16. štev.
V Kranju, dne 17. aprila 1915.
Leto II.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4"—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnetn uradu št.: 41.775.
Svetovna vojna.
Avstrijsko-ruska vojna.
Silni ruski sunki v gozdnatih Karpatih.' —
Dne 9. t. m. Na fronti v vzhodnjih Beskidih vlada v splošnem mir. V gozdnatem gorovju nadaljuje sovražnik svoje frontalne sunke, ne prizanašajoč svojemu človeškemu materijalu v trajnih naskokih. Gore mrtvih in ranjenih označujejo v najuspešnejšem ognju naših topov in pušk ležeča ruska napadalna polja. 1800 neranjenih sovražnikov smo v včerajšnjem boju vjeli.
Dne U. t. m. V Beskidih se ni ničesar pri-godilo. V gozdnem pogorju še trajajo boji v po-samnih odsekih. Vzhodno od gorskega prelaza Uzsok smo pri izkoriščanju uspeha dne 9. aprila vjeli še nadaljnih 9 častnikov in 712 mož ter uplenili 2 strojni puški. Na fronti v jugovzhodnji Galiciji samo topovski boj in manjše nočne akcije.
V zapadni Galiciji in v ruski Poljski vlada mir.
Uspeh nemških čet v Karpatih.
V gozdnatem gorovju je prišlo dne 9. t. m. tudi v odsekih vzhodno od prelaza Uzsok do silnih bojev. Nemške čete so zavzele severno od Tucholke neko višinsko pozicijo, za katere se je vršilo od 5. februarja naprej mnogo bojev in katero so Rusi trdovratno branili. Pri tem napadu je bil vjet en polkovnik in nad 1000 mož ter je bilo vplenjenih tudi 15 strojnih pušk. V dolini Opor in ob izvirku Strija so se istočasno ponesrečili hudi sovražni napadi ob naših in nemških pozicijah pod težkimi izgubami za sovražnika. 9. april je prinesel skupaj 2150 vjetih. Sicer je položaj neizpremenjen.
Zlomljena ruska ofenziva v Karpatih.
Dne 12. t. m. Na celi karpatski fronti je postalo bistveno mirneje. V zapadnem odseku se več dni sem ne vrše nobeni boji, odkar se je
V dolinah rek Ondavve in Laborcze z močnimi četami izvršeni ruski poskus, prebiti našo fronto, popolnoma in z izrednimi izgubami za sovažnika ponesrečil v bitki o velikonočnih praznikih. V odseku med Viravo in gorskim prelazom Uzsok se nahajajoče čete so zadnje dni na črti Telepoc— Zelloe—Juhaslak—Patakofalu odbile vse napade. Tudi tu so ruski napadi pojenjali. Naše čete so v tridnevnih ljutih bojih vzdržale vse višine, ki na severu krijejo gorski prelaz Uzsok. Včeraj je bil tu samo topovski boj. Severno od Tucholke in
PODLISTEK.
Varšava.
Ker je združena nemška in avstrijska armada ustavila ruski pohod proti vzhodnji Prusiji, je postala Varšava zopet središče operacij. To priliko naj uporabimo, da se ozremo nekoliko na zgodovinsko preteklost tega znamenitega mesta.
Od 1. 1550. je bila Varšava prestolica poljskih vladarjev in od I. 1573. so se volili na Wolski ravnini poljski kralji. (Wola je sedaj Varšavsko predmestje.) Avgusta meseca I. 1655. je zavzel mesto švedski kralj Kari Gustav X., a že prihodnje leto je Varšavo zopet zavojeval poljski kralj Ivan Kazimir. Le kratek čas je bil njen gospodar. Kapitulirala je, prisiljena v to po porazu Ivana Kazimira v tridnevni bitki pred Varšavo od 28. do 30. julija 1656. 9000 Švedov in isto število Brandenburžanov je premagalo v tej tridnevni bitki armado 80.000 ..   združenih Poljakov, Litvancev in Tatarov.
Tudi kasneje je imela Varšava še mnogo pretrpeti. Vsled izvolitve saškega kralja Avgusta II. za poljskega kralja, je izbruhnila vojna med Poljaki in Švedi, ki se je iztekla srečno za zadnje. Švedski kralj Karel XII. je bil leta 1702. zasedel
Slavska se je nemškim in našim četam posrečilo zavzeti več pozicij in zajeti vjetnike. Izza padca Przemvsla trajajoča ruska ofenziva se je torej ustavila na celi karpatski fronti in je bila na več točkah občutno zadeta vsled protinavalov naših .čet. Na karpatski fronti smo v gozdnatem pogorju, "zlasti v odsekih, vzhodno od gorskega prelaza Uzsok, odbili več ruskih napadov z velikimi izgubami za sovražnika ter vjeli v celem 830 mož. V jugovzhodnji Galiciji in v Bukoviui posamič srditi topovski boji.
Ogromne ruske izgube v Karpatih.
Korespondenca „Heer und Politik" poroča, da so izgubili Rusi v Karpatih od novembra m. 1. do začetkom aprila 500.000 mož mrtvih in ranjenih.
Švedski sanitetni voz za avstrijsko armado.
Kakor poroča „Svenska Dagbladet", so avstrijske oblasti vsled posredovanja švedskega poslanika na Dunaju sprejele švedsko ponudDo, poslati na bojišče ambulančen voz, v katerem bodo stregli švedski zdravniki in strežnice. Ambulančni voz se odpelje 19. aprila s Švedskega.. To naj bo znamenje prav posebne simpatije Švedske za hrabre avstro-ogrske čete.
Przemysl.
Iz Krakova poročajo, da je Przemvsl določen za bodoče glavno mesto „generalne gubernije Galicije". „Russkij Invalid" poroča, da so pričeli v Przemvslu z deli, da trdnjavo zopet popravijo.
Przemvslski dopisnik lista „Berlingske Tiden-de" brzojavlja svojemu listu, da je Stanlev Wash-burgovo poročilo v list „Times" o dogodkih pred predajo Przemvsla popolnoma zlagano. Trditev Washburnova, ki je bil obenem z danskim dopisnikom v Przemyslu kratko pred in po predaji, o življenju avstro-ogrskih častnikov je infamna laž, trditev, da so častniki prebili skoro ves čas po kavarnah, je najzlobnejše obrekovanje.
Nemško-francoska vojna.
Belgijci ob Yseri poraženi.
Veliki glavni stan, 9. aprila.
Iz popolnoma razstreljenega kraja Drie Grach-ten ob Yseri smo Belgijce zopet prepodili. Vjeli smo pri tem dva belgijska častnjka, 100 mož ter vplenili 2 strojni puški. Kot odgovor na obstreljevanje krajev za našimi pozicijami smo streljali z
mesto brez boja. Leta 1704. je poljski državni zbor, ki je zboroval v Varšavi, odstavil Avgusta II. in izvolil svojim kraljem Stanislava Leszcyn-skega. Toda že "šest let kasneje so sklenili Poljaki po intervenciji Rusije mir z Avgustom II., ki si je poljsko krono pridobil že leta 1709. Odslej pa so se kaj hitro menjavali varšavski vladarji. Po smrti Avgusta III., ki je z avstrijsko in rusko pomočjo zasedel poljski prestol, zavojeval je mesto ruski poveljnik Repin in izsilil kronanje Stanislava Po-niatovskega. L. 1794. je bila Varšava središče vstaje, katero je provzročil Koscinscko, da izvo-juje svoji domovini zopet prostost. Rusko posadko so pomorili in uspešno so Poljaki branili mesto proti pruski armadi, ki je Varšavo oblegala od 9. julija do 6. septembra. Zavzetje na desnem bregu Visle ležečega predmestja Prage, je odločilo usodo Varšave in Poljske. Poljsko so tretjič razdelili in prenehala je biti samostojna država. Varšava je postala glavno mesto južne Pruske.
Po pruskem porazu I. 1806. je padla tudi Varšava v francosko oblast in leto kasneje, po tilsitskem miru, je postala glavno mesto novoustanovljene nadvojvodine Varšave. Leta 1809. so bili Avstrijci mimogrede gospodarji Varšave in 8. junija 1813. so jo zasedli Rusi. Dunajski kongres leta 1815. je določil Varšavo- kot glavno mesto
vžigalnimi granatami na Reims, kjer smo spoznali, da se zbirajo večje čete infanterije. Severno od pristave Beau Sejour, severovzhodno od Le Mes-nila smo iztrgali včeraj Francozom več jarkov. Vplenili smo 2 strojni puški. Brezuspešna sta bila . dva poskusa jarke zopet zasesti.
V Argonih se je ponesrečil napad francoske pehote, pri čemer so uporabljali Francozi bombe z omamljivim plinom. Boji med rekama Maas in Mosel so trajali s stopnjevano silo. Francozje so imeli zopet pri popolnoma brezuspešnem napadu najtežje izgube.
V ravnini Woevre so dopoldne in zvečer brezuspešno napadali. Da zasedejo višine ob reki Maass so pošiljali vedno nove čete. Napad iz lesa Selouse, severno od St. Mihiela se je razbil ob naših ovirah. Ob lesu Ailly počasi prodiramo. Zapadno od Apremonta se je ponesrečil francoski sunek. Francoski napadi zapadno od Flirevja so se izjalovili v našem artiljerijskem ognju, severno in sererovzhodno od tega kraja pa je prišlo do ljutega boja mož proti možu, v katerem so naše čete prevladale in pognale sovražnika nazaj. Nočni napadi Francozov so bili tu brezuspešni. Tudi v lesu Le Pretre Francozi niso bridobili tal. Sovražni poskus zavzeti od nas zasedeno vas Bezan-ge la Grande, južnozapadno od Chateau Selinsa se je ponesrečil; pii Sudelkopfu smo vjeli enega moža francoskega 364. polka, ki je imel pri sebi krogle dum-dum. Ob Hartmannsvveilerkopfu so se vršili samo artilerijski boji. .
Uspešni boji na Francoskem.
Plen iz Drie Grachtena se je zvišal na 5 častnikov, 122 mož in 5 strojnih pušk. V Cham-pagni severno od Beau Sejoura so naše čete zapustile dne 8. aprila zavzete jarke, ki jih je francoski ogenj razdejal tekom včerajšnjega dneva, ter odbile francoske napade v tej pokrajini. Boji med rekama Maas in Mosel so trajali z enako silo. Pri krajih Fromezev in Guffainville vzhodno od Verduna, o katerih so Francozi trdili, da so jih zavzeli, se dosedaj še niso vršili boji, ker ležita ta kraja daleč pred našimi pozicijami. Med Orno in vrhovi ob Maasi so doživeli Francozi včeraj težek poraz. Vsi napadi so se razbili v našem ognju. Ob višini Combres so Francozi zasedli mimogrede nekaj točk naših prednjih črt, pognali pa smo jih v nočnih protinapadih deloma zopet nazaj. Boji še trajajo. Tudi napadi na naše pozicije severno od St. Mihiela so bili popolnoma brezuspešni. Manjši sunki na fronti Ailly-Apremont so bili zavrnjeni. Pri Flireyju so bili boji pač vsled velikih izgub
novoustanovljene kraljevine Poljske, ki se je združila z Rusijo. Rusko gospodarstvo pa je leta 1830. dovedlo do revolucije, ki je izbruhnila 20. novembra v Varšavi. Veliki knez, kot carjev namestnik je bil prisiljen s posadko zapustiti mesto. Leto kasneje zborujoči državni zbor je odstavil vladarje iz hiše Romanov. Ravno mesec kasneje, dne 25. februarja I. 1831. pa so bili Poljaki pri Grochovvu od Rusov poraženi ter so se morali umakniti na Varšavo. Druga bitka ni prinesla odločitve. Po daljšem premoru so si naposled izvo-jevali Rusi prehod čez Vislo pri Vroclaveku ter prodrli do Varšave, ki so jo z napadom zavzeli 6. in 7. septembra.
Se večkrat so Poljaki poskušali otresti se nadležnega ruskega gospodstva. Ali vse te vstaje so se že iz vsega početka ponesrečile. L. 1863. je izbruhnila nova krvava revolucija v Varšavi, ki je bila začetkoma uspešna, a tudi to je veliki knez Konstantin brezobzirno udušil v potokih krvi leta 1864. Odslej je ostala Varšava nemoteno v ruski posesti, ki je pretvorila mesto v nezavzetno trdnjavo. Zgradile so se orjaške utrdbe v prvi vrsti pač proti sosedni Nemčiji. Cas nas bo poučil, bo li kljubovala nemškemu navalu ali ne.
sovražnika dne 7. in 8. aprila manj živahni. Tu smo vplenili 2 strojni puški. Na fronti Romenauville-Le Pretre smo odbili vse francoske napade. Na zapadnem robu gozda Le Pretre je izgubil sovražnik tudi del naših pozicij, v kateri je bil koncem marca prodrl. Zopetni poskus iztrgati nam Bezan-ge la Grande jugozapadno od Chateau Selinsa so plačali Francozi z izgubo ene stotnije, ki je bila popolnoma uničena in pustila v naših rokah 2 častnika in 101 moža kot vjetnike. V Vogezih se položaj ni izpremenil.
Zavrnjeni francoski napadi v Argonih in med rekama Maas in Mosel.
Veliki glavni stan, dne 12. aprila.
V Argonih so se ponesrečili majhni francoski delni napadi. Med rekama Maas in Mosel je bilo v nedeljo razmeroma mirno. Sele v večernih urah so Francozje pričeli z napadom na pozicijo pri Combresu. Po dveurnem boju smo napad odbili. V Aillvskem gozdu in v lesu Le Pretre so se podnevi vršili krajevno omejeni boji mož proti možu, ki so se končali v našo korist. Z ozirom na to, da so sovražni letalci, dne 5. aprila bombardirali odprto, izven operacijskega ozemlja ležeče mesto Mtihlheim, pri čemer so bile ubite tri ženske, smo izdatno obstreljevali z razstrelilnimi in požarnimi bombami Nancy, glavno točko istoimenske utrdbene skupine. Po izpovedi fransoskih častnikov so katedrale Notre Dame v Parizu in Troye-su, kakor tudi odlična državna poslopja, narodna knjižnica, umetniški dom, invalidski dom, Louvre itd. opremljena z vojaškimi napravami kakor z reflektorji, brezžičnim brzojavom in strojnimi puškami. Ob Yserskem kanalu pri Posele južno od Drie Grachtena smo zavzeli tri v rokah Belgijcev se nahajajoče pristave in pri tem vjeli 1 častnika in 40 mož. Pri manjših sunkih proti polotoku Ane-res pri Albertu smo vjeli 50 Francozov. V zapadnem delu Argonov se je ponesrečil francoski napad. Boji med rekama Maas in Mosel so postali šele proti večeru srditejši. V gozdni pokrajini severno od višine Combres so zbraii Francozje močne čete za nov poskus zavzeti naše višinske pozicije. Napad so izvršili šele danes zjutraj, a se je popolnoma ponesrečil. Višinska pozicija je docela v naši posesti. Jugovzhodno od Aillvja so se ponoči vršili ljuti boji mož proti možu, ki so se odločili nam na korist. Pri močnem, a brezuspešnem napadu severno od Flirevja so imeli Francozje zelo težke izgube. V včerajšnjih bojih v gozdu Le Pretre smo sovražniku odvzeli 4 strojne puške. Zelo srditi boji mož proti možu, ki so se na to razvili, so bili za nas uspešni. Zelo težke francoske izgube v bojih med rekama Maas in Mosel se niti približno še ne dado preceniti. Samo med Selousom in gozdom la Morville so naštele naše čete 700, na nekem maj+mem kraju severno od Regnivila pa nad 300 francoskih mrtvecev. Vjeli smo 11 francoskih častnikov in 804 mož ter uplenili 7 strojnih pušk. Vsled razstreljenega kablja odpluli nemški balon ni zašel, kakor zatrjujejo Francozje, v francosko bojno črto, marveč je nepoškodovan pristal pri Morchingenu ter bil spravljen na varno. V Vogezih je snežen vihar onemogočeval vsako večjo bojno akcijo.
Poročilo francoskega generalnega štaba.
Poročilo generalnega štaba z dne 9. aprila ob 11. zvečer se glasi: Po novem sijajnem napadu na važne pozicije pri Epargcsu, ki obvladujejo dolino VVbevre in ki jih je sovražnik trdovratno branil, smo lete popolnoma osvojili. Včeraj smo zavzeli nad 1500 metrov strelskih jarkov. Danes zjutraj so Nemci na tej planoti držali samo še dve poziciji, dolgi par metrov, ki pa so jih uporno branili. Popoldne smo osvojili tudi ti dve točki ter vjeli 120 mož. S tem smo dosegli eden najglavnej-ših smotrov naših operacij zadnjih dni. Dalje proti jugu, v Aillvskem gozdu smo vzdržali svoje pridobitve (na fronti 400 metrov 800 metrov širine) ter smo zavrnili tri protinapade. V gozdu Mortmare so izvršili Nemci 15 napadov, da zopet osvoje streiske jarke, ki smo jih jim odvzeli; vseh 15 napadov smo odbili. Na bojišču leže kupi nemških mrtvecev. V Belgiji, pri Drie Grachtenu, so Nemci zavzeli del strelskih jarkov na levem bregu reke Yser, dočim so Belgijci udarili na desni breg, ter tamkaj zgradili utrdbo ob reki. V Champagni so bile živahne pehotne akcije. Severno od Beau Sejoura so Nemci poizkusili zopet zavzeti strelske j jarke, ki so jih izgubili pretekli mesec. Njihov i napad smo odbili, razen na eni točki, kjer se jim | je snoči posrečilo, se nastaniti v najsprednejši poziciji.
V protinapadu smo danes zopet osvojili to pozicijo ter potisnili sovražnika na njegovo izhodno točko. Nasprotnik je imel znatne izgube.
Na jugo-vzhodnem obronku Hartmannsweiler-kopfa smo zadnje dni vjeli 150 mož.
Ponesrečeni francoski napadi pri Verdunu in v Vogezih.
Francozje zatrjujejo, da so vrgli na kolodvor in livarno Briigge 150 bomb. V resnici pa je padlo 9 bomb v okolico Ostende in dve pri Briiggeju, ne da bi povzročili kake škode. Zato smo danes ponoči izdatno obmetavali z bombami kraje Pope-ringhe, Hazebrouck in Cassel, v katerih so nasta-
njeni Angleži. Pri Berry an Bacu so Francozje danes ponoči vdrli v enega umed naših jarkov, a smo jih|takoj prepodili. Sovražni letalni napad v okolici vzhodno od Reimsa, se je ponesrečil. Severo-vzhodno od Suippesa je sovražnik zopet uporabljal proti nam naboje, ki razvijajo omamljujoče pline. Med rekama Maas in Mosel so Francozje na posamnih točkah z vso ljutostjo brezuspešno nadaljevali svoje napadalne operacije. Trije napadi v predpo-poldanskih urah pri Maizereyju, vzhodno od Ver-duna, so se z najtežjimi izgubami razbili ob našem ognju. Opoldne in zvečer pri Marchevillu, jugozapadno od Maizerevja započeti napadi, pri katerih je sovražnik razvil močne kolone, so imeli isti izid. Danes ob zori proti fronti Maizerey— Marchville izvršeni napad smo zopet odbili z zelo znatnimi izgubami za sovražnika. V gozdu Le Pretre so se vršili dan in noč srditi boji mož proti možu, pri katerih smo počasi pridobili na prostoru. Južno od Hartmannsweilerkopfa smo snoči odbili francoski napad.
Nemci so zavrnili vse napade.
Veliki glavni stan dne 14. aprila.
Sovražen nočni napad pri Berry au Bacu se je ponesrečil. Severo-zapadno od Verduna so Francozje proti našim bojnim črtam uporabljali mine, ki so razvijale močno rumenkast dim-in dušeče pline. Med rekama Maas in Mosel se vrše nadaljni boji. Pri nekem močnem napadu proti črti Maizerev-Marcheville, so Francozje na neki ozki točki prodrli pri Marchevillu v našo pozicijo, a smo jih s protinapadom kmalu zopet potisnili iz njih. Na ostali fronti se je napad razbil že pred našo pozicijo. Med Combresom in St. Mihielom so se včeraj vršili samo artilerijski boji. V Aillvskem gozdu smo po brezuspešnih sovražnih raz-strelitbenih poskusih odbili tri sovražne napade. Napad ob obeh straneh ceste Essey—Flirev se je ponesrečil zapadno od tod in je dovede! vzhodno od te ceste boje mož proti možu, v katerih so si naše čete priborile nadmoč.
Nova francoska ofenziva.
Vse gorovje za francosko fronto ob črti Fro-mezcy (pri Verdunu)—St. Mihiel—Pont-a-Mousson je pokrito s transporti vojnega materijala in čet. Od srednje in severne francoske fronte prihajajo preko Reimsa in čez druge kraje neprestano vojaki, ki jih pošilja francosko armadno vodstvo v fronto južno od Verduna. Silne množine streliva in mnogo topov je na poti proti utrdbam južno od Verduna. Tam je francosko armadno vodstvo pripravilo forte Tavannes, Monlainvilles, Rozellier, Genicourt in Trovon kot artilerijska skladišča. Baje stoje pri Verdunu tudi angleške čete.
Francoski komunike.
Med rekama Maas in Mosel smo vzdržali vse pridobljeno ozemlje in izvojevali nove uspehe. Med rekama Orne in Maas ni bilo nobenih operacij. V Epargesu ni reagirala ne sovražna pehota, ne artilerija. Ves dan je vladal mir. Vse pozicije so v naših rokah. Izpovedbe vjetnikov potrjujejo važnost našega uspeha. Koncem februarja so Nemci na tem frontnem delu namestili vso svojo 30. rezervno divizijo, potem pa, ko je bila koncem marca ta divizija utrujena, 10. aktivno divizijo I. armadnega kora, ki so jo tvorile najboljše čete nemške armade. Ta divizija je izgubila pravo trdnjavo na gorskem obronku pri Epargesu. Čete so dobile opetovano povelje, naj vztrajajo za vsako ceno, in razložilo se jim je, da je ta pozicija največje važnosti. General te divizije je izjavil, da je pripravljen žrtvovati svojo divizijo in, ako treba, še 100.000 mož, samo da vzdrži to pozicijo. Izgube, ki so jih imeli Nemci v zadnjih dveh mesecih v Epargesu, znašajo 30.000 mož. V gozdu Mortmare smo zavzeli novo vrsto strelskih jarkov ter odbili dva protinapada. Severno od Regnien-villa smo brez napora utrdili in razširili svoje pozicije. V Belgiji, ob reki Aisne in v Champagni so se vršili samo artilerijski boji. V gozdu Mortmare smo podaljšali osvojeno fronto z zavzetjem novih strelskih jarkov ter odbili več protinapadov. V lesu Le Pretre smo izvojevali uspehe na zapadnem robu ter vplenili 1 strojno puško. V Argonih se je ponoči razvil zelo živahen boj. Razdejali smo sovražno stražnico, osvojili 300 metrov strelskih jarkov ter vzdržali svoje pridobitve vkljub nemškim protinapadom. V Aillyskem gozdu smo dne 10. aprila osvojili novo vrsto strelskih jarkov. V gozdu Mortmare se je Nemcem posrečilo ponoči zopet-osvojiti one strelske jarke, ki so jih podnevi izgubili, pozicije, ki smo jih zavzeli dne 8. aprila, pa so krepko ostale v naših rokah. Na zapadnem obronku gozda Le Pretre v vasi Quart en Reserve sta se dva srdita sovražna protinapada razbila ob našem pehotnem in artilerijskem ognju. Naši letalci so vrgli 155 bomb na kolodvor in livarno v Briiggeju.
Nemško-ruska vojna.
Nemško brodovje na ruskem obrežju.
Po uradnih poročilih iz Petrograda je neka nemška križarka obstreljevala vas Bovenšov ob izlivu reke
Svente na ruskem baltijskem obrežju (35 kilometrov severno od Memela). Nemška vojna ladja je izstrelila kakih 20 granat proti sovražnim pozicijam.
Ruski vrhovni poveljnik bolan.
Preko Berolina poročajo, da je ruski vrhovni poveljnik, veliki knez Nikolaj, zelo resno zbolel. Poklicali so nekega kirurga. Domneva se, da gre za raka.
Ruske izgube častnikov.
Ruske liste izgub navajajo do sedaj imena 71.608 častnikov, od katerih je 18.622 mrtvih, oziroma jih pogrešajo.
Poročila s poljskega bojišča
soglašajo v tem, da pripravlja Hindenburg nov silen udarec. To je razvideti zlasti iz dejstva, da je dal gubernator v Suvalkih izprazniti več mest. Zadnje tedne je opažati med nemško vojsko v Avgustovskem lesu živahno delovanje. Tudi ob jezeru Wigry, južno od Suvalkov, deluje nemška vojska mrzlično. Nemci so postavili prav mnogo novih močnih utrdb, ter za njimi postavili pomožne postaje. Celo železnico so zgradil:. Ta železnica veže Avgustovski les z Margrabovo. Najmanj 10.000 mož dela dan in noč utrdbe. Od centruma nemške armade na Poljskem so poslali močne oddelke na krila. Računati je torej z novim sunkom Hindenburgove armade. Končno poroča rusko poročilo še, da je bil 10. april 80. dan bitke na 110 km dolgi fronti v Karpatih.
Ljuti boji vzhodno od Kalvarije.
Veliki glavni stan, 9. aprila.
Vzhodno od Kalvarije so se razvili boji, ki še niso zaključeni. Sicer se na vzhodni fronti ni ničesar zgodilo.
Ruski napadi v Poljski.
Veliki glavni stan, dne 11. aprila.
Pri Mariampolu in Kalvariji, kakor tudi pri Klimkih na reki Skwa smo odbili ruske napade.
Iz neke vasi pri Bromierzu zapadno od Plon-ska smo potisnili Ruse ter vjeli 80 mož in uplenili 3 strojne puške. V Poljski južno od Visle so Rusi vso noč vzdrževali živahen pehotni in artiljerijski ogenj.
Naval iz Mariampola.
Veliki glavni stan, dne 12. aprila.
Pri sunku iz Mariampola v vzhodni smeri smo Rusom odvzeli 9 častnikov, 1350 mož in 4 strojne puške. Severnovzhodno od Lomze šo Rusi iz metalnih strojev metali bombe, ki se niso raz-počile, marveč so razvijale počasi goreč dušeče pline. O pohabljenju nekega ruskega podčastnika v prisotnosti nemških častnikov, ki je bilo uradno javljeno v listih, nam kot o robati in brezmiselni laži pač ni treba posebej razpravljati.
Turčija proti tripelententi.
Turško poročilo.
Agence „Milli* javlja : Pri Dardanelah nobene izpremembe. Dve sovražni križarki ste bombardirali mesto Geza ob sirijski obali. Poškodovali ste deloma pomol, mesta pa ne.
Na kavkaski fronti so se vršili neznatni spopadi med sprednjimi stražami.
Neuspehi zaveznikov v Dardanelah.
„Agence tel. Milli" poroča: Zavezniki se maščujejo za neuspehe svojih operacij proti Dar-danelam s tem, da obstreljujejo obljudene, neutrjene kraje. Zavezniško brodovje je 7. aprila obstreljevalo kraj Jenikoi v Egejskem morju. Neka grška žena je bila pri tem ubita, 2 deklici in 2 moška sta bila ranjena. Stavimo to pred oči civiliziranega sveta, ki bo izrekel svojo sodbo.
Francoska ekspedicijska armada.
Ekspedicijska armada za Orijent, ki je bila pod poveljstvom generala D' Amade koncentrirana v Biserti, da tam izpolni svojo organizacijo, je v ugodnih razmerah odpotovala v Levanto. Bila je 15. marca pripravljena podpirati brodovje aliiran-cev in angleško ekspedicijsko armado. Med tem se je izkazala potreba, da vojaštvo ne ostane predolgo na transportnih ladjah. Zato je bila sprejeta egiptska gostoljubnost. Francosko vojaštvo se je izkrcalo v Aleksandriji in se nastanilo v bližnjem Ramle-u, najbolj obiskanem zdravilišču ob Nilu. Tam izpolnjujejo svojo organizacijo in je vsak čas pripravljeno, da se odpelje na kraj, kjer bo potrebno vmes poseči.
Zopetno bombardiranje dardanelskih utrdb.
Francoske in angleške bojne ladje in križar-ke so dne 4. in 7. aprila znova obstreljevale notranje danelske utrdbe. Bojev so se udeležili tudi hidro-plani. Z otoka Tencda je bilo videti požare, ki so jih zanetile eksplodirajoče granate.
Napad na Dardanele.
„Messagero" poroča, da je povzetje proti Dardanelam za več mesecev odgođeno, ker je zato treba izkrcati armado 300.000 mož in ker se ar-
mad na zahodu in vzhodu pred odločilnim udarcem, ki ga Nemčija očividno pripravlja \ roti Franciji, ne more oslabiti. Ko bo odbit ta napad, bodo zopet mislili na Dardanele. Potem bodo skoro gotovo tudi balkanski narodi sodelovali pri tem pod-vzetju. Ni izključeno, da bo angleško-francosko brodovje med tem poklicano k drugim činom, katerih pozorišče ni preoddaljeno od Dardanel.
„Neue Freie Presse" prinaša iz Genfa brzojavko, ki pravi, da so akcijo v Dardanelah vsled tega ustavili, ker Rusija še vedno zahteva Carigrad.
„Daily Telegraph" poroča, da so se pred Dar-danelami razen „Suffrena* potopili še en francoski torpedni čoln, dva hidroplana in en iskalec min.
Napad na Saroški zaliv.
Zavezniško brodovje je pričelo znova obstreje-vati Saroški zaliv. Turške baterije, so živahno odgovarjale. Zdi se, da so bile nekatere zavezniške ladje poškodovane. Pred Dardanelami se pripravljajo novi veliki dogodki.
Štirje ruski parniki zadeli ob mine.
Trije parniki ruske paroplovne družbe v Odesi in en parnik podonavske paroplovne družbe so v zadnjem tednu marca zadeli pri plovbi v bolgarska pristanišča ob turške mine in se potopili. Samo pri zadnjem parniku se je rešilo 13 mož posadke in kapitan, O izgubah teh ruskih parnikov ne sme rusko časopisje ničesar poročati.
Položaj v Egiptu.
Položaj v Egiptu je jako nezadovoljiv. Gospodarsko živjenje je ponehalo, draginja postaja vedno večja. V deželi so se pojavili nemiri in nekak tajni komite je izdal proklamacije, ki pozivajo na pokol Evropejcev. Oblasti so konfiscirale mnogo skritega orožja. Juristicna fakulta je centrum nemirnega valovanja; dijaki so priredili demostra-cijo proti sultanu. Radi tega so relegirali J/e vsen dijakov. Sultan je osebno dober človek in je prepustil celo svojo civilno listo v dobrodelne namene. Kakor poročajo iz Kahire se je preselil;sultan Hu-sein Kiamil iz Kahire v Aleksandrijo.
Pred revolucijo v Indiji.
V Indiji postaja položaj od dne do dne opas-nejši. Hindu in Mohamedanci so se zvezali proti Angležem. Revolucijonarno gibanje se vedno bolj širi zlasti v provincah Lahore, Delhin in Bengalija.
Sveta vojna v Afganistanu.
Afganistanski emir je odredil mobilizacijo armade, ter je proklamiral sveto vojno.
*
Avstrijska „Rdeča knjiga" o kršenju mednarodnega prava s strani naših neprijateljev.
Zunanje ministrstvo je izdalo posebno „Rde-čo knjigo", v kateri so zbrani dokumenti o raznih protimednarodnopravnih činih naših sovražnikov. Knjiga je razdeljena v štiri oddelke. V prvem oddelku se nahajajo dokazi o grdem postopanju z našimi diplomatičnimi zastopniki; v drugem oddelku se nahaja materijal o postopanju sovražnih držav z našimi konzularnimi funkcijonarji. Tretje poglavje razpravlja o trpljenju avstrijskih podanikov, ki se nahajajo kot civilni interniranci v sovražnih deželah; četrto pa se peča s kršenjem vojnega prava, ki sta ga zagrešili napram našim vojakom in našemu civilnemu prebivalstvu ruska in srbska armada. — „Rdeča knjiga" vsebuje 145 raznih dokumentov ter je opremljena tudi s fotografijami.
Sovražno brodovje v Adriji.
Sovražno brodovje se je v noči od 4. na 5. aprila pojavilo pred Boko Kotorsko. Došlo je, da izkrca za Crnogorce streljivo. Ni pa izkrcalo, kakor do sedaj municije v Baru, marveč v Špicu. Dne 5. aprila podnevi smo v Dubrovniku slišali grmenje topov. Najbrže je prišlo do neznatne kanonade med kotorskimi utrdbami in sovražnim brodovjem. Popoldne dne 5 aprila in zjutraj 6. aprila smo daleč na jugovzhodu od Dubrovnika, opazili več vojnih ladij, 6. aprila popoldne pa so iz Kotora pluli naši trgovinski parniki, kar je znak, da sovražnika ni v bližini.
Ameriško orožje za Anglijo.
Deset vlakov z municijo za puške je odšlo v London za angleško vojsko. Vsak vlak je imel 20 vozov ter je odpeljal 30 ton svinca iz Novega Yorka. Tovarnar Lehmann v novem Yorku je izjavil, da je dobil, ko je zapustil Liverpool, naročila za granate v vrednosti 700 milijonov. Naročila pa ni mogel izvršiti, ker tovarne niso mogle toliko producirati. Lehmann je šc izjavil, da se bo vojna morala nehati proti jeseni, ker bo zmanjkalo municije.
Nemška nota Ameriki.
Nemčija je vročila Združenim državam noto, v kateri obžaluje, da niso pritožbe Amerike napram zaveznikom glede dovoza živil za civilno prebivalstvo v vojujočih državah dosegle nobenega uspeha. Zdi se, da Amerika te pravice ne sma-
tra za tako važno, kakor pravico dobavljati zaveznikom orožje. Nota zahteva, naj bi Združene države skrbneje varovale svojo nevtralnost.
Prevrat na Portugalskem.
V severnem Portugalskem so izklicali zopet Manuela za kralja. Manuel se nahaja pri svojih pristaših, ki razpolagajo z močnimi četami.
DNEVNE VESTI.
Novi poveljnik III. armadnega zbora. Za poveljnika Hašega domačega armadnega zbora je imenovan dosedanji komandant 34. inf. divizije general Krautvvald pl. Annau.
Penzijonirana generala. General infanterije Hugo Meixner von Zweienstamme, poveljnik 10. armadnega zbora, in generalni major vitez Trus-zowski, poveljnik 5. artilerijske brigade sta vpoko-jena. Vodstvo 10. armadnega zbora je prevzel fml. Martinv.
Imenovanje. Rezervni praporščak g. Bogdan Savnik je bil imenovan c. in kr. poročnikom v rezervi.
Znižanje obrestne mere. Avstro-ogrska banka je znižala obrestno mero na 5%. Lani poleti, ko ni še nihče slutil, da pride do vojne, je znašala obrestna mera pri avstro-ogrski banki 4°/0. Ko je bil 26. julija izročen Srbiji ultimatum, je banka zvišala obrestno mero na 5% in 31. julija, ko je postala vojna z Rusijo neizogibna, na 60,0. Toda že 2. avgusta je banka zvišala obrestno mero na 8°/0. Pri tem je pa ostalo le do 20. avgusta. Dne 29. oktobra je banka znižala obrestno mero že na 5I/2°/0 in 10. aprila 1915 na 5°/0.
Reforma zakona o vojnih dajatvah. Ogrski honvedski minister je izposloval v svoji zadnji av-dijenci predsankcijo za novelo k zakonu o vojnih dajatvah z leta 1912., ki jo bo predložil ogrskemu državnemu zboru. Zakon o vojnih dajatvah določa, kakor znano, da se smejo civilne osebe do 50. leta vpo-rabljati za razne posredne vojne službe le v okviru svojega poklica. Novela bo to omejitev odpravila ter določila, da se smejo civilne osebe do 50. leta pritegniti vojaški službi tudi izven okvira svojega poklica, torej eventualno vporabiti tudi za službo z orožjem. Novela |)omeni torej v bistvu razširjenje črnovojniške dolžnosti od 42 na 50 let.
Zvišanje cen za tiskanje. Kakor pri mnogih drugih industrijah, tako so od začetka vojne poskočile tudi cene vseh surovin, ki jih rabijo tiskarne in kamnotiskarne. Nekatere potrebščine so postale za 100 in več procentov dražje in se to tudi občuti. Doslej so tiskarne in kamnotiskarne to zvišanje cen vseh surovin in režiskih izdatkov same prenašale, a ker tega več ne zmorejo, se pripravlja, kakor čujemo, za celo Avstrijo primerna ureditev tiskovnih cen, ki pa bo omejena na to, kar je res neizogibno potrebno.
Umrl je dne 12. t. m. g. Martin Graši č, posestnik v Kranju, rojen 1. 1827. Pokojnik je bil najstarejši kranjski meščan. Znjim je legel v grob zadnji nekdanje nacijonalne garde v Kranju izza 1. 1848. Naj v miru počiva!
Prvi promenadni koncert priredi tukajšnja godba prost, požarne brambe jutri ob 11. uri dopoldne na glavnem trgu. Vspored: I. Fučik: „Triglav", koračnica; 2. F. Lunia: „Planinska", valček; 3. I. Laharnar: „Rožici", pesem; 4. „Cvetke z juga", venec pesmi, sestavil A. Poschl; 5. A. Poschl: „Slavnostna koračnica"; 6. I. Furreiter: „Anica", polka; 7. F. Sommer: „Siva brigada", koračnica.
Razglas. Lov krajevne občine Sora se bodo 27. maja 1915 ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Skofji Loki potom javne dražbe v zakup oddal za dobo 5 let, to je od 1. julija 1915 do 30. junija 1920. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
Razglas. Zastopniki avstrijskih sladkornih čistilnic podali so trgovinskemu ministrstvu obvezno izjavo, da bodo dali potrebno množino sladkorja do pričetka novega pridelka (1. september 1915) proti neizpremenjenim tačasnim cenam trgovini in konzumu na razpolago. S tem je zagotovljena trdnost cen važnemu živilu. Ker so sladkorne čistilnice od junija 1914 pa do današnjega dne zvišale cene sladkorju skupaj le za 4 K 25 h pri 100 kg, se bo vsako znatno zvišanje cen v smislu ces. naredbe z dne 1. aprila 1914, št. 194 drž. zak. kot preziranje cen zasledovalo.
Vsem županstvom. V prigibu se pošilja primerno število lepakov za nabiraje kovin za vojno z naročilom isto takoj po vidnih mestih na občini nabiti. V svrho smotrenega nabiranja naj se ustanovi v vsaki občini poseben odbor (krajno vodstvo), v katerega je povabiti predvsem učitelj-stvo in duhovščino, ter po potrebi pritegniti tudi druge ugledne osebe. Pri tem morajo izginiti tudi vsa osebna nasprotstva, ker le edinost more v teh težkih časih voditi k cilju. Učiteljstvo bode potem organiziralo nabiranje po učencih ter bo potrebna navodila dobilo še od c. kr. okrajnega šolskega sveta. Ker bodo v kratkem sledila tiskana navodila o ustanovitvi okrajnih odborov o odpošiljanju kovin itd. naj županstvo le takoj uredi vse pred-
priprave, ter naj o izvršitvi do najkasneje 14. aprila t. 1. semkaj poroča. Katere kovine je nabirati je razvidno iz lepakov. Da bo imela ta akcija v našem okraju dober uspeh, je gotovo; zatorej je dolžnost in čast županstva da zastavi vse svoje moči v dosego tega.
Gospodična Kamila Theimerjeva proti deželnemu glavarju dr. Šusteršiču. Dne 12. t. m. se je vršila pred c. kr. deželnim sodiščem pod predsedstvom sodnega nadsvetnika gospoda Travnerja, civilna obravnava zaradi odškodninske zahteve gdč. Kamile Theimerjeve proti uredniku „Slovenca" Moškccu in proti deželnemu glavarju dr. Šusteršiču v znesku 116.650K. Gdč. Theimerjeva zahteva odškodnino za službo v poljedelskem ministrstvu, ki ji je bila obljubljena, katera pa vsled člankov v „Slovencu" ni dobila", 80.000 K. Svojo izgubo vsled dejstva, da ne more več sodelovati pri časopisih in revijah ter da je ne kličejo več k predavanjem, ceni na 20.000 K. Odpadel ji je zaslužek 6000 K, ker ni mo°;la izdelati in izdati berila za poljedelske šole. Bivšemu uslužbencu „Gospodarske zveze" je dala za dokazilni materijal 4850 K. Za svoja potovanja v Ljubljano v tej zadevi je izdala 1800 K. — Sodišče je po dveinpol-urni razpravi zaključilo postopanje ter bo izdalo razsodbo pismeno.
Poštne nakaznice v Nemčijo. Dne 10. aprila se je obnovil promet s poštnimi nakaznicami v Nemčijo, a samo v omejenem obsegu. Največ se more z eno nakaznico poslati 500 mark in sme vsaka oseba oddati le eno nakaznico na dan.
Rudokopi in prostosledi. Izšla je cesarska naredba z dne 28. marca glede prostosledov in rudokopov. Ker je dovažanje rude in kovin iz inozemstva vsled vojne nemogoče, je treba pridelovati v rudnikih čim več rude. Cesarska naredba pooblašča ministrstvo javnih del, da sme dovoljevati glede prostosledov in rudokopov izjeme veljavnega zakona. Kdor bi prostosledov ne izkoristil, izgubi dano mu dovoljenje.
Nadaljevanje akcije „Zlato dam za železo" predlagajo z ozirom na dalekosežni pomen zbiranja zlata za celo naše gospodarsko življenje nekateri nemški listi. Predvsem naj bi se odločile cerkve položiti vse svoje neobhodno potrebne zlate posode in predmete domovini na oltar. Mesto svojih zlatih bi dobile cerkve železne posode, ki bi pričale še poznim rodovom o njihovi požrtvovalnosti za domovino. Ideja je brezdvomno dobra in zdrava, saj je znano, da posedujejo nekatere cerkve prave zakladnice, v katerih se nahaja za mnoge tisoče I in stotisoče zlata in srebra. V zvezi s to akcijo in kot najboljši način pridobiti čim največ potrebnega brona in bakra, priporočajo isti listi, da naj bi cerkve žrtvovale tudi vsaka po en zvon. Za to pa bi dobile posebno kovinasto ali kamenito spominsko desko, ki bi naznanjala, da je cerkev ravno tako požrtvovalna kakor vse druge družabne organizacije in kakor priprosti delavci, kmeti in meščani. — Ena cerkev se je že odzvala in sicer protestantovska na Ogrskem, ki je darovala svoj skoraj 200 let stari veliki zvon v patrijotične namene. Upati je, da ne ostane osamljena.
Zobotehnični atelje poroča, da se je vrnil iz potovanja in da zopet ordinira zobotehnik g. Leider.
Darovi učenk dekliške ljudske šole za „Rdeči križ". Darovale so sledeče učenke iz Kranja: Volčič Franja 20 v, Otrin Jakobina 14v, Bisjak Cirila 20 v, Završnik Ferdinanda 60 v, Terpin Doroteja 10 v, Nitsch Ana 10 v, Reyer Miroslava 32 v, Cadež Franja 10 v, Cebulj Ivanka 10 v, Pfeifer Ivanka 14 v, Mihelič Marija 12 v, Mulej Angela 10 v, Slabe Ivana 10 v, KotlovŠek Mihaela 20 v, Malec Marija 10 v, Uitz Georgina 10 v, Knific Jožefa 10 v, Hojkar Leopolda 20 v, Sipec Franja 10 v, Pikuš Marta 24 v, Volčič Ana 30 v, Omersa Angela 60 v, Pirnat Manica 20 v, Schiffrer Leopoldina 30 v, Hlebanja Marijana 28 v, Uranič Matilda 10 v, Chrobat Vitalija 40 v, Peč-nik Ana 10 v, Drinovec Marta 20 v, Puhar Helena 10 v, Majdič Marija 50 v, Rihtaršič Franja 20 v, Požgaj Vida 20 v, N. N. 28 v, Schopf Mar-ga 10 v, Vidmar Marija 16 v, Bodlaj Julijana 40 v, Bidovec Marija 20 v, Čebulj Franja 40 v, Vreček Pavla 48 v, Eržen Jerica 30 v, Segula Marija 20 v, Logar Stanislava 20 v, Ivane Vida 30 v, j Kruh Ljudmila 20 v, Frena Josipina 30 v, Kožuh Ana 8 v, Kožuh Sonja 8 v, Miklavčič Marica 10 v, Šolar Alojzija 10 v. — IzCirčič, GorenjeSa-ve, Huj, Klanca, Rupe in Prim-skovega: Bitenc Ana 20 v, Bernard Kristina 20 v, Volk Angela 12 v, Jeršin Ivanka 20 v, Kun-stelj Ivana 20 v, Sorli Kancijanila 30 v, Bradaška Amalija 20 v, Brešar Franja 16 v, Omejec Angela 4 v. Gruden Franja 40 v, Sorli Josipina 40 v, Ločnikar Kristina 40 v; Jugovic Franja, šolska voditeljica 96 v. — Za vdove in sirote vojakov so učenke darovale K P50 v; skupaj K 1644 v. Vodstvo 5 razredne dekliške ljudske šole.
Razširjajte naš list.
Zobozdravniški in zobotehnični a!9lje
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
fr. HolzhacKer
konc. zobotehnik
v Kranju l
vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago.
i
T
Spominjajte se Rdečega križa
Najstarejša ^
4
trgovina
A* Ferd. Saiovic %
v Kranju
2 52—1«
(poprej J C- Pleiweiss)
priporoča za
svojo bogato zalogo
modnega blaga sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vijotov, kamgarnov in lodnov, platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih iu pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
• Svilnati robci najnovejših uzorcev.
H 52—16
najbolje in najceneje se kupi pri trt
RUDOLF RUS
u Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Strogo solidna in poštena postrežba.
0<
to
I
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje
um, um
trgovina mešanega blaga in deželni Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt.
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
Mestni hranilnica i Kranja
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
378.000 kron!
obrestuje hranilne vloge po
figi
Ibrez odbitka rentne-1 ga  davka, katerega I B plačuje hranilnica iz
><
w
I- plačuje nrannnica \c m lastnega. Narasle^ in I nedvignjene vloznei in na amortizacijo v 45 letin, tako aa na primer      obresti pripisuje h ka
dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1914. je bilo stanje hranilnih vlog nad
5 milijonov733tisoč kron. j S
pitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
emmmm
nu
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron-
i i i i
Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje
v Kranju na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I X I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
U
w
n
II
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.