Medsebojno sodelovanje in vplivanje
Vloga in naloga sveta potrošnikov v krajevni skupnosti ter interesi proizvajalcev
Organizirano delovanjc delovnih Ijudi in občanov kot potrošnikov je sestavni del njihovih pravic in dolžnosti. Že ustava iz I. 1974 pou-darja družbeno vlogo organiziranii potrošnikov ter nujnost povezo-vanja in usklajevanja njihovih interesov z interesi proizvajalcev. Na-dalje je vlogo in pravice organiziranli potrošnikov opredefil tudi zakon o združenem delu 1. 1976. RepubSški zakon o blagovnem pro-metu iz 1.1977 pa govori o medsebojnih razmerjih med organizacijami združenega dela in arganizranimi potrošniki. Med drugim določa. da so organizadje združenega deh dolžne sodelovati in se dogovarjati z organizarijami potrošnikov, predvsem o redni in kakovostni preskrbi s posameznimi proizvodi, o razvoju trgovske mreže in lokaciji proda-jain ler o zagotavljanju sredstcv za ta razvoj. o izbiri, kotičini in kako-vosti blaga. ki ga prodajajo, o pogojih in načinu prodaje bbga in o de--iovnem času prodajaln.
Temeljna oblika organizi rano-sti potrošnikov so-sveti potrošni-kov v KS, ki rešujejo probleme skupaj z delovnimi organizaci-jami na področju proizvodnje, blagovnega prometa in storitev. dajejo pobude za odpiranjc obratov malega gospodarstva in skfbijo, da občani vKS vkarnaj-večji meri zadovolju jejo svoje potrebe. Svet potrošnikov dcluje na območju svoje KS, sodeluje pa tudi s tozdi. ki imajo sedež v KS ali pa zunaj nje. Bistveni namen organiziranega delovanja potrošnikov ni varstvo njihovih interesov v ožjem pomenu. tem-vcč gre za sodoben način sodelo-vanja in vplivanja potrošnikov na usmeritev proizvodnje po-trošnih dobrin in v zvezi s tem tudi za ustrezno delovan je vseh s tem povezanih dejavnosti — tr-govine, gostinstva, obrti. komu-nale, storitvenih dejavnosti in podobno.
Naloga sveta potrošnikov je tudi, da občasno obvešča potroš-nike o pomembnih zadevah glede preskrbe, izpolnjevanja raznih načrtov in sklepov in o svojem delovanju nasploh.
Glede na široko delovno po-droč je mora biti svet potrošni kov stalno v stiku s potrošniki, zbirati mora njihova mnenja, pripombe. predloge in pritožbe. katere nato preverja in rešuje skupaj s priza-deto delovno organizacijo. Kadarpa gre za predloge ali ugo-tovitve širšega pomena, jih svet potrošnikov posreduje občinski konferenci svetov potrošnikov ali drugi ustrezni organizaciji.
Svet potrošnikov seveda nima pooblastil, da bi deloval kot ne-kakšen upravni ali izvršilni organ. Zato pa mora svet KS za-gotoviti svetu potrošnikov mate-rialne možnosti za delo. Svet po-trošnikov ima vse pravice in tudi možnosti, da se kot pobudnik.
organizator in posrednik s svo-jimi ugotovitvami in predlogj za ukrepe dogovarja s katerimk.oli organom ali organizacijoin stro-kovno službo. ki deluje v KS v okviru samoupravne interesne skupnosti, občine in tudi širše. Blago kot matenalna dobrina je namenjeno potrošniku kot končnem uporabniku. Obstaja cela vrsta za-konskih predpisov o kvaliteti proi-zvodov, ki naj vsi ščitijo potrošnika. V samoupravni soeialistični družbi je potrošnik važen člen v celi vrsti nad-zora nad kvaliteto in ceno proizvo-dov. Povsem napačno je mišljenje, da je nadzor nad kvaliteto in ceno blaga prepuščen le za to pooblašče-nim organom, tj. inšpektorjem. Osnovni nadzor nad kvaliteto in ceno blaga v trgovinah še kako zadeva po-trošnike, kj vsakodnevno zadovolju-jejo človeške potrebe. Vedno, kadar potrošnik dvomi o kvaliteti ali ceni blaga in se sam ne more predhodno sporazumeti s ponudnikom blaga, lahko to sporoči svetu potrošnikov v KS. Sporočila, pripombe oziroma pritožbe pa naj seveda bodo čim konkretnejše, čimbolj utemeljene in dokumentirane in ne pavšalne, kot
npr., da trgovci goljufajo, navijajo cene in podobno.
Naj opozorimo potrošnike še na nekaj važnih zakonskih določil, na katere se lahko pozorni ob vsakod-nevnem nakupovanju. Organizacije združenega dela, ki opravljajo pro-met na drobno, so dolžne blago, ki ga prodajajo, označiti s prodajnimi ce-nami (da jih kupci vidijo) in se teh cen držati, nadalje so dolžne kupcu izdati račun za prodano blago, kdar to kupec zahteva in uporabljati pri manjših pakiranjih blaga tak ovojni material, da njegova teža v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v blagov-nem prometu ustreza teži pakiranega blaga.
Nadalje so dolžne organizacije združenega dela, ki so prodale na drobno proizvod z napako, tega na kupčevo zahtevo zamenjali z novbn proizvodom, vrniti kupcu zanj pla-čani znesek ali pa s kupčcvo privoli-tvijo odporaviti napako na proizvo-du.
Zakoaski rok za reševanje rekla-macij je v SR Sloveniji 15 dni od dncva, ko je kupec vložil reklamaci-jo.
Gtede sadja in zelenjave velja omeniti, da mora biti to poleg cene označeno tudi s kvaliteto. Pakirano sadje in zelenjava, meso in podobno blago mora biti označeno $ težo paki-ranja. datumom pakiranja, ceno za kilogram in odgovarjajočim /neskom ler z označbo kvalitete blaga. Mleko, jogurl in podobni izdelki morajo imeti označen datum proizvodnje oziroma rok trajanja. Tehtnice v tr-govinah in mesnicah morajo bili na-mešcene tako, da lahko potrošniki istočasno kontrolirajo (ežo in ceno. Gostinski lokali morajo imeti izobe-sene cenike, izdelane jedilnike in normative za jedila.
KAJO ŠKORIČ