VESTNIK NOTICIERO VESTNIK je gjasilo slovenskih svobodnjakov, vključenih v ZDSPB. Izdaja ga konzorcij. Predsednik Edi Škulj, Ramdn Falcon 4158, Suc. 7, Buenos Aires Ureja uredniški odbor. — Upravnik Janez Kralj, Ramdn Falcon 4168, Sucursal 7, Buenos Aires. VESTNIK (Noticiero) es el informativo de los combatientes anticomunistas eslovenos. Editor y redactor responsable: Eduardo Škulj, Ramdn Falcon 4158, Sucursal 7, Buenos Aires. VESTNIK (Noticiero) is the voice of slovenian anticommunist veterans Ovitek: stud. arh. Jure Vombergar Naročnina: Argentina 500 pesov, Južna Amerika: enakovrednost v dolarjih, ZDA, Kanada: 3.50 dolarja, Evropa: enakovrednost ameriško-kanadske naročnine. — Za letalsko dostavljanje doplačati 3.50 dolarje. Imprenta: Talleres Graficos Vilko, Estados Unidos 425, Bs. Aires (33-7213) Registre Nacior.al de la Propiedad Intelectual No. 923.973 — 14-2-1967 VSEBINA: Slovenska hiša — Samo eno cigareto (Rudi Bras) — Gradivo k Vetrinju — Napredek narodov (S. Č.) •— Zbornik Svobodne Slovenije 1967 (P- It.) — Ob 25-letnici dr. Ehrlichove smrti — Kaj pomeni to? — Kasteljanstka priloga — Brali smo — Med nami — Leta strahote na Ižanskem D VESTNIK-NOTICIERO 6/7 — 1967 — 1 - 7 - 1967 Director: Eduardo Škulj, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires (7) Registru Nacional de la Propiedad Intelectual No. 923.973 — 14-2-1967 Rudi Bras „Snm#» eno cigareto“ Ko smo se večina krožkarjev podili za žogo po kodeljevskem stadionu, je on najraje tiščal glavo med obema rokama globoko nad šahovsko desko. Ni iskal prijateljev na d z belo, a vsakdo, ki se mu je približal, mu je bil is! xr e n prijatelj. Vedno je bil nasmejan in dobre volje, vedno pripravljen storiti uslugo bližnjemu ali dobro delo za skupnost krožka, čigar vrsten član je bil: preko sto nas je bilo, a on je bil -nenadomestljiv. Vsi smo ga imeli radi, ker je tudi on nas rad -imel.. ’ . Prišla so leta vojske. Ni pomišljal. Iz ilegalca je postal domobranec. šentviški bataljon je preko lesenega mostu pod mlinom prečkal reko in se vzpel na pobočje hribov, da pogleda, ge je kaj, partizanov na tej strani Krke- Žužemberk ja bil že dalj časa naša nova bataljonska postojanka. O partizanih ni bilo ne duha ne sluha. Pomikali smo se lepo naprej ter še ustavili v bližini Mačkovca, ki ga je zasedla Ruska Osvc-b. Armija (ROA). Bil je lep pomladanski dan, poln sonca, ki je tako -prijetno ogrevalo redke aprilske ‘dneve. Bataljon je posedel, nekateri so prigriznili, drugi pa uničevali božjo travco -—* tobak. iS prijateljem Stanetom sva sedela na skali in s konicami čevljev prevračala glavice zadnjih pomladanskih zvončkov. Obujala sva spomine na belo Ljubljano in -se pogovarjala o svojih domačih. Neprestano pa nama vje pogovor uhajal kot temna noč o prihodnjih dneh. čutila sva nekaj morečega ob spoznanju, da so partizani -popolnoma izginili iz teh krajev. Pravili so, da so se umaknili na Hrvaško. V pogovoru s sciborci sva ugotovila, da so imeli precej podobne misli. Po kratkem oddihu je bataljon zavil proti Mačkovcu, kjer smo se ustavili za kakšno uro. Slišal sem, da je nek domobranski oficir stopil na mino, ki ga je močno poškodovala. V bližnji hiši (šele v emigraciji sem zvedel, da je bila tista hiša Dren-škova) je ruski zdravnik z vso skrbnostjo sanitejca nudil ranjencu prvo pomoč. Najrnil sem se čez zdravnikovo ramo; ranjenec je ležal na nosilih Rdečega križa; zdravnik mu je pritrjeval zadnje obveze. Roke in glavo je imel popolnoma pokrite z belimi obvezami. Samo nosnici je imel prosti, da so se mogle na široko odpirati, in presušene nabrekle ustnice, na katerih se je še poznala pravkar odstranjena posušena kri. Zdelo se mi je, da gledam pravo egipčansko mumijo, kakor sem jo videl na sliki v zgodovinski knjigi. Ko je zdravnik končal, sem se sklonil k ranjencu, se na lahko z roko dotkanil njegove rame in vprašal: „Kako je?“ Nisem mu zastavil vprašanje, da bi dobil odgovor, ampak da bi mu z njim dal upanja in vlil volje za prenašanje bolečin. Videl sem, da so se mu ustnice premaknile- Razumel ga nisem. Ker mu je tudi preko ušes šla obveza, sem pokleknil, se globoko sklonil nadenj in precej glasno vprašal: „Kaj bi rad?“ „Samo eno cigareto..." je počasi in tiho dahnil. Prižgal sem cigareto in mu jo vtaknil med ustnice. Potegn 1 je, umaknil sem mu jo in to še večkrat ponovil. Pokadil jie malo več kot polo-vičko. Nato so ga odnesli na avto, da bi ga odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. Stal sem poleg avta in kadil cigareto naprej. Pomirjevala me je, posebno še, ko sem slišal zdravnika, ki je s strahom omenil, da bo najbrž izgubil obe očesi, čeprav je bil ranjenec moj neznanec, se mi je stisnilo grlo in z grozo sem pomislil na mlada leta v bodočnosti. Kmalu nato je bataljon krenil v koloni proti Žužemberku, Ves bataljon je bil slabe volje, ker takih neuspelih akcij zares nismo bili vajeni. Vsaj šentvidčani ne. Junija 1945 sem ga srečal v taborišču v Italiji. Preko levega očesa je tekla črna obveza. Po prvem pozdravu sem ga vprašal: , Kaj pa imaš na očesu?" Neumno vprašanje, kakor da ne bi mogel vedeti, zakaj tista črna rutica — a vprašanje mi je zdrsnilo ikar tako. Odgovoril mi je, da je oko izgubil v vojski- Poslej sva se v taborišču videvala vsak dan, če ne drugače pa v vrsti. ko smo čakali na dnevni obrok enoličnice. Tudi v odboru ESK (Emigrantski športni klub) Slovenija sva sedela skupaj. Pri otvoritvi zadnjih športnih dni v taborišču je prejel iz rok poveljnika disk, ker je predstavljal lahkoatletsko sekcijo. Nekega izgubljenega dne v taborišču — izgubljenega, kakor so bili vsi — sva sedela na njegovem pogradu in sem se drznil vprašati ga, v kateri borbi je izgubil oko. „V nobeni! — In to se mi zdi za malo- V gozdu nad Krko pri Mačkovcu sem stopil na mino, ki me je skoraj raznesla." Pri srcu me je sti nib 'n vpadel sem mu v besedo: „Vcm.“ „ICaj veš?“, mi je nejevoljno odvrnil. „Vem,“ sem vnovič potrdil in hitro nadaljeval, ker sem se bal, da bo on meni povedal, kar sem tisti trenutek spoznal. ,,Vem. Ležal si na no- k , AijJI . :» ' " k ■ ■ - ! silnicah, prosil cigareto, jo tudi dcibil, malo pokadil, nato so te pa z avtomobilom odpeljali v bolnišnico." „Rudi!“ je ves omotičen zavpil in skočil pokonci ter se postavil predme. Dvignil je roko in s stegnjenim kazalcem pokazal name, kakor bi bil 'sodnik, ki sprašuje obtoženca: „Si bil ti, ki si mi dal cigareto ?“ Samo gledal Sem ga in bral, ikako željno pričakuje odgovor. Kot bi se z njim igral, sem zavlačeval odgovor, dasi sem z vso gotovostjo vedel, kako je bilo takrat — apostajalo me je sram in žal mi je bilo, da sem ga mučil, pa sem s strahom skorajda izdavil: „Da!“ Neštetokrat sem se za tisti „da“ pokesal, kajti oii takrat naprej je bila njegova pozornost do mene prevelika- V tistem trenutku me je objel, stisnil k sebi, da mi je skoraj sape zmanjkalo, in zdelo sc mi je, da me jo dolgo tako držal. Potem se je brez besed vsedel poleg mene in globoko skloni! glavo, kakor ipri šahu nekoč, da bi skril solze, ki so mu začele teči po licih. Odslej je bilo najino prijateljstva še večje. Najbrž se nihče od kadilcev več ne spomni, kolikokrat je v taborišču kadil na drug račun. Vem pa, da sem za tisto polovičko cigarete v Mačkovcu dobil tisočkrat poplačano, četudi je bila včasih zadnja ali pa samo polovičika Nazionale. - Napev Moj fantič je v Tirole vandral sem mu enkrat zapel z vso , nagajivostjo: „Trnovčanka ti je p us el j c dala..." Nekam nezaupljivo se mi je nasmejal. Dejal sem mu, da me ne„ bo prepričal da ni^feS, ko sem j' ga pa videl hoditi na sprehode s tistim -dekletom; skoraj do dna žalost'n je rekel: ,,Ites je, a ona odhaja v Trst, kamor jaz ne Jrttfrefh!" Romala so pisma., . pisma... Čez čas je žalosten dejal, da je dekle izbrala drugo pot. Potrlo ga je, a ni klonil. Bolečino je nosil le zase in v sebi. Španija — morda je hotel biti tam, da bi bil bliže domovini. A novice od tamkaj so bile redka. Ko pa je prišla, je bila tako globoko . f.alostna, da nam je vsem, ki smo ga poznali, čuteče- zbodla v srcu. Tema je zaginila mlada ldta, tema, dvojna, je prekrila izgubljeno cfko. Potem j® prišla smrt. . Kar ni zTnogla partizanska mina, bedna begunska leta, je opravila to pot ■— smrt. Zdaj naš prijatelj počiva v tujini, kajti domovina bi ga nc sprejela ker bi ji še kot mrtev obujal vest. Njegova duša se je preselila k Stvarniku, kjer bo lahko nadaljevala tolikokrat začeti in dokončani razgovor na zemlji. Odšla je, kjer je srečala fante iz šentviškega in drugih bataljonov. --------- * v , _ -i Počivaj v miru ln večna luč naj Ti sveti, dragi soborec, prijatelj, f Dare Pregelj! ZDSPB Press Secretary: Otmar Mauser 338, Woburn Ave., Toronto 12. Ont. Toronto, January 14th 1967. To: Hon. Paul Hellyer, Minister of Defence, Parliament Hill, Ottavta, Ontario Sir: By conipilir.g informations on the tragic events whic took plače in Carinthia (South Austria) :soon after the world war II, it came to our attention that some high ranking officers of Canadian armed forces served 'vith the British 8th army under the command of Field- Marshal Alexander. As you probably lcnovv, the 8th army occupied Carinthia and was under orders to disarm ali Yugoslav military detachments, retreating before ad-vancing Russian red army and Tito’s Communist partisans into that par-ticular part of Austria- After disarmement they were put in P- O- W. camp "at Vetrinje near Klagenfurt. Two of commandir.g officers in that camp wers Canadians- Another Canadian served as a member of British military government in Klagenfurt. I am sure you are aware of the facts, that most of these Vugoslav 1roopst composed of Slovenian Homeguards, Slovenian, Montenegrian and Serbian Cetniks and volunteers, have been repatriated against their will and after assurances, they are being transported to Italy- I may stress 'he fact, that ali returned men 'have been massacrcll by Tito’s partisans except few lucky ones who managed to escape. For many years now we are gathering informations to fill the pages °f our history about that tragic episode. So far we have not been able to obtain any clear cut information or statemer.t from any party involved, cxcept our own of course. In hope you may help ius as Commander in Chief °f Canadian armed forces, we urge you to use ali the povver at your dis-Jiosal to find answers to the following questions: a) Was Canadian governmeat informed of the nians for repatriation of ali Yugoslav national military detachments ? b) If so, what specific reasons were given for such an action? c) Did Canadian government or mili ta ry high command do anything in ar.y way to prevent the tragedy that followed ? d) Rave there been any reports from Canadians serving with the 8th army. vvhat \vas being done with the repatriated men ? e) What was the involvcment of Canadians if any in har.dling the repatriations ? Needless to say, the tiagic f.pisode of Carinthia has been and stili is the most controversial and 'burning question amor. g o ur people. We would therefore appreciate very much, if your office can sup.ply us with any in-formation concerning the repatriation of o ur men. We owe it to them, to our history and to ourselves as free mer. and ncw cit:zens of this great and democratic country. With highest respect. sincersly yours, Otmar Mauser MINISTER OF NATIONAL DEFENCE MINISTRE DE LA DEFENSE NATIONAL Canada Ottaiva 4, January 18, 1967. Dear Mr. Mauser: Thanlc you for ijour letter of January Z4, 1967 about the worlc yoere sfflving on loan ta the British Forces. As a conse-guenee, 7 mn sure you will imderstdnd that Canadian mili-tary authc\rMes (Ud ndt kave furisdiction over their activi-ties and no r&ports, therefore, am the subject in which you a de interested, or any other subject, ivere mode by them to Canada. The official British liistory of the period is told in a chapter eniitled „Austria“, in a book by F. S. V. Dannison called Civil Affairs and Military Government North-West Europe 1944—4G. It does appear that British rather than Canadian sources would ve more pdoductive 'in the aren of your interesi, but I am sorry that toe are unable to lielp more. Yours sinccvehg, Paul T. Hellyer Dcar Sir: Thank you for your letter of January 27th 1967. We are very grateful to you for taking time out from your tusy schedule to help us in our efforts to obtain some information on the repa-triation of our mer.'. As a small token of our gratitude, .please accept this book of our Slo-venian political history. We hope you will find time to read it. We would also like to express our regrets for the inconvenience and embarrassment Canadian government 'had been exposed to, due to the bom-bing of Vugoslav embassy in Ottavva and consulate in Toronto. Our organization has never in the past ar.d has no intentions in the future to use such irresponsible acts of violence. Our foremost aim is to inform Canadians of the danger of Communism, gather information and help financially our disabled members. We do hovvever :strongly oppose Tito’s dictatorial regime and International Communism as such, and do not approve Tito’s visit to Expo 67. Yours sincerely, Otmar Mauser Office of the Minister of Nationale Defence Ottawa 4, Ont. D mr Mr. Mauser: Thank you for your letter of Jamranj 31, and for the copy of ,,Slovenia ini European 'Affairs“. It um korist., ljudskim množicam mnogo obljubljajo — seveda samo z besedami — in neti'}') vdjne in devolucije. Socialno vprašanje, t. j. vprašanje, kako urediti človeško družbo, da bi bilo vslem ljudem dobro, ni bilo važno samo v preteklosti, ampak je važno tudi v prihodnosti. Slovenski protikomunistični boroi, ki po svojih močeh na vaznih področjih delamo za osvoboditev slovenske domovine Hzpod totalitarnega komunističnega režima, moramo tudi sodelovati pri pripravljanju načrtov za boljšo ureditev slovenske domovine, boljšo zlasti V pogledu njene pravične socialne ureditve. Da, to je važna, naloga vseh slivenskih javnih delavcev, tudi vseh borcev. Mnogi tako 1ndi grebejo po naši preteklosti, iščejo krivcev in mečejo očitke. Gotovo pa je boljše in koristnejše graditi prihodnost. Pred 75 leti ne je papež Leon XIII. s svdjo znano okrožnico „Rc-ynm novarum“ zavzel za, delavstvo, ki ga je kapitalizem stirhhotno izkoriščal in z njim nečloveško postopal. V najnovejši okrožnici pa. so je Pavel VI. zavzel za. revne narode in države, ki jih tlačijo i)n\ izkoriščajo bogate države. Težke si o zlasti razmere v državah, ki so bile še nedavno kolonije in s o postale fiamOstdjne države, pa so večinoma brez zadostnih sredstev, da bi mogle nuditi svojim, državljanom delo in kruh. Tem državam je trleba pomagati, pravi Pavel VI. 'Zapoved ljubezni do bližnjega ne velja samo za posameznike, da pomagajo posameznikom, am- pak velja tudi za narode in države, da pomagajo potrebnim narodom in državam. Kako je ta pomoč potrebna, naj povedo samo te številke: v industrijskih državah živiI ena četrtina vsega prebivalstva, na SVstu, pridelajo pa te države štiri petine vsega žita na svetu. Vidimo torej, da. •iržave, ki nimajo industrije, tudi žita nimajo in so obsojene na lakoto, aha jim industrijske države, ki so obenem tudi žitnice sveta, ne pomagajo. Pavel VI. poudarja, da so bogati narodi dolžni pomagati revnim narodhm, zlasti narodom v razvoju, ne da bi se pri tem vtikali v njih domačo politiko. Ta pomoč naj bo v obliki daril, brezobrestnih posojil ■ili posojil na majhna obresti in na primerne plačilne obroke. Pavel VI. citt.ro biča vedno večjo razsipnost posameznikov in bogatih narodov ter divjo oboroževalno tekmo. Ta tekma veča nevarnost In hote v svetu: Svet namreč porabi okrog 133 milijard dolarjev za oboroževanje. Od te vsote porabi Severna Amerika letno za vojsko 51 milijard, Sovjetska Rusija .12 milijard, Anglija in Kitajska po 5 milijard, Francija 3 milijarde itd. S polovico tega denarja bi se lahko odpravila lakota na svetu, bi se lahko zgradila, številna stanovanja m potrebne bolnišnice, zavetišča in bi se odpravila nepismenost. Divje oboroževanje pa preprečuje ta napredek. V okrožnici je tudi poudarjeno, da sta pravici do lastnine in svobodna hrgovinei podrejeni osnovni pravici vsakega človeka, da dobi, kar potrebuje. Zatdebna lastnina ni za nikogar brezpogojna in absolutna pravica. Kadar drugim primanjkuje najnujnejše za življenje, ne sme nihče porabiti več, kar presega njegove resnične potrtebe. Lastninske, pravice' ni nikoli dovoljeno izvajati v škodo skupnih kctisti. Skušnjava, nadaljuje pa,pež, da bi zavrnili socialne krivice s silo, je velika. Kadar gre za očitno nasilje, ki traja že dalj časa in ki resno krši osnovne pravice osebe ter nevarno škoduje skupnim, koristim dežele, je tak revolucionarni upor dopusten; na. splošno pa je trkba revolucije odklanjhti, saj prinašajo le nave krivice in k prejšnjemu zlu dodajajo novega še hujšega. Treba se yie pogumno lotiti reševanja sedanjega položaja. Potrebne so nagle in globoke reforme. Potrebno je gospodarsko načrtovanje, skupna akcija vseh organiziranih sil, ne da bi izključevali zasebno pobudo. Zelo važne so tudi sklepne papeževe besede: „Sve.t jie, bolan na egoizmu. Ozdravel bo le v bratstvu med ljudmi in narhdi!" Prav bi bilo, da si tudi zdomski Slovenci in posebej vsi protikomunistični borci vtisnemo v spomin nauke te in tudi ostalih socialnih . krožnic, da bomo sposobni, ko pride čas, organizirati v svoji domovini pravično, s,Večno in urejeno družbeno življenje. S. Č. Zbornik Svobodne Slovenije 1967 Kdor je navajen prebrati tiskane stvari že z naslovom samo, naj to pot to navado opusti. O Zborniku Svobodne Slovenije je namreč treba ne samo brati, ampak jih tudi brati (seveda kupljene), ne pri sosedih ali znancih. Je že tako, da smo se nekaterih publikacij v zdomstvu navadili in pogosto gremo mimo njih, češ, “saj vedno istejo pišejo’’. Pri Zborniku je morda ista razdelitev snovi, se ponavlja ogrodje celotne zajetne knjige, a vsebina se spreminja. Če bi samo o tej hotel pisati, bi lahko napolnil dolge kolone rednega tedenskega lista; če bi našteval samo satrudnjke po imenih in krajih bivanja, bi porabil dolge vrste; pri vsakokratnem Zborniku si je treba zastaviti samo eno vprašanje: kje še pod milim nebom ena sama emigrantska skupnost, ki zmore pokazati vsemu svetu, predvsem pa svoji lastni zasužnjeni domovini, tako bogat zaklad dejavnosti, zagnanosti, predanosti in vere v stvar, za katero smo se nekoč borili, zaradi nje odšli zdoma in z njo v zdomstvu ustvarjamo novo Slovenijo. Ko bo samo eden pokazal met drugimi narodnostnimi skupnostmi takšen podvig, potem bomo lahko govorili, da se je vendar našel krog ljudi, ki se z enako silo in voljo bori za prostor pod soncem svojemu narodu, kakor se uredniški zbor Svobodne Slovenije. Pa se bo našel ta ali oni, ki bo dejal, da je tak prikaz navadna propaganda za izdajatelja Svobodne Slovenije ali reklama za to ali c1::o organizirano skupnost. V krepki zmoti ie: če ne bi na lastni koži spoznal, kaj se pravi pripravljati vsako leto Zbornik, če ne bi z lastnimi očmi videl, s kolikim spoštovanjem in priznanjem tujci jemljejo Zbornik v roke, tega gotovo ne bi zapisal. Zato pa je vsakokraten izid Zbornika treba gledati z nepristranskimi očmi in ugotoviti: storili so, naredili so, izdali so knjgo, ki mi ie v ponos! Mi je v ponos, kot Slovencu v zdomstvu, kot slovenskemu svobodnjaku, kot borcu, kot očetu ali materi, ker vem, da bodo nekega dne zrastli med. nami in doma rodovi, ki bodo znali pravično ceniti opravljeno delo. V ponos vsej emigraciji mora biti, da je danes Zbornik doma najbolj brana knjiga — poleg Mauserjevih Ljudi pod bičem, seveda v krogih, kjer lahko zaupno kroži, m na tud: v krogih, k; bi radi videli, v kakšno smer svobodno slovenstvo gre. Če so potemtakem posamezne ?1evilke tega ali onega glasila, letaki ali okrožnice samo streli prosto-strelcev, je Zbornik združek najtežjih topov, uperjenih v zločinsko delovanje doma vladajočih. Zbornik z letošnjo jubilejno izdajo že nekaj let temeljito ruši cb-zide partizanskega bunkerja, v katerem so partijci strašili ves slovenski rod. Nekega dne se bo obzidje podrlo, Svobodni Sloveniji e njenim Zbornikom tisto leto ne bo treba napraviti nič drugega kakor zapisa- ti: zdaj smo res vsi Slovenci spet v Svobodni Sloveniji. Da bo kdaj to res, moramo pomagati vsi: topovi Svobodne Slovenije redno potrebujejo novih izstrelkov. Da jih bo dovolj, je dolžnost nas vseh. Zato: kupi in beri, da bo šel boj do konca! P. R. Zbornik Svobodne Slovenije 1907, izšel v Buenos Airesu, uredili Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavel Fajdiga, Slavimir Batagelj, ima 440 strani, nad 100 slik in 2 prilogi. Cena v Argentini $ 1500, v USA in Kanadi 5— dolarjev. Naroča se: Ramon Faleon 4158, Buenos Aires. Liga Slov. Kat. Amerikan-vev, New York in Baragov dom, Cleveland, SLOGAN v Torontu, uprava Misli v Sydneyu, v Evropi pri predstavnikih Svobodne Slovenije. Ob 25-Ietnlci de Jiifio En d din de la Independencia Argentina los eslovenos ♦ : saludan a la gran Nacion Argentina convencidos g us v n din bri-llard d sol de la independencia tambkn sobre la nacion eslovena. : Solicitada Al Tribunal Internacional de los CnmSr\es de Guerra en Vietnam alias “Tribunal Russell” S/D ;S(nore,s companerm de ruta! Es fmncam.ente sorppendente como los lazos amistoms de la epom 1941—1945 entre los Aliadns del Oeste y la URSS pudieron dejar tantos mfiltrados ds tih'te tb-jlo-rojieo o tbsa entre las grrndes agenems tup ticiosas de Occidente, ya que es esta la Unica explicaci6n que puede darse a las mas variadas ncticias diariar. que aparecen šobile la actua-cion de v/tribunal sea en Parts, Estocolmo, MPnteviddo etc. No nos es pdsible prohibir y tampoco nos molestan v/actu)ac:kyn se pravi: Katoličani naj s svojo nenapadalnostjo indirektno pomagajo k vzdrževanju režima. Cerkev se pa s to nenaipadalnostjo ne utrjuje in razširja, kakor bi se na prvi pogled lahko mislilo. Nasprotno: pravijo, da obisk cerkva doma pada in da je vse le ostanek navad in tradicije. Res je, da je ta karta zadnja, a je zato tudi najhujša ker uspava in so njene posledice na žalost že vidne. Kaj nam preostane? Iiiti zvesti nauku Cerkve, kar pa popolnoma soglaša z našimi političnimi zahtevami po svobodi! Mladinska vez, april 1967 PRAVA OBZORJA Zopet smo ob začetku poslovnih dob mladinskih organizacij. Odbori se sestajajo na seje_ kjer premlevajo o bodočem delu, o iprogramu. Svoje programe uravnavajo po potrebah, ki jih čutijo in opazujejo na svojem delovnem področju. Govori se o ciljih, o namenih in sredstvih. Največkrat se osredotoči program cikrog misli: Ohraniti mladino slovensko; nuditi ji možnost domače zabave, razvedrila, a tudi pouka in vzgoje. In v to usmerjajo odborniki bodoče delo. To je ideal ki ga imajo pred seboj in za katerim strme. Iz teh svojih razprav ugotavljajo, da se jim mladina čedalje bolj odteguje- Vedno manj je smisla za resno delo, za uravnovešeno presojanje vrednot v preteklosti in sedanjosti v tem času in ‘kraju. Ugotavljajo pa tudi, da manjši del, ki je organiziran, sodeluje v skupnosti in čuti z njo. Večkrat se sliši razočarane pritožbe, da je mladina zgubila narodno zavest, da ne oblada v.eč slovenščine da se je narodno izgubila. In, to je po njihovem jedro problema. Zdi se mi, da je to presojanje preozko, kajti bolj žalostno kot to je, da se mladi izneverjajo narodnosti. Čas je že, da se zavemo tega problema. Vsi: mladina sama in njeni voditelji; zlasti pa starši, ki so v prvi vrsti odgovorni za življenje in vzgojo mladih. Nastane vprašanje: zakaj je tako. Zdi se mi, da odgovor ni preprost- Je več činiteljev, ki se vsi osredotočijo v povzročanju tega stanja. Važen faktor pa je nepravilna prilagoditev novemu okolju. Preostra prekinitev s preteklostjo, ne le narodnostno, temveč v vseh ostalih ozirih: “Vse kar pride od starejših, je zanič, nas ne ‘briga; mi vemo svoje in delamo po svoje.” Zato ni vere in zdrave morale, zato ni srčne kulture. Iz novega sveta prevzame le najslabše; najbrž ne vede amnak ker je to najlažje in ne zahteva žrtev in ne moči volje in nemire, ki človeka samo še bolj ponižajo. Dobrega in lepega si ne pridobiva, ker nima volje in ker ji ni mar biti boljša. Zdi se mi, da smo na to premalo gl.edali in hoteli mladino ohraniti izključno slovensko, našo, nismo se pa brigali za njeno okolje; ga ji izbirali, ji po resnem preudarku in posvetovanju nudili kroge, kamor bi zahajala brez posebnih nevarnosti, Ida se izgubi. To resno življenje v tujem krogu bi jo privedlo, če ne morda nazaj v slovensko okolje, pa vsaj do spoštovanja in pravičnejšega ocenjevanja narodnostnih vrednot. Tako vživljanje bi imelo smisel in bi prinašalo korist nam in domačinom. Medsebojna obogatitev. Upam si trditi, da je bila glavna napaka v stopnji družinske vzgoje,, ki ni bila primerna ne zadosti izrazita za ta svet in za tukajšnji način življenja. Ta vzgoja bi morda rodila odlične sadove v onem naravnem okolju, iz katerega je izšla- Tu pa so potrebni več,ji stiki med starši in otroki? globoka komunikacija; večje razumevanje in bolj zavestna dejanja vzgoje. ■Starejši so se v mnogih slučajih popolnoma zaprli proti novemu svetu. To je mlade odbilo in so oni iz protesta storili isto do sveta staršev. Drugi so zopet spustili svoje sinove in hčere v ta svet 'kot čredo na pašo naj si sama izbira, kar ji bolj prija. Sadovi, ki pa niso razveseljivi, postajajo vedno bolj vidni. S poznanjem tega stanja bo mnogo lažje določiti smisel bodočemu delu in ga prav usmeriti, da bo odgovarjalo najvažnejšim potrebam. Mladinska vez, marec 1967 -HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI“ Pol leta je preteklo, odkar sem bil na obisku v Jugoslaviji (KT 328),. in marsikaj novega se je old tedaj tam zgodilo. V prvih mesecih leta 1967 se kaže podoba Slovenije jasneje in ostreje začrtana kot v prejšnjih povodnih letih, ko sta vladna propaganda in naročeni optimizem v vseh javnih izjavah in pisanju zamegljevala dejansko stanje. Zdaj mnogo bolj odkrito pisanje dnevnega in še bolj revialnega tiska prikazuje stanje na slovenski zemlji bliže vsakodnevni stvarnosti. Reforma, ki jo izvaja vsa Jugoslavija in iposebno še Slovenija, terja od vseh, da se preneha s slepomišenjem in samoprevaro. Inflacija je poganjala naprej ves gospodarski ustroj in ker je bila proizvodnost na mnogo nižji stopnji od predvojne in od sedanje evropske ravni, je bilo treba z emisijo> kakor so evfemistično pisali časopisi s tiskanjem čedalje večjega števila bankovcev prikriti primanjkljaje, ki so nastajali v večini podjetij zaradi njihove premajhne donosnosti. JCakšne so po poldrugem letu posledice reforme v Sloveniji? Neznatno se je dvignilo število brezposelnih v Sloveniji, ki znaša okoli 15.000 brezposelnih, večinoma mlajših ljudi; na polovico je padlo število delavcev iz drugih republik, posebno iz Hrvaške in Bosne, ki sta v prejšnjih letih pošiljali svoje odvečno število delovne sile v .Slovenijo. Zaustavili so gradnje vseh uradnih reprezentativnih poslopij kot na primer velikanskih palač na Trgu revolucije ali na nekdanjem zelenjavnem vrtu ljubljanskih uršu-lin-k, vseh raznih občinskih sedežev v Ljubljani in po vsej deželi in pa tudi vseh novih tovarn. Vsa Slovenija je po dolgih letih investiranja reo-sejana s stotinami industrijskih objektov z zmogljivostmi, ki so daleč prekašale dejansko proizvodnost. Nikjer ne gradijo novih tovarn ampak le tu in tam širijo ali popravljajo stare tovarniške objekte. Poglavitna slkrb gre za tem, da obdržijo dosedanja podjetja. Kljub temu da je eno temeljnih načel gospodarske reforme, da ne bo nihče podpiral s skupnimi sredstvi pasivnih podjetij, je le nekaj industrijskih podjetij zavrlo del svoje dejavnosti ali prešlo v skrb večjih podjetij ali pa začasno ustavilo delovanje. Ljubljanska tovarna za pisalne stroje Toms je prenehala delovati, a del njene dejavnosti je prevzela Mladinska založba. Malo podjetje za majhne elektromotorje v Železnikih čalka na to, kaj bo z njim ukrenila kranjska Iskra, ki je eno največjih industrijskih podjetij v Sloveniji. Tovarna lepenke Sladki vrh na štajerskem je zašla v velike težave in se skuša rešiti z reorganizacijo in obnovo. Vsa obstoječa podjetja so že lani ustavila sprejemanje novih delavcev, lot"s pa nekatera že zmanjšujejo število tistega delavstva, ki se je vozilo od daleč z avtobusi v tovarne v Ljubljani, Celju in Mariboru. V Litostroj so se vozili na delo v Ljubljano iz Savinjske doline, iz Dolenjske pa tja do Trebnjega. Do vebkega in skokovitega porasta emigrantskih delavcev v zahodni Evropi ni prišlo, ker sovpadajo mere jugoslovanske reforme z gospodarsko recesijo v Nemčiji in z manj ugodno konjunkturo v drugih zapadno evropskih državah. Najhuje so občutile gospodarsko reformo razne obrtne delavnice občinskega značaja, ki so še vedno životarile v stalnih primanjkljajih in slabih izdelkih in revnih uslugah. Občinske uprave, ki so jih priklicali v življenje, so v reformi dobile opravičilo, ‘da so jim odpovedale denarno kritje njihovih izgub in jih s tem obsodile na likvidacijo. S tem pa so odprle vrata zasebnemu obrtništvu, ki se je že lani zelo razširilo in celo obeta, da bo prevladalo na področju celokupne obrtniške dejavnosti. Z reformo se je popravila tudi zasebna gostinska obrt, ki pa že zdaleč ni dosegla predvojnega razcvita. V industrijsko zelo razvitih predelih kot je to Gorenjska, gostilničarstvo ne prinaša toliko dohodkov kot obrtništvo ali delo v industriji. Zato nihče rad ne ugrizne v samostojno gostilničar-stvo, ki terja old posameznika velike podjetnosti in neumornega prizadevanja. Pač pa se je precej opomoglo zasebno gostilničarstvo na Primorskem, na Notranjskem, v okolici Ljubljane in na Dolenjskem. Majhne tako imenovane občinske gostilne so v stvari izginile. Držijo se le hoteli in velike restavracije po mestih. KAKOR PRED STO LETI Ker industrijska podjetja več ne sprejemajo novih delavcev, je nastal zastoj, toda kljub temu se je zasebno kmetijstvo zaradi tega le neznatno opomoglo. Dolgi dve desetletji privilegiranja tako imenovanega družbenega kmetijstva, agrarnih kombinatov in zatiranja zasebnega kmetijstva je od- vzelo kmetom sleherni polet. Sedaj sicer oblasti pozivajo ljudi, naj se posvetijo kmetovanju, toda vse predolgo je trajalo zapostavljanje kmečkega stanu in nobenih pravih perspektiv še ni, da bi mlajši ljudje mogli upati, da bi bilo mogoče živeti tudi od kmetovanja. Ni ne strojev za mala kmečka posestva ne večjega števila obrtnikov za kmečke potrebe, tudi ni nobenega kmečkega pouka o modrem kmetovanju, nobenih pravih kmečkih zadrug in organizacij. Vse kar zdaj zasebni kmet napravi v Sloveniji, je kakor pred sto leti, ko ni bilo nobene organizirane akcije v pomoč posameznim kmetom. Sam samostojen kmet se peha in kmetuje, kakor pač ve in zna. Vse tako imenovane kmečke zadruge in kmečki kombinati žive daleč od slovenskega kmeta, ki je prepuščen samemu sebi. V kmečkih kombinatih delajo slovenski inženirji, živinozdravniki, razne vrste tehniki, a med njimi ni nobenega slovenskega kmečkega delavca. Imajo le delavce iz Hrvaške in Bosne, iz raznih pasivnih krajev, ki pa so slabi delavci. Neprestano se menjajo: iprihajajo in odhajajo večkrat letno, fluktuirajo. Zato e vse kmečko delo opravljeno zelo površno, brez zanimanja in prizadevnosti. Zadruge niso zadruge ampak skupek ljudi, ki niso nikdar popreje imeli opravka s kmetijstvom. Zadružnega duha sploh ni, ampak gre za svoj monopolni položaj, da prekupčujejo. Tudi nova oblika kooperacije je zelo šibka tvorba. Zasebni kmetje naj bi obdelali zemljo in sploh kmetovali, a zadruge in kombinati naj bi dajali semena, gnojila in stroje, pridelki na naj bi se po določenem ključu delili. Gre za neke vrste socialistično spolovinarstvo, me-zzadrio, ki naj bi reševalo socialistične managerske veleposestnike in dalo možnost tudi zasebnim kmetovalcem. Kot vse spolovinarje in druge nesamostojne oblike kmetovanja, tudi ta oblika kooperacije ne uspeva na Slovenskem in tudi ne drugod v Jugoslaviji, ampak le životari in je njen uspeh odvisen od inženirjev. Enako razne ustanove, javni uradi, inštituti in komunalne uprave ne sprejemajo kakih noših uslužbencev in če le morejo skrčujejo število uslužbencev. Nadrobno načrtno vodenje gospodarstva v vseh panogah je pripeljalo do velikanskega števila uradništva. Čim bolj raste pomen samoupravljanja v smislu, da je sleherno socialistično podjetje tako samostojno kot so bila nekoč samostojna zasebna podjetja, da mora namreč vsako socialistično podjetje skrbeti, da bo donosno in da bo samo razpolagalo s svojimi sredstvi za nadalnji obstoj, razvoj in novo investiranje, tem manj je državnega vmešavanja, tem manj raznih ustanov, ki so prej pobirale vse prejemke in jih delile po svoji birokratski pameti ob nepravem času, na nepravem mestu in nasprotno vsem gospodarskim zakonom tržišč 'n zdrave konkurence. INŽENIRJI NA CESTI Reforma je doslej, do pomladi 1967, pokazala le to, da je zaustavila inflacijo, uvedla določeno stabilizacijo cen v najnovejšem času, a po drugi strani je raje zavrl a kot vzpodbudila polet gospodarstva, Slovenska industrija se še ni vključila v mednarodno konkurenco ki naj bi jo spodbudila k izdelovanju kakovostno boljših izdelkov, renutno je tudi zaprla vrata mlajšim letnikom zlasti strokovnjakom z visokošolsko zobrazbo. Nenadoma so se inženirji in arhitekti, ki so še pred dvema letoma imeli najvišje dohodke, znašli r.a cesti. Nič kaj ne kaže dobro tudi raznim inženirjem elektrotehniške, mehanične strojniške in kemične panoge. Gozdarskih inženirjev je trenutno dovolj, a jasno je, da sedanje stanje v kmetijstvu z agrokombinati v večnih denarnih krizah, pri zasebnem kmetijstvu, ki je bilo popolnoma na tleh in zdaj kaže le slabotne znake življenja, ne zahteva novih kmetijskih inženirjev. V dobi inflacijske rasti niso šli moški študirat .pedagoške poklice, ipa so zato ženske zasedle vsa mesta v osnovnem in srednjem šolstvu in delno na univerzah. Najlaže se še zaposlijo ekonomisti, to je diplomiranci ekonomske fakultete, pa tudi pravniki dobijo službe, ker je bila pravna stroka potisnjena nekoliko v stran v prejšnjem neprestanem eksperimentiranju na vseh področjih življenja od ustave pa do najnavadnejših statutov najnižjih upravnih in gospodarskih enot. Toda vse te omejevalne antiinflacijske mere reforme niso vidno zmanjšale videza blagostanja v Sloveniji. Prav v zadnjih dveh letih smo doživeli, da se je še bolj razširil avtomobilizem in da so slovenski lastniki osebnih avtomobilov prešli od manjših vozil, od Fiatovih, na francoske in nemške Renaulte, Opele in Peugeote. V letošnji zimi so zasebna gospodinjstva po večjih slovenskih mestih kupila deset in deset tisoče peči na kurilno olje za ogrevanje stanovanj. Preteklo jesen in še v zimi si je večina slovenskih družin po mestih nabavila italijanske avtomatične stroje in okoli 400.000 Slovencev ima potne liste, za katere ne rabijo nobenih viz ampak lahko prehajajo avstrijsko in italijansko mejo, kadar se jim zljubi. Ob posebnih jugoslovanskih državnih praznikih, ko je v sosednjih državah delovni dan, to je 29. novembra, ob novoletnih in prvomajskih praznikih, pa tudi na navadne dni, obiskujejo velike množice Slovencev sosednje kraje za mejo pred vsem, da si nakupiio blaga Tako so Slovenci preteklo zimo nakupili darila za praznike v tujini, v vo':lki meri industrijske izdelke, zlasti razne stroje in sestavne dele za vseh vrst strojev in tehnično orodje- Ker se je zmanjšalo grajenje poslopij za javne namene in pa tudi velikih stanovanjskih blokov, je prišlo do občutne gradnje malih stanovanjskih hišic, na tisoče ki jih gradijo ljudje v raznih etapah, a jih neprimerno manj stanejo kot pa draga stanovanja v velikih stolpnicah. Tako nizko je bilo stanje preostalega kmetijskega prebivalstva, da so pri začetnem oživljanju kmetijstva, tudi kmetje postali dobri kupci in kupujejo, če le morejo, kmetijske stroje v tujini in olepšujejo lastna stanovanja. SLOVENIJA — MOLZNA KRAVA: Kakšna so pa druga področja življenja v Sloveniji, taka, ki kažejo, kam. gre slovenski narold in ki sc ne tičejo samo njegovega osebnega materialnega stanja? . Še v zadnih mesecih lanskega leta je bilo med ljudskimi množicami precej napetosti in nejevolje. Ljudje so se vznemirjali, češ da je Slovcnia imeraj dajala, a sama da ni nič dobivala. Podobne očitke so drug drugemu metali v obraz tudi drugi jugoslovanski narodi, tudi Slovencem, češ, vi Slovenci ste se najbolje med vsemi odrezali pod komunizmom, zato imate daleč najvišji življenski standard v Jugoslaviji: bolje ste plačani v vseh službah, relativno imate več avtomobilov, bolje ste oblečeni, bolje se hranite, s stalno ste v tujini pri odprtih slovenskih mejah proti zahodu- Slovenci pa so približno odgovarjali, kako jim je zastarela industrija, kako oni v glavnem nosijo največje breme za južne kraje, kako pridno (delajo, a drugi na jugu lenarijo. Skratka, govorili so tako Ikot severni Italijani nasproti Rimu in južnim krajem. Zdaj ko je pritisnilo varčevanje reforme, ko se povsod v državi podjetja borijo za obstoj, ko vidijo,da si mora vsak sam pomagati, je nekoliko popustilo medsebojno očitanje. Res pa je tudi, da ■ blasti ne pustijo nobenega medsebojnega napadanja naroda proti narodu, republike proti republiki in pa tudi da se je situacija spremenila z razvojem r'forme, ki ne dovoljuje privilegijev in podpor ter si mora vsakdo, zasebnik; zasebno ali pa skupno podjetje, ekonomske regije, republike, pomagati sami brez intervencije države ali kateregakoli skupnega organa, ki jim je bila odvzeta sleherna moč interveniranja in podpiranja. še zmeraj je ena najbolj pekočih slovenskih ran narodov majhen naravni prirastek, število živorojenih je padlo od 22.8 v dobi 1950-1954 na 17.9 v zadnjem podjetju- Padanje se je sicer ustavilo, toda za tako majhen narod kot je slovenski je ta prirastek zelo neugoden. Zelo odločilno vpliva na tako nizek naravni prirastek velikansko število splavov. Letno ima Slovenija okoli 26.000 porodov in še 15.0000 registriranih splavov. To je 0.6 splava na porod. Ker pa splavlaio tudi izven bolnišnic, pa stojimo Slovenci pred žalostnim rekordom, da imamo zelo verjetno en porod na en splav, torej 1:1. Zelo redki so zdaj detomori, toda čemu naj bi tudi bili, ko pa je tako enostavno splaviti brez vsakih ovir in formalnosti v ginekoloških bolnišnicah. V prejšnjih časih gospodarskega utopizma so tudi v načrtovanju družin ravno pri enem najmanjših narodov na svetu domači komunisti vnesli utopične prijeme tudi v propagiranje zdravih tako rekoč uradno zajamčenih splavov. Zdaj pa je komunističnega vodstva strah, ker vidijo, kam so pripeljali z olajšavo splavov. Vsaka ženska navede kot razlog samo socialni vzrok, pa četudi ima moderno stanovanje, avtomobile in počitniške hišice. Dejansko ničesar ne ovira splavljanja; nasprotno, ves upravni aparat in vsa duhovna usmerjenost današnje komunistične miselnosti vodi k temu. Nam Slovencem ni v nobeno tolažbo, če je tako strahovito padlo tudi število otrcik in narastlo število splavov na Hrvaškem in v Srbiji, ali pa, da je še huje na Madžarskem in v Avstrji še manj otrok kot matična Slovenija. Prav ta slednja bi morala dajati dober zgled. Ljudje v Sloveniji imajo občutek, da je sedanja komunistična oblik* državnega sistema izgubila vsako upravičenost obstoja. Zato so tudi sedanje splošne volitve v državi brez posebnega pomena za ljudi. Ljudje so povsem indiferentni do teh oblik komunističnega reda ali do komunističnega sklicevanja na neko ljudsko demokracijo. Upajo, da je sedanja doba samo prehodna in da bodo končno morala tudi v državnem upravljanju zmagati tista načela kot so prevladala ob gospodarski reformi. “KLIC TRIGLAVA” april 19fc'7 M E n HAMI 21. junija je preteklo leto dni, odkar je v Sao -Paulu umrl domobranski oficir Miroljub Stamenkovič, Te dni jc poteklo 25-let, odkar je Stamenkovič prvič odšel na teren. Vsak dan več v svobodi, vsak dan bliže ‘dokončni razjasnitvi neba nad slovensko zemljo nam Stamenkoviča kaže v lepši luči. In ko bodo v Jugoslaviji spet v modi puči, Stamenkoviča ne bo: bo pa dovolj naroda z njegovim isrcem, dušo in hotenjem. Takrat se bo Miroljub na onem svetu nasmehnil: Pa smo jih, vidiš! 0. aprila je bila v Buenos Airesu v Slovenski hiši slovesno odprta sol-venska sekcija Katoliške univerze papeža sv- Klimenta v Rimu, ki so jo ustanovili Ukrajinci v zdomstvu- Po -dolgih letih se je pot Slovencev in Ukrajincev spet srečala na zdravih kolesnicah in Bog daj, da bi -bilo obema narodoma v največjo korist v njuni skupni borbi za skupnimi cilji: osvoboditev in svoboda domovine. XII. Slovenski dan v Buenos Airesu 2. in 9. aprila je potekel kot običajno. Novi časi in nov razvoj v svetu ipa silijo k poglobitvi Slovenskega dne: iz same družbene prireditve moramo doseči zajetje vsega argentinskega zdomstva s primernim uvodom; poleg športa bo treba seči na prosvetno in kulturno polje predvsem pa na duhovno, -da bomo tako z mobilL zaciio vseh sil, z nekim civilnim misijonom utrdili naše vrste in na Slovenskem dnevu poudarili svoje doslej neomajano hotenje. Iz stalnih omisij je nuin:; potrebno preiti v vseslovensko bratsko povezavo. V domovini je koncem januarja umrla gospa Terezija Weiss, mati domobrancev in gespe Anice por. Boh, žene našega delavnega člana Maksa. V Buenos Airesu pa je zapustil dolino solz učitelj Martin Mizerit, čigar plodno delo z izdajo prve šolske knjige v zdomstvu Naša beseda (skupaj z Aleksandrom Majhnom) in z rednim zaglavjem Za našo mladino v Svo7 hodni Sloveniji bo še dolgo rodilo sadove v zdomskem šolstvu. Odšli so v večnost tudi uajstarejši mel nami: Maks Mastnak, Ludvik Osterc in Janez šm-ajd, očetje korenine, ki ;so s svojimi spremljali ves naš boj. Ni jim bito dano dočakati dan svobode. — Naj počivajo v miru, svojcem naše sožalje! Janez Klemenčič (Konec> LETA STRAHOTE IVA IŽANSKEM Strah je bil zaenkrat prazen. Zamenjali so samo dve četi- Iz Iga so jo prestavili nekam k Višnji gori, od tam je pa prišla na lg, signali s ti in moštvo ambulante je ostalo. Pri novi ,četi so bili večinoma možje in fantje iz Dobrega polja in Hinj. Poveljnik je bil Huda Stane. Pil je dober vojak, ki ni pošiljal samo svojih borcev na pohode, ampak je tudi sam pridno hodil z njimi. Poglavitno pa je bilo, da je šel z njimi vsak prvi petek k obhajilni mizi. Nova četa je imela drugačno nalogo kakor njena predhodnica. Prejšnja se je utrjevala, ta je pa delala (Pohode. Delala je tudi daljše pohode na Krim, Iško, Mokre, Kurešček. Navadno niso nikjer naleteli na komuniste. Včasih se jim je pa pripetilo tudi kaj nepričakovanega. Potihoma so prišli nekoč v Zapotok in se razšli med podrtijami. En domo-•branec stopi v hišo, za mizo zagleda med domačo družino dva komunista, ki sta jedla. Komunista sta skočila skozi okno in jo pobrišeta po hribu navzdol v hosto. Odnesla sta zdrave pete. Nekoč že prav pozno v jeseni, mislim, da je bilo v decembru, so pa doživeli nekaj posebnega v Sivih dolinah. To je gozd pod Mokrcem, ki pada strmo proti strugi Iške. Tam So se počutili komunisti varne. Visoko nad Iško so imeli na skali postavljeno kolibo. Tu je bil zbran ves komunistični štab rajona Barje s s sekretarjem Maticem Škrabo na čelu. Domobranci so se približali kolibi. V zadnjem trenutku jih en komunist zagleda in se vrže kar čez skale, drugi pa za njim, moški in ženske. Domobranci so pokali za njimi, vendar nobenega niso zadeli, nobeden se ni čez skale ubil. Za Matica so govorili, da je bil ranjen in da je ranam podlegel, a ni bilo res. V baraki so pa dobili razne važne zanimive dokumente. Predvsem dosti fotografij, iz katerih so lahko spoznali komunistične pristaše. Tudi važni zapiski so jim prišli v roke. Posadka sama in Ižanci smo pa imeli nekaj časa mir pred njimi. Ig je postal spet nočno .pribežališče moških in živine. Občina je morala poskrbeti, da so se spravili pridelki iz tistih njiv, katerih lastniki so zbežali. Nekaj pridelkov je bilo za stroške, nekaj za občinske reveže, nekaj pa za vojake. O komunistih dalje časa ni bilo nobenega sledu. Meseca septembra so se pa začeli spet približevati. Nekoč so mimo Iga napadli postojanko na Barju. Škode niso napravili nobene. Bil je pa to opomin za ižansko posadko, naj bo pripravljena. Posadka je opomin razumela in se po njem ravnala. To vam je bilo vrvenje tisti dan po barjanskem •napadu- Pregledali in razdelili so municijo, pregledali orožje, ali je v uporabnem stanju ali ne, da ne bi strojnice odpovedale, kakor so na Barju, razen ene. Vse to .bile tisti dan namazane. Zvečer je bilo vse ■ loštvo v strogi pripravljenosti. Tudi stanovalcem v župnišču si po okoliščinah povedali, da naj bodo pripravljeni na to, da bo ponoči kaj pokalo. Nestrpno smo pričakovali večera in pokanja. Hvala Bogu, čakali smo zastonj. Ali so bili komunisti od! neuspeha na Barju tako malo razpoloženi, ali pa so jim tere.oci povedali, da se je četa dobro pripravila napada prvo noč ni bilo, drugo no,č pa ni bilo več časa. Na Igu so se začele zbirati domobranske čete za obširen pohod proti Št. Vidu, deloma čez Mokre, deloma čez Rakitno. Prihajali so razni bataljoni, tudi Meničanin je prišel s svojim Komunisti so morali gledati, da odneseje zdrave pete. Pohod se je razvil iz Iga v naj slabšem vremenu. Padalo je, d'a so se nam vojaki zelo smilili. Na pohodu so se nahajali dalje časa in razbili komuniste ki so jih presenetili pri št. Vidu. (četa je pazila tudi na domače te-rence. Nabrali so jih nekoč večje število, jih imeli nekaj časa zaprte v gradu. Nekaj je bilo zapuščenih, nekaj odpeljanih v Ljubljano. Nekateri so bili v Ljubljani zaprti. Kozina npr. Druge so pa odpeljali v internacijo. Tako poštarica, Bezga-rica Majnikov Tone in sin. šli so v Nemčijo, kjer so bili zaposleni v tovarnah. Z Nemci nismo imeli dosti zvezi. Na Pijavi gorici sta bila dva nemška oficirja, 'ki sta prišla včasih pogledat na Ig, kaj se godi. Za stalno pa je bil na Igu neke vrste narednik, ki je imel naslov „Hauptwacht-meister". Na Golem je patrulja dobila v roke posestnika Glavana iz škrilja. V njegovi hiši je bila vedno komunistična komanda in zapori. Moža so imeli zaprtega v župnišču. Eno noč je mož vrgel vrata iz podbojev in mislil pobegniti. Nakana se mu ni posrečila. Poleg Glavana so dobili še dva druga komunista pod škriljem. Imela sta skrivališče ob strugi poteka, da sta prihajala lahko v svoj brlog po vodi in tako zakrila vsako sled za seboj. Najhujši — Koruza jim je zopet ušel, drugega — Brceta iz Iga so pa pripeljali. Posadka na Pijavi gorici sc V"e najpreje dobro utrdila, potem je pa začela s pohodi. Prijela je goreče komuniste, še bolj pa komunistke. Dokazali so jim zveze in jih obsodili. Sam poveljnik mi je pripovedoval, da so bile pozvane, naj pred izvršitvijo kazni molijo kesanje, pa ga niso hotele. Tu se vidi komunist’,čna zagrizenost. Na zvit način so zvedeli v Selniku za skrivališče dveh deklet. Ko so imeli ti dve v rokah, so zvedeli od njih za skrivališče Drobničevega Lojzeta iz Logatca ki je bil navdušen komunist in velik bogotajec, ki je rekel: ..Dokler boste v Boga verovali in farje poslušali, toliko časa se vam bo slabo godilo." Kdo je hribovskemu fantu vcepil take nauke ? Tudi ta je imel skrivališče tako pripravljeno. da je prišel do njega po vodi. Ker sta dekleti povedali, skrivališča ni bilo težko najti. Komunistov samih čez poletje ni bilo čutiti, pač pa so terenci še vedno šarili. Trosili so razne tiskovine. V njih je bila zagrožena kazen, katera bo doletela tiste, ki delajo zoper komuniste. Duhovščina pod Krimom je bila večkrat omenjena, največkrat pa ižanski župnik. Znamenje, da so njegove pridige še vedno poslušali iz tega namena, da so jih potem prenašali komunistom v gozd. Pri četi na Igu je bil na ambulanti salezijanski bogoslovec Knez. Ta ni bil zadovoljen, če ni imel tropa otrok okrog sebe. .Prirejal je z njimi na hitro igre in zabavne prireditve. Tudi domobranci so se pokazali včasih na odru. Ker je bilo domačih premalo^ so jim prišli na pomoč iz Pijave gorice. Za starše in otroke je bilo prav, da se je gospod Knez ukvarjal z otroci, ker ni bilo še šole. Izmed požganih poslopij se je najpreje začela Popravljati šola. Starši sami so silili na to, priganjal je tudi nadzornik Petelin. Obljubil je izposlovati 20 tisoč lir podpore za popravo. Najpreje so zamašili luknjo na strehi, da se ni še dalje delala škoda na stavbi. Potem so začeli urejati dve sobi. Težava je bila velika. Oken nikjer. Klopi_ stol,eki, katedri razneseni. Počasi je bilo treba vse to poiskati po hišah. Meseca novembra je bilo za silo urejeno. Pouk se je vršil v treh oddelkih. Prvi je imel šolo od osmih do enajstih, drugi od' enajstih do dveh, tretji pa od dveh do petih. Učiteljice so (nle samo tri, ki so bile zelo zaposlene. Iskali so moškega šolskega upravitelja, pa ‘nobeden ni hotel iti na Ig- Kmečka pisarna v Ljubljani je rabila za begunce kurivo. Poiskati ga je bilo treba blizu Ljubljane. Zbrali so Hostarici v Dragi- Sekali so delavci iz Ljubljane. Seveda pa ni bilo Palmetu všeč, pa sila kola lomi. Vozili so drva domači vozniki, nekaj zastonj, nekaj pa za pla- čilo. Na,peljali so jih pred šolo in na župnijski vrt. Domačini so delali metre. Te so odpeljavali v Ljubljano deloma z avtomobili, deloma na vozeh. čudno, kadar je bilo treba peljati zastonj ni imel časa nobeden, kadar pa za plačilo, je bilo- pa toliko voznikov, da je drv zmanjkalo. Taka je bila ljubezen do bližnjega. Kraljica miru na Kureščku je dolgo časa varovala svoj dom. Daleč naokrog ni bilo poslopja, ki bi ne bilo nič poškodovano_ le cerkev na Kureščku je ostala nedotaknjena. Septembra meseca je pa tudi ta dobila strel v streho nad velikim oltarjem. Bila je borba med komunisti in domobranci. Kolika je bila škoda, se osebno nisem mogel prepričati. V' novembru je prišel poseben oddelek na Golo h kapeli odkopavat trupla visokošolcev Strupija in tovariša Pipana, ki sta bila tam ustreljena in pokopana, trupli sta bili v zemlji komaj dobro leto, pa sta bili že skoraj strohneli. da ni bilo dosti dčjati v krsto. Skupino je vodil do-rhtihranski kurat. r. Lenček, zraven je bil pa tudi zdravnik- Na povratku so se ustavili v župnišču na Igu- Mrkega oktobrskega dne so pripeljali iz Jelendola truplo ustreljenega župana Milko ta Mrzela, da ga pokopljejo na domačem pokopališču. Dan je bil ravno tako pust in žalosten, kakor pred letom dni tisti, ko so naju odpeljali. Pogreb je bil kar se da slovesen! Kurat Mavec, ki se je pogreba udeležil, je rekel: ,,Tti je mučeniški pogreb in mora biti najslavnejši." Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Prav. Saj je še mrtvi pridigoval, kaj dela komunizem. Poslovil se je od njega najpreje komisar Stoje zatem pa gospod Mavec. Pri mrtvaškem sprevodu sem si mislil: „Sedaj grem jaz pravzaprav za svojim lastnim pogrebom. Isti dan odpeljan, zaprt zaslišan, sojen, biti bi moral tudi tisti dan ustreljen. Zaenkrat me je Bog še ohranil pri življenju. Zakaj in koliko .časa, ve On sam.“ Napadov to leto domobranska posadka ni več doživela. Tudi na pohodih ni doživela drugega, kakor v Sivih dolinah, kar je bilo že opisano. Mlajši domobranci so se pripravljali na Miklavžev večer ki ga je vodil gospod Knez. Naval je bil tak, da je Miklavž moral dvakrat deliti darila. Starejši so pa pripravljali božičnico. Zorna maša je bila že ob štirih popoldne. Božičnico so pa začeli ob sedmih. Napravili so jaslice, zapeli nekaj božičnih .pesmi, pot m so bili pa pogoščeni. Povabili so tudi mene. Na Pijavi gorici so pa imeli pravo polnočnico. Vojaki so poveličevali slovesnost svetega večera s streljanjem. Pokalo je povsod kakor bi bila huda bitka. Praznike smo lepo in mirno preživeli. 1945 Prve tri mesece leta 1945 smo preživeli v miru. Domobranci daljših pohodov niso delali le v Iško so hodili stražit delavce. V Iški so namreč delali drva za domačo domobransko četo. Sekali so v gozdovih te-rencev. Po preteku dveh let sem se tudi sam napotil v Iško gledat, kaj delajo tam moji istari znanci. Obhodil in obiskal sem družine. Vas sama ni trpela. Poslopja so ostala, r‘azven v Mali vasi. Premoženjsko pa samo Janežič ni trpel nobene škode. Drugim razen šalovki je bilo pa veliko izropanega in uničenega. Ljudje so živeli čisto mirno življenje, napadov ni bilo. Sploh so komunisti nekam izginili, nikjer niso na nobenega naleteli. Domobranci so si kratili čas s prireditvami ki jih je vodil gospod Knez. Velikonočno procesijo smo opravili slovesno. Prazniki so bili lepi in prijetni. Ljudje so živeli tako, kakor da bi bile že redne razmere. Posadka na Pijavi gorici se je prav tako vrgla na notranjo ustalitev. Pred komunisti so imeli mir. Imeli so pač nalogo, da so ohranili varno pot proti Turjaku in Laščam- Skrbeli so za nekako prenovitev Pijave gorice. Delo so vodili salezijanski bogoslovci. Najpreje so naredili iz cerkve zopet hišo božjo. Preje je bila stanovanje in obramba za borce. Odstranili so iz nje vse, kar ni spadalo v cerkev. Pobelili so le,po, napeljali elektri'koi kupili dva lestenca, raz-svetili kor, postavili križev pot- Na koru so imeli pevske vaje. Harmonij je bil last gospoda kanclerja Jagodica. Od njega ga je gospod Breznikar dobil na posodo in ga spravil na Kurešček. Od tam so ga pa domobranci prepeljali nazaj na Pijavo gorico. Imtli so močan pevski zbor. Tudi mašno obleko so izpopolnili. Kupili so lep bel mašni plašč, a so ga predrago plačali. Sredstva za popravila so spravili skupaj na ta način, da so ljudje nekaj prispevali v denarju, nekaj pa v živilih. V Kan-daretovem hlevu so napravili primerno dvorano za predavanja in igre. Najbolj potrebna je bila pa šola. Starši so to potrebo sami dobro spoznali. Drugam niso mogli pošiljati otrok v šolo zaradi varnosti. V Kandaretovi trgovini so napravili šolsko sobo klopi, in drugo sobno opravo so .pa dobili večinoma iz Že-limeljske šole. Pouk so deloma oskrbovali salezijanci. Starši so pa najeli na svoje stroške izprašano učiteljico Dobršek iz Ljubljane. Šola je bila priznana po/neje tudi od oblasti v Ljubljani kot javna in podrejena šolskemu vodstvu na Igu. V petek je gospodična dobila dekret, v nedeljo je pa šla. Domobranci so najraje hodili na pohod proti iKureščku. V cerkvi v velikem oltarju je sameval kip Kraljice miru. Sklenili so, da ga prineso v cerkev na 'Pijavi gorici. V cerkvi so pripravili lep prostor, za Marijin kip so v Ljubljani izprosili lepo obleko. Slovesnost ustoličenja je bila določena in izvedena na tretjo nedeljo po veliki noči, ko je bil drugače v mirnih časih na Kureščku velik shod. Slovesnost je vodil gospod kurat dr. Lenček. Ko so nesli kip iz Kureščka, so ženske iz Visokega in Rogatca to zapazile in se jezile. Rekle so, da na farje ne dajo nič, le na Marijo še nekaj drže, sedaj jim pa še to odnašajo. Ko so zaslutile, da je med dbmobranci tudi duhovnik, jim je bilo zelo nerodno. Gospod kurat jim je oponesel, zakaj se sedaj toliko potegujejo za Marijo, preje se pa še toliko niso zmenile zanjo, da bi bile njeno cerkev pometle, če bi je ne odnesli na Pijavo gorico, bi jo prenesli na Ig. Slovesnosti na Pijavi gorici sem sc udeležil tudi sam. Pred komunisti smo imeli mir. Ljudje so pravili da nikjer ni nobenega videti. Prišel je pa drug strah, aeroplani. Čim lepši so postajali dnevi, toliko raje so brenčali po zraku. Kadar koli se je začulo brnenje, vsakokrat smo gledali, kam bodo krenili. Če so leteli visoko, se nismo dosti zmenili zanje. Bili so angleški ali amerikanski, ko so Bog ve kam nesli razdejanje in smrt. V Ljubljani so pa tudi takrat tulile sirene. Ljubljančani pa čepeli v zakloniščih, na veliko noč ves dan. Bolj smo se bali „titovcev“, ki so se začeli pojavljati. Bili so štirje črni. Posebno radi so obletavali progo dolenjske železnice in jo včasih tudi obstreljevali. Precej trda nam je šla na Markov dan. Prošnja procesija se je ravno pomikala po vasi od studenca proti cerkvi. Kar se zasliši brnenje aero-plana čisto nizko. Strojnica zadrdra kar nad nami. Neverjetno, kako so Se ljudje hitro razbežali. Naenkrat ni bilo nobenega nikjer. Hitro sem skočil ob hlevu na župnijsko dvorišče od tam pa v vežo. Malo je bilo treba počakati. Šli smo v cerkev in čakali, ali bo odletel, ali bo še dalje krožil. Kmet iz Vrblenj je peljal ravno slamo v Ljubljano. Pri Anzeljcu začne streljati iz aeroplana nanj. Krogle so letele in udarjale na vse strani voza, samo na moža in konja nobena. Na cesti se je dobro videlo, kam so prileteli izstrelki. Aeroplan je odletel, ljudje so se zbrali v cerkvi opravilo se je lahko končalo. Iz Ljubljane je večkrat prišla kakšna vest, da bi se bilo dobro za vsak slučaj malo pripraviti. Ni,o nisem verjel takim ljubljanskim vestem. Prvega in drugega maja je odšla ižanska domobranska četa v Ribnico, iz Ribnice je pa prišla na Ig. V silnem nalivu so naše peljali na Škofljico, tam so dolgo čakali na vlak, potem so se pa vsi mokri odpeljali. Takoj prvo noč so bili že zapleteni v borbo. Poleg domobranske čete so se začele na Igu prikazovati tudi nemške ediniee ki so se umikale z juga. Po vasi so pobrali nekaj konj. Bila je to zadnja tatvina oziroma rop, ki so ga Nemci naredili na Kranjskem. V četrtek, 3. maja, zvečer so v Ljubljani razglasili Zedinjeno Slovenijo in je Narodni odbor prevzel oblast. Ž veliko nestrpnostjo smo v petek zjutraj razširjeVali po vasi to novico, ki nam jo je iz Ljubljane prinesel lazarist Perne. Debili smo tudi v roke nekaj izvodov rtideče obrobljenega časopisa Slovenec, ki je objavil proklamacijo in brzojavke. liila je to zadnja številka, ki je izšla. v ■ - V to praznično razpoloženje, je ,pa kaj neprijetno udarjal odmev topovskih strelov, ki se je slišal od Rakeka sem. Prišel je glas, ;da je Rakek. padel v roke komunistom da se bližajo Vrhniki. Rupnikov bataljon se je umaknil v Rakitno, potem pa v Notranje gorice. Zvedeli, smo, da so na Pijavo gorico prišli že prvi begunci iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki so na Vozovih pripeljali tudi svoje imetje. Pri cerkvi vidim mladoporo-čenega domobranca, ki;se je ganljivo poslavljal od svoje žene. Oba sta jokala. Proti večeru sem bil še zadnjič na marofu- V soboto zjutraj pride iz pisarne Perne in pravi: „časi so resni." Domobranci so se začeli .pripravljati,na odhod, jaz se nisem posebno. Za odhi • sem bil tako hitro pripravljen, čakali smo, kaj bodo naredili domobranci, po njihovem odhodu ne bi imeli več obstanka na Igu. Naročili so nam: pripravljeni bodite. Ko smo gledali proti Škofljici, smo videli, da prihaja voz za vozom beguncev iz Ribnice in Velikih Lašč. Videti je bilo, da je stvar resna. Posadka ni dobila več telefonske zveze z Vrhniko. V soboto zvečer je razposlala poziv voznikom, naj bodo pripravljeni za prevoz. Občina je hitro začela deliti živež, ki ga je ravno ta dan pripeljala iz Ljubljane. Skozi Ig iso začeli hoditi s težkimi nahrbtniki od Ribnice sem moški in ženske, ki so bili tja poslani na dele. Iz Ljubljane so prihajale najbolj nasprotujoče si vesti, ehe razburljive, druge pomirljive. Tudi jaz sem uredil denarne zadeve,- izplačal, kar sem bil dolžan. Cerkveni arhiv je zopet romal v cerkveno kripto, poleg tega tudi občinski. Dremali smd kar oblečeni. Zjutraj sem maševal že pred določeno uro, imel potem kratek nagovor: „Ozna-niti vam ne vem kaj, prvi petek ir. prvo soboto Ste dobro opravili. Ohranite vse to," dal sem blagoslov in končal. Maševal je potem gospod kaplan. Ljudi je bilo malo pri maši. Slutili so, da se pripravljajo važne 'reči. Borba med komunizmom in Bogom, je prišla do vrhunca. Zaenkrat se-je Bog umaknil in prepustil ko- munizmu oblast, če je borba samo tehnična potem po zmagi lahko vsi mirno ostanejo doma. Če je pa idejna, morajo pa pristaši nasprotne ideje iti proč, če se hočejo rešiti. Vse svoje upe smo stavili na Angleže. Govorilo se je veliko o neki motorizirani deviziji Burja, ki je ne vem kje pripravljena, da ob razsulu zasede Slovenijo bila bi to edina Pametna rešitev, ki bi zabranila prelivanje krvi in pripomogla k pomir-jenju duhov. Pa ni bilo ne Burjeve divizije, ne Angležev, ker so Jugoslavijo in z njo tudi Slovenijo že davno prodali Titu in najhujšemu komunističnemu absolutizmu 'ki so mu ravno Angleži pomagali do oblasti. Nepojmljiva nam je usoda naših domobrancev. Bog jih je očitno podpiral, dosegli so lepe uspehe, imeli razmeroma zelo malo izgub. Očistili so kranjsko deželo komunistov. Ravno, 'ko so to dosegli, so pa angleške ladlje pripeljale na Reko komuniste vseh balkanskih narodov: Bolgare. Romune, Macedonce, Grke, Albance, jih moderno opremili in poslali proti protikomunističnim borcem. Srbski četniki, ki so se pretolkli iz Srbije, bi morali držati črto Reka-Vipava, to črto pa so pustili in šli k Angležem. Premoč v moštvu in tehniki je bila taka. da so se domobranci morali umakniti. Šli smo iz dežja pod kap česar pa preje niso slutili. Kaj bi bili komunisti naredili taiko z njimi, nam kaže bogoskrun-stvo na grobovih. Vse grobove domobrancev so izravnali z zemljo. Če sedaj kakega mučenega domobranca pokopljejo, morajo grobokopi zemljo steptati, da zabrišejo vsako sled. „Moje misli niso vaše misli, moja pota niso vaša pota," pravi Gospod. Vozovi so začeli prihajati pred župnišče, da nalože domobransko prtljago. Posamezne družine so se začele odtpravljati proti Ljubljani, deloma peš, deloma na kolesih, nekateri pa tudi z vozmi. Na pot je šlo okrog 120 oseb iz Iga in Pijave gorice- Skupaj smo se odpravili na pot z gospodom kaplanom in gospodom Murnom. Okrog pol desetih dne 6. maja sem zadel na ramo bisago, v kateri je bilo nekaj perila, nekaj hrane, v roko sem pa vzel aktovko. To je bilo moje edino premoženje, ki sem ga rešil. Vse drugo je moralo ostati. Prisrčno smo se poslovili s farani, s katerimi smo se srečali. V družbi drugih 'beguncev smo se napotili proti Ljubljani. Bil je lep, gorak majski dan. Zadnji so se oglasili v slovo še zvonovi. Ko smo prišli na cesto, je bila ura tri četrt na deset, ko je zazvonilo k deseti maši. Opravilo je imel dobri gospod Erjavec, ki je sklenil ostati na mestu. Oj ti ižanski zvonovi. Slovesno so doneli v pozdrav, iko sem se 23. 10. 1924 .pripeljal na Ig za župnika. Žalostno si zapeli, ko sem se 10. 10. 1943 vsedel na voz, da me popelje v ribniške zapore, prisrčno so me pozdravili ko sem se 10. 11. 1943 ob tretji uri popoldne vračal iz internacije domov. Ravno na tistem mestu so se poslovili od mene 6. maja 1945, ko sem ravno za svojo 60-let-nico odšel v begunstvo. Bog ve, kdaj in kako mi bodo še zadoneli v spomin. (Konec.) O | L- t = v TA Er F A KEDUCIDA Propieded Intelectual No. 923973 — 14-2-1967 O ? ® < Cancesion No. 6830 Ramon Falcon 4158, Bs. As.