Poftnfta plačana"v gotovTnf C?na Din m** • Leto I. (VIII.), štev. 85 Maribor, sobota, 13. avgusta 1927 »JUTRA « ■ihaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani st. 11.409 ^®lja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejsma tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova »lica St. 4 ftemel se dvignejo danes na polet v Ameriko Zadnje priprave na letalih „Europa“ in „Bremen“ — Pilota Risticz in Loose prepričana o uspehu Pilota nemških ameriških letal »Euro-Pa« in »Bremen«, Risticz in Loose polenta danes zvečer iz Dessaua preko Atlantskega oceana v Ameriko. Oba sta zel° samozavestna in upata, da ju ne doleti tragična usoda Nungesserja in Colija, ki sta na poletu iz Pariza v New-y°rk^izgini]a brez sledu- Včeraj sta Risticz in Loose opremila ®be letali z vsem potrebnim materija-J°nb med drugim tudi z radio-aparatom. Letalca vzameta s seboj za hrano vsak P° Pol litra čaja in kave, kruh in maslo, !aica, klobase, čokolado, prepečenec in ^ 1 vode, kar bi zadostovalo, da bosta v skrajnem slučaju preskrbljena za o-8ein dni. , Start se bo izvršil zvečer samo zato, *er hočeta doseči letalca Cap Grace v Novi Fundlandiji, ki velja za najnevar-neišo točko poleta, podnevi. Ponoči je namreč tamkaj orijentacija skoro nemogoča. Startu bo prisostvovalo na stotine nevabljenih gostov. Vlado bo zastopal prometni minister dr. Koch, navzoči pa bodo tudi odposlanci anhaltske vlade in drugih nemških dežel- Svoje odposlance pošljeta tudi berlinsko ameriško poslaništvo in madžarski poslanik, ker je Risticz madžarski državljan. V Newyorku pripravljajo nemškima letalcema kolosalen sprejem. Pozdravili ju bodo po prihodu oficijelno zastopniki Zedinjenih držav in Nemčije, naslednjega dne pa se bo vršil velik banket DESSAN, 13. avgusta. Prekomorska letala so v strogi pripravljenosti, da vsak trenutek star ta jo. Ako bo ugodno vreme, se bosta nemška letalca dvignila ob 16. uri. Če bo vreme neugodno, pa. bo polet preložen. BERLIN, 13. avgusta. Ameriške vremenske postaje poročajo, da vladajo ob ameriški obali Atlantskega morja zelo neugodne vremenske razmere in so nasvetovale zato, da naj Nemci prelože polet. Požar v tvornlci perila Haksa Durjave v Mariboru Ogenj v prikrojevalnici — Velika nevarnost za celo podjetje — Kako je nastal požar z ?vaoVn\ka%bln?c0edrklfK^&l1i Omejili so ogenj na prikrojevalnico na. Pisarna mariborskpfra 1 t zv°- v pritličju in knjigovodstvo, v prvem društva ie bila ob četrt tfn gasilnega nadstropju, ter ga v eni uri pogasi h. ščena df ie izbruhnil nož.r w obve' Za & manjkalo, da niso pogorele scena, da je izbruhnil požar v tovarni vse kniitre v pisarni in da se ni razši- per, a gosp. Durjave v Gregorčičevi ri^pSJr v Hvalnico, kjer je montira- uuu nih in leži seveda ICI “ 120 šivalnih strojev in ieži sev* Prvi je opazil ogenj v pritličju, kjer mnogo vrezanega blaga za perilo. ! nameščena prikrojevalnica perila, Nastal na ncmni na ta način, da x ivi je upazu ogenj v priuicju, Kjei |e nameščena prikrojevalnica perila, Nastal pa je ogenj na ta — hlnnnn rr^cn^a., n,m a. prjčel ^1^ ^ stropu tjk po]e?f -ininika. Včeraj je i * 4lm"il,a' zgal hišne dimnike i j«, ai jc rueiiuvevai pn svoji rouunii —” v vinogradu pri Sv. Petru. Zbudil je .................... „uslll v Iin, .......... drlavrp fn\mrnr» IrJ etonnin!« 1r nP71l!l/o T* _1 od jv- lialllCoCv-llcl j-rl livi UJC ValilIL-ct jJvJrild., hlapec gospoda Durjave, ki je vstal da je pričel tletMram v nes izjemoma že ob pol štirih, da se A:—*..................... odpelje z vozom po svojega gospodar- moiIC uimnike in se m p«'-!--— la, ki je prenočeval pri svoji rodbini pred svojim odhodom, ali je vse ugašeno, niti ni pustil v hiši potrebnega n^7tilVo T_ v. • n n Vlil Uf, 1 cl VI11 \J l l O V • 1 virU, Z/UUUlI Jt- ,,, ^LliDllI V 111^1 |xv v* - — delavce tovarne, ki stanujejo k sreči paznika. Tekom noči sc je o—Va od v isti hiši. Eni so pričeli gasiti, kolikor dimnika do trama toliko razgrela in se je dalo z običajnimi pripravami, razbelila, da je pričel les goreti.- S drugi so obvestili policijo in gasilce o stropa so padli ogorki v prikrojeval-PreteČi nevarnosti. nico in vžgali lesen inventar, ki je de' Nekaj minut po alarmu je že pridr- [0IT,a. P°^^rch deloma pa je toliko Po-^®1 Prvi avto gasilnega društva s tre- ni ,več za raba emCCr 2 možmi, ki so imeli sinoči službo. Iz ie, V?1 kolikor ga je bilo na Sinjega hidranta so napeljali vodo T V P18®1™-Je bila taka vročina, J‘s pomočjo domačih delavcev pri- ?a. so ,se stopi11 rožani nastavki na te-1 nasiti plamene v prikrojevalnici in le!ons,\c!T1 aparatu. Pokvarjene so tudi Pisarni v prvem nadstropju. Vrata iz ™iz£’ ^ikajn J™d_°thnP.- Naiv_e.č^JLS Cena v °ievalnico so bila že uni* no za šivu? 3e porc,° blago, prireza- KamIn^VčTm k mc'dc‘ ».vodstvu Mral,„vitoPvS7n 'S mize, slike ... naj,.--------- pa jc, tla so ostale knjige nepoškodova ne. Kasneje je prispela še skupina gasilcev iz Studencev s priklopno turbino in onih s Pobrežja, ki pa niso več ......... ‘viiiam nato m k • • intervenirali. sreče še velika turbinska brizgalnah ()i) 1 L dopoldne je prispela v tovariš možmi m končno . .. no oblastna komisija, da ugotovi po- r-vvr 'T“J1,U Podeželske 1-------- ■ * !" Požare,je bilo v tovarni g. nUrja^ ............................... VJ. , požaru pri »Varda Strašen samomor pod kolesi lokomotive Ob magdalenskem parku se je vrgel pod tovorni vlak ne* znanec in obležal ves razmesarjen Sinoči ob 9- uri je izvršil na koroški progi ob Magdalenskem parku neznan moški strašen samomor. Ko je privozil ob omenjenem času z glavnega kolodvora tovorni vlak, je nepričakovano v samomorilnem namenu skočil na tir neznan moški in položil glavo na tračnice. Kolesje drvečega vlaka je samomorilca zgrabilo in ga strašno razmesarilo. Strojevodja je sicer opazil moža. ki je skočil na tir in zakričal, ni pa utegnil na tako kratko razdaljo ustaviti stroja. Truplo, ki so je potegnili izpod vlaka, je bilo strašno razmesarjeno. Kolesje mu je odtrgalo obe nogi in roki, glavo pa zdrobilo. Samomorilčeve identitete doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, ker je bil brez slehernih dokumentov. Ugotov- Po štirih letih odkrit umor Skrivnostna nasilna smrt posestnika Franca Janžekoviča v Muretincih — Vdova, njen bivši ljubimec in sedanji mož kritično noč doma, dočim je pri prvi preiskavi trdil, da je bil takrat v. Celju. ljena je samo približna starost okrog 50 let. Samomorilec je bil boljše oblečen in ni imel pri sebi ničesar, po če' mur bi se dalo sklepati, kdo in kaj je. Celo robec, ki so ga našli pri njem, je brez monograma. Na kraj nesreče je policijski komisa-rijat poslal komisijo z zdravnikom, ki pa je morala prepustiti preiskavo obmejnemu komisarijatu, ki zatrjuje,^da spada vse. kar se pripeti na zemljišču državnih železnic, v njegovo območje. Čeprav identiteta samomorilca še ni ugotovljena, se je po mestu raznesla govorica, da gre za nekega Rataja. Truplo samomorilca so prepeljali v mrtvašnico na pobreškem pokopališču. kjer je polože pojutrišnjem k večnemu počitku „ . Ul Ulili. Ko je prišla kmalu nato n* v • roče še volikn i a fcraj ne- rcce se velika turbinska brizgalna z l- možmi in končno tudi avto-tiirbina 110 0,)l;istna komisija, da ugotovi po- i sc uporablja običajno za podeželske ^mirnosti, predvsem nastalo škodo in Požare je bdo v tovarni g. Durjave kako 'c nastal požar. G. Durjava je Pripravljenih 21 gasilcev s poveljni- zavarovan proti požaru pri »Varda-*om g. Vollcrjcm. Priprav zadnjih ru,(- aveh avtomobilov niso vzeli v nnnm i bo da CO no hi c nrovolmPni ,' JD , Ka1(or so l1am naknadno poroča, je Hami a Prevelikimi množi- komi<ši.jn ugotovila, da znaša škoda Din T»kiiS nS^d^flht,rdm«nc- f0-100« Kihi. P0l»nlr5^1 P.V. »Ih ,Tbll nad S'o£eS“''1 nCmolM” "wrei v Ptuj, 13. avgusta. Dne 23. marca 1923 zjutraj rano je prebivalce vasi Muretinci niže Ptuja vznemirila vest, da je mladi, komaj eno leto poročeni posestnik Franc Janžekovič ubit- Uboj je bil izvršen na njegovem dvorišču. Orožništvo je kmalu po dogodku aretiralo osumljeno njegovo ženo Marijo roj. Tomažič, njenega očeta Štefana Tomažiča iz Male vasi in brata Ožbalta Tomažiča, ki so prišli prejšnji večer iz Ptuja in se prepirali med seboj, kar so slišali tudi sosedje. Pri nato sledeči preiskavi pa je Ožbalt Tomažič izjavil, da je on sam ubil Janžekoviča, nakar so Janžekovičevo ženo in njenega očeta izpustili iz preis kovalnega zapora, Ožbalt Tomažič, svak ubitega Janžekoviča pa je prišel pred poroto. Porotniki pa so tedaj zanikali tako vprašanje glede uboja kakor tudi glede prekoračenega silobrana, nakar je bil Ožbalt Tomažič seveda oproščen. Ljudje so polagoma dogodek potem pozabili. Marija, vdova po ubitem Janžekoviču, se je kmalu potem poročila s posestniškim sinom Janezom Ribičem iz Male vasi, s katerim je imela sicer baje tudi že prej ljubavno razmerje. Te dni pa je orožništvo na splošno presenečenje in začudenje prebivalstva zopet aretiralo Ožbalta Tomažiča in vrh tega še Janeza Ribiča. Po izjavi neke priče je namreč osumljen uboja Janžekoviča Janez Ribič, ki svoje tajnosti poprej samo radi botri5 ne z Ribičevimi stariši ni hotel izdati. Sedaj ga pa je začela peči vest in je vse razkril. Po njegovih izpovedbah je Ribič usodnega dne pred štirimi leti čakal na iz Ptuja vračajoče Tomažiče in Janžekoviče ter menda z vednostjo ostalih umoril Janžekoviča, da bi tako prišel na njegovo posestvo in obnovil nekaj Časa motene ljubezenske odnoša je z M ar Ho. Priča ic baje tudi videl, kako je Ribiču pri svinjskem hlevu spodrsnilo, ko je v nervoznem pričakovanju tekel Janžekoviču nasproti. Po najnovejGh i« •sedal tudi dognano, da je bil Ako se navedbe te priče, ki je obenem sosed Janžekovičev, potrdijo, potem je izven vsakega dvoma, da je bil uboj Franceta Janžekoviča zasnovan gotovo že pred njegovo poroko z Marijo Janžekovičevo. Olep, društvo Sp. Polskava Marsikdo še ne ve, da obstoja društvo za olepšavo in tujski promet na Pragerskem s sedežem v Sp. Polskavi, ki vzdržuje pešpot med Spodnjo Polskavo in Pragerskem. Zadnji čas pa si je društvo nadalo nalogo, da to pešpot razsvetli z električno lučjo. Pred dobrim tednom so zaceli z napeljavo in jutri, to je v nedeljo, bodo prvič zagorele lučke na 3 kilometre dolgi poti, ki veže oba kraja-To bo v Mariborski oblasti edini podeželski kraj, ki bo tako lepo elektrificiran in vzdrževan od olepševalnega društva. Zahvaliti pa se imamo za lepi napredek edino le nesebičnemu delovanj« predsednika društva, Avgusta Koprive. Društvo jo navezano le na letno članarino, ki znaša samo 10 Din, ter na prostovoljne prispevke. Ker pa tudi marsikateri Mariborčan to pot pozna in uporablja in se mu ne bo treba več bati, da bi se na polju ponoči kje izgubil ali padel v kak jarek, br sigurno priskočil temu agilnemu društvu na pomoč in se udeležil vrtne veselice v prostorih g. Luršaka na Pragerskem, ki jo priredi olepševalno društvo v nedeljo dne 14- avgusta, v slučaju slabega vremena pa v pondeljek dne' 15. t. ir, ' "-* Ponesrečen prevrat v Lizboni LONDON, 13. avgusta. Po poročilih iz Portugalske je bil včeraj poizkušen v Lizboni državni prevrat, ki pa se je izjalovil. Prevrat so organizirali oficirji 'z Lizbone in Oporta. Vlada jeobjavila komunike, v katerem se poudarja, da je upor že zadušen in da je gospodar položaja. V kabinetnih krogih se zagotavlja, da je armada na strani vlade. Po zadnjem poročilu iz Lizbone je portugalska RibiČ vlada danes odstopila. Mariborski nedeljski Izletniki in njihove ielie Mariborska izletniška sezona — Tipi naših izletnikov — Kulturna naloga pevcev — Baedeker za izletnike — Izletni* ška avtozveza — Kam gremo? Letošnja letoviščarska sezona — čas pasjih dni — se biyta koncu, naši someščani se vračajo iz gorskih in morskih krajev. Le oni, ki si morejo privoščiti udobnosti »pozne sezone«, se odpravljajo kot »zakasneli« letoviščarji iz mesta. To so večinoma državni nameščenci, ki jih bo njihoV blagi šef g. finančni minister kmalu prisilil, da se vrnejo v Maribor, ki bo šele takrat dobil zopet svoje običajno lice. Tedaj se bo za Maribor pričela zopet sezona nedeljskih izletov, ki v pasjih dneh izgubijo svojo veljavo, ko n. pr. v Limbušu ali v Pekrah ob naj-iepšem julijskem vremenu zaman iščeš stalne »klape« vinskih bratcev. Šla se je hladit — čujte in strmite! — v vodo. bodisi morsko ali blejsko, v najslabšem slučaju v — dravsko. Okolica Maribora pa sameva in potrpežljivo čaka na nedeljske izletnike • . . Sploh so mariborski nedeljski izletniki zanimiva prikazen. Že kar na videz jih lahko razdeliš na »kategorije«, ki imajo svoje križe in težave, izločiti moramo le skupino mariborskih avtomobilistov, ki precej »junaško« drči po bližnji in dalnji okolici, puščajoč gosto meglo, ki zagrne množice proletarskih izletnikov, ki spadajo v »kategorije«. Najpodjetnejši se zbirajo že »ko dan se zaznava« na kolodvorih ali kje drugje z okovanimi čevlji in palicami, nabasanimi nahrbtniki in polno bisago veselia in smeha. Njih cili ie Pohorje, Kozjak ali celo strma Urška. To je prva kategorija — »turistovska«. ki marsikomu »imponira«, ker je za mar sikoga »nedosegljiva«. Dame so navadno v manjšini. Drugačna pa je druga »klapa« tako zvanih »družinskarjev«, ki se odpravi v daljno okolico še le po dobrem nedeljskem kosilu navadno s popoldanskimi vlaki. Tu prevladuje nežni spol, ki ima pri teh izletih seveda glavno besedo. Cilj teh družin niso naporne hribovske postojanskc, temveč udobni lahko dostopni kraji ob železnici n. pr. Št. lij, Hoče, Ruše, Fala, Št. Lovrenc na Pohorju itd. Ob posebnih pri* likah se določi tudi obisk kake veseli* ce v teh krajih, kar je seveda odvisno od teže možička in dobre volje cele družbe. V Mariboru se je ta »kategorija« regrutirala še nedavno iz Nemcev, katerim je posečanje okoliških krajev že ukoreninjena stara navada menda iz pretekle dobe germanizacije, posebno v Dravski dolini. V novejši dobi se je pa večina naših »Purgarjev« — »automobilizirala«, da lažje po-seča svoje bratce onkraj meje in — spleta nove mreže- Zanimiv in najštevilnejši je tretji tip naših izletnikov, ki jo kar »per pedes« udari popoldan v bližnjo okolico. To »kategorijo« tvorijo najvišje in najširše plasti našega naroda. Saj vidiš n' Pr«'- v ^?krah ali v Limbušu vsako nedeljo obitelji direktorjev in advokatov zraven družin uradnikov, dclav-?ev in kmetov, torej prav pisana druž ba najširše demokracije! Omeniti moram tu posebno hvalo-Vredno kulturno nalogo onih mešča-T?5?yrlz .'trnkov, ki si prizadevajo zdru žiti koristno s prijetnim in hočejo z našo lepo pesmijo prekvasiti čustva naših podeželskih ljudi. Žal so izletniške družbe »lepega petja« redke. Sicer se na izletih res mnogo poje, a večina ad hoc improviziranih vVan\k,vintr ce!n oktetov v Pobrežju, Peklu ali Kamnici proizva* ja včasih disonance, da se celo kmet-domačin Čudi taki mestni »kulturi« Pač pa se je ljudstvo priljubil »Jadran«. ki se je imenitno postavil že marsikje ob meji ob raznih manifesta* cijah, pa tudi z lastnimi izleti in pri reditvami v Kamnici, Limbušu, v Pekrah in drugje, kjer se je nekdaj popevalo samo nemško. Žal so še danes posebne »postojanke« nemškega Dctia, v naši bližnji okolici, a v doglednem času bo minulo tudi to. Veliko preglavico dela izletnikom določitev »nedeljske ture«. Imamo že sicer slovenskega »Baedekerja« za Pohorje in Kozjak: vrli Badjura se je mučil in trudil, da je opisal krasote naših krajev, na izletnike »III. kategorije« pa ni mislil! Tej »klapi« namreč ne zadostuje opis naravnih krasot, ona hoče klasifikacijo krajev po dobri in ceni kapljici, domačih klobasah, piščancih itd. Saj je n. pr. pri slavnih Pekrah (pri Limbušu) pozabil omeniti svetovnoznanega »Pekrčana«, špeci-jalno pohorsko svinjino »iz kible«, domače klobase, cele piščance po 20—30 D. itd. Sčasoma si sicer izletniki sam poiščejo kraj, kjer jim je »dobro biti«, večkrat sicer po mnogih križih in težavah, vsekakor bi bil tak »Vodič« vsaj za to vrsto izletnikov zelo potre ben: autor in založnik bi bila zadovoljna, zraven tega pa še naša slavna publika, ki si želi objektivnega takega »Gurmana«- Mogoče se najde? Težka je navadno večerna vrnitev, če tudi ob fantovskem solncu: ravno težje postane labilno in tudi opora »boljših polovic« dosti ne zaleže. Tedaj se porajajo v megleni glavci bistre misli in bujna fantazija razsvetli zaspa ne možgance. Nenadoma pridrvi po cesti krasen omnibus — poln izletni kov! — z napisom »Izletniška proga: Maribor-Radvanje-Pekre-Limbuš-Stu denci-Maribor«. Se te dušljiv oblak prahu spomni zakasnelega izletnika, da je bila to le njegova in vseh tovarišev pobožna želja, ki se pa še ni obistinila »In vino veritas« si misli in čaka 2 ostalo »III. kategorijo« na inicijativo agilnega g. inž. Tomšiča. Na tako udobnost bi reflektirale pravzaprav vse »3 kategorije« mariborskih izletni kov pod pogojem dobre zveze predvsem zjutraj in zvečer. Razen posebnih »plačilnih doklad za nedeljske izlete« želje mariborskih nedeljskih izletnikov torej niso nikakor pretirane. Da bi vsak želi tudi zunaj na deželi solidne postrežbe in nizke cene. je dandanes umevno. So pa tudi kraji v naši okolici, ki so mno go dražji pri jedači in pijači kot mari borske gostilne, ki plačujejo visoke davke in imajo velike režijske stroške, posebne takse itd. So pa zopet jedi, ki se prinašajo iz mesta (sir, salama), pri teh je višja cena upravičena, nikakor pa pri domačih proizvodih, ki jih nudi podeželski gostilničar. Kam torej gremo ob bodočih lepih jesenskih dneh? Posedanje v mestu bi bil greh, storjen duši in telesu. Zato ven v naravo, v naše lepe okoliške vasi, ki nam gostoljubno nudijo vse, zahtevajo krščanska dela usmilje* nja: žejne napojiti in lačne nasititi, narava pa daje polno mero svojih lepot in dobrot — brezplačno. Viator- Mariborski in KinoApolo! Do nedelje Kino A polo! IM — ponarejevalec frankov Izborna komedija najboljšega francoskega komika. Od pondeljka naprej: Burna ljubezenska drama misijonarja na otoku Va-luiki v Tihem oceanu Nevesta viharja Kolosalna innenacija. Neopisljivi vihar. Mati in dete na razburkanem morju. Velikanska napetost. Zobozdravnik Ji. Stamo| no orJimra do 1. septembra. — 755 ' Kostilni »Zeleni travnik« v Melju »c vrši jutri, v nedeljo, vrtni koncert. — Spominialte se CMD Rok za vlaganje kandidatnih list poteka Rok za vlaganje kandidatnih list ]>o-teee 16. t. m. ob 14. uri. — Vloženo je dosedaj 6 kandidatnih list. Od torka ni prirastka, kandidati, kolikor jih je še, prežijo očividno na zadnjo Skrinjico. — Milijoni dežujejo. Spričo nenavadne vročine, ki je pritisnila kancem julija in kljub dvema deževnima nočema vztrajala prav do včeraj, so polja in posevki močno trpeli. Vode so upadle, studenci usahnili in zemlja je žejala po prepotrebnem dežju. Si noči se je temperatura občutno znižala in krog desetih je po kratkem grmenju zarosilo. Kmalu nato se je vlil zmeren dež, ki je neprestano namakal vso noč in danes predpoldne- Ogroženi posevki in jesenski pridelki so bili deležni bogatega blagoslova in mirno lahko trdi-mu, da so z današnjim dežjem padli na razsušeno pokrajino težki milijoni. — Stalen buffet v Mestnem kopališču. Mariborski mestni svet je na svoji včerajšnji seji dovolil, da se otvori v Mestnem kopališču stalen buffet, kar bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi obiskovalci kopališča. — Vojaške vaje po okoliških vinogradih. Da se prepreči škoda našim vinograd nikom, je mariborski mestni svet sklenil naprositi mestno vojaško poveljstvo, da vojaštvo do trgatve v okoliških vinogra dih in sadonosnikih opusti običajne vojaške vaje. Enaka prošnja je bila odposlana tudi velikemu županu. — Nakupovanje sena za mariborsko gar nizijo. Komandant Dravske divizijske 0-blasti je odredil, da se takoj začne z nakupom sena in slame. Nakupna komisija bo vsako sredo in soboto kupovala prvovrstno seno in slamo na trgu. Cena za mariborsko garnizijo za seno do 38 para, a za slamo do 25 para za kilogram. Opozarja se, da se plača takoj v gotovini in da producenti plačajo pri prodaji svojega sena (slame) samo y>% takse. Poljske miši v Prekmurju. V južnih delih Prekmurja, zlasti v o-kraju Dolnja Lendava in v občini Rakičan okraja Murska Sobota se zelo širijo nevarni škodljivci, poljske miši. Veliki župan mariborske oblasti se je ponovno obrnil na ministrstvo za kmetijstvo za nujno nakazilo kredita v svrho nabave sredstev za uničevanje škodljivca. — Kozaške tekme na Teznu. Iz Beograda so prispeli preko Zagreba v Maribor kozaki, ki prirede jutri, ob 4. pop. na Teznu velike tekme, naskok na pehoto in slične bojne igre. Pro gram je zelo zanimiv in bogat. Posebno je treba omeniti, da se bo med vajami vršil konkurz s sodelovanjem mariborskih dam, ki jim boclo razdeljene nagrade. Najprej pračno kozaki svojo tradicijo nalno džigitoko na konjih, ki bo trajala eno uro. Sledile bodo s spremljevanjem godbe maloruske in kavkaške igre. nato pa dirka kozakov kavalirjev za nagrade svojim damam iz Maribora. Ta točka se bo izvajala pod kontrolo Žirije iz vojaških in civilnih oseb. Dama, katere kavalir prispe prvi na cilj, dobi prvo nagrado itd. Med tekmo se bo vrši naskok konjenice s streljanjem iz pušk. Tekmam bo prisostvovala vsa mariborska garnizija. — Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru « priredil v nedeljo 4. septembra od 3. popoldne vi Sokolskem domu v Studencih svoj društveni telovadni nastop. Na sporedu so telovadne točke, ples in druge zabav«. — Jruštvo državnih policijskih nameščencev In upokojencev mariborske oblasti s sedežem vi Mariboru, vabi svoje člane na izreden občni zbor, ki se bo vršil dno 24. in 25. avgusta, obakrat ob 19. uri v dvorani gostilne »Vetrinjski dvor«. Za številno udeležbo se priporoča odbor! Zaklad na mestnem pokopa* lišču # Da so ljudje še vedno praznoverni« dokazuje nenavaden slučaj, ki ga je razkrila mariborska policija. Sinoči, okrog 10. zvečer, je prišel k Ivanu Macunu, ki stanuje v Strossma-yerjevi ulici 23. poleg mestnega pokopališča, najemnik neke gostilne na Koroški cesti in ga nagovarjal, da bi šla dvignit zaklad, ki se nahaja v neki šk* tlji na mestnem pokopališču. Macun s« za podjeten načrt ni dal pridobiti, temveč je sumljivo zadevo prijavil policiji ki je gostilničarja pozvala na odgovor. Piifenovemi gostilničar je izjavil, da g? je k nenavadnemu koraku napotil listek, ki g^ je našel v svojem lokalu. Tajinstvene beležke na zamazanem papirju je policija konfiscirala, vsebina P* je približno sledeča; »Moje velikonočno pismo, v katerem sem pisal o mojem tretjem snu, je bilo pomenljivo. Tam« kjer sem pisal, je gorela hiša, pa ni bila hiša, ampak mrtvašnica — totenkamra! tam, kjer sva stopila z očetom na zidno ograjo, kjer ie hudič pehal z vilami v podstrešje pri odprtini med starimi venci in obračal neko škatljo, tisto škatljo je treba rešiti pozno zvečer ali pa zgodaj zjutraj. V naslednjih vrsticah navaja pisec dostop do zaklada, ki ni dal miril praznoverju omenjenega gostilničarja« Zdi se, da je o nahajališču zaklada poučenih že več ljudi, kajti Ivan Macun j« še istega večera kasno zvečer opazil n* pokopališču tri moške, ki so se naglo odr dal jili v temo, ko so ga zagledali. Ni izključeno, da bodo babjevemi in za zl» tom pohlepni ljudje še nadaljevali z isk* njem zaklada. Čudno, da se mora kaj takega dogajati v mestu, ki ga je vendar dodobrega oplazil val kulture in napredka 20. stoletja. ■ ■ atcrski moštvi ne boste nim L “'^kovati ostrim profesijonal- fcoljšpaČPrutnikoni' ^ veljajo za naj-k,»be ,,a kontinentu. I 2a Linh0*!?®^11 na Ljubelju. Število motocnc,lSo?riia?10, rekordno med njimi tudi na?hoii/ast0pani s0 češki vozači. Opozari^ avstrl>sk' 111 deče: AutomobiS ffi°vPa, javlja, da morajo biti JLV iu, ,ani tudi sovozači na tekmi in S?t ?kor opremljeni s čeladami ter n n " tekm. pokazafi ter verifikaciske dokumente. Proga na Ljubelj je za motociklista posebno zanimiva, ker menda na vsem svetu ni enakih klancev v kurvah in se izkaže vozač prav posebno pri voženju ovinkov. Ne le dirka, marveč tudi ocenjevalna vožnja bo nudila gledalcem zanimivo sliko. Vozači, tudi najboljši, morajo rabiti vso rutino, da svoje stroje na ovinkih držijo in vso vozno umetnost, da motorja ne pre-obtežijo. Motociklistična dirka na Ljubelj bo pa tudi pokazala tehnični napredek motociklizma ter gradnjo strojev ter podala jasno sliko o tem, kaj premore tehnika v enem letu. Polovična vožnja k automobilski dirki pri Tržiču. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je dovolila, da smejo udeleženci automobilske in motorne dirke, ki se vršila v nedeljo. 14. avgusta na Ljubelj, uporabljati izletniške karte ne le za vlak, ki odhaja ob 5.23 zjutraj 12'Ljubljane, temveč tudi za vlak, ki odhaja ob 6.55 na Gorenjsko. Jutranji vlak ima direktno zvezo do Tržiča s posebnim vlakom, ki odhaja jz Kranja ob 6-20 in pride v Tržič ob 7-10- Priporočamo gledalcem, da se poslužijo v večji meri prvega vlaka, ker jim bo le tedaj mogoče priti peš do ljubeljskih serpentin. Iz Tržiča Proti Ljubljani pa odhaja prvi vlak ob 2.43 popoldne, nato ob 5.20 posebni vlak in ob 6.58 zopet normalni vlak. Izletniške karte za vrnitev se lahko uporabljajo na vseh treh vlakih. Pripominjamo še. da se lahko upo* rahljajo izletniške karte tudi na onih vlakih, ki so označeni kot izletniški, tako, da je n. pr. tudi Zagrebčanom mogoče priti v Tržič s polovično karto. .V>;. ’ \U. ' ■ —— bo moštvo tokrat popravilo poslednji rezultat in nasprotniku dokazalo, da je bil takratni neuspeh (4:1) le posledica nerazpol oženja in očitne smole. Prepričam smo, da je moštvo imelo slab dan, ne pa da je podleglo premoči Atletikov, ki sicer razpolagajo z dobrim materija-lom- Gotovo je, da bodo »Mariborčani« morali napeti vse moči in zastaviti vse telmične sposobnosti, da dosežejo časten rezultat in sd pribore zmago. Bertoncelj zopet v Mariboru. član ISSK Maribora, Pepček Bertoncelj, najboljši tehničar in prvovrstni taktičar, ljubljenec mariborske publike, se vrne zopet v Maribor, kjer bo nastopal za barve svojega kluba. Istočasno se vrne tudi branilec Jakovljevič, tako da bo moštvo ISSK Maribora v jesenskih prvenstvenih tekmah nastopalo v kompletni postavi. Obema želimo, da v nastopih za barve svojega kluba žanjeta obilo uspehov. ISSK M»ribor — nogometna sekcija. Jutri popoldne odigra prvo moštvo prijateljsko tekmo z Atletiki v Celju v sledeči postavi: Geuer; Koren, Lazni-čka; Hreščak I. Kirbiš, Košenina; Starc, Gjurič, Pavlin. Vodeb, Hreščak II. Rezerva: Kovačič oz. Skrabar. Nominirani igralci se zbero na glavnem kolodvoru ob 13- uri. — Kapetan. MOLHP (službeno). Sodniški izpiti, ki bi se morali vršiti v pondeljek 15. t. m., se radi tehničnih ovir prelože na poznejši čas. Ravnotako se odgodi tudi občni zbor MOLHP. Novo določen termin bo objavljen pravočasno. — Komisar- ISSK Maribor : AtW«c 5K. Jutri bo ISSK Maribor odigral r O-Prijateljsko tekmo prati prvaku celjskega okrožja Atlet* Sfc >, ga. Lavvn-tennis turnir za prvenstvo Slovenije Rekordno število prijav. — Veliko zanimanje. JTS je poveril izvedbo letošnjih prvenstvenih teniških tekmovanj ISSK Mariboru, s čemur mu je izkazal veliko zaupanje, ki so ga doslej vedno uživali le ljubljanski klubi. Da se bodo niogia tekmovanja hitreje in pravočasno, končati, je iz prijaznosti tudi SD Rapid stavil svoji igrišči na razpolago. Za turnir se je prijavilo okrog 100 udeležencev; iz vse Slovenije. SD Rapid, ki ima trenutno najmočnejši teniški odsek, je prijavil okrog 20 tekmovalcev. Ljubljano zastopajo dosedanji reprezentanti Slovenije, med njimi tudi prvaka g. Miro Bleiweiss (Ji. in gdč- Ravnikarjeva (Atena). Dalje so prijavljene še druge veličine kakor gg. Dacar, Kmet, Zajc in drugi. Največje zanimanje pa bo vzbudil gotovo nastop jugoslovanske prvakinje ge Schweighart, ki jo tudi prijavila udeležbo na turnirju- STK Ptuj je prijavil večje število konkurentov, med drugimi gg.: Pongratza, OberHntnerja, Honwerya itd. Maribor bodo zastopali gospodje: Gasparin, Babič in drugi, od dam pa gospa Babičeva in gdčni Ster-garjeva in Graselijeva. V dneh velikega turnirja za prvenstvo Slovenije bo odigranih najmanj 130 iger, za katere vlada ne samo med športniki, temveč tudi med širšo javnostjo veliko zanimanje. Prve igre so se odigrale na igriščih Maribora in Rapida že včeraj. Najzanimivejše je potekla partija dam posamezno med gdč. Stergarjevo in gdč. Grnse-lijevo (obe Maribor), ki je bila odvisna le od sreče nekaterih žog. Po ostrem boju za sleherno žogo se je zmaga naklonila gdč. Gina sel jjevi (7:5, 6:4), ki je predvedla ostro in sigurno igro, docela doraslo igri njene nasprotnice, ki je z največjo požrtvovalnostjo branila sleherno točko- Dalje so se odigrale sledeče partije: Dame posamezno: Ga Babič (M.) Holzinger (R) 6:3, 6:4. Mešane dvoijee: Hitzl-Hltzl: Wies-thaler-Thalmann 6:2, 6:2. (Vsi Rapid). Gospodje v dvoje: dr Blanke-Hitzl: Unger, Jeglitsch 6:1, 6:1. (Vsi Rapid). Go<*PodJe posamezno: dr. Blanke:Fol-ber 6:2, 6:1. Hitzl d.r. Pohl 6:0, 6:0. Hal-bert F.rHolzinger 6:4, 5:7, (Vsi Rapid). Halbert W. (R):KeIovec (M) 6:4, 7:5. Vsotn igram je prisostvovalo obilo občirtstva, ki je sledilo poteku posameznih srečanj z velikim zanimanjem. Da-Oiinja popoldanskega tekmovanja bo menda preprečilo slabo vreme, dočim bodo jutri in v pondeljek v glavnih dneh turnirja posegli v tekmovanja tudi iz-venmariborski tekmovalci, da branijo dosedanja mesta iu -barve svojih klubov. Turnir je z ozirom na številne prijave ' in obilno udeležbo s strani občinstva zavzel obseg, kakršnega še nikakor ni pričakovalo. Reprezentanti domačih klubov, katerim želimo obilo uspehov, bodo morali zastaviti vse svoje moči, da parirajo spretno turnirsko taktiko rutiniranih protivnikov s tehničnimi prednostmi in izvojujejo barvam tukajšnjih klubov čim častnejše rezultate, predvsem pa da prenesejo monopolizirano ljubljansko prvenstvo v Maribor. V tem znamenju bodo potekla številna tekmovanja, za katere vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Kakorr se dozpava, se bo tekmovanj za kupo »Marburger Zeitung« udeležil tudi g- Leyrer. da brani lani priborjeno prehodno darilo. Zakaj sta prišla Sacco In Vanzetti pred sodišče Marsikdo, ki danes do potankosti zasleduje neštevilne manifestacije za Sacca in Vanzettija, ne ve bistva cele zadeve, kako sta namreč prišla oba imenovana pred sodišče. Potek stva* ri, ki ga posnemamo iz čeških listov, ie naslednji: Okoli treh popoldne je drvel dne 15- aprila 1920. po najpro’ metnejši ulici Bostona avto, v katerem sta sedela blagajnik neke tovarne čevljev in sluga ter imela s seboj gotovino za izplačilo delavcev. Nenadoma ju napadejo neznani predrzneži. ju enostavno postrelijo in zginejo z oropanimi 20.000 dolarji (1 milijon 100 tisoč Din) s pripravljenim drugim avtomobilom skozi dirindaj velemestne ulice v neznano smer. Takoj za tem napadom je bil izvršen ne daleč proč drug podoben napad. Podan je bil tako sum. da so bili storilci v obeh primerih isti. Neka priča očividec je izpovedala, da so bili napadalci laškega tipa. Poizvedovanja so dognala, da je pripeljal v bližnjo garažo res neki Lah v popravilo avto. Po treh tednih je prišel po sumljivo vozilo neki Lah Bonda s tremi spremljevalci. Ker pa policija ni bila v trenutku na mestu, jo je Bonda popihal in ga vkjjub vsem tiralicam še danes niso mogli iztakniti. Prijeti pa so bili vsi trjje spremljevalci. To sta bila uslužbenec tovarne čevljev Nikola Sacco in krošnjar Bartolomeo Vanzetti ter še neki tovariš, ki se mu je posrečilo dokazati alibi za 15. april. Sacco in Vanzetti tega nista mogla in sta ostala tako edina osumljenca. Odkrito sta priznala, da sta anarhista in da sta prišla v garažo po avto, s katerim bi z Bondo delila po mestu komunistične letake. Neka deklica, ki je bila priča roparskemu napadu, je ozna čila Sacca kot člana družbe atentatorjev, izvedenec v strelnem orožju pa je izpovedal, da so patroni, ki so jih našli na kraju napada, oni iz Vazettijevega samokresa. Eno leto po tem je bila glavna razprava o predmetni stvari pred porot' niki. V prid obtožencema je nastopala 99 prič, proti njima pa 59- Sacco in Vanzetti sta bila obsojena na smrt. Predsednik razprave je baje pripom* nil: »Nedolžna ali ne! Komunista, anarhista in zločinca sta po lastnem priznanju! Smrt zaslužita torej na vsak način!« Obsodbi so sledili poskusi za obnovo procesa, zlasti lani. ko je izjavil na smrt obsojeni anarhist in komunist, morilec Celestino Madeiro, da je le on spravil s sveta in oropal ono dvojico v Bostonu. Kakor znano, doslej vsi poskusi niso mogli rešiti fobtoženev smrtne obsodbe, na Čije izvršitev čakata že polnih šest let. Sirota — nepoznan Ze januarja 1920. to je pred 6 in pol letom, so našli v veži pred vratini mariborske javne bolnišnice 6 dni staro dete ženskega spola, povito v plenice- Vendar še do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otro ka. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih stariših. naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (Konskripcijski urad). .v .Mtj*.• .-r-•<-*- — * Slepar iz Rige Sleparji — bolj ko so eksotični — več sreče imajo. Dunajčane je dalje časa sleparil neki Wikstrem iz Rige. Prve dni po dunajskih nemirih se je pojavil v nekem avtomobilskem podjetju ter se pogodil za nakup dveh avtomobilov za ceno 2800 dolarjev. Po pogodbi pa je začel razlagati, da bi se moral nujno odpeljati v Prago, a da mu vsled dunajskih dogodkov ni prispel denar. Podjetnik je odličnemu kupcu takoj pomagal iz trenutne zadrege z večjim zneskom. Ko mine par tednov, pride odlični kupec zopet ter razloži neko drugo zadrego. Dajo mu zopet denar, on pa zastavi v jamstva svoj potni list. Ko mine par dni, postane podjetniku odlični tujec lc sumljiv. Poda se na letlantski konzulat, da se informira, kaj je s tem Wikstremom iz Rige. Na konzulatu mu povedo, da ta gospod čaka v drugi sobi na duplikat potnega lista, ker je original izgubil nekje na Češkem. Tako je slučaj razkril sleparijo. Komaj so sleparja zaprli, se je pa izkazalo, da je opeharil še celo vrsto Dunajčanov. Celo šofer, ki ga je večkrat vozil, mu je posodil 400 šilingov. Plačila za vožnje pa seveda ni dobil. Sleparstvo z imenom očeta Te dni je nameravalo vodstvo francoskih državnih železnic presenetiti nekoga stoletnega upokojenca ob priliki jubileja s posebno nagrado. Šlo je za starčka Jean Baptiste Tourenne-a, o katerem je hotelo vodstvo železnic dobiti še natančnejših podatkov s strani njegove domače občine. Župan pa je odgovoril v Pariz na tak način, da so se gospodom v direkciji deloma iz jeze deloma iz blamaže zježili lasje. Pismo se je glasilo nekako tako: V naši občini nimamo nobenega ICOlctnega Tourenna, ki bi prejemal pokojnino. Mišljeni gospod je um^l že 1. 1907- in je zapustil sina istega imena, ki pa je danes star 60 let. — Takojšnja preiskava je ugotovila, da si je »mladi« 60letni Tourenne res dajal s ponarejenimi listinami skozi celih 20 let dopošiljati pokojnino svojega rajnega očeta ... Sodišče je obsodilo Tourenne-a na leto dni ječe in na povračilo pokojnine državi, to je 21.000 frankov. Minljivost posvetnega. Pred 20 leti je bil znan in slavljen po vsem svetu, zlasti še na Francoskim raziskovalec Afrike Lebnudy, ki so ga Imenovali kralja Sahare. Mož tudi v gmotnem oziru ni stal slabo, če pomislimo, da si je zgradil krasno vilo v Nizzi. Razne peripetije tega sveta pa so tudi kralja Sahare spravilo na boben in nedavno je bil njegov d vat ec v Nizzi prodan na javni dražbi. Izdražila ga je po hudem boju neka Angležinja za bajno vsoto 22 milijonov: frankov. ' | >' M,' V\ ^ *' Ml ''I, V IV 'mv t V Volnena pokrivala zahtevajo veliko skrbnost pri pranju, tako, da ne izgube svoje prvotne lepote in toplote, katere so njihove glavne prednosti. Namočite Vaša pokrivala v dragoceno Lux-ovo peno, pustite ista tako namočeno nekoliko minut, ter jih nato skrbno isperite. Varate se, ako mislite, da se pokriyala morejo prati na vsaki poljubni način in vsakim poljubnim pralnim sredstvom. Uporaba Luxa Vam se izplača. Strašna statistika samomorov na Dunaju Z Dunaja poročajo o ogromnih številkah izvršenih in poskušenih samo* morov tekom prvega polletja 1927. »Ob lepem plavem Dunavu« se je naveličalo živeti nič manj kakor 1300 ljudi. Dejansko si je vzelo življenje na Dunaju 282 moških in 141 žensk. Od 879 poskušenih samomorov odpade 412 na moške in 467 na ženske- Najnevarnejši je za dunajsko kri mesec marec, v katerem je šlo po lastni volji pod grudo 92 obupancev, od tega 66 moških. Nato sledijo meseci junij, majnik, februar, april in januar, ko je bilo najmanj samomorov. Glede razlogov in povodov stoji na prvem mestu zakonska disharmonija, za tem gospodarske neprilike, in polomi, potem bolezen, na četrtem mestu šele nesrečna ljubezen, na petem omračenje duha, na šestem gmotne skrbi in na zad- njem smrt sorodnikov in svojcev. V 352 primerih se ni dal ugotoviti pravi razlog samomora. Taiinstvena vožnja avtomobila V četrtek dopoldne je razburil meščane v Somboru in Apatinu neki. avto, ki je drvel z neznansko brzino po mestnih ulicah proti severu. V avtu so sedele tri ženske, ki so glasno klicale na pomoč, čim je avto srečal kakega človeka. Poleg njih so bili na vozu §e štirje moški. Na vsaki strani stopnic je stal po eden, tretji je dajal neprestano oglušujoče znake s sireno, da bi sc no slišalo vipitje žensk, četrti je šofiral. Ljudje so na več krajih poskušali ustaviti tajinstveni avto, da se prepričajo, kdo so čudni potniki- To pa se jim ni posrečilo, ker so v takem trenutku moSki z avta enostavno naperili na ljudi samokrese. Ko je bila obveščena o tem policija, je avto že zdavnaj zginil proti meji. Bolj papeški kot papež V veliko začudenje sveta so se itali* janski škofi silno zavzeli proti radio-apa-rat om» če?, da slišijo vfer n%i skozi te aparate preveč pohujšljivega. Najmilejša kritika te škofovske vneme je ta, da hočejo biti škofje bolj papeški kot papež sam. V Vatikanu imajo gotovo radio-aparate. Čudno je sploh, da razni cerkveni veljaki najbrž na svojo pest izdajajo prepovedi in navodila, ki bi spadala najmanj za sto let nazaj. V Ameriki so se pa vse cerkre popolnoma prilagodile modernemu življenju. Razne cerkvene prireditve se objavljajo v inseratnem, delu lista, nekje na 16. strani med brivskimi aparati in milom- Vernikom se pri tem ne pozabi naglašati, da je vi cerkvi na razpolago ves komfort in da so na razpolago avtotakse do cerkve in od cerkve. Pozimi se seveda ne pozabi povedati, da je cerkev dobro zakurjena. Nad radio-aparati se tudi nihče ne »podtika; cerkve jih nasprotno pridno upodabljajo v svoje svrhe Stari gozdar ustreli) gospo* dara, gospodinjo in sebe V grajščini Bachendorf v Porenju, jc služil 36 let gozdar Bosen. Ko je 75 letni starček začel tudi duševno močno pešati, se je grajščak Mallin Krodt dogovoril z njegovimi sorodniki, da bi bilo najboljše poslati ga v zavod za umobolne. Lani so ta načrt že izvršili, pa so starčka po kratkem času zopet vzeli na posestvo, kjer so mu dali naj* lažjo službo. Stari gozdar je pa hotel ostati to. kar je bil 36 let, in je imel vedno spore z drugimi uslužbenci grajščine. Grajščak je našel za stare-ge moža nek primernejši zavod, a je še vedno odlašal z izvedbo sklepa, ker se je starček ob vsakem pomenku, da bo treba zapustiti grajščino, silno razburil. Te dni se je grajščak s , svojo soprogo odpravljal v neko letovišče. Izrazil se je, da bo potem, ko se vrne, stari gozdar moral oditi v zavod. Ko sta se gospodar in gospodinja pred gradom vsedla v avto, je stari gozdar s sigurno roko — kakor nekdaj — oddal dva strela, — usmrtil oba, — s tretjim pa uničil svoje nadležno življenje. General Zagorski zagonetno izginil General Zagorski, nasprotnik Pil«w<^ skega, je bil ob priliki majske revolucije 1. 1925 aretiran in oddan v zapore vi Vilno, šele prod dnevi mu je uspelo, da se je rešil verig. Z vojaško eskorto so ga prepeljali v Varšavo pred Pilsudske-ga. Splošno se jc računalo, da bo Zagorski izpuščen na prosto, zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega. General Zagorski je z eskorto vred tajinstveno izginil. Vesti, ki o zagonetnem dogodku krožijo po Varšavi, zatrjujejo, da je general z eskorto pobegnil v sovjetsko Rusijo. E. G. Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugosloveiia. 84 Jack je torej počakal, da je kapetan, izročil Japonski komisiji papirje in sezname o premogu; nato sta sedla v lično džtmko. ki sta jo veslala dva Japončka na desno v glavno luko. Pravkar je ondi pristal francoski potniški parnik. Džunka s Kango-rum m Jackom je morala napraviti ovinek okoli rrancoza. Na krovu je bilo slišati živo vrvenje, klicanje m smejanje. Nenadoma se je začel klic: »Kangoru! Kan-*oru!« Jnneka roka je mahala pozdrav »Uh, Huteau! Zdrav, zdrav!« ie klical k'nimni nnV^°L- z ro.k°- »Moj francoski prijatelj, poročnik iz Lyoria«, je razložil Jacku »Oh oh kliče naju gor . .. Hajdiva. hajdiva! — Evo snuSči že lestvo: takoj se vrneva*« ! rfn *i?nrl.Sta-.biIa f,r/nri(roski Kangoru sc je ki pa ic jwwa »Kolika sreča, Kangoru! Prvi znanec H o-i zagledam tukaj, si ti, draga duša! < jc v"kUka! Bu-teau- Kmalu bo leto, odkar sva se ločilav Tnk « No, in tvoja Aprikoza?« °Clla v lok,u' »A gdč. Jasmin? Vzel si mi jo izpred nosi bratec!« se je smejal kapetan. »Evo. moj nov S jatelj: profesor Jack Bell - strašno učen l„ vendar zabaven German!« je predstavljal urno. Francozu se je zmračil obraz, a kavalirski sc je poklonil in salutiral. Jacku ui ušla Francozova n e volja, zato je hitro popravljal japonskega prijatelja ; »Iz Germanije, a Slovan. Jugosloven sem, go5 spod poročnik. Germane pa mrzim pravtako, kakor najboljši Francoz.« Tedaj se jc zasmejal poročnik in iztegnil desnico, ki jo je Jack stisnil v pozdrav. -'Ali me počakata par trcnotkov?« je de.ial Francoz. »Potem grem z vama večerjat . . . Saj gremo v Cvetlične dvorane? Mar ne? Morda si najdemo lepe gejše, he?« »Tudi vi? Vraga, vse se ženi tu!« se je čudil Jack. »Pa dobro; grem z vama za pričo.« V tem hipu so vrgli s kopnega na ladjo mostič ni kakor blisk je bil parnik okupiran. Okupiran po japonskih možičkih in ženkah. Kar vsipali so se preko mostiča na parnik. Toda brez kričanja in meteža. Na hrbtih so nosili majhne koše, zabojčke in vreče- Kakor mačke so smuknili okoli vseh na-potij in hitro na vseli mogočih in nemogočih točkah po ladjinetn krovu razstavljali svojo kr’amo na prodaj. Fn so bile svilene in papirnate poslikane pahljače, solučniki, svilena zaslonila, papirnate svetilke. porcelan, žare. ročke, čajniki, krožniki, igrače, milo, gumbi, sandale iz vlakna, čevlji iz usnja, a z lesenimi petami, pa bele miške in cikade in še marsikaj. In kakor bi trenil, so možički in ženke sedeli in čepeli za svojo kramo, iztezali roke, se neprestano smehljali ter se klanjali, klanjali. Poročnik je Izginil, Jack je ogledoval improvizirani bazar, po katerem so se gnetli potniki in kupovali spominčke ter jih sproti odnašali y svoja kajute, Kangoru pa se je šalil z dvema na videz še čisto otroškima prodajalkama. »Kje jc moja Polly?« je razmišljal Jack. »Ti-stele bele miške bi jej kupil, ki tako komično poganjajo papirnati mlin ... pa tole cikado, ki tako vztrajno cvrči, da se sliši kakor zveličanje kristalne čaše . . . Sporočiti jej moram, kje sem. Dodd je menda zdaj že zopet svoboden in pazi nanjo. Dogovorila sva se. da ji takoj, ko dospem na Japonsko, naznanim svoj naslov,« In šel je za kapetanom, ki je bil pravkar lepo prodajalko skrivaj pobožal po licu. ■Ali bi ne šli najprej na brzojavni urad?« V tistem trenotku se je vrnil poročnik Buteao. »Brzojaviti želite, gospod profesor? Izvolite morda v jedilnico! Takoj vam prinesem brzojavno tiskovino, in brzojav vam zanesljivo oskrbi naša pisarna.« Odšli so torej po stopnicah navzdol v velik-razkošno opremljen salon, popili buteljko vina i'1 prigriznili; Jack pa jc napisal brzojavko: »Polly Bell, Dud. Traktlr carja Nikolaja Velikega- Nagasaki, Hljcstakov.« Ko so odhajali s parnika, sc jc mračilo. V Na-gasaku so se prižgale luči, neštevilo luči, ncštcvjl^ latern; kakor kresnice so se svetlikale po do' _ v ogromni širina mesta ter sc vzpenjale v mir*'a' dali po vseli okoliških hribih od vznožja do vrhi111, cev. Bila je bajna slika, to mesto migotajočih ■ slično velikanskemu amfiteatru, ki sega od ženili visoko gori k zvezdnatemu nebu. iPalJe priliodnjlfii Film Najnovejše vesti Iz filmskega sveta. Pred kratkim so predvajali v Pragi in v Parizu veliki umetniški film »Le jouer d’echecs«, ki se bo pri nas pred vajal pod imenom »Šah carici«. To je največje francosko, umetniško remek5 delo. Svečani premijeri velefilma je Prisostvoval v Pragi sam Masaryk, a v Parizu, v veliki dvorani Marinoux, Predsednik francoske republike z najvišjimi funkcionarji. Snov je zajeta iz ruske zgodovine za časa Katarine Velike, po glasovi-term romanu Henry-a Dupny Mazuela ter oživlja del zgodovine današnje svobodne Poljske. Kakor je gotovo vsem znano, je bila Poljska od nekdaj dežela-galantnih, romantičnih in. bojnih pustolovščin. Kri, zablodile orgije in smrt so komponente, iz katerih sestoji delo tega danes največjega filma »Šah carici«. V centru je historična figura barona Wolfganga von Kempelena. ki je bil nenadkriljiv kot genijalni izumitelj naj čudežnejšega automata sveta, takratnih časov. V tem automatu sc je,, skrival najznamenitejši godja-revolucijo-narjev Poljske, ki je obenem fungiral kot zmagovalec nad največjimi šahov skimi mojstri- ,. Carica Katarina II., ki'je igrala s tem automatom, je bila na svoje največje iznenadenje matirana. Vedela pa je prav dobro, kdo je krit v automatu in to. bi dovedlo na prvi karnevalski svečanosti kmalu do katastrofe, a" v usodnem trenutku se je posrečilo Kempelenu zaščititi vodjo revolterja Poljske pred smrt nonosnim 'strelom s teni, da se je sani, navzočim gostom neviden, skril v automat: Glasoviti mchaničar-, baron Wolf-gang von Kempelen, je bil rojen. v Bratislavi, v današnji Čeh.oslovaški, a živel:je na feunaju, kjer je4:tudi umri:-Kempelen je iznajditelj šahovskega automata, v obliki .groteskne figure Turka, z velikim turbanom na glavi, ki jc sedel na železnem ‘ -stolu, pred' majhno,. šahovsko- mizo. V tej figuri je bil navadno, skrit živ človek,, katerega se. pa vkljub največjemu (iskanju od strani kompetentnih faktorjev,, ni moglo nikoli najti. Kempelen je izumil tudi druge,' haj-čudežnejse konstruirane automate, s katerimrje prcpotoval velik de! sveta in povsod doživel občudovanje svoje genialnosti. Posebno, veliko senzacijo in interes, je vzbudil njegov šahovski automat s Klnezom »King Fuom«, ki je tudi premagal največjega mojstra. Kempelen se. je bavil celo z mislijo, da iznajde automatske vojake, ki bi mesto ljudi vodili vojne. Dosegel je že precejšen rezultat. Bil je tudi književno aktiven.: , N ■Ogromm film je jzdelan z vsemi sretfstvivki sploh štojč ttfpdtmoderni filmski jn.4ustriji na., razpolago. Režiser istega je Raymond Bernard, v glavnih vfoijhh ■pa' prvorazredni francoski interpreti, . .. • Film . »Šah carici« je prekrasno \t* delan. Dame nastopajo v najrazkoš* nejših, najbogatejših toaletah, Prekaša vse' do sedaj prikazane filme; Cimeniti je treba, še krasote znamenitosti monumentalne palače v Petrogradu, ki je prikazana v celoti iz takratnih časov. Po pisanju inozemskih časopisov je to hajdražji film do danes. Bil pa je vkljub rekordni ceni v enem tednu prodan v vse evropske dežele. Kolikor nam je.znano, bo film »Šah carici« predvajan tudi v enem tukajšnjih kinopodjetij, kar je le pozdraviti, da bo tudi Maribor deležen tega največjega filma. Mali oglasi ki služijo* posrs-dovalne in sooijatna namena občinstva: vsaka beseda 30 p, OtjmanjSi znessk Din 5-— Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka-beseda 50 p, najmanjši znessk Din 10 — Radi odpotovanja se odda.it-po solnčna o &tanovai’je, obstoječe iz kuhinje, 2 sob s pritiklinami in vrtom, bie2 star.ov.3i ,'skega 'jra Ja na mirno stranko brez ocruk. — Našlo ', v Upravi. 771 Hišnik, oženjen brez otrok, ki sc razume nekolika na vrtnarstvo, se sprejme takoj. — Naslov v upravi — 773 Soba s štedilnikom 5e takoj c-dda Naslov, v upravi. 776 Pekarna Z inventarjem, prodajalnim lokalom in stanovanjem v sredini Zagreba, mesečni promet okoli 3 vagone,,radi bolezni na prodaj. Naslov v upravi lista Pod štev. 736. 736 Električni aparat za znaženje poda z ali brez postrežbe Din 12 ali 7 na uro posojuje Kočevar. Cankarjeva 14, telefon 401. 743 Električni prahožer Din ^Sa.UKer) z a,i -krez postrežbe CankaHp 10,na uro Posojuje Kočevar. Telefon 401. 742 Skoraj nov pianino ali glasovir ceno na prodaj. Dobravc, Frančiškanska 21. 744 »LandIexikon« velika najnovejša- izdaja lexikona za kmetijstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, itd. se ugodno proda. Vprašati v papirnici Hjnko Sax.' ■ ' " 734 Speclialna delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor. 571 Vaieljne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote hr drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog, Slatina. f ■ 369 Malo decimalno tehtnico dobro ohranjeno, kupim takoj. Rudolf Smolej, Maribor, Ruška pesta 2. 752 2 dijaka nižjih fhzredevise -sprejmeta v dobro oskrbo.-Pomoč -pri učen ju, .strogo nad-., zorstvo ter glasovir na razpolago. Na slov vv upravi: v-« > '• 749 Okvirje za slike najnovejših vrst dobiš le pri špecijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ulica 24 in 37- 427 Skladiščnika sprejme parna žaga v Mariboru. Le starejši s prakso. Radi nakupa 1'esa poznan v okolici. Vstop tako:. Ponudbe na upravo pod šifro »Skladiščnik«. 728 Najugodneja prilika za oddajo stanovanj, sob, lokalov,' gostiln — prodaja hiš, pošscstev —‘brezplačna prijava v posredovalnici »Mar-stan«, Maribor, Koroška c. 10: " 760 Prvovrstna hrana ga dijake, kakor tudi za uradnike in drugo 'cenj. občinstvo, nudi se dnevno obed in sicer: zakuhana juha, meso, 2 prikuhi irt mbč-nata jed ali1 kompot po Din 7. večerja Din 7.— ali pa mesečno skupaj Din 392. Razen tega se dobi pri vsakem kosilu in večerji 1 kruh in dobra pijača.,zastonj. Jedila se servirajo od 12.—15. ure in od 18—2l. ure. — Restavracija - pri Zvezdi«, pod Mostom 11, bližini državnega mosta. • Knjige veže » od priproste do umetniško dovršene ve-■zavo solidno'in ceno'atelje ža, umefho knjigoveštvo Miho Vaftthr, . Maribor, Gosposka uh'24 in 37: '428 Zahtevajte povsod „Večcrnik“! Park vsega poletnega blaga kakor surove svile kristal svile, svilene Foularde, Crep de Chine, Etamine i. t. d., kakor tild izgotovljene obleke, bluze, plašče in sploh vse preostalo blago, po razprodajal ceni. Velika partija nogavic sedaj po Din 12-— Trgovski dom Maribor. Oglejte si nizke cene! 770 ^ *B 5Kw llb l[a [1 b 11 m |i y J h |' r« 7 'g pz ■ H w Ifišl edeli°, dne i4- avgusta v gostilni „BALKAN‘, Linhartova ulica štev. 13 • velik vrtni koncert s pojedino mladih prašičkov t ...........• In nrvnvrcfnim „i ^Udl 7 OCVrtlim plSČanCl lo prvovrstnim vinom je dobro preskrbljeno Igra priljubljena godba. Podaljšam nu: U obilen obift sc £££ ^ gostilničarka ..BALKANA". SiaBsssai . Danes v soboto (pri lepem vremenu) , svira godba „Drava“ od 20—24 ure. V nedeljo popoldne in zvečer Trio' .. Witzler, v pondeljek (pri lepem vremenu) popoldne in zvečer „Drava“. 768 Odda se lepa soba prazna ali z 2 posteljama pri pai-kn. 766 Iščem kontoristinjo veščo slovenskega in nemškega jezik* v pisavi in govoru, trgovsko izobraženo, dobro strojepisko in veščo nekoliko knjigovodstva. Tudi začetnica se' akceptira. Predstaviti se dne 14- avgusta med 10.- in 11. uro v pisarni, Tržaška cesta št. 5. 767 Zamenjava stanovanja. Krasno in snažno stanovanje v vili iz dveh parketnih sob, elektr. razsvetljavo i. t. d. želim zamenjati za 'slično ali z eno veliko sobo s pritiklinami, elektr. 'razsvetljavo ter mrčesa čisto stanovanje, le z boljšo družino, obstoječo. iz 2—3 oseb- Ponudbe pod značko »Vila« na upravo lista. 754 Pozor! čevlje,- samo ročno delo iz najboljšega blaga. Moški, visoki, boks 190 Din. Moški, nizki 180 Din, damski, nizki vsake Maribor. „.V. vrste 160 Din. Naročila po meri in po-764 pravila po najnižjih cenah. Franc Neubauer, čevljar, Gornja gosposka ul. 33, Maribor. ■ 649 ' •• - • ' 712 Citaite Večernik! Historične boje Indijancev z belokožci iz leta 1876 Driftwood-u prikazuje, od danes do pondeljka Kino Union v velikanskem šlagerju Iranka v plamenu devet ogromnih, deloma koloriranih činov. Velike zanimivosti in še nevidene senzacije divjega zapada. Predprodaja 'vstopnic dnevno pri blagajni. 6 a K amtm E vropa Samo še 2 dni atrakcija ,,Leopoldi“ z ostalim sporedom. V nedeljo in pondeljek pri slabem vremenu popoldanski koncert s kabaretno predstavo; 775 ' ■ d - .a c Otvoritev Slavnemu občinstvu.naznanjam, da sem prevzeli gostilno „Pri zlatem zvoncu" na Ruški cesti št. 8, ter bom točila pristna ljutomerska in haloška kakor tudi domača vipa. Za prigrizek vedno na razpolago mrzla in topla jedila. Za obilen poset se priporoča Helena Stegenšek. 769 □□□ kamen kupujtm |n prevzamem i z kleti prodajalcu od 50 kj naprej. Karol Schwarz h*tel „Črnl or«l'‘ Maribor, Grai*ki trg 1. Godba v vtaki hiši vsakdo lahko v 1 uri igra najlepše skladbe na moje Glasovlrcitre z dvojnimi strunami in s petimi akordi. Cena od Gin 350*— naprej. Največja izbira podložljivih not za te citre izdelanih od samo prvovrstnih strokovnjakov in skladateljev. Vse brez konkurence 1 Postrežba točna in solidna samo pri domači špecijalni trgovini za glasovircitre in note I. Sancar, Maribor, Mlinska ulica št. 9. Pozor pred inozemskimi tvrdkami, ki ponujajo manjvredno blago. • .: • " 'Zahtevajte od naših zastopnikov legitimacije. 758 Učenca poštenih starišev in s primerno šolsko izobrazbo (najmanje z dvema razredoma srednje šole) sprejme takoj 719 manufakturna in modna trgovina FRANC MASTEK Maribor, Glavni trg Platno prve vrste za rjuhe po Din 22’— 6a iifon itd. po najnitjih cenah se dobi pri I. Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17 Galanterijo, drobnerijo, parfumerijo, vrvarske izdelke, pleteno pohištvo itd. na drobno in debelo priporoča 55» DRAGO ROSINA MARIBOR VETRINJSKA ULICA 26 Iščem sobo Modna trgovina Anton Paš. Maribor Slovenska ulica št. 4 Potrebščine za krojače in šivilje. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Stroso soiidne cene! in torbice iz usnja v največji izbiri po zmernih cenah pri 755 IVANU KRAVOS ALEKSANDROVA CESTA ST. 13. Franjo Lah trgovina z manufakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga po najnižjih cenah 758 Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul« Glasom sodnega edikta se vrši dne 16. avgusta v Vuzenici štev. 13 dveh omar in ene krave ob 12. uri opoldne, nakar se interesente opozarja. 747 Najfinejjše čajno maslo iz sladke pastelizirane smeta* ne od Prve prekmurske mlekar ne v zalogi edino v delika* tesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31. 370 iiajls se C s prehrano s 1. septembrom 1.1. pri boljši obitelji, za dijaka tamkajšnje Trgovske akademije. Ponudbe na naslov: 777 Franc Lenart, Ptuj. Na Novo! mm**. Na Novo! Na novo otvorjena trgovina pletenin Ženko Hribar Celje, Slomškov trg štev. 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zaloao pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne teiovnlke vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. Na debelo! Postrežba prvovrstna! BS£KS£3ČS5BIB Na drobnol E 510/27 18 Dražbeni oklic Dne 1. oktobra 1927 predpoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Ruta vi. št. 2O visokopritlična stanovanjska hiša z goitilno in tremi kletmi, stanovanjska hiša s trgovino, hlevi, stiskalnico, kolarnico^ kovačnico, dve žagi s cirkularko, dve hišici, lesena baraka, vrt, travniki, njive, gozdovi in pašniki. — Cenilna vrednost: Din 223.184-95, vrednost pritikline: Din 26.O42, najmanjši ponudek: Din 148.789-96. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 25. julija I927. 762 E 1537/27 11 Peščeno kopališče Bistrica ob Dravi V pondeljek, dne 15. avgusta, (na praznik) VELIKA OBALNA VESELICA s koncertom In plesom ter raznimi drugimi zabavami kakor drča itd. Začetek ob 14. uri, vstopnina Din 5-—. Otroci pod nadzorstvom starišev vstopnine prosti. 739 m Dražbeni oklic Dne 28. septembra I927 predpoldne ob n. uri bo pri bodpisa« nem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 24, zemljiška knjiga Grajski marof vi. št I4I enonadstropna stanovanjska hiša v Mariboru, Mlinska ulica št. 18 stavbena parcela vrt, enonadstropna stanovanjska hiša v Mariboru, Aleksandrova cesta 77 s trgovskimi lokali. Cenilna vrednost: Din 548.347, najmanjši ponudek: Din 375.OOO. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 2l. julija xg2y. Na obroke od 230 do 300 Din mesečno! 100 popolnih spalnih sob, obsegajočih po 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in l psiho. Svetla in temna izdelava iz hrastovine, javarovega lesa, dušene bukovine in brestovine. Prvovrstno, trpežno delo! Cena sobi po izberi od Din 5000 do Din 7000, odplačljivo v 6—12 in 18 mesečnih obrokih. Ogled brezobvezen! Razen tega največje skladišče žimnic, divanov, otoman in klubnih garnitur lastne izdelave, dalje preprog, pregrinjal, zagrinjal itd. Trgovina s pohištvom Ernest Zelenka 76S ,7f)t Maribor, Ulica 10. oktobra Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: F r Stanko De an [3 r o z o y i č v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik t e l a v Mariboru, '