ROMALO V PLANICO — Ob svojem zlatem
	
	
	
	
Na Bazo 20 poslej _jjo asfaltu?
IjUkov dom na Rogu bo ^piI telefon in vodovod
dolenjske toplice — Letos
kot l	°Prav>li znatno več del,
dnižh 'atlko s sredstvi podpisnikov SDn„en<;ga .^ogovora za varstvq te enikov in naravnih znamenitosti S|£ znamenitega pogorja na Dolenj-Olao I I Plnančnem načrtu bi razp-dina ' Z nekaj več kot 2,4 milijona vji rP' kar pa bi, denimo, zadosto-Dr;_ 23 °bnovo nekaj barak, Samo 200 fitv? ■15 000 skodelj bo veljala niu^s ^dinarjev, kajpak ob upošteva-lik0 P°dbudnega dejstva, da bodo ve-Va|j Prostovoljnega dela spet prispe-rP’ so do zdaj sicer največ nared'li na Rogu.
maLdn?Vnega nairta- k> S3 Je 15-
sPrejel i^HuSejl v Dolenjskih Toplicah družb	Podpisnikov omenjenega
da bo^83 dogovora- povzemamo, barau°Sr??nJa pozornost posvečena bara|(0m' ako naj bi v celoti obnovili "Pesja/3 ranience Jelendol in barako druge k na Gornjem Hrastniku, Zameniaf?ra^e pa zavarDvab in jim
b°do ur«tv°trajale dele- Poleg tega gr°bišču	sP°minsko obeležje pri
tavi|j oh'0? P°g°relcu. ponovno pos-SCVPr i za rekonvalescente ^Jelendol, pripravili
Naša tekmovalca med zmagovalci v glasbi
Uspeh Krčana Martina Šušteršiča in Novo-meščanke Tatjane Saje
LJUBLJANA — Na 14. tekmovanju učencev in študentov glasbe, ki se je minuli teden začelo v Ljubljani, sta se odlično predstavila tudi predstavnika Dolenjske in Posavja, oba pianista. To sta učenec glasbene šole iz Krškega Martin Šušteršič, ki je zmagal v drugi kategoriji mladih pianistov učencev (in za to prejel prvo nagrado) ter študentka akademije za glasbo Tatjana Saje iz Novega mesta, ki je bila v peti kategoriji pianistov najboljša (za kar je prejela tretjo nagrado), še posebno nagrado pa si je pridobila za najboljšo izvedbo slovenske skladbe.
Letošnje tekmovanje mladih glasbenikov je posvečeno evropskemu letu glasbe in 40-letnici osvoboditve.
vse zlato, kar se sveti
Gospodarstvo dolenjske regije kaže kar ugodno rast, vendar se za tem rezul-tatom skrivajo predvsem višje cene — Izgubarjev je 16____________________________________
NOVO MESTO — 13. marca so na tiskovni konferenci v SDK Novo mesto predstavili lanskoletna gibanja gospodarstva dolenjske regije. Izpo-datkov po zaključnih računih za leto 1984 pa je v ideti, da se bilanca uspeha razlikuje od bilance stanja. Prva je ugodna, druga pa malone porazna.
V štirih dolenjskih občinah je bila dosežena 63-odstotna rast celotnega
• Dokaj ugodni finančni kazalci so posledica predvsem višjih cen, gospodarnost pa že od leta 1979 nazaduje in realni osebni dohodki že pet let padajo. Izvirni greh za slabšanje položaja v proizvodnji je v subjektivnih vzrokih, v nenormalno visokih cenah materialov, v preslabo izkoriščenih zmogljivostih pa v zaostajanju v tehnologiji. Obračunana amortizacija pa ne zagotavlja obnove zastarelih proizvodnih sredstev, kaj šele ostalo, čemur je namenjena.
prihodka, 61-odstotna rast dohodka, 37-odst. višja amortizacija in za 5 odst.
pri
spo-
'flSko L‘	—"v pi ipi u» iaa o|zv/
'aljom u ° v baraki zaščitnega ba-bodn v a.Ze 20 'n podobno. Delo pa ,“ra° končale HrmC	 ...
,®»ns£7wl,e ekJ.pe za PriPravo Par' že do . P°grafije Roga, pri čem er je drago,y nastalo kakih 40 dosjejev z terena 01,111 avtent>čnimi podatki s
°bkkn PosleJ dostopnejši za asfalti V?-	^ta namen bodo že letos
2o o,- cesto od Podturna do Baze k0d ‘L0"13 0° Lukovega doma, do v°dov h ° naPe*Jab tu<J> elektriko, Zgrad r te'ePon. uredili peš poti in mu p11 reslavracijo pri Lukovem doli k.:n Nekaterih delih bodo pomaga-rigadirjk
Vsa t■ •
v S0(j S3 ln druga dela bodo potekala očja 8 ovanju z ustanovami s podr-dišči 3rslVa naravne in kulturne de-makn6 13 PPd nadzorstvom strokov-Ton|jVl,"ot Je bilo naseji v Dolenjskih °bnov Ve^krat poudarjeno, mora hitre| 3 sP°menikov na Rogu potekati se 2(f-ln slrokovno brezhibno. Zdaj .. da so posegi tudi
preveč
in nepovezani, kar je zada Sj D0bnovitvene akcije. Res je tudi, ne m 0gav končni obnovljeni podobi Uvede°rerno zamisliti, dokler ne bo Vej;. cr|oten režim in namenjenih dvide,e' kiev-' k-daj bo to, je težko pre-škaa!' - ajPrei je na potezi republi-Za Psdin<i, ki naj bi Rog razglasila dokujv. *k' sP°menik. Ustrezen nizaci; Ci,nt °tem so v strokovnih orga-Jah že-pripravili.
1. Z.
jubileju je bila Planica spet nepozabna, pa ne le zaradi novega svetovnega rekorda v poletu na smučeh, temveč tudi po številu gledalcev. Kar 150 tisoč se jih je v treh dneh zvrstilo v dolini pod Poncami, med njimi pa je bilo tudi nekaj tisoč Dolenjcev. Samo iz Novega mesta je vse te dni proti Planici odpeljalo kar 62 avtobusov. Seveda ni manjkalo tudi takih, ki so se na slovenski praznik« odpeljali s svojimi vozili. Na sliki: učenci osnovne šole iz Stopič so si sobotni izlet v Planico prislužili že med letom kot najboljši razred. (Foto: J. Pavlin)
Povprečen lanski vinski letnik
—Čateža dobri gostitelji 11. posavskega praznika vin — Povorka
radnli* ^ — Kljub toči, spomladanski ali zimski pozebi posavskim vinog-Posa ^ zdaleč ni zmanjkalo volje za pripravo vsakoletnega praznika vrstjV .'h vin. Letošnja prireditev v gostoljubnem Čatežu ob Savi, že 11. po s,rok z*)ra'a številne vinogradnike, željne dokazovanja in izmenjave
r«koč
ovnih mnenj.
°savski &z noč
vinogradniki so se tako znašli v še večjih teža-
BERite
DANES
°a 2- strani:
*uiZak01
nitost se izbolj-
strani:
tov
Zavrt;
a levitev nekme-
vah, ker sej je menjal okus potrošnikov in so postala bolj tržna bela kot pa rdeča vina. Vendar se z boljšo organiziranostjo, večjo strokovnostjo, boljšim sortnim sestavom in kakovostjo pridelka ter obrambo pred točo vinogradnikom le obetajo boljši časi.
Slavnostni govornik, predsednik OK SZDL Brežice Stanko Cerjak, je ob otvoritvi praznika posavskih vin 14. marca v stari šoli na Čatežu dejal, da vse bolj prodira spoznanje, da ne more biti napredka, če ni povezanosti in sodelovanja med družbenim in zasebnim sektorjem vinogradništva. »Upoštevati pa kaže tudi dejstvo, da
strani:
$Uho°reČa ne9°tovost na
lorju
"}<>■ stran,:
Sčihče ni
sl,Per>dijo
vprašal za
strani:
uCen^eln'vzorci za boljše j
strani:
% A
^fško0 llazardni vožnji v
J strani:
2a^mes,° odškodnine 'et zapora
diplomi; najboljšim —
Predsednik delovne skupine Anton Baškovič je izročil najboljšim vinogradnikom na prazniku posavskih vin diplome. Rumeni plaveč Franca Kostanjška iz Sromelj (na desni) je dobil 16 točk.
Nadaljevalo se bo nestalno vreme.
manjša izguoa kot pred letom dni, vendar teh številk ne smemo ocenjevati le po teh številkah. Tudi ob dejstvu, daje bila dosežena 1-odstotna višja industrijska rast in daje bil dohodek na
DOLENJSKA SELEKCIJA PRVAK SRS!
LJUBLJANA — V dvorani na Kodeljevem je bilo v soboto tekmovanje rokometnih selekcij območnih zvez Slovenije — letnik 1971, na katerem so izbrali tudi 16 najboljših igralk za pionirski rokometni tabor. Za veliko presenečenje so poskrbele mlade igralke Dolenjske, ki so najprej z 11:5	(6:2) premagale celjsko-
šaleško selekcijo in nato s 5:4 (2:2) še primorsko. V finalu sta se pomerili ekipi Dolenjske in Gorenjske, igralke trenerja Janeza Štruklja pa so zmagale s 5:4 (2:3). Za dolenjsko selekcijo so igrale: Binelli (Rudar), sestri Podpadec (Lisca), Lazič, Lapuh (Brežice), Šiško. Gorišek, Potočar in Radovan (Iskra). Omerzel, Veselič, Pelko (Novo njesto) ter Hočevar (Beti). Pionirke so spremljali njihovi trenerji v klubih: Vovk, Ernesti. Levačič, Fifolgin Štrukelj, ki je selekcijo tudi vodil.
delavca za 57 odst. večji,seugodnasli-ka poslabša, če pogledamo dejansko stanje.
Glede likvidnosti večjih težav na splošno ni več, razen v IMV, toda primanjkljaj trajnih obratnih sredstev narašča kljub vsem ukrepom, ki naj bi ga. zmanjšali. Izgubo je v regiji izkazalo 16 organizacij združenega dela v skupnem znesku 1,66 milijarde dinarjev, pri čemer je zastavonoša novomeška občina z nekrito izgubo 1.18 milijarde dinarjev, zlasti zaradi IMV.
Tudi z izvoznimi rezultati se Dolenjska ne more hvaliti. Izvoz v regiji je bil le za 2,2 odst. večji, na konvertibilno območje pa se je zmanjšal za 0,4 odst.
R. BAČER
NOVA DELAVNICA IN TOVORNJAKI — Na sobotni svečanosti, ki je bila posvečena tudi prazniku občine Ribnica, je predsednik občinske skupščine Stanko Rus odprl nove prostore Eurotransa in temu kolektivu predal v uporabo 15 novih vozil. (Foto: Primc)
Nova delavnica in vozila
Poleg tega Eurotransu ob prazniku ribniške občine še »Plaketa 26. marca« — Spored prireditev
NOV REKORD v »KRKI«
NOVO MESTO — Letos januarja so v tovarni Krka prodali za 536 milijonov dinarjev zdravil, kar se. odkar obstaja tovarna, še ni zgodilo. Januarja bi lahko prodali še za 30 milijonov dinarjev zdravil več. če bi jih imeli. Tudi v tozdu Kozmetika so se januarja izkazali z rekordno prodajo, saj so iztržili 208 milijonov din za svoje proizvode.
GORIČA VAS, RIBNICA — Eu-rotrans Ribnica je imel v soboto, 16. marca, svečanost, na kateri so odprli nove delavniške prostore v Goriči vasi in prevzeli 15 novih vozil. Ta uspeh je kolektiv Eurotransa proslavil v okviru letošnjega občinskega praznika.
Na svečanosti v Goriči vasi je govoril predsednik občinske skupščine Ribnica Stanko Rus, in sicer predvsem o gospodarskih dosežkih občine in njenih načrtih. Stanko Rus je podelil kolektivu Eurotransa občinsko priznanje plaketo 26. marec, ki jo je pre-
SKI—BUS PONOVNO V GAČE
NOVO MESTO — Ob zadnjem sneženju je v smučarskem centru Rog v Gačah zapadlo skoraj meter snega, zato je Globtour za soboto, 23. marca in nedeljo, 24. marca, ob 8. in 10. uri organiziral ski-bus prevoze. Izkoristite lahko tudi še ne uporabljene ski-bus pakete.
ne moremo kar naprej povečevati pridelka po trsu, kar v veliki meri slabo vpliva na kakovost grozdja in vina ter na življenjsko dobo trte,« je menil Cerjak.
Predsednik organizacijskega odbora Vlado Deržič seje zahvalil pokroviteljem letošnje prireditve, delavcem turističnega društva Čatež, gospodinjam za kulinarično razstavo, MPZ Bratov Milavcev iz Brežic in godbenikom iz Loč. Praznik posavskih vin so sklenili v soboto s povorko vinogradništva in domačih običajev od Čateža do Brežic in nazaj, ki pa je bila nekoliko okrnjena zavoljo slabega vremena in televizijskega prenosa iz Planice.
P. PERC
JEZIKOVA NEDELJA NA BOHORJU
BOHOR — Od I. marca dalje je planinska koča na Bohorju stalno odprla in oskrbovana. V koči je moč dobiti toplo hrano in prenočišče za 40 ljudi ter žig za štiri planinske poti, ki vodijo preko Bohorja: zasavska pot, razširjena slovenska planinska pot, transverzala kurirjev in vezistov NOV in pot borb in zmag Gorjanci — Bohor. V ncdeljTr>28. aprila, bodo na Bohorju organizirali tradicionalno jezikovo nedeljo.
PRVAKI	V RAZVREDN
Na dolenjskem ne zaostajamo v razvitosti zdravstvene službe, ne po izkoriščanju zdravstvenega varstva. Izrazilo na slabšem pa smo v primeru z ostalo Slovenijo po higienski oskrbi j pitno vodo. urejenosti naselij, kanalizacije in čistilnih naprav, urejenosti deponij za odpadke, zaradi onesnaževanja ozračja in tal. Postajamo prvaki v degradaciji okolja in v ekoloških katastrofah. To stanje je posledica neenakomernega razvoja in neuskladenega planiranja vsega razvoja. Pri zidanju tovarniškega ali zasebnega dimnika zmanjka denarja za višjo varianto dimnika, pri investicijah zmanjka za popolno urejenost čistilne naprave, za telovadnico. itd. Premalo je vsa leta tudi sredstev za službe, ki naj bi sistematično spremljale to, kar že imamo, da bi ugotavljale, kako živimo, kaj vdihavamo, kaj jemo. predvsem, pa da bi skrbele, da se ne bi zastrupljali. Posledice se kažejo na čedalje bolj ogroženem zdravju ljudi ob celi vrsti naraščajočih bolezni sodobnega časa. Smotrnost medicine pa je predvsem v preprečevanju takih pojavov, in ne v samaritanskem odpravljanju posledic.
R. BAČER
vzel predsednik delavskega sveta Jože Habjan.
Nato se je v domu JLA v Ribnici nadaljevala svečanost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj devetim poslovnim sodelavcem iz
• Jutri, 22. ntarca, ob 19.30 bo v avli osnovne šole vokalno instrumentalni koncert ribniških glasbenikov. Na sam praznik, 26,-mar-ca, bo najprej ob 9. uri predsednik OS Stanko Rus sprejel častne občane, nato bodo ob 10. uri odprli v domu JLA razstavo grafik »Ribniški ciklus« akademskega slikarja Bojana Golje; zatem bo svečana seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja in nagrade ter priznanja občinskega odbora ZZB NOV Ribnica. Ob 12. uri bodo odprli novo žago v Ribnici. Na dan pred praznikom, 25. marca ob 10. uri, bo spominska svečanost v Makoši.
domovine in tujine, V kulturnem programu so nastopili poleg godbe na pihala še Ribniški oktet in operni pevci.
J. P.
V SOBOTO GORJANSKI VELESLALOM
TRDINOV VRH — Pod pokroviteljstvom SGP Pionir , bo na smučišču na Trdinovem vrhu ob ugodnih snežnih razmerah tekma pri Gospodični) v soboto, 23. marca, ob 10. uri že 3. tradicionalni gorjanski' veleslalom. Prijavijo se lahko vsi ljubitelji smučanja na Dolenjskem, prijave pa sprejema Lojze Medle, Žabja vas 47, danes do 18. ureali pa uro pred startom, vendar bodo zamudniki prejeli zadnje startne številke. Prijaviti se je moč tudi na telefon 23-673, žrebanje startnih številk bo danes ob 18. uri pri Medletu v Žabji vasi.
Udeležence opozarjamo, da je na avtomobilih obvezna zimska oprema.
192 VZORCEV VINA — Degustacijska komisija za oceno vina na letošnjem prazniku posavskih vinje zaradi boiezni ter napak v vonju in okusu i/.ločila 18 vzorcev vin. Kakovost letnika 1984 je povprečna, boljša so bela vina, pri rdečih vinih pa po kakovosti izstopa modra frankinja. Od 192 vzorcev vina iz posavskega vinorodnega rajona je bilo največ, kar 68, vzorcev cvička. Na sliki: po otvoritvi praznika posavskih vinje spregovoril Stanko Cerjak. (Foto: Perc)
EETRTK0V INTERVJU
Zakonitost se izboljšuje
Zakonodaja in predpisi se kopičijo, izvajalci teh pa se dostikrat ne znajdejo
NOVO MESTO — Pri Službi družbenega knjigovodstva v Novem mestu je 33 ljudi zaposlenih v kontroli, notranji in zunanji, delajo pa za področje štirih občin. V glavnem preverjajo pravilnost in zakonitosti dela pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. Kakšne so bile ugotovitve te službe za leto 1984, je povedal Tone Kraševec, vodja inšpekcije SDK:
»Naša služba kontrolira dokumentacijo uporabnikov, ki jo dobiva SDK, po drugi strani pa na terenu pri uporabnikih družbenih sredstev nadzira izvajanje raznih zakonov in predpisov.
Opravka imamo s 1482 uporabniki družbenih sredstev, od gospodarskih delovnih organizacij do društev, hišnih svetov in 116 različnih sisov. Od teh uporabnikov smo lani prejeli preko 1.6 milijona različnih nalogov, 11000 raznih obračunov, 1336 zaključnih računov .in 1184 periodičnih obračunov. Kontrola je zavrnila okrog 19.000 nalogov, deloma zaradi formalnih nepravilnosti, deloma pa smo naloge zavračali zato, ker uporabniki niso imeli denarja ali pa so skušali sredstva uporabiti za namene, za katere jih ne bi smeli.
Kar 463 zaključnih računov smo lani zavrnili ali pa zahtevali dopolnitve. Enak primer je bil s 450 periodičnimi obračuni. V prenekaterem primeru pa je šlo le za malenkostne pomanjkljivosti, vendar jih moramo zabeležiti.«
— Ali je bil na Dolenjskem spoštovan zakon, ki terja, da morajo biti računi poravnani najkasneje v 15 dneh?
»V glavnem so ta zakon spoštovali. smo pa pri 15 uporabnikih in
Tone Kraševec: »V dolenjski regiji je zadnje čase več spoštovanja zakonitosti na področju, ki ga nadzira SDK.«
v 234 primerih družbenih sredstev ugotovili kršitev zakona, niso plačali obveznosti v predpisanem roku, šlo pa je za skupno vsoto 12 milijonov din.«
Kaj je ugotavljala vaša kontrola na terenu?
»Opravili smo 210 raznih pregledov, od teh 65 pregledov zaključnih računov in 8 pregledov periodičnih obračunov. Ugotovitve so z raznih področij dela, navedel pa bi le nekatere. V 281 primerih smo zasledili, da ni bilo plačil v predpisanem roku. 2 menici, sta bili izdani kar .na lepe oči. ne da bi bil posel opravljen. V 17 primerih smo naleteli na premalo izkazan celotni prihodek itd. Dodati pa moram, da naša kontrola nima namena samo iskati nepravilnosti in prijavljati kršitelje, ampak tudi odkrivati napake — v primeru preveč izkazanih sredstev gre to v korist delovnih organizacij. Smo pa vselej na voljo tudi za nasvete, ki pa se jih mnogi ne poslužujejo.«
Koliko prijav lanskih kršiteljev ste dali javnemu tožilstvu?
»Vložili smo 108 prijav, od tega za gospodarske prestopke 50 prijav in 72 odgovornih oseb. Največ teh prestopkov se nanaša na kršenje interventnega zakona o porabi goriva in bencina. Od vloženih prijav v letu 1984 jih je bilo 13 zavrženih, izdani pa sta bili dve obsodilni in dve oprostilni sodbi. Vloženih je bilo tudi 58 predlogov sodniku za prekrške. Eden je bil ustavljen, obsojenih pa je bilo 49 uporabnikov družbenih sredstev in 39 odgovornih oseb. Pretežna večina teh zadev seje nanašala.na nepredložene zaključne račune manjših društev, krajevnih skupnosti itd.«
Ali se spoštovanje zakonov in predpisov izboljšuje ali ne?
»Manj je nepravilnosti kot pred leti, največ opravka pa smo imeli z IMV na raznih področjih. Dostikrat je izvajanje predpisov zelo težavna stvar. Kar naprej sprejemamo nove zakone, dopolnitve starih. Tisti, ki bi jih morali uresničevati, pa se ne znajdejo več, tudi zato, ker tolmačenja pridejo prepozno. Dajejo pa jih tudi nepooblaščeni uradniki v zvezni administraciji. Tako se zgodi, da si kak predpis tolmači vsak po svoje.«
RIA BAČER
»Gorjanci« že splavali
Ob koncu leta brez izgub — Nakup novih vozil
r
STRAŽA — Da se razmere pri prevozniškem podjetju Gorjanci res boljšajo, kaže lanskoletni zaključni račun, kjer ni več rdečih številk. Precejšen napredek pri posodobitvi voznega parka pa pomeni 12 novih težjih tovornjakov in 4 novi avtobusi za visoki turizem, kar še daleč ni vse v letošnjem letu.
Medtem ko je ob polletnem obračunu delovna organizacija Gorjanci Straža izkazala precej izgub, saj so samo v tovornem prometu imeli 20-milijonsko izgubo, so se ob koncu leta že rešili najhujšega. Skladi resda še niso polni, vendar izgube ni več.
11. marca so odpeljali na prve mednarodne vožnje novi tovornjaki: 10 Renaultovih vozil in 4 vozila Man. na-
STRUGE BODO ŠE ČAKALE
KOČEVJE — Razgovor predstavnikov KS Struge s predstavniki občinske skupščine Kočevje in drugih, kije bil konec minulega tedna v Kočevju, in sicer o nadaljevanju gradnje večnamenske stavbe v Strugah, je pokazal, da za to gradnjo ni dovolj denarja. Možnost, da bi zagotovili del denarja, bi bila v tem, da bi v okviru te stavbe gradili dve stanovanji. Vendar projekt in tudi že začeta dela, ki ji je KS izvajala sama. to onemogočata. KS Struge ima le nekaj nad 7 milijonov din. Po sedanjih ocenah bo gradnja tega objekta stala preko 30 milijonov din. Tudi omenjeni razgovor ni dal rešitve. Velja pripomniti, da je taka stavba v Strugah potrebna in' da so to gradnjo krajani načrtovali že vrsto let.
V. D.
red pa so tudi 4 najsodobnejši avtobusi za izletniški visoki turizem. Do septembra letos bo na cestah še 14 novih tovornih vozil in 11 avtobusov, namenjenih medkrajevnemu in mestnemu prometu. Pri novih vozilih pa bo samo na gorivu 30-odstoten prihranek.
V kolektivu je boljše vzdušje in večja pripravljenost za delo tudi zaradi znatno boljših osebnih dohodkov. Medtem ko je letos januarja znašal poprečni zaslužek pri Gorjancih malo nad 35.000 dinarjev, so bili v minulem letu zaslužki zelo nizki. Zaposleni v gostinstvu so imeli poprečni zaslužek 19.000 din, v skupnih službah 22.000 din, v avtobusnem prometu 25.000din in v tovornem prometu 32.000 dinarjev. Boljše osebne dohodke so omogočili predvsem boljši rezultati pri poslih v tujini. Prav to področje še
veliko obeta.
R. B.
VEC LOKALOV
KOČEVJE — Krajevna skupnost Kočevje—mesto je dala pred kratkim pobudo, naj bi v spodnjih prostorih stavb na območju od Name do poročne dvorane KS in samskega bloka urejali lokale za usiužnostno obrt. Takih prostorov je tu okoli 300 do 350 kv. metrov. Obrtni lokali pa bi temu delu mesta vdihnili tudi več življenja. Že zdaj je na tem območju v pritličjih nekaj lokalov, v drugih pa so stanovanja. Vendar se je izkazalo, da so vse stavbe na tem območju stare in da so njihovi pritlični prostori za stanovanja neprimerni. Precej teh stavb je bilo po starejših načrtih predvidenih za rušenje, po najnovejših pa naj bi jih ohranili.
IM AI EMA IIK1 PREIZKUSILI ZNANJE — V soboto, 2. marca, je bilo v GUI Boris Kidrič v Novem mestu šolsko tekmovanje iz matematike. Udeležilo se ga je 59 učencev iz vseh štirih letnikov. Z dokaj zahtevnimi nalogami so najbolje opravili: v 1. letniku Tomo Slapšak, v drugem E rane Bračun, v tretjem Jože Plaveč in v četrtem Matjaž Jakljevič. (Loto: Marijan Hočevar, foto krožek SŠTZU)
Banka, ki se ne boji »viharjev«
Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana cenjena na Dolenjskem in v Po-savju — Sanacija IMV mora uspeti — Novi agenciji v Brežicah in Sevnici
KOSTANJEVICA — Skupni dohodek Beograjske banke — Temeljne banke Ljubljana v letu 1984 presega 88 milijonov dinarjev in je po besedah delegata sevniške Jutranjke Janka Marušiča na konferenci delegatov te banke za poslovni enoti Krško in Novo mesto prejšnji teden v Kostanjevici dober dosežek.
Delegati iz Dolenjske so menili, da se priljubljenost banke nenehno veča. zahvalili pa so se tudi /a pomoč banke pri reševanju IMV. Nekateri so izrazili upanje, da bo banka s še večjo podporo gospodarstvu omogočila, da se postavi na svoje noge. druge je spel zanimalo, kaj bi likvidnečlanicc Beog-radske banke izgubile, če bi šel IMV v stečaj. Direktor Temeljne banke Ljubljana Jože Tepina je odgovoril, daje »vez« med BB—TB Ljubljana 700 milijonov dinarjev, v primeru stečaja pa bi banka potegnila le okrog 36 odst. sredstev, ostalo bi šlo v reprogrami-
0 Žc tako velika sredstva občanov se bodo še povečala, kajti Beogradska banka načrtuje večanje mreže in približevanje prebivalstvu. Ob posodobitvi poslovanja z računalniško opremo predvideva BB—TB Ljubljana odprtje osmih novih agencij v Sloveniji, med drugimi tudi v Brežicah in. Sevnici.
ra nje in odpis. »Naše bankeburja ne bi^ odnesla, o drugih dveh konkurenčnih bankah pa ne bi govoril,« je razmišljal Tepina in še dejaj. da v enem mesecu pričakujeo nov sanacijski odbor, da bi se dogovorili, kako bi se banka vključila v sanacijo, ki mora uspeti.
POTROŠNIŠKI SVET DELA
KOČEVJE — Potrošniški svet pri KS Kočevje — mesto je obravnaval težavo preskrbe s kruhom in drugimi izdelki. Več pripomb je bilo tudi na " urejenost gostinskih in trgovskih lokalov v pripravah na bližnjo turistično sezono. Člani so se zavzeli, da je potrebno več storili za ureditev okolice pri trgovinah in gostinskih lokalih. ob tem pa menili, da bi kazalo ustanoviti društvo vrtičkarjev.
V. D.
Banka je lani dosegla za več kot 12.4 milijarde dinarjev skupne bilančnsote. kar je 38 odst. več, kot so načrtovali.
za letos pa ocenjujejo porast te vsote na 14.5 milijarde. Banka je pokrila vse negativne tečajne razlike. Žal tudi pri tej banki v skupnih virih upadajo sredstva gospodarstva kljub pridobivanju novih članic, kar pa je posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja.
P. PERC
PREDAVANJE
ALPINISTOV
METLIKA — Tukajšnje planinsko društvo organizira v soboto. 23. marca. ob 19. uri v domu Edvarda Kardelja v Metliki predavanje in prikaz diapozitivov in filmov o pogorju Kili-mandžara in Pamirja. O vzponu na Kibu, najvišji vrh Afrike ter na Pik Komunizma in spust s smučmi z njega bosta predavala alpinista Peter Markič in Marjan Ručigaj, ki v svojem predavanju ne bosta pozabila tudi na domače gore. Vstopnine ni.
Dolenjski list brez izgube
Z uspehom poslovanja, ki ga krojijo rastoči stroški, člani izdajateljskega sveta _________niso	povsem	zadovoljni	— Sofinanciranje še ni urejeno
NOV O M ES I O — Na seji izdajateljskega sveta Dolenjskega lista pretekli četrtek je beseda tekla o poslovanju v preteklem letu, o nameravanem izstopu občinske konference SZDL Kočevje iz kroga ustanoviteljev Dolenjskega lista ter o vsebinski zasnovi časopisa. O slednjem bo posebna seja junija, člani izdajateljskega sveta pa bodo do takrat na svetih za informativno dejavnost v občinah zbrali pripombe o vsebinski zasnovi lista.
Dolenjski list je lani gospodaril v precej slabih gmotnih razmerah, vendar mu je s preudarnim poslovanjem uspelo zaključiti leto brez izgube. V preteklem letu so se zelo povečali stroški, zlasti zaradi velike podražitve papirja. tiskarskih in grafičnih storitev, poštnine, zato je bila dokaj nizka rast
KOLIKO KS V KOČEVJU?
KOČEV.IIi — Do aprilu nuj hi v Kočevju v glavnem zaključili že leta trajajočo (neuspešno) razpravo o preoblikovanju setlanje KS Kočevje v več man jših. V dosedan jih razpravah se je pokazalo, da uspešno delujejo podeželske KS. saj so njihovi zbori občanov uspešni, v kočevski pa so zbori občanov zelo slabo obiskani. V manjših KS občani odločajo o vsem na svojem območju in tudi sodelujejo pri izpolnjevanju sklepov oz. načrtov. V veliki mestni KS pa je občan oddaljen od sprejemanja sklepov, saj sklepe v njegovem imenu sprejemajo in izvajajo drugi, in to ne le organi KS. ampak tudi SIS itd. Zato je gotovo pravilna odločitev o ustanavljanju manjših KS v mestu.
./. /’.
pripombe
dohodka in čistega dohodka. Slednji je vseeno tolikšen, da so lahko izplačali osebne dohodke v družbeno sprejemljivih okvirih, napolnili sklade, vendar pa v poslovni sklad še vedno ne morejo nameniti toliko sredstev, kolikor bi bilo potrebno, če želijo kdaj v prihodnosti priti do lastnih poslovnih prostorov.
Dolenjski list ima veliko neplačane realizacije, precej na račun sofinanciranja. V Kočevju. Ribnici in Sevnici so se namreč odločili za manjše zneske, kot so bili predvideni, v novomeški občini pa je precejšen izpad sofinanciranja pri sisih. Člani izdajateljskega sveta so se zato zavzeli za takšne deleže sofinanciranja, kol so bili dogovorjeni pred leti. in niso pristali na samovoljno zniževanje zneskov, prav tako tudi ne na odpis zaostalih terjatev. povečanje sofinanciranja pa naj bo tudi letos v okviru resolucije. Predlagali so proučitev rentabilnosti poslovanja novinarskega servisa in založbe, čeprav je res. tla na gospodarjenje Dolenjskega lista v veliki meri vplivajo zunanji dejavniki, zoper katere so nemočni.
Glede nameravanega izstopa OK SZDL Kočevje iz kroga ustanoviteljev Dolenjskega lista, o čemer je pred nedavnim pisal Dolenjski list. je Vladimir Gašparac iz Kočevja pojasnil, da gre za nepopolno informacijo ter da v Kočev ju nikoli niso sprejeli sklepa o
tem. pač pa je bil to le predlog enega izmed prisotnih na seji predsedstva OK SZDL. ki pa je bil odbit. Sprejeli pa so stališče, da bodo Dolenjski list
0 27 delavcev tozda Dolenjski list, ki samoupravno deluje v sklopu Dolenjskega informativnega centra, je lani z izdajanjem Dolenjskega lista, propagandno in založniško dejavnostjo, novinarskim servisom in sofinanciranjem prigospodarilo 70,138.441 din celotnega prihodka (33 odst. več kot leto poprej), za stroške je šlo 45.015.933 din (39 odst. več), dohodek je bil za 23, čisti dohodek pa le za 21 odst. večji. Za poslovni sklad je Dolenjski list lahko namenil le 1,756.994 din (za 37 odst. manj ko leto poprej), neplačane realizacije je bilo za 1,057.073 din, čisti osebni dohodek na delavca pa je mesečno znašal 35.595 din.
sofinancirali, kolikor bo iz proračuna mogoče. Kočevske novice, ki so jih začeli izdajati v Kočevju, pa nikakor niso konkurent Dolenjskemu listu, ampak le skupen časopis delovnih organizacij v kočevski občini (z delegatsko prilogo).
M. B.
iii
NASA ANKETA
Za posevke manj gnojil?
Fred vrati je spomladanska setev. Prvo lepše in toplejše vreme bo gotovo priklicalo na njive, travnike, v vinograde vse kmete. Jesenske posevke bo treba dognojiti. zaščititi pred plevelom po posejati ali posaditi jarino. krompir, koruzo ipd. Letos večjih težav s preskrbo s semeni, gnojili, zaščitnimi sredstvi vsaj v naših krajih ni. vse pa je tako drago, da kmetje kupujejo manj gnoji! in bodo tudi gnojili manj kot prejšnja leta. čeprav že doslej nismo bili prav visoko na evropski lestvici porabe umetnih gnojil. To pomeni manj pridelka in manj zaslužka, zaradi česar imata škodo tako kmet kot družba.
ZDRAVNKO CAJNAR, kmet iz Križevske vasi: »Imam okoli 4 ha obdelovalne zemlje. Sejali seveda bomo, ne vem pa, koliko bomo pridelali. Umetna gnojila so predraga in jih bomo kmetje gotovo uporabljali pot manj kot pejšnja leta. Pa menda gnojil spet ni, ker pričakujejo novo podražitev. Nazadnje je bila kila gnojila 4 stare jurje, garantirana odkupna cena pšenice 3 jurje, v mlinu ti pa vzamejo 40 odst. Ni računa in kmet se bo najprej odrekel gnojilu. Škodo pa bosta zato imela tako družba kot kmet.«.
ANTON VOVKO, kmet kooperant iz Mačkovca: »Za nas, ki smo pogodbeno vezani na zadrugo, ni problem za umetna gnojila in škropiva. Dobiti je mogoče vse, le denarja je zmanjkalo. Kmetje zaradi visoke cene kupujejo manj gnojil. Cene naših pridelkov rastejo mnogo počasneje kot cene repromaterialov, zato tudi na kmetih poslujemo z rdečimi številkami, le da nam izgube nihče ne pokrije. Sami se rešujemo, kakor se kdo’ znajde.«
BORIS PLANINC, kmet iz Črnomlja: »V glavnem se ukvarjam z živinorejo, vendar vso hrano za živino pridelam na 4 hektarih svoje in 2 hektarih najete zemlje. Za spomladansko setev sem popolnoma pripravljen. Kupil sem že semenski krompir in koruzo, pa tudi. 4 tone umetnega gnojila. Letos sem že veliko žrtvoval za gnojila. Jeseni bomo videli, če se je splačalo.«
FRANC RADIŠEK, kmet iz Orehovega v sevniški občini: »Naša kooperacija že zagotavlja koruzno seme za setev, gnojila in zaščitna sredstva. Pač pa je huda zima z obilico snega"oteževala razvoz hlevskega gnoja celo po travnikih. Menim namreč, da se bomo morali vse bolj oslanjati na ta gnoj, predvsem pa na analizo zemlje, da bomo dodajali tisto, kar zemlji manjka. Pogrešam tomaževo žlindro, ki bi prišla prav za travnike.«
IVANA GAŠPERŠIČ, kmetica iz Gorenjega Medvedjega sela: »Kot vem. bodo gnojila spet dražja in kmetje bomo spet manj gnojili z njimi. O tem, kakšni bodo zaradi tega pridelki, ne kaže kaj dosti razmišljati. Pri nas imamo na srečo 15 glav živine, tako da imamo kar precej lastnega naravnega gnoja. Za setev imamo vse pripravljeno. Krompir za seme imamo, le nekaj malega ga bomo kupili. Sejali bomo tudi koruzo, pšenico pa smo seveda jeseni. Zdi se mi le, da bodo vsa dela letos nekoliko bolj pozna, saj se zima noče umakniti pomladi.«
JANEZ OVEN, direktor TOK ZKGP Kočevje: »Tržne proizvodnje žit na Kočevskem ni. Bolj se pripravljamo na sajenje krompirja. Lani je bila letina slaba, pa še gnil je. Seme bomo letos zamenjali. Z Gorenjskega smo že naročili 10 ton. Dobro smo se založili tudi z. umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, vendar so zelo draga.«
FRANC KLUN, pospeševalec v KZ Ribnica: »Jeseni smo posejali s pšenico 80 odst. načrtovanih površin, ostale bomo spomladi. Tudi potrebna gnojila so kmetje v glavnem nakupili že jeseni. Na kmetijsko mehanizacijo in na odobritev posojil zanjo pa nekateri še čakajo. Naročili smo tudi 7 ton semenskega krompirja, k,er je treba seme zamenjati.«
BRANKO VODOPIVC, kmet iz Dolenje vasi: »Naša kmetija ima okrog 5 ha obdelovalne zemlje. Ukvarjamo se pretežno s poljedelstvom, imamo pogodbo z M—Agrokombinatom za pšenico in koruzo. Jeseni smo že zasejali 2,5 ha pšenice. Za spomladansko setev preostaneta krompir ih koruza. Lani smo poskusili tudi s sojo, a je ne bomo več sejali, ker je treba imeti za dobro obdelavo primerne stroje. Ti pa se za majhne površine ne splačajo.«
ANION KEŽMAN. kmet iz Loč v brežiški občini: »Imam okrog 7 ha svoje zemlje, 5 ha pa je imam še v najemu. Redim 1 i krav molznic, 2 telici in 2 plemenski kobili. Za toliko glav živine potrebujem precej krme. Spomladi nameravam zasejati poldrug1 hektar koruze za silažo, prav toliko ali še več pa koruze za zrnje ter 20 arov krompirja za domače potrebe. 10 do 15 arov zemlje bn zasejano s peso. repo in korenjem. Travnike gnojim trikrat na ^ leto. da imam lahko tri košnje.«
2
DOLENJSKI LIST
Št. 12 (1858) 21. marca 198J.
kmetijstvo
Z zakoni do večje skrbi za zemljo
S spremembami kmetijskih zakonov zagotoviti gospodarnejše ravnanje z zemljo
ijggrada za sojo
*^ra9atuški' učenci lani -Pggkusno posejali sojo
ioPn^^TUŠ — Učenci osnovne ru C • ra8atušso lani spomladi v okvi-“ P'onirske zadruge prvič posejali 2 raz)'čnih vrst soje, seme pa so 2ad0,ovil‘ črnomaljska Kmetijska Ij ru?a' Biotehnična fakulteta in s), Cl lz Butoraja. Ta setev je bila po-fna’ ^nirnalo pa jih je predvsem, Vaio3^-80«6 nj>h najbolje uspe-žel°r aj‘.iuP°rabosojev prehrani so ljudrjl-raz^r't‘ ,U(I> med tamkajšnjimi
Ugotovili so, da Področje
NOVO MESTO — V ponedeljek je bil tu posvet, na katerem so predstavniki kmetijskih organizacij, 'živilske industrije, kmetijskih zemljiških skupnosti in drugi obravnavali spremembe in dopolnitve kmetijske zakonodaje. Na posvetu, ki je potekal v okrilju Socialistične zveze in gajev Novem mestu organiziral medobčinski svet za Dolenjsko, so obravnavali tudi analizo o uresničevanju razvoja kmetijstva,gozdarstva in živilske industrije.
Čeprav bi bilo moč reči, da novih	poljubnega razpolaganja z zemljo bi v
kmetijskih zakonov' niti ne potre-	prihodnosti ne smelo biti, za kar
bujemo, saj bi enake učinke lahko	pazaktmi ne bodo dovolj. Potrebno bo
dosegli že z dosedanjimi, če bi jih seve-	odločno ravnanje vseh, ki so doslej
da spoštovali, bodo novi vendarle	zatajili,
prinesli nekatere spremmebe. Predvsem gre za ostrejše in določnejše opredeljevanje meril pri dedovanju zemlje, gospodarjenju z njo ipd. Z novo zakonodajo naj bi tudi preprečili drobljenje kmetijskih zemljišč, določili. kdo je združeni kmet in kdo kooperant. Nasploh pa naj bi bilo upravljanje z zemljišči gospodarnejše, končni cilj pa je seveda večja intenzifika-cija pridelovanja. Pri vsem tem bi morali gledati v prihodnost, ko bo zemlja še bolj dragocena.' Skratka,
najbolj
so za primerne
,„ednje rane sorte, pridelek vkUu^mov zrnja — pa so takoj
50
njihovo rane in okrog
| v šolsko prehrano. A ne leto, razlT'^ S° PriPravih tudi pokušnjo vj|e' aib soj i n ih jedi, ki sojih pripra-namUCen^e razr<x*a- S tem so dosegli 2a&,en' kajl' tamkajšnji krajani so se slročn'Zredn° zan'mat' za pridelavo te
p_
rjan' 3 lo P'°nirsko delo pri razši-mka^ ZC PozabUene kulture na ta-5 ■lsnJeui področju je osnovna šola na 8aluš Prejela letos priznanje in 2. nost t občinskc raziskovalne skup-da 'i. na8fada je zanje spodbuda, £ bodo začeli saditi še dobljene kulture.
druge
O •	»	v	v
oejm/sca
NovO MESTO — Kmetje 0 zadnji ponedeljek pripeljali a sejem 92 prašičev, starih od 7 st° ,edn°v in 200 prašičev, dar 0d *** (*° *2 tednov. Pro-...1 so 212 živali. Za mlajše je »ftjfeba odšteti od 6.500 do
8 noS din' 23 s'areiše
000 do 10.000 din.
pa od
. BREŽICE — Na sobotnem Dr ..1 Je bilo naprodaj 429 prašičev, s,arih 0d 3 mesece in ^ Prašičev, starih nad 3 3c-ect‘- Lastnika je menjalo .Pfvih in 7 drugih živali. Za za . ie B'lo treba odšteti 300, L!,„,arejše pa 220 do 230 din za 8ram žive teže.
Pripombe Posavja
Status kmeta bo treba komu tudi vzeti
KRŠKO — Medobčinski svet SZDL za Posavje je pripravil v ponedeljek v hotelu Sremič posvet o spremembah kmetijske zakonodaje in analize razmer tega prednostnega področja gospodarstva. Na njem sta sodelovala tudi dr. Emil Ceferin s slovenske zadružne zveze in Lojze Senegačnik s komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Številni razpravljalci so opozarjali na vrsto zakonskih določb, ki jih doslej nismo spoštovali, n. pr. na oblikovanje zemljiških skladov pri kmetijskih zemljiških skupnostih, ki pa za kaj takega tudi niso imele denarja. Izredno pozorno so tehtali predvidena določila o statusu kmeta. Javna razprava bo morala o tem marsikaj doreči. Nekateri menijo, da bi morali, vsaj za zaščitene kmetije, določiti minimalno kmetijsko strokovno izobrazbo naslednika, nadalje, da bi rriorali zaostriti vprašanje, kdo sploh ima lahko status kmeta, predvsem še v smislu, da se za Posavje razdrobljena zemljiška sestava ne bi še bolj drobila. Očitno bo treba status kmeta'komu tudi vzeti.
Delegat iz vrst kmetov Alojz Tomažin iz sevniške občine se je zavzel za večje spodbude hribovskim kmetom. Tovariš Lojze Senegačnik je v povzemanju razprave menil, da bi morali ob zakonskih določilih dati večjo veljavo ekonomskim vidikom.
Pri obravnavi ostalih zakonov, predvsem o dedovanju, so opozarjali tudi na socialne vidike. Po novem naj bi zaščitene kmetije določali kar z odločbami, ne več z občinskimi odloki. Pri brežiški zemljiški skupnosti se bojijo, da ne bi ta sprememba povzročila prevelikega pritiska na upravo. Bistvenih pripomb ni bilo na doslej najslabše izvajani zakon o preživninskem varstvu kmetov in zakonu o gozdovih.
A.ŽELEZNIK
Kmetijski
levitev nekmetov
j'), ki3rles de Gaulle je nekoč dejal, da je težko vladati deželi (Franci-n°'f inPH Zna ^ vrst s'rov- Erav nič lažje ni »vladati« pri nas, kjerso luken 1 nacJclu tisoči mojstrov za izigravanje predpisov in iskanje ttiiSe|l j z-akonih, ki pripomorejo, da se na videz še tako dobra za-ins s.c3soma spridi. Da bi to preprečili, neprestano dopolnjujemo SvetuTinjamo zakonodai°, daje že nabuhla kot verjetno nikjer na ke ■* ie sPet na vrst‘ kmetijstvo, i s, r s° se stvari iznakazile, bo potrebno med drugim znova določi-;tatn, US-krtleta- Prvotni zakon je imel dober namen: z določilom o
ti
s,atusu
Portie
kmet
a je želel
ije pomagati
vsem, ki jim je kmetijstvo
zem,i^n vir dohodka, hkrati ga spodbujati, da bo vsa kmetijska Za{u,ai' Ustrezn° obdelana in oskrbovana. Ko pa so-posamezniki ristj *’ da je to tudi ventil za pridobitev nekaterih prednosti in ko-sttažen a natl°mestila ob ev. razlastitvi, oddkodnina zaradi one-na VelT Prednostna pravica pri nakupu kmetijske zemlje itd.), so jim :c ° Pridobivali status kmeta in se nekako prelevili, k temu pa služb Borna8ala še birokratska nemarnost in nedoslednost pristojnih
C 9. k*'*1 ie pridobilo status kmeta nad 21.000 ljudi, ki jim kme-v'Sok -"J p°klic< skoraj pol med njimi jih ima srednjo, višjo ali kot ši ■ t 0 'z°l)razbo. V nekaterih občinah so podeljevali status več kmetp°. Srudn°, saj je bilo skupno opravljenih komaj 22 preizkusov >>Plo|lS h 3 znanja, čeprav je to eden izmed pogojev, da se status kmeta lastiš. 0 (l°l)i- Očitno je šlo mnogim predvsem za to, da so ohranili Zem|j ,V,° zemljišč, ne pa, da bi povečali in spodbudili obdelovanje q ’ kar jo bil osnovni namen zakona. pre_a *?! Popravili zakon in onemogočili očitne zlorabe, hkrati pa So p c, nadaljnje drobljenje zemlje in prehajanje v roke nekmetov, knicj gane' zaostritve v pridobivanju statusa kmeta. Razen javno°v *eveda, ki jim je kmetijstvo osnovna gospodarska dc-kl st- bo status kmeta po novem predlogu lahko dobil samo tisti.
8o?e]..Je Rmctijstvo tako velika dopolnilna dejavnost.
(varia Se B° smel prišteti le v hribovitih pVedelih). da us obfinnta: 2/3) povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v sp > S tem naj bi spodbudili kmetijsko proizvodnjo (če se ne bo v PrakS *<alca zakonska "luknja«. Saj bo to zelo težko uresničevali
(dohodek iz ustvari vsaj 1/2
• V javni razpravi so sledeči predlogi za izdajo zakonov o spremembah in dopolnitvah zakonov o kmetijskih zemljiščih, dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, o združevanju kmetov, o preživninskem varstvu kmetov, o gozdovih.
Ko so govorili o sedanjem položaju v kmetijstvu, niso mogli mimo ugotovitve. da je akumulativnosl vse slabša in po krizi, ki je že prizadela družbeni sektor, je pričakovati, da se bo podobno zgodilo tudi z zasebnim, ki se je doslej še lahko prilagajal. Vprašanje pa seveda je. doklej bo to še šlo tako. Resnici na ljubo je seveda treba povedati, da je bilo doslej veliko doseženega, zlasti na področju pridelovanja tržnih presežkov.
ZAOSTRITI STATUS KMETA
KOČEVJE — Koordinacijski odbor za vprašanje kmetijstva, gozdarstva in lovstva pri občinski konferenci SZDL je obravnaval analizo uresničevanja politike razvoja kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije v Sloveniji. s posebnim poudarkom na problemih v kočevski občini, zlasti v družbenem sektorju kmetijstva. Na podlagi poročil TOZD Govedoreja in Posestva Snežnik so ugotovili, da je zaradi cenovnih neskladij družbeni sektor kmetijstva v izrednih težavah. Obravnavali so tudi predloge za izdajo kmetijskih zakonov.
Glede zaščitenih kmetij — teh je v občini 362 — so menili, daje potrebno v prihodnje njihovo število povečati. Kritično so obravnavali vprašanje statusa kmeta. Menili so, da je potrebno dokazila dajati le tistim, kijimjetadc-javnost glavna dejavnost, in tistim, ki živijo v kraju, kjer se nahaja kmetijsko zemljišče, in če ga obdelujejo.
V. D.
O vseh teh vprašanjih bo spregovorila tudi republiška skupščina na seji. ki bo 17. aprila v Ljubljani.
J. SIMČIČ
l NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MliSTO — Malce odjuge je bilo \ ponedeljek. IS. marca, začutiti pri cenah na novomeški tr/nici. Jajc je bilo tokrat na pretek po 20 din. liter čebulčka je vel jal 200 din, endivija se je pocenila na 250 din. Že nekaj časa je na trgu bogata ponudba res lepih jabolk po poprečni ceni 100 din. \s# dni pa je na izbiro tudi drevesnica v malem. Za sadike sadnega drevja je precej povpraševanja. V obrtniškem delu tržnice je bila običajna ponudba, videti pa je. da tudi pleteninam cene ne U red o več navzgor.
IZOBRAŽEVANJE
KMETOV
RIBNICA — Osem predavanj od desetih načrtovanih za letos so za kmete v ribniški občini že izvedli. Predavanja o travništvu. pašništvu, gnojenju. krompirju, koruzi in kmetijski mehanizaciji so bila v Ribnici. Sodražici. Svetem Gregorju. Velikih Poljanah in Loškem potoku. Obisk je bil sorazmerno slab — najslabši v Sodražici. najboljši pa v Velikih Poljanah. V okviru izobraževanja kmetijska zadruga v Ribnici za letos načrtuje strokovni izlet za kmete in demonstracijski ogled siliranja koruze.
PRIKAZ OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA
TREBNJE — Sadjarsko-vrtnarsko društvo priredi v petek. 29. marca, ob 15. uri prikaz zimskega obrezovanja sadnega drevja in škropljenja. Zbor bo pred poslopjem skupščine občine Trebn je. Na ta dan in v soboto bodo pri bifeju Dunja prodajali sadike za vse interesente. Sadike bo prodajal znani sadjar z Malega Kala Martin Barbo. Občane hkrati opozarjamo, naj ne hite z zimskim obrezovanjem, ker zdaj sc ni mogoče videti, kaj je odmrlo zaradi pozebe in lanske toče.
r
i
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
I
s
I
N
I
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
I
N
I
S
I
N
I
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
v
I
N
I
S
I
s
Peza 52-odstotnih obresti
Ogrožena je prehrambena bilanca Slovenije
Inž. M. LEGAN
I
*
*
N
S
s
N
S
S
!
N
S
N
N
N
N
N
N
S
S
!
%
Koliko naporov slovenskih kmelijcev je bilo r preteklih letih potrebnih, tla so se povečali tržni presežki pšenice, krompirja, mleka... In v tedanjih ne-' kako pionirskih časih boja za samooskrbo je bilo najpomembnejše vprašanje, kako zagotoviti kmetom dovolj gnojil, sredstev za varstvo rastlin ipd. /daj pa se razmere spreminjajo.
I ti pol ni vzrok r pomanjkan ju gnojil in drugih potrebščin. I sega lega je na trga dovolj, vprašljive pa so cene. Te so narasle preko vsake mere in kmet jih ne zmore več. Sicer računi kažejo, da sc kljub visokim cenam še vedno izplača gnojili, a kmetje tega ne verjamejo preveč. Zakaj vlagan ja i: zemljo so zdaj veliko veliko predraga, z dragim denarjem. ki se za nameček še obrača veliko počasneje kol v drugih panogah, pa se zdi. da ne ho moč povečevati pridelkov. To kmetje tildi priznavajo, češ sadili in sejali bomo. kako bomo gri-■ o jih. pa tako vemo. Kaj pa se bo zgodilo s slovensko prehrambno bilanco'!
Rešitev je, seveda r cenejših sredstvih. Zvezni izvršni svet je že dobi! laka priporočila, lotla narodna banka Jugoslavije noče kaj dosti slišali o lem. Podobno je tudi v internih bankah, kjer ne dajo prednosti kmetijstvu, saj je koeficient obračanja sredstev za kmetijstvo le 4. za trgovino pa 7. In za oba veljajo 52-adstotne obresme mere. Zalo zdaj vsi čakajo na »zvezno rešitev«, saj se sicer lahko zgodi, da v slovenskih
kaščah ne ho pričakovanih tat tisoč ton pšenice, nekaj deset tisoč ton krompirja itd. Še huje pa bi bilo. če bi se zdaj r močvirju visokih obresti utopila vsa slovenska prizadevanja za intcnzijikacijo kmetijstvu. Vsi naši načni temelje prav na njej.
./. SIMČIČ
EN
HRIBČEK BOM KUPIL.-
Ureja-Tit Doberšek
Še o rezi trte
Slabo vreme sredi marca je zadržalo rezače v vinogradih, zato je še vedno dovolj časa za razpravo o letošnji rezi trte.
Očitno so nekateri pretiravali z oceno škode, ki jo je povzročila
• Drugi, februarski val-polar-nega mraza je. kot kaže, naredil veliko škode v belokranjskih vinogradih, zlasti na slabših vinogradniških legah, sc pravi na nižjih in previsokih legah. Kakšna je resnična škoda, bo dokončno znano maja, ko bodo vse sorte trte brstele. Vinogradniki pa bodo morali tudi iz pozebe potegniti koristne nauke, zlasti karse vinogradniških leg tiče, pa tudi glede trsnega izbora. Znano je namreč, da je šcntlovrcnka bolj odporna proti nizkim temperaturam: če je tudi tokrat ta sorta bolje kljubovala mrazu, bo to pač treba upoštevati pri nadaljnji obnovi vinogradov. Zelo občutljiva za mraz pa je žametna črnina, sorta, ki je je v Beli krajini veliko, še več pa v novomeškem okolišu, in je nasploh močno zastopana v vinogradih posavskega vinogradniškega rajona.	A.~B.
letošnja zima na trtah. Vedeti moramo. da zimsko oko na rozgi trte obdaja letos debelejši sloj lusk-■olislov. ki so pri prerezu rjavi (to pa ni pozeba), pod luskolisti je šele zeleni del očesa.-Zato mnogi pri kontroli rozg in prerezu očesa zamenjujejo sloj luskolistov. ki je po naravi rjav. s pozebo. Speča očesa ob glavnem očesu na rozgi je pa sploh težko kontrolirati z navadnim prerezom skoz oko. Zato do danes še ni mogoče oceniti škode v vinogradih zaradi zimske pozebe, vsako pretiravanje v tem pogledu pa povzroča meti vinogradniki samo zmedo in nejasnost.
Dosedanje analize pozebe
Opravljena analiza zimske pozebe očes na enoletnih rozgah iz nekaterih vinogradov iz Trške gore pri Novem mestu. Vinjega vrha in šentjernejskih goric, ki so jo opravili strokovnjaki pospeševalne službe KZ Novo mesto, je dala naslednje rezultate: pri žamc-t ni črnini in modri frankinji je
t
Posebna pozornost krmi
Ribnica: nadaljevali bodo z gradnjo silosov
RIBNICA —Sklad za intervencije v kmetijstvu občine Ribnica bo imel letos približno po 23.3 milijonov din dohodkov in izdatkov. Največ denarja v la sklad se nabere iz prispevka iz osebnega dohodka (stopnja je 0.60 odst.), in sicer 13.7 milijonov din.
Največ denarja iz tega sklada, in sicer 5.475.000 din. bo porabljeno za sofinanciranje gradnje silosov, zavarovanje živine in izdelavo načrtov pa za opravljanje analize zemlje, za kreditiranje hribovskih kmetij, za strokovno izobraževanje kmetov itd.
Drugi večji izdatki iz tega sklada so predvideni za premiranje: za prodajo mleka (3.825.000 din), pitanje telet (3.5 milijona), rejo prvesnic (3 milijone din), delovanje kmetijske pospeševalne službe (2.8 milijona din), stalež. osnovne črede krav (1.360.000 din) itd.
Pospeševalna služba KZ Ribnica bo
letos posvečala posebno pozornost travniški pridelavi, predvsem travni silaži. saj je le-ta osnova za večjo prirejo mesa in mleka. Prav zato pa bodo tudi še naprej nadaljevali z izgradnjo silosov, ki jih pred desetimi leti v občini še ni bilo. zdaj pa jih imajo že za okoli 5.000 kubikov.
• Biotehniška fakulteta iz Ljubljane je vključila v svojo kontrolo z računalniško obdelavo podatkov tudi 70 krav iz ribniške občine. To so krave.ložeta Riglerja iz Praproč, Alojza Oblaka iz Grabna in hlevske skupnosti Pusti hrib. Letos nameravajo v računalniško obdelavo podatkov vključiti še krave Antona Zidarja iz Sušja.
Sklad za
intervencije v kmetijstvu daje kmetu, ki gradi silos, po SO.(KK) din nepovratnih sredstev za vsak kuhik prostora v silosu.	J.	PRIMC
pozeblo. oziroma je po pozebi poškodovano 20 do 25. največ 30' i zimskih očes. pri kraljevini in laškem rizlingu pa 10 do 15. največ do 17' < zimskih očes.
Vinogradnik na Trški gori pri Novem mestu, ki je del trt obrezal že v novembru, takoj ko je listje odpadlo (to dela že vrsto let), drugi del pa pred februarskim mrazom, je povedal, da na obrezanih trtah pri prerezu zimskih očes ni opazil vidnejših poškodb zaradi mraza. Tudi vinogradnik na Vinjeni vrhu. ki je trte obrezal pred februarskim mrazom, ni opazil vidnejših poškodb po zimski pozebi, čeprav je bil februarski mraz za trte nevarnejši kot januarski. Da pa vsa očesa, ki smo ji pri rezi trte pustili spomladi, ne odženejo, se dogaja vsako leto.
Kako kaže rezati trto?
Trlo bomo letos rezali v glavnem tako. kot je pisalo v prejšnji številki Dolenjskega lista, torej bolj pozno in dvojno. Pri prvi rezi bomo pri žametovki, frankinji in portugalki pustili za četrtino več rodnega lesa kot pri običajni rezi. pri kraljevini, laškem rizlingu in drugih belih sortah pa za 10 do 15' i več rodnega lesa kot običajno. To rez bomo popravili ob brstenju trte pri vezi šparonov, ko bomo dokončno videli, kaj je odgnalo in kaj ni. Resnica je. da je škoda zaradi pozebe od vinograda do vinograda zelo različna. Zalo ni mogoče dajati nobenih dokončnih navodil o rezi trte.
Sušenje trt
Zaradi letošnje nekoliko hujše zime se bo brez dvoma posušilo več slabših trt kot običajno. Mnoge trte se zaradi posledic zimskega mraza utegnejo posušiti tudi še čez leto. med rastjo. Vinogradniki bodo morali zaradi tega te trte v večji meri nadomestiti z do-sajanjem. ker je negospodarno imeti v vinogradu prazna mesta. Potrebe po cepljenkah bodo zaradi tega večje kot doslej, in to ne samo letos, ampak tudi drugo in morda še naslednje leto. Zato je velika napaka trsničarjev (in KZ), če v tem kritičnem času ne bodo imeli na voljo dovolj trt cepljenk. S pridelovanjem cepljenk je treba zato nadaljevati in pridelovanje celo povečati, saj bodo potrebe večje.
T. DOBERŠEK
Manjka cepljenk
Zaradi pozebe je povpraševanje po cepljenkah z Vinomera zelo veliko
VINOMER — Metliški Vinski kleti oziroma njeni enoti na Vinomeru nobeno leto ne ostane trsnih cepljenk, ki jih kooperanti proizvedejo okoli 40.000 na leto. Letos pa je zaradi pozebe v vinogradih povpraševanje po cepljenkah še večje, tako da bodo kmalu pošle.
Cena trsne cepl jenke je letos 80 din. laški rizling je že pošel, medtem ko imajo še okoli 4.000 cepljenk kraljevine. 2.000 modre frankinje ter manjše količine šentlovrenke in žametne črnine. Zaradi velikega povpraševanja bodo verjetno prišli svojo robo ponujat trsničarji od drugod, ki praviloma prodajo tudi ceneje. Vendar strokovnjaki svarijo pred takim nakupom.
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
s
I
N
I
N
I
N
I
S
I
>
I
>
I
S
I
>
\
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
Dvorezni interventni ukrepi
V Črnomlju se boje, da novi interventni ukrepi ne bodo spodbujali večanja kravjih čred — Majhne kmetije — Letos še več novih silosov_
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini se v zadnjem času močno povečuje zlasti število krav, celo na račun števila pitancev. Kmetije se za krave odločajo iz ekonomskih razlogov, lani, ko seje kravja čreda v občini povečala za 147 živali, pa so veliko vplivale na odločitev tudi ugodnosti interventnega sklada.
Vsak kmet. ki je imel vsaj dve kravi in je povečal čredo, je za vsako žival dobil 30 tisoč dinarjev. Letos bo ta vsota 40 tisočakov, a bo upravičen do premije le tisti rejec, ki bo ustvaril čredo z najmanj petimi kravami in sc bo obvezal, da jo bo imel najmanj pet let. Kol je povedal Jože I ržok. pospeševalec za živinorejo in poljedel-
stvo v črnomaljski kmetijski zadrugi, bo to negativno vplivalo na živinorejo ne le v Beli krajini, ampak v vsej dolenjski regiji. Kmetje imajo namreč malo obdelovalne površine in temu primerno tudi majhno čredo. Kar 80 odst. kmetov v črnomaljski občini ima 2 do 4 krave, največ med njimi pa
Nekaj možnosti za večjo proizvodnjo hrane za živino je sicer Se. zlasti z intenzivnejšo obdelavo polj in travnikov . Veliko pa se nadejajo v občini od gradnje silosov. Samo lani sojih kooperanti zgradili 57 s skupno prostornino 3 tisoč kubičnih metrov.
Zanimanje kmetov za tovrstno gradnjo je še toliko večje zaradi premij interventnega sklada. S sredstvi iz tega sklada bodo spodbujali tudi rejo pitancev.
B. M.
UMRL JE MENTOR
Na naši šoli deluje veliko krožkov. Čebelarski krožek je pozimi prekinil z delom. Tako kot čebelice smo počivali tudi mladi člani. S prvimi sončnimi žarki so se prebudile čebelice. Veselo so letale in čakale tov. Kastelca, ki je vodil čebelarski krožek. Niso pa ga čakale samo čebelice, temveč tudi mladi čebelarji, saj nas je naučil veliko novega in' koristnega. Posadili smo tudi lipo, pod katero naj bi sedeli in opazovali čebelice ter se o njih pogovarjali. Toda žal se nam ta želja ne bo uresničila. Tovariša Kastelca ni več. Z njim so umrle tudi zanimive pripovedi o čebelah, ki jih je imel tako zelo rad. S hvaležnostjo se ga spominjamo.
MATEJA ZAM1DA čebelarski krožek na podružnični šoli v Birčni vasi
				.
		HBBHi		
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
3397 zaposlenih pri izgubarjih
B.
PROSTORA ZA 90 UČENCEV
METLIKA — V prihodnjem šolskem lelu se bodo učenke in učenci v srednji šoli tekstilne usmeritve v Metliki lahkošolali za pomočnika tekstilnega konlekcionarja (skrajšani program. šolanje traja šolsko leto in pol. vanj se lahko vpišejo tudi učenci s končanim 6. ali- 7. razredom, vendar z izpolnjeno šolsko obveznostjo), tekstilnega konlekcionarja 1 (srednji program, šolanje traja dve leti) in tekstilnega konlekcionarja II (srednji program, šolanje traja tri leta). V skrajšani program bodo sprejeli 30. v oba srednja pa 60 učenk in učencev. Štipendije za to šolo dajejo Beti in Komet iz Metlike ter Novoteks in Labod iz Novega mesta. Med šolanjem in po končanem šolanju je možno nadaljevati študij na višji stopnji v Kranju. Če pa želijo, se lahko po končanem šolanju izobražujejo ob delu.
DEKLETA V AVIACIJI?
METLIKA — Pet deklet iz metliške srednje šole tekstilne usmeritve namerava po končanem drugem letniku nadaljevati šolanje na srednji letalski tehnični šoli v Rajlovcu pri Sarajevu, kamor se po končanem 2. letniku lahko vpišejo v 3. letnik in si izberejo eno od teh smeri: avioelektromehanik, avioradiomehanik, aviomehanik za instrumente in mehanik za radarsko računalniško opremo. Dekleta seveda potrebujejo privoljenje staršev, do konca šolskega leta pa je še dovolj časa, da bodo lahko dodobra premislila, kajti nobena še ni zatrdno odločena.
V BANJOLAH TRI SOBE ZA BORCE
METLIKA — Borci iz metliške občine imajo od 25. junija do 5. septembra v počitniškem domu v Banjolah na voljo tri sobe. Dnevna oskrba stane od 4.200 do 1.650 dinarjev, za letovanje pa se borci lahko prijavijo v pisarni občinske organizacije ZZB NOV v Metliki.
RSFl
V gospodarstvu občine za 1,18 milijarde izgub
NOVO MESTO — Po zaključnih računih za leto 1984 je 6 delovnih organizacij izkazalo izgubo, pokrili pa so jo le v okviru tovarne Krka za tovarno Izolacije. Ostali pa?
Med novomeškimi izgubarji je poleg tovarne Izolacije le še Iskrin tozd Ela z nekrito izgubo 60 milijonov dinarjev, vsi ostali pa so iz družine IMV. Najvišja pridelana tekoča izguba in doslej še nepokrita je nastala v tovarni avtomobilov (£82 milijonov dinarjev), v njej pa je zaposlenih 2272 delavcev.
Na letošnji listi izgubarjev, ki skupno zaposlujejo 3397 ljudi, jih je nekaj manj kot ob lanskih zaključnih računih, tudi celokupna izguba je dosegla le 86 odst. lanskoletne ravni, je pa tudi res, da bi ponekod še izkazali izgubo, a so jo še pred bilanco krili s sanacijskimi krediti, da ne bi prišli do zajamčene osebne dohodke.
Glede kritja izgube v IMV bo zadeva v teh dneh jasna, in če bo šlo vse po sreči, potem na območju novomeške občine zajamčenih osebnih dohodkov zaenkrat ne bo.
R.
Frančiška Pelko je ena najboljših poznavalk kupcev na novomeški živilski tržnici
Trgovka z dušo
Po upokojitvi prodaja na tržnici
NOVO MESTO — Priletno, a prijazno trgovko mnogi pomnijo s stojnic na novomeški živilski tržnici. Prodaja vse, kar ii dajo v prodajo, samo da ohranja stik z ljudmi. Frančiška Pelko kljub 71 letom in slabemu vremenu ne odneha. Letos je pred 8. marcem prodajala na tržnici cvetje za vrtnarja Jakšo, celih 14 let je prej ob nedeljah prodajala v kiosku Mladinske knjige na avtobusni postaji, nadomeščala je trgovke pri prodaji v perutninarskem kiosku na tržnici, do upokojitve pa je bila trgovka pri Dolenjki.
Iz tega obdobja jo najbolje poznajo ljudje iz bršljinskega predela, saj je bila dolga leta za pultom trgavine, ki soji rekli »železniška«.
»Od leta 1947 živim v Novem mestu in vsa leta prodajam. To me izredno veseli, ker sem rada v stiku z ljudmi. Odkar mi je bolezen vzela moža, nesreča pa sina, sem sama. Nikogar nimam doma. da ne bi premišljevala o samoti, raje prodajam. Stranke poznam, one mene. pa se hitro sporazumemo.«
R. B.
V Bučni vasi so zaskrbljeni
Lahko se pohvalijo z modernizacijo cest in še s čim, nemočni pa so ob ekoloških problemih — Na zborih občanov zaskrbljeni zaradi potoka Bezgavec
BUČNA VAS — Do 1. marca so sc na območju te krajevne skupnosti zvrstili zbori občanov, na katerih so obravnavali delo KS v minulem štiriletnem obdobju ter letošnji plan in načrte za srednjeročno obdobje do leta 1990. Udeležba je bila boljša tam, kjer so v zadnjih letih več pridobili.
Zadnja leta je na hučenskem koncu precej izboljšav: asfaltirali ali pa posodobili v makadamski izvedbi so
večino cest na območju krajevne skupnosti, vodovod so dobili na Cior.
•Kamencah. javno razsvetljavo v vasi Hudo in v Bučni vasi. razširili so pokopališče in začeli gradili gasilski družbeni dom.
krajanov, pozna pa se tudi dobro vodenje predsednika skupščine I ranča Sitarja in predsednika sv el a krajevne skupnosti Jožeta Brodnika.
ŠTIRI GASILSKA DRUŠTVA
• V tej mestni krajevni skupnosti bodo letos drugič praznovali krajevni praznik v spomin na 22. marec 1942, ko je šla prva večja skupina vaških fantov v partizane. Letos bo proslava 23. marca zvečer v prostorih Cestnega podjetja. Ob tej priložnosti bodo prvič podelili krajevna priznanja. Dobila jih bosta Novoteks in Cestno podjetje za dobro sodelovanje in pomoč, gasilsko društvo Kamence in Alojz. Krnc, dolgoletni aktivist, posebno delaven pri Rdečem križu.
Večina vseli del je bila opravljena z lastnimi sredstvi in s pridnim delom
PODZEMELJ — V krajevni skupnosti Podzemelj delujejo kar štiri gasilska društva: Podzemelj. Krasinec, Otok in Primostck. Od 840 prebivalcev jih je več kot 300 članov gasilskih društev. Seveda gasilci vneto sodelujejo pri vsem družbenem življenju krajevne skupnosti in pri prizadevanjih za njen vsestranski napredek. Zalo se jim ne zdi prav. da ne morejo gradbenega materiala, ki ga potrebujejo za vzdrževanje gasilskih domov. nabavljati preko krajevne skupnosti. da bi bili tako oproščeni prometnega davka. Jasno je. da je vse -delo. ki ga gasilci opravijo, prostovoljno in brezplačno in je.-kakor koli voristn
Ko so o tem razpravljali na zborih krajanov, pa kljub uspehom niso mogli mimo perečih.zadev. ob katerih je krajevna skupnost nemočna. Gre za zaskrbljenost zavoljo čedalje hujšega onesnaževanja okolja, saj je ta krajevna skupnost že 20 let mestno smetišče. Meščani imajo navado že vrsto let spoloma prav na obronkih gozdov te krajevne skupnosti odlagali odvržene predmete in odpadke, zadnje čase. odkar vozijo blato iz čistilne naprave v Ločni, pa se kažejo posledice na vaškem potoku. Živ I jen je je iz te vode že izginilo, še race so se odselile.
R. B.
Samouprava le na papirju?
Politični aktiv Otočca o perečih zadevah kraja
ga gledamo, družbeno koristno.
Huda stiska osnovnih šol
Skupščina novomeške izobraževalne skupnosti o zaključnem računu in letošnjem programu,
NOVO POSTAJALIŠČE PRI ODCEPU ZA BOLDRAŽ
SLAMNA VAS — Na željo in zaradi potreb krajanov je metliški izvršni svet sprejel sklep in ga posredoval Integralu, naj na cesti Metlika — Slamna vas — Radoviča pri odcepu za Boldraž uvede novo avtobusno postajališče.
NOVO MESTO — Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto je imela v letu 1984 za vso dejavnost, v kateri je največja postavka osnovna šola, na voljo 589,7 milijona dinarjev, kar je 2 odstotka manj od plana. Izgubi se je skupnost izognila s prenosom nekaterih plačil v leto 1985, primanjkljaj od lani pa je bil upoštevan pri določanju višine letošnje dovoljene porabe, ki znaša skupaj nekaj nad 925 milijonov dinarjev. Z aprilom se bo nekoliko povečala tudi prispevna stopnja za izobraževalno skupnost.
Za več kot polovico večja letošnja sredstva od lanskih pa ne gredo le na račun povečanja vsote za enak program. Le-ta je letos namreč precej večji. Vse letošnje leto izobraževalna skupnost financira 12 oddelkov osnovne
Sole več kot lani (skupaj jih je sedaj v občini 302), z jesenjo pa bo še 12 novih. Več denarja zahteva zaradi več ur novi predmetnik v četrtih in petih razredih, v jeseni pa bodo zaradi spremenjenega predmetnika dražji Sc sedmi razredi. Za več kot trikrat povečuje izobraževalna skupnost sredstva za regresiranje šolske prehrane, da nadomesti izpad sredstev skupnosti otroškega varstva, ki letos ne daje več denarja v ta namen. V okviru redne dejavnosti pa se zaradi zakonskih in resolucijskih omejitev v celoti ukinjajo programi investicij v osnovnošolski prostor.
Nezaposlenost se manjša
Ob koncu minulega leta je bilo v novomeški občini 226 prijavljenih iskalcev zaposlitve
NOVO MESTO — Medtem ko je bilo v začetku leta 1984 na listi brezposelnih 233 ljudi, jih je bilo konec leta 7 manj. Med občani, ki so uradno prijavljeni kot nezaposleni, je okrog 100 teže zaposljivih, med njimi polovica žensk.
Po strokovni usposobljenosti je bilo ob koncu leta 1984 med nezaposlenimi 105 nekvalificiranih, 36 kvalificiranih. 33 kvalificiranih, 40 ljudi s srednjo Solo, 7 z višješolsko izobrabo in 5 z visoko izobrazbo. Podatki kažejo, da je med absolventi srednjih Sol. ki želijo zaposlitev, največ gimnazijskih maturantov, po številu pa sledijo rnedi-cisnke sestre, kmetijski in gradbeni
tehniki. Skupno je med nezaposenimi 123 moških in 103 ženske.
Prav o tem. o investicijah v osnovnošolski prostor, so precej govorili delegati na skupščini novomeške izobraževalne skupnosti v četrtek. 14. marca, ob informaciji o uresničevanju referendumskega programa gradnje osnovnih šol v letu 1984. Ob tem je ponovno prišla na dan prostorska stiska osnovnega šolstva v novomeški občini, zaradi katere večini šol. predvsem v samem Novem mestu, jeseni grozi druga izmena, saj denarja za dograditve ni.
Z.L.—D.
OTOČEC — 18. marca zvečer je Socialistična zveza sklicala sestanek s predstavniki krajevne skupnosti in vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij. obravnavali pa so gradnjo šole. šepajočo samoupravo v organih krajevne skupnosti in še vest. objavljeno v Dol. listu 7. marca, ki je razburkala ves kraj.
Ugotovili so, da želja nekaterih, da bi v Otočcu pri šoli zgradili še telovadnico za uradna tekmovanja, nikakor ne bo možno upoštevati, ker pobudniki nimajo denarja. Telovadnica bo tolikšna, kot je planirana za potrebe šole in kraja. Celo vrsto pomanjkljivosti pa so ugotavljali pri delovanju organov, komisij, odborov krajevne skupnosti. Doslej je tako rekoč vse delal predsednik Alojz Juncsam,samoupravno pa krajevna skupnost niti toliko ni zaživela, da bi sklicali sklepčno skupščino dvakrat v letu. Zelo delavni so bili posamezni odbori po vaseh, kar pa s tem nima zveze.
Ker šteje krajevna skupnost 1740 ljudi, v skupščini krajevne skupnosti pa je kar 62 članov, so tokrat dali pobudo za proučitev organiziranosti, ker menijo, daje preširoka. Težko je dobiti toliko delegatov, posebno še. ker niti v kcaju živeči komunisti ne delajo. Samo 14 je aktivnih, vključenih v vaško organizacijo ZK. v Otočcu pa živi nad 50 komunistov, vendar jih sploh ni-čutiti.
Da so razrahljani odnosi med posameznimi krajevnimi funkcionarji, je bilo na tem sestanku očitno, zelo paso bili mnogi upravičeno užaljeni ob vesti v Dol. listu, da je bilo pod vodstvom sedanjega predsednika Junca narejenega v štirih letih več kot prej v dvajsetih letih skupaj. Vsi so delavnost tovarišu Juncu priznavali, vendar je bilo tudi prejšnja leta ogromno narejenega na Otočcu, zato »negre. da bi žulje in trud prejšnjih funkcionarjev dajali v nič«, so poudarjali.
R. BAČER
Večina iskalcev zaposlitve je sicer dobila ponujeno delo, vendar do zaposlitev ni prišlo, ker so delo odklonili bodisi sami ali pa (predvsem pri težje zaposljivih) delovne organizacije. Vse teže je dobiti preko Zavoda za zaposlovanje delo za invalidne osebe. V združenem delu morajo po novi zakonodaji poskrbeti za ustrezno zaposlitev svojih invalidnih oseb. kar marsikje že tako in tako težko naredijo. zato za dodatne zaposlitve invalidnih ni mest. Tako vsaj zatrjujeje v združenem delu.
R. B.
Moreča negotovost na Suhorju
V suhorskem obratu zaupajo novemu vodstvu IMV in pričakujejo, da bo rešilo tudi njihove težave in skrbi — Želijo program, ki bo vsem zagotavljal delo
SUHOR — Po uvedbi družbenega varstva v IMV se v obratu na Suhorju stvari niso nič spremenile, ne na slabSe, pa tudi na bolje ne. Tako kot v zadnjem času je tudi sedaj v suhorskem obratu zaposlenih 197 ljudi, ker pa, tako kot že nekaj mesecev, za vse ni dela, se jih 64 vozi na delo v Novo mesto, vsake tri mesece pa »novomeški paket« zamenjajo.
Za tistih 130 in še nekaj delavcev, kolikor jih dela na Suhorju, za sproti nekako zagotavljajo delo, seveda pa to ni in ne more biti bodočnost tega obrata. ki mu rešilni program, ki bi delavcem dolgoročno zagotavljal delo in s tem socialno varnost, obljubljajo že od Šterovega kolektivnega poslovodnega organa. O tem je nazadnje tekla beseda tik pred novim letom, ko so se v glavnem' dogovorili, da se bodo v kratkem ponovno sešli. a do tega še ni prišlo, ker je bilo medtem imenovano novo vodstvo IMV; s tem pa iz suhorskega obrata še niso imeli stikov.
Vsekakor delavci suhorskega obrata novemu vodstvu zaupajo, kar so
pokazali tudi z enoglasno podporo na zadnjem zboru delavcev, a od njega tudi precej pričakujejo. »Radi bi dobili toliko obljubljeni program, da bomo končno v tovarni na Suhorju, kije bila zgrajena zato, da bo dajala delo ljudem iz tega konca, imeli zagotovljeno bodočnost,« pravijo na Suhorju, »kajti brez rednega in zagotovljenega dela ni bodočnosti za ta obrat.« Delavci so odvisni od dinarja, ki ga zaslužijo v tej tovarni, kajti večina ne bi mogla živeti od tistega, kar pridelajo na majhnih kmetijah na skopi hribovski zemlji Zato je suhorskim delavcem v bistvu \sceno, kakšen naj bi hi! no\i program, samo da bo in da bodo imeli zagotovljeno delo.
Poleg tega je sedaj, ko za silo stikajo konec s koncem, izkoriščena le tretjina proizvodne dvorane, ogrevati pa je treba celo. neizkoriščenih je tudi nekaj strojev. Čeprav negotovost gotovo ne vpliva spodbujevalno, pa z delovno disciplino v tem obratu nimajo kakšnih večjih težav, ni pijančevanja, zapuščanja dela ali kraj. Na Suhorju so v glavnem zaposleni starejši, resnejši ljudje, ki že dalj časa delajo v tem obratu in vplivajo tudi na mlajše. Jasno je tudi. da bodo ti ljudje bolje in bolj zavzeto delali v domačem kraju, kot če bi jih mimo njihove nove tovarne v ozili na delo v Novo mesto. Na Suhorju razumejo, da novo vodstvo ne more čez noč rešiti vseh nakopičenih in zelo hudih tyžav v IMV. a razumeti je treba tudi nje. ki ne morejo kar naprej živ eti v negotovosti.
A. BAR I I I I
Tri vasi gradijo cesto
Letos bi v KS Podzemelj radi uredili pokopališče, mrliško vežico in še kaj
PODZEMELJ — Največje delo. ki ga za letos pripravljajo v krajevni skupnosti Podzemelj, eni večjih KS v metliški občini, ki združuje 12 vasi z okoli 840 prebivalci, je asfaltiranje 2.2 km dolge vaške ceste Boršt—Boginja vas—Mlake. »Prebivalci teh btreh vasi so lansko jesen opravili vsa zemeljska dela. navozili so že tudi prvi sloj gramoza. v kratkem se bodo spet lotili dela in navozili še zadnji sloj gramoza in finega peska ter tako povsem pripravili cesto za asfaltiranje. kar bo finansirala metliška komunalna skupnost.« je povedal Franc Selič, predsednik skupščine krajevne skupnosti Podzemelj. Računajo. da bo cesta asfaltirana do junijskega praznika krajevne sku-
pnost,.
,aj v se so priprav Ijeni ljudje naredili. da bi prišli do sodobne
Franc Selič: »Veliko naredimo z lastnim delom in denarjem.«
ceste, pove podatek, da so prebivalci opravili ogromno delovnih ur. poleg tega je okoli 20 hiš iz treh vasi zbralo še 1,5 milijona dinarjev. Vendar ta denar ne bo zadoščal in bo treba zbrati Se približno milijon dinarjev, od tega bo krajevna skupnost iz letošnjega proračuna prispevala kakšnih 20 tisočakov. Ker je kamnolom na bližnjem Grmu zaprt, bodo morali gramoz voziti iz Nerajca. kar bo stroške precej povečalo.
Za letos ima krajevna skupnost v načrtu urediti Se pokopališče v Podzemlju in mrliško vežico ter asfaltirati kilometer ceste Podzemelj— Kučar. Seveda je vse odvisno od tega. če bo za vsa dela dovolj denarja. »Smo pa v naši krajevni skupnosti v zadnjem obdobju veliko naredili. Tako smo med drugim dobili most čez Kolpo med Krasinecm in Pravutino. posodobili cesto v Prilozje. povezali naš vodovod z metliškim, napeljali telefon v 11 vasi. tako da je brez. telefona le Se Primostck. V te in druge pridobitve smo vložili ogromno lastnega dela in denarja. V celi občini so ljudje za uresničitev del v okviru zadnjega samoprispevka s svojim delom in dodatnim denarjem prispevali okoli 20 milijonov dinarjev, od tega samo naša krajevna skupnost okoli 5 milijonov. se pravi četrtino.« je povedal Selič.
A. B.
Novomeška kronife
()I)Mi:V — Pisanje kroniki /na biti tudi
učinkoviti. J
Kroniki /na niti tlicu utm*'j Potem ko smo zapisali, da dežurni^ ci v našem mestu varujejo malčke gf
krbno /akljenjenih telefonih- ^ j
u
primeru nesreče ja ne bo mogoče P1 j klicati na pomoč, so se odgovorni treba
k oj /ganili. Sklep je en sam: llc^'#| ( /vedeti, kdo je neljubo dejstvo sp<y
očil novinarju. l elelbni pa so sev Še naprej zaklenjeni..
ŠMITI
Prebivalci krajev«« skupnosti Regrča vas so tako ra/‘,ca rani nad smetarji, da resno ra/mSpJ1
I el III llcAU N1I1L l.II |1, ua 1 CSI1U I cU i -
o predlogu, po katerem naj bi plače'* li smelarino približno tako doslcuh1!;
kot jim odvažajo smeli. Če ™ . predlog uresničljiv, bi smetarska W‘ gajna takoj pokazala dno.
TRGOVINA — Novomeščanka fj obiskala novo krško tržnico, kjers‘>f postregli s kruhom, ki je bil (za ra/h 1 od novomeškega) Se dva dni po na*"
pu prijeten za oko in želodec, soseda) lokal je ponujal presenečeni Ntrans[1 prelepe žive postrvi, v tretjem pa, gostji iz dolenjske prestolnice tak rekoč preprečili nakup sicer lepegaU ozdja in banan, rekoč, naj za Ijej počaka, ker so pravkar dobili še bj’l sveže blago. Stranka je bila prV,c. Krškem, tam tudi nikogar ne p<izn
NENAVADNOSTI — Med nenavadnimi dogodki, kijih v našem nies _ iz dneva v dan piše življenje, naj oihjT tlim dva. Znanemu in strogemu . biškemu čuvaju so Sc neznani tat'?
iv takl'
ukradli dve ribiški palici, prav znani in strogi direktor pa Jc. . posvetovanju o vinskih zadevah 'ZJ vil. da je v dolenjskih vinogradih v> manj vizualnega (!) dela. Sicer pa J res. da nekateri raje delajo z očrni ko rokami.
Ena gospa je rekla, da de*aV(e uglednega podjetja, ki pa ga P*5^ roki dokončanja del, v soboto nedeljo niso mogli na teren. Ter* ska vozila, polna vodilnih, so mo la nujno v zasneženo Planico««
V času od 7. do 13. marca so v
»u iz si /. sicz i 111 ci i
vomeški porodnišnici rodile. Neven Staniša iz. Gorenje Straže —
Jožica Kočman iz Roj — Sabino, nica Smolič z Odrge — Nušo, lvafl^ Šušterič z Brezja pri Vinjem vrhu^ Ano. Jožefa Pintarič s Senovega'j' Vasilija. Nada Šterk z Rake — o Terezija Zupan iz Krmelja — ^Vlri-Greta Ivanovič iz. Zilj —Jožico. ■' ka Lipar iz Črneče vasi — MarGar-Vida Povše z Mirne— Gregorja. ^ tina Zoran iz Gorenjega Kamenja^ Tomaža. Jožica Šuster iz Rodin " ^ eša. Vilma Gornik iz Dobravice ^ Tejo. Milena Povšič iz. Čučje mlake Janjo, Dragica Sokolovič iz vice — Ireno. Irena Marinč iz
vice — Ireno. Irena Marinč, tanjevice — Janžeja. Tatjana Šoba « Uršnih sel — Boruta. Marta Strah'
Janka. Slavka Hudok1^
Z o11' Gr-
iz Metlike
iz. Gorenje Starevasi — Karmen ja Redek iz Ločne — Tino. Suzana guraš iz. Praproti — deklico. An* Brine iz Gribelj — deklico. Sla Klobčar iz Regerče vasi — deklič
Roma"*
IZ NOVEGA MESTA:	.
Kraševce i/. Ulice Marjana fcc’z,?jtjec — Matija, Šehrija Durakovič iz 1 .« Danila Bučarja 8 — Edina in A'h' Belai s Ceste herojev 56 — 'a11 Čestitamo!
Sprehod po Metliki
METLIŠKO PLANINSKO ŠTVO NE SPI — Kar
prejšnjo soboto je pripravilo . turnem domu Edvarda Kardelja 3 ^.
nistično predavanje, predavala sl' pinista Marjan Ručigoj in Peter ^ rkič. Pa ne samo to. s seboj sta Pr!n|”paj filme in dialilme. da je bilo vse * bolj zanimivo. In o čem je tekla bL^ da? O vzponu na Kilimandžaro.^ vrh Kibu. ki je najvišji v Afriki. vzponu in smučanju s Pika komu ma v Sovjetski zvezi.
I U'
JUTRI. 22. marca, vabimo ‘>
nli gibu elje poezije in slikarstva v cjJ> -;
»jil-
vo razstavišče Belokranjskega ml'zS. Najprej bo odprta razstava novo kega slikarja Janka Orača, nl'11’^^ bodo recitatorji predstavili Prsajja izišlo pesniško zbirko Severina »* »Sijoče mračine«. Na predstavitvi ^ ta tudi avtorja, večer pa bo popes'r^t„ glasbenimi vložki. Organizatorji tliška Zveza kulturnih organizacij-
let?
O- ,il
OCENJEVANJE VIN ZA
ŠN.IO RAZSTAVO belokranjskih ^ bo letos v Semiču. To pa sevedi !,iišk< me ne moti vinogradnikov iz m e'
....	.	-	■	•	‘	»-•'JI	~
vi"
občine, da nebi dali tja ocenit i tu ^ h vin. Odlikovanih in nagrajen' •
ojih vin. uuiiKovamn in nagi»j —' nft' bodo točili samo v Semiču konec'' ^ la. ampak tudi v Metliki na »' vigredi 17., 18. in 19. maja.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
i	1
to
in^k'
»vil*'-1
livfl-
k<* tla 'I v peni Ud ■ha jf |
spi'r'
Črnomaljski drobir
v stavN^**"^ ~ °glasno desko pSčine čr.nomaljske občinske sku-debeleo-° V °aSU prave sibirske zime in «»mvjf83. obesili lis' " obves-občinsk m „ Janom' naj v skladu / mi ofj °_dlokom pred svojimi hiša-kljub tem,?aSneg na pločnikih. List,
plih obdohfaj-e bll° vmes že nekaj to'
I Očitno n. Se vedno v'si na tabli, izučilo damerno- saJ je Črnomaljce toPlotnim Z? vsakim nekajdnevnim In če b0 ,.va'orn zopet zapade sneg. Prei ohto j ,° lako naprej, bo gotovo kot <k°bvcs,il° na oglasni de-
Prenehalo snežiti P°m'ad dokončno
pRODAAiALEC NE VE. KOLIKO Jevne sit., rcb'valci semiške kra-
dajalci lesa°r-' se,jezij°- da ko1 Povedo m, L Gozdnemu podjetju ne koliko h i	so	Pn|dali	ne
njihovih k	zanJ dobili, kajti po
d'Cav^ah Pn Prevzemu vse 'n avtom lS1 samo s svojimi delavci “abibTn 1 ■VerJctno b' bi'° prav, °bičaini ProciaJa|ec, tako kot pri vsaki pr°dann kfov'n'' zfaVSi in da bi /a pirje Sn „ a8° dobil tudi kakšne pa-STa pn^an' Semičani.
maljskiRnJZKAZNICE - v črno-Vedno ni >Clni do ^1- decembra še pkrog ,zarnenjalo osebnih izkaznic Pgovore i ,ISOf občanov. Kakšne 'Reto s st maj0’ ko dokazujejo iden-^Sotovo ar'mi d°kumenti, ne vemo, da Za zamPa Se ne ntorejo izgovarjati,
jibniški zobotrebci
tič"em doA RazsTAVA — V turis Sostje noim,u na Travni gori si lahko lografii naj° .lodi stalno razstavo *^e zani0 ca v ISOB". Fotogra-
Juus|(e r«, i ..J .	iviu/.cj
Pa je obm ? c‘je ‘z Ljubljane. Sicer 'n daljne „r ?. Travne gore ter bližnje rekoč nar- ze samo po sebi tako IzNob avno razstavišče dogodkov
zNoBn oraz
?e julija tq'I1lL'n'mo naj 'e- da je bila tu ska Dani ustanovljena prvaribni-°genjca	v	bližini je
dzanski k i ■ nadaljevanka o tej par-bolnišnici!), Jelenov žleb itd.
"Zaradfh ' ,PROGRAM ZAMUJA ničnaekin- D-rga mraza 'n sne8a teh-Pre^lvi(iefa Ljubljana ni mogla v °rtneškcmerTl	r^^.u montirati pri
^Paratur	.le	v‘z'Js^em pretvorniku
rPPrskeea * i^‘ • opiogočalc sprejem
c^ase h	,	**zUskega programa.
Pr°gram n., kZafe,a ,edni' koPrski TV dvi(]0 Pa bomo v Ribnici videli pre-
RA7 . * Za 1 maT ribnišLS^VA ROČNIH DEL — V Va ročnih 1LA Je odPrta razstn-Posvečen.	-	r|bn>ških žensk, ki je
bile /a di! Sv dncvu žena. Sicer pa so Pici, 5 , zena lepe prireditve v Rib-V (jrwi raz|ei. Loškem potoku, pri Rripravdj f'*U 1,1 drugr>d. V Ribnici so učenci priJs'ten kulturni program '•osnovne in glasbene šole'
*u, da lua.i zak>gla kritika v Reše-^Prta? Eniška glasbena šola
Pridno n’:*3'*, ravna<olj že vsak dan odpira)	v°d°	Donat,	(ki
Drob
mI.Lža.v
ne iz Kočevja
s SPREJEMOM — ; sPrejem e v Ribnici že pripravljajo v K Programa koprske TV, ai)jci*i nrv. ';VJU težave celo s sprejemi .^eč obč-f ljubljanskega progra-- ""do, da ;. nv in hišnih svetov je n>mi jJ "ekaj narobe z njihovimi
Pravila Pa
-a, |( so naročali servise za po-bi|„ ,,1‘ Je drago stalo/uspeha ^ rili. kie ;V.cr n'si) strokovnjaki le sn col°barv , v/rok za motnje. Prejemaj; 2.ega programa niso mogli
Pake
vi;.-' Pa Don,,L V" ‘VJ ‘'Y j daju. a PJ nekod se vedno ugota-
Jasn,, Je sprejem slab, saj slika ni
Tud
> mogli po tej odpravi na-
Jasni
Jrebanjske iveri
j j	^
V°ZN|KAU; Za aviobusneua
Prizadejal., ,. z‘n>a, ki še traja, je n'k,lm avi HC preglavic tudi voz-m-d njimi noS,(>v' Vendarle pa seje Pri čorian ,.asel tudi voznik avtobusa zahtevnj • k* seji ni pustil. Na zelo ["estom in ,° usni progi med Novim 'krunot, 'lubljano, ki pelje tudi čez ?e je Vedn,,'? Mjrno. mu je uspelo, da ' k> Po ni.	voznega retla. Rotni-
s*Užbe s,,	zaslugi niso zamujali
ntu zelo hvaležni in že raz-
kako bi
se mu oddolžili.
^ V RR'!'H EDINO VINOCiRAD
rPar ne inii.SVmn()gim I rebanjcem ni sPrem,-‘ICuJa nc lakota v Afriki, tu-Puščttj,, in. , deviznih tečajev jih skrhi. k,k j0' Za*° Pa jih tembolj
Prezimil", ,° 1° y vinogradi, kako je Kljub tdijL-1' kako bo s pridelkom. IX. le ne ar f" zagretosti za vinograd l‘|n;itik ,.,.|C verjeli govorici, da je neki b'll) naib.,1? Iril v vinogradu, ko je
mrož
I mraz.
OCENA DELA KOMUNISTOV
ČRNOMELJ — 29. marca bo programska seja črnomaljskega občinskega komiteja ZK, na kateri bodo ocenili delo komunistov v preteklem obdobju, katerega osrednja nit je bilo uveljavljanje sklepov 13. seje CK ZKJ. Sprejeli bodo program dela in izvedli nadomestne volitve za 4'člane komiteja. Na konferenci bo sodelovalo okrog 100 delegatov, ki v teh dneh skupaj z osnovnimi organizacijami poglobljeno razpravljajo o gradivu.
DELAVCI
POTREBUJEJO
MOTIVACIJO
ČRNOMELJ —Črnomaljska občina je ena redkih občin v Sloveniji, ki jim v štirih letih usmerjenega izobraževanja ni uspelo odpreti niti enega oddelka za izobraževanje ob delu. V tukajšnji srednji šoli usmerjenega izobraževanja so prepričani, da v delovnih organizacijah so potrebe za dopolnilno izobraževanje, bodo pa morali delavce primerno motivirati, da se bodo odločali za izobraževanje ob delu.
VSAK OSMI KOMUNIST V ŠOLI ALI NA SEMINARJU
ČRNOMELJ — V zadnjem letu se je v okviru idejnopolitičnega usposabljanja (IPU) v črnomaljski občini udeležilo seminarjev in šol okrog 120 do 130 komunistov, torej skoraj 12 odst. celotnega članstva v občini. Medtem ko je za mnoge občinske komiteje ZK v Sloveniji značilno, da število udeležencev IPU upada, pa v črnomaljskem narašča, tako da se po številu slušateljev uvrščajo med vodilne organizacije ZK. Osip je bil 17-odst., vendar v glavnem iz objektivnih razlogov. Tam, kjer gre za izmikanje, v OO ugotavljajo odgovornost slušateljev.
Sad solidarnosti
Samoprispevek temelji na solidarnosti, ne samo na neposredni koristi
STIH A N — V krajevni 'skupnosti Štefan so krajani luni izglasovali samoprispevek. Ves denar, ki ga bodo zbrali luko. bodo namenili za napeljavo telefonskega omrežja. Vendar nekateri krajani že imajo telefon, ki so si ga pred leti sami napeljali. Zato seveda zdaj negodujejo, ker morajo plačevali tako kot ostali, ki na telefon šele čakajo. .
Takih krajanov je v tej krajevni skupnosti samo sedem. Nekaterim med njimi verjetno ni lahko plačevati 3 Odst. svojega osebnega dohodka za stvar, od katere ne bodo imeli neposredne koristi. Ta tudi tisti, ki bodo lažje odšteli denar, se čutijo ogoljuf ane. A naj bo kakorkoli že. oboji pozabljajo, da gre pri lem za solidarnostno akcijo. Če bi namreč v dosedanjih samoprispevkih izključevali tiste, ki ne potrebujejo šol. mostov ipd., potem bi bilo pri nas narejenega kaj malo. Resda se zdi telefon v primerjavi s šoln luksuzna zadeva, a je lak samo na videz, telefon postaja potreba. In nikjer ni rečeno, da ga ne hotlo uporabljali tudi tisti, ki ga zdaj še nimajo. Trav laka je vprašanje, koliko časa bi zdržala večidel zasilna napeljava telefonov tistih sedmih prizadetih krajanov, /.ato bodo v krajevni skupnosti prisiljeni plačevati samoprispevek tudi vsi listi krajani, ki telefon že imajo. Ta naj se to sliši še tako nemogoče.
./. S.
»sak tretji otrok je v vrtcu
Slovestnost ob krajevnem prazniku bo 24. marca
ADLEŠ1ČI — Adlešiči praznujejo v spomin na 22. marec 1945. ko je bilo na območju današnje krajevne skupnosti požganih sedem Vasi. svoj krajevni praznik, ki bo letos združen s praznovanjem 40-letnice zmage in 10-ietnice podpisa listine o pobratenju s krajani krajevne skupnosti Stara Ljubljana. Slovesnost bo v nedeljo. 24. marca, začela pa se bo ob 9.45 uri s spominsko svečanostjo pred spomenikom in grobnico padlih slovenskih in hrvaških partizanov na pokopališču v Adlešičih. Ob 10. uri bo v kulturnem domu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo nastopili domači mešani pevski zbor. učenci tukajšnje osnovne šole. folklorna in ta-mburaška skupina, moški pevski zbor Comerc iz Ljubljane, sindikalni ženski pevski zbor Tekstilovega tozda Tkalnica Vižmarje ter člana Mestnega gledališča ljubljanskega Franček Drofenik in Janez Škof.
Na slovesnosti bodo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in organizacije ter krajani KS Stara Ljubljana poklonili šolski in krajevni knjižnici Adlešiči več kot tisoč knjig. V nedeljo bodo v adlešiškem kulturnem domu odprli tudi stalno razstavo umetniških del slikarjev, ki so poklonili svoja dela Adlešičanom. V osnovni šoli bo razstava ročnih del domače obrti.
Prebivalci Miličev. Zuničev in Paunovičev pa so ob krajevnem prazniku dobili 27 novih telefonskih priključkov, za kar so prispevali v delu. denarju in materialu v dveh letih 10 milijonov dinarjev.
ZAKLJUČEK SINDIKALNE ŠOLE
ČRNOMELJ — Te dni končuje v Črnomlju delo sindikalna politična šola. ki je v občini vsako leto. torej stalna oblika izobraževanja. Letos je . okrog 60 ur programa poslušalo 33 slušateljev.
V nekaterih vrtcih v črnomaljski občini že primanjkuje prostora — Načrtujejo oddelek za motene otroke — Vsak dan manjka pet zaposlenih
ČRNOMELJ — V 21 oddelkov v Črnomlju, Semiču, na Vinici in v Dra-galušu ter v varstveno družino v Starem trguje v dnevno varstvo vključenih 470 otrok oz. 29 odst. vseh predšolskih otrok v občini. Za primerjavo: republiško povprečje je 43 odst. Vendar pa tudi v črnomaljski občini, zlasti v Črnomlju, Semiču in Starem trgu, že primanjkuje prostora v vrtcih. Poleg tega predstavlja poseben problem kuhinja v Semiču, ki ne ustreza higienskim in prostorskim zahtevam, zato vozijo hrano iz Črnomlja.
Sicer pa za vrtce v črnomaljski občini že lahko trdimo, da so prevzeli vlogo centra za predšolsko vzgojo, saj so blizu zastavljenemu cilju, da vsakemu predšolskemu otroku zagotov ijo primerno obliko v zgojnega programa.
PRIPRAVE NA VOLITVE 1986
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so že začeli s pripravami na volitve, ki bodo prihodnje leto. Izhajali bodo iz izkušenj, ki sojih pridobili v dosedanjih pripravah in na volitvah leta 1982. ko so naredili pomemben korak naprej pri podružbljanju in demokratizaciji kadrovske politike. Družbenopolitične organizacije si bodo prizadevale, da bodo delovni ljudje in občani še bolj okrepili vpliv; na kandidacijske postopke, da bodo kandidate zares izbirali in ne samo potrjevali.
Poleg obvezne priprave otrok na šolo so za otroke od tretjega do petega leta. ki niso v ključeni v vrtce, pripravili okrog 150 ur rednega letnega vzgojnega programa. Tako je štiri petine predšolskih otrok v občini vključenih v načrtno in organizirano vzgojo, na območju Vinice pa že 96 odst. Pritegnili so tudi romske otroke. V prihod nje načrtujejo tudi oddelek za motene otroke s prilagojenim sistematičnim vzgojnim delom. Pri tem bodo morali še bolj kot doslej pomagati s strokovnim delom psiholog, logoped, socialna delavka in specialni pedagog.
V preteklem letu je materialni položaj zaposlenih v vrtcih močno zaostal. ker so na račun osebnih dohodkov ohranjali planirani obseg dejavnosti, ki ga je ogrožala velika rast materialnih stroškov. Trenutno seje materialni položaj delavcev popravil. Toda čeprav si bodo tudi v bodoče vzgojno-varstveni delavci prizadevali ohraniti
Pošten obračun dela Sole
Ob kritiki ne prezreti uspehov in ne težav, s katerimi se ubada kolektiv glasbene šole
RIBNICA — V zadnjem obdobju je bilo v ribniški občini več razprav, ki so se nanašale na delo ribniške glasbene šole. Ravnatelja šole Andreja Puharja smo zato zaprosili, naj nam predstavi delo šole.
Glasbena šola Ribnica je lani praznovala 20-letnico. Obračun ob
Kaj z najožjim delom ceste?
Javna razprava o ureditvi Ljubljanske ceste še ni dokončno zaključena — Pripombe še dobrodošle
KOČEVJE — Dosedanja javna razprava o ureditvi Ljubljanske ceste v Kočevju in njene širše okolice je pokazala, da ni posebnih pripomb na tisti del predloga, ki govori o ureditvi ploščadi med Na-mo in kavarno ter ploščadi pred samskim blokom in temeljiti obnovi mostu pri cerkvi. Zato naj bi to začeli urejati že spomladi.
Podaljšali pa naj bi razpravo o tistem delu predloga ureditve, ki govori o Ljubljanski cesti od mostu do
Računovodskega biroja. Za to območje je bilo danih največ pripomb. Predlog namreč predvideva, naj bi namesto sedanjega pločnika uredili za Računovodskim birojem. Knjižnico in gostilno Rog pešpot. Pripombe so bile: da bo s tem pešec zrinjen z Ljubljanske ceste, da bo treba prestaviti vhode v stavbe, da bi kazalo v inačici predvideti rušenje dveh stavb in da bi morda kazalo od spomenika do Kidričeve ulice urediti enosmeren promet. Odgovori so bili: da bo pešcem na Ljubljanski cesti na razpolago najmanj dva metra širok pločnik, da bo potrebno prestaviti le vhod v knjižnico itd.
Ostale pomembnejše pripombe so se nanašale na pomisleke v zvezi z ureditvijo mladinskih prostorov v stavbi, kjer je vinska klet, in na prometno varnost, nadalje je bilo poudarjeno, da je treba v mestu ohraniti čimveč zelenih površin, pa tudi ureditev bazenčka z Jarmovim »Dekletom s piščalko« je dobila podporo občanov. Omenimo naj le še predlog, naj bi kočevsko cerkev, kijekulturnispome-nik, ponoči osvetljevali z reflektorji in da bi morda s temi reflektorji osvetljevali tudi drsališče na Rinži, kije tik ob cerkvi.
J. PRIMC
tem jubileju je pokazal, da so učenci šole nastopili na 551 javnih prireditvah. od tega je bilo 44 samostojnih glasbenih večerov. 24 samostojnih polurnih radijskih oddaj, sodelovali so v dveh TV oddajah, na 11 revijskih nastopih itd. Za svoje delo so prejeli več priznanj in nagrad, med drugim pred desetimi leti tudi Urbanovo nagrado.
Trenutno obiskuje šolo 108 učencev, skupno pa jo je v 21 letih obiskovalo 715 učencev. Imajo šest učiteljev in vsi imajo ustrezno strokovno izobrazbo. od tega 5 celo visoko, in samo dva sta mlajša od 30 let.
V nekaterih večjih krajevnih središčih v občini so izrazili željo, da bi tudi tam imeli glasbene šole oz. oddelke šole. Žal pa to skoraj ni možno, ker nimajo nikjer primernih prostorov, klavirja itd. Poleg tega se nekateri učitelji že zdaj vozijo iz Ljubljane do Ribnice. Uresničitev te zamisli bi bila tudi draga, vendar so jo pripravljeni uresničiti, če jo bo kdo plačal.
Menijo, da nesoglasij z bivšimi učenci ni, res pa je tudi. da se noben nc oglasi pri njih. Prepričani so, da dobro sodelujejo bivši ali sedanji učenci v nonetu Vjtra in godbi na pihala, res pa je, da se ne strinjajo, da bi njihov učenec že po enem letu obiskovanja glasbene šole, ko se še ni naučil veliko, že igral v godbi na pihala.
Lani so imeli za potrebe šole skupno 4.634.521 dinarjev dohodkov. Za materialne stroške je šlo kar 667.000 din. Med večjimi izdatki so, na primer, povračila prevoznih stroškov 190.000 din. kurjava 148.000 din itd. Osebni dohodki niso visoki, saj znaša lansko povprečje za ravnatelja, ki je tik pred upokojitvijo, 38.333 din, za učitelja klavirja s 4-letno prakso 24.899 din itd.
J. P.
RAZPRAVA O NAČRTU — Predlog načrta o ureditvi Ljubljanske ceste v Kočevju s širšo okolico je v glavnem sprejet, podaljšana pa je razprava o ureditvi ceste in okolice od Računovodskega biroja do mostu, ker je bilo na ta del danih največ pripomb občanov. (Foto: Primc)
Na jasli čaka 79 malčkov
V trebanjski občini manjka v vrtcih prostora
TREBNJE —Čepravje v trebanjski občini v vzgojnovarstvene ustanove vključena komaj petina vseh za to primernih otrok, kar občino po tej
Sveže sile v delegatske vrste
V trebanjski občini so se že začele priprave na volitve —Občinski svetZSS oblju-____blja	pomoč	—	V	delegatskih	vrstah	je	premalo	novih	ljudi
TREBNJE — V volilnem sistemu ni moč pričakovati kdove kakšnih sprememb. Vendar pa bodo za sindikate, ki pri nas vodijo aktivnosti okoli njih, prav te volitve preizkusni kamen. Obstaja namreč resna bojazen, da delegati ne bodo hoteli pristati na kandidaturo. Pa ne zaradi nekakšne delegatske muhavosti, ampak zaradi resnejših vzrokov, o katerih bi se nemara morali tudi globlje zamisliti.
E2SSK
Kot je bilo slišati na zadnjem posvetu s predsedniki osnovnih organizacij sindikata v trebanjski občini, so vzroki v neučinkovitosti, neupoštevanju mnenj delegatov. Posamezniki izgubljajo zaupanje v učinkovitost delegatskega sistema, pojavlja se tudi utrujenost in naveličanost.
Prav zato bodo morali v osnovnih organizacijah krepko zastaviti pri-
prave na volitve, ki bodo prihodnje leto. Že v tem in v naslednjem mesecu morajo v temeljnih organizacijah imenovati nove koordinacijske odbore. kadrovske evidentičarje, izpopolniti evidenčne liste. Cilj vseh teh ukrepov oziroma akcij je tudi ta. da se v naslednjem mandatnem obdobju izboljša delovanje delegatskega sistema. Kot že rečeno, pa ne bo moč dosti
narediti brez analize vzrokov za dosedanje slabosti in seveda tudi odpravljanja teh vzrokov. V tozdih tudi ne bi smeli pozabiti na ljudi, ki bi morda radi delali v delegatskem sistemu, pa jih doslej ni še nihče pritegnil.
Nalog v zvezi z volitvami ni malo. Marsikje jih bodo težko zmogli brez strokovne in tudi operativne pomoči.
To pomoč pa bodo sindikalni delavci dobili na občinskem svetu Zveze sindikatov. In posvet je že bil ena izmed oblik pomoči pri pripravah na volitve, ki bodo čez slabo leto.
J. S.
plati uvršča na predzadnje mesto v Sloveniji, še ne kaže, da bo kmalu kaj bolje. Potrebe so največje v Trebnjem, kjer je prostorska stiska največja, v manjših krajih, kjer je prostora dovolj, pa otrok ni.
Kot so lahko slišali delegati skupnosti otroškega varstva, bodo nove oddelke dobili šele prihodnje leto. Do tedaj pa bo moralo počakati tudi tistih 79 malčkov, ki čakajo na jasli.
Sicer pa je bilo v trebanjski občini v družbeno organizirano otroško varstvo vključenih 363 otrok, ki so bili razporejeni v 19 oddelkih. Starši so k stroškom za otroško varstvo v vrtcih prispevali več kot 9 milijonov dinarjev, kar je domala tretjina vseh stroškov. Poleg otroškega varstva v vrtcih je uspešno deloval tudi tako imenovani potujoči vrtec. Žal pa niso obiskali vseh krajevnih skupnosti. Vzrok so težave s kadri in prevozi. Uspelo pa jim je. da so pripravili tak vrtec za romske otroke, kjer so izvedli 120-urni program.
Mala šola je bila obvezna za vse otroke. V minimalnem obsegu so jo izvedli za 224 otrok, celoletno malo šolo pa je v vrtcih obiskovalo 84 otrok. Izvajali so tudi programe za motene predšolske otroke.
načrtovan obseg predšolske vzgoje, ne bo ta nič večna račun slabšanja lastnega materialnega položaja. Hkrati bodo morali postopno povečevati normative zaposlenih na oddelek, da bodo izboljšali delo z otroki in zagotovili njihovo v arnost v ustanovi. Sedaj namreč manjka v črnomaljskih v rtcih, predvsem zaradi bolniških izostankov. v povprečju kar 5 delavcev in pol na dan, kar ob sedanjih minimalnih normativih povzroča težave pri delu.
M.BEZEK
BELT: DOBRA ŠTIPENDIJSKA POLITIKA
ČRNOMELJ — Ob koncu preteklega leta je bilo v Beltu zaposlenih 1176 delavcev, torej za 2,8 odst. več kot leto poprej, največje zaposlovanje pa je bilo v tozdu mehanska obdelava. Zadnja leta se v Beltu izboljšuje kvalifikacijska struktura delavcev. Samo lani se je povečalo število delavcev z visoko izobrazbo za 17 odst., kvalificiranih delavcev pa za l5odst., vsetopa je rezultat predvsem dobre štipendijske politike. V preteklem letu so imeli 72 štipendistov, izdatki za štipendije pa so znašali 3,7 milijona dinarjev. Poleg tega so omogočili opravljati pripravniški staž 41 pripravnikom, delovno prakso in proizvodno delo pa je opravilo 143 učencev usmerjenega izob-aževanja.
KRVODAJALSKA
AKCIJA
ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa iz Črnomlja organizira v torek, 26. marca, krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške transfuzijske postaje. Odhod posebnega avtobusa v Novo mesto bo ob 6,30 uri izpred črnomaljskega gradu.
Nekdanji inšpektor dela okvirje
Ivo Rančigaj je popestril ponudbo trebanjske storitvene obrti
TREBNJE — Celih trinajst let je bil Ivo Rančigaj požarni inšpektor. In ko mu je bilo dovolj terenskega dela in ko so se pojavile posledice tudi v njegovem zdravju, se je odločil za obrt. Nekdanji inšpektor, ki je med drugim lesnoindustrijski delovodja, gasilski tehnik, absolvent višje tehnične varnostne šole v Ljubljani in slušatelj pravne fakultete, bo lahko Trebanjcem ustregel z marsičim.
Ivo Rančigaj: Odločilna je bila pomoč Beogradskc banke in ostalih obrtnikov.
»Začetek je seveda povsod težak. A ne glede na to, sem kar zadovoljen, da sem se odločil za obrt. Tega, kar bom počel, ne opravlja nihče v trebanjski občini. Pri meni bodo občani lahko dali uokviriti sliko, lahko bodo fotokopirali dokumente, kupili spominke ali slike, pa tudi kakšno prošnjo jim bom sestavil ali pretipkal rokopis. Zanimanje za moj lokal, ki je v nekdanjih prostorih trebanjske cvetličarne, je bilo že takoj na začetku veliko. Zlasti za dan žena sem imel veliko obiskov,« pripoveduje Rančigaj.
Seveda zadeva ne bi tako hitro stekla, kakor je, če bi ne bilo vsestranske pomoči ostalih obrtnikov. Ti so pokazali veliko mero solidarnosti že pri obnovi lokala, kije bil v precej slabem stanju. Rančigaj pa tudi ni pozabil omeniti Beogradske banke, ki je dala okoli 2 milijona dinarjev kredita. Težav pa seveda tudi na občini ni bilo. kjer pa seje Rančigaj že tako in tako dobro znašel.
11®58) 21. marca 1985
DOLENJSKI LIST
IZ NtkŠIH OBČIN
m
it
Zastonjsko delo ni ovrednoteno
Pionirji bi radi več mentorjev — Konferenca o prostem času mladih
IZ NKŠIH OBČIN
BREŽICE — Običajno pravimo, da je maj mesec mladosti. V brežiški občini pa bo že letošnji april minil v znamenju mladega rodu, natačneje, pionirske organizacije. Svet Zveze pionirjev pri občinski Zvezi prijateljev mladine namreč pripravlja ob kurirčkovi pošti tudi pohod »Po partizanskih stopinjah«, posebno koristna in odmevna pa naj bi bila problemska konferenca o prostem času mladih.
Na problemsko konferenco, ki jo bodo združili z občinsko pionirsko konferenco, bodo 10. aprila na Veliko
»Smrt predsednika hišnega sveta« jutri v Krškem
Gostuje Amaterski oder iz Brežic
BREŽICE — Sekcija Amaterski oder pri PD Svoboda bratov Milavcev začenja jutri posavsko turnejo s pravkar naštudirano družbeno satiro šib-eniškega avtorja Iva Brešana»Smrt predsednika hišnega sveta«. Predstava za odrasle bo zvečer ob 19.30 uri v delavskem domut
V soboto, 23. marca, ob 18.30 uri bo Amaterski oder gostoval v Sevnici in v nedeljo, 24. marca, v domu Svobode v Brestanici.
Skupina deluje že 16. leto in je bila med tem štirikrat na republiškem srečanju, kjer se je uvrstila med šest najboljših v Sloveniji. »Smrt predsednika hišnega sveta« režira vlado Podgoršek. Vlogo predsednika hišnega sveta so zaupali dolgoletnemu igralcu Branku Baškoviču.
Osnovni namen uprizoritve je po besedah režiserja Podgorška sporočilnost današnjega trenutka za današnjega človeka. Amaterski oder že ves čas stremi po tem, da bi bil čimbolj angažiran in to mu tudi uspeva. Kot dramaturg mu tokrat pomaga gledališki kritik Vladimir Kocjančič, kot scenarist pa Stef Potočnik. Skupina pripravlja gostovanja po dolenjski regiji (v Trebnjem. Mokronogu in v Kostanjevici), nato pa še v Radečah, v Šmarju pri Jelšah, na Senovem in v Brežicah. Domače mesto bo na vrsti 28. marca. Gostovanja ji omogočajo delovne organizacije: Tovarna pohištva, Posavje. Prevoz in nekateri obrtniki iz brežiške občine.
J. T.
V gozdu predpisov
Kako naj se znajde običajen človek, če se tehnik ne more?
SEVNICA — Jože Ašič iz Sevnice, zaposlen kot gradbeni tehnik pri krškem projektivnem biroju IGM Sava, se je odločil, da bo nadzidal hišo svojih staršev, tako da bo izkoristil že sedaj s ploščo na hišo naslonjeno gospodarsko poslopje. Zadevo je, kot se poklicu spodobi skušal urediti po zakoniti poti.
V lokacijskem dovoljenju je navedeno, da je zemljišče komunalno opremljeno, dostop urejen, elektrika v kabelski izvedbi, da obstajata vodovod in kanalizacija in da manjka le hortikulturna ureditev. V sevniški komunalni skupnosti so Ašiču po meri 7 krat 9 metrov velikega gospodarskega poslopja naložili plačilo 128.608.50 din komunalnega prispevka, kar se mu je zdelo močno pretirano, saj ima kuhinjo in sanitarije že sedaj v podstrešnem stanovanju. Zoper odmerjeni prispevek se je pritožil, nakar so mu ga znižali za polovico, vendar tudi s tem ni bil zadovoljen, saj imajo Ašičevi doma pogodbo o kumunalni ureditvi stavbišča. ki jo je leta 1973 podpisal isti človek, ki sedi v sedanji komisiji komunalne skupnosti. Zato se je pritožil še na skupščino komunalne skupnosti, ki je zasedala prejšnji četrtek. Za to sejo so delegati dobili v gradivu protožbo komisije komunalne skupnosti (ki meni, da mora Ašič plačati ves znesek, ne le polovičnega), Ašiče-ve pritožbe pa ne. Sam seje te seje udeležil in prebral svojo pritožbo, vendar se delegati v gozdu predpisov očitno niso znašli in se niso hoteli dokočno izjaviti. Zadeva je še vedno nerešena.
A. Ž.
Jože Ašič
Dolino povabili tudi predstavnike organizacij združenega dela. Pionirji si želijo mentorjev iz proizvodnih dejavnosti. V krajevnih skupnostih so otroci popoldne, po šoli zvečine prepuščeni sami sebi ravno zato. ker ni-
88 LIP OB CESTI V KOSTANJEVICI?
KOSTANJEVICA — Po uspešno organiziranem Prazniku posavskih vin in številnih prireditvah, ki so spremljale osrednjo manifestacijo posavskih vinogradnikov pred dvema letoma v Kostanjevici, je tamkajšnje turistično društvo očitno prezadovoljno — sladko zaspalo. Nekaterim turističnim delavcem v dolenjskih »Benetkah« pa to spanje očitno le ni povšeči, zato vabijo 22. marca na skupščino TD Kostanjevica. Novemu vodstvu ne bo lahko speljati upehani voz. v stare kolesnice vzornega delovanja, za letos načrtovana akcija »Spominski park 88 lip«, kijih bodo zasadili ob cesti v mestu, že ne dovoljuje premora...
majo dovolj zunanjih mentorjev. Pritegnili naj bi predvsem mlade strokovnjake, a brez. vsake prisile. Pri pionirski organizaciji še vedno mislijo, da bi to morali biti navdušenci, kakršni so bili in so še ponekod starejši aktivisti. ki jim ne bo škoda zastonjskega razdajanja. Največja nagrada in plačilo naj jim bodo zadovoljni otroci, bodisi zavolj smotrno izkoriščenega prostega časa pri proizvodno-tehnič-nih. kulturnih, družbenih aktivnostih ali pri pridelavi hrane, varstvu narave in hortikulturi, prostovoljnem delu in športu.
Dilema —- plačani ali neplačani mentorji ter pogosto izpostavljeni problem prostorov, časa in plačila bosta očitno še lep čas prisotna. Čeprav bi precejšen napredek lahko pomenilo že ustreznejše družbeno vrednotenje pomembnega dela in poslanstva večine mentorjev, ki za svoje delo nikoli niso dobili niti dinarja niti družbenega priznanja.
P. P.
»ISKRICE«
Literarni krožek na naši šoli je ob dnevu žena izdal šolsko glasilo Iskrice. S prispevki smo sodelovali vsi člani krožka in drugi, ki radi pišejo. Glasilo smo obogatili z risbami. Pri razmnoževanju nam je pomagala dijakinja s pedagoške gimnazije.
ROMANA ŠAFER IRENA PREGRAD OŠ Globoko
AMATERSKI ODER BREŽICE — Na zadnjih vajah je mogoče še marsikaj doreči. (Foto: V. P.)
Jože Kostanjšek: »Pred tremi leti smo zasadili okrog 400 grmov črnega ribeza. Zdi se mi, da se bolj splača kot koruza.«
Posledice pozebe
Kostanjškovim z Volčja je zimska pozeba pob-rala pridelek
VOLČJE — »Gosteslužbe, redke suknje.« s starim rekom pojasni svojo četrtstoletno zvestobo krškemu Kostaku Jože Kostanjšek, ki je pri tem podjetju že vsa ta leta skladiščnik. Se daljša zvestoba pa veže Jožeta na 4 ha kmetije na Volčjem v brežiški občini, predvsem na vinogradništvo. S tem se je ukvarjal že oče.
»Bili smo viničarji. Oče in mati sta začela dobesedno od žlice naprej in leta 1932 jeoče kupil vinograd. Pri nas je že običaj, da dajemo prednost belim bizeljskim vinom. To je bolj reprezentativno in ima manj kisline. Na Bizeljskem lahko pridelamo le dobro sortno belo in mešano belo vino. Zdi se mi. da podnebje ne ustreza za gojenje trte za izrazit cviček. Imel sem okrg 1,40 ha vinograda, zdaj pa ga je le še okrog 35 arov. Bela sorta je pravzaprav šele lani dobila vrednost: tudi pri Slovinu smo tako grozdje težje prodajali. Predlani in še leta nazaj sem zato vinograd posekal. Ženi se je trta kar smilila in ni hotela sodelovati pri neljubem opravilu. Vinograd ni koruza, da bi v enem letu posejal in žel. Polovico vinograda smo obnovili pred kakšnimi 20. drugo polovico pa pred približno 10 leti. Predlani je bilo rekordno leto po količini in kakovosti. Letošnjega pridelka pa ne bo treba oddati, saj ga skoraj ne bo. Zimska pozeba je uničila okrog 80 odst. pridelka.« otožno pripoveduje Jože Kostanjšek.
P. PERC
Manj energije in več znanja
_____Zagate	krške	tovarne	»Djuro	Salaj«	ob	iztrošeni	opremi
KRŠKO — Nakljub boljšemu delu in doseganju planskih usmeritev v krški tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« zlasti tehnološko vse bolj zaostajajo za svetom. Brez bistvenih vlaganj se ne da nič storiti za posodobitev zastarele in izrabljene opreme. Toda od kod denarci za velike naložbe?
Da so te nujnost slej ko prej potrjuje dejstvo, da je kar polovico osnovnih sredstev v tem največjem posavskem delovnem kolektivu odpisanih, v temeljni organizaciji Papir se ta odstotek suče okoli 75. v tozdu Energija pa celo okoli 80! »Tovarna Djuro Salaj je po porabi 1,5 milijona ton surovin in okoli 300 tisoč ton blaga druga v Sloveniji. To se prevaža po cestah in železnicah. Les vozimo celo iz Sovjetske zveze po 18.000 din ku-bik, do konca leta bo morda cena že 30 tisočakov. Ob vse dražjem transportu in takem obsegu v tovarni pravzaprav nimamo strokovnjaka, ki bi se ukvarjal s transportom. Menim, da pri nas ne kaže razmišljati o povečanju fizičnega obsega proizvodnje, temveč o programih, ki terjajo manj energije in več znanja,« pravi diplomirani eko-nimist Boris Macur, ki je bil do nedavnega referent uvoza v »Djuri Salaju«. zdaj pa se ukvarja predvsem s trženjem.
Tod je v tem kolektivu še precej nezorane ledine. Nedavno si je delegacija ogledala projekt o izdelavi cigaretnih filtrov in člani so se čudili, ker v njem niso zasledili marketinške raziskave. V tovarni dobro vedo, daje proizvodnja bukove celuloze lahko zelo
vanja močno otežujejo poslovanje, poudarja Macur.
P. P.
donosen izvozni posel, sploh če je les domač. Pripravljajo proizvodni program satiniranih papirjev, ki bi jih lahko prodajali za zelene dolarje.
»Okoli 6 milijonov dolarjev anuitet moramo plačati na leto, zato moramo imeti dovolj generalnega izvoza. Toda če bi ta prevladoval, bi bilo premalo dolarjev za rezervne dele in podobno. Zato so potrebni tudi kompenzacijski posli. Primanjkuje nam 7.6 milijona dolarjev za oskrbo domačih časopisno-založniških hiš. ki jih pričakujemo od Narodne banke Jugoslavije in slovenskega siseota. ČepraV je sporazum s časopisnimi podjetji da! nekatere rezultate, nam nezanesljivi viri poslo-
Boris Macur: »Smo v začaranem krogu. Časopisi morajo biti poceni, tak položaj pa spravlja na kolena
nas...«
POSODOBITEV CEST IN VODOVODA
ČATEŽ — Krajani te krajevne skupnosti si prizadevajo urediti pokopališče na Čatežu, posodobiti cestne povezave in vodovodno omrežje. Staro šolo bi radi preuredili v večnamenski objekt. Že ob letošnjem prazniku posavskih vin je šola dobro služila prijateljem vinske kapljice in vinogradnikom, do prihodnje prireditve čez. tri leta pa obetajo ličen objekt, v katerem bodo vsi prostori vsaj tako lepo urejeni, kot je klet, v kateri so poskušali vzorce vin.
VROČE O ŠOLSTVU
TRŽIŠČE. ŠENTJANŽ. BOŠTAN.I — Vrstijo se zbori občanov, kjer obravnavajo gradivo o reorganizaciji šolstva v sevniški občini. Največ sprememb je predvidenih v mirenski dolini. Razumljivo je, da je tod tudi najbolj vroče. V Tržišču seje zbralo nad 150 ljudi, krajani ne pristajajo na spremembe, opozarjajo, da so bili pri sedanjih šolskih zidavah v občini neracionalni. posledic pa ne nameravajo naprtiti svojim otrokom. Vročo razpravo so imeli tudi v Šentjanžu. V Bo-štanju je bilo vsaj pri tem vprašanju mirnejše, saj bi ta šola predvsem pridobila. Šolniki seveda opozarjajo na to, da brez sprememb in prehoda na gibljive šolske okoliše ne bodo zbrali potrebnega denarja.
ODKOD DENAR ZA CESTE?
SEVNICA — Cestarji tožijo, da jim je huda zima dodobra nažrta že tako pičle denarce za vzdrževanje cest. Udarne jame na obsavski magistralki kličejo po korenitih ukrepih in ne le, kot je žalostno dejal direktor Žigante iz krškega tozda, »krpanje reveževih hlač. kjer zaplate ni več kam prišiti«. Za pomoč bodo prosili republiško skupnost za ceste, saj tako ne morejo več dalje.
Pravočasne priprave so že pol uspeha
Še leto dni do volitev
SEVNICA — Predsedstvo občinske konference SZDL je na zadnji seji sprejelo številne dokumente, ki naj omogočijo pravočasen potek vseh akcij za volitve, ki bodo prihodnje leto. To gradivo bodo sedaj posredovali aktivistom. zanje pa bodo pripravili tudi izobraževanje. Razpravljalci na seji so opozarjali na strogo upoštevanje vseh rokov tako pri evidentiranju kot pri kasnejših opravilih.
Postavlja se vrsta povsem praktičnih vprašanj, ki bi jih bilo dobro reševati sproti. Tako npr. Bohor predlaga. naj ga izločijo iz sedanje konference delegacij, ker z njo nima ničesar skupnega. Delegati i/sevniške občine, ki se morajo voziti na sedeže skupin delegatov od Celja, Novega mesta in celo Črnomlja, ravno tako opozarjajo na neživljenskost teh okolišev.
Več razprave je bilo o odprtih ali zaprtih listah, predvsem pa več kandidatih. Nekateri se ogrevajo za nazi-ranje. da je demokratičnost zagotovljena že s širino predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov. Verjetno bo treba spremeniti statutarna določila o dvetretjinski večini v družbenopolitičnem zboru, saj npr. pri več kandidatih morda nihče ne bi dobil zahtevane večina.
A. Ž.
Nihče ni vprašal za štipendijo
S sestanka občinskega komiteja ZK in aktiva neposrednih proizvajalcev
SPET NESKLEPČNA SEJA
SEVNICA — Minuli petek so se zaradi nesklepčnosti razšli delegati tokratnega sklica skupščine stanovanjske skupnosti. Uspešnejši so tedni bili vrstniki v komunalni skupnosti in skupnosti za ceste.
SEVNICA — Minuli četrtek so se sestali člani občinskega komiteja družno z aktivom komunistov neposrednih proizvajalcev. Le-ti so vztrajali na sestanku ves čas dolgega dnevnega reda.
Komunisti—delavci so uvodoma v marsičem pripomogli k zanimivi razpravi. Sekretar aktiva je namreč na prejšnji seji poročal o nekaterih težavah pri delu. Imeli so neprijetnosti s sklici, tokrat je bil pa komite komaj sklepčen (ta sklic je bil tako in tako odložen). Med sklepi je pomemben ta. da bi se v bodoče sestajali z ostalimi posavskimi aktivi. Tako bi lahko izmenjali izkušnje.
Komite nasploh želi tesnejši stik z osnovnimi organizacijami. Tako so nekateri člani poročali s sestankov osnovnih organizacij. Samokritično razpravo so npr. imeli v Betonu, sevniški gradbeni operativk Čeprav so v
primerjavi /. ostalimi zasavskimi tozdi lani poslovali izjemno dobro, delavci še niso zadovoljni. Grajali so. da seje gradnja sevniškega bazena tako zavlekla. ker je bil projekt pomanjkljiv, povrhu so sledile spremembe. Tudi nadzor naj bi bil slab. V Betonu je velika fluktuacija. lani so razpisali celo 20 kadrovskih štipendij, vendar zanje nihče ni vprašal.
Letna konferenca v Inplctu je minila v znaku neurejenih odnosov med ustanovitelji te nove tovarne. Komite je komunistom naložil, da pospešijo delo pri pripravi samoupravnega spo-razuniado konca mesern Tndinatem
forumu je prišla na plan zadeva Stopar v Jutranjki. Dva sestanka — eden dolg dve uri. drugi pa štiri —sta minila brez sklepov, je dejal Lado Močivnik, kije zadolžen za osnovno organizacijo v tozdu Motiv.
V Krmelju, tako v tozdu Lisce in Metalni, posvečajo razveseljivo pozornost mladim. Same mladinke so izrazile željo, po predavanjih. V centru za socialno delo nimajo težav zgolj s socialnimi problemi, temveč predvsem s samimi s seboj. Ker jih čaka obilo strokovnega dela. bi bilo koristno, če bi čimprej odpravili medsebojne zdrahe.
Gradivo za bližnjo letno konfere-renco občinske organizacije je pripravljen*) in ni bilo deležno dopolnil.
A.ŽELEZNIK
Novo v Brežicah^
ANIMATOR — Direktor brežiškf-ga Zavoda za kulturo naj ne bi bil 1>_ rati še vodja katere izmed enot za*) da, ampak le še kulturni animator-1 ko delo bi bilo za ljubiteljsko kul«!' koristno in še predvsem združljivo^ direktorovanjem zavoda, čeprav-snici na ljubo, tudi zavoljo dosedanj kombinacij verjetno ni bilo nič ' pripomb, kot jih bo poslej. Vpras^T
je le. ali bo animator imel za sP9^kJ; janje kulturnega amaterizma tudi k več denarja in ne samo časa— JEDRO — Staro mestno j^ Brežic bo s temeljito prenovo a°"^ povsem drugačno, lepšo P01^0-,
tudi pri tej kulturno-spomeniški as j
je nekaj nasprotnikov tega, ne«v<L no dragega, a potrebnega posega. • ■ zakaj nima prednosti izgradnja 1,0 ga vodovoda pred lepimi mestnimi sadami. A ti pozabljajo, da je denar tako imenovano revitalizacijo mensko zbran, ali pa ne vedo, da vodooskrba ne financira iz s,a . vanjskega dinarja. Pa tudi tega
ne,*
bodo pridobili v starih hišah lep0 vilo tudi podstrežnih stanovaJj čeprav menda dragih, a še zn'cf bolje, kot da bi pozidali in uničil' kaj lepih njiv.
MOTOKROS — Okoli tisoččlan^ brežiškega avto-moto društva r prestopu uspešnih motokros'5 bratov Avbelj — Marjana, Simona Leona — k AMD Brežice velikoprL,
kujejo v tem športu. Fantje zn J pritegniti pozornost navijačev tu , mrtvi sezoni, saj so. ko je bilo do snega, kar na stadionu v mestu Pr' dili nekaj treningov v motoskijoer1™
11 BR*2lŠK£.X[ ROKODNI§NIC€
Od 9. do 16. marca so v
brrfilj;
porodnišnici rodile: Anica Solda Krškega — Petra. Fatima R' Senovega — Sandro. Jožica H°s j, iz Gaja — Martino, Sanjica Ziza,, Male Rakovice — Ivana, And1^, Štefanič iz Brežic — Dejana. _M*; Kostanjšek iz Male Rakovice^ Sandro, Dragica Marijašič iz Pod',, — Zdenko, Elizabeta ŠikoranjU Šenkovca — Antonija. Anica Žjb"j Grosuplja — Anito, Verica Reš1 Luga — Danijela, Brigita Srpčič 'Z starega grada — Anito, Karmen IJ jašec iz Rakitja — Alena. Andreja . vanovič iz Krškega — Natašo, D«\. ca Kolarič iz Sav. Marofa — Rell
Mirjana Lubšina iz Sel — Srečka, rija Sotelšek iz Leskovca — “ Čestitamo!
Krške novice
STROGA DIREKTORICA J Starejši ljudje se še spominjajo «e j njih financarjev. Bili so strah intr j-j. obrtnikov in tudi kmetov. DaV. se po svetu, kot kaže, še zmeraj bojijo kot pri nas, čeprav ni mauj8 kih, ki menijo, da bi morali te jjk; okrepiti, je verjetno res, da se tu^j, tako močni davkariji ne bi P°.sf jje-zatreti neupravičenega bogatenja- ^ va direktorica občinske upra* ^ družbene prihodke v Krškem J —; dnjič delegatom občinske s*iU^i:|ciiE povedala, da do načrtovanih ra ^ nih sprememb davčne politih prišlo, »čeprav bi nam še kako P prav.«
SKUPNA VLAGANJA — V k'f-Cclulozi morajo krepko razve/a1' šnjiček, če hočejo nasititi Ime 1 li« je — skupno vlaganje. Pri te-IJnbO' vi« so seski podobni lovkam n. s,, tnice in ne dajejo, ampak jen’|, pii' Celulozi letno kar okrog 44 stari ^ lijard dinarjev. Podražitev paplfJ - j« morda omilila bolečine Celm0.^ gotovo povzročila glavobole drue
HLAČKE — Zadnjič je Beogradske banke — Temeljni A Ljubljana Jože Tepina na kom« $ delegatov poslovnih enot Krs Novo mesto zaupal, da bodoPj,a jjr
li nogometašem ljubljanske
ki«
tu1
Odpisali bodo prezadolženem« ■ ^
čedno vsotico dolgov, saj n?fail(-tašem nimajo kaj vzeti, razen h1
Sevniški paberkjj
URA IN PRECEJ GOTOVI^
,je zadeve pribit
Oddelek za notranje
■jiii1
razglaša predmete, najdene v m fo dveh mesecih na območju obe' je sta ženska ročna ura in večja vs* ^p narja. Po zakonu imajo lastnik^r* junija letos pravico dvigniti t« če to seveda dokažejo.
V
POKRILI BODO POTOK << lepo urejeni soseski, v Florj« U/ Sevnici, se bodo letos verjetno o ^ nili, saj je bilo na zadnji seji ^ jf nalne skupnosti rečeno, da ”9 j,/ narjem vodne skupnosti letos 1« jj; čno pokrit Florjanski potok. P'0' jj bi smelo biti več nevšečnega s jp(l na tistih mestih, kjer je potok
Za to bo potrebnih okrog 1,5 m dinarjev.
OB DENAR? — Na sR‘'r.piH"
 ....................  sk«P!	_
skupnosti za ceste je bilo nedvo« p pojasnjeno, da se denar, pred most na Blanci, ne preliva za šm ^ most ali kam drugam. Da-pa s^ječ< dnja šmarskega mostu tudita ^ijf niso krivi cestarji, ki ga 8r ^s1' Projekt in dopolnila so bili tistl' jjd pripomogli, da so graditelji tam-so, jih je torej prehitela zima-
DOLENJSKI UST
Št. 12 (1858) 21. marca 1-
tura
in
»bra-
anje
»Pošlji pesem v svet!«
_ izidu zbirke »Krik« Janeza Kolenca
NOVO MPSTO —Janez Kolenc.
Po poklicu profesor slavist iti po not-r«"jcm klicu pesnik, je svoje verze ‘o zdaj objavljal v najrazličnejših Ualnil, h, občasnih publikacijah, ki '-bajajo ali so izhajale na Dolenjcem. Tako najdemo vin pesmi
veliko njego-..	,i(l	straneh	literarnih
11 °g v s a k o/ et ni h t i\k a n ih Poroči!
e gimnazije, torej šole, na
,1()voniešk
kt,[er'k poučeval, pa v Dolenjskih a-g edih, Samorastniški besedi, v 7' čavilkah Pesniškega lista, ost a novomeškega literarnega " >o in v zadnjem času tudi v I a-a. o tčinskem mladinskem glasilu. ‘ al njegovih pesmi pa je uvršče-
nih tudi
>' antologijo Pesmi doleti j-
j '/‘-('/c. Seveda so to le najpomembnejše objave, vedeti pa je 1 a. daje koleni objavljal že prej. n' gimnaziji lutlij- dijaškem Usta . <_/<< k seli teh objav bi bilo 'kar "‘Mi pesniških zbirk, ki bi "S t. kajpak ob racionalnem izbo-' m nekolik o prečiščenih besedilih. 1	predstaviti	Kolenčev	pe-
"s i svet. Žal pa ta pesnik svoje nj'gt še nima. tla bi ga mogli brati poi dlanem smislu, čeprav bi jo
mnno zaslužil.
ne,Iv
/A j
nam pesnik še ni postregel s 'l/i nini izborom, pit je letos že kar h a>i>a1 Pos^' l)cl za t(}- (t(l so /jll-Jb ji poezije vendarle dobili nekaj j( vicX°vih pesmi v »enem kosu«. ll,nun ja je to storil s samo iz dajo in ani<>~aložbo Pesniškega lista, na
katerega je da! natisniti nad dvajset svojih pesniških besedil. Pred dnevi, v prvi polovici marca, pa so v podolžni obliki, kot jo ima Pesniški list. spet izšle njegove pesmi, vendar s to razliko, da mu jih je izdala Srednja šola pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve v Novem mestu. kjer poučuje. O tej izdaji Kolenčevih pesmi kaže spregovoriti kako besri/o več.
Najprej zapišimo, da je Kolenc tokrat objaviI J J svojih pesmi, ki štejejo skupaj okoli 620 verzov, in da bi mogli glede lega govoriti o njegovi pesniški zbirki, bržkone pa to tudi je. suj je avtor dal izboru tudi naslov Krik — po istoimenski pesmi. s čimer je nekako že nakazal središčno nit. ki naj nas popelje r branje in umevanje njegove poezije. Čeprav pesmi in hkrati zbirka govorijo same zase in ne potrebujejo nikakršne razlage ali pojasnil ne za razlog spočetja ne za poslanstvo, naj jih vendarle poskusimo označiti. Nesporno je moč ugotoviti, da je pesmi pisala življenjska stiska, da se avtor z njo odziva, večkrat v ironičnem podtonu, na dogodke in pojave sedanjega časa in tukajšnjega prostora, da protestira in hkrati pomiluje: ob končnem spoznanju, da pesem vendarle ne more ničesar spremeniti, pa se avtor zateka k zemlji. išče njene zdravilne sokove za bolečino, ki jo nenehno porajata človeška občutljivost in nemoč.
I. /.
Miselni vzorci za boljše učenje
V Cankarjevem domu predstavili novo knjigo »Učimo se — z miselnimi vzorci« Novomeščanke prof. Marije Gabrijelčič — Mnogi se ne znajo učiti
NOVO M ESTO — Ob mednarodnem letu mladine in 4. srečanju s temo »liuzanova naravna metoda učenja — naše izkušnje« so 12. marca odprli v preddverju C ankarjevega doma v Ljubljani razstavo miselnih vzorcev, nove metode učenja, ki jo je pripravila Vzgojna posvetovalnica Novo mesto v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami. Ob tej priložnosti so pedagoškim in drugim delavcem predstavili tudi dve novi knjigi. Prvo z naslovom »Vesoljsko jajce ali 1 + 1 = 5«, pravljice za otroke in odrasle, je predstavila avtorica Polonca Kovač, o drugi knjigi »LJčimose — z miselnimi vzorci« Novomeščanke prof. Marije Gabrijelčič, pedagoginje Vzgojne posvetovalnice, pa so spregovorili drugi.
razporejene i/ središča navzven. Kot je \ uvodnih besedah v knjigi zapisala dr.. Bariča Marentič—Požarnik, bodo po
Vprašanje, kako se hitreje, bolje in gospodarneje učiti, je prvi načel popularni britanski psiholog Tonv Bu/an. ki je v t;i namen napisal dve knjigi. ■■Delaj z glavo« 119X2) in "Izkoristiti svoj um«( 19X3). /a britanskotelevizijo pa je posnel tudi deset izobraževalnih oddaj, ki smo jih imeli priliko videti tudi na naših televizorjih.
Prof. Marija Gabrijelčič se je Buzanove metode učenju oprijela pred štirimi leti. potem, ko je kot pedagog v Vzgojni posvetovalnici v Novem mestu ob delu z učno težavnimi učenci spoznala, da pravzaprav pri mnogih od njih ni nič narobe, le učiti se ne znajo. »Učenec, ki se težko uči. težko ra/ume bistvo, kako naj bi razumel podrobnosti in sc jih naučil. Uporabila sem novo metodo z miselnimi vzorci in učenci so bili navdušeni, kasneje so se pričeli navduševati tudi učitelji.« je. o začetkih dela z novo metodo povedala avtorica nove knjige.
Pri novi metodi učenec najde le temeljne ali ključne besede, sam sestavi miselni vzorec, pri katerem je naslov v sredini, ključne besede pa so v ejnalo
novi knjigi posegli tudi mnogi starši, ki žele svojega otroka čimbolj ličinko-
Likovne skupine odprte za vse
po!i'll l!HANA — Ljubiteljska likovna dejavnost na Slovenskem bo tudi^ '_scl^in!iko drugače zastavljena, kot je bila do zdaj, razširjena pa bo
Nova usmeritev ljubiteljske likovne dejavnosti vidi nova področja*
Znane in preizkušeneso tudi tako imenovane akcije, ki jih bodo seveda gojili tudi v prihodnje. Gre predvsem za najrazličnejše oblike strokovne pomoči likovnim skupinam. prirejanje izobraževalnih likovnih kolonij za začetnike in nadaljevalce, prirejanje republiških (preglednih in tematskih) razstav, izdajanje revije Likovni odsevi in drugo.
Marija Gabrijelčič
v ito usmerjati pri učenju. Koristne pobudo iz nje bo dobil marsikateri srednješolce ali celo študent. Knjigo bi morali prijeti v roke tudi pisci učbenikov. sestavljala učnih načrtov in vsi tisti, ki bi morali pametno zajeziti
' novimi področji.
nji-Z Prograrna Združenja likov-n skupin Slovenije za leto 1985
PrišU?^00, t*a bo sPrernemk nah. vsek„ bodo
^ , v samih likovnih skupiva , aJP°membnejša novost bo f odprtost teh skupin, saj 'udi n/i|kovi člani lahko postali bitcljj CUslvarjalci. vendar pa Iju-v najširšem pomenu.
s^Unin0s ^širjene in popestrene cionai	presegle t radi-
in *>, dokaj ozko usmerjenost Podr„-a, ak*ivne tudi na drugih drugi,« ' ''kovne kulture! Med kaj Se ,Jl11 bo moralo zanimati, kflturn aj;! ' našo naravno in aktivj«-* dcdiščino. postali naj bi 'kdiščin > V s,užbi varstva te
Poxvetj|)°'rL'b|HI pozornost naj bi in v
čje fotografije, na novo zvrst ustvarjalnosti. Ko je že beseda o tem, dodajmo, daje precejšnje zanimanje tudi za oblikovanje (n. pr. za keramiko), tako da sta kiparjenje in slikarjenje v okviru ustvarjalnih prizadevanj skupin videti že kar klasični obliki izpovedovanja in izražanja ljubiteljskih ustvarjalcev.
Um tl,di oživljanju domače širš >nC °brt'- torej področju, ki (>men;Cm Pomenu tudi sodi k J n, dediščini.
ni*an
^^irilide'"1 Sk'
ue.iavnost tudi na podro-
1 Pa so v okviru Združe-K°vnih skupin Slovenije
DOLENJSKI OKTET
OBHAJA JUBILEJ
. NOVO MESTO — Dolenjski oktet, ki praznuje 15-letnico ustanovitve, bo imel jubilejni koncert v soboto. 23. marca, ob 19.30 v novomeškem Domu kulture. Zapel bo devet narodnih in umetnih pesmi. Kot gostje večera ki bo potekal pod pokroviteljstvom Novole-sa. bodo nastopili: Gasilski oktet iz Gornje Radgone. Nonet Carmen iz Trebnjega in Karlovški oktet. Vstopnine ne bo.
Kajpak je tudi to sestavni del programa omenjenega združenja in prebrati je moč, da bo celoten program izvedljiv in uresničen lev najtesnejšem sodelovanju in s pomočjo strokovnih društev in delovnih organizacij s področja likovne kulture.
I. Z.
»RAZTRGANCI«
OSVAJAJO
SOI ESK A —- Gledališča skupina tukajšnjega kulturnega društva Zarja je v soboto. 16. marca, zvečer gostovala z Borovimi »Raz-trganci« v Zagradcu. Zanimanje za nastop Soteščanov je biio tolikšno, da dvorana v zagraškem kulturnem domu ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev. Po lastni izjavi so zarjani »Raztrgance« najbolje uprizorili prav na tem nastopu. Da p njih ne gre dober glas brez. razloga. bodo poskušali dokazati tudi v Novem mestu, kjer bodo gostovali 22. aprila, še prej pa to potrditi na Muljavi.
Ob Vrščajevih kockah
Akademski kipar Jože Vrščaj, črnomaljski rojak, razstavlja svoja dela v Petkovi galeriji v Ribnici
OVO ROŠLINKO« tudi NA GOSTOVANJA
*4bOV,c.A
na
'narc;.
tule.;- ,'v ^ — Gledališka skupi-k^njega KUD Radovi
v . v  icajc 17.
9°l;trjev ,)nia^cm kraju uprizorila s^° ijtro »»Vdova Roš-Privabji/01 slava v gasilskeni domu je /adtWii|VClik(> S^iileev in jih tudi llshtntu i;.*!’ ^ °jc skupino, ki je bila
anovli.»,v
|ct a 1,1 ll,d' /a če hi delati pred soboto 2 ” 'n sP°dkudno priznanje. V Vala na s i niarca* ^() skupina gosto-Pu v hr, ll!!)riu-v nedeljo, 24. miirea. r‘lMČ,h.
ova jubilejna N(> STopa pri nas
Učileljski Ml;SI°- ČRNOMELJ — V/ Ljuhlj. Pc'Nk' 'bor -Eiiiil Adamič« 11 s';t 1111 v	1	skl\ i letos 60-letnieo
hilejni ko C 'C lnK' minuli petek ju-n‘Lslednii nC.l.rt V Novem mestu 111 ga Zbor tj Vcccr ponovil v Črnomlju. • kl ga v< '
/nyni s|„,
'odi prol. Mirko Slosar.
ni
Pcdaa\0,nSk' zborovodja in glasbe-sP"redo, JC naNl»pil Z izbranim zbor,,,.., Pcsmi 'z zakladnice našega
"orovsk
®8a Petja.
Štravsove
r°TOGRAFIJE
tav v novjM|LS 1 ° ~ Program razs-Prostor V "'ogaleriji. ki je dobila Doij,a k,.|,m i'' tboran' novomeškega soboto i iUrC' rcdno ,cCc- I ako so v foiouriij, mafea. odprli razstavo °eledatc V;:'!’C1;' S,ravsa- l ahko si jo Pa ho <Jo	po	lp-	uri.	odprta
aprila.
LITERARNO GLASILO?
RIBNICA — V Ribnici se več mladih poskuša v pisanju literarnih sestavkov. Zadnječaseso tudi nastopili na literarnih večerih. To pa je bila do zdaj edina možnost, da so se predstavili. Kaže pa, da bodo lahko svoja dela kmalu tudi objavljali. V okviru ZKO oziroma kulturne skupnosti je namreč vzniknila pobuda, da bi začeli izdajati literarno glasilo.
RAZSTAVA O KNJIŽNIH VEZAVAH
LJUBLJAN A — Danes bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo "Umetniške knjižne vezave« iz zbirke VVeil VVciss v I rivulziani (Milano). Do 21. aprila bo na ogled 44 primerkov knjig v unikatnih vezavah slavnih francoskih in italijanskih knjigovezov iz časti okoli leta 190(1.
PREDSTAVITEV PESMI
ČRNOMELJ — Antologijo »Pesmi dolenjske dežele«, ki jo je uredil Janez Menart, bodo jutri predstavili tudi v Črnomlju. Na prireditv i. ki bo v hotelu Lahinja in se bo začela ob 20. uri. bodo obiskovalci po uvodni besedi lahko prisluhnili nekaterim pesnikom, katerih dela so uvrščena v antologijo.
RAZSTAVA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
ŠMAR.II ŠKI TOPLICI-' — V domu tukajšnjega zdravilišča razstavlja svoja dela mladi akademski slikar Jože Marinč, likovni pedagog \ Kostanjevici. Marinč je razstavil nekaj pokrajinskih motivov. Poslej bodo v tem zdravilišču Še večkrat pripravili podobne prireditve.
RIBNICA — V Petkovi galeriji v ribniškem gradu so od minulega četrtka na ojjled dela akademskega kiparja Jožeta Vrščaja, črnomaljskega rojaka, ki se je udoniil v Ljubljani.
To si) kocke iz prozorne plastike, ki jim je mladi umetnik s posebnimi postopki vgradil njegovemu načinu izražanja prilegajoče se kiparske elemente. Pomeni, daje mrtvi tvarini dodal nekaj, s čimer kocka kot geometrijsko telo zaživi kot umetniško delo.
Vrščaj namreč likov no rešuje oziroma ureja tako imenovani prostor v prostoru, zanima ga. bi lahko rekli, predvsem tisto, kar se lahko s tvarino iz plastike dogodi znotraj ploskev, ki obdajajo kocko. Pri tem raziskovanju kockastega prostora se do zdaj ni /.udov oljil s tako imenov animi v ariaci-jami. ki ga omogoča v kocko zapri prostor. Z leti je namreč dognal, da te njegove konstrukliv istične rešitve drugače zaživijo, če rešitev podkrepi z barv o.
Aleksander Bassin. eden naših najboljših poznavalcev abstraktnega kiparstva. je ob Vrščajev ih plastikah zapisal: »»Barve, ki jih je razblinil po prostoru v megličasto maso, je spet
ORKHOVCANI V OTOČCU
ORI HOVICA — 10. marca je kulturno umetniško društvo iz Orehovice' gostovalo na Otočcu, kjer so z domačini v gasilskem domu organizirali skupno prireditev. Nastopila sta mešana pev ska zbora obeh krajev in Šolarji iz Otočca z ansamblom in petjem. Polna dvorana domačinov je bila s prireditvijo zelo zadovoljna, kar kaže. da ljudje takih prireditev pogrešajo. Gostje iz Orehov ice, ki imajo v delovanju KUD dolgoletno tradicijo, st) bili presenečeni nad vzdušjem v Otočcu. Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje med pevci in kulturniki obeh krajev .
začel združevati v zanimive barvne akcente, ki prav v sedanjem trenutku napovedujejo tudi poskus, kako dojemati skozi te v posamezne dele plošč utrle barve novo v idenje, pri čemer so možnosti figurativnega in abstraktnega izjemno široke in obetavne. Prepričan sem. da jih bo Vrščaj izkoristil s svojim drugim delom umetniške o-sebnosti. torej tudi kot slikar, že v bližnji prihodnosti.«
Zanimiva razstava, ki zahteva kar sc da aktivnega obiskovalca, saj tovrstnih del brez razmišljanja nikakor ni moč dojeti, bo na ogled do 31. marca. Vrščajev e plastike pa so vredneogleda tudi zato. ker izpričujejo iskateljske poti mladih umetnikov in nakazujejo eno od smeri sodobnega likovnega izražanja pri nas.
I. Z.
količino snovi, ki jo dnevno »»prebavljajo« naši učenci. Kvantiteta učenja bi tako prešla v kvaliteto.
Uvodni del knjige Marije Gabrijelčič odgovarja na vprašanje, ali se naši šolarji sploh znajo učiti. Odgovor je negativen, saj se mnogi snovi učijo na pamet, ne delajo zapiskov itd. Glavni del knjige je namenjen delu z miselnimi vzorci. Obravnava bralno-pisalne težave naših šolarjev, govorne vaje. anali/e tekstov za osnovne in srednje šole. za zaključek pa dodaja mnenja 133 slovenskih učiteljev, ki so že delali z miselnimi vzorci. Miselne vzorce v knjigi so prispevali šolarji iz osnovnih šol novomeške občine, ki so prvi v Sloveniji pričeli s takim načinom učenja.
Nova knjiga »»Učimose — z miselnimi vzorci« je že v tiskarni Državne založbe Slovenije, natisnjena pa naj bi bila v začetku aprila v nakladi 3000 izvodov.
.1. PAVLIN
Na 16. taboru 9.000 pevcev
Največja pevska prireditev na Slovenskem bo letos posvečena 40-let-nici osvoboditve
ŠENTVID PRI STIČNI — Na 16. taboru slovenskih pevskih zborov, ki bo v tem kraju 22. in 23. junija, bo sodelovali 260 zborov, ki so se prijavili v roku, nastopilo pa bo morda še 30 zborov, ki so se vključili naknadno.
Priprave na letošnji tabor teko še posebej skrbno, saj bo ta največja pevska manifestacija na Slovenskem posvečena 40-letnici osvoboditve. O-srednja prireditev bo v nedeljo. 23. junija. na tradicionalnem prizorišču v Šentvidu. Na njej bo nastopilo od 8000 do 9000 pevcev. Med drugim bodo zapeli tudi splet skladb »Od puntov do Tita«, ki jih je Radovan Gobec napisal za 16. tabor. Slavnostni govornik bo dr. Marjan Rožič, predsednik zvezne konference SZDL, Zamejski pevski zbori bodo nastopili že večer poprej na koncertu v šentviški osnovni šoli.
Pred taborom slovenskih pevskih zborov bo v Šentvidu tradicionalni kulturni teden, ki se bo začel že 16. junija. V okviru tedna bodo slavili tudi šentviški gasilci, in sicer bodo praznovali 100-letnico svojega društva.
PRVA PREDSTAVITEV ZBIRKE »JUNIJ«
LJUBLJANA — Danes ob IX. uri bodo v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani odprli razstavo prve predstavitve mednarodne likovne zbirke Junij. Dela bodo na ogled do 20. aprila. Grupa Junij povezuje že nad 120 slikarjev, grafikov in kiparjev iz domovine in tujine.
OB DNEVU ŽENA
Ob letošnjem X. marcu je bil za žene našega mesta organiziran zanimiv program. V četrtek. 7. marca, je bila v prosvetnem domu v Brežicah proslava. na kateri so nastopili pevski zbor, recitatorji in ritmična skupina brežiške osnovne šole ter učenci glasbene šole. Skoraj nabito polna dvorana je nastopajoče nagradila z bučnim aplavzom. Po proslavi so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo ročnih del. ki so jih naredile ženske iz našega mesta.
ALENKA KUŠEVIČ. X.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
Giasba vodi
Od ribniške glasbene šole pričakujejo še večjo vlogo pri širjenju glasbene kulture v občini
RIBNICA — Na amaterskem k ulturnem področju v ribniški občini prednjači glasbena dejavnost. Je najbolj množična in najkvalitetnejša. Imajo lepo število pevskih skupin, ki pa zaradi medsebojne nepovezanosti ne pridejo dovolj do izraza. Stane Kljun je t' februarskem Rešetu zapisal, da bodo to pomanjkljivost kmalu odpravili, saj so nedavno ustanovili odbor za glasbeno dejavnost, ki bo med drugim skrbel za programsko usklajenost na tem področju.
V občini deluje tudi več najrazličnejših instrumentalnih skupin. Sestavljajo jih pretežno nekdanji učenci ribniške glasbene šole Ta šola ima na kulturnem področju zelo pomembno vlogo, pa ne samo pri vzgoji glasbenikov. Menijo, da bi morala prav ta ustanova več narediti za to. da bi v Ribnici in drugih krajih ribniške občine lahko večkrat prisluhnili tudi kvalitetnim solistom in skupinam od drugod. Postala naj bi nekakšna koncertna poslovalnica, nekaj podobnega, kot so že pred leti osnovali e Črnomlju.
Vlogo glasbene šole pa »vidijo« še drugače. Prek nje naj bi teklo usmerjanje nadarjenih mladincev r srednjo glasbeno šolo in glasbeno akademijo-pa tudi vračanje v občino po končanem šolanju oziroma študiju. Na ta.način bi si zagotovili ne le pedagoški in vaditeljski kader, ampak tudi člane obstoječih in novih instrumentalnih ansamblov in seveda pevskih skupin.
Prej ko slej bi morali na glasbeni šoli več narediti za odmevnost zaključnih koncertov učencev ob koncu šolskega leta. Te prireditve so vsekakor slabše oiskane. kot zaslužijo glede na kakovost izvajanja programa. Zamujenega res ni moč nadoknaditi, laltko pa začno že od letos delati drugače. Sodeč po dosedanjem zanimanju za to šolo. javnost napredka na glasbenem področju ne bi zavrnila.
I. Z.
RAZSTAVA ILUSTRACIJ
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, Komenskega 8, so odprli razstavo ilustracij akademske slikarke Kamile Volčanšek, brežiške rojakinje. Njena dela bodo na ogled do 30. marca. Na otvoritvi so predvajali video kaseto s posnetkom filmskega portreta Kamile Volčanšek, ki so ga pripravili v uredništvu otroškega in mladinskega programa Televizije Ljubljana.
»
Bela lisa« — dom nevezanih?
V Sloveniji organizirano deluje nad 900 ljubiteljskih likovnikov — Širša Dolenjska z Belo krajino na likovnem področju še nerazvita, predvsem pa
nepovezana
LJUBLJANA — Ob koncu minulega leta je v Sloveniji delo-valo šestinosemdeset likovnih skupin / več kot 900 člani. Od leta .1982, ko so prvič zajeli v evidenco vse skupine, se število teh ni bistveno povečalo, saj so bile na novo ustanovljene le tri skupine.
Znatno pa je poraslo število odborot za likovno dejavnost pri občinskih Zvezah kulturnih organizacij. Medtem ko so še leta 1981 taki odbori delovali samo v osemindvajsetih občinah, jih je imelo dve leti kasneje že enainšti-rideset občin. To je pomembno omeniti, kajti ti odbori, če so ustrezno sestavljeni, naj bi dajali tu-
di prvo strokov itn pomoč ljubiteljskim slikarjem in kiparjem.
Glede na rast in razvejenost likovne dejavnosti ljubiteljev bi mogli govoriti o razvitih in nerazvitih območjih. Širša Dolenjska z Belo krajino predstavlja, če Novo mesto izvzamemo, še vedno dokaj belo liso. Pri v sem je najbolj očitno pomanjkanje kadrov, dejavnost pa hromi tudi nepovezanost, lahko bi celo rekli izoliranost skupin. Vse kaj drugega je moč ugotoviti za Primorsko. Gorenjsko in severovzhodno Slovenijo, kjer je. vsaj ponekod, sodelovanje že v takt fazi. da bi mogli takoj ustanov iti območna združenja teh skupin.
Z;i »bele lise« pa je značilno še ne-
kaj: to. da premorejo največ »svobodnjaških« likovnikov, torej takih, ki niso nikamor včlanjeni. Vključeni pa niso iz različnih razlogov: ali zato. ker se za njihovo delo nihče, tudi ZKO ne. ne zmeni, ali zato. ker se ne bi mogli podrediti pravilom, ki v eljajo za delo v skupini, ali morebiti zato. ker jim pač nihče ne more nuditi strokovne pomoči. V Združenju likovnih skupin Slovenije ocenjujejo. da je nevezanih ljubiteljskih likovnikov več- st6. Če	le-fe
prištejemo k številu organiziranih in prej omenjenih, lahko ugotovimo, da je ljubiteljska likovna ustvarjalnost pri nas razširjena znatno bolj. kot kažejo uradne evidence.
I Z.
11 Ornv z. .
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Mirenske novice
BREZ KURJAVE — Stanovalci bloka, v katerem je Mercatorjeva trgovina, so bili prvi na Mirni kaznovani za neredno plačevanje kurjave. Blok so že februarja prenehali ogrevati, ker stanovalci niso poravnali računov Mercatorju, ki je založil denar za nakup kurilnega olja. Ko je bilo Mercatorju dovolj, je za ogrevanje trgovine kupil peči na elektriko, stanovalci, med katerimi ni takih z nizkimi osebnimi dohodki, pa zmrzujejo. Povrh vsega je bilo ogrevanje v tem bloku doslej najcenejše na Mirni.
ČRNA PIKA ZA ZOBOZDRAVNIKA — Zobozdravnik, ki med prenavljanjem zdravstvenega doma dela v prostorih stare osnovne šole, dela Mirenčanom sive lase. Nezadovoljstvo z njegovim delom jih žene v Trebnje, Mokronog pa celo v Novo mesto. Vedo sicer, da dela v neprimernih prostorih, a vseeno bi se lahko držal ordinacijskega časa, ki ga ima na vratih. Tudi malo več njegove prijaznosti nikomur ne bi škodilo.
KDAJ VOZNI RED? —Mirenčani so dolgo čakali na novo avtobusno postajališče. Sedaj upajo, da ne bo treba enako dolgo čakati na postavitev table z oznako postajališča in voznega reda. Vsi pač ne vedo za vse prihode in odhode avtobusov.
PREIMENOVANJE — Sokolsko ulico na Mirni njeni stanovalci in pa ljudje z Roj imenujejo »Blatna ulica«. Uničujejo jo namreč težki tovornjaki GP Grosuplje, ki dovažajo material za gradnjo novega bloka. Cesto bi morali malo pokrpati ali pa vsem stanovalcem kupiti gumijaste škornje.
ŠE NI DOVOLJ HUDO — Vsi delavci v IMV na Mirni se očitno še ne zavedajo in ne občutijo težav svojega tozda. Vse več režijcev se namreč med delom »sprehaja« zunaj tovarniške ograje. Pozornost zbujajo predvsem nekatere tovarišice.
_________________________J_Z^
BORKE MED PAPIRNIČARJI
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj je največja v krški občini, pomembna pa je tudi v republiškem in zveznem merilu, saj je največji proizvajalec rotopapirja. Zaposluje 2.200 delavcev, od tega 350 žensk. V tovarni že vrsto let počastijo delavke za dan žena. Letos so na predstavo MGL »Otroci manjšega boga«, srečanje in kosilo povabili tudi vse aktivistke in borke iz cele krške občine. Ta pozornost nas je zelo presenetila. Veliko se nas je zbralo. Prišleso tudi žene iz najbolj oddaljene vasi Planina. Direktor Šilvo Gorenc, kije tudi prišel med nas, je povedal, da bodo odslej takšna srečanja vsako leto. Z veseljem bomo še prišle, če bomo le zdrave. Za letošnje prijetno srečanje in vesele urice, ki smo jih preživele med delavci, pa se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji tovarne.
CVETKA K1NČ1Č Brestanica Trg 24
na vrhu »piramidi:« —
Stanc Pibcrčnik (levi) /. družbo ob »Piramidi«, najvišjem vrhu Male gore, kjer je meja med kočevsko in ribniško občino. Posneto II. marca letos, ko je bilo tu še kar precej snega. (Foto: Glavonjič)
Odisejada s cekarjem
Vsi poizkusi, da bi dobila nazaj v avtobusu pozabljene stvari, so bili zaman
sem se torej spet napotua v Bučno vas. Tov. Bobnar je še vfdno zatrjeval, da o zadevi ne ve ničesar, na grožnjo s tožbo pa je dodal, da »Gorjanci« povrnejo škodo do 1.000 din, sploh pa da sem se pri njem oglasila prepozno (saj bi še prej, če bi me kdo napotil k njemu) in da je zadeva zastarana.
3. oktobra sem bila ponovno v uradu na Novem trgu. Tov. Klemenčič mi je svetoval, naj napišem vlogo, opišem vso zadevo in navedem vrednost pozabljenih stvari (skupna vrednost stvari ob nakupu je bila 3.540 din).
18. avgusta lani sem se s skupino otrok delavcev Novoteksa vračala iz Portoroža. Valete, kjer smo letovali. V avtobusu, ki gaje vozil šofer Kocjan, sem pozabila cekar iz rafije, v katerem so bile copate adidas, moževa toaletna torbica s priborom, njegova zdravstvena izkaznica. dve prazni steklenici radenske, 10 dkg kave in »dr.« roman.
Da bi stvari dobila nazaj, seje v prometnem uradu Gorjancev 21. avgusta oglasil mož. Tovarišica v uradu mu je povedala, da je cekar prejela ona (šla ga je iskat v avtobus, kjer ji je šofer povedal, da so v njem pozabljene stvari), da pa ga je še odnesel šofer Pavlin. Možje posredoval še večkrat, a brez uspeha.
4. septembra sem sama telefonirala »Gorjancem« in napotili so me na blagajno v Bučno vas, češ da so pozabljene stvari tam. Še isti dan sem se oglasila pri tov. Bobnarju v Bučni vasi, vendar o stvareh ni nič vedel. Dejal je, naj pridem spet naslednji dan, ko bo zadevo raziskal. Klicala sem ga 6. septembra poJelefonu. Povedal je, da o stvareh nihče nič ne ve, sam pa je bil takrat, ko naj bi bil cekar prinesen na blagajno, na dopustu. Dva dni pozneje sem se ponovno oglasila v uradu »Gorjancev«, kjer so mi dejali, naj sama poiščem šoferja Pavlina.
To mi je uspelo 19. septembra. Pavlin je dejal, daj e res vzel cekars stvarmi in ga dal neki stranki, ker je mislil, da je njen. da pa je ta vse vrnila (namesto že popite kave 300 din) in daje stvari odnesel na blagajno v Bučno vas. 27. septembra
Približno tako pismo sem 8. oktobra poslala »Gorjancem« (v roke vodji prometnega urada) s pripisom, naj zadevo čimprej raziščejo in me o tem obvestijo ter da ne mislim odnehati. »Gorjanci« so dopis prejeli naslednji dan in prejem potrdili, za kar imam kot dokaz vrnjeno podpisano povratnico pošte. 15. novembra so mi »Gorjanci« odgovorili, da je moj zahtevek v postopku in da upajo, da bo v najkrajšem času ugodno rešen. Hkrati so seopravičili za zapoznelo sporočilo.
Ker do 15. januarja letos od »Gorjancev« ni bilo več glasu, sem jim ponovno pisala ter kot zadnji rok za rešitev zahtevka zapisala L februar 1985. Tudi o prejemu tega pisma imam kot dokaz vrnjeno podpisano povratnico. Do danes pa od »Gorjancev« še vedno ni nobenega glasu. Vse to meče kaj čudno luč na poslovanje največjega dolenjskega avtobusnega prevoznika. DANA HRASTAR V brezov log 18 Novo mesto
PISMO IZ KALIFORNIJE
S pismom iz San Francisca v Kaliforniji se nam je oglasila naša bralka Poldica Podgornik in zapisala nekaj novic iz daljne Amerike. Med drobnimi zanimivostmi je opisala tudi ugled, ki ga v ZDA uživa naš mojster Božidar Jakac, ter orisala svoje spomine na njegovo bivanje v Ameriki. Spominja se, da je večkrat portretiral njeno prijateljico Carolvn Fernell, ki je bila prava lepotica. Letos je umrla.
Precej spominov našo bralko veže tudi na domačo Belo krajino in sploh Slovenijo. Nejlepše pozdravlja vse Belokranjce. Čeprav pismo zaključuje z žalostno mislijo: »Bodi pozdravljena Metlika, bodo pozdravljen moj ljubi dom, ker te videla več ne bom!«, ji želimo še obilo let življenja, lepih spominov in moči, da bi še kdaj obiskala domovino.
80 let prof. Marije Kovat
Še o »hazardni vožnji v Krško«
Različna mnenja o voznikovem obnašanju — Slalom zaradi luknjaste ceste — ____Dolgoletni potnik voznika ni videl piti — Naj se pisec opraviči?
Prispevek s tem naslovom (objavljen je bil v 11. št. Dolenjskega lista) je zbudil precej pozornosti in izzval k peresu nekaj potnikov ter ponovno pisca, katerega so po telefonu in v pogovorih prepričevali, da nima prav. Objavljamo troje pisem o tej temi in upamo, da tudi skrajšana odražajo točno vsebino prispevkov. Prejeli smo tudi nekaj anonimnih pisem,ki pa jih načeloma ne objavljamo
• MILKA JORDAN iz Čučje mlake v imenu več potnikov piše, da so ogorčeni nad blatenjem voznika avtobusa NM 871-49. Kljub hudi zimi je edino ta voznik vozil po voznem redu, četudi hazardno. Ko je vozil že popolnoma^ dotrajan avtobus, so mu ga vaščani Čučje mlake večkrat pomagali popraviti in so v ta namen včasih izstopili zunaj določene postaje, pravzaprav pa se ne ve točno, kje so postajališča, ker ni oznak. Zaradi zelo slabe in luknjaste ceste mora voznik peljati pravi slalom, da se ogne številnim jamam. Pismo zaključuje: »Odločitev podjetja Gorjanci, da voznika suspendirajo, ni poštena, ker je enostranska. Odgovorni bi se morali prepričati, povprašati potnike, ki se vozijo na tej progi po deset in več let. Neresnica je, da mora potnik sam šteti drobiž, saj je dolžnost vsakega potnika, da pred vstopom v avtobus pripravi drobiž. Da smo potniki do voznika in voznik do potnikov nekulturni, pa precejšnjo krivdo nosi podjetje Gorjanci«.
• FRANCI NOVOSEL iz Krškega meni, da so v prispevku žaljive in za lase privlečene stvari. Redno se vozi na delo v Novo mesto in dobro pozna voznika in razmere na tej progi. Glede vračanja drobiža ima drugače izkušnje, saj je dostikrat prišel na ta avtobus s tisočdinarskim bankovcem, pa mu je voznik, če ni imel prej drobiža, denar vrnil na koncu vožnje. Kar se vozi s tem avtobusom, je zamudil morda le petkrat in še to pozimi v slabih razmerah. Najbolj pa je pisca
presenetil očitek, da gre voznik z nekaj potniki — prijatelji na kozarček pijače. Po toliko letih vožnje ni z voznikom še niti enkrat pil, voznik pa je njegova povabila na požirek vedno prijazno odbil. Nikoli ga ni videl, da bi izstopil iz avtobusa in šel k Tratniku na kozarček. Voznik je morda res bil neprijazen do mladine, a najbrž je imel svoj slab dan, kar je razumljivo, saj vozniški kruh ni lahak. Sicer paje mladina kriva za razmesarjene sedeže v zadnjih vrstah avtobusa, zgodilo pase je tudi, daje mladež tako navalila na ta avtobus, daje odtrgala vrata. »Nimam namena udrihati po nekom,ki ga ne poznam, in všeč so mi kritike, če so na mestu. Prav je, da napišete stvari, ki so vas prizadele, ampak ne ujemajo se z mojimi,« piše Novosel in dodaja, daje pozimi vedno kot prvi potnik stopil v ogret avtobus, kar kaže na voznikov odnos do potnikov in vozila. »V Fa-bjanovem tekstu meje zbodlo precej izjav, s katerimi sev nobenem pogledu ne strinjam,« končuje svoj prispevek Novosel.
• MITJA FABJAN iz Novega, pisec prispevka, ki je izzval odmeve, čuti, da mora pojasniti nekaj stvari in odgovoriti vsem, ki so po objavi članka govorili z njim. Očitali so mu, daje suspendiral voznika, vendar on kot navaden državljan tega ni mogel storiti in v zvezi s tem naj se ljudje pozanimajo drugje. Prepričati so ga hoteli tudi, da voznika ne pozna dobro in da ne bi smel dajati nobenih ocen. na to pa odgovarja, da se je vozil s tem avtobusom od leta 1980 do lanskega poletja, kar je najbrž dovolj, da je voznika spoznal. Sogovorniki so mu očitali
neresnično trditev, češ da voznik med vožnjo pije alkohol, a v prispevku je napisal le, daje voznik med delovnim časom pustil stranke brez pojasnila čakati v vozilu, sam pa je odšel v bližnjo gostilno na kozarec pijače, če je bila alkoholna, naj ugotove pristojni. Vsi, ki so se mu oglasili, so mu očitali, da je glavni krivec za voznikov suspenz in da bi se zaradi tega moral vozniku opravičiti ter priznati, da so ga v (ne)resnično pisanje prisilili drugi. Seveda to ne drži, piše Fabjan, saj se je za pisanje odločil sam z namenom, da opozori in spodbudi k ukrepom. Glede zmerjanja mladih s smrkavci in podobnimi neprimernimi izrazi je Fabjan zapisal na koncu pisma še tole:
»Očitno se nekaterim še vedno zdi, da mladina, kljub temu da vsi obljubljajo enakopravnost in možnost odločanja, ne bi smela opozarjati na probleme in napake. Kako naj si sicer drugače razlagam očitke, da sem za tako pisanje premlad. Resje, vendar bom storil vse, kar je v mojih močeh, da ne bom živel, delal in mislil tako kot vi, ki zagovarjate tako delo... Dokler boste obsojali tiste, ki na napake opozarjajo, namesto da bi tiste, ki jih delajo, se bo tako (ne)delalo še naprej.«
Karel Rigler
Alojz Šalehar
SPOSOJENO TRNJE
• Resnica ni včlanjena v nobeno partijo.
(Iz Pavlihe)
Na izlet k Sv. Ani
V zadnjem obdobju vedno več Ribničanov hodi peš do Sv. Ane na Mali gori, 4 km od Ribnice
V februarju smo se na pokopališču v Smolenji vasi za vedno poslovili od Aloza Saleharja z Male Cikave pri Novem mestu. Rodil seje 1905 v Irči vasi kot sin kmečkih staršev. Že v otroških letih mu ni bilo lahko. Za vsakdanji kruh je moral trdo delati, po zgodnji smrti staršev pri sorodnikih v Potovem vrhu. Na Malo Cikavoseje priženil. Z ženo sta si uredila lep dom in imela enega sina. Alojz je bil zelo delaven in nepogrešljiv daleč naokoli. V svoji zidanici na Slatenski gori je bil vedno pripravljen natočiti prijatelju
RIBNICA — Množično rekreacijsko gibanje je »okužilo« ves svet, tudi Ribnico. Vedno več Ribničanov pridno pešači, in to ne le zaradi cen bencina. Staro in mlado, moški in ženske, člani Planinskega društva in nečlani hodijo v naravo, največ pa jih obiskuje priljubljeno izletniško točko Sv. Ana, 4 km od Ribnice, na nadmorski višini 920 m.
Sv. Ana je postala zanimiva za izletnike spet zadnji dve, tri leta. Leta 1983 jo je obiskalo 990 izletnikov, samo v enem dnevu februarja letos pa se je vpisalo v knjigo, ki je ob vhodu v cerkvico kar 45 Ribničanov.
»Lani sem bil na vrhu Sv. Aneokoli 200-krat, Nisem član Planinskega dru-
štva, a imam rad planinarjenje. sa| menim, da je koristno za zdravje.« pravi Andrej Piberčnik, kt smo ga dobili na vrhu Sv. Ane.
Stane je kar zaljubljen v sprehode, izlete in Sv. Ano. saj je celo letošnje novo leto pričakal skupaj z Jakom Lukičem na njenem vrhu.
Izletniki običajno obiščejo še K) minut oddaljeno »Piramido«, najvišji vrh Male gore (964 m), kjer je tudi meja med kočevsko in ribniško občino. Okoli 20 minut od cerkve pa so še »Stene«, ki jih planinci radi obiskujejo, saj je od tam čudovit pogled na Dobrepoljsko dolino. Gorjance, Alpe, Triglav in Snežnik.
M. GLAVONJIČ
... ■■ <'
kozarec vina in mu nameniti prijazno besedo. Vsi, katerim je pomagal, ki smo ga spoštovali in imeli radi. sega bomo radi spominjali.
STANKO MAVSAR
Pred kratkim smo se v Kočevju za vedno poslovili od spoštovanega, priljubljenega, delavnega, a skromnega občana Karla Riglerja. Rodil seje leta 1905 v Kočevju. Dokončal jetrgovsko akademijo in se že pred vojno zaposlil pri zavarovalnici. Med vojno je bil zaradi sodelovanja z OF interniran. Po vojni je bil najprej zaposlen pri ministrstvu za gozdarstvo, v Kočevje pa je prišel spet leta 1950 in bil tu najprej linančm direktor pri Lesni industriji (današnji LIK), nato pri Avtu, kjer je bil do upokojitve še direktor.
Posebno prizadevno pa je delal na turističnem področju, saj je bil dolgo tajnik in nato tudi predsednik Turističnega društva Kočevje. Med njegovim predsednikovanjem je društvo izdalo knjigo »Kočevsko«, več prospektov, zgrajena je bila turistična koča v Kostelu, izvedenih pa je bilo več izredno uspelih turistično-kulturnih prireditev. Vmestu je bil med drugim urejen park »Gaj« in več drugih parkov, kopališče in športni objekti. Turistično društvo je usmerilo svoje delo še na hortikulturno in polharsko
Vse te in druge uspehe je društvo doseglo zato, ker ga je vodil Karel Rigler, ki je ljubil svoj rojstni kraj in domovino ter bil vedno pripravljen zanj nesebično delati. Med njegovim predsednikovanjem je Turistično društvo navezalo stike z rojaki v zamejstvu, kar je nato pripeljalo do trajnega sodelovanja in pobratenja kočevske občine s slovensko občino Dolina pri Trstu v Italiji.
Kočevci smo mu iskreno hvaležni za njegov prispevek k napredku kraja in delovnih organizacij.
J. P.
Čila, živahna, predvsem pa duševno sveža je 18. marca praznovala 80. rojstni dan upokojena gimnazijska profesorica in ravnateljica ter lektorica francoskega jezika na ljubljanski univerzi — Marija Kovač. Mladost je doživljala v Novem mestu v družini sodnega svetnika Kozine ter se ob očetu, materi, sestri Vidi in bratu Marjanu, kasnejšem znanem komponistu, navzela globoke ljubezni do naše metropole in Dolenjske, da je to čustvo ostalo trajno v njenem srcu.
Kot profesorica francoščine je pred vojno nekaj let poučevala na novomeški gimnaziji in se poročila s profesorjem Kovačem. Po moževi zgodnji smrti je ostala sama s hčerko Tito in prav tiste čase je ob družinskih praznikih in srečanjih začela kovati verze sebi v od-člih in bližnjim v veselje. V »prigodnih.
nerodnih in zagodnih« pesmica11 jih imenuje, je zajela svojo dm®. in razploženjsko kroniko. Pfva je iz leta 1934, zadnja nosi datum L Njena hčerka, pisateljica J'la vač—Artemis, je ob materini osW setletnici zbrala te prigod111?; posrečen tipkan zborniček inpos* la tudi za lepo zunanjo podobo-
>Ko se zjutraj sestavim, čez dan gre; sem pa hitro utrujena,« praviF
iftl
ZENE MED VOJNO
Ko sem šel malo pred 8. marcem k teti Pepci, sem jo vprašal, kakšno je bilo žensko delo med vojno. Povedala je, da je bila ona leta 1942 vključena v mladinsko organizacijo. Začela je delati po odborih OF. Skupaj s prijateljicami je zbirala hrano za bolnišnico v Radatovičih. Prenašale so tudi ranjence in nosile hrano partizanom ter pomagale kmetom pridelovati hrano za ranjence. Nosile so razna sporočila. Hodile so čez Hrast in Dole, da so prišle v Maline, kjer so sporočila oddajale štabu.
MITJA KOBE, 2.r COŠ Suhor
lantka s svojo znano šegavostj' čemer se ji oči še vedno hudoflF iskrijo. »Pri teh letih nimam Črtov glede pisanja. M°ia.JJj modrost je še ohraniti malo ljubez® prijateljstva. Zime preživljam v ; bljani. kjer mi dela družbo hčertgj pomlad grem z njo v Atene, po® se držim na svežem zraku v F|eS' Prof. Kovačeva je napis^čj knjig, med njimi izvrstno fraflCč slovnico, oskrbela več prevodom® i ga jezika ter vzgojila celo vrsto<®jj ki- se radi in z velikim spoštova ( spominjajo svoje nekdanje ucitt* ter ene prvih dolenjskih izobraž*® |
Da bi ostala tako vedra in
iskriv*
duha. so ji ob jubileju zaželeli®1^, njeni učenci, znanci in sposto njenega dela.
K?
Janka Kustra srečamo po fj® -j lizaciji konec 1948 na številom PJj očjih. Bil je med drugim sindjk ^ terenski delavec SZDL, zlastia ^ v okrajni obrtni zbornici, kotLj|r študent je diplomiral na PraVajl#i
kulteti in bil potem sodnik okr L
in okrožnega sodišča v Maribon® kot dvajset let je uspešno s°a J
kot predavatelj in organizato riborskega višjega in visokega s, pri čemer se je izkazal zlasti se J pešen pobudnik izgradnje štU1• skih stanovanj. Ob vsem tem P „„
60 let Janka Kustra
Danes slavi 60 let plodnega življenja in dela Janko Kuster, upokojeni glavni tajnik Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru, ki so ga v letih NOB težke življenjske preizkušnje seznanile tudi z Dolenjsko. Sin Maistrovega borca se je že kot dijak zgodaj vključil v narodnostnoobrambne akcije proti nemškutarjem. Kot člana skojevske trojke so ga Nemci julija 1941 v Mariboru zaprli in poslali v mauthausenski pekel smrti, od koder je spomladi 1942 ob izpustitvi iz taborišča na telesu pretihotapil del skic in risb Jožeta Polajnka, ki so bile objavljene kot neprecenljiv izvirni -zgodovinski dokument v leta 1981 izi-šli monografiji Mauthausenske skice. Konec junija 1943 se je s sošolcem Jožetom Knezom—Koljo prek Pece prebil v Koroški bataljon, nato paje bil v VI. SNOUB Slavka Šlandra in v XII. SNOUB na Dolenjskem. Do osvoboditve je bil med drugim komisar čete, namestnik komisarja bataljona, pomočnik vojaškega tožilca brigade in nazadnje operativni oficir v štabu XV: divizije. Bil je tudi komisar pohodnega bataljona, sestavljenega iz skojevcev in komunistov, kandidatov za vojaške šole v SZ, ki so konec decembra 1944 odšli peš iz Metlike v Beograd.
vedno našel čas kot vodja sl°v!
odi6
delegacije v organih
kulturnozgodovinskega	i
___________D_	simp1
Modincih, ki je v zadnjih lb -enkratne manifestacije petih s°s Jr dežel prerasel v trdno in med?^ jjj priznano institucijo Avstrije-džarske in Jugoslavije.
S povedanim seveda še daleč oj t/ našteli vseh dejavnosti in P°“r0j|t<; katerih seje Janko Kuster izkaj -j vojno in po njej. O njih govore5 naša, avstrijska in madžarska 0 ^ vanja in priznanja. Z Dolenjskoj vedno povezuje prav XII. SNG . ;J
kateri je član predsedstva skupnosti in delegat b f predsedstvu skupnosti borcev/5^ vizije. Je tudi predsednik ub skupnosti borcev XII. SNOUp ^ riboru. Kot sin koroškega etn*!Ut (njegov oče je bil junija 1’ J zamejski koroški rojak PoS .jf Belokranjskega odreda v boj pr^( cistom na Koroško, kjer sta se |f sin srečala) je bil vedno v Prv e(jj[f' bojevnikov proti nacizmu in sf tih, ki so za novi svet dajali vs moči in znanje.
Zato se ga ob današnjem veseljem in s tovariškimi P pri? spominjamo mnogi soborci I
telji.
TONE
60 fet Jožeta Koračil^
1 L februarja je praznoval 60-letnico	KPS. Po prihodu iz bolnišnic®
spomeničar Jože Koračin iz Rakičana	kaljenega prvoborca dodelili
pri Murski Soboti. Rodil se je v	1	’	*
Mokronogu materi Heleni, rojeni Kozlevčar, in očetu Antonu, ki je bil šofer in klepar, umrl paje star komaj 36 let. Jože je bil po končani osnovni šoli kleparski pomočnik pri svojem starem očetu. Potem je prišlo leto 1941 in vojna. Že julija 1941 je bojeviti najstnik Jože Koračin—Činko postal član SKOJ. Aktivno je deloval pri razvijanju ljudskega odpora v domačem kraju. Partizanski vojski seje pridružil L maja 1942 kot član 2. čete krškega odreda. V začetku avgusta so ga premestili v Zapadnodolenjski odred, kjer je bil intendant 2. čete do 12. decembra 1942. Potem je bil do 10. aprila 1943 v prvi četi 1. bataljona IV.
SNOUB Matije Gubca, do italijanske kapitulacije pa je opravljal dolžnost namestnika intendanta ZDO. Zatem je bil do 15. februarja 1944 intendant v 2. bataljonu IX. slovenske narodnoosvobodilne brigade, bil potem do 10. julija kot ranjenec na Rogu v bolnišnici in tam 19. junija sprejet v
OZNA v VIL korpusu,
1944 pa so ga imenovali za,n?roOcl-narodne milice za okraj oCjbt’r'i kasneje pa za člana izvršnega.| ^ okraja Trebnje. Partizan je pil* njegov brat Tone, sestra	?
članica SKOJ in sekretarka pokojna mama paje delala v org" • ciji AFŽ.
bi, jui®
Kmalu po osvoboditvi ,le cnbO1, Koračin premeščen v Murske- 'A i kjer je kot aktivni častnik rjvl)’ UDV dolga leta uspešno svoje poslanstvo in naloge- ^lik1 marca 1948 oženil z Mihael0 > Gjerek. partizansko kurirko j-# ki mu je leta 1949 povila hčer k p (danes je diplomirana Pra'!!!1| i nja ju je leta 1974 razveselila kinjo Mojco.
P
Dokler ga ni	>
v posteljo (že 10 let je 100-od valid in vezan na voziček te ([Jlji najbližjih), je aktivno delova. Vi4
naših množičnih organizacij3 'dtk
let je bil predsednik °bč'Psk^;n
\0*
huda bolezen P®1,,)ii\
■
ra ZB v Murski Soboti.
- fhv# Ja5klh,,>:
bliske komisije Zveze vojaSK'”jjSgeg invalidov, član občinskega Pf komiteja in še in še. Jože K ji(i^ nosilec Spomenice 1941 'n . drugih odlikovanj in priznanj in povojne zasluge, kot ^sO'
hrabrosti, reda bratstva in en0^
stopnje, reda za vojne zaslug pS5*1 nimi meči, reda republike z b vencem.	.:.
zrna1’ 1
Ob jubileju so Jožeta Kora
skali njegovi- bojni tovariši poklonili 60 rdečih cvetov. ivojf’1i tudi oživeli spomini na P^nj'1?, n povojna le|a-a’^fina Jožetov rojstni kraj M°kr mu še vedno pripada pol J° |o
partizanska in povojna leta.
kraj Mokr°> ada pol J^|o t
ud
Srca in odhaja.
kamor z družino
JOŽE -,A'>
DOLENJSKI LIST
Št. 12 (1858) 21. marca.1
Alojz Eržen et*
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka do četrtka •
oizmenskemu pouku ni dovolj prostora in vozijo dva oddelku drugam, težave ptrso Iudi drugje. Osnovna šola Kat ja Ruperta že gostuje v bivši gimnaziji, osnovna šola Milka Sobar—Nataša pa v bivšem dijaškem domu. Sc huje bo jeseni, ko bodo imeli na vseh šolah kakšen oddelek več. V Vavti vasi npr. bo v jeseni, kot kaže. 17 oddelkov, šola pa bo imela še naprej le H učilnic. Celo novomeška grmska šola. ki velja za najbolj prostorno, bo imela težave. Vse kaže. da ho edini izhod dvoizmenski pouk. tudi tam. kjer ga še ni. čeprav ne bo niti najmanj lahko določiti, koga dati v drugo izmeno, saj je znano, da sta v večini družin zaposlena oba starša, da babic in dedkov ni pri roki. otroci pa so velikokrat že sedaj preveč prepuščeni sami sebi. Prostorska stiska (poleg denarne) seveda postavlja pod vprašaj ne le vsakršno širitev celodnevne šole ali le podaljšanega bivanja, ampak celo ohranjanje sedanjega obsegu tovrstne oblike vzgojno-izobraževalnega procesa. Toda kaj sicer storiti?
polo vica vseh pokojnin nižja od 15.000 din. starostnih tretjina. Povprečni osebni dohodek presega le desetina vseh pokojnin, še bolj redke pa so pokojnine nad 40.000 din. saj jih je le 1.4 odstotka.
Še slabši je položaj na ravni države. Od skoraj dveh milijonov upokojencev jih kar 60 odst. prejema pokojnino, ki je manjša od 10.000 din. samo 6 odst. upokojenih Jugoslovanov pa vsak mesec dočaka kuverto, v kateri je več kot 25.000 din.
® V zadnjih petih letih so se pokojnine v Sloveniji realno zmanjšale za tretjino, povprečna pokojina je le še 70 odst. povprečne plače. Večina upokojencev živi na robu socialne varnosti ati pa pod njim. Kako bedne so pokojnine, priča tudi zanimiv podatek, da večini slovenskih upokojencev kljub 40 letom dela pokojnina ne omogoča bivanja v domovih za ostarele in onemogle občane.
Je napačno n°fo odigral Sa^o solist?
Ria if' Snw ^al' na*c °,roke v redno j2°'no šolo. Zdaj. po dveh letih, pa smo Rdeli, da jih uči zasebni učitelj. Kdo jim SB °Jem do! knjižice, kdo jim je podpisa! &k!a? Kako je mogoče, da otroci po . letih šolanja ne poznajo not?« To so l a, Vprašanja, ki so jih postavljali starši (,-pk	^ ak 15 otrok, ki so obiskovali
kQ^ysko glasbeno šolo. zdaj pa seje iz-°' da so bili izigrani, prevarani.
£
SfVeJr°V k'c :a resne 'n preverjene reči. b0(i0 0 ?c vedno obstaja bojazen, da nam UsPehf,Q^ dvom 0 družbeno verificiranih bgn: ! 'n priznanjih, ki jih je prejela tre-- 0 glasbena šola. ki dela kot enota Ceni^<>~‘zobražcvalne organizacije—tozd hebu ~a izobraževanje in kulturo V':	,ak na(*'n se je namreč branila
ieobr a osn°vna organizacija Z.K. ko bila ainavala bodico o glasbeni šoli, ki je Oo/(vJ lev/jena 17. januarja letos v leprav m liva. Pri tem pa ni našla, 'olilfo Jc bi sestanek v razširjeni sestavi. rHa	‘la bi v celoti in kritično preve-
0 Jia šoli in tudi sicer. Zato so to
opravili starši. Seveda si zdaj v glasbeni šoli žele. da zadeve ne bi prišle na dan. vendar o sestanku staršev in vodstva tozda ter pedagoškega vodje šote ni moč molčati.
Preteklo sredo zvečer so se tako zbrali starši, direktorica C!K Dragica Crubiša. vodja glasbene šole Ivo Matoš. profesorica Tatjana Mihelčič in Martin Strel. Medtem ko so s strani šole govorili o zaplet jjajih in o tem. da glasbena šola pri vsem tem ni nič kriva, so bili starši nasprotnega mnenja.
Nazadnje se je le izkazalo, da Martin Strel poučuje svoje privatne učence že od leta 1982. To so na glasbeni šoli tudi odkrili in terjali od njega, naj jih poučuje doma, in ne v prostorih glasbene šole. Hkrati so mu dejali, da mora sprejemati honorarje na žiro račun, razen tega so se z njim večkrat pogovarjali tudi o metodah poučevanja in odnosu do učencev. Od tedaj naprej ni bilo slišati nobenih pripomb čezenj, je med drugim dejala direktorica Dragica Gru-biša. Toda zadeve so se zapletle tisti tre-mitek, ko so starši odkrili, da so učenci svoje glasbeno znanje pridobivali pri privatnem učitelju (seveda v dobri veri, da ofroci obiskujejo glasbeno šolo), hkrati pa imeli knjižice glasbene šole in njena spričevala.
Kako je učitelj pobira! denar, kako je ravnal z učenci in kako je sploh mogoče, da seje kaj takega dogajalo v Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje, ki je sestavni deI Vzgojno izobraževalnih organizacij.
vse skupaj pa je dejavnost posebnega družbenega pomena, bodo morali seveda odkriti komunisti in družbenopolitične organizacije. Odkriti bo potrebno tudi. kdo je manipuliral ali napačno obveščal delegate. ki so dvignili roko za visoko občinsko priznanje, ki ga je šola prejela lani.
Ob koncu še to: Olajševalnih okoliščin ni ne za glasbeno šolo ne za Strela. Je mogoče verjeti izjavam odgovornih, da za vse skupaj niso vedeli? Ro za vse odgovarjal le Martin Strel?
JOŽU SIMČIČ
Zgodba o osnovnih šolah se je vrnila k A
Za izgradnjo osnovnošolskega prostora v novomeški občini že drugo petletko zbiramo I-odstotni samoprispevek. Tega denarja je žal mnogo premalo, da bi lahko rešili vse hujšo prostorsko stisko osnovnega šolstva v občini. Ta je posebej velika v Novem mestu, težave pa so tudi v manjših krajih, kjer povrh vsega ponekod uče tako rekoč še v stavbah iz časov Marije Terezije. ki niti približno rte ustrezajo zahtevam sodobnega vzgojno-izobraževalnega procesa (temu smo včasih rekli pouk) in učnega programa.
V Novem mestu so v težavah vse šole. Najhuje je v Brš/jinu. kjer kljub dv-
• Prava rešitev bi bile dograditve ali nove šole. Če vemo, da bi vsaka dograditev stala najmanj 7 in po! stare milijarde, skromna osno vna šola na Otočcu pa bo (po starih cenah in brez podražitev) stala 24 starih milijard, če nam je nadalje znano, da smo lani v občini zbrali s samoprispevkom za izgradnjo osnovnih šol nekaj manj leot 8,5 stare milijarde, in če vemo še to, da drugih virov za tovrstne investicije poleg nekaj malega amortizacije osnovnih šol ni, je menda vsakemu jasno, v kakšnem položaju
Ne gre /e za težave osnovnega šolstva, gre za naše težave. Brez znanja, izobrazbe kot družba pač nimamo prihodnosti in osnovna šola je temeljni kamen tega.
Morda res tudi v preteklosti ni bilo več možnosti (denarja) za tovrstne naložbe. Pravim: morda. Kajti naš današnji odnos do znan ja, izobrazbe, ki še vedno ni ravno na ravni potreb družbe, je pa boljši, kot je dolgo bik daje vsaj slutiti, da v preteklosti na tem področju (kodna mnogih drugih) ni bilo narejenega toliko in tako. kot bi bilo treba. Morda se nam zato šolska zgodba spet začenja pri A — pri prostorih.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Občinski reveži po 40 letih trdega dela
Realna vrednost pokojnin pada v zadnjih lelilt hitreje kot realni osebni dohodki. gmotni položaj večine upokojencev je postal kritičen. V Sloveniji je povprečna starostna pokojnina okoli 19.500 din. invalidska 15.450. družinska pa 12.900 din. Povprečni osebni dohodek v naši republiki je 27.760 din. Poudariti velja, da je kar
Mesečne vzdrževalnine v teh ustanovah, ki so nadomestile nekdanje ubožnice in hiralnice. so namreč večje (22.000 din), kot je pokojnina polovice slovenskih upokojencev. Novomeška skupnost socialnega skrbstva je morala luni prispevati za oskrbovance v domovih za ostarele 14 milijonov dinarjev. Kako strahotno je izničeno minulo delo, ljudje s polno delovno dobo so ponižani v položaj občinskih podpirancev! Značilen je tudi podatek, da so stanarine v domovih za ostarele dva- do trikrat večje kot v družbenih najemnih stanovanjih.
In kaj se upokojencem obeta? Napovedi niso ugodne. Pokojnine naj bi se povečale le pol toliko kot plače. Če bi zaostajanje hoteli zmanjšati vsaj na četrtino — za to se zavzemajo društva upokojencev — bi ta trenutek potrebovali 8 milijard dinarjev. Ključ do te vsote pa je lahko samo višja prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje. V nekaterih delovnih organizacijah bi povišanje potrdili, uradna politika pa ni preveč navdušena. Pri 60-odstotnem povečanju osebnih dohodkov (takšna je ocena za letos) se bo delež povprečne pokojnine znižal na dve tretjini povprečne plače.
Takšna je realnost, denarja namreč ni dovolj, vse moči socialnih služb pa so osredotočene na določanje praga resnične ogroženosti. Prej ko slej bo ta prag prestopila tudi večina jugoslovanskih upokojencev, takrat se bo sociala začela ukvarjati s pravičnejšo delitvijo bede.
Je položaj upokojencev res tako brezizhoden? Načeloma sploh ne, rešitev je prav preprosta. Potrebujemo samo več delavcev v najboljših letih, ki bi dobro delali in dobro zaslpžili. Od njih bi potem vzeli denar za tiste, ki ga nimajo. Dobri delavci z dobrimi plačami pa niso več stvar socialne, ampak neke druge politike, ki pa še ne zna ali noče pravilno ukrepati.
M. BAUER
f°ttnu/a uspeha: ^liko Mpadnosti in Sr>ček prisile
Deiov
"led n '.na orEanizacija Oprema Kočevje sodi >1»!,. JUsnpJmjje v kočev^j občini. V zaletih je fizični obseg proizvodnje pr .nad 16-krat. Lani pa je glede na °ds(. (inJ P^ečala celotni prihodek za 163 k"	s 263), dohodek še za več, in sicer
“dst. (znašal je skoraj 1,1 milijarde za ^'Sl' ttoltodek celo za 202 odst., tu**- *>osl(,vniskladpasonamenili karpri-[•tilijonov din, medtem ko je znašal '"ti osebni dohodek, izplačan do ta. lani (se pravi še brez delitve po 'e de|0y ni*’ 21.935 din. O dosežkih in načrtih njenim orEanizacije smo se pogovarjali z 1 '"rjem Alojzom Erženom.
'ijev ob"1''1? naiusPcšncjše delovne organizator C'm in reE>ji- To ne velja le za doseženi 'Hodit,, 'l. a*'umula'-'ijo. ampak tudi osebne “bčini n» ■ aj. P°v*ročilo veliko govoric v
razne razprave po sredstvih ob-
Kje so glavni vzroki za te vaše
Pre(j (j^n' vzr°k je po moji oceni, da smo že razmit|SC.lirni *ct' srednjeročno ih dolgoročno ‘sijali o —
razvoju in da ta naš razvoj ni
temeljil le na enem programu, ampak da ima celo vsak naš tozd razen glavnega še več rezervnih proizvodnih programov, ki jih po potrebi vključujemo v proizvodnjo. Tako v tozdu Sintep ne proizvajamo le PVC platen, iz katerih izdelujemo razne ponjave za kamione, vagone, ladje itd., ampak še plastizole. ki se uporabljajo za industrijsko izdelavo tesnil in zamaškov, razne izolacijske materiale (za zaščito pitne vode dbcestah itd.), razmišljamo pa že tudi o proizvodnji finejših platen za razne druge namene. V tozdu Lesna predelava je osnovni program proizvodnja opreme za vse laboratorije (od šolskih do znanstvenih) in smo edini proizvajalec take opreme v .1 ugosla-viji. Prej smo jo uvažali. Ta tozd je usmerjen oz. usposobljen tudi za izdelavo opreme za gostišča in za bolnišnice. Pripravljamo pa še delavnico za izdelavo stavbnega in masivnega pohištva. Podobno je tudi v tozdu Uslužnos-tna dejavnost, kjer imamo steklarsko in pleskarsko dejavnost, pralnico, proizvodnjo gumijastih odlitkov za avtomobilsko industrijo, v zadnjem obdobju pa vključujemo sem še gostinko dejavnost. Ob programiranju tega razvoja smo se zavedali, da so to programi, s katerimi se lahko uveljavimo tudi na tujih trgih, tako vzhodnih kot zahodnih.
V občini je slišali o inovacijah le v kemični tovarni in LIK. Kako je z. inovacijsko dejavnostjo in spodbudami za inovacije pri vas? Koliko so k uspehom pripomogle inovacije?
Pri nas nismo razglasili nobene kampanje za inovacije in racionalizacije in tudi nismo izdelali nobenih posebnih pravilnikov. Kljub temu dosegamo lepe uspehe, k čemur gotovo pripomore dejstvo, da imamo vsa dela normirana in da dobi delavec ves presežek norme izplačan. Ob trimesečjih pa imamo še tako imenovane poračune. Takrat prejme posamezni delavec še dodatno nagrado — seveda, če smo poslovali uspešno — ki je odvisna od
tega. koliko je delavec delal in zaslužil v po-računskem obdobju. Delavci se torej zavedajo. da bo njihov osebni dohodek večji le. če bodo več in bolje delali, a v tem so vključene tudi inovacije. Zaradi takega načina nagrajevanja smo dosegli pri proizvodnji platen in laboratorijske opreme take rezultate, kot jih dosega indistrija na zahodu. Strinjam pa se. da bi na področju inovacij napravili lahko še več.
Obseg proizvodnje pri vas hitro narašča. Kakšne investicije načrtujete letos? Ali vzporedno z razvojem šolate kadre? Kako skrbite za uvajanje najsodobnejših tehnologij, robotizacije, računalništva, informatike?
Sedanji nosilci razvoja so bili pri nas vodje tozdov in tehnični delavci, zdaj pa je obseg proizvodnje že toliko porasel, da moramo razmišljati o notranji reorganizaciji, da skladno z razvojem oblikujemo tudi ustrezne službe, saj dosedanji nosilci razvoja niso več sposobni obvladati vse dele). Zato bomo letos posvetili posebno pozornost razvoju planskih, komercialnih in razvojnih služb ter varstvu pri delu. Del ustvarjenega poslovnega sklada bomo namenili za obratna sredstva, ostalo pa za gradnjo 600 kv. metrov velike skladiščne dvorane za Sintep. 800 kv. metrov velikega skladišča ploskovnega materiala za Lesno predelavo — obe skladišči bosta zgrajeni letos — ter 3.500 kv. metrov veliko proizvodno halo za Lesno predelavo, ki bo v enaki površini podkletena in bo letos vsaj pod streho, v njej pa bomo organizirali proizvodnjo za izvoz. Za naše tozde in obrate načrtujemo nakup najsodobnejše opreme, saj se pri načrtovanju razvoja poslužujemo ugotovitev in priporočil ustreznih republiških strokovnih institucij. Štipendiste imamo na ekonomski, kemijski in lesni usmeritvi. Zaradi zbiranja in obdelave podatkov smo priključeni tudi na medobčinski računalniški center, vsami naši delovni organizaciji pa bomo posodobili tudi knjigovodsko poslovanje.
Koliko proizvodnje izvozite in kako pokrivate uvoz z izvozom?
Lani smo izvozili 59 odst. vse proizvodnje, od tega 10 odst na konvertibilno območje. S svojim izvozom na konvertibilno območje smo pokrili polovico našega uvoza s tega območja. Letos in v prihodnjem letu pa bomo
povečevali izvoz na konvertibilno območje in hkrati s sovlaganji v Jurjeviči (Sukno) in Ljubiji (Steasin) zmanjšali uvoz repromaterialov. Tako bomo uvoz popolnoma krili z. izvozom.
In za zaključek še vprašanje: kateri so po vašem mnenju glavni vzroki za pešanje kočevskega gospodarstva in posameznih delovnih organizacij, kot sta na primer Itas inTcksti-lana, ter kaj je potrebno storili, da se bodo posamezni delovni kolektivi in gospodarstvo kot celota izvlekli iz težav?
O posameznih kolektivih ne bi govoril, da ne bi morda nehote vplival celo na poslabšanje razmer pri njih oz. znotraj teh kolektivov. V načelu pa naj povem svoje mnenje, da je glavni vzrok težav ta. da so se posamezne delovne organizacije preozko usmerjale, se pravi, da so njihovi proizvodni programi temeljili na enem proizvodu ali dveh. Niso imele rezervnih programov, da bi neidoče oz. nedonosne proizvode zamenjale z novimi, donosnimi. Druga napaka je preveliko zapiranje delovne organizacije v lastne ograje in lastno miselnost. Kot tretjo pomanjkljivost pa naj omenim, da delavci čutijo premajhno pripadnost kraju, saj so mnogi prišli sem iz raznih krajev domovine predvsem za to. da bi zaslužili (in se nato vrnili domov), in ne. da bi nekaj ustvarili za svoj kraj. Rešitev je torej v združevanju znanja in sredstevMer vlaganju v programe, za katere smo prepričani; da bodo donosni. Ta načelna usmeritev je sicer že dolgo znana, a je v praksi ne uresničujemo. Zato je vbodoče za uresničitev takih, verificiranih programov potrebne tudi nekaj prisile na ravni delovne organizacije pa tudi občine. Samo z govorjenjem in lepimi sklepi se ne bomo rešili iz težav. To najlepše potrjujejo delovni kolektivi, ki so bili v težavah, pa so se, rešili iz njih. ko so premagali »zaplankano« miselnost, oz. osvajali nove proizvodne programe. kot na primer pri Liku in Inkopu.
JOŽE PRIMC
L1858) 21. marca 1985
DOLENJSKI LIST
IME
wsm
Fotoslišal: Milan Markelj
RUNE K
NISEM DOVOLJ RAZVIT; DVIGNITE Ml DRUGI!
II
4 .
dolenjski list pred 20 leti
Hud lov za zaslužkom
Kako naj človek živi z 18.000 din na mesec? — Otroci gledajo razne kriminalke in postajajo izgredniki
VČASIH NEKATERI poizkušajo prav v sporna vprašanja na gospodarskem področju vnašati nacionalne vidike, ki naj bi jih uporabili kot plašč za različne monopolistične in državno-^birokratske težnje. Zato se je CK ZKS zavzemal za to, naj bi se komunisti ne izogibali tem problemom ali celo postajali sami nosilci takšnih pojmovanj. Rešitev je možna le v prizadevanjih, katerih namen je odkrivati v spornih zadevah le objektivno resnične argumente.
OBČANI- SO povsod postavljali zahtevo po nadaljevanju obnove ceste od Črnomlja do Vinice ter poudarjali, da je v Beli krajini najmanj urejenih cest in da bi bila to edina večja investicija v občini, kakršno lahko zahtevajo od družbe ob 20-letnici osvoboditve, upoštevaje vse žrtve in napore Belokranjcev med NOB.
MNOGI FI EMI. ki jih pri nas predvajajo, in razne zabavne revije, ki jih prirejajo, pa so najhujši sovražnik otrok. Naši otroci gledajo razne kriminalke in potlej so ti kriminalci v njihovih očeh heroji, ki jih oni oponašajo in tako nastanejo huligani in na mestnih ulicah pride do raznih neredov. Potlej se morajo v to vmešati javni tožilci in sodišča takšne izgrednike kaznujejo. Pri tem ne gre za male reči. Ne gre za tiste, ki ukradejo bonbone in druge drobnarije. Gre za tiste, ki ukradejo in razbijejo avtomobil in podobno in povzroče ljudem veliko škode in ki po malem postajajo gangsterji.
LOV ZA ZASLUŽKOM seje dandanes že tako razpasel, da se večina ljudi briga samo za svoj žep, težave drugih jim niso mar. So v podjetjih, kjer imajo zaposlene z nizkimi osebnimi dohodki, tovariši s 40, 50 in več tisočaki zaslužka na mesec, kdaj resno razpravljali o tem, kako žive njihovi delavci z 18.000 din na mesec?
OBČINA V PRVI vrsti rešuje stanovanjske probleme borcev, invalidov, socialno ogroženih in tu in tam poskrbi za stanovanje upokojenca, več že ne zmore. Prosilce napoti v njihove delovne organizacije, Vemo pa, kako je v podjetjih.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. marca 1965)
1
*
*
. 4 *
*
*
*
\
*
i
*
*
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
*
*
*
\
5
*
EJ
SVETU OKOLI
GIGANTSKI TELEVIZOR —
Japonci so se dobro pripravili na Expo. ki bo od marca do septembra v Čuku bi blizu Tokiu. Ta prikaz znanstvenih dosežkov je imenitna priložnost, da veliki pokažejo tudi na zunaj, kaj pomenijo. In tako je sloviti elektronski trust Sonv sebi v reklamo in v zadovoljstvo obiskovalcev izdelal največji televizor na svetu. Ekran je visok kot 14-nadstropna hiša, slika pa je kljub velikosti odlična, saj ekran sestavlja skoraj pol milijona svetlobnih celic. Na televizor se vidi z vsake razstaviščne točke.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Vojvoda pije novomeška vina
Obisk vojvode Meklenburškega v Novem mestu — V Italiji čuden štrajk železničarjev — Zaradi toče nič cepljenk z Grma — Kako je s spanjem_
(Njegova) visokost Pavel vojvoda Meklenbu-rški je počastil s svojim obiskom tudi vzorno državno klet v Novem mestu. Dal sije razložiti nekatere kletarske manipulacije in pokusil nekatere vrste vin, pridelanih v državni trtnici. Posebno laskavo se je izrazil odlični gost, ki se sam šteje tudi med odjemalec vin iz državne kleti novomeške, on je odličen poznavalec vzlasti finih renskih in bordoskih vin, o vrstah zeleni burgundec in ru-landec, med katerim je žel njegovo priznanje posebno rulandecleta 1900 s svojo nežno cvetico in finim okusom.
(V I t a 1 i j i) so štrajkali železničarji, in sicer na jako čuden način. Mnogovrstne dolge železniške predpise in naredbe izpolnjevali so z največjo natančnostjo in točnostjo, dočim se po navadi opravi hitro vse le mimogrede in precej površno. Tako so imeli razni vlaki po več ur zamude. Ljudstvo je bilo silno razburjeno in zato so morali železničarji kmalu odnehati.
f	-. V ( •' i e /j	J a3	\	z	š	-
A J	-t	—	Ai.IlSmJA*'*,«*
N
N
N
*
N
N
N
N
N
N
!
(V o d s t v o) deželne kmetijske šole na Grmu na večstranska vprašanja naznanja, da letos nikakega sadnega drevja iz drevesnice in cepljenih trt iz tr-tnice oddajalo ne bode, to pa zato ne, ker je lanska toča ene kakor druge tako poškodovala, da niso za oddajati.
(Velika) napaka je. ako se ne gleda dovolj na
spanje. Za ohranitev zdravja je zadostno spanje
brezpogojna zahteva. Vsakdanji napori človeškega
življenja zahteva primerno uporabo močij in
gotovo ne smemo brez potrebe prekoračiti meje
svoje delavnosti, ako nočemo, da obolimo vsled
prevelikega napora. S tem, da se čutimo trudne,
nas opominja narava, kdaj je prišel čas, da ležemo.
da privoščimo trudnemu telesu zaslužen počitek,
zato je pa tudi zelo nevarna navada modernega
življenja, ko si ljudje napravljajo iz noči dan in t/
dneva noč. Ako se ta navada ponavlja, se nazadnje
pojavi brezspalnost.	.
f J	K	(Iz DOLENJSKIH NOVIC
15. marca 1905)
. A r V » .» *. • ■	i -.'Ki :
SHn :n.M, M	M,«
Mrtvaški ples bo v vesolja
- Kako uničiti sovražne izstrelke, še preden priletijo do Laserske naprave, kinetičnoenergetska orožja
Kaj je »vojna zvezd«?
svojih ciljev -
lz betonskih silosov, zakopanih nekje v pustotah Sibirije, se dvignejo gigantske interkontinen-talne balistične rakete, s smrtnim tovorom v svojih glavah. V netili minutah prebijejo zračni pl* in priletijo v bližnji vesoljski prostor.
Tu se iz vsake rakete izloči tako imenovani »avtobus«, iz katerega se izloči do deset samostojnih atomskih bojnih glav, v katerih je natančen program ciljev, ki jih morajo zadeti v ZDA. 11 k ral i se iz »avtobusa« izloči kakih slo slepilnih glav — običajno so to baloni iz aluminijeve folije — njihov namen pa je zaslepiti in prevarati opazovalne naprave. Nato vse skupaj leti skozi prazen vesoljski prostor, do predvidenih mest ponovnega vstopa v ozračje. Atomske glave strahotne uničujoče moči prično padati na izbrane cilje. Na ozemlju ZDA se začenja pekel.
lako naj bi v grobem potekal nuklearni napad Sovjetske zveze
rešil pred atomskim uničenjem? Zadovoljivega odgovora seveda ni. Medtem ko eni govore o skoraj stoodstotni zanesljivosti, pa zmernejši strokovnjaki računajo, da bi še vedno kakih 10 odst. izstreljenih atomskih glav zadelo cilje. Iti to bi, četudi tako močno okrnjeno, - povzročilo strahovite človeške in materialne izgube.
Osnovna zamisel »vojne zvezd« je čimprejšnje uničevanje sovražnih izstrelkov. Najbolj učinkovito je uničevanje takoj po izstrelitvi. Napadalne rakete'so takrat najbolj ranljive in zadetek isti hip uniči vseh deset atomskih glav v izstrelku. Kasneje, ko se iz nosilnih raket izločijo bojne glave in slepilni baloni, je uničevanje že močno oteženo. Nekaj lažje je zadevati v polno bojne glave, ko se ponovno spuste v ozračje in spremljevalne slepilne glave in baloni zgore v ozračju. Vendar je takrat uničevanje že hudo pozno. In če se prebije od 10.000 izstreljenih bojnih glav tako daleč vsaj
men. da težko ločimo.. kaj J1 . . možno, kri j pa so samo neuresi’1 čljive sanjarije. V glavnem p<|L predvidena izdelava laserski uničevalnih naprav, potem n* prav. ki proizvajajo žarkecncfgC škili delcev,ter kincličnoenergi' skega orožja.
Najhitrejši, najbolj nritančni najbolj uničujoči bi bili P()SC laserski izstrelki, o katerih se^ najmanj ve in ki o njih vse nJC. nadvse skrbno čuvajo, medlem, o velikih laserskih sistemih-*1 preko zrcal v vesolju ullia'V,„,
izstrelke, g***
precej glasno. Joda jasno je.«1 •
sovražnikove
POZABLJIVEC — Uprava nekega londonskega letališča je dolgo čakala, kdaj se bo pojavil saudski princ in odpeljal svoj zasebni boeing 707. Čakali so dve / leti. a princa ni bilo. kakor tudi neplačila za parkirnino. Lako so zdaj sklenili letalo prodati najboljšemu ponudniku. Tako je pač. da princi včasih pozabijo na kakšno malenkost.
•••
SINDIKAT IN DISKO —Kako se spreminjajo razmere na Kitajskem, lepo kaže odnos, ki ga imajo državljani te velikanske države do disko glasbe in plesa. Vodilni sindikalni list je razglasil priljubljeni »di-si-ke« (tako kitajska mladež imenuje disko ples) za zelo koristnVzadevo. ki pomaga pri sprostitvi. Ubogi Kitajci, kako nesproščeni so bili še pred nekaj leti, ko je isti list grajal ples kot nemoralno zablodo gnilega Zahoda in izdajalcev revolucije!
•M
POJOČI AVTO — Britanska policija se je pred kratkim malo bolj pozanimala za avto nekega avstralskega državljana.ker je predstavnik zakona zaslišal v karoseriji nekaj sumljivih zvokov. Izkazalo seje. da je bil avtomobil poln redkih vrst papagajev, ki jih je ljubitelj teh ptic na ta način poskušal pripeljati v Veliko Britanijo. Takšna trgovina pa je prepovedana. In tako ne bo nič z dobičkom, ki se ga je nadejal premalo domiselni ptičar. Zapišimo še to, da so vsi papagaji ostali živi. čeprav, so morali prestati pot v posebnih prostorih hranilnika za gorivo, pod sedeži, v vratih in šena drugih, nalašč za takšno početje pripravljenih prostorčkih.
Ptice in ptičar pa so dobili.vsak sebi in svojim navadam primerno kletko.
WuKL€APAJ,A am^MVA a?H«haW	žč-Jtbur	ko	V
Savmžjt5t* Izstrelki *4
lacvj t;iit.iuu. iv/vii« j*.... .»	»g
veliki laserski sistemi zaer' /(jj neuresničljivi. Za generale st ^ zanimiv laserski izstrelek, lahko poslali v vesolje s k>'PL škili oporišč, ti tudi s podm<>r' ^ Naprava bi v vesolju spri’ ^ manjšo, nuklearno eksplozij0-^ jo je mogoče s posebnimi palica ^ v mikrosekundi spremeniiti izjemno močan curek X mr tik preden palice same izp‘ir? Curek ima takšno energijo, tla ^ hipu uničil vsak objekt, naka c ga bi naletel. In usmeriti g*1 potrebno s takšno natančn(j*L
■tri-
kot druge laserske žarke, širok naj bi bil več deset m c
Na prvi pogled idealno i>r0^ za uničevanje sovražnikovi’ terkontinentalnih balistična’ strdkov. Toda eno veliko ’ manjkljivost ima. Je '”a ^ atomske bombe bi morah prvih znamenjih izstreljeV'. sovražnih uničevalnih orožij sp ^ viti v bližnji vesoljski Pr,°stoi| jC čim bliže izstreliščem. 1° P‘-'
mogoče le s podmornic. — . ^ skrivale v bližini sovražnika -,
ki b'sC Kak"
ozemlja. In tu je kleč. zagotoviti komunikacije voj*1- j. ga poveljniškega središča s P j, mornicami? Današnja .. je
ja temu preprosto še ni klavci i
zršju
je prelahek plen sovražnika
J“  ..... i'--f........  -	I	Uih uh’"
podmornica počiva v veli*11
binah. Če pa je na površju- P1? ^
n'
(:,/ L	vs£
V/	-	'	-i
Skica ponazarja nuklearno napravo za tvorbo curka X-žarkov.
na Združene države Amerike, kot ga vidijo vojaški strokovnjaki, ki se sprašujejo, kako se zaščititi pred atomskim uničenjem, ki da jim grozi od vzhodne velesile. Odgovor je preprosi: uničiti smrtonosni tovor, najbolje čim-prej. In iz tega premisleka se je porodil scenarij za slovito »vojno zvezd«, ki ta čas buri duhove po vsem svetu in dodatno ogroža že tako krhki svetovni mir. Grobi izračuni kažejo, da bi za uresničitev načrta »vojne zvezd« Američani morali odšteti skoraj že nepredstavljivo vsoto enega . bilijona dolarjev.
Ali bi bil takšen sistem zares zanesljiv in bi ogroženja državo
polovica, potem je tudi to mnogo • prevelik zalogaj za še tako izdelano protiraketno obrambo na zadnji črti. A tudi če bi hitre proti-rakete in projektili uničili na tej stopnji večino pril et el ih bojnih atomskih glav. bi eksplozije visoko v ozračju povzročile veliko škodo, ko bi ostanki eksplozij deževali na tla.
V »vojni zvezd« se mešata fantazija in visoka tehnologija v taki
Posedovanje srčne kulture ni vezano.na nobeno vero-niti na politično prepričanje.
V. KRŽAN
71 C II	.j	flC'
pravočasno poskrbel, da varne podmornice uničil.
ZacnkrAt so še najbližje. sničnosti kinetičnoenerge orožja. V nekaj letih bi jih izdelali in usposobili obnn j sistem. Gre za prestrezaj ^ rakete, izstrelke in projektih- ^, uničujejo sovražnikove raks L . bojne glave z eksplozijo ob <■	.
ku. J oda v primerjavi z lasen-^.j,.
in energetskimi žarki so ta 0 in delujejo na veliko manjšaj
strahovito počasna, nenata”1 - K C
dalje kot fantastična super »r°^.
Če se bodo Američani ^j^ia) za »vojno zvezd« poten’ ‘ uS. pričakujemo, da se ne bi) trašili nobenih tehnoloških ij in da se bodo lotili tudi n*J jn zahtevnih. ZDA so tehnol^ gospodarsko dovolj niočnc ,^ajo kšne drage načrte. A cc. dovolj zdravega razuma. 1 ni »vojni zvezd« odpovedi* mogoče reči.
(Vir:
MiM
Tii”cl
MOŽGANI »VOJNE ZVEZD «
Delovanje zapletenega in zelo natančnega sistema,kot ga predvidevajo tvorci »vojne zvezd«, si ni mogoče zamisliti brez najsodobnejših računalnikov. Da bi sistem deloval, mora vse skupaj voditi super računalnik, ki bo sposoben v drobcih časa preračunavati hitrosti bojnih glav. slepilnih objektov, protiraket in izstrelkov. položaj laserskih in drugih naprav, določati poti vseh teh objektov in usmerjati srečanja in uničevanje. Jo pomeni, da bo moral takšen super računalnik v hipu prežvečiti in obdelati milijarde bitov in informacij in da bo. ko bo se začel peklenski cirkus, odločal.
Računalniškim strokovnjakom je povsem jasno, da tudi programa za takšen računalnik človek sam ne more izdelati. J udi pri tem delu bo moral sodelovati računalnik. Vse skupaj je tako zahtevno, da dandanes tudi v ZDA tega niso sposobni izdelati. Čez. 20 let pa bo stvar zrela tudi za uresničevanje.
In še iti drobnarija; življenjski deli super računalnika ne bodo na Zemlji, spravili naj bi jih nekje na pol poti med Zemljo in Luno. kjer bodo varni. Vsaj računalniki, če že človeštvo ne bo!
In gluhi bodo slišali^.
Strokovnjaki za slušne proteze so izdelali um® stremence in bioelektronsko napravo za slu*1
,tn o
Dandanes zdravniki že znajo pomagati glušcem in jim vsaj delno vrniti izgubljeni sluh s pomočjo številnih slušnih naprav in tudi že s pravimi slušnimi protezami. ki nadomeste poškodovani del ušesa. Jako so medicinski strokovnjaki in inženirji izdelali umetne slušne koščice in celo bioelektronski nadomestek za uho. Ta uspeli označuje pomembno prelomnico in nakazuje čas. ko bo'medicina sposobna zamenjati okvarjeno uho z umetnim.
Prvo umetno stremence — najdrobnejša kožica v človekovem telesu, ki v srednjem ušesu prenaša tresljaje bobniča do notranjega ušesa — so izdelali na medicinski fakulteti univerze v Tel Avivu. Ker je zaradi vnetij srednjega ušesa ta drobna koščica pogosto uničena, je njena nadomestitev z umetno izjemno pomembna. Če je stremence okvarjeno, potem nobena slušna naprava ne pomaga. Vendar je zamenjava male ušesne proteze zelo težavna, zahtevna je vstavitev. telo pa tujek večkrat tudi zavrne. Kljub temu nekaj ljudi, ki bi sicer bili gluhi, sliši z njeno pomočjo.
Izraelska proteza je izdehma delno iz keramike, delno pa iz naravne kosti. Gotovo pa je bodočnost v povsem umetni koščici. In tako so že izdelali v Ameriki, kjer zdaj plastično
stremence preskušajo. V sP,^,a|i
uporabo naj bi ga dali čez dve.
letal
iva*n‘?
Pred precej večjimi te^aV/v,jjaj° tisti raziskovalci, ki r‘* _.iiel'
bioelektronske proteze. v i?;|:anje ju 3M so dokončali (aZ j pč-prve takšne naprave, ki je 0
u v A-
po&t 'ylKe-
davnega tudi uradno cJovo J,^va,k* uporabo v ZDA. To je naPraia|c*>-nadomesti okvarjeno u'10. .eni' da zvok prenaša preko zap jt ga elektronskega sistema j^efl kljub zapletenosti zelo, fl0i-naravnost na čutilne J[aCI ranjega ušesa (polža), kjer- ^ v obliki živčnih impulzov P v1 v možgane, ki stvorijo v c|(’	a’’"
zavesti občutek in zvokov.
Naprava je sicer na stopnji, saj ne omogoča P^epi)ar bnega razlikovanja glasov. ja pa gluhemu le o mogu^pO. ponovno sliši avtomobilski sj-človeški pogovor, čeprav ^,ajaf meznih besed še ne razume-hkrati govori več 'j11	p0-
strokovnjaki je naloga. ^' rav' večajo razločnost takšnih 1 , Jj\) Nekaj so jih sicer pri P! ^,11^ Svmbion. ki slovi po sV0J' idjiiv tnih srcih, že izdelali, vend* ,0yoJ boljši razločljivosti Se .i?lStjoVol?* izpopolnjene, da bi jih uporabo.	j^iM
■ rek)
(Vir: Ne*V£|
JeJCA A' t -V * it
emona
tozd tovarna	močnih
popolne krmne mešanice in mineralno-vitaminski dodatki
iOoSTROJ LJUBLJANA
Agrostroj—Ljubljana, Ljubljana, Draga 15, Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije 'n opreme, n. sol. o., Ljubljana, Draga 15,
Po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev "TOZD—Kmetijska mehanizacija objavlja
v obratu »Milan Majcen« v Šentrupertu naslednja prosta dela oz. naloge:
1- PK delavec — delo na avtomatu
2 delavca
Pogoji: osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj
2- skupinovodja strojne obdelave
1 delavec
Pogoji: VKV ali KV orodjar, 3 leta delovnih izkušenj
3- mojster livarne
1 delavec
Pogoji: SS-metalurške smeri, 5 let delovnih izkušenj, izpit HTV
• kontrolor
2 delavca
- ogoji: SSI ali VK strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj
• kovinostrugar
j- delavca
g ogoji: poklicna kovinska šola, 2 leti delovnih izkušenj
' varilec
ji- delavca
°goji: pk — osemletka, 1 leto delovnih izkušenj, test 7 L.yari|ca II
• ključavničar
“delavci
g ogojj; poklicna kovinska šola, 2 leti delovnih izkušenj
• pK - delavec — livar p delavcev
ogoji: osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj je v elJ, pojemo za nedoločen čas, s poskusnim delom, ki
Ka
skladu
ndidati
s pravilnikom o delovnih razmerjih delavcev.
i*Poi - -?iv 15 dneh po objavi Pošljejo vloge Ljuh.njevan[u pogojev na naslov: DO Agrostroi Dl)anš, Draga 15.
z dokazili o Agrostroj Ljubljana,
191/12-85
Za vaše polje in vrt ne zadošča le krt!
Seme in sadike, krampe in motike, pa še drugih sto stvari prihodnje dni, nudi vam Metalka
Od 11. do 23. marca 1985
Metalka, blagovnica v Ljubljani in Mariboru ter prodajalne Metalke na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku in Ptuju!
© metalka /
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine,
Novo mesto, Kidričev trg 3/III,
objavlja javno prodajo
rabljenega tovornega vozila ZASTAVA 435 F, letnik 1981, neregistriranega, v voznem stanju, začetna cena 80.000,00 din.
Javna prodaja bo v ponedeljek, 25. 3. 1985, ob 9. uri na dvorišču stavbe, Kidričev trg 3. Ogled vozila je na dan prodaje uro pred pričetkom.
Nakup vozila je po sistemu videno — kupljeno. Poznejših reklamacij ne upoštevamo.
193/12-185
■^•rcator
J^ercator-KZ »Krka« Novo mesto » DSSS Cesta komandanta Staneta 10
P° sklepu DS DSSS
objavlja ela in naloge
Vodia knjigovodstva
Pogoji:
kuio 'zobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih iz-enj ah ESS in 5 let delovnih izkušenj na podobnih de-'n nalogah.
Po'objavi na* po^iei° Pr°šnje na gornji naslov v 8 dneh
189/12-85
Komisija za medsebojna razmerja TOZD Tesnila Trebnje
na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja
naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom:
1. izdelovalec industrijskih tesnil,
2. vpenjevalec orodij,
3. vzdrževalec transportnih sredstev.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1: klepar ali KV kovinar in 2 leti delovnih izkušenj Pod 2: strojni ključavničar ali orodjar in 1 leto delovnih izkušenj
Pod 3: KV av^mehanik in 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Donit-TOZD Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka. •
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
186/12-85
Osnovna šola heroja Milke Kerin Leskovec pri Krškem
razpisna komisija za imenovanje razpisuje
po sklepu sveta osnovne šole
dela in naloge:
1. ravnatelja osnovne šole
Pogoji:
— Kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člena ZZD tudi pogoje 137. člena iz Zakona o osnovni šoli
— s svojo celotno poklicno in samoupravno dejavnostjo mora uveljavljati humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje
— imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu.
2. pomočnika ravnatelja
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki so navedeni pod točko 1.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Osnovna šola heroja Milke Kerin, Leskovec pri Krškem, z oznako na ovojnici (Za razpisno komisijo) v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri.
*	190/12-85
m
LJUBLJANA
Komisija za delovna razmerja tozd Zastava Ljubljana, Celovška 150
objavlja
prosta dela in naloge
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom:
zahtevna avtomehanska dela
v DE Servis — OE Servis Krško
Pogoji:
— KV avtomehanik
— 1 leto delovnih izkušenj
— vozniški izpit B kategorije.
Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas je pogoj uspešno opravljeno 1-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko-pravna služba DO Zastava avto, Ljubljana, Celovška 150, 8 dni po objavi oglasa.
Kandidate bomo o biri obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku roka za zbiranje vlog.
183/12-85
»DS DO Belt Črnomelj«
razpisuje
prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili:
— vodenje finančno-računovodske službe
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje:
— da imajo izobrazbo visoke ali višje šole ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
— da so pri svojem dosedanjem delu dosegli pomembne vodstvene uspehe
— da so družbenopolitično aktivni in imajo pozitiven odnos do samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na DO Belt Črnomelj, »Za razpisno komisijo«.
Kandidat bo izbran za dobo 4 let. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
185/12-85
SGP Pionir — TOZD Togrel, Leskovec pri Krškem
Odbor za kadrovsko socialne zadeve
objavlja
prosta dela in naloge
1. 3 zidarjev za delo v proizvodnji,
2. 2 ključavničarjev za delo v proizvodnji,
3. 1 gradbenega delavca za delo na montaži.
Pogoji:
pod 1. in 2. končana poklicna šola gradbene oz. strojne smeri,
pod 3. končana osnovna šola ter starost nad 18 let. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: SGP »PIONIR« — TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku objave.
187/12-85
	
	
11
Št. 12 (1858) 21. marca
DOLENJSKI LIST
in delovne
ma za 55% več kot pred letom dni. V preteklem letu je bilo zaustavljeno večletno padanje realnih osebnih dohodkov in dosežen rahel dvig.
Ribniško gospodarstvo bo v tem letu realiziralo precej obsežne planirane investicijske naložbe za kvantitativno in kvalitativno rast proizvodnje, storilnosti in izvoza.
Združeno delo in občani so združili in namenili znatna sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb, ki so racionalno in pretehtano vložena v izgradnjo objektov družbenega standarda, za urejevanje življenjskega in delovnega okolja občanov.
Ob občinskem prazniku lahko ugotovimo, da so doseženi spodbudni rezultati in delovne zmage vseh občanov.
Tudi za letos smo v resoluciji o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine postavili ambiciozne cilje za nadaljnjo povečano, hitrejšo gospodarsko rast. To so velike obveznosti, sprejeli smo jih odgovorno, zavedajoč se posledic, ki bi sledile ob neizpolnjenih nalogah, zato jih moramo doseči.
gledu/emo bilance, rezultate našega dela, uspehe, pa tudi neuspehe, lahko zaključimo z oceno, da so rezultati vidni 'na vsakem koraku, čeprav bi bili lahko še večji. Veliko priznanje gre našim delovnim ljudjem in občanom ža prizadevanja in premagovanje težke ekonomske situacije, za vodenje gospodarske politike, s katero je ribniško gospodarstvo doseglo viden napredek, solidno rast proizvodnje in dohodka.
l/se organizacije so v letu 1984 poslovale pozitivno, brez izgub. Industrijska proizvodnja je porasla za 3,2%. Izvoz je v primerjavi s planom presežen za 27,3%, od tega na konvertibilno področje za 20,9% in na klirinško področje za 31,5%. Uvoz iz konvertibilnega področja je pokrit s konvertibilnim izvozom za dva in polkrat. Celotni prihodek je za 52% večji od preteklega leta. Porabljena sredstva so porasla za 48%, tako, da je dohodek za 63% večji kot lani v tem obdobju. Izračunani kazalci poslovanja kažejo, da se je gospodarnost povečala za 3% in donosnost za 3%. Dohodek na delavca v primerjavi z letom 1983 je višji za 53%. Nad planirano stopnjo je porasla tudi stopnja zaposlenosti. Poprečni osebni dohodki so znašali 28.329 din, oziro-
'-M**
Ritto
Občina Ribnica letos praznuje 42. obletnico legendarne zmage partizanskih brigad v Jelenovem žlebu 26. marca 1943, 41. obletnico tragedije tretjega bataljona IX. SNOUB v Mak-ošah, KS Dolenja vas in 40. obletnico osvoboditve.
Ob praznovanju obletnice in dogodkov iz slavnih in težkih dni NOB ne moremo mimo spominov na padle borce NOB in žrtve fašizma, krvnih in materialnih zločinov, ki jih je na naših tleh zagrešil okupator. Spomeniki padlim v boju, žrtvam fašističnega nasilja, na zmage in tragedije so neme in nepozabne priče na krvava leta vojne.
Po končani vojni, pred 40. leti, smo na ruševinah začeli bitko za izgradnjo pogojev za življenje in delo, za izgradnjo proizvajalnih sredstev in socialističnih proizvodnih odnosov.
Ko danes, ob mejnikih na zgodovinske dogodke, pre-
OB PRAZNIKU OBČINE RIBNIC ČESTITAJO OBČANOM:
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZSMS Občinska konferenca ZK Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Skupščina občine Ribnica
Predsednik občinske skupščine Ribnica STANKO RUS
DO EUROTRANS
61310 RIBNICA
skupne nosilnosti. Povprečna starost vozil pa je manj kot 5 let.
V letu 1984 so dosegli prihodek 975 milijonov dinarjev od tega pa kar 830 deviznih, kar predstavlja 85% skupnega prihodka. Eurotrans je na iznozem-skem trgu eden izmed petih slovenskih največjih avtoprevoznikov.
leta 1984 so pričeli z gradnjo servisnih delavnic v Ribnici in Grosupljem, ki so jih izročili svojemu namenu 16. marca letos.
3. marca 1971 je bila ustanovljena delovna organizacija za tuzemski in inozemski tovorni promet EUROTRANS v Ribnici. Prva vozila jim je posodil ljubljanski Tehnoimpex. 5 let kasneje so ta vozila odkupili in nabavili vozila nove znamke MAN.
Na domačem in inozemskem prevozniškem trgu so se tolikanj uveljavili in uspešno poslujejo, da lahko povečujejo vozni park kar za15 vozil letno.
Sedaj imajo 110 vozil s skupno tonažo 2.750 ton
Ob prazniku občine Ribnica čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem ter jim želimo obilo delovnih uspehov
Spodbudni rezultati
® .
industrija
stavbnega
pohištva
61310 ribnica partizanska 3 Jugoslavija
telefon: (061) 861-411
inovak okna
kombivak okna okna s polkni
gibljiva polkna
notranja vrata
vhodna vrata garažna vrata
lamelirani profili
lamelirane plošče
ribniška kovinska industrija
m koi
TOZD RIKOSTROJ TOZD RICOMAG TOZD KOMUNALNA OPREMA TOZD LOŠKI POTOK TOZD Z PO DSSS
vsem
delovnim ljudem in občanom
čestitamo ob prazniku občine Ribnica
Občanom občine Ribnica čestitamo za praznik občine	Ribnica
PRAZNIK OBČINE RIBNICA • PRAZNIK OBČINE RIBNICA
Industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike p. o., 61310 Ribnica, Šeškova 17 proizvodni program:
• trajnožarni štedilniki Kiippersbusch
• toplovodni kotli
• baterijske cisterne za kurilno olje
• žične in plastične tkanine
• konfekcioniranje žičnih tkanin
08 OBČINSKEM PRAZNIKU
ČESTITAMO	VSEM
E
Mercator
Mercator
Kmetijska zadruga Ribnica na Dolenjskem
Članom zadruge, kooperantom in drugim občanom čestitamo za praznik občine Ribnica
K
mest;
naju
rešen
dode
«lo
l|jaj<
rja.?
med
Proz
Hrai
Reši
rešit
Doli
680(
KRI
ošte
'kiji
caa
Mercator
Mercator — Rožnik Ljubljana
TOZD	Jelka
Ribnica
61310	Ribnic
Občanom	obči
čestitamo za praznik
občine	Ribnica
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPUŽE
SUKNO
TOZD TEKSTILNA TOVARNA SUKNO JURJEVIČA
ŽELEZNIŠKA POSTAJA: LESCE-BLED — TEL. RADOVLJICA 75-550 TELEGRAM: SUKNO ZAPU2E — TEKOČI RAČUN PRI SDK RADOVLJICA 51540-601-11854 —
64275 BEGUNJE
OB PRAZNIKU	ČES
PREBIVALCEM OBČINE
L
Sov
hh.
ro/j
D€N IT
TOZD PLETJLNICA SODRAŽI CA
Proizvodni
program:
— izdelovanje žičnih in plastičnih mrež
ČESTITAMO
ZA PRAZNIK OBČINE RIBNICA
ti
HESNI K L US NOVO MESTO Sohoitha 1
Plesni klub Novo mesto prireja plesne tečaje v standardnih in latinskoameriških plesih
s pričetkom v nedeljo, 24. 3. 1985, in sicer:
začetni: ob 17- uri nadaljevalni: ob 19. uri
In tečaje:
disco hustle: dne 23. 3. 1985 ob 19. uri rock n roli: dne 23. 3. 1985 ob 17. uri break dance: dne 28. 3.1985 ob 19. uri aerobika: dne 26. 3. 1985 ob 19. uri
Vpis pol ure pred pričetkom tečaja v prostorih plesnega kluba. Sokolska 1.
Vabljeni!
184/12-85
ti
PLESNI KLUB NOVO MESTO Sokolska t » » SO
Plesni klub Novo mesto
priredi
v petek 22. 3. 1985 ob 19. uri v športni dvorani MAROF kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo v standardnih in latinskoameriških plesih.
Na parketu se bodo zavrteli najboljši plesni pari, program pa bodo s svojimi nastopi popestrili še skupina za sodobni ples, R ’N R, break dance in skupina otrok iz plesne šole kluba.
Vstopnice lahko kupite v predprodaji po 200 din v MLADINSKI TURISTIČNI POSLOVALNICI vsak dan med 7. in 14. uro in pol ure pred pričetkom turnirja po 250 din. Vljudno vabljeni!
182/12-85
ŽITO — TOZD »IMPERIAL« tovarna gumijevih bonbonov Krško Cesta 4. julija 86
komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu Žito — TOZD Imperial Krško, na podlagi 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Imperial Krško
objavlja
prosta dela oziroma naloge
voznika E kategorije — 1 izvajalec
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— opravljena šola za poklicne voznike
— odslužen vojaški rok
— 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo traja 3 mesece. Delo se opravlja enoizmensko, s podaljški.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Žito— TOZD Imperial, Krško, Cesta4. julija86, v 15 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku objave.
188/12-85
Obvestilo
Fakulteta za strojništvo Ljubljana razpisuje tudi za šolski leti 1985/86 in 1986/87 redni višješolski študij strojništva v Novem mestu na Centru usmerjenega izobraževanja Boris Kidrič. Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednjo šolo smeri strojni tehnik (tudi obratni), elektrotehnik, naravoslovno-matematični tehnik, lesarski, kemijski in tehnik kmetijske mehanizacije.
Prijave pošljite na Center za razvoj univerze Ljubljana do 31. 3. 1985.
Ponovno objavljamo, da se lahko evidenčno prijavite za visokošolski študij strojništva ob delu (III. letnik), ki ga bomo organizirali v Novem mestu, če bo dovolj kandidatov. Evidenčno prijavo pošljite na CUI Boris Kidrič Novo mesto. Vpišite se na študij strojništva!
Dolenjska in posavska industrija vas potrebujeta!
CUI Boris Kidrič
197/12-85
aGRoSTROJ LJUBLJANA
Agrostroj — Ljubljana, Ljubljana, Draga 15, podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme, n. sol. o. Ljubljana, Draga 15
po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev TOZD ALBIN GRAJZAR v IVANČNI GORICI
objavlja prosta dela oz. naloge:
tozd Albin Grajzar —dvančna Gorica
1.	KV ključavničar (delo na terenu)
— 6 delavcev
Pogoji: poklicna kovinska šola, 2 leti delovnih izkušen)
2.	VKV ali KV ključavničar
(za vodenje montažnih del na terenu)
— 2 delavca	>	,
rogoji: VK, KV — poklicna šola, 3 leta aeiovnih izkušeni
3.	KV varilec — 2 delavca
Pogoji: PK — osemletka, tečaj iz varjenja z atestom, leto delovnih izkušenj
4.	KV — ličar — 1 delavec
Pogoji: poklicna ličarska šola, 2 leti delovnih izkušenj
5.	tehnolog-komercialist — 1 delavec
Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 le*a delovnih izkušenj
6.	tehnolog-konstrukter — 1 delavec
Pogoji: visoka ali višja izobrazoa strojne ali Kemi)sKe smeri, 3 leta delovnih izkušenj
7.	čuvaj — vratar — 1 delavec
Pogoji: NSI — osemletka, tečaj za HTV, 1 leto delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas, s poskusnim delom, ki je v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih delavcev.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge z do; kazili o izpolnjevanju pogojev na naslov. DO Agrostroj Ljubljana, Ljubljana, Draga 15.
173/10-85-
PRIPADNIK
DEKA
DENCE
SLOV. FILM. REŽISER GODINA
OMENEK
PRISTA-
NIŠKA
NAPRAVA
ORJAŠKI KUSCAR/ NAS TENORIST (JOSIP;
PEVKA
PRODNIK
PRAZNIČNA OBLEKA/ UPRAVNO-TERITORIAL NA ENOTA
ANGL FIZIK (JOHN)/ . IZOBR. USTANOVA
POKRAJINA V FRANCIJI/ MESTO V JV TURČIJI
tG. STVARNIK SVETA /NERED .
nagrada v
NOVO MESTO ' RB1NC’ i/ Norega največ«ro-1ClJ>ri /adnj°m žrebanju resi	mu	ie/A Pra' ^no
dod..ia ima	Hasradno križanko
,2 knJ'K° »Gaijot.. mladega, a 'liainf fesne8a in ' svetu se uvelja-
ria- Med H P'*a,^ja l)raga Janča-med šn LUS!m j° bil roman izbran Pro?nihnHJ^°^ih slovcnskih da!jših Hran,	uvrščen	'	zhirko
ref jtC današnj° križanko in	pošljite
Dolenkr„na "aslov:	Uredništvo
68000 N	’	Germova	-U
KplŽA\t'»°-7m?St0' S PriPisom ošteval:„	1 žrebanje bomo up-
'ključnr, TqUk' ki bodo PrisPelc do 1 Ul°	marca
NAGRADNA KRIŽANKA-NAGRADNA KRIŽANKA
zmerjanja je najlažja m miselna veščina.
A. KIRN
imena drugih je
klh^je v
0 nudo nasilje nad njimi.
A. STRES
loli), !ahko spremeni sver ' Ko/lkor spremeni sebe.
S. MAKAROVIČ
FOSFOR
PRITOK LENE V SIBIRIJI
RASTLINA
PREDIV
NICA
RIM.
PESNIK
PREBIVA-
LEC
MONAKA
UREJANJE
POSODA
ZA
UMIVANJE
rUJEZJMI /DELO ENEGA DNE
REDKEJŠE Z. IME/ ČASOVNA ENOTA
IGRALEC . POLIC/ :UK ŽARKO
ZMAGO
SLAVJE
ZUPAN
VITOMIL
VELIKAS
RIŽEVO
ŽGANJE
SVINČEV
SIJAJNIK
IGRALKA
GARONER/
SKLADAT.
HACATURJ.
PETELIN
FAZA
BIBAVICE
STARI
SLOVANI/
KOTOR
JUD.
KRALJ
NASA
IGRALKA
RINA
tih „1- orde’ kaJ b' povedale: da jim je lepo v plaščkih in v zaprt ih prosto-a" da jim ni?
Ovce, ki nosijo plašče
tih olišo volno na svetu dajejo ovce, ki živijo v zapr----J^ostorih in uživajo posebej pripravljeno hrano
ll^Nhnlj zahtevnega kupca ni oblpJ’. da ima lepo ukrojeno ub|er lz čiste naravne volne. Ne, ga, ?a P^ra biti narejena iz bla-finejjo ■	0	so uporabili naj-
svetu ln najboljšo ovčjo volno na na j? ~~ de luxe sharlea. To je vol-gače l Ur,a ovc' ki žive čisto dru-i . °t ostale ovce.
ovac t ° ne r/daja, da prihaja od stojj’ hp c na karmi Sharlea, ki ^Hboi l?U avstralskega mesta Rce rna Lastnik farme Wal-ia b| Sp^lds je prišel na zamisel. V°ln0 K.lzboUšal že tako odlično Najprej -!0 dajejo saške merinke.
nih ovac, kar je povsem neznatno število, če ga primerjamo s 139 mi-lijoni ovac, kolikor jih ta čas redijo v Avstraliji.
Oglasili so se tudi zaščitniki živali, ki menijo, da ovce v takšnem režimu vzreje trpijo. Vendar vsaj zaenkrat niso mogli svojih trditev utemeljiti, ker ogledi zaprtih ovčarnic kažejo drugačno sliko. Ovce so v zaprtih prostorih m e rt da zadovoljne in ne zavidajo prosto živečim sovrstni-
MiM (Vir: Time)
svojini ca m.
Bombe proti steklini
Cepljenje lisic iz zraka s pomočjo posebnih bombic
Kanadčani so se lotili stekline na izviren in zanimiv način. Izdelali so posebne bombe, s pomočjo katerih naj bi zaustavili širjenje nevarne bolezni, ki jo prenašajo predvsem lisice. Prvih desettisoč bomb so že odvrgli iz letal na najbolj ogroženo območje, veliko 520 kvadratnih kilometrov.
Zdravilne bombe so narejene iz. spužvaste snovi, ki je obložena z maščobami in oddaja za lisice zelo mamljiv vonj. v notranjosti pa se nahaja antibiotik tetraciklin. Lisica naj bi takšno bombo zavonjala in požrla, pri tempa bi se delci trajneje nalepili na njene zobe.
Tako bi bila zdrava • lisica »cepljena« proti steklini.
Prvi poskus je pokazal, da se antibiotik zares oprime zob.
To so ugotovili, ko so lovci pregledali ustreljene in crknjene lisice z območja, kjer so spustili prvo serijo zdravilnih ' bomb. V načrtu je. da poskus nadaljujejo, saj vse kaže. da bo uspešen.
Za pet let
Novo kontracepcijsko sredstvo za žeoske
V iskanju čimboljšega kontracepcijskega sredstva je znanost po odkritju materničnih vložkov in tabletk naredila še en pomemben korak naprej. Izdelali so poceni, učinkovito, dolgo trajajoče in zelo zanesljivo sredstvo, ki naj bi prineslo preobrat v preprečevanju nosečnosti v svetu.
Norplant, kot sredstvu pravijo, je vsadek, ki ga sestavlja šest plastičnih cevčic, velikih kot vžigalice, v njih pa se nahaja hormon progestin, ki ga tudi sicer uporabljajo pri izdelavi kontracepcijskih sredstev. Zdravniki vsadijo ženski pripravico v nadlaht tako. da se ne vidi in tudi v ničemer ne ovira premikanja roke. lz. vsadka, se vsak dan neposredno v telo ženske izloči 30 mikrogramov hormona. To je trikrat manj, kol ga dnevno sprejme ženska, če jemlje kontracepcijske tabletke. In ker v vsadku ni estrogena, strokovnjaki trdijo, da je za zdravje ženske neprimerno manj škodljiv kot tabletka (če seveda držijo nekatera odkritja o njeni škodljivosti). Norplant deluje pet let po vsaditvi in je, kot kažejo dosedanji poskusi, stoodstotno zanesljiv.
Nobena oblast, lak tika in iznajdljivost ne nadomestijo zrnca prepričanja službi resnice.
R. C H AR
MATER JE USTRELIL
Več kot mesec dni je minilo, odkar so tudi na Koroškem utihnile puške. Ljudje so si oddalnili od vojnega klanja in grozot. Toda še vedno je bilo napeto stanje, saj so se povsod potikale večje in manjše skupine okupatorjevih vojakov in domačih izdajalcev, ki so strahovali ljudi in jim s silo jemali, kar so potrebovali zase. Tp drhal je bilo treba poloviti ali iztrebiti, zato smo morali ostati v svojih enotah. Skorajda ni bilo dneva, ko bi nas ne pošiljah zdaj v Haloze, zdaj na Pohorje. Kozjak ali v Slovenske gorice. Želeli smo si domov in obiskati svojce ter rodne domove, a prva je bila varnost komaj osvobojene domovine.
Nekega dne je prišel k meni I one. komaj sedemnajstleten suh in droban fant. Bilje s kmetov in vajen dela z živalmi, zato je imel z njimi opravka tudi v partizanih. Zaupal mi je, da bi rad odšel domov. Doma sta sami mati in sestra, oče da je umrl za jetiko, oba njegova brata pa sta tudi v vojski.
Rad bi mu ustregel., a mu kot komandir v še veljavnem yojnem stanju nisem mogel dati dopusta. Moral bo počakati še kakšen mesec, da se razmere urede.
Lepega dne sem dobil od načelnika nalogo, da odpotujem do Ljutomera, s seboj pa naj bi vzel osem borcev. In ker naj bi nas pot vodila mimo Tonetovega rodnega kraja, sem sklenil, da mednje vključim tudi njega, da bo lahko za kakšno uro obiskal domače. Na tihem sem tudi jaz upal, da mi bo uspelo za hipec videti moje domače. In tako smo še toliko bolj skrbno očistili naše konje in mule.
Ko smo odšli na pot. seje ravno začel delati dan. Videti je bilo, da bo lep. Odpeketali smo po bližnjici ob Dravi navzdol, nato pa naprej po Pesniški dolini do Gradišča. Od tam naprej nas je vodil Tone, saj je kot domačin najbolje poznal tamkajšnje poti. Bil je že visok dan in precej vroče, ko smo prispeli v njegovo vas.
Njegova rojstna hiša je stala na hribu, obkrožena s sadnim drevjem. Obstali smo nekaj deset metrov od hiše. Hitro so nas opazili. Na prag je najprej prišla mlajša ženska in nato izginila ter poklicala drugo. Čez čas se je na pragu pojavila postava srednje visoke, koščene ženske, oblečene v črno. Bila je Tonetova mati; še vedno je žalovala za možem.
Kaj je v človeku, ko po dolgem času zagleda svoj dom in svoje drage? Morda je veliko napetostih tesnobe? Kaj vemo! Tudi ne bomo nikdar zvedeli, kaj seje pletlo v Tonetovih mislih in srcu, ko je dvignil puško. Morda si je hotel s strelom dati duška, se razveseliti ali po otročje postaviti se in prestrašiti ljubi mu ženski. Toda puška se je nesrečno sprožila in ženska v črnem seje zgrudila na tla...
Skočili smo k Tonetu in ga takoj razorožili. Branil seje, a ni nič pomagalo. Ob hiši je vpila in jokala njegova sestra.
Odredil sem dva borca, da sta pazila na Toneta. Videti je bilo. da se še ne zaveda, kaj je storil. Takoj smo poklicali pomoč z okraja in KI.O, hkrati pa sem o dogodku obvestil komandanta. Morali smo počakati na prihod olicirja za zvezo in njegovo spremstvo.
Vso noč smo bili s Tonetom, zjutraj pa smo se poslovili od njega in njegove nesrečne sestre. Nihče ni spregovoril nepotrebne besede. Globoko pretresen nad dogodkom. Tone še vedno ni dojel, da je v razigranosti ustrelil svojo mater, da je ubil najdražje bitje.
Nekaj let pozneje sem zvedel, da nesrečnega dogodka ni mogel preboleti in da je tudi sebi vzel življenje.
STEVO V. JAVOR Ljubljana
‘i
J Je ovce zaščitil pred Pnih 'r-2ačelJih -ie S0-!'1' Ie v
Jil prec|Prostorih. Da bi jih zaščitijo : Prahom, umazanijo, zm-Rde|atjn Vr°čino, je dal za vsako ?e$to n P°scHen plašček. Nasede uC^sle Paše pa je za svoje Prehra Cdt-H strogo nadzorovano kfano ,9Vcam daJe pripravljen
JOŽE	RA
DOLGA POT GABROVIH
obogateno z. vitamini in snovmi, ki
VacTeMJ° lep° 'n zdravo rast
brni!/11! Potrebnimi
>epo - —
P* rte k i P° volno. In da bi živa-gčar ,lov
le h zaPrtih prostorih dol-• j Sum a* ?anje 'vdelati tudi ne-
'n
kofj^ast'b žog, lesenih ograd
Pravih? takšno življenje prija,« to ^Slavnik farme. »Ne poz-edvse° . 'n ne epidernij. *a.,vlak m k>a'*e nJ'bova volna čis-a|isoncna P'so aničenaod zmrzali nijo jna’ n'So prepojena z umaza-Prehra Prahom. Nadzorovana !>e;nlda^ posameznim dla-j P°lžin j akornerno debelino po vsej
fa^umli
jbajig Sharlea	...........
It ker i s'ceršnjih odličnih voln fta ,J.Je zaenkrat zelo malo, ni-Pr°daii^Z\aLa'ec nobenih težav s c>, pečino odkupijo Japon-
n'a'er)kosjVr0p° pa ostanc 'e
^ k*!!-3)'611 Revnoldsu je sledilo
Plarj k,h ,AA -..........
8rad °vac
vedn’o /endar je kljub temu še Sega 15.000 tako zaščite-
'Jivo
je, da je tudi do
volna s štirikrat
100
ki so
avstralskih far-vložifi denar v
rJev,
nj0 ZaPrtih prostorov za rejo
V(‘n,iQr 0 dolži naravo in usodo, pa "hg0VeJe Vse večinoma le odmev „ g® značaja in strasti, njego-Pok in slabosti.
DEMOKRIT
Ker ga že kako uro ni bilo, sem rekla, najTJre ena gledat, kaj dela. Šla je Ana. Dolgo je ni bilo nazaj. Poslala sem še Alenko, ona pa se je kmalu vrnila in povedala, da sedi Ana očku v naročju in joka. Čez nekaj časa sta prišla gor in šla v otroško sobo. Tam sta nekaj časa sedela objeta, nakar je prišla Ana vsa objokana, a nasmejana k meni v kuhinjo in rekla, naj obe z Alenko prideva tja. Vse tri je stisnil k sebi in rekel:
»Ker sem moral doživeti, da me tako majhen otrok prosi, naj se odrečem pijači, da bomo še naprej smeli ostati skupaj, obljubljam, da bom to storil v torek in šel v Ljubljano na zdravljenje.«
Potem je prosil, naj odidemo iz sobe, on pa se je pokril čez glavo in glasno jokal.
Ana je takrat verjela, da bo res šel, zato je bilo zanjo spoznanje, da ni šel, ampak se napil, šetoliko hujše. Od takrat naprej je govorila, naj ga pustimo, naj kar pije in kmalu umrje. Takrat nisem vedela, zakaj je taka, saj sem vedela, da jezelo navezana nanj, danes pa že nekoliko razumem, da se je razočaranje tako zadrlo vanjo, da ga je hotela prizadeti z najhujšim, kot je on njo.	,
Danes, ko je že vse tako zelo drugače pri nas, še vedno nobena od deklet noče ničesar slišati o času, ko je očka pil.«
Prava rentgenska slika dogajanj v človeškem srcu! Miha je kot alkoholik tedaj doživljal svetel otoček, zato je bil sproti nenavadno ganjen, celoto doživljajskega sveta pa je imel že tako otopelo od trajne omame, dagatistotrenutno svetlo doživetje ni vvsak-danji stvarnosti čisto nič premaknilo, pa tudi zaznaval ga ni tako podrobno in v celoti kot Tončka, zato ga še danes ne more natančno popisati, ko mu tega ne branijo več nikakršni obrambni mehanizmi in že zdaleč ne doživlja več življenja s tako megleno otopelostjo kot tedaj. Tončka je bila tedaj doživljajsko skrajno občutljiva, toda zagrenjena in črnogleda, zato je vse zaznavala natančno kot kamera, toda s priokusom bolečine in nezaupanja, kar seva še danes iz njenega
opisa tega dogodka. Očetovo obljubo sta hčerki doživljali zelo natančno, v vseh podrobnostih, toda s prostodušno odprtostjo brez razumskih razlag in premislekov. Zanju je bila v tistem času svečana in resna očetova obljuba najvažnejše doživljajsko dogajanje v celotni njuni zavesti.
Ko jima je čez to živo dogajanje na odru zavesti padel zastor z ironično izpisanim dejstvom: NI RES TAKO!, se je v njima zopet uresničila stoletna bajka. Grda čarovnica sovražne, resničnosti je začarala nedolžni princesi. Vsiškratjetesnobeinblagevileup-anja, ki so igrali na odru zavesti teh dveh otrok kruto dramo življenja v alkoholični družini, so začarani. Večina prizorov je postala nevidna za spomin deklic samih, dogajanje se je skrilo pod oder zavesti in od tam vpliva s svojim zakletim obupom na sedanje in bodoče dogajanje na odru zavest) in vedenja. Čaka, kdo bo z velikim junaštvom in prostodušno ljubeznijo ob lepi pesmi svoje piščalke odčaral zakleti svet temne podzavesti v sproščeno vsakdanjost dragocenih življenjskih izkušenj. Brez tegaodčaranja je večna nevarnost, da bosta dekleti nevede in nehote ponavljali v svojem življenju zgrešene korake, ki sta jih doživljali ob svojem očetu in materi.
Nerešena in pozabljena dejanja iz otroštva — ta večni zlovešči čarobni kažipot življenja v dnu srca! Modrost sodobne znanosti o medsebojnih odnosih in o človeški duševnosti ter modrost vseh pravljic sveta: ista modrost. In opazovanje vsakdanjega življenja spet ista modrost: otroci alkoholikov postanejo množično alkoholiki in žene alkoholikov ali kako drugače zlomljeni ljudje, ki imajo podobne neskladne odnose in temačno dušo.
Ob temle Gabrovem spisu mi je jasno, da bi bili morali hoditi Alenka in Ana s staršema ves čas v terapevtsko skupino pa najbrž ne bi bilo več tegazasto-ra nad začaranim odrom njune zavesti o alkoholnem trpljenju v družini.
Torek, 30. 6.1981
Zadnji sestanek pred počitnicami. Slavnostni. Mizarjevi in Hrastovi se poslavljajo iz skupine. Uspešno so končali intenzivni del družinskega urejanja, nadaljevali ga bodo le v svojem klubu zdravljenih alkoholikov, kamor so hodili vsaka dva tedna že doslej. Obe družini sta strnili svoja spoznanja v lep in dragocen šopek mlajšim članom skupine. Ob nekaterih delih njihove pripovedi se je večini od nas zalesketala solza v očesu. Ne solza žalosti, prej sočutne ganjenosti in zmagoslavja ob tako radostni zmagi lepote in ljubezni nad grdobijami in obupom. Gostili smosezdvojnim prigrizkom, čeprav so oboji Gorenjci, in seveda več prepevali kot na koncu navadnega sestanka skupine.
Gabrovi bodoostalivskupinimaloosamljeni. Letos napredujemo kar dobro, ob Hrastovih in Mizarjevih so zdravo jedro skupine. Le šola je oba ovirala, da nista brala veliko leposlovja in sproti pisala rednih spisov po programu. Sicer pa sta ta mesec končno oba uspešno sklenila svoje šolanje, Miha delovodsko šolo, T ončka srednjo kemijsko šolo.
Torek, 8. 9.1981
Z Gabrovima smo se v skupini dogovorili, naj pospešeno opravita zastarele obveznosti terapevtskega programa, da bi vzačetku prihodnjega leta končala s terapevtsko skupino. Seveda ne bosta delaia vsega, kar sta zaradi svojega šolanja sproti opuščala, ampak le, kar je smiselno in potrebno za njuno rast. Vsak mesec bosta prebrala vsak eno leposlovno knjigo in napisala ob njej svoje vtise. Še naprej bosta redno pisala tednik in vanj vnašala tudi svoja doživetja obdružinskih pohodih v hribe. Izmed rednih terapevtskih spisov pa bo vsak izmed njiju napisal le šest poglobljenih spisov.
Svoja glavna spoznanja bosta pozneje posredovala na enem od rednih sestankov celotne terapevtske skupnosti.
poročajo
Kriminal lani odnesel 50 milijonov
Na območju novomeške UNZ lani precej manj kaznivih dejanj
NOVO MESTO, METLIKA, TREBNJE, ČRNOMELJ — Če izvzamemo nekoliko povečano število kršitev carinskih predpisov, ki gredo predvsem na rovaš nedovoljenega uvoza blaga, in to kar v precejšnji vrednosti, ter porast deviznih prestopkov, ki se kažejo v povečani zasebni menjavi tujih valut in nakupu uvoženih avtomobilov z zlorabo olajšav, namenjenih invalidom, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, daje bilo lansko leto na območju novomeške UNZ precej mirnejše od leta poprej. Obravnavanih je bilo namreč 2.488 kaznivih dejanj, kar je domala 18 odst. manj od predlanskih 3.027.
Kar preko 66odst. vseh lanskih kaznivih dejanj je bilo v novomeški občini, od tega jih je domala polovica ostala še neraziskana. Za Novim mestom je po številu kaznivih dejanj Črnomelj (15,2), od tega je neraziskanih 38,5 odst. V Trebnjem je bilo 134 kaznivih
dejanj, od tega 42,4 odst. raziskanih, medtem ko so lani v Metliki zabeleži-Ii5,8 odst. kaznivih dejanj, raziskanih pa je bilo 33 odst. Prav v vseh naštetih občinah je torej lani število kaznivih dejanj upadlo, medtem ko seje njihova raziskanost nekaj povečala.
NADLEGOVAL JEGOSTE — 16. marca so miličniki pridržali do iztrez-nitve Semičana Stanislava Bahorja, ki je v s'opiški gostilni Turk razgrajal in nadlegoval goste. Mera je prekipela, ko je enega celo poškodoval. Kazen bo določil sodnik za prekrške.
RAZBIJAL STEKLENINO —Novomeški miličniki so imeli 15. marca opravka z. 22-letnim Stojanom Solarjem iz Novega mesta. Mladenič je bil hudo glasen v kolodvorski restavraciji v Bršljinu. pomagal pa sije tudi z razbijanjem steklenine.
RAZGRAJAL PO STANOVANJU — Med metliškimi miličniki seje 15. marca znašel 47-lelni Zvone Žugelj iz Gradca. Možakar je razgrajal in razbijal po stanovanju svoje bivše žene. vzroke početja pa bo natančneje razložil sodniku za prekrške.
KDO JE POSEKAL DREVO? — V gozdu pri Škocjanu je minuli teden nekdo posekal hrast in s tem oškodoval lastnika Janeza Povšeta iz Zagrada za poldrug kubik dragocenega lesa. vrednega okoli 15 tisočakov. Možje postave so storilcu že na sledi.
ODNESEL KARDANSKO OS — Med 8. in II. marcem je nekdo izskla-dišča polizdelkov delovne organizacije Slovenija ceste — tozd Kovinar iz Črnomlja ukradel kardansko os za traktorsko krožno žago. Kovinar je oškodovan za 30.000 din. Storilca še iščejo.
V BETI OB PRIMEŽ — Neznanec je med 10. in 11. marcem iz pletilnice metliške Beti — tozd Metraža ukradelr primež, vreden 10 tisočakov.
IZTOČIL 40 LITROV BENCINA — V noči na 9. marec je nekdo vlomil v rezervoar osebnega avtomobila Cirila Pluta iz Lašč in iztočil 40 litrov goriva. Plut je oškodovan za 4.800 din, storilca pa še iščejo.
DOMA JE RAZGRAJAL — Miličniki so 14. marca pridržali do iztrez-nitve 34-letnega Draga Lavriča iz Žužemberka. Možakar je doma razgrajal, početje pa bo moral podrobneje pojasniti sodniku za prekrške.
Nestrokovnost zažgala 500 tisočakov
Požar na stanovanjski hiši v Stranski vasi
STRANSKA VAS — 14. marca okoli 2. ure ponoči je prišlo nastanovanj-skf hiši Ismeta Bašiča v Stranski vasi do požara, ki je po doslej znanih podatkih povzročil za 500 tisočakov škode.
Preiskava je pokazala, da je požar povzročila nestrokovna priključitev električnega kabla na glavni vod pri števcu, drugi vzrok pa je nepravilna priključitev doma narejenega električnega polnilca za akumulatorje. Ta seje namreč pregrel in povzročil požar v sobi podstrešja. Ogenj je uničil celotno ostrešje stanovanjske hiše ter nekaj orodja in aparatur.
ZAPARKIRANA ULICA — Vprašanje, ali je preveč avtomobilov ali premalo parkirnih prostorov, še ni rešeno. Kakorkoli že, zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov na novomeškem Glavnem trgu ljudje puščajo svoje avtomobile na vseh mogočih in nemogočih krajih. Lastnik katrce je prejšnji teden zaparkiral nekoga drugega, oni pa je avto porinil točno na vhod v Dilančevo ulico in tako povsem zaprl ozko ustje te prometne žile. Da ni bilo treba postavljati obvezne table, je poskrbel prvi miličnik. Kaj in kako sta $e pogovarjala z lastnikom avta, ni znano.
Piščanci končali v ognju
Nedeljski požar v Cegelnici povzročil za najmanj 150 tisočakov škode — Vzrok: pregretje
CEGELNICA — V nedeljo, 17. marca, je prišlo na gospodarskem poslopju Petra Slapničarja iz Cegelnice do večjega požara, ki je po nepopolnih podatkih povzročil za okoli 150.000 din škode.
Gospodarsko poslopje je imelo tri prostore, v enem od njih pa je imel 54-
UMRLA ZA POSLEDICAMI
NOVO MESTO — Iz novomeške bolnišnice so sporočili, da je 11. marca okoli poldneva umrla 24-letna Stanka Kozan iz Tribuč pri Črnomlju. Kot smo že poročali, je Kozanova 6. marca pomagala možu pri podiranju drevja, ob tem pa jo je udarila veja in jo hudo poškodovala.
PET POŠKODOVANIH PRI TRČENJU
ŽD1NJA VAS — Zagrebčan Bogdan Uzelac seje 16. marca peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Ždinji vasi je v blagem desnem ovinku dohitel kolono vozil in jo pričel prehitevati. Ko je že bil na levi strani vozišča, mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal naš zdomec Ismet Kudič. V silovitem trčenju se je Uzelac hudo poškodoval, Kudič pa laže, poleg njiju pa so bili ranjeni še sopotniki Gordanain Vladka Uzelac ter Nada Matijevič — Aj-dukovič. Vse, razen Kudiča, so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju. Materialno škodo so ocenili na 500 tisočakov.
»Dragi« izpušni plini
Bolj kot golo naključje so zadnji številni primeri onesnaženj okolja posledica lahkomiselnosti pa tudi nespoštovanja že obstoječe zakonodaje.^ Novo, verjetno doslej manj znano potrdilo temu smo našli v pravilniku o pravilih cestnega prometa, kjer so za onesnaževanje zraka z izpušnimi plini iz avtomobilov predvidene celo denarne kazni. A resnično ne pomnimo, da bi bil pri nas kdo zategadelj kaznovan. Pač zakon zaradi zakona?
Poglejmo samo najpomembnejša določila tega pravilnika. V 9. členu stoji pod točko 2, da vozriik motornega vozila ne sme motorju močno dodajati plina, kadar vozilo stoji, niti ga sunkovito speljati z močnim dodajanjem plina. Za kršitelje je predvidena denarna kazen v znesku dveh stotakov. Isti člen omenjenega pravilnika pa pod točko 1 prepoveduje poleg močnega dodajanja plina motorju, ko vozilo stoji, tudi brez potrebe puščanje motorja v teku, kadar to ni v fazi vožnje, motor pa ne sme biti prižgan tudi, kadar vozilo stoji pred zaprtim cestnim prehodom čez železniško progo. V obeh o [penjenih primerih je kršiteljem zagrožena kazen 200 din.
Velika večina voznikov ta določila bore malo pozna, še manj jih upošteva, slednje velja celo za delavce milice, ki kršitevljev praviloma ne kaznujejo. Priča pa smo, še posebej v teh spomladansko-zimskih dneh, celi vrsti takih kršitev. Pa ne le pred zapornicami, ampak predvsem v jutranjih urah, ko lastniki motor, preden speljejo, ogrevajo z močnim dodajanjem plina. Ne le, da s tem kršijo omenjeni pravilnik in onesnažujejo zrak, pač pa je njihovo ravnanje zmotno tudi zategadelj, kar tehnično brezhibno vozilo ne potrebuje nobenega dolgotrajnega ogrevanja. Že kratek čas po vžigu je vozilo sposobno za vožnjo, saj se motor prav ob počasni vožnji najbolje ogreje. Če pa nam motor to dopušča, greskoroda zanesljivo z.a tehnično pomanjkljivo vozilo, ki na cesto sploh nebi smelo.
letni Peter Slapničar petdeset manjših piščancev, ki jih je ogreval z dvema 60-vatnima žarnicama. Očitno je prišlo, tako vsaj govore rezultati preiskave, do pregretja, zato seje najprej vžgala žagovina, nato pa še karton in leseni zaboj, v katerem so bili piščanci. Ogenj je seveda perjad pomoril in se hitro razširil na celotno ostrešje ter ga povsem uničil.
Požar so pogasili delavci novomeškega Zavoda za požarno varnost.
PEŠEC PADEL NA AVTOMOBIL
KANIŽARICA — Črnomaljec Boris Brut se je 17. marca peljal z. osebni m avtom iz Kvasice proti Kanižarici. Ko je tam privozil do hiše št. 2, mu je po pločniku prišel nasproti 55-letni Vinko Šeguta iz Kanižarice. Pri srečevanju je Šeguta zaradi vinjenosti padel na prednji del vozila in se hudo poškodoval. Nemudoma so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Materialne škode je bilo za 3 tosočake.
Samo lani blizu dvesto novih voznikov
Uspešna sezona AMD Ribnica — Priznanja in plakete
RIBNICA — V prostorih domačega A vto-mOto društva je bil pred dnevi občni zbor, na katerem je bilo njaveč govora o lani uspešno zaključenem usposabljanju novih voznikov. Člani društva so izvedli kar dva tečaja za voznike B kategorije, tako da je dovoljenje lani dobilo 155 kandidatov, poleg tega pe še 12 za A kategorijo in 14 za traktor.
Ribniški AMD ima danes v svojih vrstah že 531 članov. Največ zaslug za tako visoko število gre pripisati akciji, s katero so po krajevnih skupnostih propagirali delo in koristnost članstva
v AMD. O bodočih načrtih le tole: že ta mesec in tudi v aprilu bodo seminarji za poklicne voznike, kjer bodo ti obnavljali svoje znanje, meseca maja pa je predvideno za vse voznike predavanje o sedanji prometni zakonodaji. Ribniški AMD pridno sodeluje z osnovnimi šolami pri organizaciji tekmovanj »Kaj veš o prometu?-, pripravlja predavanja, letos pa namerava izvesti kar 5 novih tečajev za voznike motornih vozil.
Ob koncu naj omenimo še imena tistih, ki so na občnem zboru za svoje dosedanje delo prejeli priznanja in plakete. Priznanja so šla v roke Miranu lavriču, Edvardu Šilcu, ITPP, Antonu Nadlerju, Jožetu Delaču in Alojzu Miheliču; bronaste plakete so dobili: OŠ Loški potok, pionirji prometniki iz OS Ribnica, Dušan Oven, Rafko Paternus, medtem ko so dobitniki srebrnih plaket Drago Turenšek, Janez Jamnik in Alojz Žagar.
M. Ci-č.
Največji padeeje zabeležen napodr-očju gospodarskega kriminala, vendar je potrebno v isti sapi dodati, daje ob lani zabeleženih 152 dejanjih še 128 zadev v preiskavi. Pa tudi struktura ni najbolj razveseljiva: najbolj je upadlo število gozdnih tatvin in nezakonitega lova, medtem ko so družbi nevarnejša dejanja (zlorabe odgovornih oseb, poneverbe, neupravičene porabe sredstev. nedovoljena trgovina) v porastu. In v ilustracijo temu še podatek o škodi, povzročeni lani s kaznivimi dejanji splošne in gospodarske kriminalitete: 50 milijonov 203 tisoč 342 din, kar je precej nad predlanskim zneskom. Za upad števila kaznivih dejanj je še ena dokaj tehtna razlaga. Po novi zakono-
NEPREVIDNO ZAVIJAL
KRŠKO — 15. marca ob 13.55 je prišlo na magistralni cesti med Krškim in Drnovim. nasproti poslopja SOP v Krškem, do hujše prometne nezgode. 27-letni voznik tovornjaka Ivan Žibret iz Dobrepolja je nasproti SOP zavijal v levo in tako zaprl pot drugemu tovornjaki, ki gaje po cesti Drnovo — Krško pripeljal 24-letni Roman Janc iz Arta pri Sevnici. Prišlo je do trčenja, v katerem se je huje poškodoval voznik Žibret, enako pa tudi njegov sopotnik Franc Blatnik iz. Kalogjapri Šentjurju, oba pa so prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode na vozilih je bilo za 300-tisočakov.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Še pred nekaj dnevi je na travniku pod Brezo kraljeval mogočen hrast. Drevo pa je neko noč iznenada izginilo neznano kam. Vso zadevo so vzeli v roke možje postave, ki bodo skušali lastnici Katerini Črnič iz Bedenja pojasniti skrivnostno izginotje. Lesnina je namreč imela kar precejšnjo denarno vrednost.
• Vlom v osebni avtomobil Novomeščarike Vlaste Petrovič v eni prejšnjih noči ne bi bil nič posebnega, ako se storilec v njem ne bi polotil zgolj nekaj revij na sedežih. vse ostalo je pustil nedotaknjeno. Poročilo miličnikov ne omenja, za kakšne revije je šlo, očitno pa so morale biti fotografije v njih dovolj privlačne.
• Čeprav ima Novomeščan Milan Stankovič le 28 let, so se mu nekega večera v restavraciji Pri vodnjaku hudo tresle roke. Celo tako, da so mu iz njih padali kozarci in steklenice. Zdravilo so mu predpisali novomeški miličniki.
daji je namreč potrebna za uvedbo kazenskega postopka kar trikrat večja vrednost nezakonito pridobljenega premoženja od dosedanje.
Med dejanji splošne kriminalitete jih največ odpade na promoženjske delikte, pri teh pa prednjačijo navadne ali vlomne tatvine. Tatvinam lahko naprtimo tudi vzroke Za manjšo raziskanost kaznivih dejanj, saj je pri krajah poljščin, domačih živali pa tudi tatvinah bencina še vedno veliko nekaznovanih storilcev. Ob tem velja omeniti še nekaj: število kraj koles se je po lanski akciji preko javnih občil in razpečevanju letakov, naj si občani izpišejo podatke o svojih kolesih, zmanjšalo od predlanskih 114 na lanskih 63.
• Lani je bilo obravnavanih tudi 233 kaznivih dejanj, ki jih je storilo 389 Romov, kar pa je prav tako nekaj pod predlanskim številom. Med temi dejanji so na vrhu tatvine (103), sledijo vlomne tatvine (48), dejanja zoper življenje in telo (21), v lanskem letu pa je bil zabeležen tudi en umor.
Morebiti še nekaj o dejanjih zoper življenje in telo: lani jih je bilo kar 62 manj, med temi sta bila vsega 2 umora in 4 poskusi ubojev, medtem ko so telesne poškodbe najpogosteje posledica medsebojnih obračunavanj med vinjenimi osebami.
V letu 1984 so mladoletniki storili 192 kaznivih dejanj, kar je prav tako daleč pod predlanskimi številkami, medtem ko je bilo 40 dejanj pripisanih otrokom. Največ gre za kraje občil in denarja po šolah, medtem ko se mladoletniki pojavljajo v »vlogi« vlomilcev, udeležencev pretepov, bilo pa je tudi nekaj primerov uživanje mamil, predvsem marihuane. Prav za slednje pa velja, daje uspeh akcije, v katero so se med drugimi vključili tudi delavci Centra za socialno delo in šole, še najbolj viden, saj seje število lani registriranih uživalcev mamil zmanjšalo skoraj za pol.
B. BUDJA
ČRNOMELJ: LANI 278 NOVIH VOZNIKOV
ČRNOMELJ — V črnomaljski avto šoli je v preteklem letu naredilo vozniške izpite 278 kandidatov, 48 pa jih je padlo ali izpite polagalo večkrat. Avto šola — pod njenim imenom deluje tudi avto šola v Trebnjem —je v prvih devetih mesecih lani sicer imela težave v poslovanju zaradi zamrznjenih cen storitev in naraščajočih cen goriva, vozil, opreme in režijskih stroš— kov, a so se proti koncu leta razmere uredile, tako da so obnovili vozni park in zaposlili še enega inštruktorja. Tako imajo sedaj šest vozil, kandidate pa učita dva redno zaposlena inštruktorja in več honorarnih. Cena ure vožnje z Z 750 je 1.100, z Z 101 pa 1.200 dinarjev.
Varnost je tudi kozarec zdrave vode
Ali o tem, kar so številke o varnostnopoli* tičnih razmerah na Do-lenjskem zamolčale^
Pravzaprav bi lahka bil sosed’’)' sestavek vzrok za veliko manj črnoglede vrstice od pričujoči • Kajti če bi varnostne razmere n Dolenjskem v minulem letu oeenje-vati zgolj po številkah, bi luk 0 mirno zapisali, da se nav-” zaostrenim pogojem gospodarjenju težjim ekonomskim razmeram v”1 katerih delovnih organizacijah * padcu življenjskega standarda de. lovcev celo izboljšujejo. A žal1,1 tako.
IM V in socialna varnost vcKkeg števila tamkaj zaposlenih delavre'-problemi v zdravstvu, šolstvu 1 socialnem varstvu, ekološke hala stroje. ki so se. ali pa se še boda zgrnile nad Dolenjsko, nove težake in zaostritve pri reševanju rontsk problematike vse to in še marsikaj drugega daje polit ičnovarnostnt razmeram nove razsežnosti. Bes , lahko na srečo ugotavljamo, daj1 malo takih, ki bi se ob ogrožene"’ socialnem s tatusu zatekali h kat.nl iim dejanjem, zato paje med občani delavci vse več tako ali drugače t-raženilt nczadovoljslev. Nekdo sedaj pokazal na tistih 5 lanski prekinitev dela v vseh štirih dolenjskih občinah, a bi bilo ob tent sani mivo videti, kaj sc skriva za podatkom. da je bilo lani na Dolenj skem kar 32 ••nczadovoljslevu-je enaka ali vsaj podobna vsebina dobila le rtov izraz, si s tein nismo kaj dosti pomagali.
Tudi primer belokranjske KruP'
je s svojo neodločnostjo in neod ritostjo močno zamajal zaupanje ljudi v sposobnost hitrega in učinkovitega ukrepanja, predvsem pa »’,0' da bobu vselej rečemo bob. kolikokrat je bilo moč slišati a’ prebrati stavek, da predstavlja Kru pa največjo ekološko katastroj0’ Evropi? AH pa primer novomeš e pitne vode: jasno je kot beti dan. voda v veliko primerih ni primerna za uživanje, da so bili najdeni zdravju škodljivi vzorci, a ni nikogar, bi vsaj z enim stavkom javnos” obljubil ukrepe, ki bodo zagotavljali vedrejši jutri. Kot da nam Je popolnoma vseeno, kaj pijemo!
A za varnost ni dovolj, če vem* da bo tal kmalu prijet, da borno u radenc stvari z veliko verjetnost)0^ slej ko prej dobili nazaj, daje za -polti la ali oni storilce, pač pa še ” lik o več. Varnost je tudi spoznanj1-da živimo r takšnih razmerah■ smo jih sposobni obvladali. če J nismo, povejmo!
BOJAN BUOJ*
Odbori spodrivajo delavske svete
Iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja Posavja za lan[_^-
KRŠKO — Družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Brežice, Krško in Sevnica je lani obravnaval skupaj 356 zadev, največ pa s področij, ki urejajo delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, delitev stanovanj in sredstev za stanovanjsko izgradnjo, sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delavcev in prenehanje delovnega razmerja.
Pravobranilec ugotavlja/daje ve- lujejo neusklajeno in pogosto celo prevzemajo pristojnost delavskega sveta.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da je v Posavju še vedno veliko delovnih organizacij s
liko nesamoupravnih odnosov, nezakonitih splošnih taktov, kršitev družbene lastnine iri zakonov zaradi nestrokovnega dela odgovornih delavcev, nespoštovanja zakonskih in samoupravnih predpisov, neusklajenosti in nedorečenosti samoupravnih splošnih aktov, zlorab položaja in drugih subjektivnih razlogov.
Dušan Dornik poudarja, da bi z večjim zaupanjem v samoupravne organe in hitrejšim razvijanjem samoupravnih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bistveno prispevali k boljšemu gospodarjenju, odpravljanju motenj v samoupravnih odnosih in hitrejši odpravi morebitnih izgub. Zato jelreba uveljaviti vlogo delavskih svetov kot osrednjih organov samoupravljanja. Ti namreč izgubljajo svojo zakonito funkcijo z ustanavljanjem številnih odborov in komisij, ki ponavadi de-
9 Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja tudi, da organizacije združenega dela v Posavju (izjemi sta tozda Novolesa) še nimajo izdelanih meril za določanje sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela, temveč določajo minulo delo po starem načinu — procentualni znesek!
tozdi (ali pa brez njih, kjer še niso dojeli, da bi bilo koristno že ob prvih znakih motenj v poslovanju ukrepati tako, da bi v premostitev težav vključili tudi organe upravljanja, in vse de-
lavce. Tako se dogaja, da v ^	^
kolektivih naenkrat, za ,ajo povsem nepričakovano, ug°taV^p izgubo (na primer Kostak Kr^°'7ato — tozd Ikon Kostanjevica itd.)- t morajo delavci v svoje samoUpr3 •
splošne akte vključiti zavezujoča m
la za spremljanje rezultatov p°s nja in opredeliti način ukrepanj3, ugotovijo motnje v poslovanju-
LANI 42 SAMOMOR°V
NOVO MESTO — Delavci ganov novomeške UNZ so lani oVi navali 42 samomorov in 20 P° _-vef kar je nekaj manj kot predlani- NtU ^ samomorov so naredile osebe 111 e. in 30 leti starosti. Lani je bilo polcS ga obravnavanih še več dogodkov, ki niso imeli znakov ka vih dejanj, omenimo le 50 p°žar0V’ nenadnih smrti, dve nezgodi s s tnim izidom in 21 s hudimi poškou mi ter še 53 drugih pojavov.
TO SOBOTO NE BO TEHNIČNIH PREGLEDOV NA OTOČCU
OTOČEC — AMZS Tehnično-turistična baza Otočec obvešča vse voznike na območju dolenjske regije. da v soboto. 23. marca, ne bo opravljala tehničnih pregledov. Rednih tehničnih pregledov na ta dan ne bo, ker imajo kontrolorji seminar. Seveda pa se AMZSTTB Otočec priporoča za vse ostale dneve.
KRIVA SNEG IN PREVELIKA HITROST — Ljubljančan Jože Podobnik je 12. marca peljal tovornjak po magistralni cesti proti Zagrebu. Nekje pri Pluski je na cesti opazil stoječ tovornjak, zato je pričel zavirati. Prevelika hitrost in pa zasneženo vozišče sta vnovič opravila svoje: Podobnikovo vozilo je pričelo zanašati. tako da je trčilo v tovornjak, ki gaje nasproti pripeljal 41-letni Mile Vasič iz Donjega Ugodnoviča. V nesreči sta se oba voznika poškodovala in so ju prepeljali v novomeško bolnišnico.
kjer sta ostala na zdravljenju. Mate rialne škode je bilo z.a 2 milijona.
PREKO BANKINE ZAPELJAL NA TRAVNIK — 26-letni Duša" Bijec iz Krmelja pri Sevnici se je ■ marca peljal z osebnim avtom Mokronoga proti domu. V Hrastovi ga je v desnem ovinku zaradi n primerne hitrosti zaneslo v levo ' preko bankine na travnik. PoškodO" vanemu vozniku so zdravniško pomot nudili v novomeški bolnišnici. Gnu’ no škodo so ocenili na 30.000 din.
16
DOLENJSKI LIST
St. 12 (1858) 21. marca 1985
Namesto	odškodnine
knm en-*ske tragedije delavca, očeta, in Uni»ta’ likovnika, ki je za slovensko k evnisk° kulturo že veliko storil, še ni ' sleh^' .,^eenak in nizkoten boj brez je •'rt“h pravil se nadaljuje. Kako prav Dola Franc ko je že pred kakim dim ^ ®lm ietom uporabil te besede: »Trgani S£ V ?evn'c' uničuje človek! To je žBodhta’ t0-*e ci°8°dek iz tisočinvečletne |,la .e 0 odnosih med gospodarji in jeRiH'?ed m°čnim> ‘n nemočnimi. Ali mu U štopar res takšna garjevina, da se pes do umika in da naj pogine kot dei0z? Plotom, namesto da bi mu dali
*n toplo besedo, da bi mu vrnili in
J,'!'1' zaapanje v človečnost in delavsko
»onec111d del° se JC že’ da Je boJa ntese m	Stopar	po osemnajstih
dišča br3zP°selnosti z odločbo so-siužh Praženega dela dobil vrnjeno “Boi ° V dutranjki. Takole je razmišljal: ga 7 resc*a dobljeri, a ne čutim nobene-Bni;5alos'avja’ .občutim le podplutbe.
Prekleto bolijo!«
zahteva jutranjke ZA OBNOVO POSTOPKA
letaUd' Stopar seje konec predlanskega °me«ani* na de*° v dtttranjko, a nad-nlh a za osemnajst po krivici izgubljeni M6 dohodkov še do danes ni do-noviK3"?-651.0 te8a Je doslej preživel sedem kšnih? ftsc*Pl'nskih postopkov. A ka-»čitlf	°.yeku se ježijo lasje, ko prebira
ranj,e ln nJth utemeljitve! Pa ne le to, J ut-ob a Je hotela na vsak način izsiliti diščpV^ P°stoPka o kršitvah, ki jih je so-vjjje zdfuženega dela (tako brežiško kot opm Ljubljani) zavrnilo, Stoparja pa n°sti v s'eberne disciplinske odgovor-ce|0 ' Jutranjki so poklicali na pomoč ravk	e®a izvedenca iz Zagreba Zd-
ta jT dolarja, diplomiranega ekonomis-SR s? od*°.?'tev sodišča združenega dela do n °y.en.ije je bilo potrebno počakati ]aVCp JsnJega meseca. Zanimanje de-Par« V, v'*utranjki, kako jez »zadevo Sto-Pote-itso j° na kratko poimenovali, je nim ^‘rektor Karel Vehovar z obšir-druj, P°r°čilom organom upravljanja, seve(ien°političnim organizacijam in drugim de'avcem' Takole piše med
direk?rad' razr|ih dezinformacij se z P°sr P^Jerrj tozda Motiv čutiva dolžna vSa ovati podrobnejše poročilo, kajti tacii^P0'0Ž'jiva obremenilna dokumen-7 7n pZa hujše kršitve delovnih dolžnosti je 7 kaznivih dejanj Rudija Stoparja ?dr, aov'm' dokazi posredovana sodišču obn Zene§a dela SRS z zahtevkom za n°vo postopka.«
ZA 24 LET V ZAPOR?
K
niVut faštevali vsega, saj navsezadnje piSaii 5rneUitvi nič takega, o čemer nismo rjp pr v prvem zapisu o Rudiju Stopami^ 6 Poldrugim letom, vendar je zani-kater Vld.ytv' drugi del tega poročila, v °čitaner* ‘šče Karel Vehovar za Stoparju Zakonu, kršitve podlago v kazenskem ju St0	Po	Vehovarju grozi Rudi-
nitj Parju za dejanja, ki mu jih nihče, ra. Al e’ n‘ dokazal, celih 24 letzapo-Prikaz po^r°bneje: »Če nekdo z lažnim ravlja WVanjern dejstev spravi organe up-do t n{a v zmoto, se kaznuje z zaporom Pog0č let, nadalje, če kdo sklene tilo, Se ?’ Prt tem pa prekorači pooblas-kdoV n .znuje z zaporom do petih let, dan0 ^ 'zP°ln' svoje dolžnosti ali zlorabi
lh.1	U IT nK I 'ipf i 1rt n rtrt lr rt rt rt m rt •- T rt
treh |^U P°oblastilo, ga čaka zapor do Pravic jd?te8a’ ki prestopi meje svojih Zapor jth huje krši, se lahko kaznuje z z nam ,m do treb 'et- odgovorna oseba, ki Prem0C-norn- da sebi pridobi protipravno lahk0	k°r'st,	izrabi	svoj položaj,
rtiu ne 0 do pet let zapora, kdor pa ko-datke c?ravičeno sporoči ali izroči po-drugaj so uradna tajnost, ali mu kako lahho k Orn98oči, da pride do njih, se aznuje z zaporom do petih let«, niorai' takš.no blatenjesvojeosebnostije
• O »zadevi Stopar« je prejšnji teden razpravljalo še predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici. Seji je prisostvoval tudi Rudi Stopar, poleg njega pa še namestnik predsednika sindikalne organizacije v tozdu Motiv in predsednik sindikalne organizacije v Jutranjki. Po dolgi razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
— predsedstvo občinskega sindikalnega sveta zavezuje OO sindikata v Motivu, da analizira svoje dosedanje delo in postopek, ki traja že celih 5 let,
— v Jutranjki in tozdu Motiv naj prenehajo z medsebojnimi osebnimi obtožbami,
— delavci Jutranjke naj se seznanijo z vsemi tremi sklepi sodišč združenega dela (brežiškega sodišča SRS), v ,zadevi Stopar1 v nasprotnem bo za to poskrbel občinski sindikalni svet,
— Rudiju Stoparju naj se omogoči normalno delo in dajejo delovne zadolžitve, kontrolira naj se, kako to delo opravlja,
— in končno: v Jutranjki naj se zagotovi enakopravno in nepristransko obveščanje vseh delavcev.
komunist. Kakšna je morala Karla Vehovarja, direktorja Jutranjke, kije takrat, ko je Stoparja metal iz službe, prejel kolekcjjo zlatnikov s podobo predsednika Tita, da je zmogel napisati takšne vrstice?
Zares vsa sreča, da na odgovor sodišča združenega dela SRS ni bilo treba čakati predolgo.
»Pritožbo Jutranjke, tozda Motiv, zavračamo kot neutemeljeno in potrjujemo odločbo sodišča prve stopnje. Sodišče združenega dela SRS je, enako kot sodišče v Brežicah, ugotovilo, da po 39. členu zakona o sodiščih združenega dela ni razlogov za obnovo postopka... Mnenja izvedenca Zdravka Kolarja ne predstavljajo razlogov, da bi bila obnova postopka možna, še naprej torej ostajajo ugotovitve o neobstoju znakov kaznivih dejanj in kršitev obveznosti.«
Stoparje dobil še en boj. A za kakšno ceno? Človek, ki je 27 let član Zveze komunistov, je bil v očeh sodelavcev hudodelec, ki mu grozi 24 let zapora!
SEDEM NOVIH DISCIPLINSKIH POSTOPKOV
A to je bil leen boj med mnogimi, kijih je bfl in jih še danes bije Stopar. Sedemk- -rat je prejel disciplinsko prijavo, dobil je dva javna opomina, enega mu je delavski svet pred dnevi spremenil le v opomin, nedolgo tega mu je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, pogojno za dobo treh mesecev. Začelo seje že zelo zgodaj. Vsega nekaj dni po tem, ko so morali Stoparja ponovno vzeti v službo.
22. decembra 1983 je bil v tozdu Motiv sprejet sklep, da se zoper Rudija Stoparja uvede pripravljalni postopek zaradi širjenja neresničnih vesti, kar je v pravilniku označeno kot hujša kršitev delovnih obveznosti. Stoparje, kot piše v obrazložitvi, na razširjeni seji OO ZK tozda Motiv trdil, da gre v Jutranjki vsak zapisnik delavskega sveta, preden se napiše v čisto-
pisu, v kontrolo direktorju delovne organizacije. Samoupravna delavska kontrola je na svoji seji zapisniško ugotovila, da je ta trditev neresnična, in sprejela sklep, da se zoper Stoparja uvede disciplinski postopek. Da, tudi med komunisti je ponekod potrebno^ molčati, odkritost pa prihraniti zase. Se posebej, če se dotika Vehovarja, ki gaje že Franc Šali označil za direktorja, »o katerem je znanih vse preveč bridkih resnic«. Največ zaradi obračunavanja z ljudmi in avtoritete absolutne oblasti, ki joskuša uveljavljati, kot je nekoč zapisal Šali.
To pa ni bil edini sklep, ki gaje Stopar prejel 22. decembra 1983. Istega dne so ga namreč obvestili, da se zoper njega pripravlja še en disciplinski postopek, tudi zavoljo razširjanja neresničnih vesti. Predlog je podala predsednica delavskega sveta tozda Motiv, v njem pa je navedla, daje Stopar hujšo kršitev storil s tem, ker je v dopisu DS navedel, da mu je direktor kadrovsko-splošnega sektorja v letu 1982 onemogočil izkoristiti 18 dni rednega plačanega dopusta.
PRVI JAVNI OPOMIN
V razmiku vsega dveh dni, 9. in 10. januarja lani, pa je Rudi Stopar prejel sklepa disciplinske komisije, da je v obeh primerih postopek zoper njega ustavljen. A »premirje« ni trajalo dolgo. 16. aprila lani je direktor tozda Motiv, v katerem je kot konstruktor pripomočkov zaposlen tudi Rudi Stopar, podal pismen predlog za novo uvedbo disciplinskega postopka, češ da je Stopar z nepravilnim odnosom do sodelavcev ter grožnjami, žalitvami in krnjenjem ugleda sodelavcev vnovič huje kršil delovne obveznosti. Tokrat je postopek stekel svojo pot. Stoparje, kot je razvidno iz zapisnika o zaslišanju, podrobno razčlenil očitke in jih tudi argumentirano zavrnil, a je do javne obravnave vendarle prišlo. Prva je bila prekinjena in odložena, druga pa je Stoparju prinesla disciplinski ukrep javnega opomina,pri tem pa v obrazložitvi zapisala,
daje komisija kot olajševalno okoliščino upoštevala Štoparjevo priznanje.
NA EN DAN KAR ŠTIRI PRIJAVE
Morda je naključje, daje dan pred obravnavo na brežiškem sodišču združenega dela, ki je, kot smo že pisali, zavrnilo predlog Jutranjke za obnovo postopka, dobil Rudi Stopar obvestilo, da zoper njega tečejo združeno kar štirje novi disciplinski postopki? Kasnejši postopek jih je razdelil na dva dela. V enem sta združeni kršitvi, ki Stoparju očitata, da je 30. avgusta lani v prikrojevalnici skoro-da izzval prepir ter da je 28. avgusta okoli poldneva postopal pred poslovno zgradbo, enako pa naj bi počenjal 4. septembra zjutraj in opoldne čeprav za to ni imel nobenega dovoljenja. Drugi spis mu očita, da sije 13. septembra v ekono-matu samovoljno prilastil listine zapisnika iz razširjene seje poslovnega odbora ter da v mesecih marec in april 165 ur ni delal.
Tudi za časopis, ki resda marsikaj prenese, bi bilo prehudo, ako bi sledili vsem podrobnostim, omeniti pa moramo utemeljitve vsaj nekaterih obtožb. Najprej o Stoparjevem postopanju pred poslovno zgradbo.
»V času, ko mi očitate te kršitve,« je razlagal Stopar med javno obravnavo, »sem po dogovoru z nadrejenim delavcem delal pristrešek za mehanično delavnico in sem tako ves čas službe v glavnem prebil izven svoje risalnice. To lahko potrdim s tremi skicami, kisem jih naredil tisti dan. Jasno torej, da sem bil zunaj, to pa menda ni kršitev, saj sem delal.«
Pa vendar. Disciplinska komisija je po posvetovanju objavila sklep, s katerim je Stoparju izrekla ukrep javnega opomina. Njihovi argumenti so bili očitno dovolj močni, da pa bi odločitev še podprli, so k tej kršitvi prišteli še tisto, po kateri naj bi Stopar v prikrojevalnici skoraj (!) izzval prepir. Eno z drugim torej dovolj za javni opomin. Stopar se je zoper to odločitev pritožil delavskemu svetu, pred nekaj dnevi pa mu je ta kazen znižal v opomin.
KAJ JE BILO Z ZAPISNIKOM...
Višek vsega sta verjetno obtožbi, ki sta Rudiju Stoparju prinesli še eno disciplinsko obravnavo in ukrep prenehanja delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev. Najprej o zapisniku, ki naj bi si ga prilastil.
»Do zapisnika tega sestanka sem prišel povsem naključno,« je v svoj zagovor navajal Stopar. »Ob kopiranju nekega strojnega dela sem pri zvezkih, kamor se vpisuje poraba kopirnega papirja, videl list z dnevnim redom, v katerem je med drugim pisalo: »Informacija o zadevi Stopar«. Razumljivo, da me je stvar zanimala, zato sem odšel k Volčanjšku, da mi pokaže ta zapisnik. Izgovoril seje, da ga nima, nato sem šel k tov. Zakšku in nazaj v ekonomat, da bi zapisnik vendarle prebral in dobil kakšen izvod. Tam pa sem našel vso objokano Mileno Ognjenovič, delavko ob kopirnem stroju, ki so ji medtem že grozili z disciplinskem postopkom, češ da mi kaže zapisnike in da mi že dve leti daje informacije. Čeprav seje zadeva dotikala mene, sem zapisnik potem po vztrajnem iskanju dobil Šele čez nekaj dni.«
Stoparjevega zagovora ni nihče upošteval. V obrazložitvi disciplinskemu ukrepu 13. februarja letos je pisalo: »Delovno obveznost je kršil s tem, ker si je v ekonomatu samovoljno prisvojil listine zapisnika razširjene seje poslovnega odbora«.
...IN MANJKAJOČIMI URAMI SLUŽBE?
In sedaj nekaj o tistih 165 ur službe, ki jih Stopar v marcu in aprilu lani po na-
vedbah disciplinske prijave ni opravil. V bistvu pa je šlo za tole: Stopar je v Jutranjki zaposlen kot konstruktor pripomočkov, vendar je mnogokrat zaradi ignorantskega odnosa nadrejenih ostal brez konkretnih nalog. Prihajal je v službo, bil na svojem delovnem mestu, vendar večkrat opravljal razna priročna dela z ostalimi delavci mehanične delavnice. »Prav zato sem sam potožil, da večkrat nimam dela, v odgovor pa sem dobil prijavo za disciplinsko komisijo,« pravi Stopar. »In ne nazadnje: če je nadrejeni vedel, daje moje obračunano delo neresnično, zakaj je ob tem, ko je za moje nedelo vedel,obračun izpisal, saj ga samoupravni akti kot vodjo zavezujejo, da Skrbi za delo in red?
KAKO JE REAGIRALA ZVEZA KOMUNISTOV
Rekli smo že,' da je Rudi Stopar član Zveze komunistov že 27 let. Očitno pa tokrat njegovo poslovno, samoupravno in politično »hudodelstvo« le ni takšno, da bi moral vnovič zapustiti njihove vrste, kot so pred dvema letoma predlagali v Motivu. Pred seboj imamo zapisnik 7. redne seje OO ZK Motiv, citiramo pa dva sklepa:
»OO ZK daje pobudo delavskemu svetu, da samoupravni organi v našem tozdu ugotovijo stroške, ki so nastali v delovni organizaciji in Motivu ob ,zadevi Stopar, ugotovijo odgovornost in o tem seznanijo delavce.« Drugi sklep pa govori tako: »OO ZK daje pobudo DS za čimprejšnje izplačilo odškodnine tovarišu Stoparju, kar pa je pogojeno z ustavitvijo vseh tožb proti njemu. Naša OO ZK daje podporo takšni obliki poravnave, brez iskanja formalnopravnih možnosti za zmanjšanje ali zavlačevanje izplačila, ki prinašajo le nove stroške.«
Takšne pa so bile tudi odločitve, kijih je že predtem na svoji razširjeni seji sprejelo predsedstvo OK ZKS v Sevnici le da je med drugim zapisano še tole:
»Naloga komunistov v tozdu Motiv in v vsej Jutranjki je, da ustvarijo takšno razpoloženje v kolektivu, ki bo omogočalo normalne in korektne delovne odnose ob ponovnem nastopu dela Rudija Stoparja (seja je bila lanskega 5. januarja, op. p.). Predsedstvo tudi ocenjuje, da je za komuniste nesprejemljiva uvedba disciplinskega postopka zaradi razprave na sestanku OO ZK (mišljena je Sto-parjeva izjava, zaradi katerejebil uveden pripravljalni postopek za disciplinsko obravnavo, ko je trdil, da gre vsak zapisnik najprej v kontrolo direktorju DO), saj lahko postane tak primer vzorec za dušitev kakršnihkoli možnosti svobodnega izražanja mnenj članov ZK.«
DEJANJA DALEČ OD SKLEPOV
Franc Šali je pred dvema letoma zapisal, da se je odločil za Rudija Stoparja zategadelj, »ker je to človek, osebnost, ki ne zasluži moralnih in političnih klofut.« So to spoznali tudi sevniški komunisti? Njihovo ravnanje tega zaenkrat še ne potrjuje. Od zgoraj zapisanih sklepov pa do danes je zoper Rudija Stoparja steklo Že pet novih disciplinskih postopkov... Klofuta za klofuto. Doklej?
BOJAN BUDJA
je alkoholikov res vedno manj?
1983 je bilo na zdravljenju 256 alkoholikov, sedaj jih je le 44 iz petih dolenjskih občin — Bo drugačna organiziranost pospešila delo službe?
O''kov leraPijc zdravljenja alkoh-r- Antuna Kvasiča spremlja
"Jih,
tnes,(| ® MESTO — Delavci Dispanzerja za socialne bolezni v Novem in ejggj6 V na-ivešii meri ukvarjajo z ljudmi, ki so postali odvisni od alkohola Ho	et' 'Z °*)^*n Trebnie. Metlika..Črnomelj. Krško in Novo mesto.
r|il'n	Predstojnika dispanze- pa sodelujemo tudi s.socialnimi delav-
ci v delovnih organizacijah. Rezultat takšnega posluha za naše delo je, da nam število pacientov vsako leto pada, čeprav vemo, da bi se število moralo zviševati,« je o problemih spregovoril dr. Kvasič. V letu 1983 je bilo v dispanzerju na zdravljenju 256 alkoholikov in 192 njihovih svojcev, v lanskem letu pa se je za zdravljenje odločilo še I87 alkoholikov in Il6 njihovih svojcev, v tem casu jena zdravljenju le 34 alkoholikov iz občine Novo mesto, 5 iz Črnomlja, 4 iz Krškega in l iz Trebnjega, ki seskupaj s svojci trudijo, da bi se odvadili te nevarne razvade. pG besedah terapevta traja zdravljenje leto dni in pol, s pacienti
--jOVq. i -	  r.	.....
drujL el° kopica težav. »Širša naše dji*1 s*<uPnost nima posluha za de|0 Se °: * udi s Centrom za socialno , n> mogoče dogovarjati, slabo
UMRL TRI DNI Nq PO NESREČI
b°lnišn|Cj	—	Iz novomeške
Pete|( ie Prispela vest, da je v Phiirietn marca, za posledicami Nonr!"eZ8ode, ki seje pripetilatri ri'k j, | FJ’ Umrl 25-letni Jože Podob-■Nbljane.
pa se dobivajo dvakrat na teden. Zdravljeni alkoholiki potem nadaljujejo terapijo v Klubu zdravljenih alkoholikov. Tu so vključeni najmanj pet let, sicer pa toliko časa, dokler čutijo potrebo. »Pri zdravljenju uspejo le tisti pacienti, ki se sami odločijo za to pot. Tisti pacienti, ki jih pred sprejemom na delo pošljejo iz Dispanzerja za medicino dela. po večini odstopijo od zdravljenja in raje ostanejo še naprej brez zaposlitve. Enako neuspešno je zdravljenje starejših delavcev, ki jim je odvada alkohola pogoj za upokojitev,« ugotavlja
SPOSOJENO TRNJE
Če je sistem močan, mu tudi izmišljeni sovražnik ne more nič.
________________ (Iz	Nina)
dr. Kvasič, ob tem pa ne pozabi pohvaliti delovne organizacije Novoles in Temeljnega sodišča, s katerima dobro sodeluje.
V zadnjem času je delavce dispanzerja zbodlo tudi poročilo v obveščevalcu Zdravstvenega centra Dolenjske, kjer piše, da so na seji kolegija direktorjev obravnavali delo dispanzerja in menili, da je služba kadrovsko prešibka, da problemi alkoholizma presegajo možnosti sedanjih kapacitet, kot da tam razmere v občini in regiji bolje poznajo.
J. PAVLIN
DOPOLNILO
TRIBUČE — Iz novomeške UNZ smo prejeli dopolnilo o nezgodi, ki se je pripetila med podiranjem drevja v gozdu blizu Tribuč. Naknadno je bilo namreč ugotovljeno, da Stanka Kozan, ki je podlegla hudim poškodbam, med podiranjem ni obsekovala drugih dreves, pač pa seje hotela izogniti podirajoči se krošnji, vendar so jo veje vseeno podrle in poškodovale.
Šest prisilnih treznenj
POSAVJE — Hudo nestalno in nepredvidljivo vreme pušča, kot kaže, posledice tudi na počutju nekaterih oseb. Tako vsaj bi se dalo sklepati iz zajetnih poročil posavskih miličnikov minulega tedna, koskorodani bilo dne, da ne bi imeli opravka vsaj z enim vinjenim kršiteljem javnega reda in miru.
• 11. marca okoli 23. ure so krški miličniki pridržali do iztreznitve26-letnega Jožeta Božiča iz Tale pri Velikem Trnu. Mladenič je, opogumljen z inaligani, kričal in razgrajal pred Voglerjevo gostilno v Leskovcu. Pomiril se je šele ob pogledu na modre uniforme.
• Še veliko več si je privoščil dan kasnejeokoli 17. ure Franc Barkovič iz Brezja pri Brežicah. Možakarje brez spremstva prikorakal na brežiško postajo milice in tam pričel razgrajati. Možje postave so bili takoj pri roki, primeren prostor pa tudi.
• 13. marca ob 23. uri pa so morali krški miličniki v stanovanje 38-letnega Bega Deliča v Krškem. Delič je pozabil na nočne ure in potrebo ostalih stanovalcev po spanju, zato so mu miličniki raje odredili poseben prostor. Bojda pa tam ni čutil takšne potreba po vpitju.
• 29-letni Jože Pišek iz Krškega in 41-letni Franc Gričar iz Črešnjic sta si 14. marca privoščila obisk v hotelu Sremič. Očitno pa sta se požvižgala na hotelske predpise obnašanja in na precej majavih nogah vpila ter razgrajala. Trezno stanje sta pričakala na krški postaji milice.
• 15. marca ob 22.30 so krški miličniki prijeli 30-letnega Mladena Lukiča, ki seje vinjen peljal z avtom proti Brestanici. Za ukrepe miličnikov se ni zmenil, da pa avto ne bi več švigal levo in desno po cesti, so možakarja raje odpeljali s seboj.
• Boris Kanura iz Hrastnika pa je moral v družbo miličnikov, ker je 16. marca razgrajal na železniški postaji v Krškem.
. marca 1985
DOLENJSKI LIST
17
<
Pionir presenetil v Zagrebu
Presenetljiva zmaga odbojkarjev Pionirja v 16. kolu II. zvezne lige — Ob ugodnem razpletu še bliže vrhu — Kočevke spomladi ne poznajo poraza
Novomeškim odbojkarjem je v 16. kolu II. zvezne lige uspelo, kar je malokdo-pričakoval: v Zagrebu so ugnali ekipo Novega Zagreba, ki je bila v prvenstvu edina resna konkurentka Fužinarju v boju za naslov prvaka. Ne le da so si igralci Pionirja popravili točkovni izkupiček, ampak so s to zmago, kot bomo videli kasneje, dobili tudi lepe možnosti, da ob koncu prvenstva pristanejo tik pod vrhom lestvice. To pa je za prvo sezono drug-oligaškega nastopanja izreden dosežek.
Debeli dve uri je trajalo srečanje v
SKOČILE DO TRETJEGA MESTA — Novomeške košarkarice so v soboto s težavo ugnale ekipo Jesenic, ki je še pred pričetkom prv enstva veljala za favorita prvenstva. Resda so Novomeščanke na koncu zmagale z vsega košem razlike, vendar so v prvem polčasu povsem nadigrale bolj izkušene gostje. To ne nazadnje potrjuje tudi pogled na semafor v ozadju našega posnetka. Vsega 2 minuti in 34 sekund pred koncem prvega dela so Novomeščanke vodile s 37:17. (Foto: B. Budja)
_Zagrebu, maloštevilni gledalci pa so v vseli petih ni/ih videli kvalitetno in
OBČINSKI PRVAK V ŠAHU PETER BRCAR
ŠENTRUPERT — Tu se bliža koncu občinsko prvenstvo v šahu, ki se ga udeležuje 12 tekmovalcev. Zdaj že vemo, da bo zmagovalec Peter Brcar. drugo mesto pa si dele Janez Vidmar. Jože Hočevar. Vinko Tomažin in Andrej Brcar. Jutri bodo tekmovanje zaključili s podelitvijo priznanj.
izenačeno srečanje. Zagrebčani bi z morebitno zmago vsaj teoretično še lahko upali na uvrstitev v prvo ligo, vendar jim je izredno razpoložena vrsta Pionirja pokvarila načrte. V novomeški vrsti tokrat ni bilo slabega moža. pa vendar je treba za odlično igro pohvaliti Primca na mreži in Gre-gureka v polju in pa seveda trenerja Jankoviča, ki je res izvrstno vodil svoje moštvo.
Z zmago ujele tretje mesto
I. SKL: Novo mesto — Jesenice 68:67 (39:26) — Novoles — Koper 89:81 (35:42)
Oba novomeška republiška košarkarska ligaša, Novoles pri moških in Novomeščanke med dekleti, sta v soboto prišla do novih prvenstvenih točk, vendar sta se morala zanje hudo potruditi. Preseneča predvsem hud odpor Kopra Novolesu, kajti vsaj na papirju bi moralo biti to srečanje odločeno že pred pričetkom, medtem ko so se dekleta Jeseničankam oddolžila za poraz v prvem delu prvenstva in jih celo ujele na 3. mestu.
Prava škoda,-da"si Novomeščankev soboto popoldne v novomeški športni dvorani niso priigrale višje zmage. Že razlika šestih točk bi bila dovolj, da na
3.	mestu zamenjajo ekipo Jesenic, ki je pred prvenstvom sodila v najožji krog favoritov za prvo mesto. In Novomeščanke so za to imele vse možnosti. Pri rezultatu 19:16 v prvem polčasu so zapored dosegle kar 15 zadetkov, povedle s 34:16 in nekaj kasneje celo z dvajsetimi točkami razlike. Le malokdo je po njihovi igri, s katero so povsem nadigrale Jeseničanke, tako v
ŠPORT IZ RIBNICE
• Ribniški rokometni klub je pred kratkim pripravil turnir, na katerem so nastopile ekipe Dinosa Slovana, Buj in domačega Inlesa. Po pričakovanju je zmaga pripadla ljubljanskemu drugoligašu. kije v finalnem srečanju ugnal Ribničane. Rezultati: Buje — Dinos Slovan 13:18 (3:9), Inles — Buje 19:15 (9:6) in Dinos Slovan — Inles 17:16(9:9). Najboljši strelec turnirja je bil Mate z 10 zadetki.
• Na letnem občnem zboru sodraškega TVD Partizan pred dnevi so spregovorili o dosedanjem delu in si zadali nekaj načrtov za letošnjo sezono. Ob koncu zbora so člani soglasno odločili, da bo društvo tudi vnaprej vodil neutrudni Stane Rigler.
• Navzlic pomanjkanju snega je prizadevnim članom ZVD Partizan iz Velikih Lašč uspelo izvesti tradicionalno tekmovanje v smu skokih na 35-metrski skakalnici za pokal »Pipček«. V Dolgi vasi je nastopilo 35 skakalcev, med mladinci je zmagal Mramor, pri članih pa je bil vrstni red tak: Jamnik, S. Žužek, A. Žužek.
• V Ljubljani je bilo pred nekaj dnevi republiško kadetsko rokometno prvenstvo. Finalnega turnirja seje med šestimi ekipami udeležil tudi ribniški Inles, ki pa je v močni konkurenci osvojil zadnje mesto. Že uvrstitev v finale je bila za mlade Ribničane velik uspeh.
M. GLAVONJIČ
obrambi kot z natančnimi meti v napadu, pričakoval, da se bodo dekleta Andreja Šventa morale celo boriti za
• Sobotno srečanje med Novim mestom in Jesenicami je Adamičeva odigrala poškodovana, pa vendar dosegla 10 točk in v prvem polčasu odlično pazila na najboljšo gostujočo igralko Vrdeljakovo.
zmago. A že v zadnjih sekundah prvega dela so zaradi miačnejše igre zapored dobile 7 košev, v nadaljevanju pa so jih gostje celo ujele, tako je
Slalom in smučarski teki na Polomu
Kar 144 smučarjev in 33 tekačev na sobotni tekmi
POLOM — Krški smučarski klubje
v soboto, 16. marca, pripravil na smučišču Polom na Gorjancih medklubsko tekmo v slalomu, na kateri je nastopilo 114 tekmovalcev izSD Rog, Sevnice, Rake in Krškega. Rezultati — cicibanke: _ Vitezič (Rog), Kranjc (Krško), Stojs (Sevnica), cicibani: Turk, Erak (oba Rog), Kozmus (Krško), mlajše pionirke: Koren, Cius (obe Sevnica), mlajši pionirji: Preskar, Gramc (oba Krško), starejše pionirke: Gomilšek (Krško), Štojs (Sevnica), starejši pionirji: Kužnik (Krško), Hen-dič (Rog), Bogovič (Krško), mlajše mladinke: Kužnik (Krško), Ernestel, Flisek (obe Sevnica), mlajši mladinci: Čič (Rog), Pesjak (Sevnica), članice: Kužnik, Kranjčevič (obe Krško), člani: Pucelj (Rog), Longo (Krško), Mozič (Sevnica).
Po slalomski tekmi je bilo odprto prvenstvo Krškega v tekih. Organizatorje bil SK Krško, udeležilo pase gaje 33 tekačev. Rezultati — pionirji do 15 let: Cvelbar (Kostanjevica), Novak, Kužnik (oba Krško), pionirke do 15 let: Metelko, Bah, Strupah (vse Krško), člani do 35 let: Kunterič, Zajelšnik, Strgar (vsi Kostanjevica), članice do 35 let: Radej, Novak (obe Krško).
zmagovalca v razburljivi končnici odločila vsega ena točka. Navsezadnje pa sta najpomembnejši vendarle točki, s katerima so Novomeščanke dokazale, da sodijo v vrh lestvice in da bodo s takšnim delom že v prihodnji sezoni celo med kandidati za najvišja mesta.
Povsem nasprotno pa so do zmage prišli novolesovci. Gostje iz Kopra so .namreč vodili večji del srečanja, prikazali so borbeno in poletno igro. ki jim je celih 30 minut obetala prvovrstno presenečenje. Novomeščani pa so, največ po zaslugi Župevca in Peljhana, v zadnjih minutah srečanja vendarle preobrnili rezultat sebi v prid in prišli do točk, ki bi si jih po prikazani igri prej zaslužili Koprčani.
V soboto čakata oba novomeška republiška ligaša trda nasprotnika. Dekleta Kladivarv Žireh. fante pa Helios v Domžalah. Oboji bi si v primeru zmage dokončno zagotovili mesto tik pod vrhom lestvice, kar je celo več. kot so mnogi upali pred pričetkom prvenstva.
B. B.
Krški strelci jutri o svoji usodi
Kakšna bo prihodnost tega športa v Krškem?
LESKOVEC — Petek bo prinesel odgovorna vprašanje, kakšna bo nadaljnja usoda strelskega športa v krški občini. Kot je znano, deluje v občini samo strelska sekcija pri TVD Partizan Leskovec, za to pa je krivo neodgovorno in nezavzeto delo občinske strelske zveze, ki ima svoje vodstvo zgolj na papirju.
Posledice takšnega de/a čutijo tudi leskovški strelci, saj ne dobivajo pravočasno niti obvestil o časih in krajih tekmovanj: zahvalo za svoje delovanje iti rezultate so dolžni le se v niški in brežiški občinski zvezi, ki jim posredujeta vse potrebne informacije. Zares, milo rečeno, čudnoI In prav zaradi lakih odnosov in stanja bodo skušali strelci jutri ob /9. uri na strelišču v Leskovcu doreči. kaj storiti s krškim streljanjem v prihodnje. Najmanj, kar bi bilo potrebno naredili, je zamenjava dosedanjega vodstva občinske strelske zveze Krško.
./. ARH
odbojka
košarka
II. ZVEZNA LIGA, moški, ZAHOD, 16. KOLO: NOVI ZAGREB — PIONIR 2:3 (-12, 2. -11. 10. -10)
Pionir: Vernig, Brulec. Kosmi-na. Gregurek. Babnik. Petkovič, Škrbe, Smrke, Berger. Primc.
LESTVICA: 1. Fužinar30točk, 2. Študent 26, 3. Novi Zagreb 24,
4.	Bled 22. 5. Pionir 20, 6. Metalac 16 itd.
V naslednjem kolu igra Pionir doma s Karlovcem.
I.	SOL. ženske, 14. KOLO: KOČEVJE — LJUBNO 3:1 (13,7, -3,' 8)
Kočevje: Klun, Piškur, Ahac, Gornik, Drobnič. Levstik. M. Kočevar. Turk, Uran, Puš, S. Kočevar, Klepec.
LESTVICA: l.Bled 22,2. Paloma Branik 22. 3. Ljubno 20. 4. Partizan Tabor 20,5. Mežica 16.6. Kočevje 14. itd.
Kočevke igrajo v soboto doma z Bledom.
moški, 18. KOLO: — KOPER 89:81
I. SKL,
NOVOLES (35:42)
Novoles: Peljhan 16, Cerkovnik 16, Bajc 16, Seničar4, Kek l.Žup-evec 29, Plantan 7.
LESTVICA: 1. Tima MTT 34,
2.	Slovan 32. 3. Ilirija 32. 4. Novoles 22, 5. Helios 20 itd.
V 19. kolu potujejo Novomeščani v Domžale k Heliosu.
L SKL, ženske, 16. KOLO:
NOVO MESTO — JESENICE 68:67 (39:26)
Novo mesto: Avguštin 6, Gal 3. Dragman 7. Srebrnjak 19, Bunc 23, Adamič 10.
LESTVICA: L Mengeš 30. 2. Ilirija 28, 3. Jesenice in Novo mesto 22 itd.
V soboto potujejo Novomeščanke v Žiri h Kladivarju.
Krško ostaja trdnjava speedwaya
1. maja četrtfinale SP za posameznike — Zelo drag amaterizem
KRŠKO — »Avto-moto društvo Krško živi brez dotacij. A sam četrfinale svetovnega prvenstva posameznikov v speedvvavu 1. maja v Krškem nas bo stal okrog 2 milijona dinarjev. Razen od reklam pokroviteljev in inkasa od vstopnine ne dobimo ničesar. Vse tekmovalce iz osmih držav pa moramo plačati v tuji valuti,« pravi predsednik AMD Krško Edo Komočar.
prvenstvu so dosežki, ki potrjujejo, da Krško ostaja močna trdnjava spee-dvvava,« pravi predsednik Komočar.
P. P. —\
Za četrtfinale SP se pripravljajo že blizu dva meseca. Vodstvo AMD kot že vsa leta dela brez slehernega hono-
SESTI V SLOVENIJI
NOVO MESTO — Med 12 ekipami, ki so se uvstile na ekipno repu-biško mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu, je bila tudi ekipa novomeškega namiznoteniškega kluba v postavi Hribar, Kočevar, Vitezič in Papež. Novomeščani so zasedli dobro 6. mesto, najboljši pa je bil Hribar, kije v 16 igrh 12-krat zmagal.
VITEZIČ ZMAGAL
NOVO MESTO — Mladi novomeški namiznoteniški igralci so se izkazali tudi na selekcijskem turnirju centralne regije za mladince. V Ljubljani je v 2. skupini Gliha zasedel 3. mesto, 4. pa Medle, medtem ko je v 3. skupini komaj 12-letni Vitezič zmagal.
rarja. pa tudi ostali številni zanesenjaki sodelujejo izključno na amaterski podlagi. Upajo, da bodo za 85. prireditev na Stadionu Matije Gubca v Krškem ponovno poželi pohvale I IM oziroma AMZ Jugoslavije. Od spee-dway prireditev imajo največ gostinci, hkrati pa se ob reklami za združeno delo po svetu širi tudi ime Krškega.
»Tekmovalni speedwav je zelo drag šport, okoli 45 starih milijonov stane motor, milijon pa stane ena guma. ki jo tekmovalec le trikrat da na kolo. Lani smo imeli kar 7 tekmovalcev, a ker je to le predrago, smo se morali odločiti za večjo selekcijo. Zato nas bodo letos zastopali samo še štirje tekmovalci. Vsak mora imeti svojega mehanika, in če nebi bilititakozagreti, ne bi šlo. Naj spomnim, da smo bili lani in predlani ekipni državni prvaki, predlani je bil Žibert državni prvak, lani se je Omerzelu najvišji naslov za malenkost izmaknil. Toda tudi lansko 2.. 4.. 5. in 7. mesto na državnem
MEMORIAL VINKA PADERŠIČA
NOVO MESTO — SD Rog iz Novega mesta organizira v nedeljo, 24. marca, ob 10. uri na smučišču Rog na Gačah tekmovanje za memorial Vinka Paderšiča—Bat-reje. Tekma bo za vse kategorije od cicibanov do veteranov, prijave pa sprejema SD Rog do petka, 22. marca, ali eno uro pred startom. Startnina je 200 din.
ELAN STARTA
NOVO MESTO — V nedeljo star-tajo s spomladanskimi boji za točki tudi ekipe II. SNL. Nogometaši Elanaso v pripravljalnem obdobju odigrali nekaj prijateljskih tekem. V prvi so doma igrali 4:4 z Ilirijo, nato so gostovali pri enajsterici Stola in izgubili z 1:4. Prejšnji teden so v gosteh izgubili še srečanje z Adrio 1:2 Nedeljski nasprotnik Elana v L spomladanskem kolu je Tabor Jadran v Sežani.
ZMAGA SD BOŠTANJ
SEVNICA — Z zadnjim. 7. kolom se je v Sevnici končalo občinsko strelsko tekmovanje, kije potekalo po ligaškem sistemu. V zadnjem kolu sta se srečali doslej še edini neporaženi ekipi Boštanja in Kopitarne I. z vsega enim krogom razlike pa so zmagali prvi in si zagotovili naslov občinskega prvaka. Lestvica: I. SD Boštanj 12. 2. SD Kopitar I 10 točk. 3. SD Kovinar 10.4. SD Boštanj II 8 itd. Sodelovalo je 8 ekip. Med posamezniki, bilo jih je 49. ki so streljali z zračno puško serijske izdelave, je bil najboljši Stane Kovačič iz Boštanja s 1.191 krogi, kar 19 strelcev pa je izpolnilo normo za naziv odličnega strelca.
JANKO BLAS
NASLOVA V ČRNOMELJ IN NOVO MESTO
NOVO MESTO — Na strelišču v novomeški športni dvorani je bilo pred dnevi območno prvenstvo osnovnih šol v streljanju. Med pionirkami je zmagala Brulčeva iz Žužemberka pred Crnomaljkama Crničevo in Fihpčiče-vo, ekipni vrstni red pa je bil tak: OŠ Črnomelj, OŠ Mirna peč itd. V konkurenci pionirjev je bil najboljši Malnar iz OŠ Bršljin pred Beletom (OŠ Grm) in Šošterjem (OŠ Bršljin). Ekipno je zmagalo Novo mesto pred Črnomljem.
In sedaj pogled na lestvico! Novo-meščani so resda še zmeraj na 5. mestu z 20 točkami, a so opravili z domala vsemi težjimi nasprotniki. Povsem realno je v soboto doma pričakovati zmago proti Karlovcu pa uspehe nad Pakracem, Reko in Famosom. medtem ko s Študentom, najnevarnejšim nasprotnikom, igrajo Novomeščani tudi doma. Skratka, ob ugodnem razpletu, za katerega pa je najboljši porok izvrstna forma novomeških odbojkarjev, je moč celo pričakovati, da se bo Pionir do konca prvenstva prebil tja do 3. mesta na lestvici. Za novinca v ligi je to več kot sijajen dosežek, za nameček pa smo si v spomin priklicali Se nekatera nesrečno izgubljena srečanja v prvem in tem delu prvenstva (Bled v gosteh, Fužinar in Novi Zagreb doma), ki bi v primeru zmag novomeško vrsto prerinila v boj za L zvezno ligo.
Uspešno odbojkarsko bero pa so v soboto dopolnile še republiške ligašice iz Kočevja, ki so doma ugnale vodilno vrsto Ljubnega in tako vnovič dokazale, da so spomladi v zares izvrstni formi. Škoda je, da so tolikanj zamudile v jesenskem delu. sicer bi se lahko potegovale celo za vrh lestvice.
B. B.
USPESNO ZAKLJUČILI PRVO LETO
METLIKA — Pretres dela metliškega kolesarskega društva na nedavni letni skupščini je pokazal, da so bili kolesarji v prvem leta delovanja kljub začetništvu zelo uspešni. Za uspehe se morajo poleg lastni zagnanosti zahval1" tudi pomoči metliških delovnih m družbenopolitičnih organizacij, skupščini in izvršnemu svetu, pokrovitelju Obrtni zadrugi in ne nazadnje tudi tovariški pomoči novomeškega kolesarskega društva. na katero so še posebej ponosni. V enem letu so pridobili številne izkušnje, ki jim bodo v letošnjem letu prišle še kako pmv-saj jih čakata dve pomembni pnre; ditvi: julija bodo soorganizator!1 balkanskega kolesarskega Prvens.’ tva. septembra pa bodo pripravi 1 tradicionalno dirko po Beli krajini.	__
Priprave precej obetajo.
Krški rokometaši z optimizmom čakajo na sobotno nadaljevanje prvenstva v SRL
KRŠKO — Rokometaši iz Krškega so po vsem sodeč dobro pripravljeni na sobotno nadaljevanje prvenstva v republiški ligi. Prvi del priprav na spomladanski del prvenstva so opravili v domači športni dvorani, medtem ko so drugi del izkoristili za gostovanje v Franciji in tako vrnili obisk ekipe Toulousa, ki je bila lani gost Krčanov.
Prav v Franciji so Krčani veliko pridobili. Odigrali so osem tekem z. močnimi nasprotniki. Trikrat so zmagali. trikrat izgubili, dve tekmi pa sta se končali neodločeno. Kmalu po vrnitvi domov so Krčani odigrali še srečanje v Kozini z Jadranom in ga premagali z 32:28. Pretekli četrtek so imeli zadnji resnejši preizkus moči, ko so doma premagali prvaka hrvaške lige—vzhod. Željezničarja in Knina, z 21:18. Vsi ti rezultati so seveda v veliko spodbudo pomlajeni vrsti Krškega. tako da lahko trener Kovač z optimizmom pričakuje prve ligaške boje
ZMAGA INLESA V FINALU
ČRNOMELJ — Ob občinskem prazniku je domači rokometni klub pripravil turnir, na katerem je zmagala ekipa Inlesa, ki je v odločilnem srečanju ugnala gostitelje.. Rezultati: Črnomelj — Dinos Slovan 31:23, Inles — Jugoturbina 27:25, Jugoturbina — Dinos Slovan 19—19. Inles — Črnomelj 30:24.
M. G-č
V SAHU NAJBOLJŠI BLOKARJI I
SEMIČ — Pretekli teden je bilo v okviru športno-rekreativnih tekmovanj. kijih vsemiški krajevni skupnosti organizira tamkajšnji TVD Partizan, ekipno prvenstvo v šahu. Prvo mesto so osvojili Blokarji 1. drugo presenetljivo Štckljevec, tretje pa Vav-pča vas. medtem ko so bili favoriti iz Kota šele šesti. Po tekmovanjih v sedmih disciplinah vodijo Blokarji pred Kaščo in Kotom. Konec tega meseca jih čaka prvenstvo v namiznem tenisu.
za točke. Kako je s pripravljenosti njegovih igralcev, se bo vedelo ze soboto, ko igrajo ženim močnejših na sprotnikov lige, moštvom DVŽ Ponikve.
J. arh
Živahno v dvoranah in na smučiščih^
Šolsko streljanje in košarka — Veleslalom na ______________Gačah
NO VO M ESTO — Strokovna sveta za športno rekreacijo in za šport šolah sta minule dni organizirala vrs športnih prireditev. Tako je bilo športni dvorani občinsko prvenst' ^ osnovnih in šol usmerjenega izobraze vanja občinsko prvenstvo v streljanj.^ z zračno puško. Med pionirkam' J zmagala Jarčeva iz OŠ Mirna peč. "J "
na vrsta je bila tudi najuspešnejša m ekipami, pri pionirjih je bil n?j!L tančnejši Malnar iz OŠ Bršlj' • medtem ko je v skupnem sešte' zmagalo ŠŠD OŠ Grm. V konkurem dijakinj šol usmerjenega izobraze'-njaje bila prva Kresetova jz SŠPJ -	1
med ekipami pa ŠŠD iz SŠPTN.U- ^ mladincih je ekipno slavila SŠPJr" posamično pa njen član Tavčar.
Pred dnevi je bilo tudi območj’1’
Je
pionirsko košarskarsko prven
Stvo-
est"
Med pionirji je zmagalo Novo m . pred Trebnjem in Črnomljem. Pr'P , nirkah ga je bil vrstni red tak: N mesto. Črnomelj. Trebnje.	^
Na smučišču Rog na Gačah )e u pred dnevi tekmovanje v velesjaK'-v okviru 24. delavskih športnih
Pri ženskah, starih nad 31 let. jc
gala Ravbarjeva iz. Krke. njena ko ‘8 ca iz ekipe Bukovčeva je bila naj"?^ v konkurenci žensk, starih do - 4«^ ekipno pa je zmagala KrkaTrim- -|
slav
sta-
moškimi, starimi nad 51 let. je Šonc iz Krke Trim. med moškim1-. v rimi do 50 let. Aš. prav tako iz |jrjjz konkurenci moških do 40 let	^
Pionirja in v konkurenci do	:e
OStrbenk (Pionir). Skupna zmag -n pripadla IMV pred Krko Trim Pionirjem.
ŠPORTNI KOMENTAR
Klubaštvo duši obete
Zmagoslavju pionirske rokometne selekcije na rob — Ovire na poti do dobre članske ekipe
Sobota je pokazala, da imamo na Dolenjskem najboljši in najbolj obetaven ženski rokometni podmladek. Prvo mesto na ljubljanskem turnirju rokometnih pionirskih selekcij območnih zvez je seveda velik dosežek, ki lahko ne- -poučenega ljubitelja lega športa zanese do razmišljanja, da bomo imeli čez nekaj tel na Dolenjskem ekipo, ki se bo lahko enakovredno kosala z najboljšimi slovenskimi, če ne celo jugoslovanskimi klubi. Marsikje bi bilo to resda logično nadaljevanje dosežkov v pionirski konkurenci. naša. dolenjska praksa pa kaže nekaj povsem drugega.
Vedeti je namreč treba, da so selekcijo Dolenjske sestavljale igralke iz šestih klubov IRudar. Lisca. Urežit e. Iskra. Novo mesto in Reti), kar pomeni tudi dosledno uresničitev tistih znamenitih portoroških sklepov o koncentraciji najboljših igralk v eni selekciji. Vse pa žal ostaja pri lem. da te portoroške
sklepe najdosledneje uresničujem° le pri pionirskih selekcijah. Kako lepo bi bilo. če bi mlade. 14-letnciR' ralke. ki so v soboto tako presenetile v Ljubljani, v prihodnje obdržali
skupaj v enem klubu, in z njun' zares strokovno delali! A nakaj >u-kega i' današnjih razmerah ni mislili. Vzrokov seveda ni potrebno posebej naštevati, v prvi vrsti pa t>° to izrazilo klubaški interesi, ki zapirajo vrata slehernim dogovorom in poskusom za večjo koncentracijo kvalitete v enem klubu. Spomnimo sc le nekaterih brezplodnih prizadevanj novomeških rokometnih delavcev. da klubu zagotovijo igralskj kader, ki bi se lahko uspešno kosal-tlrugoligaškimi ekipami.
Pa se potem čudimo, če na Dolenjskem nimamo ekipnega športa (svetli izjemi postajata kolesarstvo in odbojka), ki bi tudi v državnem merilu nekaj pomenili
R. BUDJA
18
DOLENJSKI LIST
Št. 12 (1858) 21. marca 1985
televizijski spored
PETEK, 22. III.
RhemV VŠ°LL TV koledar, Pomlad. p°ročila'tem’ Ru5čina- KaJ -ie fllm-
StroM^^ ^ ŠOU- Vietnam. Risanka. ka j ln “r°dja. Raj ali pekel, Risan-Dant®^)?vanski Pisatelji za otroke: 12 30 pS Glasbene minute f-30 POROČILA
I? '- 23.35 TELETEKST I^OPorocjla
17'S gradimo MESTO ŽIV ŽAV nan'Zanka L* ADAMS- ameriška
GA OBMOČJA K LJUBUANSKE-
^gati^u HOSTNIK: Mladostnik v
1910 RlSANKAbraŽeV?lne Ser'je
8SSS*
19.55	VREME
20.05	PRIČEVANJA O EDVARDU KARDELJU: Odločitev. 5. del dok. serije
20.45	NE PREZRITE
21.00 MIKE HAMMER, ameriška nanizanka
21.50	TV DNEVNIK
22.00 KREMENJAK, avstrijski film V središču pozornosti filma so trije
ljudje: mlada Židinja Hannah. njen ljubimec Martin in njegov nemški prijatelj Friedrich. Med Hannah in Friedrichom zavlada nenavaden odnos. drug drugega skušata razumeti, toda različni pogledi nasvet, na vojno, na žrtve ju razdvajajo. Friedrich je pogosto patetičen in trmoglavo išče opravičilo za nemško surovost do Židov pred in med vojno. Nemci so mu edino merilo za svet okoli njega.
DRUGI PROGRAM
16.40	Test — 16.55 Dnevnik — 17.15 Mama. ata in ja/ — 17.45 Ljudje pripovedujejo — 18.15 Okrogla miza: O letalstvu — 18.45 Dnevi jazza 84 —
19.30	Dnevnik — 20.00 Povabilo na ples (balet) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Porota — 22.05 Nočni kino: Umor sestre George (ameriški film)
RTV ZAGREB
15.50	Video strani — 16.00 TV v šoli
— 17.00 Poročila — 17.05 TV koledar
— 17.15 Mama. ata in jaz — 17.45 Ljudje pripovedujejo — 18.15 Okrogla miza: O letalstvu — 18.45 Dnevi jazza 84 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gangsterska kronika — 20.55 Dober večer — 21-40 Dnevnik — 21.55 Po deseti! kulturni magazin
SOBOTA, 23. III.
^etekst35 in 153° - 22'50 fečlLA
CA -1’ v Clc: NANA. MALA OPI-
8.20N rr Se vrne
835 ' Grafenauer: LOKOMOTIVA
8 55 pRADlMO MESTO ŽIV ŽAV
9 20 pcVJBAN-SMUČA. L in 2. del 9 50k^ENjZEP
tanX!,!N LEGENDE -Mezopo
miti: EP O GILGAMEŠU, 1. &ERISKOP
na hiti. EE>EŽI NARAVE: Nenavad-00 v'? *'valskega sveta :	Kragujevac:	ODHOD	ŠTA-
MLADOSTI
RICEVANJA O EDVARDU FLJU: Srečanja s prihodno-
ItjAlrt* ... A ti	■	,
&MLTŽ£s7,
KARnč,ICEVANJA ° EDVARDU stj0 LJU: Srečanja s prihodno-serije v'tev 4- de'a dokumentarne
ij50 EJUDje IN ZEMLJA
15.45 POROČILA
15.50	DEČEK S KAMELAMI, avstralski mladinski film
17.00 ROKOMET (M) — METALO-PLASTIKA : HAFNARFJARDAR (Islandija)
18.35 BOJ ZA OBSTANEK: Čedna roparja, angleška dokumentarna serija
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 SCOTT JOPL.IN, ameriški film
21.35 ZRCALO TEDNA
22.00 VIDEOGODBA
22.45 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.30 Test — 13.45 Balada Mameluk (tunizijski film) — 15.15 Bordeaux: Ebu (koncert mladih talentov) — 16-
10 Čarobni gaj (romski mlad. film) —-
17.40	Nepokorjeno mesto (1. del TV nadaljevanke) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mini shovv — 20.30 Dokumenti našega časa — 21-15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Zgodbe izza vrtne ograje (1. del vzhodnonemške nadaljevanke) — 22.35 Poezija
TV ZAGREB
8.45	TV v šoli — 11.00 Kragujevac: Odhod štafete mladosti — 13.45 Sedem TV dni — 14.15 Mozaik —
16.15	Narodnaglasba— 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar 17.00
Rokomet Metaloplastika : Flafnarf-jardar — 18.25 Turistični panoptikum
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Brat Sherlocka Holmesa — 21.45 Dnevnik
— 22.00 Za konec tedna
8 nedelja, 24. ih.
in ,4-35 -8.35 ?ohoč|la
9.25	^ZAV — Risanke. Smrkci vitevo1REJENJE VERDIJA, pono-H m 'J"'3 italijanske nadaljevanke plNnv M* IN PLESI S FIL1-11 3S Xš<°ddaja TV Sk°PJe >2.00 Pob^UPo ^ SUk Z gledalC‘
tijske1 nHH°- rV Ljubljana poleg kme-Ptedvs	Je “Gjucijc in zemlja«, kije
od^i	strokovna, pripravila še niz
&tti n ■ od i'P°". ki naj bi med dru-iti živo lzv‘ren način prikazovale delo slo ‘{enje človeka v posameznih kla .. ' J regijah. Prva oddaja bo ste-^^^Koroškem. o mleku pa bodo
22.05
govorili kmetje, mlekarji, trgovci, strokovnjaki, potrošniki, zdravniki, bančniki in še kdo. Druga tema je gospodarjenje z gozdovi in morebitne posledice ekoloških napadov na Koroškem, Sledil bo razvedrilni del oddaje.
13.30 POROČILA
14.50	S. Sremac: POP ČIRA IN POP SPIRA, 3. del nadaljevanke
16.15	POROČILA
16.20	VISOKI PRITISK, zabavnoglasbena oddaja TV Koper 17.15.ČAS MORILCEV, francoski film (ČB)
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 GENIJI ALI GEN1JALCI: Maščevanje, 5. del TV nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 BESEDA DA BESEDO
22.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
9.00 Oddaje za JLA in Peklenski otok (jug. film) —	14.30 Glasbeno popoldne — 16.00 Split: JP v vaterpolu POŠK BrodomerkunPartizan —
17.00 PJ v rokometu (ž) Budučnost-—Radnički — 18.25 Dediščina za prihodnost — 19.10 Prometni krog —
19.30 Dnevnik — 20.00 Moja domovina — 21.00 Včeraj, danes, jutri —
21.20	TV kinoteka: Plavi angel (nemški film)
PONEDELJEK, 25. III.
tji v nrri ^ ŠOLI: TV koledar, Kolesa-^r'ston Pletu-Slo-venščina, Za učitelje, IO.35 Py a,Fe,n‘škemu delu, Poročila ka, An„i y„?GLI: Književnost, Risan-ka> Pnt.rSclna’ Mali program, Risan-^l°Venii« — Programer, Slike iz
& poročila
i^oS^ELETEKST
17.30 MAČEK MURI IN MUCA MACA, musical
18.10 KOSTJA — Portret ilustratorja Kostje Gatnika
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 H. Arnow: REZBARKA, 3., za-
dnji del ameriške nadaljevanke 21.00 AKTUALNO 22.05 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.30 Beograjski TV program— 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost«— 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Hit meseca
l»TVTv05REK’ 1,1
Pr'stanišr P EL TV koledar. Veliko Jačič, j ,e’ Ne pozabi: Marjan Kra-°r°čila Smo za vas’ Glamoč,
Sanka t „ ŠOLI: Kemija povsod, Ri-ra Rilwi°te sveta: Britanija, Govori !a’ Ljub,J ’ R>sanka, Ulična sona-. John einska Poezija v dveh jezi-'2.30 Prln Lennon '5-55 !°R°t|LA 6 G Sni4?° TELETEKST
htžen.- °LSKA TV- Vnin, n,
'9.25 D„U''upatorjem 'n kvizlingom 17-30Tp^Č'LA 18,05 Miti' rARE, 3. oddaja ^ ‘I IN i pr.rMiir
A TV: Vojna proti zd-
LEGENDE
Mezopotamski miti: EP O GILGAMEŠU, 2. del t
18.25 DOLENJSKI^OBZORNIK
18.40 1555 IGORJEVIH DNI, dokumentarni film
Dokumentarni film je tenkočuten prikaz življenja enega od gojencev vzgojnega zavoda v Planini. Avtor Bogdan Mrovlje ne obsoja razmer, v katerih Igor živi. Igorjevo življenje pa je hočeš nočeš v glavnem dolgočasna enoličnost, tisto, pred čemer radi zbežimo v svet želja, kjer vlada človeška topila.
19.00 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 W. Shakespeare: HAMLET, predstava MGL
22.45 INTEGRALI, oddaja iz kulture
23.45 POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.25 Visoko: nogomet, kvalifikacije za SP (mladi) Jugoslavija:Luxemburg — 17.25 Dnevnik — 17.45 Kdor hoče. ta zmore — 18.15 Odprta knjiga —
18.45 Želeli ste. poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Folk parada —
20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj danes, jutri — 21.05 Čas podvigov — 21-50 Izobraževalna oddaja
&J?EDA' 27,
anti-
9-l5TVSTv
n!’ Svetin,aPEL Zgodba, Grška £ i°-35 jv vVnanosti. Poročila SLanka š >LI: Skadarsko jezero, šola Rorlni mozaik. Računalni-fljhute ’ KlSanka, Igračke, Zadnje
,::p°»oč,la
^sfeETEKST
Sa|ievankfAZGODBA, 2. m 3. del [7°LOVAja Judnič:	UŽALJENI
M|k °bALNO—KRAŠKI OBZOR-
i
17.25 Zenica: JUGOSLAVIJA — LUXEMBURG. nogomet, kvalifikacije za SP
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 SVET NA ZASLONU 20.50 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.00 Film tedna: EGIPČANSKA ZGODBA, egipčanski film Film je deloma avtobiografska pripoved o režiserju, kije resno bolan. Ko niha med življenjem in smrtjo, se spominja svojih filmskih začetkov, ki so prepleteni z družbenim položajem v domovini in njeno usodo. Film poda
celoten ustvarjalčev odnos do okolja. Osrednje v njegovem življenju postane ustvarjanje, čedalje bolj se odtujuje družini in edina, ki ga lahko ustavi pri ustvarjanju, je smrt.
23.05 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
15.50 Test — 16.05 Dnevnik — 16.25 Sokoli — 16.55 Izobraževalna oddaja — 17.25 Zenica: nogomet Jugoslavija-:Luxemburg — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena dogajanja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Življenje in pe film — 21.50 6. zagrebški sejem jazza — 22.40 Povodi in sledi
s?ftRTEK'28,
k^a Predo.^E'- Kako nastane gleda-rjePetanje ,aVa' Brazdah življenja, 1°r°čila es°lja. Gnojenje žitaric,
j?nka, žh^PEI: Dijaški magazin, ri-njc minut	narodi' Rlsanka-
S H°ROflLA ruV5 ŠOLsi5ATELETEKST
'm oki	; Vojni Pr°ti zd-
17 v Pat°rjem in kvizlingom
P 33JP(RVČIEA A ~~ Nn P NaNA, MALA OPI-Novo življenje
17.50	PORTRET NACETA SIMONČIČA
18.25	DOLENJSKI OBZORNIK
18.40	ČAS, KI ŽIVI: Prva vlada Demokratične federativne Jugoslavije z dr. Ivanom Šubašičem formiral edinstveno začasno vlado Demokratične federativne Jugoslavije,,ki so jo priznale vse tri velike zavezniške vlade. Na osnovi avtentičnih arhivskih filmov je v tej oddaji prikazana borba za mednarodno priznanje nove Jugoslavije in razvoj dogodkov, ki so privedli do mednarodnega priznanja. Skozi te dogodke je prikazana tudi Titova aktivnost prve mesece leta 1945 v osvobojenem Beogradu.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	TEDNIK
21.15MOLIERE. 3. del francoske
nadaljevanke
22.20	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.25 Jelenček—
18.15	Znanost — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večni klic (2. del sovjetske nadaljevalke) —
21.10	Poročila — 21.15 Umetniški večer TV Ljubljana
UGODNO —
hrci/t
OBRTNA ZADRUGA NOVO MESTO
lesna
slovenj gradeč
Po konkurenčnih	cen
montiramo iz proizvodnega programa
— intro okna L tesnena
— izolir okna f s purpenom
— sumo vrata
— vhodna in garažna vrata
— stenske in stropne obloge
— omarice s PVC roletami
Informacije	dobite	pri
»HRAST« NOVO MESTO, Trdinova 4 telefon	22-802,	21-927
IVANU IN BOJANU KRAJNCU
montaža stavbnega pohištva, stropnih in stenskih oblog, Adamičeva 38, Novo mesto
telefon	25-691
BOSCH
Gospodinjski aparati BOSCH še vedno do 35 % ceneje!
Hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, pralni in pomivalni stroji, mali gospodinjski aparati.
Konsignacijska prodaja:
Cl avtotehna
Titova 36, Ljubljana, tel.: (061) 317-044
r=ic=3i^iir=3
NOVO
MESTO
SGP »Pionir« Novo mesto — tozd Mehanizacije, kovinarstvo, instalacije
razpisuje
prosta dela in naloge:
1 organizator — programer AOP 2. diplomirani elektroinženir — šibki tok
3. 15 KV avtomehanikov — vzdrževalcev
4. čistilka poslovnih prostorov na Cikavi
Pogoji za sprejem so:
Pod 1.
višja ali srednja šola naravoslovno-tehnične ali druge ustrezne smeri ter 3 ali 5 let delovnih izkušenj na področju računalništva.
Pod 2.
končana elektrofakulteta in 3 leta delovnih izkušenj. Pod 3.
končana poklicna šola ustrezne smeri.
Prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: SGP »Pionir«, tozd MKI, Kettejev drevored 37, Novo mesto.
200/12-85
Mercator KZ »Krka« Novo mesto tozd »Oskrba«, n. sub. o.
objavlja javno licitacijo
rabljenih tovornih motornih vozil, ki bo dne 25. 3. 1985 ob 10. uri na dvorišču hotela »Kandija«, Zagrebška 2:
tovorno motorno vozilo TAM 5500 (živinski) tovorno motorno vozilo TAM 5500 — hladilnik
Izklicna cena vsakega vozila je 200.000,00 din.
Ogled vozil je možen isti dan od 8. ure dalje, ko je potrebno položiti varščino v višini 10%.
201/12-85
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
objavlja
prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom v upravi za notranje zadeve Krško:
1.	oskrbnika premoženja
— končan program srednjega štiriletnega izobraževanja tehnične smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
2.	administrativnega referenta na PM Krško
— končan program srednjega štiriletnega izobraževanja administrativne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po zakonu o delovnih razmerjih, zahtevamo, da izpolnjujejo vse pogoje iz 84. člena zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov).
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi upravi za notranje zadeve Krško, Cesta Krških žrtev 53, Krško.
179/10-85
Mercator—Kopitarna Sevnica p. o. Sevnica
Komisija za delovna razmerja
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1.	konstruktor
1 delavec Pogoj:
a)	dipl. inž. strojništva in 2 leti samostojnega dela pri
konstruiranju b) inž. strojništva konstruiranju;
in
3 leta samostojnega dela pri
2. kmetijski tehnolog
1 delavec pogoj:
a) inženir kemije in 2 leti delovnih izkušenj s področja kemijske tehnologije
b) kemijski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj s področja kemijske tehnologije;
3. koordinator prodajno-nabavnih pogojev
1 delavec Pogoj:
a) komercialist (VI. stopnja), ekonomist (VI. stopnja)
b) eno leto delovnih izkušenj.
r i Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kopitarna Sevnica, Kadrovski oddelek, 68 290 Sevnica. O opravljeni izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni.
181/10-85
Železniško gospodarstvo Ljubljana železniška transportna organizacija Ljubljana, n. sol. o. Tozd za promet Zidani most, n. sub. o.
Obvestilo
Vse, ki jih veseli delo na železnici obveščamo, da bomo v drugi polovici meseca aprila organizirali
tečaj
za prometno transportne delavce (premikače, zavirače, kretnike)
Pogoji za sprejem so:
— starost najmanj 18 let
— posebna zdravstvena sposobnost
— najmanj 6 razredov OS
Tečaj bo potekal v Tozdu za promet Zidani most in bo trajal 3 mesece.
S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje.
Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu boste razporejeni na ustrezna dela in naloge na postajah od Zidanega mosta do Dobove. Po določenem času uspešnega dela obstajajo možnosti za napredovanje oz. izobraževanje pod pogojem, da imate katero koli srednjo šolo oz. vsaj 8 razredov osnovne šole.
Povprečni OD na teh delih in nalogah je trenutno:
— premikač	35.000,00
— zavirač	31.000,00
Za opravljanje navedenih del in nalog vam pripada benificirana delovna doba.
V tozdu je organizirana družbena prehrana.
Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih doma in v tujini.
Odločite se in postanite železničarji!
Prijave sprejema kadrovska služba Tozda za promet Zidani most, Zidani most 9, do 31. 3. 1985.
180/10—85
I
B ROD
PARTIZANSKA
C E STA
0&V02.A
Obvestilo
Delovna organizacija Komunala Novo mesto obvešča vse občane, da bo od 23. 3. od 7. ure zjutraj do 6.4. Partizanska cesta v Novem mestu naodseku križišče Kandija— križišče Nad mlini zaprta za osebna vozila in lažje tovornjake.. Obvoz bo potekal v smeri Kandijski most — Trdinova — Kristanova — Nad mlini — križišče Partizanska cesta in obratno.
Za avtobuse in težja tovorna vozila bo promet potekal občasno — izmenično čez gradbišče.
Vse udeležence prosimo, da prilagodijo vožnjo nastali situaciji in upoštevajo na novo nastali prometni način.
199/12-85
'V
ii novoles
lesni kombinat a sol a novo mesto-straža
Novoles, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. tozd Bor, Krško
Delavski svet tozda Bor
razpisuje
prosta dela in naloge
direktorja tozda
iz 511. člena ZZD
Kandidati morajo poleg pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti morajo visoko strokovno izobrazbo lesnesmeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del m nalog
— imeti morajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
— imeti morajo osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Krško.
Na dela in naloge direktorja tozda se imenuje delavec za dobo 4 let.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »Za razpisno komisijo tozda Bor«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
194/12-85
Delavski svet Zdravstvenega doma Krško
razpisuje
po sklepu DS z dne 11.3. 1985 dela in naloge
člana kolektivnega poslovodnega organa,
odgovornega za finančno-računovodsko službo, splošno službo in tehnične službe.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v 511 -členu Zakona o združenem delu in v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Krško, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri
— najmanj 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah
— družbenopolitične aktivnosti.
Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni dom Krško, CKŽ 56, 68270 Krško.
Kandidate bomo o sklepu delavskega sveta pisno obvestili v 20 dneh po končanem zbiranju prijav.
196/12-85
Skupščina občine Novo mesto
Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
razpisuje
prosta dela in naloge: vodje službe AOP
Pogoja: visoka izobrazba elektrotehnične, matematične ali ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev so pogoj za zasedbo razpisanih del in nalog še: organizacijske in vodstvene lastnosti, družbeno-politična aktivnost, ki se izraža v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v razvitem čutu odgovornosti za gospodarjenjez družbenimi sredstvi in osebni poštenosti, ter aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z lastnoročnim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 18 dni po objavi kadrovska služba upravnih organov Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po preteku
roka za sprejem prijav.
198/12-85
Mercator — Kmetijska zadruga »Krka« Novo mesto Po sklepu zadružnega sveta Kmetijske zadruge »Krka«
razpisna komisija
razpisuje prosta dela in naloge
direktor KZ »Krka« Novo mesto
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Visoka ali višja šolska izobrazba Biotehnične, ekonomske ali družboslovne smeri (pravne, upravne, organizacijske ali politološke) in najmanj 3 oziroma5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevat' pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politik' občine Novo mesto in pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo KZ Krka« ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejme splošni sektor KZ »Krka« Novo mesto. Cesta kom. Staneta 10, 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje30 dni po končanem zbiranju ponudb.
207/12—85
DO GOK ČRNOMELJ TOZD OBRT
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. 2 stavbnih mizarjev
2. 1 stavbnega kleparja
Pogoji:
P°d 1
— IV. stopnja strokovne izobrazbe — lesar širokega profila,
— 1 leto delovnih izkušenj pod 2.
— IV. stopnja strokovne izobrazbe — preoblikovalec in spajalec kovin — smer klepar,
— 1 leto delovnih izkušenj
Poskusno delo pod 1 in 2 je 60 dni.
Pisne prijave z dokazili sprejema odbor za medsebojna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa.
203/12-85
20
DOLENJSKI UST
St. 12 (1858) 21. marca 1985
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA
RUKŠE
iz Gabrja 29
eno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom z.a P moč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste P°kojno spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala OO sindi-a a Petrol Brežice,' sodelavcem trgovine ter LD Mala gora
Koče'
evja za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Hva-Pevcem za zapete žalostinke ter Albini Luzar in Ivanki Boltez Poslovilne besede in govor.
Žalujoči; sin Slavko, Jože in Vinko z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 29. letu starosti nas je nenadoma zapustil sin. brat, svak, stric in nečak
IGNAC
SITAR
Sp. Vodale 14
l	i uuiHAa 111 u.) 1111 rv iv.1 njuivzr i guui/i	...	—
vazano poslednje slovo, konfekciji Lisca Krmelj za podarjeni xen^c, župniku za opravljeni obred, govorniku rudnika tov. PaJtzerju ter govorniku KS Tržišče tov. Selevšku za izrečene P°slovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči j vsi njegovi
Tržišče, Ljubljana, dne 12. marca 1985
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj je v 61. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tašče, tete, svakinje
ANE
DRAGAN
rojene HREN
iz Roj pri Trebelnem 9
n0^ePs®.se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščane,. 'jPr'Jateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih s°žal Pornaga*'> nas tolažili in nam ustno ali pisno izrazili Po Hvala govorniku, pevcem in župniku za lepo opravljeno ter no svečanost. Prisrčna hvala darovalcem vencev in cvetja žadn^m’ k' slc pokojno v tako velikem številu spremili na njeni nJ' Poti.
Žalujoči: vsi njeni
mmrn ■	|.. y.
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš nepozabni mož, ata, stari ata, brat in stric
ALOJZ
ŠTALCAR
iz Praprota 2 pri Semiču
fisrč	*
'n SorM.^Va'a vsemu sorodstvu, sosedom, prijateljem, znancem fosebe aVCem za vso P°m°č v najtežjih trenutkih slovesa, šivu Sljse zahvaljujemo kolektivu Iskre Semič, gasilskemu dru-besederaI|s,<a vas, ZB Stranska vas, govornikoma za poslovilne °Prav<:	. ravstvenemu domu iz Semiča in župniku za lepo
Jeni obred.
^alujoči. i
• *ena Antonija, sin Stanko in Alojz ter hčerka Martina z družinami, sestra Marija in brat Jože
Praprot pri Semiču, San Francisco
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je tako nepričakovano zapustil naš dragi oče, brat in stric
ANTON
PAKAR
Poljane 29
Ne moremo verjeti, da si nas tako tiho in mirno, kakor je bilo tvoje življenje, za vedno zapustil. Tudi v tvojem imenu se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč, še posebno zahvalo pa smo dolžni Francu Cesarju in Jožici Nardin za njuno nadčloveško pomoč v težkih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo GG Novo mesto — TOZD Podturn, Temeljni Dolenjski banki za podarjene vence, kaplanu za lepo opravljeni obred ter Metodu Romu za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
1
ZAHVALA
V trenutku obupa in strt od bolečin je v 41. letu tragično preminil
KAREL
ZARABEC
klepar
iz Loga 3 pri Mokronogu
Hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala OOS KPD Dob — enoti PUO KPD, Ribiški družini Sevnica (pododbor Mirna) za podarjene vence in prapor, vaščanom Loga za vence ter župniku za opravljeni Tlbred.
Žalujoči: mama Karolina, brat Tine z ženo Majdo, Robijem in Stanetom
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, botra, strica in brata
ZANIJA
MUSTRA
upokojenega mlinarja iz Velikih Malenc
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala čateškemu župniku za opravljeni obred, čateškim pevcem za žalostinke, zapete doma in ob odprtem grobu, sosedom iz Jarka, odboru RK iz Velikih Malenc, sekciji avtoprevoznikov in Društvu obrtnikov Brežice za podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč družinam Miler, Veličevič, Mohor ter družinama Edija Praha in Zinke Lorber. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Helenka, otroci Vlado, Vinko, Meri in Vlasta z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 47. letu starosti je nepričakovano ugasnilo življenje drage žene, mame in stare mame
SLAVICE
ŽUNIČ
iz Gradca v Beli krajini
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in v tako velikem številu spremili pokojno na zadnji poti. Prav posebna hvala sosedom in sorodnikom (posebno Šuštaršičevim), DO Kovinar Črnomelj, Beti Metlika, Iskra Semič. GD Gradac, KUD Oton Župančič Gradac, tov. Zofiji Bajc za poslovilne besede, OO ZSMS Gradac in župniku za opravljeni obred. Hvala tudi osebju oddelka za intenzivno terapijo pri Splošni bolnici Novo mesto in ZD Metlika.
Žalujoči: mož Mirko, sin Milan, hčerka Vladimira z možem Stanetom in malo Aleksandro ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
| Po težki bolezni nas je zapusti!, letna
PEPCA
BUTARA
Trstenik 9, Šentrupert
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, družini Gracar, vaščanom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter sveče in spremstvo pokojne k večnemu počitku. Posebna hvala dr. Buchbergerju, gasilskemu društvu Mirna, govorniku Strmoletu, pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, tašča, teta. svakinja, babica in prababica
TEREZIJA
PATE
rojena ZALETELJ
iz Repč pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kaplanu iz_ Trebnjega za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala!
Žalujoči: mož Nace, zet, vnuki, pravnuk in ostali Sorodniki
ZAHVALA
V 49. letu nas je nenadoma zapustila nadvse dobra sestra, boti, teta in nečakinja
TINCA
TEROPŠIČ
iz Črešnjic 5
Za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih se iskreno zahvaljujemo družinama Čavlovič, Eršte in Gačnik, sosedama Kristini in Mimi, vaščanom za podarjeni venec, prijateljem in znancem, zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka, osnovni šoli Stopiče, pevcem iz Otočca in župniku za lepo opravljeni obred.
V globoki žalosti: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka
JOŽETA KLEMENČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v času njegove bolezni, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga . spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Babu-riču in ostalemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Šentjernej. Hvala tudi DO GIPOSS — INŽENIRING in PIVOVARNI UNION za darovano cvetje. Prisrčna zahvala velja tudi župniku za opravljeni poslovilni obred.
Žalujoči: žena Micka, sinovi Ciril, Jože in Roman z družinama, ,	brat	Martin	in	drugo	sorodstvo
Šentjernej, 8. marca 1985
tedensKoleda
S
Četrtek, 21. marca — Niko . Petek. 22. marca — Lea Sobota, 23. marca — Peter Nedelja, 24. marca — Simeon Ponedeljek. 25, marca — Minka Torek. 26. marca — Evgenija Sreda. 27. marca — Rupert Četrtek. 28. marca — Milada
LUNINE MENE
21. marca ob 12.59 — mlaj
ČRNOMELJ: 21. in 24. 3. ameriški film Sled /a prekletimi. 22. in 24. 3. francoski film Emanuela 11. Antidevi-ca. 26. 3. hongkonški Jilm Smrtonosni angeli. 28. 3. ameriški film Don potem (višja cena).
KOSTANJEVICA: 23. 3. nemški film Izredna žena. 24. 3. ameriški film Vrnitev Jetija.
KRŠKO: 23. in 24. 3. ameriški lllm Idealni par. 26. 3, ameriški film Beži. angel. beži. 27. 3. ameriški film Džudi v uniformi.
11J
BREŽICE: 21. in 23. 3. ameriški film Dan potem. 23. 3. nemški film Ljubezenska pisma. 24. in 25. 3. ameriški film Skozi plamene Nikaragve. 26. in 27. 3. francoski film Cena nevarnosti.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 21. 3. filmsko gledališče — angleška drama Mister Montenegro. 22. 23. in 24. 3. ameriški film Hokus pokus. 23. in 24. 3. matineja Serif iz vsemirja. 27. 3. jugoslovanski film Ju-guarjev skok. 28. 3. filmsko gledališče — ameriški film Nedosegljivi most.
SEVNICA: 22. in 23. 3. ameriški film Podgane na asfaltu. 24. 3. ameriški film Jezdeci na dolge steze. 27. in 28. 3. italijanski film Vem. da veš. da vem.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM KV natakarico (natakarja), lahko tudi priučena. OD po dogovoru, nudim tudi stanovanje. Gostilna Drenik, Bršljin 29, Novo mesto, telefon 22-642.
STANOVANJA
SOBO, opremljeno in ogrevano, oddam fantu. Naslov v upravi lista (1377/85).
STANOVANJE, enosobno. (30 m’), vseljivo v oktobru 1985, prodam. Telefon 25-450.
VSELJIVO trisobno komfortno stanovanje v dvostanovanjski hiši z uporabo vrta ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »ČRNOMELJ«.
STANOVANJE iščeta mladoporočenca v Novem mestu ali v okolici. Možna pomoč na kmetiji. Franci Špringer, Gor. Podboršt 9,68216 Mirna peč.
otorna vozila
PRODAM P 126, letnik 1977, obnovljen. Foršček, Srebrniče 16. Telefon: 84-520.
R 12 (dacia), letnik 1975, prodam. Telefon 44-584, popoldne.
LADO 1200, letnik 1972, prodam. Martin_ Penca, Dol. Mokro polje 13, 68310 Šentjernej.
R 4, letnik 1978, prevoženih 51000 km, ugodno prodam. Jože Muhič, Hladnikova 5, Novomesto, telefon 23-112.
TOMOS APN 6, letnik J982 in letnik 1984, prodam. Telefon 23-878, popoldne.
R 4 TL, letnik 1977, prodam. Telefon 21-478, po 15. uri.
ZASTAVO 850, Jetnik 1983, prodam. Miro Robek, Škocjan 54, telefon 32-020/298, od 6. do 14. ure.
ZASTAVO 750, registrirano do 10. februarja 1986, prodam za 8 M. Naslov v upravi, lista (1380/85).
FORD LX 1600 ugodno prodam. Švigelj, CBE 124. Metlika.
KOMBI ZASTAVA 435furgon, le-
tnik 1979, z obnovljenim motorjem prodam. Roletarstvo Medle, telefon 23-673.
JAWA 350 v nevoznem stanju poceni prodam. Miran Bogovič, Selo 47, Artiče pri Brežicah.
Z 101, letnik 1982, prodam. Informacije na telefon (068) 51-526, zvečer.
ZASTAVO 128, letnik 1984, prodam. Tel. 24-234.
Z 128, letnik 1982, poškodovano, nevozno, prodam. Telefon (068) 23-355.
GOLF Diesel, letnik 1978, in bencinski motor Lombardini 250 prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto.
Z 101 v celoti ali po delih prodam. Vidmar, Češnjevek 8, Trebnje.
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon popoldne 23-428.
JUGO 45, letnik 1985, prodam. Telefon 24-724.
GS super 1,3, letnik 1979, prodam ali menjam za Z 101 ali Z 128, do enega leta staro. Dušan Štih, Gor. Polje 21, 68351 Straža pri Novem mestu.
Z 101, letnik 1974, prodam za 8 M. Črv, Šmihel 11, Novo mesto.
RENAULT 4 TL, letnik 1977, registriran do 18. 10. 1985, prodam. Štefan Jambrek, Draškovec pri Šentjerneju.
R 4, letnik 1975, obnovljen — podvozje in školjka, stara 3 leta — prodam za 150.000 din. Auersperger, Skalic-kijeva 2, Novo mesto.
FIČKA, letnik 1972, registriran za celo leto, prodam za 4 M. Telefon 56-645.
TOMOS 15 SLC, letnik 1981, prodam. Janez Hočevar, Slepšek 18, Mokronog.
Z 850, letnik 1981, prevoženih 27000 km, prodam. Telefon 25-280.
ZASTAVO 750 L, letnik 1981, prodam. Franc Kovačič, Ribjek 2, Mokronog.
AUSTIN 1300 in FIAT 126 P prodam. Mrhar, Paderšičeva 11, Novo mesto.
R 4, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon 79-424.
126 P, letnik 1980, prodam. Stari trg 18, Trebnje.
ZASTAVO 750 prodam. Franc Mervar, Boričevo 4, Novo mesto.
R 4, karamboliran, skupaj ali po delih, in MZ 150 prodam. Alojz Granda, Čelevec 12, Šmarješke Toplice.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 40 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 550 din, za razpise, licitacije ipd. 750 din, 1 cm ha določeni srednji ali zadnji strani 800 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega" servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk. Ljudska pravica, Ljubljana.
DIANO, letnik I978. prodam. Teleforf (068) 84-212.
ŠKODO 110 L, letnik 1973. v voznem stanju, prodam. Martin Šinkovec, Telčice 13, Tržišče.
Z 750, letnik 1973, prodam. Silvo Lukšič, Gotna vas 45, telefon 21-431.
GOLF JGL. letnik 1981, prodam. Informacije dobite na telefon 84-580.
RENAULT 8 prodam. Telefon 75-591.
ZASTAVO 750, letnik 1977, in kosilnico Moto-benassi, potrebno manjšega popravila, prodam. Franc Šale-har, Vrhe pri Dolžu 8.
IMV kombi (kasonar) Moris, letnik 1969, in FIAT 850 coupe prodam. Brane Uhernik, Otočec 48.
LADO 1500, letnik 1974, registrirano do septembra 1985, prodam. Dragan, Mirna peč 24.
IMV kombi 1600 Diesel, letnik 1972, in RENAULT 4 prodam. Alojz Marolt, Drnovo 68. Leskovec pri Krškem, tel. 74-947.
OPEL kadet, letnik 1976, nujno prodam. Telefon 24-233.
Z 750, letnik 1977. prodam. Bobnar, Mirna peč 165.
VARTBURG 74/76, na novo registriran, prodam. Anton Kovačič, Prečna 8 (stara šola). Novo mesto.
TOMOS 5 SLC »petko«, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Franci Dragan, Cerovec 3. Trebelno.
APN 4, 5 brzin, novejši, prodam ali zamenjam za TOMOS avtomatik. Telefon (068) 72-995.
R 4, letnik 1981, prevoženih 26000 km. dobro ohranjen, registriran do decembra 1985, prodam. Alojz Papež, Strmica 12.68231 Trebelno.
ZASTAVO 750 SE. letnik 1981. dobro ohranjeno, prodam. Stojan Po-glavc, Dol. Štraža 107.
LADO 1600, letnik 1980. registrirano do marca 1986, dobro ohranjeno, prodam. Kranjc, Adamičeva 38, Novo mesto.
ZASfAVO 101, letnik 1976. z. vgrajeno plinsko napravo ali brez nje, prodam. Informacije dopoldne na telefon 71-116, popoldne 72-631.
PRODAM dobro ohranjeno Z 750, letnik 1977. Tel. 23-611.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
| Kmetijski stroji jj
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
KOSILNICO (petrolej) z vozičkom prodam. Anton Hočevar, Grmovlje 21, Škocjan.
TRAKTORSKI PLUG Posavec, nov. ugodno prodam. Strajnar, Češnjevek 14, Trebnje.
KOSILNICO (bencin — petrolej) z vozičkom, dobro ohranjeno, in obračalnik. prodam. Šenica. Meniška vas 31, Dolenjske Toplice.
TRAKTOR Ursus(60KM), nov prodam ali zamenjam za manjšega. Peter Furar, Šmalčja vas 14. Šentjernej.
VRTNO KOSILNICO Gorenje z garancijo in semenski krompir prodam. Hočevar, Šmalčja vas 40, Šentjernej.
PRIKOLICO za prevoz živine, primerna tudi za druge reči. Ivan Ucman, Vel. Cerovec 8.
MOTOKULT1VATOR moty — diesel (10 KM) z vsemi priključki prodam. Informacije dopoldne (068 ) 32-020 interna 292. popoldne (068) 32-156, od 18. do 21. ure.
KOSILNICO BCS diesel in koso za
I, pr«
Alojz Tršinar, Stara vas 17, Škocjan.
PRODAM dvoredno sejalnico za koruzo in 1000 kg koruze v zrnju. Rudi Pungeršič. Štrit 2, 68275 Škocjan.
TRAKTOR Steier prodam. Brudar. Šentjernej 79.
PRODAM tračne grablje v dobrem stanju, rabljene eno sezono in semenski krompir igor. Janez Abram, Dobrava 9. Kostanjevica, telefon 69-730.
PUHALNIK z motorjem, obračalnik SIP s kardanom in cirkular ugodno prodam. Franc Pucelj. Grmovlje 18 , 68275 Škocjan.
PRODAM premični dvobrazdni plug, verige, jermenice. nastavek za kardan in kardan za TV (30 KM). Čarman. Stara vas, 68295 Škocjan.
UGODNO prodam trosilec hlevskega gnoja Mengele, slamoreznico z dodatnim ventilatorjem Mengele in sejalnico za setev žita s krožnimi sejalci, vse v dobrem stanju. Feliks Mihalovec, Sp. Senica 2, 61215 Medvode.
TRAKTOR Steier 28 s koso prodam. Slavo Jaklič. Križevska vas t. Metlika.
2-brazdni traktorski plug in obračalne grablje (SonceJ prodam. Janez Kovačič. Drama I. Šentjernej.
TRAKTORSKI obračalnik Santal 220 in traktorsko brizgalno prodam. Jože Majcen, Sp. Vodale 8. Tržišče.
TRAKTOR Pasqua!i (18 KM) prodam. Martin Olovec. Dolšce 1 a, Kostanjevica.
SLAMOREZNICO prodam. Gotna vas 15, Novo mesto.
TRAKTOR Tomo Vinkovič. letnik 1981, prodam. Stanko Kopar. Male Poljane 9. Škocjan.
TRAKTOR Zetor 4712s kabino prodam. Ivan Komljanec. Zloganje 4. Škocjan.
TRAKTOR Ursus C 335 in EMZ (250 ccm) prodam. Vel. Slatnik 7, Novo mesto.
MOIOKULTIVATOR Simplicitv 8 H P prodam. Telefon 22-187. Mali Slatnik 22, Novo mesto.
TRAKTOR Ursus 355 prodam. Krevs, Veliki Kal 11. Mirna peč. TRAKTORSKO enoosno prikolico
za prevoz živine prodam ali zamenjam za "Tomo Vinkovič«. Jože Vogel. Kočarija 5, Kostanjevica. Ogled po 15. uri.
TRAKTOR Fendt (25 KM) in pluge' v odličnem stanju prodam. Franc Vidmar. Vrtača 5. Semič.
TRAKTOR Ursus C 335 prodam. Ivan Boise. Polhovica 4, Šentjernej.
TRAKTORSKI obračalnik SIP, zelo ugodno in v dobrem stanju, prodam. Alojz Šinkovec. Sela 17, Raka.
SNOPOVEZAI.KO za BCS v dobrem stanju prodam. Anton Judež, Kompolje 6, 68294 Boštanj.
TRAKTOR Deutz 2506 v nevoznem stanju prodam ali kupim takšen traktor po delih. Zlatko Redenšek, Kompolje 29. Boštanj.
PRODAM nov dvobrazdni traktorski plug »Sremac« po ugodni ceni. Franc Berus. Cegelnica 51. Novo mesto.
KOSILNICO BCS 715 (petrolej) prodam. Jože Kuhar. Mladje 5, 68312 Podbočje.
TRAKTOR Štore 402 prodam. Pavle Bobič, Škocjan.
TRAKTOR IMT 540, 800 ur, prodam. Marjan Klemenčič. Mestne njive 45, Novo mesto.
TRAKTOR IMT 533, 1000 delovnih ur. prodam. Ivan Kajba, Okljukova gora 20, Sromlje.
" TRAKTOR Bautz( 18 KM) s koso in VW 1302—S prodam. Franc Vovko. Drama 21, Šentjernej.
TRAKTORSKO prikolico prodam. Anton Nadu, Vranoviči 13, telefon 56-650.
TRAKTOR duetz 40 06 s kabino, čelnim nakladalcem Riko, trosilec Vison in snežne verige 11 — 28. Janez Zavrl. Medno 9. 61210 Ljubljana — Šentvid.
PRODAM traktor Univesal s prvim pogonom. Žagar Anton. Vinica 2 Šmarješke Toplice.
P R O D A M
VRTALNI STROJ steberni, velik MK 5, prodam. Stanko Hosta, Sela 16, 68310 Šentjernej.
BARVNI televizor Gorenje prodam za 3,8 M. Telefon 24-259.
PRODAM tri diatonične harmonike melodija in zamenjam traktor univerzal 445 za štore 504ali univerzal — štirikolesni pogon. Stanko Škoda, Veliki Cirnik 36, 68297 Šentjanž.
PRODAM kravo, brejo 7 mesecev. Cesar. Goriška vas, Mirna peč.
KOBILO, brejo, staro 5 let, prodam. Janez Vidrih. Blanca 15, telefon 88-384.
POSAVSKEGA goniča, starega 4 mesece, z rodovnikom, prodhm. Rudi Vodopivec, Armeško 12,	68280
Brestanica.
FR1ZIJKO z rodovnikom, po teli-tvi, prodam. Gorenja vas 25, 68233 Mirna.
HARMONIKO, diatonično, izprav-no, prodam za 4,5 M. Gorenja vas 25, 68233 Mirna.
KRAVO, staro 4 leta, s teletom prodam. Ivan Borse, Polhovica 4. Šentjernej.
REZKALNI stroj za les »Triks« ugodno prodam. Informacije na tel. (068) 79-301 popoldne, (068) 72-029 dopoldne.
STEREO gramofon 2 + 10 W in okrog 80 LP plošč prodam. Anton Kaučič. Družinska vas 56. 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM snop zobnik, ležaje za reduktor za buldožer TG 90 in 20-mm medeninaste palice. Naslov v upravi lista (1375/85).
PRODAM dobro ohranjeno omaro iz polnega lesa za sobo in pomivalno mizo ter dvokrilno omaro. Ogled vsak dan od 7. ure dalje na Šegovi 12. Hočevar._
SEDEŽNO garnituro ter klubsko mizico prodam. Vse je .skoraj novo. Telefon 25-346, popoldne.
- KROMPIR za seme (drobni) prodam. Naslov v upravi lista (1376/85).
KORUZO v strokih prodam. Derganc, Češča vas 21, Novo mesto.
VRTNO kosilnico "Agroal«, staro dve leti, in avtoradio "Becker« avtb-matic stereo prodam. Telefon 23-891.
MOTORNO žago prodam po ugodni ceni. Hudoklin, Loka 18, Šentjernej.
ZAGO H_usqvarna 380 prodam. Groblje 62, Šentjernej, zvečer.
KOMPRESOR za zrak (200 I) prodam. Leopold Zupančič, Cerov log 50 b, Šentjernej.
ŽAGO )lusqvarna 380 prodam. Groblje 62. Šentjernej, zvečer.
KOMPRESOR za zrak (200 1) prodam. Leopold Zupančič. Cerov log 50 b. Šentjernej.
KOBILO, brejo 10 mesecev, plemensko, prodam. Alojz Skala. Co-klovca 2, Semič.
KROMPIR igor in bukova drva na metre prodam. Telefon (068) 85-974.
DNEVNO SOBO poceni prodam. Kočjaž, Slavka Gruma 16. Novo mesto.
SUHO seno in košnjo za leto 1985 prodam. Tomič, Loka, Straža.
UGODNO prodam barako in raztegljivo mizo s šestimi stoli. Telefon (068) 25-687.
PRODAM otroški voziček in 20 novih plenic. Turk, Mala Cikava, telefon 25-317.
OSTREŠJE (grušt), nekompletno. in 2.5 m.J desk (5 cm debeline) prodam. Anton Cimermančič. Koštialova 2, Novo mesto, informacije dopoldne.
BELO poročno obleko številka 40 z vencem prodam po zelo ugodni ceni. Justina Pešec, telefon 21-850. interna 09-03.
KROMPIR za seme prodam. Jablan 17. Mirna peč.
MOTORNO žago Husqvarna prodam. Murn. Podgora 6, Straža.
PRODAM Synthesizcr casio MT 200 z ojačevalcem 100 W-. Košmerl, Petelinjek 33. Novo mesto.
NOVEJŠE krojaške pupe (ženske, moške), dva šivalna stroja Singer (nov ženski cikcak, ohranjen krojaški), nerabljen kavč s fotelji, električni kamin, štedilnik kabinet, ugodno prodam. Franc Zaman. Dolenjske Toplice 88.
2000 kg sena ter manjšo kosilnico BCS prodam. Kavšek, Gotna vas 27, Novo mesto.
PRODAM kombinirano peč za kopalnico, manjši sobni sesalec, motorno kolo Expres. hlevski gnoj ali menjam za seno in 13-colski gumi voz. Ogled v soboto in nedeljo. Rudi Zupančič, Gor. Gradišče 26. Šentjernej.
TOVORNO prikolico za osebni avto prodam. Zagorc, Dol. Brezovica 20, Šentjernej.
INVALIDSKI uvožen nov voziček, moderno zgrajen, z WC, prodam,-Ogled vsak dan. Anton Žugelj, CBE 3, 68330 Metlika.
TRAKTORSKE GUME (zadnje) 124/11 28 TR SAVA ugodno prodam. Telefon (068) 84-107.
LESEN ribiško-lovski čoln in harmoniko Melodija (120-basno) prodam. Tasič, Breg 20, Novo mesto.
AVTORADIO kasetofon prodam. Cena 18.000 din. Hirkič, Straža 49.
STEBRIČKE (sohe) za vinograd in kole ter moped prodam. Vse informacije po telefonu 69-762.
PRODAM 400 kosov strešne opeke tip 272 Vinkovac. Kupim suhe smrekove deske (2,5 do 3 cm). Ivan Priselac, Drska 50, Novo mesto.
PRODAM 50-litrski in 8-litrski bojler ter žensko poročno obleko št. 36 do 38. Telefon 24-234.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ nov, 23 KS prodam. Telefon 21-529 od 16. ure naprej.
HI-FI ojačevalec AKA1 — AM 2400 — S, deklariran, prodam za 5 M. Telefon 85-758, popoldne.
DVE KOZI, breji prodam. Kaplan, Pristava 5. Šentjernej.
HLADILNIK Gorenje (175 1) poceni prodam. Repše, Slavka Gruma 16, Novo mesto.
SEDEŽNO GARNITURO (stilno) in šivalni stroj z. omarico ugodno prodam. Telefon 24-192.
ŽICO za vinograd 3.1 in avtomobilsko prikolico prodam. Informacije na telefon 24-537, do 15. ure.
KUPIM
SAMONAKLADAI.KO za_ seno, manjšo, kupim. Peter Furar. Šmalčja vas 14. 68310 Šentjernej.
STREŠNIK Dobruška vas. temno rjave barve, kupim. Telefon 61-050 dopoldne.
SNOPOVEZALKO za BCS kupim. Jaklič. Brod 19. Novo mesto.
KROŽNE BRANE, od 16 do 18 diskov, dobro ohranjene, kupim. Pri ponudbi navedite ceno! Milka Vovk. Rožno 54, 68283 Blanca.
P O S I ST
HIŠO v Novem mestu prodam ali zamenjam za manjšo v Dolenjskih Toplicah. Naslov v upravi lista pod šifro ..UGODNO«,
VIKEND v dolini Krke nad Sotesko, prodam: Tel.: 22-288.
VIKEND z. mladim vinogradom v Semiču prodam. Tel. 51-888.
VINOGRAD (Lisec v bližini Žužemberka) dam v najem. Ivan Žlogar, Kolezijska 34, Ljubljana, telefon (061) 332-397.
V BELI KRAJINI prodam takoj vseljivo hišo, zgrajeno do 3. faze, velikost 12 x 10, primerno za obrt. Informacije na telefon (061) 446-378. vsak dan po 18. uri.
STAREJŠO stanovanjsko hišo v centru Črnomlja (Kolodvorska 12) prodam. Cena 1.3 M. Anton Brula, Talčji vrh 2, Črnomelj.
TRAVNIK na Malencah zamenjam za gradbeno parcelo v smeri Jablance — Vodenice. Šantelj, Kostanjevica.
VINOGRAD (14 arov) v bližini Semiča prodam. Dostop z vsakim vozilom. Možna zidava. Naslov v upravi lista (1378/85).
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje. 20 km od Novega mesta proti Krškemu ob avtocesti, ugodno prodam. Franc Pucelj, Grmovlje 18. 68275 Škocjan.
VINOGRAD na Ljubnu prodam po ugodni ceni. Tel. 25-195.
PRODAM enostanovanjsko nedokončano hišo v Rosalnicah pri Metliki. Informacije: Nemanič. Božakova 30, vsak dan.
TRAVNIK (25 a) v Orešju pri Šmarjeti prodam ali zamenjam. Telefon (068) 23-335.
HIŠO (starejšo) z vrtom in parcelo v Škocjanu ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1379/85).
16 a zemlje (za vinograd) na Uršnih selih (Makute) ob asfaltni cesti prodam. Vodovod na parceli. Informacije na telefon (063) 28-823. Za ogled se zglasite pri Kulovčevih. Uršna sela III.
ZIDANICO z vinogradom v Smole-nji vasi prodam. Informacije po telefonu 22-187.
PARCELO (7,55a) v Kostanjevici ob Gorjanski cesti, za gradnjo, prodam. Švigelj, CBE 124, Metlika.
ENOSTANOVANJSKO hišo zaradi
bolezni ugodno prodam. Fanika Slabe. Gaberška pot 56, Dobova,. PARCELO, delno pogozdeno. ''
izmeri 11.000 m2, prodam najboljša
mu ponudniku. Informacije pri Anici
Krajnc,, Straža 55.
R A Z N O
DVA otroka vzamem v va^slvfi0,iV
Dolenjskih Toplicah. Telelon 85-o
po 16. uri.
IZGUBIL sem spominsko
:daljo
št. 42 »Jurišnega bataljona 31. div iz J NOV« na poti z avtobusom od K° vja preko Ljubljane do Škofje Lo ■ Najditelja prosim, da jo proti na®r., vrne na naslov Filip Krš, Mlaka • 61332 Stara cerkev.	«
KVALITETNO inštruiram an8 eščino I. stopnje / dodatkom L 'n / letnik srednje šole. Telefon (068) 797.
PONOVNO prosim, da mi P°ma'
gate poiskati (proti nagradi) lav***®.
terierja, ki so mi ga odpeljali predpd'
-	•	-.................. _	si<ti
mi tedni. Sliši na ime Falkoinjf 11 mesecev, z rodovnikom, tetovira■ levo uho 62289. Sporočite na na> _ Darko Luzar. Novo mesto.Ivana ba 27. telefon 21-543. 21-485.
V TRGOVINI Novoteks v Bršljin« „ je bila najdena ženska ura. Lastnic J lahko dvigne vsak dan od 7. do D-
pri poslovodji trgovine.
V NAJEM vzamem pr0*11’« Ja kozmetični salon v Krškem ali bi okolici. Telefon 71-305.	•«	,
INŠTRUKTORJA za materna^
za srednjo šolo iščem. Telelon 22-004.
.H®™-*®
STANKA PAJNIČ, Bukovica I7-Ribnica, se opravičujem Darji G°r.u in Ivanu Gorniku za izrečene zam ob dogodku dne 12. 6. 1984 Bukovici.
JOŽEFA MAUSAR in ANA BRD^ preklicujeva neresnične besede._kisv jih . govorili o MARI BLAŽIL Velikega Slatnika.
Dragi mami, stari mami, JOŽEFI
KOZLEVČAR iz Prečne, čestitamo M njen god, da bi ga še dolgo praznova
med nami, vsi njeni.	.
Marjanu Finku iz Dolenjskih Topne 89 za njegov 55 rojstni dan iskreno če. titajo vsi njegovi:
Dragi JOŽICI HROVAT iz Raju11* za dvojni praznik in uspešno °PraV^
no diplomo iskreno čestitajo
ata.
mama in sestra z družino. Vsi pa j** tajo tudi atu Jožetu za njegov Pral/.nk,1 >j Dragima JOŽETU in TIL I
STRAJNAR.) EVI M A iz Essna iskre'
ne čestitke za njuno praznovanje
željo, da se kmalu vidimo v domov Strojinovi.
^OBVESTILA)
FRIZERSKI SALON »MlEKj'"'
Novo mesto. Partizanska 3. tel
lefon
21-282. Obveščamo stranke
i) novca1
   _______________________ A 7\
delovnem času: vsak dan od 7. do .
ure, ob sobotah od 7. do 14. ure'11
nedeljah zaprto. Se priporočamo
Pri zahvali za ALOJžId® HROVAT, ki je bila objavljena prejšnji številki, je bila pom0!«!^ izpuščena beseda mama vzače zahvale. Se opravičujemo!
VULKANIZER JUDEŽ ŠENTJE*
NFJ — svoje stranke obvešča[ _ 'pesem preselil delavnico na sejmišče- _ lavnica je odprta vsak dan, r ge -''U,.,-* ~A 7.30 do 16. ure.
.......J
sobote, od priporočam
OPRAVLJAM vsa avto-elektrikarska dela na ose nih in tovornih vozilih, teZ.n gradbeni mehanizaciji ■ kmetijskih strojih. Delov čas od 16. do 20. ure. Po11 J' ročilu pridem na dom- K*r • OBLAK, Volavče 5 a (Pr| opekarni Zalog), Novo o* sto — Straža.
PIŠČANCE, bele, rjave in
(stare do 30 dni), oddajam . četrtek do I. maja, od 15. ure u Kukman, Jablan 23, Mirna pec
JARKIČE hiseks — prvovrstne ne"
snice rjave pasme — nimajo ščip kljunov, lahko nabavite pri Sta Prevolšku, Čatež, 68212 Velika L ’ od 27. marca 1985 do razprodaj '
Informacije natel. (068)44-206m ■
do 14. ure.	e
SALON ZA PSE — Naročilaobsr dah od 8. do 12. ure. Tel. (068)jj Veterinarska postaja Brežice bi Štaher!	^i
OBVEŠČAM stranke, da sem za<* prodajati 8 tednov stare jarčke rj pasme hiseks. Prodajam jih vsak ■ tudi ob nedeljah. Jože Jeršin, Ra selo 2, Trebnje, tel. (068) 44-389
8. MAREC V ADLEŠIČIH
Za 8. marec je bila proslava tudi v Adlcšičih. Nastopili so domači Pevs.-zbor, dramska skupina in tamburašu
Po proslavi je bilo družabno srečanj
plesom.
MATEJA ŠPEHAR
oš.,črnon1 J
22
D0LKNJSKI LIST
Št. 12 (1858) 21. marca
Preljubi dedek naš. prezgodaj si odšel od nas, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe vedno bo živel,, čeprav od nas si ti odšel.
ZAHVALA
Tiho in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dobri mož, očka, dedo, brat,
stric in svak
IVAN IZLATY
gradbeni delovodja v pokoju iz Novega mesta
pNežki in boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prebivalcem •Jderšičeve ulice za humano pomoč in podarjene vence ter vsem. ki ste nam v bolečih trenutkih stali 6 strani in pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v lepem številu spremili k zadnjemu P°citku. Zahvala velja SGP Pionir sodelavkam, Tovarni zdravil Krka, sodelavkam Aera Celje, ZB, 7 lUsIvu upokojencev, podjetju Riko Ribnica za številno udeležbo in podarjeno cvetje, predvsem pa “hvala pevskemu zboru Lončar iz Dolenje vasi za lepo zapete pesmi, ki jih je tako zelo ljubil, ter berna govornikoma za ganljive poslovilne besede in patru za opravljeni obred. Vsem še enkrat „lskrena hvala!
Žalujoči: žena Fani, hčerki Duška in Romana z družinama ter ostalo sorodstvo
Pomlad v vinograd tvoj bo spet prišla in vprašala, kje si ti.
Sedla bo na cvetoča tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 68. letu za vedno zapustil naš ljubi mož, ata in
stari ata
LEOPOLD RUS
iz Meniške vasi 2, Dol. Toplice n	borec	Gubčeve	brigade
boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh žalostnih in težkih hutkih. nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter se v tako velikem številu v slovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu cbju v 11. nadstropju internega oddelka bolnice Novo mesto, Krki Novo mesto in TOZD Bor ' ToP*'ce za vence in cvetje, godbi in pevskemu zboru, govornikoma Purebru in Šuštaršiču za f siovilne besede, župniku za opravljeni obred in Zupančičevim, ki so nam pomaeali v najtežjih
Ier>utkih.
žalujoči; žena Marija, hčerki Anica z Jožetom in Marija z Vinkom ter vnuki Mišel, Suzana in Sebastjan
ter ostalo sorodstvo
Že ptički v logu pesmico pojo, že na vrtu rožice cveto. al ta gruda črna pokriva ti telo.
V očeh se solza nam iskri, zaman srce si te nazaj želi.
ZAHVALA
V 24. letu je nepričakovano nehalo biti srce našega dragega sina, brata, strica in nečaka
V
MARKA PAVLINA ml.
Dolž 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Splošni plovbi Portorož. IM V—TOZD PE. Krki — tabletnemu obratu in Hotelu Kandija, Iskri Šentjernej za darovane vence in denarno pomoč, OO ZSMS Dolž. govornikoma za poslovilne besede in dekanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: oče, mama, sestri Angelca in Majda z družino, sestra Nada in ostalo sorodstvo
Ljubila si dom. ljubila si življenje.
A dan je moral črni priti, težko bilo se je ločiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mamice, hčerke, sestre, snahe in
vnukinje
STANKE KOZAN
roj. Požek
Tribuče 49
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in našo drago Stanko v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala velja dr. Boriču, zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivu Beti Črnomelj za organizacijo pogreba, IMV Črnomelj, Kmetijski zadrugi Črnomelj, ZE Adlešiči, Iskri Črnomelj, SKŠ Grm, OZŽ, OO ZSMS in sovaščanom Tribuč, vaščanom Velikih sel, Tonosi Adlešiči, govornicam za poslovilne besede, pevkam za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem. ki ste pokojno spremili na zadnjo pot in počastili njen spomin.
V globoki žalosti vsi njeni!
Qubil Sj življenje, si svoj dom,
v težkem trpljenju odšel si v večni mir.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
VENCESLAV
LISAC
iz Grčaric 31
Poko
reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste
'jnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa
Dp'* S0ŽalJe- Posebno se zahvaljujemo ZKGP Kočevje -
-TOZD Jelenov Žleb,organizaciji ZZB,
ti^vu upokojencev, govornikoma, pevcem, duhovniku za opravljen obred, kolektivu Kočevski ** še posebej pa dr. Pentkovi za vso skrb in pomoč v času težke bolezni.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dregaga moža, očeta, starega očeta,Brata in strica
FRANCETA KASTELCA
z Jame 2 pri Novem ipestu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Starcu, dr. Furlanovi in dr. Steklasovi ter ostalemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem, KUD Ruperč vrh, gasilski pihalni godbi, organizaciji ZB in ZRVS ter gasilcem in DPO KS Birčna vas.
Žalujoči: vsi njegovi
Jama, Novo mesto, Uršna sela, Lakovnice, Pristava in Ponikve
MARICA BERGANT
N/
roj. Šiško
Sela pri Semiču 6
jater^0- se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam njen- Soža'je, darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na °br 7adnji Pot'- Zahvaljujemo se tudi g. dekanu za opravljeni vji ' ' Pevcem, za zapete pesmi in Anici Lahovi za tople poslo-le besede.
Po dolgi in mučni bolezni je tiho zaspala naša ljuba mama. stara mama. teta in svakinja *
Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA Umrl je
ANTON POHAR
pedagoški svetovalec v pokoju
1vala
Rohr imu za njegovo opravljeno delo na področju vzgoje in
raževanja.
Vci Zavoda SRS za šolstvo — organizacijske enote Novo mesto Novo mesto, dne 18. marca 1985
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, strica in svaka
VIKTORJA KRAVCARJA
Stari trg 13, Trebnje
sc najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za sočustvovanje ter izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala dr. Fornazariču, kolektivu Trimo Trebnje, Gasilskemu društvu Trebnje, ZB Trebnje, Društvu upokojencev Trebnje, nečaku Božu, nečakinjam za nesebično pomoč, gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Vera, Marko, Milica, Janez in ostalo sorodstvo Trebnje, Lesce, Praga, Opatija
!
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
Spomin na tebe pa živi, zaman vsak dan te iščejo oči.
V SPOMIN
NACETU JEROVŠKU
iz Trstenika pri Šentrupertu
19. marca je minilo leto žalosti, odkar je ugasnilo njegovo življenje. Vsem. ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala!
Žena in otroci
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in svak
ANTON MUHIČ
Ravnace 10
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaije, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala ZD Mejlika, ZB Hrast, govorniku Jožetu Žlogarju za poslovilne besede, gasilskemu društvu Suhor, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem.skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: žena Katka, sin in hčere z družinami
Z A 11 V A L A
V 20. letu starost’ nas je nepričakovano zapustil dragi sin in brat
JOŽE ŠKRBEC
z Rateža 29, Brusnice
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, posebno družini Kastrevc, ter vaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč in izrečeno sožalje, župniku pa za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
23
1985	DOLENJSKI	LIST
s
VILKO	VID
»Vidite, lami e r ograji pa imamo nekakšna vrana, tako da v trenutku lahko pridem do šole.<> je dejal Vilko Videčnik. To je na eni sin/ni skromne hiške, v kateri prebiva že vso svojo mokronoško dobo. A'a dragi pa je spet šola. le da je to stara šola. v kateri je bil dolga leta ravnatelj. In prav v tisti stari šoli si je prislužil priznanje, da je lahko za novo položil temeljni kamen. Kako globoko je bda prisotna prosveta v družini. med drugim govori tudi podatek. da so kar trije njegovi otroci v tem poklicu, le eden izmed sinov je zdravnik. In vsi so tudi tako ali drugače povezani s kulturo, če ne celo animatorji te dejavnosti, kjer delajo.
Tudi drugod priznavajo, daje prav v mokronoškem primeru očitno, kaj vse pomeni en sam človek. Zdaj. ko Vilko Videčnik ni več tako v toku. ko vodi »santo« še pevski zbor. se to pozna tudi kulturi v tem kraju. Bi! je namreč v resnici vodilna gonilna sila. duša kulturnega življenja. Režiral je igre. pisal tekste, pripravljal proslave, vodil pevske zbore, karneval hkrati pa je bi! tudi v občinskem merilu med vodilnimi v kulturi, elan občinskega komiteja ZK in republiški poslanec.
Jubilej
kočevskih
ribičev
30-letnico bodo počastili septembra — odprli bodo ribiški dom
KOČEVJE — Na redni letni skupščini ribiške družine v Kočevju, ki je,, bila 12. marca, so razpravljali o lanskem gospodarjenju z vodami, sprejeli so načrte za vlaganje rib v Kolpo, Rinžo in jezero za letos, pogovorili so se o letošnjih akcijah za varstvo voda in okolja ter se dogovrili o dokončanju del pri ribiškem domu ob jezeru.
Ena osrednjih nalog letos je tudi priprava proslave 30-letnice obstoja ribiške družine v Kočevju, ki bo septembra, pred občinskim praznikom. Za to priložnost bodo izdali jubilejni zbornik, odprli ribiški dom in razvili družinski prapor.
Tudi letos bodo organizirali troje tekmovanj za člane RD, in sicer na , Kolpi (v muharjenju), Rinži (ribolov s plovcem) in jezeru (lov najtežje ribe).. Poleg tega bodo sodelovali na medd-ružinskem tekmovanju v muharjenju, ki ga vsako leto za dan borca organizira RD Brod na Kolpi. Sprejet je bil sklep, naj bi se ekipa kočevskih ribičev v bodoče udeleževala tudi drugih ribiških tekmovanj.
J. P.
ZLATA SELEKCIJA S SMUČARJI V TREBNJEM
i REBN.IE — V dvorani OŠ bo v četrtek. I I. aprila, ob 17.30 gostovala ekipa Zlate selekcije, v kateri nastopajo Oblak, Daneu, Cerar, da ne naštevamo vseh. okrepljena z našimi najboljšimi smučarji, na čelu z Bojanom Križajem. Svoje nogometno znanje bodo proti tako slovitim imenom , preizkusili po en polčas trebanjski obrtniki in vodilni občinski možje.
,Med odmorom srečanja bosta gledalce zabavala Rifle in plesna skupina Krik. V predtekmi se bosta v košarki na vozičkih pomerili vrsti paraplegikov Ljubljane in Novega mesta. Izkupiček prireditve je namenjen izboljšanju življenjskih razmer paraplegikov,-
»Kolikokrat smo morali ponoviti Mik/ovo Zalo. Krc/le! Dvorana je jokata, ko smo nastopalipripoveduje Videčnik. In potem dodaja, da je bil mokronoški pevski zbor dolgo časa edini e občini. Moškemu pevskemu zboru, svojemu najljubšemu. pa se ni odpovedal niti sedaj, ko je že prekoračil sedemdeseta leta. hi prav za' svoje bogato kulturniško delovanje je /etos prejel odličje Svobode .v srebrnini Ustom.
Na Dolenjsko je prišel iz Štajerske. kakor je bila pač navada i’ tistih povojnih časih, z dekletom. Najprej je deloval e Trebnjem, potem pa je zaprosil za službo v prosveti. Najprej je poučeval slovenski jezik, potem pa je bil imenovan za ravnatelja nižje gimnazije e Mokronogu, kjer je ravnateljeva/ še 24 let.
Ves čas je živel v tesnem sožitju s krajem, ljudmi. Ko je režiral igre. je gledal na to. da je pridobil čimveč sodelavcev. A nikoli se ni omejeval samo na kulturno področje. Rad je priskočil na pomoč tudi pri drugih akcijah e krajevni skupnosti. Zadnjih deset let je tudi tajnik krajevne skupnosti. In v tem času je bilo marsikaj narejenega tudi po tej plati. Dobre fante imamo e krajevni skupnosti. Veliko so naredili e zadnjih letih. Domala povsod že imamo asfalt, zdaj bomo povečali število telefonskih priključkov.«
Tudi sam ima težke trenutke, kadar zadeve ne tečejo tako, kot bi morale. A vse težave premaguje z dobro voljo, humorjem. Pomembno pet je tudi zaupanje e ljudi. »V dolgih letih prosvetnega de/a sem prišel do spoznanja, da človeka ne smemo prehitro obsoditi. Zlasti ve- , tja to za mlade ljudi. V kasnejšem življenju se je izkazalo mnogo ljudi, ki kot učenci niso kazati nobenih talentov.« je dejal Vilko Videčnik.
In nemara je prav to njegovo zaupanje v človeka bilo odločilno. da je tudi njemu zaupalo toliko ljudi.
./. SIMČIČ
S
S
«*
S
%
N
s
A
*
5
5
S
I
H
Ut
S
*
*
*
%
*
*
%
%
*
*
S
5
H
S
*
K|!:,>,. BI. ISK' PRVAKINJE-— Po pravilu je naslednji republiški kviz
občini, ki ima zmagovalca. Pričakujemo torej, da bo naslednji v Tržišču Na sliki: čestitke zmagovalkam, (l oto: A. Železnik)
VELIKO NOVOSTI NA KRESOVANJU IN JURJEVANJU
C RNOM1.1..I — V Črnomlju /c tečejo priprave na kresovanje in jurjevanje, ki ho letos X. in 9. junija. Prireditelji bodo letos poskušali vnesti nekaj sprememb že v sam program, ki se bo začel v soboto, X. junija, popoldne, več kot doslej pa bo tudi nastopajočih, saj nameravajo oživeti nekatere pastirske in kmečke igre ter prireditev popestriti / nastopom harmonikarjev. ki se bodo predstavili s starimi pesmimi. Obiskovalci si bodo lahko ogledali domačo obrt in kupili lične izdelke, pripravili pa bodo tudi turistične izlete po Beli krajini z obiskom njenih znamenitosti.	v
Odloči naj znanje, ne sreča
Mlade zadružnice iz Tržišča priborile sevniški občini naslov republiških prvakov tudi drugič — Tehtna okrogla miza o težavah mladih kmetov brez gostov
BOŠTANJ. SEVNICA — Konec ledna, ko je bila vsa pozornost mladih usmerjena v Planico, so se najboljši od dobrih zadružnikov iz 9 slovenskih regij mudili v sevniški občini na zaključnem republiškem kvizu »Mladi in kmetijstvo«.
Dopoldne so za okroglo mizo v sevniški sindikalni dvorani razpravljali o izobraževanju mladih kmetovalcev in njihovi organiziranosti. Republiška konferenca ZSMS je tokrat pripravila dobre teze za razpravo., inž. Veber iz šentjurske kmetijske šole je pripravil še zanimive uvodne misli. Mladi kmetovalci, predvsem iz Kamnika. Novega mesta in Murske Sobote, so brez dlake na jeziku grajali več stvari, tudi to. da se mladi kmetovalec v naših kmetijskih šolah sploh ne usposobi za delo na kmetiji ali v družbeni proizvodnji. Na vasi je ostalo mnogo mladih na zemlji brez potrebne izobrazbe, vendar je na njih sedaj težišče boja za hrano v Sloveniji, so opozarjali mladi. Potrebni bi bili vse pozornosti, da nebi še ti vrgli puške v koruzo.
Nekaj razhajanj je bilo o tem. kje naj bodo še nadalje vključeni aktivi mladih zadružnikov. ZSMS jim je namreč pozno porratfila roko. Verjetno bodo še nadalje ostali tam. kjer sojih najprej opazili, torej v zadrugah, čeprav ne bi smeli zanemarjati svoje mladinske politične organizacije. Sami mladi morajo opraviti s frazarje- , njem. Na sevniški okrogli mizi so se zaman ozirali za vabljenimi republiškimi predstavniki.
Razburljivo je bilo tudi zvečer na kvizu v Boštanju. Dvorana TVD Partizan je bila polna, kot jev tem kraju običajno. Novomcščani so navijače pripeljali kar z avtobusom. Običajni trije krogi vprašanj niso dali zmagovalca. Strokovna komisija je morala privoliti v nekakšen »superfinale«, saj so tako mlade Tržiščanke, Novo-meščani, Školjeločani in Murskosob-očani odlično odgovorili prav na vsa vprašanja. Tu je prišlo tudi do prvih ugovorov, vendar je bila komisija neomajna. Dodatna vprašanja so dala republiške prvakinje: sevniški občini so vabljivi naslov priborile tokrat mlade zadružnice iz I ržišča. Tatjana Judež iz Gaberja in Vida Golobič iz Skrovni-
» I
Zbor« slovenskih kmetic
Bela krajina je preteklo soboto v režiji Kmečkega gla- sa gostila 120 kmečkih žena in deklet
ČRNOMELJ — Uredništvo tednika Kmečki glas v sodelovanju s potovalno agencijo LIG že vrsto let marca pripravlja izlete za kmečke žene in dekleta iz vse Slovenije. Cilj letošnjega izleta je bila Bela krajina, prijav pa je bilo toliko, da je preteklo soboto prispela s posebnim vlakom v Črnomelj prva skupina sto dvajsetih izle-tnic, prihodnji dve soboti pa jih bo Bela krajina gotovo gostila še okrog 200.
Kmečke žene in dekleta so si ogledale Črnomelj in njegove znamenitosti, v Adlešičih pa so obiskale domačijo Cvitkovičevih, kjer so spoznale izdglo-
i
i nif
t>Un
vanje belokranjskih spominkov, predvsem pisanic in vezenin ter tkanje blaga na statvah. V restavraciji črnomaljskega gradu pa so jim novinarji Kmečkega glasa pripravili ustni časopis, ,na katerem so jih seznanili predvsem s problematiko kmetijstva v Sloveniji. Predstavniki črnomaljske kmetijske zadruge pa so jim predstavili svojo zadrugo, ki slovi potem, daje najstarejša v naši republiki.
Za prijetno vzdušje kmetic je v Črnomlju poskrbel Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko, pa tudi vrsta izletnic. ki so s petjem in recitacijami poskrbele za spontan, a prisrčen kulturni program.
B. M.
Za motokros
Na občnem zboru AMD Bela krajina podelili vrsto priznanj
ČRNOMELJ — Pretekli teden je imelo Avto-moto društvo Bela krajina občni zbor. na katerem so poudarili, da bo tako kot doslej preventiva njihova prednostna dejavnost. Poleg tega bodo pripravili za člane vrsto javnih tribun pa seminarje za traktoriste, sodelovali s šolami ter organizirali vrsto drugih akcij. Posebno so se na občnem zboru zavzeli za prvomajski motokros, v pripravo katerega so doslej vlagali veliko truda in ki je že 12. leto odraz njihovega d r u št ve nega živ Ij en j a.
Na občnem zboru so najzaslužnejšim za dolgoletno delo pri razvoju avto-moto športa in preventive podelili priznanja Avto-moto zveze Slovenije. Zlato plaketo je prejel Jože Suhadolnik, srebrni Martin Janžekovič in Niko Požek. bronaste pa Vladka Škof. Jože Došen. Peter Guštin in Tone Malenšek. Za dolgoletno delo v belokranjskem društvu je srebrno plaketo prejel Janez Brodarič, bronaste pa Bogo Jakša. Tatjana Štubljar. Štefan Mišja. Andrej Sever. Martin Malerič. Viktor Zupanič in Metka Štukelj.
ka. obe učenki 4. letnika kmetijske šole na Grmu. ter Irena Vidmar, učenka 3. letnika kemijske šole v Celju iz Gabrja, so od sreče komajda zadrževale solze.
V dvorani so skočili na noge ostali. Na odru bi morali žrebati za 2.. 3. in 4. mesto. Mladi bi bili verjetno pripravljeni začeti maraton nadaljnjega odgovarjanja, vendar je komisija vse skupaj oh dokaj pozni uri presekala s salamonsko rešitvijo: preostale tri ekipe iz »supertinala« so vse druge! Nato je tajnik slovenske zadružne zveze inž. Viktor Marinc podelil nagrade in priznanja za vsekakor hvalevredno tekmovanje v znanju, kakršnega nam manjka.
Kviz so z bogatimi kulturnimi točkami popestrili mladi iz Boštanju in dekliški nonet iz Tržišča. Udeleženci kviza so si opoldne ogledali radarski center protitočne obrambe na Lisci, popoldne pa še hladilnico sadja Mercatorja. sevniškega Kmetijskega kombinata na Blanci.
A. ŽELEZNIK
Pot v iagi
Janez Vintar o d® šoferjev v Iraku, ki j®1 vojnem stanju
SI RAŽA — Janez Vintai dja prometa pri »Gorjancih decembra lani opravil s l! lijakom službeno pot od sv®1 Bagdada v Iraku, da bi uguM*? težave na mednarodnih prehod' stroške in pogoje dela za šolcrjc. to pot cesto prevozijo. Iz dne** ka. ki ga je sicer pisal v služi*1 namene, je povedal marsilfj 'zanimivega.
»Pot do Bagdada vodi če/ rčijo. Presenečen sem bil nad® tukajšnjim gospodarskim ra/1 jem. Kdor ima delo. ga /-.resnostjo opravlja, nič p<> <**" talsko. V restavracijah, ki ponekod za naše pojme vl zanemarjene, si v hipu postf1 in odnos do gosta je zgleden-in urejeno okolje sem opazi) a okrog tovarn ali javnih posl*
Bil sem malce vznemirjen, ko* prišli na mejo v Iraku, ker je a* va v vojni z Iranom in naša 11 vizija o tem skoro vsak dan oča, vendar vojnega vzdušja bilo.«	•	>
r |
KAJ S PROSTIM
ČASOM?
KOC E V JE — Samo teden dni. od I L do 17. marca, je bila v Likovnem salonu v Kočevju odprta razstava »Prosti čas in samozaposlitev«, ki so jo pripravile: dipl. soc. Irena Trobentar in učiteljica likovne vzgoje Marta Mcrtclj. obe domačinki, ter inženirka tekstilne tehnologije Barbara Peterca iz Ljubljane. Prikazale so. kaj vse se da narediti iz tkanin, platna, mavca, poliestrske smole in kako se da še polepšati razne predmete iz stekla in drugega materiala. Barbara Peterca je prikazala tudi razne modele ženskih oblačil. Avtorice razstave so tako pokazale. o čem razmišljajo, kaj delajo in kako se da prijetno’, koristno in kulturno izkoristiti prosti čas.
Ob otvoritvi razstave je bil kulturni program. Izvedli so ga glasbeniki Edi Stefančič. Marjan Rudel in Andrej Trobentar.
^ i - -	■
Janez Vintar: »V težko navadiš na »r ^ lastnost: nimajo občutka
čas.«
• Ali se vojno stanjep<1/n oskrbi in v trgovinah?
» l isti teden je bilo življu®1'J d, Bagdadu povsem normalno V’ j šc katerikoli prestolnici sveta- j”j ol dad je ogromno mesto s širok1 ? d, avenijami in krasno ar;
,bsk.' * di
hitekluro. Bazar je bil poln najL^| bi ličnejšega blaga in ljudje so na n; liko kupovali.«	I	R
• Kaj pa hrana v tamkajš"1 | u lokalih?'
m H ?’
»Hrane je dovolj, samo
našem okusu. Med dijo. je nam po
tem. kat ,.i 0, volji P^l '
llU'
i: 'd\
piščanec, vendar tam ni užite^G ^
naj je zažgan, znotraj krvav-zato naši šoferji vedno jcmlbC, Irak hrano s seboj in sploh no jesti v lokalih.«
• Kakšne posebnosti s,c opazili?
»Najbolj me je motilo, d*1 ,t majo občutka za čas. Niko*1"1 GJ nič nc mudi. Midva s šoferje1”
lahko naš posel opravila v O1’
d»
dnevu, a sva bila tam pet d”1' sva uredila potrebne papici*.^
smo tovor lahko razložili. dvomim več v obračune naših ■)
di. ko trdijo, da morajo os**11
Iraku tudi po 14 dni in več.d J? znebijo ufvora. ~ R. BAČ V
Novomeška Glasbena zadruga pripravlja zanimivo rockovsko prireditev
KONCERTI V KRKINEM KLUBU
NOVO MESTO — GUsbena zadruga iz Novega mesta pripravlja poleg običajnih rockovskih koncertov na Loki še dvodnevno prireditev, ki bo 14. in 15. junija, namenjena pa je v prvi vrsti predstavitvi še neuveljavljenih in manj znanih ansamblov in kan-tavtorjev. kar ne pomeni, da so uveljavljene skupine manj zaželjene.
Vsi, ki bi radi nastopili na tej prireditvi, se morate najkasneje do 30. aprila letos prijaviti na naslov: Glasbena zadruga Novo mesto. OK ZSMS, Kettejev drevored 3. 68000 Novo mesto, s pripisom ZA ROCK NA LOKI 85. Prijavi priložite demo kaseto z vsaj 5 skladbami, najmanj 5 fotografij, podrobnejšo biografijo članov skupine ter naslov zastopnika, skupinam, ki so že izdale ploščo, demo kaset ni potrebno pošiljati. Posebna komisija bo izmed vseh prijavljenih izbrala 15 finalistov, ki bodo nastopili na dvodnevni prireditvi Rock na Loki 85.
NOVO MESTO — V Krkinem klubu bodo popestrili tedenski program, ki teče od srede do sobote, in sicer bodo ob sredah predstavljali razne glasbenike in skupine, ki se žele uveljavljati. Nastopajoči imajo v klubu na voljo kvalitetno ozvočenje in možnost, da njihove nastope posnamejo. Podrobnejše informacije so na voljo pri upravniku kluba Mičkotu.
VII.KO ILC
ZVRHANA \1K za kmečke žene
ERA DOBRI-: VOLJE — Kmečki glas in potovalna agancija TTG sta preteklo sobotoPr'Prl|jt” .‘ in dekleta iz vse Slovenij- prijetno potovanje v Belo krajino. Za razvedrilo pa je s svojo sp*1’1 j
krajino.
valko, elektronsko harmoniko, poskrbel *urt, Silvester Mihelčič. (Foto: M. Bezek)
vedrilo pa je s svojo sp*e
• • •
kozerija
PR
KOČEVSKA POP KUHINJA
KOČEVJE — Prvi festival zabavne glasbe Kočevska pop kuhinja bo v petek, 29. marca, ob 19. uri v Seškovem domu v Kočevju. Ob spremljavi ansambla Kočevski medvedje, ki bo za to priložnost nekoliko okrepljen z drugimi glasbeniki, bodo domači pevci — solisti izvajali pesmi in skladbe kočevskih avtorjev.
Tovariš Rdečnik je ravno zehal. ko je tajnica najavila, da bi rad z njim govoril neposrednik Repič.
— Naj kar vstopi. Izvoli, Repič. sedi. Kaj bo lepega? . -
— Razen vremena — nič. Prišel sem vprašat, kda j boste že ljudem povedali...
— Repič, Repič! Sam dobro veš. da zdaj ni pravi trenutek. Vse svoje sile moramo posvetiti pripravi in izpeljavi kongresa. Medna ne bomo ljudi zdaj vznemirjali s tem?!
Iz sobe tovariša Sezedeleje-vjča je bilo slišati glasno sme-
janje. S sopranom se je smejal ženska, moški pa je basiral. IG je Repič potrkai. je nastal, tišina.	r
en ute k. Menda ne bomo umazanega perila pred
— Saj ne gori voda. ‘ Lepo počasi. Toda če že EP ,. vedeti, nisi izbral pravega -J nutka. Mar naj zdaj vzne,0|j’
fl*.
— Naprej! O, ti si, Repič Kako kaj? Vse v redu? Družina? Žena? Otroci?
— Bom čisto kratek. Zanima me. kdaj boste že ljudi m povedali...
— Ne bodi neučakan. Lepo sedi. Kavico?
— Hvala, hitim.
— Mar ne vidiš. Repič, da je turistična sezona na višku? Zdaj ne moremo s tem na dan. Ni pra-
»••••
Tovariš : varjal po tv
ndikalič se je pogo--lonti, ki ga je držal levi iok>, /ato je lahko z desno pokazal Repiču, naj zasede stol. Ko je o« I 1 i slušalko, je krepko zaje! s; ,h — Lepo da te vidim, Repič. Lepo Kakšno je vzdušje med delav ci? So zadovoljni z osebni mi dohodki?
rjamo ljudi, ko so že nestrpni? Ob vsej tej draginj1^-1, drezamo v sršenje gnezdo redili bi več škode kot Verjemi. Repič.
koris"-
Neposrednik Repič se je
ogli
sil še pri tovarišu Mladico tovarišu Županu in pri toVAL . Izvršniku. Povsod je dobi odgovor: Zdaj pa res ni P trenutek.
- najt**
I
s
— Nisem prišel zaradi tega. Rad bi le vedel, kdaj boste ljudem povedali...
I
rri vsej stvari se mu je naj čudno zdelo to, da ga nihče. ^ sogovornikov ni vprašal. kaJ vendar morali povedati IjuJe
_ 'IONI GAŠPER1^
••eeeeeee#e#eeee#eeeeeeee#*vL
t