SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-dnevnik, < iS 2.00 - THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER ■BHBBaH^HH 24.5.1995 IVANKA KOLAČKO Dvakrat predsednica... Ivanka Kolačko (foto: S. Gregorič) Ivanka Kolačko, melbo-urnška Slovenka, že četrto leto predsednica S.D. PLANICA Springvale, od leta 1994 pa tudi predsednica Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji.Več o Ivanki, njenem delu in razmišljanju na strani 9. MATERINSKI DAN Melbourne, Kew — V Verskem in kulturnem središču v Kew so na proslavi materinskega dne podarili šopek rož najstarejši mami Ani Grabner, ki je v soboto, 20. maja proslavila svoj 80. rojstni dan. Dočakala ga je v svojem novem domu - Domu počitka Matere Romane v Kew. Marsikdo nima svoje mame v Avstraliji - pa nič zato - Ana je avstralska mama "Angelici' Povh in pogovorita se lahko prav po domače, saj je Ana sicer iz sosednje vasi Cirkulane. Šopek je pripadel tudi drugi najstarejši mami Mariji Mejač, ki je letos obhajala svojih 75 let. Obema mamama in vsem avstralskim slovenskim mamam še na mnoga leta! Z leve: Angela Povh in Ana Grabner (foto: Simon Novak) DEJALA JE... . 'Fizične aktivnosti so edine, ki največkrat dobijo priznanje v naši skupnosti. Nočem zmanjševati vrednosti dela, ki so ga opravili vsi, ki so kopali temelje in zidali naše klube, vodili kuhinje in bare, rada pa bi vedela koliko priznanja so dobili ljudje, ki so izdajali časopise in klubska glasila, organizirali in vodili naše šole, radijske oddaje in kulturne prireditve?' Martha Magajna (berite na strani 10) PRED IZIDOM -Slovenske oblasti niso odobrile vstopnega vizuma srbskemu patriarhu Pavlu - str. 2 ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY - Page 11 V TEJ ŠTEVILKI — Iz dnevnika urednice Pišejo nam... str. 2 — Odprto pismo predsedniku SIM piše dr. Peter Urbane Poletni tečaj slovenskega jezika na Obali str. 3 — To in ono iz Slovenije str. 4 — Slovenija moja dežela - turizem str. 5 — Po svetu Zapisali so še v... str. 6 — Gospodarstvo-Slovenija str. 7 — Kultura - Slovenija str. 8 — Pogovor z Ivanko Kolačko Obisk slovenske skupnosti v Adelaidi In še o adelaidskem obisku str. 9 — Vesel materinski dan-iz albuma Simona Novaka Kaj nam nudi naša mlada generacija in kaj mi pričakujemo od nje — Angleška stran 11 PRED IZIDOM — Slovenija je zavrnila prošnjo za vstopni vizum srbskemu patriarhu Pavlu, ki naj bi obiskal' našo deželo" junija letos. Slovenska javnost se je v anketah in dnigače jasno in glasno izrekla proti takemu obisku, saj so srbski "mitingi resnice", s Katerimi so se vse tragedije na Balkanu pravzaprav začele, tudi Slovencem še vedno v spominu. _ „ Še to: Takoimenovana Zvezna Republika Jugoslavija (Srbija in Črna gora) ne more ali noče verjeti, da Slovenija ni več v Jugoslaviji - v črnogorskih šolah se dijaki še vedno učijo iz učbenikov, v katerih piše, da ie najvišja gora Jugoslavije Triglav. Tako se je na melbournski srbski oddaji "potožil" nelci Črnogorski profesor, član parlamentarne opozicije. IZ DNEVNIKA Stanke Gregorič UREDNICE Poslano za objavo DELU in SLOVENCU BOMO RES TUDI V AVSTRALIJI DOBILI SLOVENSKEGA AMBASADORJA? Bomo res tudi v Avstraliji dobili slovenskega ambasadoija? Še ena napaka slovenske diplomacije? Nam domovina daje ali aka in podobna vprašanja si postavljamo zadnje čase, ko vse bolj dozorevajo govorice o slovenskem ambasadoriu, ki naj bi nastopil službo v prihodnjih mesecih. Govorice so krožile med nami že dobro leto, v opciji so bila različna imena...zdaj najbolj izstopa ime enega bivših predsednikov SIM - Matjaža Jančarja. Sicer pa ime niti ni toliko pomembno, pomembna je srčika principa. Jasno je, da mora slovenska oblast pošiljati po svetu sposobne in ugledne ljudi - diplomate po možnosti. Jasno je tuai, da pri tej izbiri strankarstvo ne more biti odločilni faktor, kar razume vsakdor izmed nas. Z drugimi besedami, od Slovenije ne zahtevamo, da nam pošilja levičarje ali desničarje...Toda izbira bivšega človeka SIM bi bil diplomatski spodrsljaj in sporna zadeva. Nobena skrivnost ni kakšen "pedigre' je v preteklosti spremljal SIM in tudi ni skrivnost, da smo si bili zaradi nje še kako v laseh; naša skupnost je bila naravnost raztrgana na "za" in "proti" in po nepotrebnem je bilo izgubljene nič koliko energije. Izbira bivšega človeka SIM s strani slovenskih oblasti bi pokazala tudi kako malo čutečega in razumevajočega "kompasa" ima danes ta oblast za nas izseljence in končno tudi do naše mladine. Saj se je druga generacija zaradi raznih razklanosti med nami marsikje in marsikdaj raje obračala stran, v druga okolja. Iskala je mir in sožitje in tega si danes tudi mi, ki se nam življenje nagiba v starost, močno želimo. Rešitev za slovensko oblast je lahka in preprosta, le malo več dobre volje in posluha za nas bi od nje pričakovali. Skoda pa bi bilo ne hoteti! Stanka Gregorič Melbourne VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6, 60 Marcus Clarke street, Canberra City. >el.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo poŠto pofljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 2X4, Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 900-1700 ure: uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. upravno konzularni referent: Tina Omahen KONZULAT RERJBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW ia V1C) častni konzul Alfred Brrtnik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointmcat only) tel- (02)314 5116; faz: (02) 3996246 Poki» naslov: POBo« 188 Coogee NSW 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDUA častni konzul Duian Lajovic EaMern Hutt Road. Pomare. Lower Hutl (Wellington). tel. (04) 567 0027. faz: (04) 567 0024 Pokai naslov: PO Box 30247 Lower Hut. NZ Po*m naslov v Avstraliji: POBo* 5 SnnthfieM NSW 2164 telj (02) 604 5133: fax: (02) 604 009 ZANIMIVO, kajne? V MAG-u so zapisali: Članica seniorskega kluba pri Slovenskih socialnih demokratih (SDSS) Jožica Titan je osupnila, ko ji je stanovski kolega povedal anekdoto, ki kroži po slovenskih sejnih dvoranah zgradbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: "Upokojenke ste v veliko breme državi. Če se že življenska pot slovenskega moškega v povprečju konča v skladu s statističnimi pričakovanji, torej pri 65 letih, pa slovenske ženske ne ubogajo nobenih projekcij, po katerih naj bi povprečno živele 70 let, temveč potegnejo bivanje v tuzemstvu do 90. leta starosti. In tako vlečejo penzije državi v škodo, pokojninski sklad pa je zato pred bankrotom'.' Ogorčena nad besedičenjem o upokojenski krivdi se ie Jožica Titan s prijateljicami seniorkami odločila, aa bodo dočakale vsaj devetdeset let. Nalašč. IN JOŽICI TITAN, NAŠI NAROČNICI IZ LJUBLJANE TUDI MI ŽELIMO: SE VEČ KOT DEVETDESET! Uredništvo Glasu Slovenije Spoštovana gospa Gregorič! Tokrat sem zelo vesel, da se lahko spet oglasim. V Glasu Slovenije št. 48, 49 in 50 ste brali, da smo bili v Newcastlu malce "poredni"- priznamo! in obravnavali smo notranje zadeve našega društva po časopisu, kar ni bilo pravilno in prav gotovo, ponavljam še enkrat, je pravo mesto za to "okrogla miza" odbornikov oziroma članov društva. Pravijo, bolje pozno, kot nikoli! Sklicali smo pogovor za "okroglo mizo" in problem najlepše razvozlali w rešili. Za tako rešitev se zahvaljujem odboru, saj upam, da bomo lahko sedaj nadaljevali naše delo složno in v korist slovenske skupnosti v Newcastlu in okolici. S slovenskim pozdravom Ivo Klopčič, Newcastle. 1.5.1995 Z veseljem prejemamo Vaš list, saj je v njem vedno kaj novega. Naj gre zahvala Stanki Gregorič za tako bogato vsebino. Ljudi ni lahko zadovoljiti, želim pa, da bi se več ljudi naročilo na Glas Slovenije - počutili bi se domače in zadovoljno. Nas, Slovenk in Slovencev, ni tako malo v Avstraliji in bi se le lahko od časa do časa oglasili v tem slasilu ter tako vzpodbujali eden drugega. Preko Vašega časnika bi rada poslala sledeče sporočilo: V Wollongongu imamo vsako nedeljo ob I6h slovensko radijsko oddajo. Do sedaj je bila na sporedu trikrat in bila je zelo uspesna. Vodi pa jo gospa Snežajia Brdnik, ki je za to delo pokazala veliko volje in talenta. Če kdo želi, da se na radijski oddaji objavijo čestitke ali kakšne reklame, nai sporoči na telefon gospe Brdnik: 042/ 970848. Naročila so tako poceni, da tega sploh ni potrebno posebej pisati, naročiti pa jih je treba teden dni pred oddajo. Vse rojake in rojakinje, posebno še naročnike Glasu Slovenije, iz srca [epo pozdravljam Ivanka Zabkar, WolIongong, 21.4.95 ^ Draga gospa urednica, sestrična iz Slovenije me je okregala zakaj v našem listu Glas Slovenije tako grdo kritiziram svojo domovino Slovenijo. Verjetno ste tudi Vi kakšno neprijazno pismo dobili glede objavljanja podobnih izjav. Kar sem pisal sem pisal m še premalo sem povedal. Po drugi strani pa slišimo kritiko proti novi domovini Avstraliji. Celo rojaki, ki živijo že blizu pol stoletja v Avstraliji, živijo skorajda razkošno in potujejo, pa še vedno obnavljajo jokavo domotožje in kritizirajo Avstralijo, ki za pridne roke nudi več, kakor druge "domovine" po svetu. Pa, tega smo v Avstraliji vajeni in nikomur ne zamerimo, saj lahko govori vsak kar hoče. V Sloveniji pa še danes kritike ne frej mej o in so takoj užaljeni, iskrenimi pozdravi Jože Košorok, Sydney, 3.4.1995 Glavnemu uredniku Glasu Slovenije, s prošnjo objave.... ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU SIM Cenjeni gospod predsednik! Pred dobrimi desetimi dnevi sem bil v Vasem uradu, imel sem najavljen sestanek z Vami, toda žal do tega srečanja ni prišlo. Berem Vaše pismo v Glasu Slovenije iz Avstralije. Imam vtis, da položaj SIM, še posebej pa njene pripravljenosti za sodelovanje, ne poznate v globino. O tem sem precej pisaril Vašemu predhodniku, vse do zadnjega trenutka. Osebno sem upal, mislil, da se bo SIM po letu 1990 toliko reformirala, da bo postala sprejemljiva za vse Slovence toda na žalost ni bilo tako. Glavni vzroki: a) PRETEKLOST. Bila je težka. SIM se ni držala samo političnega okvirja in direktiv, bila je partija sama. Med drugim je šlo za masovno sodelovanje in pomaganje SIM represivnemu aparatu. Potrudil sem se m dobil dokumentacijo, ki priča o tem v Arhivu RS in izvlečke sem poslal Vašemu predhodniku. Priznati je treba vse, obžalovati in popraviti kolikor se le da. S prejšnjim stanjem je povezano nekaj odbornikov in nekaj članov SIM in vsaj ti bi morali imeti toliko razumevanja, da bi prepustili SIM novi generaciji. b) SIM BO ODPRTA ZA VSE SLOVENCE, MIMO POLITIČNIH IN DRUGIH OKVIROV PRETEKLOSTI....Tu se je ravno najbolj zataknilo in tu leži vzrok, daje danes SIM v Argentini, ZDA in Kanadi še manj sprejemljiva kot za časa enoumja. Za kaj gre? Vlado Habjan (odbornik) s strani Rodne grude stalno žali, napada Slovence, ki so bili med revolucijo na nasprotni strani. Se več, na dnevnem redu so obrekovanja, očitki kolaboracije, izdajstva, krivde cerkve itd. Gospod Dermastja, sin vojvode Urbana, je za Srečanje v Postojni leta 1994 v Delu pozdravil vse izseljence, vendar z opredelitvijo, da "so bili eni na drugi strani bariere" in tega ne smemo pozabiti. SIM ni dala pripombe na tako "dobrodošlico". Najhujši pa je prof. M. Klemenčič, vaš sedanji odbornik. V Journal of American History je del izseljencev označil kot "conscripted-rekrutirani" od Nemcev...in višek: "med KPS in buržuazijo je tekel dialog po končani vojni kaj ukreniti z vrnjenimi domobranci". Tako je Klemenčič opisal del izseljencev od katerih so mnogi učitelji ali profesorji na univerzah ZDA. Takih delitev, jasno, emigracija ne sprejme. Zadeva je že tako daleč, da tudi ne sprejme več osebnosti, ki to delajo. Kaj se da napraviti? Ta trenutek veijetno nič, morda čez leto ali dve. Posledica pa je tu: splošni odklon do SIM. Kaj se da napraviti glede članstva eminentnih prvakov bivšega represivnega aparata, članov CK KPS, prvakov revolucije? Presodite sami. SIM zato plačuje težak davek. Novo izvoljeni izseljenski svet. Ta ima samo vlogo svetovalca, torej vpliv bo majhen. Definicija "voljeni" je povsem zgrešena, ker gre v glavnem za imenovanja, mogoče celo volitev v najtesnejšem okviru levice, sopotnikov, režimovcev. Rekli boste: vsi so za sodelovanje. To bi lahko držalo, je pa enostavno neizvedljivo, ker SIM nima toliko zaslombe v bazi! Na zadnjem občnem zboru je bilo govora o tem, da so bile izseljencem na razpolago usluge SIM. To drži, saj sem bil vedno lepo sprejet pri gospodu Koglju, Jožetu Prešernu, tajnici itd. Toda gre za drugačno pomoč na področju: a) državljanstva, b) denacionalizacije, cjstanovanjske pravice, d) zakonodaje, ki se tiče izseljencev in najvažnejše e) zastopstva izseljencev v Zboru, Svetu. V teh težkih, toda najbolj bistvenih zadevah je bil SIM vedno odsoten. Zakaj? Upam, da sprejmete gornje v okviru akademske konstruktivne kritike. Problemi so težki, toda da bi postala SIM sprejemljiva vsem, izven strankarskih okvirov, bodo reforme v gornjem smislu nujno potrebne. S spoštovanjem dr. Peter Urbane. Kanada, 14. 3. 1995 * ODPRTO PISMO JOŽETU PREŠERNU UREDNIKU RODNE GRUDE Vaš uvodnik, marec 95 "Borci obžalujejo tragične dogodke po končani vojni, priznajo odgovornost, le ta pa je bila na obeh straneh. Predstavniki obstoječih begunskih organizacij zahtevajo popravo krivic...ne spregovore pa niti besedice o lastni krivci, kar je bil glavni vzrok za povojne obračune". Odločno protestiram. Grobo je kršeno načelo nestrankarske odprtosti SIM, a Vaše trditve so grozotno krivične in še nihče v RS ni izrekel tako krute besede o mrtvi slovenski vojski. Če kaj drži za leta 1941 - 45 je to, da je glavni in edini kjivec za našo tragedijo rdeči teror, ki je trajal od junija 1941 do juhja 1942. Takrat ni bilo ne vaških stražarjev ne domobrancev. Narod je trpel dokler je mogel. Nekaj sto polskih Izraelcev je zbežalo pred Nemci v gozdove. Naj kdo reče Izraelcem, da so za Holocaust krivi sami - ne bo dolgo živel. Za magnum erimen, v našem slučaju rdeči teror in genocid je krivec samo eden in žrtev samo ena. Razni ekscesi z obeh strani v državljanski vojni spadajo v drugo kategorijo. Ali se SIM vrača v dobo enoumja? V dobo, ko je delal samo z eno stranjo? Izgleda tako, po Vašem (ni edini) napadu ne morete pričakovati, da bomo prišli na Srečanje v moji deželi, kjer bi nas pozdravili na tak in podoben način. Dr. Peter Urbane, Kanada, 18. 4. 1995 IZOBRAŽEVALNI CENTER MODRA Zgodovinsko društvo za južno Primorsko prof. Vesna Gomezel Mikolič II. Prekomorske brigade 43/e, Koper Tel.: + 386 66 23235, ponedeljek, sreda od 16.30-19.00 Halo, tukaj slovenski mediteran! Letos že drugič pripravljamo Poletne tečaje v starem mediteranskem mestu Koper. Tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika, tako popolnim začetnikom kot tistim, ki osnove slovenskega jezika ze znajo, pa bi radi svoje znanje še izpolnili. Zaželjeno je, da so udeleženci stari najmanj 17 let. Tečaji obsegajo 20 šolskih ur na teden oziroma 4 šolske ure na dan - trajajo 2 tedna. Na programu so razne interesne dejavnosti, večerni programi, ekskurzije in drugo. Udeleženci so nastanjeni v udobnem kolidžu v središču mesta. Cena: šolnina 270 SD; nastanitev v kolidžu/hotelu 250 USD/490 USD. Cena nastanitve v kolidžu vključuje bivanje v dvo-ali troposteljnih sobah, polni j>enzion (zajtrk, kosilo, večerja) in uporabo prostorov za družabne namene (knjižnica, telovadnica, oprema za fitness, bife...) Cena nastanitve v hotelu Triglav - B kategorije vključuje bivanje v dvoposteljnih sobah in polpenzion - zajtrk in se en obrok - kosilo ali večerjo. Zainteresirani morajo izpolniti prijavnico ( dobite jo lahko tudi na uredništvu Glasu Slovenije), plačati 50 USD prijavnine in vse to poslati na gomji naslov do 30. junija 1995. Mnenja izražena v tem časniku ne predstavljajo vedno tudi mnenja upravnega odbora, urednice in občasnih sodelavcev. Avtorji sami odgovaijajo za svoje prispevke. Slovenski diplomati morajo varčevati Na nedavnem letnem srečanju na Brdu so slovenski diplomati zvedeli, da jih tako kot kolege z ministrstva za zunanje zadeve čaka obdobje hudega varčevanja. Varčevali pa naj bi tudi pri diplomatskih sprejemih (letos se bodo odpovedali diplomatskim sprejemom ob dnevu državnosti), zmanjkalo bo tudi sredstev za promocijo Slovenije, za delovanje klubov, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi, težave pa bodo tudi s financiranjem izseljenskega tiska - Rodne grude in Naše Slovenije; tudi ne bo štipendij za bodoče strokovnjake, brez katerih pa seveda ni moč razvijati zunanjega ministrstva. Diplomatska predstavništva v svetu Slovenija ima trenutno po svetu 35 diplomatsko-konzularnin predstavništev, v katerih dela skoraj polovica od 290 na ministrstvu zaposlenih ljudi, kar pomeni da ima povprečno 5 ljudi na predstavništvo. Vlada je sprejela predlog zunanjega ministrstva, da bi se podali v nakup predstavništev in tako preprečili visoke najemnine, s katerimi bi v petih letih lahko odkupili skoraj celotno mrežo. Razmišljajo pa tudi, da bi uvedli kategorijo nerezidenčnega oziroma letečega veleposlanika, ki bi iz Ljubljane občasno za nekaj tednov odpotoval v neko državo, se lotil reševanja nakopičenih problemov in se potem vrnil, ali pa odpotoval v drugo državo. Nekateri člani parlamenta ugotavljajo, da si slovenska diplomacija zasluži boljši materialni položaj. Pričela so se odločilna pogajanja z Evropsko unijo Na bruseljskih pogovorih je sodelovalo 15 slovenskih pogajalcev. Pogajanja niso bila zaključena zaradi aneksa, ki ureja enega od obsežnih kmetijskih poglavij. Do končnega podpisa bo verjetno prišlo konec junija. Zakon o žrtvah vojnega nasilja potijen Zakon so pripravili opozicijski poslanci in pravi, da imajo žrtve vojnega nasilja na podlagi tega zakona pravico do povračila vojne škode za uničeno in odvzeto premično in nepremično premoženje ter povračilo vojne škode za psihično in tizično trplienje ter za izgubo življenja v skladu s posebnim zakonom. Poslanci so se prav tako strinjali z dopolnilom, daje dosmrtna mesečna renta oblika delnega materialnega zadoščenja žrtvam vojnega nasilja iz tega zakona, ki se valorizira tako kot pokojnine in znaša za vsak mesec nasilja, za taboriščnike in zapornike 300 tolarjev, za izgnance in internirance 200 tolarjev in za delovne deportirance in pobegle pred izgonom 120 tolarjev. Upravičenci do denarne rente naj ne bi plačevali davka od dohodka. Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, v skladu s katerim imajo žrtve vojnega nasilja, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, pri kaaidiranju za socialna stanovanja prednost pred drugimi. Predsednik Kučan na proslavah Predsednik RS Milan Kučan se je s soprogo Štefko udeležil proslav okrogle obletnice konca 2. svetovne vojne v Londonu, Parizu in Moskvi. Bivši partizani v Rimu General Ivan Dolničar, partizan, ki je sredi maja 1945 vodil razorožitev zadnjih nemških vojakov, se je z ekipo iz Zveze borcev udeležil proslave, ki jo je v Rimu organiziralo italijansko odporniško gibanje, sprejel pa jih je tudi papež Janez Pavel II. V Zagrebu ranjena slovenska plesalka Med srbskimi raketnimi napadi na Zagreb, je bila ranjena tudi ljubljanska baletna plesalka Mateja Pučko. Raketa je namreč med vajo padla skozi strop gledališča in ranila 24 plesalcev. Odlikovanje za člana združbe Lions Predsednik Milan Kučan je s častnim znakom svobode odlikoval dr. Walteija Reinarzta, avstrijskega državljana, ki je zaslužen, ker je v Slovenijo pripeljal organizacijo Lions, združbo, ki povezuje kak milijom članov po celem svetu, in se zavzema za mir, toleranco, prijateljstvo, solidarnost in drugo. Končno jasno, da je v "Brniški aferi z orožjem" Janša ponovno po krivici ovaden Pisali smo, da je med šesterico ovadenimi za trgovanje z orožjem na Brniku tudi ime Janeza Janše. Čeprav je bilo slutiti zakaj, je zadeva vsak dan bolj jasna. Tednik Mladina je objavil na osmih straneh intervju z Janšo, v katerem bivši obrambni minister razkriva marsikatero zaroto in ozadje raznih afer, med drugim tudi vzroke zakaj so ga obdolžili pri aferi "Depala vas" in odstavili kot obrambnega ministra. Janša pravi, da so pri aferi "Brnik" ovadili nekatere nedolžne, krive pa ne. Pri tem nezakonitem trgovanju z orožjem celo ni hotel sodelovati s takratnim ministrstvom za notranje zadeve (spri se je tudi s svojim najboljšim prijateljem, takratnim notranjim ministrom Igoijem Bavčarjem). Ali je potekala nezakonita trgovina z orožjem z Bavčarjevo vednostjo ali ne pa bo pokazala raziskava. Ulični bojevniki V zadnjih dveh letih so se v Ljubljani pojavile skupine mladostnikov, ki smisel življenja iščejo v nasilju. Stari so od 14 do 22 let, pištole in noži pa sodijo v njihovo toaleto. Izsilejvanja na ulici, pretepanja brez razloga in nadlegovanje pa se je zdaj z ulic preselilo celo na mestne avtobuse. Jože Bcrnik: Praznovanje le za del Slovencev Dr. Jože Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa je poslal 24. aprila tretji seji častnega državnega odbora za zaznamovanje 50. obletnice konca druge svetovne vojne izjavo, v kateri je med drugim dejal, da tistih, ki niso podpirali komunističnega režima ni nihče vabil na to praznovanje. Brez njih pa praznovanje ne more biti vseslovensko, spravno in obrnjeno v prihodnost. Videti je, daje šlo za^ načrtno politično odločitev in bo žal zaradi nie praznovanje namenjeno le enemu delu Slovencev. Izjava Slovenske škofovske konference ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne Pod dolgo izjavo je podpisan predsednik konference nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki zaključuje tekst s temi besedami: Slovenski narod je končno uresničil svoj tisočletni sen: svojo samostojnost in državnost. Zato je zdaj resnično napočil trenutek sprave. Zdaj je čas, da kot narod stopimo skupaj, obžalujemo vse zablode in vse trpljenje, ki smo si ga medsebojno povzročali velikokrat tudi po krivdi tujih sil, priznamo vse svoje krivde, po možnosti poravnamo krivice in se zavežemo, da nam bo v prihodnje sožitje v miru, sodelovanje v pravičnosti in spoštovanje medsebojnih razlik v svobodi za vsakega med nami nedotakljivo vodilo. Slovenski radioamaterji prvi na svetu S to dejavnostjo se ukvarja vsak tristoti Slovenec. Slovenski radioamaterji so vedno pripravljeni pomagati, za svoje delo ne dobijo denarne pomoči ampak so odvisni od svojih žepov. Lani so natisnili priročnik za radioamaterje v slovenščini, kar štejejo za največji uspeh. V Sloveniji je več kot 12 tisoč radijskih postai in 98 klubov, ki imajo kakih 7 tisoč članov različnih starosti. Radioamaterji se udeležujejo mednarodnih tekmovanj, na katerih so dosegli prvo mesto na svetu in prvo mesto v Evropi. Na letošnjem taboru v Stični vojaška pesem Tradicionalni Tabor slovenskih moških, ženskih in mešanih zborov bo 17. in 18. junija. Ker prireditev sovpada s 50. obletnico zmage nad fašizmom, bo dogodek posvečen slovenski ljudski vojaški pesmi pod geslom Oj, Doberdob ali Polje, kdo bo tebe ljubil. Zaključek bo z Godčevo Pesmijo o svobodi. Ljubljana — kot nosilec Vrta miru. Ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel se je pred kratkim mudil v Strasbourgu, kjer so Ljubljano izbrali za nosilca priznanja Vrta miru. Gre za priznanje mestu in Sloveniji za ustvarjalno vlogo v tem delu Evrope, zlasti za pomoč beguncem. Pobudo za postavitev verige mest Vrtov miru je dala Nizozemska. Ta je kot prvo predlagala Otawo (Kadana), do zdaj pa so ta častni naslov prejeli še: Budimpešta, Washington, Varšava, Berlin in Strasbourg. Ljubljani so na svečanosti v Strasbourgu podarili štiri tisoč tulipanov, ljubljanskemu študentu umetnosti pa izročili tudi štipendijo. Prihodnje leto bo gostitelj poclobne prireditve Ljubljana, ta bo kot letos Strasbourg predala Vrt miru mestu po njeni izbiri. Turiste Čaka vlak — Slovenske železnice so za poletno turistično sezono pripravile in izdale zanimivo orošuro z naslovom "Čaka vas vlak...in prijazen nasmeh." Turisti se bodo lahko z železnico podali na organizirane izlete na najrazličnejše zanimive kraje v Sloveniji, seveda s kompletnim aranžmajem prevozov, turističnim vodstvom in prehrano. Istrski turizem — Velikokrat je slišati nezadovoljne turiste, ki v turističnem kraju zaman iščejo kakašno izvirno gostinsko ponudbo. Tisoči turistov, ki prihajajo v slovensko Istro, tudi Slovencev, pa na primer nimajo pojma, kaj so to osmice. Kaj šele da bi jih kdaj obiskali. To staro navado prodaje vina in domače hrane so na slovenskem Krasu in v slovenski Istri začeli ponovno obujati šele pred kakimi desetimi leti. Na koprskem območju so odprli 15 osmič. Med Qjimi je veliko priznanj požela osmica pri Zorkotu na Škofijah, nedaleč od italijansko-slovenske meje. Osmica je oblika prodaje dobrega nevstekleničenega vina z geografskim poreklom na drobno, neposredno pri prodajalcu, v prostoru, kjer se vino proizvaja in hrani. Seveda ponujajo tu tudi značilno domačo hrano kot na primer pečenice z zeljem, ombolo (svnjska prata), oakala (polenovka), sir, pršut, domač kruh, potico, kroštole in še kaj.^Osmice označijo s "fraskami" -kažipoti in vejami. Če so ob kažipotu bršljanove veje. povedo, da ponujajo v osmici črno vino, oljčna "fraska" pa. da ponujajo belo vino. Velikokrat ponujajo belo in črno, potem so "fraske" pač iz bršljana in oljčnih vejic. Zeleni Jurij iz Vinice prinesel pomlad, Čas upanja in lepih Želja Zeleni Jurij je prišel konec aprila v Ljubljano in s tem iz slovenske dežele končno pregnal zimo. V Ljubljano so ga pripeljali župan občine Črnomelj in člani plesne skupine kulturno-umetniškega društva Vinica, ki ohranja to pradavno slovensko tradicijo. Pred ljubljanskim Magistratom je goste pozdravil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan Golf — Naraščanje števila igrišč za golf, števila ljubiteljev te igre in klubov je pripeljalo tudi do nastanka prve številke revije Golf. Na leto bosta izšli dve številki, prva aprila in druga novembra. V reviji je objavljen letni koledar prireditev in turnirjev na golf igriščih v Sloveniji, cenik storitev in vrsta drugih informacij, namenjenih ljubiteljem te igre. Novosti v turistični ponudbi — Turistična regijska skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško Savinjskih Alp, ki so jo ustanovile občine Domžale, Kranj, Moziije, Tržič in Kamnik, je že prinesla prve rezultate in novosti v turistični ponudbi. Projekt Alpske ceste že zdaj skoraj izpolnjuje pogoje Alpske konvencije. Posebnost letošnje ponudbe bodo programski turistični paketi s kulturno, zgodovinsko, športno, planinsko, etnološko in ponudbo naravnih biserov alpskega sveta. Projekt je bil ta mesec predstavljen tudi na največjem storitveno-inovacijskem sejmu v Pittsbourgu in v Tokiju. Pomurci imajo katalog turistične ponudbe — Pomurska turistična zveza je izdala pregleden in vsebinsko bogat katalog turistične ponudbe v regiji in koledar prireditev v Pomurju do konca tega leta. V katalogu so objavljeni naslovi (skupaj s številkami telefonov in faksov) vseh naravnih zdravilišč in hotelov v regiji, kar Šestintridesetih gostiln in gostišč, devetih turističnih kmetij in šestih vinotočev, pa treh kampov in trinajstih zasebnikov, ki turistom ponujajo prenočišča. V katalogu je objavljen seznam vseh pomembnih športnih društev, rekreacijskih centrov, ribiških in lovskih družin itd. Pester je tudi seznam kulturnih in zgodovinskih spomenikov, muzejev, galerij, turističnih društev, agencij. Objavljeni so naslovi in telefonske številke prekmurskih lončarjev in drugih, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo. Z vsemi informacijami je turistom na voljo Pomursko turistični-informacijski center na Trgu zmage 8 v Murski Soboti (telefon in telefaks 069/32-939). MAUTHAUSEN V Mauthausenu so 7. maja med zgodovinskimi slovesnostmi odkrili dvojnik ljubeljskega kipa, ki ga je po originalu spet skoval kroparski kovač Adam Kržišnik. Pod Ljubeljem, kjer je bila podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen, od leta 1954 v spomin in opomin stoji do smrti izstradani, iz železa narejeni interniranec, ki ga je po načrtu arhitekta Borisa Kobeta skoval, prav tako Kropar Joža Bertoncelj. GORICA Osrednji dogodek med Slovenci v Ttaliji so bile pred kratkim upravne volitve na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Zamieci v Italiji so zadovoljni, uspeh Slovencem naklonjenih sil na upravnih volitvah, še zlasti v Beneški Sloveniji in Reziji močno odmeva, saj so obnovili pokrajinski upravi v Vidmu in Pordenonu in 167 občinskih uprav. Vzporedno z njimi je potekala zelo odmevna prireditev Slovenska Evrošola 95. Na pobudo slovenskih šol v Italiji se je zbralo približno 350 učencev in dijakov manjšinskih narodov iz desetih držav. Prireditve od Benečije do Trsta so sovpadale s petdeseto obletnico obnovitve slovenskih šol po drugi svetovni vojni. BOROVLJE Petdeset let radijske postaje iz Borovelj v Avstriji. Prva radijska oddaja, ki je potekala za Slovence v Avstriji, je bila 5. januarja 1946 v Borovljah "v živo". Prva televizijska oddaja pa je bila šele 2. aprila 1989 v Celovcu v okviru oddaje osrednje avstrijske televizijske hiše ORF. CELOVEC Koroški Slovenci so enotno proslavili dve obletnici. Pod geslom "Koroški, moji domovini Svoboda in mir" je bila v polni dvorani Doma glasbe spominska slovesnost ob 50-letnici zmage nad fašizmom, vrnitve izgnancev in drugih žrtev nacizma ter 40-letnici avstrijske državne pogodbe. HONKONG V Honkonškem mravljišču preživlja jesen nevsakdanjega življenja 80-letna sestra Anica Miklavčič. Njen naslov je: Caine Road 34 - ženski kanosijanski samostan. Rojena Tržačanka, večino življenja pa je preživela na Kitajskem, Japonskem, Tajvanu ter v Hongkongu. Malo ima možnosti da bi govorila slovensko, seveda pa se pogovarja po telefonu in preDira slovenski tisk. Sestra Anica je svoje življenje posvetila Daljnemu vzhodu in tu bo tudi ostala, želi pa se vrniti na Kitajsko. Evrope sploh ne pogreša in branje slovenskih časnikov ji popolnoma zadostuje. BRUSELJ V Informacijskem uradu dežele Hesen v Bruslju so odprli razstavo sodobne slovenske umetnosti. Pripravili so jo mariborska Umetnostna galerija, Mednarodni grafični likovni center in ljubljanska Mestna galerija. Razstava obsega dela dvainpetdesetih slovenskih umetnikov iz sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let; doslej je bila prikazana v Marburgu, Wiesbadnu in Bonnu, iz Bruslja pa jo bodo prenesli v Leverkusen, Gottingen in Darmstadt. NABREŽINA Leto 1995 beleži veliko obletnic. Za Nabrežince je gotovo največjega pomena obnovitev slovenskih šol in ustanovitev novih. Oodobje petdesetih let potrjuje, da brez slovenske šole ni mogoče ohranjati slovensjcega življa. Zaupanje v prihodnost prinaša dvojezična šola v Špetru, sicer pa so šle tamkajšnje sole v petdesetih letih skozi različna obdobja, pozitivna in manj pozitivna. Mnogim nekdanjim učencem pa je še živo v spominu učiteljica Marija Ažmanova, saj so morda tudi po njeni zaslugi v tistih davnih časih in danes ostali Slovenci. GORICA Slovarsko delo Slovencev v Italiji - Pred kratkim izšel pri Mohorjevi družbi Diomire Fabjan Baje: Slovensko italijanski slovar. Tržaška založba Devin je izdala slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slikovni slovar Stanovanjska niša (La časa di abitazionejlvanke Hergold. Po naročilu Kmečke banke Gorica je izdal goriški oddelek Slorija Priročni (ital.-slov. in slov.-ital.) slovar že leta 1992, avtorji Joško Baša, Majda Kaučič in Aldo Rupel. REPUBLIC OF CROATIA NEWSLETTER List je našemu uredništvu poslal Paul Filing iz Pertha, sicer liberalec in član zveznega parlamenta. Bil je tajnik avstralske skupine hrvaškega in slovenskega prijateljstva, trenutno član avstralsko-hrvaskega prijateljstva. List izdaja hrvaški ambasador Neven Jurica iz Canberre, urednica pa je tajnica Irena Zubčevič. Na štirih straneh v angleščini napisanega informativnega lista poročajo: Hrvaški predsednik ar. Franjo Tudjman v Avstraliji. Avstralski guverner Bill Hayaen je pos\a\ hrvaškemu predsedniku dr. Fran ju Tudjmanu 19. aprila uradno povabilo naj obišče Avstralijo. V povabilu je Bill Hayden izrazil hrvaškemu predsedniku toplo dobrodošlico s strani avstralskega prvega ministra Paula Keatinga in avstralske vlade. Dr. Tudjman bo verjetno prispel v Avstralijo 19. junija...tako v listu. Iz hrvaških sredstev javnega obveščanja pa smo še izvedeli, da bodo naslednjega dne v Canberri odprli hrvaško ambasado - eno najlepših, ki so jo zgradili s svojimi lastnimi prispevki avstralski Hrvati. Prav gotovo bo to zgodovinski dogodek, ki ga tukajšnji Hrvati še niso doživeli. O zadevi že na veliko poročajo tudi avstralski mediji - so za in proti obisku - saj se srbski ekstremisti že pripravljajo na demonstracije in druge proteste. Prav gotovo jim še ni jasno, da Hrvaška ni več v Jugoslaviji in da je zdaj samostojna država. VEČER Peter Jančič je ob proslavah 50. obletnic zapisal: Nadškof Šuštar je v imenu Cerkve spet priznal del krivde, prosil za odpuščanje in odpuščal, predsednik Kučan je obsodil povojne poboje in kršitve človeških pravic, premier Drnovšek je med bojem proti fašizmu in stalinizmu postavil enačaj, saj sta imela oba za vzgib sanje o svobodi, Peterle je dejal, da lahko praznujemo zmago nad fašizmom, revolucije pa nc. Krivda, da je kljub podobnim stališčem prišlo do ločenih proslav, je na obeh straneh: Peterletu ni bila dana možnost, da bi nastopil na državnih proslavah zato si jo je vzel drugje. Do koalicijskih partnerjev ni bil prijazen - očital jim je, aa niso pokazali niti minimalne volje za spravo... Novinar dalje razmišlja, da tokrat ni šlo za 'prireditev ljudstva', ampak za 'Spektakel za nastopajoče politike, častne goste in televizijo'. 'Proslavili pa smo - za mnoge najbrž čudno razdeljeno..." SLOVENSKE NOVICE Marjan Bauer piše: Slovencem je letošnjo pomlad uspelo "prenesti razprtije o zmagi in porazu, zločinu in kazni, zgodovini in nezgodovini na tretjo, če ne celo na četrto povojno generacijo." "Virus političnega sovraštva nas je tako obnorel, da nam se dolgo ne bo pomoči - smo edino ljudstvo na svetu, ki bo razdeljeno na domobrance in partizane tudi naslednjih 50 let, ko že nihče drug ne bo vec vedel za kaj sploh gre. Tem delitvam se bodo pridružile še druge politične delitve, kar je dobro samo za "politike, katerih moč izvira iz kaosa in čim nižjih človeških strasti", in za nikogar drugega. SLOVENEC Marcel Koprol med drugim komentira prihod srbskega patriarha Pavla v Slovenijo se takole: ...Trdno sem preopričan, da lahko (patriarh Pavle) opravi bogoslužje za žrtvami 2. svetovne vojne kar v svoji bližnji okolici, saj ima Srbska pravoslavna cerkev tudi še kakšen dolg do tistih pobitih ljudi (in mu ni treba priti v Kočevski Rog). Tudi kratki postanki v dobro znanih srbskih taboriščih in mučilnicah, ki jih je na zasedenem ozemlju v BiH precej, bi bili zelo dobrodošli, saj spomin na pobite Hrvate in Muslimane čaka, da se jim srbski patriarh pokloni prei, preden se poda na pot v Slovenijo... Marcel Koprol meni, da patriarh prihaja v Slovenijo zaradi srbskih interesov in ne da bi opravil verski obred nad pobitimi četniki v Rogu, saj je to priložnost imel ves čas od leta 1990...Slovenci se bojijo, da bi se pred leti organizirani srbski "mitingi resnice" tokrat dogodili Sloveniji... Glas Slovenije stran 7 - GOSPODARSTVO Slovenija TEČAJNA USTA - slov. tolarjev (SIT) Maj 1995 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 82.6196 83.1168 Nemčija 1 DEM 81.1587 81.6471 ZDA 1 USD 111. 2849 111.9547 Srednji tečaj hrvaške kune:: 2250.0000 SIT za 100 kun Slovenski inovatorji uspešni na tujem V prostorih ljubljanskega Gradbenega centra je potekal seminar o borzni prodaji iznajdb in inovacij kot uvod v prvo mednarodno borzo inovacij v Sloveniji. Slovenski inovatorji so se pred kratkim tudi yspešno predstavili na 23. salonu invencij in inovacij v Ženevi. Predstavili so novosti s področja keramike, gradbeništva in elektronske opreme in ekoturističnih programov v alpskem svetu. Najvišje priznanje je prejel Franc Birtič za hitro sestavljivi in razstavljivi prenosni bivak, saj mu je mednarodna komisija podelila zlato odličje. To je največji dosežek med predstavljenimi inovacijami v gradbeništvu. Stanje na slovenskem avtomobilskem trgu Lani je bilo v Sloveniji prvič registriranih približno 58.000 avtomobilov. Očitno je, da slovenski kupci še vedno segajo po cenejših avtomobilih in tako je bilo lani prodanih največ škodinih favoritov, drugi in tretji pa sta bila renaulta: R5 in clio. Letos pa imajo težave z dobavo avtomobilov in je treba na nekatere modele čakati tudi šest mesecev in več. set najbolje prodajanih modelov leta 1995 renault 5 fiat punto renault clio Volkswagen opel astra seat cordoba škoda favorit Volkswagen polo hyundai accent škoda felicia 835 782 758 596 450 438 406 385 347 344 Lekova tabletama je med najsodobnejšimi v Evropi - Osvojitev ZDA Na več kot 13 tisoč kvadratnih metrih bodo izdelali okoli dve milijardi tablet na leto. Pred kratkim so odprli novo, več kot 40 milijonov švicarskih frankov vredno tabletarno, kar je bila ena največjih in najsodobnejših industrijskih investicij v minulih dveh letih v Sloveniji. Lani so za 70 odstotkov svojih izdelkov izvozili na dolarsko območje in ustvarili za 165 milijonov dolarjev skupnega izvoza, dosegli so bruto dobiček v vrednosti 37,8 milijonov švicarskih frankov. Lipica last sežanske občine 180 konj, vi hlevi in druge zgradbe za konje, skoraj tristo hektarjev travnikov, pašnikov, gozda in drugih zemljišč, igrišče za golf, sedem teniških igrišč, hotel Maestoso in stanovanja - vse to je tik pred prvomajskimi prazniki prešlo v last sežanske občine. Država zadnji dve leti ni naredila ničesar za Lipico in podjetju je grozilo, da bi prešel pod Koržetov sklad za razvoj, tako zaposleni kot občina pa tega niso želeli. Bali so se predvsem tega, da bi sklad Lipico razprodal, saj imajo na sežanskem s tem že precej izjušenj. Radenska začenja z novimi naložbami - tudi za najzahtevnejše goste V Radencih so uspešno končali lansko poslovno leto, ta mesec pa so začeli graditi nove termalne bazene, s čimer bo zdravilišče pridobilo okoli 750 kvadratnih metrov novih vodnih površin. Kopalcem pa naj bi bile v bodoče znotraj bazenskega kompleksa na voljo delne in celotne vodne masaže, slapovi, umetni potok, ploščad za sončenje, tudi za naturiste, skratka vse, kar danes sodoben turist od takega bazenskega kompleksa pričakuje. ADRIA AIRWAYS NOW IN AUSTRALIA OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES USJ FRANKFURT -LJUBLJANA $220 ROME -LJUBLJANA $220 ZURICH -LJUBLJANA $220 LONDON -LJUBLJANA $275 MUNICH -LJUBLJANA $165 VIENNA -LJUBLJANA $165 FRANKFURT -LJUBLJANA-SKOPJE $400 MUNICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 LONDON -LJUBLJANA-SKOPJE $400 VIENNA -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ZURICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ROME -LJUBLJANA- SKOPJE $400 FRANKFURT -LJUBLJANA-TIRANA $350 MUNICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 LONDON -LJUBLJANA-TIRANA $350 VIENNA -LJUBLJANA-TIRANA $350 ZURICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 ROME -LJUBLJANA-TIRANA $350 MORAY TOAVEL COMPANY Suite 13, 115 PITT STREET PIBA HOUSE - SYDNEY NSW 2000 PHONE: 008 818 002 2316899 V ziiriški izdaji Who's Who in Graphic Design tudi slovenski oblikovalci Leta 1962 so v Švici prvič natisnili svetovno znano knjigo WHO's Who in Graphic Ail in v letu 1982 drugo edicijo, ki je obsegala kar 891 strani in je pod nacionalno oznako Jugoslavija med umetniki iz tedanjih republik vključevala tudi slovenske grafične ustvarjalce: Jožeta Brumna, Staneta Jagodiča, Tomaža Kržišnika in Matjaža Vipotnika. Zdaj, po dvanajstletnem premoru pa ie izšla tretja reprezentativna knjiga s 575 stranmi in vključuje 300 vodečin grafičnih oblikovalcev iz 46 držav, med njimi tudi Slovenije. Slovenski grafični oblikovalci: Egon Bavčer, Ranko Novak, Jože Domjan, Edi Berko in skupina oblikovalcev Novi kolektivizem. Uvodni tekst s predstavitvijo slovenskega grafičnega oblikovanja je za knjiho Who's Who in Graphic Design prispeval umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Stane Bernik. Knjiga predstavlja najsodobnejše dosežke v tej umetnosti in je pisana v angleščini in nemščini. Je Picasso v Cankarjevem domu pravi ali ponarejen? V prejšnji številki smo objavili vest o razstavi Picassovih del in o portretu Madame Z - Zorane de Kide, ameriške Slovenke. Trenutno se v sredstvih javnega obveščanja na veliko sprašujejo ali je portret ponarejen in kdo je Eloh kontraverzna dama >rana de Kide. Pojavljajo se različna mnenja, pogovori s kustosi in s samo Zorano, zaenkrat pa šc ni znano ali je Picassov portret Madame Z originalen ali ponarejen. Tekmovali mladi kitaristi Primorske V Idriji je tamkajšnja Glasbena šola pripravila tekmovanje mladih kitaristov Primorske. Gre za zanimivo srečanje učencev glasbenih šol z obeh strani meje, letošnjega tekmovanja se je udeležilo 28 tekmovalcev. Najboljši so se uvrstili v nadaljnja tekmovanja na državni ravni. 10 let vipavskega zbora Mešani pevski zbor Sv. Štefan iz Vipave letos praznuje deseto obletnico delovanja. Jubilej so proslavili z večernim koncertom na dvorcu Zemono pri Vipavi. V prvem delu koncerta so bile skladbe z versko vsebino, v drugem delu pa so predstavili slovensko posvetno pesem. Prevajalci o slovenščini Člani društva književnih prevajalcev so se pred kratkim na posebnem srečanju posvetili iskanju vzrokov za klavrno jezikovno kulturo in možnostim, ki bi jo lahko izboljšale. Ugotovili so, da kvarjenja slovenščine ne bi bilo, če bi bila narodna zavest budnejša. Dogovorili so se za ustanovitev posebnega urada za slovenski jezik. Pesmi iz Libelič Oktobra lani sta Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Prosvetnoi društvo Libeliče izdala kaseto s slovenskimi ljudskimi pesmimi iz Libelič na Koroškem in knjigo s spremno besedo. Avtor. mag. Bartej Logar z Inštituta za °lasbeno etnologijo iz Gradca, je v zbirki Vsaka vas ima svoj glas doslej pripravil že 7 del. Medtem ko v prvih petih obravnava ljudske pesmi ločeno glede na vsebino, pa drugi del zbirke obsega monografije, ki vsebujejo tudi prispevke o kulturi in zgodovini posameznih krajev. Na kaseti je posnetih 22 pesmi različne vsebine (zapeli so jih vaščani - ljudski pevci), nekaj pa je tudi ljudskih melodij, izvedenih s harmoniko in ustnimi orglicami. Kaseta bo ohranila ljudsko ustvarjalnost tudi za poznejše rodove, saj Libelčani danes manj pojo. Slikar Rudolf Kotnik prejel Jakopičevo nagrado Podelili sojo na slovesnosti v Moderni galeriji v Ljubljani. Rudolf Kotnik je ena najbolj samosvojih osebnosti v slovenski Novi knjigi pri založbi Družina V dvorani nadškofijskega ordinariata v Ljubljani so predstavili novi knjigi katoliške založbe Družina: Spomin, zavest, načrt Cerkve na Slovenskem dr. Franca Rodeta in Duša, le pojdi z mano Francija Petriča. Na predstavitvi sta poleg avtorjev sodelovala ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in dr. Anton Stres. Dr. Stres je posebej poudaril poglavji Slovenska tragedija i n Narodna sprava, zdita se mu amreč še posebej aktualni in pomembni. V poglavju Slovenska tragedija pisec razčlenjuje dogajanje med drugo vojno, ko se je slovenski narod spopadel s samim seboj. Rode je pri tem kritičen do domobran-stva in še posebej do komunistične partije. Spremno besedo h knjigi Spomin, zavest, načrt Cerkve na Slovenskem je napisal Alojz Rebula. Knjiga Duša, le pojdi z mano je drugi del istoimenske knjige o božjih poteh na SlovensKem. Gorenjsko prvenstvo harmonikaijev v Besnici V trgovinah se je pojavila kaseta s pregledom najboljših izvajalcev z Gorenjskega prvenstva harmonikarjev, Besnica. Prvenstvo je postalo že tradicionalno in ga organizira Turistično društvo Besnica pod strokovnim vodstvom Janeza Fabjana. Letos junija bo ze 4. prvenstvo, ki združuje vse generacije. Sto slovenskih pravljic iz naših dni Mladinska knjiga je izdala knjigo stotih slovenskih pravljic iz današnjih dni V deveti deželi. Kot pove že naslov, knjiga vsebuje 100 slovenskih pravljic in pripovedk - od baike, legendarne, socialne, zgodovinske in šaljive zgodbice. Gradivo je zbrano iz zapisnikov slovstvene folklore, ki so se zadnjih petnajst let zbirali na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU. Knjiga dokazuje, da seje pradavna umetnost govorjene besede v najrazličnejših slovenskih narečnih okoljih ohranila tudi v današnji čas. Temeljno sporočilo pravljic je: dobrota in premagovanje predsodkov ozdravljata in rešujeta svet. likovni umetnosti. Živosrebrna vrata slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja. Delo trenutno razstavljeno v mestu Kalmthouth v Belgiji. Gre za poldrugi meter visoko prosojno kolo, v katerem so dobri trije kilogrami živega srebra, ki med vrtenjem potuje po krivuljah in povzroča žuborenje. "Vrata" oddajajo pozitivna sevanja, hkrati pa pomenijo simbol enega največjih rudnikov živega srebra v Idriji. POGOVOR Z IVANKO KOLAČKO Pogovarjala se je Stanka Gregorič Predsednica Planice in Sveta slovenskih organizacij Viktorije se ie na moje prvo vprašanje predstavila tako: I.K.: Sem Ivanka Kolačko, rojena Sedmak, enajsta v Kovačevi družini iz Zagorja pri Pivki. Študirala sem do osemnajstega leta starosti v Sloveniji - Postojna. Po končanem študiju sem se pridružila sestram in bratu v Avstraliji. Tu sem si ustanovila družino in z možem Ivanom imava hčerko in sina. Vsi smo že dolgoletni člani S.D. Planica, Springvale. S svojo slovensko zavestjo pomagamo v društvu kolikor je mogoče. Opravljala sem tsrimsko delo štiri leta in sedaj sem predsednica že četrto leto. Za predsednico Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji (SSOV) sem bila izvoljena leta 1994. SjG.: Kakšni so načrti SSOV za bodočnost in s tem seveda tudi vaši? I.K.: Kot predsednica SSOV vidim v naših načrtih nadaljevanje skupnega sodelovanja-na vseh področjih. Na kulturnem polju želimo ohraniti doto - slovenski jezik naših prednikov pri naši mlajši generaciji. Želimo nadaljevati z zadanimi nalogami: — štipendijo v pomoč mladim pri študiju; — trudimo se, aa bi preživeli življenje v društvih - posebno z mladino; — za bodočnost društev; — stremimo za tem, da bi društvene etnične šole nadaljevale svoi obstoj. SSOV prireja slovenske festivale, pri katerih sodelujejo tudi društva izven Viktorije. Naslednji festival bo ze peti. Organizira tudi vsako leto piknik v pomoč slovenskim raaijskim oodajam na radijskih postajah 3 777, in 3YYR. S .G.: Grupiranje je za našo majhno slovensko skupnost zelo boleče. Kaj menite o _ strpnosti oziroma nestrpnosti med viktoriiskimi Slovenci? Ali ni že cas, da bi stopili skupaj in medsebojno sodelovali? I.K.: O vašem omenjenem nesodelovanju in kritiki med Slovenci v Viktoriji je res težko kaj reči. Jaz osebno lahko podam svoie mnenje samo iz zgodovine napisane v društvenih papirjih. Verjemite ali ne - kritike ni na papiiju; čeprav je rečeno, da se iz kritike učimo - posebno če je poštena. Sama pa se spomnim, ko smo vse organizacije v Viktoriji stopile skupaj, n.pr. ob času poplav v Sloveniji in seveda ob času vojne ob osamosvajanju Slovenije (čeravno nekateri poročajo, da SSOV ni sodeloval pri zadnji nabirki). S .G.: Ja.vem da je tako poročanje krivično, saj sem sama zapisovala podatke in vsote podaijenega denarja kot pomoč Sloveniji^ po desetdnevni vojni v takratnem glasilu Slovensko Pismo in resnici na ljubo je treba reči, da so v tistem času stopile skupaj vse organizacije» v SSOV in izven njega. Pa vendar smo se grupirali... IX.: Glede grupiranja - to se ne opazi v krogu SSOV. Kar se pa tiče sodelovanja z organizacijami izven SSOV je moje mnenje: ja, bilo bi mogoče! Samo je žal, da ima včasih vsak posameznik svoje mišljenje. To pa moramo vsi spoštovati. S .G.: Tudi vam nudimo Glas Slovenije, da vanj oglašate in dopisujete. Kot veste ga pošiljamo povsod po Avstraliji in po svetu..Jcaj mislite o takem sodelovanju? IX.: Lepo se vam zahvaljuejem za ponudbo. Vem, da so naši Slovenci naročeni na različne časopise in revne iz Slovenije, tako sem tudi jaz. Vam, kot urednici časopisa čestitam za vaše delo in trud. Prepričana sem, da je ogromno. Vse najboljše in veliko uspeha vam želim tudi v bodoče. Glas Slovenije je ne-dobičkonosen časnik, namenjen slovenski skupnosti v Avstraliji *** The voice of Slovenia is non-profit newspaper in the service of the Slovenian community in Australia OBISK SLOVENSKE SKUPNOSTI V ADELAIDI , Piše Jožica Gerden Kljub vsem neprijetnim novicam, ki se nam ponujajo v medijih po svetu in doma, se vse okrog nas dogaja tudi mnogo lepega in duševno bogatega. Srečni smo, če se lahko takih posebnih idogodkov udeležimo in te čudežne trenutke vlovimo,. jih shranimo v spominih in globoko v naših srcih, saj nas potem še dolgo duševno bogatijo. Pred kratkim se mi je ponudila priložnost, da sem se udeležila izredno popularne predstave o ljubezenski zgodbi Janeza in Micke, sydneyske igralske družine, pod strokovnim vodstvom 1 Ivana Koželja, na gostovanju v Adelaidi. O tei izredno zabavni igri smo že slišali, zato mi preostane le še pohvala in zahvala. Nenadoma mi je zmanjkalo besed, nobena ni dovolj dobra, vse se začne z naj... Takšna prijetna družba in kako sposobni, naravno nadarieni igralci, tako pristno prisrčna in meni zelo draga družba rojakov. Martna Magajna nas je zelo presenetila, je izredno sposobna igralka...hvala igralska družina za tako prisrčno razvedrilo in čudovit večer. To pa še daleč ni vse. Prvi dan sem pred predstavo imela j priliko pokukati v ogromno, vendar toplo kuhinjo Slovenskega kluba v Adealidi. Glavna kuharica, Marija Ritoc me je zelo presenetila s svojo kuharsko sposobnostjo.:.kuhinja je srce i vsakega doma in skupnosti. Predsedniku Davidu Panoiju, ženi 'Ivanki in klubskemu odboru čestitam za tako odlično vodstvo, ki vsekakor ni brez mnogo napora. Naslednji dan smo se ponovno srečali s sydneyskimi gosti v prelepi adelaidski slovenski cerkvi. Pater Jfanez Tretjak, zopet mi zmanjkuje dovolj dobrih besed. Srečen ste, da vam je Bog podaril poleg daru odličnega govornika še mnogo več. Kako čudovito in ukusno okrašen oltar imate. Čestitam vam za najvišjo nagrado na razstavi, saj ste si io pošteno zaslužili. Želim in upam, da boste svojo umetniško spretnost uspeli Posredovati mladim zanamcem, saj je tako edinstvena in ogata. Po duhovno doživeti maši smo bili nekateri celo obaaijeni z umetniško obarvano pisanico za spomin. Hvala • vam pater Janez! Naše igralce sem lahko spremljala še dalje - do Mildure. Po .poti nas je z radijskih valov slovenske oddaje, ki sta jo pripravila Janez in Jana spremljala prijetna slovenska pesem, .ob cesti v Barossi pa nam ie pomahala v pozdrav "Mima", ki oznanja dom Vide in Franka Končine. Naše veselo razpoloženje se je nadaljevalo še naprej, saj Ivanu Koželju ne zmanjka šal kar tako. Se danes se mi smeji. Moji slovenski rojaki, čudoviti ste in rada vas imam. Ponosna sem, da sem Slovenka v Avstraliji. IN ŠE O ADELAIDSKEM OBISKU Za Igralsko družino Merry lands piše Martha Magajna Dovolj smo že govorili o Micki, zato ne bo več govora o našem gostovanju na odru Slovenskega kluba Adelaide. Govorila bom o naših vtisih, ki smo jih odnesli iz tega . prelepega mesta. Slovenci, ki živijo v Adelaidi so nam pokazali vse najboljše lastnosti, s katerimi se lahko pohvalijo Slovenci: prijaznost, gostoljubje, veselje in prisrčnost. Od Sydneya do Adelaide je dolga pot, z avtobusom smo se vozili skoraj 20 ur, vendar je bilo vredno. Slovenski klub je eden najbolje načrtovanih in urejenih kar jih poznamo, poln je raznih aktivnosti - športnih, kulturnih in drugih...hrana pa, da bi jo angelčki jedli! V klubu izdajajo tudi svoje glasilo. V Verskem središču, kjer smo se v nedeljo udeležili maše, nas je pater Janez nadvse lepo sprejel in ženske so nam pripravile kosilo preden smo se oaepljali med vinograde, kjer smo se, po dobri slovenski tradiciji, založili z rujnim vincem. Upamo tudi, da nam je oprostil gospod Gerden iz Mildure, da smo ga ob desetih zvečer vrgli iz postelje, ko nas je njegova žena Jožica na poti domov povabila na kavo (poln avtobus!). Najlepša hvala odboru Slovenskega kluba Adelaide, patru Janezu, vsem ostalim starim in novim prijateljem iz Adelaide, še posebno družini Kale, ki se je preselila iz Sydneya v Adelaide in nam je še posebej pomagala. Adelaidčani, upam, da se še kdaj vidimo! IZ ALBUMA Simona Novaka Fotografija zgoraj: s proslave materinskega dne v Slovenskem društvu Melbourne mešani pevski zbor Planinka; fotografija spodaj: s proslave materinskega dne otroci Slomškove šole v Kew. KAJ NAM NUDI NAŠA MLADA GENERACIJA IN KAJ MI PRIČAKUJEMO OD NJE Martha Magajna O zanimivem sestanku... V Sydneyu je prišlo do zanimivega sestanka. Člani naše mlajše generaciie ( to so tisti, ki jih še vedno trdovratno imenujemo "naša mladina", oni pa so medtem neopazno odrasli v zrele in sposobne ljudi), so organizirali sestanek zastopnikov vseh organizacij, ki se ukvaijajo s kulturnimi in socialnimi problemi nase slovenske skupnosti na eni strani in zastopnico Western Sydney Assistance Scheme, organizacije, ki daje pomoč in podporo etničnim skupinam za take dejavnosti na drugi strani. Tako so pri tem sestanku sodelovali zastopniki Igralske družine Merrylands in Folklorne skupine - obe se ukvarjata s kulturo - in zastopniki Verskega centra Merrylands, ki med svoje aktivnosti šteje tudi skrb za pomoč ostarelim članom naše skupnosti. Koliko papirjev je treba izpolniti in na koliko vprašanj odgovoriti, če hočemo zaprositi za "grant", zato smo lahko zadovoljni, da imamo naše mlade (ali kako naj jih kličemo), ki imajo znanje, sposobnost in voljo, da se ukvarjajo s temi problemi. Ze samo dejstvo, da so prevzeli iniciativo, vzpostavili stike s potrebnimi organi in delali na reševanju problemov, že to nam da misliti o vlogi in položaju nase mlajše generacije med nami. Razmišljanja o maldih.... Leta in leta poslušamo pritožbe, da se mladi nočejo vključevati v naše organizacije in da nočejo pomagati pri delu, da bi vzdrževali naše, s težkim prostovoljnim delom zgrajene klube. Izseljenci smo trdo delali, da bi dali otrokom možnosti izobrazbe in boljšega življenja. Naši napori so rodili ogromne sadove - med potomci Slovencev imamo veliko število inženirjev, advokatov, zdravnikov in drugih poklicev, ki zahtevajo sposobne in zrele ljudi. Slovenske organizacije pa še vedno pričakujejo, da bodo samo njihov podaljšek in da bi morali- odslužiti nekakšno vajeniško dobo z luplenjem krompirja, pomivanjem posode, serviranjem v baru in košenjem trave okrog društev. Največkrat pozabimo, da naši mladi niso izseljenci, ki bi se oklepali slovenskih klubov zato, da bi si lajšali domotožje, kot to delamo mi. Oni niso več Slovenci! So Avstralci slovenskega rodu! Njihov prvi jezik je zanimanje, da bi se shajali z drugimi slovenskimi mladinci, pa so izgubili veselje, ker so jim starši vedno znova postavljali zapreke: Ne druži se s temi, njihovi starši hodijo v drugi klub ali so člani drugega društva. Nekateri so tudi poskušali delati v naših organizacijah, vendar se je vse prepogosto dogajalo, da njihova mnenja niso bila nikoli upoštevana, da so bili vkljub izobrazbi in sposobnosti proglašeni za premlade in preneumne, da bi se jih resno jemalo. Od njih se še vedno pričakuje le luplenje krom pitja...al i pa nič! Fizične aktivnosti so edine, ki največkrat dobijo priznanje v naši skupnosti. Nočem zmanjševati vrednosti dela, ki so ga opravili vsi, ki so zidali naše klube, vodili kuhinje in bare, rada pa bi vedela koliko priznanja so dobili ljudje, ki so izdajali časopise in klubska glasila, organizirali in vodili naše šole, radijske oddaje in kuljurne prireditve? u aktivno sodeluje v Pastoralnem ...... " Youth - :--------------r ...-----j- .—. ,.jwiew, kjer v angleškem jeziku predstavlja Avstralcem slovenskega porekla in vsem niihovim prijateljem slovensko deželo, njen narod, zgodovino, kulturo, običaje in tradicije. Čeprav je revija pisana v angleščini je v njo vloženo veliko ljubezni do nase g-votne domovine in zato zaslužijo vso pohvalo, eprav je večina mladih na začetku svojih karier in si šele ustvarja svoje domove in družine, še vedno vlaga veliko svojega časa in na svoj način prispeva k slovenski skupnosti. Pozdravljeni, naši mlaai kolegi! NEWS FROM SLOVENIA ST A English Service and SLO Weekly The Republic of Slovenia celebrated the end of the Second World War and the victory over nazism and fascism on 13th and 14th May with four main commemorations: - the solemn academy in the Cankarjev dom cultural and congress centre on Saturday evening, at which President of Slovenia Milan Kučan was the honorary speaker; - the solemn session of the Slovene Parliament on Sunday morning, at which Parliament Speaker Jožef Školč addressed the audience; - a programme, entitled "The Triumph", on the Square of the Republic in the centre of Ljubljana, with Prime Minister ar. Janez Drnovšek as the honorary speaker; - solemn mass for the homeland in the Ljubljana Cathedral led by Archibi§hop of Ljubljana and Slovene Metropolitan dr. Alojzij Šuštar. Old parties, which arose from the communist party and other political organizations of the past, and new parties of the self-denominated "parties of the Slovene spring" did not manage to agree on the minimum acceptability of the contents of the VE-Day commemorations, therefore none of the three main official state celebrations was attended by all the parties. Commemorations were attended by two of the three ruling coalition parties - the Liberal Democracy of Slovenia and the Associate List of Social Democracy, and two opposition parties - the Slovene National Party and the Democratic Party of Slovenia. The third ruling coalition parties - the Social Democratic Party of Slovenia, the Slovene People's Party and the Slovene National Right - completely or partly denounced their participation in commemorations. * Aproximately 40 foreign veterans took part in commemorations of the 50th anniversary of the end of World war II. in Slovenia. They are members of former ally military missions to the comand of the national liberation armv of Slovenia, saved pilots, representatives or veteran organizations of the great alliance, and from neighbouring countries, as well as members of units which consisted of representatives of foreign nations in the framework of Slovene brigades and divisions, and which contributed to the liberation of Slovenia. * Ljubljana and its citizens were a symbol of Slovene resistance against the nazis and the fascists, wrote Slovene President Milan Kučan in a letter sent to Mayor of Ljubljana dr. Dimitrij Rupel at 50th anniversary ot the liberation of Slovene capital. * Representatives of the Anti-communist League (AKL) organized an alternative celebration on 50th anniversary of the end of World War II., which means, as they stressed, also the beginning of comunist occupation of Slovenia. Pope John Paul TI will visit Slovenia next year, on 18 and 19 May, reports the press office of the Archbishop of Ljubljana, quoting a release from the Vatican state secretariate. Tne release was presented to Archbishop of Ljubljana dr. Alojzij Šuštar by the new Charge a* Affaires of Vatican to Slovenia Monsignor Xavier Desire. Thus, the pope will visit Slovenia right on his 76th birthday. * The European Union would like to sign an association agreement with Slovenia as soon as in June, said Slovene President Milan Kučan before leaving Ljubljana for London, Paris and Moscov where he attended the ceremonies at 50th unniversary of end World War II. According to Kučan EU is very important for Slovenia, since it would open the doors to the European economic and political integration, together with European defence structures, which is of particular importance because of the terrifying escalation of war in the neighbouring Croatia. State Secretary for Foreign Economic relations Vojka Ravbar said her office had recently focused on the negotiations in Brussels as well as on a free-trade agreement with the EFTA, to be signed mid-June, and on a free-trade agreement with Poland. The latter is to be signed in June, which would also mean Slovene membership in the CEFTA. The ministry is further preparing the foreign economy strategy of Slovenia. * The three-day 24th European regional Conference of Interpol opened in Ljubljana. The participants were addressed by Slovene Prime Minister dr. Janez Drnovšek, Minister of Inerior Andrej Šter and Interpol President Biorn Erikson. * Stable tolar also in the future. Governor of the Bank of Slovenia France Arhar also forecasts that this June a German mark is to be worth 81.94 tolars, in December 84.87 tolars and in March 1996 85.78 tolars. * In March, 711,014 tons of goods were hadled in the Port of Koper, which is 55 ^er cent more than planned. The Slovenian airline Adria Airways carried 505,000 passengers in 1994, 16% more than in 1993. The company recorded profits of US$ 109 m. Now Adria will offer improved on-board catering and will replace its plastic plates, knives, forks and spoons with china ana metal ones. When buying tickets, business travellers will be offered a ren-a-car service and hotel bookings. * Until now Slovenijavino was known for its wine, cordials and fruit juices, as well as several famous whisky and vermouth labels it represented. Now it has decided to add water - bottled still water: Atlantis is intended for the US market, the other - Alpis - for the European market. Slovenijavino was the first in Europe to receive the ISO 9001 certificate in April 1993, and has performed well in all tes ts so far. * Once popular health resort in Ljubelj to reopen. At their latest session the representatives of MTS Kompas Ljubelj and the Municipality of Tržič agreed to renovate the once popular climatic health resort at Ljubelj. The Kompas Hotel will be in charge of organising hikes, mountaineering, and health activities, as well as hunting. The project is already underway. * The Museum of Modern History in Celje was staging an exhibition entitled Slovenians in Great Britain 1991 -1994 (from the archives of the Slovenian Newsletter) until the middle of April. The exhibition was prepared in cooperation with the Slovenian World Congress -Conference of Slovenia. lili AUSTRALIA euro international ptyitd EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products showroom adr ess: sydney branch: 3 Dalmore Drive 2 A Bessemer Street Scoresby VIC 3152 Blacktown NSW 2148 Ph.: (03) 764 1900 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (03) 764 1461 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... "Janko, ali se spomniš, kako je bilo, ko sva se pred petnajstimi leti v najhujši zimi poročila?" 'Da, da, še zdaj me mraz strese, če se na to spomnim." * Učitelj nekaj časa bere Jožetovo domačo nalogo, potem pa pravi: "Jo^e, ta pisava je čisto podobna pisavi tvojega očeta." "Že mogoče", se odreže Jože, "pisal sem z očetovim nalivnim peresom." * Na newyorškem pokopališču stoji nagrobni spomenik z naslednjim napisom: "Tu počiva Robert Holt. Z vžigalico v roki je hotel pogledati, ali je še kaj bencina v rezervoaiju njegovega avtomobila. Bilo gaje še nekaj!" Dedek pelje Jurčka v živalski vrt. Deček nekaj čase radovedno ogleduje zebro, na lepem pa vzklikne: "Dedek, zakaj so pa temu oslu oblekli mornarsko jopico?" f|OD