POŠTNIN« PL.AC AN A SL O VEN S K I S PORTNI TEDNIK V GOTOVINI CENA IZVODA 20 DIN leto xvi — Štev 44 i- _ ' V LJUBLJANI 30. OPCTOBRA 1060 -m?:-..-' SLOVENSKA CONSKA LIGA ODRED II ZVEZNA NOGOMETNA LIGA SoMa M vedno na wr!in KLADIVAR DOŽIVEL HUD PORAZ V LJUBLJANI — NAJBOLJ RAZBURLJIVA TEKMA OLIMP : RUDAR — REKORDEN REZULTAT KRIM : NAFTA 11:0. Šesti zavrtljaj v slovenski conski ligi je zanimiv že po tem, da so napadalci dosegli kar 3? golov, k čemur je prav gotovo pripomogla izdatna zmaga Krima nad Nafto. Sicer pa velja omeniti tudi čvrst položaj Sobote, ki se ne da odpraviti s prvega mesta. Kar dvakrat zaporedoma je gostovala na tujem igrišču in vendar je še sedaj brez poraza. Nadaljnji korak k vrhu pa sta naredili tudi obe ljubljanski enajstorici Ilirija in Ljubljana, ki sta se uvrstili na drugo in tretje mesto. Litvi«jana : Klmlivar 5:1 (4:1) šču — že nekajkrat opazili: enajsterica zaigra odlično in da vse iz Ljubljana^ 30. kot. Nogometaa sebe v prvem polčasu, medtem ko ji v drugem delu skoraj povsem poidejo moči (ali pa se morda zadovolji z doseženim rezultatom). Take je bilo tudi danes. Ljubljančani so se hitreje znašli na dokaj mehkem igrišču in že kmalu po začetnem sodnikovem žvižgu začeli serijo golov. Pirc je v pravem »slalomu«: prodrl skozi neurejeno obrambo gostov in iz razdal je 16 m dosegel neubranljivi gol. Nekaj minut kasneje ga je posnelnal Majcen, le minuto za njim pa je Hribernik pri nepazljivem »izletu« Zupančiča dosegel častni gol. Na nadaljevanje je bilo treba čakati skoraj polnih 20 minut, ko je bil uspešen Dolenc, ki si je pet minut pred koncem polčasa spet izkazal. Kazalo je torej na pravo katastrofo Celjanov, pri katerih smo opazili Že v prvem delu igre precejšnje Vrzeli v obrambi. Toda vse, kat je (Nadaljevanje na 8. strani) Odred izgubil dve dragoceni točki — Samo neodločen rezultat Željezničarja v Šibeniku — Var- teks in Proleter si pomagata navzgor Šesto kolo v II. zvezni nogometni ligi je prineslo Ljubljančanom zelo neprijetno presenečenje. Po dobri igri v Zenici so namreč skoraj vsi pričakovali, da bo Odred dobro opravil tudi s Trešnjevko na domačem igrišču. Žal pa ni bilo tako... Da pa bi bil položaj Odreda še slabši, sta si danes Varteks in Proleter z dokaj visokima zmagama precej opomogla. Zanimivo je tudi, da je moral Željezničar danes prvič v letošnjem prvenstvu pobrati žogo s svoje mreže in prepustiti svojo prvo točko Šibeniku. Rezultati II. zvezne lige zahodne skupine: Varteks : Karlovac 4:2, Lokomotiva : Sloboda 1:1, Šibenik : Željezničar 1:1, Proleter: Zagreb 4:1, Čelik : Borac 0:1. Vzhodna skupina — Mačva : Radnički K. 3:0, Budnčnost : Srem 3:1, Radnički S. : Pobeda 4:0, Sutjeska : Bačka 1:1, Spnr-tak : Radnički M. 0:0, Rudar : Novi Sad 0:1. dion v šiški tudi vedno več gledalcev. Tudi današnji dvoboj je vzbujal precej zanimanja in na igrišču se je zbralo blizu 2000 ljudi. Kladivar: Bencik, Vodeb, Coklič, Škedelj, Marinček, Štor, Perc, Hočevar, Kokotec (Adžič), Hribernik, Šega. Ljubljana: Zupančič, Bogataj, Be-lantič, Herman, Erič, Skuček, Šo-štar (Jež), Majcen, Dolenc, Pirc, Corn. Sodil je z napakami Kolenc iz Maribora, gole pa so dosegli: Pirc v 3., Majcen v 7., Dolenc v 26. in 40. min: ter Bogataj v 51. min. (11 metrovka) za Ljubljano, Hribernik pa v 9., min. za Kladivar. Ob današnji tekmi naj omenimo spet značilnost, ki smo jo pri mladem moštvu Ljubljane v letošnjem prvenstvu — vsaj na domačem igri- V. STROJNIKOV MEMORIAL Ul ■ialib tekmiivaicev drsi navzdol Odred : Trešnjevka 0:1 (0:1) Pet tisoč gledalcev je prišlo danes na stadion za Bežigradom, da jd pozdravilo domače nogometaše, ti so si tako presenetljivo priborili točko sredi Zenice. Ce so igrali do- bro na tujem igrišču, potem se bodo znali doma prav gotovo priboriti obe točki — to je bilo splošno mišljenje. Sodnik Tu m bas iz Subotice jo pripeljal na igrišče enajstorici: Odred: Babnik, Udovič, Klančj-šar, Plavšič, Berginc, Limo, Brezi- gar, Virant, Gugolj (Velkavrh), Ob- nTreJšanjevka: Mrduljaš, Delič. Prel-čec, Petrič, Ladovič, Bradač, Špirk, Bosanac, Štamfelj, Orsag, Bozovic. Strelec: Špirk v 25. min. za Trešnjevko. Ne moremo reči, da se nogometaši Odreda danes niso trudili za zmago, vendar je treba priznati, da je bila enajstorica Trešujevke boljša. Dve točki, ki so jih odnesli v Zagreb, so popolnoma zaslužili. Odredov napad si namreč na današnji tekmi ni znal priboriti prav nobenih priložnosti, lahko pa povemo, da je srednji napadalec gostov Štamfelj zapravil v prvem polčasu štiri tako imenovane stoodstotne priložnosti. Odrcdova obramba je namreč že popolnoma kapitulirala, vendar so šli vsi njegovi streli mimo vratnic v out. Kar se ni posre-(Nadaljevanje na 8. strani) Ljubljana, 50. okt. Včeraj in danes je bil v prostorih TVD Parti-zau-Trnovo že petič namiznoteniški Strojnikov memorial, ki je bil po udeležbi prav gotovo najboljši. Nastopilo je okrog 180 mladih tekmovalcev, pravzaprav iz vse Slovenije. Pogrešali smo le tekmovalce s Primorske in Prekmurja. Posebno številna je bila udeležba v disciplinah pionirjev, pionirk ter mladincev in mladink. Kaže, da je ta športna panoga pritegnila velik krog mladine, ki je začela meriti svoje znanje tudi na turnirjih. Škoda, da je bil kot kaže, letošnji Strojnikov memorial zadnji. Ker nimajo prostorov in pa ker jih nihče ne podpira, bodo namreč igralci NTK Krim svoj klub razpustili. Ve-čifig tekmovalcev bo prestopila K NTK Odred. Tako bo na področju Rudnika prenehala z delom še ena športna organizacija, mladina, ki se je doslej ukvarjala z namiznim tenisom, pa si bo morala poiskati drugo zabavo, če jo bo našla. Mislimo, da ni prav, da razni forumi ne kažejo pravega razumevanja za športno dejavnost, posebno če gre za predele, kjer se že itak ne morejo predele, kjer se že tako ne morejo v športu. Rezultati: ekipno — člani: Triglav : Odred 5:2, Ljubljana : Fu-žinar 5:1, Triglav : Ljubljana 5:2, članice: Triglav : Odred 3:2, mladinci: Ilirija : Kemičar 5:3, pionirji: Odred : Ilirija 5:4. pionirke: Odred : Elan 3:1, mladinke: Fužinar : Triglav 3:1. Posamezno — pionirke: Mikec (Elan) : Zrimec (Odr) 2:0, pionirji: Strojnik (Odred) : Jemc (Ilir) 2:1, mladinke: Petrač (Fu) : Knap (Tr) 2:1, mladinci: Frelih II (Ml) : Veckp (Kemičar) 2:1, članice: Plut (Tr) t Pirc (Odr) 3:0, Nikolič Ružiča : je« trač (Fuž) 3:0. Plut : Nikolič 3.;0, člani: Teran : Uzorinac 3:0, Jazvlct Kern 5:1, Teran : Jazvič 3:1. j TOKRAT KAR 35 GOLOV Poletov po al za najboljšega strelca Tekmovanje za Poletov pokal, ki ga ja naše uredništvo razpisalo za najuspešnejšega strelca v SOL, postaja vedno zanimivejšel Vedno več imen sa pojavlja z večjim številom golov. Tsniu je vzrok vedno več golov, ki jih dosegajo nogometaši. Tokrat so zopet povišali rekord, saj so kar SS-krat potresli vratarske mreže. J golov: Hribernik (Kladivar), 3 golov: Škraba (Kr), Maučec (Sob). 8 golov: Florjan (Ol). 5 golov: Brezar St. (Tr), Arnejčič (Mrb), Uršič (N. G.), Pirc (Lj). 4 goli: Majcen (Ljublj), Marjanovič (Kr), More (Sl), Opresntk (Ru), Vidic, Ceh ( ib a Mrb). 3 goli: Breznik K. (Mrb), Mak (Ru), Lukežič (LJ), Potočnik, Norčič (oba Sobota), Judež, Rojina (oba Ilirija), Kokotec (KI). 2 gola: Mihelčič, Silabi, Stular I. (vsi Tr), Kozinc, O srečki, ElZner (vsi Slovan), Hojnik, Posinek (oba Ol), Križaj, Kuzmin (oba N. G.), Soštar, Dolenc (oba Lj), Vodeb (KI), Breznik V. (Mrb), Koršič (II), Htrš (Na), Djukič, Kastelic (oba Kr), Knaus (Ru)’ 1 gol: 25 Igralcev. Avtogol: Rezar (Ol). I. ZVEZNA LIGA •^^Ctizan . Dinamo Pograd ^rvena z. vez d a ^ijeka V°jvodina hajduk ^-dtiičkj Majevo veJež varaar 16:7 12:6 8:5 13:13 7:13 11:8 825 10:12 9:10 9:13 7:16 2:12 9 9 8 3 8 6 6 5 4 3 1 IL ZVEZNA LIGA — VZHOD Željezničar Trešnjevka Lokomotiva C a Uk SibeniK Borac S lobod a Zagreb Karlovac Odred Varteks Proleter 16:1 15:10 10:3 12:3 11:3 9:9 9:12 11:15 9:13 7:11 9:18 11:13 11. ZVEZNA LIGA ZAHOD SC LIGA Novi Sad KrdniČki (N) Budnčnost Mačva Bactnički (S) Radnički (bP* S pa rte k Srem Bačka Rudar Sutjeska Pofreda 15:6 12:7 14:7 10:6 17:13 12:12 6:7 8:9 14:16 6:11 5:10 6:19 11 9 8 8 6 5 6 6. 3 3 3 2 Sobota Ilirija Ljubljana Krim Maribor Rudar Kladivar Nova Gorica Olimp Slovan Triglav Nafta 15:7 11:4 18:6 18:7 19:9 12:10 17:15 12:18 13:20 12:11 13:19 2:36 10 9 8 8 8 8 5 5 5 4 2 0 SLOVENSKA MLADINSKA LIGA Maribor Olimp Rud.ar Odred Slovan Sobota Triglav Kladivar Ljubljana Kovinar Krim Ilirija 19:4 14:3 20:9 13:11 12:13 12:18 10:10 16:18 13:18 4:3 5:16 3:21 xiv. Šahovska olimpiada v Leipzigu bo slo zares Zadnja kola predtekmovanj na Šahovski ollmpiadi *o potekla brez večjih presenečenj. Vodeča moštva so v večini Ohranila svoje položaje, le tu in tam je prišlo do nekaterih sprememb.' Jugoslavija je v prvi skupini prepustila naj višje mesto Bolgariji. Marsikdo se je Spotikal ob bledih remijih, ki so jih beležili naši šahisti z mnogo slabšimi nasprotniki iz Vzhodne Nemčije, Norveške in Izraela. Poročila iz Leipziga zatrjujejo, da so naši igralci čuvali moči za važnejše borbe, ki so še pred njimi. Naj bo kakor koli, drugo mesto z malim številom točk za Jugoslovane vsekakor ni uspeh. Tretji so bili domačini. Za ostala moštva te skupine pa so vrata v finale zaprta. V drugi skupim so zmagali z velikim naskokom Rusi. Zanimivo je, da je bila Ahilova peta njihovega moštva sedanji svetovni prvak Talj. Drugi so bili po pričakovanju Argentinci, tretji pa Nizozemci, ki so po obupnem startu šele v zadnjih trenutkih izrinili Poljake. Preseneča zmaga Angležev v tretji skupini. Poleg njih so lahko zadovoljni le še Čehi in Madžari. Stahlbergovi četi pa je v finišu pošla sapa. Pred tednom dni smo napovedali, da bodo v četrti skupini finalisti ZDA, Španija in Zahodna Nemčija. Muhasta sreča se je tokrat poigrala s simpatičnimi Spanci, ki -so za pol točke zaostali za Romuni. Končni vrstni red v polfinalu: I. skupina: Bolgarija 27, Jugoslavija 26, Vzhodna Nemčija 25, Norveška 20,5, Finska 19,5, Izrael 19, Indonezija 18,5, Francija 11, Albanija 10,5 in Malta 5 točk. II. skupina: SZ 32, Argentina 25, Nizozemska 23,5, Poljska 21,5, Avstrija 19, Indija 15,5, Portugalska 14,5, Filipini 13,5, Italija 12 in Maroko 3,5 točke. III. skupina: Anglija 28, ČSR 28, Madžarska 27, Švedska 13, Danska 16,5, Island 16, Mongolija 15,5, Tunis 14, Grčija 7 in Bolivija 5 točk. IV. skupina: ZDA 29, Zah. Nemčija 25,5, Romunija 24, Španija 23,5, Čile 22, Kuba 19, Belgija 17, Ekvador 12, Irska 6 in Libanon 2 točki. Jugoslavija ima-v finalu tele nasprotnike: 28. X. prvo kolo: Holandija (3:1) za Jugoslavijo), 29. X. drugo kolo: SZ (0,5:1,5, 2 za ŠZ), 30. X. tretje kolo: Madžarska, 31. X. četrto kolo: ZDA, 1. XI. peto kolo: - Argentina, 2. XI. Šesto kolo: Zah. Nemčija, 3. XI. sedmo kolo: ČSR, 4. XI. osmo kolo: Vzh. Nemčija, 5. XI. deveto kolo: Romunija, 6. XI. deseto kolo: Anglija, 8. XI. enajsto kolo: Bolgarija. Janez Stupica Alpski smučarji u starta Jezersko, 50. oktobra. Pri Češki koči blizu Jezerskega so bile danes prve meddruštvene tekme v slalomu v novi smučarski sezoni. Po daljših pripravah naših alpincev so se danes spoprijeli v tekmi, ki jo-je organiziral Smučarski klub Jezersko s pomočjo Smučarske zveze Slovenije. Na tekmi je nastopilo precej tekmovalcev iz pajboljših smučarskih klubov Slovenije — Celja, Jesenic, Enotnosti, Ljubelja, Triglava in Jezerskega. Vreme je bilo precej slabo, sneg pa je bil kar dober. Proga je bila dolga 400 m z višinsko razliko 70 m in 40 vratci. Progo je pripravil trener Jaka Magušar in je bila precej zahtevna. Zanimivo je, da so mnogi favoriti med tekmo padli in se niso uvrstili kot bi pričakovali. Vsega skupaj je SKiii s® reprezeatauie bilo na plazu čez 40 tekmovalcev, ki so morali progo prevoziti dvakrat. Rezultati — člani (20 tekmovalcev): Jamnik (T) 1:11.2, Dornik (Ljubelj) 1:12.2, Švab (Ljubelj) 1:15.8, Frantar (Jez) 1:16.0, Rakovič (T) itd., članice (6 tekmovalk): Rutar (!') 1:26.8, Ankele (T) 1:28.6, Jamnik (T) 1:32.1, Koder (Ljubelj) itd., Zupančičeve ni bilo na startu, mladinci (17 tekmovalcev); Starc (T) 1:17.0, Guček (T), Soklič (Ljubelj) itd. GOZDNI TEK ENOTNOSTI Šentvid, 30. oktobra. — V okviru priprav za letošnjo smučarsko sezono je ljubljanska Enotnost pri-, redila danes v Šentvidu gozdni tek, na katerem je nastopilo skromno število — 25 tekmovalcev. Med pionirji sta zmagala Kopač in Zalaznik, pri članih na 1500 m dolgi progi pa je zmagal Miro Oman s časom 4,56 pred Šlibarjem. Seja Sekretariata Partizana in ZZS Ni mesta za birokracijo TUDI ŠPORTNIKI ZA PROSLAVO 20-LETNICE REVOLUCIJE - ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA NAJ ZADIHAJO SVOBODNO Na seji Sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije, ki je bila v sredo so najprej razpravljali o proslavi 20-Ietnice revolucije. Bili so mnenja, da morajo tudi športniki ta dogodek najslovesneje praznovati. V ta namen bodo prihodnje leto na sporedu razna občinska in okrajna tekmovanja, v katerih bodo društva pokazala ■ svojo dejavnost. Mimo tega bo na sporedu tudi več kvalitetnejših prireditev, za katere bodo posamezne zveze pripravile posebne predloge. V naslednji točki so razpravljali o predlogu pravil Šolske športne zveze Slovenije. O društvih, ki so jih doslej ustanovili na posameznih šolah lahko povemo le najlepše. Priznati moramo, do so le-ta naše upanje, ki nam odkriva pot k večjim uspehom na področju telesne kulture. Zanimivo je, da so društva, ki so doslej nastajala, pričela z delom, ne da bi razni forumi dali iniciativo. Društva je narekovala potreba in zato jih je tudi mladina ustanovila. Prav zato ne bi kazalo z raznimi birokratskimi ukrepi morda celo zatreti dejavnost šolske mladine na področju telesne vzgoje. Vsi člani sekretariata so bili mnenja, da je treba šolskim športnim društvom dati vso svobodo pri njihovem delu, ne pa jih obremenjevati z nepotrebnimi pravili. Člani sekretariata so bili mnen ja, naj se osnuje posebna komisija, ki bo vodila te-lesnovzgojno dejavnost v šolskih društvih in skrbela, da se mladina ne bo prezgodaj odločala za posamezne panoge. Na seji je bil sprejet tudi datum seje upravnih odborov Partizana in Športne zveze Slovenije, na kateri bodo razpravljali o sprejetju odloka za sklicanje kongresa. Seja je določena za 25. november. Z -odobravanjem so sprejeli tekmovanje za šolsko športno značko, ki je sedaj nekoliko spremenjeno in prilagojeno našim razmeram. Razpravljali so tudi o denarnih nagradah, ki naj bi jih sprejeli delavci na področju telesne kulture za uspešno delo. Nagrade bodo prejeli oni, ki bodo pokazali največ uspeha pri učenju mladine v plavanju, atletiki in drugih panogah. GABROVŠEK nov jugoslovanski rekord Ljubljana, 30. okt. Po sklepu skupščine Zveze kegljaških športov Slovenije je bil danes posvet zastopnikov OKZ zaradi popolne utrditve prvenstvenih in reprezentančnih tekem, ki čalfajo slovenske kegljače letos. Kot rečeno se bo tekmovalna Bezona pravkar začela in zato so bile odločitve današnjega posveta nujne in torej tudi pravočasne. Sprejeli so vrsto pomembnih sklepov, o katerih bomo pisali kasneje, mimo tega pa že določili v kakšnem sestavu bodo nastopile republiške reprezentance članov, članic in - mladincev. 2e prihodnji mesec, 20. novembra, bo namreč na sporedu revija okrajnih kegljaških reprezentanc, in sicer za člane na Jesenicah, za članice v Celju, za starejše člane v Mariboru, za mladince pa v Ljubljani. Ta revija bo nekakšen redni vsakoletni pregled vseh sil, ki jih ima naša republika za najvažnejša srečanja na razpolago, izmed njih pa bodo najboljši zastopali Slovenijo na četveroboju republik 27. novembra v Zagrebu. Zato so določili naslednje reprezentante: Steržaja, Martelanca, Starca* Šlibarja, Kobala in Groma, ki bodo nastopili brez izbirnih tekem, ter Speča (Jes), Mlakarja (Branik) in Marinčka (Ingrad), ki se bodo potegovali za sedmega člana slovenske reprezentance. Pri ženskah sc neposredno določene: Kavčičeva in Rozmanova (obe Tr) ter Klemenčičeva (Gr), za druga štiri mesta pa se bodo borile Erjavčeva, Smrajčeva, Čadeževa, Kokoljeva, Novakova in Ruparčičeva, pri mladincih pa bodo najboljših sedem tekmovalcev izbrali na reviji kegljačev. Zelo zanimiv sklep v zvezi z moško kegljaško ligo je tale: republiški prvak ■ ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA London, 30. okt. Na današnjih nogometnih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Arsenal : Manchester U. 2:1, Birmingham : Volverhampton 1:2, Burnly : Blackpocl 1:2, Fulham : West Ham 1:1, Manchester C. : Blackburn 4:0, New-castle : Tottenham 3:4, Nottingham : Everton 1:2, Sheffield : Bolton 2:0, Brom-wich A. : Aston Villa 0:2. Na tabeli vodi Tottenham s 27 točkami, drugi je Sheffield s 23 in tretji Everton s 20 točkami. štev. 44 Stran 2 Leto XVI. bo postal tisti klub, ki bo na posameznih kegljiščih zbral najmanj slabih točk. Po doseženih rezultatih na vsakem kegljišču posebej bo določen vrstni red moštev, skupna vsota zbranih slabih točk na vseh kegljiščih pa bo dala končni vrstni red v ligi. Približno ocenjevanje bo možno že fhed tekmovanjem, toda končni vrstni red bo mogoče ugotoviti šele po koncu lige. Tako bo tekmovanje še bolj zanimivo. Kdo gre v Romunijo? Izvršni odbor ZKSJ je že določil moško in žensko reprezentanco Jugoslavije, ki bosta nastopili v decembru v Romuniji. Poleg reprezentantov Smoljanoviča, Juričeviča, Dobriloviča, Popoviča so določeni še Starc, Martelanc, Šlibar, Steržaj, Kobal in Grom, pri ženskah pa od Slovenk Kavčičeva, Rozmanova in Klemenčičeva ter Buličeva, Pipiničeva, Mara in Gorinka Erskijeva. KZS o dogodkih v Tuzli Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala Košarkarska zveza Slovenije v zvezi z nešportnimi dogodki v Tuzli in o kazni, ki jo je izrekla TK KZJ moštvu Ljubljane je podpredsednik tov. Breznik pojasnil stališče Izvršnega odbora KZS. Vse kar se je dogajalo v drugem delu ligaškega tekmovanja, dalje nešportni izpadi v Beogradu, Karlovcu in končno v Tuzli ne sodi več v naše športno življenje. Kako je mogla TK KZJ po nekakšni analogiji, ne pa po nekem določenem členu kaznovati Ljubljano z 0:20 in odvzemom ene točke? Dalje je KZS mnenja, da danes ni več zagotovljena zaščita za gostujoče igralce niti s strani delegata niti sodnikov. Odločitev KZJ, da lahko delegat zaradi izgredov s sodnikoma Izprazni igrišče, je bila izrečena prepozno in vse kaže, da je veljala samo za nekatera privilegirana moštva. Izvršni odbor KZS bo počakal do odločitve KZJ, ki bo morala v roku 8 dni rešiti ponovno pritožbo Ljubljane glede kazni, ki jo je izrekla tekmovalna Komisija. Po tej odločitvi bo KZS zavzela določeno stališče in temu primerno ukrepala. Omenimo naj še to, da so se že pojavili očividci s sodnikom Stifterjem na čelu, ki je vodil srečanje Slcboda : Ljubljana, ki trdijo, da je bil potek tega srečanja neregularen in da zato dosežen rezultat ne more pod nobenim pogojem obveljati. Najmanjša krivda pa zadene Ljubljano, ki je sicer zapustila igrišče, toda vse okolje in dogodki so terjali to odločitev, ker ni bilo nikogar, ki bi jih zaščitil. Sodnik Stifter trdi, da rezultat nikakor ne ustreza in da so domači zapisnikarji tako visoko zmago kar sami pripisali domačemu moštvu, kar nikakor ne ustreza resnici! Čudno se nam zdi, da je sodnik Stifter to Izjavo objavil v Narodnem športu, tega pa ni zapisal v svojem poročilu po tekmi v Tuzli in ga poslal tekmovalni komisiji v Beograd? Na dlani je, o vaseh in med šolsko mladino. Okrajni odbor za telesno vzgojo v Novi Gorici teži za tem, da bi bilo zanimanje za jesenske krose letos še večje V vseh društvih so razpisali tekmovanja, ki jih bodo izvedli tudi po šolah in delovnih kolektivih V nekaterih krajih kot n. pr. v Bovcu, Idriji, Dornbergu in Tolminu so že izvedli tekmovanja. Sredi novembra bo v Novi Gorici okrajno prvenstvo. Najbolj množični je bil kros TVD Partizan Miren, na katerem je nastopilo 97 tekmovalcev. V posameznih skupinah so zmagali naslednji: člani do 30 let — Brilj, člani nad 30 let — Saksida, mladinci Stanta. pionirji Gorkič, pionirke Skrabar, mlajše pionirke Mozetič. Pred dnevi je TVD Partizan Bilje organiziral atletsko tekmovanje, ki so se ga udeležili mladinci in pionirji iz Mirna, Renč in domačega društva. Tekmovali so v teku na 60 m, skoku v daljino in višino, metu krogle in krosu. Posebno sta se odlikovala pionirja Vižintin (Bilje) in Mozetič (Renče). B CELJE. Pred dnevi je bila v Laškem ustanovna skupščina Občinske zveze za telesno vzgojo. Doslej so imeli v občini le dve društvi Partizan v Laškem in v Rimskih Toplicah z okrog 400 člani. Na skupščini so ugotovili, da so pogoji za ustanovitev novih telesnovzgojnih društev v > Sedra-žu, Vrhu nad Laškim in Jurlcio-štru. V vseh treh krajih 'so že pričeli z gradnjami telovadnih igrišč, v Jurkloštru in Sedražu pa bodo imeli tudi skromni telovadnici. Z nastopi v teh krajih in prirejanjem občinskih seminarjev ter tekmovanj bo nova Občinska zveza za telesno vzgojo v Laškem prav gotovo pripomogla k večjemu vključevanju kmečke in delavske mladine v športno aktivnost. Predsednik nove zveze je tov. Boris Šinigoj . Na pobudo sivetov za telesno vzgojo in občinskih komitejev LM.S se je v celjskem okraju pričela živahna akcija za ustanavljanje športnih društev. Pred dnevi je bila ustanovna skupščina športnega društva na ESŠ. V društvo, ki šteje 7 sekcij, je vključenih 450 mladincev in mladink. Društvo bo za svojo dejavnost izkoriščalo šolsko telovadnico, za igre na prostem pa upa, da jim bodo odstopila potrebna igrišča druga šolska društva in športne organizacije. AD Kladi var je novemu društvu ponudil brezplačno na razpolago igrišči za košarko in odbojko ter vse atletske naprave. Društvu predsteduje drugošolec Emil C on radi. Na osnovni šoli »Franja Vrunča« na Hudinji so prav tako ustanovili športno društvo. AD Kladivar je ob zaključku atletske sezone organiziral skupaj z učitelji in profesorji telesne vzgoje občinsko šolsko prvenstvo Celja za mladince do 16. in mladinke do 15. leta. Nastopilo je 214 mladih športnikov, kar kaže, da je celjska mladina zelo navdušena za atletiko. Pionirji rojeni 1946 in mlajši — 60 m Kranjc 7.7, višina,Kunej 150> daljina Vodenik 5.04, 600 m Pukmajster 1:40.2, krogla Goršič 11.74, 4 krat 60 m III. 0. š. 3.14, ekipno — 1. III. o. 2. I. o. š., 3. II. o. š.1, pionirko rojene 1947/48: 60 m Bevc 9.2, daljina Sedlar 3 84. krogla Fonda 8.63, višina Zupančič 125, 4 krat 6* metrov II. o šola 38.0, ekipno: 1. II. osnovna šola, 2. III. osnovna šola, 3. I. osnovna šola, mladinke 1945/46 — 60 m Lubej 7.9, višina Urbančič 135, krogla (4 kg) Urbančič 8.93, 500 m Kunej 1:39.0, <*»• ijina Lubej 4.73, 4 krat no m IX osnovna šola 35.9, ekipno 1. KS^ 2. II, osnovna šola, 3. I. o«nov«*» šola, mladinci 1944/45: 100 m Po** lutnik il.5, daljina Henigman lih. višina Polutnik 160, krogla &»* vodnik 10.76, 1000 m Veselak 3:00.^ 4 krat 100 m gimnazija, ekipa«* 1. gimnazija, 2. učiteljišče, S. ESft, E L AND« L8 Iz majhne rokodelske delavnice največje športno podjetje v Jugoslaviji — 15 let dela in uspehov — 50.000 parov smuči v izvoz — Kaj smo še zvedeli ob obisku v Begunjah? i m V tovarni športnega orodja »Elan« v Begunjah je zavladalo minulo nedeljo svečano razpoloženje. Delavski svet je imel hkrati s svojim kolektivom slavnostno sejo, na kateri so proslavili 15-letnico svojega obstoja in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Številni gostje so čestitali kolektivu ob teh jubilejih in k uspehom na delovnem področju. , Vse to nas je napotilo, da smo obiskali kolektiv tega v ožji domovini in izven meja naše države zelo uglednega športnega podjetja in smo se pogovorili z njihovimi predstavniki o problemih, težavah in željah. Le-teh ni malo, vse pa govorijo, kaj vse bi storili delavci in uslužbenci za čim večjo pomoč naši telesni vzgoji. Prednje pa se postavljajo ovire, ki jih sami ne morejo premostiti, ampak bi jim morali pomagati tudi odgovorni gospodarski forumi. Prvi začetki v Cerknem Zgodovinske korenine tovarne >Elan€ segajo zelo globoko nazaj, v čase NOB. Tedaj so nekatere partizanske enote potrebovale v zimskem času tudi športni rekvizit — smuči. Z njimi so se partizani laže in hitreje premikali po zasneženih pobočjih in bili tudi bolj udarni. Marsikje so se iznenada pojavili ter sejali smrt in strah med sovražnike. Ker pa so potrebovali mnogo smuči, so bili prisiljeni ustanoviti smučarsko delavnico. To so storili leta 1944 v Cerknem na Primorskem, kjer so bile tudi prve. partizanske smučarske tekme. Iz te delavnice se je po osvoboditvi razvilo sedanje podjetje in si nadelo športu zelo primerno in učinkovito ime »Elan«. Spodbujeni s tem imenom so se delavci in uslužbenci z vsemi silami posvetili delu za čimprejšnjo razširitev podjetja ter za tehnično in kvalitetno izpopolnjevanje športnih rekvizitov. .Številčno majhen kolektiv — 44 delavcev — je prevzel leta 1945 to- rej zelo odgovorno nalogo, da bi to specifično športno podjetje zadostilo vsem potrebam tedaj na novo se razvijajoče telesne vzgoje v naši domovini. Potrebe so bile velike, volja delavcev pa nič manjša. Prav zato lahko danes ugotavljamo, da trud ni bil zaman — iz majhne rokodelske delavnice se je razvila največja jugoslovanska tovarna izključno športne stroke. Iz leta v leto je naraščalo število zaposlenih ljudi, z njo vred pa seveda tudi proizvodnja. Delovne sile je sedaj desetkrat več, medlem ko je brutto proizvodnja na-rastla kar tristokrat, torej do skoraj neverjetne zmogljivosti. Le-ta pa bi bila še mnogo večja, če bi lahko razširili obratne prostore, ki čakajo na ^rešitev*, že od leta 1958. Petnajst let je sicer dokaj kratka doba. Toda o tem času ljudje marsikaj doživijo. Tako je bilo tudi o Elanu. V 15 letih je delovni kolektiv preživel lepe in tudi bridke dni, a je mnogo od fedaj zaposlenega osebja še vedno na delovnih mestih. jelja želita, da bi delavce čimprej zadovoljila s lem, da bi jih spod-budneje nagrajevali*, so nam dejali. >Le za zdaj so razpoložljiva sredstva zares še preskromna. Imamo pa na vsak način namen poskrbeti za čim boljši življenjski standard našega delovnega kolektiva*. O tem smo seveda lahko prepri- čani. saj nas je zelo ugodno presenetil nov obrat družbene prehrane, ki so ga odprli ob tej priložnosti. P'sega so opremili z lastnimi sredstvi in materialom, na gosta pa naredi zelo prijeten vtis in vzbudi pri njem pravo domačnost. V njem bodo delavci in ulužbenci prejemali redno tople obroke o času svoje za- Takole začno v »Elanovih« obratih: ko je les oziroma material pripravljen, ga začno z različnimi stroji obdelovati. Tekoči trak pa kaj kmalu »prinese« nove smuči potrošniku Glavni artikel: smuči in telovadnice Smuči so izdelane, opremljene z vsemi podrobnostmi in lepo lakirane. Iz delavnic jih prepeljejo z viličarji v skladišča, a od tam hitro najdejo pot v trgovine Kje je skrivnost uspeha? ^Odkrilo povedano, ljudje od >Elanut pričakujejo mnogo več kot zmore. Radi bi, da bi la tovarna delala -»čudeže*. To'pa ni vselej mogoče. Zlasti ne zato. ker je to specifično športna tovarna in mora prodirati • na trg samo s športnimi artikli. Če bi se oprijeli proizvodnje konjunkturnih, donosnejših artiklov, bi pridobili mnogo več sredstev, iz katerih bi črpali sredstva za nagrajevanje delavcev, ki bi imeli torej večjo spodbudo za svoje delo. Tako delajo pri »Predragu Herucu«, Spori - kombinatu, Planici - športu, kjer njihova proizvodnja ni izključno športna, pri tem pa imajo še nekatere gospodarske olajšave*, so povedali. In čemu se ne lotijo pri »Elanu* takšne vsestranske proizvodne politike? O tem govorijo razna imena znanih športnikov, ki so delali ali pa še delajo v tovarni. To so smučarska reprezentanta Mulej, Finžgar nekoč, sedaj pa še vedno sankaški prvak Arh, hokejski reprezentant B. Čebulj, znani motorist Pristavec, nekdanji smučarski reprezentant Cvsukelj in še mnogi drugi, ki jim je šport, zlasti pa zimski šport zelo pri srcu. To so glavni poborniki za produkcijo izrazito športnih rekvizitov in pri njih je ose delo prežeto s pravo ljubeznijo do športa. Jasno je, da v takšnem kolektivu za zdaj še ni bilo vprašanj po drugačni proizvodnji in tudi vsi. ki že leta in leta vzdržijo ob različnih strojih, nikdar ne pomislijo na kakršenkoli stimulans drugačne vrste kot ta, da bi čim bolj utrdili ugled svojega podjetja. Se nekaj je, kar je za tu podjetje tipično. Begunje so nekakšno središče, oziroma izhodišče do najbližjih točk, kjer se silno razvija šport. V bližini je mnogo smučarskih in san-kakšnih prog, dalje turistični Bled, hokejske Jesenice, nekoliko dalje Planica in Kranjska gora, pa še kajakaška slalom proga na Savi, skratka izbor med različnimi športi je prav velik, okolica pa je torej zelo primerna za razvoj športa. To so glavni činitelji, ki govorijo o »skrivnosti* uspeha o tej tovarni. »Pa kljub temu. Delavski svet in sindikalna podružnica našega pod- Menda ni treba posebej poudarjati, da je »Elan* zaslovel predvsem zaradi osnovnega artikla — smuči, ki jih je začel najprej proizvajali. Proizvodnja je prišla že tako daleč, da sedaj zlahka zalagajo ves domači in inozemski trg in da so sedaj znani že po vsem svetu. Sef prodaje tov. Čebulj nam je dejal takole: »Vsako leto pošljemo o ZDA, Kanado, Norveško. Nemčijo, Švico, Francijo in Egipt najmanj 50.000 % parov smuči. Sedaj, ko smo začeli izdelovati tudi kovinske smuči, so se zanje zanimali celo Francozi in nasploh vzbuja ta novi artikel naše tovarne veliko zanimanje. Drugi močan faktor naše proizvodnje je. izdelava telovadnic, s katerimi opremljamo domove »Partizana* in nove šolske telovadnice o vseh republikah ter jih vsako leto naredimo — se pravi opremimo z vsem potrebnim orodjem in ostalimi lesenimi deli — najmanj 50. Jasno je, da opremljamo tudi kopališča, plaže, naši artikli pa so še vodne smuči, rekeli za badminton, smučarske palice in podobno*. Tovarna športnega orodja »Elan* je torej edina — kot smo ze rekli — ki se ukvarja samo s proizvodnjo športnih artiklov. Kljub temu pa so dosegli letos že velik proizvodni uspeh. V devetih mesecih doslej so izpolnili SO % načrtno predvidene proizvodnje. Tr) pa je najlepši dokaz, da je ta kolektiv na najboljši poti k nadaljnjim uspehom in da bo v prihodnosti kos zahtevam domačega in inozemskega trga. Zaposleno osebje in produkcija brutto Leto zaposlenih proizvodnja 1945 44 240.000 1949 161 94,884.000 1955 188 215,143.000 1957 514 480,950.000 1960 430 predv. 631,725.000 Zakaj pa takšne cene? Govorili smo že z mnogimi športniki, društvenimi funkcionarji in tudi z ljudmi, ki se v prostem času radi ukvarjajo s športom. Prav goto- lllllillt iMiiMc Po marljivem delu potrebuje ogranizem primerno okrepčilo. Tovarna »Elan« je sledila zgledu drugih podjetij in zagotovila svojemu osebju '»brat družbene prebrane vo jim je najbolj priljubljena panoga smučanje. Toda kaj, ko so prav smuči in smučarski rekviziti nasploh tako dragi. Imamo pa domačo tovarno, ki smuči proizvaja in jih celo izvaža v inozemstvo. To je »Elan*! In zakaj tovarna »Elan* ne poceni smuči ter s tem omogoči širšemu krogu naše mladine množično smučanje? Kje so vzroki, ki jo v tem ovirajo? Kakšne bi bile možnosti, da bi se to uresničilo? Tudi glede tega smo dobili pojasnilo. " »Proizvodi naše tovarne predstavljajo lelesnovzgojne pripomočka in učila, ki .služijo zdravju in rekreaciji našega človeka. Jasno je, da so družbi potrebni, vendar postajajo nekonjukturni prav zaradi tega, ker jih različna društva in organizacije v premajhnem številu kupujejo. Temu je krivo neurejeno finančno stanje telesnovzgojnih organizacij. To pa postavlja produkcijo športnih artiklov v podrejen položaj gle- de na druge gospodarske organizacije in podjetja, ki izdelujejo da nosnejše artikle. Vrh tega naše pod. jetje, ki sodi v lesno stroko, ni deležno nobenih olajšav kot ostala podjetja lesne industrije, čeprav služi, kot smo že rekli, telesni vzgoji in rekreaciji delovnega človeka. Nasprotno, naše dajatve o zveznem, republiškem ali občinskem merilu so prav gotovo takšne, kot jih ima težka industrija, to pa povečuje cene našim artiklom. Mi bi bili pripravljeni še naprej vztrajali pri produkciji brez kakršnekoli stimulacije, če bi nam zmanjšali te dajatve. Na ta način bi seveda lahko pocenili različne artikle, predvsem smuči, ki so naš glavni produkt,* so nam povedali.* Res je tako. Delavski svet tovarne »Elan* se upravičeno zavzema za to, da bi tovarni omogočili olajšave, ki jih imajo danes različna podjetja, ki s svojimi artikli služijo dpi-gu kulturne ravni ljudstva. To so prozvodnja učil, založniška podjetja, celo podjetja, ki izdelujejo gramofonske plošče in tekstilno konfekcijo. Ali ne bi mogli tudi športnim podjetjem zagotoviti take olajšave ter s tem- društvom in organizacijam omogočiti krepitev zdravja naših delovnih ljudi. Menda je dovolj; precej podrobno in obširno smo opisali delo in življenje o naši prvi in največji jugoslovanski tovarni športnega orodja, kjer kolektiv nenehno skrbi za to, da bi bili produkti čim kvalitetnejši in dostopnejši širokim množicam športnikov ter športnih in drugih organizacij. Videli smo in se prepričali, da je njihova oelika želja po- lllllllll Deset in petnajst let. To sta dve pomembni obletnici, ki ju je Elan dostojno proslavil magati naši mladini pri njeni športni vzgoji in razgibanosti, toda potreb' ni sv vsestranske pomoči gospodarskih organizacij in forumov, pred' vsem pa, da bi le-ti pravilno razu-^ meli in cenili tudi njihov ciU prozoodnje. Tovarna »Elan* je l^ našega športnika, naše mladine naše skupnosti. Čim več ji borno nudili, tem več nam bo vračala prepričani smo, da bo čez pet 1^’ se pravi ob 20-letnici svojega obsto' ja, lahko zadovoljila želje in potre' he šroke množice delovnih ljudi ‘,l naše mladine! To stran smo odstopili tovarni športnega orodja Elan--Begunj6 10 Ml VEČ ŠPORT! cv^sfsssm KER JE LJUBLJANA ODŠLA V SEDMI MINUTI DRUGEGA DELA ali ne? Nadalje se vprašujemo, kaj ___________________________-----*-------t--------------------------je storila Tekmovalna komi"*ija *a KAZNOVALA zaščito preplašenih sodnikov. Iti m --------------že naprej tožili o neoKjek ti v n osti MOŠTVO LJUBLJANE SE JE prenapetežev v Karlovcu aK za kaa-------:-------:--------------- novanje neobjektivnih delcgtttov in IGRE Z IGRIŠČA, JO JE TEKMOVALNA KOMISIJA Z G:20 IN Z ODVZEMOM 1 TOČKE PO TEJ ODLOČBI ZNAŠLO NA ZADNJEM MESTU PRVENSTVENE sodnikov? Za tekmo Slobnda : Ljubljana je bil določen delefjnt 1» Boo- LESTVICE — ODLOČBA TEKMOVALNE KOMISIJE KZJ DOKAZUJE, DA JE ADMINISTRATIVNI APARAT PRI KZJ UKREPAL BIRO-KRATSKO IN ENOSTRANSKO. DECENTRALIZACIJA išie psi Mi v aieili Nedavno so se v Beogradu sestali predsedniki republiških atletskih zvez in s funkcionarji Atletske zveze Jugoslavije razpravljali o vrsti pomembnih vprašanj v naši atletiki. Zaprosili smo predsednika Atletske zveze Slovenije Adolfa Arriglerja, da nain vsaj na kratko opiše do kakšnih sklepov so na tem sestanku prišli. Predsednik AZS nam je povedal tole: Največji uspeh za košarkarice OHm pije je bila zmaga nad Crv. zvezdo pm , ne.Ttvno s ' je končalo le tošnje državno košarkarsko prvenstvo. Dogodki v Tuzli so za konec vrgli senco na ves košarkarski šport, predvsem pa na ligaško tekmovanje, ki že nekaj let boleha na mnogih nepravilnostih in pomanjkljivostih. Takšnega, prvenstva kot je bilo letos, tako dramatičnih in večkrat prepletenega z nešportnimi izpadi menda še ni bilo, odkar obstaja zvezna liga. Ra z bori te mu Karlovcu se je pridružila v letošnjem letu še Tuzla. Neštetokrat smo poslušali komentarje o Karlovcu in vsi smo vedeli, da se tam dogajajo čudne stvari, le Košarkarska z.veza »Predvsem moram ugotoviti, da je vati je treba vsak teden — to je čar JugQ_Javije ni li^Oiela o tem slasti predsednik AZJ Vlado Ivkovič atletike. Isto velja tudi za šolsko atle- tleti m se olinasa a v J> , velik realist v ocenjevanju naših mož- tiiko. Tekmovanja, tekmovanja in še en- glavo v pesek, kadar suiti nevarn bosti na evropskem prvenstvu H'02, ki krat tekmovanja. Seveda se bomo morali Q vsem' tem, kar se je prejšnjo Je zdaj naš glavni cilj m ki bo pri vseh posluževati vrste stimulativnih ukrepov nedeljo dodajalo v Tuzli na Otllo-»h služilo kot pomembna j„ ■ šele potem smemo pričakovati odziv gjjnem srečanju med Slobodo in kot si ga želimo.« . , Ljubljano, smo bolj ali manj obve- Seveda to ni vse kar ima Atletska V„J . t • i i • • IrT-lSr.«, zveza v načrtu za prihodnje leto. Marsa- sceni Ljubljana je zapustila i^ns .e kak problem bo treba še rešiti, mnoge v sedmi minuti drugega dela, ker v vozle razvozlati, predvsem pa se bodo tcikšnih oikolisčinali ni mo^la nacla-mora.li vsi atletski delavci še trdneje Ijevati igre Pustimo ta dogodek ob strniti okoli vseh organizacij, od osnov- strani in raje podščimo posredne in nih pa do republiških in zveznih, če 1 1 • - -------------*- hočemo, da bo atletika v dveh letih do evropskega prvenstva v Beogradu napravila potreben korak naprej in da bo evropski šampionat pomenil, za našo atletiko nov zagon, ne pa morda celo smrtno obsodbo. naših akcijah silužilo kot pomembna stimulacija. Po Ivkovičev! oceni ne smemo pričakovati medalj in tudi naše morebitne finaliste lahko preštejemo na Prstih ene roke. Izredno pomembna so mi zdi nova orientacija pri dajanju pomoči širšemu krogu tekmovalcev, ki jih bomo imenovali nekakšne kandidate za evropsko prvenstvo. V Beogradu računajo s približno 150 atleti in atletinjami ter 30 trenerji. Sredstva za vsestransko pomoč tem vrhunskim atletom so zagotovljena. Sla pa bodo drugače kot doslej preko republiških zvez, ki bodo s tem dobile v7 izvedbo pomembno nalogo. S tem, da bodo razpolagale z denarjem, bodo seveda v vse drugačni nieri kot doslej tudi odgovorne za dobre Priprave tekmovalcev. Razen tega bo sedaj ko bo vsa stvar približana terenu., mnogo laže spreminjati spisek kandidatov. Ne bo se ponovila napaka pred Rimom, ko je določeno število atletov bilo od začetka priprav v privilegiranem Položaju, vsi ostali pa skoraj niso imeli možnosti, da se vključijo med kandidate tudi pri delitvi pomoči, kajti sredstva so bila omejena in vnaprej razdeljena. Preko nekakšnih centrov v Mariboru, Celju in Ljubljani bomo morali Poskrbeti za reden potek priprav in omogočiti trenerjem redno delo z njihovimi atleti. Tekmovalci, ki priprav ne bodo vzeli resno, bodo kaj kmalu ostali brez pomoči.« Seveda problem dajanja pomoči pred Evropskim prvenstvom ni bila edina, čeprav dovolj pomembna točka beograj-skega sestanka. Tov. Arrigler nam je Povedal, da namerava AZJ izvesti decentralizacij o v čim večjem obsegu ne kam o v konkretnem primeru urejevanja Pomoči in priprav vrhunskih atletov, a,mpak tudi pri registraciji, disciplin-skih zadevah in podobnem. Izkoristili pa smo tudi priložnost in Povprašali predsednika AZS o poti, ki Jo bo v prihodnjem letu ubrala sloven-sha atletika. Iz obširnega odgovora na to vprašanje bi lahko kot najvažnejše Polzeli naslednje misli: * Čeprav vemo, da bi morala atletika Uspevati v vsakem kraju, v vsaki šoli, Y vsakem kolektivu, bomo v svojih načrtih ostali bolj na realnih tleh in raz-vijali dejavnost predvsem tam, kjer že Obstajajo pogoji. Tu lahko te pogoje izdelamo v v^č skupin. Na eni strani Pogoji glede na naprave, dalje priprav-1J en ost določenih komun oziroma posameznih krajev, da dajo določena sred-stva za razvoj atletike kot osnovnega športa. Navsezadnje pa še obstoj or gani-Zacijskega in strokovnega kadra. Včasih tu^i tradicije ni zametavati. Stanje ha terenu ni najboljše, toda daleč od tega, ^3 bi bilo brezupno. Zanimanje raste ln tudi pri pogojih lahko ugotovimo, da ^ marsikje obrača na boljše. Poseben Problem je Ljubljana, ki dejansko ne da-ie tega kar bi morala. Sploh moramo Posvetiti tudi kvalitetni atletiki več polnosti kot doslej. Problem kvalitete fmo v veliki meri doslej prepuščali klu- °m oziroma AZJ, sedaj pa je čas. da Uoi sami nekaj napravimo, da naše re-Publiške reprezentance ne bodo odha-mie na tekmovanja z mnogo slabimi točami, ampak da bodo ta tekmovanja Potrdila mesto naše atletike v državnem merilu. Tudi ob sistemu tekmovanj bi neposredne krivce za mnoge nered-nosti in nezakonitosti, ki se^ dogajajo v zadnjem času na košarkarskih igriščih zvezne lige- Dogodek v Tuzli pa nam odkriva tri povzročitelje z večjo ali manjšo krivdo: ! BEQGRAD. Beograjski »plavi« zasluženo osvojili prvo mesto. Ni dvo- ko daleč lahko pripelje prednost doma- in moštvo se znajde na dnu. ma, danes igrajo najboljšo košarko in vse to smo lahko sproti zasledovali, saj se je njihovo tehnično znanje odražalo v rezultatih. Prav ob tem pa moram reči, da vsd ostali klubi niso v formi, razen morda Crvene zvezde, ki se je v zadnjih tednih neverjetno dvignila. ■ OLIMPIJA. Slabo vreme je vplivalo na našo igro in tudi na našo konstantno formo. Zaradi slabega vremena Olimpija ni mogla tako trenirati kot je imela namen in kot tudi redno trenira, Čega igrišča. Nato še zmaga zunaj in stvar je urejena! ■ CRVENA ZVEZDA. V nasprotju s Partizanom je Zvezda odlično zaigrala v drugem delu. To pa zato, ker so spet igrali starejši preizkušene j ši igralci, ki so se znašli v vsaki priložnosti. Če bi Zvezda ves čas igrala tako kot na za- , . .... . . , . _ malo za današnji način igranja, ključku prvenstva, bi se znašla tik pod ^ ____________ * v * * * * ST vrhom prvenstvene lestvice. fl RADNIČKI. Lep primer, kako neko moštvo z enim samim izvrstnim igral- in ostane v družbi najboljših. | LJUBLJANA. V prvem delu izgub- čilnega pomena za Ljubljano, pa morda celo tudi za Olimpijo za celotno prvenstvo. Pri Ljubljani je tudi občutno pomanjkanje igralcev in prav za zaklju- ski hiarsikai moralo spremeniti. Vrhun- atleti dovolj tekmujejo. Večina bi ^aJbrŽ rekla celo, da je za njih tekmo-j9'71! preveč, toda druga garnitura se s ^ Že ne more več pohvaliti. Tekme- ce je lepo vreme. Kar zadeva tehnično cem (Djuričem) prebrodi nevarne vode plat, moram reči, da smo v drugem delu tekmovanja forsirali igro preko centrov. Huda borba za točke in nenehno potovanje pa sta nam jemala še tiste lepe dneve, ko bi bilo možno vi-gravati moštvo in ga postaviti na trdnejše temelje. fig ZADAR. V drugem delu je bilo moštvo mnogo boljše kot v začetku prvenstva. Drži pa, da je eden od kandidatov »domačega« terena. Tu je namreč nabral vse možne točke, nato pa tem točkam pripisal še eno ali. dve zmagi zunaj in to je dovolj, da se je usidral na tretjem mestu. 61 PARTIZAN. Beograjčani so odlično igrali v zače^Jtu prvenstva, kasneje pa so znatno popustili, kar se je še posebej opazilo na tujih igriščih, v TERAN, KERN IN PLUTOVA ZA BUDIMPEŠTO Namiznoteniška zveza Jugoslavije je določila za mednarodno prvenstvo Madžarske, ki bo v Budimpešti od 11. do 13. novembra, da bosta v fhoški konkurenci nastopila Teran in Kern, pri ženskah pa Ružiča Nikolič ih Plutova. Znano je, da bo letos prva sezona, ko nas v namiznem tenisu bodo zastopali dolgoletni reprezentanti Vogrinc, Harangozo in seveda Dolinar, kj je prenehal že pred leti. S tem se seveda nudi našim mladim Sralcem, da krepko posežejo po uspehih tudi v mednarodnih arenah. čili v Rušah pa tudi v Mariboru precej hude krvi. Odbojkarji iz Ruš se pritožujejo zaradi malomarnega poslovanja mariborske odbojkarske podzveze, odbojkarska podzveza so jezi nad sklepi Odbojkarske zveze Slovenije, odbojkarji iz Ruš pa so se odločili, da ne bodo sodelo- že lahko to nedeljo. vali na kvalifikacijskem tekmovanju. Znano je namreč, da je mariborska odbojkarska podzveza prisodila Partizanu iz Mežice obe točki .v tekmi z Rušami, Odbojkarska zveza Slovenije pa je dala prav Rušanom in tako je bila tekma med Rušami in Mežico verificirana s 3:0 v. o. za Ruše. Tudi tekma med Rušami in Fjižinarjem je bila ponovljena ob navzočnosti delegata Odbojkarske zveze Slovenije in tako je Partizan iz Ruš zasedel v B skupini vzhodne lige 2. mesto ter si pridobil pravico do kvalifikacij za m KOŠARKARSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE m KOŠARKARSKI KLUB SLOBODA © KOŠARKARSKI KLUB LJUBLJANA Najprej poglejmo krivdo KZJ, ki po našem mnenju nosi največjo odgovornost za razvoj in nemoten potek košarkarske igre. Pred tremi tedni je centralna zveza sklenila ostro kaznovati vse povzročitelje neredov in naročila sodnikom in delegat cm, da pri najmanjši nešportni potezi takoj odstranijo z igrišča gledalce in da moštva odigrajo tekme pred praznimi tribunami. S to odločitvijo bi se strinjali, če bi jo KZJ izrekla na začetku prvenstva in če bi veljala za vse enako. Zakaj torej niso sodnika in delegat v tekmi v Tuzli, ko je šlo za izpad iz lige ukrepali po te j odločitvi? Mar je ta odločba veljala samo za nekatera izbrana moštva? Samo spomnimo se, kaj vse so morali prestati igralci Olimpije, ko so odšli na vroča karlovška tla in kjer se je odločalo o usodi Olimpije, ali bo prvak PO VRSTNEM REDU Z VRHA NAVZDOL TAKŠNIH ZAPLETOV V LIGI ŠE NI BILO - BEOGRAD ZASLUŽENO PRVAK — NA DNU KAR PET MOŠTEV S 14 TOČKAMI Se pred tremi tedni so bili mnogi prepričani, da bo tudi letos Olimpija državni prvak in da bo Ljubljana spet prizorišče zanimivih in dramatičnih borb v okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Toda ^ega e smo in ne bomo doživeli, Olimpija je slej ko prej na zaključku prvenstvenega plesa pod kos. obtičala na drugem mestu. Beograd jo je prav v finišu zamenjal in danes so beograjski košarkarji oni, ki so zasluženo segli po najvisji lovoriki. Tokrat ne bo naš komentar namenjen razpletom, ki so se odvijali v prvenstveni sezoni, ker smo ves čas s kritično oceno spremljali oba slovenska ligaša, z njima vred pa tudi ostala moštva, ki so se potegovala za razvrstitev na Prvenstveni lestvici od vrha do dna. Zanimivije bi bilo ugotoviti, kakšne so odlike posameznih udeležencev letošnjega državnega prvenstva, in ali mesta, ki so jih zasedli na prvenstveni razpredelnici, ustrezajo njihovi kvaliteU in seveda tud. pravični presoji vseh tistih, ki so odločujoče vplivali na posameznih tekmah doma ali na tujih Igriščih. Znani igralec Olimpije in reprezentant Miha Lokar nam je prav na kratko ocenil vsa moštva in zaradi njegovih zanimivih ugotovitev kar v celoti objavljamo to oceno. ŽELEZNIČAR. Spet lep primer, ka- ček še »objektivni« potek tekme v Tuzli B SLOBODA. Naj hujši primer skrajno neobjektivnega občinstva in pri-sitramsilcega sojenja preplašenih sodnikov, kar bo morda zadostovalo za obstanek v ligi. ■ PROLETER. Moštvo brez visokih igralcev. Sama izkušnja starejših, bivših reprezentantov, pa je vseeno pre- Ob koncu nam je tov. Lokar pojasnil kako daleč smo z razvojem jugoslovanske košarke in svoje misli zaključil takole: »Skrajni čas bi bil, da začnemo igrati v dvoranah. Olimpijo je morda prav slabo vreme spravilo ob prvenstvo. In Ijena tekma z Beogradom je bila odi o- še nekaj — enkrat za vselej naj mero- dajni napravijo red na igriščih in to ne samo takrat, kadar gre le enemu za prvenstvo, kot je bilo letos primer z Beogradom.« Speri v mairif^prslci odbojkarski podsvesi Zadnji odbojkarski dogodki so povzrd- To tekmovanje pa je bilo že opravljeno gradil menda sarn p red sedmi Tek movalne komisije, ki pa o nežna nili razlogov ni prišel na to odtočil no srečanje. Nočemo projudiciratti ali obdolžiti delegata. Iti ga ;e zamenjal, da je svojo nalogo oprav# slabo ali pomanjkljivo.' Po rsens tem pa, kar se je dogajalo na igrišču in kar je danes tudo že dokazano, lahko sumimo, da je to nalogu opravil v zadovoljstvo obeh mošte*. Kdo bo danes iskal krivce, ki so zasuli igralce Ljubljane s kaim-njrisal s poti.« Nekaj dni po tej izjavi j6 doživel najbolj grenak poraz, ko ga ^ Mihajlov premagal sredi Moskve. In ^aanesto da bi športno priznal in predel poraz, je začel dajati izjave, češ ga je Mihajlov odrinil z ramo, da je poškodovano mišico in podobno. Njegovo nesramno obnašanje se je Vedno bolj stopnjevalo. Na nekem šport-^ tekmovanju v Kielu je pri razde- litvi nagrad dejal tamkajšnjemu županu, ki mu je predajal pokal: »Dajte no tisto stvar že sem!« Na poznejšem banketu pa se je obnašal tako, da so se vsi prisotni zgražali. V Rimu je javno napadel nemškega poslanika, češ da je izjavil, da je nemška zmagovalna štafeta 4 krat IftO m tekla samo 39,5. Vsd prisotni pa so videli, da je imela nemška štafeta pri zadnji predaji, ko je prejel palico Lauer precej prednosti, da je Lauer to izgubil in da je zelo ležerno pritekel skozi cilj. V olimpijski vasi si je Lauer urejal svojo sobo popolnoma po svojem okusu. Iz sosednjih sob je prinašal vse, kar mu je ugajalo, demontiral tudi pritrjene stvari ter si celo prilaščal tujo lastnino svojih kolegov. 19. novembra bo nemška atletska zveza razpravljala o »slučaju Lauer«. Predsednik zveze dr. Danz je izjavil, da se prav lahko zgodi, da bodo svetovnega rekorderja doživi jensko diskvalificirali, kajti njegovo obnašanje ni niti najmanj vzpodbudno za mladino, ki je doslej v njem videla ideal .športnika. Preko ljubezni vodi pot v Kollywood Tudi o srebrni medalji in sorekorderju na 408 m Carlu Kaufmannu so polni športni pa tudi dnevni Časopisi v Nemčiji. Osrednja osebnost pri njegovi aferi je njegov menažer Rudolf Kinzel, ki želi utreti pot mlademu »najhitrejšemu pevcu na svetu« pot v Hollywood. »Kdor ima več ljubezenskih afer, več razporek, več škandalov, ta bolj uspeva pri hollywoodski publiki,« trdi Kinzel. Zato je spretno lansiral v javnost vse dosedanje ljubezenske avanture tega odličnega športnika. Danes vsi nemški časopisi pišejo o Kaufmannu kot Casanovi številka 1. V vsakem večjem mestu ima Carl razočarano ljubezen, ki ima za seboj pikantno zgodbico. Druga za drugo se vrste, kot na tekočem traku mlada dekleta, ki izjavljajo, kako jih j§ Kaufmann očaral s svojim glasom in svojim zapeljivim nastopom. Koliko je v tej zgodbah resnice in koliko je poieg dodal njegov menažer Kinzel, doslej še niso ugotovili. Kinzel pa si pri tem veselo mane roke in izjavlja: »Dosegel sem, da se aferi Kaufmann v nemških časopisih daje prav toliko prostora, kot političnim dogodkom okoli Hruščova, ali Lumumbe.« Zopet je vzela vso stvar v roke atletska zveza, ki ni zaskrbljena samo zaradi njegovega moralnega vpliva, temveč se pojavljajo tudi glasovi, ki govore o prevelikih vsotah denarja, ki niso v skladu z amaterskimi predpisi Hary želi postati cawboy »Zahtevam samo glavne vloge, želim igrati v kriminalnih filmih in filmih z divjega za pada, zahtevam plačo 100.088 mark. Poleg tega želim, da bi snemali tudi film »Armin Hary s>tory«, se je glasil odgovor, ki ga je poslal ta najhitrejši tekač na svetu miinchenski filmski družbi Gl or i a Ta družba je namreč Haryju ponudila mesto nekega stranskega igralca v novem filmu, ki ga bodo začeli snemata s plačo 7500 mark. Haryja so čakali še en dan, potem ko je že potekel rok, ko bi se moral javiti v študiju za snemanje. Ker Haryja ni bilo so začeli snemati brez njega m sporočili, da nanj več ne računajo in da tudi v bodoče z njim ne žele nobenega stika. Tako so se h tremu Arminu podrle prve — nekoliko previsoko leteče — sanje, da bo postal cawboy ... V PEKINGU JE NA ATLETSKEM mitingu Korejka Sin Kirn Dan pretekla 400 m v Času 53,0, kar je za 4 desetinke boljše od svetovnega rekorda sovjetske atletinje Marije Ukine. Čeprav je ime te nove svetovne rekorderke v širših športnih krogih morda manj poznano, so jo strokovnjaki zapazili že leto« na velikem mitingu v Moskvi, kjer je v teku na 800 m zaostala le dve desetinki za svetovno rekorderko Lisekovo. Njen čas je takrat znašal 2:04,5. Sin Kirn Dan je prvi atlet, ki se je kot Korejec vpisala na listo svetovnih rekorderjev in s tem pretrgala dolgoletno in nedosegljivo tradicijo sovjetskih tekačic na teh progah. VALERIJ HRUMEL JE SE ZA EN centimeter premaknil mejo evropskega rekorda v skoku v višino ter se še za en centimeter bolj približal svojemu ameriškemu tekmecu Thomasu. Tokrat je preskočil 2.20 m, naskakoval pa je tudi višino novega svetovnega rekorda 2.23 m, vendar mu to ni uspelo. Dvoboj ZDA : Sovjetska zveza, ki bo prihodnje leto v Moskvi, bo lahko še enkrat odgovoril, kdo je najboljši skakalec v višino na svetu: svetovni rekorder Thomas, evropski rekorder Brumel ali olimpijski rekorder Savalkadze. LJUBLJENEC ITALIJANSKE SPORT- ne publike, zmagovalec na olimpijskih igrah v Rimu v teku na 200 m Livio Berruti je postal pred nekaj dnevi predmet ortrih napadov v raznih časopisih, ki izražajo sumničenja o njegovem amaterskem statusu. Berruti je namreč po olimpijskih igrah kupil nov avtomobil Alfa Romeo, ki stane 1,800 600 lir. Mnogi se vprašujejo, odkod studeptu kemije naenkrat tak© visoke vsote denarja in ali tudi tu ne diši po nekoliko prevelikih nagradah, ki niso v skladu z amaterskim pravilnikom. Pri vsem tem m je nerodnost še večja, ker je bil Berruti že prvi dan, ko se je vsedel v novi avt« povzročitelj težje nesreče, za kar se b« moral zagovarjati pred sodiščem. PO IZREDNEM REKORDNEM DOSEZ-ku Bblotnikova v teku na 10.000 m, j« novi svetovni rekorder napovedal, da bc čez nekaj dni startal še na rekord \ teku na 5000 m. Toda drugi poskus mu ni uspel. Dosegel je precej povprečen rezultat — »le« 13:58,2, ki pa je več kot 20 sekund slabši od svetovnega rekorda. Dan Waernov zadnji start? 2e v prejšnji številki smo poročali o aferah, ki jih je razkril švedski tisk, med domačimi in tujimi atleti. Najboljši švedski tekač na srednje proge Dan Waern je izjavil, da mu je bil nastop na mednarodnem dvoboju Švedska : Nemčija zadnji v njegovi atletski karieri in da namerava zapustiti vrste aktivnih tekmovalcev. Švedski tisk je namreč obdolžil Waerna, da je s svojimi visokimi zahtevami za nastope v zadnjih letih zbral 350.000 kron (okoli 30 milijonov dinarjev) Sedaj pa ugotavljajo, da se VVaern želi umakniti z atletskih steza, predno ga bodo obsodili na do-življenjsko diskvalifikacijo, kot je bilf s Haeggom, Anderssonom in drugir"' tujimi atleta. 1 mrtev in 117 ranjenih samo J u /j i a Amerika, odkoder smo ^Vajeni sprejema pogostih poročil o ,at - gornja in stranska ploskev svetlo modra z 'r ... -i , .V'--1 ■ smsč. mm mš /3= kVAUTETNO IN MOOEBNC i Slučaj je važna stvar tudi v športu. Prav lep primer je evropski rekorder v metu krogle Anglež Arthur Rovve. Mladi kovač i? Barnsleya je prišel v atletiko slučajno, prav tako slučajno pa se je v tem športu tudi njegova pot obrnila navzgor. Najbrž bi bil dober Igralec rugbyja. Uspehi ne bi izostali tudi v plavanju in dviganju uteži in zato moramo Imenovati slučaj dejstvo, da je najboljši angleški trener Dyson opazil velikana in mu ob prvem srečanju obljubil, da ga bo v nekaj letih popeljal do rezultatov svetovne vrednosti. Včasih Imajo trenerji prevelika usta, kot pravimo« V tem primeru Bysonu tega ne bi mogli očitati. Njegov varovanec je napredoval presenetljivo hitro in kdo bi mogel popisati veliko presenečenje med strokovnjaki, ko je pred dvema letoma v Stockholmu prejel za svoj met 17.78 m zlato medaljo. Njegov rapiden napredek najlepše dokazuje nekaj številk: kot popoln začetnik leta 1955 12.81, leto dni kasneje z nekaj treninga 15.7i, potem 16.94 In 17.96. Pred dvema letoma se je približal 18 m in pričel groziti ne samo najboljšim v Evropi, ampak tudi že Amerikancem, čeprav še bolj skromno. Leto 1959 je prineslo Rovveu nova zadoščenja. Dosegel je kopico odličnih rezultatov, dosegel je tudi evropski rekord z rezultatom 18.59. Vse je kazalo, da bo v Rimu lahkci marsikaj povedal tudi Amerikancem. Toda tako kot je v Stockholmu prijetno presenetil, je v Rimu hudo razočaral. Veliko tekmovanje ga je zmedlo, podobno kot vrsto drugii' dobrih in slabih atletov. Niti tako daleč ni spravil dobrih 7 kg težke krogle, da bi se uvrstil v glavno tekmovanje. Eno največjih olimpijskih presenečenj je bilo tu. Pri vsem tem je bilo še posebej zanimivo dejstvo, da angleška atletska zveza Rowea najprej sploh ni nameravala poslati v Rim, ker ni hotel nastopiti na nekem meddržavnem dvoboju, ampak je raje metal pred svojimi tovariši iz rudnika, dosegel sicer rezultat boljši od evropskega rekorda, pokazal pa tudi precejšnjo mero nediscipline. Navsezadnje pa so si v angleški zvezi mislili, da nima smisla zametavati morebitne dobre uvrstitve Rowea, pa je vseeno odšel v Rim. Žalostni rimski predstavi ni sledil obup, ampak jeza. »Jezni« mož se ni razjezil v pravem trenutku, pa vendar je njegov evropski rekord 19.11 m pomenil pomemben mejnik v evropski atletiki. Kot prvi človek je na stari celini opravil z 19 m. Mimogrede na treningu je dosegel že tudi 20 m, kar je doslej uradno uspelo samo svetovnemu rekorderju Niederju. Rovve si svoj vzdevek »velikan« zasluži. Njegovih 187 cm In 105 kg sicer ne dosega telesnih mer najboljših ameriških metalcev, v Evropi pa se s svTojimi dimenzijami lahko prav tako postavi kot z rezultatom v krogli. Kot smo že rekli, je evropski rekorder po poklicu kovač. Dela pa v kovaški delavnici nekega rudnika in vedno se najde kdo, ki ga opazuje s kakšno lahkoto vzdiguje težko kladivo In kakšna šala mu je premetavanje težkih kosov železa. Najbrž je že v tem svojem poklicu odkril veselje do železnih predmetov, ki ga je potem samo prenesel še v šport, kjer pa seveda ni ostal zvest svojemu elementu, kajti v zadnjem času je prav tako kot ostali pričel jemati v roke raje medeninaste krogle. Trenira doma kar za hišo. Domače dvorišče Je bolj podobno bojnemu polju kot pa čemerkoli drugemu. Luknja pri luknji, še celo v stanovanju niso varni pred navdušenim Arthurjem, ki izkoristi vsak prosti trenutek za trening. Enkrat vzdiguje uteži, drugič je na vrsti gimnastika. Čeprav je začel z metanjem krogle razmeroma pozno, vsaj 5 ali 6 let kasneje kot kak ameriški vrhunski metalec, je vendar že dosegel ameriški nivo. To je posledica njegove velikanske moči, ki jo je znal s pomočjo odličnega trenerja spraviti v sklad tudi s primerno tehniko. Ze v Stockholmu so se čudili, kako tehnično lepo meče. Od tedaj ie še mnogo napredoval In sedaj lahko popravlja samo še malenkosti« Ce smemo napraviti majhno prognozo: najbrž ne bo pretirana trditev, da bo Rowe premagal tudi 20 m kot prvi v Evropi, potem pa seveda tudi svetovni rekord? ne bodo več nedosegljivi. Sobota se vedno m vrhu Tes^vssiati (Nadaljevanje s 1, strani) bilo pri Ljubljančanih videti še koristnega, je bil gol v 51. minuti, ki ga je dosegel Bogataj po učinkovito Izvedeni enajstmetrovki zaradi igranja z roko v Kladivarjevem obrambnem prostoru. Odtlej dalje je bila igra dokaj nezanimiva, saj se tudi gostje niso preveč naprezali. Očit- 110 je bilo, da so se sprijaznili z lisodo in z razmeroma visokim rezultatom. Krim : Nafta 11:0 (6:0) Ljubljana, 30. oktobra. Včeraj popoldne je bila na igrišču Krima prvenstvena nogomebna tekma med Krimom in Nafto iz Lendave, kii je privabila na gr išče okoli 800 gledalcev. Moštvi sta nastopili takole: KRIM: Reba, Kržin, Bunc NikiČ, Dju-klč, Rezar, Podobnik, Kastelic, Marjanovič, Škraba, Toni. NAFTA: Klarič, Sekereš, Posedel, Si-munka, Varga, Pinter, Matečič, Hrastič, Lebar, Vulčar, Bači. Sodnik: Podlipnik (Ihan). Strelci: Marjanovič v 19., 27. in 32. minuti, Škraba V 2^., 64., 80., 84. in 88. mi* miti, DjukiČ v 43. in 56. min. ter Kastelic v 41. minuti. Čeprav so vsi pričakovali zmago domače enaj sbarice, kljub temu menda nihče ni pomislil na tako visok rezultat, ki je v slovenski conski ligi prav gotovo Rekorden. 2e sam rezultat nam pove, da je bila zmaga Krima več kot zasluzena, pa tudi to, da je moštvo Nafte precej slabše od vseh ostalih enajsboric, ki tekmujejo v slovenski conski ligi. Res je namreč, da nogometaši iz Lendave niso pokazali niti ene smiselne akcije, mimo tega pa tudi ne znajo osnovnih elementov nogometne igre. Vsekakor lahko rečemo, da je njihovo znanje za konkurenco v slovenski conski ligi zares preskromno. Ce simo zapisali za Nafto, da je igrala slabo, potem bi morda Krim zaslužil dobro oceno. Pa vendar temu ni tako. Tudi Krim ni zaigral talko kot smo ga bili vajeni videti v nekaterih prejšnjih tekmah. Igrai je nekoliko pod svojim povprečjem ter lahko torej zapišemo, da je bila to dolgočasna in nezanimiva tekma, ki 111 zadovoljila gledalcev. Tudi sodnik so jo menda sprijaznil z nizko stopnjo te tekme, saj je tudi on sodil precej slabo!. Ilirija : Slovan 2:1 (1:0) Ljubljana, 38. okt. DanaSnji derby med ljubljanskima enajstorlcama Ilirijo in Slovanom pred tekmo ni dajal največ upanja nogometašem iz Kodeljevega. Ilirija je namreč trenutno na drugem mestu na lestvici in kaže, da so nogometaši tega moštva letos dobro zastavili. Res so se morali gostje zadovoljiti s porazom, če-• prav bi po poteku igre ustrezal tudi neodločen rezultat. Ilirija: Porenta, Čretnik, Karič, Jenko, Jagodic, Podlipnik, Bremec, Djeklč, Ro-jina, Koršič, SpaMč (Judež). Slovan: Žabjek, Povše, Toplak, Švigelj, Herbst, Pezo, Kozinc, (Brian), Elzner, More, Osrečki, Popovič, Strelci: za Ilirijo Rojina in Koršič, za Slovan pa More. Začetek je bil seveda kot navadno precej raztrgan, toda kmalu je imel Slovan nekaj lepih priložnosti, ki pa jih nespretni Kozinc ni znal izkoristiti. Kmalu pa se je pokazalo, da bo Rojina tisti, ki bo prvi dosegel gol za domače. Vsak napad tega ig alra je bil novam ia zaradi slabe obrambe mu je tudi uspelo doseči prvi gol. Sodnik Janžekovič iz Maribora pa je v prvem delu s svojo odločitvijo začudil vse gledalce in igralce. Osrečki je dobil zelo lepo podano žogo, ko je stal 8 m od gola. Treba bi jo bilo le še suniti in Slovan bi izenačil. Toda sodnik je nenadoma odločil, da je Osrečki v offside položaju, čeprav je bil poleg vratarja še en obrambni igralec, oddaljen od vrat komaj meter. Povsem razumljivo je, da se vsak človek lahko zmoti. Tudi nogometni sodniki niso izjeme. Toda ko smo mislili, da bo sodnik zmoto popravil s sodniško žogo, je le-ta še vedno ostal pri svoji odločitvi. Menimo, da na nogometnih igriščih sodniki lahko s takimi odločitvami tej lepi igri zelo škodujejo. V drugem delu je postala igra bolj ali manj nezanimiva, saj se tako eni kot drugi niso trudili. Le Rojina je s svojimi napadi še vedno predstavljal stalno nevarnost za Žabjekova vrata. Drugi gol za goste je dosegel Koršič iz gneče, le nekaj minut pred koncem pa je More dosegel častni gol za goste, Olimp : Rudar 4:5 (0:4) Celje, 31. okt. Sodnik Pliberšek iz Maribora je pripeljal na igrišče enajstorici: Rudar: Zagorc, Gradišek, Knez, Bostič, Šorl, Pristov, Mak, Knaus, (Šulagid), Breznikar, Opresnik, Jer-še. Olimp: Pasero, Rezar, Mirt, Grum, Cokič, Korošak, Cebovič, Hojnik, Posinek, Florjane, Založnik. Strelci za Rudar Mak v 8. in 25. Opresnik v 16. in i Olimp v 51., 66., 72. min. Florjane in v 57, Posinek. 1500 gledalcev je danes spremljalo izredno razburl jivo igro v Celju. Že rezultat nam pove, da je imela tekma dva povsem različna dela. V prvem polčasu je bil Rudar zelo razigran in je popolnoma nadigral domačine, posebno Knaus iu Opresnik sta bila zares odlična. Komaj je preteklo četrt ure, že je bilo 3:0 za goste. Mnogi so se spraševali, če je katastrofa pred durmi? Gostje so zatem dosegli še četrti gol, vendar 4:0 še ni bilo dovolj za zmago. V drugem polčasu je namreč Olimp zaigral kot prerojen in skoraj v obupni situaciji ni klonil. Najprej je Florjane v 51. min lepo plasiral mimo vratarja 4:1, v 57. min. se je Posinek odločil za woley — 4:2, v 66. Florjane po tleli plasira v mrežo — 4:3, v 72. min. pa isti igralec z woley udarcem doseže lep gol z osemnajstih metrov — 4:4. Torej presenečenje? Domačini so bili v durgem polčasu toliko boljši, da so mnogi začeli verjeti v zmago. Vendar — izkušenost je pomagala gostom do dveh točk. V 78. min. je bila pred vrati Olimpa velika gneča iz katere je Jerše dosegel zmagoviti gol. V 81. min. so imeli gost je še eno priložnost. Sodnik je namreč dosodil enajstmetrovko v korist Rudarja, ki pa jo Zagorc ni realiziral. Maribor : Triglav 2:0 (2:0) Maribor, 30. okt. Pred 1300 gledalci je domači Maribor v ležerni igri premagal min., Knans v 10., Jerše v 78. min. za Ollib drsi navzdol (Nadaljevanje s 1. strani) čilo srednjemu napadalcu Trešnjev-ke, je uspelo Špirku, ki je preigral najprej Lima, zatem pa še Klanči-šarja, ter iz neposredne bližine v 25. min. dosegel edini gol te tekme. Skozi vso tekmo je bil Spirk najnevarnejši napadalec Trešnjevkc in obenem najboljši igralec na igrišču. Gostje so v drugem polčasu nekoliko 'popustili. Odred pa je od 55. do 65. min. zaigral nadpovprečno, vendar je bil vratar kljub te-teinu precej brez dela. Veliko se je igralo v kazenskem prostoru Trešnjevke, strelov na vrata pa ni bilo. Kaj lahko zapišemo o današnji igri Odredovaga moštva? Skoraj nerazumljivo je, zakaj se je Odre-dovo moštvo že v začetku odločilo za obrambno taktiko, saj smo zagledali Gugolja s številko 9 na hrbtu in je igral vlogo povlečenega srednjega napadalca. Ko je vstopil v igro Velkavrh, je precej poživil napad, vendar tudi to ni dosti pomagalo. Napadalci Odreda si danes niso znali priboriti prostih mest, niso ustvarjali priložnosti za dosego gola in niso našli poti, kako bi ušli nasprotnikovim branilcem ter se odkrili svojim soigralcem. Vse to je pripeljalo do tega, da je bila obramba gostov popoln gospodar svoje polovice. Za današnjo igro Odreda lahko v celoti trdimo, da je bila precej zmedena in statična. Medtem ko so gostje startali na prvo žogo, so bili domači mehki, gostje so mnogo tekali po igrišču, Odredovi nogometaši pa so se težko premaknili s svojega mesta. V Odredovi enajstorici je bil še najboljši Plavšič, ki je razdiral napade Trešnjevke in poslal napadu mnogo uporabnih žog, popolnoma pa je zatajil Oblak, ki se ni niti boril, niti ni spremljal akcij svojih soigralcev ter je pomenil v svojem moštvu samo vrzel. Če torej trezno zaključimo razpravljanje o današnji tekmi, lahko rečemo, da je Odred pravzaprav lahko zadovoljen z minimalnim porazom. Besedo, dve, lahko rečemo tudi o sodniku, ki je kriterij dpsojanja prekrškov spreminjal med vso tekmo tako, da pravzaprav nikoli nismo vedeli pri čem smo. Bil pa je v glavnem objektiven in ni naredil škode niti enemu niti drugemu moštvu. mlado moštvo Triglava. Tekma ui bila kdo ve kako zanimiva. Maribor: Vabič, Polič, Degen, Kek, Kreač, Ferš, Arnejčič, Beti, Pašič, Vidic, Ceh. Triglav: Dagarin I., Dninar, Finžgar, Mesarič, Stuiar II., Rozman, Horvat, Si-ladji, Krašovec, Selan (Dagarin II), Stuiar. Strelca: Ceh v 11. In Vidic v 25. minuti; sodnik Pelhan. Domačini so imeli precejšnjo terensko premoč, vendar napadalci se niso preveč trudili in so večino ugodnih priložnosti po nepotrebnem zapravili. Gostje so se v glavnem branili, nekaj napadov pa se je končalo že pred 16-metrskim prostorom, pa tudi same akcije kranjskih napadalcev niso bile kdo ve kako smotrne. Obe moštvi se nista preveč trudili. Pohvaliti moramo disciplino domačih in gostujočih igralcev. Omenimo naj, da so Kranjčani pred začetkom igre pozdravili domače igralce s šopki cvetja. Gola sta padla takole: ko je Beti v 11, minuti ostro streljal na Dagarinova vrata, je sicer vratar gostov žogo ujel, toda padla mu je iz rok in že je bil pri njej Ceh, ki jo je spravil v mrežo. Drugi gol pa ja padel po lepi kombinaciji z desne strani. Vidic je uspelo akcijo domačih napadalcev lepo zaključil. Z wolley udacrem je spravil žogo med vratnice. Pred tekmo pa so se sestali funkcionarji obeh klubov in se pogovorili o medsebojnem sodelovanju. Sobota : Nova Gorica 2:2 (1:0) Nova Gorica, 30. oktobra. Na razmočenem igrišču sta danes Sobota in Nova Gorica igrali neodločeno 2:2 (1:0). Tekmo je pred več kot 1000 gledalci sodil Koršič iz Bleda. SOBOTA: Vrdjuka, Drvarič, Dozet, Skalar, Sorotar, Norčič L, Norčič II., Sečko, Maučec, Potočnik, Miloševič. NOVA GOBICA: Lutman, Ušaj, Markač, Gulin, Krajnik, Mozetič, Uršič, Faganel, Kuzmin, Križaj, Černič. Strelci: Maučec v II., Norčič I. v 87. za Soboto in Kuzmin v 18. ter Černič v 64. za Novo Gorico. Po obojestranskih začetnih napadih so je domačim v 9 .minuti ponudila prva zrelejša priložnost, ki pa je ostala neizkoriščena. Dve minuti za tem so gostje nenadoma napadli, znašel se je prisebni Maučec in neubranljivo streljal. Ta gol je bil začetek številnih napadov gostov v naslednjih minutah. Kmalu pa so spet postali nevarni domači in Kuzmin Jo zastreljal stoodstotno priložnost. Domači so prevzeli pobudo in njihovi napadi so se vrstili vse do konca prvega polčasa. Tako je v 41. minuti le malokdo misiji, da bo Križaj zapravil možnost za izenačenje, ko je s 5 metrov streljal mimo gola. V drugem polčasu so domači začeli s hitro Igro in že v 1. minuti po Kuzminu izenačili. Za tem so še naprej napadali, vendar so tudi gostje uprizorili nekaj resnih akcij. V 64. min. je napad Nove Gorice preko Černiča dosegel vodstvo 2:1. V naslednjih minutah je domače moštvo razbilo enaj štorico Sobote. Ko je že vse kazalo, da bodo domači zmagali in celo povišali, se je v 87. minuti znašel Norčič in iz "gneče v kazenskem prostoru Nove Gorice postavil končni rezultat. *5lactfncl ODRED : SOBOTA 4:1 MARIBOR : TRIGLAV 2:0 LJUBLJANA : KLADIVAR 5:6 OLIMP : RUDAR 1:1 ILIRIJA : SLOVAN 1:2 ARCHIE MOORE PREMAGAN Rim, 30. okt. Italijanski boksar Giulio Rinaldi je pred 15.000 gledalci po točkah premagal svetovnega prvaka poltežke kategorije Archie Moorea. Predzadnje kolo v moški republiški rokometni ligi je prinesi# samo tesne rezultate. Položaj se po tem kolu ni bistveno spremenil’ Prvi trije so ostali tam, kjer so bili pred tednom dni in bomo tak# šele prihodnjo nedeljo zvedeli za naslov jesenskega prvaka. V ženski ligi je bilo danes zadnje dejanje. Naslov jesenskega prvaka je brez poraza osvojila ptujska Drava. REZULTATI Odred : Brežice 25:14 Slovan : Olimpija 16:12 Mladost : Svoboda 21:18 Rudar Krim 10:8 Brežice : Kovinar 11:10 LESTVICA REPUBLIŠKE ZENSKE ROKOMETNE LIGE LESTVICA REPUBLIŠKE MOŠKE Drava Svoboda 7 7 7 5 0 0 0 2 63:25 52:32 14 10 Slovan S 3 0 1 41:27 10 Črnomelj 7 3 1 3 37:41 9 Koper 7 2 2 3 54:38 6 Mladost 6 2 0 4 49:32 4 Rudar 7 1 0 6 20:74 2 Storžič 7 0 1 S 26:63 1 REZULTATI Storžič : ; Slovan 4:6 Mladost : Drava 4:5 Svoboda : Drava 2:4 Črnomelj : Svoboda 5:9 ROKOMETNE LIGE Rudar 8 7 0 1 158:97 14 Odred 8 7 0 1 216:127 14 Slovan 8 6 0 2 141:115 1* Mladost 8 4 1 3 156:169 9 Krim 8 3 2 3 146:113 8 Branik 8 4 0 4 161:144 8 Brežjce 8 3 1 4 126:158 7 Kovinar 8 3 0 3 112:141 8 Svoboda 8 1 0 7 119:180 2 Olimpija 8 0 0 8 94:175 0 OKRAJNA CELJSKA rokometna LIGA Partizan (Celje) : Velenje 26:17, Griž«’ Polule 16:15, Rečica : Konjice 12:15, 5«* stanj : Celje 13:34. OKRAJNA MARIBORSKA ROKOMETNA LIGA Vajene* : SAG 20:13, Beltinci : Učit«' Ijlšče (Murska Sobota) 56:9, mladinci: Drava : Kovinar 9:10, mladinke: Drava : Kovinar .5:6, pionirji: Branik : Drava 12:19. Ljublj KOŠARKARJI ZA POKAL FLRJ cina in Olimpija v finalu Včeraj so bile odigrane prvenstvene tekme članov četrtfinala *# pokal Jugoslavije. Finale, v katerem bodo sodelovale štiri ekipe, P* se bo odvijalo v obliki turnirja in to 29. novembra. OLIMPIJA : ŽELEZNIČAR 62:48 (25:13) A:žLr A I Nogomet v podzvezoh MARIBOUSKA PODZVEZA: MTT : 2i-vilci 2:1, TAM : Metalna 1:2, Polet : Korotan 1:0, Kovinar : Sever 4:1, Pionir : Grafičar 3:2, Pušča : Dobrovnik 4:2, Kup-šencl : Ljutomer 1:2, Fužinar : Ojstrica 4:1, Aluminij : Pohorje 3:0. MLADINCI: Kovinar : Svečina 5:1, Maribor B : Drava 2:1, Kovinar : Sever 3:0, Fužinar : Korotan 1:1. PIONIRJI: Maribor A : Drava 2:1, Kovinar : Sever 4:1, Fužinar : Fužinar B3:0. GORENJSKA PODZVEZA: Triglav B : Škofja Loka 2:8, Mladost : Šenčur 6:0. MLADINCI: Mladost : Šenčur 1:0. KOPRSKA PODZVEZA: Tabor : Izola 3:1, Ilirska Bistrica : Pivka 4:3, Tomos A : Tomos B 4:0. DVOBOJ V VAJAH NA ORODJU Maribor : Celje Celje, 30. oktobra. V telovadnici Partizana Gaberje je bilo danes srečanje moških reprezentanc Maribora iii Cdja y vajah, na orodju. Zmagali so domači telovadci, ki so zbrali 320,80 točke, Mariborčani pa 314,95 točk«, — Na vsajkem. orodju je nastopalo po 8 tekmovalcev, ki so pokazali zelo lepe vaje na ofod- I Zvezna nogometna liga LJUBLJANA : MLADOST 44:36 (16:16) 1E1II jih, tako da se bili vsi prisotni s kV#' ; liteto zelo zadovoljni. Rezultati: konj z ročaji: Celje 53,25’ Maribor 50,10, posamezniki: Šrot 9,^#’ j Lesjak 9,25, Pavčič 9.15. krogi: Celje 54.15, Maribor 51.10, P«" sameznUei: Šrot 9.70, Lesjak 9.60, nih 9.25. bradlja: Celje 54.0, Maribor 52.70, p®' samezniki: Šrot 9.55, Teršek, KlkeU’ Munih vsi po 9.30. drog: Celje 53.10, Maribor 51.40, pos3' | mezniki: Šrot 9.40, Lesjak 9.30, Tež3® ! 9.15. prosta vaja: Celje 52.15, Maribor 53.S5' posamezniki: Šrot 9.45, Novšak 9.20, T«1'' šek 9.20. V skupni oceni so se posamezniki r«2” vrstili takole: 1. Šrot (Celje) 57.40 , 2. L«3' jalk (Celje) 64.70, 3. Teršek (Marih«f | 53.50, 4. Težak (Maribor) 53.55, 5. Kik«11 | (Celje) 53.10. PRESENEČENJA V MEDNARODNE#* NOGOMETU DUNAJ, 30. okt. Nogometna reprez«0' tanca Avstrije je danes dosegla en«#* svojih največjih uspehov. Na Dunaju i9 namreč premagala državno reprezentao«9 Španije s 3:0 (1:0). BUDIMPEŠTA, 30. okt. Enega najvt'' jih presenečenj letošnje nogometne s9” z#ufe je priredila državna nogometna r9' prezčbtaftca Belgije, ki je danes sr«® Budimpešte premagala najboljšo no6°' metno ekipo Madžarske z 1:9, Partizan RS Viki ICStViCf Beograjski derby med Partizancm in Crveno zvezdo se je končal z zasluženo in odločno zmago Partizana, ki se je s tem povzpel iz tretjega mesta na čelo prvenstvene lestvice medtem ko je Cr. zvezda padla na 4. mesto. Pomembno zmago je izvojeval na igrišču v Novem Sadu splitski Hajduk, ki je z enim golom odpravil domačo Vojvodino. Zagrebški Dinamo je doma premagal Rijeko in je s celotnim letošnjim izkupičkom z enakim številom točk kot Partizan na drugem mestu. Splitska tekma med domačim Splitom in Beogradom se je edina v tem kolu končala z neodločenim rezultatom. Na svojem terenu sta zmagala Sarajevo in Radnički. Vojvodina : Hajduk 0:1 (®:^ Split : Beograd 1:1 (0:0) Sarajevo : Vardar 3:0 (i:$ Radnički : Velež 3:1 (0:0) PARTIZAN : CRVENA ZVEHDA 3:0 (1:9) Beograd- 39, okt. Beograjski derby je privabil na stadion 55.099 gledalcev. Tekmo je sodil Erlich iz Ljubljane. Partizan: Soškič, Jusufi, Jončič, Kale-perovič, Miladinovič, Vasovič, Vislavski, Kovačevič, Vukelič, Galič, Mihailovič. Crven zvezda: Vukičcvie, Durkovič, Tomič, MeUč, Zebcc, Tasič, S deli, Moravič, Mijv.š Kosttč, Miloševič. Tekma je bila lepa in zanimiva in bi zapustila pri gledalcih najboljši vtis, če ne hi po tretjem Partizanovem golu prišlo do grobih prekrškov, ki so nastali na igrišču. Zmaga Partizana je popolnoma zaslužena. Čudno je, da ja igrala Crvena zvezda v drugem polčasu medlo in ni poskušala prav ničesar ukreniti. Partizan je bil v celoti boljše moštvo, hitreje je napadal in streljanje izkoristil vsako priložnost za na vrata, DINAMO : RIJEKA 3:0 (0:0) Zagreb, 30. okt. Tekmi v Zagrebu je prisostvovalo okoli 18.090 gledalcev. Sodil je Stankovič iz Beograda. Dinamo: Ircvič, Sikič, Markovič, San-tek, Crnkovič, Peru.šič, Cone, Jerkovič, Malus, Blažič, Pašič. Rijeka: Mišič, Gramc, Brnčie, Mihovilo-vič, Pavkovič, Dunaj, Biažcvič, Kadako-vič. Veselica, Naumovič, Berck. Današnja tekma ni izpolnila pričakovanj. Dinamo je bil v obeh polčasih boljši nasprotnik. Ves čas je bil v terenski premoči. Imel je več priložnosti pred nasprotnikovim golom, predvsem pa je imel zanesljivejšo obrambo. Gole so dosegle Jerkovič v 51. in 70., Šikič v 68. minuti. vitergin staJpf-ČeČCL H