Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Posamezna Številka Din I.—
Štev. 15
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, m m m	m * ^ - *
Knafljevo ul št S II nadstrop., telefoni od 3122 do 3I2Č IZil&l«! VS3K C^tftSK Račun poštne hranilnice oodruž « tiubliani št 10.711	*
Naročnina zo tuzemstvo: četrtletno 9 polletno Ib. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, oolletno 24 celoletno 48 din — Amerika letno 1 dolir.
Izvoz živine in mesa feo najbrž omejen
Zarad' neomejenega izvoza živ;ne in mesnih izdelkov iz naše države so cene občutno poskočile ;n še naraščaio. Zaradi tega se pripravlja. kakor ie povzeti iz časopisnih poročil, omertev izvoza +e<*a blaga in tudi drugih kmetiiskih oddelkov.
Za državo kot celoto bo gotovo koristnejše. če se opusti dozdaišno pospeševanje izvoza za vsako ceno ker bi utegnile biti posledice neomeienega izvoza zelo hude. P^av zavolio zdajšnega prevelikega izvoza živ;ne je b;lo tudi ponovno sproženo vprašanje omejitve mesa v domači rabi. Baie mislijo na uredbo o enem ali dvi=»h brezmesnih dnevih
v tednu in o prepovedi klanja nekaterih vrst živine.
Kar se tiče dviga cen živini, naj pripomnimo, da imajo naši kmetje kaj malo od tega. Ponekod se cene živini skoroda niso nasproti lanskemu letu nič povišale, pač pa vmesni prekupčevalci navijajo cene. Tudi meso se je povsod znatno podražilo, čemur se čudi marsikateri kmet, ki je svojo ž;v:no prodal po razmerno nizki ceni. Tu bi bilo tudi treba napraviti red. Prav pa bo gotovo, če se izvoz živine omeji, ker bodo sicer ob neomejenem izvozu hlevi kmalu prazni v veliko škodo kmetijstva
V Zagreiou je bila te dni glavna skupščina Zveze izseljenskih društev za vso državo. Zbor ie vod;l prgdsedmk zveze g "'lan Marjanovi iz Beograda. Navzoč je bil tudi. zastopnik Narodnega izšel ien^ke^a odbora g. Josip Ambrožič iz Liubljane. Naše izseljensko vnrašanie ni samo socialno, ampak tudi narodno in državno, ker je v korist ugleda naše države v tujini, kakšne stike bomo nadalje ohranili z roiaki ki so šli s trebuhom za kruhom po svetu Kdor pravilno rešuje izseljensko vprašanje izbolišuie tudi našo valuto, kaiti ugotovljeno je. da so oošiljali *z-selienci velikanske vsote denarja v staro domovino in s tem bolišali gospodarski položaj naše države in dvigali njen ugled v tujini. Glede na novo upravno razdelitev država HnHn nct pnovl ipriP +ri !7;qptlVi-ipVe zveze, ki
bodo posamezno laže delale, a vse tri bodo imele enotno vodstvo. Na glavni skupšč:ni so Hrvati že osnovali svojo zvezo za banovino Hrvatsko. Predsednik je Tomo Babuš;č, pokrovitelja pa dr. Vladko Maček in nadškof dr. Stepinac. Isto bodo napravili tudi Srbi in Slovenci.
Po dolgotrajnem pogovoru je bil sprejet tale sklep: Ker je osnovana v Zagrebu zveza za banovino Hrvatsko, se osnujeta srbska izseljenska zveza v Beogradu in slovenska v Liubljani. Dozdajšnja skupna zveza bo prenehala ostajati. Razdružitev bodo izvedli po trije odposlanci vsake izmed zgoraj omenjenih treh zvez, razdelili po ključu skupno imetje in stavili predloge glede smernic bodočega skupnega dela.
Češnjica, aprila
Nedavno ie zborovala v gasilski dvorani v Češniici kmečka mladina na rednem občnem zboru Društva kmečkih fantov in deklet. Zbora se je udeležilo nad 150 članov in članic
Iz poročil je bilo razvidno, kako delavno je bilo društvo. Predsednik je v nagovoru pojasnil, kako je društvo v enem letu napredovalo navzlic velikim oviram nasprotnikov, ter naglasil da ima društvo, ki v takih usodnih časih tako naoreduje, pač lepo bodočnost.
Društvo šteje 157 članov in članic, odsek za spodnjo dolino pa 128 članov in članic, tako da znaša skupno število 285 članov in članic Društvo si je nabavilo tamburaške instrumente, s katerimi so že tudi nastopili. Priredilo je društvo v minilem poslovnem letu tri sestanke, družabni večer s predavanjem. dve živinozdravniški predavanji, eno predavanje o pomenu organizacije, sankaško
tekmo, smučarsko tekmo, štiri izlete, -kmečki praznik, družen s tekmo koscev, z mladinskim zborovanjem in kmečko veselico, in pa proslavo Matije Gubca, združeno z igro »Uporom Bohinjcev«. Teh prireditev se je udeležilo nad 8000 ljudi.
Po poročilih je bil odobren delovni načrt za novo poslovno leto, ki je še razsežnejši od lanskega. Tudi letos se priredi velik kmečki praznik, in sicer v gorni dolini. Začela se je pa tudi akcija za postavitev spomenika Matiji Gubcu in kmečkim uporom.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Sodja Anton (Češnjica), za podpredsednika Cesar Franc, za tajnika Stare Janez, za blagajnico Langusova Minka, za knjižničarko Smukavčeva Francka, za odbornike in odbornice Kos Joža, Sodia Cilka, Stare Valentin, Sodia Joža Cvetek Janko, Stend'er Joža, Hodnik Franc, Cesar Justi in Hodnik Ančka. Izvoljeni so bili tudi predsedniki raznih odsekov.
Po zboru so tamburaši zaigrali nekaj prijetnih skladb.
Dne 17. marca je priredilo društvo veliko proslavo »Matije Gubca« ob 15 in 20. uri v gas'lski dvorani v Češnjici z lepim sporedom. Ob okrašeni sliki Matije Gubca je imel predsednik Sodia govor, v katerem je leno očrtal zgodovino kmečkih ukorov In muče-nifiko smrt Matije Gubca. Po govorou so tamburaši za''grali himnp »Hej Slovani Sledile so deklamacije. v kater h sta ce poudarjali odločnost ,-n borba takratnh kmetov Vsi ti prizori so b;li tako pretresljivi, da je b:lo malo katero oko brez solz. Z^tem se ie oa igrala zgodovinska igra v režiji tov. So^ie »Upor Bohinjcev« ki je v živi sliki r.oka-zala. kako co takratni graščaki delali s kmečkim ljudstvom. Vsa proslava ie zelo leno uspela. S tem ie mlad;na pokazala svoio ne-omaino kmečko zsvedrv-.ct in borbenost
Proslave se ie udeležilo ve!'ko število liu-di. 2e ob 15. uri je b;la dvornna e'sto polna, zvečer pb 20. pa noloh nismo mogli spraviti vseh liudi v dvorano.
Zanimivo ie. da so istega dne o<b ;st.' uri imeli prireditev tudi naši nasprotniki in da je njihov vodia dal nalog ljudem, naj dan-s poKažejo s svoio udeležbo na prireditvah, kie iih ie več. No, ljudje so r^s ookaza1' to. Če so bili nasprotniki razosar?ni n^d ljudmi, nismo mi krivi. Pomnite, da Bolrnici ri'rmo kar tako.
Kmalu po te'i oomembn5 r>ro~'°vi pn ie objavil »Domoljub« doniš: »Čr;'"n"ca. Ono nedeljo je priredilo Dru.*tvo kmrok:h fantov :n deklet v gasilski dvorani igro »Upor Bohinjcev« Prei na ie govoril neki fant govor, katerega vsebina ie -b?3a ns^er'cna proti ^ kn«-zo*kofu in med drugim proti zatiralcem kmečkega živlia. ki iih '"kal ne^	"~ii odgovora'mi krogi. Kako more gasilsko društvo dopustiti v svoiem domu take reči?«
Zelo nas ie ta do^is presenetil zaradi izmišljenih reči. Sodili bi da *o poslali na našo prireditev kakšnega naglušnega človeka, ki ni razločno slišal, kai se ie govorilo Zn+o nas veže dolžnost, da odgovorimo na ta dopis. Nriorei ie potrebna ugotovitev da ie dop'sn'k povabil omeniti, da se ie vrrla proslava Matiie Gubca. na kateri je res govoril predsednik društva. V govoru ie ol-:c"il zgodovmo kmečkih uporov in mučen:ši-o smrt Matije Gubca Pri tem ie tudi omenil takratnega zagrebškega škofa Dra.?Uoviča. ki je sodeloval pri ojbsodbi Matije Gubca leta 1573 Ni pa govon'1 kakor dopisnik trd', o zdaišnem knezoškofu. S;cer smo tudi mi prepričani, da ie dopisn''k prav preračunano ponaredil dejstvo, da bi oblatil prireditev, č°S da ie b;la proti veri. Da je Predsednik r^s govoril tako, kakor trdimo, lahko izpriča sto in sto liudi. ki so vse slišali na svoia ušesa.
Opomba, kako moreio gasilci dopustiti take prireditve v svoii dvorani, je tudi potrebna odgovora. Gasilska četa ima zato dvorano. da jo za od"kodn;no obdaja vsem društvom brez razlike političnega prepričanja. Dopisniku menda ne gre v račun, ker ne more tudi v našem gasilskem odboru vodrti svojo politiko. Svetovali bi dopisniku, mj se briga raiši za svoio »plehmuzko«. Zanima nas, proti komu je bila ta godba naperjena na vel:'ko noč. ali proti fa^-p^m ali netopirjem v podstrešju. S tako genljivo »plehmuzko« rajši nastopite v takem kraju, kjer ni ljudi.
Majpfef občinske, nato
šele skupščinske volitve
Po vesteh iz Beograda bodo volitve v občinske odbore pred volitvami v narodno skupščino. To je gotovo pravilno stališče. Beograjska »Politika« piše, da se je te dni
posvetoval predsednik vlade Cvetkovič s podpredsednikom vlade dr. Mačkom in hrvatskim banom dr. Šubašičem. Na posvetu so ugotovili, da bi bilo potrebno čimprej spremeniti zdajšne volilne predpise za obči-
ne in razpisati volitve, ko bodo splošne politične razmere to dopuščale. Ni še odločeno, ali se bo izvršila sprememba zdajšnega volilnega zakona ali pa bo izdana nova zakonska uredba. Vsekakor bosta tudi za občinske volitve uvedena tajno glasovanje in proporc. »Politika« sodi, da bodo občinske volitve razpisane morda že v maju.
Na pomlad ko radi gozdni požari, posebno če je pomlad suha, zato banska uprava opozarja prebiva1:"'; v o, naj pazi na ogenj po gozdovih in nai ne meče gpfce&h vžigalic in tlečih cijsar m c'gsret *o 'listju. Zato je strogo pj e-jov.-^ir.o k. ■ ti po gozdovih. Prepovedani ro tudi kresovi ''.o gc dovih ali v njih bli-,ži:ai. O suši ne • v rs :i£e napraviti ogenj n:ti T" m <1 leč "od rda. Sež:ganje hoste in O' v'?k—-' nri .trcMieniu travnikov v toliži-ni gozdov ie seveda prav tako nevarno in tudi Prepovedano. Na ognjiščih pd barakah gczdrrh delavcev in drvarjev ne sme biti ogenj irkdar brez nadzorstva in ga je treba vedno čisto zadušiti z vodo ali prstjo Kjer vozi železnica skozi gozdove, so posestniki dolžni, da puste vzdolž železniške proge 10 metrcv širok pas prazen, da se gozd ne vname cd isker.
Kdor v gozdi; ali v njegovi bližini opazi nepofpšon cgenj. g« mora takoj pogasiti. Kdo""- na onazi gozdni požar, mora takoj ob-
vestiti najbližje prebivalce, občinske može ali orožništvo. Ti morajo takoj sklicati prebivalstvo najbližnjih vasi, da gredo gasit. Vsi poklicani morajo brezpogojno ubogati in nesti s seboj za gašenje potrebno orodje. Če ni navzočen gozdar, vodi gašenje župan ali kak njegov namestnik ter se morajo vsi gasilci pokoriti njegovim navodilom. Ko je požar pogašen, je treba še en dan ali dva pogorišče stražiti, da ne nastane nov požar. Za vso škcdo, ki jo požar napravi, je odgovoren tisti, ki ga je zanetil, čeprav je požar nastal iz nepazljivosti. Za pastirje in delavce v gozdovih so odgovorni njih gospodarji.
Ker gozdni požari vsako leto napravijo velikansko škodo, opozarjamo zlasti tudi mestne izletnike na strogost zakona. Mestni izletniki, zlasti mlajši, so včasih še posebno nepazljivi, tako da se jih kmečki ljudje kar resno bojijo, da ne bodo napravili škode, če se zaženejo v gozdove.
h

S «.-<61! .A
Čeprav ni na južnem tečaju trgovin in hotelov. je admiral Byrd, vodja raziskovalne skupine, ki biva že več mesecev v najbolj divjem kraju zemlie v bližini južnega tečaju, vendarle potreben denarja. Celo posebno pismo je poslal v Washington. naj mu država brž pošlje denar
Byrdov pohod proti južnemu tečaju plačujejo Zedinjene države, a se ameriški vladi zdi da je to stalo že preveč. Zato je razumljivo, da ijm nova prošnja za denar ni bila všeč. Bvrd pa je kljub temu dobil denar., ker je doka::al da ie njegov raziskovalni pohod lahko velikega gospodarskega pomena
Byrd trdi, kakor je govoril že ameriški ju-žnoteeajni raziskovalec Ellsworth. da ima ozemlje južnega tečaja -(Antarktida) v globinah zarnrzle zemlic ne'zmerne zaklade. Zlasti so obilna ležišča premoga, "eleza, zlata, bakra, cinka V/olframove kovine in živega srebra. Učenjaki, ki ga spremljajo, so napravili zadevne poskuse in ugotovili, da so Byrdove trditve osnovane. Razen tega je obala nove zemlje velikega pomena za oporišča ladij za lov na kite in predelovalnic ribjega olja. Zato da se iznlača. če se Zedinjene države pobrigajo za Antarktido, kolikor ni so to že storili Angleži. Francozi in Norvežani.
To ie na seveda vprašanje zase Kako si kaka država prisvoji kako pokrajino? Medna rodno priznana oblika je ta. da raziskovalec postavi na novi zemlji zastavo kot državni znak. kar pa ima to slabo stran, da s tem niso določene meje pokrajine, ki naj bi bila zavzeta Angleži. Francozi in Norvežani so zmerom tako storili kadar so njihovi raziskovalci prišli v kak« novo pokrajino A s tem je ostalo odprto vprašanje, ali ie zavzeta
samo obala, katero so dejansko dosegli, ali pa je prisvojena tudi j/sa tista pokrajina od brega do južnega tečaja To vprašanje še ni pojasnjeno in nedvomno bo moral nekoč poseben antarktični posvet .dokončno določiti meje med štirimi udeleženimi državami, ki so Velika Britanija, Francija, Zedinjene države in Norveška.
Neki ameriški pravnik je izjavil, da je mogoče priznati osvojitev kake nove pokra-
jine le takrat, kadar se tam izvaja tudi dejanska oblast kake države, kjer je že naselitev, kjer se vzdržujejo pristanišča, poštne postaje in drugo. S tega stališča pa je še največji del notranje Antarktide brez gospodarja, zakaj to, da je leta 1935. Američan Ells-worth preletel vso to orjaško pokrajino, še ne more veljati kot dejanska zasedba od Zedinjenih držav. Senca letala, ki je šinila čez ozemlje, je narodno-pravno še manjše vrednosti kakor pa zastava, ki tiči na določenem kraju.
Da bi pa Zedinjene države veljale tudi pravno kot lastnice bogate Antarktide, ima Byrd drzen načrt v glavi, hoče namreč na južnotečajnem ozemlju zares ustanoviti stalna selišča, in sicer za začetek na treh mestih, ki jih bo on izbral. To je drzna zamisel, še drznejša, kakor je bilo 1. 1937. rusko pre-zimovanje na ledeni plošči na severnem tečaju. Načrt stalnih naselij blizu južnega tečaja je ameriški vladi spočetka jemal sapo, toda Byrd ie po svoji radijski postaji vse to natančno razložil: »Seveda ne bi privedli sem ljudi za vse življenje! Toda stalno mora tu ostati taborišče. Vsako leto naj se posadka izmenja. Dela za posadko je tu vse leto zadosti. Poizkusijo naj se zgraditi elektrarne na veter, letališče in hiše. Vrtati bo treba zemljo in nemara tudi zgraditi ceste.«
Ta načrt je zmagal. Byrd bo dobil zahtevani denar. Priplula bo še ena ladja, ki bo pripeljala živila, gradbeno tvarino in raznovrstno orodje. Verjetno je torej, da se bo v Antarktidi ustanovila prava kolonija Zedinjenih držav.
KRANJ. V nedeljo je bil občni zbor Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Kranju. Predsednik dr. Demšar je v pozdravnem govoru pozval člane glede na položaj, v katerem je naša domovina, k skupnemu delu v prid in blagor naše domovine. Po poročilih ostalih društvenih funkcionarjev je zastopnik glavnega odbora g. Pire poročal o delu tega odbora in izpodbujal tovariše na skupno delo za dosego smotrov, ki jih ima naša legija. Volitve so potekle v znamenju tovarištva in je nova uprava z majhno razliko ostala v rokah dozdajšnjih odbornikov. Z občnega zbora je članstvo poslalo tovariške pozdrave ministru za vojsko in mornarico Milanu Nediču in predsedniku I.egije koroških borcev polkovniku v pokoju Andreiki Viktorju
listam In ostani Vodnikove dražbe!
Ravljen. Klubu ud: Rud/jen. Thompson. Majtriena.
ferez groze
) >
>
> > > > > > >
)
JU B L J A A A NAFUKVA Tli/CA r>

STAN 3
Ti---mri--------n
Politični
Na zapadnem bojišču ni bilo kakšnih izrazitih dogodkov, vendar pa vlada
vtisk, da se pripravljajo velike vojaške operacije.
Na suhem so bile živahne praske med patruljami po vsem bojišču ob spremstvu topovskega ognja. V zraku je bilo nad suho zemljo in nad morjem več bojev.
Vodilni vojaški činitelj i so zadne dni dajali izjave v tem smislu, da prehajamo v dobo srditih borb velikih obsegov. Tako je
nemški maršal Goring v nagovoru na mladino dejal, da je Nemčija pripravljena z enim samim zamahom uničiti nasprotnika,
kakor je z enim zamahom uničila Poljsko in da je letalstvo na Poljskem pokazalo, kaj bo naredilo z Anglijo. Vrhovni šef angleškega generalnega štaba Ironside pa je izjavil, da Anglija pred šestimi meseci ni bila pripravljena in da s strahom zbuja spomine na prve tedne, kaj se bi bilo zgodilo, če bi bila Nemčija takrat napadla. Danes pa sta Anglija in Francija povsem pripravljeni, ne samo za obrambo, temveč da tudi sami udarita tako, da bo odločilno.
V Angliji je prišlo do spremembe v vladi
in
so prišli na oblast možje, ki hočejo vojno izvesti do kraja in uspešno.
Voditelj angleške vojske je postal podjetni Churchill, znamenje, da zares iz tišine prehajamo v novo dobo. Angleški in francoski ministrski predsednik sta v preteklem tednu imela govore, ki razodevajo, da se pripravlja resna vojna.
Anglija in Francija sta mislili, da bosta z blokado Nemčijo pritisnili ob tla, toda izkušnje zadnih mesecev kažejo, da jim to ni uspelo, ker je Nemčija skozi nevtralna pristanišča dobivala blago, ko ga ni mogla več dobivati skozi svoje lastne luke, in da so nevtralne države morale v velikem obsegu dajati svoje blago Nemčiji na razpolago. Anglija in Francija sta sklenili, da temu napravita konec in
da s primernimi ukrepi dosežeta, da nevtralne države, ki imajo z Nemčijo suhozemske meje, ne bodo več pošiljale Nemčiji svojih kmetijskih pridelkov in surovin,
a tudi ne prodajale naprej Nemčiji tisto blago. ki so ga v tujini naročile in pripeljale v svoja pristanišča Anglija in Francija sta sklenili, da bosta blokirali tudi nevtralne države s svojimi vojnimi ladjami, vsaj kolikor se tiče tistih predmetov, ki bi lahko koristili Nemčiji Nemčija je v zvezi s temi angle-ško-francoskimi sklepi, ki so zelo resnega značaia, po svoiem časopisju izjavila, da bo na vsak nasprotni ukrep pri nevtralcih takoj nastopila in da bo s primernimi sredstvi preprečila, da bi Anglija in Francija mogli pri nevtralcih kaj storiti, kar bi moglo škodovati Nemčiji Nevtralne države prihajajo torej v nekaki križni ogenj dveh nasprotnih si taborov in je vprašanje, kako se bodo mogle izmotati, da bodo obema taboroma ustregle. Francoski tisk je naglašal, da bo morala biti dvojna igra nevtralcev končana in da bodo tudi nevtralci v tej borbi med velesilami morali zavzeti eno ali drugo stran
Na svetu so
štiri velesile, ki se vojne v Evropi ne udeležujejo
in s katerimi vojskujoče se države ne morejo tako postopati kakor z malimi nevtralnimi državami. To so Italija. Rusija. Amerika in Japonska. O Italiji in Rusiji je znano, da zasledujeta svojo politiko. Noben vojskujoči se tabor jih ne more prištevati k svojim zaveznikom O Ameriki vemo. da se po čustvovanju nagiblje k Angliji in Franciji, o Ja-
pregled
poncih pa se čuje, da bi rajši šli z Nemčijo proti Angliji, a tudi proti Rusiji.
O Danski, ki je približno tako velika kakor Švica (površina Danske znaša okoli 42 tisoč 900 kvadratnih kilometrov, a njeno prebivalstvo šteje okoli 3,800.000 duš), se je doslej bolj malo govorilo. V torek pa so
vkorakale v Dansko nemške čete in jo zasedle.
Danska vojska, ki je neznatna, se ni upirala. Danska vlada je sklenila, pokoriti se Nemčiji, in je izdala na narod razglas, naj ohrani red in mir, da se ne bo položaj še poslabšal. Malo pred zasedbo so nemška letala še metala letake na dansko glavno mesto Kodanj (Kobenhavn). Danski kralj Kristijan X. je tik pred zasedbo govoril po danskem radiu, da se danska vlada s protestom pokori nemški zasedbi.
Takoj po zasedbi Danske
so Nemci začeli zasedati Norveško.
Zasedli so ze več norveških pristanišč, nekaj drugih mest in glavno mesto Norveške Oslo, ki stoji ob morju. Norveška vojska se je umaknila severno od Osla. Norveški kralj Haakon VII. in vlada sta se preselila v Ha-mar. Norveška vojska se je zasedbi upirala, vendar je bila preslaba, da bi bil mogel odpor kaj koristiti. Norveški vodilni možje pričakujejo, da bo norveška vojska med Oslom in Hamarom zadržala nemške čete, dokler ne bo norveška mobilizacija izvedena v celoti. Iz Berlina poročajo,' da so Nemci v Oslu že ustanovili novo norveško vlado, tako da sta zdaj dve.
Po vesti iz Pariza
se bo Norveška branila in na pomoč ji pridejo tudi Angleži in Francozi.
Kakor javlja časopisje, so na poti že velike čete francoske in angleške vojske. Razen tega pošljejo zavezniki tudi letala. Spričo tega položaja je
Švedska začela mobilizirati,
vendar pa naglasa strogo nevtralnost. Samo če bo napadena, se bo branila. Nekatero časopisje izvaja, da je prav verjeten nemški napad na Švedsko, ki je poleg Danske in Norveške tretja nordijska država, drugi listi pa spet menijo, da Nemčija takih r.amer nima.
Istega dne, ko je bila zasedena Danska, se je začela
velika pomorska bitka ob Norveški.
Kako se bitka razvija, ni znano še nič določnega. V bitki med zavezniškim in nemškim brodovjem sodelujejo tudi Norvežani na zavezniški strani. Norveške obalne baterije so potopile nemško oklopnico »Bliicher«. Po isti vesti je potopljenih še več nemšk:h ladij m dva angleška rušilca. Potrjene te vesti se niso.
Gospodarsfua
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za k.g žive teže so se tigovali v ljubljanski okolici: voli I. po 6 50 do 7 voli II 5.50 do 6, voli III. p0 5 do 5.50, telice iII po 4 do 4.50, krave I. po 4.50 do 5, krave II po 4 do 4.50, krave III. po 3 do 4, teleta 1. po 7, teleta II. po 5 din; v Kranju: voli po 7 II po 6.50 III. po 6, telice I. po 7, II. po fi.50. III. po 6, krave po 4.75 do 6, teleta po 7.50 do 7 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Konjicah: špeharji in pršutarji po 11 do 11.50 v Ptuju: pršutarji po 7.50 do 8, v Mariboru špeharji po 7.50, pršutarji po 11,75, v Dravogradu: špeharji po 10, pršutarji po 9 din.
KRMA. V ljubljanski okolici: seno 100 do 120, slama 45, v Konjicah: seno 110, slama
70, v Kranju: lucerna 150, seno 100 do 125, slama 30, v Ptuju: seno 150 do 200, slama 45 do 50, v Mariboru: seno 140, slama 70. v Dravogradu: lucerna 120, seno 100, slama' 80 din za 100 kg.
SIROVE KOŽE. V ljubljanski okolici: goveje 13, telečje 14, svinjske 10, v Konjicah: goveje 12, telečje 18, svinjske 11, v Kran u: goveje 12 do 14, telečje 16, svinjske 8 do 9, v Črnomlju: goveje 12 do 13, telečje 14 do 18, svinjske 8, v Ptuju: goveje 11 do 12, telečje; 16 do 18, svinjske 10, v Mariboru: goveje:; 12, telečje 18, svinjske 9, v Dravogradu: goveje 13, telečje 16, svinjske 12 din za kg
VOLNA. V ljubljanski okolici: neoprana 30, oprana 45, v Kranju: neoprana 24 do 28» oprana 34 do 38, v Dravogradu: neoprana 30, oprana 35 din za kg.
KROMPIR. Cen- so čvrste. V K-aniu 200 do 250, v Mariboru 225, v Ljubljani 225 do« 275 (tudi do 300), v Dravogradu 200, v Ptuju. 200, v Konjicah 240 din z^i 100 kg.
VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: vi ptujskem okoliSu: navadno mešano vino poi 3.50 do 4.50, finejše sortirano vino po 4.75 da 7, v konjiškem okolišu: navadno mešano po 3t fineiše sortirano po 5 do 6 din za liter.
MED. V ljubljanski okolici 20, v Koniic?li, 20 do 25, v Kranju 22 do 24, v Ptuju 16 do 18< v Mariboru 16.50, v Dravogradu 20 din za kgi FIŽOL. V Mariboru 650, v Dravogradu 750 v Ptuju 600, v Črnomlju 700, v Kranju 600 do 700, v Konjicah 700 do 800. v ljubljanski okolici 500 do 650 din za 100 kg.
Sešmi
15 aprila: Apače, Terbegovci-Sv. Duh, Pa-meče, Ponikva, Velike Lašče (rodovniški sejem za selekcionirano montafonsko pasmo);
17.	aprila: Kapele;
18.	aprila: Irča vas.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 0. t. m. v devizah (prve številka pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 155.90 do 159.10 (za 192.62 do 195.82) din;
100 francoskih frankov za 88.05 do 90.35 (za 108.84 do 111.14) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 holandski goldinar za 23.48 do 23.86 (za 29.01 do 29.39) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 437 do 441 din
Drobne vesti
= Plemenski sejmi. Letošni pomladni sejmi za plemenske bikce bodo po temle vrstnem redu: 22. aprila v Velikih Laščah za bikce sivorjave pasme, 24. aprila v Beltincih za bikce simodolsko pasme, 3. maja v Št. Jurju pri Celju za bikce sivopšenične pasme (pomurske), 7. maja v Šmartnem ob Paki za bikce marijadvorske pasme, 11. maja v Kranju za bikce pinegavske pasme, 15. maja v Ormožu za bikce pinegavske pasme. Biko-rejce opozarjamo na pravočasen dogon bikcev na sejem ter na to. da slabih bikcev in mlajših kakor eno leto ne gonijo na sejem. Zaradi hitrejšega in pravilnejšega pregleda in ocenitve bikov naj bikorejci bikce razvr-ste v posamezne starostne skupine, in sicer: po 12 do 14 mescev, 14 do 16 mescev, 16 do 18 mescev. 18 do 20 mescev ter 20 do 24 mescev. Na letos ne pomladne plemenske sejme posebno opozarjamo one občine, kjer plemenskih bikov najbolj primanjkuje.
= Prizad je odkupil doslej 120 vagonov vina in 80 vagonov žganja. Odkar je Privilegirana izvozna družba (Prizad) začela posredovati na tržišču z vinom in žganjem, se je položaj znatno izboljšal. Prizad je doslej že pokupil okrog 120 vagonov vina, in sicer v glavnem v vinorodnih okoliših Srbije in Hrvatske. Vino se je medtem precej podražilo. Žganje odkupuje Prizad v Srbiji. V Bosni ni potrebno posredovanje, ker so tam cene dovolj visoke. Prizad še nadaljuje nakupovanje žganja. Doslej ga je nakupil 80 vagonov.
vice
*	Občni zbor nacionalistične mladine v Gorjah pri Bledu. Predzadno nedeljo popoldne je bil pri Mačku v Gorjah občni zbor tamkajšnje mladinske organizacije Jugoslo-venske nacionalne stranke. Obširna gostilniška soba je bila premajhna za številne somišljenike Zbor ie vodil delavni predsednik g. Miha Frčej iz Zasipa, ki je v lepem uvodnem govoru izrekel prepričanje, da bodo na-prednjaki vseh struj na Gorenjskem ostali v teh važnih časih enotni in trdni. Po od-bomiških poročilih so bile volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen le nekoliko izpopolnjeni zdajšni odbor s predsednikom g. Miho Frčejem na čelu. Poročili o mednarodnem in notranjepolitičnem položaju sta imela predsednik in tajnik banovinskega odbora cmladinske Jugoslovenske nacionalne stranke gg. inž. Jože Rus in Andrej Uršič. Po živahni razpravi je predsednik zaključil zbor s pozivom, naj se Gorjani krepko oprimejo dela v korist stranke, katere prizadevanja so posvečena izključno narodu in njegovi srečnejši bodočnosti.
*	Napoved novega zakona o občinah. Na nedavnem shodu Samostojne demokratske stranke v Novem Sadu je govoril tudi minister dr. Srdjan Budisavljevič in med drugim naglasil, da je bila vlada doslej v glavnem zaposljena z ureditvijo banovine Hrvatske, predvsem s prenosom pristojnosti na banovino. Zdaj, ko so ta vprašanja že kolikor toliko urejena, bo vlada posvetila svoje delo demokratizaciji države in drugim vprašanjem, ki jih ima v svojem programu. V prvi vrsti se dela zdaj na izdaji političnih zakonov, med njimi ludi novega zakona o obč;mh. Zakon je že izdelan in bo v kratkem predložen ministrskemu svetu v odobritev. Zakonski predlog določa tajno glasovanje pri občinskih volitvah in proporc
*	Enodinsrski kovanci izgube veljavo. Narodna banka opozarja, da bodo enodinarski kovanci prenehali biti 20. t. m. zakonito plačilno sredstvo. Zaradi tega se pozivajo vsi, ki imaio take kovance, naj jih čim prej zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali državnih finančnih ustanov.
*	Predpisi za tujce, ki potujejo letos v našo «ir?nvo Hoteli, oanzioni in zasebniki na-
pačno obveščajo goste iz Nemčije in Češko-Moravsike zaradi vizumov. Zato prihaja pogosto do neprilik na obmejnih postajah. Predpisi so takšni, da od 1. septembra lani ne more dopotovati v našo državo noben državljan Nemčije in protektorata (pa tudi drugih držav) brez vizuma za vstop in za izstop. Turistični vizumi so odpravljeni ln noben tujec ne more več dobiti vizuma na meji. V primeru, da je tujec dobil dovoljenje za bivanje v naši državi in da odpotuje pred časom, si mora preskrbeti vizum in plačati predpisano takso. Obmejna oblastva imajo strog nalog, da ne smejo pustiti v državo nikogar brez obeh vizumov. Na to je treba opozoriti goste, turiste iz drugih držav, da ne bodo imeli sitnosti na meji.
*	Druga knjiga spominov dr. Ivana Laha je izšla. Izdal jo je odbor, ki je lani zaslužnemu književniku in borcu iz nabranih prispevkov odkril nagrobnik pri Sv. Križu. Delo obsega 200 strani in je opremljeno s pisateljevo sliko Mirka Subica. Kratek uvod je napisal Pavel Karlin. Knjiga se mehko vezana za 36, trdo vezana pa za 48 din naroča v komisijski založbi Tiskovne zadruge v Liubl jani. Šelenburgova ulica
*	Seznam izžrebanih številk sokolske loterije pri Sv. Jederti nad Laškim 31. marca letos. Glavni dobitek so zadele srečke: 4570, 55 1556, 4026, 4144, 5512, 1917, 5972, 2074, 3087, 199, 3104. Poleg teh so bile izžrebane: 47. 77, 115, 226, 407, 481, 556, 621. 640, 643, 914 932 1016, 1062. 1104, 1148, 1194. 1230, 1418, 14"2, 1582, 1675. 1704, 1755, 1792. 1820, 1940. 2017, 2018, 2109. 2232. 2253. 2258, 2298, 2323, 2488, 2565, 2645 2695. 2767, 2805 2831. 2840, 2360, 3004. 3093, 3265. 3275, 3301. 3353. 3371, 3384, 3428, 3462. 3560. 3611 3671, 36r6 3773. 3807, 3835, 4017. 4048 4049, 4075. 4432. 4613, 469?, 4748, 4769, 5022, 5024, 5072. 5177, 5228 5261, 5288, 5375. 5377. 5577. 5586. 5608. 5749. 5853 5864, 5868, 5884, 5995. Dobitki, ki se ne dvignejo do 1. junija letos, zapadejo v korist društvu.
*	Zle posledice hude zime po Goriškem in Vipavskem. Letošnja dol Pa in huda zima je pustila po Goriškem in Vipavskem zelo hude posledice. Orimina je pretežno uničena, kolikor ie ni pokončal mraz. jo je vzela bur-ia, ki jo ie ponekod z zemljo vred odnašala z njiv. Kmetje bodo morali vso jesensko setev preorati. Vprašanje je le, če imajo še toliko semena, da bodo njive lahko znova noseiali in nos«dili. Mraz ;n burja sta sto-
rila mnogo škode tudi na figovih drevesih, ki so ponekod pozebla, tako da ne bodo naj-brže več ozelenila
*	Povoden j v Vojvodini je porušila velikansko število zgradb. V Novi Sad ie prispel minister za vojsko in mornarico general Ne-dič, da si ogleda zaščito Novega Sada in Petrovaradina pred poplavo ki je zadnje čase strahotno pustošila po Vojvodini Prebivalstvu je prihitela na pomoč tudi vojska, ki utrjuje nasipe in rešuje ljudi iz ogroženih hiš Samo v Adamovičevem našel iu je voda porušila nad 1500 hiš in znaša škoda tu okrog 30.000.000 din. Iz hiš se je moralo izseliti nad 15.000 ljudi. To so po večini siromašni ljudje. ki nimajo niti najpotrebnejše za življenje. Mnoge so spravili v šole in druga iavna noslopia. nad 3000 se jih pa mora še vedno stiskati po vagonih Vlada je dala zaenkrat po poplavi prizadetemu prebivalstvu 4 mi-liione 500 000 din podpore Škoda pa ni velika samo zaradi norušenih zgradb, temveč tudi zaradi opustošenega polja
*	Dva požara v Julijski krajini. Nedavno ie bili na Brdu pri Dornbergu velik požar. Gorela je hiša posestnika Ivana Rijavea Ker ni bilo gasilcev, ie ogenj kaj kmalu uničil zgradbo Pred dnevi pa je gorelo v seniku Ivana Grudna v Godoviču Nesreča je hotela. da se ie požar razširil še na ostale hiše, ki so bile v neposredni bližini. Kmalu so bili na kraju nesreči idrijski gasilci in njihovi tovarši iz Črnega vrha. Pomagali oa so jim tudi jugoslovenski gasilci iz Hotedr-šice. Pozno ponoči pa so prišli še poklicni gasilci iz Gorice. Vsem so pomagali še vojaki. Zaradi pomanjkanja vode je bilo požar težko gasiti in so se bolj omejevali na zavarovanje bližnjih zgradb. Po mučnem poslu je bil naslednega dne požar pogašen. Goriški gasilci so se v imenu vseh zahvalili jugoslovanskim gasilcem za požrtvovalnost,
*	Nevaren ogenj v Ambrusu. Nedavno bi bil kmalu postal požar v Ambrusu usoden za vas. Goreti je začelo zaradi žarečfh dimnih cevi na podstrešju hiše Frančiške Turko-ve. Zraven ie bilo seno in se vžgalo. Posebno nevarno je bilo, ker je vlekel močan veter v smeri proti vasi, ki je po večini krita s slamo. Sreča v nesreči je bila, da so takoj prišli gasit vaščani in gasilci.
*	Prodano vino se je samo potočilo. V zidanici Barbare Šavorjeve v Radovici so bili zaposljeni s pripravami za pretakanje pro-rlpripc™ trina Na^ip^no iutro na se je nudil

22
Roman z gora
Ji»sloveml B R
Henrik ie molče strmel predse.
Dobri ljudje so bili. Šli so. Torej je bil on kriv on zlobni človek In oni so bili pravični Potem se mu je spet zdelo, da to ne more. ne sme biti tako In neprestano ta boj. to oreudarjanje
Slonel je ob neči. zunaj pa so se dvigale s skal bele meglice Od poldneva ni spregovoril s človekom besede. Sicer pa je tudi takrat prišel samo hlapec, ki ga je nekaj vprašal.
Kje je ostala njegova moč, kje nogum, ki ga je še imel, ko je govoril z Matijo in Lenko. upornost, ki je z njo sestri dejal, naj gre?
Samota ga je razgrizla.
Zdaj je stopil, k oknu. Morda bo videl kakšnega človeka, ki pojde mimo To mu bo dobro delo In potem — tam onstran ceste prebiva dekle ki je krivo, da se je vse to zgodilo. Ko sta ga Matija in Lenka zapustila, ga je bil zagrabil občutek prostosti misel, "da se je osvobodil lažne domovine in da bo le lahko iskal samo svojo srečo, svojo edino resnično srečo.
O. kako je imel Loto rad! Od tistega majskega dne ni več izginila niena slika iz njegove duše čeprav se je tolikokrat mučil, da bi jo bil zagrnil Omotično veselje se ga je polotilo, kadar je zagledal dekle, in če je še tako ta občutek preganjal, zmerom izno-
va se je vračal, zmerom srečnejši je bil ob njem.
In tudi zdaj, ko je pogledal čez cesto, jo je zapazil. Za odhod pripravljena je stopila na prag in gledal proti oknom Bukovniko-vega doma Henrik se je hotel odmakniti od okna stran, pa ga je že videla. Najmanj pol minute sta se gledala. Čisto negibno je stala in nekai vprašujočega je bilo v njenem pogledu. Potem ie rahlo sklonila glavo in počasi zavila proti vasi.
Henrik ie bil ves razburjen. To je bila snet ura. ko ga ie premagala želja po boju proti okovom in samoti. S tisočimi rokami ga je ta želja vleka iz strašne hiše. ki ni bila več niegov dom. ki nikoli ni bila njegov pravi dom
Kakor piianost ga je obšlo, — tesnoba je padla z njega kakor mrtva navlaka, kri mu je pognalo v žile in ena sama misel ga je obšla. Pojdi za njo! Pojdi k njej! Pri njej je rešitev, pri njej je sreča!
Vzel je klobuk.
Tedaj so mu spet vstali stari dvomi.
Na steni ie bila slika njegovega očeta.
Tiho je obstal pred njo. Ni se upal ozreti. Zdelo se mu ie. da stoje v izbi vsi domači ljudje: Lenka z grozečimi rokami, Matija z nemo prošnjo v dobrih očeh, Lizika z žalostnim obrazom in čisto zadaj, zunaj v yeži, kakor dve senci: oče in mati.
Obupan je omahnil na stol in zastokal. In samota je zaprla vrata, vzela mu ie klobuk z glave in zapela svojo mrtvo pesem
Toda motila se je. Pela je svojo pesem pregrozotno. pretrdo in preveč zasmehljivo. Pela je neznosno za tistega, ki jo je moral poslušati:
»Ne morem več tega prenesti, — in če bi me tisoč ljudi preklelo, za njo najdem!«
Kmalu ie bil zunaj. Šel je v jesensko meglo. Kri ga ie žgala. poganjalo mu jo je v glavo, v srce. Megla ga je tako zavila, da skorai ni videl poti v vas
Tako ie šel, kakor begunec ali kakor človek. ki beži za poslednjo rešitvijo.
Potem ie zagledal dekle. Še nekaj korakov in razločno jo je spoznal.
»Lota!«
Kakor krik je zvenel ta klic skozi tišino.
Prestrašeno se ie ozrla. Z dolgimi koraki in žarečim obrazom ie stopil k njej.
»Lota. — ne bodi huda. Moral sem te poiskati. — če bom sam. bom še znorel.«
»Henrik, kaj vam je? Kakšni oa ste?«
»Bodi dobra. Lota, in nikari me ne vikaj. ,Ti' mi reci, kakor si mi časih rekla. Vsaj malo priiazna bodi z menoj. Ne morem več strreti. ubilo me bo!«
»Henrik, ljubi Henrik!«
Sočutno ga je gledala z velikimi, lenimi očmi. Drhtel je. ko je stal pred nio. Težko ie dihal. Oči so mu gorele, in ona je bila tako lepa. da io ie moral brez besede pograbiti. kakor pograbi žival svojo žrtev, in posuti nien obraz s poljubi.
Kakor z železnimi rokami jo je držal. — kakor se oklepa utopljenec svojega rešitelja, tako se ie je držal in z vso vročično lakoto svoje nesrečne duše jo je poljubljal. Obraz se mu je izpremenil. Njegove oči so dobile tuj. zlovesten lesket, — vsa strast, ki jo je moral vsa dolga leta zatirati, je udarila na dan vso žarečo žejo po sreči in ljubezni je moral nasititi
Prestrašena, a srečna je ležala na njego-
vsem žalosten pogled v zidanico, kajti bila je napolnjena z vinom, ki je izteklo v količini kakih 15 ki na ilovnata tla zidanice. Nemara je bilo pripravljeno delo v zidanici premalo previdno, pa je zadostovalo že to, da je kdo po neprevidnosti malo zadel ob pipo, ki se je zrahljala in jo je ponoči pritisk vina potisnil iz soda.
*	Smrt bedne ženice v Muri. V banovin-sko bolnico v Murski Soboti se je nedavno zatekla onemogla 661etna viničarka Terezija Klobasova, pristojna v občino Sv. Anton v Slovenskih goricah. Zadnja leta je bila skupno s svojim možem uslužbena v viniča-riji inozemca Kleinoschegga v Policah pri Gornji Radgoni. Ker pa žena zaradi svoje izčrpanosti ni spadala v bolnišnico, je uprava bolnišnice odredila prevoz v občino Gornjo Radgono. Občina Gornja Radgona je poslala voznika Franceta Veberiča iz Črešnjev-cev v Mursko Soboto z vozom po- ubožico. Voznik oa ie pri povratku zavozil pri Petanj-cih v Muro. Konja in voz so deroči valovi reke zanesli na drug breg, a ženica ie padla v vodo in utonila. Konja z vozom so pri tako zvanem Horvatovem mhnu na Petanjcih izvlekli iz vode. V kolikor zadene krivda na nesreči voznika, bo dognala preiskava.
*	Na poti od vinograda ie utonil v Krki. Posestnik Jožef Šenica iz Men:ške vasi pri Toplicah je šel v svoj vinograd v Straži. Proti večeru oa se je vračal nekoliko vinjen proti domu. Na poti ga ie spremil posestnik iz Dolenjega Polja Gorše preko mosta čez Krko ori Doleniem Polju do pota, ki krene proti Meniški vasi. Tam sta se poslovila. Ker Šenica ni prišel zvečer domov, so ga domači še ponoči šli iskat. Iskanje so nadaljevali zjutraj Iskali so ga zlasti ob Krki, kjer drži pot od mosta proti Meniški vasi in ga naposled našli mrtvega v vodi. Mož ie imel na nogah gumijaste čevlje in ker je bila zemlja zaradi dežja precej poizka. je verjetno, da mu je spodrsnilo in da ie padel v vodo. Rajnki zapušča sedem otrok, izmed katerih so štirje nepreskrbljeni. Bil je d-ob^r in skrben gospodar, ki ni n'kdar pomival no gostilnah in je le malo, več pil, kadar je bil v svojem vinogradu.
*	S pomočjo ženske obleke mu je prišel orožnik do živega. Na Turjan^kem vrhu pri Radencih se je že dalje časa skrival vojaški begunec in tat koles Janez Orgolič. Nedavno se je zasledovan od orožnikov vozil na ukradenem kolesu. Ko je zlikovec spoznal, da n°
bo mogel uiti, je vrgel kolo proti orožniku, ki je dirjal za njim, tako da je padel orožnik preko kolesa in se lahko poškodoval. Orgolič pa jo je v vsej naglici spet odkuril. Toda tat se ni dolgo veselil zlate svobode. Ker jo je Orgolič doslej seveda zmeraj odkuril, ko je opazil kje kako orožniško patruljo, se je orožnik odel v žensko obleko in tako pohitel na dom Orgoliča. Ko je tat občutil trde roke postave, je zavzdihnil: »Zdaj pa je po meni.« Po kratki borbi ga je orožnik premagal in uklenil, nato pa ukienjene-ga odvedel do Radencev na postajo.
*	Nevaren tat je že večkrat kaznovani 39-letni Ivan Vukovnik, ki se je moral zaradi številnih vlomov in tatvin v mariborski okolici zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom. Obsojen je bil na osem let robije in na pridržek po prestani kazni.
*	Napadi na sejmarje pojasnjeni. Veliko razburjenje sta svoječasno povzročila v kamniškem okraju zavratna napada na dva stara sejmarja. Eden se je vračal iz Kamnika proti domu skozi gozd v Rudn;k. V gozdu ga je nanadel precej čedno oblečen mladenič. ga udaril po glavi in mu vzel 4000 ! dinarjev. Podoben napad pa je bil kasneje izvršen na nekega starega s<nmaria, ko se je vračal iz Mengša Tolovaj Hace je ::daj priznal. da je on izvrš;1 oba napada in prišel na lahek način do lepih tisočakov. TTfce pa zan'ka. da bi on odoelial vmotržcu Vodetu
v Komendi avto iz	in ga ootem pu-
stil na cesti pri Brežicah.
*	Drzen vlr-m v klet. Neznani vlomilci so ponoči skušal1 vdreti k M-rt«mr KuWr.ii, posestniku v Ponikvah ori Stn^nTi. P'"!sli so rved klet	—o^e^trrka rt^Hno maskirani, odprli s pomoči o v'triha vra+a m naložiM v koš nre^evno zalogo s'.an;ne in mesn?n. ki so bile shrrn>ene v k'*ti. Ko so skušali uieti Je nekai kokoši so to s kokodakanjem zbudile stare^ojr^ <5^3. je nrkJi-cal na romoč ?e očrta lin rnM^ga hrjtfa. Preden sta se na ta dva so z^kovci vrgli starejšega sina v arne^o grertvo. r<o-grabili nekai ko-kc"i '"n se dobro »hranjeno moško kolo. ki ie bilo shranjeno v kleti, in izginili v noč. Na oo*zor:sču sa mh-iV . glici pustiti ves plen, ki so ga bili naložili v koS
*	Vlomilsko šolo So odkrili v Mariboru. , Mariborska policija ie prijela družh.a vlo- ! milcev. med katero ie bilo več mladoletni- ;
kov. Mladi izprijenci so zahajali stalno k 43-letnemu Davidu Mavku, kamor je prihajal tudi 661etni znani vlomilec Alojzij Pihler. Tukaj so mladoletniki prejemali pouk za izvrševanje vlomov. Zadeva je zbudila v Mariboru veliko pozornost. Po njihovi aretaciji so pojasnjeni vlomi v Nedogovo čistilnico v Razlagovi ulici, v pisarno lesnega trgovca Lebana v Kopališki ulici, v pralnico Elze Durjavove na Tržaški cesti, v pisarno slikarja Josipa Škofa v Vetrinjski ulici, v pisarno podjetja Škrinjar in Dolenc v Miklošičevi ulici, v pisarno trgovca Pirkmajerja na Aleksandrovi cesti, kleparja Romiha v Smetanovi ulici, ključavničarja Hitzla in v pisarno Fordove delavnice na Masarykovi cesti. Po končanem zaslišanju so Mavka, Pihler j a in mlade potepuhe izročili sodišču.
*	Iz sedmih dinarjev je napravil 17 tisočakov. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 301etnega krojaškega pomočnika Julija Miklavca iz Marenberga na pet mesecev strogega zapora, ker je lani v aprilu v svoji vložni knjižici ponaredil znesek 7.29 din na 17.107,29 din ter na tej podlagi črpal kredit pri raznih znancih, ki so mu nasedli. Prizadeti so oškodovani za lepe tisočake.
*	Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkostni znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Na zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 d;narjev.
Koudtor&o
fSfcrim&t pred petimi leti i&splfegsega hlapca
Ljubljana, aprila
Pred petimi leti meseca julija je zbudila v naseljih Ljubljanskega barja vznemirjenje vest. da so našli ob bregu Ljubljanica utopljenega 24Ietnega Kraljičevega hlapca Viljema Boniferja, po rodu iz Nemčije. Kot re^enček ie prišel na kmete. Pristojen je bil
vih prsih.
»Henrik, ljubi Henrik!«
»Moja moraš biti. Lota, in če se ves svet podere, — moja moraš biti.«
Pogledala ga je
»Ali me imaš še rada, Lota? Vsaj malo!«
»Da, rada te imam. Henrik!«
»Lota!«
Zmagoslaven krik. krik sprostitve je presekal megleni jesenski večer Brezdomec je držal srečo v svojih drhtečih rokah, gledal jo je in bi se bil najrajši na glas smejal od pevelikega veselja
»Lota. zdai sem bogat. Zdaj sem vse dobil! Zdaj mi je dobro! Zdaj bom spet lahko živel! Zdaj me vse drugo nič ne briga!«
Gledala ga je in njene oči so se vlažno iskrile.
Prišel je dolg, blažen molk, tista velika tišina, ko ie vse v nas mrtvo razen veselja.
Toda počasi je prilezla senca na njen obraz.
»Henrik! Ali so res šli vsi od tebe, — zaradi mene?«
»Da Lota! Toda pusti jih, ne govori o njih, ne misli nanje! Če imam tebe, pozabim vse druge, vse, vse!«
Spet se je zasmejal, izpustil jo je in se tresel, kakor bi bil hotel stresti s sebe nekaj nevidnega.
»Pojdi z menoj! Pogovorila se bova o vsem!«
Šla sta z roko v roki in megla ju je zakrivala, kakor bi ju bila hotela varovati. Henrik ji je pripovedoval o svoji ljubezni do nje, kako je hrepenel po njej od mladih dni, kako jo je moral odriniti od sebe v dnevih bojev, in kako so ti boji postajali strahotni
od tistega majskega dne dalje. Potem ji je pripovedoval tudi o Liziki, o Matiji, o i.cn-ki in o koncu.
Obštala je. Tiho in olarno je vprašala:
»Ali sem ti res uničila dom, Henrik? Jaz?«
Zamišljeno je odkimal.
»Ne! Dosti sem o tem premišljeval. Kaj je prav za prav dom? Ne vem! Vem samo to, da ga nisem nikoli imel, tudi takrat ne, ko sem bil še otrok. Nikoli ni bilo pri nas srečnega življenja. In tako bi bilo ostalo, če bi bil vzel Liziko. Ne, še dosti huje bi bilo. Kajti tebe ne bi mogel nikoli pozabiti!«
Nežno je naslonila svojo glavo na njegovo ramo in on jo je spet poljubil.
Globoko je vzdihnil in se zastrmel v meglo, kakor bi bil hotel nekaj premisliti Kako se zdaj počuti? Svoboden je, močan, kakor bi bil zmetal vse tovore s svoje duše, kakor bi se mu bile odprle nove, lahke poti.
»Lota, zdaj bo prišla najina sreča!«
Tudi ona se je privila k njemu in mu pripovedovala o sebi, o svojem žalostnem domu, o blaženosti, ki jo je čutila v maju, čeprav jo je tako bolela noga, o dolgem času brez sreče, ko je brivec vsak dan iznova pripovedoval, kako hodi Henrik za Liziko, ko jo je mladi Hrastar nadlegoval s svojo vsiljivostjo, in potem, ko je slišala, da poj de Lizika v samostan in da se je Matija s Henrikom spri. Tedaj ji je zraslo v srcu novo upanje. Ko pa je potem Lenka odšla in je videla Henrika, kako hodi obupan okodi hiše, ko so ji dekle pripovedovale, da skoraj nič več ne je in da prebedi cele noči v svoji sobi, je prišel spet brivec in pripovedoval, da Henrik trpi zaradi Lizike. Tedaj je bilo spet konec vsega njenega upanja.
»Toda zdaj, Henrik, je vse drugače.«
Blaženost je žarela na obrazu lepega dekleta.
Zamišljen je obstal.
»Nečesa sem se spomnil, Lota: kjer se srečata dva brezdomca, ki se imata rada, tam nastane nov dom.«
Pogledala ga je. V njenih očeh sta bil* zaupanje in vera. Prikimala je.
Šla sta dalje. Dekle se je borilo z neko mislijo, ki jo je nazadnje odkrilo.
»Nekaj pa moram vedeti, Henrik: Kaj očitate mojemu očetu? To mi moraš povedati!*
»Lota, ljuba Lota, nikari se zdaj, v najini prvi srečni uri, ne mučiva s starimi zgodbami.«
Žalostno je pobesila glavo:
»Pa vendar, Henrik, je to potrebno. O tem si morava biti na jasnem. To ne sme ležati med nama! To neizrečeno nezaupanje med obema domoma, to je bil izvir vsega zla. Tega zdai med nama ne sme biti.«
»Ne bo. Lota.«
»Toda pogovoriti se morava o vsem!«
Spet sta oba molčala. Potem je Lota tiho rekla:
»Ali mislite, da je moj oče zažgal vaš dom?«
»Ne, Lota! Saj ni mogoče, Takrat je bil doma!«
»Toda, — mislite, da je on koga najel ali pa da je vsaj o tem vedel!«
Henrik se je obotavljal.
»Saj veš, Lota. da je Matija to trdil in da je bil zato tudi kaznovan.« f »In ti?«
»Jaz, Lota, — tega ne verjamem! Bog ve, kdo je bil. Morda je kakšen hlapec po ne««
na Krko. Bonifer je bil marljiv in varčen kmečki delavec.
Prvotno se je razširila vest, da so se nekaj dni prej črnovaški fantje sprli zaradi nekega dekleta. Do hudega spopada da je prišlo med Boniferjem in posestnikovim sinom Janezom Žitnikom iz Črne vasi. Prvi da je drugega z nožem oklal in nato zbežal proti Ljubljanici v Lipah, kjer naj bi bil skočil
V	vodo. Nadaljnje govorice pa so se kmalu Bonifer dobesedno pognan v vodo. Govorice o tem, da je bil Bonifer pognan v vodo in je utonil, ker ni znal plavati, so prišle tudi do policije, ki je takoj uvedla poizvedbe. Aretiranih je bilo več osumljencev, ki pa so zani |\li, da bi bili nagnali Boniferja
V	vodo. Z; t^di pomanjkanja dokazov je bila takrat ..ženska preiskava ustavljena.
Letos na pustno nedeljo je bil v Mokarje-vi gostilni na Ižanski cesti nasproti barjanski šoli ubit posestnik Jože Škafar. Ubijalec je bil aretiran in Odveden v sodne zapore. Po tem žalostnem dogodku so kmalu *nova oživele tudi Govorice o skrivnostni usodi hlapca Boniferja, ponovno so ljudje zatrjevali, da je bil Bonifer res pognan v vodo in da ga je nekdo do vode preganjal. Policija je že pred 14 dnevi aretirala nekega posestnik o v ega sina in zaslišala veliko število prič iz črne vasi in Lip. Nekatere priče so podale izjave, iz katerih je sledil sklep, da je bil res hlapec Bonifer pognan v vodo in da ni šel prostovoljno v Ljubljanico, kakor so zatrjevali nekateri ljudje. Jasno je bilo, da so prizadeti ljudje skušali zadevo potlačiti in jo na kak način spraviti v po-zabljenje. Priče so si v svojih izjavah nasprotovale in se skušale na primeren na-
rodnosti. Kakšen potepuh ali pa kakšen neznan sovražnik. Bog ve, kdo?«
»Prav je. da misliš tako. Henrik, kajti drugače — In kaj nam še očitate? Kaj pravi Lenka? Vse mi povej! Prosim te, Henrik!«
»Lota. hudo mi je Težko mi ie — danes Še Drav Dosebno.« —
»Da. prav zato! Ko pojde vse to s srca, bova šele prav STečna Kaj pravi Lenka?«
»Pravi — da se je naš oče ustrelil, ker mu Je tvoj oče odnovedal posojilo.«
Lota je prikimala
»Da, vem! Oče mi je to povedal. Bil je pri ▼as in se ie hotel prijateljsko pomeniti z očetom Tvoj oče pa je bil zagrenjen in slabe volje in je mojemu še to prepovedal, da bi ga bil tikal. Tedai je moj oče zahteval svoj denar Da pa se bo zgodilo kaj takegh, ni mogel vedeti In prav zaradi tega, ker se je zgodilo, pije zdai moj oče in ta pijača ga bo nazadnie pokopala.«
Jokala je.
»Lota. liuba Lota! Grenke reči si že doživela«
»O, Henrik! In žive duše nisem imela, da bi p hii?) «voie si-ce odkrila Nikogar!« Vse sem morala prenašati sama In ed;ni, ki sem ga imela rada. si bil ti — in — ti« —
»Ljubo, sladko dekle!«
Snet jo je začel poljubljati.
»Tako sem srečna Henrik, da sva se o vsem pogovorila Če bi bil ti tako slabo mislil o moiem očetu se ne bi smela imeti rada Ne. Henrik res ne. kajti jaz te ne bi bila vredna Toda nekaj mi lahko verjameš-moj oče ima svoie nanake kaj slabega pa ni storil Tvoii ljudje mu delajo krivico. Ali mi verjameš?«
čin izmotati iz nevšečne zadeve. Zločina osumljeni posestnikov sin zanikuje vsako krivdo pri hlapčevi smrti. Vztrajno zatrjuje, da ni bil z Boniferjem nikdar sprt. Šlo je za neko družinsko zadevo, pri kateri je imela glavno vlogo neka ženska.
Dva tihotapca ljudi pod ključem
Sv. Jurij ob Pesnici, aprila Pred nekaj dnevi so orožniki pri Sv. Juriju ob Pesnici razkrinkali družbo tihotapcev, ki je spravljal pri Sv. Križu nad Mariborom ljudi čez mejo v Nemčijo. Zdaj pa se je posrečilo mariborski orožniški postaji odkriti drugo takšno druščino, ki je opravljala iste pasle. Voditelja teh tihotapcev sta bila posestnikov sin Franc Terglavčnik in delavec Franc Namestnik, oba iz Bresterni-ce. Ljudi sta tihotapila čez mejo že od lanskega poletja. Terglavčnik je sam hodil v Maribor in iskal po zakotnih gostilnah žrtve, ki bi hotele čez mejo. Bili so to največkrat Hrvatje, ki so prihajali v Maribor v nadi, da se jim bo posrečilo dospeti v Nemčijo brez listin. Neomajno je namreč med temi ljudmi prepričanje, da je v Nemčiji prav lahko dobiti udobno delo z dobrim zaslužkom. Skupaj z Namestnikom je Terglavčnik potem vodil cele trope teh ljudi po BresterniškI grapi do Sv. Križa in tam čez mejo. Terglavčnik je priznal, da je trinajstkrat pove-del ljudi čez mejo. Ni pa vedel povedati, koliko je bilo vseh oseb, ki jih je na ta način spravil na ono stran.
»Verjamem ti. Lota!«
Vsa srečna ga :',e pogledala in spet sta šla nekaj korakov dalje.
»In kaj zdaj. Lota? Kaj bo rekel tvoj oče, če te pridem k njemu snubit?«
Pobesila ie glavo.
»Prestrašil se bo. morda bo tudi kričal, tr>da teea mu n^smeš zameriti. Saj je razumljivo. Toda dolgo se ne bo upiral. Meni ne more odreči nobene želje. In ti, — kako bo pri tebi?«
»Pri meni? Saj sem svoj gospodar! Vse sem vzel sam v roko in vse bom sam izpeljal do konca. Z vsem' sem se spri. Zdaj sem sicer sam. pa sem svoboden. Če bom imel tebe. Lota bom lahko vse drugo pozabil. In čas bo marsikaj izpremenil. Moji ljudje se bodo počasi spametovali.«
»Upajva!«
Lota ie hotela iti na vas na obisk, pa se je zdaj premislila.
Po široki, tihi stezi sta šla in megla ju je varovala pred radovednimi očmi. Govorila sta o svoji bodočnosti in gradila nov dom. Na zanadu se ie skozi belo meglo iskril rožnat soj. Tam ie zahaialo solnce.
»Zdai moram iti domov,« je rekla Lota. »Morda bom očetu že danes vse povedala, če bo sam «
»Liuba moia. ali se boš upala? Ali ni bolje. če pridem jaz sam?«
»Ne. Henrik Če oče pristane na to, bo pristal samo zaradi tega. ker me ima rad Obvestila te bom «
Počasi sta šla proti domu. Ko je zagledal Henrik skozi gosto meglo svojo hišo, sta se poslovila.
*
neh in na podlagi preučevanj teh črt ugotavlja, kakšna je usoda človeka. Dlan ima prečne in vzdolžne črte. Prečna črta sredi roke se imenuje življenjska. Po tej črti ugotavljajo po tem. kako je globoka in dolga, dolgost življenja Črta. ki se vleče od kazalca proti sredini dlani, odkriva, kako je človek kaj nagnjen proti boleznim in kaže tudi, ali je telo bpl.j ali manj krepko To črto imenujemo tudi želodčno Druge manjše črte nimajo posebnega pomena črte pod palcem in črta pod prstancem odkrivata, ali je človek pošten ali ne, črta pod dlanjo pa baje odkriva srečo.
Če hočemo dognati lastnosti posameznega človeka, moramo preučiti velikost in obliko roke in prstov Pri tem je posebno zanimivo, da ljudje z velikimi rokami radi delajo razna drobna dela, kakor na primer urarska. Ti ljudje so možati in značajni. Ljudje z majhnimi rokami pa niso za drobna dela, kar se zdi na prvi pogled neverjetno. Pripisujejo jim, da so dobri organizatorji in da se radi posvečajo stavbnim strokam Značaj človeka nam odkriva tudi mišičevje roke. Ljudje s trdimi mišicami so odločni, delavni in povprečno razumni Ljubijo šport in gibanje na prostem. Ljudje z mehkimi mišicami so občutljivi, a mirni, neodločni in se neradi trudijo. Ljudje z močno, a voljno roko so močni in zelo razumni
Tudi po velikosti posameznih delov rok« lahko ugotavljamo, kakšnega značaja ie človek. Roke z enako dolgimi prsti imajo ljudje s povprečnim razumom in ljudje povprečne duševne in telesne delavnosti. Cim bolj je razvita dlan ob začetku prstov, tem bolj je človek nagnjen h grobostim in uživanju telesnih dobrin. Ljudje, ki imajo krajše prste kakor dlan, so navadno rojeni za hudo delo, so mračni in ne posebno delavni, čim daljše prste ima človek, tem več nadarjenosti ima za umetnost. Dolgi prsti izdajajo občutljivost, krivi pa prilagodljivost. Prsti, ki so debeli ob dlaneh, izdajajo udobnost ljubeče ljudi. Prsti, ki so na koncu razširjeni, kažejo, da ima človek smisel za duševno udejstvovanje. Prsti, ki se končujejo pravokotno, izdajajo delavne ljudi, mirne in ne preveč duhovite.
Tako torej sodijo o človeškem značaju na podlagi preučevanja rok. Ne smete pa s« jeziti, če si boste ogledali roke in odkrili na njih kaj slabega Prav gotovo je. da vsa ta Vf*da v veslam nrlmpni np drži
Ko je Henrik stopil v svojo sobo, je bil kakor pijan.
Ni mogel strpeti na mestu, — sem in tja je hodil in časih je skril obraz v dlaneh. Zmerom iznova ga je zanašalo k oknu, kjer je gledal čez cesto.
še zdai ie slut'l njene mehke, tople ustnice. Ljubo dekle! Ko bo njegova, bo vse dobro, tedaj bo prišlo morje solnca in sreče v to prazno izbo. tedaj bo šele spoznal, kaj j« pravi dom.
Ce bi le mogel zdaj s kom govoriti, če ne bi moral biti zdaj čisto sam! Malo je pomislil in potem zavil proti oskrbnikovemu stanovanju.
Oskrbnik ie sedel za mizo in strmel v neko pismo. Ko je Henrik vstopil, je hotel pismo skriti toda Dremislil se ie. ga pomolil mlademu Bukovn;ku in zarenčal:
»Saj je vseeno! Tu ga imaš! Janez je pisal.« pisal.«
PVnrik ie hral-	(Dalie>
KLEPETULJI
Urša: »Evlalija mi je povedala, da ste ji povedali, kar sem vam jaz povedala, čeprav sem vam rekla, da ji ne smete povedati «
Jera: »No. takšna ie ta Evlalija, da vam je. kljub temu povedala, čeorav sem ji rekla. naj vam ne pove. da sem ji jaz to povedala.«
PLEŠAST DED
»Otroci, ali se tudi jaz lahko igram z vami?« vpraša čisto plešasti dedek svoje vnuke
»Ne, dedek.« reče Mihec »Mi se igramo Indijance, ti pa si že skalpiran.«
Usoda In značaj človeka
zapisana na dlaneh
Naša usoda je baje zapisana na dlaneh. Citanje človeške usode, odnosno človeškega značaja, z dlani je postalo zadnje čase kar veda. dasi so sicer ustanovitelji te vede cigani. S to vedo se pečajo celo resnejši učenjaki in dokazujejo, da je mogoče na dlani določiti značaj človeka. Pravijo namreč, da ri.i^nvnp lacfnosti človeka izražaio v raz-
nih človekovih gibih in da zaradi tega ostanejo prej ali slej vidni sledovi tudi na rokah, če se nekateri gibi ponavljajo.
Citanje z dlani (s tujo besedo hiromanti-ja) se deli na več vrst preučevanja značaja z rok. Ena izmed njih se imenuje veda o znamenjih na dlaneh (s tujo besedo palmi-striip) ki razpoznava gubice in črte na dla-
Tudi nekatere živali
se v žalosti jokajo
Znanstvena dognanja potrjujejo domnevo, da so nekatere živali zmožne globokih občutkov. Krokodilove solze pretaka, pravimo, če hočemo reči, da joka človek samo zato, da bi zbudil sočutje bližnjih. Kako je prišel ta izrek v naš jezik? Ali more krokodil sploh jokati? Ne, krokodil ne more jokati, ker krokodil nima solznih žlez. Predstava jokajo-čega krokodila izvira iz prastarih vzhodnih bajk in pravljic, po katerih posnema krokodil glas jokajočega otroka, da vabi k sebi žrtve.
Nekatere živali so pa zmožne globokega ginjenja, ki ga večkrat spremljajo tudi solze. Zanimivo je, da so med temi živalmi na prvem mestu take, pri katerih bi najmanj pričakovali ginjenosti. Kdo bi, recimo, mislil, da spadajo krave, zroče na paši tako mirno in topo na človeka, med bitja, ki poznajo solze. A vendar je tako. Vsi prežvekovalci imajo namreč solzne žleze prav tako, kakor jih ima človek.
Najobilnejše izkušnje o živalih imajo seveda lovci. Znano je, da jelen v svoji smrtni uri tiho joče. Slavni francoski pesnik La-martine pripoveduje v enem izmed svojih del o srni, ki jo je na lovu obstrelil, kako ga je z bolestnim in s solznim pogledom prosila. naj se je usmili in jo pusti živeti Tudi
Bolestno razburjeni so delovali njegovi mo-Sgani, ko je bil stopil nazaj v sobo. Ce še hoče tvegati poskus pobega, se mora narediti, kakor da ni videl spodaj čakajočih mož, da bodo oni to res tudi mislili in zaradi tega ne takoj planili nanj. Iskati je začel stikalo, da bi napravil luč, a ga v razburjenosti ni mogel najti. Od zunaj je prihajala skozi okno slabotna svetloba. Na steni ob vzglavju njegove postelje sta se svetlikala dva pravokotna odseva oknic. Ko je bil našel stikalo, mu je bilo, kakor bi ga bila železna pest stisnila za vrat. V slabi svetlobi je opazil senco, ki je kazala obrise sklonjenega moža.
Hripav, divji krik se je odtrgal Moravcu iz ust. Krik, v katerem so se mešali strah, groza, obup in napadalna besnost. Poleg njega je stal težak naslanjač. V trenutku ga je zgrabil in vrgel v sklonjeno senco.
Senca je izginila, stol je udaril v steno in se razbil. Sredi tega silnega ropota je slišal Moravec za seboj tiho, mačje plazenje na naskok se pripravljajočih nog. Zdelo se mu je, da se je ves svet vitel okoli njega. Druga temna postava je prilezla iz ozadja. Moravec je stopil korak nazaj in se z vso silo vrgel na nasprotnika. Zamolkel plosk, pritajen krik zavoljo bolečine in nato ropot padlega telesa.
Hitro se je sklonil Se je bil tu oni drugi, ki se je bil umaknil stolu. Ko ga je skozi slabo svetlobo iskal, je za njim ostro škrtni-lo in v sobi je zagorela luč.
medvedi in severni jeleni znajo pretakati solze. Tako trdi raziskovalec in lovec Gordon Cumning: »Bili smo na Aljaski,« pripoveduje Cumning, »in tam sem obstrelil severnega jelena. Po večurne miskanju smo naposled prišli do ranjene živali, ki se je bila zatekla daleč v gozd, da bi tam mirno poginila. Pene so ji silile iz gobca, iz umirajočih oči so ji pa tekle debele solze. To je bil pogled, ki je pretresel človeka do srca.«
Jokajo tudi žirafe. Ta čudna prebivalka afriške stepe je izredno občutljiva žival. Zadostuje, da se le nekoliko rani, pa Že bridko joče. Isto velja za neko majhno opico na Sumatri. Ta žival je navadno vesela in poskočna. Ce pa se zgodi kaj proti njeni volji ali če se česa ustraši, začne takoj jokati in s svojimi sprednimi nogami si briše solze iz objokanih oči.
Nekaj podobnega pripovedujejo naravoslovci o tjulnjih. Na malajskem otočju polo-ve domačini pred lovom na tjulne najprej žive mladiče, ker z njihovo pomočjo prav lahko privabijo njihove matere in jih pobijejo. Mladiči začno namreč v ujetništvu milo tuliti m njihove matere takoj prihite
I k njim. Celo slon, orjak v živalskem svetu, je zelo rahločuten. Ce je ranjen, mu odseva iz drugače divjih oči globoka žalost.
Najprej je opazil iskanega moža. Stal je na sredi poti med njim in posteljo. Čokat, gibčen mož. Dva druga sta stala ob stikalu zraven vrat. Tudi ta dva sta bila civilno oblečena, toda večja in močnejša. V tistem trenutku je bil oni prvi skočil naprej in Moravec je zagledal pred seboj cev revolverja.
»Vdaj se!« ga je nahrulil mož z revolverjem. »Nima smisla, da se otepavaš. Saj vidiš, da se ne moreš rešiti.«
Moravčev odgovor je bil divji skok proti možu. Njegova desna pest mu je zbila revolver iz roke. Preden se je mož zavedel, kaj se je zgodilo, ga je bil Moravec že prijel in vrgel po sobi.
Možak je med padanjem potegnil pisalno mizo za seboj in negibno obležal na tleh. Revolver je bil butnil v steno in nato zdrsnil pod mizico poleg okna. Ne Moravec ne drugi niso opazili, kam je bil zletel.
Vse drugo, kar je sledilo so bile grozne sanje sproščene domišljije. Moravec sam se pozneje ni mogel vač natanko spomniti vseh podrobnosti. Nekdo v bližini je začel klicati policijo. Mož, čigar senco je bil videl Moravec najprej, ga je zdaj naskočil od zadaj. Moravec se je prepozno obrnil, da bi ga bil udaril s pestjo. Toda s krepkim zamahom ga je s komolcem sunil v želodec in vrgel v steno^
Četrti je stal oklevaje pri vratih z revolverjem v roki in prežal proti odprtemu ok-
temveč poznamo le starost, ki jo dosežejo ujetništvu. Zveri živijo v ujetništvu pod povsem drugačnimi pogoji kakor pa na prostem, kjer se bije boj za življenje in smrt Tako se opice v kletkah malokdaj postarajo^ marveč poginejo po večini že v svojih naj« lepših letih. Gorila doseže v ujetništvu sedem let, šimpanz in orangutan 10 let, a pa*-vijan 18 let. Neka kapucinska opica pa j« dosegla starost 41 let.
Zelo različno starost dožive ribe. Jastog postane star povprečno le štiri leta, jegulj« pa devet let. Krap doseže 150 let, ščuka 10i let, postrv pa 50 let.
Ta zadeva je še bolj pisana pri ptičih. O jastrebu, ki je prebil 118 let v ujetništva smo že govorili. A v istem živalskem vrtu )• živel 1201etni orel. Sova doživi nekako M let. Vendar je znan primer uharice, ki ft štela 70 let. Glede na papige je dognano, da je v Florenci živela neka papiga 120 let. Ptt-či-pevci, kakor škrjanček, slavček, kos in žek dosežejo le 20 let starosti, a kanarčki ta vrabci ne dosti več. Isto velja za golobe te kokoši, a grlice žive baje še enkrat toliko 1«C Noj ne doseže več ko 20 let, a kukavica p»» stane stara do 50 let. Galeb in pelikan iivita nekaj let manj in štorklja se že s 30 leti odpravi s tega sveta. Ce postane labod star ti let, se človek ne začudi, toda če doživi 80 let, se mu zdi neverjetno.
Slon doživi 100 let, a konj 25 let. Skromna je srna, ki po večini ne dočaka več ko 10 1«% a jelen le pet let. Domače živali kakor mačka in koza, dosežejo navadno nekaj večja starost kakor jeleni Zveri v ujetništvu pa utegnejo doseči visoko starost. Lev dočaka 65 let, kar se mu v svobodi brez dvoma na posreči. Volk in severni medved dosežeta 39 in lisica 15 let.
Kako pa je s to zadevo pri žuželkah? O neki mravlji vedo povedati, da je dočakala 15 let starosti. Čebela matica pa doživi sama tri do štiri leta. Navadna muha preživi ka» maj poletje. Največja je razlika med Meta« zalemom med živalmi kitom z njegovimi 39$ leti in na muho enodnevnico, ki sicer kot činka živi nekaj let v vodi, a ko se dvakr«! prelevi, gleda sonce le nekaj dni, nato pa pogine.
................................................
Postani in ostani član
Ciril Metodov« družba9
nu. Omahovaje je vstal prvi napadalec in M oprijel mize, da ne bi spet zdrsnil na tla. Ko ie Moravec ne glede na komando moža ■ revolverjem skočil k oknu, je opazil, da )• eden izmed mož na tleh krvavel iz nosa.
Nato se je zgodilo toliko reči hkratu, da M bila odslej Moravčeva dejanja le še nagoa* ska. Videl je senco moža na požarni lestvi ki je z neverjetno hitrostjo lezla kvišku. Sflk-na vrata za njim so se na široko odprla ti čedalje več mož je prihajalo v sobo. ^rvi padalec ob mizi je stal zdaj vzravnan, zdajd pa se je prijel za čelo in se sesedel proB mizici, ki se je polomila, da se je videl volver pod njo.
Ko tiger je skočil Moravec in popa<M orožje. V naglici je pregledal revolver. Zdaj so bile v njem prave patrone, ki lahko blju» vajo krogle in smrt. V trenutku, ko je začutil revolver v roki, je skupina v sobo vdrliH mož tiho obstala. Vsi so grozeče molčali. Moravec jih ie premeril z enim samim zbeganim pogledom.
Pet mož več je bilo zdaj proti njemu Vsi nevarni, močni ljudje, oblečeni v civilno obleke. Eden ie bil za glavo večji od drugih. Za delec sekunde sta se srečala pogled tega moža in Moravčev pogled. Obraz velikega moža je bil hladen in čisto miren
Z revolverjem, nnmerjenim proti skupini, se ie Moravec previdno splazil nazai k knu. »Ostanite pri miru!« Komaj je snoznp' svoj lastni glas »Prvi. ki se premakne, pri? :gam pri Bogu da ga ..«
Ob oknu je zaslišal šum po požarni jestvi plezajočega moža Ni okleval, hitro se je zavihtel skozi okno... Plezajoči mož je bil
Kit živi do 300 enodnevnica
V navadi je, da določamo starost po številu doseženih let. Vendar število let ni zmeraj odločujoče. Tridesetletni mož utegne biti »tarček, a kak petdesetletnik je ko mladenič duševno in telesno čil. Šestdeset let tihega, ieprav skrbi polnega življenja ni isto kakor Šestdeset let nemirnega življenja.
Pri živalih ni dosti drugače. Obžalujemo psa, ki doživi samo 15 let življenja, ne pomislimo, da je nemara po svoje v tej kratki dobi doživel prav toliko ali še več kakor ti-
let, muha pa le nekaj dni
sti jastreb iz živalskega vrta v Schonbrunnu, ki je bil 118 let v ujetništvu in se je leta 1824 poslovil od tega sveta. Človeška radovednost si rada zastavlja vprašanie, koliko let morejo doseči razne živali. Poleg 300 let, ki jih pripisujejo kitu, je 40 let povodnega konja ali nosoroga zelo majhna številka. Odkod ta velikanska razlika pri živalih, ki vendar niso toliko različne druga od druge?
Za nekatere živali sploh ne vemo natančno. kakšno starost lahko dosežejo v svobodi.
• Prosto po ScottuJ
15
<RNI BRATJE
KRIMINALNI BOMAW|
Če bi se stafal večni led,
bi nastala nova moi*|a
w Ledene in vroče dobe na zemlji so bile po ^novejših raziskavanjih odvisne od množ ne ogljikove kisline v zraku. Dognano je, da so nastopile ob bljuvanju večjih ognjenikov, ki so napolnili zrak z ogljikovo kislino, toplej-Se dobe Nasprotno pa je v dobah mirovanja ognjenikov toplina padla.
Ker v današnji dobi ni verjetno, da bi začelo naenkrat bljuvati večje število ognjenikov. torej tudi ni verjetno, da bi se zavoljo prevelike množine ogljikove kisline v zraku povečala toplina. Izključeno pa to seveda ni. So pa še druge možnosti za povišanje topline na zemlji, kar je v zvezi z odnosom zemlje do zvezd v vesoljstvu in do soln-ca.
Ne moremo si natanko predstavljati, kaj bi bila posledica, če bi se toplina na zemlji povečala. Po računih ameriškega znanstve-*nika Humohrevsa bi zadoščale že tri stopinje. pa bi zemlia doživela veliko nesrečo Ozemlji obeh tečajev namreč imata velike količine vode, ki je vklenjena v led in ki bi se pri povišanju topline razlila v svetovna
morja. Če vzamemo, da ima Južni tečaj 13 milijonov 760.000 kub. kilometrov in Gron-landija 2,920.000 kub. kilometrov 'edu, potem dobimo za obe ledeni deželi skupno 16 milijonov 680.000 kubičnih kilometrov ledu. Če bi se ta led raztopil, bi se morska površina, ki znaša 357 milijonov kvadratnih kilometrov, zvišala za 50 metrov.
Tako zvišanje morske gladine bi imelo za posledico poplavo vse kopne zemlje. Vzhodna obala Zedinjenih držav s svojimi pomembnimi pristanišči in velemesti bi izginila v valovih in le vrhovi nebotičnikov bi še gledali iz njih. V Evropi bi bile enake posledice: London in večji del Anglije bi se potopil in Holandska bi sploh izginila Valovi Sredozemskega morja bi vdrli daleč v Saharo in Črno morje bi se združilo s Kaspijskim V obliudenih ravninah Azije, kjer zdaj žive milijoni, bi množina raztopljenega ledu stvori la nova morja. Tudi mnogi otoki bi izginili. Tako bi se lice naše zemlje čisto spremenilo.
X Majhna zvezda v bližini zemlje. Pred , tedni je ravnatelj zvezdarne pri Bruslju profesor Delporte fotografiral majhno premiini-co, ki jo je pred osmimi leti sam odkril in ji , dal ime / mor. Ta zvezdica se vrti dalje časa ©krog solnca kakor naša zemlja. Zemlji se lahko približa na sedem m;lijonov kilometrov. Se bliže nam lahko prideta zvezdici Apolon in Adonis. Adonis je prav za prav le velika skala v vesoljstvu. Njegov premer znaša komaj 800 metrov. Med vsemi malimi planeti pa se zemlji lahko najbolj približa Her-mes, ki ga je 1. 1&37 odkril prof. Reinmuth v ' Heidelbc-rgu in W re ram je takrat približal ' na 650.000 km. Prib1;5a se nam lahko še na 300.000 km. to ie mani, k»k©r znaša r zda^a med mesecem in z mlio. Kaj bi pomenilo, če bi takšen majhen rl-net treščil na zemllo si
*	lahko vsakdo sam predstavila. Vsekakor bi ne bila malenkost, kamor bi padel, čeprav znaša njegov premer le nekaj več kakor en kilometer
Addis Abeba ima že 49.000 Italijanov.
nekai metrov pod njim. Moravec je vzdignil j.' revolver.
»Nazaj!«
Mož na lestvi se je sklenil in zdrsnil nazaj, kjer se ie skril za neki rob. Moravec je vedel, da bn trajalo le še kakih pet sekund, pa bo postal tarča za strele iz okna. V obur pu ie drvel vzdolž ozke požarne galerije, ki je bila napravljena okoli h:še. ?.s prvo okno blizu sebe je bilo odprto.
Z enim sanrm skokom ie bil Moravec v tej tuji sobi. Zazdelo se mu je, da je videl l obupno se vijoče ženske roke m si'šal prestrašene -klice: »Polfcra, nolic-na, policija!« Toda že je stal or: vratih. V ključavnici je ti-
*	Čal ključ. Odprl je vrata in planil k stopnicam.
Toda že so ga opazili. Voitie, novelia in ropotajoči koraki so se slišali za niim, ko je divje bežal po stopnicah. Pri nekem zavoju stopnic je opazil, da so bili trije možje tesno za njim.
Moravec se je natanko zavedal, da je re-Sitev skoraj neverjetna, če bo moral teči skozi vežo. Toda drugega izhoda ni poznal.
Samo revolver v roki mu ie daial majhen, zelo majhen up, da se mu bo pobeg morda posrečil. Z njim si bo morda izvo^eval pot skozi vežo. Napol skakaje in napol padajo je divjal po stopnicah navzdol. Tesno za seboj je poslušal svarilne klice preganjalcev. Še en zavoj, nato pa je planil v vežo.
Divje verelje ga je nrevzelo. Samo trije možje so bili v veži. Eden je bil nočni vratar; ta je izginil, kakor hitro je zagledal revolver. Drugi, hišni detektiv. velik, reien možak, ie razkoračen stal sredi vezne dvorane. le tretj', ki je bil očitno eden izmed
Rimski časopisi pišejo, da je Addis Abeba, glavno mesto Abesinije, ki je bilo nekoč umazana vas, danes najlepše afriško mesto. Pritok Italijanov v mesto je čedalje večji. Zadnje štetje je pokazalo že 40.000 Italijanov ki so se tia preselili. Odkar so zasedli Addis Abebo Italijani, se je rodilo v njej že nad 1000 otrok italijanskih staršev.
X Zaplemba kravjih zvoncev v Avstriji. Kakor poročajo tuji listi, so nemška oblsatva zasegla v Avstriji 100.000 kravjih zvoncev, ker potrebujejo to kovino.
X Najstarejšo obrambno črto so našli. Dva tisoč let prej, preden so Francozi začeli graditi svojo Maginotovo črto, so se že njihovi predniki Galci zavarovali zoper vpade tujcev. Zdaj so odkrili ostanke pradavnih zidov in napisov, s katerimi so se Galci zavarovali proti Hunom.
X Prvi bankovec so imeli v Kanadi. Leta 1684. v Kanadi niso imeli dovolj kovanega * denarja, da bi' plačali vojake francoskega
policijskih uradnikov, je planil proti njemu.
Ne da bi bil pazil na revolver, se je vrgel policist proti Moravcu. Ta pa ni uporabil revolverja, temveč je udaril moža s pestjo v čelo. Policist je izgubil ravnotežje in se zrušil na tla
Zdaj ie še domači detektiv skočil nanj, toda prejel je udarec z revolverjem in omahnil na tla.
Ko je Moravec bežal skozi vrteča se vrata, je naglo vtaknil revolver v žep. Bilo je že precej pozno, toda na cesti je bilo živahno, ker so se ljudje vračali iz gledališč in raznih zabavišč domov. Moravec se je hotel pomešati med pešce, tedaj pa je prestrašen obstal. Zagledal je bil skupino mož, ki je stala tesno ob glavnih hotelskih vratih, Bili so policijski oficir in trije možje v civilni obleki.
Takoj ie spoznal Moravec v oficirju policista ki ga je bil videl prej iz okna. Vsi štirje možje so zastrmeli vanj. Skoraj v istem trenutku so pridrveli na cesto tudi prega-nialci. Moravec je začel bežati po cesti navzgor.
Spričo živahnega premeta se je beg za-zdel skoraj nemogoč. Toda Moravec je tekel ob robu hodnika za pešce, si brezobzirno in nasilno delal pot. če je bila kje ovira, in računal s te*n d^ preganjalci zaradi občinstva ne bodo streljali,
čeprav so se mu vsi pešci plašno umikali, mu ie bilo ia^no, da njegovo bezanje r.e more trajati dalie časa Vsak trenutek mu lahko zastopi not kak stražnik
Pritekel je do prečne ceste. Ta je bila njegova zadnja nada. Zavil je okoli ogla in stekel na drugo stran, ne meneč se za drveče
kralja. Tedaj si je uprava v Kanadi, ki je bila tedaj francoska, izmislila, da bi dala v promet na igralne karte napisane ?adolžni-ce. Te je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je vodja uprave de Meules ustvaril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajal jamstvo za njih vrednost. Nekoliko izvodov tega denarja 'na igralnih kartah je bilo videti tudi na pariški svetovni razstavi in so zbujali veliko pozornost.
X Železo iz peska s pomočjo magneta. Na
zapadni italijanski obali so te dni ob navzočnosti Mussolinija delali zanimive poskuse, kako bi se pridobivalo železo iz obalnega peska s pomočjo magnetne naprave. Kakor poročajo rimski listi, so poskusi zelo dobro uspeli in bodo v najkrajšem času začeli na ta način zbirati koščke železa na vseh italijanskih obalah tako v Evropi kakor tudi v Afriki.
X Iznajditelj, ki pomaga iznajditeljem.
Znano je, da so nove iznajdbe številne baš v vojnem času. Toda večina ljudi z dobrimi domislicami nima primernih sredstev, da bi mogla svoje domislice preizkusiti. Ameriški Italijan Parlini pa se je odločil, da bo tem ljudem pomagal V New Yorku ie opremil posebno delavnico in povabil iznajditelje, naj se oglasijo pri njem, kadar bodo imeli kakšen izum. Izkazalo se je. da je mož pravilno računal. V kratkem času se je oglasilo pri njem kar 500 ljudi, katerim je za odškodnino seveda preizkusil njihove izume. Tako se je pred kratkim pri njem oglasila tudi neka ženska, ki si je umislila zelo koristne izpopolnitve pri šivalnem stroju. Parlini je njen domislek preizkusil in pokazalo se je, da je imela ženska prav. Iznajdbo ja Parlini prodal neki tvornici šivalnih strojev in žena je dobila zanjo pol milijona dinarjev, od katerih pa je morala kajpada majhen del odstopiti Parliniju.
X Najtežji ljudje na svetu. Za najtežjega človeka na svetu je veljal Anglež Lambert, o katerem so leta 1909. ugotovili, da je tehtal 329 kg. Njegov telovnik je še zdaj ohranjen v nekem angleškem muzeju. Širok ia 180 cm, kar je skoro trikratna širina navadnega telovnika. Lambert ni dočakal visoka starosti. Umrl je, ko mu je bilo šele 40 let. Med Američani je bil pa najtežji neki Titt-man iz Filadelfije, ki je umrl tam 1. 1929., star šele 39 let. Še tik pred smrtjo je tehtal 290 kg. Ko pa je bil še čil in kreoak, je pa
avtomobile.
V naglici se je ozrl nazaj. Še zmeraj so mu bili tesno za petami. Dva, trije preganjalci
so prišli izza ogla. Dolg, črno se blesteč avto je prišumel mimo njega, zmanjšal hitrost in
peljal z enako hitrostjo, kakor je on tekel.
Moravec je obupano gledal na drugo stran ceste. Videl je dolgo vrsto starih, odličnih hiš V ostrem kotu je krenil na drugo stran in planil v najbližjo hišo. Vrata niso bila zaprta. Ko je bil notri, je zaprl vrata in jih zapahnil. Nato se je razgledoval po veži. Vedel ie. da mu ostane še minuta časa, preden dosoo preganjalci. Iz male veže je držalo šest vrat v različne smeri. Še je oklevaL Tedaj pa je zaslišal zunaj težke korake in nekdo ie stresel hišna vrata. Ni več premišljal. temveč je planil k onim vratom, o katerih ie menil, da dr->e na dvorišče Prišel ie v temen vrt in začel iskati v temi, ki jo je svetloba s ceste nekoliko mešala, kje bi bil izhod. Naposled ga je odkril. Vse to je trajalo le nekaj sekund.
Zdajci ie osupnil. Čim bliže je prihajal k izhodu, tem boli ie lahko videl na cesto na drugi strani. Na bežnem cestnem oglu je stal dolgi črni avto Bil ie tisti, ki ga je bil prej prehitel.
Niegovi pregan;alci so torej vedeli, kod bo skušal priti iz h'še.
Ujet je bil. Počasi ie vzel v roke revolver. Skušal ie dognati koliko nasprotnikov je bilo na tej strani.
Kma'u ie odkril, da ie bilo vozilo prazno. Kip n°ki t'če orpgnnialci, ki so se posluževali tega avtomobila? Gotovo stoje v bližini skriti. Ali pa se morda moti in to ni tisti voz.
tehtal 315 kg. V državi Illinoisu v Ameriki je živela Maud Weisova, ki je tehtala 255 kilogramov Umrla je stara 48 let. V Cin-cinatti so pa imeli najtežjo rodbino, obstoječo iz treh članov. Tehtala je namreč skupno 793 kg. Najtežji je bil sin, in sicer je tehtal 286 kg. Mati je tehtala 280 kg, oče pa 276 kg	_
X Kdaj je dobila Evropa pomaranče. Pomaranča je prišla v Evropo iz Kitajske. Vprašanje je samo, kdaj in kako se je to zgodilo. Splošno mislijo, da so pripeljali pomaranče v Evropo portugalski pomorščaki v 15. stoletju. V Lisaboni na vrtu plemiča Lorenza je zrasla prva pomaranča v Evropi. S tega vrta so se baje razširile pomaranče v vse druge evropske kraje, kjer je podnebje dovolj milo. da lahko rasto in do-zore. Da so prvi pripeljali pomaranče v Evropo Portugalci pa najbrž ne bo držalo. Imamo že dokaze iz leta 1333 . da so gojili pomarančnike v Dauphineu Potemtakem je moral to sadje pripeljati v Evropo nekdo, še preden so se papotili portugalski pomorščaki čez morje
X Lastovke silno hitro letijo. Štirje naravoslovci iz Turina v Italiji so napravili poskus, kako hitro lete lastovke Vzeli so tri mlade lastovke Vsaki so pritrdili na nežne nožice majhne pločevinaste znamke, da jih lahko ob povratku spoznajo Nato so jih v zaboju z avtom prepeljali proti iugu. Ko je bil avto 158 km oddaljen od njih bivališča. so zaboj odprli in lastovke so se takoj vzdignile v zrak. Ko so dosegle višino 200 m, so nekaj časa krožile nad krajem in ko so se znašle, so se spustile v smeri proti svojemu domačemu kraju. V teku 46 minut so bile spet doma Ker znaša oddaljenost med obema krajema 158 km in so lastovke preletele to razdaljo v 46 minutah, so povprečno letele s hitrostjo 218 kilometrov na uro. To pa je že lepa hitrost ' X Najsrečnejši zakonski par Amerike. Ce prirede v Ameriki tekme najslajšega otroškega smehljaja, najpopolnejše ženske noge, najboljše strojepiske, najbolj priljubljenega stražnika, zakaj bi ne mogli s pomočjo tekmovanja najti tudi najsrečnejši zakonski par. Za ameriško javnost je to vprašanje tem zanimivejše, ker je v Ameriki največ ločitev zakona. In tako so nedavno res priredili v nekem ameriškem mestu tekmo, ki naj bi pokazala, kakšne lastnosti mora imeti naisrečneiši zakonski nar Postavljeni so
Počasi se je splazil k izhodu Zdajci pa le-zapazil enega moža. Ali je bil res samo nden? To se mu je zdelo čisto nemogoče. Kljub vsemu napornemu razgledovanju ni mogel odkriti več nasprotnikov.
Teffa edinega moža si ie pozorneje ogledal. Bil je velik, temen, molčeč in negiben. En mož — ena ovira na poti v varnost.
Mi nai strelja?
To bi bilo najlaže. Zgrabil je revolver. Ali na1' gtori takšno strahopetno, zahrbtno de-janie?
Ostro očrtano je videl postavo možu. Mož je pozorno gledal proti izhodu. Pri drugačnih okoliščinah bi bil Moravec tvega! skok iz teme. toda ta mož ie bil velik in močan, skorai večii od Moravca samega in očitno skrajno čuječ Razen tega je Mo-.vec ču*il, da je brezmeino izčrpan. Blazna borba v hotelu in sledepa divja gonia sta porabili vse njegove sile. Malo dalje časa trajajoča borba s tem možem bi zanj gotovo pomenila konec.
(">stala mu je le ena pot.
Moravec ie to čutil, vedel. Prav tako jasno mu ie bilo, da mora biti niegov strel smrten. Na dvorišču so se zaslišali koraki in je zazvenel oster glas. Moravec se je stisnil k zidani ograii. Vsak* trenutek se preganjalci lahko pojavijo od koder koli. Čvrsteje so priieli njegovi prsti revolver. Njegove oči so spet poiskale moža pri izhodu. Temen, vzravnan je še zmeraj stal na svojem mestu.
Orožje v Moravčevi roki je postalo težko.
Čisto blizu so se zaslišali glasovi. Nasledno sekundo bo prepozno. Moravec je zdajci spoznal, da je preslab. Strašno se ie bal. Ne
bili tile pogoji: Ženin mora biti star 25 lej, nevesta pa 21, ko se poročita. Mož mora imeti dva ali tri otroke, izmed katerih mora biti ena deklica. Mož mora imeti najmanj 1500 dolarjev letnih dohodkov. Zena ne sme imeti svojega poklica in tudi v posle svojega moža se ne sme vmešavati. Njena dolžnost je skrbeti za dobro kuhinjo. Stanovanje mora biti opremljeno okusno in prijazno. Mož in žena morata vedno skrbeti za svojo zunanjost. Mož mora biti pošten, zvest in blag, žena pa prisrčna, čustvena, gospodinjsko izurjena in neomajno zvesta. Posebna komisija, ki je v lovu za takim zakonskim parom prepotovala vso Ameriko, je-naposled našla moža in ženo, ki ustrezata vsem tem pogojem. To sta zakonca Hubert in Mariorija Macdonellova iz Gainsvillea na Floridi. Poročena sta že 10 let. Mož šteje 35, žena pa 31 let. Mož ima 2.000 dolarjev letnih dohodkov. Zakonca imata udobno štiri-sobno stanovanje, vrtiček in avto. V 10 letih sta se samo enkrat sprla, in sicer ob rojstvu prvega sina, ko se- nista mogla sporazumeti glede imena. Mož zahaja enkrat na teden v klub, žena' pa tudi enkrat na teden k svojim prijateljicam Mož pokadi dnevno 10 cigaret in dve cigari, vsak večer pa popije čašico žganja. Vsak teden gresta zakonca v kino. enkrat na mesec v gledališče in štirikrat na leto v umetnostno galerijo, kier občudujeta s^ke. Tak je torej srečen zakonski nar Amerike
X Škorpion je samomorilec. Ze rimski pisatelj Plini j je pisal o tem, da napravi škorpion. ako ie od vseh strani obdan od ognja, iz katerega se ne more rešiti, samomor s tem. da si zabode lastno želo v telo O tej reči poročata zdaj dva afriška misionarja v nekem pri rodovnem časopisu. Enemd izmed njih se ie posrečilo uieti živega škorpi-ona. ne da bi ga pri tem poškodoval. Okrog škorpijona pa sta v krogu s pmirerno ši rino postavila žareče oglje. Krog je b;l toliko velik da ce je škorpion po njem neovirano gibal. Škorpion je tekal v gorečem krogu zdai na eno. zdai na drugo stran Ko pa je spoznal, da ne more n kjer ven. se ie postavil na sredo kroga in se z lastnim želom zabod°l v t:lnik. Samomor je trajal precej časa. Škorpion ie svoie želo vrtel tako kakor čevljar, kadar zabada šilo v debelo usnje. Potem je škorpion nenadno potegnil želo iz rane in v naslednjem trenutku poginil
smrti, temveč tega, da bi moral koga umoriti ★
V svoii prostorni, razkošno opremljeni jedilnici je sedel Friderik Merrivale pri zajtrku in čital liste. Izraz njegovega obraza ie najprej pričal o strahu, nato o olajšanju, naposled v veselju in občudovanju.
Vzrok vse te moževe duševne razgibanosti je bil dolg sipis na prvi strani, ki je imel v orjaških črkah tale naslov: »Pobegel jetnik je drugič ušel! V hotelu ,Brewsterju' se je v divji borbi otresel stražnikov in policijskih uradnikov«
Članek, ki je živahno opisoval Moravčevo borbo in beg, se je končal takole:
»... tako se je peljal mož. ki je zasledo--val begunca Moravca v svojem avtu, okoli ogla in je prispel k izhodu baš v času, ko je begunec planil na cesto Mož se mu je postavil po robu. toda zločinec ga je 7bil na tla. Nato je sedel v avto, toda ga je spet zapustil in v divjem diru zbežal proti vhodu v podzemsko železnico, kjer je izginil brez sledu. Vsi poskusi, da bi spet našli sled za njim. so ostali neuspešni. Moravec ie bil stanoval v hotelu »Brewsteriu« pod imenom George Caldwell iz Montreala. Podatkov glede tega. kako so odkrili njegovo b;vališče, policija našemu poročevalcu ni hotela dati. Prav tako nam ni izdala imen uradnikov, ki so se udeležili lova na Moravca. Avtomobi-list, ki ga je Moravec pobil na tla, ie izginil, ne da bi povedal svoje ime.«
Merrivale se je zamišljen naslonil nazaj in si prižgal cigaro. Trkanje na vrata ga je zbudilo iz premišljevanja Vstopil je sluga.
»Gospodična Frančiška je prišla.«
Iz Prekmurja
Žrtev materinstva. V Šalovcih v Prek-murju je umrla stara 38 let ga. Etelka Žižkova, rojena Lepoševa, žena gostilničarja ii* bivšega župana. Smrt jo je iztrgala iz družine, ko je bila dala življenje tretjemu otroku. Njena žalostna usoda je zbudila v okolici siplošno sočutje s hudo prizadeto ugledno družino. Na zadnji poti jo je spremljala; velika množica ljudi, ki so zasuli grob s pomladnim cvetjem. Zastopani sta bili tudi gasilski četi iz Šalovcev in Markovcev. Hudo prizadetim svojcem iskreno sožalje!
Ženski vestnik
človek je lahko dolgo mlad
Človek ni toliko star, kolikor let šteje, temveč je njegova zunanjost odvisna od ohranitve ožilja. Če se pretaka po človeških žilah zdrava kri, je človek navzlic letom mlad. Kri si pomlajamo z rednim uživanjem prave hrane, ki ima dovolj vitaminov. Posebno ie priporočati uživanje vsakovrstnega presnega sadja, zelenjave in raznih solat. Prav koristno je tudi uživanje sirovega masla, medu in mleka, med drugim zlasti bolgarskega kislega n^eka (jogurta), toda na smeš pretiravati. Važno je dalje, da ne uživaš preveč mesa. V splošnem pomni, da je preprosta hrana bolj zdrava kakor umetni izdelki bogatinove kuhinje.
Seveda moraš začeti, ko še ni prepozno, ko si že v razvoju ali pa na višku moči. V letih, ko je človek še mlad, še lahko zadržuje prihod starosti.
Na živlienie vplivata naposled tudi duševno razpoloženje in stanje živcev. Vse, kar moti človeka v njegovem duševnem razvoju. mu kraiša življenje in pospešuje prihajanje starosti. Zato se ogiblji jeze, nejevolje, nepotrebnih skri>i in podobnega, kolikor ti je najbolj mogoče. Človek, ki je zmerom dobre volje, je dolgo mlad. Delaj marljivo in redno, vendar ori delu ne pretiravaj pre-Vo svoiih moči. Stalno redno delo je korist-
Merrivale ie skremžil obraz. »Tako zgodaj? No, morda je to baš prav. Naj vstopi!*
»Ah, gospodična Frančiška!« se je priklonil. ko je ženska vstopila. »Veseli me, da ste že tu.«
»Mislila sem. da se je treba še o marsičem pogovoriti.«
»Prav imate. Ali ste že brali o najnovejši pustolovščini našega prijatelja?«
»Seveda.«
»Kaj pravite k temu?«
»Biti mora zelo močan in gibčen mož.«
»To je pač nedvomno res«, se je zasmejal Merrivale. »Toda midva se morava zdaj malo pogovoriti o vsem potrebnem.«
Zgoraj v vrhni sobi ji je ponudil stol in obstal nato poleg nje s pridržanim smehlja-jem.
»Danes sva čisto sama. Ce se natančno vzame, stoji naša odlično vodena družba le na naju dveh. Allan in Viljem sta se odpeljala proti zapadu, a Morili sedi doma in kuje načrte za svoje bodoče pošteno življenje.«
»Ali velja glede Moravca tisto, kar smo sklenili?«
»Seveda. Zadnja navodila zanj so že n«i ■ pošti.«
I »Kaj mislite, kje zdajle tiči Moravec?«
»Ne morem si predstavljati. Gotovo pa je na varnem Mož je močan ko divia zver in poleg tega še izredno razumen Škoda, da je naš protivnik.«
»Kdo pojde z limuzino ponj?« je vprašala ženska
Merrivale se je ognil njenemu pogledu. »Mislim«, je dejal, »da dobremu slugi Gar-rishu take nevarne naloge ne moreva zaupati.	(Dalje.)
N A
od 14. do 21. aprila.
Nedelja, 14. aprila: 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Jožefa. — 8.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Slavne koračnice (plošče). — 10.00: Misionski govor. — 10.20: Kmečki trio. — 11.00: Pevski in klavirski koncert državne meščanske šole iz Tržiča pod vodstvom Milice Pretnarjeve. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 16.30: Pol ure za dijake.
—	17.00: Kmetijsko predavanje: Pogozdovanje pomladi (inž. Karel Tavčar). — 17.30: Veselo popoldne: Sramel »Škrjanček« in Mirko Premelč. — 18.30: Za ples (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Gospodraska moč Vojvodine pred 250 leti (prof. Dušan Popovič iz Beograda). — 19 40: Objave. — 20: Koncert: Samospevi ob sprem-ljevanju kitare (pel bo Anton Sladoljev, spremljal pa Stane Prek; vmes bo igral radijski orkester). — 21.30: Švicarske pesmi in plesi (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — §2.15: Citraški dueti (Skok, Kosi).
Ponedeljek, 15. aprila: 7.00: Jutrnji po-tdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7 15: Vesele plošče. — 12.00: Veseli napevi (plošče).
—	12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14 00: Poročila. — 18.00: Zdravstvena ura: Telesna in duševna občutljivost (dr. Božena Zajc-Lavri-čeva). 13.20: Glazunov: Stanko Raz'n simfonična pesnitev (plošče). — 13.40: Kva-oi vplivi na naš narodni organizem (Vojko Ja-godič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura: Filiofilstvo naše mlad;ne (prof. Mitropan iz Beograda). — 19 40: Objave. _ 19.45; Več manire — pa brez zamere (Fran Govekar). — 20 00: Plesni orkestri (plo-
_ 20.30: Prenos koncerta violinista Soe-
nejše človeškemu telesu kakor lf^o p '' "i-kovanje.	+
Za kushini«
Telečji zrezki s sirom. Tanko narczar ' telečje zrezke natri s soljo in pop rom, nai o Da jih poleži na krožnik, kjer imaš pripravljeno raztopljeno maslo in v njem drobno nastrgan sir. Zatem potegni zrezke skozi teko-ie testo in speci v sredno vroči masti. Se vroče daj na mizo.
Praktični nasveti
Kdaj je meso pokvarjeno. Zdravo meso Ekoro nima duha, če ga primes, je trdno in fckoro nevlažno. Pri kuhanju se zdravo meso ne skrči in tolšča med mesnimi vlakni je bela in trda. Ce ima meso belkasto barvo, izvira od slabokrvne živali. Slabokrvnost pa Utegne biti posledica kakšne nevarne živinske bolezni. Če ima meso temnordečo, škrla-tasto barvo, je to znak, da je žival poginila. Itfast mesa od bolne živali je rumenkasta in Vodena, a meso samo mehko in molk r o. Pri kuhanju se skrči in mnogo izgubi na teži.
Z mlekom se da hitro pogasiti goreči petrolej. Dognano je, da goreči petrolej, če ni ogenj prehud, laže pogasiš z mlekom kakor z vodo.
Škrobu dodamo nekoliko kapljic glicerina, JJa dobi našikrobljeno perilo lep blesk.
Mažo proti raskavi koži in proti razpoka-Hju kože si lahko napravite sami. V drogeri-Ji si kupite 50 gramov linolina, 10 gramov glicerina in dva grama perujskega bal-tama ter vse dobro zmešate. Po umivanju ■e vselej namažite s to mažo po obrazu in po »ofcah, potem pa se s krpo otrite.
Za smeli in kratek čas
J	SREČANJE
' Gašper: »Klanjam se, gospod. Ze celo stoletje vas nisem videl.«
Melhijor: »Videla se že nisva, odkar sem (Vam posodil stotak.«
tensa iz velike Filharmonične dvorane. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Torek, 16. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 11.00: Šolska ura: Med koralnimi ribiči na našem morju (Viktor Pirnat). — 12.00: Solistične točke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 18.00: Radijski šramel. — 18.40: Vera in filozofija (Fran Ter-seglav). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Anekdote o Francetu Prešernu kot človeku (Rudolf Dostal iz Ljubljane). — 19.40: Objave. — 20.00: Reportaža iz opernega gledališča: Kako se pripravlja opera »Kleopatra«. — 21.00: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo (plošče).
Sreda, 17. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12.00: Čitre in harmonike (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Pisan orkestralni koncert (plošče). — 14.00: Poročila. — 18.00: Mladinska ura: »Janez Subic, slovenski slikar«. Igra. Napisal Arnošt Adamič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. — 18.40: Kazen kot vzgojno sredstvo (dr. Stanko Gogala). — 19 00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Zagrebško družabno življenje v XV stoletju (Srdja Božič iz Zagreba). — 19.40: Objave — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v I odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja; v II. odmoru napovedi, poročila)
Četrtrk. 18. april*: 7.00: Jutrnji,pozdrav. — 7 05: Napovedi. poroč;la. — 7.15: Vesele plošče — 12: Cvetke v gh-sbi (plošče). — 12.30: ' Poročila, ob;ove. — 13 00: Napovedi. — 13.02: Harmon lto bo igral Rudolf Pilih. — 14.C0: Napovedi — IS: Radijski orkester — 18 40: Slovenščina za Slovence 'dr. Rudolf Kolarič). — 19 00 Napovedi, poročna. — 19 20: Nacionalna ura: Predavanje m-nistra za telesno vz»oio — 10 40: Objave. — 19 50: Deset minut z?bave — 20.00: Klavirrke kompozicije prof. Pctnča Vladigerova (igral bo komponist
sam). — 20.45: Reproducirani koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester).
Petek, 19. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 11.00: Šolska ura: Višnja gora. Učenci se bodo pogovarjali o sedanjih in preteklih zanimivostih tega starodavnega mesteca, ki so ga spoznali na šolskem izletu in iz raznih spisov. Razgovor bo vodil Miroslav Zor. — 12.00: Naše plošče — naši zvoki. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.05: Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze. — 18.00: Ženska ura: Kako si pripravljamo poletno garderobo (Ema Oražmova). — 18.20: Godba na pihala (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Omer paša — Fra Ivan Franjo Jukič (Stjepan Bano-vič iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 19.50: O Kureščku (Farkaš Štefan). 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Iz pozabljenih operet (radijski orkester).
Sobota, 20. aprila: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Plošče brez prestanka. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče brez prestanka. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) Slovenske narodne pripovedke in pravljice (brala po Mileva Ukmar-Bo^or-io-va). b) nastop najmlajših (vodila do Slavi-ca Vencajzova). — 17.50: Pregled sporeda — 18: Radiiski orkester. — 18.40: Organizacija in poslovanje pasivne zaščite v Ljubljani (direktor Fran Jančigaj). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe. — 19.40: Objave — 20: Zunanjepolitični pregled Alojzik .Kuhar). — 20.30: »Lepa si, pomlad zelena ...« Pisan večer z besedo, pesmijo in godbo. IzvTr,iali bodo radiiski m-kester ■ r^d vodstvom Sijanca, Sonja Ivančičeva — so-nrm. Andrei Jarc — tenor, kvartet se*" <** Stritarjevih, kvartet Fantov na vasi in člani radijske igralske družine. — 22: Napovedi. noročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (Plošče).
REVMAT7ZEM
»M;hi: »FaT sočne tvoi r°vmatjze.'n?«
Gašper: »Kai bi neki počel" Meni povzroča bolečine, lekarna Hii ca vaselie.. «
UFOPNT CMOK
Miha Lačnik je prgnai na seiem vola. ga dobro orodal in si zato v gostilni privoščil zvrhano skledo cmokov. Bilo jih ie kar dvajset.
Miha jih je otepal in otepal ter rh potlačil vase devetnajst. N> šlo in ni šlo v°č
Z obrazom, polnim obina je gielal Miha zadnjega člana častne garde v skledi m vzdihoval: »Če bi vedel, da se mi boš ti tako upiral, bi te požrl prvega « STAROST
Sinko: »Mamica, koliko let štejega?«
Mati: »Deset.«
Sinko: »Koliko pa ti, mamica?«
Mati: »Osem in dvajset.«
Sinko: »Vidiš, mamica, jaz sem za eno leto starejši kakor lani, ti pa za eno leto mlajša. Gotovo bova nekoč enako stara.«
NISTA SE RAZUMELA
Za Napoleonovih časov je nesel Laščan v košu meh pšenice v mlin. Na potu pa ga je ustavila francoska straža.
Kmet se je popraskal za ušesom in menil v zadregi: »Sitnu je.«
Straža je razumela sitoen (državljan) in ga je pustila z besedo »Pase« (idi).
Kmet se je ustrašil, ker je mislil, da je Francoz rekel po domače: Pa se, in ga je obupnovdano pogledal: »Eh, gespud, kaku se pa bova? Vi s flinto, jest pa s košem«?
KAKO SE DELAJO LJUDJE
Mati: »Kaj ste se danes učili v šoli?«
Brankec: »Kako se človek naredi, mamica.«
Mati: »Kaj?«
Brankec: »Ali še ne veš tega? To je čisto preprosto: vzemi kepo ilovice, pihni vanjo, pa je človek narejen.«
PRI CVETLIČARJU
Dama: »Tale krasna cvetlica izpuhteva posebno čudovit duh.«
Cvetličar: »Ne, ne. Sicer je brez duha, le danes smo jo malo zalili z gnojnico «
VPRAŠANJE
Jurček: »Mamica, zakaj ima striček tako rdeč nos?«
Mati: »Ker vedno pije vino.«
Jurček: »Toda on pije samo belo vino.«
KONJSKA BOLEZEN
Učitelj: »Kaj napravi tvoj oče, kadar je njegov konj bolan?«
Učenec: »Zelo bolan ali le lahko?«
Učitelj: »Zelo. Zakaj vprašaš?«
Učenec: »Če ie lahko bolan, pokliče živi-nozdravnika, če pa ie huie, ga proda na sejmu ...«
NI ZA KLOBASE
Poglavarju ljudožrcev javi eden izmed njegovih vojščakov: »Poglavar, pravkar smo ujeli belega človeka, Ali naj napravimo iz njega klobase?«
»Kaj je njegov poklic?« previdno poizveduje poglavar.
»Trgovec z bencinom.«
Poglavar odkima in reče: »Izpustite ga! Saj smo šele pred kratkim imeli trgovca z milom in so klobase imele okus po milu...«
TEŽAVNO NAROČILO
Trgovec (vajencu): »Če bom jaz odvetni-kovi gospe imenoval ceno za zeleno svilo, mi boste vi zašepetali. da je prodajna cena višja. Zašepečite pa mi tako glasno, da vas bo gospa slišala, vendar ne toliko glasno, da bo mislila, da šepečete z namenom, da bi vas ona čula ...«
PRI VRAŽARICI
Vražarica: »Z vašim soprogom se je včeraj poljubovala črna dama.«
Zena: »O hvala, to sem jaz. Davi sera si dala lase svetlo barvati.«
POMAGAL VAM BO
MALI OGLASI i
Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni
DRUŽINA Z 2 DO 3 DELOVNIMI MOČMI
in eden samski kravar dobi takoj službo i pri oskrbništvu Novi klošter, oošta Sv. j Peter v Snvinisk' dolini	92 1
KOLARSKEGA POMOČNIKA
sprejme takoj FERDO LAZNIK, meha- -j nično kolarstvo. Radeče pri Zidanem mo- I stu.	98 I
BREZPLAČNO VSAKOMUR
detajlna literatura »Preoorodjaj«, fizični in nervni. Zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Miloš Markovič.	97
IZJAVA!
Podpisani Janez Tarman iz Jesenic, Pod-možakljo 53, umikam in obžalujem ter preklicu jem obdolžitve, izrečene o Kuraš Frančiški z Jesenic, Podmožaklio 31. 99	Tarman Janez, 1. r.
ZA DESET DINARJEV
Vam pošljem seznam 25 praktičnih novosti, ki jih boste lahko izdelovali doma. Samo po pošti. Lindič, Ljubljana 245-d.
VSAKOVRSTNO ZLATO IN SREBRO
najdražje plačuje draguljar ^ckermann K nasl, Ptuj, Krekova	60
i VAŽNO ZA PRAŠIČEREJO. »MASTELIN«
vam pripomore, da se prašiči zredijo in ne obolijo. Pošiljam franko vašo pošto pol kg din 14, 1 kg din 26, manjše zavitke pa dobite pri trgovcih po din 3 in 6. Dobivam mnogo zahvalnih pisem. Pišite na naslov po položnici in navodilo: Ivan Magdalene. Race. mmmmmmmmmmmummmmmmmmmmmšmmmmmmm
|.9«*lasuitc v » Domovini <<
' lUit mtilU I mi« Ui Ui U i i i U i u III tt! i>JU i a i Kli > I i i tli: nil UHii IU1 IliJl LUIIII1HIHUIIL11 ai HMJU Itutl MTUl M lil II11 Eli Ulit! iti! 1 tU H1111 It n i tt >11 i tituuium
znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah Vam brezplačno napove Vafio bodočnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo
IM i prinesel zaželene uspehe v živ-W - ljenju. Zahvalne izjave, ki jih S & vsak dan Prejema z vsega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo, in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »Naš život i okultne tajne«. Knjiga stane samo Din 30.—, denar pa se pošilja na čekTračun St. 17455, na točni ln stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec.
I ©KULTNE TAJNE
Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislile morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredsfvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mefiurički skupaj s peno dobrega Schicfitovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi ikanino in jo operejo tako, da postane Schichfov »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršne- _ _ _ _ gakoli drugega pralnega sredstva! f**' *
I Mm
Ljubljana 6
Lastna protokollrana tovarna ur v SvloL

KOV R E D I L E N PRAŠEK
»REDIN« za praSlče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro ln z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. B din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošU 24 din, $ zav. po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerifa RANČ, Ljubljana. Židovska al.
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco
JHostin si lahko vsakdo z	as^J^k
majhnimi stroški pripravi	T^jStf
Izborno, obstojno ln zdra- /fet^jJs To domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din	rjfJ^f^ 20.—, po pošti din 35.—, (JV*
2	steklenici po pošti din	' 65.—, 3 steklenice po
pošti din 75.—.
Pazite, pravi »Redlns in »Mostln« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 84.
NOVOST! "T
DIN 49*50
St. 62.300 Anker-ura pravi SvIcarsM stroj. Dobra kvalitete, lep kromlran oikrov ■ pismeno gturancijo
Din 49.50
»tov. 82.301 Ista ■ osvetljenimi kasaloi
ln številčnico
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cenik, vam ga pošlje zastonj ln poštnim
prosto
.. . dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom I
Ivan Albreht:	1
MATI ZEMLJA
Na veliki šmaren sta šla Krtinova Rezika in Klenarjev Tone v jamo. Tone ie že kot otrok rad stikal po skrivnostnih podzemskih jamah, ki jih je bilo okrog Loke vse no^o. Od nekdaj so ga navdajale s čudovitim čarom. Se v tisti nežni dobi,' ko otrok živi ves v pravljicah in baimh bitjih se ie ve*kr"t primerilo, da je Tone nenadno izg'm'1 in ga niso mogli najti, dokler se ni sam prav tako nenadno primuzal na dan, kakor ie bil nepričakovano izginil
Tako se mu ie nekoč zgodilo, ko je le blodil in blodil, da je izgubil smer in ni več znal najti izhoda. Begal je po temn;h rov h in iskal in klical, toda kamor se ie obnrl ie naletel na steno ali na vodo. ki je ni mogel prebroditi Nič si ni več mogel misliti, kako dolgo je že taval ood zemljo, le no utnreno-sti in lakoti ie sodil, da mora b'ti že doTfje ure v jami Začela ga ie mučiti bojazen, da morda sploh ne bo našel poti venkai, da bo obnemogel in zanuščen umrl v jami m°d kapniki in nemimi človeškim' ribicami. Si1-na groza ga je obšla in s podvoieno vztrajnostjo je iskal izhoda, toda bilo je kakor zakleto. Naposled je ves truden obsedel kraj velikega kaonika in začel bridko :h+eti. Tedaj je v bližini nekje padlo in zajokalo. Tone se je zdrznil. To je vendar človeški glas. Kakor je bil izčrpan, se je vzdignil in šel za jokajočim glasom. V trenutku se mu ie začelo svitati Joj, odprtina, dnevna svetloba, pot na zemljo!
»Kdo pa joka?« je kriknil Tone na ves glas, nato pa je ihtenje na mah prenehalo. Deček je še šel in šel in zagledal deklico, Krtinovo Rezko, ki je plaho strmela v rov.
»Ti?« se je zavzel Tone. »Odkod si pa prišla sem?«
»Padla sem«, je spoznala tudi mala Toneta. »Pasla sem, pa mi je začela živina bez-1 jati in sem letela za tistim lisastim juncem, ki je zmeraj najbolj divji in neumen. Kar mi je zmanjkalo tal in telebnila sem. Kje se pa ti klatiš, da te ni na izpregled? Ze včeraj in danes so te iskali in jokali za teboj.«
»Pot sem zgrešil«, je mirno povedal Tone. ;»aKmor sem se obrnil, ni nikjer kazalo ven«.
»Kaj bova pa zdaj?« se je zgrozilo dekle.
»No. venkaj pojdeva«, je bil Tone pogumen. »Ako si padla, mora vendar nekie blizu biti kaka odprtina. Dva jo bova že našla.«
Mala je poskušala vstati, toda kakor se je
hotela odpreti na noge, je zavrisnila cd bolečine
»Potrpi,« je skušal Tone potolažiti nenadno rešiteljico, »te bom jaz oprtal na rame in odne°el na svetlo.«
Kakor pa ie bila dečkova volia močna tako so bile niegove telesne moči toliko opešane, da bi komai sam prilezel ;z iame kaj šele. da bi nosil še razmerno težko breme s seboi! Komai si ie oprtal deklico na hrbet, ie omahnil in krenil na kolena
»Sai ne boš mogel«, ie zastokala Rezika »Počakaj no«, ie jezila Toneta dekletova malodušna nestrpnost »Malo si oddahnem, pa roide « Oddahnil si je, a kliub temu ni ?lo »Zdai bova oba ostala tukaj,« je šlo deklici na iok.
»Vsai nama ne bo dolg čas, ko bova dva*, se ie skušal Tone opopumiti s Salo, vendar je bilo tudi niemu brdko pri sr"u. Misl;l e in mislil ter se naposled odloč'l. da zleze nainrei sam iz iame in reši potem *e Rez'ko.
»Samo glei, če mi pobegne5'« se ie 7groz la mala »Pomni, da te potlej nikdar več ne oo-glerlarn!«
D°čka ie obšla razoosaiena prešernost »Saj me ne bi mogla gledati, ko pa sama ne moreš iz jame.«
»Če si tak, pa še ti ne ooideš!« se ga je oklenila Rezika »Sram te bodi, da veš!« In že ie jokala.
»Kakšna si vendar«, jo je tolažil Tone. »Lahko bi vedela, da nisem mislil tako hudo Prav nobene šale ne razumeš «
»Bi že videl, kako bi se ti šalil, ako bi tebe tako bolelo«, se je priiemala Rezika za nogo. »Zakaj pa govoriš tako nespametno'«
Po daljšem prerekanju je naposled zlezel Tone iz jame in hitel po ljudi.
»Viš, viš Klenarjevega pobiča!« so se čudile grabljice po travnikih. »Po so pravili, da se je izgubil «
Deček je slišal opazke, a se ni zmenil zanje. Kakor stroj je je hitel naravnost h Krti-novim in potedal ves v eni sapi: »Rezika le padla .. Hitro, hitro!« Kam? Vse je hitelo, vpraševalo, kričalo, Tone pa je samo pokazal proti Krtinovi gmajni.
Vsi Krtinovi in z njimi pol vasi so šli proti jami in Tone je med potjo komaj dopovedal, kaj se je zgodilo njemu in kako ga je Rezika prav za prav rešila smrti. Oče Krtin se je sam spustil v jamo in prinesel hčerko venkaj. Malo si je bila spahnila obe nogi, i vendar zdaj ni mislila na bolečine, temveč je I bila zadovoljna, da je spet videla svoje.
Izza tega dogodka sta ostala Tone in Rezi-ka prijatelja Skupna nevarnost ju je tako čudovito združila, da ni bilo treba nobenega govorjenja, in sta vendar vedela, da spadata drug k drugemu. To je bilo še v dneh, ko sta drgnila šolske klopi in živela brezskrbro življenje vaških otrok. Potem se je vne-a vojna in sta morala Klenar in Krtin pod orožje Oba sta se težko ločila zdoma, oba sta se poslavliala kakor da gresta in se veš ne vrneta Štiri leta so potem bila dolga kakor večnost Po teh letih pa se je Krtin vrnil oohablien in bolan. Klenar pa je ostal tam od koder ni vrnitve Prišlo je pismo, da je menda padel v seznamu izgub je bil naveden med padlimi Po vojni so se '.elo oglasili Ijudie. ki so zatrjevali, da so oili priče njegove smrti Nekdo je vrhu tega še zatrie-val Klenarici. da je pomagal pokopati nje-nega moža Tako ni bilo nobenega dvoma, da K Klenarieva kmetija res ostala brez e<^podana in da ie ostal vdovi Ani edini Tint za uteho Bala =e je zanj uolj kakor za zenico v očeh Posebno oa io je skrbelo ker se mladenič ni mogel odvaditi stikania oo iamah
»Očeta ie vzela voina tebe bo oa jama« je večkrat vzdihovala c' i bi ga pridržala doma. Tone oa ic bil kakor živo srebro in ni imel i obstanka
»Jama nikomur ne odide«, se ie smejal materi »Kar brez skrb' bodite! Saj veste, da poznam vsako najmanjšo kotlino.«
»Oh. da nimaš nič srca«, je bila mati žalostna. sin pa se ie skrivaj smehljal, češ: »Oj, ko bi mati le vedeli, kako vroče utnplje moje srce!«
Mislil je na Krtinovo Reziko in na tisti dan ko se je kot otrok na ta čuden način srečal z njo v podzemski jami. Odslej so se mu skrivnosti vlažnega mraka neverjetno prikupile. Bolj ko je doraščal, raje je taval po jamah. In kakor je hodil, je vedno vstajala pred njim podoba jokajočega dekleta, ki se ga oklepa in prosi rešitve Bilo je čudno. Ze koj po tistem dogodku samem je čutil v dekletovi bližini, kakor da ga mora biti sram. Ni si sicer mogel poiasniti, odkod ta občutek, hkratu se ga pa tudi ni mogel znebiti. Zato se je Rezike skoraj izogibal. Bilo mu je, kot da sta si preveč blizu in da zato ne smeta očitno govoriti drug z drugim Šele z leti. ko je Krtin pod težo tegob, ki mu jih je zadala vojna, popolnoma opešal in naposled umrl, se je Tone začel zavedati, da je dekle in nie-ga združila skrivnostna usoda, ki je obema pobrala roditelja, kakor da hoče s tem mlademu rodu pokazati not	iD^liei
ZAHTEVAJTE NOVI CENIK
v,,...
CELJE 97
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI