taftaa* plaču* r Jutui^
Dolenjski list
Cona 6 dinarjev
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO H. - ŠTEV. 39
NOVO MESTO, 29. SEPTEMBRA 1951
CKTUTLRTNA NAROČNINA 75 DIN
IZHAJA  I Ki H' V K(j
Odkrita beseda
Izzivanje protiljudske duhovščine, ki H ni všeč noben napredek delovnega ljudstva in ki z vsemi močmi rine v pretekle čase ribarjenja v kalnem, postaja v zadnjem času na Slovenskem vsakodnevni pojav. \e bo odveč, če gospodom ponovimo besede maršala Tita, ki jih je nedavno izrekel v Mostar ju, ko je dejal, da
*vsak, kdor bi danes skušal znova začeti s starimi metodami, da bi kakorkoli po različnih poteh in z različnimi sredstvi razvnemal narodnostno ali versko sovraštvo, mora biti onemogočen. To je naš sovražnik.
Če se po religioznni liniji najdejo duhovniki, razen njih pa tudi reakcionarji, ki mislijo, da je zdaj, ko smo v dobrih odnosih z Ameriko in Zapadno Evropo prišel čas, ko lahko kaj izsiljujejo iz nas in opravljajo svoje razdiralno in uničevalno delo, se takšni ljudje zelo motijo. Mi smo v dobrih odnosih z ameriškim narodom in narodi Zahodne Evrope, z velikansko večino narodov, ki jih poslušajo tudi njihovi voditelji — zakaj na Zahodu so pametni ljudje, ki v teh različnih stvareh poslušajo glas večine naroda — vendar pp to, da smo z njimi v prijateljskih stikih, ne pomeni, da bomo zdaj pustili proste roke reakciji in posameznim duhovnikom, ki bi nas radi ovirali. — Vere ne preganjamo, zahtevamo pa, da se v vero ne zanašajo politični elementi. Dovoljujemo, da se duhovništvo ukvarja s svojimi verskimi opravili, zahtevamo pa, da se ne ukvarja s politiko in da ne širi verskega fanatizma in šovinizma. Smo socialistična država in imamo pravico kot tudi sicer vse druge države, zahtevati od svojih državljanov, da spoštujejo zakone naše države, pred katerimi so vsi enaki. Zakon bo zmeraj zadel tiste, ki delajo proti tem zakonom. Tako gledamo mi na stvari in nič drngače*.
Pot nase Partije je mogočna in edinstvena na svetu
V soboto 22. septembra je bila v Novem mestu redna letna okrajna partijska konferenca. Poleg delegatov osnovnih partijskih organizacij, sekretarjev številnih osnovnih organizacij in povabljenih gostov sta bila navzoča tudi član CK KPS Niko Silili in predsednik Vrhovnega sodišča LRS dr. Franc Hočevar, sekretarja OK KPS Črnomelj In Trebnje ter zastopnik JA.
Obširno gospodarsko-politično in organizacijsko poročilo o delu In stanju Partije na področju okraja Je podal se. kretar OK KPS Martin žugelj. Obračun enoletnega dela in skrbi Partije za. razvoj političnega, gospodarskega In kulturnega življenja okraja Je pokazal vrsto uspehov. Napredek okraja je viden zlasti v razmahu Industrije, zadružništva, v decentralizaciji in v izboljšanem delu krajevnih ljudskih odborov. Uresničevanje zakonov in uredb, ki so bile izdane za nadaljno demokratizacijo vsega našega družbenega življenja, je prineslo nov ustvarjalni polet med delovne kolektive, zadružnike, množične organizacije ln društva v okraju.
Poročilo sekretarja okrajnega komiteja Je nanizalo pred delegate dolgo vrsto konkretnih primerov dobrega, pa tudi pomanjkljivega dela osnovnih partijskih organizacij ln posameznih članov Partije. V številnih podjetjih partijske organizacije z nenehno politično vzgojo dvigajo zavest delavcev, usmerjajo kolektive v boj za proizvodnjo, hkrati pa vedno bolj onemogočajo samopašnost in birokratsko komandiranje posameznikov, predvsem pa direktorjev podjetij. Delavski sveti že sami razrešujejo direktorje, v kolikor ti nočejo popraviti ne. pravilnih odnosov do delavskih kolektivov. Najvidnejše uspehe v tem pogledu
so dosegli delavski sveti tekstilne tovarne, Pionirja, Lesno-industrijskega podjetja, tovarne igrač, Keramike, Industrije perila Itd. Zavest delavcev in njihovo zaupanje v Partijo prihaja čedalje bolj do Izraza tudi v manjših podjetjih, kjer sicer obstajajo delavski sveti ln upravni odbori, vendar pa v glavnem poslujejo še na star način.
V delo ljudskih odborov so vnesli nov razmah razni sveti ln komisije državljanov, ki so pokazali največ uspehov v komunalni ter kulturno.prosvetni dejavnosti. Ti uspehi so posebno vidni tam, kjer so partijske organizacije poskrbele, da so Mil vanje izvoljeni ljudje, ki Imajo dovolj smisla za vsestranski napredek posameznih vasi, trgov in mesta. Pobude od spodaj, to je Iz najširših vrst delovnih ljudi, postajajo vedno po-
Na gimnaziji v Črnomlju so letos prvič odprli vrata osmega razreda
V četrtek 20. septembra je stavi! profesorski zbor skupno z dijaštvom sicer tiho, toda tem pomembnejšo slovesnost. Prvič so na črnomeljski gimnaziji odprli vrata osmega razreda. Pomembnemu prazniku za Črnomelj in vso Belo krajino je dal poudarek pionirski i«n mladinski gimnazijski pevski zbor. 0 pomenu dneva in o zgodovini razvoja gimnazije je obširneje govorit prof. Štrbenk, predsednik Sveta za prosveto pa je v svojem govoru prikazal stremljenje ljudske oblasti za dvig šolstva. Zaključne besede je imel osmošolec šuštaršič. — Poleg profesorskega zbora in dijaštva sta se slovesnosti udeležila tudi sekretar okrajnega komiteja KPS Janez Zunič in predsednik 10 0L0 Franc Košir.
Tekstilcem ob Krki teko statve že za druao petletko
»Petletka naša teče.. .€ Besede Tolikega mojstra naše poezije so sj novomeški tekstilci napisali na steno tkalnice. Od šestih do dveh, od dveh do desetih zvečer so leto za letom švigali tkalski Čolničkl v divji, ponosni pesmi strojev najmlajše tekstilne tovarne v Sloveniji. Tam, kjer so še nedavno kosili travo, je zrasla moderna tovarna, eno največjih podjetij Dolenjske po vojni. »Toliko sto in sto tisoč metrov blaga mora tovarna natkatj do 31. decembra 1951.. .c je bilo zapisano v načrtih, ki bo sfali pred mladimi tekstilci oh Krki. Niso se jih ustrašili, dasiravno naloge niso bile majhne.
Dne 21. septembra je ob devetih dopoldne zatulila sirena v tovarni, na visokem jamboru pa je vzplapolala velika državna zastava. V kratki minuti so obstali v tovarni vsi stroji, podjetje pa je hkrati i novomeškimi železničarji in gradbinci »Pionirja« začelo t veliko obrambno protiletalsko vajo. Zmagi —-doseženi petletki — je sledila nova naloga: preizkušnja obrambne sposobnosti protiletalske zaščite tekslilne tovarne. V treh minutah po signalu zračne nevarnosti so bili vsi iz tovarne, razen zaščitnih oddelkov, že v zaklonišču ob Krki, kmalu zatem pa so nastopili obrambni oddelki in začeli reševati napadeno tovarno. Gasilci so imeli polne roke dela pri gašenju požara (pokazalo pa se je, da imajo preslabo motorko in je zastopnik generalne direkcije že med vajo obljubil tovarni, da bo posredoval za moderno brizgalno, ki jo obsežno podjetje nedvomno tudi zasluži), tehnične ekipe so zavarovale dohode k tovarni, posebna ekipa pa je v kratkem času zameglila tovarno r goste oblake umetne megle. Veliko dela eo imele sanitejke, ki so pokazale precej spretnosti in smisla za kolektivno delo. de-gazatorji pa so razkuževali cesto do tovarne. Posebna komisija je ocenjevala delo reševalnih in ostalih ekip PLZ ter ugotovila, da so vsi udeleženci zelo resno sodelovali. Nekaterim ekipam manjka še prisotnost duha in vaja, v celoti pa je vaja zelo dobro uspela. Hkrati s tekstilci so tekmovali v veliki Vaji PLZ tudi gasilci in gradbinci »Pionirja«, ki pa v celoti niso pokazali takega uspeha kot kolektiv tekstilne tovarne.
Po končani vaji so se delavci in nameščenci podjetja zbrali na dvorišču tovarne med tkalnico in predilnico. K po-
membni zmagi jim je čestital direktor tovarne, ki je podčrtal pomen utrjevanja delovne zavesti dolenjskega delavca. Tekstilno tovarno so ustvarili ljudje, ki so pred leti še orali in sejali na poljih ter delali na svojih kmečkih domovih, danes pa so zaveden in zgleden delovni kolektiv, ki se upravičeno postavlja s svojo požrtvovalnostjo. Naj jo ponazore številke, kako so "'bili izpolnjeni plani od leta 1947 do 1951: 115%, 106%, 105.8%, 102% in letos: 101 dan pred zaključkom leta in petletke, V teh letih so v tovarni proglasili 258 udarnikov;
pet izmed njih je dobilo častni naslov že petič.
V imenu delavstva in nameščencev tovarne je prebral Luka Dolenc nato pozdravno resolucijo predsedniku Sveta za predelovalno industrijo LRS in podpredsedniku vlade tovarišu dr. Marjanu Breclju, nakar je kolektiv odhitei za stroje in nadoknadil zamujeno uro. ki so jo porabili za vajo PLŽ in za proslavo uresničene prve petletke. Čas je v tekstilni tovarni dragocen. Še vedno jim kličejo pesnikove besede:
>Petletka naša teče.,.<
Od sklepov k dejanjem!
Pred nami leži poročilo konference sindikalnih podružnic novom, okraja, ki so 16. septembra izvolile za II. kongres sindikatov Jugoslavije Franca Berdajsa, člana GO ZSS, in Franca Markoviča, sindikalnega funkcionarja pri področnem odboru lesne stroke iz Straže. Poročilo govori o nalogah in uspehih, ki jih je na konferenci nanizal predsednik OSS tov. Zupančič iz Novega mesta. Zastopniki tekstilne tovarne, Pionirja, tovarne igrač, LIP in drugih podjetij so krepko opisovali napore delovnih kolektivov, priznanja, ki so jih z delom priborili in nagrade. Izjavljali so, da priznanj in zastav ne bodo daii iz rok. >To bodi naša obveza na čast 10-letnice ustanovitve naše armade!« so zatrjevali in nato sklenili, da bodo na čast tega praznika sprejeli v svoje vrste čimveč Še neorganiziranih delavcev, uredili redno plačevanje članarine, razpravljali bodo o osnutku novega finančnega zakona in uvedli v vseh podružnicah reden študij gradiva iz sindikalnega in splošnega družbenega življenja. Doslej tekmuje izmed 55 sindikalnih podružnic na čast 22, decembra komaj 23 podružnic. Sklep je bil zato takšen: po svojih močeh naj hi tekmovale vse podružnice. Poostriti je treba borbo proti izzivanju protiljudske duhovščine, hkrati pa boj proti misticizmu. V tekmovanje bodo vključili kulturnoprosvetno delo za kongres ZSJ in na čast JA. Število naročnikov ja »Delavsko enotnost* in »Dolenjski Uit« bodo dvignili, v oba lista pa bodo tudi dopisovali o svojem delu. Odbori bodo s propagando poskrbeli za čimboljši obisk predavanj   Ljudske   univerze in
Deset let Ljudske milice
Sredi oktobra bomo praznovali v okviru pro.=!av desetletnice naše vstaje, še eno pomembno obletnico. Pred dobrimi desetimi leti so bili v Sloveniji, Srbiji in črni gori postavljeni prvi temelji eni izmed važnh pridobitev naše revolucije — Ljudski milici.
Pod geslom »Ni več povratka na staro!« so naši narodi pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije vodili vsenarodno oborožena borbo tudi proti staremu državnemu aparatu, ki se je postavi] v službo okupatorjev. V Sloveniji so bile že leta 1041 ustanovljene skupine Narodne zaščite, ki so pomagale ljudstvu v obrambi vasi, trgov in mest pred nasilji okupatorja, pred preganja-
nji, tatvinami, ovaduštvom, hkrati pa so z vsemi silami pomagale partizanskim edinicam Izvršni odbor OF Slovenije in Poveljstvo slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet sta izdala nato Odlok o ustanovitvi Narodne zaščite, ki je dobila nato še pomembnejše naloge. Marsikje v državj so bile prve skupine Narodne zaščite tudi prve partizanske enote, ki so hkrati opravljale varnostno službo. Že med vojno so te enote opravljale delo Ljudske milice. Varovale so pridobitve naše borbe ter vzdrževale red in varnost,*varovale ljudi in premoženje pred sovražnikom. Ljudska milim je v letih 1943 in 1944 dokončno dobila dolžnosti izvršnega organa naše ljudske oblasti.
izobraževalnih tečajev, ki bodo v raznih krajih.
Lepo in prav. 0 takih in podobnih sklepih naših sindikatov smo poročali že večkrat, vendar pa navzlic želji tekmovalne komisije pri OSS v našem tedniku še vedno ne moremo odpreti bivše rubrike »TEKMUJEMO«. Poročil o delu sindikalnih podružnic ni in ni, pregledov o izpolnjevanju sprejetih sklepov nima okrajni sindikalni svet, niti nam ne uspe vzpostaviti mrežo dopisnikov v najvažnejših podjetjih jn tovarnah. Ali bo tudi tok ral ostalo pri obljubah, kot že nekajkrat v zadnjem letu?
Odbornikom podružnic naših sindikatov menda ni vseeno, še manj pa Članstvu, kakšni bodo uspehi tekmovanja na čast 22. decembra, dneva ustanovitve naše slave armade! Zato od sklepov — k dejanjem!
gostejše ln vedno boljše, ljudski odbori pa se vse uspešneje borijo za njihovo uresničitev. Dokaz takega dobrega dela Je Svet za obnovo ln olepšavo Novega mesta, precej delavnosti pa so pokazali v številnih komunalnih delih tudi v Straži, Dolah, Dol. Toplicah, Hmelčlču, Ostrogu, Zburah, žumberku in drugje. Elektrificiranih je bilo doslej v okraju 23 vasi, v teku pa je elektrifikacija KLO Vršna sela; sledila bo elektrifikacija gorjanskega področja ln KLO Zbure. — Za obnovo poslopij vojnih oškodovancev, ki si niso po vojni še ničesar obnovili aH pa so zaradi pomanjkanja denarja morali začeta dela ustaviti, je Partija isposlovala 3,250.000 din Investicijskega kredita, ki je bil razdeljen med 97 hudo prizadetih vojnih oškodovancev.
Decentralizacija v upravnem aparatu se nadaljuje. Iz okr. ljudskega odbora Je bilo odpuščenih oz. prestavljenih 52%, s KLO 25%, iz lokalnih podjetij 18% nameščencev Itd., pravtako pa se Je občutno zmanjšalo število zaposlenih tovarišev na okr. odboru OF, LMS in na samem okrajnem komiteju Partije.
Uvajanje demokratičnih načinov poslovanja izboljšuje tudi delo v množičnih organizacijah. Ljudje radi sprejemajo nove oblike dela ln se zavedno vključujejo v upravljanje svoje oblasti. Pripravlja se nadaljna reorganizacija okrajnega ln krajevnih ljudskih odborov. Splošno zadružništvo v okraju se je v primeri s prejšnjimi leti okrepilo; pravtako pa je bilo živahno tudi propagandno polltlčno-vzgojno delo Partije, ki se Je zrcalilo v šestmesečnem tekmo, vanju na čast 10. obletnice OP, ob proslavah za L maj ln ob Dnevu vstaje.
Požrtvovalno delo komunistov v javni upravi, množičnih organizacijah, prosvetnem ter vsem ostalem javnem življenju v okraju je rodilo vidne uspehe. Se več pa bi bilo lahko doseženo, če bi se partijske organizacije bolj zavedale pomanjkljivosti svojega dela in napak ter jih sproti odpravljale ln opozarjale na nje tudi svoje člane.
Konferenca je ugotovila, da je glavna slabost partijskih organizacij, predvsem pa posameznih članov, nezaupanje v ljudske množice ln premlačno politično delo na vasi. še vedno se dogaja, da posamezni člani Partije krepko držijo v svojih rokah po 5 in celo 6 funkcij; pogosti so še pojavi komandiranja in nerazumevanja za demokratičen način vodstva, marsikje pa še vedno sodijo vrednost množičnih organizacij po številu njihovih sestankov namesto po dejanskem delu. Pojavi komandiranja ln netovarištva so pogosti med zadružniki v Orehovici in BeU cerkvi ter občutno Jemljejo ugled ln zavirajo razvoj zadružništva v teh krajih. Nasprotno pa n. pr. uživa vso podporo ljudstva mlada kmečka delovna zadruga v Gor. Sušlcah, v kateri so prav člani Partije znali ustvariti toplo tovarlško vzdušje in demokratično sodelovanje, ki ga odobrava vsa vas.
Več notranje partijske discipline, sloge ln delavnosti ho krepilo ugled in rast tistih osnovnih partijskih organizacij, ki v svojem delu nimajo pravih uspehov. Le tako Jim bo tudi uspelo poživiti politično delo z množicami. Konferenca je ugotovila, da slabosti partijskih organizacij spretno Izkoriščajo protiljudski duhovniki in ostala reakcija. Posebno Živahnost kaže v zadnjem času protlljudska duhovščina, ki je začela organizirati Marijino družbo, pripravlja božja pota na delovne dneve, deli otrokom med in svinčnike, organizira igre, pevske zbore ln se loteva tudi kr-
panja loncev — vse to pa z edinim ciljem, da bi odvračala ljudstvo od Izgradnje socializma. Kler želi vrnitev na staro, ko je imel popolno oblast nad dušo in telesom svojih vernikov. Vsa njegova preteklost pa mu jemlje sleherno pravico, da bi vzgajal mladino ln ljudstvo. Pošteni ln zavedni državljani zaupajo danes le iskrenosti naše Partije, ki je bila zvesta svojemu ljudstvu v njegovih najtežjih časih.
Iz razgibanega razpravljanja delegatov in daljšega govora člana CK KPS tovariša šlllha Je izzvenela osnovna misel nalog in dela Partije v okraju: nenehno aktivno politično delo med množicami, borba za demokracijo, za lili predanega in delavnega komunista, dosledno razkrinkavanje protiljudskih duhovnikov In ostalih reakcionarjev; partijske organizacije naj smeleje kakor doslej vključujejo delovno ljudstvo v upravljanje gospodarstva ln oblasti, dajejo naj mu pravilno smer v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Na zaupanje ljudstva naj Partija odgovarja s sprejemanjem v svoje vrste.
Konferenca je izvolila nov 27-članski okrajni komite in tričlansko revizijsko komisijo, sprejela pa je tudi resolucijo s sklepi konference ter jo poslala CK KPJ fn CK KPS.
V sedmo šotsho teto
po osvoboditvi
Šolska vrata prosvetnih hramov so že tretji teden odprta na stežaj. Sedmo šolsko leto po osvoboditvi je sprejelo v naše šole tisoče mladih glavic, bistrih in želi nih znanja. Da bo delo z njimi uspešnejše, je Svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto sklical v preteklem tednu prvo okrajno konferenco vseh prosvetnih delavcev. Udeležba je bila dobra.
Po poročilih predsednika Sveta Ivana Grašiča o sodobni vzgoji in šoli in šolskega inšpektorja Lojzeta Kastelca o lanskih uspehih šolske vzgoje, ki eta nakazala naloge prosvetnih delavcev in pomanjkljivosti dosedanjega dela, so številni diskutanti Živahno razpravljali o šolskem delu, skrbi prosvetnega delavca za ljudskoprosvetno delo ter o pionirski organizaciji. Prva konferenca prosvetnih delavcev je sprejela več važnih obvez. Ponovno bodo oživeli predmetni aktivi, posebna skrb pa bo posvečena nižje organiziranim šolam, Z vso prizadevnostjo bodo skrbeli učitelji in profesorji, da bo mladina dobila napreden, življenjski pouk, da bo povezana z mladinsko in pionirsko organizacijo. Posebno pa bodo skrbeli za borbo proti misticizmu. V zimskem času bodo zaživeli številni izobraževalni tečaji raznih strok, za 400-letnico slovenske knjige pa bo oživelo tudi 43 »umrlih« podeželskih knjižnic. Učitelji so sklenili izdelati načrt ljudskoprosvetnega dela, bolj kakor doslej pa bodo sodelovali tudi v Dolenjskem listu.
Konferenca, na kateri sta bila tudi sekretarja 0K KPS in 0K LMS, jo dala bogate načrte, zdrave pobude, precej navodil in obvez za delo v novem šolskem letu. Ljudstvo novomeškega okraja želi svojim prosvetnim delavcem v njihovom pomembnem vzgojnem ' delu čimveč uspehov in zadovoljstva 1
Novomeiki okra! med prvimi, kotevs*! med zadrtimi
Z dobrimi 93 %, ki jih je dosegel do 20. septembra, se je novomeški okraj povzpel letos med najboljše okraje v Sloveniji.
Navzlic posameznim primerom izmikanja in javkanja pri odkupu žita, ki je bilo posebno glasno v krajevnih ljudskih odborih Bela cerkev, Škocjan, Sent Jernej, Orehovica, Straža, Gradišče in Smolenja vas, so doseženi uspehi prav dobri. Devetindevetdeset odstotkov vseh kmetov, ki so imeli obvezno oddajo žita, je oddalo predpisane količine pravočasno in brez opominov; enemu odstotku pa je bilo treba >pomagati« z administrativnimi ukrepi. Kdo žita ni hotel oddati? Redki posamezni kmetje, ki so že pri setvi računali z napačnim merilom: manj ko bom sejal, manj bom oddal. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je prihajalo do takih primerov prav v navedenih krajih, ki predstavljajo najmočnejše kmečke predele okraja.
Da je odkup tako dobro uspeval, je predvsem zasluga pravilnega dela večine krajevnih ljudskih odbrov in posamezni)] odbornikov, ki so se dela lotili resno in pošteno. Mnogi odborniki so prvi oddali žito in bili tako vzgled ostalim kmetom. No, manjkalo ni tudi izjem, o katerih smo že pisali, vendar pa so bile to bele vrane. Tudi v krajih, kjer je odkup šepal, so se posamezni odborniki trudili, da bj Šlo vse v redu. K uspehu je seveda pripomogla tudi dobra organizacija dela in povezava poverjeništva za državne nabave z odkupnimi središči in
posameznimi KLO. Na napakah preteklosti so se marsičesa naučili. Predvsem pa se je potrdilo eno: brez zavednosti odbornikov na KLO in njihovega poštenega prizadevanja ne gre nič, z njimi in samo z njihovo dobro voljo ter pripravljenostjo pa je vsaka naloga lahko in hitro uresničena!
Med najboljše KLO sodi gotovo Ločna, kjer so obvezo presegli. Dobri pa so bili letos tudi Globodol, Kartaljevo, Mirna peč, Novo mesto, Podgrad, Prečna, Šmarjeta, Št. Jurje, Uršna sela, Za-meško, Zbure in Žužemberk. Ti odbori so dosegli stoodstoten odkup Žit, nekaterim pa še manjka kakšen kilogram. Še več je odborov, ki so dosegli 98 in devetindevedeset odstotkov.
Kaj nas uči letošnji odkup žila v novomeškem okraju? Uspeh odkupa je plod dobrega dela KLO, krajevnih svetov za kmetijstvo, povezave z okrunim vodstvom in odkupoval«. Priprave pa se morajo začeti Že pri obremenjevanju posameznih gospodarstev. Dosežene številke so pokazale, da so odbori lani to nalogo dobro rešili. Letošnje izkušnje jim bodo služile za pošteno razdelitev bremen za prihodnje leto, ki je pravkar v teku. Vsak kmet mora biti še pred jesensko setvijo obveščen o svojih obvezah za oddajo žita v letu 1952. Ljudska oblast pa bo seveda tudi prihodnje leto od njega zahtevala, da bo to nalogo v celoti tudi izvršil. Zdaj je čas, da si razdeli zemljo in se odloči, koliko bo sejal tega in onega.
Precej bolj nerodno — ali pa ne resno? — so se lotili odkupa žita v kočevskem okraju. To lahko trdimo mi podlagi njihovih dosedanjih uspehov. Do 15. septembra so imeli odkupljenih komaj 65 % vseh količin, novomeški okraj pa je imel takrat že blizu 90%. V kočevskem okraju je do tega dneva le KLO Sušje izpolnil 100 % oddaje žit, Stari log je dosegel 89 %, Dol. Laze 80% in Ribnica 78%. V devetih krn-jevnih ljudskih odborih, med katerimi so Kočevje, Koprivuik, Kočevska Rok« itd., takrat sploh še niso začel; odkupo vati žita! Krivdo za to nosijo predvsem sami krajevni odbori. Vse to, česar km jevni ljudski odbori kočevskega okraja pred in ob odkupu žita niso pokreniih, se jim je maščevalo. Nasprotno pa so dobre priprave krajevnim odborom novomeškega okraja letos v izdatni meri olajšale odkup in znova potrdile, |e od volje in požrtvovanje odbornikov odvisno vse.
Odkup žita bo kmalu zaključen tudi v Beli krajini
Večje število krajevnih ljudskih od borov v Beli krajini je že stoodstotno zaključilo z obveznim   odkupom beli! žit za leto 1951. Do 24. septembra je bilo v okraju odkupljenih 94.7% proil\ i.i uih količin betih žit. Vso delo z odku pom vodijo krajevni ljudski odbori samostojno brez pomoči akliva iz okrajnega vodstva.
Stran 2
dolenjski List
Štev. 39.
IZ rtASlH KfcAJBV
KAKŠNO JE POSLOVANJE KRAJEVNEGA L#€D8KE6A ODBORA SEMIČ
Pri pregledu poslovanja krajevnega ljud-nkf.au odbora Semič po uslužbencu Okrajnega Izvršnega Ijudskera odbora Crnomeli so bile ugotovljene razne malomarnosti uslužbencev In >;imili odbornikov ljudskega odbora, ker nimajo pravega odnosa do 1 Judi. V omari jc v mapi ležalo preko 50 nerešenih proSenj In pritožb od strank že od konca leta 1950. pa vso do julija 1051. Nobena prolnja aH pritožba nI bila uradno vknjiže. na ln kolekl tudt ne. Ni čudno, če ljudje godrnjajo, čeS da Je delo In postopanje nekaterih organov nepravilno, to drži. Največ pritožb je bilo zaradi preveliko obremenitve mesa. Medtem, ko so prošnje ležale nerešene v omari, pa so kmetovalci že morali oddati predpisane količine, čeprav bi bil morda kateri upravičen do znižanja oddaje. V prvi vrsti pade ta odgovornost na tajnika krajevnega ljudskega odbora, ki je obenem (udi član okrajnega ljudskega odbora Črnomelj On Je odgovoren tudi za vso administrativno poslovanje, ki je zelo neredno, čeprav Je tu zaposlenih pet uslužbencev. S takim postopanjem se kršijo pravice držav. IJanov In Jemlje ugled nas| oblasti Proti takim nepravilnostim, ki niso redke, bo treba pod vzeti najstrožje ukrepe.        J. P.
DIVJI PRAŠIČ NAM DELA ŠKODO Ze pred nekaj leti *e Je okrog Glohodola pojavil divji prašič, ki nam tudi sedaj dela veliko škodo zlasti v jeseni, škodo Jo delal že pšenici, še več pa jo Jo povzročil krompirju, koruzi in ajdi. Tako divji kosmatinec uničuje s trudom pridelane poljske pridelke. Ljudje ga odganjajo s tem, da zvečer kurijo po njivah, vendar pa se tega prašič dosti ne hoji, AH ne bi bilo prav, da bi kosma* tinca že kako zatrliV — a
IZ KOČEVJA Člani množičnih organizacij v okraju Kočevje so Imeli že več sestankov, na katerih so razpravljali o novem finančnem in gospodarskem sistemu. Ker so uredbo o no. vem finančnem sistemu tolmačili ljudje, ki so se za to pripravili na večdnevnem seminarju v Kočevju, so sestanki dobro uspeli • u   je   bila   udeležba  povsod zadovoljiva.
K. O.
KJE JE ZAKONITOST?
Upravni odbor Kmetijsko zadruge ▼ Gradacu je tovarlšlcl Pavli Oder Izdal Istočasno namestitveni in razrešil veni dektet. Oba dekreta In obvestilo, s katerim jI Je bil odobren letni dopust od 10. do 31. avgusta, je prejela 12. avgusta. Nepravilno postopanje jo raziskalo Poverjenlštvo za delo pri Okrajnem ljudskem odboru Črnomelj, ki bo tudi podvzelo potrebne ukrepe proti grobim kršitvam službene zakonodaje, kar nI redek primer v naših ustanovab In podjetjih. Upravni odbori kmetijskih zadrug prav gotovo še niso pristojni, da bi samovoljno spreminjal] delovno zakonodajo. Ta primer naj bo opomin vsem kršilcem naše zakouo. daje. J. P.
LAZE OB KOLPI
Spominjam se, da sem bral v časopisih o Lazih samo enkrat ln še tedaj tako napeto, z drgetajočlm srcem v prsih, kajti opisan je bil dogodek o zločinstvu ln sodni razpravi proti domačim Izdajalcem, ki so v ('■asu okupatorjevega divjanja prezgodaj položili v grob šest mladih trupel — aktivistov OE. Toda poglejmo, kako poteka življenje danes v tej nekoč zelo znani vasici.
Kmalu po osvoboditvi je vas po odstranitvi slednjih ostankov okupatorjevih hord ponovno zaživela, zadihala je v novem svobodnem življenja. Nič več se JI ni bilo treba bati in na tihem kovati načrte srečnejše bodočnosti.
Na svojih pogostih sestankih so vaščani reševali kaj različna vprašanja. Tako bo med drugimi prišli do misli ln sklepa, zgra. dlti električno centrallco, ki naj bi dajala razsvetljavo za vso vas. In res! Kmalu so stopili v stik z Okrajnim odborom OF ter podružnico Državnih elektrarn Slovenije v Črnomlju, k| sta Jim Šla na roko In so že pozimi Istega leta zgradili na Kolpi v mlinu posestnika Jožeta Rauha majhno električno centralo. Dobili so prvič v zgodovini
elektriko v vas. Osnovna fiola, ki se nahaja v vasi, si je nabavila radio. Prej pusti ln dolffi večeri so postali kratki In prijazni. V skupinah so prihajali vaščani v šolo, z zanimanjem sledili radijskim oddajam In zraven modrovali in sklepali načrte za na* predek in gospodarski dvig vasi.
Letos so ponovno sklenili, da povečajo zmogljivost centrale, tako da bo sleherno gospodarstvo dobilo dovolj luči, da ne bo tok v poletnem času ob nizkem stanju Kolpe pešal, kot Jo dosedaj. Zbrali so denarna sredstva in material ter takoj pričeli delati, kar so pred dnevi končali. V delo so vložili 880 prostovoljnih delovnih ur, 20.000 din gotovine in mnogo raznega materiala. Da nes z veseljem In zadoščenjem nad skupnimi napori opazujejo delo centrale, ki je vzorno zgrajena In daje dovolj električne energijo za vso vas. V bodoče namerava odbor, ki je posebej Izvoljen v ta namen, nabaviti manjši generator za izmenični tok, tako da bp omogočeno tud| delovanje radloaparatov, ki si Jih nekateri Želijo nabaviti. V skupne vaške koristi bodo postavili tudi krožno žago, mlatilnico in pod., pač vse, kar potrebuje kmet v sodobnem življenju.
V svoji požrtvovalnosti In skupnih naporih za napredek so Lazarcl posnemanja vredni. M. R.
SADNO SUŠILNICO IMAJO Kmetijska zadruga v Predgrađu je pred nedavnim nnpravlla na vrtu za zadružnim domom večjo sušilnico za sadje. Zadružniki, posnemajte! J. s.
RAZPRAVLJALI SO O NOVEM FINANČNEM SISTEMU
V novomeškem okraju so bili skoraj v vseh krajevnih ljudskih odborih, razen v petih, zbori volivcev. Na njih so razpravljali o novem finančnem in gospodarskem sistema. Kmetje so na splošno zadovoljni z osnutkom novega davčnega sistema. Razpravljali so tudi o sovražnem delovanju protlljudske duhovščine ln o sovražnem delu ostankov belogardlzma. K. O.
TEKMOVANJE NA ČAST 10-LETNICE JA
V mnogih vaseh kočevskega okraja se Je tekmovanje na čast 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armado zelo požlvelo. Fron-tovc| ln člani ostalih množičnih organizacij tekmujejo predvsem v prostovoljnem delu: popravljajo ceste in mostove, obnavljajo posušene domove ln podobno. Doslej so izkopali že okrog 900 metrov strug in Jarkov, Član! Fronte so pri teh delih prispevali 2.090 prostovoljnih delovnih ur. K. O.
NOVO MESTO
»CE MI LUČKA NE GORI. .. ml pa mesec sveti«, tako se tolažimo prebivalci Vrhovčeve ulice (ln morda še kateri drugI) v mesečnih nočeh. Stvar pa vendarle ni tako zahavna, saj poteka po naši ulici skoraj ves promet, odkar je glavna prometna žila Novega mesta — Ljubljanska cesta — razkopana. Vrhovčeva ulica zaradi svoje vegavostl ln ponekod kar neverjetne ožine ni prav nič prijetna, utegne pa postati v zimskih večerih celo nevarna. Mislimo, da bi se stvar lahko uredila; start električni drogovi še stoje, tndj senčnik čaka, kdaj bo lahko začel opravljati svojo nalogo, treba je torej pod njim priviti le žarnico. Morda bi, vsaj začasno, odstopil Glavni trg eno Izmed svojih štirih aH petih žarnic ln tako pomagal, da zgine tudi % našega konca prav svetopisemska tema. — čuk.
V TOVARNI IGRAČ SO USTANOVILI INDUSTRIJSKO PR OSTO V OLJNO GASILSKO DRUŠTVO
Dne 14. septembra 1951 se Je v tovarni Igrač v Novem mestu sestalo članstvo bivše industrijske gasilske četa k ustanovni skupščini »Industrijskega prostovoljnega gasilskega društva« (IPDG).
Članstvo je na demokratičen način Izvolilo Iz svoje srede upravni ln nadzorni od. bor. To Je prvi primer ustanovitve IPGD v novomeškem okraju kakor tudt na Dolenjskem. IPGD v podjetjih bodo pri Izvrševanju splošne požarne varnosti ln pri izvajanju zaščitnih mer odigrala pomembno vlogo.
V Kočevja so izgnali protiljiidshega duhovniku
Na tako slovo novomašnik Zlalko Hajnrihar v Kočevju pred kratkim še ni računal. Prišel je v Kočevje po nalogu škofa Vovka, pozabil pa je na zavednost prebivalcev Kočevja, ki so med vojno ogromno pretrpeli doma in v internaciji, kamor so jih pošiljali izdajalci, med katerimi je sodeloval tudi kaplan Hajnrihar.
V soboto 22. septembra se je zbrala pred kočevskim župniščem množica skoraj 700 ljudi, ki je glasno protestirala proti novemu kaplanu Hajnriharju, ki je takoj po svojem prihodu v Kočevje, začel navijati svoje mreže v spovednici in med mladino. Množica je izvolila iz svoje srede 8-člansko delegacijo, ki je odšla v žup-nišče k župnemu upravitelju Antonu Golobu ter zahtevala od njega, nato pa od samega Hajnriharja, da kaplan takoj zapusti Kočevje. Zlatko Hajnrihar je zložil svoje stvari v kovček in se napotil na postajo. Na cesti so ga do kolodvora sprem-Ijali klici ljudstva, da »belogardistični sodelavci ne bodo učili kočevskih otrok!«, da »Kočevje ne bo Irpelo v svoji sredi okupatorjevih pomagačev« in podobno. Na
postaji je nekdo kupil kaplanu vozno karto do Ljubljane. Na zahtevo ljudstva, da pove, čemu ga je Škof poslal prav v Kočevje, je kaplan odgovoril, da zato, -da bi ljudem pridigal in širil sveto vero«. To njegovo poslanstvo pa se seveda ne more ujemati z njegovo preteklostjo, ki je ljudstvu Kočevja predobro znana.
Razjarjena množica je navalila v vagon in zahtevala od kaplana, da se je umaknil v stranišče. »Tako smo se vozili v internacijo 1« so vpili ljudje in porinili v stranišče tudi neko žensko, ki je potočila za mladim kaplanom nekaj neiskrenih solz. Iz službe so ljudje nagnali tudi postajno snažilko Anico Petek, ki je zmerjala ljudi. Po odhodu vlaka je množica demonstrantov poslala Svetu za znanost in kulturo v Ljubljano brzojavko, da ljudstvo Kočevja takih duhovnikov ne potrebuje in da ne bo trpelo v svoji sredi sodelavcev bele garde in izdajalcev. Tak je bil odgovor Kočevja na delo kaplana Hajnriharja, kateremu ni uspelo, da bi vrgel svoje mreže in ribaril v kalnem. Zavedno ljudstvo mu je načrte preprečilo.
Upravni odbori IPGD bodo razbremenili delavske svete skrb] za Izvajanje splošne požarne varnosti ter ostalih varnostnih In higienskih mer. Ustanovitev IPGD v podjetjih na prostovoljni podlagi Ima politično, gospodarski pomen. Stane Ar ko
NOV PROSTOR ZA SEJMIŠČE UREJAJO
Na dosedanjem sejmlščnem prostoru v Novem mestu na Loki ob Krki bo po načrtu urejen športni stadion, za katerega so dela že v teku. Mestni ljudski odbor ureja zato nov prostor za sejmišče in sicer ob cesti Novo mesto—Ločna nasproti mestnega poko-pallšča na tako Imenovanih Mestnih njivah. Prostor so že zravnali z buldožerjem, sedaj bodo šc postavili ograjo In leseno lopo za pisarno. Na tem mestu bo sejmišče za govedo, konje In prašiče.
KO BI IMELI...
Ko bi Imeli dovolj dolge ln močne vrvi, bi potegnili razbite vagone Iz Krke pod železniškim motom na Loki. Tako sp ugotovili oni dan, ko so poizkušali z buldožerjem potegniti na suho najbližji vagon. Dela se jc lotilo podjetje »Odpad«. Ker pa so se jeklene vrvi trgalo kot sukanec, jim je uspelo potegniti na suho samo par koles, ostali del vagona pa so zavlekli do brega. Navzlic dokaj hladnemu vremenu se Jo upravnik »Odpada« večkrat spustil na dno Krke, da je navezal vagon, če buldožerja no bi bili odpeljali v Kočevje, bi Jim najhrž
KOTlCfcfc ZA GOSPOĐINIH
>Povidl< ali češpljevec
Lepim, zelo zrelim češpljam vzemi koščice ter jih kuhaj v celi posodi tako dolgo, da potenine in se zgoste. Ker ee rado pripali, moramo dobro mešati. Lahko kuhamo brez sladkorja ali pa dodamo na 1 kg češpljevca Y\ kg sladkorja. Češpljevec je dovolj kuhan, če stoji kulminira v njem pokonci. Deni ga v porcelanasti lonec ali kozarec. Ko se popolnoma ohladi, zaveži lonec s per-gamentnim papirjom. Da se ne pripali, lahko postaviš kozico s povidlom v drugo, večjo posodo, kjer vre voda. Cešplje naj bodo tako zrele, da so pri peclju ovenele. Pekmez, ki je boljši, se lahko tudi pretlači.
Cešplje v medu
Dobro dozorele, vendar še trde cešplje čisto obriši, izloči koščice in jih žveplaj. V ta namen jih stresi na vrh rešeta, ki ga povezni na dve močni kuhalnici. Pod rešeto zažgi nekoliko žveplenega prahu. Preko Vsega pa pokrij večji lonec ali zaboj, da ne bo dim uhajal. To naj traja 10 minut. Potem odkrij, prezrači cešplje in jih tesno zloži v pol-
ZDRAVSTVENA VZGOJA 1E NAŠA NAJVAŽNEJŠA NALOGA
litrske ali večje kozarce. Zalij jih z malo pogretim cvetličnim medom, ki mora pokrivati sadje, zaveži kozarce nepro-dušno in jih postavi za 2—3 mesece na hladno. Vsakih 14 dni kozarec malo nagni na drugo stran, da se bo med dobro pomešal s češpljami. To je dobra poslastica, pa tudi zdravo za tiste, ki kašljajo.
Nadevana zelena paprika za zalogo
Zdrave, zelene paprike toliko odreži, da lahko odstraniš peške in žile. Nato zloži papriko v posodo in popari s kropom. Tako naj stoji pol ure. Medtem nareži drobno zelje, osoli, pusti stati eno uro, dobro stisni, priđeni kumino in na-tlači papriko. Z zeljem natlačeno papriko zloži v kozarce in zalij s kisom kot za kumarice. Kozarce zavežemo šele pO preteku' štirih dni, ker zelje vsrkava tekočino, pa jo moramo zato dolivati.
Naravno kisanje kumar
Srednje velike kumare dobro osnažimo ter jih pustimo namočene v čisti vodi 12 ur. Preden kumare vložimo, jih na-bodemo z ostrim lesenim bodalcem (špi-no). Dno lonca ali sodčka obložimo s trtnimi listi in nanje zložimo kumare trdno drugo zraven druge. Med vsako plast vlagamo trtne liste in liste od visenj. Nato nailijemo slane vode (liter vode, 5 dkg soli), vendar moramo slano vodo prekuhati in ohlajeno politi Čez kumare. Kakor zelje, tako tudi to pokrijemo s krpo in ob te žimo z desko in kamnom. Kisa se najbolj pri 15 stop. C. Končano je v 14 dneh. Ako hočemo kisanje pospešiti, primešamo žlico kislega mleka. Čistimo kot zelje. Ko «o kumar© okisane, jih postavimo na hladno.
uspelo spraviti na suho razbite vagone. Ver. jetno se bodo teh del še lotili, le škoda, da niso to napravili dokler Je bilo lepo vreme. Vagoni ležijo v Krki že od leta 1943.
NA ROB — PA BREZ ZAMERE
19. septembra so delili v poslovalnici okr. magazina pri »Turku« maslo na CARE karte. 15 ljudi Je čakalo že z listkom v rok] na dodelitev masla, tu pa se je stvar zataknila. Ljudje so slišali takle pogovor: »J«, ne morem s prstom škatle odpreti! Ja, s tem do-žem se ne da odpreti!« in podobno zdihova-iijc. Nihče nI bil kriv, da v trgovini nož za odpiranje konzerv nI v redu. Maslo pa so ljudje dobili šele potem, ko je bližnji klepar nož nabrusll In so pločevinasto škatlo končno lo odprli. Kako prijetno Je vendar čakati v vrstah gospodinjam — saj Imajo vendar toliko časa na razpolago . .. Zadnjikrat so menda delili maslo pred dobrim mesecem. Ali noža medtem ne bi mogli dati v popravilo* Smo (ik pred prosto trgovino, ko bodo ljudje kupovan tam kjer bodo hitro in vljudno postrcženl! — xy —
Iz pred sodišča
KRAVA Z DVOJNIM VIMENOM...
Marija Mali Iz Krke it. 18 (KLO Smole-nja vas) ]ma kravo z dvojnim vimenom. Krava sama baje nabira v enega dobro mleko, t drugega pa posneto In vodeno, kar je vse seveda odvisno od paše In podobnih zadev, saj vemo vsi, da »Krava pri gobcu molze«. Kot praktična gospodinja je Mali-Jeva mleko prvega vimena uporabljala zase, mleko iz drugega pa Je odhajalo v zbiralnico kmetijske zadruge v Smolcnjt vasi. Letos 5. Julija je oddala 5 litrov mleka, v katerem pa jo bilo 57. > — aH več kot polovico! — vode. Pregled mleka Je v živilskem laboratoriju v Novem mestu pokazal, da je bilo mleko dohro posneto, poleg tega pa niu jo bilo prlmcšanih še vsaj 20% vode. Tridnevna kontrola mleka te krave pa Je pokazala, da Ima krava povsem običajno vime ln mleko povprečne kakovosti
Na okrnjnem sodišču je kalijeva preteklo   dni zatrjevala,   da je tega ln tega
Piši, gruntar, piši preko oceana, piši, mlinar, piši po paket...
Draga Mi nepoznana Dobrotnica in Gospat Jest vam pišem dami čte kaj poslat u živežu al a oblek ker drugač bomo moral usi živi pot zemljo če ne boste vi Nam pomagal in bok. Tu se nedobi ne dnarja ne hrane nimamo nč usmilite se uboge udove in matere petih otrok, šestga pa »dej pričakujem ker spimo na slami. Dajte lud eno plahto me tako trga po kfriž. .Mož mi je u vojsk pado pa nedobim nč. potpore za en paternolter vas Lepo prosim ker se jih pr nas nedobi vas Pozdravlam nesrečna mali ot ubogih otrok pa kmal pošlte Vas pozdravlam jost in moj mož bok vam daj šedolgo Zdravje to je moj naslov
Mica Malhar
Dalnivrt 53 pri Novem mest
dneva pasla kravo na slabši paši ln da jo zato na dojilji tako vodeno mleko. Sodišče njenemu doknj lahkovernemu zagovoru seveda nI mogle verjeti, daslravno je Mali. Jeva predlagala za pričo — svojega moža. Sodišče je bolj verjelo uradni ugotovitvi strokovnjaka In Je Malljevo obsodilo na 1500 din denarne kazni, na plačilo stroškov postopka ln plačilo 100 din povprečnlne.
»NISMO SEJALI, NE BOMO ODDALI« NE DRŽI VEC
Alojz Rodič lz Tomažje vasi št 3 (KLO Bela cerkev) Je eden Izmed redkih »žitnih revežev«, k| mu v novomeškem okraju letos odkup spet nI šel v račun. »Samo« 24 In pol hektarja posestva Imata skupno z bratom in nikakor nista mogla oddati za njuno posestvo mnogo premajhno, čeprav uradno predpisano količino belih žit (1.582 kg). Z največjo muko sta zložila potem, ko so vsi pošteni kmetje že zadostili svojim obvezam, komaj (00 kg žita.
Pred okrajnim sodiščem se Je Rodič zagovarjal kot običajno vsi njemu podobni »reveži«, češ, da žita nima, ker ga pač ni pridelal. Trdil Je, da Je posestvo zaradi obveznih odkupov močno opešalo, baje pa redi navzlic lepi zemlji samo dvB konja in no-nene krave, čeprav so na posestvu trije za delo sposobni odrasli ljudje. Po izjavah kmetov Je njegovo posestvo eno izmed na1. boljših v krajevnem odbora.
Rodič In njegov brat Matija kot solastnik sta znana vsem odkupovalcem kot Izredno trmasta človeka, ki se upirata vsem uredbam ljudske oblasti Ker se je sodišče prepričalo, da Rodlča namerno nočeta obdelovati posestva, samo da bi se umaknila obveznim odkupom, je kaznovala Alojza Rodifa na 20.000 dinarjev kazni.
AVTOTAKSI vam nudi PUTNIK Novo mesto telefon 108
Obvestilo
Mestni pogrebni zavod »POGREB« In uprava pokopališča v Novem mestu opozarjata svojce pokojnikov, pokopanih na mest. nem pokopališču, da čimprej obnove najemnino grobov za nadaljnjih 10 let, sicer bo uprava pokopališča zapadlo grobove oddala novim Interesentom.
Svojce pokojnikov obveščamo, da sprejema uprava pokopališča naročila za oskrbovanje grobov onih pokojnikov, katerih svojci ne bi mogli vzdrževati. Vse druge svojce pa opozarja, da skrbe za grobove pokojnikov, ker se bo v nasprotnem primeru navzlic plačani pristojbini oddal prostor novim reflektantom.
Uprava mestnega pogrebnega zavoda in uprava pokopališča poslujeta na Trdinovi cesti št. 22/1, kjer sprejemata naročila In vplačila zadevnih pristojbin.
Pisarna Jo odprta vsak dan od 7. do 9. ure dopoldne.
FRANCEK SAJE:
15
Kako so dolenjski larovzi ustanavljali svojo belo vojsko
(Odlomek iz knjige Belogardizem)
Izvolite vzeti na znanje g. komandant: V prvem slučaju, ki se mi to s katere koli strani šc enkrat ponovi, sem primoran odložiti prevzeto funkcijo, s čimer odklanjam tudi vsako odgovornost za nadaljnje delo. O tem obvestiti, prosim, prizadete osebe.
Opozarjam Vas, da so vsi sklepi storjeni po predhodnem sporazumu mlade duhovščine, ki
• olovo pozna položaj boljše kakor mar-ikateri visoki gospod v Ljubljani.
Gorjanci 26. V. 1942.     Janko, L r.«88
Debeljak jc majorju Novaku, Mihailo-i:ćevemu pooblaščencu za Slovenijo, na-;lasil, da je bil sklep o belogardistični mobilizaciji »storjen po predhodnjem spo-azumu mlade duhovščine«. Ko priznava njen uspeh in govori o nekakih saboter-ih, prav gotovo ni s tem mislil na zane-cnj&ške kaplane, ki so se z vsem ognjem otili izdajalskega dela. V mislih je imel
• e splošno nesposobnost bele organizacije, ki svojim maloštevilnim bojevnikom ni u Le gnila preskrbeti niti živeža, in neka-
m Arhiv J-av. tož. LR8, št. 6M23. .
tere posameznike, Id z dvomom spremljajo belogardistično »samoobrambo«.
Med temi oprezneži je bil tudi kapetan Žnidar, Id mu je Debeljak naročil, naj bi šel v oborožen oddelek. Ker je okleval, je Debeljak nekemu Čuku dne 27. maja pismeno naročili
>Prosim, urgirajte takoj, kaj je z aktivizacijo kapetana Žnidar ja. Ali je pripravljen iti takoj, ali ne!! Vedeti moram to nujno danes popoldne, ker bi ga danes ponoči že rabil...«*•
Glavni saboterji, ki niso izvajali odredb belogardistično - mihailovičevskega >vojnega vodstva« pa §o bili slovenski fantje in možje v dolini Krke. To vodstvo jo z njimi računalo kot s svojimi ljudmi, čeprav so so njihova srea vse bolj ogrevala za partizanske upornike, in na tej postavki sestavljajo 6voje za-rotniške naklepe. Ko pa jih je skušalo izvajati, je trčilo ob resnično razpoloženje ljudi, ki so belim izdajalcem obrnili hrbet in jim pokopavali visoko leteče načrte. Kapetan Stamenkovič — Mirosta je 27. maja Debeljaku takole
Originalni kopiji obeh pisem v arhivu kaplana Bab.n$a.
poročal, kako je izvršil že citirano Bab-nikovo povelje, ki mu ga je naslednji dan prinesel kaplan Wolbang — Veter:
>0dred Mirosta K •— tu čet. odredov;
Akcije v noči 26/27. V. so bile, toda brez uspeha:
1. Ena patrola je bila v mraku poslana na Potov vrh ...
2. Patrola 5 ljudi je šla na Podgrad. Fantje niso spali doma...«90
Še nazorneje bomo ta vzrok belo-gardističnega neuspeha pod Gorjanri spoznali iz naslednjih listin. Debeljak in kaplan Babnik sta 27. maja kapetanu Stamenkovlču ukazala:
»Kapetan, za danes sledeče:
Ves logor mora biti ob pol devetih zvečer pripravljen za pohod. Z vso spremo, ker pojde od tu.
Pojdite iz logora proti Škrjančam, da ste tam nekako ob pol 10. uri. Ustavi čete pri križu... Tu oddvoji patrole treh ljudi, a eno desetih. Ostale skrij v bližini križa in naj čakajo povratek obeh patrol.
Naloga patrole treh ljudi je: Pojdo v ftkrjanče do Turkovih... Tam čaka vodnik rez. oficir Mihove, ki bo izvršil odrejeno mu nalogo in se s patrolo do 11. uro vrnil do križa.
Naloga patrole 10 ljudi: Pojdo v Bo-ričevo. Kot vodič za pot pojdo Ivo. Tam bo pobral vse pozvane ljudi in se vrnil h križu najkasneje ob pol dvanajstih. Od tu bo ves odred takoj šel na Rit peri
90 Originalno poročilo v Babnikovein arhivu.
vrh do gradiča Fabjančiča. Naloga... Četvorica ali petorica takoj v hleve. Onim, ki so notri puško na prsi. V desetih minutah morajo pripraviti konje in če imajo samare, če ne pa sedla... Na konja natovori kuhinjski material in težjo opremo. Akcija... se izvršuje  pod  firmo OF.
Od tu krene četa na Potov vrb... Patrola petorice pojdo v vas (vodi Ivko) do kmeta Ženta, pri katerem se javi. Zenta bo vodil ves odred v ram pripravljeni logor, kjer čakajo domači oboroženi fanti. Združi vse skupaj, takoj določi desetino, zavaruj logor na vse strani, ker se približuješ partizanskemu ozemlju...
Pri srečanjih s partizanskimi patro-lami postopaj naglo in odločno: razoroži, a najbolje jo, Če jih s hladnim orožjem ubijeg v grmu. Večjih odredov se izogibaj in sprejemaj samo obrambo. — Pozdrav.
Dodatek: Patrola trojice, ki pojde v Škrjanče, mora biti tam najkasneje ob pol desetih, ker bo imela precej posla.«01
Ivanu Mihevcu — Kovaču, pristašu Erlihovih stražarjev, pa sta hkrati sporočila nalogo za Škrjanče:
>G. Kovač. Vaša naloga: Takoj ko pride patrola treh, vzemite enega fanta in pojdite k hiši Jakše Darko v Dolnjih Škr.jančah in po Šušetršič Antona v Gornjih škrjančah in oba vzemite s seboj. Hiše Vam bo pokazal eden od Turkovih.
«* Origilnalna kopija v arhivu kaplana Babnika.
Časa, da se pripravijo, imajo pol ure-Naj Vas ne moti jokanje in stokanje žensk in staršev, ako nimajo sanij uvidevnosti in pameti, jo zasolilo po vojaško.
Od patrole, ki je prišla, gre ostala dvojica pod vodstvom Mihe Turka v Šmihel k Pirnovarju, dvigne puške in se vrne takoj k vam. Z eventualnimi fanti, ki bodo morda prišli z Broda, odidilo najkasneje ob pol enajsti uri k zbirališča, ki vam ga bodo pokazali fantjo patrole. Tam se stavite pod komando kapetana, ki vodi odred. Ne odpovejte že pri prvi akciji! Odpoklical Vas bom iz oddelka, lakoj ko Vas ne bomo več potrebovali.. .«M
Ta načrt je tudi skoraj v celoti propadel. Kako in zakaj je spodletel, bomo videli kasneje iz poročil kapetana Sta-menkoviča. Ko sta Debeljak in kaplan Babnik po študentu Mihi Turku dobila prve vesti o neuspehu, sta svojo srečo hotela poskusiti Še v šentjernejskj dolini, odkoder novinci tudi niso hoteli priti prostovoljno. Kaplan Babnik f« 28. maja kapetanu StamcnkoviČu sporočil:
»G. kapetan — G. Janko je odšel v Ljubljano. — O sinnčnih akcijah je bil obveščen po Turku Mihi. Ne ve pa Še nič o dezerterjih. — Prosim poročilo o no-cojšnjih akcijah kakor dogovorjeno. — Oki — 28. V.«"8
« Isto. •» Isto.
Stev. 39.
Slran J
tf
Slava vinske trte
ti
Jesen je tu z vsemi svojimi Kari barv, dozorelosti, pa tudi sentimentalne otož-nosti odmiranja in umiranja. Gozdovi rumenijo, rože so ovenele, ptički odfra-
Iajo v tuje kraje. Toda za poštenega )olenjca se lepota jpseni odkrije takrat, ko zapoje čriček vabljivo pesem o trgatvi, ko se obarvajo sočni grozdi. Takrat jesen doseže svoj vrh. Trgatev in ajda. Celo dolenjski kmet, sicer hud realist, postane v teh lepih jesenskih dnevih nehote romantično navdihnjen, pravzaprav navdihnjen žlahtnih vonjav in sokov naših mičnih goric. Lepa je poezija jeseni med trtami, čudovit je sad matere narave, ki ga je izzorela, in sploh je 6vert lep, zlasti če ga pogledaš v kozarcu ...
Vinska trta in tvoj žlahtni sok! Menda ga ni naroda, bodi danes ali v davnih časih, ki bi ne bil tvoj častilec. Med vsernj bratovščinami je nemara bratovščina vinskih bratcev najštevilnejša. Slava trte, oziroma vina, seže globoko v sivo davnino. Vino spremlja človeka, od kar pomni zgodovina, in koliko je Se časov, ki jih ne pomni! Ni čuda, da nosi vinska trta v botaniki visoko ime: vUis vinifera: plemenita, in da so njen sad opevali vsi veliki in majhni poetje. Tudi naš Prešeren je med njimi: >Prijatelji, obrodile so trte vince nam sladko, ki vtopi vse skrbi, srce razjasni in oko«... In naša preprosta ljudska pesem: koliko je njenih vinskih pesmi in zdravic. Nemara najlepšo je zapelo dolenjsko grlo: >Oče nebeški glej«... Nič zato, če umrem, toda za slovo od sveta naj še zvrnem kozarček žlahtne kapljice.
Stari Grki so imeli trto lako v časteh, da so ji pripisovali božanski izvor, in največje slovesnosti so praznovali v slavo Dioniza, boga veselja in vina. Častitljivi Homer, ki je dobro poznal in opisal svoje rojake, ima v >Odiseji« (Sovretov prevod) vsaj Šestkrat tale stavek: »Smo snedli neizmerno mesa in vina popili na škafe« (in to starega 11 let, kakor trdi). Kakor je stara Grčija dala Evropi kulturo, tako ji je posredovala tudi vinsko trto. Grčiji pa so prinesli trto Feničani, in sicer iz njene prave domovine Kolhide in Sirije. Sirija je imela v prastarih časih najboljše vino. V dolini Eskal Še dandanašnji ra-sto o do 10 kg težki grozdi, katerih opojni sok je dobro poznal in čislal očak Noe. Judje so bili sploh prijatelji vinske kapljice in dobri vinogradniki. Bogoljubni David, kot piše v stari zavezi, je rad na plunko igral in plesal pred skrinjo zaveze, gotovo ne povsem trezen, kajti njegov je slavni izrek: >Vino razveseljuje človeško srce.«
Če so Homerjevi Grki pili vino >na škafe«, pa niso bili nič manj skromni stari Rimljani. Ti so spili toliko, da je danes vpričo njih še tako >krepak« vinski bratec pravo niče. Rimljani so bili sploh vinski sladokusci. Čim boljše vino in čim bolj staro, tem rajši je teklo po grlu. Cenili so posebno falernčana, ki ga opeva Horac. Prirodoslovec Plinij piše, da je pil 200 let staro vino (dolenjski vinogradnik mora spiti svoj pridelek vsaj v pol leta!). Zdravice, brez katerih si ne moremo zamisliti kake slovesnosti ali vesele družbe, so bile v navadi že pri Grkih, od tam so prešle v Rim. Kadar so Rimljani komu pili na zdravje, so izpili toliko vrčev (vrčev, ne naših skromnih kozarcev), kolikor je bilo črk v njegovem imenu. Kdor v veseli družbi ni hotel piti, je slišal: Aut bi tal, aut abeat — pij, ali zginil Uporabljali so tudi kozarce brez podstavka, samo z držajem — moral si >eksatk, da si kozarec lahko položil, oziroma poveznil na mizo.
Grčija in Italija sta bili dolgo p ploh edini deželi v Evropi, ki sta na Široko gojili vinsko trto. Šele kasneje so Rimljani na svojih vojnih pohodih raznesli žlohtne trte po evropskih deželah im vpeljali »umno« vinogradništvo tudi v naših krajih.
V srednjem veku so najbolj 6k)vela grška vina, zlasti ciprčan in malvazija, nič manj pa >vinum Iheologicum« iz benediktinskih vinogradov na Johannis-bergu (Nemčija). Alkimisti so celo trdili,
Dobrih petsto let se že Metlika, nekdanja prestolnica Bele krajine, ponaša s svojimi meščanskimi tradicijami. Od začetka turških napadov v XIV. stoletju pa do nastanka Karlovca leta 1579. je bila središče obrambe slovenske dežele pred napadi Turkov. Zaradi pogostih turških napadov je mesto mnojjo trpelo in bilo večkrat požgano. Najhujši požar je zadel mesto v četrtek pred Vsemi sveti leta 1705., ko je v velikem ognju pogorelo vso mest0 z gradom, komendo, cerkvijo, V6emi mestnimi vrati, stolpi in hišami. Ogenj je bil tako silen, da ee je porušilo tudi mestno obzidje. Take velike požarne nesreče so meščane prisi-laie, da so zgodaj začeli skrbeti za gasilske priprave. Prve organizirane gasilce zasledimo v Metliki že leta 1869.
Točne letnice ustanovitve gasilskega društva se ne da ugotoviti. Le iz nekaterih seznamov članstva iz let 1877 in 1881 je razviden pri vseh 27-tih članih začetek njihovega članstva: 18. september 1869. To leto lahko zato vsekakor smatramo za ustanovno leto društva. Po teh zapiskih je metliško gasilsko društvo najstarejše na Slovenskem pred Ljubljano, Ptujem in Laškim, kjer so bila društva ustanovljena naslednje leto.
Prvi člani društva po najstarejših imenikih so bili: Bajuk Franc, Bezck Janez, Grbec Jože, Grahek Štefan, Gm-bar Franc, Habjan Janez Kremesec Franc,   Kompare   Janez,   Kifnao" Jože,
da je med Zlatom, soncem in vinom tajna vez, tako čislana je bila vinska kapljica. Proti koncu srednjega veka je bila vinska trta razširjena malone po vsej Evropi, kjer je le mogla uspevati. Prišel je pa hud vinski nasprotnik — moha-medanstvo, kajti Mohamed je svojim vernikom prepovedal vino. Na vzhodu in jugu Sredozemskega morja, kjer so bili najHepši vinogradi, so fanatični Moslimi
kmalu iztrebili vinsko trto. Da so pa tudi Mohamedovi verniki radi »skočili čez plot«, priča slavni pesnik Omar Kha-yam, ki je v marsikaterem verzu opeval vino, na primer: ^Vzemi majoliko vina, sedi v mesečni svit in počivaj, kajti življenje je kratko«...
Toda vinska trta — »zemlje prežlaht-ni sad«, je navzlic takim oviram šla svojo zmagoslavno pot in danes jo dobimo v vseh delih sveta, po gričih, kakor na primer pri nas, kjer seže do višine 400 metrov, v severnih in centralnih Alpah (po južnih obronkih do višine 850 m). Na Etni in v Andaluziji, kjer rodi še 1300 m visoko, v Himalaji so pa obronki, kjer se vinogradništvo začenja šele v višini 2700 m. Nešteto vrst je žlahtnih in domačih vin, sleherni večji vinorodni kraj se ponaša s svojo posebno sorto, toda za Dolenjca je izmed vseh vin najboljši cviček, čeprav se mora Podgorec ponoči obrniti, da mu vinska kislina ne prezre želodca, kot pravijo hudomušni in nevoščljivi ljudje. (Da ima Dolenjska že svojo staro vinsko tradicijo še iz pred-zgodovinske dobe, ko so po teh krajih »krokali« Še Kelti, priča dejstvo, da so doslej največji vinski vrč iz tistih prastarih časov izkopali prav na — Dolenjskem!)
»Slava vinske trte« — kdo bi jo zanikal? In kdo bi se odpovedal njenim darovom, pa bodi to grški Kipros, laški Ghianti. franc. bur-goindec, renski rizling, štajerski jeru-zalemčan, metliška črnina ali slavni dolenjski cviček! Vino razveseljuje človeško Srce (David), in v potrtih prsih up budi (Prešeren). In najlepši čar dolenjskih gričev je vinska trta, pa tudi najbolj priljubljen, kar je navsezadnje Čisto razumljivo. Poezija jeseni je trgatev, ko trgači in vinogradniki skupaj z veselimi muzikanti — črički pojo novo »slavo vinske trte«.
Jože Dular:
DOLENJCI SO GADJE
(Ponatis)
Dolenjci so vam gadje! Kaj ne bi bili, ko pa imajo Gadovo peč, kjer cviček izvira. Pa tudi brez nje bi bili še zmerom to, kar so! Kaj pa Belinje, Razkrižje in Brezovica, Škorec, Piroški vrh, Gradišček in Banovec, Dol, Bofje, Stari grad in še cela vrsta svetokriških goric? In oba Vinja vrha, Trška gora, Grčevje, Nova gora, Straški hrib, Ljuben, vsa obkrška dolina, Lisec in Šmaver nad Dobrničem in še in še. Saj ne bi prišel do konca, če bi tudi hotel. Vsaka strmina, ki je obrnjena v poldan in večer, se ponaša s trto. Vse vrste so tod posajene: črnina in belina, lipina in volovina, želodina, podpivec in tičina, šmarnica, amerikan, portugalka. kraljevina, zelenika, pinjola in bog ve še katera. Kdo bi našteval! Vse »vinske rožice«, katerih plodovi v jeseni napolnijo sode, so zbrane na teh čudovitih hribcih.
Dolenjci so vam gadje! Ne poznajo turizma, kot ga poznajo Gorenjei. Njihova gorska tura sega do zidanice in nič dlje. To pa je za skromne ljudi nazadnje čisto dovolj.
Raziskovanje Etnografskega muzeja v Mokronogu in okolici
V oktobru bo Etnografski muzej iz Ljubljane nadaljeval s svojim etnografskim raziskovanjem Dolenjske, ki ga je lani začel v grosupljeskem okraju. Letos si je izbral področje Mokronoga. Od 1, do 31. oktobra bo tako ekipa Etnografskega (narodopisnega) muzeja sistematično raziskala okolico Mokronoga, Tržišča, Št. Ruperta, Mirne in Trebel-nega. Predmet njenega raziskovanja bo ljudska kultura imenovanega področja v materialnem, socialnem in duhovnem pogledu. Ekipa je razdeljena na tri skupine. Skupina za materianlo kulturo (B. Orel, J. Šušteršič, F. Šarf, I. Romih) bo raziskovala naselje, ljudsko stavbarstvo, gospodarstvo, notranjo hišno opremo, nošo itd. Skupina za socialno kulturo (S. Vilfan in drugi) bo raziskovala ljudsko pravo, pravne običaje, življenjski standard ljudstva itd., skupina za duhovno kulturo (M. Matičetov, R. Hrovatin, M. Jagodic) pa ljudsko pesništvo, pripovedništvo, verovanja, običaje, glasbo, plese in umetnost.
Važnost dela Etnografskega muzeja na terenu ni mogoče dovolj podčrtati, zalo zasluži vso pozornost, podporo in sodelovanje krajevnih organov ljudske oblasti in množičnih organizacij, ki delo ekipi v mnogočem lahko olajšajo. Posebej Ljudska prosveta lahko delo ekipe s pridom izkoristi, ker ima ekipa Etnografskega muzeja poleg svojega rednega znanstvenega dela v načrtu več Ijudsko-prosvetnih predavanj, ob zaključku dela pa hoče  prirediti  razstavo v središču
Pred novo sezono v trebanjskem Lfudskem gledališča „Josip Jurčič"
Preteklo soboto so v Trebnjem gostovali člani Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani z dramo >Vražja ženska«. Pri izvedbi tega svojstvenega tirolskega dela so sodelovala svetla imena ljubljanskega dramskega gledališča: Edvard Gregorin, M. Boltar-Ukmarjeva in Milan Brezigar. Poslednji je vlogo moža še prav blesteče rešil, tako da je bila izvedba daleč nad povprečjem. Režiser Edvard Gregorin je imel popolnoma svojski prijem pri režiji, ki je bila vzorna. Motila je le izreka, ki je mestoma dala mnogo prednosti moderni vokalni redukciji, katere naš knjižni jezik ne priznava, dasi je Dolenjcem lastna.
Gostovanje SNG pa ima za Trebnje še prav poseben pomen. Izvedba je namreč padla, prav v čas, ko se odpirajo gledališča po vsej naši domovini, v čas, ko se začenja nova sezona. In nikakor ni to le slučaj, da je bila ta predstava na pragu v novo sezono. Ne! To je le zgled, ob katerem naj bi se učili ln vzgajali naši domači igralci. Tu imajo sotrudniki trebanjskega gledališča svetal primer, kako je treba delati, Česa je treba njihovemu prizadevanju na tem področju dodati in kaj odstraniti.
Predvsem se mora paziti že na začetku na izbiro repertoarja. Ta naj bi obsegal umetniško dognana dela, pa tudi na svetovnonazorsko plat je paziti. Oprijeli naj bi se predvsem situacijskih del, medtem ko je pri izbiri karakternih treba biti previden, ker eo težja. Načrt naj bi se sestavil takoj, pa tudi na štu-
dij je treba takoj misliti, kajti nihče ne vpraša izvajalcev, fcdliko časa bo študirali, temveč vpraša po uspehu tega študija! Tudi pri razdelitvi vlog je treba previdno ravnati. Tu ne more odločati simpatija, pač pa talent in resen odnos do dela, ki mu je izročeno. Treba je namreč razumeti, da se ne postaviš s kilometrsko dolgo vlogo, temveč s podajanjem, katero lahko prav tako blesti v epizodni vlogi kot pri vodilni. Pri izbiri bi se navdušil za >Desetega brata«, čeprav je v pretekli sezoni že bil na sceni.
Gostovanje iz št. Vida, če se ne motim, je bilo slabo, naravnost škandalozno, tako da je dolžnost članov gledališča, ki nosi ime Josipa Jurčiča, da to popravi in pokaže na odru spodobno podobo »Desetega brata«. Prav tako se mi zdi, da bi bila »Gospa ministrira' kot nalašč za trebanjske igralce. Seveda naj bi tudi Finžgarja ne prezrli! Njegova »Veriga«, »Razvalina življenja« itd., vse to je zelo priporočljivo za ljudske odre.
Popolnoma jasno je, da bodo na S i kulturni pregledi morali spremljati delo in prizadevanja našega gledališča in v vsakokratnih ocenah podcrtavati, kar je dobrega in grajati, kar je slabo. Nastopajoči pa se morajo zavedati, da jih kritika spremlja zato, ker hoče dvigniti njih umetniško raven, ki je nujna za vsako resno ljudsko gledališče.
In končno še gostovanja! Vsako gostovanje naj bi bilo za vzor domaČim
igralcem. V pretekli sezoni, žal, ni bilo tako. Imeli smo nekaj prav slabih gostovanj l»Deseti brate jz Št. Vida), medtem ko je bila drama »Globoko so korenine« iz Novega mesta prav lepo izvedena. Pri izbiri gostovanj je treba torej paziti, ker je velik nesmisel, da gostuje skupina, ki je slabša in kakovostno nižja kot domača. Česa se od nje naučimo? Nič! Povrhu vsega pa nam še publiko pokvari! Mnogo bodo pripomogli k dvigu umetniške ravni letošnje sezone rožni priznani umetniki, ki pridejo v Trebnje na gostovanje. Med prvimi bo primadona ljubljanskega opernega gledališča, umetnica Zlata Gjungjenac, ki bo priredila »Večer opernih arij« in samostojen koncert najbolj popularnih samospevov. Njeno ime, ki je blesteče ne samo v domovini, temveč tudi drugod po Evropi, nam jamči, da bosta večera res kakovostna — ne samo to — za Trebnje bosta pravi dogodek, kakršnih ni mnogo.
Druga taka zanimivost bo gostovanje pisatelja Ivana Mraka, ki bo igral dve glavni vlogi v svoji tragediji »Rdeči Lo-gan«. Ime pisatelja, ki je ^apisal že cel ciklus odrskih del, je znano. »Rdečega Logana« režira vodilni član Slovenskega nor. gledališča v Ljubljani — Milan Skrbinšek.
Kaj hočete še več! Tudi domača dela bodo kvalitetno izvedena; imena, kot so Japelj, Poljanškova, Videčnik, Gartner, Bukovec, Ojstršek itd. itd. nam dovolj zgovorno pričajo, da bo temu tako.
Dr. V. K.
Logar Martin, Matj-zelij Jože, Okoren Anton, Papič Jože, T apič Janez, Štupar Alojz, Stupar Franc, Prus Franc, Schonbrunn Franc, Smre-kar Jože, Rus Jože,
Trampuš Franc, Tancik Janez, Trček Alojz, Završnik Franc, Završnik Anton in Zaloikar Franc.
Društvo je bilo že v začetku pod nadzorstvom mestne občine. Vsakokratni župan je bil hkrati nadpoveljnik društva, gasilci pa so iz svoje srede izbrali poveljnika, ki pa ga je morala potrditi tudi občina. Prvi nadpovedjnik društva je bil župan Feliks Anton Hess, poveljnik pa lekarnar Ferdinand ^ Mat ter. Pozneje so se zvrstili kot -poveljniki še trgovec Anton Prosenik, občinski tajnik Edvard Ni-kolv in učitelj Franc Schonbrunn.
Leta 1876. so nastala v društvu trenja, ker poveljnik Schonbrunn ni dovolj skrbel za disciplino. Da bi se društvo zopet poživilo, je mestna občina naprosila blagajnika mestnega imetka in občinskega tajnika Leopoldla Gangla, da naj prevzame poveljstvo nad gasilci. Ta se je sicer branil prevzeti dolžnost, končno pa je pristal pod pogojem, da se mu prepusti popolna oblast nad društvom. Ker mu je mestna občina popolnoma zaupala, je na pogoj pristala.
ituiiim
Gangl je uvedel v društvu strogo, 6koraj vojaško disciplino, ki pa je koristila razvoju gasilstva. Skrbel je za redne dohodke in znal najti vire in prispevke v prid društva, članstvo je začelo naraščati, nabavili so najpotrebnejše gasilsko orodje: veliko brizgalno, plezalne vrvi, vedra za vodo, sekirice, čelade in podobno. Uvedene so bile redne obvezne vaje. Ce se je kdo izmed članstva pregrešil zoper pravila društva, je bil prvič grajan, drugič je sledil ukor in tretjič brezpogojna izključitev. Za disciplinirane člane pa je poveljnik Gangl skrbel kot za lastne otroke. Po vajah je vedno sledilo »pokrepčanje« članov in če ni bilo v blagajni dovolj denarja, je Gangl tudi iz svotjega poravnal račun. Uvedel je odlikovanja za 10, 15, 20 in 25- letno vestno službovanje v gasilstvu. Po vsakem 10-letnem službovanju je priskrbel gasilcu nagrado — cesarski cekin. Nadzornik orodja je imel mesečno nagrado 2 goldinarja, oba »puhača« (trobentača) pa sta prejemala po 50 krajcarjev na mesec. Staro članstvo je imenovalo dobo Ganglovega poveljevanja »zlato dobo metliškega gasilstva«. Kljub splošni želji, da bi Gangl Še ostal poveljnik, pa se je ta 4. maja 1905. s tiskano poslanico poslovil od članov društva ter odložil mesto poveljnika. Zaradi izrednih zaslug za gasilstvo je bil imenovan za častnega dosmrtnega nadpo-vcljnika društva z vsemi časmi. Umrl je štiri leta pozneje.
Po njegovem odstopu je z istimi pravicami prevzel nadpoveljstvo Božidar Guštin, ki pa je kmalu odšel v Ameriko. V tem času je bilo 12 gasilcev odlikovanih za 25-letno službovanje pri gasilstvu. Pozneje so s« zvrstili na polioiaiju po-
iiiipuiii
valjstva društva še Anton Trček, Jože Flajšman, Franc Weiss, Anton Rajner in Ivan Malesič, ki je načeloval društvu do druge svetovne vojne.
Leta 1910. je društvo pristopilo k Zvezi kranjskih gasilnih društev. Za čas prve svetovne vojne ni o delu društva nikakršnih podatkov. Leta 1920. je pristopilo 40 novih članov in leta 1922, šteje društvo že 107 članov.
23, maja 1875. leta je društvo dobilo zastavo, ki jo ima še dandanes. 6. maja 1928. 6o kupili nove delovne obleke in prvo motorno brizgalno. Za obdobje od leta 1933. do leta 1944. manjkajo v«i podatki o delu društva, ker so jih uničili Nemci ozir. so zgoreli ob sovražnem vdoru v Metliko.
Društvo je ponovno oživelo leta 1945., ko je prevzel dolžnost predsednika Ivan Jerina, tajnik je postal Zvonko Pavlovič, blagajnik Janko Bračika, poveljnik pa Pavel Pavlovič. Odbor je z malimi izjemami ostal do danes. Izmed metliških družin, iz katerih so izšli ustanovitelji gasilstva in ki so še danes aktivne, so Ganglova, Trampuževa. FlajŠ-mamova, Bezkova, Trčkova, Barbičeva, Rajmarjeva, Kremeščeva, Okornova, Je-rinova, Suščeva, Kifnerjeva, Črničeva in Guštinova.
Gasilsko društv0 je uspešno sodelovalo pri gašenju številnih požarov. Tako n. pr. 7. 6. 1877. v Gradacu, ko je gorelo skladišče železolivarne; 6. 6. 1879. na Krvoškem vrhu, 4. 7. 1881. v Radovičih, 29, 8. 1882. na Kolpi pri Staniču, 13. 8. 1888. v Metliki, 14. 10. 1888. pri velikem požaru, ki je zajel celo vas na Radovici in kjer 6o gasili tudi z vinom, 3. 6. 1890. v  Gribljah, 28. 3. 1895. as Primostku,
delovnega področja, ki naj prikaže rezultate in dognanja raziskovanja ter predmete, ki so namenjeni za zbirke muzeja. Pri tej priliki naj bi nastopila s starimi plesi tudi folklorna skupina, ki jo namerava ekipa v ta namen organizirati.
Da bo imel od dela ekipe korist tudi Dolenjski muzej v Novem mestu, je razumljivo, saj ne bo po svojih močeh pri tem samo sodeloval, ampak bo ekipa tudi za njegove nastajajoče zbirke zbirala razstavne predmete. Zato naj zlasti okrajni ljudski odbor Trebnje nudi ekipi vso pomoč in jo vsestransko podpre ter s tem da tudi Dolenjskemu muzeju, na katerega področju v celoti leži trebanjski okraj, svojo prvo podporo.
Etnografskemu muzeju pa ob priliki nadaljevanja njegovih raziskovanj na Dolenjskem sporočamo naše pozdrave, s toplimi željami, da bi bilo njegovo delo kar najbolj uspešno!
Trideset rejnikov za sirote
»Kdaj si izgubil starše, Franci,« je vpraševala tovarišica Barica 11-lelnega dečka no poverjeništvu za socialno skrbstvo pri okrajnem ljudskem odboru.
»Nemci so mi jih ubili,« ji je s solzami v očeh povedal deček. Tudi Vinko, ki stoji zraven njega, jih je izgubil v tej vojni.
Franci in Vinko sta siroti brez staršev. Doslej sta živela v mladinskem prehodnem domu v Kamni gorici pri Radovljici. Prejšnji teden pa ju je upravnik doma pripeljal v Novo mesto. Svet za socialno skrbstvo jima je pre-skrbel rejnika, ki sta obljubila, da bosta skrbela za siroti. Enega je vzel Karel Piletič iz Gor. Gradišča, drugega pa Jože Brsan, tudi iz Gor. Gradišča.
»Pa mi menda ne boste dečka čez nekaj tednov spet vzeli?« je za-skrbelo rejnika PiletiČa. Zagotovili so mu, da ne in da so prav veseli, da je dobil deček dobrega rejnika, ki bo i ljubeznijo skrbel za njega.
Upravnik prehodnega mladinskega doma iz Kamne gorice je z novomeškim okrajem zelo zadovoljen. Saj je tudi lahko. Novomeški okraj je doslej edini, ki je preskrbel za sirote že trideset rejnikov. Celo iz drugih okrajev so že štiri sirote prišle k rejnikom v naš okraj.
»Drugi okraji, na primer Radovljica in Jesenice, se izgovarjajo, da so Že poskušali na vse načine, vendar rejnikov ne morejo dobiti,« je povedal upravnik. Izgovor, da jih ni mogoče dobiti, seveda ne drži. Saj je prav novomeški okraj s svojimi tridesetimi rejniki pokazal, kaj se da narediti tudi na tem področju. Seveda je treba imeti za to dobro voljo in razumevanje pristojnjh organov kakor tudi ljudi, ki so pripravljeni skrbeti za sirote brez staršev.
M. V.
Odvetnik DR. GROS DAVORIN v Novem mestu je presolil svojo pisarno Da Ljubljansko eesto št. 20 v bivšo notarsko pisarno (polejr eostllne Per).
9. 11. 1895, v Rosalnicah, leta 1908. na
Božakovem, kjer je pogorela skoraj cela vas, 24. 10. 1910. v Radovičih, 7. 7. 1913. v Metliki, 24. 11. 1917. v Dol. Dobravi-cah, 1926. in 1930. spet v Metliki. Leta 1931. so sodelovali pri gašenju velikega požara v Za lok i na Hrvaškem (na cvetno nedeljo), ko je pogorelo 123 poslopij. Poleg tega pa so gasilci pomagali pri številnih manjšMlpoiarih in drugih nesrečah.
V društvu je bila leta 1876. ustanovljena bratovska skladnica, ki je skrbela za medsebojno denarno pomoč članstvu, leta 1879. pa še mrtvaška blagajna, ki je skrbela za cenen in dostojen pogreb članov in njihovih svojcev.
Gibanje članstva v društvu je bilo različno. Ob ustanovitvi je imelo po starih zapiskih 27 članov. Leta 1930. je štelo že 107 članov, letos pa ima ob zgodovinskem jubileju 48 aktivnih gasilcev, 25 pionirjev, 13 negasilcev, 4 častne člane in 180 podpornih članov.
Ob visokem jubileju metliških gasilcev, ki so vedno prihiteli na pomoč, kjerkoli in kadarkoli je bilo treba, naj omenimo najzaslužnejše člane, ki so bili ob proslavi 80-letnice obstoja društva posebej pohvaljeni, Priznanje in pohvalo za 40 ali 45-letno delo v društvu sta prejela zastavonoša Gustav Henigman in strojnik Anton Stipanič. Priznanje in pohvalo za 35—40-leino zvesto delo v gasilskih vrstah pa so dobili Anton Zev-nik, Viljem Kifnar in Anton Rus. Ljudstvo Metlike in bližnje okolice, ki pozna 6voje gasilce in njihovo požrtvoval nost za korist sočloveka, zvestim članom in društvu čestita in želi novih uspehov.
EYC
Stran 4
DOLENJSKI LIST
štev. 39,
2e v zadnji številki je kratka opazka o visoki zmagi črnomaljskega nogometnega moštva »RUDAR« nad ljubljanskim moštvom >JADRAN< z Jezice vzbudila zanimanje v športnih krogih na Dolenjskem. O športu v Beli krajini se dalj časa ni veliko slišalo. Vendarle pa so oživeli črnomaljski nogometaši pokazali,
Sodnik je tu pa tam oškodoval obe moštvi.
Po tej tekmi so nastopili še najmlajši iz Semiča in domačega »Rudarja«. Simpatije vseh so si pridobili takoj v začetku z lepim pozdravom. Z vso vnemo so se zagrizli v igro, vendar se je pokazalo, da se mladi in nekoliko šibki
Nogometno moštvo >Rudarja« v Črnomlju je razgibalo športno življenje
v Beli krajini
da se zavedajo, kaj se pravi, braniti barve svojega kluba — saj so edino moštvo, ki nastopa kot nogometni klub.
V nedeljo 23. septembra je mladinsko moštvo »Rudarja« odigralo nogometno tekmo z mladinskim moštvom iz Karlovca. Zmagalo je z rezultatom 5:3 (2:3). Rezultat sicer govori v prid črnomaljskega moštva, ki je res zmagalo s požrtvovalno igro, vendar pa so mladi in simpatični gostje prekašali domačine z lepo tehnično igro. Kondicijsko sicer niso bili dorasli klenim rudarjem, navdušili pa so gledalce s preudarno igro.
OGLAŠUJTE V»DOLENJSKEM LISTU«!
Semičani ne morejo upirati črnomalj-cem. Mlade noge so hitele za žogo, iz gneče pa so znali bodoči igralci »Rudarja« odpreti igro in šestkrat pretresti mrežo nasprotnikov. Rezultat 6:0 je stvaren, Čeprav bi privoščili Semičanom vsaj Časten gol. Izmed gostov je bil najbolj simpatičen mali Kocjanov Lojzek.
NOVOMEŠKI ATLETI SE PRIPRAVLJAJO NA SREČANJE V KOPRU V soboto Je bilo na stadionu v Kandt.il zanimivo lahkoatletsko tekmovanje novome škili atletov, ki se borlo 7. oktobra pomerili v Kopru s tekmovalci  STO-ja.  Viden napredek so dosegli v skokih ln metih, srednji pa so rezultati v tekih. Slabo tekallšče še vedno močno ovira razvoj lahke atletike v Novem mestu. Rezultate najholjSih bomo objavili v prihodnji številki.
3
KLAVNICA IN MESARIJA
MLO Novo mesto
Zagrebška cesta 2
KUPUJE
govejo živino — teleta — drobnico in prašiče v vsaki množini po dnevnih cenah
Hmclitska zadruga v Novem mestu
nudi v svojih poslovalnicah:
v manufakturnem oddelku: Glavni trg 13
v prodajalni čevljev in usnja: Ljubljanska cesta 6
v prodajalni za železnino in mešano blago: Glavni trg 22
industrijsko blago vseh vrst in najnovejše izbire
V kmetijskem oddelku na Ljubljanski cesti 27: kmetijski reprodukcijski material, stroje, semena, zaščitna sredstva, krmila itd.
Odkupuje kmetijske pridelke vseh vrst, gozdne sadeže, zdravilna zelišča, industrijske rastline, semena itd.
Poslužujte se poslovalnic kmetijske zadruge v Novem mestu!
NAGROBNO PLOŠČO SPOMENIK, OKVIR ALI ROBNIK, GRAVIRANJE RUMENIH IN ČRNIH ČRK
vse to Vam oskrbi
Mestno kamnoseitvo
MLO NOVO MESTO
Gerdešičeva ulica 8
(poleg novega mostu v Raigov log)
Kavarna
MLO NOVO MESTO
Glavni trg
Nudi vsak dan mrzla jedila, šunkarice, sveže pecivo, vsakovrstne mrzle in tople pijače, buteljčna vina, pristno turško kavo
Cenjenim gostom se priporočamo za obisk!
Keramika
TOVARNA SAMOTNIH PEČI
NOVO MESTO
ima na zalogi visoke in krušne peči vseh vrst, samotne zidake, samotne plošče in najrazličnejše dekorativne keramične izdelke
POHITITE Z NAKUPOM - DOKLER TRAJA ZALOGA!
JCuto
KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 28. septembra do 1. oktobra: ameriški film »Hrepeneča vdova«.
KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: V soboto 29. IX. ob 2». url ln v nedeljo 30. IX. ob 16. In 20. uri v dvorani Zadružnega doma ameriSki film >Bil sem vojna nevesta«.
ZAKUPNO GOSTIŠČE
»BREG«
OŽE LAMPRET - NOVO MESTO
Nudi ves dan topla in mrzla jedila ter pijace Cele in polovične porcije — zmerne cene Sprejema naročila za skupna kosila, večerje
Obiščite naal
Objava
Splošna bolnišnica v Novem mestu potre huje strežnika v mrtvašnici za pokope In pomoč pri obdukcijah V poštev pridejo Interesenti. k| že Imajo stanovanje v No vem mestu.
Splošna bolnišnica Novo mesto.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Slovo mesto. Kapucinski trg 8 — Postal predal 83 — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu, štev. 616-1-90322-1 — četrtletna naročnina 73 din, polletna 150 din, celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tlffkarna »Ljudske pravice« v Ljubljani
Belokranjska železclivarna
ČRNOMELJ
Telefon 26 Brzojavni naslov: Livarna Črnomelj Tekoči račun pri Narodni banki FLRJ, podr. Črnomelj, št. 618-36200-1
izdeluje is litega železa: StedilniŠke plošče, rešetke, kurilna in pečna vratca, Lame sifone, cestne požiralnike, kotle za svinjekuho, orna kolesa, gnojnične razpršilnice, zavorne k ladice, Čevljarske trinožce, odlitke za sadne in grozdne mline ter grozdne stiskalnic« in strojne odlitke po danih modelih. Kupuje staro železo in kovine ter po ugodnih cenah zamenjuje svoje izdelke
ZDRAVILIŠKO GOSTINSKO PODJETJE
OLENJSKE TOPLICE
PRI NOVEM MESTU
Obiščite nas im se prepričajte sami, da boste odhajali zadovoljni in dobro postreženi iz. našega podjetja! Za zadovoljitev želj in potreb naših gostov se trudimo z zavestjo, da strežemo delovnemu človeku, ki ustvarja za našo skupnost! Celoletna sezona! Prirodne zdravilne toplice, voda 36,2° C, zdravstvena ureditev kopeli in masaža
ŽELEZNIŠKA POSTAJA: STR AŽ A-TOP L I CE UGODNA AVTOBUSNA ZVEZA NOVO MESTO-TOPLICE
o<
Narod si bo pisal sodbo sam
Vladimir Dedi jer — »DtffcVNIK«, drugi del
10
(Nadaljevanje in konec.)
»Star sem, živel ne bom več dolgo, hrbet mi je upognilo petinpetdesat let dela na polju, toda glej, prišel je čas, ko se ne vpraša, aH si star ali mlad, marveč ali ljubiš slovensko grudo, ali hočeš, da bomo svobodni ali ne, ali hočeš biti končno gospodar na svoji zemlji ali ne .. . In zato ne sme biti nobenega Slovenca, ki ne bi podpiral naših partizanov, ker so napočili veliki dnevi. Od očeta na sina, iz roda v rod bo živel opomin na sedanjo borbo, bodoči rodovi nam bodo zavidali, da je izbrala U6oda prav nas, da vzdržimo tako hude pre-*kušnje, da se rešimo Nemcev in Ita-'ijanov, da zgradimo našo slovensko domovino, v kateri bo vladala pravica, v kateri se bo kmet veselil svojega klasja, delavec pa dela svojih rok.«
Stari Franc je nadaljeval 6 poudarkom, da ne smemo kloniti, da moramo /se v z d r ^ j 1 i.
»Star 6em, toda za domovino sem dal ;.e dva otroka, lani so mi požgali belo-lardisti hišo, ubiti so hoteli tudi mene :n Šesit tednov sem se moral skrivaiti s ;vojo staro v vodnjaku, samo ponoči »em prihajal iz njega, toda vse to smo vzdržali, ker nismo saani, ker trpi tako vse ljudstvo.«
Govorilo je še nekaj govornikov, po* tem pa je zaprosila za besedo 6tara kmetica iz Bara pri Ribnici, Marija Ivančič. Spregovorila je 6 tihim glasom:
»Moža sem izgubila v prvi svetovni vojni. Zapustil mi je nepreskrbljene otroke. Garala »em in trpela, da 6em jih redila, dokler niso zrasli v dobre državljane, zavedne sinove slovenske domovine. Lani 29. juliija je bil storjen zločin nad njimi. Tistega dne so mi Italijani ubili štiri sinove. Tri na travniku, ko so kosili, četrtega pa doma Ko bi jih bili samo ustrelilil Odrezali so jim roke, nosove, razmrcvarili so uh tako, da niso bili podobni človeškem bitjem. Glejte, to je delo izdajalcev, to je okupatorjevo delo. Smrt je za take zločine premila in prehitra kazen . ..«
Nikogar ni bilo v dvorani, ki bi se mu ne bile zaiskrile solze v očeh, ko ja gledal slovensko mater, kako dviga v premagovanju svoje bolesti ro>ko visoko in jo poveša.
StaTa Marija Ivančič, kmetica iz Bara pri Ribnici, je nadaljevala:
»Mislite si, « koliko bridkostjo sem izkopala štiri grobove. Vzdržala sem to, ker sem vedela, da sem žrtvovala svoje otroke domovini! Vsemu svetu in vsemu
narodu govorim, da za svobodo domovine nobena žrtev ni prevelika . .. Sinovi in hčere moje, odzovite se veselo klicu naše domovine .. Slava tistim, ki so prelili kri za svobodo slovenske domovine. ..«
Tako je končala Marija svoj govor in ganjeni ljudje so vstali- Daleč so za doneli klici, V stoterih spopadih prekaljeni borci, drzni politični delavci v zasužnjeni Ljubljani, vse slovensko ljudstvo je pozdravljalo kmetico Marijo, mater bratov Ivančič, pozdravljalo je slovensko mater.
Marijo so odvedli v častno predsedstvo skupaj s 6tarim Francem Becele-tom. Sedela sta tam kot naša vest,
Vstane delavec in govori Titu: »Tito je poosebljenje enotnosti naše ga ljudstva — njegova mati je Slovenka, oče Hrvat, borbo je začel v našem Beogradu, njegove proletarske brigade in njegovi borci so prelivali kri v vsaki naši deželi, na vsakem hribu . . .«
To noč si čutil tudi globoko vdanost slovenskega ljudstva Partiji. Na njeno iniciativo je bila že v aprilu 1941 ustanovljena koalicija 18 raznih skupin, toda ta koalicija se je spremenila med borbo v enotno fronto Partija je postala v Sloveniji dejansko vseljudska Partija, ki zastopa interese vsega ljudstva, ker se je dvignila prva in edina v celoti v obrambo slovenskega naroda. Kako resnične so besede bivšega ministra Puclja, ki jih j« citiral neki govornik: »Hvala
Komunistični partiji, da je prinesla slovenskemu narodu herojsko dobo!«
Še neki važen moment v razvoju vstaije v Sloveniji: Na meji Italije in Nemčije se je slovensko ljudstvo krčevito upiralo vsakemu raznarodovanju. Od toda njegova tako neverjetna žilavost, zavest enotnosti Dvorana je zadonela, ko se je pojavil delegat Slovenskega Primorja in se zahvalil OF za pomoč Primorju, ki se je naposled osvobodilo tujega J3rma.
Vihomo so pozdravili tudi delegata Koroške, kjer se partizansko gibanje čedalje bolj širi.
Delegata Ljubljane Vlada Krivca io pozdravih vzkliki:
»Živela junaška Ljubljana!«
Povdaril je, da se je odzvalo Rupni kovi mobilizaciji 28 ljudi, naši pa 70001
»To ni naša zasluga, to je predvsem zasluga naše partizanske vojske . Prihodnji sestanek odposlancev slovenskega ljudstva pa naj bi bil v Ljubljani!« je zaključil tov. Krivic.
Tudi govor o mednarodni situaciji so pazljivo poslušali. Ko je omenil Bevc v svojem referatu drugo fronto, je zabu čalo po dvorani. Ljudje so skočili na klo pi in v zboru zahtevali drugo fronto, iz množic pa so se dvigali govorniki. Neki prileten, debeluhast tovariš dobrodušnega, rdečega obraza jo v navdušenju stopil na klop, dvignil roke in spregovoril:
»Nočemo druge fronte, ker ee jo partizani Jugoslavije že postavili. Hočemo tretjo fronto,..«
Neki mladenič z galerije mu poseže v besedo:
»Smrt Nemcem od vseh stranil«
»Dajte nam letala in tanke pa bomo mi postavili drugo fronto!« zakliče neka tovarišica z galerije
Jones «i kraj mene mane roke:
»Glejte, kai želi ljudstvo v Evropi!«
Bevc je v svojem referatu poudaril, da smo šli v vojno, da bi zagotovili mir, pravičen, zmagovit mii ,. Čimprej bo postavljena druga fronta, tem prej bomo imeli mir, Vsa krivda - za nadaljevanje vojne za vse žrtve, k) iih dajemo, dene reakcionarne kroge, ki odlašajo z drugo fronto
Ko je omenil londonsko emigrantsko vlado, je nastal zopet hrup
»Naj jih Angleži izroce, da jih bomo sodili!«
»Na vešala z njimi!«
Bevc je opozoril na novo taktiko, zlasti pa poskuse »sredine« Bivši minister v londonski vladi Furlan je poslal Vidmarju radiogram, »da bi se dosegla enotnost slovenskega naroda, da bi ce OF pobotala z belo gardo« Določil je nekega Stojana Bajića. da bi se mu Vidmar javil. Vidmar je odgovoril:
»Enotnost slovenskega naroda je že dosežena in sicer v OF.«
Zdaj se je pojavil nov, v zgodovini Slovencev doslej neznan nacionalni ponos. Delegati so govorili:
»Mi nismo več narod hlapcev. Sami kujemo svojo usodo ...«
\
543472