glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIV 28. julij 1987 št. 7 Glasilo ureja uredniški odbor Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Stanka Sni-daršič, Jadran Šnidaršič, Marko Švent, Darja Horvat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v Tiskarni Novo mesto. r /////////////////////////^^^^ ,— j Dragi bralci! Za nami je prvo je precej prispeval tudi Z f/, polletje letošnjega leta. devizni priliv t.i. ACA ^ y To obdobje je bilo za programa, ki je prišel tik ^ y Novoles burno. Začeli ob koncu zaključka g, y smo s težko hipoteko iz- prvega polletja. Ta sred- % ’ stva njs0 podarjena, ^ Novoles jih je moral še 6 kako težko zaslužiti, y Čeprav se je Novolesu y obrnilo na bolje, nas to ne ^ sme uspavati. Razmere Jz gub in z skoraj neobvladljivo gospodarsko situa-y cijo širše družbe. Poleg v, tega je prišlo tudi do Jz sprememb v vodstvu y Novolesa in drugih kad- sme uspavati. Kazmere jz y rovskih sprememb. Med na trgu so tako trde. da se y "■ tem je nezavidljiva gos-Jz podarska situacija No-y volesa zahtevala uvedbo y t.i. interne sanacije. moramo nenehno spopa- y dati z novimi težavami. ^ Premagali jih bomo le, če bomo še naprej ostali Začetek sanacije je bil solidarni med seboj in z Z/ v . ■;__________I__„ ______I_________•_______, težak, saj je novo vodstvo začelo reševati Novoles v % izrazito negativnih dru-‘Č, žbenih razmerah. Glede na to, da je y Novoles močan izvoznik na konvertibilno tržišče, so ga močno zadeli še sistemski ukrepi ZIS glede izvoza. Vrsta okoliščin je torej prispevala k temu, da se je Novoles znašel skorajda na robu zloma. No, v tej situaciji se je pokazalo, da nobena stvar ni nemogoča, če se najdejo pravi ljudje na pravem mestu. Z vrsto ukrepov nam je uspelo Novoles do konca prvega polletja toliko ozdraviti da ne izkazuje več izgube. So še nekateri tozdi, ki izkazujejo izgubo, vendar je Novoles kot celota zaključil prvo polletje uspešno. K temu vso odgovornostjo izpol-njevali svoje zadolžitve. Več o tem preberite na y sredinski strani. Poleg te osrednje f/, informacije smo vam pripravili nekaj zelo zanimivih strokovnih član- y kov, samoupravne vesti, % vesti iz tozdov in pa seveda zdravniški prispevek, ki govori o hudi bolezni trebušni slinavki. Izid natečaja o kreditih ni treba propagirati, saj bo to večina novolesovcev skrbno prebrala in komentirala, opozarjamo vas pa na poročilo o bolezninah. Tudi to je vredno prebrati, vsak si pa naj ustvari ob tem svoje mnenje. Mesec julij je predvsem čas dopustov, vsem želimo kar največ lepega vremena in prijetnih dni. Vesti-------------------------------- Sestanek predstavnikov Novolesa in predstavnikov DP S in DP O Novega mesta v povezavi z izvajanjem interne sanacije Novolesa Predstavniki DPS, DPO in Novolesa Sestanka, kije bil 1.7.1987v sejni sobi DSSS v Novolesu so se udeležili: — predstavniki DPS Novo mesto, Longar Ivo, presednik IS, Žunič Stane, podpredsednik skupščine Vizjak Igor, predsednik komiteja za družbeni razvoj Thoržievsky Sergej ml., podpredsednik IS — predstavniki DPO Novo mesto: Cvelbar Franci, predsednik OK SZDL, Štamcar Nace, predsednik OS ZS Novo mesto, Florjančič Jože, sekretar POK ZKS, Ristič Marjan OK ZSMS Novo mesto Na seji so novolesovi predstavniki podali izčrpno poročilo o poteku interne sanacije Novolesa in o Novolesovih načrtih za prihodnost. Ugotovljeno je bilo, da se odvija interna sanacija v izredno kritičnih družbenih razmerah, kjer je izredno težko na hitrico dosegati pozitivne rezultate. Vseeno pa Novoles v obdobju I-VI. dosegel nekatere vidne rezultate. Začelje z intenzivnim zmanjševanjem zalog, stroški so postali predmet vsakodnevnega zniževanja, zaposlovanje se je zaustavilo, produktivnost je porasla, zaustavljena je fluktuacija strokovnega kadra itd. Največji prispevek k uspešnemu izvajanju interne sanacijeje prispeval priliv deviznih sredstev iz t.i. AKA programa. Ta sredstva je Novoles zaslužil, torej niso to podarjena sredstva, in so pripomogla k ozdravitvi Bilance. Predstavniki Novolesa so nanizali še vrsto problemov, na katere OZD-i sami ne morejo vplivati, vendar pa hudo bremenijo OZD-ovske blagajne, kot so: ukinitev potrošniških kreditov, neredna izplačila premij itd. Predstavniki DPS so dali priznanje prizadevanjem delavcev Novolesa in izrekli pripravljenost za pomoč DPS Novolesu. Predsednik IS DPS Novo mesto je ob tej priliki povedal: »Naše simpatije in podpora so na vaši strani. Na potek sanacije gledamo dinamično v kontekstu nestabilnega gospodarjenja celotne Jugoslavije. Sanacijo je v takih razmerah težko izvajati. 2 novoles Poteze, ki jih je sprejelo vodstvo Novolesa so rabile nekaj časa, da so se odrazile v rezultatih. Kolikor smo vas v DPS kritizirali, smo to storili dobrohotno in nenamerno. Največje priznanje za vasje, da ste od vsega začetka sprejeli breme sanacije na lastna ramena. Vsakega vašega pozitivnega rezultata se veselimo in obljubljamo vam našo pomoč v mejah naših možnosti«. Ob tem ni odveč, če omenimo pisanje sredstev obveščanja, ki so prišla izpod peresa dolenjskih novinarjev. Podajala so namreč zelo enostransko sliko o Novolesu in njegovih prizade -vanih ter s tem škodila ugledu in poslom Novolesa. Nerodnost je bila pozneje popravljena in upamo, da bomo v prihodnje brali objektivna obvestila o Novolesu. V Sirjenje skladiščnih prostorov in urejanje okolice v TGD 27. junija so odstranili »šupo«, kije stala nasproti proizvodne hale čez cesto in samo kvarila tovarniško okolje. V njej je bilo priročno skladišče kartonov in ostalih potrebnih in nepotrebnih materialov. Letos jim je uspelo odkupiti tudi stavbo ob^ribogojnici, ki je bila last KZ Žužemberk. S tem odkupom so pridobili nekaj prepotrebnega skladiščnega prostora. V to stavbo so preselili material, ki je bil prej v podrti šupi kar je še najpomembnejše, preselili so skladišče vnetljivih tekočin, ki je prej stalo tik ob regioanlni cesti in neprestano predstavljalo potencialno nevarnost nastanka požara in bilo nenehen kamen spotike inšpekcijskih služb. V načrtuje tudi prestavitev službostne poti do ribogojnice EMONA Dvor, ki bo tekla tik ob starem plavžu. S tem bo tozd TGD pridobil zaključen zemljiški kompleks, ki ga ne bo več treba deliti z ribogojnico, odpadli bodo tudi mnogi problemi, ki so bili povezani s tem. Ajda program Na tozdu TGD so do sedaj izdelali okrog 3000 komadov otroških vozičkov z imenom AJDA. Začetnih 1000 komadov je bilo slabe kvalitete, predvsem zaradi slabe kvalitete bukovih vezanih plošč. Nadaljne komade so izdelovali iz vezanih plošč, narejenih iz bele bukovine, ki je veliko bolj kvaliteten les. Za prodajo izdelkov iz AJDA programa je razpredena gosta mreža. Največ izdelkov so do sedaj prodali na domačem trgu, odpira se pa tudi izvoz. Največ izdelkov pokupijo vzgojno varstvene ustanove (VVZ). Posebna zanimivost prodaje teh izdelkov se je pokazala v t.i. »Duti free shop« trgovinah. V teh brezcarinskih trgovinah se sme prodajati le visokokvalitetnejugo- slovanske izdelke. Če je torej AJDA programu uspelo priti v take trgovine, pomeni, da je kvaliteta res odlična. Sedaj prodajajo AJDO v naslednjih Duti freee shop trgovinah: Bovec, Gederovci, Dolga vas, Ljubelj, Kranjska gora, Korensko sedlo in Rateče. Nekaj izdelkov so propagandno poslali v Anglijo in v Avstrijo. Zlasti Avstrija je zelo zanimiva, kjer poteka preko firme OPTIMA akcija 3000 vrtcev, v katero se vključuje tudi naš AJDA program. Elemente sestavljajo člani letalskega centra Novo mesto — Prečna, kar pomeni lepo gesto Novolesa pomoči temu društvu. Sodelujejo tudi z revijo ZDRAVJE, ki te izdelke prodaja svojim naročnikom. Samoupravne aktivnosti v mesecu juniju Dve enako lepi podnožji za mize, izdelek tozda Bor, vendar je ena izdelana iz furnirane iverice in zato bistveno cenejša. Tudi to je prispevek k zmanjševanju proizvodnih stroškov. Osrednji dogodek na področju samoupravljanja v mesecu juniju je bila skupna seja sindikalne konference DO in ZK dne 26. 6. ob 14. uri v sejni sobi DSSS. Poudarek seje je bila gospodarska situacija DO Novoles, katere pregled je uvodoma podal tov. Pavlič. Prisotne je informiral o rezultatih ter o ukrepih za saniranje stanja s posebnim poudarkom na zmanjševanju zalog kjer še vedno pešamo kljub sprejetim ukrepom. Po razpravi v kateri je prisotne predvsem zanimala problematika ukinjanja tozdov, investicij in zaposlovanje so prisotni sprejeli sledeče SKLEPE: 1. Konferenca sprejema informacijo o gospodarjenju v prvih petih mesecih tega leta. 2. Konferenca podpira prizadevanja KPO na področju kratkoročnih in dolgoročnih sanacijskih ukrepov. 3. Konferenca ugotavlja, da se posamezni sklepi KPO oz. DS prepočasi uresničujejo in da ostrina izvajanju od nivoja do nivoja upada. Zato morajo OOZK in OOS v TOZD-ih in službah oceniti delovanje vodilnih in vodstvenih struktur. Take ocene bodo tudi ena od osnov pri kadrovski politiki v bodoče. 4. Vodilni in vodstveni delavci so dolžni mesečno poročati OOZK, OOS in DS o izvajanju konkretnih naložbenih nalog in planov. 5. Konferenca ZK nalaga KPO, da s predstavniki DPS in DPO v občinah objektivizira oceno gospodarskega stanja in da se taka informacija zagotovi tudi v javnih občilih. 6. Konferenca ZK podpira stališče KPO, da je sanacijski načrt razumeti kot cilj, ki ga odraža pozitiven rezultat za DO s tem, daje in bo potrebno tekoče ukrepe prilagajati novo nastajajočim situacijam, ne glede na to, kaj smo zapisali v začetku leta. 7. Vse zaposlene informirati o eventuelnih možnih sankcijah po zakonu o sanacijah, s tem, da se vodstvo DO in TOZD maksimalno angažira na ukrepih, ki bodo zagotovili izognitev sankcijam. 8. Predstavniki Novolesa, ki dajejo informacije o Novole- su morajo nastopati s poenotenimi stališči sprejetimi na nivoju DO. 9. Sprejete sklepe mora obvezno izvajati in o tem poročati na naslednji seji. Poleg skupne seje sindikalne konference in ZK, so delavski sveti po TOZD imeli zelo veliko sej, katerih povzetek vam posredujemo: TOZD TDP: Delavski svet našega največjega tozda, ki se že nekaj časa nahaja v zelo hudih težavah predvsem izvoznega značaja, je imel v mesecu juniju dve seji. Na svoji seji dne 11. 6. je za odpravo motenj v gospodarjenju na področju vodenja proizvodnje sprejel sledeče sklepe: 1. Ukine se delitev na dva obrata OPG in OPS ter obrat Mirna peč in se formira enotna proizvodnja z oddelki in vodji oddelkov, ki bodo direktno podrejeni direktorju TOZD. 2. Sprejme se začasna sprememba organigrama TOZD TDP v skladu z ukrepi sanacije in sicer se ukinejo sledeči dolokrogi: — obratovodja OPS — obratovodja OPG — vodja teh. pripr. dela OPS — vodja teh. pripr. dela OPG — vsi delokrogi vodje proizvodnje različnih faz proizvodnje — vodja obrata Mirna peč — tehnolog — izmenovo-dja Mirna peč — prevzemalci in kontrolorji v OPG — mat. knjig. — obračun OD v Mirni peči 3. Formirajo se novi delokrogi in sicer: — vodja teh. pripr. dela za celotno TOZD — vodja oddelka skladišča lesa in suš. — vodja oddelka grobe obdelave — vodja oddelka strojnega oddelka — vodja oddelka lakirnice — vodja oddelka motn. in pakirnice — vodja oddelka Mirna peč — tehnolog za rezila in šablone — tehnolog za odd. Mirna peč (v Straži) Spremeni se podrejenost po posameznih delokrogih. 4. Razreši se vse delavce s posebnimi pooblastili razen direktorja TOZD, tov. Trampuša pa se razreši in premesti na DSSs 15. 6. 1987. 5. Imenuje se sledeče delavce kot vršilce dolžnosti na sledeče delokroge: — vodja teh. priprave dela TDP — Sotler — vodja odd. preobdelave — Legan — strokovni sodelavec za suš. in topi. obd. —Todorovič — vodja odd. skladišča in suš. — Džankovič — vodja odd. lepljenja — Jaklič — vodja odd. strojne obd. — Franko — vodja kooperacije — Peterlin — vodja odd. lakirnice in medf. skl. II. — Pavlenč — vodja odd. montaže, pakirnice in odpreme — Lalič — vodja odd. Mirna peč — Galič — BecViktorja in Brezovar Alojza se razporedi za izmeno-vodje (KDR) Vsi ukrepi: spremembe organigrama, reorganizacija vodenja, razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili, imenovanje vršilcev dolžnosti stopijo v veljavo 16. 6. 1987. Na področju reda in discipline pa je delavski svet sprejel naslednje sklepe: — ukinitev čaja — ukinitev oranžade v kasnejšem terminu (sok v tetrapaku, literska radenska) — delovni čas: — priprave na delo za izmenovodje in odd. — priprava 15 min pred pričetkom dela, za delavce v proizvodnji 5 min. pred pričetkom dela — konec dela — ob 13.55 — 5 min pospravljanje — kuhanje kave (proizvodnja, pisarne) ob malici, sicer pa se strogo prepove — izhodi—samo z dovolilnico — dopusti — predhodno dogovorjeni s »predlogom za dopust« pripetim k evidenci fonda časa — zaostali dopusti — izkoristiti do konca leta. TOZD TPP: V tozdu kjer imamo trenutno največje probleme, saj se je izguba začela pojavljati v substanci, je imel delavski svet v mesecu juniju dve seji, na katerih so razpravljali in se odločali o: — merilih učinkovitosti in ponderaciji — zaloge — povečanem plačilu firme LESCO za nastalo škodo pri odpremi blaga (izlitje blaga LUTOPHENA v količini 246 kg) in v zvezi s tem o rešenem odškodninskem zahtevku v vrednosti 4.587,90 DM — problematiki nadpovprečnega števila bolniških odsotnosti v tozdu in zadolžitve vodje splošne službe za organiziranje bolj efektne kontrole bolniške odsotnosti — odobritev razporeditve posojila sklada skupne porabe IO OOS TOZD TPP za izvajanje planiranih nalog IO OOS — obravnava in sprejem pravilnika o kakovostni normi in pravilnika o avtokontroli. Poleg standardnih zadev, ki so bile prav tako obravnavane in sprejete po ostalih tozdih so bili delegati obveščeni in tudi odločali o reklamaciji nekvalitetnega laka katerega dobavitelj je bila firma CROMA-LAKE. Zaradi omenjenega laka so bili izdelki tozd TPP nekvalitetni in jih je zato firma CRWFORD reklamirala. Delegati so potrdili predlagano obliko reklamacije. TOZD LIPA: Delegati delavskega sveta so se v mesecu (Nadaljevanje na 4. str.) novoles 3 (Nadaljevanje s 3. str.) juniju sestali dvakrat in so na svojih sejah obravnavali zelo pereče zadeve in o njih tudi odločali. Na drugi redni seji z dne 1. 6. 1987 so bile po dnevnem redu sledeče sprejete zadeve: — spremembe novih opisov del in nalog — razpis javne licitacije — razpis del in nalog vodja proizvodnje in direktorja TOZD (selekcija) — imenovanje v.d. vodja proizvodnje — predlog uvedbe meril na zaloge. Osrednja točka omenjene seje je bila obravnava proizvodnje problematike v katero je uvod podal direktor TOZD. TOZD SIGMAT: V tozdu se je delavski svet sestal dvakrat in so bile poleg tekočih zadev obravnavane zaloge z zmanjšanjem katerih je tozd v kratkem izboljšal svoj rezultat, kar je pohvalno kot tudi to, da se na vseh sejah delavskega sveta čuti zavest, o težki situaciji, katero pa bomo rešili le z boljšim delom. TOZD TVP: Na našem še vedno izredno dohodkovnem tozdu je delavski svet razpravljal 16. 6. in je poleg dopolnitve letnega plana, programa uskladitve sam. spl. aktov, plana za III. kvartal še predlog povečanja cen naših izdelkov ter prošnje, pritožbe in pogodbe. TOZD TSP: Na delavskem svetu 4. 6. in 26.6. so poleg meril zalog obravnavali in imenovali tudi vodje proizvodnje na podlagi razpisa, ter sprejeli sklep, da se v primeru slabega rezultata ob polletju zadolži pred. del. sveta tozd da skliče družbeno politični aktiv tozd na katerega se povabi tov. Pavliča in tov. Čolnarja, da jim obrazložita nadaljnjo perspektivo tozda. TOZD TES: Na izredni seji je delavski svet obravnaval dopolnitve letnega plana tozd, plan za III. kvartal, program usklajevanja samoupravnih splošnih aktov, spremembe SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD. Poleg nabave osnovnega sredstva pa so tudi razpisali odprodajo opreme, ki sojo pobrali po vseh tozd in uskladiščili v Jurki vasi, kar naj bi tudi prispevalo k zmanjšanju zalog. TOZD TPI: O tem tozdu smo v prejšnji številki obširneje pisali, tokrat pa naj povemo samo, da so se delegati odločili, da morajo zaradi zmanjšanja 4 novoles Ajda program obsega proizvodnje vsi zaposleni izkoristiti polovico letošnjega dopusta. O nadalnjih ukrepih glede koriščenja dopustov, pa bo DS TOZD odločil kasneje. Dodamo lahko le to, da so takšne in podobne odločitve »tudi« vidne na rezultatih, kijih ima TOZD. TOZD BLP: Na tretji seji delavskega sveta z dne 30. 6. so delegati sprejeli — dopolnitve letnega plana DO in TOZD — plan za III. kvartal DOin TOZD — program usklajevanja sam. spl. aktov — dopolnitev SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD — spremembe meril UDU — pogodbe o delu — zaključni račun SK Pro-dukts Corp. ZDA za leto 1986 — pogodba o poslovnem sodelovanju s firmo TANIMEX — povrnitve stroškov šolanja — ter od 888 opravljenih nadur odobrili 416.30 v izplačilo in 417.30 ur v kompenzacijo TOZD TPE: Na dveh sejah, ki jih je delavski svet imel v mesecu juniju, je poleg standardnih zadev značilnih za mesec junij določal tudi cene maloprodajnim izdelkom. Cene so bile potrjene na predlog predsednika komisije za odprodajo izdelkov tov. Križman Marjana, zaradi »porajajočih dilem«. Seveda je pohvalno, da tudi te zadeve rešujemo na sma-oupraven način, toda na novo porajajočo se dilemo pa pripravljala predloga niso pomislili, ko so cene razdelili v dve grupi in sicer za delavce TPE in »OSTALE«. TOZD TKO: Dne 17.6.1987 je delavski svet na svoji 3. redni seji obravnaval oceno stanja na TOZD in DO, spremembe cen programa TOZD ter razpis stanovanjskih posojil. Iz našega belokranjskega TOZD-a smo z samoupravnimi vestmi zelo skopi, zato v strokovni službi upamo, da bomo v bodoče iz Metlike dobili kaj več novic uporabnih za našo rubriko. Ko smo se v začetku letošnjega leta odločali za interno sanacijo, ki naj bi izražala bolj ostro obliko vodenja, so se porajali pomisleki, da bomo na takšen čeprav za nas nujen način upravljanja, osiromašili in zapostavili samoupravljanje. Toda nasprotno, nikdar nismo v strokovni službi dobili tako veliko zapisnikov iz katerih je razvidno, da samoupravni organi delajo, kot že dolgo ne. Na drugi strani pa se že kažejo rezultati novih prijemov, kar dokazuje, da smo v Novolesu ravnali prav, ko smo se odločili za interno sanacijo izvesti po samoupravni poti in s tem dokazali visoko zavest. Zadnje čase so se širile tudi razne dezinformacije o stanju Novolesa v sredstvih javnega obveščanja, toda stanje se spreminja, saj širša družbena skupnost že drugače gleda na našo DO, kar je tudi povedal tov. Pavlič na sindikalni konferenci 16.7. 1987, koje podajal bolj optimističen pregled poslovnih rezultatov kot doslej, za katere pa kot je dejal predsednik sindikalne konference DO tov. Mišjak, zaslužno tudi novovodstvoinse v imenu vseh članov zahvalil tov. Pavliču za dosedanji trud. Boleznine in nezgode odjamarja do junija 87 V poročilu je prikazano stanje izostankov iz dela zaradi bolezni, nezgod, nege družinskega člana in porodniškega dopusta. V prvem polletju 1987 je bilo vseh izostankov iz zgoraj navedenih vzrokov 43384 dni, ali stalno je bilo doma 313 delavcev. Zmanjšalo se je število bolovanj do 30 dni in sicer je bilo 22.000 dni izostanka, izostanki nad 30 dni pa so precej porasli, in sicer na 7058 dni ali 1,7% na delovne dni. Moramo pa poudariti, da bolovanje nad 30 dni obračunovalke ne zajemajo točno, zlastije to pomanjkljivo v TOZD ŽAGA in TPP. To je zelo težko za nas, ker moramo izdelati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Ravno bolovanja nad 30 dni pokažejo opustitev zdravstvenih in varnostnih mer po delovnih mestih. Naša služba preanalizira vsakega posameznika, ki boluje nad 30 dni, ga obravnava, ugotovi kaj je krivda za takšno odsotnost in izdela napotke za izboljšanje stanja delavca ali delovnega mesta, ali ga predlaga na IK za oceno de-lazmožnosti. Če nimamo točnih podatkov o gibanju izostankov zaradi bolovanja, težko rešujemo velike probleme in delavci izostajajo iz dela. Če bi se ti podatki zajemali tako, kot je to zakonsko določeno, bi bile službe vedno na tekočem s stanjem izostankov. Precej seje povečala nega družinskega člana, in sicer 4052 dni. Pri analizi ugotavljamo, da nimajo samo matere majhnih otrok nego, družinskega člana, ampak imajo tudi očetje (to ne bomo komentirali). Porodniški dopust je največ narastel predvsem zaradi tega, ker je zakonsko povečan na 12 mesecev. Skupaj je bilo vseh izostankov 43284 dni. Vsi izostanki, zlasti še bolovanje do 30 in nad 30dni, je bilo valorizirano plačilo bolniškega staleža precej večje, kot so se dvigali osebni dohodki, zato tisti delavci, ki jim je cilj vse drugo, samo delo ne, so imeli včasih večje nadomestilo za bolniško, kot pa bi bili plačani, če bi delali. Mislimo, da se bodo morali delegati v skupšči- ni SIS o tem pogovoriti, čeje res cilj nedelok oziroma plačilo za nedelo, važnejše kot delo. Nezgod je bilo v prvem polletju 177 ali 5,8% na zaposlenega. Resnost nezgod je bila majhna. Težje nezgode so bile 4, kjer predvidevamo nastanek invalidnosti. Bolovanja zaradi nezgod je bilo 2700 dni. Največ nezgod je bilo na ročnih delih in to 62, na transportu in prevoznih 28, na krožnih in tračnih žagah 24 nezgod, itd. Prsti rok so bili poškodovani v 71 primerih, noge v 38 primerih, itd. Moški so bili poškodovani v 140 nezgodah, ženske pa v 37 nezgodah. Zakaj imamo takšno stanje nismo analizirali, je pa potrebno. Največ nezgod seje zgodilo v torek 39, v sredo 38, v ponedeljek 37 itd. Največ nezgod je bilo v marcu 35, vfeb-ruarju 34 in januarju 32, itd. Moramo povedati, da nam je v letošnjem letu začela delno obratovati preventivna zdravstvena ambulanta. Imamo pa zelo velike težave zaradi tega, ker je kapaciteta zdravstvenih delavcev majhna inje težko dobiti ekipo, ki bi preventivne zdravstvene preglede opravljala v naši ambulanti. V razpravi imamo SaS o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva in ko bo ta SaS podpisan, bo točno določeno, kakšni pregledi, s kakšnim obsegom, se bodo izvajali v tej ambulanti in kakšni v zdravstvenem domu. Cilj delovne organizacije je, da se čimveč pregledov izvaja v tej ambulanti, ker je v centru pogojev dela in se zdravniki, kakor tudi vsa ostala zdravstvena ekipa posvetuje z vsemi službami v DO, ki skrbijo za varno delo. Povedati moramo, da bo začela obratovati v tej preventivni ambulanti še ambulanta za ginekologijo, in to takoj po dopustih. Imamo še druge razgovore s specialisti, zdravniki in bomo v doglednem času realizirali in organizirali specialistične preglede, kot so ravmatološki, okulistični, ipd. Primerjav* bolezenskih izostankov v prven polj-tju 1987 s prvin poll-tja 1966 Cbr.: O To poročilo je zasnovano na osnovi podatkov iz računalnika, obrazcev ER-8 in ostalih podatkov, ki jih ima služba varstva pri delu. V kolikor bo kdo od vas zahteval podrobnejše podatke, se naj obrne na službo varstva pri delu. Po zakonu o zdravstvenem varstvu je dolžan vsak TOZD na delavskem svetu razpravljati o poročilu, ki ga daje služba varstva pri delu. Sprejeti mora tudi predloge ukrepov za izboljšanje zdravstvenega varstva v TOZD ter izločiti sredstva za izboljšanje delovnih pogojev, kjer prihaja do prekomernega bolovanja. Služba varstva pri delu Tekmovanje ekip CZ v prvi medicinski pomoči Občinski odbor RK je tudi v letošnjem letu dne 26. 5. 1987 organiziral občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite v prvi pomoči. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa DO Novoles, katero so sestavljale Bedek Marjeta, Meleh Marija, Bobnar Stanislava, Irt Mihaela, Kužnik Jožica, Kovač Joža, Milanovič Zofka in Brus Ljubica. Dekleta so se odrezala dobro, saj so kljub maloštevilnim treningom od 29 nastopajočih ekip iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, osvojile odlično 7. mesto. Ta uvrstitev je obenem tudi vzpodbuda za vse pripadnice enot PMP v CZ Novolesa, da v prihodnjem letu pokažejo še kaj več, saj so še v letu 1982naša dekleta stala na zmagovalnih stopnicah. B. PAVLIN TOZD JSgife ašŽS Us 30 dnj 19B6 1987 •iad 3o dni 1986 198? 1986 1987 Porod.dop. 1986 198? SKUPnJ 1986 1987 TVP 261 392 3o9 1735 2ofi} llo5 1295 256 26o 822 137 3916 3775 ŽAGA 2J9 2J9 429 293 2o44 24o6 4o2 23 249 391 2o0 738 29o3 3550 TPI % 108 130 135 loo$ 841 99 198 64 92 2oB 28 1376 1155 BOR 155 154 188 156 1031 86 J 287 324 78 83 12 5o5 I006 1775 SIGMAT 152 15? 133 lol 939 693 132 2o4 lo5 89 37 485 1213 1471 TPE 54 12o 137 49« 762 582 133 115 163 427 178 1418 1236 TDP 469 446 618 451 4381 5845 39o lo91 1100 1250 2365 2455 8736 8641 578 538 514 450 3734 2506 - 1393 446 661 1423 lo21 56o 3 5501 TPP 2o8 137 263 229 15ol 182o 718 561 256 142 795 1246 5250 3569 155 138 m 126 566 ?o7 152 18 57 64 148 587 925 1376 155 13o 117 137 742 9o6 240 2o5 172 127 152 291 15o6 1529 169 2oo 1?» 229 1166 1485 345 183 36 37 257 622 1785 2525 TES 152 151 160 134 841 695 6o7 721 lo5 154 60 496 1613 2 066 127 1J4 195 152 935 228 447 182 2o? lo78 511 271 i BLP 152 133 9? 83 71jo 659 389 io5 98 78 158 218 1333 221 . m.. 129 llo 721 —2§2— _£tz_ ..UL. -Zl 2-. —§2£_ -§§Z__ -SV. S«EŽ„ NOVCLffi 5079 5042 3745 3279 23340 21969 6121 7o58 3518 4o52 880 2 1o2o5 41781 43284 Primerjava nezgod na delu in n* poti v prv a poli tj* 19«7 a polletjem 1986 in 1985 Obr.: 17 * TOZD št.zaposlenih 1985 198L 1967 S«* neiRod Dr. vi .im. i2§L.i2§z. im. L bolov 12§6_ ranja % na št. zapos. I.OJX .-l2iZ--i2?ž-_l2§ž.-l2§Z_.i2.!Z=*_ TVP 292 281 277 17 9 17 372 77 533 5.8 3,2 6,1 19o £aga 242 239 239 25 23 24 246 37o 426 lo,3 9,6 lo ,0 lo4 TPI 87 96 I08 2 o lo 35 141 152 2,3 4,1 9,2 224 145 155 134 18 16 8 170 196 loO 12,4 11,6 6,0 51 SIGMAT 129 132 157 6 ? 2 174 229 57 4,7 5,3 1,3 24 TPE 53 54 93 7 5 6 2c lo7 136 13,2 9,2 6,5 7o TDP 443 469 446 14 3? 35 123 439 386 3,2 6.8 7,8 114 TEP 365 370 338 10 27 19 36o 324 172 4,9 7.1 5,6 70 TPP 214 208 137 lo 13 9 230 187 96 4,7 6,2 6,5 lo4 LIPA I06 133 138 12 1» 11 I08 18o 182 11,3 7.5 8,0 I06 TAP 152 133 13* 9 lo 9 120 94 lol 6,8 7,5 7,o 93 TKO 158 169 2o« 7 5 9 67 66 lo7 4,4 2,9 4,5 155 TES 159 152 15J 8 5 9 2o3 99 lol 5,0 3,3 6,0 181 TG 128 127 13* 5 14 8 72 319 112 3,9 11,0 6,0 54 126 132 13* 3 3 1 31 131 22 2,4 2.3 o,7 5o C§§S —215.. 221 227 1 3 - 2J_ NCV0LES 2994 3o79 3042 163 188 177 236o 2975 27o7 5,4 6,1 5,8 95 Skupno št:vilo poli *tJu 19'.7 vsC ool iii :i;. i oni t ' ;.ov, št vilo prim-.rov bol :ih i. dr. vi bol zni i v prvir- Obr.: 1 TOZD it. r.ap. St. bol. Do 3o tDi dud 3o dni ..epa a Porod.dop. Skupaj X TVP 277 353 2o03 5,4 1295 3,4 26o o,7 157 0,4 3775 9, v ŽAGA 239 296 ?4oG 7,3 23 o.l 391 1,2 75e 2,2 3558 lo,C TPI I08 102 . 193 1,3 92 0,6 28 o,l 1159 7,0 BOR 134 156 361 4,6 524 1,8 83 0,4 5o5 2,7 1773 9,5 SIGMAT 157 11? 693 3,2 ?04 0,9 89 0,4 485 2,2 1471 6,3 93 126 762 5,9 133 l,o 163 1,3 178 1,4 1236 9,6 446 498 ■ lo91 1,8 1250 2,0 2455 4,0 86H 14,0 TSP 338 446 250C 5,4 139? 3,o 661 1,4 *o21 2,2 55**1 12,o 137 2o6 Uto 361 1,9 142 0,8 1246 6,6 3569 13,9 138 110 7o7 3,7 18 o,l 64 0,3 507 3,1 1376 7,2 13o 129 9o6 5,1 2o5 1,1 127 0,7 291 1,6 1529 3,5 TKO 2 00 237 1403 5,4 183 0.e 37 1,1 G22 2,2 2325 C,4 151 132 695 3,3 721 3.5 154 o,7 49C 2,4 2o63 9,9 TG 134 152 955 5,1 447 ?,4 2o7 1,1 511 2,7 2100 11,3 BLP 133 91 639 5,5 lo5 0,6 78 0, ‘ 21 1 1,2 1040 5,6 D6SS 22 2 114 7C7 2.5 557 1.1 . _2^4 .2.^— .jJZ L‘l . _6a6 HOVCfcUB 3o42 5346 219G9 5,2 Vo5o 1,7 405-’ l,o lo?o5 2,4 43284 lo,3 Sejem pohištva v Skopju »Mebel 1987« V času med 19. in 21. marcem 1987 smo v Skopju opravili testiranje trga, izhajajoč iz sledečih podciljev: 1.1. Ugotoviti stališče makedonskega potrošnika do našega pohištva in ga pripraviti do tega, da rangira izložene ambiente po celovitem vtisu; 1.2. Testirati odnos potrošnikov do programa »Kolpa-san«; 1.3. Testirati odnos potrošnikov do programa »Kolpa-ker«. Splošne ugotovitve: Vzorec je bil dovolj reprezentativen, zajeli smo namreč 714 oseb, od tega 338 za analizo pohištvenega dela ter 376 za program »Kolpa«, od katerih pa nas pozna 272oseb. To so predvsem ljudje srednjih let (med 30—40), srednje, visoke in višje izobrazbe. Poznajo nas predvsem kot proizvajalca pohištva in kopalniške opreme. 2/3 tistih, ki nas poznajo po pohištvu, so žene, kopalniški program pa je enako poznan tako moški kot ženski populaciji. Pri strojni opremi ugotavljamo večjo informiranost o »Novolesu« pri visoki in višji izobrazbi (vendar je vzorec zelo majhen). Konkretne ugotovitve: 1.1. Obiskovalci so naš pohištveni program ocenili v glavnem kot dobro dizajniran (cca. 60%), kvaliteten, ter ga rangirali na sledeči način: a) Manon, b) Skand, c) T/10, še posebej pa so bili zainteresirani za gugalnike. Za dobavo nismo pohvaljeni! Od 338 vprašanih je »Novo-lesove« izdelke kupilo 103 oz. 31%, kot sledi: Madalen — spalnica, 54 (16,00) jedilnica, 17(5,00%) dnevna soba / Manon — spalnica, 5 (1,50%) — ni bilo v proizv. 1. 1986 Kolpa-san, 16 (5,00%) Kolpa-ker, 9 (3,00%) Ostali proizvodi, 2 (0,60%) 1.2. in 1.3. Za program »Kolpa« so potrošniki bolj zadovo-voljni z dobavo. Oba dizajna sta visoko ocenjena. Za »Kolpa-san« in »Kolpa-ker« so vprašani izvedeli v glavnem iz časopisa in TV. Ugotavljamo, da je 22% vprašanih neinformiranih o »Kolpa-keru« in 19% o »Kolpa-sanu«. Menimo, da je trg potrebno še bolj obdelovati ter dobiti informacijo kako v bodoče povečati skromno realizacijo programov za katere je sicer ugodna klima. Zapisala: Pehnec Đurđa Razdelitev kreditov za stanovanjsko izgradnjo v letu 1987 Na podlagi javnega razpisa za pridobitev posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo za TOZD in DSSS ssedežem v občini Novo mesto, se je sestala komisija za ogled stanovanjskih razmer in novogradenj z nalogo, da pregleda dokumentacijo in oceni dejansko stanje posameznih prosilcev, ter na osnovi ugotovljenega izdela predlog prioritetne lestvice. Predlog je komisija izdelala na osnovi kriterijev samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo in sicer: Priimek in ime TOZD Znesek Naslov AVGUŠTIN Miran TDP 950.000 Podturen 59 ADAMLJE Janez BLP 1.100.000Cesta herojev 66 BJELOŠEVIČ Boris TDP 450.000 Zalog 19 BJELOŠEVIČ Ravka TDP 450.000 Zalog 19 BUKOVEC Lado TES 400.000 Loška vas 11 BRUDAR Slavko BLP 1.400.000 Plemberk 1 BARBORIČ Slavko DSSS 700.000 K Roku 86 BRADAČ Alojz TPI 1.100.000 Soteska 6 BRULC Alojz TPP 950.000 Stopiče 17 BOGOVIČ Jože TPP 1.450.000 Straža 74 BARBIČ Janez DSSS 200.000 Dol. Straža 75 ARSENOVIČ Ljubomir TSP 500.000 Gor. Straža 163 AŠČIČ Luka TSP 700.000 Soteska 38 AŠČIČ Ivka TDP 650.000 Soteska 38 ČERNIČ Mirko TDP 500.000 Podgora 26 ČERNIČ Jožica TSP 500.000 Podgora 26 DAVIDOVIČ Ivan ŽAGA 450.000 Hruševec 18 DA VIDOVIČ Ana TDP 550.000 Hruševec 18 DOLTAR Janez DSSS 650.000 Potok 39 ERLAH Ivanka TPP 400.000Veliki Cerovec 34 FORŠČEK Viktor TSP 1.100.000 Praproče 13 FORŠČEK Anica TSP 1.100.000 Praproče 13 FABJAN Anton DSSS 1.400.000 Valantičevo 10 GRGIČ Danko ŽAGA 700.000 Gaberje 5 GRGIČ Luca TVP 600.000 Gaberje 5 GOBEC Anica TSP 750.000 Prečna 34 GOBEC Milan TSP 850.000 Prečna 34 GODNJAVEC Bernarda TDP 450.000Gor. Gradišče 2 GODNJAVEC Milan TDP 500.000Gor. Gradišče 2 GRANDOVEC Vilko TES 650.000 Soteska 43 GUTMAN Jože BLP 300.000Prešernov trg 13 GOLOB Irena TSP 750.000 Loška vas 14 GLAVAN Marija DSSS 800.000 Dol. Straža 78 HROVAT Milka TVP 800.000 Dol. Sušice 3 HROVAT Franci TPI 500.000 Podgozd 19 HROVAT Zdenka BLP 450.000 Rumanja vas 2 JAKLIČ Frančiška TDP 850.000 Jama 6 JURAN Anica TVP 650.000 Gor. Straža 87 JENIČ Zdravko TVP 850.000 Dobindol 6 JURŠIČ Marija TPP 450.000Vel. Cerovec 33 KRALJ Branko TDP 1.100.000 Gor. Sušice 25 KRALJ Rezka DSSS 900.000 Gor. Sušice 25 KNEZ Vesna TSP 750.000 Gor. Straža 30 KNAFELJ Alojz TES 950.000 Dol. Straža 76 KOŠIR Brane TES 850.000 Dol. Straža 65 KREN Jože TDP 400.000 Verdun 11 KREN Danica TDP 750.000 Verdun 11 KLAVS Mirko TDP 850.000Mali Lipovec 8 KOLARIČ Josip TPP 1.400.000 Segova 14 KAFERLE Zdenka TPP 500.000V Brezov log 27 KMET Darja TGD 1.100.000 Podlipa 4 KOCJANČIČ Anton TGD 700.000 Mačkovec 10 KUMELJ Ignac TDP 700.000 Žužemberk 95 LEMOVEC Milan TES LAZETIČ Bernarda DSSS LUZAR Miha TSP LEVSTEK Anton TDP LUŽAR Jože TVP LESAR Zdravko TPP MATKOVIČ Predrag ŽAGA MAVSAR Igor TDP MOJSTROVIČ Zvone TES MUREN Marjan TES MIHIČ Lidija DSSS MIHIČ Peter TVP MIRTIČ Slavko TGD MIRTIČ Alojz TGD MIRTIČ Majda TGD MUREN Alojz DSSS NOVAK Jožica TES NOVINEC Slavko TDP PUST Franc TDP PRIMIC Gorazd DSSS PODRŽAJ Jože ŽAGA PLUT Marija TPP PIRC Zvone TGD PEČJAK Anica TGD PIŠKUR Janez DSSS PIŠKUR Jožica DSSS ROZMAN Marija TDP ROZMAN Štefan TDP ROJC Jaka TGD RAJER Ljubo TGD REBSELJ Jože TES STEPAN Anton TES SPUDIČ Josip TDP sSIMONČIČ Martin ŽAGA STRAHAN Branko TPP SREBRNJAK Miha TPP ŠERCELJ Silvester DSSS ŠENICA Darko TSP ŠENICA Franc TSP ŠENICA Marija TSP TURK Janez ŽAGA TURK Franc TES TAVČAR Marko BLP URŠIČ Cveto TPI VOVK Lucija TSP VIDMAR Duška TGD VIDMAR Vesna DSSS ZADNIK Edo TES ZUPANČIČ Brane BLP ZAJC Zdravko TPP MEDVED Slavko BLP VIDMAR Slavka TVP KOTAR Anton DSSS 800.000 Vavta vas 33/a 1.100.000 Zagrebška 15 850.000Gor. Suhadol 14 1.050.000 Mirna peč 60 850.000 Kuzarjev kal 5 600.000 Jurka vas 8 850.000 Gor. Straža 158 700.000 Koč. Poljane 9 1.150.000Sela pri Straži 16 850.000 Poljane 8 700.000 Sela 6 800.000 Sela 6 950.000 Dvor 23 650.000 Dvor 38 650.000 Dvor 38 750.000 Dobrava 7 750.000 Soteska 4 950.000Drganja sela 46 850.000 Mačkovec 19 900.000Cesta herojev 36 900.000 Rakovnik 2 850.000 Irča vas 24 900.000 Sadinja vas 24 750.000 Dvor 58 200.000 Dol. Straža 85 200.000 Dol. Straža 85 1.100.000Dol. Globodol 12 1.100.000 Dol. Globodol 12 1.100.000 Žužemberk 163 850.000 Adamičeva 37 500.000 Soteska 44 1.400.000 Gor. Straža 159 1.300.000 Gor. Straža 159 2.500.000 Šentjernej 65 700.000 ^Jugorje 9 950.000 Šegova 12 700.000 Trdinova 5 500.000 Dol. Polje 3 450.000 Dol. Polje 3 450.000 Dol. Polje 3 650.000 Zajčji vrh 15 850.000 Ul. Slavka Gruma 8 700.000 Gor. Straža 27 700.000 Soteska 16 600.000 Soteska 2 650.000 Srednji Lipovec 16 600.000 Dol. Straža 38 650.000Dol. Kamence21 600.000 Mestne njive 9 750.000 Tavčarjeva 3 300.000 Gor. Straža 55 650.000 Gor. Straža 14 1.700.000 Mirna 163 Izločeni prosilci, ki niso izpolnjevali pogojev namenskega varčevanja oz. niso imeli ustrezne dokumentacije so bili: 1. FRANKO Jožica TDP 2. KOBE Majda DSSS 3. JARC Slavko TDP 4. LUTHAR Franc ŽAGA 5. GRČMAN Terezija TGD fasada na hiši oz. so zaprosili za dela, ki ne pomenijo potreb po razširitvi stanovanjskega standarda so bili: 1. JUDEŽ Jože TPP 2. KUŽNIK Mira TDP 3. MEDIC Jože TPP 4. MUHIČ Rezka DSSS 5. MURN Anton ŽAGA 6. STANIŠAJoža TSP 7. VRŠČAJ Marjan ŽAGA 8. ŽUPEVC Alojz • DSSS Vodja KSS: DARJA HORVAT Orientacijski pohod »Gorjanci 87« nu rezultatov odvzeli nekaj dragocenih točk, čeprav bi morala biti ekipa po propozicijah diskvalificirana. Druga preizkušnja znanja je sledila pri brunarici GG na Krvavem kamnu, kjer so tekmovalci pokazali kaj vedo o požarni varnosti. Od tam so pot nadaljevali proti Sv. Miklavžu, kjer jih je čakala nova preizkušnja znanja iz prve medicinske pomoči in čaj, ki je vsem po 8 km prehojene poti Nestrpnost tik pred startom katere so kljub utrujenosti v večini uspešno opravili. Nekaj kasneje pa so se lahko okrepčali tudi z izdatnim obrokom hrane, ki sojo pripra- Veselo razpoloženje ob prijetni glasbi našega Vinka vile naše marljive kuharice iz TOZD TES. Za prijetno razpoloženje je poskrbel Vinko GORŠE, kije neutrudno preko ozvočenja predvajal vedre melodije, tako da ni manjkalo niti plesnih parov. Poskrbeli smo tudi za nekaj smeha, saj so ekipe TOZD tekmovale tudi v vedri rekreaciji in sicer v teku na smučeh, nošenju in nalivanju vode s plastičnimi kozarci v prazno steklenico, metanju pikada in vlečenju vrvi. Največ zanimanja je seveda povzročal tek na smučeh, kjer je prihajalo tudi do nadvse zanimivih padcev, kakršnih ne vidimo niti pri alpskih smučarjih. No vse se je srečno končalo in zadovoljni so bili vsi, tudi tisti, ki niso zmagali. pošteno prijal. Pot je tekmovalce nato vodila v strmino proti Trdinovemu vrhu oz. Sv. Jeri, kjer jih je čakal sodnik, od tam pa so se pričeli spuščati v dolino proti lovski koči — cilju, kamor jih je privabljala že glasba tako, da je bilo iskanje koče skoraj nepotrebno. Čeprav utrujeni od skoraj 13 km prehojene poti, so skoraj vsi skozi cilj pritekli in bili od navijačev in ostalih prisotnih burno pozdravljeni. Toda čakale so jih še preizkušnje v streljanju z zračno puško, določanje azimuta in met bombe, Sledila je uradna razglasitev rezultatov, ki pa je takale: 1. mesto ekipa TOZD TKO Metlika 2. mesto ekipa TOZD TSP 3. mesto ekipa TOZD TPE 4. mesto ekipa TOZD TGD 5. mesto ekipa TOZD TPP 6. mesto ekipa TOZD TES 7. mesto ekipa TOZD TDP 8. mesto ekipa TOZD BOR 9. mesto ekipa TOZD SIGMAT 10. mesto ekipa DSSS 11. mesto ekipa TOZD ŽAGA 12. mesto ekipa TOZD TVP 762 točk 739 točk 708 točk 692 točk 688 točk 623 točk 605 točk 604 točk 603 točk 586 točk 562 točk 246 točk Prve tri ekipe so prejele pokale in diplome ter praktične nagrade, vse ostale ekipe pa diplome za dosežena mesta. Najuspešnejša ekipa je TOZD TKO, ki je zmagala že drugič zapored. Po razglasitvi seje družabno srečanje nadaljevalo v prijetnem vzdušju tja do 20. ure, nato pa so se tekmovalci in ostali, utrujeni od naporne poti, odpravili domov. Na koncu naj nekoliko pokaramo še ekipe TOZD BLP, LIPA in TPI, ki se pohoda niso udeležile, TOZD TAP pa je tega dne na žalost imel sindikalni izlet. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi pohoda še posebej pa TOZD TKO Metlika z obratom Radatoviči, za pomoč pri izvedbi in izbiri lokacije. Želimo, da bi se v prihodnjem letu podobnega pohoda udeležile vse ekipe TOZD, saj tovrstni pohodi pomenijo tudi neke vrste izobraževanja mladih v smislu koncepcije splošne ljudske obrambe. Da pa pohodi ne bi bili enolični, bomo poskrbeli, da se prihodnje leto vidimo na območju Trebnjega ali Krškega. B. PAVLIN novoles 7 »ŠD NOVOLES« je v sodelovanju s strokovno službo za SLO in DS v DO Novoles dne 30. 5.1987, organiziralo že drugi tradicionalni orientacijski pohod za vse ekipe naših TOZD. Pohod je poleg same hoje vseboval tudi preizkuse znanja v obliki testov in praktičnega dela v poznavanju topografije, požarne varnosti, prve medicinske pomoči, streljanja z zračno puško in metu šolske ročne bombe. V nekoliko oblačnem vremenu smo se tega dne okoli 8. ure zbrali pred trgovino v vasici Gabrje pri Novem mestu. Po žrebanju startnih številk, je prisotne tekmovalce v imenu organizatorja in pokrovitelja pozdravil direktor DSSS tov. Marjan GRABNAR in v kratkih besedah poudaril pomen pohoda v smislu SLO in DS, nato pa vsem ekipam zaželel veliko športnega uspeha in »srečno pot«, saj sotekmovalci vedeli le to, da morajo priti preko vrha Gorjancev do lovske koče v bližini Radato-vičev, na poti pa so jih čakale kontrolne točke, na katerih so se morali javiti. Po reševanju testa iz topografije, se je s štartnega mesta pognala v dir prva ekipa, za njo pa v razmaku 5 minut še ostale ekipe po vrstnem redu. Start je torej uspel, posijalo je sonce, zato smo si po progi ogledali tudi sam pohod in lov za minutami. Reči moramo,da so bile vse ekipe izredno požrtvovalne, nekatere celo tako, da so se pozabile javiti na kontrolnih točkah, kjer bi jim moral sodnik odtisniti pečat. No tem smo kasneje pri izraču- Svečana razglasitev najboljših Gospodarjenje v prvem po Delovanje Novolesa in njegovega vodstva v času izvajanja sanacijskih ukrepov lahko opredelimo z naslednjimi ugotovitvami: 1. Proizvodnja Proizvodnja se v globalu odvija skladno z zastavljenimi plani. Tako je na letni plan dosežena 102% in večja od preteklega leta za 8%. Ob dejstvu, da je bilo povprečno število delavcev vobdobju I.—VI. 87 proti istemu obdobju lanskega leta večje za 3%, seje produktivnost povečala za 5%. Po TOZD je problematika sledeča: TVP Proizvodnja se odvija po planu. V prejšnjih mesecih je bila problematična oskrba s hlodovino, ki se je v juniju popravila. ŽAGA Proizvodnja je tekoča. Oskrba s surovino je zadovoljiva. Decimirnica dela glede na zaloge lesa z manjšim tempom s poudarkom na boljšem izkoriščanju lesa. TPI Proizvodnja poteka brez bistvenih zastojev. V zadnjem času beležimo bistveno nižja naročila pri predalih, zato so nekoliko porastle zaloge gotovih proizvodov. V bodoče bo potrebno proizvodnjo prilagajati naročilom. BOR Planske obveznosti izpolnjuje kljub težavam na sl-ojastem lesu. TOZD izvaja vrsto racionalizacij, kar pomeni zmanjšanje stroškov na enoto proizvodnje. Vprašljiva je tekoča dohodkovnost programov, kljub temu daje izguba za nazaj skoraj sanirana. SIGMAT Posebnih težav v proizvodnji ni. Proizvodnja je izključno usmerjena v proizvode, ki bodo v kratkem času prodani. Trenutno je veliko izvoznih naročil. Izdelali smo nekaj novih orodij, ki bodo skrajšala izdelavni čas. 8 novoles TPE Proizvodnja delno ne izpolnjuje planskih obveznosti zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in deloma delavcev v neposredni proizvodnji. V zadnjem času TOZD usmerja sile k boljšemu izkoriščanju surovin (predvsem furnirjev), potrebno pa bo tudi maksimalno izkoristiti razpoložljive strojne kapacitete. TDP TOZD z največjimi težavami v proizvodnji, zato smo tudi spremenili organizacijo dela z neposrednim načinom vodenja. Oskrba s surovinami in materiali je dobra, postopno se izkoriščajo surovine, ki so imele dolg cikel obračanja. Velik problem je odsotnost delavcev (predvsem bolniški dopusti). TSP Proizvodnja se odvija skladno s plani kljub bistvenemu znižariju števila delavcev. Beležimo bistveno zmanjšanje naročil na domačem trgu ob istočasno izredno slabi dohod-kovnosti. Zato je planirana proizvodnja v tretjem kvartalu skoraj izključno namenjena izvozu. Viški proizvodnih delavcev zaradi ustavljanja proizvodnje za domači trg se prerazporejajo na druge bolj dohodkovne TOZD. TPP Zaradi nedohodkovnosti izvoznih ploskovnih programov smo prešli na delo v eni izmeni in delavce prerazporedili na druge TOZD. V juliju prehajamo ponovno na delno drugo izmeno, ker smo z dodatnimi aranžmaji popravili dohodkovnost izvoznih programov. Boljšb dohodkovnost lahko pridobimo na račun večje produktivnosti, racionalizacij in boljši organizaciji dela. LIPA Ugotavljamo občasne izpade pri proizvodnji zaradi nižjih naročil finalnih TOZD. Izpade kompenziramo s kooperacijskimi storitvami izven DO Novoles. TAP Zaradi pomanjkanja naročil se ustavlja proizvodnja predvsem na akrilnih ploščah. Tako je bilo v juniju od planiranih 125 ton plošč izdelanih le 98 ton, prodanih je bilo 106 ton, zato so se zaloge znižale za 8 ton. Ustavljanje proizvodnje smo kompenzirali z dopusti (redni in kolektivni). TKO Podobno kot v TOZD TAP tudi tu znižujemo proizvodnjo na račun koriščenja dopustov. Delavce razporejamo na proizvodnjo pomivalnih korit v Radatoviče, kjer je zaradi dohodkovnosti in naročil proizvodnja prepotrebna. TGD Proizvodnja se odvija skladno s plani in pričakovanji, vodnje proizvodnje in koordinacija je lahko zgled ostalim. V TOZD je izvedenih vrsta racionalizacij pri proizvodnji, kar izboljšuje dohodkovnost programov. 2. Investicije in razvoj Letos se močno znižuje investicijska dejavnost, kar je posledica trenutnega težkega stanja v podjetju. Ker so OBS obrazci za vse TOZD, razen dveh, pokazali nesposobnost najemanja kreditov za investicije, smo ostai na lastni amortizaciji. Da bi preprečili visoke stroške, ki nastajajo z najemanjem tujih kreditov za obratna sredstva, so v I. polletju stroški za investicije znašali komaj 50% obračunane amortizacije v tem času insicersamo za investicije, ki so bile začete že v letu 1986. Kljub temu pa načrtovane investicije sledijo novi strateški usmeritvi in sicer: investicije v programsko prenovo v obstoječih obratih in investicije v dejavnost s hitrimi pozitivnimi obratnimi učinki in investicije v zmanjšanje stroškov poslovanja. Nadaljujemo z investiranjem v informatiko, z investiranjem v projekte varčevanja z energijo in enostavno reprodukcijo. Pripravljamo projekte: dokončna ureditev celotne priprave lesa — masive v Straži, rekonstrukcija Tovarne stilnega pohištva, rekonstrukcija Tovarne vezanih plošč. Iz nelesnega sektorja se pripravljamo za vrsto novih proizvodov na bazi akrilatov. 3. Prodajno nabavno področje Razmere na domačem trgu so se letos v aprilu bistveno spremenile: pomanjkanje sredstev za kreditiranje in interventni zakoni okoli OD so povzročili, da je predvsem prodaja pohištva izredno padla. Prodaja je bila na domačem trgu zelo kritična tudi v maju, delno seje situacija popravila v juniju, predvidevamo da iz dveh razlogov in sicer: — vključili smo se v razne akcije preko prodajnih organizacij za pospeševanje prodaje, — potrošniki so se — preventivno pred novimi pričakovanimi neizogibnimi podražitvami ob polletju — oskrbeli s potrebnimi proizvodi. Na domačem trgu tudi v bodoče pričakujemo težave, zato smo pripravili seznam ukrepov, s katerimi bomo poskušali tem težavam čimbolj parirati, najvažnejši od teh ukrepov so: 1. Zagotovitev sredstev za kreditiranje — kredit je bil in ostaja najvažnejši pogoj za uspešno prodajo pohištva. 2. Preureditev našega salona v Novem mestu in začetek dolgoročne reklame za dvig imena NOVOLES. 3. Znanje naših oblikovalcev bomo dopolnili z znanjem tudi zunanjih sodelavcev, da bomo a) hitreje in uspešneje lansirali na trg nove programe, Trebušna slinavka ali pankreas Trebušna slinavka ali pankreas jepodolgovat organ v zgornjem delu trebuha povprek za želodcem. Je pravzaprav dvojni organ: — kot žleza notranjica prideluje za življenje neizogiben inzulin — deluje pa tudi kot predelovalka prebavnega soka Trebušna slina teče namreč skozi izvodilo, ki skupaj z žolčevodom v dvanajsterniku razgrajuje hrano. Trebušna slinavka izloča vsak dan okrog 21itra tekočine vdvanajsternik in v kri. Ta tekočina vsebuje t. in. amilazo, ki razgrajuje glikogreni škrob in lipazo, ki razgrajuje maščobe. Oboje izvaja s pomočjo žolčne soli. Sok slinavke vsebuje tudi vodo in minerale (natrij, kalij, kloride itd). Vzroki vnetja slinavke so lahko različni. Najpogostejši so: — bolezni žolča, — bolezni želodca in dvanajsternika, — kronični alkoholizem, — bolezni ožilja, žlez z notranjim izločanjem, — dednostni faktorji, — podhranjenost, — operacijski posegi v trebušni votlini. Vnetje trebušne slinavke je zelo huda bolezen, spremljajo jo šoki, obolenje ledvic in drugo. Akutno vnetje lahko preide v kronično, če se pravočasno in pravilno ne zdravi in lahko povzroči vrsto hudih komplikacij, kot so: sladkorna, tumorozne spremembe. Vaš krvni pritisk je normalen, vnetje slinavke kot posledica ranena dvanajsterniku ni nič nenavadnega. Ker se stanje ne popravlja, vas bomo zadržali na zdravljenju v bolnišnici. V Intenzivni negi vni negi — Analiza krvi kaže na to, da gre za akutno vnetjeslinavke. S sondiranjem bomo odstranili želodčni sok, ki draži slinavko k izločanju, kar pa je škodljivo. — Dobili boste infuzijo, da se nadomestijo tekočina in soli. — Kaj povzroča vnetje slinavke? Tega ni mogoče vedno točno pojasniti. Do vnetja pride takrat, ko se encimi aktivirajo znotraj same žleze in začnejo uničevati tkivo slinavke. Najpomembnejše ,c . takem primeru, da se delovanje slinavke zreducira na minimum. Na ta način se Izognemo prevelikih poškodb žleze. ]C3 c l. hi Tri dni pozneje. ju prt it — Lepo se to sliši, operacija ni potrebna — Ne boli me več Narediti moramo preiskavo vaše rane, lahko je prav ona vzrok vnetja trebušne slinavke. \ Iskrive misli V kapitalizmu stojijo nezaposleni pred tovarno, pri nas pa v njej! Več ko je tistih ki delajo, večje tistih, ki ne delajo! »Ali nekateri res dobijo 20% večali manj plače zaradi zalog?« »Ja. samo najboljši. Tisti, ki so jih tudi ustvarili/« Kravo katera ne da mleka ubije mesar. Delavca, kateri ne more več delati ubija majhna penzija. Prejje slabo delal, odkar j e na položaju hitro misli. Odgovornost je kot žoga pri ragbiju. Vsak sejo reši. preden jih dobi po glavi. Kakšna je razlika med denarjem »za sanacijo in sanatorjem?« »Ja. denar za sanacijo se nikoli ne vrne, sanator pa vedno!« — Pepček, ali veš zakaj je Tinček dobil toliko posojila??? — A misliš da zaradi avtomobila... »Janez, ploskanje in vzklikanje ni priporočljivo.« »Zakaj?« »Zato, ker ne veš ali bo taista oseba stala naslednji dan pred vrati ali za njimi.« f.num stru hoten občutek, d n me nekdo /us led uje. Če si kdo prisvoji družbeno lastnino, je lopov. Delo krepi telo in duha. Vedno pa kapital tistemu, ki ne dela. S premikom tega kolesca je mogoče doseči še večje pomanjša-n ie' J ______________________m Samć. PoiM.k. Če si kdo prisvoji veliko družbeno posojilo, je talent! Prodam stanovanjski kredit najboljšemu ponudniku, šifra 845.64 DM (23. 6. 1987) etju 1987 b) naše obstoječe kvalitetnejše programe dvignili na višji nivo in s tem njihovo še boljšo afirmacijo na domačem in tujem trgu 4. Tudi do nas je prišlo spoznanje, da ne velja zaman v razvitem svetu pravilo, da se v pogojih ostrega tržnega gospodarstva in konkurence najhitreje povrnejo investicije v informatiko; zato začenjamo z izgradnjo računalniško podprtega marketinškega informacijskega sistema. 5. Vzgoja kadrov in postopna reorganizacija prodaje iz klasične v programsko orientirano bo potekala istočasno z izgradnjo MIS-a. Nasprotno od prodaje ni bistvenih težav na nabavnem področju. Tu pa se srečujemo s problemom neprestanega povečevanja nabavnih cen, zlasti pri dobaviteljih za iskane surovine in materiale. Tako prihajamo do razkoraka pri gibanju nabavnih in prodajnih cen, zlasti pri nekaterih TOZD (nabavne cene so se bolj povečale od prodajnih cen). Za DO je v obdobju I.—VI. doseganje planskih cen naslednje: — nabavnih cen 85 — prodajnih cen 84 V juniju so bile planske cene že nekoliko prekoračene. področje ZDA sorazmerno velik (37,5% na devizni priliv), je tudi razvrednotenje ob kasne-nju plačil precejšnje. Ob takšnih zakasnitvah so devizne stimulacije več kot za polovico razvrednotene. 5. Financiranje Tekom tega polletja smo imeli vrsto težav z likvidnostjo. Nekvalitetno pokrita izguba v preteklem letu (2 milijardi din v breme revalorizacije zalog brez finančnega priliva) in tekoča izguba sta naredili svoje. Poslovali smo z izredno dragimi likvidnostnimi krediti, ki so seveda povzročili velike obresti. Za kredite smo plačali naslednje obresti: 4. Zunanje trgovinsko poslovanje V obdobju I.—VI. 1987 smo dosegli naslednjo zunanjetrgovinsko menjavo: v 000$ 1987 Plan 1986 Indeks plan 1986 Izvoz 12.105 1987 11.114 10.559 108 115 Uvoz 2.022 3.089 2.815 65 72 Doseganje izvoza 10.083 8.025 7.744 126 130 Stopnja pokritja 5,98 3,60 3,75 166 159 V tem segmentu beležimo letu proti 1986 letu ne bi največje odstopanje od usme- povečeval. Zaradi težav pri ritev sanacijskega programa. V prodaji pohištva v Jugoslaviji izhodiščih za sanacijo smo se smo to odločitev zavestno odločili preusmeriti del izv- spremenili in tudi plan za tretje ozne proizvodnje na domači četrtletje izkazuje bistveno po-trg, tako da se izvoz v letošnjem večanje izvoza proti domače- mu trgu. Dohodkovnost izvoza bomo v bodoče iskali v dodatnih izvozno-uvoznih aranžmajih (izvoz po kontokoren-tu, maloobmejni izvoz). Kljub visokemu izvozu pa imamo nemogočo situacijo pri plačevanju uvoza. Stanje neplačanih obveznosti do tujine je preko 2 milijona $, prav tako pa je tudi nevzdržno, da moramo za kakršnokoli plačevanje v tujino najemati kratkoročne devizne kredite in zanje seveda plačevati devizne obresti. Nadaljnji problem predstavljajo plačila izvoznih deviznih stimulacij. Za devizne prilive v drugem četrtletju v tem trenutku še nimamo vseh plačil, s tem da moramo poudariti, da smo večji del teh stimulacij prejeli plačan z menicami na dolge plačilne roke (do 90dni). Kerje del deviznih stimulacij za v mio din 1. 1. do 31. 3. Revalo- rizacija Realne Skupaj prejete obresti 108 15 123 plačane obresti 1.514 88 1.602 Neto obresti 1.406 73 1.479 1.4. do 30. 6. Prejete obresti 95 17 112 Plačane obresti 2.431 256 2.687 Neto obresti 2.336 239 2.575 1. 1. do 30. 6. Prejete 203 32 235 Plačane 3.945 344 4.289 Neto obresti 3.742 312 4.054 V II. kvartalu ugotavljamo izreden porast plačanih obresti, predvsem revalorizacijskih. Vzrok je splošno povečanje obrestnih mer, ki so, če upoštevamo reeskontne stopnje, sedaj že krepko realne. Pri kvar-talnem plačevanju obresti so predpisane 92% obresti za izvozne kredite v enem letu realno 128%, ker v naslednjem četrtletju plačujemo že obresti na obresti. Ker smo zaloge najbolj znižali šele v juniju, imamo poprečne zaloge še sorazmerno velike in tudi dokaj počasno obračanje. Efekti znižanja v obliki nižjih obresti bodo vidni šele v tretjem četrtletju. Obračanje zalog je bilo naslednje (v dnevih): Mate- rial Nedo-konč. pr. Izdel- ki Sku- paj leto 1986 48 30 30 108 I — III. 87 45 25 30 100 I.—'VI. 87 45 26 31 102 Zaradi nižje prodaje na domačem trgu se je nekoliko povečala vezava zalog v nedokončani proizvodnji in pri gotovih izdelkih. (Nadaljevanje na 10. str.) novoles 9 .JOVOLES nQVQ hESTO Kačui>ovodaKa -aiuzoa OCENA OCENA OCENA BILANCE PO PLAC. REAU.2. Za OBDOBJE I. -Vi. 1987 Naziv "NOVOLES" TVP real. -17o5bb -5900 Reaiizac .dom. trg 13405771 1000005 Reaiizac.izvoz 652027« 570022 Zunan .(Jev .scira. 4799205 26*611 inter.dev.stini. Ib34d35 17713 inter.reaiizac. 10257109 o0290 Prejete oore3ti 5zn 6 7059 Osutj-i pnnodKi 577005 95910 CEuOTNi PHiHODcK 37070493 2691990 Pl .riep.o&c.str. 22557111 1529699 Prenos oda vopan j -5115707 -523707 Reval.poraD.sr. 3335355 139212 ind.wat.str.FiS 4434099 917539 Hazrn.FIS v zal. 0 e Amortizacija 069909 01205 hevaior .amortiz. 211625 19006 Obvezn.do DS5S 296619 2o69o int .dev .kompenz. 1634034 0 Revaioriz.stros. 024760 176070 Ostali strosKi 420733 121929 SKUPAJ PBfl.SRED. 29469206 1991199 DOHODEK 7601207 700302 ODvezn.oo D3SS 531972 53066 Obresti od kred. 229174 9079 Zavdi'ovai .prem. 222937 17951 Oovezn. iz don. 1602605 190970 SKUPAJ ObVEZj. 2b6o74« 220l6l Cisti UOriUDEK 4934459 975191 Osebni donodki Stanovan.sklad Rezervni sklad 4570220 112575 142427 003300 10799 20012 rtETO OSTANEK 109237 29955 7. Zaposlenost in osebni dohodki Eden od ukrepov sanacije je ustavitev zaposlovanja, rezultat pa znižanje števila zaposlenih v tem polletju za 146 delavcev. Gibanje zaposlenih je bilo: Stanje 1.1. 3.188 + prišli 232 — odšli 378 Stanje 30. 6. 3.042 Povprečno je bilo zaposlenih po stanju konec meseca 3.131 delavcev, kar je 3 več kot v enakem obdobju preteklega leta. Večje število zaposlenih v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta izhaja iz dejstva, da smo povečevali število zaposlenih tekom leta 1986 in to največ v drugem polletju. Osebne dohodke smo povečali v začetku leta za 15%, tekom leta pa jih zaradi intervencijskega zakona o omenjevanju OD nismo mogli več povečati. Poprečno je bil v obdobju 1,-—VI. 1987izplačanODvvišini 168.759 din, kar je 102%večod preteklega leta. Povprečni OD za junij 1987 je 195.899 din. 10 novoles ŽAGA lPi oOH SiGMAT -2376 -4d9o3 -1679 -33620 501164 2240*54 66040 1161240 75934 142 561O00 6/330 363220 0 469117 210/3 41755 0 131643 0 1792016 2*5665 12541 276413 944 5006 505 1906 26642 3961 16635 6346 2799307 24*7047 1296OO0 1523096 2192497 1302159 740019 633179 -700242 -24**2o -53449 -166532 254142 6620o 144057 216404 321791 15ol23 133705 206716 0 0 0 0 79046 43962 31125 251o0 19096 10oj2 7535 6065 20114 13632 10400 11(05 0 573010 0 6474* 0 76591 0 0 30159 1405 5630 1*02 2216603 2077994 1025222 1161366 562704 419053 271566 341710 34593 20071 1o035 20654 102M 10615 12390 2199 1924* 4*9o 64*9 3499 «35611 153770 40153 602/4 199604 1*54o0 6307/ 66026 3o3040 2235*3 I005O9 254604 343407 15690 2330O 1O5053 7766 1o /o2 I0O5O* 0 0 243901 10*63 0 627 34012 0 0 8. Bilanca uspeha Še v maju smo ugotavljali v DO negativni rezultat (izgubo) v višini okoli 1 milijardo din. Poslovanje v juniju izgube ni povečalo zaradi sorazmerno dobre prodaje, tako v izvozu kot tudi na domačem trgu. V tem mesecu so bile ugotovljene tudi večje tečajne razlike od deviznih prilivov. 30. 6. 1987 je bil realiziran prvi del efektov po AK A programu. Preko Slovenijalesa (SK) smo dobili devizni priliv v višini 2,7 milijona $, kar je dalo likvidnostni in dohodkovni efekt. Na osnovi tega priliva smo obračunali: — devizne stimulacije 592 mio din — tečajne razlike 507 mio din Skupaj 1.099 mio din Takšna dohodkovna in finančna »injekcija« je omogočila, da smo izkaz uspeha za delovno organizacijo pripeljali na 0. Seveda to ne pomeni, da so vse temeljne organizacije pozitivne. Izvozne TOZD še vedno izkazujejo izgubo. Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Novoles in po opredeljeni splošni solidarnosti, smo se odločili, NOVOlES novo pesto Računovodska služba OCENA BILANCE PO PLAČ: REAL1Z. ZA OBDOBJE I. - VI. 1987 Naziv TPE TDP TSP TPP LIPA TAP Nepl.real.(+,-) 0 -4967 -21439 -7632 0 -12157 Real1zac.dom.trg 15673 154160 1399402 344493 57676 1477388 Realizac.izvoz 0 2325659 655521 731961 13014 4147 Zunan.dev.stim. 144061 1605670 569*73 712360 *06o4 1899 inter.dev.stim. 21159 557616 559209 21650u 21560 0 Inter.realizac. 1344461 1626002 6b542 407310 1016571 513820 Prejete obresti 3575 6623 1517 0 0 3303 Ostali prinodki 51651 12242 37120 1930O0 6*29 3467 CELOTNI PRIHODEK 1561400 6265625 3467645 2596104 1206654 1991667 Pi.nep.mat.str. 1190619 4600101 1952490 15/3729 765169 1176160 Prenos odstopanj -202739 -1210455 -346961 -292915 -17303S -292630 Revai.porab.sr. 60012 6366/1 422434 264039 61637 165703 Ind.mat.str.FIS 145446 726333 416915 299766 144771 203660 Razui.FIS v zac.. 0 0 0 0 0~ 0 Amortizacija 75676 142095 47650 67260 56404 45036 Hevaior.amortiz. 16351 35226 11557 10296 14127 10923 Obvezn.do DSSS 11562 44714 43034 24901 10205 17305 Int .dev.kocnpenz. 0 0 0 0 0 275653 Revaioriz.s tros. 0 165363 194624 10966'J 0 0 Ostali stroski 27943 6141 20969 126346 496 716 SKUPAJ POR.SRED. 13472*4 5366191 2763112 2209366 901792 1602346 DOHODEK 234106 919434 704733 36673« 306662 369539 Obvezn.do DSSS 19600 76338 76625 43655 17677 3460O Obresti od.Kred. 0 116ob 41764 26662 5119 0 Zavaroval.prem. 11250 45000 23499 13999 10000 15000 Obvezn.iz donod. 730/3 156499 95669 06360 72700 107954 SKUPAJ OBVEZN. 104723 293523 237557 152904 105696 157700 Cisti dogodek 129363 625911 4o7176 235634 201166 231779 Osebni dohodki 129363 625911 4o7176 235634 161214 200406 Stanov.sKiad 0 0 0 0 o936 6365 Rezervni sklad 0 0 0 0 122/4 15562 NEiO OSTANEK 0 0 0 742 7406 da že pri sestavi periodičnega obračuna izgubo interno pokrijemo, tako da nobena temeljna organizacija ne bo izkazala izgube. S tem se bomo izognili sankcijam, ki jih pri osebnih dohodkih predvideva spremenjeni zakon o sanaciji in prenehanju OZD. S takšnim izkazom bilance si ne smemo zamegliti realnega stanja in rezultata tako po TOZD kot tudi po proizvodnih programih. Zato smo se odločili, da bomo za interne potrebe po TOZD še vedno izkazovali realni rezultat. Prikaz ocenjenjenih rezultatov po TOZD je naslednji (000 din) TOZD Realni rezultat Pokrivanje izgub Izkazani rezultat TVP 431.118 — 406.163 24.955 ŽAGA 15.683 — 15.056 627 TPI 582.156 —548.144 34.012 BOR — 117.256 + 117.256 0 SIGMAT —20.372 +20.372 0 TPE —20.272 +20.272 0 TDP —443.642 +443.642 0 TSP —506.596 +506.596 0 TPP —567.760 +567.760 0 LIPA 18.540 — 17.798 742 TAP 126.499 — 119.093 7.406 TKO 703.678 —662.793 40.885 TES 15.254 — 14.644 610 TGD — 146.024 + 146.024 0 BLP — 16.064 + 16.064 0 DSSS —20.026 +20.026 0 SKUPAJ 34.916 109.237 Razlika med izkazanim in obračunu rezervnega sklada realnim rezultatom je v nižjem pri pozitivnih TOZD. iOVOLES NOVO MESTO Računovodska služba OCENA OCEM aiLMCte PO PUC. HSAUZ. U OBDOBJE I. - Vi. 19« Naziv fKO RADAT. TES TOD BLP DSSS Nepi.reai.(+,-) -33664 0 -661 -2970 0 0 Realizac.dom.trg 3187783 312235 42097 48679 679095 8397 Heaiizac.izvoz 59655 435169 0 791504 0 0 Zunan.dev.stim. 3ool 112049 0 434096 0 565 inter.dev.stim. 0 15436 0 51616 0 0 lnter.reaiizac. 70537 0 1111770 336020 464560 636405 Prejete obresti 3465 0 1957 374 15420 0 Ostali prihodki 27075 0 42650 47306 769 2946 CELOTNI PRIHODEK 3318712 874911 1197793 1707027 1180464 650315 Pi.nep.mat.str. 2134776 501609 306540 1079124 575799 0 Prenos odstopanj -4*22oU —170l61 -28161 -177654 -10436 0 Reval.porab.sr. 301666 92443 65662 195741 4664 0 ind .niat .str .FIS 323200 54741 365860 152309 173336 187887 Razm.FiS v zal. 0 0 0 0 0 0 Amortizacija 30226 10175 25007 24330 12377 70753 Hevalor.amortiz. 7359 2453 6077 5696 3214 17110 ODvezn.do DSSS 20204 0 11523 16107 10227 0 int.dev.kotnpenz. 4o6596 223614 14316 0 6074 8620 Revaioriz.stroš. 0 0 0 60040 0 0 Ostali 3troski 5214 0 43607 21715 331 4 SKUPAJ POR. SRED. 2797205 715274 812653 1399466 777606 264374 DOHODEK 521507 159037 3o5l40 307559 402656 555941 Obvezn.do DSSS 37294 0 20519 31602 17637 0 Obresti od kred. 32576 0 0 11076 55753 40 Zi Zavaroval.prem. 13996 0 15000 9750 7497 5746 Obvezn.iz doh. 176297 56966 75423 44635 J? 480 116717 SKUPAJ OBVEZN. 260165 50966 110942 97205 166567 128492 Ć1STI DOHODEK 261342 100671 274198 210294 234069 437449 Osebni dohodki 223072 61666 246497 206430 229000 417361 Stanov.sklad 6321 604 11665 1064 1251 200o6 Rezervni sKiad 20o60 63 65 15406 0 3836 0 NETO OSTANEK 9009 31796 610 0 0 0 Sorazmerno ugodno izkazana bilanca nas ne sme uspavati. Pozitivni rezultat vsekakor je olajšanje, vendar moramo ta predah izkoristiti za še kvalitetnejše izvajanje ciljev, ki smo sijih zadali s sanacijskim programom. Zavedamo se, da smo sami kadrovsko prešibki, da bi vse cilje izpeljali sami, zato smo že navezali stike zzunanjimiinstitucijami, ki nam bodo pomagale izpeljati zastavljene projekte: — projekt optimalizacije porabe surovin (Fakulteta za lesarstvo — tov. Kovač) — projekt študija časa (ITEO) — projekt finančne konsolidacije (Ljubljanska banka, Združena banka — tov. Saje) — projekt računalniško podprtega integralnega informacijskega sistema. JOŽE FINK, član KPO za ekonomiko Ali veste, da — bodo s 1. 8. 1987 začeli na TG Dvor proizvajati nov program. Dosedanja proizvodnja kolonialnih stolov se seli na tozd TD P v Stražo, na Dvoru pa bodo izdelovali zahtevne moderne stole za izvoz. Preusmeritev ne bo lahka, zato se na njo intenzivno in z vso odgovornostjo pripravljajo. — da je delavcem iz tozd BLP končno uspelo reklamirati popolnoma neuporabno bukovo hlodovino, ki je pred nedavno prispela na TVP-jevo krltšče iz SR Srbije. — je uspelo tozdu Sigmat na račun zmanjšanja zalog doseči pozitiven poslovni rezultat. — je v neurju 6. 7. 1987 voda kot že ničkolikokrat zalila TPP-jevo skladišče in pisarno tov. Milke — da TVP-jev odpadni furnir transportirajo v TES-ov silos, ki se pa pogosto zapolni, tak o da ne more sprejeti vseh sekancev zdrobljenega furnirja, zato pogosto prihaja, da zaustavljajo transportni trak s sekanci (odpadki) in v proizvodnji je potrebno ves odpadni furnir preložiti na traktor ter odpeljati na smetišče. Ali res ni druge, smotrnejše rešitve? Razvojni center Prispevek službe za oblikovanje in konstrukcije k razvoju Novolesovih programov Oblikovanje artiklov oziroma programov ima danes že tako velik pomen, da ga nikakor ne smemo zanemarjati. Tržišče samo je zgovoren dokaz, da se prodajajo ne samo poceni programi, ki jih je sposoben akceptirati človek s povprečnimi osebnimi dohodki, pač pa, daje vse več tistih, ki iščejo dobre, lepe in kvalitetne programe. Zadovoljiti takega kupca pomeni dobro poznati njegove želje in potrebe, katere je potrebno z veliko mero občutka preliti v realnost, sovpadajočo s poznavanjem strokovnega pristopa k oblikovanju, možnostim in trendi razvoja oblikovanja doma in v svetu. Ponujati tržišču programe pomeni prepričati ga, da je program lep, kvaliteten in iz določenih vzrokov na kakovostno višjem nivoju, kot program, ki stoji poleg njega. Ce pa dosežemo, da program, ki ga ponujamo, že sam govori in ses svojo kakovostjo in lepoto sam ponuja kupcu, smo dosegli nekaj, kar se lahko imenuje uspeh. V našem oddelku za oblikovanje in konstrukcijo se srečujemo z oblikovanjem najrazličnejših artiklov in programov, tako obstoječih na katerih prihaja na željo kupca do določenih oblikovnih in konstrukcijskih sprememb, kot tudi novih programov. Za nekatere so podane informacije s strani službe za raziskavo trga (marketing), za ostale pa podajamo predloge lastnih kreacij. Ti pa imajo v primerjavi z obstoječimi precej trnovo pot. Zanje je potrebna najprej idejna zasnova s skicami, ki se jih potem prenese v idejni načrt, iz tega pa se gre v izdelavo načrta za izvedbo. Ta je podlaga za »prehod dvodimenzionalnega v trodimenzionalno«, v prostorski odnos izdelka navzven glede na medsebojni odnos oblik, ki druga drugo definirajo in se sklapljajo v formo. Vzorec pregledujejo oblikovalci oziroma konstruktorji, vzorčni mizarji pa izvedejo potrebne spremembe do končne oblike. Hkrati se s projektom določi barvo oz. površinsko obdelavo, s tehnologi pa se preštudira možnost izvedbe v proizvodnji. Po oceni s strani komercialistov se program, ki bi bil za tržišče primeren, osvoji in prenese v proizvodnjo, sicer se vzorec dokumentira in začenja razvijati novega. Na obstoječih lesnih programih smo nosilci razvoja novih vzorčnih modelov (predvsem jedilnice za izvoz), katerih naročnik nam je že znan. Pri uveljavljanju lastnih zamisli pa se nam je do sedaj posrečilo zlasti na nelesnem sektorju, kjer smo soustvarjalci pri razvoju kopalniške opreme, še zlasti pa pri kreiranju pomivalnih korit s spremljajočimi artikli, kjer smo kupca uspeli navdušiti z lastnimi kreacijami. Poleg tega z načrti sodelujemo pri opremljanju salonov in trgovin po Jugoslaviji (zlasti kopalnice), pripravljamo načrte za razstave in sejme pohištvene opreme, ukvarjamo pa se tudi z risanjem (Nadaljevanje na 12. str.) novoEes 11 osnutkov propagandnega materiala, oblikovanjem embalaže, itd. Na lesnem delu smo v zadnjem času uspeli prodreti le z dvema programoma: SKAND — jedilnica in dnevna soba (za domači trg) in spalnica DOH A (načrtovana za arabski trg). Pripravljamo pa še nekaj novosti za jesenski sejem pohištva v Beogradu, kjer želimo predstaviti in hkrati dobiti oceno tržišča za nove programe. KLEMENC MAJA, dipl. ing. arh. Posvetovanja o lepilih in lepljenju lesa smo se udeležili tudi iz Novo lesa V Tuheljskih toplicah je od 16.do 18.junija potekalo, prvič v Jugoslaviji, mednarodno posvetovanje o lepilih in lepljenju lesa, ki ga je organiziral »Tehnički centar za drvo« — Zagreb, v sodelovanju z »Zavodom za istraživanja u drvnoj industriji šumarskog fakulteta — Zagreb«. Cilj posvetovanja je bil zbrati proizvajalce lepila, opreme in strojev v lesni industriji in strokovnjake z različnih področij gospodarstva (lesne industrije, kemije, gradbeništva, strojegradnje in arhitekture), da bi s svojimi strokovnimi in znanstvenimi referati in informacijami doprinesli k razvoju te gospodarske smeri. Preko referatov je bil prikazan današnji nivo v proizvodnji lepil, opreme in tehnologije lepljenja v Jugoslaviji in v svetu, ter možnosti nadaljnjega razvoja. »Okrogla miza«, ki je bila organizirana po končanih referatih je omogočala direktno izmenjavo informacij, to pa je način, ki daje največ uporabne snovi. V tem zapisku nimam namena podrobneje razglabljati posameznih področij, bilo bi le preveč, ampak podati grobo sliko tega posvetovanja. Udeleženci, bilo nas je okoli 350, smo poslušali referate z različnih področij. Inštitucije, ki se ukvarjajo z raziskovanji na tem področju so prikazale svoja spoznanja in metode, proizvajalci lepil in opreme so bolj ali manj uspešno predstavljali in propagirali svoje izdelke in firme, mi uporabniki lepil, opreme in »znanja«, pa smo se izkazali predvsem z vprašanji na okrogli mizi, na katere pa vedno ni bilo zadovoljivega odgovora. Tu pri teh predstavitvah je bilo opaziti za- nimivo razliko med našimi in tujimi proizvajalci lepil in opreme, jsjaprimer, predstavnik nemške firme Jovvat, ki proizvaja lepila, je čas kije bil predviden za referat prekoračil 2 x, popestril predavanje s filmom, govoril o njihovih dosežkih, predstavil vidnejše strokovnjake in njihove uspehe, skratka propaganda. Naš predstavnik Mitola iz Sežane je tudi imel film, ki pa je 3/4 prikazoval Lipico in Škocjanske jame, na koncu pa je ob slikah Sežane in tovarne napovedovalec rekel: »In v tem idiličnem okolju leži tovarna lepil Mitol.« Sicer pa je bilo predavanih veliko zanimivih tem, o katerih drugič pa vendar ena mi ne da miru. Tako dr. Kramer (Jovvat) kot prof. dr. Mihevc (BTF — Ljubljana) ugotavljata, in kakor sama pravita je to samo ponovno rojeno staro spoznanje, da smo v času, ko seje in se še pohištvo pretežno proizvaja iz iverice pozabili na stara znanja in izkušnje v predelavi masivnega lesa, saj priprave lesa za lepljenje se ne začne s skobljanjem, temveč s časom sečnje in sušenjem lesa, Izkušnje so pokazale, da je predvsem za trde drevesne vrste potrebno relativno dolgo sušenje, lahko tudi rekli čas zorenja. Prednosti ima tudi zimska sečnja v odnosu na kvaliteto masivnega lesa, saj počasno sušenje v prvih mesecih znatno doprinese k zmanjšanju napetosti v lesu. Tako pravi lesarska stroka, ekonomija pa drugače in to je: posekani lesčimprej predelati v končni izdelek in prodati. Mislim pa, da se le moramo zavedati da je les živ material. Prav gotovo pa bi bilo zanimivo ugotoviti kako je to v Novolesu. K4DROVSKE VESTI ZA MESEC JUNIJ 1987 nOVOleS 12 BINE JAKLIČ, dip. ing. les. TOZD TVP: prišli: KNEZ Vesna, GRGIČ Luča, ADRO-VIČ Ida in HROVAT Sandi (vsi iz TOZD TSP); odšli: BRADAČ Ana, ČINKOLE Albina, KOCJAN Marija in ČULINA Majda (upokojitev), KONCILJA Karol (smrt), FINK Marija in GLAVAN Matjaž (sporazumno). v TOZD ŽAGA: prišli: ZUP-EVEC Branko in SAJEVEC Miran (iz JLA), FEKONJA Jože (iz TOZD TDPJ, BRADAČ Janez in BASIC Mirko; odšli: PETRIČ Slobodan (v TOZD TDP), SREBRNJAK Štefan, KUMP Drago in BJELOŠEVIČ Mladenko (sporazumno), KRALJ Janez (sporazumno), ŠIMC Vinko in ŠKOFIČ Mirko (izjava delavca), BANIČ Jože in ILAR Jože (v JLA), KOLIGAR Matjaž (samovoljno) in LUŽIJA Nedeljko (disciplinska izključitev). TOZD BOR: prišli: STANIČ Alojz (iz JLA); odšli: PAVLOVIČ Martin (v JLA), DORNIK Ana (sporazumno) in BOJČIČ Lazar (izjava delavca). TOZD SIGMAT: prišli: POSTRŽIN Jože (iz JLA) in MARTIN Tine (iz TOZD TKO); odšli: GERŽINA Anton in VRTOVŠEK Drago (sporazumno). TOZD IGK: odšli: KIRM Marjan (sporazumno). TOZD TDP: prišli: FIFOLT Franc in LEGAN Marko (iz JLA) in PETRIČ Slobodan (iz TOZD ŽAGA); odšli: FEKONJA Jože (v TOZD ŽAGA), BOBNAR Darinka, ZUPANČIČ Florjana in MUHIČ Ivan (upokojitev) in GRIVEC Janez (sporazumno). TOZD TSP: prišli: PIRC Bojan in BELE Robi (iz JLA); odšli: KNEZ VESNA, GRGIČ Luča, ADROVIČ Ida in HROVAT Sandi (v TOZD TVP), NOVAK Branko (sporazum), TISOVEC Anica (upokojitev), SAJEVEC Dušan (sporazum), AVGUŠTIN Ciril, HROVAT Robert, TOMAŠEV Bojan in KONCILJA Martin (v JLA), JAKŠE Edvard (smrt), JA-KUBOVIČ Ana (sporazumno), VRHOVAC Snežan, OKLE-ŠEN Danilo in BOBIČ Ludvik (sporazumno). TOZD TPP: odšli: MAVSAR Jože in TURK Ivan (sporazumno), ŠAŠEK Janez in MAVSAR Janez (v JLA), TURK Marjan (upokojitev). TOZD LIPA: odšli: KO-MLJANC Alojz (upokojitev). TOZD TAP: prišli: MULH Marjan; odšli: GJUGJA Hasan (izjava delavca). TOZD TKO: odšli: MARIN Tine (v TOZD SIGMAT) in GAJSKI Milan (samovoljno). TOZD TES: odšel: KUŽNIK Alojz (upokojitev). TOZD TGD: odšli: DELIČ Marija (sporazumno), KOŽELJ Silvester in PRIMC Andrej (v JLA). DSSS: prišli: UMEK Majda in BENCIK Bojan. Število zaposlenih delavcev po TOZD 30. 6. 1987 TOZD M ŽSKUPAJ TVP 125 152 277 ŽAGA 200 39 239 TPI 83 25 108 BOR 84 50 134 SIGMAT 119 38 157 IGK 55 38 93 TDP 217 229 446 TSP 176 162 338 TPP 87 50 137 LIPA 103 35 138 TAP 70 60 130 TKO 133 67 200 TES 119 32 151 TGD 64 70 134 BLP 90 43 133 DSSS 122 105 227 SKUPAJ 1847 1195 3042 Nova tehnika spreminja proizvodnjo Pot k CIM*: organizacija pred tehniko Po današnji razlagi sodita izraza informatika in obdelava podatkov prej v področje pisarniškega poslovanja, medtem ko sodi izraz nove tehnologije v področje proizvodnje. Po dosedanji delitvi nalog na eni strani upravljanje, na drugi proizvodnja, je ta opredelitev grobo ocenjena celo pravilna. V jutrišnjem oz. bodočem industrijskem obratu pa bo ta opredelitev neveljavna. Moderna informacijska tehnologija omogoča, da planske prodajne in tehnične službe stalno razpolagajo z vsak trenutek svežimi informacijami in podatki. Predno pa se bo izvršil prehod na CIM* (CIM = Computer Integrated Manufactu-ring = računalniško integrirani poslovni proces), pa bo potrebno razčistiti kopico organizacijskih in informacijsko-tehničnih problemov. To je kot uvod h gornjemu naslovu zapisal prof. dr. ing. Warnecke, vodja katedre za industrijsko proizvodnjo in tovarniško poslovanje na univerzi v Stuttgartu, ter vodja poznanega nemškega FRAUN-HOFER instituta za produkcijsko tehniko in avtomatizaci- jo. Predno preidemo h kratkim povzetkom iz njegovega članka moramo poudariti, da je njegovo razmišljanje podoba proizvodnje in proizvodnih procesov jutrišnjega dne. Avtor članka že uporablja definicijo CIM kot bodočo obliko proizvodnje in pri tem preskoči oz. le bežno omenja temu predhodno obliko CAM in CAD (Computer aided Design — računalniško podprto obli- kovanje oz. konstruiranje); (Computer aided manufactu-ring — računalniško podprta proizvodnja), katere prag skušamo prestopiti tudi mi v Novolesu, vendar se nam to zaradi naše togosti, velikosti in vzporednih kadrovsko finančnih težav ne posreči in smo še daleč od cilja. Kljub temu so izhodišča avtorja za nas lahko še kako zanimiva, saj smo kljub zaostanku zakoračili v čas, ko moramo spreminjati naša gledanja na proizvodne procese, proizvodno filozofijo, izobrazbo, organizacijo, sociologijo itn. CIM je namišljeni model oz. strateški cilj, kako z modernimi tehnologijami informacij koristno uporabiti te informacije, s ciljem proizvajati z minimalnimi stroški ob največjem učinku. Predpogoj za to je integracija proizvodnih procesov, integracija materialnih in časovnih fondov kot seveda tudi integracija znanja in prenosa informacij. Vse to pa ima le majhen vpliv na efekt produktivnosti, če pred tem ne uredimo nekaterih predpogojev, ki v mnogo večji meri vplivajo na efekt, ti pa so: zgradba in potek organizacije, vsebina dela, pristojnosti, odgovornosti itn. Z rastočo konkurenco in s povečanimi željami kupcev, se povečuje tudi pritisk na cene in s tem se je potrebno lotiti najrazličnejših ukrepov za znižanje cen. Te zahteve trga vodijo tudi k pravi eksploziji razširitve ponudbe in s tem k množici elementov, malim serijam, Izdelki tozda Lipa v Kostanjevici kratkim dobavnim rokom, kvaliteti in dobremu servisu, kar pomeni, da dobra industrijska proizvodnja skorajda že uslužnostni karakter. Daje ta zadnja trditev točna, občutimo tudi v Novolesu, posebno zato, ker smo v večji meri usmerjeni na tuja tržišča. Minili so časi, ko smo proizvajali tisoče gugalnikov, postelj, omar... enakega modela. Spremenili so se tehnološki koncepti obdelave, kar pomeni prehod od dolgih linijskih strojev k obdelovalnim centrom z mnogimi operacijami in kratkimi pripravljalnimi časi. In končno, z nujnim uvajanjem takih centrov (CNC — Computer numerical control — računalniško vodeni stroj) se bo nujno morala spreminjati tudi proizvodna filozofija in kvalifikacijska struktura proizvajalcev, zaradi vse večje udeležbe elektronike, ki jo je treba znati programirati. Spremembe so razvidne iz spodnje tabele, ki jo navaja dr. Warnecke: TABELA LProizvodna filozofija T radicionalna — pretekla V prilagodljivem sistemu — prihodnja Delitev dela Kolikor je mogoče — enostavno delo s čim nižjo plačilno grupo — majhna vsebina dela — mnogo nivojev Kolikor je potrebno — kvalificirano delo z visokokvalificiranimi sodelavci — obsežna vsebina dela — malo nivojev Izvajanje naročila — v serijah — serija za serijo — proizvodnji priključena kontrola — po potrebi in velikosti naročila — priključujoče — v proizvodnjo vključena kontrola Potek materiala in informacij — ločeno opazovanje — integrirano Časovni potek — minimalni čas za operacijo — max. količina na čas. enoto — dolgi pripravljalni časi — min. čas za naročilo — max. izkoristek proz. sred. na časovno enoto — kratki pripravljalni časi Pri tem je potrebno poleg strateških razmišljanj v planiranje vključiti predvsem organizacijske in sociološke vidike in postaviti človeka v središče nadaljnjega razvoja. Učinkovit izkoristek neke fleksibilne avtomatizirane e note ali naprave pa je odvisna od kvalifikacije delavca. Bistvo za uspeh podjetja ni samo izbor najboljše tehnike, temveč kako skupno de- lujeta človek in tehnika. Šele smiselno delitev funkcij med delavcem in strojem in smiselna porazdelitev dela med delavci ob upoštevanju človeških lastnosti, sposobnosti in potreb zagotavlja produktivnost in gospodarnost sistema. Kako naj bi se spremenila struktura zaposlenih po kvalifikacijah kaže spodnja tabela: TABELA 2: Spremembe kvalifikacijske strukture z izobraževanjem cf Kvalifikacij. Zahtevani izobraz- Kvalifikacijska h struktura 1992 beni ukrepi struktura 1990 50 priučeni priučevati priučeni 20 dodatno . — z dolgoletnimi poklicnimi 30 izkušnjami z dolgoletnimi poklicnimi izkušnjami prilagoditi^' "" —^'poklicu s strokovno kvalifikacijo 4U 25 s strokovno dodatno izobrež. specialisti 10 kvalifikacijo novi poklici V delovno intenzivnih in velikih organizacijah zaradi omejenih specifičnosti oz. mnogih nivojev, organiziranost ne more vedno uspešno učinkovati. Ob uvajanju novih tehnologij pa so spremembe nujne oz. predpogoj za nemoteno aktiviranje nove tehnike. Tradicionalna organizacijska oblika v neki proizvodnjije pristojnost različnih strokovnih oddelkov za rešitev posameznih strokovno-specifičnih nalog v istem proizvodnem področju. Ta metoda, z več ali manj togimi razmejitvami v smislu delitve dela in odgovornosti, pa vodi k izgubi časa in čakanju. Zvišanjem kompleksnosti naprav se neproduktivni časi še povečujejo tako, daje v smislu zmanjševanja izgube časa potrebno razmišljati o novi delitvi nalog. Ta obstoječi organizacijski sistem s centraliziranimi nalogami in vertikalno delitvijo se opušča in uvaja sistem z integracijo vseh funkcij, ki so potrebne za izvedbo neke naloge na eno delovno mesto ali eno delovno grupo. TABELA 3: Spremembe v delitvi dela Pretekle tradicional.strukt. Bodoče strukture ZAPOSLENI direktno indirektno ZAPOSLENI direktno indirek. vodan-v J‘ l 1 9 1 l/se ostale dejavnosti v prilagodlji- M nadzor Programerji orodjarji vzdrževalci kontrolorji Programiranje, popravi ji nje tran- f *port C □ c (D U •H N •H C CD SZ o c (D U •H N •H -P (D e o -p o c (C u •H N •H C CD CT U amo rtiza-ci ja^ naložbo letni izkoristek opreme • ^ število potrebnih strojev Prva pošiljka popolnoma neuporabne hlodovine iz Svetozareva, ki smo jo uspeli reklamirati. Upamo, da v bodoče ne bomo več priča takim pošiljkam. 3. Ne razmišljamo o morebitnih efektih takega združevanja in ne postavljamo kriterijev za bodoče nabave in njih medsebojno kompatibilnost in sposobnost vodenja po sistemu CIM/FFS ali vsaj po enotnem programiranju. Ako tega še nismo storili, ako tega ne mislimo storiti takoj, potem bomo začeli zaostajati že za našo domačo konkurenco, kaj šele svetovno. To pa še ni več stvar tehnike temveč organizacije. Povzetek iz Holz und Kunststofferarbaitung. Prevod in komentar: Peter Martinčič Zahvala Ob smrti mojega sina Milana se najlepše zahvaljujem OOS TOZD TDP za podarjeni venec in sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Iskrena hvala! mama Julka Hrovat Zahvala Ob smrti dragega očeta Martina Božiča iz Dol. Straže se najlepše zahvaljujem OO ZS in sodelavcem TOZD TVP za podarjene vence, denarno pomoč in izrečena sožalja. Martin Božič Zahvala Ob smrti mojega moža in najinega očeta Edija Jakše se najlepše zahvaljujemo OOS TOZD TSP za pomoč pri pogrebu, TOZD TDP in sodelavcem za denarno pomoč, podarjene vence, tolažilne besede ob slovesu in izrečena sožalja. Žena s hčerkama Zahvala »Ob boleči izgubi mojega moža Malič Branka se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TKO METLIKA za podarjen venec ter sodelavcem in sodelavkam obrata Radatoviči za denarno pomoč.« Malič Zora TOZD TKO obrat Radatoviči Zahvala Ob smrti očeta ALOJZA DERGANCA se iskreno za^ hvaljujem OO sindikata TOZD TSP za venec ter sodelavcem montaže za denarno pomoč in izrečena sožalja. Dragica Senica novoles 15 LESARIJADA1987 13. julija so v Ljubljani na igrišču Slovana bile tradicionalne letne delavske športne igre delavcev SOZD UNILES. Kot vsako leto smo sejih tudi letos udeležili v popolni postavi in v vseh disciplinah. Doseženi rezultati so bili sicer nekoliko pod pričakovanji, vendar smo vseeno imeli nekaj svetlih točk. Predvsem so to kegljači, ki so letos zmagali že tretjič zapored, odbojkarji, ki so bili drugi, naj večje presenečenje pa so bili tekmovalci v vlečenju vrvi. Poleg priznanja za prvo mesto so prejeli kot nagrado še velikansko mortadelo. Rezultati: Odbojka ženske: 1. MEBLO 2. LESNINA 3. MARLES 6. NOVOLES Odbojka moški: L STOL 2. NOVOLES 3. MEBLO Kegljanje ženske: 1. MARLES 777 kegljev 2. LESNINA 741 kegljev 3. MEBLO 739 kegljev 4. NOVOLES 699 kegljev Posamezno: L Arniž Jelka Marles — 220 kegljev 2. Znikart Dragica Marles — 210 kegljev 3. Bohak Tončka Meblo — 204 kegljev 4. Šoško Tatjana Novoles — 203 kegljev 5. Polyak Milka Novoles — 199 kegljev Kegljanje moški: L Novoles 1260 kegljev 2. Meblo 1240 kegljev 3. Stol 214 kegljev Posamezno L Goleš Željko Novoles— 233 kegljev 2. Razdevšek m. Stol — 232 kegljev 3. Makarovič Franko Meblo — 231 kegljev Streljanje ženske: 1. Lesnina 482 krogov 2. Marles 463 krogov 3. Meblo 433 krogov 4. Novoles 360 krogov Posamezno: L Gavrinc Zora Lesnina — 173 krog. 2. Slana Irena Marles — 165 krog. 3. Janjanin Jenny Novoles — 136 krog. Streljanje moški: 1. Stol 819 krogov 2. Marles 815 krogov 3. Javor 810 krogov 4. Novoles 770 krogov Posamezno 1. Baranja Karlo Javor — 184 kr. 2. Čkorjanc Alojz Marles — 176 kr. 3. Mihulič Janez Marles — 173 kr. Namizni tenis ženske 1. Lesnina 2. Meblo 3. Javor Namizni tenis moški 1. Lesnina 2. Meblo 3. Javor 8. Novoles Mali nogomet L Marles 2. Stol 3. Meblo 5. Novoles Lično urejen vhod v tozd Lipa v Kostanjevici Umetnik Košir je v lesu upodobil našega Ceneta Moznika Šah L Lesnina 2. Stol 3. Marles 7. Novoles Balinanje 1. Meblo 2. Javor 3. Krasoprema 5. Novoles SKUPNI KONČNI VRSTNI RED EKIP 1. Meblo 139 točk 2. Lesnina 138 točk 3. Marles 109 točk 4. Stol 107 točk 5. Novoles 92 točk 6. Javor 50 točk 7. Liko 45 točk 8. Krasoprema 33 točk 9. Hoja 15 točk 40. Uniles 6 točk 41. Tribuna 5 točk Tudi družabni del iger je bil prijeten. Ob glasbi in plesu smo pojedli še mortadelo, dobre volje ni zmanjkalo in naslednje leto bomo gotovo zopet prišli. Cene Moznik in Univerziada **«■•' «»%■