Spedizlon* Ia abbonamento postal« PoStnina plačana * gotovini Domoljub v Cjublfani 14. oKiobra 1942-XX. ^ 55-Slev. 42 Jesensko jutro pri Novi Štifti Oktobrski dnevi, ko dih prihajajoče je« seni preveva zemljo in nebo. V doline legajo po jutrih vlažne meglice in rosijo na travico {n zoreče polje drobne svetle kapljice rose, iz katerih potem sončna luč naredi same zlate, lesketajoče se bisere. Med vejami grmov« ja so razpete srebrne mreže pajkov, posut« z drobnimi biseri. Pastirji že tu pa tam ku« rijo ogenj in ždijo okrog njih. Sonce pozno posrka meglo in pokuka na zemljo, ki zažari potem vsa v odtenkih prvih zrelih barv. Na hribu se je kopala Marijina cerkev: pri Novi Štifti, dobro uro hoda od Ribnice« Vsa v soncu je kipela proti nebu, obdana s visokimi smrekami in mogočno razrašceno lipo. Po ozki stezi se vlečemo navkreber, pod nami v dolini še leži megla, ki pa se je za« čela že tu pa tam trgati. Ob potu se vij« zeleni bršljan, kimajo dišeči ciklami, vmes pa; se precejajo na vse to krpe zlate luči pomla« jenega sonca. Tiho in mirno {e pri cerkvi, le udarci tire se tu pa tam predramijo v stolpu. Sonce, samo sonce, svežina in zreli vonj jeseni.. • Zdi se mi, da vidim odtise stopinj pobožnih' romarjev, ki so že toliko stoletij romali • sklenjenimi rokami in z molitvijo na ustih k Mariji na hrib in polagali pred njen tron molitve in prošnje. Poslušala je, blagoslavljala in delila milosti, a še vedno je njeno obličj« obrnjeno proti nam, ki jo vsak dan prosimo, usmiljenja. Pod oboke okrog cerkve je planila • vzhoda sončna luč in se razlila po temnili kotičkih. Zaplala je vsa pomlajena kakor živ« Ijenje, ki se predrami zjutraj v spočitem člo« veka. Cisto nalahko so vztrepetali listi na drevju, sonce je popilo meglo docela in čisto mlado jutro je preplavilo zemljo čez in če*.. • Pozdravljena Marija na hribu, v svežem jutru oblita z jesenskim zlatoml Ne obrni od nas svojega ^obrotljivega obličja. —jk« Vojni dogodki preteklega tedna Svetovna javrscst še vedno govori o sijajnem italijanskem uspehu 7.c zadnji »Domoljub« ie poročal o velikem Italijanskem uspehu na morin: Italijanska podmornica »Barbari«)« ie ob zahodni Afriki pod poveljstvom junaškega kapelana Enza Grossija potopila veliko ameriško oklopnico vrste >Mis-»issippi«. Uspeli kapetann Grossija ie tem pomembnejši, ker ie prej enkrat potopil sovražno bojno ladjo >Marvland., Novi uspeli slavne italijanske vojne mornarice ie vzbudil ne samo v Italiji, ampak tudi po vsem svetu veliko občudovanje. Italija je ponosna na svoje junake. Kapitan Grossi je bil povišan, Hitler ca ie odlikoval z viteškim križem reda železnega križa. Na egiptskem bojišču, se ni pretekli teden pripetilo nič izrednega. Uradna poročila govore le o živahnem ogledniškem in letalskem delovanju in o uspešnih zračnih napadih na sovražna letališča v Mika Obi in llal Farju. Nasprotniške ogledniške sile so sc vrgle na sreilnii odsek egiptskega bojišča, a so bile krvavo odbite. Velik pomen pripisuje časopisje' potovanju tajniku Kksc. Alda Vidttssoniju v Hitlerjev •i^ . • •>. ■r :•-»•$>•• •■•->• T-i •Mteip- - ..v •srn- >■ " ' ' t ■ .rt- im i :•••-. ..»-.K. *' -i-'1 Italijanske hitre čolne »MAS' nnlanuia nu avtomobile, ki jih iz Italiie prevažajo do Ladoikega jezera pod Petrourudom. kjer učinkovito posegajo o boje. glavni slan. Tam je bil med obema visokima osebama dolg razgovor. Novi uspehi na Kavkazu Veliki boji na vzhodni fronti trajajo z nezmanjšano silo naprej. Nemški napadi jugovzhodno od Ilmcnskcga jezera so prinesli Nemcem nove ozemeljske pridobitve. Na srednjem odseku ie bilo po uspešnih nemških napadih uničenih mnogo sovjetskih trdnjavic in ujetih nemalo sovjetskih vojakov. Na bojišču ob Donu so italijanske, madžarske in romunske čete zavrnile več poskusov za prekoračeni« reke in zmagovito odbile nekatere sunke sovjetskih čet. V Stalingradu so bili v hudih posameznih borbah doseženi novi važni uspehi. Na Kavkazu bijejo srdite hoje. Južno nI IV. reka so oddelki nemške voiske pri nnili/iih vremenskih razmerah iu na težavnih tleh v trdem bližinskeni boju zavzeli več važnih pry stojank. v petrolejskem področju pa m« slo Malgohek. Tamkajšnja nafta ima velik odslo-tek parafina in je izuuha vrelca v Malgobeku za Sovjcte tudi v tem pogledu zelo trd udarec. Italijanske in nemške podmornice, pa ludi hitri čolni po raznih morjih uspešno napadajo in potapljajo ameriške in angleške prevozne ladje, ki peljejo razno blago iz Amerike v Evropo. Tozadevne ameriške, oziroma angleške izgube znašajo tedensko povprečno pod 100 tisoč ton. Nekateri ameriški lasti s strahom pišejo, kaj bo. če ho šlo tako naprej. Anglcško-ameriški bombniki sc skoraj vsako noč znašajo nad civilnim prebivalstvom za-pudne Nemčije. Na vojaških napravah razbojniški napadi siccr ne napravijo nobene škode, pač pa občuti v večji ali manjši meri am riško-anglcško onemoglo jezo nedolžno prebivalstvo. KRATKE Sovjetski oklepniki na žrleznitkih vunonih. zaplenjeni o zadnjih bojih. Nad 100.000 osnovnošolskih učencev je zdaj v Rimu, šol pa je 'JO; srednjih šol je hO z okoli 60.000 učenci. Zaradi silovite nevihte se je te dni podrl most na železnici med turikim Carigradom in Ankaro. Vseučilišče so slovesno odprli v Odesi; pouk bo v romunskem in ruskem jeziku. V Berlinu je razstavil zadnjič svoje umetnine tudi znani japonski slikar Kihak llarad. Od 1. novembra dalje bo prepovedano v Kanadi izdelovanje žganja. Vseuftliška milica skrbi poslej za mir in red v madridskem vseuoiliškem mestu. Omejitev potovanja po ielezniri zaradi |K>-večanih vojaških potreb je napovedal ravnatelj amreiftkih zveznih železnic. 700.000 stutov oljčnega olja bo letos »delala Grčija. 150 vagonov smole so letos pridelali v madžarskih gozdovih. Delovni čas se podaljšali v Franciji od 40 48 ur tedensko. Krompir na karte delijo na Madžarskem. Za več ko tri metre je narasla zaradi zadnjega deževja italijanska reka Po. 20.000 kubičnih metrov drr bo Madžarska nabavila Srbiji. Bolgarske kmetijske šol« morajo posaditi 2 hektarja šolskega vrla s kavčukovo rastlino. Nad 50 milijonov kilogramov grozdja bo letos izvozila Bolgarija. Na ukaz francoske vichyjske vlade 60 zaprli bivšega predsednika francoske poslanske zbornice Herriota. 10 oseb je hilo ubitih in mnogo ranjenih na lelezniški postaji TUcherz, kjer je tovorni vlak zavozil v osebnega. Finska Ima 4 družine, v katerih je živih po 17 olrok, 8 družin po 10, nad 50 pa po 15 živih otrok. Zvišanje krušnih in mesnih obrokov jc odredil maršal Giiring v Nemčiji in sicer počenši z 19. oktobrom. 9 milijonov bušljev pšenice ho Kanada dala Rusiji. Hude poplavo so povzročile veliko škodo v mnogih delih Siamske države. Za 300 milijonov mark škode na leto povzroči podganji zarod na živilih in kol prenašale« bolezni, trdijo ncm&ki lelopisci Grobovi tulijo... Žrtve komunističnega ubijanja: Zolija Glohok&r iz Žalne, Rosi Ludvik iz Vel Mlačevega ter 1'ečuik Štefan in Franc Pečina, oba iz Cvišlerjev pri Kočevju Središče delovanja »osvobodilne fronle« De li Krajini je nekje na Mirni gori, nekdaj toliko priljubljeni izletni točki Belokranjcev. Para se namreč nahajajo kolovodje belokran jske partizanske skupine. Komandant te skupine je neki Nedelj ko Ložu 11, katerega pravo ime še ni znano. Politični komisar skupine pa je Uorštuar Jože. prej prometnik v Metliki. Belokranjska partizanska skupina ima — oziroma je imela — dve krdeli. Drugemu ali črnomaljskemu krrMu načeljttje Pezdirec Ivan iz Trnovca pri Metliki, politični komisar pa mu je B.clior Mate, šofer iz Črnomlja, Prvemu ali metliškemu krdelu je najprej lHiveljevnl znani jKihajkovač Badovinae lliia iz >tosulnic pri Metliki, za njim pa jc prevzel poveljstvo zloglusni partizan James, osmošolec iz Novega mesta, katerega ime še tudi ni znano, u bo kmalu. Sedaj je komandant te tolpe Jor-■ii,in Drago, nekje od Krupe. Drugi kolovodje iz te tolpe so še: Jovun nekje od Novega mesta, "udoviunc Marko iz Rosalnic, Silvan Gorski iz Kamnika (najbrž Silvan Klavšič), Mauser Ivan iz Kostanjevice, Hočevar Milan nekje od Semiču, Sajatovič Mike iz Prisclj pri Žužemberku ler neki Milun iz Gradara v Beli Krajini. Glavni tabor I. krdelu je bil dolgo časa na 1'rezovi rebri med Malinami in Osojni kom. Dne -3. julija so purt/.iani v velikem številu tvegali napad na vojaško |>osadko na Hrastu pri Su-lioru. Napad, med katerim so poveljniki in drugi poglavarji jedli in popivali v Drugomlji vasi, ni uspel, partizani so se morali vrnili s krvavimi glavami. Po tem napadu sc je glavni tabor L krdela začel seliti na različne kraje, na Brezovi rebri pa je zapustil veliko število grobov nedolžnih žrtev. Tam nekje se nahaja grob g. Antona Starca, upravitelja drevesnice in trtnicc v Vinome-ru pri Metliki. G. Stare je bil zgled moža, ki ,ie slovel po vsej okolici kot skrajno pošten in t zoren Slovenec. Tu njegova lastnost mu je pridobila veliko prijateljev, nakopala pa mu tudi komunistično sovraštvo. Domači komunisti so poskrbeli, da je dne 27. maja zvečer večja skupina partizanov prišla |xmj in ga odvedla v glavni tabor. Tam je bil takoj naslednji dan •sojen po partizanskih postavali. Njegov glavni tožnik je bil omenjeni Budovinac lliju. Po sodbi so mu rekli, du se luhko vrne domov, na poli pa ga je purtizan James ustrelil v tilnik. Nekje na Brezovi rebri so bili umorjeni in pokopani tudi sledeči: Profesor Anton Oven iz Stranske vasi, župnija Semič. Odveden je bil in usiiirecn v maju. Janez Južna iz Dobrave, župnija Podzemelj. Bil je eden najboljših funtov, ■kaplan Jože Kofult, ki jc Inni prišel s svojega službenega mesta in živel pri svoji materi na Krivoškem vrhu, župnija Semič. Partizani so ga odvedli dne 9. juniju. 13. junija pa so ga umorili, Posestnik I van Klopen r iz Drašič pri Metliki. Odvedli so gn 23. junija, umorili pu nekako tri ledne pozneje. Pred smrtjo so ga mučili. Posestnik Jožef' Loncarič iz Rosalnic. župnija Metliku. Odvedli so ga 3. junija, nato so ga nekaj dni mučili. Ze omenjeni llija Badovinae 11,11 je s kosom slekla rezal kožo na hrbtu in »nu potem hrbet večkrat masiral s soljo. Sled-«|io so ga ubili. Posestnika Alojzij Rozman iz Vidošič in Anton Ktičinič iz'Železnikov pri Metliki. Olm sta bila odvedena ■). julija. Njuna nadaljnja usodu sicer ni dokončno znana, ven- dar se gotovo ne razlikuje od usode že naštetih. Župnik Ivan Raztresen s Suhora pri Metliki. Odvedli so ga 21. julija zvečer. Naslednji dan so ga sodili. Najhujši očitek je bil, da se je gospod župnik izjavil, da bo glad prisilil partizane k vdaji. Po obsodili ga jc ustrelil že imenovani Murko Badovinae iz Rosalnic. Poleg omenjenih skriva Brezova reber še večje število drugih grobov, partizanskih žrtev iz Se-niiča in okolice. Prvo krdelo belokranjske partizanske skupine pa ima na vesti še mnogo drugih žrtev, ki so bile pobite izven glavnega tabora. Na svojem domu je bil 14, maja ustreljen Ivun Lojk iz vasi Dolje pri Sulioru. 23. junija je bila na Dolnjem Suhoru ustreljena njegova mati posestnica Marija Lojk. 16. maja je bil v svoji hiši v Dolah z bombo ubit delavec Kolar Mihael, lstotuko v maju je bil na suhorski cesti ustreljen Martin Težak, trgovec iz. Hrasta pri Suhoru. 13. junija slu bila na Krivoškem vrhu umorjena poljedelec Jakob Plut in njegova žena Frančiška. 27. julija sla bili pri Rosalnicah med delom na polju ustreljeni Marija Lončarič, žena zgoraj omenjenega Jožeta Loučariča, in njuna 14 letna hčerka Anica. V juliju jc bil v gozdu pri Primoslkii umorjen posestnik Franc Tome iz Primostka. Po treh tednih so ga našli v gozdu in ga prenesli na pokopališče v Podzemelj. Partizani so se spravili tudi na družino Janeza Nemaniča iz Dobra-vic. Gospodarja so v avgustu odvedli v svoj | a bor. Čez en teden so prišli zopet na njegov dom in odvedli živino. Janezu Nemaniču se je posrečilo, da je iz tabora ušel. Razbojniki so sc boleli zuradi tega maščevati. Ker niso mogli več do njega, so ustrelili njegovo nečakinjo Marijo Virant in njegovo sestro Marijo iz Do-bravic. Ta zločin se je zgodil na Dobravicah dne 6. septembra in je zadnji doslej znani partizanski umor v metliški okolici. Ni pu to še zadnje nasilno dejanje metliških komunistov. Kukor povsod drugod, se je tudi miroljubno belokranjsko ljudstvo končno odločilo, da v samoobrambi seže po orožju. I arti-zunoin jc seveda to šlo nn živce in so zagrozili neusmiljeno maščevanje vsakomur, ki bi so pridružil samoobrambi. V skladu s to grožnjo so v noči med 24. in 25. septembrom izropali živino, obleko in živež pri nekaterih domačijah, ki .so dale kukega protikortiunističnega borca. Iz ropu I i so tudi župnišče in cerkev v Radovici. 28. septembra se je temu ropanju pridruži,o s« požiganje. Požgali so v Bereči vasi pri Suhoru vsa poslopja ene domačije, poleg tega pa še tri pode in eno zidanico. Ta roparska dejanja pa so samo pospešila samoobrambo. Krnet je povsod videl, da so lo zadnji krči »osvobodilne fronte«, ki jo je treba na vsak način in z vsemi sredstvi uničiti. ,. , , , „„ ■ Propad metliške partizanske tolpe se je pričel prav za prav že z neuspelim napadom na ]|rast. Po tem napadu se je glavni tal>or preselil iz Brezove rebri najprej v Gaberje on s ran Gorjancev. Začelo se je obupno beganje iz kra-ia v kraj. Po 4 dneh so se selili zopet na to .Iran nad Popovičc, kjer se je ena skupina že prej nahajal«. Od tu je šla ena skupina nad Osojnik, kjer pa je mogla ostati samo tri dni, nakar se je spet vrnila nad Popoviče. Nekaj več miru jc imela metliška tolpa v Gorjancih na ] Koriti. Okoli 20. avgusta pa se je preselila na Slabo gorico pri Koprivniku. Tam so se zbriila vse belokranjske partizanske tolpe, ki sa še» zdaj potikajo jx) kočevskih krajih med Mirno goro in Koprivnikom. Manjše, posamične podivjane skupine pa se še vedno klatijo po belokranjskih vaseh in strahujejo ljudstvo. Vendac pa ]x)vsod že nastopa samoobramba, ki bo kmalu naredila konec posamičnim roparskih vpadom komunističnih tolp. Ker so slovenski komunisti že v nemoči, so poklicali na pomofl hrvaške komunistične tolpe, ki pa so bile razbit« in [»gnane v beg. Kako sijajni red in iskreno tovarištvo vladala med partizani iz Metlike, nam osvetlij« naslednje črtice. Kot zdravnik in eden izmed vplivnejših' voditeljev deluje pri belokranjskem partizanskem odredu znani komunist dr. Alojzij Mihelčič iz Metlike. Svojo skrb za ranjence kaže s tem, da hodi po vaseh jest in pit, skrb za bolnike, za ' čiščenje in prevezovanje raa itd. pa prepušča »tovarišu« bolničarju. Če se ubogi ranjenec ob! priliki zdravnikovega obiska vendar drzne potožiti o bolečinah in prositi za zdravniško pomoč, mu »tovariš zdravnik« odgovarja z norčevanjem in prostaškira zmerjanjem. Ali naslednje: V taboru je bil nastavl jen za intendan-ta Janko Badovinae iz Ostriža. V svoji praktični usmerjenosti je hitro spoznal koristnost inteu-dantske službe: zakopal je zase 26 velikih hlebov kruha in 6 šunk. Seveda se mu je vse to pokvarilo in jiovrh je še vsa zadeva prišla na dam Toda ker je Janko Badovinae slučajno v svaštvu z dr. Mihelčičem, se mu kajpak ni nič zgodilo. To je zgodovina belokranjske partizanskei tolpe, ki se jc sedaj umaknila pod pritiskom sile v kočevske gozdove, kjer se ji zdi, da jei na varnem. Seveda je to njeno mnenje zmotno. Kakor drugod, bo tudi tukaj tolpa zločincev prej ali slej doživela svojo odločilno uro in plačala kazen za vse zločine nad ljudstvom. Nove žrtve komunistične strahovlade V nedeljo, dne 4. oktobra 1942 je vaška straža iz vasi Veliko Mlačevo, Mulo Mlačavo in Zagradec odkrila v gozdu, v bližini Kriško vasi, grob 26 letnega Rosi Ludvika iz Velikega Mlačevega ter 30 letne Zofije Globokarjeve iz ŽaJne, oba žrtvi komunističnih iolp. Odpeljali so ju že 14. junija v neznano smer, ne da bi povedali zakaj. Preden so ju ubili, so ju morali na nečloveški način mučili, kakor se je še sedaj videlo na njunih truplih. Oba sta bila pokopana ali bolje vržena v isto jamo, ki sta si jo morala sama skopati. Trupla so našli skoraj popolnoma naga, a še precej dobro ohranjena in so jih sedaj prepeljali nn domača; pokoplišča, kjer so ju ob številni udeležbi domačinov pokopali. Oba sta bila vedno dobra in zgledna in ker nista murala sodelovat s komunisti, sta morala žrtvovati svoje življenje. Globokarjcva je bila tudi dobra cerkvena' pevka. Dne 8. oktobra zjutraj je komunistični morilec streljal v Medvedovi ulici uu policijskega komisarja Kazimiria Kukoviča. Kukoviča sta zadela dva strela. Eden ga je oplazil po glavi, drugi pa je zadel levo stran prsnegu koša. Kukoviča so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili zdravniško pomoč, a zaman, ker. je v bolnišnici težki poškodbi podlegel. Kuko-vič je bil eden mlajših in zelo veslnih uradnikov na policiji. Komunistični morilci so ga zasledovali že dalj časa, in tudi krogla, ki je nedavno smrtno zadela Habjana, je bila po splošnem mnenju namenjena Kukoviču. Obupali so Iz Mokronoga smo dobili sporočilo, da si je v Irebelskih gozdovih — ravno lam kjer je maja meseca poklal nesrečno Zavodnikovo družino iz Bistrice pri St. Rupertu, vzel življenje - znam parlizanskih krvnik in strah Mircnske doline — France Jerič, posestnik in gostilničar v Mokro-nogu. Ko je videl, da so mu vaške straže za pe' lami in da ne bo ušel zasluženemu plačilu, |c t revolverjem ustrelil ženo ki je bila ž njim v gezdu, nalo še sebe. Malo prej, je ludi v teh gozdovih padel in položil obračun svojega življenja glavni krivic Zavodnikove tragedije, France Avscc vele-posestnik in gostilničar na Bistri, ki je duhovni (Nadaljevanje na 4. strani spodaj.) d V zadnjih dneh smo jfitali v dnevnikih oblastne odredbe s sledečimi naslovi: Pravilnik šolskega patronata odobren, Nove oblačilne karte, Ustanovitev Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše, Pravila Združenja po-štno-brzojavno-telefon«kih uslužbencev, Najvišje cene po kavarnah, Krompir in fižol sta pod zaporo. Cene za laneno seme. d Opozorilu pošiljateljem pisem in dopisnic. Glede na odlok, ki je bil objavljen v Službenem listu 6. oktobra in ki je lorei stopil že v veljavo, se opozarja občinstvo na točno določene obveznosti. da se navede na znanji strani vsake korespondence. namenjeno kamor koli. odpošiliale-Ijevo ime ler bivališče. Zaradi tega ne bodo odposlane one korespondence, ki ne bodo oddane na pošlo v skladu z navedenimi določbami. d Za Šol-ko leto 1912-13 je izbran za rektorja ljubljanskega vseučilišča prof. dr. Kos Milko, za projektorja prof. dr Slav ii- Matija. d Za slovenske akademike, pristojne v Ljubljansko pokrajino, je razpisanih 100 študijskih podjor po 4<<od Marijinim svetiščem. Strela je zadela električni motor, ki služi za pogon vzpenjače, in povzročila, da je bil promet za nekaj ur prekinjen. Motorist je majhno škodo kmalu popravil in železnica je spet pričela z rednimi vožnjami. d Zatočišče za otroke jetnikov. Te dni 60 olvorili v Pompejih zavetišče za otroke ujetnikov. Sodobna stavba stane okrog 10 milij. lil. d Krava ga je nabodla. V Dolenji vasi pri Trebnjem je [Kisel krave Olelni Jožef Podhriliov-šek. Nenadoma je ena izmed krav podivjala ter nabodla pastirja tako nesrečno, da mu je pre-liodla trebuh in mu prizadejala nevarne poškodbe. 1 Običajen ptičji sejem je bil neslavno v italijanskih Firencah. Obiskovalci so poleg pličev opazovali tudi razne priprave za ptičji lov in razne vabe. Na sejmu je bilo več tekmovanj za prvenstvo med ptičjimi lovci. t Franc Jankovič V četrtek 1. oktobra zvečer je umrl v Ljul liani po krajši liolezni dolgoletni kočijaž t nadškofa A. li. Jegliča in sedanjega škofa. g. Franc Jankovič, slar 110 let. Pokojni se je rodil v fimar-jeli na Dol. Oba škofa je vozil dolga lela na liir-inanjih od župnije do župnijo in bil lako v vsaki župniji kar po sedemkrat. Zadnja lela, ko v škofiji niso imeli več konj, jc pridno delal na vrtu. Bil je blagega značaja, in pri vseli, ki so ga poznali, priljubljen. Naj počiva zvesti uslužbenec v miru! d Ker jc pojedel večjo količino neopranega grozdja je umrl te dni na zastrupljenjii krnet Toma so di Cugno v Tranju pri Bariju. Na jagodah je bila namreč še posušena raztopina modre ga-lice. d Smrtna žrtev prometne nesreče je poslal oni dan Jožef Koren, dolgolelni služitelj Zanat-ske banke v Ljubljani. d 120.960 učiteljev so v Italiji s pričelkom lela 1912-43 uvrstili kol enakovredne člane v skupine drugih državnih nameščencev. d Nesreča ne počiva. Voz je pritisnil v trebuh in prizadejal hude notranje poškodbe Pavli Bož-narjevi, 15 letni posestnikovi hčerki z Iga. — Po stopnicah je padel in si zlomil levico 56 letni posestnik Franc Gidadoluik iz Vrzdenea pri Horjulu. — Pri padcu z voza si je zlomila levico Ivana Blaževa, 71 lelna posestnim iz Tomačcvega. — Pri padcu v sobi si je zlomila desnico 01 letna zasehnica Marija Keja iz Ljubljane. — Pri padru s senika si je zlomil desnico 10 letni poljski delavec Anion Janež z Blok. — Desnico si je zlomil Albin Marolt, 7 letni posestnikov sin iz Velikih Lašč. — V Gradišču jc le dni padel s tramvaja 37 letni davčni izvtševnlec Alojz Tilnik.' Poškodoval si jo nogo. — V Domobranski ulici 5 se je Zlata Kotnikova močno vsekala s sekiro po roki, tako da je morala v bolnišnico. — Prejšnjo sobolo okoli poldne jc na križišču Reslieve in Sv. Petra ceste padel z voza 3,ri|e!ni voznik Leopold Drnovšek, uslužben pri Beličiču, Vidovdan-ska cesla 4. Dobil je poškodbe na nogah. 0£2.'K!5!r!ca šlrjttnčščsve mame 'l'e dni obhaja 80-letnico življenja zve-mM/F>k.i?:MŠffii sta »Domoljubova« naročnica in bralka Uršula Butara, po domače fiimončičeva mama iz CerkolJ ob Krki. Jubilantka biva sedaj pri svoji hčerki v Ljubljani. Vsa sveža in mladostna je, dasi je v življenju veliko trpela, saj je v trudu In znoju z močno vero vzredila in vzgojila svojo številno družino. .... „ , ,. , . V njen dom na kri- žišču v Cerknah je vsakdo rad stopil. Gostoljubje jo bilo tam doma. Marsikdo ne moro pozabili le- Misijonska nedelja Kai se ne izpolnjujejo v današnjih dneh Jezusove napovedi? »Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo, in lakota, kuga in potresi bodo po mnogih krajih... Takrat vas bodo predajali v stiske in vas morili; in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi mojega imena. In takrat se bodo mnogi polnijšali in bodo drug drugega izdajali in drug drugega sovražili. In vstalo ho mnogo krivili prerokov, ki bodo premotili mnoge. In ker bo hudobija narastla. bo ljubezen premnogih onirznila.« Narod vstaja zoper narod, kraljestvo zoper kraljestvo, sovraštvo besni po vsej zemlji. Vstajajo krivi preroki in mnoge zvaiaio s poli poštenja. Hudobija narašča z dneva v dan. Vsi strmimo, kako more človek tako globoko ponižati svoie osebno dostojanstvo. V tej bojni pesmi sovraštva smo oglušili za vsako besedo, ki bi 11:1111 govorila še o čem drugem kot o dogodkih, ki dan na dan v dno duše pretresajo nas sume. V tej borbi za obstanek smo neineli za vsako molitev, ki hi prosila še kai drugega kot usmiljenju za nas. V tem-trplieiiiu smo otopeli za vsako misel, ki bi se dvignila nad naše vsakdan ie skrbi. In —- Bog ne daj! — ali si- morda že ne izpolnjuje nad milni beseda našega Gospod.1. da ie v tem zmagoslavju sovraštva ouiizii.la tudi naša ljubezen'.' Prav v t. Ii težkih dneh. ko smo vkovnni v svoje skrbi, nas je snet obiskala lilisijons! a nedelja. Tista misijonska nedelja, ki d\ .1 naše misli nad vsakodnevne skrbi, ki širi našo ljubezen preko in«-i domovino in vklcpu s svojo krščansko široko.srenosl jo vso ženili Misijonska nedelja 11:1111 pripoveduje še vsi o drugačnem tridjciiin milijonov. Nam ie dano v din h trpi jen iu okušati vsaj tolažbo vere. Skozi temne oblake, ki se zci II ju jo nad Ii.-Iini. sije vsaj en svetel žarek i i. nebes. Onim luni pa ie odvzeto še to. Vsakemu Slovencu ie mogoče tudi v trpi jen iu okušati srečo otrok božjih, če le hoče. Poganom, vsaj večini poganov pn ni mogoče, ker Se ti" vedo za tistega, ki hi iim moral bili Pot. B -s-niea in Življenje. Že i/ hvaležnosti za tiw veliki božji dar smo dolžni pomagali, da tudi oni dobe možnost, da postaneio otroci nebeškega Očeta, In to nam narekuje tudi letošnja misijonska nedelja! Toda kako naj izpolnimo svojo katoliško dolžnost? Zveze z misijonskim svetom so pretrgane. Tudi sicer smo sami v silnih stiskali. Kakšno liro bomo že odstopili, kaj večjega pa ni mogoče pričakovali od nas'.' — Ne. misijonska nedelja hoče nekaj večjega od nas. Naša misijonska dolžnost nam narekuje: da na letošnji misijonski praznik odtrgamo svoie niisli vsaj za ta edini dan od s\"iih skrbi in pomislimo 11:1 nepregledne množice, ki tavajo v temi in zniolab: da vklenemo v svojo molitev vsaj la dan vse misijonsko delo: da potrpežljivo prenašamo svoje trpljenje vsaj ta dan zn miši ione: da v (litini objamemo v ljubezni vse tiste milijone, ki so poklicumi. da — po našem sodelovanju — postanejo nam bratje v Kristusu: da to svojo ljubezen pokažemo vsaj s tem, da kak mal dar prinesemo za miši ione. širimo misijonski tisk in postanemo člani svetovne misijonske organizacije Družbe za širjenje vere. pili zimskih večerov, ko so se v Simončičevi hiši zbrali stari in mladi ter z velikim zanimanjem poslušali maler, ki je v gladkem jeziku na glas čitala slovenske povesti. Ljubezen do slovenske knjige ji je oslala še do danes. Prepočasi ji izhaja »Slovenčeva« knjižnica. Hog ve, koliko knjig je jubilantka prebrala še vmes. Ob 80 letnici ji iz srca želimo zdravja, moči in lepših dni. Bob v cvet, lakola v svet. Bolje je lačen bili kakor raztrgan hodili. Bolje lačnemu zaspati kakor dolžnemu ustali. Centu bi lačna vrana silo pitala I Dolgo ko gladilo lelo. Hiša na glasu, a' mačka lačna. Hočem rajši nasičen kopali kakor lačen ležali. Jej, kadar si lačen! Seznam je obsegaj kakega pol tucata imen; vsi so se oglasili in brž ko smo bili odbrani, smo z zdravnikom na čelu odkorakali proli naši bolnišnici. Pri vratih je obstal iu nam rekel, da želi tisli .človek' govoriti z vsakim posamič. Nato je poslal mene prvega v bolniško sobo. Bil je majhen, i apnom pobeljen prostor; na južni strani j(! bilo okno in skozi njega si videl neizmerno ozračje in širno daljno pokrajino; iz globoko ležečega Irga so so slišali oddaljeni in razločni glasovi branjevk. Tik pred menoj je na ozki |>o-slelji ležal Goquelot. Obraz mu je bil Se vedno zagorel od sonca, toda na čelu so bili že znaki smrti. Nekaj divjega, nadčloveškega je bilo v njegovem smehljanju, nekaj, kar mi je sajio zapiralo. Iztegnil je roke. kakor bi me hotel objeti. Čudno me je izpreletelo, ko sem stopil bližje in so dal s prekipevajočim gnjevom objeti. Pritegnil je mojo uho na svojo ustnice in zašepetal: »Zanosi se name. Dober tovariš sem. Vlekel bom vso scltoj v pekel, pa tam |iovedal satanu!« Nato se je nekoliko vzdignil na |K*>tclji, poka/al najprvo sebe, |»otem pa mene, ki sem s solzami v očeh stal zraven njega iu venomer ponavljal besede: »Prijatelja — prijatelja — prekleto dobra prijatelja«. Nazadnje mi je stisnil roko, me So enkrat objel, in jaz sem plakaioč kot otrok odšel iz sobe »... prijatelja — prijatelj a ...« Ivo so je zvečer med nami razvedelo, da ga ni več, so |>ostali glasovi tihotni kol v hiši žalovanja. Jaz sem bil kakor nor. Sam no vem, kaj me Jo toliko bolelo. Ko sem se drugo jutro prebudil, mi ni bilo nič, toda v tisti noči so moji živej mrko divjali. Jaz sem bil usmrtil njega, on pa jo storil vse, da bi me ščitil. In to obžalovanje jo bilo tako brez smisla, tako brez haska, da b se žo pri eni besedi, pri enem pogledu najrajši 8I"'I s komurkoli. 4. St. Ives dobi omot bankovcev. Kmalu po teh prigodih sem neko jutro ves začuden opazil, da me je nek tujec v civilni obleki pozorno gledal. Bil ja človek srednjih let, bledi-kastega obraza, črnih oči in s smešnimi košatimi obrvmi pod naprej šlrlečim čelom in v obleki kvekerskega kroja. Toda navzlic preprosti zunanjosti je na njem bilo nekaj, kar je pričalo, da je imovit človek. Opazil sem, da me je gledal že precej časa od daleč, kajti vrabec je brezskrbno sedel na topu med nama. Brž ko so se najine oči srečale, je prišel bliže in me nagovoril v francoskem jeziku, ki ga je govoril gladko, pa s strašno izreko. »Kajne, da imam čast govorili z gosjio-do.n grofom Annoin de Kčronal de Saint Ives?«, »e je vprašal. »Tako je,« sem odvrnil. »Sicer ne uporabljam vseh teh imen, vendar si jih lahko lastim, če hočem. Navadno pa se imenujem Champdivers. Na uslugo sem vam.« Tako je bilo ime moji materi. »To ni popolnoma pravilno,« je rekel, »kajti, čo se prav s|>oininjain, je tudi vaša mati imela plemiški naslov; ime ji je bilo Feriinondo de Champdivers.« r>% ... me je gledal le precej časa ... »Po|>olnoma res,« sem mu irotrdil; v resnici me prav veseli, da imam pred seboj gospoda, ki tako dobro pozna moje ime. Sto gosjxxl tudi plemeniti?« »Ne, gospod,« je odvrnil. to|>ot v angleškem jeziku, »nisem plemeniti, kakor vi to imenujete, ampak moram že biti zadovoljen, da sem navaden u Iliriji v človek, in v tem jioglcdu smo si enaki z najboljšimi vsega plemstva. Moje ime je Danici Komaine, odvetnik v I-ondonu. Iu kar va.s bo bržkone šo bolj zanimalo, prišel sem semkaj na prošnjo vašega starega strica, grofa.« »Kaj!« sem vzkliknil. »Gos|»od de Keronal de St. Ives je pripravljen pre|)roslega Napoleonovega vojaka priznali kot sorodnika?« »Izprva, ko je Izvedel o vašem — hrm, da služite j »od Bona pa rtom. je skoraj kazalo, da bo ta novica skoraj življenje veljala slarega gos|>od:i, tako silna je bila njegova jeza. Toda polagoma so je |>olož:ij nekoliko obrnil in, da izkažem časi jira-vici prav močno Izpremenil. Izvedeli smo, da ste bili |>oslani na Špansko, da bi sc bojevali zoper Angleže, dalje smo slišali, da sle bili zaradi nekega čina j>ovišani za častnika, južneje j>a zopet degradirani za prostaka. Ob istein času se je go-spod de Keronal silno začudil da ima Se enega drugega sorodnika, ki je bil Čudovito dobro |>o-učen o dogodkih na Francoskem. Zaradi tega je nastalo kočljivo vprašanje, ali ta drugi mladi gospod ni kakšen ogleduli. I)a povem na kratko, moj dragi, ko je hotel ta vaš bratranec nekaj slabega narediti, jo pa zvalil nase celo goro šumenj.« Moj obiskovalec je za hip utihnil, vzel Ščepec niuhalnega tobaka in me dobrohotno gledal. »Potem pa sta se prigodila dva važna dogodka,« je nadaljeval. Prvi dogodek je bil sestanek gospodovdj Keronala in Mausčanla.« »Tega človeka sem spoznal v svojo škodo, zaradi njega sem izgubil častniški čin.« »Je to resnica?« je vzkliknil. »No, to mi je docela novo!« „. »Ej, ne smem se ravno pritoževati,« sem rekel »Ce izročijo možaku ujetnika, da ga straži, pa on pusti, da pobegne, je degradiranje pač najmanjša kazen, ki ga moro zadeti.« »Plačilo za to dejanje ne bo izostalo,« je rekel moj obiskovalec. »Najvažnejše na tej reči je to, da je gos|>od Mansčant govoril poln hvaležnosti do vas in jo tako opisal vaš značaj, da se je mnenja vašega strica o vas dodobra izpremenilo. Kmalu I>otem sem prišel jaz in sem stricu podal neizpodbitne dokaze o tem, kar smo že dolgo sumili. Vsak dvom je bil nemogoč. Potratno življenje bratranca gos|X>da Alaina, njegova obleka, njegove prijateljice, igranje, dirkalni konji, vse je bilo zdaj jasno! bil je od Bonaparta plačan, najet vohun in človek, ki je združeval v svojih rokah reči, ki jih lahko imenujem nagromadena, sililo umazana podjetja, vendar moram reči, da je stric, gospod Kčronal, ravnal od sile pravično; vse te novice je vzel kar le mogoče dobro! Uničil je vse dokaze za sramoto svojega pranečaka, pri tisti priči pa je obrnil vso svojo pozornost in zanimanje na drugega.« »Kako naj to razumem?« »Takoj vam obrazložim. Človeška narava j» strašno omahljiva, kakor imajo ljudje mojega stanu zelo pogosto priliko videti. Sebični ljudje lahko živijo brez žene in otrok, da lahko živijo brez vsakega človeka, razen nemara brez brivca in lekarnarja; kadar pa se jim približa smrt, ne morejo zdržati, da bi umrli brez dediča. Gospod grof Alain ne pride več v poštev, čeprav tega skoraj da ne sluti. Preostane samo še gospod grof Anae.« »Vi slikate mojega starega strica, grofa, v zelo črnih barvali.« »To ni bil inoj namen,« je odvrnil. »Res, da je živel razuzdano, zelo razuzdano vendar je možak, ki ga človek mora občudovati. Njegova vljudnost je izbrana —< »Ali torej res mislite, da je za me kaj upanja?« »Prosim, razumite me prav!« je odvrnil. »Jaz nisem dobil od njega nobenega polnomočja, da bt govoril o 0|X>rokah in dedščinah. Poslan sem semkaj samo v ta namen, da vam prinesem neko sporočilo, namreč to, da želi gosjiod grof de Keronal videti svojega pranečaka.« »Hm,« sem dejal in se oziral po utrdbah, ki so nas obdajale, -tu imamo primerov, da mora človek h gori.« •Oprostite,« je rekel gospod Romaine, »znano vam je že. da je vaš stric zelo v letih, ampak nisem vam že rekel, da ga moči zapuščajo in da bo prav v kratkem umrl Ne, ne, gora inora k človeku!- ■ Iz ust Angleža so take besede gotovo pomembne,« sem odvrnil. -Ker pa vi po 6voji naravi in svojem uradu čuvale človeške skrivnosti, vam nemara smem nekaj zaupati. Tale 6kala, na kateri stoji utrdba in naša ječa, ie zelo visoka in od 6ile strma; z vsake točke bi človek strmoglavil v globino. pa vendar imam krila, kakor mislim, ki bi me ponesla prav na vznožje. Ko bi pa bil zdolaj, bi bil brez moči.« •Nemara bi vam jaz prav v tem lahko pomagal,« je odvrnil odvetnik. »Pred vsein bi tole tu-kij nosil ali v kakem notranjem žepu ali v čevljih.' S temi besedami mi je izročil omot bankovcev •To ni nevarno," sem rekel in hitro skril denar. • Dragič,' je nadaljeval, -je dolga pot od tukaj do bivališča vašega slrica — Amersham 1'lace, ne daleč od Dimst.ibla. Za prve dele pota_vas moram prepustiti vaši sreči in vaši iznajdljivosti. V. -teh knjih na žalost nimam znancev ali vsaj ne nečastnih znancev. Ampak dalje na jugu v okolici Wakelielda živi nek gospod Burchell Fenn po imenu, ki ni tako samosvoi kot mnogi drugi in ki vam bo nemara rade volje pomagal dalje. Sploh mislim, da se peča s takimi rečmi Rekel bi, da se lahko mirno obrnete do njega, kolikor s» sploh more govorili o varnosti v lakih zadevah. Mali zvijača z rodbinsko podobnostjo vam u*egne pomagali. Kaj bi bilo na primer, če bi 6e izdajali kot Alainov bral?« •To bi se že dalo narediti,« sem rekel, -ampak vi mi nasvetujete zelo težavno vlogo. Vse kaže, da imam v bratrancu vražjega nasprotnika. Z«: kakšen znesek pa prav za prav gre?« >Za zelo velik,« je odgovoril. >Vaš stari stric ie neizmerno bogat. Bil pa je o pravem času previden. 2e dolgo prej je slutil revolncjio, prodal vse, kar le prodati mogel in spravil s pomočjo (bojema urada vse 6voje nepremično blago na Angleško. Zdaj živi kakor kralj!« • Kaj mu vse to pomaga? Tisto, kar dela živ« Ijenje vredno, da se živi, je izgubil — svojo družino. 6voio domovino; vide! je, kako sta bil* umorjena kralj in njegova kraljica,« je nadaljeval odvetnik vedno bolj razburjen in zardel, tedajci j« iznenada prenehal — »z eno besedo, gespod, spoznal je vse dobre strani tiste vlade, za katero nosi orožje njegov nečak, pa je tako nesrečen, da r* mara zanjo.« (Nadaljevani« prihodnja ) Iz osvobojene Ukrajine Med narodi, ki so bili rod strašno kruto strahovlado ruskega boljševizma, ie bil tudi veliki ukrajinski narod. Okrog 40 milijonov duš šteje to ljudstvo, a bilo ie brezpravno na «vojih tleh. Več slo tisoč Ukrajincev so sovjetski tirani za svojega vladanja neusmiljeno poklali. prav toliko, če ne več, so jih poslali na Ukrajinsko dekle. delo v Sibirijo in druge severne ledene kraje, kjer je dobri ukrajinski človek bil za svoje delo tepen kakor pes in ie umiral od gladu. Države Osi so na svojem zmagovitem pohodu po livropi prinesle tudi zatiranemu ukra-linskemu narodu tako znžclicno svobodo, ki mu ie porok lepše politične, kulturne in gospodarske bodočnosti SAMA (Sevčcnko.) Oi. sama sem, sama, od vseli zapuščena, bogastvo mi tuje je, sreča skaljena. Nebo mi je dalo čar v oči rjave, ki noč in dan jokalo sredi planjave. Ne bratca, ne sestrice nisem imela, na tujem sem zrastla. ' na tujem venela. Promet v bodočnosti Zavod za promet so ustanovili pred kratkim »a vseučilišču v nemškem Frankfurtu. Ob tej priliki piše časopisje o uspehih, ki jih hočejo doseči y silovito naglem prometu v Nemčiji. S pomočjo propelerja ali parne turbine bodo vlaki drveli :skozi pokrajine s hitrostjo 300 do 350 km na uro. iV pičli uri bodo prevozili progo od Berlina do IHambrga. Vožnjo Iz Berlina v Kim, ki traja zdaj [27 ur, bodo v bodočnosti opravili v sedmih urah. (Nov nagli promet bo seveda zahteval posebne I proge. 6' Kijeu — prestolnica osvobojene Ukrajine. Cerkev v MclitoDoliu. Pristanišče v nerdjunsku ob Azomkem morja. Po brvi t poljane v ukrajinski aozd. Stran 9. - ^ znano, nisi orpsil za dovoljenje, du bi smel na» stopati z njitn v tem mestu.c »To jo resnica, šelo včeraj sem dospel la' Toleda in sem so namenit prirediti predstavo danes popoldne, da bi mogel dati medvedu malo počitka ter bi se mogel le-ta popraviti po neki tegobnosti, ki jo je imel včeraj.« « »Oh I Tvoj medved je bil bolan? Moj poklonil Vendarle ne izgubi tako lahko teka.« { »Gospod komisar, pa je bil le na tem, da jei, malone poginil. In brez pomoči cigana, v čiganj vozu zdaj stanujem, nii, kakor se bojim, bržkone!, ne bi bilo treba prosili vas za dovoljenje.« »Potemtakem bi te cigan, o katerem govoriS, razen tega, da ti je rešil žival smrti, obdržal tudi pri sebi?« Ruggero Doml.ro Prevedel Griša Koritnlk. Na mali so se oglasili klici: To je medvedov gospodari... Glejle še eno cigansko kanaljol... Ubijmo ga, njega in njegovega medveda, tako ne bosta več delala škode nikomur! ...« Ali je Medo zagrešil kako tatvino?... Joj-menel Andrejček si ni mogel več delali utvar. Opazil je, da mu nekakšna temna in lepljiva snov kaplja po gobcu in pršili. ...napravil ie nekaj skokov... To pa še ni bil upravičen razlog, da bi ga smeli na lak način tepsti, sai uboga žival brez razuma ne more vedeti za razliko med mojim« iu »tvojim« ? Obrnil se je torej proli množici, ki se jc trenutno ustavila, in začel govoriti. Skušal jo je prepričali, da Medo ni zaslužil tolikšnega sovraštva, da je navadno krolak in dober, pa da bo navsezadnje on. njegov gospodar, skušal popraviti škodo. A namesto da bi bili navzoči upoštevali njegovo besede, bi mu bili bržkone pripravili bridko urice, da ni v tem hipu odločen moški glas zapovedal: »Pustite pri miru tega fanta; saj ga menda no mislite ubili, če je njegov medved ukradel nekoliko medu.« V tem istem trenutku sta se dva orožnika prerinila sko?,i množico in so pojavila v prvi vreli. Eden od njiju je bil lisli, ki je pravkar govoril. Njegov nagovor jo imel ne|iosroden dojeni in j(! pomiril ljudstvo, ki je j.o navadi kaj lahko pripravljeno slušati činilelje javnega reda. Nastopil jo razmeroma dolg molk, ki je dopuščal orožnikoma, da sla izpraševnla dečka, ki jo dobil nazaj svojega medveda in so je tesno tiliskal k njemu. »Ali je povsem tvoj Ia medved?« »Da, gospod,« je odvrnil Andrejček. Naučil so je bil že nekoliko tamošnjega jezika, odkar je bil na Španskem, pa je mogel pte-rej dobro razumeti, kar je bil vprašan, in je bilo mogoče razumeli tudi njega. »Od kod prihajaš?« »Iz Francije.« »Imaš v redu lisline?« Kolikokrat je bil že slišal to vpraSanjel Toda po zaslugi županovega potrdila mu je še vsakokrat uspelo, da se je izmotal iz neprilike. Potrdilo je imelo žig: žo Bani jioglcd na občinski žig jo bil vselej zadosti učinkovit, da je zadovoljil policijo in orožništvo. Tokrat pa je na žalost imel slabši učinek. »Gospod komisar bo presodil vrednost tega papirja,« je povzel orožnik. »Trenulno pa si ti, laslnik medveda, ki je vzel med gospodu Medu, trgovcu v tej ulici, ki se je prišel pritoževal, odgovoren za prestopek in boš moral v njegovi družbi z nama na policijski komisariat.c Gospod Medo, okraden po medvedu Medul Zadeva je bila tako smešna ,da jo samo velika resnost položaja odvrnila Andrejčka od tega, da se ni smejal. Ne da bi si upal spustili veke, se je brez vsakega ugovora predal orožnikoma, ki sta ga odvedla odondod. Množica, ki se je zadovoljila, ko je videla krivca v rokah pravice, se je umirila, kakor hitro so je gručica, povečana po pridružitvi glasovitega gos|H)da Meda, razšla. In kmalu na to, ko se je njena jeza jela polegati, je bila že malone pripravljena, da bi čutila usmiljenje do malega Francoza. I.e-ta pa nikakor ni imel volje, da hi se bil smejal, prav zares ne! Ko je z medvedom ob strani slopal med svojima stražnikoma in tožite-Ijem, se je čutil vsega osramočenega. Bal se je, da bi ga mogli zamenjali za tatu, zlasti v drugih ulicah, kjer ljudstvo ni vedelo za razloge njegove aretacije. Drgelal je od ponižanja ob misli, da bi mogel veli: ti, četudi samo vpričo neznanih ljudi, za zaničevanja vredno oselzo. Ta pot, dasi kratka, 6e mu je zdela brezkončno dolga. Pri kouiisarialu se je začelo ponovno izpraševanje. »Kako se piši 5?« je vprašal komisar. »Andrej Irulcghi.< »Od kod prihajaš?« »Iz llaspariena na Francoskem.« »Premlad si, da bi smel na Ia način pohajati po cestah I« j Imam več let. kakor mi jih je videti. Moram zbirali denar za svojo babico, ki ima samo mene na svetu.« Deček je upravičeno zamolčal komisarju skrivnost svoje naloge, ki jo je imel opravili pii seviljskih ciganih. Ta skrivnost le-tega ni zadevala. pa dečko ni imel namena govorili o nji nikomur drugemu kakor sorodnikom rajnega ali pa tistim, ki bi mu bili mogli pomagali. Komisar jo nadaljeval: »Zakaj pa nisi ostal na Francoskem/« ; Ker sem upal, da si bom v lepi španski deželi laže zaslužil potrebni mi denar« Kako sc pfifi? Nihče ne more ostati ravnodušen ob poklonu, ki ga nekdo napravi njegov, domovini. Tepetkove besede so znalno omehčale policijskega pied- Bl°in»DoW je odvrnil. »In ta medved pripada tebi?« »Da, gospod « It '^-"precej dobro pleše in če hočete, vampokažem, kaj vam zna vso lepega napra- ViU'»Ne, ne, ni potrebno... Toda, kolikor mi je »Tako je, gospod. Na vso moč dobrohotno nit je ponutlil ludi streho za čas mojega bivanju tukaj.« i| »Prepričali se bomo o tem, kar praviš««* Imaš v redu lisline?« * »linam pri selil potrdilo župana moje rodno občine, da ta medved pripada meni. pa kdo sem« Izročil sem ga gospodu orožniku...« 0I> tel besedah je omenjeni izročil zadevna listino policijskemu uradniku, ki jo je prebral« ali se vsaj delal, da jo bere, na kar jo je dali nazaj njenemu lastniku i besedami: »Dobro. Preidimo zdaj k dejanju, zaradi k a* terega si tukaj.« I In obrnivši se proti tcžiteljil, je dodal: I »Gospod Medo!« »Hrumi« je zabrundal medved, misleč da (9 poklical njega. Poslužil se je edineca načina, ld; mu je bil znan, da je odgovoril: »Tukaj!« Andrejčka je prevzela silna volja, da bi s« bil zasmejal; ampak srečno se je vzdržal od te gaj se sklonil in zamrmral Medu na uho previden! nasvet: i i Molči, Medo! M6lči: ne gre zale!« Malo izneun.len spričo tega vedenja in prav« karšnjega medvedovega bruudanja je komisaS poklical še enkrat: »Gospod Medo!« »Br-r-r-nm!« je ponovila žival močneje, mislefl še vedno, da je poklical njo. Osupli komisar se je malone vznejevoljil, zlasti še, ker so se mu ponovni opomini malega/ Francoza: »Tlhol Tiho!« nekam poredni zdeli. »Kaj pa hoče ta preklicana žival?« je vu godrnial proli Andrejčku. »Zatirani mu, da ne bo tako renčal, sicer se boin razjezil.« v Nato se je obrnil iznova proli medičarjui »Prosim torej, gospod Medo...« »Br-r-r-u-m!« . Tokrat je bil Medov glas že strahoten. Kaj neki hoče ta gospod, da kar naprej kliče medveda po imenu, ne da bi poiem kaj rekel? ' Navzlic vsej spošlljivosli, ki jo je bil dolžan, zastopniku pravice, se mali komediant ni mogel vzdržali, da se ne bi bil na ves glas zasmejal. Komisar pa s tem ni bil prav nič zadovoljen; prav zares nel Andrejček je to na mali opazil, sc s skrajno težavo obvladal in začel na vso moč ponižno pojasnjevati: »To počenja zalo, ker je tudi njemu ima Medo Vsakokrat ko izgovorile njegovo ime, misli, da govorile njemu, pa vam na svoj način ou« B°VO"'< !NadaHeuanie priliodnilf.) d »Izročil sem (ju iluspodu orožniku . ..« IV. Srčna kraljica Pri vhodu v vrt je rasel lep rožni grmiček. Na njem so cvetele bele rože, toda trije vrtnarji, ki jim je bilo ime Pet, Dve in Sedem, so na vso moč hiteli, da jih pobarvajo rdeče. Lički se je to kaj čudno zdelo, zato je stopila bliže in jih gledala. * »Povejte mi no, zakaj pa barvate te rože?« je vprašala. Dva vrtnarja sta ji potiliem odgovorila: »Ker bi to inoral biti rdeč rožni grm, mi pa smo po pomoti vsadili belega. Če Srčna kraljica to zve, nam bo dala odsekati glave. Zato hitimo, da jih popravimo, še preden pride...« V tem hipu je Pet zaklical: »Srčna kraljiea!« Vrtnarji so so vrgli na zemljo z obrazom navzdol. Lička se je obrnila radovedna, da vidi Srčno kraljico, in ko je kraljevi sprevod prišel mimo, jo je kraljica vprašala: »Kdo pa si ti. deklica?« »Pravijo mi Ličku, Veličanstvo,« je deklica odgovorila vljudno. Na tihem pu si je mislila: »Pa saj to vendar ni nič drugega kot igralna karta. Zakaj naj bi se torej bala?« »Kdo pu so tile?« je vprušala Srčaa kraljica in pokazala na vrtnarje. »Veličanstvo,« je reke! Dve iionižno, »pravkar smo...« »Ze razumem!« je rekla Srčna kraljica in divje pogledala rože. Nato je dostavila: »Obglavite jih!« In kraljevi sprevod je nadaljeval svojo pot. Le trije vojaki so stali, da obglavijo vrtnarje. Ti pa so se zalekli k Lički, kakor bi jo prosili varstva. »Ne bodo vas obglavili ne,« jim je rekla Lička in jih potisnila v veliko vazo, ki je stala v bližini. »Ali ste jim že odsekali glave?« je oddaleč zavpila Srčna kraljica. »Da, Veličanstvo!« so odgovorili vsi trije vojaki hkrati. »Pi •av'« je bila kraljica zadovoljna. »Lička, ali znaš igrati na karle?« »Skrivnosti,« je odgovrila Ponarejena želva in pričela naštevati vse različne stvari na kretnpljlh svojih nog. »Skrivnosti starega in novega svela... morsko znanstvo in znanje o potresih.« Lička se je ob.nila k Ponarejeni želvi: »In koliko ur na dan si se učila?« je rekla, ne veš, kaj se pravi grdoličenje, si zelo neumna.« »Kaj pa si se še drugega učila?« v »Da,« je odgovorila deklica. »Torej pridi sem-« je ukazala z odločnim gla som kraljica. Lička jo dohitela sprevod, čeprav bi se bila najraje naskrivaj izmuznila, da je nihče ne bi opazil. V tem hipu je zagledala nekaj čudnega v zraku in je rekla sama sebi: »Saj to je mucek Smejavček. Zdaj se bom vendar lahko z nekom pomenila.« čez nekaj hipov se je prikazala cela mačkova glava. »Ali ti je všeč Srčna kraljica?« je potihem vprašal mucek. »Prav nič!« je odgovorila Lička. »Preveč je...« »S kom pa govoriš?« jo vprašal Srčni kralj Ličko, se približal in radovedno gledal mačkovo glavo, ki se je pozibava! v megli. »To je moj prijateljček, mucek Smejavček,« je rekla Lička. »Njegov pogled mi ni všeč,« je rekel Srčni kralj odločno in poklical kraljico, svojo ženo. »Draga, hočem, da pošlješ proč tega nevšečnega mačka!« »Odsekajte mu glavo!« je ukazala ona, ne da bi se sploh ozrla. Toda mačkova glava je v hipu izginila in Srčni kralj in rabelj sta letala sem in tja, da bi jo ujela. Maček pa le zaklical iz megle: »Kakšna komedija! Srčna kraljica je besna na to, da obsoja na smrt, todu še nikomur na bila odsekana glava.« »Morila zalo,« |e pomislila Lička, »ker tukaj nima nihče glave na pravem mestu.« (Nadaljevan le prilindnlll.) Bosanska medvedka v milanskem živalskem vrlu General Giovanni Esposito je pred kratkim daroval milanskemu živulskemu vrtu mlado, okrog 5 mesecev staro rjavo medvedko. Vojuki so jo ujeli ob nedavnem očiščevalnem pohodu v Bosni skupno z drugim medvedkom, ki pa je kmalu poginil v okolici Cajnice. Vojuki so imeli z medvedko, preden je dospela na določeno mesto, precej posla. Enkrat se jim je na poti strgala z verige in pobegnila v gozd pa so jo zopet ujeli s pomočjo policijskega psa. Zdaj je bosanska medvedka že srečno dosegla zavetje milanskega zverinjaka. * Bogastvo v vodi. Ogromno bogastvo, zlati in srebrni novci, nakiti iu innogi drugi dragoceni predmeti so potopljeni v morskih gladinah. Tum jih stražijo ribe, polipi in druga morska strašila. V morske globine se je pogreznilo to bogastvo z razbitimi ladjami in parniki. Posebno med vojno pogoltne morje mnogo blaga in ljudi. No, na ljudi hitro pozabimo; ne pozabimo pn na potopljeno bogastvo: na zlnto, srebro, bisere in druge dragocenosti. Na to bogastvo ljudje vedno mislijo, računajo in preudarjajo, kako bi ga dvignili iz morskega dna in se z njim okoristili. Saj je človeku premalo tega, kar ima na zemlji. Zato imujo potapljači vedno dosti dela in zaslužka. rožah je zdravje Meseca oktobra pre jen jamo z nabiranjem cvetia ker je že večina zdravilnih rož odeve-tel o. V glavnem naberemo še korenine biber* nelice, čebule, gabeza, jaščarice, kačnika, ko-kovičnika, kolzneža, madronščice. omami, re-pinca, sretene, svišča, špajke, sporiša in žtifri niče. Zdravilno lubje vzamemo od bresta, breze in oreha; plodove brusnice, češmina, hrasta, janeža, šipke in trnjolice; od celih zeli pa naberemo, v kolikor jih še nismo nasušili » prejšnjem mesecu, še dobre misli. kuše. oslada smetlike, škržalicc. trpotca in volovskcga jezika. Oman, kravji ali svinjski koren, alant — inula beleniiim, raste po vrtovih, kicr ga zaradi zdravilnih snovi, ki jih korenina vsebuje, goje, raste pu tudi v vlažnih in mokrih gozdovih, travnikih in potokih. Nabiramo korenine od 2—3 letnih rastlin, ki jih posušimo in zre-žemo na najmanjše koščke ali pa zdrobimo dobro posušene korenine v prah. Korenin ne smemo olupiti! Korenina je zelo zdravilna in so jo zlasti v zadnjih desetletjih mnogo uporabi uiti. Z omunom zdravimo skoraj vse bolezni dihal in prebavil. Izvrstno zdravi zasluzenost prsi in pljuč, katarje, lenivost in slabost črevesja, vnetje, bronhijev kašelj, kronično zasluzenost črevesja, slabo prebavo, naduho, zlatenco. beli tok in neredno menstruacijo, združeno z velikimi bolečinami. V te namene pijemo trikrat dnevno čaj, ki ga pripravimo iz 12 g omanove korenine na pol litru vode. Katar, ki nastopa pri strastnih kadilcih, ie mogoče z omanovim čajem obložiti in odpraviti. Proti putiki, koliki, zlati žili in različnim kožnim boleznim, pijemo l>o žličkah. Namesto čaja jemljemo lahko tudi prašek', in sicer dnevno do 3 noževe konice na vodi. mleku, sladkorju ali z medom. Alantovo vino ie izborilo zdravilo nrotl pljučnim boleznim, koliki in znsluzcnosti. Vino pripravimo iz 00 g korenin, ki iili namočimo za 12 ur v špirit, tako da so korenine z njim pokrite, nato pa doli jemo še 1 I dobrega belega vina in pustimo čez noč na miru. Naslednji dan vino odlijemo, ostanek pa precedimo. Na dan spijemo kozarec vina po požirkili. Pri zdravljenji! z omanovimi koreninami moramo paziti, da ne zavžijemo prevelike količine, ker učinkujejo na bljuvanje. Zunanje uporabljamo odvarek korenin in špirit, v katerem smo namakali korenine za izmivnnic garij, krast in li.šajcv. Gahez, črni koren, pljušč — svmphvtum officinnle je silno trdoživ in nadležen plevel, ki rasle najraje po peščenem vlažnem svetu, po travnikih, njivah, ob potokih itd. Za zdravljenje jemljemo le korenine, ki jih nabiramo zgodaj spomladi, ali pa oktobra. Posušimo jih čim hilreie na soncu in prepihu, nakar jili shranimo. Notranje pijemo čaj gahezovib korenin pr( hudi driski in griži, tvorih v črevesju, pri blu-vnnju krvi in tiri manjših ranah in tvorih v želodcu. Za zdravljenje pijemo zjulrai 1 skodelico čaja. ki ga pripravimo iz 5 g korenin in čelrt litra vode. Čez dan spijemo po žličkah drugo skodelico. Pri znsliženosti pijemo čaj. ki ga pripravimo in četrt litra vode, čelrt litra vina in 20 g gabezovih korenin. Čaj spijemo tekom dneva po žličkah. Illaden gabezov čaj je dobro osvežujoče sredstvo in se priporoča pri vročinskih boleznih (vsake pol ure 1 žlico). Proti zasliže-nosil ledvic in organov v spodnjem delu telesa spijemo dnevno 2 skodelici toplega čaja. Krč-ne bolečine spodnjega trebuha se pomirijo, če spijemo zjutraj in zvečer po 3—4 žlice toplega čaja. Gabezov čaj smemo kuhati samo v lončeni, porcelanasti ali vsaj prav dobro pološčeni posodi. ker drugače postane čaj črn in ni užiten. Zunanje uporabljamo odvarek gabezovih korenin za izmivnnic ran. ker vleče tkivo skupaj in ustavlja krvavitev, pri starih tvorih, otrdelih prsnih žlezah, pri prsnih tvorih dojk, kostnih bolečinah itd. Sveži sok korenine ustavlja kri in ga zaradi tega rabimo pri krvavečih ranah. Pml 25 leti j« prenehalo bili srre velikega sina ■Imenskega naroda. Očetu našega ljudstvu vefaa slava l OKROG SOSEDOV a Z«"tiste, ki ne plačajo davka. V Mlailenov m v Srbiji so krajevno oblasti Izdale naredbo, da dobi eol, olje, 6ladkor in Se nekatera druga ti vila samo listi, ki je plačal vse državne davke, občinske doklade in druge javne prispevke. s Pogumna mati. Žena občinskega uslužbenca Lamprehta pri Sv. Salvatorju pri Brežah na Ko-roSkcm jo bila priča nesreče, ko je njen poldrugo leto stari otrok padel v potok Metnico. Mati ne zna plavati, kljub temu je planila v visoko narasli potok in se tako dolgo borila z vodo, da Je rešila otroka živega iz valov. • Kako se bo Hrvatska oskrbela t mastjo, Vsak kmetovalec lahko na lelo zakolje eno pitano svinjo na tri osebe gospodinjstva. Od vsake zaklane svinje pa mora oddali določeno količino masti. Pri zakolu svinje do 'JO kg mora oddati 2 kg masti, pri zakolu svinje v teži do 150 kg mora oddati 5 kg masti, nad 150 kg pa mora oddati 10 kg masti. Zakol prašičev do 70 kg teže je prepovedan. ■ Sušilnico in koruzo bo dobil Varaždin. V S4 urah liodo lahko posušili 2 vagona koruze. > Srbsko uradniško vprašanje. Srbska vlada jo • 1. oktobrom deloma odpustila deloma upokojila vse tisto uradnike, katerih sedanja srbska državna uprava ne potrebuje za redno funkcioniranje državne uprave. Uradniki, ki niso imeli zadostno število let za upokojitev, so dobili dvo-nio-sočno odpravnino. Ob tej priliki je srbski ministrski predsednik izdal na državno in samo-, upravno uradniStvo, ki ga je srbska uprava še obdržala v službi, dnevno povelje, v katerem ga poziva na skrajno vestno in požrtvovalno izvrše-vanjo svoje dolžnosti, istočasno je srbska vlada "idi zvišala dohodke preostalemu uradnišlvu. s Za izboljšanje srbskega ovfarstva. Poleg živinoreje in svinjereje je v Srbiji, posebno v planinskih delili, zelo razširjeno tudi ovčarstvo. Da bi zlioljšali dosedanjo pasmo ovac, ki so jo redili v Srbiji, jo srbsko kmetijsko ministrstvo naročilo v Nemčiji potrebno število ovac »Merinoc, s katero bodo zlioljšali domačo pasmo. s Veliko škodo so napravile zadnji čas povod-nji na Koroikem, posebno v Spitalskem okraju. s V Belgradu so pokopali v 78. letu starosti Srbskega novinarja In književnika Stevana Bene-e'ča. Izdal je 6 zbirk lirskih pesmi, 3 zbirke pripovedk, 2 gledališki igri in nekaj knjig za otroke. Umrl pa je revež, vendar poln vere v boljšo bodočnost svojega naroda. s Slovenci na valjevskih srednjih šolali. Na "»»ki realni gimnaziji je 12 slovenskih dijakov, na ženski realni gimnaziji za 6 slovenskih dija- Kardinal dr. Jakob Missia T 11 Katoliški obzornik ie o kardinalu dr. 2,i» " ""P'8"1 tele pomembne besede: j .. ,'. " Missijem smo katoliški Slovenci doživeli drugo renesanso.« Njegovo življenje in delo v drugi polovici prejšnjega stoletja je za Slovence v resnici izredno veliko Missia se je rodil 1838 v župniji Sv. Križ pri Liulomeru. Ljudsko šolo ie obiskoval pri Kapeli, kjer se je učil tudi glasbe, nadaljeval in končal pa jo ic v Radgoni in Mariboru. Gimnazijo je obiskoval v letih 1810 do 1857 v Gradcu kol gojenec škofijskega deškega semenišča. Po odlično napravljeni maturi ic islo-tam študiral eno leto bogoslovje, nato pa ga je škof Altcms poslal na nadaljnje modroslov-ne in bogoslovne študije v Rim. Tamkaj ie bil 1803 posvečen v mašnika in napravil doktorat iz obeh ved, ki jih je študiral. Ko se ic vrnil 1804 iz Rima. ic bil najprej dve leli prefekt v graškem deškem semenišču in ie tamkaj poučeval tudi pelje. Nato ie bil pet let dvorni kaplan in tajnik škofa Attemsa. 1879 je postal stolni kanonik. 1884 pa ljubljanski knezoškof. V Ljubljani ic škofnval polnili 13 let. dokler ni bil 1897 imenovan za nadškofa v Gorizii, dve leti nato pa ie postal prvi slovenski kardinal. Umrl je v Gorizii 1902 in ie pokopan na Sv. Gori. Za svoio glavno življenjsko nalogo si ie Missia kot škof in nadškof postavil prebujenje katoliške zavesti med našim ljudstvom, še posebej pa spodbujanje h,globokemu katoliškemu živi jen iu med našimi duhovniki. Da bi vzgojil čim več dobrih duhovnikov, je posebno skrb posvečal duhovniškemu naraščaju. Zato ie gledal, da so na ljubljanskem bogoslovju delovali kar najbolj odlični profesorji bogoslovja. Sam pa ie pošiljal številne duhovnike na visoko-znanslveno katoliško šolo v Rim. Med odličnimi profesorji, ki jih ie škof postavil na ljubljanskem bogoslovju, ic bil tudi naš veliki dr. Janez Evangelist Krek. ki ic tamkaj poučeval sholaslično filozofijo in socialna vprašanja. Lela 1899. ie Missia oživil znamenite duhovniške pastoralne konference in jim dajal v obravnavanje najrazličnejša važna sodobna vprašanja o verski šoli. liberalizmu in podobnem. Da bi versko življenje še fcoli dvignil, ni skrbel samo za posvetno duhovščino, marveč tudi za redovnike. Tako ie poklical 1887 v Ljubljano jezuite, kmalu nato pa tudi kar-mcličankc na Sclo pri Ljubljani. Za dviganje verskega živlienin med Slovenci so izredno pomembna pastirska pisma škofa Missie. V njih ie duhovščini v prvi vrsti, po nji pa tudi vernikom, razlagal najvažnejše zablode tistega časa in iili svaril pred njimi. Tako ic nastopal proti liberalizmu sploh, proti bogoskrunstvu. proli pijančevanju, proti fra-mazonstvu. proti krivi prisegi. Nasprotno pa je seveda na vso moč priporočal dobre stvari: lako je n. pr. ob tisočletnici smrti sv. Metoda 1885 pozival vernike k molitvi za ločene Slovane, priporočal spravne pobožnosti. uvedel družbo treznosti, pisal o svetosti prisege, o krščanski družini, o svetosti zakramenta svetega zakona, o skrbi za bližnjega čast in dobro ime, izdal posebno poslanico o pobožnosti do presv. Srca Jezusovega, pisal in priporočal dobre knjige iu časopise, pospeševal ustanavljanje Marijinih družb in izvenccrkvenih katoliških društev po našem podeželju. Posebno veliko zaslug si ic pridobil dr. J. Missia za organizacijo odlično uspelega prvega slovenskega katoliškega shoda 1892 v Ljubljani. Skof sam ie imel ob tej priložnosti pomembne govore proli polovičarstvu v zasebnem in iav-nem življenju, posebno znamenit pa ic niegov govor o katoliški zavesti. V tistem govoru ie dejal: »Nikakor ne zadostuje kazati se samo s kakimi pobožnimi frazami, tudi ne z nekaterimi splošno verskimi resnicami, ampak cela katoliška vera mora biti katoliški zavesti podlaga. sad pa življenje in ravnanje po načelih katoliške Cerkve.« Kot goriški nadškof in kardinal se ie udeležil tudi drugega katoliškega shoda 1900 v Ljubljani in tudi takrat v svojem sklepnem govoru priporočal katoliškim Slovencem vztrajnost, složnost, potrpežljivost, zlasti pa molitev. Kardinal Missia ie bil seveda zaradi svoiega izredno pomembnega delovanja na eni strani deležen kar najbolj ostre kritike, nasprotno pa ie zlasti mlada duhovščina in tudi ljudstvo na Slovenskem ljubilo svojega škofa. V resnici ie bil kardinal Missia izredno skladna osebnost. Sai ga ie odlikovala izredno temeljila izobrazba, pa tudi globoka srčna kultura. Kn-dar ie naiveč trpel pred napadi nasprotnikov, takrat ie iskal tolažbe v molitvi in premišljevanju. V svojem katoliškem nazoru iu delovanju je bil izredno vztrajen, zato ic lahko podobno vztrajnost priporočal tudi slovenskim duhovnikom. Kljub izredno velikemu zanimanju za splošno javno in versko življenje med Slovenci ic imel vendarle tudi veliko smisla za lepoto in umetnost. O tem pričala prelepi kapelici škofijskih dvorcev v Ljubljani in Gorizii. sai ju ie sam dal zgraditi in okrasiti. Se posebno se ic zanimal za glasbeno umetnost; sam ie glasbo študiral, bil dober pevec in ie zelo pospeševal prizadevanja Cccilljanskega društva, ki si je nadelo nalogo izboljšati in dvigniti cerkveno glasbo na Slovenskem. V Cerkvenem življenju ie dosegel Missia — doslci edini — visoko stopnjo kardinala in ie že s leni samim postal eden izmed naših največjih mož. Dr. AlcS Ušeničnik ga ie lepo označil z besedami: »Dr. Jakob Missia ie bil — v javnosti knez, v cerkvi škof. med ljudstvom oče, med duhovščino prijatelj.« kini. na meščanski šoli je 9 slovenskih dijakov in dijakinj. Na trgovski akademiji sla 2 slovenski dijakinji, na srednji poljedelski Soli 1 Slovenec. s Pristojbine za radio so oproščeni na Spod. Štajerskem manj premožni ljudje, nadalje družine. ki imajo najmanj tri olroke ali vdova z i nedolelnima otrokoma, podpirane!, poškodovanci ' slepi. Oprostitev velja od 1. oktobra dalje. s Nad 270.000 kopalccv se je letos kopalo na Savi v Zagrebu. Na vstopnini v kopališče so plačali 1,240.««' kun. s 1000 porok je bilo oni četrtek v teku enega lela v Mariboru. s Grškokatoliška Škofija v Križevcih vzdržuje 11 srednješolcev, ki so morali zapustiti svojo domove. na cerkvene stroške. s Na vzhodnem bojišču je padel pred tedni poveljnik hrvatske dobrovoljske legije 22 letni po- i Jiooiiik Murkovi«, sin polkovnika Murkovica iz ugledne hrvatske rodbine. NOVI GROBOVI mmmim»mmvTnmimmni«i">""i V mariborski bolnišnici je umrl 631elni posestnik Peter Vrečko iz Šmartna na Pohorju, na Teharjih pri Celju Franc Inkret. — V Novem mestu je odšel v večnost 30 letni Nande Maniilo-vič. — V Mariboru so pokopali 75 letno Joželo Urbačck, v Finimi pa 6-1 letno Cecilijo Crelnik roj. Lcsjak. — V Vijnji gori je odšel v 88. letu po večno plačilo posestnik, trgovec in bivši dolgoletni župan Mihael Omahen. — V Ljubljani so odšli v večnost: Marija Golob z Rake, Elizabeta Kregar roj. Petrič, Uršuln Bučarjeva roj. Kunej, upokojeni služitelj Zanalske banke Jožef Koren, 90 letni Ignacij SuSleršič, književnik Janez Gre-gorin, 'fi-lni Cvetko Gombač in Majce Marjanih. — Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bogi _____ Citaj in Siri »Domoljuba«! PRAVNI NASVETI Obnovitev hiše in aizka najemnina. D. P. Z. V*) hišo «e prenovili, -vir vam je povzročilo »9 - Na. -mmi vini pa pnč'1,"? i« v-ino ium n tri i aajemn.no. Ali bi mori zahtevan 75a; lelao povračilo sinškov, ki ste jih imeli za obnovi®* h,še' — Po postavi je najemodaj ilec io .':aa vzdrževit: aijetnai predmet r iponbaem Haajo. -Ni upravičen zaate-vc; p#;v-ačila tu.i.j stroškov. Pe-:šan;e na.em-aui je pa prepovedano, t ikor zotovo veste. Samovoljno opravljanje triov i ne. E. T. Fant, ki je lovrii. ii.n razrede tne4.:a.i-i^ v. \ mori biti via; je eno leto zaposlen v tri ivin: kot pomočnik, da bo predpisano 'rizbo za samostojno izvrševinje t.-p-i.i-« obrti. Do-vrjent it.."i razredi meščan-kjoie nimreč nadomeščaj i "ni •<.< n -ao eto zat».::ve. 3 »z te šolske izobrazbe bi se moril i iTi v trgovini dve leti, najmanj leti pa bi moril bri zaposlen »it pnm«j«:a.k. ia bi p-dobii predpisano zooriza«,. Za samostojno izvrševanje obrti se zahteva rnii po no etnost. Bratov užitek. i. .N. i. Ze .zzn nsa svetovne vojne a. z h;i o vijem bri'-i ^i va„>-n potešiva pa je vk.i;:iea za ažitelt. Ktr brata naj-brž ae bo več nazaj, vpriša-«. ka.<0 bi Msetfli izbris vknjižbe. — Predlagaj'« «jtri ofcnian sodišču, no izdal odredb«i, i katero se p«.-, i •• i /.-.''/.n. .:.ka upravi. iia spcv-mi v samostojno izvrševala«! službo tu.ii m. ideniiie z maaj kakor 21. leti — * ne manj kot H leti — če istrezajo sicer viem ostal,m [»trojem, ki jih predpisuje zai iti. Vpis na univerzo v Ljubljani. Kakor imo že pisali, se -me^o na ljubljansko univerzo vpisati lamo iij.iki. iti io pristojni v Ljubljansko pokrajino. Pristojnost ie mora dokazati s potrdilom, priloženim prošnji z.i vpil. ki f% tziia občina ia iz katerega je razvidno, kl.ij ie je za.Vla mrežni pristojnost. Drugi dijaki morijo dobiti za vpis posebao dovoljenje Vis. komisarja. Sprejem tnjesa otroka za svojeia. [T U F.. Tujega otroki morete sprejeti za svojegn. če ne že -H) let stari, otrok pa mora biti vsaj Ii let mlajši od vas. Ce je otrok ml.nloleten, je potrebna odobritev virstvenega sodišča. Pis7o-jitvena pogodba se mora napraviti v obliki notarskega zapisa ali p« potoni overitve po jo- Dve lepi povesti STA IZŠLI V .SLOVENCEV! KNJI2NICI« BOBRI z4odba z Ijuhiian ke-ja barja U iz dob« stavb na Sc.iich. rCartJi « bogato pruukrb j«na s i lita .ni. obsega 254 ltrini m it.ia« lamo 9 Lir. V«ako<{ir bo zanimalo, kak.no ie bilo ljub« Ijaaska bare. ko ie to -i i« atelo jez«ro, in kako 10 ži/«li ijud,« aa a:em. NEZNANI UCENEC n driija. nad vte napeta povest iz Kr »turovih taior. — Giavna 'iteba jc ta instveni mladenič, ki ■In iv. pinmo ooienia. da 'iiiču § prošnjo, da jo odobri. Posv ijitev n« vpi;vi ni iržavljanstvo po«vo,—ne osebe. Zato .:• -■;< k. ia posvo..tvi zadrži iriavlj lastvo ivo-jeii očeti, akn zakonski: če pa 1" n^zikoa-pa za-i.-ži i.-žav!jaas:vo »voje mittre. ZA FANTE OD FARE] IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA T0MA2A •uimiiiiiuiiuiuiiufiiiuiuiiiiiiiitimimitniiiiitniitnitiiiufiiiiiHiiuiui« >0j, hiaica, očetova It Dnevi so oostaiali vedno boli doisi. Ne le zn to. k ;r ie že davno minula zima in te jonce opravi ialo spet dališo pot od vzhoda do c.iiiod.i. pač Da zaradi teaa. ker iih ie z.nčel Tomai »leti. In ko ie minil zadnii dan Dr«-davam. ie zložil neka; obleke in tiste drobna-ri e ki iih ie nakupil z:i domače " kovčea, sedel v vlak In se za 8 tednov poslovil od velikesa mesta. Kdor je ni živel v tuuni. ne pozna svečanega občutka, ko leiiil v drvečem vlaku, je oziraš skozi okno in gledaš v duhu vse svoiee ter tistih pr.r vasi. ki ležijo do do-bočiih domačih hribov. Ko ie stisnil materi svoio kreoko desnico, ji ie nekaj grobega zaščegetalo po dlani in preden ie pogledala, kai ie. ie vnrašala do prstanu. »Ei. mati. kai bi s prstanom, čisto navadni žul.i so to'< »•le bilo tako hudo tam v vaši šoli1« »Kai bi bilo hudo! Leoo ie bilo in dela vsak ilan dosti, (le bi hotel v senci ležati ali v pisarni posedali, bi oač lahko ostal doma'« Meti tem ie mati že drobila m ica in Drioruv-1 ula cvrtia. oče Da ie Drinesel steklenico ia-bolčnika. in bilo ie kakor ob vsakem snidenji: gost se mora kreočati in pripovedovati, ostali Da poslušajo, vprašujejo, hvaliio darila in ti povedo, da si zrasel ali se zredil, l e si »huišal. ti tega ne bodo omenili. DaS.*m mislil, da nocoi ne bi. preveč si utruien.« »Molimo.« ie deial Totnaž odločno. In ni zadremal kakor marsikdaj v Dreišniih letih. Zadovoljno je ie oziral do sklonienih slavah in izgovarjal vedno iznova je ponavliaioče molitve. ki združujejo vsak večer jlovenske družine k jkupnemu češčeniu. DriDrošnii in pre-tnišlievaniu. Skrite in nikoli izaovoriene misli jo čustvovale: Zahval jen Gospod, za zdravje vseh tehle liudi in ostani dober i nami. S temi. ki živijo in delaio. J Dredniki. ki so do-mrli in z onL ' ki se bodo šele rodili in nosili znamenia n. 'ga rodu. Potem ie bil v mislih jpet Dri tujih liudeh. med katerimi ie preživel zadnje mesece. Spomnil je ie onega težavnega Dopoldneva lanske jeseni, ko ie tekel do dolgih gozdnih stezah za JDreiemni izpit. Za las i« manikalo. da ni onemogel in odeletel. Božia volja, sreča ali kakor koli ie že hotelo, da ie zdržal do konca in da se bo lahko izšolal za poklic, ki ga veseli. Učil bo liudi bolj zdravega načina življeiria. pripravljal bo tekmovalce k zmogljivosti in borbenosti, krepil bo jlabiče J telovadbo in športom. Doslej ie šlo vse po sreči, jedai ie prišel na počitnice. Začel bo poučevati druge, nabiral bo Drve izkušnje. Ko ie Dri fsti odzvonilo dan. ie bil Tomaž ie. Da bo hrane za čebele in ptice, za liudi in jpet na nogah. Stikal ie za staro oonošeno obleko, napolnil oprtnik j kruhom in prgiščem orehov, mati pa mu je priložila kos duhtečega želodca. >Le zakaj vjtajaš tako zaodai.« jc liubeče godrnialj. »F.i. mati, rad bi sD.-t enkrat uledal. kako koolieio do zemlu. hodil med travniki, posluj.ii tičke v gozdovih, trgal avri-keline in naštet vseh 24 zvonikov, ki uh vi,jij i Velikega Koz a. Preden bo večer, bom doma m boin Doiedel skledo močnika, če ga bojte pripravili' < Nad Sv. Kolmanom se ie Dolaaoma vzn«. nialo sonce in metalo dolge sence n.i cesto. Nad Savinjo so se vlekle lahke meglice, na Dolie so prihajali zzodnii kmetje z motikami in peharii. vrh sv. Jurna pa se ie kooal v zlatem soncu. Izza ovinka ie prisooihal vlak. Tomaž ie zavrisk.il di lakom, ki jo se Del ali v (»ie v šolo. ti pa jo ga stioznali in mahali v pozdrav. Potem je bdo ii»"t vj» tiho in mirno. Samo jvoie korake ie jlišal in ltooal vedno urne'še Droti stoletnim gozdovom na pobočjih Kozja. K.iko vse d.si do zemlji, ki brjti in snuie, da bo živelo vse tisto, kar hoče živeti travica. cvetie, borovnice, žito. kr ,mD.r in sadno drev- Mali oglasnik Pristojbina za male oglate te plaftije naprej. Smrekovi črtslt ■ epa, drevo »uho tn Jezice Kupi vsejco količino aan>mt Levrtč J., at. VM pri Btlčnl, Ljubljana. Suhe gobe kupt vsaico ko::!lno po najvtijt dnevni eent F.-an Poeainlk. Blet-wet»ova (Dur.ajskaj c. Stev, 11. Grozdna zrnca in želod kupuj« vsako množino Franc Vokac, Ljubljana, Vl«5, Trsauk* c. S. OGLAŠUJ t DOMOLJUBU živino. Ah. mali narava, nikoli nisi tako dra-žfjtna kot takrat, ko pripravljaš vje tisto, s čimer naj razveseljuješ v iesenit Breskve v dolini jo en jam cvet. bukovie v gorah zeleno kot prva jolata. Sama nežnost, sama lepota. Jamo upanje.' Ko ie usahnila še rosa, so zadišali tudi travniki. Po čem ilišiio? Po brsteniu in živlieniu. do zdravju in ljubezni! Vse ie pri delu: sonce itreie in pripeka, popie sc odpira, čebele vasuieio. Ptice iščelo mrčesa, kmetie je sklaniaio k zemlii. Tomai j« vzpenja proti vrhu. modro nebo nad Kuinoiu in Borovkami. nad Lisco iu Mrzlico pa it jasno kot oko. ki hoče bdeti nad vsem. kar se godi tam spodai. >0 domovina, leoša ji kot takrat, ko sem te gledal v mislih!« Tomaž ie sedel na rob pe« čevja, ki se vzpenia strmo in visoko nad žu« borečo Savinio. V mislih obiskuje vaj ca vajio, vrh za vrhom, vje do orjaških velikanov, ki iih daliina oviia v koma i vidne obrise. Sonce pripeka, v vrhovih dreves čuie zdai pa zdal šumenje in čaka poldneva, da bo slišal zvonove sedmerih fara. M Ha DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1943 JE IZŠLA in se bo odslej .dobivala v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in trafikah Cena izvodu L 2*- Zahtevajte povsod le nato DRU21NSK0 PRATIKOI »Domoljub« stane U lir za celo leto, za Inozemstvo M lir. - Dopise In spise sprejema arednUtvo »Domoljuba«, naročnino, [n»erate in reklamacije pa a prava »Domoljuba«. _ Oglasi se zaračunajo po posebnem cenika. — Telefon uredništva In npravei št „ Izdajatelj: dr. Greg«»rij Pečjak. - Urednik: Jože Količek. — Za LJndsko tiskarno: Jože Kramarič.