med vsakdanje potrebe, dočim so bila v prejšnjih časih razkošje, katero si je mogel privoščiti le malokdo. Tudi je pojem relativen z ozirom na razne kraje in razne soci-jalne razmere. Kar je za enega luksus, to je za drugega potreba.
Razkošje obsojajo razni narodno-gospodarski pisatelji in politiki, češ, da izvira iz neenakosti premoženja in kot tako vpliva demoralizujoče na življenje človeške družbe. Če bi ne bilo razkošja, bila bi človeška družba srečneja, nravnost bolj razširjena in nujne potrebe bi se ložje zadovoljile, ker bi bila razdelitev dobrin pravičneja.
Mogoče, da bi to veljalo za posamezne slučaje, ali splošno ne moremo obsojati razkošja, ker je eden glavnih pospeševalcev človeškega napredka. Kar danes življenje krasi in oslaja, se ima zahvaliti v prvi vrsti razkošju. Razkošje je rodilo umetnost, razkošje je mnogo pripomoglo, da so se mogle izboljšati zdravstvene razmere po mestih in na deželi.
Razkošje pa postane pogubno, če zaide v zapravljivost, ali deloma v brezmiselno razmetavanje denarja, kakor se nam kaže n. pr. v zadnji dobi rimskega cesarstva, ko se je za eno pojedino izdalo milijone (slavčji jeziki I). Grajati se mora to razkošje, ker zadovoljitev potrebe ne stoji
Nihče ni slutil, kaj je izkusila v oni dobi, ko je prebdela cele noči v solzah in molitvah. Bila je preprosta ženska iz ljudstva, ni bila več lepa, imela je odevetel in od prejšnjega stradanja ovenel obraz, vendar je ljubila moža z najčistejšo ljubeznijo in čudno, da ni obupala, ko ni prišel. Njene globoko upadle, vnete oči, njene stisnjene ustnice, vsa njena zunanjost je bila neizrekljivo žalostna. Vsakdo jo je pomiloval, vendar pomagati ji ni mogel nihče.
Po dolgem čakanju je došlo konečno poročilo o Mudrovi krivdi. Na glavarstvu se je vložila anonimna ovadba, da se nahaja v občini brezposlen človek, po imenu Mudra, emigrant, ki agitira proti ustavoverni stranki, in da je ta človek sila sumljiv, ker se ni prijavil pred leti k naboru.
Glavarstvo je naročilo brez odloka orožnikom, da naj aretirajo in dovedejo Mudro povsem tiho na dan volitve.
žal se je dokazalo s poizvedovanjem, da je pobegnil Mudra, ko je imel priti k naboru, na Poljsko, da se je tam bojeval v vrstah ustašev in da se je po povratku skrival v Brodkovicah. Ker je bilo v njegovi rodbini nekoliko Mudrov Istega krstnega imena in skoro iste starosti, se mu je posrečilo pozneje, ko se je hotel oženiti, da je srečno ulel pazljivosti uradov.
Mudra je bil odgnan k sodišču v Brno in bi! tam obsojen zaradi begunstva na enoletno
v nikakem razmerju z množino uporabljenih dobrin in s socijalnim delom, ki je provzroča.
Tako razkošje pričuje le o skaženem okusu ali celo duševni nemoralnosti.
Gide v svoji knjigi navaja za pogubno razkošje še en vzgled, katerega moramo tudi mi še posebej omeniti. Ne samo na Irskem, tudi v alpskih krajih, in celo v slovenskih pokrajinah se dogaja, da kak bogataš nakupi obsežne komplekse zemlje, katere spremeni v lovski park, kamor ne sme stopiti nihče drugi kakor lovec, lovski čuvaj in divjačina.
Pred vsem pa moramo imeti pred očmi, da velja isto, kar smo rekli glede razkošja pri po-, sameznikih, tudi za narod sam. Če narod porabi veliko, mora tudi njegova produktivna moč biti razmema z množino porabljenih dobrin, ker bi sicer moral polagoma propasti.
Proti zapravljivemu razkošju so v starem veku nastopali s kazenskimi postavami, dandanes se je skuša omejiti s previdno vzgojo in raznimi davščinami.
Med produkcijo in konsumpcijo mora sploh obstajati neko ravnotežje, sicer nastanejo gospodarske krize, o katerih smo že govorili na drugem mestu.
Dogodilo se je že, da se je na ta način izpraznilo celo pogorsko selo, ker ljudje niso imeli več ne polja, ki bi jih redilo, in ne travnikov ter pašnikov, ki so potrebni za živinorejo. V takih primerih je po našem mnenju dolžnost države, da skrbi za ohranitev srednjega posestnika, čeprav temu samemu državno vmešavanje morda ne bi bilo všeč.
4. Prihranek.
Če se konsumpcija odloži na pozneji čas, da zadovolji bodoče potrebščine, govorimo o prihranku. To se more zgoditi na ta način, da gospodareča oseba svoje izdatke zmanjša ali pa svoje dohodke toliko poveča, da more en del dohodkov dejati na stran, uporabiti jih za bodoče potrebščine. Prihranki so torej le mogoči, če Človek more razpolagati nad gotovo množino dobrin. Ker se s prihranki skušajo zadovoljiti potrebe bodočnosti, ki je negotova, dočim že neki naravni nagon sili človeka k trošenju, je gotovo treba nekega samozatajevanja in gospodarskega preudarka, da se more sedanje uživanje umakniti bodočemu. Človek že mora imeti gotovo stopnjo izobrazbe, da hrani. Isto velja o narodih. Tudi morajo v deželi ali državi obstajati naprave, ki omogočujejo varnost prihrankov. Hranilnice in zadruge pospešujejo varčevanje. Da mora biti tudi predmet prihranku tak, da se more njegova uporaba odložiti za poznejši čas, se razume samo-posebi. Seveda pride v sedanjem denarnem gospodarstvu v prvi vrsti v poštev denar.
S prihranki se človek zavaruje za bodočnost, obenem pa omogočuje trošenje drugim osebam. Razni zavodi, ki sprejemajo prihranke, vloženi denar zopet izposojajo dalje in s tem pospešujejo podjetnost tudi pri onih, ki sami ne razpolagajo z glavnico, ali jim njihova glavnica ne zadostuje. Neplodno zakopavanje denarja in hranjenje novcev po skrinjah je dandanes postalo v rednih razmerah tako redko, da se vedi ni treba ž njim dalje baviti.
Kakor smo imenovali pogubno zapravljanje dobrin, tako moramo tudi grajati pretirano varčevanje. Kakor je priporočati na vseh straneh boj
ječo, pri Čemer je bilo navedeno kot obtoževalno, da se je udeležil agitacije za narodno stranko. Bil je zaprt.--
Minuli so meseci, v katerih je redkokdaj njegova žena dobila kako pismo od njega. V mestu se je polagoma pozabilo ubogega emigranta. Tu pa je bila nenadoma poklicana Mu-drovka na željo svojega moža v Brno. Obolel je za hudo pljučnico in ubogi obsojen— je umiral tam v jetnišnični bolnici.
Dobra, zvesta njegova žena je ostala pri njem, dokler ni slednjič izdahnil v njenem naročju in edina, zapuščena, z obupom v srcu je stopala za vozom, ki je odpeljal rano v jutru na pokopališče truplo, ki je zaslužil lepšo usodo za svoje idealno navdušenje in plemenito mišljenje.
Preminul je kot žrtva brodkovskih volitev I
Nesrečna vdova, sama zelo oslabela, se je vrnila domu in mogoče bi bila tudi ona podlegla svojemu trpljenju, da se nista usmilila Pejčoh in Kanjak nje in njenih otrok.
V čitalnici pa se je priredila veselica na korist zaostalih ob največji udeležbi ljudstva. In ta veselica je bila obenem tudi prvi nastop Brodkovčanov proti Albrechtu, ki ga je dolžilo javno mnenje denuncijacije, katere žrtev je postal Mudra.
Za Kubala je bila tragična smrt njegovega bivšega solicitatorja nova rana. Mraz ga se stresel pri tej Žalostni novici in vest mu je hudo očitala, da ni brez krivde pri smrti udanega moža«
alkoholu, ki tvori zapravljivo razkošje siromakov, tako se mora tudi večkrat ljudi svariti pred škodljivim varčevanjem, ki se vrši na račun rednih življenskih potrebščin. Z razumnim, L j. produktivnim trošenjem se more prigospodariti vsaj toliko kakor z varčevanjem, če ne več (Vuič). Prehrana, dobra obleka, zdravo pametno opremljeno stanovanje, skrb za zdravje in zdravstvo, dobre knjige, izprehodi ali celo potovanja, nekatere telesne in duševne zabave so ne samo dovoljeni, temveč priporočljivi izdatki. To je pravzapravplodonosno nalaganje in sicer najboljše nalaganje dobrin, ker zvišuje vrednost človeka in njegove produktivnosti (Oide).
* • *
Tedenski sejem ▼ Kranju dne 30. junija
1908. Prignalo se je — konj, 290 glav domače goveje živine, 19 glav hrvaške goveje živine, 15 domačih telet, — hrvaških telet, 196 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg K 68'—, na polovico 100 kg K 60*—, za pitanje 100 kg K56—," kumerni 100 kg K 38 •—. Pšenica K 12—, proso K 8—, rž K 10-, oves K 9-, ajda K 9—, fižol ribničan K —, mandalon K —• koks — in krompir — za 50 kg.
Mestna hranilnica ▼ Kranja. V mesecu juniju je 288 strank vložilo 161.815 K 18 vin. 889 strank dvignilo 126.127 K 92 vin. 13 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 102*220 K. Stanje hranilnih vlog 4,383.325 K 12 vin. Stanje hip. posojil 2,868.788 K 74 vin. Denarni promet 727.075 K 20 vin.
Mettes hranilnica v" Radovljici. V mesecu juniju 1908 je 242 strank vložilo 73.535 K 61 vin. 196 strank vzdignilo 61321 K 45 vin. 27 strankam se je izplačalo posojil 33.100 K. Denarni promet 323.379 K 30 vin.
Mestna hranilnica t Kamniku. V mesecu juniju 1908 je 192 strank vložilo 41.786 K 77 vin. 138 strank vzdignilo 30.060 K 65 vin. 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7.800 K. Stanje hranilnih vlog K 1,604.359 K 09 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,284.367 K 24 vin. Denarni promet 122.153 K 03 vin.
Dobavni razpis. G. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem na borzi v Bruslju vršila ponudbena razprava za dobavo hrastovih in bukovih zelezničnih pragov (svelarjev) in čokov za leta 1909 in 1910. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Natančnejša pojasnila daje pisarna Do Rudder, Administrateur des Voies er Traraux, Rue de Lou-vain 11 in pisarna Commission et de Réception des Fors et Bois, Rue d'Idalie 31, in Brûisel
Umetnost in književnost
□□□□□ -—
Letno poročilo itirlrairedat deske ljudske iole in obče obrtne nadaljevalne sole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta1907/1908. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 18 str. Ma tej šob je poučevalo poleg ravnatelja g. Ivana Pezdiča še troje gg. učiteljev in dva kateheta. Solo je obiskovalo v 1907/1908 177 učencev. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 83 učencev.
A usoda ni hotela obvarovati odvetnika niti daljnih težkih prevar. Vsako kapljico razkošja je moral sedaj plačevati s svojo srčno krvjo.
Nekega dne je priletela Hilda k njemu v pisarno s topimi, od joka zardelimi očmi in z razburjenja plamtečim obrazom.
»Ah, tega se nisem nadejala, to je grozno, neverjetno," je vpila, drže v rokah nekak list.
Kubala jo je vprašal, kaj jo je razburilo, ali niti besedice ni mogel spraviti iz nje. Topo je gledala nanj. Gibala je krčevito svoji ustnici in ni mogla spraviti iz njih besedice, da bi povedala soprogu, kaj jo je tako vznemirilo.
Zaman ji je prigovarjal doktor, zaradi ihtenja ni mogla dolgo govoriti. Konečno je zapazil listek, ki ga je držala. Vzel ga ji je iz roke in ga prečital.
Groza se je pojavila na njegovem obrazu.
Obledel je in trudil se je dihniti, da bi se oprostil krvi, ki mu je silila k srcu. Čez trenutek je pogledal z začudenim izrazom v obrazu na Hildo in se udal konečno jeznemu smehu.
»Tu vidiš, tu imašl" je zaklical, in zelenkasto so se lesketale njegove oči.
Hilda je padla na stol in si zakrila obraz z rokama.
Kaj se je prigodilo?
Stari šestdesetletni stric, ravnatelj Volfgang Castello je naznanjal Hildi, da je slavil prejšnji dan poroko s svojo dosedanjo gospodinjo, mlado vdovo in izborno kuharico, ki jo je sprejel pred nekoliko leti, da bi pomagala Hildi pri gospo-
I. prilog „Qortnjcu" it. 27 U 1.1908.
▼ Vranjo, dne 4. julija 1908.
Delegacijo bodo, kakor ie sliši, sklicana meseca septembra na kratko zasedanje, da dovolijo proračunski provizorij; redno zasedanje se ima pa preložiti na zimske mesece.
Poalanao dr. MaUehOwlkl, član poljskega kola, v katerem je vodil «demokratično* krilo, je umrl, 56 let star, na Dunaju. Prepeljali so ga v Lvov, kjer je bil župan. Pogreb se vrši na občinske stroške.
Morilec namestnika grofa Poiockegs, rusin-ski dijak Siczynski, je bil po razmeroma kratki razpravi obsojen na smrt. Soproga umorjenega namestnika se nI pridružila sodnijskemu postopanju in je izjavila, da odpušča morilcu. Sodilče je sklenilo priporočiti obsojenega v pomiloščenje.
v ogrskem arisvnem iborn je bil v soboto sprejet zakon o zvišanju davka na Žganje; ker se je pa vrinila neka napaka zaradi izvoza, se bo morala zbornica ie enkrat pečati z zakonom, ko ga resi gosposka zbornica.
Hrvatski bas baron Hauch je imenovan za tajnega svetnika.
Hrvatska krila se baje približuje koncu. 2e več tednov so bili, kar se je doslej le slutilo, pogovori med madžarsko vlado in poslanci iz «hr vatske stranke prava». Sedaj pa baje namerava vlada storiti Hrvatom koncesijo v železniškem vprašanju na ta način, da hi Se ustanovilo železniško ministrstvo, vsled cesar bi se molče priznalo, da so železniški uradniki državni uradniki; potem bi pa tudi za železnice veljal-1 načelo nagodbe, da mora na Hrvatskem vsak javni uradnik znati hrvatski. To je ena vest. Druga pa pripoveduje, da so se pogajanja razbila. Da se izve resnica, bo treba Še nekoliko potrpljenja.
Ruska vlada je baje diplomatično posredovala v Belgradu in v Sofiji zaradi nesporazumov med srbsko in bolgarsko vlsdo.
Portagelaki parlament se snido dne 1. julija.
Španske bombe še vedno pokajo. V soboto večer sta v Barceloni eksplodirali dve bombi, vsled česar sta bili dve osebi ranjeni in sicer ena težko. Vsled eksplozije je nastalo veliko vznemirjenje. Množica je bežala na vse strani in kdor je padel, je prišel bežeči m pod pete. Tri osebe sp zaprli.
zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnij teden.
6. julija. — 1792. Zadnja izvolitev «rimskega cesarja nemške narodnosti* (Frančišek H) — 1809. Nadvojvoda Karel pri Vagramu proti Napoleonu (prvi bojni dan). — 1899. Mirovna konferenca v Haagu. — 1905. f Francoski geograf Elisee Reclus.
6. julija, — 1415. Reformatorja Husa sežgo v Konštancu kot krivoverca. — 1809. Bitka pri Vagramu, drugi bojni dan, poraz Avstrijcev. — 1835. f Jezikoslovec in učenjak Matija Cop utone v Savi pri Toraačevem. — 1845. * Skladatelj in hribolazec Jakob Aljaž v Smledniku. — 1881. Pesnik Vojteb Ullrich v Kranju.
7. julija. — 1683. Dunaju preti nevarnost obleganj s pn Turkih, cesar tbeži v Line in Passau. — 1802. *Narodoslovec Henrik Freyev v Idriji, prvi kustos kranjskega muzeja. — 1808. Napoleon naloži Kranjski 15 260.000 lir vojnega davka. — 1892. f Pisatelj dr. France Skoflc v Skofji Loki. — 1897. f Časnikar Janez Pintar v Ljubljani.
8. julija. — 994. f Mejni grof Leopold I. avstrijski, ustanovitelj samostana Melka ob Donavi, kjer leži pokopan. — 1621. * Bassničar Jean de Lafontaine. — 1701. Evgen   Savojski premaga
dinstvu. Poroka se je vršila povsem tiho z ozirom na precejšnjo starost stričevo. .Imel bodem konečno sedaj tudi jaz svoje domače ognjišče," je pisal stric nečakinji, .in v svoji soprogi ljubez-njivo, dobro družico, ki mi slajša starost in mi bode udana strežnica v slučaju bolezni."
.Ah, tega nisem pričakovala?" je ponavljala Hilda z vedno pretrganim glasom. .Ah, jaz sem res nesrečna I Staro priprosto žensko, fej, fej! Z bivšo ženo črevljarskega pomočnika, ki se je obesil radi pijanosti in bedel To si vzame stric on, osrednji gospodarski ravnatelji O, neznosno je! Ah, kako sem jaz nesrečna 1"
! Stric se ni niti potrudil v listu, da bi ublažil, za Hildo mučno iznenadenje s kako manjšo opombo o konečni ureditvi zadeve glede njene dote. Njegov molk je imel v tem slučaju odločilen pomen.
Hilda in njen soprog sta ga razumela.
S tem dogodkom je bila dovršena Kubalova nesreča.
Jasno je bilo, da je bila nada v bogato doto aH dedičino po Hildinem stricu slepilo, mamljiva prevara, kateri je žrtvoval svojo bodočnost. Dota m dedščina je po tolikoletnem čakanju izginila, a ž njo se je podrlo v prav celo poslopje blago* stanja, ki mu je žrtvoval doktor vse svoje hrepenenje in trud, svoje dobro ime in svoje prepričanje T .- Konee prih,
Francoze pri Kapri. — 1709. Bitka pri Pultavi - -1810. * Skladatelj Robert Schumann. - lKir». Zavezniki gredo v Pariz.
9. julija. — 1396. Švicarji premag.ijo pri ,S *m-paebu Leodolda III. avstrijskega, ki pade na bojnem polju. — 1408. Dunajskega župana Konrada Vorlaufa objlavijo. — 1683. Turki pridejo pred Dunaj. — 1762. Ruskega cara Petra III. odstavijo. — 1807. V Tilzilu sklenejo mir med Francosko in Prusko. — 1833. * Slovenska pesnica in pisateljica Josipina Turnogradska-Tomanova na gradu Turen pri Preddvoru.
10. julija. — 1509. * Reformator Janez Kalvin v Novonu v Pikardiji. — 1584. Viljema I. Oran-skega umore v Delflu.— 1856. f Pisatelj Andrej Gutman. ~ 1866. Bitka pri Kissingenu. — 1871. Pisatelj Jožef Rozman v Trebnjem.
11. julija. — 1708. Princ Evgen Savojski in Malborough zmagata pri Oudenardu. — 1791. Voltairov pepel prenese v Panteon. — 1859. Mirovni prelinimariji v Villafranki. — 1847. Tved Andree odplove s Spitzbergen z zrakoplovom, da bi dosegel severni težaj.
Tr zidani! 5. julija pokažimo k otvoritvi povabljenim gostom, zlasti tujcem, da je Tržič slovenski!
Godovi prihodnjega tedna:
5. Ciril in Metod, Vratislava; 6. Izaija, Domo-goj; 7. Vilibald, Volkantin, Veleslav; 8. Elizabeta, Bogoslava, Božena, Darislav; 9. Anatolija, Hvali-mir;  10. Amalija, Stoj an, Libuša;  11. Miroslava.
Novičar.
Pogoreloem rxtx ponio6! Požar je na Bledu dne 29. junija 1908 uničil 35 hišnih številk in blizu toliko gospodarskih poslopij.
Umevno je torej, da se nahajajo pogorelci v največji bedi.
Podpisano županstvo se zatorej obrača na slavno občinstvo s iskreno prošnjo, da po svoji moči pomaga ponesrečencem. Vsak, tudi najmanjši dar se bo s hvaležnostjo sprejel.
Županstvo Bled,
dne 4. julija 1908.
Aopan Fran Rni, m. p,
Vabilo na naročbo. Z današnjo številko je potekla naročnina polletja. Prosimo vse one, katerih se tiče, da store svojo dolžnost. Obenem pa opozarjamo svoje somišljenike, da marljivo rašii-jajo list. in nam pridobivajo novih odjemalcev.
Kokaina proga KranJ-Tržlč se jo men i a gradila zato, da bo služila prometu in zato je tudi prizadtto prebivalstvo pozdravlja z radostjo. Upravni svet te železnice, ki vabi na jutrišnjo otvoritveno slavnost pa, kakor vse kaže, smatra novo progo za privatno zadevo tržiške nemškutarije. Postopanje upravnega sveta se mora imenovati naravnost škandalozno, čeprav bo železnica tekla Ramo po slovenskem ozemlju in je po 96 odstostkih slovenska kranjska dežela prispevala k zgradbenim stroškom 180.000 K, se je vendar drznil upravni svet Slovencem, katerih se je radi lepšega spomnil, poslati iimonemika vabila! Upravni svet je s tem menda . hotel namigniti, da želi jutri vsenemška gospoda ostati bolj -/ase. Upravni svet je pač povabil na slavnost vse častna občane tržiške, katere so pobrali po celem svetu in ki na umeten način pomagajo vzdrževati nemški značaj Tržiča, a ni mu prišlo na misel, da bi bil o slavnostni otvoritvi oficijalno obvestil mestni zastop v Kranju, ki se je opetovano potezal za tržiško Železnico. Na kranjski štaciji se vendar odcepi nova proga in upravni svet bi bil mora', če bi imel sploh kaj pojma o taktu, povabiti na slavnost vsaj kranjskega župana, tukajšnje svetnike trgovske zbornice, od katerih je eden tudi namestnik v državnem železniškem svetu, načelnike uradov in vse župane ob progi ležečih občin. Toda kaj hočemo! Saj je slavni upravni svet celo prezrl predsednika one korporacije, na katero bi se bil v prvi vrsti moral ozirati, namreč predsednika trgovske in obrtniške zbornice, ki je poleg tega tudi še član državnega železniškega sveta in deželni poslanec. Nemški deželni poslanci so seveda vabljeni. Z ozirom na to breztaktno postopanje in preziranje tukajšnje občine naše mesto pač ne čuti nikake potrebe nadeti si ob jutrišnji otvoritvi tržiške železnice praznično lica, kar bi se bik) sicer gotovo zgodilo. Prosimo pa slavno občinstvo, da se jutri vzdrži vsake nepotrebne demonstracije. Prezirajmo smešno tržiško nemškutarijo, kateri bo itak kmalu odklen-kalo, in veselimo se no ve železnice, ki nas bo tesno spojila a rojaki v «nemškem» Tržiču!
Silita iffafllka. sa železniško progo Kranj -Tržič je dobil zopet Nemec, bogataš, s premoženjem 200.000 kron, brez otrok, kateri ima še povrhu mastno službo v Tržiču. Na prošnjo Slovenca, ki
Sta
je brez premoženja, a ima več otrok, te pa niso prav nič ozirali.
Imenovanje pri državni želasnicl. Načelnik stavbenega nadzorstva v Kranju, gosp. Robert Schindler je imenovan inšpektorjem v VI. služb, razredu. — Gosp. Alojzij Preveč, oficijsl in po« stajenačtlnik v Skofji Loki, je pomaknjen v VII. službeni razred. Čestitamo!
Viftjl oticijal Koller, načelnik železniško postaje na Jesenicah, je odstavljen od svoje službe na Jesenicah. S tem je izpolnjena želja ne samo jeseniškega prebivalstva, nego vsega slovenskega potujočega občinstva. Koller je še v ponedeljek pokazal svojo robatost napram neki kmetici, nad katero je kričal brez povoda kakor kakšen drvar. Poleg stoječi višji oficijal, ki je najbrte določen za njegovega naslednika, jo ogorčeno gledal ta prizor. Kasneje sta s Kollerjem stala na peronu. Približala se jima je stara ženica ter nekaj povprašala. V Kollerjevi družbi se nahajajoči višji oficijal jo je prijazno prijel za roko in jo je osebno peljal k železniškemu vozu, v katerega naj vstopi. Koller je ves frapiran gledal ta prizor, ker je dobro čutil, da ga je njegov tovariš hotel pošteno zafrkniti radi njegovega gori navedenega surovega nastopa proti ubogi kmetici.
Meito postajenačelnika na Jesenicah je razpisano. Prošnje je bilo vlagati do danes dne 4. t. m. Upamo, da zasede to mesto Slovenec.
Otvoritev lokalne železnice Krau)-Tržič. Lokalna železnica Kranj-Tržič s postajami Naklo, Duplje in Tržič in s postajališčem in nakladiščem Sv. Križ se dne 6. malega srpana 1908 izroči javnemu prometu. Postaje Naklo, Duplje in Tržič se otvori za splošni promet, postajališče in nakla* dišče Sv. Križ pa za osebni, prtljažni in omejeni tovorni promet, in sicer se bodo od tega postajališča odpravljale osebe v vlaku in prtljaga dopia-čilnim potom.
Clril-Metodov kres naBmarjetni gori. Danes zvečer ob pol 9 uri prižge tukajšna podružnica •Družbe sv. G rila in Metoda* na Šmarjetni gori velik kres, ki bo spojen tudi z spuščanjem raket in umetalnim ognjem. Da se je omogočila tako slavnostno praznovanje godu naših blagovestnikov, so prispevala vsa napredna kranjska društva. Zatorej, danes zvečer vse na Smarjetno goro!
Matura na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju. Za ustmeni zrelostni izpit sc je oglasilo 20 maturantov tukajšnje gimnazije. Izpiti so trajali dva dni in pol (30. junija, 1. m S. julija). Napravilo je maturo z odliko šest maturantov, z dobrim vspehom pa 13; eden je padel za pol leta. Maturo so napravili: Jožef Basaj, Suha nn Kranju (i odliko); Anton Bernik, Bodo vije pri Skofji Loki (z odliko); Boris Černe, Studeno pri Novem mestu; Karol Češenj, Kranj; Edvard Globočuik, Kranj; Ivan Gosar, Stara Loka; Fran Jež, Vipava (z odliko); Pavel Klemenčič, Trata; Danijel Kordan, Kranjska gora i Anton Megušar, Selca; Jakob Mo-horič, Njivica pri Podnartu (z odliko); Ivan Perne, Po vije pri Trsteniku (z odliko); Joahim Ražem, Bazovica pri Trstu; Ivan Sajovic, Olševek pri Kranju (z odliko); Viktor Starovašnik, Litija; Matej Tavčar, Sv. Lenart nad Škofjo Loko; Tomaž Tavčar, Sv. Lenart nad Škofjo Loko; Fran Urbanec, Zalog pri Kranju.
Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju so danes dopoldne zaključili šolsko leto 1907/8. — Letno izvestje prinaša izpod peresa gimn. učitelja Janeza Gnfenanerja članek «Zgodovioa novejšega slovenskega slovstva*. 1. od Pohlina do Prešerna. — Na zavodu je poučavalo 13 stalnih in 4 nadomestni učitelji. — Ustanove je vživalo 29 učencev v znesku 4884 27 K. Razen lega so dobili dobri ali revni dijaki podporo od gimnazijske podporne zaloge (knjige in druga učila, denar, obleko), v mestni dijaški kuhinji pa hrano (tekom leta se je izdalo 12.352 obedov in 12.151 večerij, kar je stalo 4665 62 K. Tudi mnoge obitelji so dajale hrano potrebnim dijakom. — Koncem leta je pohajalo zavod 300 revnih učencev in 2 privatistinji., iz Kranja je bilo 42 dijakov in 2 privatistinji, iz v Kranjske sploh 287, iz Koroške 7, iz Primorske .* 17, iz Štajerske 12. — Po materinem jeziku je L Jamsla bilo 6 Nemcev, 293 Slovencev in 2 Slovenki, 1 **CD Čeh. — Prvi red z odliko je dobilo 38 dijakov,  i ^g prvi red 189 dijakov in 2 privatistinji, ponavljavni ^¿¡2 izpit je dovoljen 49 dijakom, drugi red je dobilo* Cs9 20, tretji pa 3 dijaki. — Dodatni izpit je dovoljen zaradi bolezni 1 dijaku. — Šolnine so plačali di-L jaki 4350 K, sprejem ni ne 365*4 K, prispevkov za učila 666 K, takso za duplikate izpričeval 32 K. — Razen običajnih prostih predmetov se je na zavodu   \ -tudi poučevala slovenska stenografija, italijanščina  «M£| in francoščina. ^IS
V I. gimnazijski razred v Kranju se vpisujejo učenci dne 4, julija in 15. septembra. Sprejemni*^ %isjl izpiti pa se vrše dne 6. julija in dne 16. septembra*** * JS5
0 Jubilejni pletarskl raittavi v Redovnici se izražajo jako laskavo vsi obiskovalci. Tako gledeVVgp*. aranžma kakor glede razstavljenih predmetov gre splošna hvala, da take razstave sploh še ni bilo na Kranjskem. Kdor ima torej količkaj prilike, napisi ogleda to zanimivo razstavo. Daljši opis razstave sledi v eni bodočih številk.
SupaSOB velike mošenjske občina je bil soglasno izvoljen kipar Ivan Resman. Prejšnji Župan se je izvolitvi odrekel, pač pa sprejel mesto prvega občinskega svetovalca in častne občanstvo-
a
6"
'gag.
f
lili ttthnMà ©vir izide današnja številka •Gorenjca« samo na iestib straneh, kar naj cenjeni naročniki in dopisniki blagovole oprostiti
frtsaesaba posesti. Gospod Rudolf Kokaij je prodal stojo niso It. 23. ▼ Kranju gosp. Francu Omeni mL Hišo kleparja g. Theuerschuba je kupila gdč. F Poiakova.
U&tsci, ki se nameravajo iti tolsti na pletnrsko loto v Radovljico, se naj prično takoj priglasati pri vodstvu c kr. plstarne, da so jih vpile. Z rednim poukom se prične 1. septembra t. 1. Mod tečajem lole vpisati se, pomeni zabudo v pouku.
Orasen požar is Bledu. Minuli ponedeljek je ob dveh popoldne nastal v vasi Grad ogenj, ki je v dobri pol uri uničil 35 hiinih številk. Desetim posestnikom so pogorele le bile, vsem ostalim pa tudi vsa gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi mnogo prašičev, par krav in več drugih živali. Renti se ni dalo skoro nič, ker so vsa poslopja tesno skupaj in pokrita večinoma vse z deskami. Goreti je začelo v lupi ondotnega pismonole, pri katerem sta bila dva fanta, ki sta iz Radovljice k stricu prišla na obisk. Fanta sta skrivaj kadila cigarete ter pri tem zažgala. Ogenj se je z velikansko naglico siril od strehe do strehe do Potočn-kove bil", kjer je pogorela streha ondotne kapelice. Tudi občinska ubežnica je bila hipoma v plamenih. Ogenj se je razširil tudi v bližnji gozd in ga hudo poškodoval. Hišo Sekovaniča, kjer je bilo precej smodnika, so s veliko težavo rezil'. Strašen požar, ki j« vzbruhnil ob dveh popoldne, se je videl daleč naokrog, kajti posamezni plameni so švigali po 80 metrov visoko. Ljudje, ki so se peljali z vlakom, so že v Javorniku videli ogenj. Koj, ko je ogenj izbruhnil, se je brzojavilo na vse strani po pomoč. Dealer ni bilo brizgalen, so poleg domačinov pomagali gasiti letovicarji, ki so is jezera nosili vodo. Kmalu je došlo do petnajst požarnih branah, Iz Ljubljane je odšlo najprej 40 vojakov 27. pešpolk«, potem pa je poseben vlak pripeljal vojakov istega potka 800 mož — od vsake stotnije po 25 mož — in brizgalna tukajšnje požarne hrambe. Ker na Bledu ni bilo konj, da bi vozili brizga I ne, vpregah so se ljudje sami in jih peljali. Zgordo je poleg poslopja tudi mnogo živine, človek se, k sreči ni - nbben ponesrečil. Pogorelci, že itak reveži, so vsled strahovitega ognja, silno udarjeni in so bili zavarovani le za prav nizke zneske. Bližnji hoteli in vile so ostali popolnoma nepoškodovani. — O, požaru se nam dalje le poroča: Potniki, ki so se . voziii s popoldanskim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 4 popoldne, so opazili požar v Javorniku. Ob blejskem gradu se je dvigal ogromen oblak dima, »podaj pa je švigal plamen, visok kakih 15 metrov.- Sprva se je mislilo, da gori gozd, na ogromnih ognjenih plamenih pa se je kmalu spoznalo, da gori cela vas. Na postaji v Radovljici so potniki opozorili nekatere na kolodvoru se nahajajoče Radovljieane, da gori vas Grad pri Bledu in da naj o tem avizirajo ognjega ce. Kmalu na to se jo radovljiška požarna bramba že odpeljala na lice požara. Kakor se nam poroča, se pri rešilnem delo slasti odlikuje vojaštvo, posebno prostovoljci so si stekli pri tem delu največjih zaslug. Dva konjeniška prostovoljca sta z Življensko nevarnostjo rešila celo vrsto ljudi gotove smrti.
Veliko vrtno veselico prirede tukajšnji abl-turijeoti na vrtu g. P. Mayrja, s katero se podov« od kranjskega meščinEtva. PosrrČdo se nam je pogledati nekoliko r.a kulise in reči moramo, da nas je ta pogled razveselil. Obeta se nekaj posebnega. Vendar nočemo biti indiskretni; povemo le toliko, da bo preskrbljeno za izborno petje (ljubljanski dijaški oktet), lepe muzikalične komade (ljubljanski dijaški sekstet na lok), kratke jedrnate govore in izvrstno prosto zabavo. Potem sledi ples v prostorih »Narodne čitalnice*, ki se utegne raztegniti do belega dne. Sliši se tudi, da pride precej gostov z Gorenjskega, potem iz Ljubljane, Zagreba, da te celo ruski akademiki, ki potujejo v teh dnevih po Slovenskem, so utegnejo zglasiti. čisti dobiček veselice je namenjen «Prosvetinim» knjižnicam.
IkeJjeSeiko društvo sa otroško varstvo ia stladiaake skrb se marljivo pripravlja k veselici, ki se vrti dne 12. julija popoldne na vrtu hotela «Stemarje». Priprave vodi v to sestavljen, damski odbor, ki mu z vso vnemo načeluje gospa Hallada Sodelovali bodo loški pevski zbori, slavno godbeno društvo is Goricanj odbor si je. nabavil mnogo in lepih dobitkov, da bo z izidom efektne tombole vsakdo lahko zadovoljen. Ves hotel «Stemarje» je prenovljen in založen s izborno dolenjsko kapljico, z budjejeviškim in mengilkim pivom, točilo se bo pa tudi pivo is lotke pipovarne. Veselica se vrti ob vsakem vremenu, čisti dobiček pripade uvodno imenovanemu društvu, zato naj .vsak položi dar otrokom na altar.
Oaallne draltvo sa Hrnftiol vabi k plesni veselici ki se vrti v nedelj ■> dne 12. julija 1908 na Hmšici v prostorih g. Matevža Robiča. Začetek oh 8. uri popoldne. Vstopnina t Za Člane v društveni obleki 60 v, za nečlane 1 krono. Dame proste. Godba na lok iz Rožne doline. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
letii obdal sbor moake pagrnlniee sv. Cirili la Metoda v Iraajn se vrti v terek, dne 7. •t, m., ob poldevsUh zvečer. Na vsporedu je med ' - dmgisa tudi volitev novega odbora«
Društvo ze povzdino premeta a tulci se je
ustanovilo v nedeljo,' 21. m. m. na Jesenicah. Predsednik je gospod A- Schrey. * >
Prsmeldea je is Radovljice davčni asistent g. Viktor Dolenc v Postojno.' 0
Od tritlke isleaiiee. Načelnik v Naklem: poduradnik g. Alojxiji Otabnrk; načelnik v Dupljah: poduradnik Josip Štibar; načelnik v Tržiču: pod-uradnik Fran Sepfč. Splošni promet se o tvori v pondeljek, 6 t. m — Otvoritveni vlak gre Iz Kranja 9 uri 45 dopoldne, iz Tržiča nazaj ob 6 uri 55 zvečer. Z Dunaja pride posebni vlak v Kranj 9 uri 23 dopoldan.
Finančnim ravnateljem sa Kranjsko je imenovan neki Alojz K i imen t ir. Brna. dani je vse pričakovalo, da bo imenovan domačin in narodnjak nadsvetnik Dobida. Klerikalci so uprizorili proti njemu gonjo, ker je nepristranski uradnik. Rajši tujca - klerikalca, nego domačina - narodnjaka I To je danes geslo klerikalcev 1 '•. <*
Turistovikl vlak vozi od dne 1. julije L L vsak dsn, tods db delavnikih le do Jesenic, ob nedeljah in praznikih pa tudi • dalje do Trbiža. Odhod iz Ljubljane ob 5*50, iz Šiške ob 5*56 zjutraj. Potratnega tlaka ni posebnega turistovskega.
Bslepsska lexers In tslesniea. Da imajo izletniki, S pridejo * vlakom ***r. «M5 v Trbiž, ob nedeljah in praznikih priliko, obiskati belopeška jezera, bodo dogovorno s c. kr. ravnateljstvom državne železnice v Beljaku za' ostali čas v teljsm stoječega poletnega voznega reda, počen«! s 5. julijem t. 1., vozil ob nedeljah' fn prkznikth vlak št 1727 na progi Trbiž Rate če-Bela p^č z naslednjimi prometninii časi: Trbiž odhod ob 1. uri 17 minut popoldne: BelapeČ postajališče odhod ob 1. uri 31 minut; Rateče-BelapeČ prihod ob 1. uri 37 minut.
Umrl je na inšpekcijskem potovanju, prof. Herman Luku s, strokovni nadzornik za risanje, stanujoč v Solnogradu. Pokojnik je nadzoroval risanje tudi na naših šolah. N. v m. p.l
Velik gosdal polar je nastal v nedeljo 21. junija okrp? poldne v gozdu Jatna. ki je last papirniške družbe Leykatn-Josefs' hal. Nevarnost je bila velika, ker je močen Veter ogenj'hitro Siril. V —'■—!-—uii-^—to a, min m j
S vi b nem jo bilo plat zvona. Od vseh strani so leteli ljudje z raznim orodjem, da so udutitt ogenj. Zgorelo je nad 20 oralov gozda, večinoma samih mecesnov, vmes tudi mnogo že posekanih..hlode v. Škode je okrog 30.000 kron, Družba je^z? Moralo je hiti nalašč zažgano, ker je na začelo goreti. ' ,
Slovensko trgovsko draltvo «Merkur* priredi v nedeljo, dne 5, julije 4908 na, vrtu «Narod nega doma* v Ljubljani, pod pokroviteljstvom narodnih dam, v prid skladu za «Trgovski d(om» in skladu za podpiranje onemoglih članov veliko vrino veselico.
•Slovenske sokolaks Z vosa* si je na svojem občnem zberu izvolila dr, Ivana Oražana, zdravnika v Ljubljani, za zveznega starosto. Prejšnji starosta je bU dr. Ravnikar, *| J^^^ »cW4?i«V. nozborskih volitev prosto vogno odstopil, -
Osodepelus zamenjava. V Orthu ob Dobavi je gozbar Stummer snedel prašek, ki je bil baje narejen proti glavobolu. Komaj ga je snodel, se Je zgrudil in se jel zvijati od grpzpviUh kjeev.' Zdravnik dr. Heindl je poskusil prašek , in zapazil s strahom, da je v prašku strihnin.. Sbu^inier je umri na zastrupljanju, dr. Heindla pa je še rešil njegov zdravniški kolega. ''J'
Vozni red Er&aj-Tržlč
= veljaven od 6 julija 190ft.    \ ■ ' !
Msšani vlaki
	dep.	pop.	it.
806	12-87	447	8«
8'20	18*62	6-02	81Ï
8-34	1-06	616	901
8 44	116	4-26	S«
858	1-26	6-86	910
Postaje
IC.
A 168/8
, V zapuščini po g. Ivanu Majdiču, veleposestniku v Kranju, se dovoljuje na predlog zvršitelja oporoke, g. Rudolfa Kokalja •■• »«        «...   -    nfrtf*m >.%
a) prodajalnične in hišne oprave ter gospodarskega orodja pri hiši št. H v* branju,
b) zemljišča vi. št. 65 d. o. Breg (z gospodarskimi potrebščinami, hišno in gostilniško opravo) v Preddvoru št. 15, , *   '      B » ■■'.•>     - ,,r;. o
c) zemljišč vi. Št. 154 d. o. Kokrica, 75 d. o. Vojvodni boršt in polovico zemljišča
vi. št. 85 k. o. Tenetiše. «1  t ' .
- —    . ... . ,
Za te dražbe se določata naroka in sicer za prodajo ad a)
na dan 7. Janja 1908
Od 9. ure dopoldne naprej v hiši it« 23 v Kranju.
za dražbo ad b) in c) pa "'    1 * ' *"     ■*» •* htfl
na dan 8. julija 1908
ob O. url dopoldne pri podpisani sodnljl it. 8.
Prodaja ad a) se vrši le za ali nad cenilno vrednostjo, dočim se za zemljišča ad b) in c) določa izklicna cena, pod katero se dražba ne vrši, in sicer za zemljišče ad b) z opravo vred 9589 K 52 vin., za zemljišče ad c) pa na 5880 K, oziroma 500 K, oziroma 1035 K. ~;
Dražbeni pogoji se smejo vpogledati pri sodni ji.
Vknjiženih upnikov ni. Izkupilo gre v zapuščinski sklad.
0. kr, okrajno sodišča v Kranju, oddelek D«
dne ti. junija r§fte/    u'       ** t>«
C*
A 153/8
.3100 „
... boo
V zapuščini po g. Ivanu Majdiču iz Kranja se na predlog zvršitelja oporoke dovoli
prostovoljna dražba
v davčni občini Kranj ležečih parcel:
a) št. 481   njiva za izklicno ceno    400 K d) št. 773/2 njiva za izklicno ceno 1400 K
b) J6l      ,     ,       s       » „ e) „  774    * „:    +i    :9   „ »u. 1800 ,
c) , 773/1   , 1250 , 0 . 776 travnik ,
g) št. 833/3 njiva za izklisno ceno 3000 K
Dražbeni narok se določa na
dan 8.Ji4«M$>B
ob 8. uri dopoldne pri tej sodnljl.
Dražbeni pogoji se smejo takoj upogledati. *       °M *f Vknjiženih upnikov ni. Skupčilo gre v zapuščinski sklad,
kr. okrajna udinja v Kranju, oddelek U,
311
0.
nm
SINGER
šivalna stroja
naj se kupuje le v naSih prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah.
1
Naj se ne pusti premotiti pn priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGBR prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naii stroji no oddajo prekupoem, temveč ■o jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstva.
SINOER Co.
Ake. družba sa šivalne stroje Kranj it. 63. 17
lova kubična knjiga!
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo 1
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; S. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in ob tesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v ■etre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem *e lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—23
Knjiga stane v močno celo platno vezana S K, po poiti 99 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri računar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta S K SO vla« Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
Mavrici] Sntolej
ur ar
ta ¡mié He?. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih ivioarekih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ara aa nihal«! prsta aa in varíales, aa najnižjih cenah.
M Popravila mm
so izdelujejo v lastni delavnici, ter som zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvrMti natančno in po nizkih conah. Popravljajo te budilke po 80 vin. do lit) K. Žepne uro od K 1-20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„li.TAOT".
Kolesarske potrebščino
MB. Sle želite imeti uro rss dobro popravljano jo ne aajajtt taka*, U urarijt siti isucsai siso. 17-4
Sladoled
najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava, čokolada
L t. d. so dobi vsaki dau sveže pri E. Brandtui Kranj.
Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod:
29Í»    26—H
Ludovik Borovnik
putkar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa* o vrstnih pn i* za lovce in strelce po najnovejših si letnih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, rsprejama vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—37 Uuatrovanl  o*nilci oaaton).
J OS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove    ulloe   sat. 4.
StMeio-osebo ii kouirokcilsko allBčavalčarstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vesna vrata, balkoni, verande, stolpne krite, štedilnike i. t. d
Špccijaliteta: 152 valjični zastori (Rollbalkon).
33
Svoji k svojim! 256 52—17
Staroanana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih prignanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s plsenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in is bornim proti vinski m pivom iz pivovarne kneza dchwarzenberga v Protivinn na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domaČim pristnim tropinovosm 1. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po že-h&nici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej franke goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol
Glinaste peči
Štedilnike, banje ta kopeli, kakor tidi kipe, vaz s in drage glinaste isdelke v vseh barvali, trpežne ln cen« priporoča
Avgust Orelse
prva in največja tovarna podi, in {glinastih izdelkov v Ljubljani«
1 52—18
			
f^'i;i:i;i;( i):);)!););	):):)):');):) lil i   ). )		i: i; ) i; i i: y 1 1 ni 1
poltjo« V AneriKo!!
■aja»m%s%>Bajas»aiBaaji%isai 0m&*^&r&i^*i0i*0$w^0ii0*0i priporoča generalna agentura
I „Asaerikansk< in Witne 5tar rini«"
najhltrejo vožnjo preko BASEL-PArUZ-CHERBOURG-NEW-YORK. g 2 odhoda v tedna. — Hrana še v Baseln prosta. — Z velikanskimi in varnimi parniki teh prog prevez ed Cherbonrga-New-Tork v resnici
I B% do 6 fini«
Vsa pol r<>bna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj
8    6eneralna agentura 3m Obersteg & Co., gasel
28 Aeschengraben (Švica).
260 13-18
A-i A A A A A H Ali A A AH Ali A A A AA A A A A A A A i A A A i l
Zlit« jfctiik : Itrlii. Parli, lia (M. s*
Najboljše kosmetlčno
ZObOcistllno sredstvo
Jzdtlovattlj
0. Seydt
Ljubljana, SpUol.-St^tar.ut. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška taloga
ISO—61
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska casta 17
[priporoča svoje najbolj prisnane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki oa tahtevanjs zastonj.
Največja tovarniška zaloga
vsakovrstnih slamnikov
■a drobno in debelo I
Ha drobno in debelo I
Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča l£ «1«11 i «3 «- i j «11 * «   Ir*   modnn try;ovlnn.
Antona Adamiča v Kranju
Glavni trg.
Fini damski slamniki se lilpajo po najnovejši obliki. Popravila se točno iavrlojejo.
Svili, svileni trakovi, Ušp, cvetlice ter igle sa slamnike vedno v nalogi. Oono lir os konkurenco!
e
Btaze vrana bi ■podaja
Erila Predpasnike Moaerce Šerpe Pasove Ovratnike Mašence Jabots Srajco Potilo Otročje oblekce Krstne oprave
¿2
o Ou
ai    mm H
S § « s «» s
e
to
t*
M
=3 -s
a
O
i
n
■str Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka iz Ljubljane
A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU
na glavnem trgu v hiši g. Pavilarja
Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke. * Klobnke sprejemam v popravilo.
- Zunanja naročila točno. =====
■5 ÉI
m B «I
m sa rr
O S*
t- tu
09 «4 t*
aj    « S
9     «3 >0
a>
• f • v
* £ B
a>
A O
08 Xd
M "S1
ou
Glace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfnm
HartiiiO¥a oesta 20 O   £ a n « Hartinova cesta 20
Postajališče električne cestne O mar     železnice pri šentpeterski cerkvi
LJUBLJANA ::: Zalagate!) društva c. kr. avstr. drž. uradnikov.
fiajaii ra/oj« pa-WWra fttftf rata t mh oanah. 0#Va* da/a, slike r naft vaiikoetih,
Popotna oprete /a r//«. Špeelja/iteta: Gostilniški stoli.
Pohlitto U letina, otroško postelji /a vozički  po vaakl osni.
Medme! ti Mm-tega omrežja, afrl-danske trati alt Ume, pni vrata vedno v talogl.
Za spalno sobo od
180 Ud. naprej. Dlran i okraski.
Oprave la Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
Špeoljalltete r nevestinih balah. Vali*! prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito poeenl za hotele, vile In ta letovišča 52 Aid
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna mira, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
- ■ ■   ■ ■
ZobOtenUii Atelje
Oton Seyil
pri ff. dr. E. GloboôiiJLkn
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebno plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI se IzvrSuJeJo po NAJ-NOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-55 tu SPECI J A LIS J.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiitrovana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Fosejlla
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«% fJiz 17. amortizacijo, na menice pa po 6Vt. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1907.:
IS,
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah st. 75.J99.
120 44
Itdajt koBjoret) «Qorerrjp*#.
od»uverni »Milk  Lerofliv Mikni.
kiîtpijM !» ftifak K P»> !<*mnreta ▼ Kranju.