tribua TUDI NA METELKOVO ZAZRTJE Oo veliki pozornosti, ki jo je Metelkova pritegnila v septembru, danes v medijih izgleda, kot da je ni več. Krajše notice, mogoče program je v bistvu vse, kar lahko najdemo v časopisih. Prišel je november in z njim ponoven odklop elektrike. Padel je prvi sneg, temperatura je prvič šla pod ničlo. Porušenih stavb, razen redkih izjem, ne popravljajo zaradi pomankanja denarja, kurjave v večini prostorov ni. Pogoji delovanja in bivanja so padli na najnižji nivo doslej. Z njimi pa tudi začetni veliki načrti. Vedno bolj se je namreč zdelo, da je utopično vztrajati z načrti, ki so se pripravljali tri leta. Ti načrti seveda niso računali na probleme, kot je izvedba vsakodnevnega programa brez elektrike. Trenutno se program rešuje z agragati, vendar ti ne proizvajajo dovolj toka za ustvarjalno delo vseh, ki so se tu zbrali. V načrtih tudi niso bili predvideni squatterji, ki bi tu tudi živeli. Trenutno sta na Metelkovi dva centra. Eden je zbran okoli strip corovcev in skrbi za program. V ozadju se skriva tudi skupina, ki seukvarjaspravnimiproblemi.fmancami.... Druga skupina so Eisen Kreuzerji. V teh razmerah so se še najbolje znašli. So edini, ki so začeli obnavljati in popravljati stavbe. Kljub par napakam v vlogi varnostne službe (incident s skini) so dokaj zanesljivi. Odprt imajo tudi pub, v katerem lahko zvečer dobite toplo hrano, včasih imajo celo kitajsko kuhinjo, ki jo kuha meastro Žiga. Denar, ki ga tako dobijo, se porablja za obnavljanje. Tretje pa so Lilit, ki organizirajo prireditve, obarvane z žensko problematiko. Poleg naštetih lahko srečate še člane kluba Totalitar (panksi), črni Mrav (vedno bolj občasno), klub Vijolica (+meditacijska skupina), lutkarsko skupino Luft, včasih še Apokalipso, fotografe, mogoče še kako drugo skupino ali dve. Ti so krivi za vse dogajanje, ki še vedno teče vsak dan - in to po več prireditev, ki so v veliki večini še zastonj. V bistvu se več kot polovica prireditev v Ljubljani, ki so zanimive za študente, zgodi ravno tu. Manjši del prej naštetih tu tudi (občasno) biva. Vendar je število ljudi, ki prespijo, precej manjše kot pred dvema mesecema. Po moji oceni v povprečju med 10-15. Ostalo članstvo mreže za Metelkovo je bolj ali manj neaktivno, in še je to upravičeno ali ne, ne igra nobene vloge. Tako je prišlo do sklica vseh, v ponedeljek 15. 11., na 66. dan štetja po koledarju Metelkove (kisezačnezdatumom zasedbe). Problemi, kaj narediti s neprisotnimi, DRŽA VNIZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Dr. Leo Sešerko (poslanec) PREDSEDNIKU SKUPŠČINE MESTA LJVBLJANE, g. Jožetu Strgarju 0DPRT0 PISM0 Spoštovani gospod Strgar! Ob obisku na Metelkovi sem imel priliko videti, kako brezobzirno ravna mestna oblast z mestnim premoženjem in s prebivalci. Bivši vojašnicije bila ponovno odklopljena elektrika in voda. Mnogi umetniki in drugi prebivalci Ljubljane, kiobiskujejo vsakodnevne prireditve, so žrtve šikaniranja. Apeliram na Vas, da v skladu z moralnimi normami, kijih zagovarjate, izkažete popustyivost in razumevanje in dosežete prekinitev nedopustno surovega nastopanja mestnih obtasti na Metelkovi Dr. Leo šešerko VLjubljani, 12.11.1993 Klub Totai. oziroma neaktivnimi, kako zmanjšati obremenitev majhne skupine delujočih, kaj narediti s kurjavo, kako priti do denarja..., so bile glavne točke, okoli katerih se je vrtela razburljiva razprava. Po uvodnem govoru Marka Hrena, v katerem je v bistvu govoril 0 istem kot ta članek, so se začeli oglašati še ostali, ki jih je bilo okoli šestdeset. Razpustil se je izvršni odbor. Organizacija se je tako razdelila na različne dejavnosti (organizacija prireditev, iskanje sponzorjev, elektrika...), katere so prevzeli v bistvu tisti, ki so že prej sodelovali v iz vršnem svetu. Posta- li so odgo- vorni, torej tisti, ki odgo- varjajo na vprašanja. Vsak naj si bi poiskal še potrebno število pomočnikov. NajboLj vroča pa je bila polemika, kaj narediti s tistimi, ki so zasedli prostore skupin, ki niso prisotne na Metelkovi, imajo pa rezervirane svoje prostore. Konkreten primer je klub Totalitar, ki je zasedel del prostorov radia Študent, ki so bili še vedno prazni. V dosedanjem prostoru kluba Totalitar (to je garaža, ki jo je mestna vlada delno pustila nezrušeno, a se je sedaj pod težo snega začela dokončno podirati), se namreč več ne da izpeljati zastavljenega programa, da 0 manjše zanimanje študentov. Prostori na Metelkovi so idealen prostor za različne obštudijske dejavnosti in ker je še vedno nekaj prostora, imate možnost izpeljati kakšno idejo, ki jo drugače ne morete. Ali pa pridite vsaj pogledat, kako zgleda cela stvar v živo. Prav gotovo ne tako, kot si predstavljate. Kajti uspeh Metelkove je odvisen tudi od zanimanja ostalih, za katere se v bistvu vse počenja. Če se vam še tega ne da, nehajte jokat, da v tem mestu ni kam iti. TEKSTIN FOTKE TINA HAUSER Prenavljanje ruševin Ceraeiit bivanju niti ne govorimo. Do kon-čne odločitve še ni prišlo. Nadaljni raz-voj tega problema se bo verjetno razvijal v smeri legitimnosti takšnih zasedb, če neprisotni ne bodo pokazali več zani-manja. Za kurjavo pa najposkrbivsaksam posvojihmožnostih. Za nastalo situa-cijoje krivo tudi od pričakovanja Preživetje med ruševinami IE PRISLA ZIMA V rumeni hosti seje pot cepila / Izbral sem manj shojeno stezo / In iz tegaje prišla vsa razlika. Robert Frost ZADNJI BODO PRVI SMRT UVODNIKOM! Draga bralca (ali bralci - če ste že trije), vem, da je pisanje uvodnika izguba, branje pa zapravljanje časa. Lara je nekam izhlapela in ne bo nikoli več pisala uvodnikov. Prebral sem nekaj statlh/an in se navdihnil za tegale. Torej dragi bralci, pred vamije nekaj zelo Črnega - prihodnost Kaj boste za Pusta? Menda ne Dedek Mraz? Vas samo še on lahko vleče čez turoben konec leta? Če rabite tolažeče laži, nikar ne berite Tribune (polna je laži, ki niso tolažilne). Bližajo se prazniki in Še bratje Balkanci se ne koljejo več tako vneto. AH pa se, le da smo se naveličali jokajočih otrok in iznakaženih trapel. Raje se prepustimo posiljevanju zasneženih nasmeškov in na 99,9 zaokroženih cen. Strah in praznina se dobro prodajata. Narediti bo treba kakšen cirkus. Recimo kampanjo za ukinitev študentskih bonov in požig vseh "družbenih" beznic, ki živijo na njihov račun. Pa tista vrsta na Kersnikovil Od vrst sem vedno dobival mozolje. Zobozdravniki tmajo navado, da dvajsetljudi naročijo za ob osmih zjutraj, enemu potem vrtajo po zobeh, devetnajstim pa po glavi. Z boni je isto - stopiš v vrsto in čakaš kot gluha svinja, potem greš Pod lipo in zijaš kot breja ovca. Sploh ni prostora. Vse gostilne, kl strežejo za bone, so polne. Niti običajen pijanec si v njih ne more privoščiti jutranjega "rum šejka". Kam to pelje, (drage bralke)? Edina dobra plat bonov je ta, da ustvarjajo Študente "kot homogeno populacijo, ki zna nastopiti kot eden, če gre za cenejše kosilo." S tem prispeva k "utripu univerzitetne prestolnice." M. C ASHTRAY NOVOREVIJSKI BBATJE Gregor Tomc, urednik na Novi reviji, direktor programanaMirovnem inštitutu inbrat Alen-ke Puhar, je v intervjuju za Katedro ugotovil, da je osnovni problem Slovenije premalo dobrih piscev in preveč časopisov in revij (govorili so o Tribuni). Da se država s tem očitno strinja in meni, da se dobri pisci zbirajo na Novi reviji in Razgledih, lahko razberemo po njeni radodarnosti, saj je Nova revija (skupaj z Razgledi) z dotacijami tako lepo pokrita, kot so bitt nekoč zaščiteni kočev-skimedvedje. S tako udobno podloženo ritjo je lahko govoriti, kako lepo državo imamo. Ali psovati tiste, ki niso pri koritcu, da ne razumejo, da si ljudje nismo bratje. Kdo drug, ki se mu morda zdi, da je v Novi reviji preveč naduvanosti, sektaštva, zaprtosti in sploh bullshita, bi lahko pomislil, da ima Slovenija kar dosti dobrih piscev, pa zelo malo dobrih urednikov. LEPO JE BITI NAS Samo Resnik je še vedno besen, ker mu med slovensko "vojno" na TV niso dovolili, da bi kot glavni urednik Časopisa za kritiko znanosti odgovoril na nastop Nika Grafenauerja, odgovornega urednika Nove revije, ki se je pijan guncal pred kamero in po Resnikovem mnenju s primitivnim patriotizmom sramotil deželo. Kasneje mu Grafenauer ni hotel objaviti kraj-šega prispevka o dogodku, a pesem opijanem patriotu, kineznavečodzdraviti, takosrečen je, daje končno pri koritu, je kasneje izšla v mariborskih Dialog^h./ebeš manire, bi rekel Niko, glavno, da si pri koritu. u SARAJLIIAMA SE MOŽE POMOČI Za granatami pada še sneg I oledarska zima se še ni pričela, pa se jo že čuti na vsakem koraku. Kako preživeti zimo v Bosni In Hercegovini, je vprašanje z malo in mnogimi odgovori. Eksperti predvidevajo mnogo smrti, posebno, če bo vojna tekla dalje in če humanitarni napori ne bodo veliko uspešnejši kot sedaj. Prvi sneg v Sarajevu je prinesel prebivalcem bosanskega glavnega mesta nove skrbi. To bo druga vojna zima. Rojaki, prijatelji in vsi drugi, ki bi želeli ponagati Sarajlijam, lahko pomagajo. Potrudila se je humanitarna organizacija Deutsch-lslamisches Hi\fswerk IIRO Germany e.V. iz mesta Lennestadta, ki organizira pošiljke zasebnih humanitarnih paketov naslovnikom v Sarajevu. Da, kako? Humanitarni paket lahko smi pripravite in ga prinesete v skladišče te humanitarne organizacije v Lennestadtu ali Ljubljani. Če tega ne želite ali ne morete, lahko vplačate 70 DEM na račun Deutsch-Islamisches Hilfsvverk IIRO Germany BLZ 462 612 32 Konto 2700, Volksbank Lennestadt, in tam bodo sami pripravili paket. Od vplačanih 70 DEM jih gre 50 za pripravo paketa, ki ga potem pošljejo naslovniku, 20 DEM pa porabijo za pakete družinam padlih borcev, ranjencev, ostarelih in onemoglih. Ko je paket pripravljen, ga pošljejo v NATO bazo v Anconi, odkoder ga UNHCR po zraku odpelje v Sarajevo. Za protiuslugo je UNHCR od IIRO dobil 240 ton hrane. Pakete v Sarajevu dostavlja na naslove dobrodelno društvo Merhamet. Doslej je na ta način potovalo v Sarajevo dobrih deset tisoč paketov. Kako veriga v resnici deluje, je zaradi informativne blokade težko ugotoviti. Preden se odločite, če boste pomagali Sarajevčanom, pokličite IIRO in se bolje poučite, da ne bo nesporazumov. Telefonska številka je 00 49 2723 2061, fax pa 00 49 2723 3075 ZIJADBEČIROVIČ "CIVILNA INICIJATIVA" ZADNJI VELIKI CESAR IJOGOJE ŽIVLJENJE DRUGAČNO NEVROZZA ALPSKI HORROR MORANA KITAJSKI HOROSKOP ČUDEŽ NA VZHODU MINGOVSKA MORNARICA STRIP Kakšnaje razlika med Izetbegovičem in Sedečim bikom (Tatanko Jotanko) ? Custerje padel pri Little Big Hornu. vm o fl o D o n TRIBUNA IZHAJA DVOTEDENSKO. Je časopis za visokošolska, družbena, politična in kulturna vprašanja, katerega ustanovitelj in izdajatelj je ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE v Ljubljani (ŠOU). Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, soba 206, telefon 061-319-496, telefax 061-319-448. Uradne ure med 10. in 14. uro vsak dan. Časopisni svet TRIBUNE: Tone Vidmar, Miran Božovič, Lev Kreft, Darko štrajn, Antiša Korljan, Janez Drnovšek. Uredniki: Samo Resnik (publicistika, lektura), Manica Ferenc (univerza, študij, izobraževanje) Nataša Novak (kultura in oblikovanje), Lara Lah (reportaže, politika, gospodarstvo), Ksenja Perko (študentski informator - Nevroza), Primož Trobevšek (zobotrebčarstvo) in Gorazd Drevenšek, ki je za vse odgovoren. Prelom: SLOVENEC; računalniška podpora: Zoran Obradovic VIP: Mojca Prestor; uradne ure od 10.-14. ure. Sprejema naročila na časopis. Cena izvoda je oglatih 100 SIT, ob narodlu 80 SIT. Naročnina plačljiva 2 krat letno (2 x 900 SIT ali 1 x 1.700 SIT). Tisk: MIšMAš Izhaja ob finančni podpori Ministrstva za Kulturo RS, ŠOU in predvsem ob pomoči tržnega oglašanja, zatore]-poslovneži-v pomoč! "Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%." FIGHT TILL DEATH Minister Janša in Geronimo OLA me je pred leti nagnala kot psihično trajno nesposobnega za vojaško službo, in v četi sem služil le štiri polne dni. Tako si kasneje, ko sem pripravljal t.i. "Janševo skupino" za poskus prevzema oblasti v ZSMS, nisem niti upal kandidirati za področje "ljudske obrambe in družbene samozaščite" ali kakor koli se je že temu takrat reklo, čeprav rae je srbelo, da bi. Pomladi '91 sem - v skrbeh, kaf bo prineslo poletje - prosil Rupla, kot enega bolj normalnih demosovcev, naj mi najdejo kakšen opravek v obrambnih pripavah, če take priprave so, pa mi ni želel ugoditi, a v Slavoniji sem tisto jesen in zimo videl nekaj hrvaške vojne, ko sem za avstrijsko študentsko organizacijo pomagal tja voziti zdravila. Čeprav sem o vojaških stvareh obširno bral, ne vem iz prve roke skoraj ničesar, in morda si zato tega članka ne bi smel privoščiti. Jeseni 90 sem pisal znanki, ki me je vprašala, kaj menim o Sloveniji brez vojske: "Na to sem vedno prav konservativno gledal, ker se mi je pač zdelo, da se nekaterih stvari ne da odpozabiti in da je za družbo edina možnost, dajih držimo v ravnotežju. Verjel sem, daje orožje in možnost ubijanja v imenu skupnosti ena teh stvari. Oz., če se zatečem k stavkom osebe iz nekega roma-na Poula Andersona — "Ever since Akhnaton ruled In Egypt, probably since before then, a school of thought has held we ought to Iay dovvn our weapons and rely on love. That, iflovedoesn'twork, atleastwe'H die guiltless. Usually even its opponents have said this is a noble idea. I say it stinks. I say it's not just unrealistic, not just infantile, it's evil. It denies we have any duty toact in this life. Because how can we act, if we let go our capability? No, son, we are mortal — which is to say, we are ignorant, stupid, and sinful — but those are only handicaps. Our pride is, that neverthejess, now and then, we do our best. A few times we succeed. What more we dare ask for?"G Tako bom po eni strani zagovarjal razoroževanje držav, po drugipa vlekel, da bise vojaške študije in vaje nadaljevale v subvencioniranih društvih za kreativni anahronizem. Mislim, da je pomembno, da razvijemo vojaško pismeno družbo, vendarza to nepotrebujemo vojske, morda le dobro vojaško katedro in od države subvencionirane vojaške tabore. Da bi pa vojska prispevala k nacionalnemu občutju, karbo verjetno argument v debati (aližeje, političnih dogodkov ne spremljam posebno natančno) se mi pa zdi ponižujoče in umazano." V vmesnih letih je nastala slovenska vojska in zdi se tudi, da se je ponovila stara jugoslovanska zgodba in gre za obrambo več kot za izobraževanje ali znanost. Torej bi rad, kljub svojim štirim dnem v uniformi (a z možnostjo, da sem v letih, ko meje to šezanimalo, prebral več relevantnih knjig odjanše ali Švajncerja mlajšega) napisal nekaj dobronamernih pripomb. Zdi se mi namreč, da si Slovenija gradi napačno vojsko. Težko si predstavljam, da bi država od te vojske pričakovala ofenziven nastop, (razen morda vprimeru razpada Hrvaške, kibinas lahko potegnil v konflikts kakšno italijansko invazijo nalstro). Težko si predstavljam, da bi se volilno telo strinjalo, da bi slovenske brigade nastopile v kakšni jugoslovanski vojni. Nisem niti prepričan, če lahko od te vojske zahtevamo, da dolgoročno drži kakšno soško fronto, če bi se Rimu sfuzlalo, kar je verjetno še največja nevarnost, ki lahko zapreti Sloveniji. Na pamet se mi zdi, da bi za nacionalno varnost lahko kvečjemu želeli oborožene sile, ki bi zmogle v konvencionalnem spopadu na svojem in delno pripravljenem terenu spodjesti prodor dveh NATO divizij ter obenem sejati resne sitnosti ("alarm and despondency") v zaledju nevljudnega sose-da, v omejenem konfliktu pa ovirati tero-ristične letalske napade in zatreti kak desant. Za odvračanje bi bilo to dovolj, in vojska, ki se mora boriti, je s tem že neuspešna. Trdim, da predvsem potrebujemo dobro lahko pehoto. Kar predvsem pomeni dobre inštruktorje, dobro lahko orožje in osebno opremo (tudi dobre čevlje in bivak vreče) ter smiselno izrabo časa na vojaških vajah, sicer pa ne bi smela biti draga. Kar se letalstva tiče, velja maksima, da so drugorazredne letalske sile zgolj drago nacionalno zapravljanje. Zdi se mi, da je slovenski vojski in obrambi dežele v tem času najbolj nevarna prepotentnost njenega obrambnega ministra. Kolikor vidim, si kolega Janša želi obrambni aparat bolj podrediti svoji osebni kontroli, kot je to dobro za ta aparat, za deželo ali za samega Janeza, ki mu je ime Ivan. Kakor se mi zdi, da je treba občudovati Janezovo energijo in zavzetost za obrambo, pa me skrbi, da daje v izbiri sebi zvestim kadrom preferenco pred sposobnimi, in s preveliko osebno kontrolo in morda celo strahovlado duši osebno iniciativo in profesionalno zavest podrejenih. Zdi se mi, da je Janez padel v apostolsko past, in da je zanemaril potrebo po mehanizmih, ki bi korigirali njegovo zmotljivost. Zdi se mi, da so tip osebja, ki ga ima Janša rad, kaplarji. Ne mislim na podoficirje, ki so s Kruppovimi topovi nekoč proslavili nemški odločitev vplivala nanje? Z inteligentnim in spodobnim ministrom bi bilo vprašanje irelevantno. A kot sem napisal nekaj številk nazaj, Janeza dobro poznam in ne poznam ga kot dostojnega človeka. Ko sem ob tem slišal za uslužbenca MORS, ki si je iz družinskih razlogov želel prestaviti dopust, in so mu nadrejeni rekli, naj ne nori, ker Janša tega že ne bo podpisoval, in ko smo se konec poletja na Tribuni smejali hinavski plašnosti uradnikov MORS, ko je kolega, "ki je za vse odgovoren", želel posneti intervju z Janšo - se mi močno zdi, da lahko Janezu očitamo še kaj več od rabutanja sosedovih jabolk. (Upam pa, daje Gorazda epizodica z intervjujem ozdravila nekoliko apologet-skega odosa do starega znanca, kije iz trdega marksista postal veliki up deželne desnice.) Kot prejšnje, tudi hipotetične bodoče vojne ne bomo dobili brez kombinacije centralizirane profesionalnosti in iniciative od spodaj. Resnica je, da je bila prejšnja vojna izjemna, da je bil napadalec nemotiviran, zmeden, in da ni imel možnosti za učinkovito letalsko podporo. Če bi imeli opravka z resnim letalstvom, posebno z bojnimi "gunship" helikopterji, bi bile stvari lahko drugačne. Hind, apache ali mangusta so lahko strup za teritorialno obrambo, tudi če je ta trezna in "bloodied". JLA na srečo ni imela niti spodobnih jurišnih letal za podporo enotam na tleh. (Če ne bi izseljevali z YU supersonikom, bi kupili SU-25. Sami so si krivi, da niso imeli payloada.) Govori se, da si Janša želi ameriških apačev (AH-64) za slovensko vojsko, in ker je že pomigal s številko 4 % GNP, ki da bi bili % "Odkarje Akhnaton vladal Egiptu, mordapa že tudi prg, se masikje drži mišljenje, da bi mo-rali zavreči svoja oroga in se zanesti na tfubezen. če nas ta ne bo obvarovala, bomo sicer umrli, asčistimirokami. Ponavadi so celo nas-pmtniki tej ideji priznali, da je plemenita. faz pravim, da smrdi. Rekel bom, da ni le nerealistična, da ni le infantilna, pokmrjenaje. Zanika, da imaino dol-žnost, da v svojem živ-ljeryu kqjstorimo. Kqjti -kako najkarkolistorimo, če se bomo odrekli možnosti delovcmja? Potrebovala bi lastno proizvodnjo municije in rezervnih delov za orožje. Njena udarna moč pa bi bile lahke pehotne skupine, in večina njenih kadrov, tudi častniških, bi bili rezervisti. (Všečmije bilo, kosembral, da so avstralski zakoni pred 2. svetovno vojno prepovedovali poklicne višje oficirje). Morala bi doseči standard izraelske ali NATO rezerve, morda z dvostopenjsko strukturo, kjer bi bili v resni rezervi honorirani prostovoljci, v splošni rezervi pa ostali obvezniki, ki jih vojaščina ne zanima preveč. Ta vojska bi imela predvsem dobre moderne puške, kakršna je astrijska steyr AUG, moderne lahke rakete in lahke minomete, pa 105 in 20/30 mm topništvo v občinskih enotah splošne rezerve. Predvem pa bi moral biti vsak rezervist in večina fizično sposobnih državljanov izšolanih, da se lahko borijo v strelski desetini ali fire teamu (Mark Clark si tako na Korejini upal rotirati topničarjev vstrelske čete, kjerso bile izgube inpotrebe popočitku in svežih Ijudeh največje, kerso bilis 14 tedni pehotne šole premalo izurjeni "in ne bi bilo/air do njih"). Država bi se potrudila za obrambno kooperacijo z nevtralci, kot sta Švedska in Finska, pa tudi Avstrija, in za primerjavo in standard bi uvozili nekaj deset inštruktorjev za pehoto - ex-SAS in podobno, pa tudi kakšnega ex-mudžahedina za pestrost. V vojski, ki se mi zdi optimalna za deželo, bi bil Geronimo z nekaj rojaki nadvse dobrodošel inštruktor. Še mislim, kot sem pred letoma napisal zaalbansko Republiko: osrednje obrambno vprašanje šibkihje, koliko karateistov z rjavim pasomje v deželi in kolikojantovje sposobnih v meglenih jesenskih nočeh diskretno in z težkim nahrbtnikom prehoditi pot iz ob- leganega domačega kraja do sovražne prestolnice. Od MORS bi pri-čakoval, da bo malo bolj skr-belo za karate klu-be, Fantmoj, smrtnismo - tosepravi, smo nevedni, neumni ingrešni - a to so le slabosti. Našponosje, da kdaj pa kdaj vseeno datno vse od sebe. Včasihka/dosežemo. česabi si še lahko želeli?" vojaški stroj v obrambi pred francosko vojaško agresijo. Mislim na folklorno podobico, prekvašeno z zavestjo, da je oficir bog in batina, plašno in brez lastne pameti. V občilaje prišel dogodek, koje komandant tanka na vojaški vaji spregledal Kučana, svojega nominalnega vrhovnega poveljnika, in raportiral Janezu. Neznansko pa me zanima vprašanje: če bi tankist namesto ministru poročal predsedniku, bi bil naslednji dan še poveljnik tanka? Če ima mož ambicije po napredovanju, kako bi drugačna potrebni za samostojno obrambo, so na Iisti želja, lepše poimenovanih potrebe, najbrž tudi sodobni lovci. Embarga OZN bo že nekoč konec, in denar bo država že komu vzela. Obrambna organizacija, ki bi jo rad videl tukaj, bi potrebovala nekaj sodobnih letečih strojev (recimo po dva para harrierjev m apačev oz. vsaj hindov, ki so dobri za vzbujanje strahu), a predvem za urjenje pehote, ki bi morala v spopadu poskušati preživeti v situaciji integrirane air-land bitke, ki ji bodo takšni stroji narekovali tempo in neposrednost. strelska društva in alpinistične odseke, in malo manj razmišljalo o apačih ali večji domači vojni industriji. Sicer pa smo v civilnih 80-ih menili, da najdemo črto ločnico med dostojno in primitivno državo v razmerju med proračunskimi stroški za obrambo ter onimi za šolstvo & znanost. Druga (in verjetno tudi prva) Juga je po tem kriteriju padla na nos. Morda si bo Republika Slovenija nos raje odrezala, da ne bi padla nanj, a kako bomo potem še Iahko ponosni nanjo? SAMO RESNIK Kako bi Ciril Ribičič lahko postalpredsednik Slovenije? Če bo na naslednjih volitvah kandidiral proti Janezu Janši. POLICE OPPRESSION Policai uniformo menja... I ekega večera sem se po kozarcu piva odpravil scat, pa me je pri šanku ustavil policaj in zahteval dokumente. Povem mu, dajih iz načelnih razlogov ne nosim s seboj in naj me raje ne tika, ker migre to močnonaživce, nakar "smo"zvedeli, da "nas"ninihče tikal. Vprašal "nas" je še po "imenih in priimkih". Ko sem odlajnal osebne podatke, me je organ vprašal, če "imam kaj s seboj". Sem vprašal, kaj s tem misli, pa ni bil pri volji odgovoriti in je hotel zvedeti, koliko sem visok. Takoj sem se zlagal, da merim 180 cm {"Lying to the police comes automaticallj."). Ampak to ni bilo dovolj, ker je orožnika zanimalo tudi, koliko denarja imam s seboj. Tu sem potegnil črto, dobil seštevek in na glas izračunal, da to policije prav nič ne briga. Niti kako in kdaj sem prišel v gostilno, ker smo v svobodni deželi, kjer grem kadar hočem in kamor hočem. Pri tej nekomunikativnosti je organ sklenil, da pojdem z njimi na postajo (bili so štirje). Prijatelja za šankom sem še zaprosil, naj pokliče domov in pove, da me je ugrabila policija, potem pa sva se še z enim občanom vsedla na klop v marici in se globoko za-mislilavpopolnitemi (enegasemspustil, da ni prišlo do popolne čutne deprivaaje). Običajno mi je treba vse pripeljati do riti in tudi tokrat sem imel do vrat policijske postaje le nekaj korakov. Preden sem vstopil, sem skrbno obrisal noge, če se mi je spotoma na podplate nalepil kakšen kilogram heroina ali zaboj orožja. Pospremili so me v majhno sobico in me povprašali po mojem domačem telefonu. Čez minuto sem zvedel, da je moja identiteta preverjena in lahko grem. Pozanimal sem se še za identiteto miličnika, ki me je zdaj gledal malo manj neprijazno in celo povedal svoj priimek (ta naj ostane skrivnost - če imaš eno samo črtico na rami, se ne spodobi, date vlačijo po časopisih). Odkorakal sem nazaj do svoje napol prazne steklenice piva \n bil sicer zadovolfen, da nisem padelpo stopnicah in sezzobmilovilzapločnik, ampakpivo je bilo še vedno prevečgrenko. Spet sem se spomnil vseh starih izkušenj z Ijudsko milico. Prva in odločilna me je doletela pri šestnajstih, ko sta me dva ljudska miličnika zvečer, ko sem se vračal iz šole, popolnoma brez razloga odvlekla na postajo, me tam malo pretepla in maltretirala nekaj ur. Pozno ponoči so me drugi policaji pripeljali domovintastarimrekli, dasembil "sumljiv". Po tem dogodku sem postal skrajno nedovzeten za trditve, da so policaji fejst fantje, ki za majhen denar opravljajo umazano delo. Druga omembe vredna izkušnja je spet iz srednje šole. Organi pregona so iskali avtorje nekih neonacionalističnihgrafitov in so me prišli iskat v šolo. Bil sem še na avtobusni postaji, ko je za mano prisopihal eden od profesorjev, ki ga je uslužna ravnateljica poslala za menoj. Uslužna ravnateljica nama je potem s kriminalistom liauiLiuiiaiiH Mdvji bal za Bežigradom celo vljudno odstopila svojo pisarno. Bil sem še zelen in neumen - inšpektorju bimoral razložiti, nqjgre v rit in nqj mi ne težipo šoli, ker mu razen priimka in imena ne mislim prav nič povedati. Namesto tega sem se zapletel v debato o nacionalizmu, ki ji tovariš detektiv ni uspel slediti - govoril sem o Sartru in Frommu. Na koncu meje nerodno nagovarjal k špicelfstvu in pri tem še bo[/ nerodno izdal svoj priimek (vsesem vaspopisal!), nakarje jel jemati slovo in ničesar bi takrat ne mogel pogrešati manj. Naslednja izkušnja, ki je dokončno utrdila moje prepričanje glede lika pripadnika policije, pa se je "prišestila" še v rosnih časih slovenske pomladi, ko so miličniki čez noč postali policisti in naši bratje za skupno stvar, katerim je bilo naenkrat dovoljeno izraziti svoje slovenstvo, svoj nacionalni ponos in seveda tudi najnižje šovinistične strasti. Takrat sem se res "z zobmi ujel za pločnik " in začutil čevey v rebrih. še danes sem hvaležen Bogu, da sem ostal priseben in nisem vračal udarcev. Ponos pa je bil docela neprebavljiv in sem tako varuhom reda naredil publiciteto v časopisu. Povabljen sem bil na identifikacijo, kjer so me soočili s storilci, ostalo je bila stvar "internal affairs". Primerov bo dovolj. Gotovo imate tudi sami dovolj izkušenj in premalo jajc, da bi se usedli za mizo in s hladno glavo napisali svojo zgodbico. Če bi se namenil zbrati tovrsten material, bi samo pri znan- cih našel gradiva za par telefonskih imenikov (upoštevajte seveda, da se družim izključno s preprodajalci mamil, zvodniki, cipami, tatovi, morilci, trgovci z orožjem...). Običqjnojamrate, da tako to je; dajim nične moreš; daje bilo vedno in povsod tako. Delno se strinjam - takoje; nipares, dajim nične moreš; vedno in povsodje bilo tako - od Teksasa pa do Angl\je človek lahko umre od brc policifskih škornjev. Krivi ste pa sami, ker se pustite zajebavati vsakemu objestnemu mladeniču v uniformi. S prijaznim bodite še bolj prijazni, z nesramnim še bolj nesramni, z nasilnim še bolj nasilni. Recept je zelo strupen in zakoni najbrž pravijo drugače, a te pišejo tisti, ki jih lahko vedno kršijo. Sploh pa jebeš takšno državo, kjer še pravniki ne vedo, kaj je HABEAS CORPUS. M. C. ASHTRAV BLAGOR UBOGIM & UBOGIM NA PUHU Gospod Poštenjak iz Ljubljane nam je poslal kartico z več klicaji in sporočilom, da se ne bo naročil na Tribuno, ker jo delatno sami komunisti. Po natančnem holmesovskem postopku smo (z nekaj pomoči prijateljev iz fidžijevske obveščevalne službe) ugotovili, da je g. Poštenjak uporabil lažno ime. V resnici se piše Butej/. SVETO IN DEMOKRATIČHO IN BUM ! Slišali smo, da naj bi bil filozof Tine Hribar, poudarjevalec svetosti življenja, urednik Nove revije, sivi demosovec in Demokrat, pred leti tudi zadnji partijski sekretar, ki je po fakulteti še hodil s pištolo za pasom oziroma v žepu. Tak umetni penis je bil svoj čas tudi pri univerzitetnih partijcih kaj popularen. PUZII ČUTI! »Tudi tako redne, dobre in raznovrstne prehrane še niste imeli in je skoraj gotovo ne boste imeli nikoli več v življenju. Čakajo vas zdravniki in ambulante, kjer bodo vedno imeli čas za vas in za vaše težave.« Od nabornika do vojaka (letak Ministrstva za abrambo) ZAKAJ POSLUSAS KRS? 1. KRS je najslabša radijska oddaja 2. Vsak četrtek je še slabša 3. Ta eetrtek bo najslabša 4. Tudi tukaj piše ašbalsjan P. S.: Nikoli ne more hili tako slaba, da nebi mogla biti se šlabsa (ponaredil KltS)! Razlika med Tudmanom in Titom? Brozje bil med vojnimi zmagovalci. ZABAVNO BRANJE DRŽAVA SLOVENUA , CIVILNAINICIJATIVA Ljubljana-Miinchen-Paris-London-New York-Sidney-Buenos Aires-Madiid-Rim-Dunaj-Ljubljana Obvestilo Slovenkam in Slovencem! .ekatere zahodne obveščevalne službe, ki intenzivno spremljajo kršenje trgovinskega in vojaškega embarga proti Srbiji in Jugoslaviji, po odkritju orožja na mariborskem letališču sklenejo napraviti nekaj več reda v celotni zadevi. Ocenijo, da Slovenske tajne službe niso sposobne preprečiti pretoka mednarodnega kriminala preko Slovenije, saj sta vojaška in civilna služba nesposobni in med sabo sprti, policija pa je korumpirana in pod vplivom ključnih akterjev tistega dela slovenske oblasti, ki posredno pomaga pri dobavah strateških surovin Srbiji. Zato se odločijo, da skupini Slovenskih ljudi, v katere imajo dolgoletno zaupanje in ki ima zveze širom celotnega sveta, ponudijo vrsto obveščevalnih podatkov o delu nekaterih politikov, gospodarskih predstavništev slovenskih podjetij v tujini in slovensko-srbskih gospodarskih družb v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji, Rusiji, Ukrajini in na Cipru, ki omogočajo ekonomsko preživetje Jugoslavije. Skupina si v dramatičnem ambientu nadene ime CIVILNA INICIJATIVA in vsled velike nesposobnosti teko levih, desnih kot sredinskih političnih strank začne prepričevati javnost o obstoju udbomafije terna podlagiposredovanih informacij razgaljvati njeno ozadje. Danes, v sredi septembra, vam posreduje prvo obvestilo. HERMAN RIGELNIK (1942 - Mežica, Slovenija) (naš vzor je Mladina) VELIKI OčETOV VZORHIK Hermana Rigelnika rodijo 29. marca 1942 v Mežici. Oče je šofer avtobusa. Ime dobi po nemškem vzorniku Hermanu Goeringu, desni roki Adolfa Hitlerja. Po vojni se starši izgovarjajo, da je bilo tako ime tudi nekemu daljnemu predniku. Herman je sin edinec, ki ga starši razvajajo. Nad sabo priznava samo očeta. Kasneje ta odnos prenese na Franca Popita, ki ga sprejme kot političnega očeta. V šoli je Herman dosegal spremenljive rezultate. Nikakor ni mogel narediti diplome, zato se je, ko je bil star okrog trideset let, očetuzIagal.daježediplomiral.Očejepriredilslovesnost, vendar je bila prevara odkrita. Diplomiral je precej kasneje. Najprej se je zaposlil v podjetju Muta, nato v Metalni Maribor. Ko je postal politično opazen in aktiven v Komunistični partiji, so ga poslali v Celje za direktorja Kovinotehne. Od tam ga je Janez Zemljarič na priporočilo Popita vzel v Izvršni svet (vlado) SRS kot sekretarja za industrijo in gradbeništvo. Po veliki blamaži s Kortingom ga je partija poslala za prisilnega upravitelja Gorenja. Ekipo za prisilno upravljanje Gorenja je Rigelnik sestavil po nasvetih Franca Popita in Janeza Zahrastnika. Tako je vanjo poleg nekaterih pokornih strokovnjakov iz Gorenja vključil Ivana Žagarja (Ravne, CK ZKS), Aleša Ilca (OK ZK Celje, CK ZKS), Osoleta (Unior, CK ZKS), janeza Miklavčiča (CK ZKS) in druge preverjene kadre. Ko je kot neuspešni oče usmerjenega izobraževanja propadel Emil Rojc, ga je Rigelnik zaposlil v Gorenju. V predstavništvu Gorenja v Italiji je zaposlil bivšega sekretarja IS za finance Rudija Žepiča in Zabavno branje Tekst že nekaj časa v fotokopijah tava po SIo-veniji in vsi pomembnejši ljudje so ga prebralt, ali pa vedo o stvareh iz prve roke. Tiskamo ga torej v veselje radovednih bralcev brez zvez. Resničnost konkretnih podatkov v njem nas niti ne zanima, in kar se nas tiče, je vsaka podobnost s kakšno sedaj ali kdaj prej živečo osebo nenamerna in zgolj naključna. Tekst jeinljemo kot osnutek (outline) za literarno delo, podobnih političnih kriminalk pa v SLO itak manjka. Njegova anonimnost nas le veseli, saj se je neznani umetnik odrekel honorarju. se mu tako zahvalil za nekatere stare usluge. Gorenje je bilo sanirano na državno-birokratski način iz proračunskih sredstev, sredstev rezerv in sredstev bank. SanacijajestalaSlovenijo 113milijonovameriškihdolarjev. Kot direktor Gorenja je bil po partijski liniji zadolžen tudi za Celjsko regijo. Eden prvih Hermanovih ukrepov v Gorenju je bil ideološki. Vse intelektualce je po kitajskem vzorcu poslal na tlako za stroje, da bi tako spoznali fizično delo. France Popit ga je za ta korak posebej pohvalil. HERMAN IMA BAD DENAR Materialno si je Herman Rigelnik dobro opomogel. Veliko hišo v Mežici je popolnoma obnovil in jo zelo Iuksuzno opremil. Tja večkrat zahajajo Kučan, Popit, Zemljarič in Dolanc. Po srečanju pri Najevski lipi avgusta 1993 je Herman na svoj dom povabil Kučana in ga zadržal v daljšem prijateljskem pomenku o ukrepih proti nasprotnikom demokratično izvoljene neokomunistične nomenklature. V letih 1988 in 1989 si je Herman zaželel vikend na Braču. Gradil mu ga je Branko Vrščaj, ki je bil direktor predstavništva Gorenja v Splitu. Večina stroškov za izgradnjo privatnega vikenda je šla na račun predstavništva Gorenja. V zameno je Herman pomagal Vrščaju, da je predstavništvo pospešeno sprivatiziral. Ko je prevzel direktorovanje Gorenju, ga je sprva šofer dve leti vsak dan s službenim avtomobilom vozil iz Mežice v Velenje. Šofer Gorenja je po potrebi zapeljal na morje ali letališče tudi njegovo ženo, sina in prijatelje. Potem se je Herman odločil, da bo čez teden stanoval v službenem stanovanju v Topolščici. Pridružila se mu je tudi žena, ki je bila zaposlena v ERI Velenje ter sin, ki je obiskoval šolo v Topolščici. Ker pa je Herman cenil denar, si je kljub temu dal obračunati dodatek za ločeno življenje in to za dve leti nazaj. Ko je usahnila državna blagajna, je Herman začutil težave, ki prihajajo, in elegantno odstopil z mesta direktorja Gorenja. Podjetje je zapustil v razpadajočem stanju. V času njegovega direktorovanja ni bil razvit niti en sam nov proizvod, mnogo uspešnih artiklov pa je skupaj s podjetji odšlo proč od firme. Po Kučanovem nasvetu je Herman najprej nameraval sprejeti mesto namestnika direktorja SMELTA. Ker pa se je izkazalo, da direktor Smelta, svak Milana Kučana, Žagar, še ne namerava tako hitro v penzijo in kerje Herman pričakoval krvav razpletjugoslovanske krize, se je raje odločil za varno in lagodno službico v tujini in sprejel mesto predstavnika Ljubljanske banke v Miinchenu. Tam ni opravljal samo tega posla, temveč je nadzoroval upravljanje z ogromnim premoženjem tako imenovanih Mačkovih podjetij in skladov, ki so bili desetletja nalagani v tujini, še posebej pa okrepljeni z močnimi prilivi v prvih mesecih leta 1990, ko sejesknval denar pred volitvami in morebitno zmago Demosa. Zaradi Mačkove slarosti in upadanja njegovega vpliva je prihajalo do samovoljnih poslovnih potez nekaterih posameznikov v organizaciji teh podjetij, ki so imela centralno upravo v Miinchenu in Rigelnik je bil določen kot prava oseba, da zadevo uredi. Nekaj časa je nastopal celo kot nekak predstavnik Slovenije, zato so se mnogi zdomci javno pritožili na slovensko zunanje ministrstvo. Ker Herman ljubi zunanji blišč, je zahteval, da se poslovni prostori predstavništva uredijo po zadnji modi. Ljubljanska banka, ki je v veliki krizi, kljub vsemu odobri za preureditev pisarn 400.000 nemških mark. Notranjo opremo naj bi prispevalo Gorenje, vendar se je direktor Gorenja Jože Stanič temu uprl. Zato pa je bilo radodarno podjetje NTU Slovenj Gradec in njegov direktor Roman Grah. Direktor Grah te usluge ni mogel odkloniti, saj Rigelnik natančno pozna njegovo vlogo v poslih z beograjskim Progresom preko Ernesta Viga. Transakcijo z opremo je izvedla finančarka NTU Slovenj Gradec Erika Špeglič, ki je bila pred tem članica Rigelnikove ekipe v Gorenju. Hermana, Graha in Špegličevo povezuje tudi skupna firma v Slovenj Gradcu, pri kateri sodeluje Rigelnikova žena Živana. Rigelnik ob odhodu v Miinchen tja preseli tudi družino. ženo Živano, rojeno leta 1953, po nekaterih virih po narodnosti Srbkinjo, po drugih črnogorko in sina Mateja, rojenega 1981. Naselijo se v razkošni vili na Smetanovi ulici 8c, za katero plačuje najemnino, ki znaša več kot 6000 DEM mesečno, Ljubljanska banka. Herman si kupi tudi marcedes. Pravzaprav mu ga kupi podjetje NTU Slovenj Gradec za 95.000 DEM in ga podari v uporabo. To je bil takrat najdražji avto, ki ga je bilo mogoče kupiti v Jugoslaviji. Kompenzacijo podjetju NTU zagotovi firma Quelle (in deloma Danfos). V tem času Herman rešuje zaplete, ki se pojavijo s podjetjem Gorenja v Pragi ter njihovo firmo Sidex iz Pariza. Spomladi 1992 Herman obhaja svojo petdesetletnico. V znani gostilni pri Laškem ga s svojim obiskom počasti tudi sam France Popit. V začetku januarja 1991 ima Herman zgodovinsko priložnost, da se vpiše z zlatimi črkami v zgodovino Slovenskega naroda. Dolgoletni prijatelj iz Srbije, ki je član Zbora združenega dela Srbske skupščine, mu ob telefonski čestitki za Novo leto in potem, ko mu Herman razloži svoj odklonilni odnos do pravkar izglasovanega plebiscita Za samostojno Slovenijo, površno zaupa, da si je Srbija zagotovila "manjšo, vendar v tem trenutku nujno potrebno dodatno vsoto" z vdorom v jugoslovanski monetarni sistem. Herman se odloči, da tega ne sporoči javnosti ali slovenski vladi, temveč pokliče Kučana. Kučan je o tem že slišal, saj ga je že 29. decembra 1990, dan po tajni seji Srbske skupščine, o vsem obvestil Mitja Gaspari, takratni viceguverner Narodne banke Jugoslavije in sedanji slovenski finančni minister, pa tudi sestra (obe Kučanovi sestri sta poročeni s Srboma in živita v Beogradu, njuna moža pa sta na visokih mestih v srbskem oziroma vojvodinskem gospodarstvu), je omenila nenadna izplačila pokojnin in socialnih nadomestil ob Novem letu. Milan Hermanu pove, da si bo Srbija na podlagi sklepa v tajnem uradnem listu vzela 20 milijard dinarjev oziroma milijardo in pol dolarjev iz jugoslovanskega denarnega trga. Kučan naroči Hermanu, naj o vsem skupaj molči. Naj se s tem problemom kar pozabava Demosova vlada, če bo to sploh kdaj prišlo na dan, da ne bo razmišljala o neumnostih in avanturističnih scenarijih odcepitve. Da bi taka informacija lahko preveč "podžgala protijugoslovansko in protikomunistično razpoloženje v poplebiscitni Sloveniji". Ko škandal z vdorom Srbije v monetarni sistem precej kasneje vseeno pride na dan (denarje bil v tem času že porabljen), Herman v prijateljski družbici pripomni: "sopa dolgo rabili, da sojih odkrili". Herman se v burnih časih pred nastopom JLA v Sloveniji potuhne v Nemčiji. Ko v Slovenijo vstopi vojna, Hermanu še na misel ne pride, da bi prišel domov in pomagal doraovini. Ostane lepo na varnem, predstavništvo Ljubljanske banke v Miinchnu pa Iepo sodeluje tudi z nekaterimi srbskimi firma-mi. Na posebno prošnjo Milana Kučana Ljubljanska banka omogoči Budmirju Lončarju, zunanjemu ministru Markovičeve vlade, ki je izdala sklep o uporabi JLA v SJoveniji, dvig 200.000 DEM deviz, ki jih je spoštovani minister imel na računu te banke. Navadni smrtniki, še posebej državljani Slovenije, ki ne poznajo Milana Kučana, tedaj lahko dvignejo le po 500 DEM svojih prihrankov Ietno. Maja 1992 Rigelnik na zahtevo Kučana stopi v vlado dr. Janeza Drnovška in prevzame mesto podpredsednika za gospodarstvo. Najprej okleva, saj verjame, daje sam mnogo sposobnejši gospodarstvenik od Drnovška, vendar se po svetu z Zemljaričem in Popitom vseeno odloči, da bo odšel v Ljubljano. Družina kljub temu ostane v Miinchenu v službeni vili in najemnino zanjo Še vedno vse do konca leta plačuje Ljubljanska banka. V poslih v Nemčiji ga zamenja Kandus iz predstavništva banke v Frankfurtu. V Drnovškovi vladi se Rigelnik samo navidezno angažira kot podpredsednik za gospodarstvo. Največ energije posveti problemom okrog urejanja Mačkove zapuščine za čas "po Mačku", večanju svojega osebnega premoženja ter pripravam na lastninjenje nekaterih vnaprej izbranih podjetij. O Drnovšku nima dobrega mnenja. Večkrat je o njem dejal, da je popolnoma neučinkovit, da prevečpotujein skrbi samo za svojo slavo. Herman v skladu za razvoj skoncentrira ogromno podjetij z namenom, da bi tako dobil monopol nad kadrovanjem velikega dela slovenskih direktorjev. KUZA HOCE P0HVAL0 Herman Rigelnik se v gospodarstvu in politiki uveljavlja predvsem kot samodiscipliniran organizator, ki spornih potez nikoli ne vleče naravnost. Sam ni sposoben niti sproducirati, niti oblikovati ideje. Pri delu se zato naslanja na poslušne ekipe, ideje in navodila za delo pa vedno dobiva od zgoraj. Zelo radnastopa na različnih shodih z dolgimi govori, ki pa jih nikoli ne pripravi sam, če komu zaprete osebne račune, dokler ne plača delavcev v tovarni, se gospodarski kriminal ustavi. (Mladina, 2. 11. 93) TUDIZABAVNO BRANJE ampak mu jih piše vdan član z doktorskim pedigrejem iz njegove vodstvene ekipe iz Gorenja. Njegov cilj nikoli ni bil uspešno gospodarstvo, temveč politična pohvala svojega šefa. Nesporno vodstvo je dolgo časa priznaval samo Popitu in deloma Zemljariču, ker ga je sprejel v vlado. 0 Kučanu dolgo ni imel dobrega mnenja, češ da ima določeno intelektualno moč, nima pa dobrih operativnih sposobnosti. V času spora med Kučanom in Popitom je podpiral slednjega. Kučanaje tudi obtoževal, da preveč kalkulira v zvezi s četverico, dajihje najprej dal zapreti, potem pa ni bil dosleden v svoji liniji. Pred širokim krogom vodilnih ljudi v Gorenju je v času Procesa, Roške in Odbora poudaril, da bi morali Janšo, Borštnerja in Bavčarja zbrisati za vedno. Večkrat je izrazil bojazen, da se Kučan ne bi "zakalkuliral" s svojo strategijo ohranitve večinskega vpliva preko navideznega sestopa z oblasti. Šele ko je Kučana februarja 1990 nesporno podprl tudi Ivan Maček Matija in ko mu je primat priznala praktično celotna stara garnitura vključno s Popitom in Kraigherjem, ga je tudi Rigelniksprejelzavodjo. Predvolitvamileta 1990 jeHerman organiziral obisk Kučana v Gorenju, ki ga je televizija prikazala kot spontan razgovor z delavkami v proizvodnji. Kučan je dejal, da ga ne zanima niti poslovanje niti problemi, temveč le to, da ga delavci v proizvodnji, predvsem ženske, vidijo. Ob koncu obiska je Herman pred vodstvom podjetja, predstavniki partije in sindikata zagotovil Milanu, da bodo vsi glasovali zanj. Herman na zunaj deluje trdno in odločno, vendarje po naraviplah in negotov, in se boji odkritih spopadov in soočenj argumentov. Zato skrbno pazi na svoje izjave in se izogiba javnih konfliktov. Ljudi okoli sebe deli na zaveznike in sovražnike, po načelu, kdor ni zanj - je proti njemu. S temi zadnjimi ravna po Zemljaričevem nasvetu, daje treba nasprotnika dotolčti do kraja in da se dela ne sme opraviti le polovično. RAD IMA ZVEZDO IM KADIIEVICA Politična kariera Hermana Rigelnika je od samega začetka vezana na Komunistično partijo, ki mu je omogočila vse, kar je v življenju dosegel. Z njeno pomočjo se je prebil v vrh peščice Ijudi, ki že deset let upravljajo z večinsko finančno, gospodarsko in v pretežni meri tudi politično oblastjo v Sloveniji. Hermanje bil zelo navezan najugoslav\jo. V zadnjih letih pred osamosvojitvijo je večkrat energično nasprotoval omenjanju besede "Slovenija" in zahteval pri napisih striktno uporabo besede "Jugoslavija". Bil je osebni prijatelj nekaterim vidnim srbskim politikom in generalom JLA, ki jih je gostil v reprezentančnih objektih Gorenja. Večkrat se je v družbi pohvalil, da je bil nekoč tri ure na razgovoru pri Veljku Kadijevicu, zunaj pa so med tem na sprejem čakali drugi generali JLA. Pred nastopom Markovica za predsednika zvezne vlade mu je Kadijevic svetoval, naj SlovenijanamestoMarkovičapredlaganjegazamandatarja. JLA bi ga kot prepričanega Jugoslovana podprla kot najboljšo varianto. V Sloveniji predlog ni bil resneje obravnavan, ker niso želeli konfliktov s Hrvaško. Kasneje ga je Markovic povabil v vlado, vendar je Herman ponudbo zavrnil, češda bi kvečjemu on lahko vzel Markoviča v svojo ekipo. Tik po volitvah decembra 1992 je Herman računal na možnost, da bi on postal mandatar namesto Drnovška (na razgovoru z gospodarstveniki v Velenju tik pred volitvami sta tako Rigelnik kot Drnovšek zagotavljala, daLDS, če bo zmagala na volitvah, ne bo šla v revizijo lastninjenja). Imel je vso podporo Jožeta Školjča in Vike Potočnik, vendar Kučan te variante ni vzel resno, saj bi prinesla spor z Drnovškom, z nepredvidljivimi posledicami. Drnovšek mu je najprej ponudil mesto predsednika državnega zbora, kar je Hermana močno užalilo. Zahteval je posredovanje Kučana, ki pa je računal, da mu Herman lahko zelo koristi na mestu predsednika Državnega zbora, kjer bo treba sprejeti ali blokirati vrsto usodno pomembnih zakonov, poleg tega pa predsednik državnega zbora po ustavi v odsotnosti nadomešča tudi predsednika republike. Tako je po posvetu pri Dolancu v Martuljku predsednik poslanske skupine LDS Jože Školč predlagal za predsednika Državnega zbora ravno Hermana, kar jebilo za vse veliko presenečenje, saj se je večinoma računalo na to, da bo zaradigesla "Zgodba o uspehu" ostal podpredsednik vlade za gospodarstvo. Herman je po oblikovanem sporazumu med LDS in SKD razkačeno zavrnil možnost, da bi imel v vladi enak status kot predsednik SKD Lojze Peterle, do katerega celo javno težko skriva zaničevanje. Mnogo rajši ima Edvarda Staniča, glavnega tajnika krščanske demokracije, za katerega trdi, daje bil kot vodja kadrovske službe v Salonitu Anhovo povsem "njihov", dajimje naredil veliko koristnega in da ima prav Stanič, ne pa Drnovšek, glavne zasluge za ures-ničitev Kučanove zamisli o veliki koaliciji. Herman se toplo nasmeje, ko pripoveduje o mukah, ki so jih imeli primorski baroni (Vižintin, Kovačič, Šinigoj in Lovec), da so prepričali Staniča, kako je njegova dolžnost, da gre pred volitvami v Ljubljano in "pomaga" krščanski demokraciji pri iztreb-ljanju antikomunizma, potem pa da je bil tako uspešen, da je celo Peterle začel govoriti, da so sredinska stranka. Tudi Nace Polajnar je Hermanu všeč, saj nekdanji semeniščnik, kijepotemkrepko "grešil", radpridekšefunapogovor. (...) MORDA PRIHODNJIČ ŠE DALJE Zadnji velifci cesar socializma ,a omizju (8. 11. 93) je Drnovšek, predsednik slovenske vlade, očital Marjanu Podobniku, da se ne bori za pravičnost, ampak zato, da bi prišel v vlado. Med drugim ga je "veliki brat" nagnal tudi domov. Ne skrbi me Drnovškov primitivni nastop. Prav tako se ne čudim njegovi konfuzi na omizju. Zaveda se, da so mu dnevi šteti. Skrbi me nov mandatar vlade, kiga bo moral imenovatiše ta parlament Pa poglejmo, kakšen ne bi smel biti ta mandatar: /. Drnovšek se je pojavil na slovenski sceni kot "Anti Bulc", edina alternativa Marku Bulcu za predsednika Jugo predsedstva. Ni bil izvoljen od ljudstva, ampak ga je predlagala SZDL, ki ga je potrdila za predsednika po neke vrste socialističnemu referendumu med dvema kandidatoma. SZDL je seveda izločila vse nevarne, nepravoverne, recimo jim kar resne protikandidate kot Vinka Vasleta aliMojco Drčar Murko. 2. Drnovšek je svojo kariero začel v mutnih vodah Balkana. Za Balkan je značilno, da se vsi posli sklenejo pod mizo. Njegov mandat je zaznamovan z začetkom propada Jugoslavije in s pričetkom uporabe nasilnih sredstev "v svrhi ohmnjanja miru in integritete socializma in Jederacije". Uvrstimo ga lahko med zadnje socialistično komunistične veljake nestalinističnega tipa, čeprav v njegovih časih še kar poteka masaker Albancev na Kosovu. J. Po izteku mandata v predsedstvu SFRJ je bil v beograjskih krogih povsem odvečen. V tem času so tudi po Beogradu začele krožiti govorice o njegovem šiptarskem poreklu (po očetu). Ker se je medtem slovenska politična scena že sprofilirala in so nekateri pionirji slovenske pomladi že zasedli predsedniška mesta v strankah, parlamentu in vladi, se politično ni opredelil, čakajoč na zanj ugodnejši razplet. 4. Ob vojni na Slovenijo ga ni videti, dokler ga ne angažira Kučan za posredovanje v balkanskih vodah. Z jugo klavci in karikaturo Markovičem išče skupen jezik za začetek zavlačevanja razvoja dogodkov v tem delu Evrope. Mirno lahko rečemo, da sta tudi ta politika popuščanja jugoarmadi in benigni stil reševanja krize, kot je bil Drnovškov, pripeljala do masakrov, ki še zdaj razsajajo po Balkanu. 5. Po mednarodni priznavi Slovenije se je moral odločiti za eno izmed političnih opcij, če ni želel politično umreti. Zanj se potegujejo tako reformirani komunisti kot reformiran komso-mol, po nekaterih verzijah pa se je pogovarjal tudi s krščanskimi demokrati. Odloči se za bolj zanesljivo varianto, seveda šele, ko mu ponudijo ustrezno visoko funkcijo v stranki, ki je med tem opravila vse transformacije iz generacijske (mladinske) v politično stranko (stranko mladih "podjetnikov"), za trajnejši uspeh pa je potrebovala še resnega predsednika. 6. Mandatarvladenepostanepovolitvah (kotvčasih nipostal predsednik predsedstva SFRJ na volitvah), ampak po političnih spletkah med strankami in po pogovorih na štiri oči s potencialnimi koalicijskimi partnerji. Pokaže, da bi za oblast storil vse. 7. Dabi za oblast res storil vse, dokončno dokaže po zlepljenju koalicije, ki jo je sestavljal celo večnost, nekajkrat pa uspešno nategnil tudi svoje politične partnerje. Z zadnjim velikim cesarjem socializma se prične vsesplošna stagnacija Slovenije. Ljudje padejo v malodušje, brezperspektivnost, vsi razvojni pokazatelji kažejo intenzivno upadanje. Pa poglejmo, kakšnega mandatarja bi potrebovali: 1. Samoiniciativnega, kiganebivodilsamotokčasa. Takega, ki bi načel tudi tiste probleme, s katerimi se zdajšnja politika še ne ubada, ker bi si z nfimi nakopala samo delo. 2. Dovolj samosvojega, da se ne bi spuščal v cenenost trikov političnih strank, ki se sedaj ukvarjajo same s seboj in z aferami, ki sijih ne upajo spregledati. 3. Optimizem vlivajočega, ki bi z besedami in dejanji odvrnil Ijudi od malodušja injih pognal k ustvarjalnosti. 4. Dovolj poštenega, da bi mu bila osebna in strankina integriteta in program pomembnejša od boja za oblast za vsako ceno. 5. Toliko karizmatičnega in samosvojega, da bi Slovenija neka/ pomenila tudi v svetu. Toliko, da bi razrešila nekaj svetovnih problemov iz bližnje okolice. 6. Tolikopriljubljenega, dabigamoralapolitičnakonkurenca dovolj časa pustiti pri miru. 7. Takodelovnega, dabisemoraliljitdjekarmvnatiposvojem premierfu. In kdo je že vse kandidiral za mandatarja? Ti zagotovo nimajo več možnosti: - Lojze Peterle - Marko Voljč - Igor Bavčar - Janez Drnovšek - in vsi bivši veljaki iz časov socializma In kdo še ni bil nominiran za to častno funkcijo? - JanezPodobnik - JanezJanša - Miša Molk - Bojan Križaj - Mateja Svet. Tribuna stavi na slednje kandidate. Pavi? Pošlfite nam predlog svojih kandidatov. Z najbol) pogosto predlaganim kandidatom bomo naredili intervju, nekaj kasneje pa tudinovega predsednika stovenske vlade. Sicerpa Slovenci znamo dokazati, da, vedno kadarje treba, držimo skupqj, FHJPDOLENCML GAMBIT Trade, Ljubljana, 8 061-13-11-318 inženiring, prodaja, servis in svetovanje MONITOR, Jesenice, 8 064-861-331 prodaja, svetovanje, distribucija TATUNG in PHILIPS ESAOPE, Nova Gorica, 9 065-27-760 računalniki GAMBIT in poslovna programska oprema v 1200 podjetjih SAGA, Nova Gorica, 9 065-32-322 zastopstvo GAMBIT, inženiring, prodaja, servis INTEC, Trebnje, 8 068-44-548 prodaja in servis PIRAMIDA, Zagorje, 8 0601-64-322 prodaja birotehnične opreme, potrošni material GRAFIČNI PROGRAM BASIC, Ljubljana, 8 061-314-069 računalniški inženiring, AUTOCAD in vse za AUTOCAD CORTEC, Ljubljana, 8 061-223-464 računalniki GAMBIT, zastopstvo Number Nine GAMBIT GRAF, Ljubljana, 8 061-13-12-040 grafične postaje GAMBIT in programska oprema za CAD in DTP RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE RIC, Savska 3, Ljubljana, 8 061-13-15-356 Kjeje ostalo šest izgubljanih let biografije Katje Boh? Je bila psihologinja na RSNZ? (so bili vsi demokrati udbovci - ne, vsak tretji) Mffl PREGLED ZGODOVINE ISTRE , eprav je knjižica izšla že lansko leto, je zaradi današnje politične napetosti v Istri še posebej zanimiva. V razširjeni obliki je izhajala kot podlistek v Primorskih novicah. Zaradi velikega odziva med bralci so se pri uredništvu Primorskih novic in Zgodovinskem društvu zajužno Primorsko odločili zapis izdati tudl v vezani podobi. Knjižica je zgodovinski pregled Istre od prvih naselitev pa vse do današnjih dni. Navedeno in citirano je mnogo zgodovinskih virov, ki se jih avtor strogo drži. Vsebina je podana jasno, kratko in jedernato. Zajeti so vsi pomembnejši dogodki. Delo je primerno tako za običajne bralce, ki bi želeli razširiti znanje o tem področju, kot za nadaljne poglobljene strokovne študije. Izdaja je primerna času, saj težnje po avtonomiji Istre, oziroma avtonomiji Furlanije Juiijske krajine naraščajo. Zgodovinske korenine teh idej in prepreke za njihovo uresničitev nam avtor razkriva na zadnjih desetih straneh v poglavju, ki opisuje obdobje utrditve meščanstva in nacionalno trenje. Za lažje razumevanje konfliktne situacije, v kateri se je znašla Istra, so priloženi rezultati popisov prebivalstva po občevalnem jeziku iz različnih časovnih obdobij. Prav tako so priloženi zemljevidi nacionalne poseljenosti, na katerih so označene spreminjajoče se državne meje. Najbolj veredostojno ljudsko štetje je bilo leta 1910. Po drugi svetovni vojni so ga vzeli za presojo etničnega stanja v Istri. Iz priloženega zemljevidalahko vidimo, da zahodna istrska obala ni bila nikoli hrvatska. Notranjost Istre in vzhodna obala pa tudi niso bile poseljene samo s Hrvati. Benečani so za časa svoje vladavine naselili veliko Srbov in Črnogorcev, ker je kuga zdesetkala prebivalstvo. Pri popisih pa so ločili med slovanskimi jeziki samo slovenščino in srbohrvaščino. r To je zelo pomembno, saj slišimo, kako centralna oblast v Zagrebu vztrajno ponavlja, daje Istra bila in bo samo hrvatska. Politično vodstvo v Istri pa kaže veliko željo po avtonomiji, kljub grožnjam Zagreba. Po drugi strani pa narašča apetit Italije po polotoku. Tržaški neofašisti se o priključitvi Istre odkrito pogovarjajo z Beogradom. Italija naj bi v zameno za srbsko podporo in nevmešavanje slednji pomagala s svojim vplivom pri odpravljanju embarga. V notranjosti Istre izsledimo tudi slovensko govoreče vasi. Koliko je Slovencev v hrvatski Istri sedaj in ali zadostujejo za vplivno manjšino, lahko samo ugibamo. Bralec zve o veliki slovenski žrtvi za Jugoslavijo, ko je Slovenijo izgubila staro slovensko obalo (Trst z okolico) z devetdesetimi odstotki Slovencev. Na drugi strani pa je bila istrska meja s Hrvatsko določena s samim drobljenjem katastrskih občin, kar je bil edinstven primer po drugi svetovni vojni. Podatek je zanimiv, ker se ravno sedaj določa dokončna meja med Slovenijo in Hrvatsko. Bralcu bo delo verjetno zdelo suho zaradi strogega navajanja pisnih zgodovinskih virov. Zgodovino piše zmagovalec. Ravno zato se pri raziskovanju zgodovine zahteva skeptičnost do pisnih virov. 0 Slovanih kot možnih staroselcih avtor molči, kljub močni Venetski teoriji, ki se zmeraj bolj uveljavlja. Najstarejši zapisi so seveda latinski, le da ti večinoma govorijo samo o Rimljanih. Slovence se omenja v prvi polovici knjižice le posredno, kot Venete, oziroma Karne. Za slednje trdi Martin Baucer (prvi slovenski zgodovinar), da naj bi bili naši predniki, avtohtoni prebivalci naših krajev. K slovenskim deželam pa ravno tako kot Valvazor prišteva tudi Istro. Zato bi avtor lahko bolj poudaril pomen Slovencev kot naroda v zgodovini Istre, ne glede na citirane zgodovinske vire. Ni nas treba biti sram, če se spomnimo lastne zgodovine. BLAŽ CESAR PERSISTANCE SLAVA SLOVENSKIM PODJETNIKOM Zakaj je odneslo Srce in oko, ki je bila najuspešnješa slovenska literarna revija vseh časov? Založbo so privatizirali na njenem hrbtu, upravni odbor pa ji ni dovolil. stranfft/tfz trije pisatelji so glasovali proti, ah, te prodane duše press). EJ,TI! Igor Kršinar, novinarček Slovenca, piše o odgovornem uredniku Tribune v dvojini. Očitno je fantič zaveda, da je Gorazd vreden spoštovanja, a se mu vikanje zdi pre-običajno, onikanje pa rezervirano za cerkvene očete (ni tiskovna napaka, resje tak njonjo press). Poskrbite za varnejšo finančno prihodnost. Svojo in svojih najbližjih. Adriaticovo rentno zavarovanje Vam ponuja novo možnost koristne naložbe. Sklenete ga lahko za krajše obdobje ali za vse življenje. Je prenosljivo. Podarite ga lahko tudi svojemu otroku. Adriaticovo rentno zavarovanje je hkrati tudi varčevanje in dobičkonosna naložba. Toliko bolj, ker Vam bo ob strani stala zanesljiva, zaupanja vredna zavarovalnica. Zahtevajte podrobne podatke. Pokličite na telefon 066 43 111 ali se oglasite v najbližji Adriaticovi poslovni enoti ali pooblaščeni agenciji. Adriaticovo rentno Zdaj čas dela za Vas bnRIBUKR Kako spraviš majhnega otroka v mesoreznico, z glavo ali z nogami naprej? Z nogami, da vidiš, kakšneJrv.se poka. ARBEIT MACHT FREI MNAS/L/E/EBESEDA, KIJOPOGOSTO UPORABLJATE V SVOJIH RAZMI-ŠLJANJIHINMED RAZLIČNIMINASILJI POSVEČATE NAJVEČ POZORNOSTI NJEGOVI POJAVI V OBLIKI DELA. ZAKAJ? Ja, največ se ukvarjam z različnimi oblikami nasilja.Problem je, da se v nasilju pogosto vidi zgolj kaznivo dejanje ali zločin, dejansko pa je kriminaliteta, seštevek kaznivih dejanj, ki jih defmira in preganja država, sarno ena izmed možnih in dejanskih oblik nasilja v družbi. To je pravzaprav specifična oblika nasilja, ki jo Iahko pripišemo posamičnemu odgovornemu storilcu. So pa še druge oblike nasilja, globalno gledano celo hujše, namreč v smislu, da je število njihovih žrtev izredno veliko, in da človeška in hkrati družbena škoda presega škodo, ki je posledica konvencionalne kriminalitete. Med temi oblikami strukturnega nasilja je po mojem mnenju na prvem mestu delo, in sicer heteronomno delo - delo v smislu antiteze samodoločujoče, avtonomne dejavnosti. Nevarnost tovrstnega nasilja, ki je seveda samo ena od pojavnih oblik strukturnčga nasilja, je v tem, da ogromnemu številu ljudi jemlje, in to z večine ireduktibilno in ireverzibilno, njihove najbolj dragocene dobrine, kakršne so denimo čas, ČAS v smislu možnosti samodoločujočega delovanja, zdravje in energijo, se pravi tiste dobrine, ki konstituirajo posameznikovo bit, to kar on je , ne pa tisto, kar on ima. Na nek način heteronomno delo jemlje, posamezniku dan za dnem, leto za letom, tiste dobrine, ki so edine zares njegove. Če recimo nekdo posamezniku ukrade avtomobil, lahko ta še zmeraj hodi peš ali kupi novega, če pa mu ukradejo čas, je ta izguba pač ireverzibilna. Od tod moje zanimanje za tovrstne pojave. ¦ KAJJE POTEM POTREBNO DELO? To je družbeno koristno in neogibno delo , ki zagotavlja dobrine in storitve za reprodukcijo družbe in za zadovoljevanje temeljnih potreb vseh njenih članov. Gre za delo, ki je zaradi strukture in narave sodobno neukinljivo heteronomno. Mislim, da je utopija nekaterih socialističnih piscev v podmeni, da je mogoče to neodpravljivo, družbeno koristno delo počlovečiti do te mere, da bi se njegova bistvena heteronomnost ukinila, tako da bi družbeno neogibno delo na neki točki - bodisi zaradi razvoja tehnologije ali organizacije dela - postalo istovetno z avtonomno dejavnostjo posameznikov, ki so v produkcijski proces vključeni. ¦ MONOTONO, SUŽEN/SKO DELO POVEZUJETE Z UBOGLJIVIMI DOMAČIMI ŽIVALMI, KI JIH IMAMO LJUDJE VENDARLE RADI. Radi jih imamo zaradi njihove ubogljivosti in koristnosti. Vendar pa je problem v tem, da človek po svojem bistvu ni žival. Žival pa ni tedaj, ko se lahko ukvarja s samodoločujočo, svobodno dejavnostjo, ki pa v splošnem ni možna v sferi heteronomne produkcije, ki ostaja zato vzrok neukinljive živalskosti v človekovi dejavnosti. ¦ VIDITE KJE ODPOR DO DELA ? Ja. Tukaj je treba ločiti dve stvari. Po eni strani opažanja, do katerih sem se dokopal z intervjuji in opazovanji v obdobju treh, štirih let. Po drugi strani pa sem to tezo oprl na vrsto empiričnih raziskav in tudi filozofskih refleksij v zvezi z delom. Vrsta empiričnih študij, družbeno socioloških in psiholoških - je opozorila na dejstva, ki kažejo na naraščajoči odpor do dela. Ti kazalci so raznovrstni, npr. absentizem, izmikanje delu, simuliranje bolezni, kraja časa na ZORAN KANDUČ - BOREC PROTI DELU ©ločin. Kazen. Krivična družba. Čas. delo. Kapitalizacija. Tržna konkurenca. Profit. Pojmi, ki zaposljujejo naš vsakdanjik. Vse od dojenčkov do starih mam je potrebno zastrupiti z tržno miselnostjo, . . . odmeva iz radijskega sprejemnika, mi pa se pogovarjamo z mag. Zoranom Kandučem o prej omenjenih dejstvih, tudi o trditvi, da delo ne osvobaja, ampak je celo nasilno do človeka. delovnem mestu... Opravljene so bile tudi raziskave, v katerih so ljudi neposredno spraševali o njihovem stališču do dela, in osupljivo število delavcev, prodajalcev delovne sile, je v teh anketah izrazilo nezadovoljstvo do dela. Vendar je treba ta spoznanja jemati z določeno mero previdnosti, zakaj posameznik vglavnem ne govori rad negativno o svojem delu, predvsem zato, ker delo konstituiraglavnino njegove življenske dejavnosti, zato se mora nanj na nek način prilagoditi, med dragim tudi tako.da se heteronomnim delom in ga začne dojemati kot nekaj naravnega, normalnega ali celo dobrega. Tak pozitiven odnos je pravzaprav oblika psihološke prilagoditve na prevladujoč način življenja, zakaj ob stalnem in jasnem zavedanju o pogubnosti te dejavnosti posameznik bržkone bi zmogel opravljati vsakodnevne naporne in dolgotrajne tlake. Temu, da zjutraj vstaneš, greš na delo, si tam podvržen raznovrstnim stresnim vplivom in se potem vrneš utrujen domov, seje treba pač prilagoditi, tudi tako, da se gleda na to nečloveško, suženjsko početje v prizaneslfivi, pozitivniluči. M KDO SO PR0TAG0NIST1BOJA PROTI DELU, STE TUDI VI? Ja. Na ta način, da se poskušam izogniti tistim opravilom, ki so z mojega vidika heteronomni, in ki jih moram početi preprosto zaradi denarja. Vendar pa je moje delo specifično in gotovo priviligirano, saj že po definiciji pri svojem delu izbiram vprašanja, ki me zanimajo, in je razkorak med heteronomnim in avtonomnim neprimerno manjši kot v številnih drugih , predvsem produktivnih dejavnostih. Zavedam pa se, da s posamičnim neorganiziranim upiranjem nedelu tega pro-blema ni mogoče rešiti, kajti družbeni aparat je premočan in zlahka zlomi kakršnekoli upore, še posebej v razmerah izjemne brezposelnosti. Svoj prispevek v boju proti delu vidim predvsem v teoretskem delu, kjer poskušam vprašanja škodljivosti dela vpeti v diskurz o nasilju, predvsem v viktimološko, tematiko, kjer se ta problematika doslej še sploh ni obravnavala. ¦ ALIZLOČIN OBSTAJA ? Odvisno, kako razumeš termin obstajati. Glede na to, da se ta izraz v glavnem uporablja za opisovanje določenih ontoloških entitet, je treba poudariti, da zločin v tem smislu ne obstaja. Zločin ni nič objektivnega. To je nasprotno kompleksna simbolna in vrednostna tvorba. Kaznivost je nekaj, kar pripišemo določenemu dejanju, ki je opazljivo, ki je del čutno zaznavne realnosti. To lastnost pripišemo nekemu dejanju po vrsti operacij, ki so često nezavedne. Ravno teorija kazenskega prava jih poskuša vizualizirati, razčleniti in pojasniti v luči družbenozgodovinskega konteksta njihovega nastanka. ¦ ZADNJE ČASE SE VELIKO GOVORIO KRITIČNOSTIKRIMINOLOGIJE, V ČEM SEKAŽE TA KRITIČNOST? Kritičnost kritične kriminologije se opredeli glede na vrsto značilnosti, ena izmed njih je ravno problematizacija pojma zločin. Kritična kriminologija usmerja pozornosti v načine družbene konstrukcije kaznivih dejanj, se pravi v "vedenje" kazenskega prava, za razliko od pozitivistične smeri v kriminologiji, ki se zvečine osredotoči na vedenje odklonskih posameznikov. To ne pomeni, da kritična kriminologija zanemarja etiološke vidike kriminalitete. Gre predvsem za to, da pozornost usmerja predvsem na polje družbenega odzivanja na določena nevarna, škodljiva ravnanja, oziroma na mehanizme, ki konstituirajo neko prevladujoče dojemanje nevarnosti, škodljivosti in protipravnosti. Po drugi strani pa je značilnost kritične kriminologije, da poskuša dojeti tako etiološke določilnice kriminalnega vedenja kot tudi delovanje družbenih mehanizmov, ki se odzivajo na tovrstno vedenje, v luči družbene celote oziroma natančneje, v optiki razredno razcepljene družbe in vsega , kar izhaja iz te razcepljenosti in neenake porazdelitve ekonomske, politične in ideološke moči. ¦ SE STRINJATE, DA JE VELIKOKRAT PODCENJEN PROBLEM ŽRTVE KAZNMH DEJANJ? V kriminološkem polju je bil problem žrtve dolgo časa zanemarjen. Kriminološki mainstream se je v glavnem ukvarjal s storilcem. Bodisi z vzroki njegovega odklonskega vedenja bodisi z učinki, ki jih občuti zaradi formalnih in neformalnih družbenih odzivov na njegovo kaznivo dejanje. Že kar nekaj časa se ta trend spreminja: v ospredje prihaja žrtev. To spremembo nekateri opredeljujejo celo kot zamenjavo paradigme (v Kuhnovem pomenu), namreč v tem smislu, da se kaznivo dejanje ne razume več zgolj kot dejanje zoper družbo ali pa zoper državo, ampak predvsem kot de-Jan/e zoper kon-kretno žrtev, se pravikotdejanje.ki prizadene neko dobrino indivi-dualno določene žrtve. K temu preo-bratujevmarsičem prispevala tudi vik-timologija. Obrat je zanimiv in hvale vreden, saj daje upanje, da se bo takoznotrajkazen-skopravnega apa-rata kot tudi po za-slugi neformalnih mehanizmov pomoči družbeni položaj žrtve postopoma izboljšal. Kar pa je problematično v tem povečanem zanimanju za žrtve, je, da vzbujajo zanimanje samo določene žrtve, predvsem žrtve kaznivih dejanj. In te žrtve figurirajo kot metafora prizadetega človeka. Ne da bi omalovaževali stisko omenjenih, se moramo zavedati, da obstaja še vrsta drugih žrtev, v prvi vrsti žhve strukturnega nasilja, ki so nevidne tako viktimološki teoriji kot javnemu mnenju. ¦ MNOGI TRDIJO, DA ZLO KOT TAKO OBSTAJA ŽE V ČLOVEKUSAMEM. Vprašanje, ali je človek po naravi slab, dober ali na nek način dovzeten za eno in za drugo različico ravnanja je metafizično. Ketiološkim problemom se da pristopiti tudi drugače, npr tako, da vprašanje človekove ontološke narave postavimo v oklepaj. Sociološke smeri v kriminologiji so opozorile na dve ključni razsežnosti etiološke problematike: po eni strani na družbene določevalnice, ki - ne bom rekel povzročajo, ampak generirajo, vzpodbujajo kriminalno ravnanje, po drugi strani pa na družbene določevalnice, ki posamezniku omogočajo ali onemogočajo, da bi storil nekaj, kar je pozitivnopravno prepovedano. Vedno sta v igri dve plati: na eni strani želja, da ravnaš v nasprotju z normo, na drugi strani pa vrsta družbenih institucij, ki posameznika od tega odvračajo. V tem oziru je izhodišče sociološko naravnane kriminologije vsekakor upravičeno. Še posebej, ker je v gledanju na kriminaliteto in druge družbeno nevarne pojave izrazito prisotna individualistična zavest: če obstaja družbeni problem, potem mora obstajati nekdo, posameznik ali skupina posameznikov, ki je zanj odgovorna. Iz te optike izpuhti kompleksna mreža družbenih - ekonomskih, kulturnih, ideoloških in političnih silnic, ki posameznika bodisi usmerjajo ali pa odvračajo od prepovedanega dejanja. Zavedati se je namreč treba, da je večina t.i. uradnih kriminalcev iz nižjih družbenoekonomskih slojev. Večina kaznivih dejanj, zaradi katerih so ti posamezniki obsojeni, je premoženjskih. Če to dvoje razumeš v kontekstu razredne družbe, družbe izrednih neenakosti, neekvivalenc in ne-enakopravnosti, je sklep, ki ga lahko od tod potegneš, zelo nedvoumen. ¦ kakSna družba pa birešila te probleme? Vprašanje je, ali je smiselno prizadevanja za boljšo, pravičnejšo družbo razumeti samo z vidika boja proti kriminalu. To namreč implicira, da je kriminal izjemen družbeni problem, celo eden izmed najbolj perečih: da bi ga rešili, ne zadostufe, da posameznike spreminjamo ali poboljšujemo, spremeniti in izboljšatije treba družbene razmere. Mislim, da je treba spreminjati družbene razmere in si prizadevati za bolj človeško in bolj svobodno družbo, ne v imenu "vojne zoper kriminaliteto", ampak zato, ker je to cilj, ki je vreden že kot tak. Sama odklonska dejanja so šenajmanj problematična. Tudi vboljšidružbi bo verjetno še zmeraj prihajalo do odklonskih ravnanj. Vendar pa že to, da jih imenujemo odklonska, pomeni, da so v manjšini. O njihovi kvantitativni razsežnosti pa pričatudi dejstvo, da se število kaznivih dejanj meri na sto tisoč prebivalcev. Kjub vsemu gre vendarle za obroben problem. Tisti dejavniki, ki ga generirajo, so problematični že kot taki. Vzemimo npr. revščino.Ta ni problematična samo zato, ker je v določeni povezavi s kriminalom, ampak je problematična že sama na sebi, zaradi vseh svojih učinkov, ki prizadevajo revne Ijudi. Kazensko pravo je po definiciji reaktiven odziv na kaznivo dejanje. Aktivna kriminalna politika pa ni usmerjena v problematične posameznike, ampak v problematične družbene razmere. Problem je, da se na kazensko pravo praviloma gleda kot na edino možno družbeno sredstvo za preprečevanje kriminalitete. Vsa zgodovina kaže, da to ne drži. Instrumentalna vrednost kazenskega prava je neznatna, poleg tega pa tudi težko ugotovljiva. MANICA FERENC Dekletce vpraša angleško prijateljico-. "Hey, doyou smoke after love?" Taodgovori: "Well, Ineverlooked." EMIBUl PRETEGOVANJA Z JOGO JE ŽIVLJENJE DRUGAČNO Sahelya suttjagoje bjqyo parabhat mhare udaya bhan para kqysaye gat saba rat KRATEK PREGLED POZDRAVA SONCU Z DlHANJEM I zviri joge so zaviti v meglice časa, saj zanjo velja, da je božansko življenjsko vedenje, ki se v meditaciji razkrije raz-svetljcnim modrecem. Najstarejši arheološki pričevalci njenega obstoja so kamniti pečatniki v podobi jogijskih se-dečih postavic, ki so jih izkopali v dolini Inda in naj bi bili stari nekako pet tisoč let. Prvič je joga omenjena v obsežni zbirki spisov, imenovani Vede. KasnejeUpanišade prinašajo poglavitni temelj jogijskega nauka in filozofije, imenovane vedanta. Poglavitni smisel vseh različnih vidikov vadbejogaje ponovna združitev posa-meznikovegajaza z absolutno oz. čisto zavestjo. V vsakem človeku tli nenasit-nohrepenenjepoljubezni, uspehu, spre-membi, srečim to hrepenenje ježivipriče-valec resničnosti, ki jo čutimo, in je pona-vadi ne dosežemo. Joga se razvija v skladu s potrebami človeštva. Nekateri jogo jemljejo za protiutež vsakdanjim stresom, za druge pa je način življenja. Za mnoge Ijudi je nekaj nevar-nega. No, je in tudi ni. Nevarna je prav toliko kot je nevaren kuhinjski nož ali vžigalice, če ne znamo ravnati z njimi. A tako, kot smo se kot otroci naučili rav-nanja z vžigalicami pod nadzorom staršev, se tudi joge naučimo pod vod-stvom učitelja. Mogoče je boljša od vseh razlag tale zgod-bica: "Satsang in Kusang sta zelo dobra prijatelja. S. si vclikokrat prepeva: "V neketn majskem dnevu, pomladje bila, v meni seje želja prebujala, odpravil sem se tja, na večerni satsang, kjer našel sem resnico za duha in telo, " K. pa čisto dru-gače.- "Zvečer v mesto, gremo v mesto zvečer, gremo na ženske, gremo na pir." Prišla je sobota zvečer in K. je povabil S. na žur. S. pa nikakor ni hotel iti, češ da gre na satsang, kjer bodo meditirali, peli duhov-ne pesmi in se gostili s čisto hrano. K. se še naprej muči s prepričevanjem, pa mu ne uspe. Vsak s svoje zabave se pozno ponoči peš vrača domov. Popoldne se dobita na klopci pred blokom, K. ves srečen zaradi dobrega žura in zaradi zlatnika, ki ga je našel na poti domov. S. pa ves žalosten, ker je na poti domov stopil v luknjo in si zlomil nogo. S. ničvečni razumel. "Prejšnji večer sem naredil nekaj dobrega za svoje telo in duha, napotipa sizlomim nogo, medtem koje mojprijatelj K. vso noč žural in povrhu vsega še našel zlatnik. "S. predlaga, naj obiščeta modre-ca, ki živi na vrhu gore. Modrec jima odgo-vori: "Tebi, K,. je bila zaradi preteklih dobrih del namenjena cela skrinja zlat-nikov, pasi našelsamo enega, tebe,, S., pa spremlja nesreča in tije bila namenjena huda poškodba, pasisizlomilsamonogo." Paramhans Swami Maheshvvarananda je eden od naslednikov veje pradavnih in-dijskih jogijev - rišijev. Rodil se je pred 48.mi leti v pokrajini Rajastan, v severo-zahodni Indiji. Od svojega trinajstega leta je šivel v ašramu (kraj, ki je namenjen intenzivnemu izvajanju duhovnih vaj), da bi ob svojem učitelju Madhavanandjiju opravil vaje za nadziranje razuma, čutov in duha. Tam je odkril številne skrivnosti. Leta predanega dela ukvarjanja s seboj pa so ga privedla do popolne duhovne prebu-ditve. Na željo svojega učitelja je odšel v Evropo, na Dunaj, in tam ustanovil av-strijsko - indijsko društvo Vedanta - joga. Izoblikoval je sistem joge, ki so ga zato, ker je bil prilagojen pojmovanju in ži-vljenjuzahodnegačloveka, imenovali "Joga v vsakdanjem življenju". Zaradi svoje po-stopnosti in sistematičnosti so ga sprejeli na vseh celinah. To je sistem za tiste, ki živijo v družini, hodijo normalno v službo in se razen po učenju joge po ničemer ne razlikujejo od drugih v svoji okolici. Si-steni pripomore k dobremu zdravju, razvija koncentracijo, uči nas, kako si lahko po-magamo v različnih življenjskih okoliščinah, razvija samozavest, vodi do fizične in psihične celovitosti našega bitja, pomaga nam, da dosešemo popolno ravno-težje zunanjih in notranjih aktivnpsti v vsakdanjem ži-\\)en)\i,dqjenam moči in satnoza-vesti, daprema-gamo tiste nava-de, čustva in na-vezanosti, kinas omejujejo, vodi nas do samo-spoznanja. V si-stem so vključe-neasane(telesne vaje),pranajama (dihalne vaje), osnovni napotki za sproščanje (joga nidra), koncentracijo in meditacijo, in učenje štirih gla-vnih vej joge; gyane, karme, raje, bhaktie. Vzadnjihpetnaj-stih letih se je na Slovenskem v posredovanju joge veliko spre-menilo. Tudi pri nas postaja vse bolj priljubljena. V Evropi imajo s tem velike izku-šnje na Češkem in Slovaškem. Tam jo učijo še v vrtcih in šolah. V Avstriji imajo izdelan poseben sistem joge za poslovne Ijudi (menežerje, novinarjej. V teh časih, ko šivimo v nenehnem stresu, naglici, ko poslušamo in gledamo grozlji-vke, ko živimo v okolju, polnem nasilja, grabežljivosti, sovraštva, ko nasje strah, ko smojezni, ko nas pretirane želje blo-kirajo, takrat slepo sledimo svojemu ci-Iju in s tem največkrat škodu-jemo samim sebi. Joga pa nas uči vi-deti jasno, upo-števati pri svojih željah in dejanjih tudidruge.razumeti sebe. Sistem joge v vsak-danjem šivljenju je razdeljennasedem tešavnostnih sto-penj, ki naj bi jih vadili v priporo-čenem zaporedju, vsako vsaj tri me-sece. Ko jih obvla-damo, si za vajo lahko poljubno iz-biramo asane, ki nam najbolj ustrezajo. Vadba v skupini prispeva k primernemu vzdušju in nas spodbuja k disciplini, ki je tako kot pri vseh aktivnostih potrebna. K temu pripomore tudi vegetarijanski način prehrane (brez mesa, rib, jajc), ki ni nujen, je pa priporočljiv. S praviino prehrano si izboljšamo zdravje in prihra-nimo trpljenje šivalim. Tradicijapostaje v zahodni kulturi dobro znana, zatoje priporočljiv en postni dan v tednu, kar potneni, da pojemo le en obrok. Sproščanje, telesna vadba in pozitiven Rok Petrovič je bil učenec prof. Paramhansa Swamija Mahe-shwaranande. Z jogo se je ukvarjal devet let. V začetku se ji je posvetil zaradi športa, kasneje pa mu je postala del šivljenja. Opisal je razliko med strechingom (tehniko raztego-vanja in sproščanja), ki ga lahko opravljaš avtomatično, in jogo, kjer pozoren, poglobljen odnos do vaj poleg dobre telesne kondicije prinese še mnogo-katere druge učinke. "Ni sadov brezdela", jegovoril, intovelja tudi za jogo. odnos do šivljenja pomagajo pri ozdravi-tvi. Cilj joge je modrost, spoznanje same-ga sebe, šivljenje v skladu s samim seboj in s svojo okolico. Dajati, razumeti in ljubiti vse kar je živo. Plakati po slovenskih mestih s sliko jogija v oranšnem oblačilu (to oblačilo močno oranžne barve pre-dstavlja jutranjo zarjo, kar pomeni prebujanje zavesti, predstavlja ogenj, ki pomeni čiščenje; je tudi barva žrtvo-vanja injo nosi tisti, ki se je odpovedal stvarem in posvet-nemu življenju za dobro človeštvaj va-bijo vse, ki bi želeli poskusiti z vadbo joge, kotjoučiSwa-mi Maheshwa-rananda. Začetni treningi se pričnejo v mesecu novembru. Vse informacije lahko dobite v telo-vadnici OŠ Oskar Kovačič, v Ljubljani, na Dolenjski cesti 20. Mesečna članarina za študente znaša 1000 SIT, vaje pa vodijo usposobljeni inštruktorji po učenju Swamija. Čeprav ni nikoli prepozno, pa moramo vedeti, da bo prišel trenutek, ko bo telesna senca postala daljša od same-ga telesa. Toje znamenje, da bo sonce našega življenja kmalu zašlo. Zato razmislite, kaj ste dosegli in kaj še želite v tem šivljenju doseči. CVETKA CVET Midva sva kot ustvarjena eden za drugega: "Rad me imaš in tudijaz se imam rada." JXfewoza Stevilka 5 Študentski informator 23.november - 6.december 1993 Stari parlament je ••• mrtev ... naj ne zalijo drug drugega, nej ne lažejo, naj dvorano puščajo čisto in nepoškodovano in najzahtevajo sejnine. stran 2 Rock & Dub Shop Pripravlja razstavo z naslovom RASTAFARI JAMAJKA. stran 11 Veselua Žur na Topniški je bil porazen stran 8 BIGŠOUV SVETLI PRIHODNOSTI......2-3 FAKSYLAND.............3 TRESOČA DENARNICA..........4-5 LJUBLJANA POD MLEČNO CESTO.....................6-8 V BALONU PO SLOVENUI.........9 NOVAKRAMA... 10-11 ADRESAR................12 KDO BO SESTAVIL ŠTUDENTSKO VLADO? Kandidati za mandatarja študentske vlade so se drug z drugim in s študentsko javnostjo soočili 17. novembra. V igri za mandatarja so od petih kandidatov ostali le še trije, Kristjan Verbič je od svoje kandidature odstopil, Vili Lamovšek pa je s svojim programom tako drugačen, da ga poslanci, ki se hočejo igrati veliko politiko, gotovo ne bodo podprli. Po mnenju zanesljivih neuradnih virov, ki so blizu vodilnim strukturam na Kersnikovi 4, pa je izvolitev mandatarja odvisna od odločitve tridesetih poslancev, ki tvorijo homogeno interesno skupino. Volilno kampanjo teh poslancev naj bi organiziralo Združenje katoliških študentov, skupina pa naj bi bila že apriori proti Kristjanu Verbiču. Na soočenju se je najprej pred- mora biti študent plačan, bomo stavil Vili Lamovšek, ki je pojasnil predvsem tretjo točko svojega programa, ki se glasi: ukiniti bone za študentsko prehrano. Boni ga namreč trikrat žalijo. Prvič meni, da si velika oblast na ta način poceni kupuje socialni mir, drugič ga žalijo neskončne vrste za bone, kjer ga poskušajo disciplinirati polpismeni študenti. Tretjič je užaljen, ker ga poskušajo dis-ciplinirati polpismeni natakarji v zanikrnih restavracijah. "Do-kler študij ne bo obravnavan kot pošteno delo, za katerega imeli take štipendije in take pogoje, kakršne imamo sedaj," je povedal Vili Lamovšek. 25. maja pa si namerava pripeti svoje tri udarniške značke in ponosno korakati po svetu. V programu Bare Hieng pa so po njenem mnenju bistvene naslednje točke. Bara je neod-visna kandidatka, v treh me-secih namerava povečati šte-vilo bonov z 20 na 25, za-vzema se za ukinitev davkov na učbenike in njihovo sub-vencioniranje, zagovarja sta-lisče, da morajo vsakega profesorja odobriti študentje. Sedanjo SV je označila za nesposobno, neodgovorno in diletantsko. Njena vlada ne bo pod vplivom strank, ukvarjala se bo samo s študentskimi zadevami, delala bo odgo-vorno in profesionalno. Na vprašanje, ali bo podprla gradnjo kapelice v Rožni dolini, je odgovorila, da nima nič proti vernim študentom, vendar pa naj si kapelico postavijo sami. Bara ni zado-voljna s Tribuno in Radijem Študent, radio naj bi se ukvar-jal samo s študentskimi zade-vami, naTribuni pa bi bilo po njenem mnenju potrebno od-staviti nekaj ljudi. Podpira pa mrežo za Metelkovo in njen kulturni program. Mitja Štular je imel zelo urejen, resen in rahlo dolgoča-sen nastop. Verbič mu je očital, da je kandidat z najvecjo apriorno podporo, njegov pro-gram pa ima tri bistvene točke. Dalje na 2. strani SORRV V prejšnji Nevrozi je prišlo do nekaj manj-ših, a vendar nepri-jetnih napak. Opra-vičujemo se Orkestru Slovenske filharmo-nije, ker ni gostoval v K4 in prav tako K4, ker ni gostil Orkestra Slovenske filharmo-nije. PRIDITE! Prijazno se bomo pogovorili. VODJA POSLANSKE ČREDE Gregor Macedoni Gregor Macedoni je na prvi seji študentskega parlamenta (ŠP) premagal svojega proti-kandidata Kristjana Verbiča in tako postal predsednik tega častivrednega organa. Je študent tretjega letnika Fa-kultete za elektrotehniko in računalništvo, doma pa je iz Novega mesta. V ŠP je sedel že prejšnje leto, sedel je v komisiji za socialo, angažiral pa se je tudi na področju kratenja pravic študentov po fakultetah, vodil je namreč projekt Izpitni režimi. Kdo je Gregor Macedoni zasebno? Star sem dvajset let, veliko mi pomeni regionalna pri-padnost, zato sem po srcu predvsem Dolenc. V Lju-bljani poskušam uveljaviti image dolenjskega študen-ta, tako kot že obstaja predstava o primorskem in štajerskem študentu. Navezan sem na naravo, čeprav nimam ne psa ne mačka. Če povem na kratko, sem preprost regio-nalček. Zakaj si se odločil za kandi-daturo? H kandidaturi me je vodila predvsem izredno močna pod-pora volilcev na lastni fakul-teti. Vsak drugi, ki je na njej volil, je volil mene. Takšno glasovanje pa je nedvomno rezultat mojega lanskoletnega dela. Ta funkcija mi pomeni nadaljevanje dela v SOU, rad bi naredil čim več za študente. Nikakor pa nisem kandidiral zaradi denarja, lansko leto sem popolnoma entuziastično kan-didiral za poslanca, za sejnine pa še vedel nisem. Katera je bistvena razlika med tabo in Verbičem ozi-roma, zakaj si bil izvoljen ti? Najina predstavitev je bila dolga in izČrpljujoča, bistve-na razlika med nama pa je, da jaz za razliko od Verbiča nimam hudih grehov za nazaj. Poslanci so me spra-ševali predvsem kaj bom in ne, kaj sem naredil. Kakšenje tvoj program? Zelo pomembno je, da ŠOU obranimo napadov. S tem je povezano predvsem spreje-manje Zakona o dohodnini in Zakona o obdavčenju hono-rarnega dela v Državnem zboru. Parlament mora hitro in z enotnim nastopom izvoliti študentsko vlado, osredotočiti se je treba na sprejemanje pravnih aktov ŠOU, pomembno je tudi konstituiranje parlamen-tarnihkomisij. Nadaljevanje na 3. strani 2 23 november 6 december fiIG SOU V SVETLI PRIHODNOSTI Nevroza VLADA: dalje Zelo ga skrbi finančna situacija ŠOU, če denarja ne bo, ne bo možno uresničiti nobenega programa. Meni, da ni nič narejenega na področju Pokrajinskih klubov študentov, Studentske servise je namreč potrebno spraviti nazaj v študentske roke. Dodal je še, da bo z dobro sestavljeno ekipo dobro delal. "Situacija glede Tribune je zelo spolitizirana, potrebno se je pogovoriti o resničnih problemih, saj ni ovir, da Tribuna postane kvaliteten časopis," je rekel Mitja. Na vprašanje, katera od zadnjih treh študentskih vlad je delala najbolje, pa je diplomatsko molčal. Od vseh kandidatov pa je samo on poznal zakone, ki urejajo status ŠOU in študentskega dela. Kristjan Verbič je pojasnll, da od kandidature ne odstopa iz strahu: "Odstopam zato, ker bi bil v primeru raoje izvolitve prisiljen sprejeti preveč kompromisov in ne bi mogel izpeljati svoje vizije. Imamo najmočnejšo ŠOU na svetu, ki pa bo kmalu padla in edina dobra stvar tega padca bo to, da bodo vsi študenti postali malo manj apatični in pasivni." Vse kandidate je obtožil, da so kopirali njegov pro-gram, Štular se po njegovih bese-dah ni potrudil spremeniti niti oblike. "Moja ideja je bila dobrain prav zato sem nekaterim trn v peti," je povedal Kristjan. Bistvo programa Mateja Novaka pa je regionalizem, je kandidat Neformalnega združenja študentov Pokrajinskih klubov. Poskušal bo preprečiti sprejetje Zakona o doho-dnini, zavzema se za ustanovitev regionalnih študentskih klubov, za prevzem Študentskih servisov. Podpira projekt tretje Univerze, ki naj bi zagotovila višjo kvaliteto študija, svoji vladi pa bi dodal novo ministrstvo, ki bi se ukvarjalo s pro-blemi regionalnih študentskih klubov. V Radio študent in Tribuno se ne mlsli vmešavati: "Tribuni je potrebno zagotoviti sredstva, Radio študent pa bi lahko razširil svoj pro gram na cel dan." Nedvomni favorit soočenja je Mitja Štular, vendar lahko upamo, da bo zmagal najboljsi, ne pa najbolj pravilno usmerjen kandidat. ŠPELASTARE STARI PARLAMENT JE MRTEV, NAJ ŽIVI NOVI Prva seja študentskega parlamenta (ŠP) v novi zasedbi se je zgodila 10. novembra, na stari lokaciji v dvorani Občine Vič. Za začetek seje so si novopečeni poslanci in prorektor ter predsednik volilne komisije izmenjali čestitke in pozdrave. Poslanca Alojza Kobeta pa je doletela neslutena čast, imenovan je bil za začasnega predsednika ŠP. Po dveh urah neokusne razprave pa je bil za novega predsednika ŠP izvoljen Gregor Macedoni, ki je premagal svojega protikandidata Kristjana Verbiča. Kratkotrajni predsednik ŠP je predlagal, naj poslanci kljub temu, da ima prva seja ŠP fiksen dnevni red, razpravljajo o razveljavitvi sklepa prejšnjega ŠP, da se parlamentarnim komisijam podaljša mandat do izvolitve novih. Po mnenju poslanca Kobeta so komisije v tem trenutku nepotrebne, lahko pa se zgodi, da bodo člani komisij poskušali sklicati še nekaj sej in zanje pobrati sejnine. Poslanci so se odločili, da bodo o komisijah razpravljali na naslednji seji. Po neuspešnem poskusu spreminjanja dnevnega reda je sledila predstavitev ŠOU, ki jo je nadebudnim poslancem predstavil v.d. direktorja mag. V. Šoukal. Bivši predsednik bivšega parlamenta Marko Kušar pa je poslancem dal nekaj nasvetov in priporočil za delo. Med drugim jim je svetoval, naj ne žalijo drug drugega, naj ne lažejo, naj dvorano puščajo čisto ter nepoškodovano in končno, naj zahtevajo svoje sejnine. Najpomembnejša in najbolj razburljiva naloga, ki jo je moral ŠP opraviti na svoji prvi seji, pa je bila izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov ŠP. Boj za oblast je bil krvav in poln umazanih podrobnosti. Za funkcijo predsednika sta kandidirala Gregor Macedoni in Kristjan Verbič, oba že ŠOU veterana. Oba sta se v svojih predstavitvenih govorih strinjala, da je ŠOU trenutno v grozljivi situaciji, saj država poskuša omejiti njeno moč. Macedoni je po-udaril, da je kandidiral zaradi izredno močne podpore volilcev, kar je ne-dvomno rezultat njegovega prejšnjega dela. Verbič pa je poslance pozval, naj ne nasedajo očitkom, češ da je "zakrkn- jen kriminalec". Razvila se je strastna razprava. Pred-sednik študentske vlade Miha Kušar je Verbiču očital, da je javno diskreditiral ŠOU, da za njim stoji stranka ter da človek, ki je že dobil nezaupnico, ni primeren za predsednika ŠP. Verbič je odgovoril, da je vedno znal ločevati med "posluževati se politike" in "biti od nje odvisen". Po njegovem mnenju so to nesramna podtikanja ljudi, ki so ne-posredno odvisni od avtoritet in štu-dentska vlada je dokaz za to. Za mesto predsednika ŠP pa se je odločil, ker je bil po njegovem mnenju ŠP lani napačno voden. Verbiču je bilo očitano tudi, da je . njegovo predvolilno kampanjo finan-cirala LDS, kar naj bi v neformalnem pogovoru potrdil tudi Kristjan sam. Verbič je podporo LDS zanikal, Mace-doni pa je izjavil, da je imel ročno napi-sane plakate, ki jih je financiral sam. Poslanci so s pranjem umazanega perila počasi le končali in za predsednika ŠP izvolili Gregorja Macedonija. Parlament ja za tem glasoval o podpred-sedniku ŠP, ki je hkrati tudi predsednik Zakonodajne komisije. Kandidirali s