KATOLIŠKI
k
LETO XLIV. - Štev. 23 (2197) - Četrtek, 4. junija 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE TASSA RISCOSSA
GORIZIA
ITALY
SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
REDAZIONE E AMMINiSTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:
RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Kot bratje skupaj z Marijo
Misli naših škofov na Sv. Gori
Vabilo na letošnje slovensko-italijansko romanje k svetogorski Kraljici seje vršilo pod geslom: »Da fratelli con Maria, Kot bratje skupaj z Marijo, Duc’ come Fradis cum Maria Santissima«. Prvič, da je bilo vabilo v vseh treh jezikih, ki se govorijo v goriški pokrajini. Gotovo je to sad tudi pape-zevega obiska, ki je pozdravil vernike v vseh treh jezikih, tudi v furlanščinL To medsebojno povezanje in bratstvo v Kristusovi Cerkvi sta poudarila tudi oba naša pastirja, nadškof Bommarco in škof Pirih. To je dediščina oglejske Cerkve, saj je že njen škof sv. Hromacij dejal: »Cerkev se je zbrala (na binkošti) v zgornjih prostorih skupaj z Marijo, Jezusovo materjo, in njegovimi brati. Ni mogoče torej govoriti o Cerkvi, če Marija, Gospodova mati, ni tam z njegovimi brati. »Kot razlago k tem besedam je nadškof Bommarco dejal: »Na prvo mesto moramo postaviti našo oznako kristjana in šele nato sledijo druge oznake in razlike jezikov, kultur, tradicij. Tako bomo gojili resnično bratstvo, ki se ne zadovoljuje z imenom, temveč si vzajemno prizadeva za resnicoljubnost, harmonijo in občestvo.«
In škof Metod Pirih je dodal: »Prišli smo na ta sveti kraj, da postajamo še bolj bratje in sestre. Ne povezujejo nas samo skupni gospodarski in kulturni interesi. Kot kristjane nas mora v prvi vrsti povezovati ista vera, slava Boga in Marije. Priti k Mariji pomeni tudi zavezo in obvezo za naprej, da se bomo iskreno in z božjo pomočjo trudili premagovati nasprotja, nerazumevanja in predsodke. Ob Mariji naj bi se učili drug drugemu tudi odpuščati.«
Besede naših pastirjev veljajo vsem ljudem dobre volje, ne samo vernim, ne samo Goričanom, tudi Tržačanom, ki bodo v nedeljo šli na upravne volitve. Naj ne gredo s srdom v duši na svoje soobčane in sodržavljane v namišljenem strahu o neki »slavizaciji«, kije ni, temveč odločeni, da hočejo zaupati svoj glas takim kandidatom, ki so že pokazali voljo in pripravljenost po medsebojnem spoštovanju, mirnem sožitju in sodelovanju z vsemi v duhu resnične demokracije. Bridke izkušnje tega stoletja v naši deželi pričajo, do kakšnih tragičnih posledic lahko privedejo fanatizem, funda-mentalizem in malikovanje kake ideje in njenih glasnikov. Naj bi tržaški volivci prisluhnili pozivu Janeza Pavla II. na griču sv. Justa: »Tudi danes ste, podobno kot nekdaj, poklicani, da s skupnimi močmi gradite družbo, ki lastnih partikularizmov in tradicij ne bo uvljevljala na škodo obče koristi. Samo bratsko razumevanje, spoštovanje do vsakega človeka ter pripravljenost na poravnavo morebitnih sporov lahko omogočijo resnično in dejansko rast vsakogar.«
Italijanski politični razvoj
V notranji politiki je v državi precej živahno. Po izvolitvi novega predsednika republike Scalfara je sedaj na vrsti več pomembnih dogodkov. Tako izvolitev novega predsednika poslanske zbornice (mesto, ki ga je prej imel novi državni poglavar), posvetovanja za sestavo nove vlade in izvolitev novega tajnika DC po Forlanijevem odstopu.
Medtem se je Scalfaro predstavil v parlamentu za nastopni govor in prisego. V svojem govoru je predsednik republike podčrtal veliko pomembnih tem, od osrednje vloge parlamenta do obsodbe terorizma, posebej po zadnjih težkih dogodkih na Siciliji z umorom sodnika Falconeja. Scalfaro je poleg tega omenil tudi vlogo narodnih manjšin v državi.
Volitve za novega predsednika poslanske zbornice so se začele v ponedeljek, 1. junija, prva glasovanja pa niso še prinesla rezultatov. Vsekakor, ko pišemo te vrstnice, potekajo razgovori med strankami za ugodno rešitev vprašanja. Kaže, da bo novi Predsednik iz vrst bivših komunistov PDS. To verjetno iz dveh razlogov.
Prvi, ker je to mesto že več mandatov bilo dodeljeno tej stranki kot največji skupini opozicije, drugi pa, ker je tudi PDS podprla izvolitev Scalfara za državnega poglavarja.
Šele po izvolitvi predsednika zbor-
nice bo pričel predsednik republike s posvetovanji za sestavo nove vlade. Izbira ne bo lahka, saj je treba pravzaprav najprej najti politični okvir za novo vlado. Bo še nadalje šti-ristrankarska? To je zaenkrat težko reči. Po aprilskih volitvah so namreč nastopile bistvene novosti, katere bo treba verjetno upoštevati. Enako je še neznano ime bodočega vladnega predsednika.
Po odstopu tajnika Forlanija mora DC iskati naslednika. Forlani zagotavlja, da je njegov odstop dokončen in da želi ostati samo le navaden poslanec. Kot možna naslednika se omenjata predvsem dva: senator Gava in minister Martinaz-zoli. Tudi določitev novega tajnika je odločilnega pomena, saj mora stranka imeti za posvetovanja o sestavi nove vlade svoje polno vodstvo. Stvari so torej precej zapletene, vendar terjajo hiter odgovor.
Svetovni dan bolnikov
Sveti oče je ustanovil »Svetovni dan bolnikov«. V vsej Cerkvi se bo obhajal 11. februarja, na god lurške božje Matere. Sveti oče želi, da bi Svetovni dan bolnika pomagal prebujati zanimanje za bolnike, pospeševal njihovo oskrbo in boljšo pripravo bolniških strežnikov.
"7. in 8. junija
Upravne volitve na Tržaškem
V nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. junija, so volici na Tržaškem poklicani k volilni žaram, da izvolijo novi tržaški občinski svet in dvanajst krajevnih sosvetov ter pokrajinski svet. Za zaupanje volivcev se pote-
Sankcije zoper Srbijo
Po dosedaj zbranih podatkih je vojna v Bosni terjala že 2200 življenj in več kot 7000 ranjenih. Bivališča je zapustilo okrog milijon ljudi, več kot 2000 ljudi je izginilo. Napadi in vsakovrstno nasilje se nadaljujejo. Prejšnjo sredo so granate srbskih milic pomorile večjo skupino ljudi, ki so v Sarajevu čakali v vrsti pred trgovinami. Zopet je bil napaden tudi Dubrovnik, v Sarajevu pa Srbi napadajo tudi vladna poslopja. Dne 31. maja je Varnostni svet sprejel sankcije zoper Srbijo in Črno Goro. Resolucija uvaja prepoved vsega uvoza in izvoza, razen zdravil in živil, ustavitev mednarodnega prometa, zamrznitev bančnih računov v tujini, zmanjšanje števila diplomatskih predstavnikov Jugoslavije in predstavnikov tujih držav v Beogradu, prepoved športnega, tehničnega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja ter naftni embargo. Od trinajstih držav članic Varnostnega sveta sta se glasovanja vzdržala le Zimbabve in Kitajska, ki pa je sicer sama le začela izvajati nekatere ukrepe iz resolucije. Celo Grčija je prekinila letalski promet z Beogradom. Na mesec je v Srbiji moč dobiti le 12 litrov goriva na avtomobil. V tem trenutku lahko Srbija računa predvsem na Romunijo, ki je formalno sicer uvedla sankcije, je pa gospodarsko v veliki meri vezana na Srbijo in bo to ob embargu poskušala izkoristiti.
Težko je oceniti, ali je embargo vplival na volivce v Srbiji in Črni Gori, ki so minulo nedeljo prvič volili v parlament nove, tretje Jugoslavije. Mediji so mnenja, da so novice o 60% udeležbi poneverjene, sicer pa so volitve sporne že same po sebi, saj se jih niso udeležile opozicijske stranke. Te so na isti dan v Beogradu organizirale doslej najmnožičnejše protivojne demonstracije, ki se jih je udeležilo preko
50.000	ljudi.
V Evropi in tudi v Združenih narodih se krepi ocena, da gospodarski ukrepi ne bodo prinesli hitrih učinkov in da bo morda potrebno tudi vojaško posredovanje. Tako menijo zlasti v Nemčiji, kot možnost pa sta jo omenila celo lord Carrington in nizozemski zunanji minister van der Broek.
Leon Marc
guje petnajst list na občinskih volitvah, šestnajst pa na pokrajinskih volitvah. Med temi je naravno tudi edina manjšinska politična stranka Slovenska skupnost. Njen znak, lipova vejica, je na tretjem mestu na glasovnicah. Liste SSk imajo letos še posebno širok vsemanjšinski značaj, tako da imajo slovenski volilci možnost izbire kandidatov.
Slovenska skupnost računa na gotovo izvolitev po enega predstavnika tako v občinski kot v pokrajinski svet.
Pri občinskih in rajonskih volitvah volivci lahko dajejo kandidatom preference. Na pokrajinskih volitvah niso možne preference, ker je ime
kandidata v posameznem okrožju že natisnjeno na glasovnici. Omenimo naj še, da je prvi nosilec liste za tržaški občinski svet dr. Peter Močnik, sledijo pa v vrstnem redu naslednji kandidati: Samo Pahor (neodvisen), Alojz Debeliš, Jelka Cvelbar, Tomaž Simčič, Tamara Petaros, Edi Žerjal, Josip Pečenko (neodvisen) in Samo Kokorovec. Glavni kandidat na pokrajinskih volitvah pa je prof. Ivan Peterlin, ki kandidira tudi v najmočnejšem okrožju za SSk, tj. na območju občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Sledita okrožji Opčine, Bani, Trebče, Sv. Križ, kjer kandidira kot neodvisen prof. Josip Pečenko, in pa okrožje Dolina, kjer kandidira prof. Alojz Tul.
Sveti oče med nami
Obisk sv. očeta Janeza Pavla II. v deželi Furlaniji-Julijski krajini je za nami, toda ostali so spomini, ostali so njegovi govori in zlasti so ostale fotografije z raznih postaj njegovega obiska. Da bi se vse ohranilo čim bolj živo in bi ostalo tudi kot dokument, so uredniki škofijskega tednika Vo-ce Isontina pripravili in izdali album z govori sv. očeta in vrsto fotografij iz njegovega obiska v Ogleju in Gorici. Vseh fotografij je 179.
Pri KG smo prav tako načrtovali slično publikacijo, toda v zelo manjšem obsegu, primerno za naše slovenske bralce. Pa so pri Voce Isontini ponudili, da lahko izdamo njihov album s
slovenskimi teksti. Pa smo se odločili za to drugo varianto, kot razlaga msgr. Oskar Simčič v uvodni besedi. Dodali smo še 16 reprodukcij s papeževega obiska v Trstu ter pripravili album, ki je res izredna publikacija, saj obsega skoro 200 slik v barvah in glavne papeževe članke v Ogleju, Trstu in Gorici. Vsi teksti so v slovenščini, tako podnapisi kot govori. Slovenski teksti v albumu so delo msgr. Oskarja Simčiča, le prevod govorov v Trstu je delo nekaterih avtorjev iz Trsta (Alojz Rebula, Tomaž Simčič, prof. Martin Jevnikar). Album je tiskala tiskarna Arti Grafiche Friulane v Vidmu, ki je tiskala isti album v italijanščini. Prepričani smo, da album ni le dostojen spomin na obisk Janeza Pavla II., temveč tudi lepo grafično delo, ki mu zlepa ne najdemo para na slovenkem književnem trgu. Prav zaradi sodelovanja s prijatelji pri Voce Isontina je bilo mogoče obdržati ceno za razkošno publikacijo v zmerni ceni 25 tisoč lir. Album se dobi pri slovenskih dušnih pastirjih in na upravi našega lista. Pohitite z naročili, ker je naklada omejena.
Uredništvo in uprava KG
Sveti oče med nami
JANEZ PAVEL II
Prvi Drnovškovi koraki
DUHOVNA MISEL ZA BINKOŠTI
BRALCI Pl Š E JO
- Sveti Bog,
po binkoštnih skrivnostih posvečuješ svojo Cerkev, razširjeno med vse narode in ljudstva.
Pošlji Svetega Duha po vsem svetu in nadaljuj v srcih vernih delo tiste ljubezni,
ki si jo obilno delil na začetku oznanjevanja tvoje blagovesti...
Glavna mašna prošnja pravi, da Bog posvečuje svojo Cerkev, ki je razširjena med vsemi narodi in ljudstvi, po binkoštnih skrivnosti.
Jezus je izbral dvanajst apostolov in jih tri leta pripravljal na poslanstvo, ki ga bodo morali opravljati, ko se bo moral on sam posloviti in iti v nebo k Očetu. Zaupal jim je nalogo, naj oznanjujejo evangelij vsemu stvarstvu (prim. Mr 16,15). Naročil jim je, naj krstijo vse, ki bodo sprejeli njihovo oznanilo, in jih vodijo k odrešenju.
Apostoli so se najprej ustavili v Jeruzalemu. Zbrali so se v dvorani zadnje večerje in Sveti Duh je prišel nadnje. Napolnjeni z novo močjo, so odšli med ljudi in Peter je imel dolg govor zbrani množici: razložil jim je pomen Binkošti, govoril jim je o Jezusu, ki so ga umorili judovski prvaki, vendar je isti Jezus vstal od mrtvih in jih povabil vse, naj stopijo na pot odrešenja.
Ko je končal svoj govor, so se mnogi spraševali: »Bratje, kaj naj storimo?« Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se da v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha« (Apd 2,37-38). Takrat je bilo izmed množice krščenih tri tisoč ljudi. Tako je Sveti Duh tisti dan, po rokah apostolov, posvetil prve kristjane.
Od tistega dne dalje so apostoli oznanjali, krščevali in vodili božje ljudstvo. Sveti Duh je po apostolih in Cerkvi razširil veselo vest odrešenja po vsem svetu. To se dogaja še danes do konca časov. Sveti Duh deluje po Kristusovi Cerkvi, da bi:
- vodil k veri vse, ki še ne verujejo;
- da bi utrdil v veri tiste, ki omahujejo;
- da bi poglobil ter povečal vero vseh, ki verujejo.
MILAN NEMAC
Pisarna »Karitas« v Solkanu
Banka Slovenije je minuli teden v obtok dala nov bankovec za 5000 slovenskih tolarjev, po obliki in velikosti enak ostalim, je pa vijoličaste barve. Ob tem je ostalo nekaj nejasnosti, ali pomeni nov bankovec le zamenjavo obrabljenega papirnega denarja ali pa tudi povečanje inflacije. S tem je povezan tudi dvig plač v državnih službah, ki ga je odobrila nova Drnovškova vlada in ki je sprožil val odklonilnih odmevov, presenečenje pa so doživeli tudi novi vladi naklonjeni ekonomisti. Bivši premier Peterle se je v odprtem pismu obrnil na Drnovška, naj potezo vlada premisli, saj bi po njegovem mnenju 38% povečanje plač pomenilo dodatno obremenitev v višini 500 milijonov mark oz. 80% deviznih rezerv. Drnovšek je to številko ocenil kot »pretirano in tendenciozno«. Kljub temu so tudi komentarji v vladi naklonjenem tisku zelo odklonilni, prave razlage za takšno dejanje pa ni. Drnovšek je v intervjuju za Slovenca izrazil obžalovanje nad mediji, ki mu ne prizanašajo in se izrekel proti divjim privatizacijam. V vladi sami bo prišlo do sprememb. Že imenovanega finančnega ministra Kopača bo zamenjal Mitja Gaspari, ki sedaj dela pri Svetovni banki, pred tem pa je bil uradnik pri Narodni banki Jugoslavije. Kopač naj bi bil odslej njegov namestnik in je Gaspariju velikodušno odstopil mesto.
Težave z begunci se nadaljujejo. Slovenija je dosedaj sprejela že
Ugledni kanadski Slovenec, salezijanski duhovnik in kulturni delavec Karel Ceglar, ki je vrsto let opravljal dušno pastirstvo v slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu, se je v zasluženem pokoju kot izvrsten baragoslovec lotil zahtevnega knjižnega načrta. V zbirki Bara-giana želi zbrati vse Baragove knjige, čim več literature o največjem slovenskem misijonarju ter o severnoameriških Indijancih, zbirko pa bi rad dopolnil tudi z gradivom, ki je povezano z Baragovim misijonskim delom med Indijanci plemen Ottawa in Chippewa, med katerimi je živel več kot tri desetletja.
Prvi dve knjigi v zbirki Baragiana, Baragova dela in Bibliografija, sta že natisnjeni ter bosta v Sloveniji in zamejstvu na voljo že v poletnih mesecih, ko bo prišel gospod Ceglar na obisk v staro domovino. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo v Baragovi Bibliografiji objavljeni tudi naslovi spominskih zapisov, reportaž, esejev in drugih prispevkov slovenskih časnikarjev, ki so doslej pisali o znamenitem Slovencu in misijonskem škofu ter prvem slovenskem svetniškem kandidatu, Frideriku Baragi. Po Ceglarjem zagotovilu bosta prvi knjigi v zbirki izšli v nakladi 2000 izvodov. - Sloveniji in zamejstvu naj bi bilo namenjenih 400-500 izvodov, obsegali pa naj bi od 400 do 500 strani.
VEČ LETNIKOV PRIVLAČNE ZBIRKE
Tretja knjiga zbirke Baragiana bo predstavila Baragova pisma do njegovega odhoda v severnoameriške misijone (1830). Po Ceglarjevem načrtu bi tej knjižni novosti z leti sledile izdaje drugih Baragovih pisem. Tako bi četrti letnik Baragiane strnil prva Baragova misijonska pisma v letih 1831 in 1832, v peti knjigi pa bi
56.000	beguncev iz Bosne, pomoč zanje pa prihaja zelo počasi. Vlada republike Slovenije je na ponedeljkovi seji podprla ukrepe Varnostnega sveta ZN o uvedbi gospodarskih sankcij zoper Zvezno republiko Jugoslavijo. Zdi se, da zaradi teh ukrepov Slovenija ne bo utrpela večje gospodarske škode, saj je izmenjava s Srbijo in Črno Goro v letu 1991 obsegala le nekaj več kot 7% celotne trgovinske izmenjave, v zadnjem času pa se je še znižala zaradi srbskih omejitev za slovenske prevoznike.
MAŠA ZA LAMBERTA EHRLICHA
V torek, 26. maja, je minilo 50 let od umora Lamberta Ehrlicha. Ob tej obletnici je v ljubljanski stolnici nadškof vodil somaševanje, zatem pa je bila na Teološki fakulteti žalna akademija. Le slab teden zatem je slovenska televizija predvajala dokumentarni film »Za resnični konec vojne« o povojnih pobojih domobrancev. Uro in pol pretresljivega pričevanja je več kot pol leta čakalo na predvajanje, film pa je tudi delno cenzuriran, saj so iz zvočnega zapisa brisana nekatera imena pomembnejših političnih osebnosti. Toda marsikaj, kar se dogaja danes, priča, da revolucije še ni konec. Časopis Delavska enotnost, ki je pod vplivom bivšega režimskega sindikata, je ob 100-letnici Titovega rojstva založil knjižico o pokojnem maršalu Titu.	Leon Marc
bila zbrana misijonarjeva pisma, ki jih je v letih 1833 in 1834 pošiljal Leopoldinini ustanovi za podpiranje katoliških misijonov v Severni Ameriki (sedež je imela na Dunaju), Družbi za širjenje vere v francoskem Lyonu, svoji starejši sestri Amaliji ter nekaterim dobrotnikom in znancem.
Karel Ceglar, utemeljitelj zbirke Baragiana, rad razgrne svoje velike načrte, ki jih ima z izdajo Baragovih del. Takole nam piše v svojem zadnjem pismu:
»Moja velika želja je, da bi ta zelo zahtevni knjižni načrt do leta 2001, ko bi z enajstimi knjigami zaokrožili zbirko Baragiana, nadaljevali mlajši patri-cistercijani v Stični. K sodelovanju bomo morali pritegniti tudi nekatere priznane slovenske strokovnjake-baragoslovce ter najboljše poznavalce Baragove duhovne in kulturne dediščine. Prišel je namreč čas, da naposled tudi Slovenci izdamo zbrana Baragova dela, ki jih mlajši rodovi v matici sploh ne poznajo. In še na nekaj vas želim posebej opozoriti...«
»...Če bi, na primer, Baragova pisma v obdobju 1830-1860 izdali le v slovenščini, bi se omejili na ozek knjižni trg v primerjavi z izdajami njegovih pisem v dveh, morda treh jezikih. Tako bi bile knjižne izdaje Baragovih pisem na voljo tudi bralcem v Nemčiji in Franciji. Na drugi strani pa bi v ZDA za izdajo Baragovih misijonskih pisem, bodisi v originalni verziji ali v angleščini, bodisi samo v angleškem jeziku, poskrbeli voditelji Baragove škofovske zveze (Bishop Baraga Association) v Marquettu, kjer je slavni misijonar in svetniški škof umrl (19. jan. 1868) in je tudi pokopan v stolni cerkvi. Prav je, da se mu tudi mi oddolžimo z izdajo vseh njegovih del.«
Ivan Virnik
V ponedeljek, 18. 5.1992, smo tudi v Novi Gorici odprli PISARNO KARITAS. Locirana je v Solkanu, Skalniška ul. 1, Nova Gorica - nasproti solkanskega pokopališča - v pritličju. Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 ure.
Telefonska številka pisarne je 065 24-322. Na isti številki bo tudi telefax.
KARITAS SPREJEMA: otroške
plenice, otroška oblačila in obutev ter spodnje perilo, perilo za odrasle, posteljnino in rjuhe, puder za dojenčke ter igrače, pribor za osebno higieno-milo, zobno pasto in ščetke, pralni prašek..., hrano za dojenčke ter ostalo hrano.
Darove lahko nakažete tudi na tekoči račun »ABANKA«, d.d. Ljubljana v Novi Gorici, štev. 50100-620-112-807109-1530-660490 KARITAS.
bolična spomina: na Lajšah nad Cerknim in v Kočevskem Rogu. Tudi letos bo tako. Na Lajšah bo spominski dan na binkošti, v nedeljo, 7. junija, ob 15. uri. Žrtev v jami na Lajšah in vseh ostalih žrtev na Primorskem, ki niso dobile človečanskega spomina z dostojnim pogrebom, se bodo spomnili s sv. mašo in pogrebnimi molitvami.
Podobno slavje bo letos tudi v Kočevskem Rogu prvo nedeljo julija.
Po obhajilu smo slišali tudi furlansko ljudsko pesem v čast M.B.
Goriški nadškof Bommarco in koprski škof Pirih sta točno ob določeni uri ob spremstvu duhovnikov obeh škofij v procesiji prišla k oltarju. Njun pozdrav v obeh jezikih je še poudaril, da smo na meji dveh narodov, ki že stoletja skupaj živita na tej zemlji. Vse ostalo pri maši je odražalo to skupno bratstvo ljudi, ki se morajo med seboj razumeti, drug z drugim potrpeti in neprenehno ustvarjati pogoje za medsebojno ljubezen.
Po evangeliju je v uvodu v svoj govor goriški nadškof najprej slovensko poudaril poslanstvo vernih v teh krajih in nato v kratki pridigi poudaril, naj prosimo Marijo za zvestobo veri in navodilom sv. očeta ob obisku pri nas na Goriškem. Isto je
Odprto pismo voditeljem skavtske organizacije na Goriškem
Spoštovani voditelji, sem aktiven član goriške skavtske organizacije znotraj klana roverjev in popotnic. Čutim dolžnost, da objavim osebno mnenje glede ukinitve voda Taščic v Štandrežu, ki jo je uresničilo vodstvo SGS. To naredim v prepričanju, da ne smemo sprejemati raznih dogodkov pasivno, marveč jih moramo sprejemati s posebno pozornostjo.
Vod Taščic je imel skozi sezono določene probleme, saj ni deloval, kot bi moral. Vodstvo je skušalo rešiti težave, a ni uvidelo druge možnosti, kot je ukinitev delovanja voda. Naj pri tem spomnim, da se je podobno pripetilo predlanskim z vodom Medvedov v Števerjanu. Zaradi tega se bojim, da je postalo ukinjanje vodov način, s katerim vodstvo organizacije skuša rešiti nedelovanje vodov. Upam, da se motim.
Mislim, da je napačno, še posebno z vzgojnega vidika. Ko ima vod težave, je prav, da jih skuša rešiti, in pri tem je važna pomoč voditeljev, ki mu posredno sledijo. Njemu mora biti dana možnost, da se reorganizira in odpravi krizo. Je bila ta možnost dana? Če ni bila, ali ni še skrajna možnost tabor, kjer naj bi skavt doživel višek skavtskega leta in kjer se iz osebnih izkušenj rodi navdušenje za skavtizem? Samo potem bo ob zaključku skavtske sezone vodstvo lahko potegnilo dokončno črto in pretehtalo primernost obstoja voda v zavesti, da je bilo narejeno vse. O usodi voda pa lahko pustimo odločati tudi same člane, saj edino tako jim vzbudimo zavest in dolžnost odgovornosti in izbire. Ukinitev, še zlasti ob koncu sezone, ne more koristiti, marveč rojeva le dvom, ali je bilo res storjeno vse, da bi do tega ne prišlo. Zdi se mi nevz-gojno pustiti »stvari na pol narejene«, in to prav v njihovem najtežjem trenutku. Beseda o ukinitvi, ki morda pade kot strela z jasnega, pusti le grenak priokus vsem članom. Zapustijo vod v hudi uri in niso deležni tistega zgleda s strani voditeljev, ki naj bi vabil k vztrajnosti in izboljšanju.
Prepričan, da je bila vaša odločitev sprejeta v dobri veri in da ste se kot voditelji zavedali odgovornosti, ki jo imate z mladimi. Pozdravljam vas v skavtskem duhu.
Martin Marussi (Močni panter)
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
naredil koprski škof, a v obratni smeri, da je bil uvod v italijanščini in pridiga v slovenščini. Stalni mašni deli pa so bili v latinščini, ki je skupen jezik Cerkve. Blagoslov obeh škofov je slovesno zaključil romanje.
Tako smo doživeli zopet eno izmed skupnih srečanj pri svetogorski M.B. Romarji so veseli odhajali z avtobusi, osebnimi avti in mnogi tudi peš s srečno zavestjo, da bivamo že stoletja ob gori, ki si jo je Marija izbrala, da deli milosti vsem, ki se k njej zatekajo.
M.F.
* * *
»Ako hočemo, da nas bodo tujci upoštevali, učimo se logično misliti, dosledno, vztrajno delati, značajno živeti. Skrbimo, da postane naš jezik posoda visokih misli in vzvišenih čustev.« (Anton Mahnič)
Liturgični spomini na žrtve nasilja
Demokracija v Sloveniji dopušča vsaj to, da se lahko spominjamo vseh žrtev zadnje vojne in revolucije. Seveda vsak na svoj način. Po vaseh so postavili spomenike v spomin padlih »za svobodo« in se ob njih zbirajo ljudje ob določenih dnevih. So pa tudi drugi, ki so padli kot žrtve nasilja med vojno in revolucijo in zlasti še po končani vojni, a se jih svojci niso smeli javno spominjati. Tudi teh se sedaj lahko nemoteno spomnimo.
Lansko leto sta bila dva taka sim-
Medškofijsko romanje na Sveto Goro
Kot je bilo najavljeno, je bilo zadnjo nedeljo v maju tudi letos romanje goriške nadškofije in koprske škofije na našo skupno božjo pot k Materi božji na Sv. Goro. Letos je bilo to že petič in si je nekako utrlo pot, da je postalo že kar tradicija. Letos je imelo še poseben pomen, da se zahvalimo Bogu za obisk sv. očeta v naših štirih škofijah in tudi za obisk čudodelne podobe svetogorske M.B. v goriški stolnici, da je prav pred njo sv. oče Janez Pavel II. molil prvo soboto v maju običajni rožni venec in M.B. izročil vso našo deželo in njene potrebe.
Kljub bolj deževnemu dnevu se je nabralo v Marijini baziliki izredno število romarjev. Obe jezikovni skupini sta bili lepo zastopani, kar se je zlasti izražalo v petju v obeh jezikih v pripravo na sv. mašo in med njo.
Prva dela knjižne zbirke Baragiana
Zamisel kanadskega Slovenca, salezijanca Karla Ceglarja, o izdaji vseh Baragovih del - Zbirko z enajstimi knjigami bi zaokrožili leta 2001
Višarsko slovenstvo Lamberta Ehrlicha PaStOFdllli Obisk V SteVeijailll
Svetovišarski motiv
Lambert Ehrlich je bil doma iz Zabnic pod Sv. Višarjami. Tam seje rodil leta 1878, postal duhovnik, nazadnje profesor na ljubljanski teološki fakulteti. Zmeraj je bil velik prijatelj mladine in zaljubljen v slovenstvo, ki ga je precej originalno pojmoval, namreč kot samostojno slovensko državo. To misel je izrazil prav na Sv. Višarjah ob počitnicah leta 1933.
Bili smo v času diktature kralja Aleksandra, ki je močno prizadela ne samo demokracijo, temveč tudi narodne interese tedanje Savske banovine oz. Slovenije, ki je pod Aleksandrom izgubila celo ime. Tedaj je poleti 1933 prof. Ehrlich zbral svoje mlade akademike na sv. Višarjah, da z njimi razmisli o tedanjem trenutku slovenskega naroda. Zbrali so se na tej Marijini božji poti tudi zato, ker so se čutili bolj varne kot kje v Sloveniji. Tu je ob kresu razvil svojo »višarsko vizijo slovenstva«. Mlade akademike je nagovoril: »...Ni naključje, da smo se zbrali prav tukaj, marveč je to božja volja. Božja volja nam tukaj na Svetih Višarjah razodeva, kaj je naloga Slovencev na zemlji, kjer živimo. Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, prihajajoči od juga, seve-
Pevska sezona se nagiba h koncu. Člani mešanega zbora smo si v mesecu maju načrtovali res intenziven zaključek z važnimi nastopi.
V nedeljo, 3. maja, smo peli v domači cerkvi pri slovesni maši v čast našemu zavetniku sv. Florjanu; naslednjo nedeljo, 10 maja, smo se odpeljali proti Mariboru, kjer smo peli v stolnici pri maši ob 10. uri skupaj z zborom Lubnik iz Škofje Loke. Ta maša je bila darovana za vse cerkvene pevce, ki so popoldne nastopili na 3. reviji SCPZ v Škofij Loki. Popoldne smo uvedli nedeljski del revije kot izredni gostje.
Preteklo nedeljo, 17. maja, smo nastopili na Primorska poje v Ilirski Bistrici, kjer smo se predstavili s petimi pesmimi. Nastop je kar dobro uspel.
V nedeljo, 24. maja, je naš mešani zbor pel skupaj z zborom Lubnik iz Škofje Loke pri slovenski maši na Travniku ob 9. uri. Sodelovali smo z Gounodovo latinsko mašo v G-duru in drugimi velikonočnimi skladbami. Petje je bilo mogočno, saj je združeni zbor štel nad 80 pevcev. Tak nastop je pritegnil v cerkev veliko število poslušalcev in ljubiteljev petja. Po maši so goriške in štever-
ra in vzhoda, bi udarili skupaj prav tu. Romani, Germani in Slovani bi prav tukaj skušali riniti drug drugemu mejnike nazaj.
A naši očetje so bili modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na ta otok med narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, marveč jih združuje. Danes je tak mejnik vsa domovina. Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži kakor Svete Vi-šarje. To je božja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali severu, na vzhodu ali na zahodu! Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo, in božji volji se ne sme nihče izmikati...«
Takšna je bila Slovenija v višarski viziji prof. Lamberta Ehrlicha, takšna je ostala v prizadevanjih Ehrli-hovih mladcev, ki so se po zadnji vojni raztepli po vsem svetu, a ostali zvesti tej viziji svobodne Slovenije. V Kanadi so tiskali list Slovenska država, v Argentini tednik Svobodna Slovenija. Danes se je ta vizija uresničila: Republika Slovenija je enakovredna članica OZN. M.K.
janske žene pripravile v Katoliškem domu kosilo za vse pevce, za kar se jim najtopleje zahvaljujemo.
Čaka pa nas še zaključni koncert, ki bo v nedeljo, 14. junija, ob 20.30 v Sedejevem domu: sooblikovali ga bomo z dekliškim zborom Alenka.
v
Zena stroj za materialne uspehe
Dve novici, sveži sveži: v Nemčiji nekateri podjetniki stavijo kot pogoj za sprejem mlade žene na delo, da se da sterilizirati. Če bi zanosila, bi namreč nastopili problemi: porodni dopust, otroško varstvo, dopust za eventualne bolezni otroka. Torej sama izguba za gospodarja.
Druga novica: članica nekega športnega kluba v Italiji je zanosila; v takem stanju ne more nastopati na tekmah. Posledica: odpustitev iz kluba.
Uboge ženske, postale ste stroj za proizvodnjo. Nekoč so vas cenili kot matere in gorje ženi, ki je bila nerodovitna; bila je brez časti. Današnja napredna družba pa želi od vas, da ste pridne delavke in dober partner za v posteljo. Nič drugega. In pravijo, da je to napredek.
Letošnja april in maj bosta gotovo ostala v spominu števerjanskega vernega občestva. Najprej zaradi obiska svetega očeta 30. aprila v Ogleju in 2. maja v Gorici, ki je močno razgibal tudi našo župnijo, saj sta sodelovala pri petju mešani in dekliški zbor tako v Ogleju kakor v Gorici. Že skoraj dve leti pa je bil v načrtu (po 18 letih) ljudski misijon, še preden je bil določen datum obiska svetega očeta kakor tudi datum nadškofovega pastoralnega obiska. Tako se je izkazalo, da je bil misijon od 3. do 12. aprila letos odlična priprava na ta dva važna dogodka. Misijon, ki je trajal skoraj celih deset dni, je razgibal župnijo in jo pripravil tudi na obhajanje velike noči.
V dneh 15., 16. in nedeljo 17. maja pa nas je obiskal naš goriški nad-pastir msgr. Anton Vital Bommarco.
Pastoralni obisk je bil predviden za vso štandreško dekanijo za pozno jesen 1991, pa je bil potem zaradi nadškofove bolezni preložen na letošnjo pomlad.
Zadnji pastirski obisk je opravil v Števerjanu pokojni nadškof Peter Cocolin leta 1980, od 24. novembra do 1. decembra.
Na nadškofov obisk smo se najprej pripravili s spovedjo, med nami je bil v četrtek vse popoldne in zvečer misijonar z Mirenskega Grada.
Gospod nadškof je prišel v vas v petek, 15. maja, ob 9. uri, ko je obiskal najprej osnovno šolo in otroški vrtec. Otroci so ga lepo sprejeli s pesmijo in recitacijami, on jim je pa očetovsko spregovoril in jih blagoslovil.
Kratko je obiskal tudi postajo orožnikov v Števerjanu in kasarno finančnih stražnikov na Jazbinah in v Števerjanu. Povsod so ga z veseljem sprejeli.
Oče nadškof je obiskal tudi okrog 15 bolnikov in ostarelih. Pri vsakem se je kratko ustavil, se z njim pogovoril, ga blagoslovil in mu podaril papeževo spominsko podobico.
Točno opoldne je bilo na vrsti srečanje z občinsko upravo. Po pozdravu je župan orisal števerjansko občino, nje prebivalce in njih dejavnosti. Naštel je tudi probleme, ki se mora z njimi soočati uprava zlasti v zadnjih časih, ko močno upadajo rojstva in je vzdrževanje šol zaradi tako majhnega števila orok povezano z velikimi stroški.
Govora je bilo tudi o pravdi zaradi zvonov oz. stolpne ure. G. nadškof je priporočil, naj se zanjo zavzame občinska uprava, ker je to služnost, ki je v korist vsej vaški skupnosti.
Popoldne ob treh smo skupaj z nadškofom obiskali naše rajne na pokopališču in zanje pomolili. Nato se je g. nadškof srečal z birmanci v Sedejevem domu in jim je lepo pre-dočil pomen zakramenta sv. birme, ki ga bodo v nedeljo prejeli.
Zvečer je vodil somaševanje in zbranemu številnemu občestvu kratko spregovoril, po maši pa je še ostal pri šmarnični pobožnosti.
Ob 20.30 je bilo srečanje župnijskega občestva z nadškofom v Sedejevem domu. Zbralo se je okrog 70 ljudi, med njimi dosti mladih. Po pozdravu domačega župnika je predstavil Damijan Hlede duhovno stanje župnijskega občestva z njegovimi svetlimi in temnimi stranmi, kakor tudi zavzetost in prizadevanje posameznih skupin za rast vsega vernega občestva. Na dan so prišle tudi razne težave in trenja, ki jih menda nik-
jer ne manjka, g. nadškof nas je pa očetovsko spodbudil, naj si vsi po svojih močeh prizadevamo za slogo in ljubezen v korist naše župnije in krajevne Cerkve.
V soboto zvečer je nadpastir obiskal tudi Jazbine in tam daroval sv. mašo. Razveselil seje lepo oblikovanega bogoslužja tamkajšnjega vernega občestva. Po maši smo se vsi ustavili pred cerkvijo in pokusili dobrote, ki so jih pripravile pridne žene in dekleta pa tudi pristno domačo kapljico.
Višek je pastirski obisk dosegel v nedeljo, 17. maja, pri sv. maši ob 10. uri V prekrasnem vremenu se je šte-verjanska cerkev napolnila kot le redkokdaj. Sv. birmo je prejelo 18 fantov in deklet, ki so lepo sodelovali pri sveti daritvi, pri kateri sta so-maševala z g. nadškofom še msgr.
V zavod Sv. Družine v Gorici, kjer na raznih področjih deluje 19 šolskih sester, je po enotedenskem postanku v Trstu prišla 42-letna sr. Zora Vukadin, begunka iz Bosne. Najbrž ji bo sledilo še več sosester — vsaj pripravljeni so na to — da le dobijo dokumente. Stanje v nekdanji Jugoslaviji je tudi zanje postalo nevdrž-no in nevarno.
Prve šolske sestre (Slovenke) so prišle v Bosno — kraj Visoko — aprila leta 1942. Letos bi torej praznovale 50. obletnico, pa so razmere to preprečile. Medtem ko na Goriškem, Tržaškem in tudi Koroškem že prevladuje starejša generacija, so sestre v Bosni in na Hrvaškem mlajše. Svoj sedež imajo v Sarajevu — od tam pa ni novic, kako je trenutno.
Sr. Zora, ki se je v Gorici takoj počutila kot doma, je navdušena nad prijaznostjo, lepoto narave (posebno cvetočih rož) in mirom. Sicer doma v Livnem (na meji med Bosno in Hrvaško), kjer je delala zadnjh 8 mesecev, še niso rušili in pobijali, pekel pa je bil povsod naokrog, zato sta se tudi dve od treh sester, ki so delovale pri župniku in kaplanu (in skrbele za kuhinjo, perilo in katehezo) odločili za odhod. V kraju je skoraj 90% katoličanov, zato dela ni manjkalo. Iz Zagreba, kamor je prišla po 13-urni vožnji z avtom — in kjer je ena od sester ostala — je potem v spremstvu zakonskega para, zaposlenega pri Karitas, in ene sestre, odpotovala v Trst.
Zdaj seje njena pot ustavila v Gorici, kjer so potrebe še velike. Oskrbovati 22 starejših žensk, popoldne nadzorovati približno 25 otrok, ki pridejo iz šole, voditi otro-
Močnik in nadškofov tajnik Mauri-zio Qualizza. Slovesnost je močno povzdignilo prijetno pritrkavanje zvonov in mogočno petje domačega pevskega zbora pod vodstvom organista Hermana Sreberniča. Na koncu sv. maše je nadškof še enkrat spregovoril in v kratkih besedah povzel in ocenil pastirski obisk, nato je stopil še k cerkvenim vratom in ob izhodu vsakega pozdravil s stiskom roke.
V Sedejevem domu so nam matere birmancev pripravile zakusko, tako da smo se še dolgo zadržali v prijetnem pogovoru ob dobri briški kapljici in obnavljali stara poznanstva ter sklepali nova.
Bog daj, da bi tudi nadškofov obisk pripomogel, da bodo vsi farani s še večjo zavzetostjo rasli v pristni veri in medsebojni ljubezni.
ški vrtec v Števerjanu (pa čeprav samo za 14 otrok) in seveda kuhati, prati, šivati, pospravljati in ne nazadnje misliti na duhovno življenje oz. skupnost... to ni ravno malo. Te pridne čebelice lahko razume samo, kdor jih pozna ali je že deležen njihove gostoljubnosti.
»Nova« sestra, ki je do zdaj delala na več postojankah (med drugim tudi 4 leta v Mainzu v Nemčiji) je vešča predvsem dela v kuhinji, bila pa je tudi katehistinja. S svojo vedrino in prilagodljivostjo (kar dobro razume slovensko, italijansko pa se bo učila) bo gotovo obogatila goriško sestrsko skupnost. Ostala bo, dokler je pač njihova provinca ne pokliče nazaj. To pa bo najbrž še nekaj časa trajalo, čeprav tudi njej ni vseeno, kaj se dogaja doma, kjer so ostali starši in brat, ki brani domovino. Livno je zapustila 14. aprila, zdaj pa smo že v juniju.
Upamo z njo, da bo tega brezglavega norenja čimprej konec. In da se bo pri nas dobro počutila. R.B.
S. Zora Vukadin
Mešani pevski zbor F.B. Sedej
Nadškof Bommarco pred leti na birmanju v Števerjanu
Tudi sestre so postale begunke
Obnova škofijske klasične gimnazije v Šentvidu pri Ljubljani
Začetek obnovljenega pouka na nekdanjem Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu napovedan za prihodnjo jesen - Škofijska klasična gimnazija kot zasebni izobraževalni zavod
»
Prvo sv. obhajilo v Barkovljah
Kot je znano, sta ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in slovenski obrambni minister Janez Janša, na temelju sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije z dne 28. decembra 1991 podpisala dogovor, s katerim je Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubjani in del pripadajočega zemljišča po 51 letih spet v rokah ljubljanske nadškofije. Ob tem pomembnem dogodku za slovensko Cerkev je msgr. Martin Špringer, predsednik komisije za denacionalizacijo v ljubljanski nadškofiji, v obvestilu za javnost med drugim zapisal, da je 28. aprila 1941 nemški okupator iz Zavoda izgnal blizu 400 dijakov, profesorje in vse osebje. »V dveh urah so morali vsi Zavod zapustiti. Sprva je bil spremenjen v vojašnico in kmalu zatem tudi v koncentracijsko taborišče, ki je bilo domačim obiskovalcem dostopno. S prihodom osvoboditeljev pa se je Zavod pogreznil v temo nečloveških grozot, mučenja in smrti. Obdajal ga je popoln molk, vse dokler ni bil končan pokol tisočerih slovenskih življenj.«
V nadaljevanju obvestila msgr. Špringer pravi, da je pred odhodom Jugoslovanske ljudske armade ta zadnja okupatorska vojska Zavod dokaj opustošila. Nova slovenska vlada pod predsedstvom premiera Lojzeta Peterleta pa ga je prek ministrstva za obrambo Republike Slovenije, 3. aprila letos, slednjič vrnila ljubljanski nadškofiji.
Pred dnevi so na Nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani člani odbora za pripravo škofijske klasične gimnazije, ki bo delovala v prostorih
Tri Mohorjeve -
Pod pokroviteljstvom Slovenske škofovske konference so obravnavali zastopniki celjske, celovške in gori-ške Mohorjeve družbe 14. maja 1992 na Teološki fakulteti v Ljubljani vrsto aktualnih vprašanj z namenom, da bi prišlo med Mohorjevimi družbami v Sloveniji, na Goriškem in na Koroškem do čim tesnejših stikov in medsebojnega sodelovanja. Posvetovanje je vodil ljubljanski metropolit nadškof dr. Alojzij Šuštar.
V ospredju srečanja so bile naslednje ugotovitve: vsem trem Mohorjevim družbam je dana skupna naloga: ohranjati v slovenskih ljudeh versko in narodno zavest v smislu Slomškove izpovedi: »Sveta vera bodi vam luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodove omike!« Ne smemo pa spregledati, da smo se znašli v položaju, ko n.pr. televizija v družinah ni le izpodrinila molitve, ampak tudi knjigo. Mohorjeva bo morala narod spet učiti brati.
Močno so bila v ospredju razgovora vprašanja založniške dejavnosti, možnosti za tesnejše sodelovanje in kooperacijo. Udeleženci srečanja se tudi niso izogibali nesporazumov, do katerih je tu in tam v preteklosti prišlo. Vendar je bilo poudarjeno, da je šlo pri tem le za malenkosti, ki spadajo v poslovno življenje. S konkurenco se je treba sprijazniti. Vendar mora biti pri tem poslovno obnašanje bratsko.
Zastopniki Mohorjevih družb so sklenili, naj bi obravnavali v bodoče vsa odprta in tekoča vprašanja v komisiji, v kateri naj bi bile zastopane vse tri Mohorjeve družbe. Na-
nekdanjega Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, novinarjem predstavili dosedanja prizadevanja in načrte v naslednjih mesecih. Najbolj razveseljiva novica s tega srečanja je prav gotovo informacija nadškofa dr. Šuštarja, kije 1940. leta sam maturiral na tem uglednem vzgojno-izobraževalnem zavodu. Začetek obnovljenega pouka na njem je namreč napovedal že za jesen prihodnjega leta, torej s šolskim letom 1993/94.
Štiriletna škofijska gimnazija bo odprtega tipa (za fante in dekleta) s klasičnim programom izobrazbe (grščina, latinščina, dva sodobna tuja jezika, velik poudarek na slovenščini in naravoslovnih predmetih, vzgoja, utemeljena na krščanskih načelih), ki bo maturantom omogočal nadaljnji študij na katerikoli fakulteti ljubljanske in mariborske univerze ter na tujih univerzah.
Z novo škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu bodo Slovenci v matici, zamejstvu in zdomstvu dobili zaseben izobraževalni zavod. Imel naj bi enak pravni položaj kot ostali vzgojno-izobraževalni zavodi v Sloveniji, torej bo maturantom v Šentvidu prav tako omogočena pridobitev javno veljavne srednješolske izobrazbe. Morda še beseda, dve o financiranju gimnazije. Urejal naj bi ga ustanovitelj, bržkone z udeležbo staršev dijakov ter z ustanovitvijo posebnega Jegličevega sklada za finančno podporo škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. V ta sklad naj bi prispevali tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu.
I.V.
eno poslanstvo
daljnje plodno sodelovanje bo pospeševalo tudi dejstvo, da je vsaka izmed treh Mohorjevih družb odigrala v preteklosti svojo zgodovinsko nalogo.
Vse, kar se je dogajalo z Mohorjevo družbo od njene ustanovitve do danes, moramo gledati v luči božje previdnosti. Tako je bilo za versko-kulturni razvoj slovenskega naroda velikega pomena, da se je preselila Mohorjeva družba leta 1919 za časa obrambnih bojev na Koroškem na Prevalje, leta 1927 pa v Celje. Če bi do te preselitve ne bilo prišlo, bi po letu 1945, ko se je znašel slovenski narod v čisto novih družbenopolitičnih razmerah, Mohorjeva na področju Slovenije ne mogla obnoviti svoje dejavnosti.
Celovški Mohorjevi pa je bil režim razpečavanje knjig v Slovenijo prepovedal in prav tako GMD.
V zvezi z razvojem in usodo celovške, celjske in goriške Mohorjeve družbe bi sklenil svoja razmišljanja s tole ugotovitvijo: biti moramo Bogu hvaležni, da je mogla Družba sv. Mohorja opravljati v slovenskem narodu v preteklih 140 letih tako uspešno svoje versko-kulturno poslanstvo.
Valentin Inzko
* * *
Pozdravljen, križani Jezus. Kdor v Tebe ne veruje, ne najde miru. Prosim Te, stoj mi na strani v vseh bojih zoper svet, meso in satana.
Albert Diirer veliki umetnik
Prvo obhajilo
BARKOVLJE, 17. MAJA
Vse otroke po svetu je Janez Pavel II. nagovoril: »Nobena Cerkev na svetu ni tako lepa in sveta, kakor ste vi, otroci!« Te besede so nam vstajale v duši, ko smo spremljali prvoobhajance, žarečih oči in sijočih obrazov, v cerkev v Barkovljah in na Kontovelu. Zaživeli smo ob njih drobcu evharističnega pomladka. Slovesno zvonjenje, v belo razkošje okrašena cerkev, starši in množica vernikov v skoro pompoznih oblekah, vse je dajalo poudarek pomembnosti trenutka. Zborček Kresnice je pod vodstvom s. Karmen olepšal liturgijo z izbranimi solističnimi spevi ob spremljavi prof. Tomaža Simčiča. Torej, kdor ni popolnoma gluh - vrhunsko mistično doživetje v domačih narodnih nošah prvoobhajancev.
Toda, ali je dih božjega segel v globine občutljivosti vseh navzočih? Ali so, po besedah kateheta, ki je otroke pripravljal, g. Jožeta Speka dojeli veličino dogodka, ko so njih otroci sprejeli evharističnega Boga v svetišče svoje otroške duše?
Zlasti dan prvega sv. obhajila je tisti, ko naj bi se starši zamislili, kako voditi ta mlada življenja v zrelost njihovih bodočih let. Vzdušuje, ki ga mladi živijo v družini, je odločilnega pomena za njihovo nadaljnje zorenje. Svoje poslanstvo ljubezni do otrok naj bi ga postavili na višjo duhovno raven.
Sebe je Jezus imenoval »Kruh življenja, ki je prišel iz nebes«! Za to gre - ali sprejmemo to resnico v celoti ali pa se ustavimo na njeni materialni površini. Mnogi so za to resnico dali življenje, je dejal g. Jože, in milijonom pomeni ta resnica središče in hrano za lastno duhovno rast.
V katekizmu J. Guittona berem: »Človek, ki ljubi, ne more biti srečen, če ne čuti, da je prav toliko ljubljen, kolikor sam ljubi.« In On, ki nas pozna v dno duše, je storil ču-
V okviru prireditev ob sklepu Slomškovega triletja 1989-1992, v Mariboru napovedujejo tudi predstavitev romansiranega življenjepisa svetniškega škofa Antona Martina Slomška. Za celjsko Mohorjevo družbo ga pripravlja tržaški slovenski pisatelj Alojz Rebula. Njegov roman o Slomšku bo že četra knjiga, posvečena življenju in delu tega velikega Slovenca in škofa, ki so v zadnjih letih obogatile slovenski knjižni trg.
Najprej je v zbirki Znameniti Slovenci založbe Partizanska knjiga (zdaj založba Park) kot 33. zvezek izšla Slomškova monografija izpod peresa mariborskega časnikarja in publicista Brača Zavrnika. Lani sta ji sledili še dve knjigi: faksimilna izdaja priljubljenega Slomškovega učbenika »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, za katero je poskrbela Mohorjeva družba v Celju, nekaj dni pred odkritjem veličastnega spomenika prvemu mariborskemu škofu pa je pri mariborski založbi Obzorja izšla knjiga »Kulturni pomen Slomškovega dela« literarnega zgodovinarja, prof. dr. Jožeta Pogačnika. Stanko Janežič je za mesec maj pripravil šmarnice, Slomšek in naš čas, ki smo jih brali tudi pri nas.
V letu odkritja Slomškovega spomenika na trgu pred mariborsko stolnico sv. Janeza Krstnika (1991) se je s svojim prvim knjižnim delom predstavila slovenski javnosti novoustanovljena Slomškova založba mariborske škofije. V izboru dr. Stanka
dež, da nas je prepričal o svoji ljubezni v nerazumljivi skrivnosti Evharestije.
KONTOVEL, 24. MAJA
Slavje prvoobhajancev je potekalo prisrčno domače. Česar smo v Barkovljah pogrešali, nas je Konto-vel obilno poplačal s pristnim slovenskim pritrkavanjem zvonov. Kdor živi v mestu, mu je tako veselo pritrkavanje pravi duhovni užitek. Seveda je domala vsa vas sodelovala pri slovesnosti. Skavtski in domači zbor
Janežiča je izdala Slomškove izbrane pesmi. Tako so Slovenci po 115 letih dobili prvi knjižni izbor iz zbirke Slomškovih pesmi, ki jih je za prvo knjigo njegovih zbranih spisov leta 1876 v Celovcu zbral, uredil in izdal Mihael Leskovšek, velik spo-štovalec Slomškovega pesniškega ustvarjanja.
I.V.
50.000 obiskovalcev Slomškove razstave
Organizatorji velike vseslovenske razstave »Anton Martin Slomšek -njegova dela, njegov čas«, ki so jo v petek, 29. maja, odprli v Pokrajinskem muzeju v Mariboru (mariborski mestni grad v Grajski ulici) pričakujejo rekorden obisk. Razstavo, ki ima značaj slovenske nacionalne kulturne prireditve (prve tovrstne sploh na Slovenskem) in bo odprta do konca novembra, naj bi si ogledalo okrog 50.000 ljudi. Največ obiskovalcev pričakujejo iz župnij - teh je v Sloveniji okrog 1000. Z organiziranimi izletniškimi skupinami naj bi prišlo na Slomškovo razstavo v Maribor tudi nekaj tisoč zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Porabja. Ali bo to res?
Vstopnina za odrasle je 200 tolarjev, za skupine in mladino pa 150 tolarjev. Velika razstava Anton Martin Slomšek - njegova dela, njegov čas bo do 29. novembra odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 17. ure.	I.V.
sta se izmenoma lepo uvrščala v sveži mladostni ubranosti Gačnikovih in drugih pesmi. Glasno in razločno so prvoobhajanci izražali svoje prošnje za utrditev lastne vere in vere svojih staršev. Celebrant g. Jože je prisotnim priklical v spomin občutke njihovega prvega obhajila. Skoro nemogoče je, da se jim ne bi v duši zganilo tisto plemenito in jih dvigalo v lepšo duhovno razsežnost. »V dušah otrok in odraslih, ki so združene z Bogom, vedno cvete pomlad,« so besede župnika iz Arsa. p y
Predstavitev Detelove knjige na Dunaju
V na novo ustanovljenem slovenskem kulturnem centru na Dunaju v študentskem domu in penzionu Korotan so v torek, 26. maja, ob 19. uri predstavili novo knjigo Leva Detele, ki je pod naslovom Poslednja gora nedavno izšla v Ljubljani. Na prireditvi, ki je bila povezana s koncertom, je odlomke iz knjige prebral tudi avtor.
Na 21. mednarodnem pisateljskem srečanju v Brezah na Koroškem pa je 29. maja Lev Detela predaval o položaju kulture na Vzhodu in Zahodu po zlomu totalitarizmov.
Pod naslovom »Preobrat v kontekstu zastarelih življenjskih načinov ali morda nemogoči poskus, da bi zedinili separatiste vseh dežel Vzhoda in Zahoda« bo Detela nastopil v okviru širšega mednarodnega simpozija na temo Beg ali sooblikovanje.
26 novomašnikov
V Sloveniji bodo novomašniška posvečenja na praznik ap. Petra in Pavla. Vseh novomašnikov, škofijskih in redovnih, bo 26. Posvečenja bodo na Sv. Gori, ljubljanski in mariborski stolnici. Koprska škofija bo imela tri nove mašnike: Zoran Bajc, Col; Janez Kavčič, Črni Vrh; Matjaž Kravos, Vipavski Križ.
V mesecu juniju bodo tudi posvečenja diakonov. Teh bo v vseh treh škofijah 18.
Roman o Slomšku pisatelja Rebule
Nosilec liste SSk na Tržaški občini dr. Peter Močnik o svojem programu
Na občinskih volitvah v Trstu je pomembna tudi preferenca
Stanko Rozman gradi in krščuje
Jezuit p. Stanko Rozman si je zamislil drzen načrt: v Nangomi zgraditi veliko in sodobno bolnišnico. »Zgradili bi moderno bolnišnico, ki bi prebivalstvu res koristila.« Gradijo jo že pet let in so dokončali prvo fazo. »Sedaj ima bolnišnica 25 postelj, junija jih bo imela 60.«
Seveda pa ne gre samo za poslopje bolnišnice, temveč še za vrsto drugih pritiklin: hiše za zdravniško osebje, kapnice za vodo, napeljava elektrike, razne delavnice. Saj mora biti bolnišnica samozadostna. Gradnja se vleče, ker ni dovolj denarja. Pomagajo sicer razne belgijske ustanove in tudi nemška Missio, a sredstva dotekajo le počasi.
Poleg tega pravi, da je že trikrat obolel za malarijo, dvakrat, ko je bil lani doma na dopustu in sedaj še enkrat v Zambiji. A si ne da miru, saj poleg tega skrbi tudi za dušno pastirstvo. Pri tem mu pomagajo ka-tehisti; sedaj ima štiri. Za Veliko noč je imel lepo zadoščenje, katehisti so pripravili 130 katehumenov, ki so bili krščeni na veliko soboto med obredi.
Poroča tudi, da je Zambijo in slovenske misijonarje obiskala ekipa zdravniških pripravnikov iz Ljubljane, šest tednov so preživeli v Lusa-škem kliničnem centru, ostali čas med misijonarji. V Zambiji so preživeli tri mesece in preučevali tamkajšnje bolezni, malarijo, belharzijo, drisko, pljučnico in druge bolezni. Jeseni je napovedana nova ekipa.
Mednarodni extempore Podobe iz Nadiških dolin
V Beneški galeriji v Špetru je v teku XIII. mednarodni slikarski natečaj Podobe iz Nadiških dolin.
Natečaja se udeležujejo poklicni in amaterski likovni umetniki iz sosednjih dežel Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške, pa tudi od drugod.
Natečaj, katerega pomembnost potrjuje tudi pokroviteljstvo predsednika deželne vlade, predvideva tri odkupne nagrade: prvo v višini
1.500.000 lir podeljuje deželna vlada, drugo v višini 1.000.000 lir je dala na razpolago pokrajinska uprava, tretjo, ki znaša 500.000 lir, pa podjetje Hobles s.p.a. iz Špetra.
Žigosanje platen in oddaja del poteka vse do 20. junija v Beneški galeriji po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka od 8.00 do
12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah pa le od 17.00 do 19.00 ure.
(...) Zgodovina zadnjih let se je zasukala v korist manjših narodov, proti velikim državnim tvorbam. Zato je nujno, da tudi Italija sprejme to, kar že obstaja v drugih državah in kar je sama zahtevala za priznanje novih držav, ki so nastale v Evropi: jasno zakonsko zaščito manjšin in zajamčeno zastopstvo za manjšine na vseh ravneh. Mimo tega ne moremo in ne smemo. Samo Slovenska skupnost se je do danes za vse te točke jasno in javno opredelila, kar predstavlja jamstvo za bodočnost.
(...) Trst mora postati spet to, kar je bil v preteklosti: stičišče glavnih narodov Evrope, ki so obogatili in razvili mesto prav zaradi doprinosa raznih kultur in strpnega sožitja raznolikosti. To je jasno poudaril tudi papež med nedavnim obiskom.
(...) Izbira samostojnega političnega nastopanja je edina, ki nam omogoča zadovoljive rezultate na tem področju. Enotno in samostojno nastopanje predstavlja namreč temelj za obstoj katerekoli manjšinske skupnosti.
V sredo, 27. maja, so se na Ziljski Bistrici na Koroškem sestali predstavniki Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Srečanje je bilo namenjeno predvsem načrtovanju in utrjevanju sodelovanja na kulturnem področju. Konkretno so se predstavniki krovnih kulturnih organizacij dogovorili, da se bodo jeseni, od 10. do 18. oktobra, vršili na Primorskem
V petek, 29. maja zvečer smo v ka-tinarski cerkvi doživeli izjemen večer, posvečen zborovskim skladbam vzhodne liturgije. Šlo je za jezik in napeve iz začetkov krščanstva pri nas, iz časa svetih bratov Cirila in Metoda in njunih učencev, ki so širili krščanstvo in obredne knjige med južnimi in vzhodnimi Slovani. A slišali smo skladbe predvsem iz poznejših časov, ko so vzhodno cerkveno glasbo - gojili Rusi, Bolgari, Makedonci, Srbi in posamezne cerkvene skupnosti po Evropi. Program večera je obsegal pesmi liturgije sv. Janeza Zlatousta in druge svete pesmi vzhodnega obreda avtorjev, kakor so Rusi Rahmaninov, Čajkovski, Smo-lenski, Bortnjanski. Makedonec Mokranjac, Tržačan Giuseppe Sinico, drugi v družini znamenitih glasbenikov Sinico iz druge polovice prejšnjega stoletja, in še Viktor Šonc, ki je v dvajsetih letih bil vodja srbsko pravoslavnega zbora v Trstu. Šoncu so sledili drugi slovenski dirigenti, med katerimi izstopa ime Vasilija Mirka, ki je leta 1927
dr. Peter Močnik
(...) Ravno tako bo potrebno rešiti še vsa odprta upravna vprašanja: priznanje naše prisotnosti in naših pravic, tudi s spremembo odobrenih statutov; ureditev razvoja ne samo mesta, ampak tudi kraškega področja, kateremu grozijo vinkulacije in razlastitve; priznanje in avtonomijo krajevnih konzult in jusarskih odborov; odprtje slovenskih jasli v mestu, izboljšanje storitev za ostarele in osamljene (...)
Koroški dnevi, ki bodo že peti po vrsti. Če Koroškim dnevom dodamo še pet Primorskih dnevov na Koroškem, bo letošnje srečanje že deseto.
Na jesenskem srečanju se bodo v raznih krajih Primorske predstavile folklorne, pevske, glasbene, gledališke in druge skupine, ki bodo predstavile kulturne dosežke v zadnjem letu. Predvidena je tudi razstava o Ziljski noši, katero so na Bistrici odprli ravno na dan srečanja.
zložil speve iz liturgije sv. Janeza Zlatousta za pet-in šestglasni mešani zbor. Pel je Ekumenski zbor pod vodstvom Zorka Hareja. Razlago pesmi z recitacijo njihovih besedil v originalu in v prevodih je opravil Jožko Gerdol. O izvoru liturgije in o vzhodnem slovenskem obredu je govoril dr. Angel Kosmač.
Večer je organizirala katinarska župnijska skupnost v sklopu prireditev v počastitev 100-letnice ustanovitve tamkajšnje župnije.
Srečanje starejših in bolnikov v Bazovici
Na binkoštno nedeljo popoldne, 7. junija, ob 16. uri, bo v župnijski cerkvi v Bazovici vsakoletno srečanje starejših in bolnikov. Pri maši bo sodeloval otroški zbor »Kresnice« od Sv. Ivana. Po maši bo prijateljsko srečanje v Slomškovem domu. Potrudimo se, da bomo prizadetim bratom in sestram omogočili lep binkoštni popoldan.
Sestava kandidatne liste Slovenske skupnosti za tržaške občinske volitve letos odseva pluralistični značaj slovenske manjšine. Na listi sodelujejo kandidati z različnim svetovnim nazorom. Volivci lahko zato s preferenco izberejo tistega, ki jim bolj odgovarja. Po eni strani je to kakovostni skok v politični kulturi naših volivcev, po drugi strani pa so volivci postavljeni pred večjo odgovornost, posebno z ozirom na dejstvo, da je naše zastopstvo v izvoljenih organih številčno običajno šibko.
(...) V svojih opazovanjih sem iz dneva v dan prihajal do nevšečnih občutkov, da so vse parole ostajale v zraku, čutil sem naglo drsenje navzdol, ostajal razočaran nad tistimi, ki so se politično zavzemali za »našo« stvar, a so se v imenu neke »višje« politike skrili in Slovenca puščali na cedilu.
(...) odločil sem se, da tokrat nastopim tudi sam na volitvah pod etiketo »neodvisen«. Moja neodvisnost pomeni vabilo vsem, ki so neodločeni, ki omahujejo. Slovenska skupnost je po mojem mišljenju idealni forum, v katerem bi se moral istovetiti vsak Slovenec - ne glede na ideološko pripadnost - vsak, ki ima v sebi količkaj čuta narodnostne pripadnosti. Gotovo je to forum, ki na narodnostnem področju operira najbolj korenito in prizadeto.
(...) Zdi se mi, da je čas, da fra-
Priporočamo zato našim volivcem, da oddajo svojo preferenco nosilcu liste dr. Močniku (ali št. 1), ki bo po našem prepričanju v občinskem svetu najbolj zastopal interese in poglede celotne naše narodnostne skupnosti. Ker pa je možno oddati tri preference, priporočamo, da podprete še dva kandidata, ki zaslužita naše zaupanje: Alojza Debelisa, uglednega kmetovalca in kulturnega delavca (št. 3), ter Tomaža Simčiča, šolnika in kulturnega delavca (št. 5).
V
Ivan Peterlin
zarjenju ne nasedamo več. Ustvarjajmo novo politiko. Naša politična parola mora odsevati našo slovensko pripadnost in to v vsakem trenutku, elastičnost dialoga, kulturno odprtost in širino, pripravljenost, da si izborimo to, kar nam drugi trgajo in kar nam pripada in je naše!
OPČINE - DVA PRAZNIKA
OB SVOJI 25-LETNICI prireja Finžgarjev dom na Opčinah v soboto, 6. junija ob 20.30 v domači dvorani SLAVNOSTNI VEČER. Sodelovala bosta DPS in FPS Vesela pomlad, slavnostni govornik pa bo Saša Martelanc.
XXX
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na
11.	PRAZNIK MLADIH PEVCEV
v nedeljo, 7. junija ob 16. uri v park Finžgarjevega doma na Opčinah. Sodelovali bodo:
OPZ Zvonček z Repentabra, OPZ iz Trebč, citraš Marjan Župančič iz Križ pri Tržiču, Vanka in Tonca, čarodej ki Nada Carli in Federica Veos, ansambel Zvezde ter zbori Vesela pomlad.
Navodila volivcem tržaške občine
Vsak volivec bo na svojem volišču prejel tri glasovnice: za pokrajinski svet (rumene barve), za občinski svet (sive barve) in za krajevni sosvet (roza barve).
Preference kandidatom lahko damo na glasovnici za občinski svet (največ tri) in na glasovnici za rajonski sosvet (največ tri).
Preference damo tako, da zraven prečrtanega znaka napišemo ustrezno številko kandidata oz. kandidatov ali pa njihov priimek in ime.
Navodila volivcem za pokrajinske volitve
(OBČINE TRST, MILJE, DOLINA,
REPENTABOR, ZGONIK,
DEVIN-NABREŽINA)
# Glasovnica je rumene barve.
# Ime in priimek kandidata sta že natisnjena zraven znaka na glasovnici, zato ne smemo pisati preferenc.
# Pravilno volimo tako, da prečrtamo izbrani znak!
Srečanje predstavnikov kulturnih organizacij Primorske in Koroške
Večer zborovske glasbe v cerkvenoslovanskem jeziku
Glavni kandidat SSk za tržaško pokrajino prof. Ivan Peterlin o svojem programu
Zahvala
Svetoivanski skupnosti, župniku in somaševalcem, pevskemu zboru, narodnim nošam in delovnemu osebju Marijinega doma se iskreno zahvaljujem za lepo udeležbo pri sv. maši, ki je bila zame zlata, in za veselo srečanje ob dobri zakuski po sv. maši v Marijinem domu.
Hvala vsem prijateljem Ivančanom in drugim, ki ste me močno ganili z darovi za barvna okna v bazovski cerkvi. To je bil zame poleg zahvalne maše največji dar.
Marijan Živic zlatomašnik
30.5.1942 - 1992
Zahvala sv. očeta goriškemu nadškofu
Iz državnega tajništva je goriški nadškof msgr. A. V. Bommarcoprejel pismo, ki se glasi:
»Ob obisku sv. očeta v Gorici ste Vi tudi v imenu vaše nadškofije darovali vsoto 110.000.000 Lit. za dobrodelnost sv. očeta in dragocen kelih iz masivnega srebra ter srebrn krožnik z upodobljeno oglejsko ba-zilko in pa srebrno medaljo, nalašč kovano.
Ta gesta je sv. očeta razveselila,
saj je videl v njej ponovno potrditev naklonjenosti Goričanov do naslednikov sv. Petra in tudi dokaz posebnega umevanja za njegovo skrb za vso Cerkev in ves svet.
Sv. oče izraža svojo hvaležnost za velikodušne darove in za prisrčen sprejem ob njegovem obisku; naj Gospod obilno povrne in naj blagoslovi Vas in vse duhovnike in vse krščansko občestvo. Zato prejmite naš apostolski blagoslov.
Gabrje - Vrh
v
Škofov pastoralni obisk
G. nadškof med birmanci iz Gabrij in Vrha
V zadnjem tednu maja je goriški škof obiskal Gabrje in Vrh sv. Mihaela. Kot pri vseh pastoralnih obiskih se je z ljudmi najprej napotil na pokopališče in z njimi molil za rajne obeh vasi. Potem se je srečal z bolniki, obiskal osnovno šolo na Vrhu, po maši v Gaberjah pa se je zadržal v prijetnem kramljanju z ljudmi. Posebno srečanje je imel z birmanci in ostalo mladino ter s starši in botri. Pri teh srečanjih je nadškof Bommarco glavno pozornost osredotočil na darove Sv. Duha, ki jih prejmemo pri birmi, da bi svojo vero lahko živeli odgovorno, veselo in navdušeno.
Višek pastoralnega obiska je bila podelitev sv. birme petnajstim mladim fantov in dekletom iz Gaberške
ODER90
vabi na ogled veseloigre Karla Sieberja
SVOJEGLAVČEK
ki bo v nedeljo, 7. junija, ob 19.30 v osnovni šoli na Plešivem
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SKPD »MIRKO FILEJ« GORICA
POKLON MIRKU FILEJU
Sodelujejo:
MoPZ »Mirko Filej« Gorica MoPZ »Rupa-Peč«
Gorica, Katoliški dom, 14.6.1992 ob 18.00
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL
GORICA GLASBENI POKLON GOJENCEV
ob zaključku šolskega leta
■ »Umetnik sem, samo umetnik!«
Katoliški dom, nedelja 7. junija 1992 ob 17.30
■ Glasbena slikanica
Katoliški dom, sobota 13. junija 1992 ob 20.30
■ Pod cerkvenim obokom
Cerkev sv. Ivana, sobota 20. junija 1992 ob 20.30
tretjina tega zemljišča spada pod občino Sovodnje. Kot znano, naj bi tam postavili ogromen kompleks, ki bi služil za novo šolo za financarje in vse spremljajoče objekte. S tem bi se na to področje priselilo okoli pet tisoč novih ljudi. To bi bilo veliko nasilje nad okoljem in nedopusten napad predvsem na tu živeče Slovence. Zato je občinski svet odločno in soglasno nastopil proti takemu načrtu in predlagal druge rešitve, začenši z razumno uporabo opuščenih vojašnic v Gorici. Letališče pa naj bi še bolj ovrednotili tudi kot športno-rekreativno središče.
Svet je v nadaljevanju seje odobril poviške pri davkih za zidavo in smeti. Govoril je tudi o kulturnih stikih s pobrateno občino Škofja Loka, za katere nekatera domača društva ne kažejo prevelikega zanimanja.
Remo Devetak
Voščila KG in bralcem
Slovenci iz Nemčije, Belgije, Nizozemske in Francije, zbrani na 5. reviji slovenskih pevskih zborov (nastopilo jih je devet) iz Zahodne Evrope v kulturnem centru Esslingen-Zell pri Stuttgartu Vam in vsem bralcem Katoliškega glasa pošiljamo iskrene pozdrave.
Slovenska narodna in verska pesem zborov iz Berlina, Essna, Her-lena, Eisdena in Stuttgarta nas je ponovno utrdila v zavesti, da smo sinovi in hčere dežele pod Triglavom z bogato pevsko kulturno dediščino. To je naš ponos in obveza.
V imenu prirediteljev moški zbor Domači zvon iz Stuttgarta.
_ obvestila
Vodopivčeva proslava. Letos bo vrsta prireditev ob 40. obletnici smrti skladetelja Vinka Vodopivca. Spomnili se ga bodo onstran in tostran meje, posebno v mesecu septembru. Toda že ta mesec pripravlja MPZ »Skala« iz Gabrij prvo tovrstno slavje, in sicer v petek, 5. junija, ob 21. uri s celovečernim koncertom v gradu na Dobrovem v Brdih. V soboto, 13. junija, ob 21. uri bo celovečerni koncert v Gabrjah. V soboto, 20. junija, pa je na sporedu celovečerni koncert ob 21. uri v Kromberškem gradu (Nova Gorica).
Dva natečaja je razpisala tržaška pokrajinska uprava. Eden zadeva svetovalca koordinatorja. Pogoj je diploma iz juridičnih ved in do 40 let starosti. Datum za prošnje zapade
11.	julija. Drugi natečaj je razpisan za dirigenta s finančnega in upravnega področja. Pogoj: diploma iz ekonomskih ved, starost do 40 let. Rok za prošnjo zapade 16. junija. Vse prošnje je treba vložiti na tržaško pokrajinsko upravo.
ACM Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek, 8. t.m. ob 16.30 v Zavodu sv. Družine.
Potovanje na Škotsko Vpisovanje za potovanje v Anglijo na Škotsko od 23.7. do 31.7.92 (9 dni) se zaključi 15. t.m. Prosimo vse prijavljence, da do 26. t.m. poravnajo celotno vsoto.
V Društvu slovenskih izobražencev. Donizettijeva 3 v Trstu, bo predaval O SEKTAH teolog dr. Bogdan DOLENC. Na to temo je že nastopil na jesenskem Teološkem tečaju v Ljubljani. Začetek v ponedeljek, 8. junija, ob 20.30
župnije. Pri maši so zbrano sodelovali še posebej birmanci, njihovi starši in botri ter pevci. Župnijski svet se iskreno zahvaljuje vsem, ki so prinesli dobrote za zakusko, darovali za rože, krasili in čistili cerkev, pevcem, možem, ki so pripravili lep tradicionalen slavolok, pritrkovalcem in g. župniku, ki je mlade lepo pripravil na prejem zakramenta potrditve v veri.
Č.M.
Sovodnje Zavrnili načrte za usodo letališča
Sovodenjski občinski svet je na izredni seji 19. maja razpravljal o usodi goriškega letališča, saj dobra
DAROVI
Za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji (v trgovini Fortuna-to): G.S., Trst, 1.000.000; razni dobrotniki 4.100.000 lir.
Vera Gentili v spomin Antonije Malič po 25.000 lir za misijone in za Marijin dom v Rojanu.
Za cerkev v Ricmanijih Valerija in Danilo Kuret v spomin pok. nečaka Klavdija Paulič 50.000 lir.
Kapela sv. Lepolda Marija Kenda, Trst 50.000 lir.
Za begunce iz Bosne Družina Dekleva v spomin pok. Mare Posega 30.000 lir.
Za barvna okna v bazoviški cerkvi: N.N. 50.000; Coslan ob srebni poroki 100.000; Dora Kalc namesto cvetja staršem 10.000; Žerjal iz Botača 10.000; Val-les 10.000 lir
Ob zlati maši: dve Istranki 15.000; Marica Dolenc 50.000; Karla Sosič 50.000; Mara Kenda in Vilma Leprimi 100.000; Armida iz Sočerge 150.000; Jože Križ-mančič 500.000; svetoivanski prijatelji
650.000 lir.
Za misijone: Ana Furlan 100.000; Marija Fabijančič 50.000.
Za PD Štandrež: N.N. iz Štandreža
50.000 lir.
Za cerkev v Štandrežu: v spomin na Vladislava Pahor, druž. Pahor-Grendene 50.000; v spomin na Miroslava Mucci, družina 100.000; druž. Rok Žnidarčič 50.000; druž. Nanut 50.000; prijateljice hčere od pokojnega 30.000; v spomin na pok. Milivoja Hoban, žena Silvana Cu-lot in hčere Denise in Karin 120.000; Dana Kuzmin 50.000; Leda Paulin 20.000; v spomin na Rajmunda Zavadlav mama in sorodniki 150.000 za cerkev in 50.000 za cerkveni pevski zbor, prijatelj Marjan Breščak 50.000; druž. Rudi Budal 50.000; druž. Stano Cingerli 20.000; Vera in Ivo Češčut za 2 sv. maši.
Za misijonarja Štanta: G.S. Trst
500.000 lir.
Za begunce: N.N. 160.000; J.Č. 50.000; N.N. Rupa 50.000 lir.
Za slov. Karitas: N.N. 50.000 lir. Darovi, ki so jih zbrali na sedežu Slovenske prosvete v Trstu za begunce iz Bosne in Hercegovine (preko slovenske Karitas): Aleksander in Ivan Žerjal 50.000; Feilicita Vodopivec 100.000; N.N. 200.000; Anastazija Škamperle 50.000; Vera Sardoč 500.000; N.N. 50.000; Tatjana Panjek 200.000 lir.
Za misijon P. Kosa: J. in D. Pl.
100.000 lir.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Pod pokroviteljstvom SLOVENSKE KONZULTE OBČINE GORICA Vabita na večer o
TOLMINSKEM PUNTU
Četrtek, 11. junija, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici
Spored od 7. junija do 13. junija 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Pet prijateljev v pasti«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.10 Mira Ceti: Vražji trilček ali Življenje Giuseppa Tartinija. Radijska igra. 15.30 Krajevne stvarnosti.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1918 -1941 (ponovitev). 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 12. del. 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje. 12.20 Slovenska lahka glasba.
12.40 Primorska poje. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: »Za spretne roke«. 16.00 Pianist Andrej Pisarev. Prvi del koncerta. 17.40 Mladi val.
Torek: 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«, 13. del. 12.00 Nepozabne odrske sanje. 12.30 Slovenska lahka glasba.
12.40 Primorska poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Pianist Andrej Pisarev. Drugi del koncerta. 17.10 Dopisnice z najbliž-njega vzhoda.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 14. del. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (1. del). 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del). 16.00 Slovenski solisti na laserskih ploščah. 17.10 Literarne podobe: Glasovi iz Sibirije.
Četrtek: 8.40 Znani slovenski ansambli; 9.00 Evergreeni. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 15. del. 12.00 Moji prijatelji za boljši svet. Pripravlja Marica Uršič. 12.20 Slovenska lahka glasba.
12.40 Primorska poje. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Franjo Frančič: Pastorala.
16.00	Vokalna skupina Ave iz Ljubljane. 17.10 Četrtkova srečanja: Obtoženci drugega tržaškega procesa.
Petek: 9.00 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 16. del. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Barvni ringaraja«. 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. 15.40 Evergreeni. 16.00 Kvartet Glasbene matice. 17.10 Kulturni dogodki.
Sabato: 10.10 Koncert v luteranski cerkvi v Trstu. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 17. del. 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas. Oddaja iz Rezije. 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline. 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon. 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 15.30 Evergreeni. 16.00 Mladi izvajalci: pianistka Tamara Ražem. Skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Ludvviga van Beethovna in Frederica Chopina. 18.00 Marko Sosič: »Slovo«. Radijska igra.
Za pomoč beguncem: nabirka v cerkvi v Rojanu 2.130.000 lir.
Ada in Dorica Žagar za obletnico očetove smrti po 100.000 lir za begunce in Sklad Mitja Čuk.
7. junij 1952 - 7. junij 1992 Pred 40 leti je umrl tržaški narodni, politični in kulturni delavec
odv. Josip Abram
Z nespremenjeno ljubeznijo se ga spominjata hčerki
Laura in Neda por. Jevnikar s svojci
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tet. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA