Po« nTrSrpKIKf T&mm MarUforssa Cefra 1 Din Leto III. (X.), Štev. 110 Maribor, četrtek 16. maja 1929 »JUTRA? Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnim ček. zav. v Ljubljani it 11.409 Vetja meseSno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulica it. 4 Izenačenje zemljiškega davka Strašna katastrofa v Clevelandu OGENJ IN STRUPENI PLINI V BOLNICI. — PRETRESLJIVI PRIZORI. — 90 BOLNIKOV, ZDRAVNIKOV IN BOLNIČARK MRTVIH. je s samim zakonom o neposrednih davkih bilo pač izrečeno na papirju, za dejansko izvedbo izenačenja pa je manjkala cela vrsta predpogojev, v prvi vrsti pa statistika kaiastralncga čistega donosa za vso državo, na ko-jega podlagi je zakon uveden.^Treba-lo je torej predvsem določiti čisti donos vsake parcele in vsake kulture v državi. To delo je prevzela generalna direkcija katastra, p:«J koje vod-stom posluje posebna komisija. Direktor generalne direkcije katastra, vse-učillški profesor g. Stanoje Nedeljkovih, je te dni novinarjem podal izjavo, v kateri slika dozdajne rezultate dela te komisije, težkoče. na koje zadeva, in nekatere zanimivosti iz do-zdajnih izkustev. Z ozirom na stanje katastra imamo v državi troje področij- Hrvatsko s Slavonijo iz Vojvodino ter Slovenijo in Dalmacijo, kjer je že obstojal kataster z določenim katastralmm donosom; Bosno in Hercegovino, kjer je obstojal kataster, a ne na podlagi čistega donosa, temveč na podlagi ka-tastralne vrednosti zemljišča, za gozdna zemljišča pa katastralni čisti donos; končno Srbijo, Južno Srbijo in Črno goro, kjer katastra sploh ni bilo in kjer so imeli poseben davčni sistem za zemljišča, ki so bila klasifici-rana v pet davčnih razredov. Vse te razne sisteme je treba seda.: prevesti na sistem katastralnega čistega donosa, ki je bil sprejet v novi zakon, ker ga je že poprej imela večina države in ker je najpravičrejši za določanje davka. Komisija je pri svojem delu ugotovila, da so bili katastralni čisti donosi v Sloveniji in Dalmaciji pod Avstrijo prestrogo ocenjeni v primeri s Hrvat sko in Slavonijo. Ugotovilo se je n. pr., da je neki okraj v Sloveniji visoko v planinah imel višji katastra], tli donos nego najplodnejši kraji Bač ke. To se je sedaj popravilo. Tudi se je vzelo v poštev, da so se v mnogih krajih, zlasti ob mejah ekonomske razmere radi nove državne meje silno spremenile in da so mnogi kraji, ki so n. pr. poprej ekonomsko graviti rali v Budimpešto, izgubili svoja naj boljša tržišča. Drugi kraii zopet so prišli v slabše razmere radi spremenjenih prometnih prilik. Vs? to se je izravnalo. Pri določanju novega katastralnega čistega donosa so je na podlagi mnenja strokovnjakov določilo na Hrvatskem 10, v Vojvodini troje, v Sloveniji četvero it' v Dalmaciji troje vzornih okrajev in na Podlagi primerjave so se določili tipi raznih področij, v katera se je razdelila vsa zemlja. Določeni kat. donosi za vsako občino so se dostavili do-tičnim občinam na vpogled in so ime-lc občine pravico pritožbe v 10. dneh. Pritožb je bilo veliko iz vseh krajev, zlasti iz Slovenije. V Bosni in Hercegovini ie bilo tre- NEVYORK, 16. maja. Včeraj popoldne se je pripetila v poslopju klinike splošne bolnice v Clevelandu katastrofa, ki je imela strašne posledice. V kleteh klinike, kjer je tudi rentgenološki oddelek, je nastal vsled kratkega stika požar, ki se ie nenavadno naglo razširil in objel kmalu nato tudi skladišče za kemikalije. Pri vnetju kemikalij so se razvile ogromne množine strupenih plinov. V bolhici, v ka teri je bilo 366 bolnikov, je nastala nepopisna panika. Plamen je švigal vsepovsod. Bolniki, ki so se skušali rešiti, so se zastrupljeni zgrudili. V nekaj minutah so bili številni prostori bolnice v ognju. Odigravali so se pretresljivi prizori. Bolniki in bolničarke so skakali skozi okna, a so obležali na tleh mrtvi s polomljenimi udi in zastrupljenimi pljučami. Reševalna dela so bila vsled nenavadno težkih plinastih oblakov zelo otežkočena. 14 zdravnikov in bolniških sester je zbežalo na streho, da se rešijo pred plinom. Nesreča pa je hotela, da je požar siknil tudi skozi betonsko streho, nakar se je podstrešje z velikim hruščem zrušilo na spadnja nadstropja, pri čemur so bili vsi tamkaj ležeči bolniki direkno zmleti. Tudi vsi zdravniki so bili mrtvi. Gasilci so mogli nastopiti le s plinskimi maskami, Šele čez dve uri se jim je posrečilo ogenj lokalizirati. Na razvalinah se jim je nudil grozen pogled. Mrtvi bolniki so ležali na kupe po hodnikih, napihnjeni od strupenih plinov. Rešene so prepeljali v druge bolnice, vendar pa je malo upanja, da bi jih mogli ohraniti pri življenju, ker so skoro vsi težko zastrupljeni. Od 90 najdenih trupel so jih mogli dosedaj iden jtiiicirati 78. Zeppelin** očiete! u Rmerifco, FRIEDRICHSHAFEN, 16. maja. Točno ob 5.58 zjutraj je startal zrakoplov »Graf Zeppelin« s 40 mož posadke in 8 potniki za drugi polet čez Atlantsko morje. Pred startom se je pripetil komičen incident. lSletna Mary Pierce, hčerka ameriškega magnata, sc je hotela na vsak način peljati z zrakoplovom. Zasigurala’ si je tudi kabino. Toda njena mati je poslala potem dr. Eckenevju pismo, v katerem mu je sporočila, da ne dovoli ličerki vožnje. Mary Pierce pa je bila že v zrakoplovu, ko se je njena mati z avtom pripeljala po njo, čeprav prepozno. >^Orof Zeppelin« je visel namreč že na zadnjih 2 vrveh in se kmalu nato dvignil v višave. PARIZ, 16. maja. »Grof Zeppelin« je ob 10.10 dopoldne v višini 700 m letel nad Lyonom in krenil potem v jugozapadno smer.________________ MOSKVA, 16. maja. Vsled nalivov v zadnjih dneh so Volga in njem pritoki prestopili bregovi. Pri Nižncrn Novgorodu je poplavljenih 300 _ vasi in naselbin. Posevki so uničeni. \^cč tisoč ljudi je brez strehe. Sovjetske oblasti so odredile mobi'’zacijo Seljakov od 18. do 45. leta, da pomagajo pri popravljanju nasipov. Pri Ri-binsku je dosegla Volga 12 m nad nor malo. Mariborski obfln* ski svet Sinoči se je nadaljevala v torek zvečer prekinjena seja mariborskega občinskega sveta. Referent finančnega odseka, podžupan dr. Lipold je uvodoma sporočil, da je obč. svet za nabavo zlate rektorske verižice za ljubljansko univerzo votiral 10.000 Din. Verižica bo imela tudi en člen z grbom mesta Maribora. Na predlog odseka je občinski svet odgodil otvoritev nove ulice v Melju, ker ni nujno potrebna. Pogajanja za povečavo mestnega pokopališča na Pobrežju s posestniki sosednjih parcel glede podpisa predkupne pravice so uspela. V svrho premestitve trga za slamo in seno iz sredine mesta h klavnici, je bilo kupljeno Hoffmannovo posestvo v Tattenbachovi ulici. Sklenjeno je tudi bilo, da se nabavi nova tehtnica za Din 142.000. Strankam, ki stanujejo v stanovanjih, katera je komisija spo znala za nehigijenska, bo najemnina znižana na minimum. Nabavilo se bo novo dvigalo za gramoz, stroški pa se bodo krili z izkupičkom od ptujski hiralnici prodanega voza. Občina je naklonila maturantom mariborske gimnazije kot prispevek za ekskurzijo 1000 Din. Iz prebitka lanskoletnega kredita za kanale se bo letos dogradilo kanal v Vrbanovi, Gajevi in dr. Rosinovi ulici. Gradnja bo stala Din 260.000, dočim bo graditev ka- ba rešiti problem, kako preiti od sistema katastralne vrednosti zemljišča na sistem kat. čistega^ donosa. Rešitev problema je tem težavnejša, ker je pojem kat. vrednosti vedno odvisen od ponudbe r. popraševanja In ima zemlja iste kvalitete v raznih krajih različno vrednost. Problem se je rešil tako, da so se po Bosni in Hercegovini poiskali takšni »cenilni okraji«, ki no razmerah odgovarjajo raznim okrajem po Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji. Povsod se je našla povprečna vrednost donosa, ki sc je primenila na konkretne slučaje in je bila tako ustvarjena baza za prehod v novo stanje. Rezultat je ta, da bo zemljiški davek v teh dveh pokrajinah mnogo manjši, nego je bil dozdaj. Največ dela je bilo v Srbiji, kjer zemlja sploh ni bila izmerjena in se ni vedelo, pod kakšno kulturo je ko- je zemljišče. Niti vasi niso bile raz mejičene. Je tam nad 7000 vasi. gen. direkcija katastra pa ie vzela v opis 2435 političnih občin. Katastralni organi so utrdili meje občin, jih točno popisali in izračunali njih površino. Delalo je na tem 179 strokovnjakov geometrov. Akti, ki so jih zidelall geo metri samo v predhodnih delih, so napolnili 42 vagonov. Paralelno s tem je bila izvršena klasifikacija zem Ijišč in kultur. Parcel je nad 22 mili jonov. Dozdaj je delo Izvrš-no v 1700 občinah. Dela se torej bližajo koncu Jz.de-Iana bo na ta način trajna baza z_a pravično oceno donosa zemljišč, višina davka pa se bo lahko regulirala s premeno davčne stopnje na zemljišča. Zanimivo je, da bo po dozdaj-nih ugotovitvah skoro polovico zemljiškega davka plačala Vojvodina, drugo polovico pa vsa ostala država- nalov v Magdalenski in Koseskega ulici veljala Din 89.000, podaljšek kanala do Počehovskega potoka pa Din 86.000. — Glede zgradbe nove stanovanjske hiše oz. zgradbe nove sirotišnice je odsek predlagal, da se naj zgradi s kreditom 2,500.000 Din nova mestna sirotišnica, stara sirotišnica v Slovenski ulici pa preuredi v stanovanja. Poročilu referenta je sledila dolga debeta, vendar pa ni prišlo do definitivnega sklepa. Gradbeni urad je dobil nalog, da do prihodnje seje prouči, koliko zasilnih stanovanj bi se z razpoložljivim denarjem lahko zgradilo in koliko bi bila najemnina teh stanovanj, ako bi se upoštevala tudi amortizacija gradbenih stroškov. Ob 20. uri je župan zaključil javno fejo. V tajni seji, ki je trajala nad eno uro, je občinski svet sklenil, da nakupi gozdne parcele od Tvvicklovih dedičev, vrtne parcele škofa dr. Tomažiča, a v Delavski ulici parcele raznih manjših posestnikov. Ta zemljišča je občina nabavila v svrho oddaje manjših parcel interesentom, ‘1919—1929. Deset let drž. slovenske osnovne in meščanske šole v Mariboru«, ki naj poda v kratki, a zato tem jasnejši obliki verno sliko velikega dela takratnih ipreoblikovalcev šolskega sistema bivše Štajerske. K spisu so prispevali kratke informativne članke vsi znani delavci na šolskem polju, ki so na ta ali oni način sodelovali pri tem znamenitem, za bodočnost naroda in države gotovo najpomembnejšem aktu. Bežne so te skice, skope v besedi in samohvali, a so baš za to tembolj žive priče velike ljubezni učiteljskega stanu do naroda, kateremu je bilo treba na pekočih tleh mariborskih ustvariti vse potrebne pogoje za nadaljno duhovno rast v svobodni državi. — Naj v naslednjem podamo nekatere u-gotovitve iz peres piscev samih, da more tako tudi naša širša javnost dobiti vsaj nekaj utisov iz dela onih težkih ur prvih let svobodnega obstoja naše domovine! Kakšno ]e bilo šolstvo pred desetimi leti v Mariboru in njegovi okolici? Dr. L. Poljanec, dejanski reorganizator našega obmejnega šolstva, ugotavlja sledeče: »Prevzeli smo žalostno, tuje pogorišče, ki ga je bilo treba od tal prenoviti, pregraditi. Prevzeta naloga ni bila lahka, ‘najtežja je bila gledd osnovnega Šolstva v Mariboru. Vse šole in mestni šolski svet v Mariboru so prepletale kakor verige trdne vezi prejšnjega sistema, ki so se opirale razen tega še na veljavne zakone. Tu ni zaleglo, če si iztrgal en člen in ga nadomestil z drugim. Vse je bilo treba raztrgati in v praznini graditi izno-va. — V prvih mesecih leta 1919. sem v skriti sobi ljubljanske vladne palače sestavljal odlok o namestitvah učiteljev na mariborskih osnovnih in meščanskih šolah. Odloki so izšli meseca marca. Novi upravitelji osnovnih in ravnatelji meščan skih šol so dobili brzojavna povelja, da takoj nastopijo svoje službe ter prevzamejo uradne posle. Sli so mirno kakor vojaki in nastopili. — Mnogo so trpeli, nič meni tožili, zato njihovega velikega truda ne morem dostojno opisati.« Kako se Je prevzem šol v Mariboru izvršil? Na to vprašanje nam odgovarja članek »V težkih dneh«, kjer najdemo sledeča značilna mesta: »In ko so v bližini pokali topovi in so se naši nasprotniki po tihem in tudi prav na glas veselili, kako jo bomo zopet odkurili, smo sklicali (šolsko) deco in pričeli s poukom. Mislim, da je bilo tedaj nam bolj tesno v srcih nego šolskim otrokom, ki so bili nahujskani in se nas niso preveč bali. — Ko sem stopal s tovarišem po stopnicah, so drveli razvajeni dečki gor in dol in naju veselo pozdravljali s »Heil!« V neki šoli so nadomestili ta pozdrav s pesmijo »Die Wacht am Rhein«. Zopet drugje je lahko slišal učitelj ali učiteljica pozdrav: »Die windischen Lehrer kommen!« ali pa: »Na, die werden bald gehen, wie sie ge-kommen sind!« — Dogodili so se celo slučaji odkritega upora. — Šc zanimivejšo sliko nemško-šovinističnega načina vzgoje slovenskih otrok nam nudi sledeči primer iz Studencev: »Že na hodnikih je vladal neznosen krik in vik. Ko pa so u-Čitelji vstopali, zlasti v višje razrede, jih je sprejelo huronsko vpitje in žvižganje, tako da so se presenečeni spogledovali. Z razdvojenimi čuvstvi So se polagoma porazgubili vsak v svoj razred in začeli svoj križev pot s slovenskim očenašem! — Dekleta so bila kričava, razposajena, očividno nahujskana in sploh brez vsake discipline. Iz njihovih oči je sevalo nezaupanje in odpor. Po šolskih tablah so se pojavljali izzivalni napisi in risbe. Na slovenska vprašanja niso hotela odgovarjati ali pa si čul odgovor: »Ich ver-stehe nicht!« — »Zgodilo se je (v Krčevini!), da so učenci prejšnje nemške šole vdrli ob prostem dnevu v svoje bivše razrede, pa so odnesli vse, kar se ie dalo odnesti. Nahujskali so jih nasprotniki novih razmer, češ, da bodo slovenski učitelji požgali, kar je nemškega! Le s težavo je dobil šolski upravitelj uplenjene predmete nazaj.« — Kulturna sličica iz nekdanjega Pobrežja. Ob prevzemu šole ni bilo posebnih težkoč. Nemško učiteljstvo je bilo prepričano, da se Slovenci ne bodo držali. O tem so prepričali tudi učence, kar dokazuje jasno sledeči dogodek: »Herr Lehrer, in geh p....« Učitelj pouči učenca, kako spodobno zaprosimo na stran, pa mu zabrusi drugi v obraz: »Ist net der Muh wert, die Lehrerin hat uns eh gsogt, daB sie nach an Monat zruck kommt, und die Bindischen berden laufn!« Ko je šel upravitelj po prevzemu šole v Maribor, je srečal pred šolo gručo pobalinov, ki so bili v živahnem pogovoru. Na uho mu je udaril sledeči pogovor: »Du, bast bos: Der bindische Oberlehrer, der verfluchte Hund, ist schon do!« Paglavec gotovo ni slutil, da je bil tisti »verfluchte Hund« poleg. * Podali smo nekaj značilnih odstavkov gori omenjene spominske knjige, da bodo naši širši slovenski javnosti podali živo sliko šolskega ambijenta, ki ga je našlo slovensko učiteljstvo v Mariboru in okolici v prvih mesecih 1. 1919., kamor ga je postavila trdna volja šolskih reorganiza-torjev naših z nalogo, vzvišeno sicer, a polno bridke odgovornosti: udariti prve temelje za zgradbo svobodne narodne šole v svobodni narodni državi. Kako je to nalogo naše učiteljstvo izvršilo, nam pokažejo vsi ostali članki, ki govore posebej o zgodovinskem razvoju sleherne šole v Mariboru in okolici. Šele tu se do vseh podrobnosti razvije pred nami slika vsega ogromnega dela prevrednotenja duhovnosti naše mladine v kratki dobi desetih let. Dolžnost našega občinstva je, da poplača svojemu učiteljstvu ves trud s tem, da njegovo delo spozna iz knjige same, da ga preceni po zaslugi, in mu.za bodočnost zagotovi vso svojo moralno o-poro pri vzvišenem njegovem poklicnem delu v blagor mariborske mladine, te zelene, razcvitajoče se veje na narodovem telesu našem.. Kajti le dobra šola in zaveden, v duhovnost usmerjen dom moreta iz rodu najmlajših ustvariti nekaj še boljšega nego sta nam dajala doslej žalostna preteklost in nemirna, še neustaljena sedanjost! Zbori Revija nove zborovske glasbe. Peti letnik št. 2. Ureja Zorko Prelovec, iz-, daja in zalaga pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Vsebina glasbenega dela: V. Mirk: Nageljček (moški zbor); V. Ukmar: Li-sica-tatica (mešan zbor); Dr. A. Schwab Vlak (mešan zbor); J. Pavčič: Zdravica (narodna); Oh kaj se boš jokala (narod-na-mešana zbora). Vsebina književnega dela: Dr. P. Kozina: A. Medved in njegovi učenci; V. Mirk: Tržaška Glasbena matica; Iz naših organizacij in društev; Listnica uredništva in uprave. Uprava »Zborov«; je poslala ta zvezek le onim naročnikom, ki so poravnali vsaj polovico naročnine za leto 1929. Stev. 3 »Zborov« Izide v kratkem času za drugo in prinese velezanitnivo novo V. Adamičevo zborovsko delo »Žaljivke«, suite v treh delili za mešan zbor a capella na 30 straneh. Pevskim društvom in zborom, pev-ccm, pevkam in vsem ljubiteljem glasbe, priporočamo, da s čim številnejšimi na-ročitvarfll podpro »Zbore«. Letna naročnina za Jugoslavijo Din 50, List se naroča po dopisnici na upravo »Zborov«, pev sko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 8. do 14. maja sta bila prijavljena mariborskemu mestnemu fizikatu od nalezljivih bolezni samo 2 slučaja obolelosti za škrlatinko. Neresnosti pri pogrebnem zauoflu Mariborski župan g. dr. Juvan je izdal o nerednostih pri mestnem pogrebnem zavodu sledeče pojasnilo: Z ozirom na različne vesti, ki se prenašajo v mestu radi nereda pri pogrebnem zavodu, sporočam javnosti, da se je izvršila koncem aprila 1929 natančna revizija in se je ugotovil nered v knjigah. Knjigovodstvo pogrebnega zavoda sem nato prenesel k centralnemu knjigovodstvu, ki je ugotovilo primanjkljaj o-koli 100.000 Din v škodo mestni občini. Stvar je izročena sodišču, da ugotovi, kdo izmed dosedanjega pri pogrebnem zavodu zaposlenega uradništva je kriv za primanjkljaj. mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 16. maja ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. Petek, 17. maja. Zaprto. Sobota, 18. maja ob 20. uri »Poljska kri«, ab. B. Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje g. Neraliča. Nedelja, 19. maja ob 20. uri »Grofica Marica«. Prvič. Pondeljek, 20. maja ob 20. uri »Grof Luksemburški«. Znižane cene. Kuponi. V zaščito slovenskega značaja Maribora. Pod krinko pospeševanja tujskega prometa se je v Mariboru zadnje čase mnogo grešilo' v korist nemške propagande na ta način, da se je goste v nekaterih lokalih pri prihodu pozdravljalo izključno v nemškem jeziku, vsled česar je značaj slovenskega mesta mnogo trpel, tako da je mesto že dobivalo popolnoma nemško obeležje. Da se dokumentira narodnost- mesta in napravi konec nemški propagandi, je policijski komisa-rijat izdal naredbo, po kateri se morajo vsi gosti — bodisi kterekoli narodnosti — pri vstopu v javne lokale pozdraviti samo v državnem jeziku. Šele v slučaju, ako ne obvladajo državnega jezika, se lahko potem ž njimi občuje v jeziku, katerega razumejo. Prestopke bodo oblasti najstrožje kaznovale. — Velika k^pa na Pohorju — je dobila snočl belo kapo! Bili smo prepričani, da bo misija letošnjih ledenih mož v znamenju usmiljene uvidevnosti. Deloma se nismo varali; kajti v dolini nismo imeli vzroka za pritožbo. Pa je prišla vmes mokra Zofka — in je včeraj pobelila Veliko Kopo, znameniti pohorski vrh s svežim snegom, ki je tudi v mesto poslal svoj ledeni dih. Nov vozni red na avtobusni progi Maribor—Ptuj. Z današnjim dnem je stopil na progi Maribor - Ptuj sledeči vozni red v veljavo: Odhod iz Maribora (glavni kolodvor) ob 6.45, 13, 17.25 in 21.30 (ta voz čaka na graški vlak), in odhod iz Ptuja ob 6.45, 11.50, 14.10 in 19.40. Aretacija delavskega zaupnika. Včeraj opoldne je mariborska policija aretirala znanega delavskega zaupnika Andreja Čanžeka, uslužbenega v delavnici državnih železnic. Aretacija je baje v zvezi s proslavo 1. majnika. — Težka avtomobilska nesreča na Aleksandrovi cesti. Včeraj okrog 'A4. pop. je postal lastnik znane živilske stojnice na Aleksandrovi cesti poleg tobačnega paviljona pred veletrgovino Turad — 54 letni Karel Koršič, stanujoč v Vetrinjski ulici žrtev avtomobilske nezgode. — Ko sc je nekoliko oddalji! od svoje stojnice, je pridrvel v smeri od frančiškanske cerkve osebni avto št. 105, last g. Friedaua. Medtem, ko se je Koršič izognil ravnokar od nasprotne smeri drvečemu avtu štev. 112, last Emila Gorjaka, — je prišel po nesreči preblizu avta št. 105, Pri padcu na opolzkih tleh sl je Koršič pretresel možgane. Iz ušes in nosu se je ponesrečencu ulila kri. — Rešilni avto, ki je takoj prispel na kraj nesreče je ponesrečenca odpremil v bolnico. Njegov položaj je zelo resen. — Karel Koršič je bil splošno znana mariborska osebnost. — Težka nesreča radi neprevidne vožnje. Včeraj popoldne je hlapec Maks Fras iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju na Tržaški cesti povozil 41etnega Eriha Kantorja s praznim dvoprežnim vozom. Kakor so izpovedale priče, je nesrečo zakrivila neprevidnost voznika. Voli so nenadoma na vogalu Betnavske ceste in Stritarjeve ulice krenili na desno v trenutku, ko je hotel preko ceste maliErih, ki se ie vračal iz otroškega vrtca. Voli so ga podrli na tla, nakar sta šli preko njega obe levi kolesi. Hlapec, ki je sicer slišal kričanje otroka, se zanj ni zmenil. Mati je odnesla otroka domov, kjer ga je pregledal dr. Marinič in ugotovil, da ima zlomljeno kost v kolku desne noge. Pod koleni je imel otrok tudi močne podplutbe in je krvavel na različnih delih telesa. Z voznikom so težko ranjenega otroka prepeljali v bolnico. — Izpiti za vodstvo motornih koles. Vsi motociklisti se ponovno opozarjajo, da morajo vsi vozači motornih koles (z motorjem 170 cms in večje cilinderske vsebine) dokazati z izpitom strokovno usposobljenost za vodstvo takih vozil (šoferski izpit). Od izpita so izvzeti vozači, ki imajo že izpit za vodstvo avtomobilov ali motornih koles s priklopnim vozom; vsi drugi pa morajo opraviti izpit tudi če nimajo prikolice. Glede vlaganja in opreme prošenj za pripustitev v izpitu za samostojno vodstvo motornih koles dobe kandidati potrebna pojasnila tudi pri sreskih poglavarstvih, na policijskem komisarijatu ter pri predsedniku izpraševalne komisije za šoferske izpite v Mariboru, palača velikega županstva I. nadstropje desno, soba št 33. —* Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem, ki se je vršil dne 14. t. m. v Mariboru, je bilo prignanih skupno 540 glav živine in sicer: 9 konjev, 15 bikov, 130 volov, 365 krav in 11 telet. Prodanih pa je bilo skupno 325 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 18, v Italijo pa 56 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 9.50—10.25 Din, poldebeli 8.50—9, plemenski 8—8.50, biki za klanje 7.25—7.50, klavne krave 7—7.75, plemenske 6—7, za klobase 5—* 5.50, molzne 6.50—7.50, breje 6.50—7.50, mlada živina 7.50—9 Din. Javna tomboli Podmladka Rdečega križa, ki bi se ime!a vršiti pretečeno nedeljo, se je morala radi neugodnega vremena preložiti na bin-koštne nedeljo, 19. t. m. S tem je vsem birmancem dana prilika, da se udeleže tombole. Oglejte si prekrasne in dragocene dobitke pri tvrdki »Weka« na Aleksandrovi cesti! Tablice je dobiti po 2 in pol dinarja v vseh trafikah, v soboto in nedeljo pa na vseh prometnejših trgih in ulicah. Torej v nedeljo ob dveh popoldne vsi na Trg Svobode! — Izžrebane srečki V V. kolu 17. razreda so zadele naslednje srečke, kupljene pri podružnici »Jutra« in »Večernika«: Po Din 2000 srečka št. 84.553. Po Din 500 srečka št. 20.121, 70.251. 109.722, 20.132, 40.583, 109.740, 70.454, 7.557, 70.266, 109.731, 40.584, 20.077, 115.619, 20.101. U* Guslarski koncert ponovi Uščumničev trio drevi ob 8. z novim programom v Košičevi restavraciji v Vetrinjski ulici. Snočnjl je privabil izredno mnogo občinstva. Harmonikar-mojster je deloval precizno; osobito je bilo v skladu njegovo tužno petje, frula, nekaj novega. G. Uščumnič je predvajal iz »Majke Jugovičev« z velikim občutkom. Njegov nagovor pri posameznih točkah je bil deležen splošnega odobravanja občinstva. 1119 Brez kričeče reklame vam nudi okusne birmanske slike po ni«* kili cenah Foto-atelje M. Japelj, Gosposka ul. 28. — _ Pri boleznih ledvic, seči, mehurja In danko omili naravna »Franc - Jožefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franc-Jožefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro m I mlado. — Dobi se v vseh lekarnah, dro-leeriiah in šoeceriiskih trgovinah. 2w V in A t i U o 1' U, Ulie lu. v, Podzemni nebotičnik jftidi i»Oi ani V L C i' ^ N I i\ Jiiird -■ *"?*®w*rasaEH Stran 3. NAJGLOBLJI RUDNIK SVETA. - DIMENZIJE JUŽNOAFRIŠKEGA KOPA. — NAPORI RUDARJEV IN NJIH BEDA. ZLATO- Središče južno-afriških rudokopov, Johannesburg, ie bilo pred desetletji selišče skromnih iskalcev zlata, ki so se utaborili v šotorih in kočah iz lesa in pločevine. Do danes se je razvilo v mesto z nad 300.000 prebivalci. Tako nagel je razvoj. Kakor vsa ostala mesta, ima tudi afriško središče rudarstva poleg številnih bogatašev tudi ogromno število siromakov. Čeprav daje zemlja okolice ogromne količine zlata, se je v mestu vendar poleg razkošja naselila tudi beda. V zlatokopih delo ne počiva niti trenutek. Belci in črnci so zaposleni noč in dan, da z žulji svojih rok nasitijo zlata lačni svet. Johannesburg ima najgloblji rov sveta, takozvani »Turf shaft«, ki sega 6500 stop globoko v zemljo. V njem je zaposlenih nad tri tisoč rudarjev, od katerih je 300 belokožcev. Ostali so domačini. Dvigalo, ki oskrbuje promet v rovu, ima prostora za 60 oseb. Z brzino 2000 stop na minuto drvi ogromna kletka proti vznožju rova, ki je razsvetljen z električnimi žarnicami. Stene so prijetno pobeljene, tako da bivanje v srcu zemlje ni preveč odvratno, čeprav je zrak močno vlažen in hladen. Vendar je postal rov splošen strah rudarjev, kajti njih življenje je zapisano skorajšnji smrti. Podzemna strojarna je velika kakor ogromna cerkev. Dan in noč se poganja masivno kolesje krog svojih osi in črpa vodo iz rovov. V dvaintridesetem nadstropju pod zemljo je zadnja postaja dvigala. Tu dobe rudarji acetilenke in nadaljujejo pot po ozkih, temnih hodnikih. Blede, sklonjene sence se umikajo vozičkom, obloženim z dragoceno rudo, ki jih prevažajo črnci. Iz rovov vodijo stranski rovi, v katerih so vzidani ogromni bazeni, kjer se zbirajo vode, da jih kasneje s črpalkami dvignejo na zemeljsko površino in preprečijo poplave v rovih. Rudarji morajo biti izredno pazljivi, da ne pridejo z ranami ali brazgotinami v dotiko z vodo, kajti voda v rovih vsebuje strupene kisline, ki lahko postanejo usodne. Barva podzemskih kamenin je rjava ali rdečkasta, toda plasti, ki vsebujejo žlahtno rudo, se dobro razlikujejo od ostalih kamenin. Zlata v grudah v južno-afriških rovih ni in ga rudarji ne morejo krasti. Iz dvaintridesetega nadstropja vodi manjši rov do semintridesetega nadstropja, kjer brenči ogromni električni ventilator, ki hladi strašno razgreti zrak. Od tu je mogoč dostop do najnižje točke rudnika, ki leži 7500 stop pod zemeljsko povšino. Dvanajst črncev je zaposlenih v tem rovu, ki ga neprestano poglabljajo. Dela opravljajo popolnoma goli, kajti vročina v tej globini je nevzdržna. Sleherna podzemeljska postaja ima telefonsko zvezo s sosednjimi rovi in s centralo pod solncem, kar omogoča hitro reševanje v slučaju nesreč, vendar pa tudi to ne pomeni zanesljivo pomoč. Rudarji v johannesburških peklenskih rovih niso izpostavljeni samo nesrečam, temveč v prvi vrsti pljučni jetiki, ki neprizanesljivo kosi med njimi. Pljučna jetika je posledica pomanjkanja svežega zraka, radi česar morajo pljuča opešati in oslabeti. Kljub temu se najdejo še vedno ljudje, ki iščejo v tej grobnici dela in se celo potegujejo zanj. Ne v pohlepu po zlatu, kajti njih zaslužek so samo skromne mezde, temveč v želji po življenju, po eksistenci, ki si jo ubijajo s slehernim ropotom dvigala, ki jih spušča vsakega dne v globine zavratne matere zemlje. Zlatokopi o-srečujejo le malokoga. Dokaz sta pomanj kanje in beda revnejšega prebivalstva, ki ga ni malo. Iz sokolskega društva v Mariboru ŽIVAHNO GIBANJE. - PREDNJAŠKI TEČAJ. — NA LETNEM TELOVADIŠČU. — STIKI Z VOJAŠTVOM. - ZLETl IN NASTOPI. - TABOREN JE O BINKOŠTIH NA POHORJU. > nas je presenetilo, da se zaključi šolsko leto baje že z 8. junijem, kar nam vzame mnogo naraščaja in dece, upamo, da bo nastop na višku. Zato jamčijo naši izbrani telovadci, ki pod vodstvom neutrudnega br. Primožiča tako napredujejo, da bo gotovo v prihodnji mednarodni vrsti Maribor častno zastopan. Za društveni nastop 29. VI. 1929 vežba br. Primožič z devetorico najboljših telovadcev Murni-kovo »Jugoslovensko epopejo«, s katero je tekmovala naša vrsta na olimpijadi v Amsterdamu. Pred nami so še drugi nastopi, 2. junija v Studencih, 9. junija župni zlet in tekme naraščaja v Varaždinu, tekme v podbijanju, župne tekme članov in članic 29. junija v Mariboru. Tudi na velike sokolske slavnosti v Poznanj in Plzen gre nekaj bratov in sester. — Za binkoštne praznike, 18., 19. in 20. t. m., pa priredimo dvodnevno taborenje na Pohorju pri Ruški koči. Telovadci in telovadke in obojni naraščaj se ga udeležijo v velikem številu, vabljeni pa so bratsko tudi vsi ostali člani in članice. Za to ekspedicijo se vršijo že mrzlične priprave, da bo vse v redu, kuhinja, »zanimanje« in zabava. Prehrana bo deloma skupna za majhen prispevek, s seboj naj prinese vsak skodelico. Taborimo čez dan v bližini Ruške koče, prenočujemo v koči. Odhod v 3 skupinah, prvo v soboto 18. V. ob 14., druga ob 19., tretja v nedeljo zjutraj. Zbirališče na letnem telovadišču. — Na veselo svidenje na zelenem Pohorju! Zdravo! Malo se sliši iz našega društva v javnosti, a sokolsko načelo je, da se malo govori, a tem več vztrajno in tiho dela. Letos vlada v naših vrstah prav živahno sokolsko življenje. Odkar je ponehal pritisk z gotove strani, ki se je žal pri mladini precej močno čutil, je število pri vseh oddelkih, od najmanjše dece do starejših članov močno narastlo; do 100 dece mora obvladati vaditelj, vaditeljica v enem oddelku. Že od srede marca se vrši ob nedeljah in praznikih prednjaški tečaj, katerega obiskuje do 60 pripravnikov in pripravnic, ki z veseljem sledijo predavanjem tehnične in idejne vsebine. Tako skrbi, društvo sebi in drugim za dober vaditeljski naraščaj, ki je prvi pogoj napredka. Komaj je izginil sneg, je že zavladalo živahno vrvenje na prostornem letnem telovadišču. Najmanjši se igrajo v pesku, glavna zabava pa je za deco nova visoka gugalnica, ki je vedno obratu. Večji igrajo žogo/ tekajo in kačejo, vsi pa se pridno solnčijo na zdra vem pomladanskem solncu. Od 15. t. m. se preseli tudi redna telovadba vseh oddelkov na letno telovadišče. Navezali smo po prizadevanju nekaterih častnikov Sokolov znova stike z vojaštvom; kar 3 bataljoni se hočejo seznaniti s sokolskim delom in mu posvetiti en popoldan v tednu pod vodstvom izkušenih sokolskih voditeljev.. Vsi želimo njihovemu trudu kar največ uspeha, in upamo, da ga bomo videli na našem letnem nastopu, ki določen za Petrovo, 29. junija. Dasi Profcletstuo egipčanskih faraonov Egipčanska mistika je že davno pokopana. Le v Ameriki in na Angleškem še srečujemo sekte, ki skušajo po linijah piramid reševati zagonetke preteklosti, ugibati tajnosti sodobnosti in napovedovati skrivnosti bodočnosti. Sicer pa je raziskovanje antične kulture nilskih pokrajin izključno zadeva modernih egiptologov. Radi točnosti moramo vendar priznati izjemo, Thnathisa Boktorja, ki zatrjuje, ida je edini pravi potomec slavnih faraonov in direktni potomec Tutankamona. Boktor je bil edini, ki je branil Carnar-vonu raziskovanje v dolini smrti. Svaril ga je pred nevarnostmi, ki mu pretijo radi razkopavanj svetih grobov in mu celo pretil, da bo zahteval sodnijski postopek proti skruniteljem grobišč. Pol Egipta je spravil s svojo gonjo na noge. Po dolgih letih molčanja se je zopet oglasil v časopisju. Pod naslovom »Kaj pravijo naši egiptologi h temu?« je objavil v uglednem časopisu, ki izhaja v Kairu, članek, v katerem iznaša izredno zanimiva odkritja, ki imajo seveda popolnoma mistično podlago: »Zavarujte, o bratje, svojo deželo Pred strašnim prokletstvom svete Nefre-tete. Sedaj se mnogo govori o vrnitvi njenih ostankov iz nemške dežele, kamor so jih svoječasno zavlekli iz domovine svojih očetov. Bratje, varujte se! Iz papirusov, ki so mi jih razkrili duhovi davnine, je jasno razvidno, da mora glava Nefretete, ki so jo iz mraka grobnice Unesli na solčno svetlobo, prinesti zemlji, ki jo je izpostavila zlatim žarkom bosa Ra, nesrečo in zlo. Vojna, revolucija, inflacija in reparacije so se znesle nad Nemčijo, ker je izzvala zakletev prekletstva svete matere. Zato, bratje, naj bi nam uspelo, da nam dragoceno glavo zopet vrnejo, da jo ponesemo nazaj v tišino scnc, kjer naj počiva vso večnost. Storite to zavoljo miru, v znamenju sreče, ki naj zavlada v naši sveti deželi. Tako je pisano v dvoranah božjega templja Edfu...« Dan kasneje je isti časopis objavil od-Kpvor na Boktorjev članek, ki ga je napisal odlični egipčanski zgodovinar. *Ker je malo verjetno, da bi Nemčija vrnila glavo Nefretete. katero si je s teža- vo in pošteno nabavila, ima polemika, ki ste jo včeraj načeli, malo smisla.« Mitološki mistiki so torej celo v Egiptu samem tla popolnoma izpodbita in ni iz-gledov, da hi apeii zadnjega potomca faraonov imeli kak uspeh. Zanimiva razsodba V Parizu je vzbudil te dni neki proces splošno pozornost. Slikar de Vrigny je kartal s svojim prijateljem Balgognoni. Ko je slikar že izgubil ves svoj denar, je predlagal svojemu tovarišu, da igrata za 10.000 frankov. Ako izgubi on, potem mu izroči oziroma prepusti svojo prijateljico, v katero je bil, kar je on dobro vedel, njegov prijatelj zaljubljen. Slikar je izgubil, vendar pa ni hotel držati besede in tudi ni izročil prijateljice svojemu tovarišu. Balgogne je vložil nato tožbo, seveda ne radi prijateljice, temveč radi tega, ker mu de Vrigny ni hotel izplačati 10.000 frankov. Sodišče pa je slikarja o-prostilo vsake krivde z motivacijo, da slikar sploh nikdar ni mislil na to, da b svojemu tovarišu izplačal 10.000 frankov, ampak je bil prepričan, da bo ravno od njega dobil to vsoto. Vsekakor pa se ta vsota ne da izpremeniti v prijateljico. Čudno maščevanje zapuščene žene Zenski listi poročajo o nenavadni o-sveti zapuščene žene nekega tamkajšnjega trgovca. Ko je zvedela, da pričakuje druga žena njenega bivšega moža radosten dogodek, ji je ločena žena poslala šopek krasnih krizantem, med katere je položila strupeno kačo. Sreča, da je bila takrat strahovita zima. Ko je namreč druga žena odprla paket s šopkom križan tem, je bila kača med cvetjem že mrtva ker je zmrznila. Kljub temu pa je dobila žena pretresenje živcev, kar je z ozirom na njeno stanje zelo nevarno. Policija je prvo trgovčevo ženo takoj izročila so dišču in bo seveda strogo kaznovana. Olajševalna okolnost. Branitelj: -.-Obtoženec sicer pri znava, da jc poročil dve ženi, toda kljub temu prosim za inilo kazen. Pomislite vendar, siromak ima kar dve tašči!« Oprezni samomorilec Policijski komisar na trgu St. Sulpicija Parizu je nedavno prejel pismo, ki je rilo odposlano ekspresno. Vsebina pisma pa je bila sledeča: »Življenje je tako gnusno za mene ubogo paro. Vse mi že preseda, radi. česar sem se odločil, da se obesim pod mostom de la Concorde. Ernest Mialou.« , Komisar pa je bil dober mož. Začudi} se je, ker je obupanec označil svojo smrt, oziroma svoj samomor, kot nujno in ekspresno zadevo, čeprav bi bilo bolj logično, da se je poslovil od tega sveta )rez predhodne prijave. Vendar je tele-oniral bližnji stražnici, naj se zanima .za obešenjaka, češ, mogoče ga zalotite še ob pravem trenotku. Bilo je že okrog devetih, ko je vladala v mestu že trda tema in se pod mogočnimi oboki'ni raz-očilo nobenih senc. Kljub teniu sta se dva stražnika takoj odpravila k usodnemu mostu. Na stopnjišču, ki vodi k obali Seine, sta z začudenjem ugotav-jala nesmiselnost samomorilčeve ideje, kajti mnogo enostavnejši sc jima je zdel samomor v valovih kalne vode, kakor pa na vrvi pod mostom. »Kako ga naj vendar najdeva v tej temi?« — je vprašal stražnik št. 629 tovariša 823. »Saj je vendar kakor v rogu in koleno sem si tudi že natolkel. Na tak način nadlegovati oblasti se mi pač zdi nesramno. Ako se ni zgodil čudež, potem moža itak ne moremo več rešiti.« V naslednjem trenotku pa se je stražnik 823 zdrznil in pokazal v mrak. Iz teme je odsevala skromna svetloba, kakor na kažipotu. Ko sta se stražnika pri bližala lučki, sta opazila, da visi raz ogrodja mostu truplo, ki je še otepalo nogami. Na prsih je imel obešeujak pritrjeno električno svetiljko, ki je s skromno svetlobo razsvetljevala tragično situacijo. Ko pa je stražnik 629 odrezal vrv je Ernest Mialou spregovoril s hropečim glasom: »Pustite me, mrtev sem!« Moža postave pa ga nista pustila umreti, temveč sta ga obudila k življenju po znan in priznani prvovrstni policijski metodi — po podplatih. »Policija ne pozna šale«, jc dejal straž tiik 823, »ako si hoče pošten človek vzet: življenje, potem gre v smrt tudi na po Sten način.« Stražnik 629, ki je bolj filn zofsko razpoložen, pa je pomiril tovariša s pripombo: »Ako bi bili vsi samomorilci tako previdni, bi se lahko preprečilo tnnoao nesreč.« — In policija bi imela manj dela. Ferdinand Dobrotljivi Pred tremi leti so čehi »slavili« $(J. obletnico kronanja zadnjega češkega cralja-Habsburžana Ferdinanda V. ali esarja Ferdinanda I. Priimek »Dobrot-jivi« se ga je prejel, ker se ni moglo reči Prismuknjeni«. Ob tej obletnici so se Čehi v svojih listih z dobrodušnim humorjem spominjali zadnjega nosilca krone sv. Vaclava, ki je ljubil Prago in na ponosnih Hradčanih godrnjal, ko je Avstrija zgubljavaia pokrajino za.poikraji-no: »In zato, da lahko toliko zgubimo, sem se moral odpovedati prestolu? To • ri bil jaz tudi znal!« — Pa tudi Dunajčanom je bil za časa vladanja revček na prestolu kaj všeč in mnogo i anekdot še danes kroži o njem, o katerem so se pivska1 Omizja izražala: »Der arme Nandl ist ein Trottel.« Nekaj anekdot je nanizal v svojem delu »Franz Josef I.« (A-malthea- Verlag) ameriški publicist Eu-. gene Bagger, ki je dolga leta po dunajskih arhivih zbiral gradivo, za to delo. — Cesarja in kralja najljubša zabava je bila če sc je mogel zmuzniti z dvora — v maršalski uniformi in z dežnikom pod pazduho — .ter se kot ljudomili vladar pomešati med ljudstvo ali pa se po drevoredih poigrati z deco, dokler ga ni kak dvorjan splašil in ga zopet srečno spravil v dvorec. Na takem izprehodu ga nekega dne ustavi berač z besedami: »Ubog glu-lonemi prosi za malo podporo!« Cesar mu takoj podari tolar z besedami: »Revček, revček, gluhonem, hm, to je pa res uido!« Prefrigani berač, ki mu še ni bilo dovolj, pa nadaljuje: , »Da, da, veličanstvo, hudo je hudo, pa slep sem tudi!« Veličanstvo nato: »O jej, o jej, to je pa še hujše!« — in mu podari še en tolar! — Knežja obitelj Lobkovicev je dala Avstriji celo vrsto generalov, diplomatov in dvorjanov, kar jih je cesar poznal, samih starih zastavnih gospodov. Nekega dne pa se pride cesarju predstavit mlajši član velike družine Lobkovicev. Cesar ga gleda, zmajuje z glavo, ponovno vpraša, če ni morda slabo razumel in ko mu mladi Lobkovic ponovno pove svoje ime, zamrmra cesar v dvomih: »Tako Se mlad, pa že Lobkovic! Čudno, čudno, zares čudno.« Težka Izbira. Oost: »Natakarica, hej, pečenka Je vendar napol surova. Pokličite mi gospodarja!« Natakarica: »Vam ne svetujem, kajti gospod je popolna surovina!« MarffičfsC! VEČERNIK Mri V Mariboru, 'dne 16. V. 1929’. Miha«! Zevaco Beneška ljubimca Zgadavlnskl roman iz starih Benetk 79 Razmišljal je, brez besede, brez mrmranja. Kajti že dolgo je imel Bembo dobro navado, da je govoril Čim najmanj, posebno, kadar je bil sam. Vedel je, da skoro vsak samogovor izda kako skrivnost. Človek govori, misleč, da ga živ krst ne bo slišal, pa se najde uho, ki pobere vzklik ali besedo, ki je ušla neopreznim ustom. In ena sama beseda je — kakor ena sama vrstica pisanja — pogostoma dovolj, da spravi človeka na vislice, četudi je nedolžen. Bembo pa se nikakor ni smatral za nedolžnega. Govoril torej ni; in ta navada, stiskati ustnice, kakor da bi jih požiral in vlekel vase, je dala njegovemu obrazu naposled tisto posebno krinko, ki je navadna fpri hinavcih in pri jezuitih posebej. Toda, četudi je govoril malo, ali pa sploh ne, mislil Je mnogo. In tisti hip si je mislil to-le: •Tega človeka moram spraviti s sveta.« »Ta človek« je bil neznanec, ki mu je hotel izročiti Bianko in mu izkazati potemtakem neizmerno uslugo. »Avantura je nezaslišana,« je premišljal Bembo. »OčiVidno je ta človek natančno poučen o mojem početju in dejanju; to je preveč! . . . Kdo je? . . . Odkod prihaja? ... Kaj hoče? . . . Zakaj mi hoče izro-lati jBiankb? Da, to pred vsem, to moram vedeti . . . Da, mož se zdi še mlad; torej je nemara zaljubljen — čuvstveno zaljubljen, kajti strasti, kakršna je moja, se hel (Omejujejo po starosti . . .« Bembo se je za trenotek prekinil. Misel včasih zastaja, kakor zastaja beseda. človek si mora oddahniti in preudariti, kakor preudarja med razgovorom. Par minut je z zanimanjem gledal dvoje ljudi, po vsem videzu beračev, ki sta spala na ulici ob vogelnem kamnu, tako, da jih je mogel videti s svojega okna. Nato je nadaljeval sam pri sebi: »Da, res lahko tira kaka ljubezen . . . Toda koga naj bi ljubil? . . . Bianko! . . . Morda ga je zavrnila, on pa se hoče zdaj maščevati? Ne! Imperijo? Mogoče. A vendar — ne. Ta človek ima okamenel obraz, ki izključuje vsako možnost tako enostavnih čuvstev. Za to krinko se skrivajo komplicirane reči. Kakšne? Sam ne vem; in on ve, kaj jaz mislim. Vsaj mojo strast do Bianke pozna, če ne drugega. Torej se je dolgo in resno ukvarjal z menoj. S kakim namenom? Zopet so mu misli zastale. Bembo se je bil vrnil v bližino okna: obadva berača s*a še vedno na svojem mestu, kakor da se čutita srečna v poljubu vzhajajočega solnca; z zavistjo se je spomnil kardinal, da on še nikdar ni imel tako mirnega spanja. »V svojem življenju,« je nadaljeval, obnavljaje svoj izprehod po sobi, »sem strl marsikatero človeško eksistenco. Kadar sanja človek o tem, o čemer sem sanjal jaz, bi hodi svojo pot proti moči in oblasti, mora najprej iztrebiti iz svojega srca vsakatero čuvstvo pravičnosti in iztrgati iz njega tisti plevel, ki mu pravijo sočutje. Jaz sem močan; nikdar nisem poznal niti pravičnosti, niti sočutja. Če pa tareš in drobiš ljudi, ki jih najdeš na svoji poti, jih moraš zdrobiti popolnoma. Ali sem torej nemara po slučaju pustil za seboj kakega sovražnika, ki zdaj . . .« Prekinil se je, prekrižal roke in v dolgem premišljevanju premotril svoje življenje. Končal je s temle zaključkom: »Potrebno je, da spravim tega človeka s sveta. Izkoristimo ga najprej. In potem ga ubijmo. Sredstvo se žte najde . . . Nocoj mi torej izroči Bianko. In za to mu torej moram biti zelo hvaležen. Da mu dokažem to hvaležnost, in da se mu zahvalim z vso iskrenostjo, ki jo zasluži takšna usluga, ga poprosim na obed, k sebi na diom, v to svojo škofovsko palačo. Da pride o tem ni dvoma. Toda — ali bo hotel obedovati pri moji mizi? Ali bo hotel jesti in piti? Da, če ga navdam za en dan, za eno uro, z zadostnim zaupanjem. In to je moja stvar. Da, prišel bo in sedel za mizo . . . Ostalo pojde samo od sebe. To je najboljše in najudobnejše sredstvo.« Potolažen in skoraj da že gotov, da se odkriža neznanca s tem, da ga zastrupi, se je Bembo zdaj izročil mogočni radosti, ki je obstojala v tem. da si je v svoji domišljiji žc naprej slikal ugrabljenje Bianke in uteše-nje svoje strasti. Nato je snoval novi način življenja, ki ga je trebalo urediti. Veselo je bobonal po šipi na oknu; tista dva berača se še vedno nista bila premaknila s svojih mest. Samo spala nista več. Zavživala sta reven zajutrek, obračaje hrbet škofovski palači. Bembo se je le mimogrede zmenil za ta dva človeka. Poklical je svojega intendanta ter mu ukazal pripraviti stanovanje za neko osebo, ki pride za nekaj dni k njemu; dodal je: »Ta oseba je ženska.« Intendant ga je razumel po očeh, za kaj gre. Ta intendant je bil več in boljši od navadnega intendanta. Bil je čudovito dresiran, bral je svojemu gospodarju besedo iz ust, in jo izvrševal v slepi pokorščini. »Gledal boš,« je povzel Bembo, »da mi v kratkem najdeš hišo v dobri legi, to se pravi, osamljeno in takšno, da jo bo lahko zastražiti in nadzorovati. Tam se boš nastanil.« »Dobro, prevzvišeni; že vem, Česo vam je treba.« Intendant je odšel; vedel je dovolj . . . Uro kasneje — mesto je bilo že na nogah — se je dal Bembo preobleči v obleko, kakršno je navadno nosil v javnosti, to je, v abatski plašč, ki je pokrival škofovske insignije; na glavo pa je dal rdeči škofovski baret. •Sedel je v nosilnico ter se dal odnesti k Aretinu. Ta je sedel za majhno mizo iz belega lesa in brez najmanjšega okraska, v majhni, slabo opremljeni sobici, ki jo je imenoval svojo delavnico, ter pisal. »Ali vidiš kako si služim kruh?« je zaklical, ko je ugledal Bemba. »Kaj pišeš?« »Pravljico za kralja francoskega.« »Koliko se nadejaš dobiti zanjo?« (Nadaljevanje sledi). •Mi M«MBjo*po«r*. tfovaln« In »Mij*!«« namm tfMiiMtm: mk« bmedn 30 p, Mjmuijli im*k Dl« 6— Gospodične, 'izvežbane v ažuriranju in vezenju sprejme Olga Rupnik, atelje za perilo, Marihor, Slovenska ul. 20. 1084 ■SSt gobo-in črkosHkanjo Izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-j,njo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 V vsaki velikosti in kakovosti izdeluje fibolje, najhitreje in najceneje Foto-mpariija, Maribor, Gregorčičeva ul. 12. 1086_ _ - v8e* Jomači, industrijski in športni po- aetlB. Nove prenosljive svetilne narave. Najmodernejši aparati- Foto-lelje zopet odprt Cene solidne. Fo-[toma%er. Gosposka 39-__________________ 463 Dtro, ^poceni In dobro popravlja čevlje vseh Ijjrst samo Brzopodplata, Maribor, " "lenbachova 14- 778 • 2anHra,4oplM«u)* In egi«« " si trgavtkeg« «N rehtatmneg« anaieja: mata beaeda 50 pj MjnNHja tmaak Dl« tOv- Uničevanje stenic s plinom, prahožer, s postrežbo ali brez. Cistil-»Diverzon«, Cankarjeva mca Telefon 401. ul. 14. 1055 Za svojega birmanca kupite dobro uro samo pri strokovnjaku M. Jlger-jev sin urar Gosposka ul. 15. Dobite tudi na obroke. ulj Debeluh in sinke Debelinko PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Spomnite se CMD1 Guslarski koncert ponovi danes v četrtek, dne 16. tm. ob 20. uridi- Elomirani guslar Jevren f š č u m n i č, z novim programom, v Kosičevi restavraciji v Vetrinjski ulici. Velika zaloga kuhinjske posode, hišne ln kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx. Ia. aluminijevo ln litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeze ravne, okrogle, polokro. gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutlje za špecerijo in dišave. Kotličke in Šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila In perilnice. Jedilno orodje vseh vrst* Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana In kamenine. Umival, ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare ln cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg Št. 5. 334 F- BINDER Maribor, Oroinova 6 Izdelovanje 1« graviranje vsakovrstnih zlatih in srebrnih okraskov. Predelovanje in popravila starih okraskov. 1102 13 vsake količine, dnevno sveže rezan, najceneje pri Ferdo Greiner Maribor, Gosposka ul. 2 Elegantne damske nogavice CHIC MAHIBORj __ GOSPOSKA UllSi Zahtevajte povsod MVecernikM! KRAVATE iz najboljših svetovnoznanih tovarn po brezkonkurenčnih cenah, vsakovrstnih vzorcev. Vsakovrstno perilo po tvorni-ških cenah. Ovratnike, prvovrstna izdelava v vseh oblikah. Nogavice, naramnice ter vse moške modne potrebščine dobite po najnižjih cenah le v špecijalni trgovini za moško modo I. Babič - Maribor - Gosposka ulica 24 fedaja Konzorcij *Jutra« y Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik Stanko Detela v Marib